likovno 5to marija i nikola nanevski

LIKOVNO OBRAZOVANIE5

ODDELENIE

m-r Marija Nikoloska NanevskaNikola Nanevski

Skopje, 2010

Recenzenti: d-r Maja Raunik Kirkov Agim SaitiSuta Topkoska

So re{enie na Ministerot za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija broj 22-2194/1 od 20.04.2010 godina, se odobruva upotrebata na ovoj u~ebnik.

Izdava~:

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, bb Skopje

Po~ituvani u~enici!

Ovoj u~ebnik Vi e nemenet vam za da gi pro{irite svoe-to znaewe i interesirawe od likovnata umetnost. Vo dosega{noto va{e obrazovanie steknavte odredeno poznavawe za crtaweto, slikaweto, skulpturata i arhi-tekturata, grafikata i dizajnot. Celta na avtorite na u~ebnikov e da Vi ponudat interesni sodr`ini, mno{tvo reprodukcii i ilustracii i da ve pottiknat samostojno da tvorite i sozdavate likovni tvorbi. Se nadevame deka }e gi zbogati i pro{iri va{ite soznanija za lini-ite, formite, boite i drugite likovni elementi. Isto taka, preku golemiot broj reprodukcii na likovni dela od svetski i doma{ni avtori }e se zapoznaete so is-taknati i ceneti likovni dela i avtori koi se del od svetskoto duhovno bogatstvo. I na kraj, iskreno se nade-vame deka likovnata umetnost }e bide del od va{iot sekojdneven `ivot i kako tvorci i kako vospriemateli na ovie dela.

Od avtorite

3

LIKOVNATA UMETNOST I NEJZINOTO ZNA^EWE

4

Od po~etokot na ~ove{tvoto pa s# do dene{en den lu|eto imaat potreba za uba-vo i imaat potreba da se izrazuvaat sebe-si likovno. Vo praistorijata pe{terskite crte`i bile na~in za komunikacija me|u praistoriskite lu|e. Od toga{ sekoja ~ove-kova civilizacija, so site svoi osoben-osti, sozdava svoj vid likovna umetnost koja gi zadovoluva duhovnite potrebi na lu|eto za estetsko izrazuvawe na svoite misli i ~uvstva. Likovnata umetnost vo svoeto sozdavawe koristi odredeni sredstva za izrazuvawe koi go ~inat likovniot jazik. Likovniot jazik se sostoi od likovni elementi i likovni principi.LIKOVNI

ELEMENTI SE:

TO^KA

LINIJA

FORMA

NASOKA

GOLEMINA

TEKSTURA

SVETLINA

BOJA

PROSTOR

LIKOVNI

PRINCIPI SE:

HARMONIJA

KONTRAST

GRADACIJA

RAMNOTE@A

POVTORUVAWE

RITAM

PROPORCII

EDINSTVO

KOMPOZICIJA

Koristej}i gi likovnite elementi i likovnite principi umetnicite se izra-zuvaat kreativno i sozdavaat likovni dela.

Ubav cvet od prirodata

Papagal so prekrasni boi

Ubavo uredena gradina

Esenski pejza`

5

Ku}a so ubavo opkru`uvawe

Enterier so ednostaven i prijaten dizajn

Fotografija na sovremen grad

U~enici kako slikaat

Detska likovna izlo`ba

Ubava `enska obleka

ZAPOMNI: Sredstvata so koi se izrazuvame vo likovnata umetnost se nareku-vaat likovni elementi i likovni principi.

Likovnata umetnost e vizuelna umetnost. Toa zna~i deka umetni~kite dela koi se del od likovnata umetnost moème da gi gledame.

Postojat nekolku delovi koi ja so~inuvaat likovna-ta umetnost. Tie delovi ili likovni podra~ja se: crte`, slika, skulptura, grafika, dizajn, vizuelni ko-munikacii i arhitektura.

Sekoe likovno podra~je ima svoi osobenosti po koi se razlikuva od drugite delovi na likovnata umetnost.

