po sploŠnem dogovoru za leto 2017 - portal gov.si...smrtnosti po letu 2009 s prehodim porastom v...

Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana T: 01 478 60 01

F: 01 478 60 58

E: [email protected]

www.mz.gov.si

KAZALNIKI KAKOVOSTI

PO SPLOŠNEM DOGOVORU ZA LETO 2017

Kazalo vsebine

Seznam kratic ...................................................................................................................................... 3

Uvod k pripravljenim kazalnikom s strani ZZZS ................................................................................... 1

Kazalniki kakovosti med bolnišnicami in med timi na primarni ravni ................................. 2

1. 30-dnevna smrtnost v bolnišnici zaradi akutne možganske kapi in akutnega miokardnega

infarkta ................................................................................................................................................ 2

2. Delež enodnevne kirurgije .......................................................................................................... 4

3. Bolnišnična poraba antimikrobnih ............................................................................................ 10

4. Delež ponovnih sprejemov zaradi zapletov v okviru 28 dni od opravljene storitve ................. 14

5. Delež opredeljenih žensk pri izbranem ginekologu v starosti med 20 do 64 let, ki so imele vsaj

en bris materničnega vratu v zadnjih treh letih ................................................................................ 16

6. Delež vabljenih oseb (moških in žensk), ki so opredeljeni pri osebnem izbranem zdravniku v

starosti 50 do 74 let, ki se je odzval na vabilo v program v preteklem koledarskem letu ................ 17

7. Delež opredeljenih otrok do 5. leta, ki so opravili vsa cepljenje po programu ........................ 21

Procesni kazalniki za storitve, vključene v Enkratni dodatni program za leto 2017 ........... 23

1. Zmanjšanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo (ČD) ............................................... 23

2. Zmanjšanje števila čakajočih v okviru dopustne ČD ................................................................. 23

3. Zmanjšanje ČD na prvi prosti termin ........................................................................................ 23

4. Delež neopravljenih storitev zaradi odsotnosti pacienta ......................................................... 23

Kazalniki kakovosti med zdravniki oziroma izvajalci ........................................................ 42

1. Dosledna uporaba storitev e-zdravje ........................................................................................ 42

2. Delež opravljenih posegov na zdravnika – mali, srednji, veliki posegi, obsežno delo .............. 47

3. Število in delež opravljenih hišnih obiskov – primarna raven .................................................. 50

4. Razmerje med prvimi in kontrolnimi pregledi - sekundarna raven .......................................... 52

Dodatni kazalniki kakovosti za primarno raven ............................................................... 58

1. Delež napotitev na sekundarno raven ...................................................................................... 58

2. Delež cepljenih proti gripi pri osebah starih 65 let in več ......................................................... 60

Dodatni kazalniki kakovosti za sekundarno raven ........................................................... 62

1. Število posegov na izvajalca ...................................................................................................... 62

Seznam kratic

ATC - anatomsko terapevtsko kemično

BOD - bolnišnično oskrbni dnevi

ČD – čakalna doba

DDD - defined daily dosage

EIT – enota intenzivne terapije

EDP - enkratni dodatni program

MZ - Ministrstvo za zdravje – MZ

OB – ortopedska bolnišnica

OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

NDČD – najdaljša dopustna čakalna doba

NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje

SB – splošna bolnišnica

SPP - skupine primerljivih primerov

SZO - Svetovna zdravstvena organizacija

UKC – univerzitetni klinični center

ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

1

Uvod k pripravljenim kazalnikom s strani ZZZS

Splošni dogovor za leto 2017 opredeljuje spremljanje 17 kazalnikov kakovosti in procesnih kazalnikov za področje bolnišnične dejavnosti ter splošne in specialistične zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti. Navodilo za izračun kazalnikov je objavljeno na spletni strani Ministrstva za zdravje (v nadaljevanju MZ). V tem poročilu so prikazani kazalniki, ki jih skladno z objavljenim navodilom spremlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu ZZZS), in sicer na podlagi podatkov o obračunanih zdravstvenih storitvah.

Glavni cilji dela na področju zdravstva so:

• izboljšanje zdravja populacije

• izboljšanje zadovoljstva pacientov z zdravstveno obravnavo

• kakovostna, učinkovita, pravočasna in varna zdravstvena obravnava

• doseganje najboljših končnih izidov zdravljenja oziroma pri pacientih s kronično boleznijo čim boljšo urejenost bolezni in čim manjše število akutnih poslabšanj

• doseganje zgornjih kazalnikov s čim manjšimi stroški.

V novih obračunskih modelih v Evropi in svetu se v ospredje postavlja plačilo glede na doseganje določenih kakovostnih standardov zdravstvene obravnave in izidov zdravljenja. Zato je potrebno v vseh dejavnostih postopoma vpeljevati kazalnike kakovosti, po vzpostavitvi sistema in njegovi stabilizaciji pa razmišljati tudi o postopnem vključevanju kazalnikov v modele plačevanja.

V nadaljevanju opisani kazalniki so pripravljeni na podlagi ZZZS podatkov, ki so jih izvajalci evidentirali ob obračunu zdravstvenih storitev, opravljenih v letu 2017. V poročilu so prikazani tudi preostali kazalniki, ki jih spremlja in izračunava Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) in MZ.

2

Kazalniki kakovosti med bolnišnicami in med timi na primarni ravni

1. 30-dnevna smrtnost v bolnišnici zaradi akutne možganske kapi in akutnega miokardnega infarkta

Kazalnika kakovosti 30-dnevna smrtnost zaradi akutne možganske kapi in akutnega miokardnega infarkta prikazujeta stopnje smrtnosti bolnikov, hospitaliziranih zaradi akutnega miokardnega infarkta, akutne ishemične in hemoragične možganske kapi v 30 dneh od bolnišničnega sprejema. Upoštevani so le primeri smrti, ki so se zgodili v bolnišnici. Vrednosti so izračunane v skladu z metodologijo OECD. Vključeni so le bolniki, stari 45 let in več. Podatki so za celotno Slovenijo standardizirani po starosti in spolu, v letih 2009–2017.

Smrt v 30 dneh od bolnišničnega sprejema se pripiše zadnjemu izvajalcu, ki je bolnika obravnaval, zaradi česar kazalnika lahko ne prikažeta dejanskega stanja bolnikove obravnave po posameznih izvajalcih. V trenutnem letnem poročilu je prikazana le obravnava na nacionalnem nivoju.

Pri akutnem miokardnem infarktu je v zadnjih 8 letih opazen trend padanje stopnje 30 dnevne smrtnosti po letu 2011 s prehodnim porastom v letu 2015 (slika 1).

Pri hemoragični možganski kapi je opazen trend postopnega padanja stopnje 30-dnevne smrtnosti po letu 2009 s prehodim porastom v letu 2016 (slika 2). Tudi pri akutni ishemični kapi je po letu 2009 opazen trend postopnega padanja stopnje 30-dnevne smrtnosti (slika 3).

Slika 1: 30-dnevna smrtnost zaradi akutnega miokardnega infarkta pri bolnikih starih 45 let in več v bolnišnici v Sloveniji, standardizirana po starosti in spolu med letoma 2009 in 2017.

0

1

2

3

4

5

6

7

8

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

30

-DN

EVN

A S

TAN

DA

RD

IZIR

AN

A

SMR

TN

OST

(NA

10

0 P

RIM

ERO

V)

LETO

3

Slika 2: 30-dnevna smrtnost zaradi hemoragične možganske kapi pri bolnikih starih 45 let in več v bolnišnici v Sloveniji, standardizirana po starosti in spolu med letoma 2009 in 2017.

Slika 3: 30-dnevna smrtnost zaradi ishemične možganske kapi pri bolnikih starih 45 let in več v bolnišnici v Sloveniji, standardizirana po starosti in spolu med letoma 2009 in 2017.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

30

-DN

EVN

A S

TAN

DA

RD

IZIR

AN

A

SMR

TN

OST

(NA

10

0 P

RIM

ERO

V)

LETO

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

30

-DN

EVN

A S

TAN

DA

RD

IZIR

AN

A

SMR

TN

OST

(NA

10

0 P

RIM

ERO

V)

LETO

4

2. Delež enodnevne kirurgije

Metodologije

Števec: število ambulantnih posegov in posegov, ki so izvedeni kot enodnevne hospitalizacije

Imenovalec: število vseh posegov enake vrste, kot je opredeljena v števcu, ne glede na čas trajanja obravnave (torej vključuje ambulantne posege, enodnevne hospitalizacije in hospitalizacije z nočitvijo).

Prikazani so trendi deležev enodnevnih artroskopij kolena, hernioplastik dimeljske kile, tonzilektomij in/ali adenoidektomij, holecistektomij in operacij krčnih žil v Sloveniji med letoma 2009 in 2017 ter primerjava deležev artroskopij kolena, hernioplastik dimeljske kile, tonzilektomij in/ali adenoidektomij, holecistektomij in operacij krčnih žil med izvajalci v letu 2017.

Iz slike 4 je razvidno, da delež artroskopij kolena, ki so bile opravljene v enodnevni hospitalizaciji, z manjšimi padci in vzponi stagnira od leta 2010 in znaša okrog 50-odstotkov. Prikazani so le izvajalci, ki so imeli več kot 10 atroskopij letno. Med izvajalci, ki večino artroskopij kolena opravijo v enodnevni hospitalizaciji, prednačijo zasebne ustanove in centri z dobro razvito ortopedijo ali travmatologijo (slika 5).

Slika 4: Delež artroskopij kolena, ki so bile opravljene v enodnevni hospitalizacij v Sloveniji, med letoma 2009 in 2017.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

DEL

EŽ E

NO

DN

EVN

IH A

RTR

OSK

OP

IJ K

OLE

NA

(%

)

LETO

5

Slika 5: Delež artroskopij kolena, ki so bile opravljene v enodnevni hospitalizaciji, po izvajalcih v letu

2017.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90%100%

SB CELJE

SB TRBOVLJE

SB MURSKA SOBOTA

SB PTUJ

SB NOVA GORICA

SB BREŽICE

UKC MARIBOR

KIRURŠKI SANATORIJ ROŽNA DOLINA

SLOVENIJA

UKC LJUBLJANA

SB NOVO MESTO

SB SLOVENJ GRADEC

KIRURŠKI CENTER TOŠ

SB IZOLA

ORTOPEDSKA BOLNIŠNICA VALDOLTRA

SB JESENICE

ARBOR MEA

ARTROS

6

Iz slike 6 je razvidno, da se delež hernioplastik ingvinalne hernije, ki so bile opravljene v

enodnevni hospitalizaciji, ni povišal od leta 2012 in ostaja na nizki, manj kot 20-odstotni ravni.

Največji delež hernioplastik ingvinalne hernije, ki so bile opravljene v enodnevni hospitalizaciji,

so v letu 2017 imeli v zasebnem Medicinskem centru Iatros, kjer se izključno ukvarjajo s

koloproktološkimi bolezni (slika 7). Preostale bolnišnice, razen SB Jesenice in zasebnega

Kirurškega centra Toš, hernioplastiko ingvinalne hernije izvajajo večinoma v večdnevni

hospitalizaciji.

Slika 6: Delež hernioplastik ingvinalne hernije, ki so bil opravljene v enodnevni hospitalizaciji v

Sloveniji, med letoma 2009 in 2017.

Slika 7: Delež hernioplastik ingvinalne hernije, ki so bile opravljene v enodnevni hospitalizaciji, po

izvajalcih v letu 2017.

0

20

40

60

80

100

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

DEL

EŽ E

NO

DN

EVN

IHH

ERN

IOP

LAST

IK I

NG

VIN

ALN

EH

ERN

IJE

(%)

LETO

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %

SB NOVA GORICA

SB PTUJ

UKC MARIBOR

SB MURSKA SOBOTA

SB TRBOVLJE

SB NOVO MESTO

SB BREŽICE


SB IZOLA

SB CELJE

SLOVENIJA

SB SLOVENJ GRADEC

UKC LJUBLJANA


SB JESENICE

IATROS

7

Delež tonzilektomij in/ali adenoidektomij, ki so bile opravljene v enodnevni hospitalizaciji,

predstavlja neznaten delež vseh tonzilektomij in/ali adenoidektomij (slika 8). Blažji porast je

bil med letoma 2013 in 2016 opazen le v SB Jesenice. Pri veliki večini izvajalec predstavlja le

neznaten delež vseh tonzilektomij in/ali adenoidektomij. Tudi v letu 2017 ni bilo izvajalca, ki bi

izstopal v deležu tonzilektomij in/ali adenoidektomij, ki so bile opravljene v enodnevni

hospitalizaciji (slika 9).

Slika 8: Delež tonzilektomij in/ali adenoidektomij, ki so bile opravljene v enodnevni hospitalizaciji v

slovenskih bolnišnicah med letoma 2009 in 2017.

Slika 9: Delež tonzilektomij in/ali adenoidektomij, ki so bile opravljene v enodnevni hospitalizaciji, po izvajalcih v letu 2017.

0

0.5

1

1.5

2

2.5

3

3.5

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017DEL

EŽ E

NO

DN

EVN

IH T

ON

ZILE

KTO

MIJ

IN

/ALI

A

DEN

OID

EKTO

MIJ

(%

)

LETO

SB Nova Gorica SB Novo mesto SB Celje

SB Izola SB Jesenice UKC Ljubljana

SB Ptuj UKC Maribor SB Murska Sobota

SB Slovenj Gradec Kirurški sanatorij Rožna dolina SLOVENIJA

0.0 % 0.2 % 0.4 % 0.6 % 0.8 % 1.0 %

SB Nova Gorica

SB Novo mesto

SB Celje

SB Izola

SB Jesenice

UKC Maribor

SB Murska Sobota

SLOVENIJA

UKC Ljubljana

8

Podobno kot za delež tonzilektomij in/ali adenoidektomij, ki so bile opravljene v enodnevni

hospitalizaciji, velja tudi za delež holecistektomij, ki so bile opravljene v enodnevni

hospitalizaciji (slika 10). Delež holecistektomij, ki so bile opravljene v enodnevni hospitalizaciji,

v zadnjih 9 let ostaja nespremenjen in zelo nizek. Enako velja tudi za leto 2017 (slika 11).