Delata koi spa|aat vo likovnoto podra~je crtawe se ed-nobojni likovni dela vo koi najva`na uloga ima linijata. Vo slikata najva`ni se bojata i povr{inata. I slikite i crteìte se sozdavaat na nekakva povr{ina kako na primer: hartija, platno, drvena plo~a ({tica), na stak-lo... Grafikata e, isto taka, likovno delo koe se sozdava na povr{ina. Glavna karakteristika na grafikata e toa {to delata se dobivaat so pe~atewe i sekoe delo moè da se umnoùva. Za razlika od crteòt, slikata i grafi-kata, umetni~kite dela vo skulpturata se predmeti koi

PODELBA NA LIKOVNATA UMETNOST

CRTE@

CRTE@

CRTE@ SLIKA

SLIKA SLIKA

SLIKA

6

moè da se gledaat od site strani, moè vizuelno i pri dopir da se po~uvstvuvaat vdlabnatini i ispaknatini, bidej}i tie se likovni dela {to imaat volumen, odnosno zafa}aat odreden prostor. Isto taka, i arhitekturata e prostorna umetnost. Arhitektonskite umetni~ki dela se zgradi i objekti vo koi ~ovekot ̀ ivee, raboti, se odmara ili izvr{uva drugi svoi ìvotni potrebi.

Vo dizajnot i vizuelnite komunikacii se sozdavaat predmeti {to ~ovekot gi upotrebuva vo sekojdnevniot ìvot. Od ambalaàta na prehrambenite proizvodi, oblekata, mebelot, predmetite od doma}instvoto, avto-mobilite, do plakatite, reklamite, koricite na knigite i soobra}ajnite znaci, izgledot na ovie predmeti go soz-davaat umetnici–dizajneri.

Osobenostite na sekoe likovno podra~je podetaqno }e bidat prezentirani i obraboteni vo ponatamo{niot del od ovoj u~ebnik.

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

SKULPTURA

DIZAJN

SKULPTURA

SKULPTURASKULPTURASKULPTURA

DIZAJNDIZAJN

ARHITEKTURA

ARHITEKTURA

7

ZAPOMNI: Crteòt, slikata, grafikata, skulpturata, dizajnot i arhitektu-rata ja so~inuvaat likovnata umetnost.

RTAWE CRTAWE CRTAWE CRTAWE CRTAWE CRTAWE CRTAWE

ôvekot u{te od predistorijata go ko-ristel crteòt za da moè da gi izrazi svoite misli, idei i ~uvstva.

Crteòt e del od likovnata umetnost vo koj osnovno izrazno sredstvo e lini-jata. Linijata nastanuva koga vrz nekoja podloga ostavame traga so materijalot za crtawe. Sekoja linija zapo~nuva so edna edinstvena to~ka. To~kata isto kako i linijata ja koristime koga crtame za crteòt da bide podobar.

Sredstvata koi gi koristime za da gi izrazime svoite likovni idei gi na-rekuvame likovni elementi. Linijata i to~kata se osnovni likovni elementi koi se koristat vo crtaweto. So pomo{ na linijata i to~kata se sozdavaat i drugi likovni elementi koi ni pomagaat da soz-dademe crte`. Pa taka, so pomo{ na lini-jata se sozdava formata. Koga linijata }e go zatvori svoeto dvièwe, odnosno koga po~nuva i zavr{uva vo ista to~ka (kriva zatvorena linija) toga{ delot koj go zatvora ovaa linija go nareku-vame forma ili oblik.

Koga nekoja forma }e ja ispolnime so razli~ni vidovi linii i to~ki, moème da prikaème kakva e povr{inata na nekoj predmet {to go crtame. So ovaa postapka, vsu{nost, ja prikaùvame rapavosta na

CRTE@ I [TO GO SOZDAVA CRTE@OT?

Praistoriski crte` na kow, pe{tera Lasko, Francija, 15000-10000 pne

Primer za raznovidni linii

8

povr{inata na predmetot {to go crtame, odnosno negovata tekstura. Teksturata e isto taka likoven element koj go koris-time za da go zbogatime crteòt i da go napravime pointeresen za publikata. Zna~i, likovniot element tekstura go sozdavame so pomo{ na razli~ni linii i to~ki koi moàt da bidat so razli~na gustina, nasoka i debelina.

Da se obideme da gi iskoristime likovnite elementi: to~ka, linija, forma i tekstura crtaj}i „Deca kako letaat le-tala” ili „Peperutka vo cvetna gradina” upotrebuvaj}i moliv i hartija za crtawe.

Pablo Pikaso: Minotauromahija, moliv

CRTAWE CRTAWE CRTAWE CRTAWE CRTAWE CRTAWE CRTAWE

Eduar Mane: Skica za slikata “Doru~ek na treva”, moliv

Dominik Engr: Portret na semejstvoto Leter, moliv

Peter Pol Rubens: Portret na Vojvodata od Lerma, kreda

Leonardo da Vin~i: Studija za slikata “Kleknata Leda”, sangvina (crvena kreda)

Nikola Martinoski: Luda igra, moliv

9

ZAPOMNI: Osnoven likoven element vo crtaweto e linijata. So nea gi sozda-vame i likovnite elementi forma i tekstura.


Vo crtaweto koristime najrazli~ni linii za da moème da se izrazime. Vo osnova, postojat dva vida linii, i toa: prava i kriva linija. Pravata i krivata linija moàt da bidat so razli~na debeli-na, dolìna i nasoka. Spored debelinata moàt da bidat debeli ili tenki, spored dolìnata razlikuvame od najkratka do mnogu dolgi linii, a spored nasokata se delat na horizontalni, vertikalni, kosi i bez nasoka (kru`ni) linii. Vo zavisnost od toa kako se menuva krivata linija, moème da nabroime nekolku primeri na krivi linii: branovidna, isprekr{ena, ispaknata, vdlabnata, spiralna itn. Sek-oga{ koga postojat barem dve linii tie se vo nekakov soodnos edna so druga, odnosno vlijaat edna vrz druga. Na prim-er, dve pravi paralelni linii se sli~ni edna na druga, a, pak, koga edna linija e kratka, a drugata mnogu dolga, toga{ tie linii se sosema razli~ni. Odnosite me|u liniite moàt da bidat harmoni~ni (sli~ni) i kontrastni (sprotivni). Ve-lime deka odnosite se harmoni~ni ako liniite {to gi upotrebuvame pri crtawe-to se sli~ni edna so druga, na primer

VIDOVI LINII I ODNOSI ME\U LINIITE

paralelni linii, linii so sli~na debe-lina, branovidni linii itn. Koga liniite koi gi upotrebuvame se sosema razli~ni velime deka se kontrastni (sprotivni), na primer kriva i prava linija, verti-kalna i horizontalna linija, kratka i dolga linija itn.. Liniite moème da gi podelime i na konturni i strukturni linii. Konturnata linija e onaa linija {to ja sozdava formata, nadvore{nata linija na oblikot, koja go opi{uva negov-iot izgled. Strukturnite linii gi koris-time za da ni go doobjasnat izgledot na formata, tie se onie linii {to ja objas-nuvaat gradbata i vnatre{nosta na for-mata koja ja crtame. Konturnite i struk-turnite linii se razlikuvaat po toa {to strukturnite linii se potenki vo odnos na konturnite. I ednite i drugite linii moàt da bidat krivi i pravi, horizon-talni, vertikalni, kratki i dolgi, moàt da bidat harmoni~ni i kontrastni.

So pomo{ na moliv obidi se da nacrta{ „Deca so velosiped” taka {to }e koristi{ najrazli~ni vidovi na linii, vo razli~ni odnosi. Obidi se da napravi{ razlika pome|u konturnite i strukturnite linii.

10

Edgar Dega: Balerina, jaglen i bela kreda, primer so harmoni~ni linii

Gustav Klimt: Studija na glava, moliv, primer so harmoni~ni linii


U~eni~ka tvorba: @elka, tu{ i perce, primer so strukturni linii

11

U~eni~ka tvorba: Moite patiki, moliv, primer so konturni linii

U~eni~ka tvorba: Ribari, moliv, primer so konturni linii

U~eni~ka tvorba: Ribari, moliv, primer so strukturni linii

Franci{ek Kupka: Dvi`ewe, tu{ i perce, primer so kontrastni linii

Maks Bekman: Avtoportret, moliv, primer so kontrastni linii

Ernst Ludvig Kirhner: Pejza` so crkva, tu{ i perce, kontrastni linii

ZAPOMNI: Postojat dva vida na linii: prava i kriva.


Umetni~koto delo crte` pretstavu-va dvodimenzionalna tvorba. Toa zna~i deka podlogata na koja crtame ima visina i {irina, a predmetite {to se okolu nas imaat visina, {irina i dolìna, odnosno imaat tri dimenzii. Pa taka, koga sakame da nacrtame nekoj tridimenzionalen predmet treba da najdeme na~in kako da go napravime toa na dvodimenzionalen list.

Sekoj predmet koj ima tridimenzi-onalnost, vsu{nost velime deka ima volumen.

Vo tekot na istorijata na umetnos-ta, umetnicite sfatile deka za da go prikaàt volumenot na nekoj predmet vo crte`, treba da prikaàt kako e osvetlen toj predmet. Toa zna~i da se nacrta pred-metot kade {to e najsvetol, odnosno kade {to e najtemen ( ili da se prikaàt sen-kata i osvetluvaweto na toj predmet).