Slika 10: Delež holecistektomij, ki so bile opravljene v enodnevni hospitalizaciji, po izvajalcih med letoma 2009 in 2017.

Slika 11: Delež holecistektomij, ki so bile opravljene v enodnevni hospitalizaciji, po izvajalcih v letu 2017.

0.00

0.50

1.00

1.50

2.00

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

DEL

EŽ E

NO

DN

EVN

IH H

OLE

CIS

TEK

TOM

IJ (

%)

LETO

SB NOVA GORICA SB BREŽICE

SB NOVO MESTO SB CELJE

SB IZOLA SB JESENICE

UKC LJUBLJANA SB PTUJ

UKC MARIBOR SB MURSKA SOBOTA

SB TRBOVLJE ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA

SB SLOVENJ GRADEC KIRURŠKI SANATORIJ ROŽNA DOLINA

KIRURGIJA BITENC SLOVENIJA

0.0 % 0.5 % 1.0 % 1.5 % 2.0 %

SB NOVA GORICA

SB BREŽICE

SB NOVO MESTO

SB CELJE

SB IZOLA

SB JESENICE

UKC LJUBLJANA

SB PTUJ

UKC MARIBOR

SB MURSKA SOBOTA

ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA

SB SLOVENJ GRADEC


KIRURGIJA BITENC

SLOVENIJA

SB TRBOVLJE

9

Delež operacij krčnih žil, ki so bile opravljene v enodnevne hospitalizaciji, je v Sloveniji

postopoma naraščal med letoma 2009 in 2016. Nato je prišlo do skokovitega porasta v letu

2017, ko je predstavljal večino vseh operacij krčnih žil (slika 12).

V letu 2017 so po deležu operacij krčnih žil, ki so bile opravljene v enodnevne hospitalizaciji,

izstopale splošne bolnišnice, medtem ko oba univerzitetno klinična centra nista bistveno

prispevala k porastu (slika 130).

Slika 12: Delež operacij krčnih žil, ki so bile opravljene v enodnevni hospitalizaciji, v Sloveniji med letoma 2009 in 2017.

Slika 13: Delež operacij krčnih žil, ki so bile opravljene v enodnevni hospitalizaciji, po izvajalcih v letu 2017.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

DEL

EŽ E

NO

DN

EVIH

OP

ERA

CIJ

KR

ČN

IH

ŽIL

(%)

LETO

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 %100 %

KIRURGIJA BITENC

UKC MARIBOR


SB BREŽICE

SB NOVA GORICA

SB TRBOVLJE

SB SLOVENJ GRADEC

SLOVENIJA

SB MURSKA SOBOTA

SB NOVO MESTO


SB IZOLA

SB PTUJ

SB CELJE

SB JESENICE

10

3. Bolnišnična poraba antimikrobnih zdravil – DDD (defined daily dosage)

Metodologija: Poseben program za izračun predpisovanja in porabe antibiotikov

Osnovni podatki o kazalniku V letu 2017 smo zbrali podatke o porabi protibakterijskih (antibiotikov), protiglivnih in protivirusnih učinkovin, ki se predpisujejo sistemsko v vseh 29 bolnišnicah. Poleg porabe v obeh univerzitetnih kliničnih centrih, splošnih in specialnih bolnišnicah smo zbrali podatke tudi na petih oddelkih splošnih bolnišnic, in sicer v intenzivnih enotah, internih, kirurških, ginekoloških in pediatričnih oddelkih. Za izračun porabe smo uporabljali anatomsko terapevtsko kemično (ATC) klasifikacijo in porabo smo izrazili v definiranih dnevnih dozah (DDD) na 100 bolnišnično oskrbnih dni (BOD) in DDD/100 sprejemov. Uporabljali smo zadnjo (2017) inačico Svetovne zdravstvene organizacije. Nacionalne podatke sporočimo vsako leto v ECDC (European Centre for Disease Prevention and Control). Poleg porabe spremljamo tudi način dajanja (parenteralno, per os, inhalacije) in stroške. Podatkov o stroških nam ne sporočijo vse bolnišnice. Opažamo znatne razlike med istimi tipi bolnišnic in oddelkov, kar zahteva podrobnejše analize. Predpisovanje ni v nobeni bolnišnici optimalno, kar smo ugotavljali pri strokovnih nadzorih v dvanajstih bolnišnicah opravljenih v letih 2013-2015. Poraba na nacionalni ravni v letu 2017 je bila višja kot v letu 2016. Poraba, izražena v DDD/100 BOD, se je zvišala za 0,9 % iz 51,96 na 52,45 DDD/100 BOD. Zvišala (0,6 %) se je tudi poraba, izražena v DDD/100 sprejemov (iz 332,37 na 334,68 DDD/100 sprejemov), in poraba, izražena v DDD/1000 prebivalcev/dan iz 1,68 na 1,70 DDD/1000 prebivalcev na dan (1,2 %). Po podatkih ECDC iz leta 2017 nas poraba uvršča na 7. mesto med 22 državami EU/EGP. Povprečna poraba je bila 2,0 DDD/1000 prebivalcev/dan z razponom od 0,9 na Nizozemskem in 3,1 DDD/1000 prebivalcev/dan na Malti. Tabela 1: Poraba (DDD/100 BOD) antibiotikov za sistemsko rabo (J01) na oddelkih splošnih bolnišnic (n=10) in Univerzitetnih kliničnih centrih (n=2) v letu 2017.

Oddelek povprečje Najnižja poraba Najvišja poraba

interni 78,34 60,81 (Mb) 78,34 (Ptuj)

kirurgija 62,54 44,21 (Trb) 81,43 (Lj)

ginekologija 32,85 15,23 (Nm) 55,15 (Iz)

pediatrija 42,63 26,68 (Iz) 63,41 (Lj, Ped.kl.)

Internistična intenzivna terapija 143,81 84,36 (Jes) 173,65 (Iz)

Kirurška intenzivna terapija 172,19 107,13 (Trb) 340,84 (Lj)

Kakovost podatkov Podatke o porabi nam sporočijo bolnišnični farmacevti ali drugo osebje, zaposleno v lekarni manjših bolnišnic. Analiziramo podatke, ki so bili izdani iz lekarne. Število BOD in število sprejemov nam sporoči NIJZ. Podatki o številu BOD ali številu sprejemov na oddelke večkrat niso povsem točni, ker se vedno ne upoštevajo premestitve med posameznimi oddelki. Bolnišnice tudi ne ločujejo porabe protimikrobnih zdravil pri sprejetih bolnikih od porabe v enodnevni bolnišnici oziroma ambulantno. Prihodnost spremljanja porabe je v elektronskem spremljanju. Komentar Slovenija ima dobro vzpostavljeno mrežo spremljanja porabe protimikrobnih zdravil v bolnišnicah. Spremljamo porabo v vseh 29 bolnišnicah in na petih oddelkih splošnih in univerzitetnih bolnišnic. Slabost spremljanja je, da povsem ne ločujemo porabe pri sprejetih bolnikih od nesprejetih, ki jih obravnavamo ambulantno. Rezultate spremljanja uporabljajo Nacionalna komisija za smotrno rabo protimikrobnih zdravil za načrtovanje bolnišničnih

11

nadzorov in bolnišnične komisije za zdravila ali antibiotike. Bolnišnice prejmejo obdelane podatke po enotni metodologiji in jih lahko primerjajo z bolnišnicami in oddelki istega tipa. Čeprav bolnišnice porabijo le 10 do 20 % celotne porabe antibiotikov v državi, so, zaradi narave bolnikov, bolnišnice epicenter za nastajanje odpornosti bakterij proti antibiotikom. V nacionalni strategiji 2019–2024 smo si zadali cilj znižati celotno porabo antibiotikov v bolnišnicah za 10 % in izboljšati predpisovanje širokospektralnih antibiotikov. Posebno skrb moramo nameniti predpisovanju kritično pomembnih antibiotikov, kot so cefalosporini 3. in 4. generacije, fluorokinoloni in karbapenemi. Za znižanje odpornosti gramnegativnih bakterij proti cefalosporinom, kinolonom in karbapenemom bi morali znižati porabo teh skupin antibiotikov (protipseudomonasnih karbapenemov) na 1,5 DDD/100 BOD. V Sloveniji je bila v letu 2017 povprečna poraba cefalosporinov 3.generacije 2,43 DDD/100 BOD, fluorokinolonov 6,97 DDD/100 BOD in protipseudomonasnih karbapenemov 1,44 DDD/100 BOD. Višja je povprečna poraba teh antibiotikov v splošnih bolnišnicah in obeh univeritetnih kliničnih centrih. Brez znižane porabe ne moremo pričakovati znižane odpornosti bakterij. Slika 14: Poraba antibiotikov (J01) v slovenskih bolnišnicah v letu 2017 (DDD/100 BOD).

12

Slika 15: Poraba antibiotikov (J01) v slovenskih bolnišnicah v letu 2017 (DDD/100 sprejemov).

Slika 16: Poraba protiglivnih zdravil (J02) v slovenskih bolnišnicah v letu 2017 (DDD/100 BOD).

13

Slika 17: Poraba protivirusnih (J05) zdravil v slovenskih bolnišnicah v letu 2017 (DDD/100 BOD).

14

4. Delež ponovnih sprejemov zaradi zapletov v okviru 28 dni od opravljene storitve

Metodologija: Ponovni sprejemi zaradi zapletov se merijo na nivoju bolnišnic.

Števec: Število ponovno obravnavanih pacientov v bolnišnici zaradi zapletov v roku 28 dni od

opravljene definirane storitve.

Imenovalec: Število vseh obravnavanih pacientov zaradi definirane storitve.

Izključena so stanja zaradi zdravljenja raka. Vključitveni kriteriji tako so: ponovni sprejem

zaradi zapletov v roku 28 dni od opravljene storitve, ne glede na izvajalca.

Pravilno kodiranje takšnih primerov je z glavno diagnozo T80 – T88 in O90.2:

• T80 Zapleti zaradi nastavitve infuzije, transfuzije in dajanja injekcij,

• T81 Zapleti zaradi posegov, ki niso uvrščeni drugje,

• T82 Zapleti zaradi srčnih in žilnih protetičnih sredstev, vsadkov (implantatov) in

presadkov (transplantatov),

• T83 Zapleti zaradi urogenitalnih protetičnih sredstev, vsadkov (implantatov) in


• T84 Zapleti zaradi notranjih ortopedskih protetičnih sredstev, vsadkov (implantatov) in


• T85 Zapleti zaradi drugih notranjih protetičnih sredstev, vsadkov (implantatov) in


• T86 Odpoved in zavrnitev presajenih organov in tkiv,

• T87 Zapleti, značilni za replantacijo in amputacijo,

• T88 Drugi zapleti kirurške in medicinske oskrbe, ki niso uvrščeni drugje,

• O90.2 Hematom porodne rane.

Obrazložitev: V letu 2017 so izvajalci obračunali ZZZS-ju 347.550 skupin primerljivih

primerov (v nadaljnjem besedilu: SPP). 22 izvajalcev je poročalo o 591 ponovnih sprejemih

zaradi zapletov v okviru 28 dni po opravljeni storitvi (v nadaljnjem besedilu: zaplet), pri čemer

niso bili upoštevani zapleti zaradi zdravljenja raka. V 120 primerih (20 %) se je zaplet reševal

pri drugem izvajalcu, ostali zapleti (80 %) so bili obravnavani pri izvajalcu, ki je opravil tudi

prvo zdravljenje. V 43 primerih je prišlo do zapleta pri zamenjavi kolka ali reviziji kolka (I03), v

28 primerih pri posegih na sistemu obtočil razen obsežnih rekonstrukcij brez črpalke (F14), v

26 primerih je do zapleta prišlo pri ostalih diagnozah s področja ledvic in sečil (L67), v 22

primerih pri skrbi za bolnika z boleznijo vezivnega tkiva po odpustu iz bolnišnice (G07) in v 20

primerih je poročan zaplet po apendektomiji (G07). Pri ostalih SPP-jih je bilo zabeleženih manj

kot 20 zapletov. Največ zapletov so poročali v UKC Ljubljana (122), sledijo UKC Maribor (77),

SB Celje (73), SB Novo mesto (68), SB Jesenice (52), SB Trbovlje (33). Po 26 zapletov so

poročali OI Ljubljana, SB Izola in SB Slovenj Gradec. SB Murska Sobota je poročala o 24

zapletih, SB Ptuj o 20, OB Valdoltra o 15, SB Nova Gorica o 11, ostalih 9 izvajalcev je poročalo

o 3 ali manj zapletih.

15

Spodnja slika prikazuje odstotek zapletov pri posameznem izvajalcu (odstotek = število

zapletov pri izvajalcu / število tistih storitev1 pri izvajalcu, pri katerih je bil poročan zaplet).

Slika 18: Odstotek ponovnih sprejemov zaradi zapletov po izvajalcih, 2017.

1 V imenovalcu so upoštevane storitve za sklop SPP. Sklop SPP predstavljajo prva tri mesta v šifri SPP (brez zadnjega mesta, ki deli SPP-je na zahtevnost oziroma porabo resursov). Če je bil npr. zaplet poročan pri F11A, so se v imenovalcu upoštevale storitve F11A in F11B.