ILUZIJA NA TRIDIMENZIONALNOST VO CRTE@OT

Andrea Del Sarto: Portret na Cezar, crvena kreda

Ticijan: Sv. Hjubert, tu{ i perce

Rembrant van Rijn: Pejza`, laviran tu{ i perce

Leonardo Da Vin~i: Portret na Bogorodica, jaglen

12

Andrea Del Verokio: Glava na èna, jaglen


Najlesen na~in da se prikaàt svet-loto i senkata na eden predmet, odnos-no negoviot volumen, e so postapkata na sen~awe. Da se isen~a eden predmet zna~i so pomo{ na (paralelni) linii koi ja sledat negovata kontura da se zatemni onoj del od predmetot kade {to e senkata. Tamu kade {to senkata e najtemna liniite {to gi crtame }e bidat najgusti, kade {to predmetot e posvetol liniite treba da se poretki, a onamu kade {to predmetot e najsvetol voop{to ne nanesuvame linii.

So pomo{ na postapkata sen~awe obidi se da go prikaè{ volumenot na nekolku ednostavni predmeti postaveni na masa. Nabquduvaj gi predmetite za da otkrie{ kade se tie svetli, a kade temni. Za da go sozdade{ ovoj crte` koristi tvrd moliv so oznakata N.

Xon Konstabl: Drvja vo Hampsted, moliv

Xorxija O’Kif: Crte` 13, jaglen

Vinsent Van Gog: @neidba, tu{ i ~etka

Albreht Direr: Studija na pernica, tu{ i perce

13

Pol Kle: Mojata soba, laviran tu{ i perce

ZAPOMNI: Za da se prikaè volumen vo crteòt, treba da se prikaè svet-loto i senkata na nekoj predmet.


Sekoga{ koga sakame da sozdademe ne{to koristime nekakov materijal. Na~inot na koj go koristime i postapkite {to gi primenuvame pri sozdavaweto se na-rekuvaat tehnika.

Koga crtame, isto taka, koristime odre-deni materijali. Ovie materijali gi na-rekuvame crta~ki materijali. Najpoznat i najkoristen crta~ki materijal e mo-livot. Drugi crta~ki materijali se: ja-glen, tu{ i perce, tu{ i ~etka, bajc, kre-da, flomaster, drveni boi i dr. Sekoj od ovie materijali ima svoi specifi~nosti. Na primer, jaglenot ostava pomeka i po-temna traga od molivot. Tu{ot i bajcot se te~nosti koi mo`e da gi nanesuvame so perce ili ~etka. Kredata, flomaster-ite i drvenite boi se vo razli~ni boi, a za da sozdademe crte` so niv se koris-time samo so linii. Crte` vo koj preov-laduvaat liniite, no i vo koj ima oboeni

CRTA^KI MATERIJALI I TEHNIKI

Anibale Kara~i: Studija na akt, crvena kreda (sangvina)

Pablo Pikaso: Studija za slikata “Gernika”, moliv

povr{ini se narekuva crte` vo boja ili koloristi~ki crte`.

Poradi ovie specifi~nosti na materi-jalite koristime odredeni na~ini i pos-tapki koi se vsu{nost crta~ka tehnika.

Koga koristime tu{ i ~etka i nego go rastvorame so voda, toga{ ovaa tehnika ja narekuvame laviran tu{. So lavira-niot tu{ mnogu lesno mo`e da postigneme posvetli i potemni nijansi, ako tu{ot go razreduvame so voda. Kolku pove}e voda dodavame vo tu{ot tolku nijansata e pos-vetla.

Napravi crte` na tema „Grn~arska rabotilnica”, upotrebuvaj}i ja tehnikata laviran tu{. Dokolku saka{ da ja napra-vi{ razlika me|u razli~ni tehniki, toga{ napravi go istiot motiv so moliv ili so tu{ i perce.. Otkako }e gi zavr{i{ tvor-bite, razgovaraj so drugite u~enici koi se osobenostite na razli~nite tehniki.