0.41%0.75%0.85%

1.18%1.37%

4.39%0.77%

1.01%1.12%1.12%

1.24%0.55%

1.09%0.40%

0.29%1.03%

4.55%0.49%

0.93%0.34%

3.33%0.63%

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANAUNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR

SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJESPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO

SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICESPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJEONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA

SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA OSPEDALE GENERALE…SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADECSPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA

SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJORTOPEDSKA BOLNIŠNICA VALDOLTRA OSPEDALE…

SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. FRANCA DERGANCA…IATROS - DR. KOŠOROK D.O.O., ZASEBNI…

KIRURŠKI SANATORIJ ROŽNA DOLINA D.O.O.SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE

BOLNIŠNICA TOPOLŠICABOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO…

BOLNIŠNICA ZA ŽENSKE BOLEZNI IN PORODNIŠTVO…ARBOR MEA ZDRAVSTVENA IN…

BOLNIŠNICA SEŽANAMC MEDICOR, MEDNARODNI CENTER ZA…

16

5. Delež opredeljenih žensk pri izbranem ginekologu v starosti med 20 do 64 let, ki so imele vsaj en bris materničnega vratu v zadnjih treh letih

Metodologija: Spremljamo na ravni posameznega tima

Števec: Število opredeljenih žensk pri izbranem ginekologu med 20 in 64 let, ki so imele

vsaj en bris materničnega vratu v zadnjih treh letih.

Imenovalec: Število vseh opredeljenih žensk pri izbranem ginekologu med 20 in 64 let.

Predviden nosilec kazalnika je Onkološki inštitut Ljubljana, po trditvah čigar izračunavanje kazalnika ni možno, ker v registru ZORA ni podatkov o izbranem ginekologu posameznice. Spremljanje kazalnika bo mogoče po informacijski prenove DP ZORA.

17

6. Delež vabljenih oseb (moških in žensk), ki so opredeljeni pri osebnem izbranem zdravniku v starosti 50 do 74 let, ki se je odzval na vabilo v program v preteklem koledarskem letu

Metodologija: Spremljamo na ravni opredeljene populacije posameznega tima osebnega

izbranega zdravnika

Števec: Število oseb (moških in žensk) med 50 in 74 let, ki so opredeljene pri osebnem

izbranem zdravniku, in so vrnile podpisano Izjavo o sodelovanju v Program Svit v obdobju

1.1. do 31.12. v letu pred poročanjem, ne glede na to, v katerem presejalnem krogu so bile

povabljene.

Imenovalec: Število opredeljenih oseb (moških in žensk) pri osebnem izbranem zdravniku

med 50 in 74 let, ki jim je bilo poslano vabilo v obdobju 1.1. do 31.12. v letu pred

poročanjem, zmanjšano za število opredeljenih moških in žensk pri osebnem izbranem

zdravniku med 50 in 74 let, ki jim vabilo ni bilo vročeno v istem obdobju, ne glede na datum

vabljenja.

Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb

in raka na debelem črevesu in danki. Populacija zajema približno 600.000 oseb, ki so k

sodelovanju sistematično vabljena tekom dveh let (presejalni krog). Vabljeni so vsi prebivalci

Slovenije v starosti od 50 do 74 let z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem.

Kazalnik prikazuje odzivnost v Program Svit. Gre za delež oseb, ki se je odzval na vabilo v

presejalni program v zaključenem 2-letnem presejalnem krogu (osebe so vrnile podpisano

Izjavo o sodelovanju) od vabljenih oseb, ki so opredeljene pri izbranem osebnem zdravniku

in so stare od 50 do 74 let (zmanjšano za število opredeljenih bolnikov, ki jim vabilo v

program ni bilo vročeno).

Kazalnik za poročilo o kakovosti se spremlja na ravni ciljne populacije Programa Svit, ki je

opredeljena pri posameznem izbranem osebnem zdravniku.

Podatki v Tabeli 2 predstavljajo odzivnost v Program Svit v 4. presejalnem krogu (2015-

2016) pri osebnih izbranih zdravnikih, ki delujejo v upravni enoti, in razpon odzivnosti med

izbranimi osebnimi zdravniki, ki imajo 50 ali več opredeljenih bolnikov v ciljni populaciji

programa.

Odzivnost v Program Svit se od same ustanovitve programa v letu 2009, ko se je začel 1.

presejalni krog, postopoma povečuje. V 4. presejalnem krogu je bila odzivnost vabljenih v

program najvišja v upravni enoti Škofja Loka (74,7%), najnižja pa v upravni enoti Lendava

(55,2%) (Slika 19). Iz razpona odzivnosti se razbere velike razlike med izbranimi osebnimi

zdravniki (če je opredeljena ciljna populacija manjša od 50 bolnikov, izbrani osebni zdravnik

ni zajet v izračun intervala). Največja razlika je pri zdravnikih v upravnih enotah Vrhnika in

Šentjur pri Celju (med najnižjo in najvišjo odzivnostjo je več kot 60%), najmanjša razlika pa

je pri zdravnikih v Žalcu (razlika je manjša od 10%).

Na odzivnost opredeljenih bolnikov v Program Svit vpliva tudi delo ambulant osebnih

izbranih zdravnikov. Trikrat letno ambulante prejmejo sezname bolnikov, ki se v različnih

fazah presejanja niso odzvali v Program Svit in pobudo, da glede udeležbe vplivajo na svoje

bolnike.

18

Slika 19: Odzivnost v program SVIT pri osebnih zdravnikih po lokaciji dejavnosti – povprečje vseh zdravnikov.

19

Tabela 2. Odzivnost v program SVIT pri osebnih zdravnikih po lokaciji dejavnost – povprečje vseh zdravnikov.

UPRAVNA ENOTA Odzivnost v Program Svit pri osebnih izbranih zdravnikih po lokaciji dejavnosti - povprečje vseh zdravnikov

Razpon odzivnosti v Program Svit med osebnimi izbranimi zdravniki, ki imajo več kot 50 opredeljenih oseb v ciljni populaciji programa

AJDOVŠČINA 66,4% 58,92% - 83,39%

BREŽICE 58,7% 35,71% - 70,48%

CELJE 61,0% 26,39% - 71,79%

CERKNICA 62,5% 53,09% - 74,73%

ČRNOMELJ 68,4% 58,82% - 80,03%

DOMŽALE 66,4% 22,06% - 77,83%

DRAVOGRAD 59,1% 22,39% - 70,00%

GORNJA RADGONA 59,1% 51,66% - 69,12%

GROSUPLJE 63,9% 30,77% - 73,30%

HRASTNIK 64,0% 58,69% - 74,45%

IDRIJA 71,4% 29,93% - 76,64%

ILIRSKA BISTRICA 61,0% 43,52% - 63,26%

IZOLA/ISOLA 56,9% 44,96% - 61,67%

JESENICE 58,9% 49,80% - 71,91%

KAMNIK 68,6% 54,74% - 81,98%

KOČEVJE 65,8% 59,54% - 75,61%

KOPER 58,3% 31,91% - 71,65%

KRANJ 64,7% 48,31% - 77,87%

KRŠKO 59,3% 47,14% - 64,94%

LAŠKO 65,4% 24,00% - 71,98%

LENART 57,3% 49,00% - 69,81%

LENDAVA 55,2% 35,20% - 66,67%

LITIJA 68,0% 56,49% - 75,50%

LJUBLJANA 63,8% 24,14% - 77,49%

LJUTOMER 65,1% 35,14% - 74,04%

LOGATEC 68,6% 61,11% - 80,00%

MARIBOR 59,8% 44,17% - 69,28%

METLIKA 58,6% 51,32% - 71,59%

MOZIRJE 63,2% 34,83% - 81,72%

MURSKA SOBOTA 59,4% 46,94% - 73,46%

NOVA GORICA 65,3% 49,32% - 85,60%

NOVO MESTO 66,3% 46,35% - 66,93%

ORMOŽ 57,5% 39,62% - 63,66%

PESNICA 57,3% 48,18% - 75,64%

PIRAN 57,6% 26,79% - 79,83%

POSTOJNA 65,1% 48,43% - 78,21%

PTUJ 61,0% 42,67% - 76,03%

RADLJE OB DRAVI 58,1% 57,69% - 79,89%

20

UPRAVNA ENOTA Odzivnost v Program Svit pri osebnih izbranih zdravnikih po lokaciji dejavnosti - povprečje vseh zdravnikov

Razpon odzivnosti v Program Svit med osebnimi izbranimi zdravniki, ki imajo več kot 50 opredeljenih oseb v ciljni populaciji programa

RADOVLJICA 64,4% 28,57% - 69,35%

RAVNE NA KOROŠKEM

65,2% 53,32% - 74,92%

RIBNICA 66,0% 12,00% - 67,86%

RUŠE 60,6% 42,52% - 91,86%

ŠENTJUR PRI CELJU

62,6% 18,37% - 78,57%

SEVNICA 65,1% 25,00% - 70,18%

SEŽANA 58,7% 51,52% - 73,06%

ŠKOFJA LOKA 74,7% 52,11% - 81,85%

SLOVENJ GRADEC 65,4% 32,98% - 64,27%

SLOVENSKA BISTRICA

63,0% 44,77% - 70,29%

SLOVENSKE KONJICE

59,1% 50,46% - 64,75%

ŠMARJE PRI JELŠAH

56,9% 58,58% - 77,39%

TOLMIN 66,3% 51,82% - 73,64%

TRBOVLJE 56,7% 37,70% - 86,15%

TREBNJE 67,0% 52,94% - 77,68%

TRŽIČ 65,3% 52,70% - 68,28%

VELENJE 64,0% 25,52% - 75,58%

VRHNIKA 69,7% 22,58% - 90,57%

ZAGORJE OB SAVI 63,1% 48,86% - 66,47%

ŽALEC 63,3% 56,82% - 66,18%

21

7. Delež opredeljenih otrok do 5. leta, ki so opravili vsa cepljenje po programu (se pravi tudi v skladu z določenim časovnim razporedom, t.j. pravočasno)

Metodologija: Spremljamo agregirane podatke na nacionalni ravni, po zdravstvenih regijah

oz. po poročevalcih

Števec: Število opredeljenih otrok med 0 in 5 let, ki so opravili vsa cepljenja po programu.

Imenovalec: Število vseh opredeljenih otrok pri pediatru med 0 in 5 let.

Glede na Splošni dogovor za leto 2017 je potrebno spremljati delež opredeljenih otrok do 5.

leta, ki so opravili vsa cepljenje po programu.

Deleža ni mogoče prikazati, ker Register cepljenja-eRCO še ni polno funkcionalen. Za

predšolske otroke se zbirajo in prikazujejo podatki o precepljenosti otrok do dopolnjenega 12.

meseca starosti s 3 odmerki cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam s

hemofilusom influence in otroški paralizi ter precepljenosti otrok do dopolnjenega 18. meseca

starosti z 1. odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Podatki so prikazani glede

na zdravstvene regije (Sliki 20 in 21).

Slika 20: Delež cepljenih obveznih cepljenih otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju,hemofilisu influenze tipa B in otroški paralizi po zdravstvenih regijah med leti 2008 in 2017.

V letih 2008 in 2009 je bil delež cepljenosti ocenjen na osnovi naključnega vzorca obveznih

otrok.

80

82

84

86

88

90

92

94

96

98

100

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

DEL

EŽ C

EPLJ

ENIH

OB

VEZ

NIK

OV

PR

OTI

DA

VIC

I,

TETA

NU

SU, O

SLO

VSK

EMU

KA

ŠLJU

, H

EMO

FILU

SU IN

FLU

ENC

E TI

PA

B IN

OTR

OŠK

I P

AR

ALI

ZI

CELJE NOVA GORICA KOPER

KRANJ LJUBLJANA MARIBOR

MURSKA SOBOTA NOVO MESTO RAVNE NA KOROŠKEM

SLOVENIJA

22

Slika 21: Delež cepljenih obveznih otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam po zdravstvenih regijah med leti 2008 in 2017.

V letih 2008 in 2009 je delež cepljenosti ocenjen na osnovi naključnega vzorca obveznih

otrok.

80828486889092949698

100

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

DEL

EŽ C

EPLJ

ENIH

OB

VEZ

NIK

OV

PR

OTI

O

ŠPIC

AM

, MU

MP

SU IN

RD

EČK

AM




SLOVENIJA

23

Procesni kazalniki za storitve, vključene v Enkratni dodatni program za

leto 2017

Učinkovitost izvedbe enkratnega dodatnega programa 2017 (v nadaljevanju EDP) spremljamo

z naslednjimi procesnimi kazalniki:

1. Zmanjšanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo (ČD)

Metodologija: spremljamo na ravni posameznega zdravstvenega zavoda

Števec: Število čakajočih nad dopustno ČD na zadnji dan preteklega meseca

Imenovalec: Število čakajočih nad dopustno ČD na prvi dan preteklega meseca

2. Zmanjšanje števila čakajočih v okviru dopustne ČD


Števec: Število čakajočih v okviru dopustne ČD na zadnji dan preteklega meseca

Imenovalec: Število čakajočih v okviru dopustne ČD na prvi dan preteklega meseca

3. Zmanjšanje ČD na prvi prosti termin


Števec: Čakalna doba na prvi prosti termin na zadnji dan preteklega meseca

Imenovalec: Čakalna doba na prvi prosti termin na prvi dan preteklega meseca

4. Delež neopravljenih storitev zaradi odsotnosti pacienta

Metodologija: spremljano na ravni posameznega zavoda

Števec: število realiziranih primerov.

Imenovalec: število zasedenih terminov, pri čemer so realizirani terni tisti, na katere so bili

pacienti naročeni in tudi obravnavani.

Ugotovitve procesnih kazalnikov 1-3

Izvajalci so bili dolžni mesečno na svojih spletnih straneh objavljati učinkovitost izvedbe EDP

na podlagi procesnih kazalnikov. Ugotavljamo, da metodologija prikaza podatkov, ki so jo

izvajalci uporabili, ne omogoča medsebojne primerjave izvajalcev, zato smo se odločili, da

učinkovitost izvedbe EDP in primerjavo med izvajalci izvedemo na podlagi NAČAS podatkov

(za prve tri procesne kazalnike). Na podlagi vmesne primerjave objavljenih poročil izvajalcev

s podatki, ki jih izvajalci mesečno objavljajo v sistemu NAČAS ugotavljamo, da je zanesljivost

objavljenih podatkov procesnih kazalnikov vprašljiva.

V priloženi tabeli predstavljamo rezultate prvih tri procesnih kazalnikov po storitvah in

izvajalcih, pri čemer smo uporabili podatke NAČAS na dan 1.januar 2017 in 1. januar 2018.