Qubomir Belogaski: Portret na Tugomil Ui~i}, moliv

Anri Tuluz Lotrek: Skica, jaglen

14


@ak-Luj David: Tagata na Andromaha, laviran tu{

U~eni~ka tvorba, laviran tu{Eduar Mane: Portret na Klod Mone, tu{ i ~etka

Kano Eitoku: Rabotilnicata na Kaihu Ju{o, tu{ i ~etka

U~eni~ka tvorba: Drvo, tu{ i perce

Andre Mason: Avtomatski crte`, tu{ i perce

15

ZAPOMNI: Crta~ki materijali se: moliv, jaglen, tu{ i perce, tu{ i ~etka, bajc, kreda, flomaster, drveni boi i dr.


Vo crteìte ~esto se slu~uva nekoi elementi da gi povtorime nekolku pati. Povtoruvaj}i eden ili pove}e elemen-ti spored odredeno pravilo sozdavame ritam.

Koj bilo likoven element moè da se povtoruva i taka da sozdademe ritam. Moè da se povtoruvaat linii i to~ki, moè da se povtoruvaat formi, tekstura, svetli i temni delovi, razli~ni boi i golemini.

Ritamot ne e prisuten samo vo likovna-ta umetnost. Toj e del od na{iot sekoj-dneven ìvot. Vo prirodata se menuvaat denot i no}ta, se menuvaat godi{nite vremiwa... Na primer, na edna visokokat-nica se povtoruvaat golem broj prozorci i site tie sozdavaat odreden ritam... Toa

RITAM I VIDOVI RITAM

Primer za alternativen ritam, {ema

Alternativen ritam vo narodnata nosija

Prost ritam vo prirodata, Paun, fotografija

Alternativen ritam vo mozaikot, Heraklea Linkestis, Bitola, Makedonija

16

moème da go vidime i na liv~iwata na cvetot, isprekinatite lenti na ulicite, ogradite na dvorovite, ovo{jeto na paza-rite... I se razbira, ritamot e sostaven i neizbeèn del od muzikata.

Vo likovnata umetnost ritamot moè da bide prost, alternativen i sloèn. Prost ritam se sozdava koga vo tvorbata se povtoruva samo eden element. Alter-nativen ritam e koga naizmeni~no ( edno po drugo) se povtoruvaat dva ili pove}e elementi. Kaj sloèniot ritam se pov-toruvaat pove}e elementi bez opredel-en redosled.

Koristej}i ja likovnata tehnika flo-masteri sozdadi crte` na tema „Narodna nosija” kade {to }e upotrebi{ barem dva vida razli~en ritam.


Slo`en ritam vo arhitekturata, [arena xamija vo Tetovo

Dimitar Kondovski: Kompozicija, maslo, slo`en

ritam vo slikarstvoto

Donald Xad: Bez naslov, prost ritam vo

skulpturata

Prost ritam vo dizajnot

U~eni~ka tvorba: Dizajn na ~ar{av za masa, kompjuterska grafika,

alternativen ritam

U~eni~ka tvorba: Dizajn na ~ar{av za masa, kompjuterska grafika,

alternativen ritam

Prost ritam vo arhitekturata, Partenon, Atina

17

ZAPOMNI: Ritamot se sozdava koga vo likovnoto delo se povtoruvaat eden ili pove}e likovni elementi.


KOMPOZICIJA VO CRTE@

Sekoja na{a tvorba, odnosno sekoj crte`, e sostaven od razli~ni likovni elementi. Likovnite elementi koi go so~inuvaat crteòt sekoga{ se vo nekakov me|useben soodnos. Organiziraweto na elementite vo edna celina i nivniot soodnos vo taa celina se narekuva kompozicija.

Vo zavisnost od toa kako se postave-ni elementite i kakvi se nivnite zaemni odnosi razlikuvame nekolku vidovi kom-pozicii: horizontalni, vertikalni, dijago-nalni, spiralni, kru`ni, potoa harmoniski i kontrastni, svetli i temni, simetri~ni i asimetri~ni itn.

Povrzuvaj}i gi elementite vo kompozici-ja mora da se postigne red i edinstvo na site elementi. Toa zna~i deka sekoj element

Dominik Engr: Semejstvoto Bonaparta, moliv

18

Nikola Martinoski: Kompozicija, moliv

Aleksandar Arhipenko: Mrtva priroda, moliv

Leonardo Da Vin~i: Crte`, tu{ i perce

vo taa celina ima svoe odredeno mesto i uloga. Pritoa nekoi delovi od celinata imaat pova`na uloga od drugite. Delovite koi ja so~inuvaat kompozicijata se nareku-vaat detali. Onie detali pak, koi imaat najva`na uloga vo odnos na drugite delovi se narekuvaat akcenti i ostavaat najsilen vpe~atok. Sepak, akcentite iako se mnogu va`ni, ne se dovolni sami za sebe, dokolku ne sozdadat edinstvo so site drugi delovi vo kompozicijata.