Ključne ugotovitve so:

• Cilj doseganja vseh procesnih kazalnikov je izpolnjen za storitev operacijo žolčnih

kamnov. Pri tej storitve tako beležimo zmanjšanje števila čakajočih nad najdaljšo

24

dopustno čakalno dobo, zmanjšanje števila čakajočih v okviru najdaljše dopustne

čakalne dobe ter zmanjšanje čakalne dobe za obe stopnji nujnosti.

• Analiza doseganja kazalnika 1, ki se neposredno navezuje na doseganje ciljev EDP,

kaže da je bil EDP uspešen za naslednje storitve:

✓ operacija žolčnih kamnov,

✓ koronografija,

✓ ortopedska operacija rame,

✓ operacija kile,

✓ posegi in operacije hrbtenice,

✓ posegi ter operacije v ustih, grlu in žrelu.

• Po rezultatih procesnih kazalnikov izvajalci niso bili uspešni pri posegu artroskopskih

operacij, saj pri nobenem izmed kazalnikov niso doseženi pozitivni rezultati.

V priloženi tabeli so posebej označeni tisti izvajalci, ki dosegajo rezultate po vseh izmed

procesnih kriterijev in tisti, ki rezultate po vseh izmed procesnih kriterijev ne dosegajo. Pri vsaki

storitve je dopisano, kateri procesni kazalniki so bili izpolnjeni.

25

Tabela 3: Prikaz rezultatov kazalnikov; primerjava stanja na dan 1.januar 2017 in 1. januar 2018 (vir podatkov: NAČAS).

K1 K1 % K2 K2 %

Št. Č

,

nad

ND

Č

D

hitro

Š

t. Č

,

nad

ND

ČD

redno

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

hitro

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

re

dno

Čakalna doba - hitro Čakalna doba - redno

jan.1

7

jan.1

8

jan.1

7

jan.1

8

jan.1

7

jan.1

8

jan.1

7

jan.1

8

jan.1

7

jan.1

8

K3 h

K3 h

%

jan.1

7

jan.1

8

K3 r

K3 r

%

EDP kategorija: Endoproteza kolena

NAČAS kategorija: Artroplastika kolena

KS Rožna dolina d.o.o.

EDP

-24 -67% -9 -10% 0 5 36 7 19 16 69 63 86 107 21 24% 512 267 -245 -48%

OB Valdoltra EDP

-77 -53% -6 -1% 0 0 146 69 115 114 480 475 90 90 0 0% 290 269 -21 -7%

SB "Dr. Franca Derganca" Šempeter pri Novi Gorici

EDP

5 15% -46 -54% 27 25 6 13 1 0 84 39 142 202 60 42% 90 299 209 232%

SB Celje EDP neuspešen pri vseh kazalnikih

44 28% 44 36% 51 72 108 131 14 14 108 152 90 174 84 93% 145 359 214 148%

SB dr. Jožeta Potrča Ptuj

EDP

218 217999% -148 -58% 0 15 0 203 29 10 225 96 80 140 60 75% 275 285 10 4%

SB Jesenice EDP

18 6% -17 -5% 53 54 251 268 21 51 329 282 230 177 -53 -23% 650 601 -49 -8%

SB Murska Sobota

EDP

36 36% -15 -7% 34 35 66 101 14 16 193 176 256 271 15 6% 390 405 15 4%

SB Novo mesto EDP neuspešen pri vseh kazalnikih

42 420% 133 119% 5 40 5 12 9 12 103 233 65 74 9 14% 65 97 32 49%

SB Slovenj Gradec

EDP

n. p. n. p. n. p. n. p. 0

1 0 0 0 34 42

72

UKC Ljubljana EDP

152 185% -48 -5% 34 8 48 226 28 30 856 806 110 80 -30 -27% 375 460 85 23%

UKC Maribor EDP

106 118% -49 -26% 15 26 75 170 20 28 166 109 77 78 1 1% 348 280 -68 -20%

cilj dosežen pri kazalniku K2 520 21800% -161 -1% 167 21% 182 38%

26

K1 K1 % K2 K2 %

Št. Č

,

nad

ND

Č

D

hitro

Š

t. Č

,

nad

ND

ČD

redno

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

hitro

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

re

dno


EDP kategorija: Endoproteza kolka

NAČAS kategorija: Artroplastika kolka (protetika, endoproteza)


EDP

-55 -34% 34 76% 43 37 117 68 22 21 23 58 265 177 -88 -33% 843 629 -214 -25%

OB Valdoltra EDP

-57 -55% -52 -9% 0 0 104 47 122 146 443 367 90 90 0 0% 260 175 -85 -33%


EDP

23 55% -56 -62% 36 47 6 18 0 0 91 35 251 266 15 6% 279 337 58 21%

SB Celje EDP

-9 -8% 43 32% 57 74 50 24 14 15 121 163 86 183 97 113% 160 299 139 87%


EDP

190 18999% -213 -74% 0 36 0 154 79 21 210 55 87 150 63 72% 270 325 55 20%

SB Jesenice EDP

-51 -31% 0 0% 80 55 84 58 34 35 111 110 297 207 -90 -30% 680 500 -180 -26%

SB Murska Sobota

EDP

-1 -1% 14 11% 37 38 51 49 26 22 106 124 226 233 7 3% 362 361 -1 0%

SB Novo mesto EDP

27 26% 18 5% 37 88 68 44 38 41 314 329 300 179 -121 -40% 300 188 -112 -37%

SB Slovenj Gradec

EDP

n. p. n. p. 73 72999% 7

2 0 3 0 70 72

149

UKC Ljubljana EDP

10 17% -154 -21% 29 17 31 53 56 29 674 547 92 80 -12 -13% 310 365 55 18%

UKC Maribor EDP

-1 -3% 1 1% 13 13 19 18 48 54 151 146 86 75 -11 -13% 353 250 -103 -29%

cilj dosežen pri kazalniku K2, K3R in K3H

76 18999986% -292 663623% -140 6% -388 -1%

27

K1 K1 % K2 K2 %

Št. Č

,

nad

ND

Č

D

hitro

Š

t. Č

,

nad

ND

ČD

redno

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

hitro

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

re

dno


EDP kategorija: Koronarografija

NAČAS kategorija: Koronarna angiografija in PTCA

MC Medicor EDP

ni čak. ni čak. -33 -16% 0 0 0 0 160 122 42 47 46 43 -3 -7% 55 57 2 4%


EDP

42 41999% 109 237% 0 16 0 26 5 56 41 99 72 66 -6 -8% 178 149 -29 -16%

SB Celje EDP

-33 -100% 20 25% 25 0 8 0 52 71 28 29 96 27 -69 -72% 251 47 -204 -81%

SB Izola EDP uspešen pri vseh kazalnikih

-94 -98% -68 -55% 85 1 11 1 90 46 34 10 53 34 -19 -36% 60 40 -20 -33%

SB Novo mesto ni EDP

n. p. n. p. 121 18999% 0

0 0 86 0 35 9 9

9 9

UKC Ljubljana EDP

-148 -65% -106 -24% 158 72 68 6 254 219 180 109 90 150 60 67% 180 210 30 17%

UKC Maribor EDP uspešen pri vseh kazalnikih

-41 -48% ni čak. ni čak. 70 23 16 22 0 0 0 0 708 300 -408 -58% 1073 380 -693 -65%


-274 83991% 43 201666% -436 -19% -905 -29%

28

K1 K1 % K2 K2 %

Št. Č

,

nad

ND

Č

D

hitro

Š

t. Č

,

nad

ND

ČD

redno

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

hitro

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

re

dno


EDP kategorija: Operacija na stopalu - hallux valgus

NAČAS kategorija: Operacija nožnega palca (hallux valgus)

KC Toš d.o.o. EDP

0 0% 29 264% 0 0 18 18 0 1 11 39 90 100 10 11% 300 261 -39 -13%


EDP

-53 -50% 14 18% 4 16 102 37 20 13 57 78 97 177 80 82% 718 416 -302 -42%

OB Valdoltra EDP

-115 -26% 71 28% 30 44 411 282 37 56 218 270 130 120 -10 -8% 975 818 -157 -16%


EDP

-26 -37% 17 32% 14 25 57 20 0 0 53 70 302 361 59 20% 386 388 2 1%

SB Brežice EDP

ni čak. ni čak. -17 -27% 0 0 0 0 0 0 62 45 30 90 60 200% 60 90 30 50%

SB Celje EDP

48 43% -76 -69% 20 21 91 138 6 8 104 26 115 182 67 58% 329 432 103 31%

SB Jesenice EDP neuspešen pri vseh kazalnikih

1 0% 32 36% 29 40 272 262 10 13 78 107 300 306 6 2% 1720 1727 7 0%

SB Murska Sobota

EDP

7 64% 17 38% 2 11 9 7 3 1 42 61 171 203 32 19% 339 322 -17 -5%

SB Novo mesto EDP

n. p. n. p. 73 72999% 5

5 0 7 0 66 62 62

78 78

SB Slovenj Gradec

ni EDP

n. p. n. p. 19 18999% 0

1 0 0 0 19 42 42

115 115

UKC Ljubljana EDP

164 30% -110 -36% 23 33 521 675 10 21 293 172 250 190 -60 -24% 900 1400 500 56%

UKC Maribor EDP

183 174% -75 -80% 13 28 92 260 15 3 79 16 89 180 91 102% 365 851 486 133%

cilj dosežen pri kazalniku K2 209 22% -6 76666% 439 46% 806 19%

29

K1 K1 % K2 K2 %

Št. Č

,

nad

ND

Č

D

hitro

Š

t. Č

,

nad

ND

ČD

redno

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

hitro

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

re

dno


EDP kategorija: Operacija na ožilju - krčne žile (SPP)

NAČAS kategorija: Operacije krčnih žil

Avelana d.o.o.

neuspešen pri vseh kazalnikih

102 7% 111 24% 5 16 1356 1447 52 63 416 516 99 110 11 11% 828 947 119 14%

KIRURGIJA BITENC,d.o.o

EDP

ni čak. ni čak. -22 -29% 0 0 0 0 13 4 62 49 70 114 44 63% 73 109 36 49%

KC Toš d.o.o. EDP

-1 0% -23 -19% 1 0 354 354 3 4 116 92 70 209 139 199% 540 586 46 9%


EDP

35 349999% -116 -46% 0 15 0 20 43 23 207 111 75 24 -51 -68% 131 87 -44 -34%


EDP

-61 -33% -11 -41% 1 0 182 122 0 0 27 16 139 0 -139 -100% 286 403 117 41%

SB Brežice ni EDP

ni čak. ni čak. 2 17% 0 0 0 0 0 0 12 14 30 27 -3 -10% 60 27 -33 -55%

SB Celje EDP

-104 -13% 0 0% 19 19 790 686 3 10 29 22 157 120 -37 -24% 439 370 -69 -16%


ni EDP

n. p. n. p. 14 139999% 0

0 0 2 0 12 20 20

55 55

SB Izola EDP neuspešen pri vseh kazalnikih

147 32% 51 26% 9 9 447 594 17 19 181 230 77 80 3 4% 314 730 416 132%

SB Jesenice EDP

10 5% -36 -40% 34 27 154 171 17 9 74 46 215 160 -55 -26% 675 670 -5 -1%

SB Murska Sobota

EDP

8 15% 36 55% 13 16 42 47 18 10 47 91 143 154 11 8% 181 176 -5 -3%

30

K1 K1 % K2 K2 %

Št. Č

,

nad

ND

Č

D

hitro

Š

t. Č

,

nad

ND

ČD

redno

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

hitro

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

re

dno


SB Novo mesto EDP uspešen pri vseh kazalnikih

-43 -4% -27 -8% 84 18 1001 1024 24 23 336 310 976 319 -657 -67% 976 782 -194 -20%

SB Slovenj Gradec

EDP

n. p. n. p. 115 18999% 134

736 0 6 0 109 70 70

135 135

SB Trbovlje EDP

ni čak. ni čak. -39 -30% 0 0 0 0 0 0 132 93 90 90 0 0% 90 98 8 9%

UKC Maribor EDP

27 6% -3 -43% 0 0 464 491 0 0 7 4 0 0 0 0% 1190 640 -550 -46%

Zavod za kardiovaskularno dejavnost

ni EDP uspešen pri vseh kazalnikih

-13 -36% -138 -49% 36 23 0 0 41 19 239 123 120 80 -40 -33% 300 180 -120 -40%


107 31818% -86 80624% -684 -3% -88 3%

EDP kategorija: Operacija žolčnih kamnov

NAČAS kategorija: Operacije žolčnih kamnov

DC vila Bogatin - Bled

ni EDP

ni čak. ni čak. -7 -70% 0 0 0 0 2 1 8 2 23 15 -8 -35% 64 22 -42 -66%

KIRURGIJA BITENC, d.o.o

EDP

ni čak. ni čak. -18 -44% 0 0 0 0 12 1 29 22 40 77 37 93% 46 96 50 109%


EDP

18 179999% -67 -39% 0 11 0 7 63 42 111 65 60 51 -9 -15% 116 87 -29 -25%


EDP

19 950% -38 -48% 0 0 2 21 0 2 80 40 0 70 70 69999% 100 162 62 62%

SB Brežice EDP

ni čak. ni čak. 4 25% 0 0 0 0 0 0 16 20 30 27 -3 -10% 60 27 -33 -55%

SB Celje EDP

0 0% 40 89% 1 1 0 0 21 30 24 55 48 61 13 27% 48 65 17 35%

31

K1 K1 % K2 K2 %

Št. Č

,

nad

ND

Č

D

hitro

Š

t. Č

,

nad

ND

ČD

redno

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

hitro

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

re

dno



EDP

1 99999% -52 -53% 0 0 0 1 6 10 93 37 40 40 0 0% 95 75 -20 -21%

SB Izola EDP

-5 -56% 30 61% 4 1 5 3 4 4 45 75 78 28 -50 -64% 92 84 -8 -9%

SB Jesenice EDP

-98 -75% 1 1% 71 17 60 16 31 40 49 41 230 125 -105 -46% 276 220 -56 -20%

SB Murska Sobota

EDP

-1 -4% -33 -34% 15 6 8 16 22 1 76 64 87 90 3 3% 91 102 11 12%

SB Novo mesto EDP

-20 -95% 26 37% 4 0 17 1 18 10 52 86 64 49 -15 -23% 64 68 4 6%

SB Slovenj Gradec

EDP

n. p. n. p. n. p. n. p. 0

18 0 6 0 26 20 20

28 28

SB Trbovlje EDP

ni čak. ni čak. 3 20% 0 0 0 0 0 0 15 18 26 18 -8 -31% 26 18 -8 -31%

UKC Ljubljana EDP

-149 -31% 27 33% 48 11 439 327 55 53 27 56 112 145 33 29% 393 506 113 29%

UKC Maribor EDP

-65 -100% 22 440% 19 0 46 0 1 0 4 27 100 0 -100 -100% 325 40 -285 -88%

cilj dosežen pri vseh kazalnikih -300 280003% -62 30% -122 49998% -196 -4%

EDP kategorija: Ortopedska operacija rame

NAČAS kategorija: Ortopedska operacija rame (samo terapevstki posegi na rami)

ARBOR MEA D.O.O.