Odberi edna tema koja misli{ deka ti e interesna i deka moè{ najdobro da ja nacrta{. Potoa odberi so koja tehnika }e ja izraboti{ i obidi se da sozdade{ kom-pozicija vo koja }e gi pokaè{ svoite dose-ga steknati znaewa za crteòt.


19

Rafael: Avtoportret, jaglen

Sandro Boti~eli: Skica za slika, jaglen

Onore Domie: Momentni slu~ki - gubewe na slobodata, moliv

Nikola Pusen: Tanc za muzikata na vremeto, laviran kafeav tu{

U~eni~ka tvorba: Velosipedisti, tu{ i perce

U~eni~ka tvorba: Portret na devojka, tu{ i perce

ZAPOMNI: Koga likovnite elementi se organizirani vo edna celina toga{ toa se narekuva kompozicija.


20

ESTETSKA ANALIZA NA CRTE@I

Celta na sekoe likovno delo e kaj pub-likata da predizvika ~uvstvo na prijat-nost i zadovolstvo, da gi zadovoli es-tetskite ~uvstva na publikata, odnosno da prenese odredena poraka.

Estetikata e nauka za ubavoto. Taa gi prou~uva kvalitetite na likovite dela. Najnapred se zanimava so motivot i tehnikata, potoa gi razgleduva likovnite elementi i nivnite odnosi. A potoa so idejata na avtorot – umetnik i kako e taa prenesena preku likovnoto delo kon gleda~ite.

Horst Jensen: Avtoportret, umetnik od Germanija

- Koj crta~ki materijal go upotrebil Horst Jensen za da go nacrta svojot avto-portret?- Na koj na~in gi prika`al temnite de-lovi od likot?- Dali postignal tridimenzionalnost?

@or` Brak: Lisica, umetnik od Francija

- Koj likoveni elementi gi upotrebil umetnikot za da go sozdade crte`ov?- Kakvi vidovi linii upotrebil umet-nikot @or` Brak?- Kakov e soodnosot pome|u liniite?

Pol Kle: Avtoportret, umetnik od [vajcarija

- Dali umetnikot upotrebil tekstura?- Kako ja sozdal razlikata me|u kontur-nite i strukturnite linii?- Dali znae{ {to zna~i avtoportret?


Anri Matis, francuski umetnik

- Moè{ li da nabroi{ nekolku razli~ni linii koi gi prepoznava{ vo crteòv?- Odredi kakva e kompozicijata?- Kako sozdal kontrast vo crteòv umet-nikot Anri Matis?

@an Onore Fragonar, umetnik od Francija

- [to pretstavil umetnikot vo ova delo?- Dali ova delo e crte`?- Dali sozdal iluzija na priroden pros-tor?- Kade e horizontovata linija?

21

Pra{awa za povtoruvawe na temata

crtawe:

1. Koja e osnovnata karakteristika na likovnoto podra~je crtawe?

2. Koe e osnovno izrazno sredstvo vo crtaweto?

3. Kako se sozdava linijata?

4. Kako se sozdava forma?

5. Kakvi vidovi linii postojat?

6. Po {to se razlikuvaat liniite?

7. [to e konturna linija, a {to e struk-turna linija?

8. Vo kakvi me|usebni odnosi moàt da bidat liniite?

9. [to e prostor?

10. [to e horizont i horizontova linija?

11. Nabroj nekolku crta~ki materijali.

12. Objasni ja tehnikata laviran tu{.

13. [to e ritam?

14. Kakov moè da bide ritamot?

15. Objasni kako se sozdava sekoj od

vidovite ritam.

16. [to e kompozicija?

17. Nabroj nekolku vidovi kompozicija.

18. Nabroj gi likovnite elementi i likovnite principi.

19. Nabroj gi likovnite podra~ja.

20. Koi likovni podra~ja se dvodimen-

zionalni, a koi se tridimenzionalni?

SLIKAWE SLIKAWE SLIKAWE SLIKAWE

BOJATA VO PRIRODATA

Najgolem broj od lu|eto prirodata i se okolu sebe gledaat vo boja. U{te vo mi-natoto nau~nicite i umetnicite se obidu-vale da odgovorat na pra{aweto kako se sozdavaat boite i kako nie gi gledame?