EDP

-74 -84% 51 243% 81 8 7 6 5 8 16 64 121 126 5 4% 269 201 -68 -25%

Artros d.o.o. ni EDP

ni čak. ni čak. 67 112% 0 0 0 0 7 25 53 102 60 90 30 50% 60 154 94 157%


EDP

ni čak. ni čak. 11 85% 0 0 0 0 11 20 2 4 66 75 9 14% 116 143 27 23%

OB Valdoltra EDP

11 11% 61 21% 0 0 99 110 59 43 230 307 90 90 0 0% 578 667 89 15%

SB Celje EDP

2 200% -1 -3% 1 2 0 1 9 15 21 14 35 90 55 157% 77 131 54 70%

SB Jesenice EDP

-9 -15% -17 -22% 47 33 14 19 22 17 56 44 200 145 -55 -28% 295 241 -54 -18%

32

K1 K1 % K2 K2 %

Št. Č

,

nad

ND

Č

D

hitro

Š

t. Č

,

nad

ND

ČD

redno

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

hitro

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

re

dno


SB Murska Sobota

EDP neuspešen pri vseh kazalnikih

4 14% 24 51% 8 8 20 24 13 2 34 69 128 146 18 14% 189 191 2 1%

SB Slovenj Gradec

ni EDP

n. p. n. p. n. p. n. p. 1

0 0 1 0 6 31 31

52 52

UKC Ljubljana EDP uspešen pri vseh kazalnikih

-3 -38% -48 -48% 2 3 6 2 14 2 86 50 95 90 -5 -5% 250 200 -50 -20%

UKC Maribor EDP

1 100% 4 8% 0 2 1 0 9 11 39 41 85 68 -17 -20% 253 125 -128 -51%

cilj dosežen pri kazalniku K1 -68 27% 152 50% 71 21% 18 17%

EDP kategorija: Operacija hrbtenice

NAČAS kategorija: Posegi in operacije hrbtenice


EDP

ni čak. ni čak. -3 -7% 0 0 0 0 12 24 29 14 58 67 9 16% 73 85 12 16%


EDP neuspešen pri vseh kazalnikih

8 799999% 13 59% 0 8 0 0 12 20 10 15 32 59 27 84% 60 87 27 45%

OB Valdoltra EDP

-18 -13% -3 -1% 0 25 144 101 48 49 219 215 90 120 30 33% 580 508 -72 -12%

SB Celje EDP

0 0% 2 6% 3 3 0 0 3 5 30 30 46 155 109 237% 133 300 167 126%

SB Jesenice EDP

-5 -16% 1 2% 22 9 10 18 19 16 38 42 130 82 -48 -37% 330 265 -65 -20%

SB Murska Sobota

EDP

17 113% -11 -21% 5 7 10 25 4 1 49 41 147 198 51 35% 276 319 43 16%

SB Slovenj Gradec

ni EDP

n. p. n. p. n. p. n. p. 1

0 0 1 0 1 41 41

60 60

UKC Ljubljana EDP

358 199% -82 -15% 43 86 137 452 46 29 518 453 180 200 20 11% 530 730 200 38%

UKC Maribor EDP

108 65% -25 -16% 98 199 67 74 25 16 130 114 86 67 -19 -22% 197 151 -46 -23%


33

K1 K1 % K2 K2 %

Št. Č

,

nad

ND

Č

D

hitro

Š

t. Č

,

nad

ND

ČD

redno

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

hitro

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

re

dno


EDP kategorija: Artroskopska operacija

NAČAS kategorija: Terapevtske artroskopije (kolenske križne vezi, kolena)

ARBOR MEA D.O.O.

EDP

-131 -75% 116 187% 43 23 132 21 12 5 50 173 135 172 37 27% 274 335 61 22%

Artros d.o.o. ni EDP

106 18999% -101 -33% 0 48 0 58 2 0 301 202 95 90 -5 -5% 215 373 158 73%

KC Toš d.o.o. ni EDP neuspešen pri vseh kazalnikih

3 299999% 42 82% 0 0 0 3 5 4 46 89 30 33 3 10% 30 67 37 123%

OB Valdoltra ni EDP

ni čak. ni čak. 226 40% 0 0 0 0 125 145 447 653 90 90 0 0% 182 235 53 29%


EDP

-8 -17% -92 -67% 45 30 1 8 1 0 137 46 197 262 65 33% 238 280 42 18%

SB Brežice ni EDP

ni čak. ni čak. 3 14% 0 0 0 0 0 0 21 24 30 90 60 200% 60 90 30 50%

SB Celje EDP

38 131% -47 -18% 23 66 6 1 44 52 215 160 69 12 -57 -83% 172 194 22 13%


ni EDP

ni čak. ni čak. 88 67% 0 0 0 0 4 35 128 185 60 70 10 17% 135 215 80 59%

SB Izola EDP

-1 -50% 9 23% 2 1 0 0 2 5 37 43 29 32 3 10% 48 48 0 0%

34

K1 K1 % K2 K2 %

Št. Č

,

nad

ND

Č

D

hitro

Š

t. Č

,

nad

ND

ČD

redno

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

hitro

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

re

dno


SB Jesenice EDP uspešen pri vseh kazalnikih

-62 -70% -98 -69% 56 21 33 6 79 23 64 22 165 100 -65 -39% 350 177 -173 -49%

SB Novo mesto EDP

13 100% -31 -19% 13 15 0 11 22 32 141 100 48 27 -21 -44% 48 48 0 0%

SB Slovenj Gradec

ni EDP

n. p. n. p. n. p. n. p. 0

0 0 0 0 15 21 21

49 49

SB Trbovlje ni EDP

ni čak. ni čak. 3 75% 0 0 0 0 0 0 4 7 26 15 -11 -42% 26 15 -11 -42%

UKC Ljubljana EDP neuspešen pri vseh kazalnikih

9 30% 39 56% 1 3 29 36 6 3 64 106 90 110 20 22% 234 450 216 92%

UKC Maribor EDP

75 91% -79 -51% 23 29 59 128 51 47 105 30 78 99 21 27% 353 390 37 10%

cilj nedosežen 42 18999% 78 21% 81 10% 601 28%

EDP kategorija: Operacija na ožilju - arterije in vene

NAČAS kategorija: Posegi na arterijah (brez PTA)


EDP

ni čak. ni čak. ni čak. ni čak. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0% 0 0 0 0%

SB Celje EDP

3 299999% -35 -74% 0 0 0 3 0 0 47 12 25 30 5 20% 31 47 16 52%

SB Izola EDP neuspešen pri vseh kazalnikih

2 67% 16 94% 1 1 2 4 0 2 17 31 66 90 24 36% 56 121 65 116%

SB Murska Sobota

EDP

ni čak. ni čak. -1 -14% 0 0 0 0 2 0 5 6 8 15 7 88% 14 21 7 50%

SB Novo mesto EDP neuspešen pri vseh kazalnikih

3 299999% 10 200% 0 0 0 3 0 4 5 11 0 27 27 26999% 0 27 27 26999%

SB Slovenj Gradec

EDP

n. p. n. p. n. p. n. p. 0

1 0 2 0 3 30 30

45 45

35

K1 K1 % K2 K2 %

Št. Č

,

nad

ND

Č

D

hitro

Š

t. Č

,

nad

ND

ČD

redno

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

hitro

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

re

dno


UKC Maribor EDP uspešen pri vseh kazalnikih

0 ni čak. -1 -17% 0 0 0 0 0 0 6 5 0 0 0 0% 28 22 -6 -21%

cilj dosežen pri kazalniku K2 8 199999% -11 38% 93 450007% 129 40.43 154 45001%

NAČAS kategorija: Drugi posegi na perifernem ožilju

MC Medicor EDP

ni čak. ni čak. 8 79999% 0 0 0 0 0 7 0 1 0 17 17 16999% 0 22 22 21999%

SB Celje EDP

-9 -50% -17 -89% 1 1 17 8 0 0 19 2 143 113 -30 -21% 523 599 76 15%

UKC Ljubljana EDP

42 55% -52 -76% 19 46 57 72 22 8 46 8 110 180 70 64% 370 570 200 54%


EDP kategorija: Operacija ušes, nosu, ust in grla

NAČAS kategorija: Posegi in operacije nosu in obnosnih votlin


EDP

-63 -88% 48 130% 5 1 67 8 3 3 34 82 133 69 -64 -48% 184 128 -56 -30%

SB Celje EDP

-23 -51% 20 12% 3 2 42 20 3 2 162 183 48 60 12 25% 166 149 -17 -10%

SB Izola EDP

48 1600% 231 1004% 2 40 1 11 6 48 17 206 83 45 -38 -46% 93 150 57 61%

SB Jesenice EDP

10 250% -2 -25% 1 1 3 13 0 0 8 6 90 92 2 2% 200 240 40 20%

SB Murska Sobota

EDP

21 18999% -58 -49% 0 3 0 18 10 2 108 58 78 78 0 0% 130 108 -22 -17%

SB Novo mesto EDP

64 64% 41 35% 2 23 98 141 6 15 110 142 100 150 50 50% 250 250 0 0%

36

K1 K1 % K2 K2 %

Št. Č

,

nad

ND

Č

D

hitro

Š

t. Č

,

nad

ND

ČD

redno

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

hitro

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

re

dno


UKC Ljubljana EDP

173 81% 22 9% 12 31 201 355 23 41 216 220 202 158 -44 -22% 345 407 62 18%

UKC Maribor EDP

-81 -34% 3 7% 0 0 238 157 7 2 37 45 61 57 -4 -7% 571 436 -135 -24%

cilj dosežen pri kazalniku K3R in K3H 149 262502% 305 140% -86 -6% -71 2%

NAČAS kategorija: Posegi in operacije v ustih, grlu in žrelu


EDP

-80 -81% 76 1520% 13 11 86 8 1 2 4 79 184 148 -36 -20% 268 155 -113 -42%

SB Celje EDP

-174 -65% 198 218% 3 1 264 92 17 8 74 281 42 21 -21 -50% 135 155 20 15%

SB Izola EDP

37 264% 146 135% 5 40 9 11 32 48 76 206 83 45 -38 -46% 93 150 57 61%

SB Jesenice EDP

13 186% -1 -4% 1 5 6 15 3 2 20 20 85 105 20 24% 210 222 12 6%

SB Murska Sobota

EDP

18 18999% 26 20% 0 6 0 12 12 12 120 146 80 85 5 6% 150 142 -8 -5%

SB Novo mesto EDP

26 60% 36 49% 1 10 42 59 6 14 67 95 100 150 50 50% 250 250 0 0%

UKC Ljubljana EDP neuspešen pri vseh kazalnikih

79 23% 32 15% 41 82 301 339 58 83 155 162 157 210 53 34% 379 413 34 9%

UKC Maribor EDP

-7 -3% 6 10% 8 4 207 204 25 25 38 44 66 91 25 38% 430 342 -88 -20%

cilj dosežen pri kazalniku K3R in K1 -88 225000% 519 245% 58 5% -86 3%

NAČAS kategorija: Posegi na ušesu in mastoidu

SB Celje EDP

-39 -81% 39 1300% 4 0 44 9 1 2 2 40 27 56 29 107% 169 169 0 0%

SB Novo mesto EDP

3 75% 2 12% 0 2 4 5 0 2 17 17 100 150 50 50% 250 250 0 0%

UKC Ljubljana EDP

75 52% -25 -20% 0 9 144 210 1 13 121 84 360 290 -70 -19% 451 570 119 26%

UKC Maribor EDP

9 8% -27 -52% 5 0 107 121 13 5 39 20 69 58 -11 -16% 332 346 14 4%

cilj dosežen pri kazalniku K3H in K2 48 13% -11 310% -2 31% 133 8%

EDP kategorija: Operacija kile

NAČAS kategorija: Operacije kile-odrasli

37

K1 K1 % K2 K2 %

Št. Č

,

nad

ND

Č

D

hitro

Š

t. Č

,

nad

ND

ČD

redno

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

hitro

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

re

dno



EDP

ni čak. ni čak. -30 -38% 0 0 0 0 15 1 64 48 57 110 53 93% 79 180 101 128%

KC Toš d.o.o. EDP

ni čak. ni čak. 4 44% 0 0 0 0 1 1 8 12 30 50 20 67% 30 46 16 53%

KC zdrav splet d.o.o.