ôvekot gleda so pomo{ na setiloto za vid – o~ite. No, za da moème da gledame so o~ite potrebno e da ima svetlina, vo otsustvo na svetlina odnosno vo temni-na ~ovekovite o~i ne moàt da gledaat. Pa taka, za da postojat boite potrebna e svetlina. Svetlinata doa|a od sonceto i taa e bela svetlina. No, nau~nicite dokaàle deka belata svetlina e sos-tavena od {est drugi svetlini: crve-na, portokalova, òlta, zelena, sina i violetova. Ova se vsu{nost boite na vinoìtoto. (Vinoìtoto naj~esto se pojavuva koga po do`d }e ogree sonce, vsu{nost toga{ zracite pominuvaat niz kapkite do`d koi seu{te gi ima vo at-mosferata, se prekr{uvaat i se razdvo-juvaat na {est boi). Umetnicite, pak, ovie {est boi gi postavile vo krug koj e nare~en krug na boite, a so odre-deni istraùvawa pokaàle deka tie se najva`nite boi od koi so me{awe se soz-davaat preostanatite boi i nijansi koi gi prepoznava ~ove~koto oko. Krugot na boite u{te e nare~en i spektar na be-

lata svetlina. ôvekot predmetite gi gleda oboeni zatoa {to koga predmetot e osvetlen do nego dopiraat svetlosnite zraci so site boi, nekoi od niv se vpi-vaat vo predmetot, a nekoi se odbivaat. Pa taka, onie zraci {to se odbivaat, ~ove~koto oko moè da gi zabeleì i da ja prepoznae bojata na predmetot. Na primer, makedonskoto zname e so crvena i òlta boja, zatoa {to platnoto ili materijalot od koj e napraveno znameto, ima povr{ini koi gi odbivaat samo zracite so crvena i òlta boja, dodeka site drugi se vpi-vaat. Ako gledame deka nekoja povr{ina e so crna boja, toga{ taa povr{ina gi vpiva site zraci, a ako gledame bela toga{ site zraci koi padnale na povr{inata se od-bile od nea.

Bojata {to ja imaat predmetite se na-rekuva i lokalna boja. Sekoj umetnik koga kreira so pomo{ na boite upotrebuva on-akvi boi kakvi {to najdobro ja pretstavu-vaat negovata ideja, zamisla ili motiv.

Koristej}i gi boite na vinoìtoto, odnosno boite od spektarot, naslikaj „Cvetna gradina”, „Cve}arnica”, pritoa potrudi se da koristi{ ~isti boi, odnos-no da ne gi me{a{ {este boi. Zada~ata naslikaj ja so tehnikata tempera.

Krugot - spektarot na boite Tom Veselman: @enski akt so odaliska od Matis, akrilik

22

SLIKAWE SLIKAWE SLIKAWE SLIKAWE SLIKAWE

Klod Mone: Impresija, zalez na sonceto, maslo

Vinsent Van Gog: Portret na Pjer Tangi, maslo

Anri Matis: Luksuz, mir i zadovolstvo, maslo

U~eni~ka tvorba: Velosipedist, kombinirana tehnika

U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera

Huan Miro: Petel, maslo Nikola Martinoski: Majka so dete, maslo

23

ZAPOMNI: Spektarot na boi e sostaven od istite boi kako i vino`itoto, a toa se: crvena, `olta, sina, portokalova, zelena i violetova.


SLIKARSKI MATERIJALI I TEHNIKI

Za da se sozdade slika potrebni se boja i povr{ina. Osnovni izrazni sredstva vo slikarstvoto se bojata i povr{inata. Boite {to gi koristime vo slikaweto moè da bidat proizvedeni na najrazli~ni na~ini i da imaat razli~ni svojstva, a so toa se menuvaat i na~inite na rabota so niv. Nekoi boi gi koristime kako te~ni i gi nanesuvame so ~etka i zatoa gi narekuvame vla`ni slikarski tehniki. Vo ovoj vid tehniki spa|aat: akvarel, gva{, tempera, maslo, akri-lik, tu{ vo boja, fresko itn. Nekoi od niv se me{aat so voda, a nekoi so lene-no maslo ili drugi rastvoruva~i. Site gi nanesuvame so ~etka ili specijalni slikarski {pahli i noèvi, na hartija, platno, daska ili yid. Fresko tehnikata e karakteristi~na bidej}i se slika so boja vrz sve`, neisu{en malter. So maslenite boi naj~esto se slika vrz platno zategnato na ramka i prema~kano so posebno izrabo-tena podloga. Osven vla`ni slikar-ski tehniki postojat i suvi slikarski tehniki, a toa se: pastel (suv, masen i voso~en), kola`, mozaik, vitra`, drve-ni boi, flomasteri i dr. Kolaòt se sozdava so lepewe na oboeni par~iwa na hartija ili platno vrz nekakva podloga, kaj mozaikot se lepat kam~iwa vo boja so posebno podgotven malter, a vitraòt se