ni EDP

ni čak. ni čak. 41 178% 0 0 0 0 10 23 13 41 18 25 7 39% 30 35 5 17%


EDP

34 18999% -66 -24% 0 17 0 17 84 73 191 136 65 36 -29 -45% 137 100 -37 -27%

MC Iatros EDP uspešen pri vseh kazalnikih

ni čak. ni čak. -17 -38% 0 0 0 0 19 13 26 15 90 25 -65 -72% 92 36 -56 -61%

OLIVIERS d.o.o. ni EDP

ni čak. ni čak. -2 -100% 0 0 0 0 1 0 1 0 30 60 30 100% 30 60 30 100%


EDP

3 30% -9 -8% 1 0 9 13 1 0 108 100 73 0 -73 -100% 113 138 25 22%

SB Brežice EDP uspešen pri vseh kazalnikih

ni čak. ni čak. -13 -38% 0 0 0 0 0 0 34 21 30 27 -3 -10% 60 27 -33 -55%

SB Celje EDP

-2 -100% -7 -7% 1 0 1 0 55 35 47 60 50 50 0 0% 59 67 8 14%


EDP uspešen pri vseh kazalnikih

ni čak. ni čak. -45 -56% 0 0 0 0 16 7 64 28 55 30 -25 -45% 68 60 -8 -12%

SB Izola EDP

-60 -81% 39 41% 3 2 71 12 2 8 92 125 64 35 -29 -45% 137 98 -39 -28%

SB Jesenice EDP uspešen pri vseh kazalnikih

-39 -42% -27 -21% 42 23 50 30 35 39 91 60 250 116 -134 -54% 350 190 -160 -46%

SB Murska Sobota

EDP

-22 -58% -23 -30% 32 7 6 9 14 2 62 51 92 92 0 0% 90 105 15 17%

SB Novo mesto EDP

-15 -54% 45 44% 4 8 24 5 18 22 84 125 60 55 -5 -8% 60 72 12 20%

SB Slovenj Gradec

EDP

n. p. n. p. n. p. n. p. 0

18 0 7 0 51 28 28

35 35

SB Trbovlje EDP

ni čak. ni čak. 3 14% 0 0 0 0 0 0 22 25 30 20 -10 -33% 30 20 -10 -33%

38

K1 K1 % K2 K2 %

Št. Č

,

nad

ND

Č

D

hitro

Š

t. Č

,

nad

ND

ČD

redno

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

hitro

Št. Č

,

v

okviru

dopus

tne

ČD

re

dno


UKC Ljubljana EDP

-227 -31% 43 39% 32 18 697 484 32 34 77 118 141 138 -3 -2% 440 494 54 12%

UKC Maribor EDP

-59 -100% 23 230% 6 0 53 0 3 6 7 27 94 20 -74 -79% 330 50 -280 -85%

cilj dosežen pri vseh kazalnikih -387 37777718% -41 14% -312 -11% -322 2%

NAČAS kategorija: Operacije kile-otroci


EDP

0 ni čak. -6 -67% 0 0 0 0 0 0 9 3 0 0 0 0% 101 128 27 27%

SB Celje EDP uspešen pri vseh kazalnikih

-2 -100% -2 -11% 0 0 2 0 2 1 16 15 41 40 -1 -2% 46 45 -1 -2%

SB Jesenice EDP

4 399999% -1 -33% 0 3 0 1 1 0 2 2 35 68 33 94% 47 100 53 113%

SB Murska Sobota

EDP

ni čak. ni čak. 1 9999% 0 0 0 0 0 0 0 1 9 9 0 0% 40 42 2 5%

SB Novo mesto EDP

n. p. n. p. n. p. n. p. 0

0

0 0 0 0 0

0

0

UKC Ljubljana EDP

ni čak. ni čak. 20 49% 0 0 0 0 0 0 41 61 23 15 -8 -35% 37 49 12 32%

cilj nedosežen 2 19999% 12 1999% 24 11% 93 35%

Legenda: Št. Č: število čakajočih NDČD: najdaljša dopustna čakalna doba ČD: čakalna doba n.p: ni podatka ni čak: ni čakajočih

39

Ugotovitve procesnega kazalnika 4

Kazalnik št. 4 je bil v letu 2017 nepopolno poročan, posledično je analiza procesnega

kazalnika številka 4 nepopolna. Ugotavljamo, da samo 13 izmed 21 izvajalcev kazalnik

pripravlja in objavlja na svojih spletnih straneh. Metodologija prikaza med njimi se razlikuje,

tako da medsebojna primerjava izvajalcev ni mogoča. Pri pripravi skupne analize podatkov

smo se omejili na analizo gibanja deleža neopravljenih storitev po posameznih izvajalcih, ki

podatke objavljajo na svojih spletnih straneh.

Podatki o deležu neopravljenih storitev med izvajalci in med storitvami niso zanesljivi, saj

močno variirajo, kar je razvidno iz Tabela 4. Za namene analize smo primerjali najnovejše

objavljene podatke izvajalcev (december oz. najbližji mesec) in najstarejše objavljene podatke

izvajalcev (januar-junij). Navkljub nezanesljivim podatkom je opaziti med opazovanimi meseci

znižanje deleža neopravljenih storitev zaradi odsotnosti pacientov. Izmed 71 primerjav deležev

po storitvah med izvajalci, pri čemer smo primerjali najnovejše in najstarejše podatke, je v ¾

primerov zaznati znižanje deleža neopravljenih storitev. Na Slika 22 prikazujemo spremembe v

deležu neopravljenih storitev zaradi odsotnosti pacientov.

40

Tabela 4: Najnovejši podatki o deležu neopravljenih storitev zaradi odsotnosti pacienta.

SB Nova Gorica (dec.)

SB Novo mesto (dec.)

SB Brežice (dec.)

UKC MB (okt.)

SB Jesenice (nov.)

SB Celje (Jan 18)

SB Slovenj Gradec (dec.)

SB Ptuj (dec.)

Medicor (dec.)

SB Izola (skupaj obdobje jan-dec)

Iatros (okt.)

Avelana (dec.)

Golnik (dec.)

Endoproteza kolena 94.4% 0%

1.8% 0% 0% 11.0% 11.0%

Endoproteza kolka 63.6% 0%

6.1% 0% 0% 0% 0%

Operacija stopalo 47.6%

12.5% 9.5% 0% 0%

Operacija žolčnih kamnov 40.0% 0% 10.0% 0% 0% 0% 25.0% 0%

0%

koronografija 36.4%

0% 0% 0.2%

Artroskopska operacija 35.5% 0%

11.7% 0% 0%

0%

Krčne žile 31.3% 0%

0%

36.2%

Operacija kile 22.9% 0% 3.2% 0% 0% 0% 33.0% 2.2%

0% 0%

ORL operacije 19.4% 0%

12.7% 0% 0%

CT 15.5% 5.6% 1.4%

3.6%

Operacija karpalnega kanala 12.0%

UZ

5.5%

MR

3.7%

RTG

1.0% 0.5%

0.0%

Operacija na ožilju

0%

0% 0% 0% 0.0%

0% 0%

Operacija krčnih žil

0% 0% 0%

0%

operacija hrbtenice

0% 0% 0%

41

Slika 22: Prikaz spremembe v deležu neopravljenih storitev zaradi odsotnosti pacienta po izvajalcih, ki so najpopolnejše poročali podatke za kazalnik št. 4.

42

Kazalniki kakovosti med zdravniki oziroma izvajalci

1. Dosledna uporaba storitev e-zdravje (zaenkrat le e-Recept in e-Napotnica) (obračun variabilnega dela uspešnosti zdravnikov)


Števec: število zdravnikov, ki dosledno (april, maj, junij 2017 pomeni »dosledno« 70%, nato 90%) uporabljajo storitve e-zdravje.

Imenovalec: vsi zdravniki, ki so v posameznem zavodu napotovali in pisali recepte.

Opomba: Operacionalizacija imenovalca kazalnika je bila spremenjena – namesto vseh zdravnikov, ki so bili zaposleni v zavodu več kot 50 % celotnega obdobja je bila v imenovalcu kazalnika uporabljena številka vseh zdravnikov, ki so v posameznem zavodu napotovali in pisali recepte.

Ugotovitve:

Dosledna uporaba storitev eZdravja v letu 2017 je pogostejša na primarni ravni kot na sekundarni in terciarni ravni. V povprečju so zdravniki sekundarne in terciarne ravni v 35 % dosledno uporabljali storitve eZdravja, zdravniki primarne ravni pa v 83 %.

Tabela 5 in Tabela 6 predstavljata delež zdravnikov, ki so v letu 2017 od aprila do decembra

dosledno uporabljali storitvi e-Zdravja, kar pomeni vsaj 70 % uporabo eRecepta v mesecih

april, maj in junij ter vsaj 90 % uporabo eRecepta v mesecih od julija do decembra ter vsaj 70

% uporabo eNapotnice v mesecih maj in junij ter vsaj 90 % uporabo eNapotnice v mesecih

od julija do decembra.

Tabela 5: Delež zdravnikov na sekundarni in terciarni ravni, ki je v posameznem zavodu dosledno uporabljala storitvi eZdravja (leto 2017).

Izvajalec Vrednost

ZDRAVSTVENI DOM IDRIJA 100%

ZDRAVSTVENI DOM PTUJ 82%

ZDRAVSTVENI DOM KOPER 82%

ZDRAVSTVENI DOM TOLMIN 81%

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, OE ZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ 81%

ZDRAVSTVENI DOM AJDOVŠČINA 78%

BOLNIŠNICA TOPOLŠICA 75%

BOLNIŠNICA SEŽANA 74%

ZDRAVSTVENI DOM DR. JANEZA ORAŽMA RIBNICA 74%

ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA 72%

ZDRAVSTVENI DOM DR. JULIJA POLCA KAMNIK 72%

ZDRAVSTVENI DOM PIRAN 67%

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, OE ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA 67%

ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO 66%

ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA 64%

ZDRAVSTVENI DOM GROSUPLJE 61%

ZDRAVSTVENI DOM ZAGORJE OB SAVI CESTA ZMAGE 1 61%

ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA 60%

ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA 59%

ZDRAVSTVENI DOM TRBOVLJE TRBOVLJE 58%

SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE 57%

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE 57%

ZDRAVSTVENI DOM ZA ŠTUDENTE UNIVERZE V LJUBLJANI 56%

43

Izvajalec Vrednost

UNIVERZITETNA KLINIKA ZA PLJUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO GOLNIK 55%

BOLNIŠNICA ZA ŽENSKE BOLEZNI IN PORODNIŠTVO POSTOJNA 55%

ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ 50%

ZDRAVSTVENI DOM MEDVODE 50%

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, OE ZDRAVSTVENI DOM JESENICE 50%

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK 49%

SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE 48%

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA 47%

ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE 44%

ZDRAVSTVENI DOM DR. BOŽIDARJA LAVRIČA - CERKNICA 44%

ZDRAVSTVENI DOM OSNOVNO VARSTVO NOVA GORICA 42%

ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE 39%

ZDRAVSTVENI DOM SEŽANA 38%

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, OE ZDRAVSTVENI DOM KRANJ 38%

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE 37%

SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE 37%

ORTOPEDSKA BOLNIŠNICA VALDOLTRA 34%

ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO 34%

SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO 34%

SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA OSPEDALE GENERALE ISOLA 34%

ZDRAVSTVENI DOM CELJE 33%

ZDRAVSTVENI DOM RAVNE NA KOROŠKEM 32%

SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC 30%

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ 28%

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, OE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA 28%

ZDRAVSTVENI DOM RADLJE OB DRAVI 28%

ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA 28%

SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. FRANCA DERGANCA NOVA GORICA 28%

ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKA BISTRICA 26%

SŽ - ŽELEZNIŠKI ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA 26%

ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR 23%

ZDRAVSTVENI DOM BREŽICE 22%

UNIVERZITETNI REHABILITACIJSKI INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE - SOČA 22%

SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE 22%

ZDRAVSTVENI DOM DR. FRANCA AMBROŽIČA, POSTOJNA 22%

ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE 21%

SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA 21%

ZDRAVSTVENI DOM LENART 13%

BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ 13%

MLADINSKO KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE RAKITNA 11%

ZDRAVSTVENI DOM SLOVENJ GRADEC 11%

ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE 11%

CENTER ZA SLUH IN GOVOR MARIBOR 9%

UNIVERZITETNA PSIHIATRIČNA KLINIKA LJUBLJANA 9%

ZDRAVSTVENI DOM GORNJA RADGONA 9%

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, OE ZDRAVSTVENI DOM BLED, ZDRAVSTVENI DOM BOHINJ

8%

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA 8%

ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA 6%

SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE LJUBLJANA 6%

ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA 6%

SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ 5%

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR 4%

CENTER ZA ZDRAVLJENJE BOLEZNI OTROK 0%

ZDRAVSTVENI DOM LITIJA 0%

ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER 0%

ZDRAVSTVENI DOM METLIKA 0%

44

Izvajalec Vrednost

ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE 0%

ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH 0%

ZDRAVSTVENI DOM-OSNOVNO VARSTVO NOVA GORICA 0%

Skupaj 35%

45

Tabela 6: Delež zdravnikov na primarni ravni, ki je v posameznem zavodu dosledno uporabljala storitvi eZdravja (leto 2017).

Izvajalec Vrednost

ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE 100%

ZDRAVSTVENI DOM ZAGORJE OB SAVI CESTA ZMAGE 1 100%

ZDRAVSTVENI DOM PTUJ 100%

ZDRAVSTVENI DOM DR. FRANCA AMBROŽIČA, POSTOJNA 100%

ZDRAVSTVENI DOM IVANČNA GORICA 99%

ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA 99%

ZDRAVSTVENI DOM LITIJA 98%

ZDRAVSTVENI DOM DR. BOŽIDARJA LAVRIČA - CERKNICA 98%

ZDRAVSTVENI DOM LOGATEC 98%

ZDRAVSTVENI DOM ZA ŠTUDENTE UNIVERZE V LJUBLJANI 97%

ZDRAVSTVENI DOM BREŽICE 97%

ZDRAVSTVENI DOM HRASTNIK 96%

ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO 96%

ZDRAVSTVENI DOM DR. JULIJA POLCA KAMNIK 95%

ZDRAVSTVENI DOM AJDOVŠČINA 95%

ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE 95%

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, OE ZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ 95%

ZDRAVSTVENI DOM ČRNOMELJ 94%

ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA 94%

ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO 94%

ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA 93%

ZDRAVSTVENI DOM IDRIJA 92%

ZDRAVSTVENI DOM SEŽANA 91%

ZD LJUBLJANA - BEŽIGRAD 91%

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, OE ZDRAVSTVENI DOM KRANJ 91%

ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER 91%

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, OE ZDRAVSTVENI DOM BLED, ZDRAVSTVENI DOM BOHINJ

90%

ZD LJUBLJANA - CENTER 90%

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, OE ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA 90%

ZDRAVSTVENI DOM DR. JANEZA ORAŽMA RIBNICA 89%

ZDRAVSTVENI DOM RADLJE OB DRAVI 89%

ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO 89%

ZD LJUBLJANA - VIČ - RUDNIK 88%

ZDRAVSTVENI DOM CELJE 88%

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE 88%

ZDRAVSTVENI DOM GROSUPLJE 88%

ZDRAVSTVENI DOM KOPER 88%

ZDRAVSTVENI DOM DR. JOŽETA POTRATE ŽALEC 87%

ZDRAVSTVENI DOM OSNOVNO VARSTVO NOVA GORICA 87%

ZDRAVSTVENI DOM TOLMIN 87%

ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA 86%

ZD LJUBLJANA - MOSTE - POLJE 86%

ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE 86%

ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE 86%

ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA 86%

ZD LJUBLJANA - ŠIŠKA 85%

ZDRAVSTVENI DOM IZOLA 84%

ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE 83%

ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR 82%

ZDRAVSTVENI DOM RAVNE NA KOROŠKEM 82%

ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ 81%

ZDRAVSTVENI DOM LENART 81%

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, OE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA 81%

46

ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR 80%

ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKA BISTRICA 78%

ZDRAVSTVENI DOM SLOVENJ GRADEC 78%

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, OE ZDRAVSTVENI DOM JESENICE 76%

ZDRAVSTVENI DOM MEDVODE 74%

ZD LJUBLJANA - ŠENTVID 70%

ZDRAVSTVENI DOM TRBOVLJE TRBOVLJE 68%

SŽ - ŽELEZNIŠKI ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA 64%

ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH 64%

ZDRAVSTVENI DOM DRAVOGRAD 61%

ZDRAVSTVENI DOM GORNJA RADGONA 58%

ZDRAVSTVENI DOM METLIKA 51%

ZDRAVSTVENI DOM PIRAN 44%

ZDRAVSTVENI DOM RADEČE 28%

Skupaj 83%

47

2. Delež opravljenih posegov na zdravnika – mali, srednji, veliki posegi, obsežno delo

Metodologija: V ambulantah družinske medicine in pediatrije se na ravni izvajalca spremlja delež opravljenih posegov v vseh pregledih. Števec: Število malih, srednjih in velikih posegov ter obsežnega dela. Imenovalec: Število prvih in ponovnih kurativnih pregledov.

Obrazložitev: Podatki so prikazani v Prilogi 2, in sicer ločeno za družinsko medicino in pediatrijo ter ločeno za javne zavode in koncesionarje (vsak na svojem delovnem listu). Vsi izvajalci splošne in družinske medicine (dejavnost 302 001), skupaj jih je 329, so v letu 2017 opravili 343.901 posegov. Povprečni odstotek opravljenih posegov v vseh pregledih znaša 7,9 %, maksimalni pa 268 %. Na spodnji sliki je razsevni diagram, ki prikazuje odstotke opravljenih posegov po pogodbenih izvajalcih družinske medicine.

Slika 23: Odstotek opravljenih posegov po pogodbenih izvajalcih družinske medicine, 20172

Javni zavodi Podatki se nanašajo na 56 izvajalcev, ki so v letu 2017 opravili 234.538 posegov, kar v povprečju pomeni 8,6 % posegov v vseh pregledih. Največji delež opravljenih posegov znaša 16,8 %, najmanj pa 4,3 %. Izvajalci s koncesijo Podatki se nanašajo na 273 izvajalcev s koncesijo, ki so v preteklem letu opravili 109.356 posegov, kar pomeni 6,76 % posegov v pregledih. Največji zabeleženi odstotek znaša 286,2 % (opomba 2), naslednji najvišji odstotek znaša 29,1 %. Nekateri izvajalci posegov niso zabeležili. Slika 24: Odstotek opravljenih posegov v javnih zavodih in pri izvajalcih s koncesijo, družinska medicina, 2017

2 V graf ni vključen izvajalec s koncesijo, katerega odstotek posegov v vseh pregledih znaša 286,2 % (372 posegov in 130 pregledov).

0.00%

5.00%

10.00%

15.00%

20.00%

25.00%

30.00%

48

Vsi izvajalci otroškega in šolskega dispanzerja, dejavnost 327 009, skupaj jih je 123, so v letu 2017 opravili 100.908 posegov. Odstotek opravljenih posegov v vseh pregledih znaša 8,9 %. Na spodnji sliki je razsevni diagram, ki prikazuje odstotke opravljenih posegov po posameznih izvajalcih pediatrije in šolske medicine. Slika 25: Odstotek opravljenih posegov po pogodbenih izvajalcih otroškega in šolskega dispanzerja, 2017

Predšolski in šolski zdravniki v javnem zavodu Podatki so zbrani za 52 izvajalcev predšolske in šolske medicine, ki delujejo v javnih zavodih. V povprečju so opravili 9,9 % posegov v vseh pregledih. Največji zabeleženi odstotek posegov znaša 23,4 %.

0,9%

0,7% 0,8%

0,0%

0,1%

0,2%

0,3%

0,4%

0,5%

0,6%

0,7%

0,8%

0,9%

Javni zavodi Koncesionarji

0,9%

0,0%

0,5%

1,0%

1,5%

2,0%

2,5%

49

Predšolski in šolski zdravniki s koncesijo Podatki so zbrani za 71 predšolskih in šolskih izvajalcev s koncesijo. V povprečju so opravili 5,7 % posegov v vseh pregledih. Največji zabeleženi odstotek znaša 21,8 %. Slika 26: Odstotek opravljenih posegov v v javnih zavodih in pri izvajalcih s koncesijo, otroški in šolski dispanzer, 2017

1,0%

0,6%

0,9%

0,0%

0,2%

0,4%

0,6%

0,8%

1,0%


50

3. Število in delež opravljenih hišnih obiskov – primarna raven

Metodologija: V ambulantah družinske medicine se po posameznih izvajalcih spremlja število in delež hišnih obiskov. Števec: Število hišnih obiskov. Imenovalec: Število prvih in ponovnih kurativnih pregledov.

Obrazložitev: Kazalnik vključuje vse opravljene hišne obiske in paliativne hišne obiske v letu 2017. Podatki so prikazani v Prilogi 3, in sicer ločeno za družinsko medicino in pediatrijo ter ločeno za javne zavode in koncesionarje (vsak na svojem delovnem listu). Vsi izvajalci splošne in družinske medicine (dejavnost 302 001), skupaj jih je 328, so v letu 2017 opravili 39.642 hišnih obiskov. Povprečni odstotek hišnih obiskov v vseh pregledih znaša 0,91 %, maksimalni je 9,9 %. Na spodnji sliki je razsevni diagram, ki prikazuje odstotke hišnih obiskov po pogodbenih izvajalcih družinske medicine.

Slika 27: Odstotek opravljenih hišnih obiskov po pogodbenih izvajalcih družinske medicine, 2017.

Izvajalci družinske medicine v javnem zavodu Prikazani so podatki za 56 izvajalcev, ki delujejo v javnih zavodih in so v letu 2017 opravili 25.888 hišnih obiskov. V povprečju so opravili 0,94 % hišnih obiskov v vseh pregledih. Največji zabeleženi odstotek je 3 %.

0,91

0,0%

0,1%

0,2%

0,3%

0,4%

0,5%

0,6%

0,7%

0,8%

0,9%

1,0%

51

Slika 28: Odstotek opravljenih hišnih obiskov v javnih zavodih in pri izvajalcih s koncesijo, družinska medicina, 2017.

Izvajalci družinske medicine s koncesijo Prikazani so podatki za 273 izvajalcev s koncesijo, ki so skupaj opravili 13.754 hišnih obiskov. V povprečju so opravili 0,85 % hišnih obiskov v vseh pregledih. Največji zabeleženi odstotek je 9,9 %. V otroških in šolskih ambulantah je bilo v letu 2017 opravljenih 547 hišnih obiskov, kar pomeni 0,05 %. 426 hišnih obiskov so opravili javni zavodi, 111 pa izvajalci s koncesijo.

0.94%

0.85%

0.91%

0.80%

0.82%

0.84%

0.86%

0.88%

0.90%

0.92%

0.94%

0.96%


52

4. Razmerje med prvimi in kontrolnimi pregledi - sekundarna raven

Metodologija: V specialistično ambulantni dejavnosti se spremlja razmerje med prvimi in kontrolnimi pregledi po posameznih vrstah zdravstvene dejavnosti. Števec: Število kontrolnih pregledov v specialistični ambulantni dejavnosti. Imenovalec: Število prvih pregledov v specialistični ambulantni dejavnosti.

Obrazložitev: Kazalnik vključuje vse poročane prve in kontrolne preglede v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti. Skladno s Splošnim dogovorom izvajalci poročajo prve in kontrolne preglede za storitve, ki se obračunavajo v točkah, kar je tudi vključeno v omenjeni kazalnik. Podatki so v prilogi 5. Vsaka dejavnost, skupaj jih je 32, je prikazana na svojem delovnem listu. Podatki so prikazani po posameznih izvajalcih. Posamezni, med seboj primerljivi izvajalci, so prikazani tudi po skupinah. V razredu A so podatki obeh UKCjev, v razredu B so zajeti podatki splošnih bolnišnic, Kirurgije Bitenc in Kirurškega sanatorija Rožna dolina, v razredu C sta porodnišnici v Postojni in Kranju, v razredu D pa psihiatrične bolnišnice, vsi ostali so v zavihku nerazporejeni. Najmanj kontrolnih pregledov na en prvi pregled (najnižje razmerje)3 je v dejavnostih ginekologije in porodništva (0,69), fizikalne in rehabilitacijske medicine (0,83), nevrologije (0,83), otorinolaringologije (0,88) pediatrije (0,89), oftalmologije (0,91), in v ortopedski kirurgiji (0,94). Največje razmerje, to pomeni več kot 5 kontrolnih pregledov na en prvi pregled, pa je v dejavnosti hematologije (8,62), internistične onkologije (8,04), otroške in mladostniške psihiatrije (7,68), psihiatrije (7,15), interne medicine (6,08), endokrinologije, daibetologije in tirelogije (6,03) in nefrologije (5,07). V nadaljevanju so podrobneje opisani podatki v dejavnostih z največ izvajalci. V oftalmologiji je skupaj 76 izvajalcev. Evidentirali so 445.228 vseh pregledov. Na spodnji sliki je prikazan razsevni diagram – razmerje pregledov po posameznih izvajalcih.

Slika 29: Razmerje števila kontrolnih pregledov na en prvi pregled v oftalmologiji po pogodbenih izvajalcih, 2017.

3 Razmerje med prvimi in kontrolnimi pregledi prikazuje število kontrolnih pregledov na en prvi pregled.

0.91

0.00

1.00

2.00

3.00

4.00

5.00

6.00

53

Na en prvi pregled je v povprečju zabeleženega 0,91 kontrolnega pregleda. Pri treh izvajalcih je razmerje večje od tri. Standardna deviacija znaša 0,95, kar kaže na precejšnjo enotnost razmerja med izvajalci. Druga največja dejavnost po številu izvajalcev je psihiatrija (68 izvajalcev). Skupaj so evidentirali 256.884 pregledov. V povprečju na en prvi pregled opravijo 7 kontrolnih pregledov. Znotraj dejavnosti so precejšnje razlike med izvajalci (spodnja slika). Standardna deviacija znaša 8,91. Najvišje evidentirano razmerje je en prvi pregled na 60 kontrolnih pregledov, najnižje pa manj kot en kontrolni pregled na en prvi pregled. Slika 30: Razmerje števila kontrolnih pregledov na en prvi pregled v psihiatriji po pogodbenih izvajalcih, 2017

Naslednja največja dejavnost po številu izvajalcev je pnevmologija (61 izvajalcev). Skupaj so evidentirali 181.966 pregledov in v povprečju na en prvi pregled evidentirali 1,45 kontrolnega pregleda. Standardna deviacija znaša 2,19, kar kaže na razmeroma veliko neenotnost med izvajalci. Slika 31: Razmerje števila kontrolnih pregledov na en prvi pregled v pnevmologiji po pogodbenih izvajalcih, 2017

7,20,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

1.45

0.0

2.0

4.0

6.0

8.0

10.0

12.0

14.0

16.0

0 10 20 30 40 50 60 70

54

V dejavnosti endokrinologije je 53 izvajalcev, ki so skupaj evidentirali 231.605 pregledov. V povprečju vsakemu 6 kontrolnemu pregledu sledi prvi pregled. Znotraj dejavnosti so precejšnje razlike, kar kaže tudi standardna deviacija, ki znaša 127,04. V primeru, da iz analize izločimo dva najbolj izstopajoča izvajalca, se standardna deviacija zmanjša na 14,15.

Slika 32: Razmerje števila kontrolnih pregledov na en prvi pregled v endokrinologiji po pogodbenih izvajalcih, 20174

Dejavnost kardiologije in vaskularne medicine opravlja 46 izvajalcev, ki so evidentirali 191.546 pregledov. V povprečju skoraj vsakemu 3 kontrolnemu pregledu sledi prvi pregled. Standardna deviacija v dejavnosti znaša 2,31. Slika 33: Razmerje števila kontrolnih pregledov na en prvi pregled v kardiologiji in vaskularni medicini po pogodbenih izvajalcih, 2017

4 V graf nista vključena dva izvajalca, katerih razmerje med kontrolnimi in prvimi pregledi znaša 923 in 226.

6.03

0.0

10.0

20.0

30.0

40.0

50.0

60.0

70.0

80.0

90.0

100.0

0 10 20 30 40 50 60

0,3

0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

1,2

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

55

Največje razlike med izvajalci (standardna deviacija znaša 430,23) se kažejo v dejavnosti interne medicine, ki jo opravlja 41 izvajalcev. Skupaj so evidentirali 163.616 pregledov. V povprečju je na 6 kontrolnih pregledov zabeležen en prvi pregled. Najbolj izstopa izvajalec, ki je evidentiral en prvi pregled na 2.796 kontrolnih pregledov. Če tega izvajalca izločimo, se standardna deviacija zmanjša na 12,73. Slika 34: Razmerje števila kontrolnih pregledov na en prvi pregled v interni medicini po pogodbenih izvajalcih, 2017 5

5 Izvajalec, ki je evidentiral en prvi pregled na 2.796 kontrolnih pregledov, na grafu ni prikazan.

6,1

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

8,0

56

Tabela 7: Razmerje med prvimi in kontrolnimi pregledi po dejavnostih. Vir podatkov ZAS, podatki zajeti 9.2.2018. Vir podatkov ZAS, podatki zajeti 9.2.2018.

Naziv dejavnosti Število

izvajalcev

Število prvih

pregledov

Število kontrolnih pregledov

Število pregledov

skupaj

Število kontrolnih pregledov

na prvi pregled maximum minimum mediana SD

Abdominalna kirurgija 7 7.514 13.892 21.406 1,85 9,71 0,80 2,23 2,72

Anesteziologija, reanimatologija in perioperativna intenzivna medicina 13 5.407 21.672 27.079 4,01 14,09 0,66 2,33 4,22

Dermatovenerologija 30 89.292 111.296 200.588 1,25 3,76 0,49 1,08 0,85

Fizikalna in rehabilitacijska medicina 23 58.759 48.838 107.597 0,83 2,08 0,04 0,84 0,46

Gastroenterologija 23 11.867 17.385 29.252 1,46 2,74 0,00 1,07 0,62

Ginekologija in porodništvo 21 80.471 55.536 136.007 0,69 4,61 0,15 0,60 0,92

Hematologija 5 2.536 21.862 24.398 8,62 18,49 5,47 8,17 4,73

Infektologija 5 10.470 16.331 26.801 1,56 3,95 0,31 1,17 1,35

Interna medicina 41 23.098 140.518 163.616 6,08 2.796,00 0,00 2,72 430,23

Internistična onkologija 7 13.792 110.922 124.714 8,04 12,42 2,12 8,70 3,37

Kardiologija in vaskularna medicina 46 48.822 142.724 191.546 2,92 11,08 0,00 1,36 2,31

Kardiovaskularna kirurgija 7 7.579 22.163 29.742 2,92 5,06 0,00 1,26 1,55

Klinična genetika v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti 1 204 371 575 1,82 2,02 2,02 2,02 0,00

Maksilofacialna kirurgija 4 13.765 19.373 33.138 1,41 1,52 1,19 1,49 0,14

Nefrologija 9 4.157 21.070 25.227 5,07 7,75 0,63 4,59 1,99

Nevrokirurgija 3 6.384 9.767 16.151 1,53 1,88 1,30 1,41 0,25

Nevrologija 21 26.723 22.291 49.014 0,83 4,07 0,00 0,65 0,83

Oftalmologija 76 232.815 212.413 445.228 0,91 5,78 0,00 0,78 0,95

Ortopedska kirurgija 36 97.375 91.108 188.483 0,94 2,15 0,29 0,83 0,48

Otorinolaringologija 26 102.485 89.931 192.416 0,88 1,68 0,24 0,70 0,37

Otroška in mladostniška psihiatrija 23 2.564 19.699 22.263 7,68 17,79 3,74 8,49 3,13

Otroška nevrologija 2 2.321 3.862 6.183 1,66 1,90 0,91 1,40 0,50

Pediatrija v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti 20

61.460

54.659 116.119 0,89 3,39 0,00 0,36 0,96

Plastična, rekonstrukcijska in estetska kirurgija 8 19.924 41.174 61.098 2,07 8,67 0,31 2,05 2,46

Pnevmologija 61 74.362 107.604 181.966 1,45 15,63 0,18 1,34 2,19

Psihiatrija 68 31.502 225.382 256.884 7,15 60,78 0,48 9,17 8,91

Revmatologija 8 9.081 27.197 36.278 2,99 4,85 1,77 3,00 1,24

57

Splošna kirurgija 22 75.062 149.834 224.896 2,00 4,64 0,06 1,78 1,24

Torakalna kirurgija 2 1.474 4.389 5.863 2,98 3,08 2,89 2,99 0,43

Travmatologija v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti 5 26.113 82.935 109.048 3,18 22,68 1,74 19,20 9,20

Urologija v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti 14 28.704 75.007 103.711 2,61 5,54 1,31 2,28 1,24

Endokrinologija, diabetologija in tireologija v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti 53 32.937 198.668 231.605 6,03 923,00 0,78 11,93 127,04

58

Dodatni kazalniki kakovosti za primarno raven

1. Delež napotitev na sekundarno raven

Metodologija: V ambulantah družinske medicine in pediatrije se po posameznih zdravnikih

spremlja delež oseb, napotenih na sekundarno raven.

Števec: Število napotitev (podatek iz e-naročanj)

Imenovalec: Število prvih in ponovnih kurativnih pregledov.

Kazalnik Delež napotitev na sekundarno raven je definiran kot delež prvih in ponovnih

kurativnih pregledov pri specialistu družinske medicine in pediatrije, ki so bili napoteni na

sekundarno raven v določenem letu.

Zahtevana je bila pridobitev podatkov iz e-naročanj, vendar so podatki lahko nezanesljivi, ker

se e-napotnice uporabljajo šele od 1.4.2017.

Pridobljeni podatki ne omogočajo ločitve med napotitvami na sekundarno ali terciarno raven.

Rezultati so prikazani v Tabelah 16-19, posebej za splošno in družinsko medicino ter

pediatrijo v splošni zunajbolnišnični obravnavi.

Analiza podatkov kaže, da imamo v Sloveniji še vedno velik delež napotitev na sekundarno

in terciarno raven s strani zdravnikov splošne in družinske medicine ter pediatrov. Primeren

interval števila napotitev iz ambulante zdravnika družinske medicine naj bi bil med 2 in 10%6.

6 Živcec-Kalan G, Skačej H. Kako zmanjšati število napotitev in izboljšati njihovo kakovost? Med Razgl;

2005; 44: 479–87.

59

Tabela 8. Število napotitev na sekundarno/terciarno raven s strani splošne in družinske medicine v letih 2016 in 2017.

SPLOŠNA IN DRUŽINSKA MEDICINA 2016 2017

NAPOTITEV K SPECIALISTU NA SEKUNDARNO/TERCIARNO RAVEN 998041 970521

NAPOTITEV V BOLNIŠNICO NA SEKUNDARNO/TERCIARNO RAVEN 24308 20435

CELOKUPNA NAPOTITEV NA SEKUNDARNO/TERCIARNO RAVEN 1022349 990956

PRVI in PONOVNI KURATIVNI PREGLEDI 5628797 5537921

Tabela 9. Število napotitev na sekundarno/terciarno raven s strani pediatrije v splošni zunajbolnišnični dejavnosti v letih 2016 in 2017.

PEDIATRIJA V SPLOŠNI ZUNAJBOLNIŠNIČNI DEJAVNOSTI 2016 2017

NAPOTITEV K SPECIALISTU NA SEKUNDARNO/TERCIARNO RAVEN 146241 140407

NAPOTITEV V BOLNIŠNICO NA SEKUNDARNO/TERCIARNO RAVEN 5767 4386

CELOKUPNA NAPOTITEV NA SEKUNDARNO/TERCIARNO RAVEN 152008 144793

PRVI in PONOVNI KURATIVNI PREGLEDI 1295838 1233791

Tabela 10. Delež napotitev splošne in družinske medicine na sekundarno/terciarno raven v letih 2016 in 2017.

DELEŽ NAPOTITEV SPLOŠNE in DRUŽINSKE MEDICINE (%) 2016 2017

K SPECIALISTU NA SEKUNDARNO/TERCIARNO RAVEN 17,73 17,53

V BOLNIŠNICO NA SEKUNDARNO/TERCIARNO RAVEN 0,43 0,37

CELOKUPNA NAPOTITEV NA SEKUNDARNO/TERCIARNO RAVEN 18,16 17,89

Tabela 11. Delež napotitev pediatrije v splošni zunajbolnišnični dejavnosti na sekundarno/terciarno raven v letih 2016 in 2017.

DELEŽ NAPOTITEV PEDIATRIJE V SPLOŠNI ZUNAJBOLNIŠNIČNI DEJ. (%) 2016 2017

K SPECIALISTU NA SEKUNDARNO/TERCIARNO RAVEN 11,29 11,38

V BOLNIŠNICO NA SEKUNDARNO/TERCIARNO RAVEN 0,45 0,36

CELOKUPNA NAPOTITEV NA SEKUNDARNO/TERCIARNO RAVEN 11,73 11,74

60

2. Delež cepljenih proti gripi pri osebah starih 65 let in več

Metodologija: agregirani podatki na nacionalni ravni, po zdravstvenih regijah

Števec: število cepljenih, starih 65 let in več

Imenovalec: število prebivalcev starih 65 let in več

Gripa je zelo pogosta infekcijska bolezen. Odgovorna je za 3-5 milijonov resnih zapletov po svetu, vključno 250000 do 500000 smrti. Hospitalizacija in smrt sta pogostejša pri skupinah z visokim tveganjem kot so starostniki, otroci in bolniki s kroničnimi bolezni. Večina smrtnih primerov, povezanih z gripo, predstavljajo osebe stare 65 let in več (Svetovna zdravstvena organizacija - SZO, 2016). Proti gripi obstaja varno in učinkovito cepivo. Večina držav starostnikom priporoča letno cepljenje. SZO si je leta 2003 postavila cilj vsaj 75% precepljenosti proti gripi pri starostnikih, vendar so zelo redke države OECD, ki postavljen cilj dosegajo oz. so ga dosegle (Mehika).

Kazalnik delež cepljenosti proti gripi pri osebah starih 65 let in več kaže delež oseb starih 65 let in več, ki so bili v sezonah 2014/15, 2015/16,2016/2017 in 2017/2018 cepljene proti gripi .

Precepljenost proti gripi je bila ocenjena na podlagi agregiranih podatkov, ki so jih posredovali izvajalci cepljenja (Tabela 3, Slika 14). Pri izračunu deleža cepljenih proti gripi je bilo v števcu poročano število oseb starih 65 let in več, ki so bili v sezonah 2014/15, 2015/16,2016/2017 in 2017/2018 cepljeni proti gripi, v imenovalcu število vseh oseb starih 65 let in več.

Precepljenost je glede na posredovane podatke še vedno zelo nizka in ne dosega cilja, ki ga je pred leti postavila SZO. Na podlagi pridobljenih podatkov spadamo med Evropske države z najnižjim deležem cepljenih starejših oseb proti gripi.

Tabela 12. Delež cepljenih oseb, starih 65 let in več, proti gripi v sezonah 2014/2015, 2015/2016, 2016/2017 in 2017/2018 v Sloveniji.

DELEŽ CEPLJENIH OSEB, STARIH 65 LET IN VEČ, PROTI GRIPI (%)

2014/2015 2015/2016 2016/2017 2017/18

11,0 10,4 9,8 11,7

61

Slika 35. Delež cepljenih oseb, starih 65 let in več, proti gripi v sezonah 2014/2015, 2015/2016, 2016/2017 in 2017/2018 po zdravstvenih regijah.

0123456789

10111213141516

2014/15 2015/16 2016/17 2017/18PR

ECEP

LJEN

OST

(%

) P

REB

IVA

LSTV

A

STA

REG

A 6

5 L

ET I

N V

EČ P

RO

TI G

RIP

I P

O

ZDR

AV

STV

ENIH

REG

IJA

H




62

Dodatni kazalniki kakovosti za sekundarno raven

1. Število posegov na izvajalca

Metodologija: V specialistično ambulantni dejavnosti se po posameznih izvajalcih in vrstah

posegov spremlja število opravljenih posegov v okviru EDP.

V specialistični zunajbolnišnični dejavnosti se v okviru EDP izvajajo štiri storitve, in sicer

Operacija na ožilju - krčne žile (E0220), Operacija kile (E0261), Operacija obeh kil hkrati

(E0622) in Operacija na ožilju na obeh nogah hkrati (E0444). Vsi izvajalci, skupaj 14, so opravili

4.081 storitev, od tega je bilo 3.241 operacij na ožilju, 813 operacij kile in 9 operacij obeh kil

hkrati in 18 operacij ožilja na obeh nogah hkrati.

Realizacijo operacij na ožilju in operacij kil je poročalo po 9 izvajalcev (Sliki 14 in 15), operacij

obeh kil hkrati le dva izvajalca in operacij žil na obeh nogah hkrati le en izvajalec.

Štirje izvajalci so skupaj opravili 81 % vseh operacij na ožilju (E0220). Pri operacijah kile

(E0261) je en izvajalec opravil 61 % vseh storitev.

Slika 14: Število opravljenih storitev operacij na ožilju (E022) po izvajalcih.

984

863

457

316

185157

12084 75

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

AVELANAD.O.O.

SB CELJE ZZ ZA KVD SB IZOLA SB S.GRADEC

KC TOŠD.O.O.

SB NOVOMESTO

SBM.SOBOTA

SB N.GORICA

63

Slika 15: Število opravljenih storitev operacij kile (E0261) po izvajalcih.

495

135

50 47 34 2711 11 3

0

100

200

300

400

500

ZDRAVSPLETD.O.O.

SB CELJE KC TOŠD.O.O.

UKCLJUBLJANA

SB N.GORICA

SB IZOLA SB S.GRADEC

KIRURGIJABITENCD.O.O.

OLIVIER'SD.O.O.

po sploŠnem dogovoru za leto 2017 - portal gov.si...smrtnosti po letu 2009 s prehodim porastom v...

Documents