Slikarski materijaliArhangel Gavril, freska od crkvata Sv. \or|i, s. Kurbinovo, Makedonija

Borko Lazeski: Vitra` vo “Makedonium”, Kru{evo, Makedonija

24

sozdava so spojuvawe na razli~no oboeni stakla. Osobenostite {to gi ima sekoja tehnika odreduvaat i koi materijali }e gi koristime za da sozdademe slika. Na primer, koga slikame vo tehnika akvarel rabotime so meki ~etki, so dolgi vlakna, a pak, koga slikame so tempera ~etkite se so pocvrsti vlakna.

Obidi se da sozdade{ dve sliki so ist motiv, taka {to ednata slika }e ja iz-raboti{ so vla`na slikarska tehnika, a drugata so suva slikarska tehnika. Potoa, sporedi gi tvorbite so drugite u~enici i otkrijte gi razlikite me|u razli~nite tehniki.


Edgar Dega: Belerini, pastel

Anri Matis: Pol`av, kola`

Lazar Li~enoski: Ovo{tarnik, maslo

U~eni~ka tvorba: Pol`av, kola`

Mozaik od Heraklea Linkestis vo Bitola, Makedonija

25

Qubomir Belogaski: Staro Nagori~ino, akvarel

ZAPOMNI: Slikarski tehniki se: akvarel, gva{, tempera, maslo, akrilik, tu{ vo boja, fresko, pastel (suv, masen i voso~en), kola`, mozaik, vitra`, drveni boi i flomasteri.


26

SPEKTAR NA BOI

Vinoìtoto e sostaveno od {est boi – crvena, portokalova, òlta, zelena, sina i violetova. Ovie boi go so~inuvaat spektarot na belata svetlina ili nakrat-ko spektarot na boite. No, vo spektarot na boite vleguvaat i site temni i svet-li tonovi na ovie boi, kako i site boi {to se dobivaat so me|usebno me{awe na ovie {est boi, zaedno so crnata i be-lata boja. Dokolku boite na vinoìtoto gi naredime vo krug se sozdava krugot na boi vo koj sekoja boja ima to~no odredena pozicija. Ovie {est boi se podeleni na dve grupi: osnovni (primarni) i vtoroste-peni (sekundarni) boi. Osnovni boi se: crvena, òlta i sina, a se nare~eni os-novni zatoa {to ne moè da se dobijat so me{awe na drugi boi, a pak, so nivno-to me|usebno me{awe se dobivaat site

drugi boi. So me{awe na dve osnovni boi se dobivaat sekundarnite boi, a toa se: portokalovata, zelenata i violeto-vata. Crnata i belata boja ne se vbroju-vaat vo osnovnite boi, iako ne moàt da se dobijat so me{awe na drugi boi. No, belata boja se ozna~uva kako prisustvo na site boi, poradi prirodata na svetlina-ta, odnosno belata boja se dobiva so od-bivawe na site svetlosni zraci. Crnata boja se ozna~uva kako otsustvo na svetli-na, odnosno boja, bidej}i taa gi vpiva site svetlosni zraci.

So pomo{ na tehnikata tempera sozda-di slika na tema: „Klovn”, obidi se da gi koristi{ samo osnovnite i sekundarnite boi, taka {to nekoi boi od realnosta }e gi promeni{ spored tvojata èlba.

Osnovni boi

Sekundarni boi

U~eni~ka tvorba: Velosipedisti, tempera

U~eni~ka tvorba: Na pole, tempera


27

Aleksej Fon Javlenski: Portret na devoj~e, maslo

Pol Gogen: Pejza` od Tahiti, maslo

Anri Matis: Muzika, maslo

@or` Sera: Vo nedela popladne, maslo

Petar Mazev: Pro{etka, maslo Jasmina Novkovska: Wujork, akrilik

ZAPOMNI: Osnovni boi se: crvena, `olta i sina, a sekundarni boi se: porto-kalova, zelena i violetova.


28

Osnovni i sekundarni boi

ME[AWE NA BOITE

Osnovni boi se crvenata, sinata i òl-tata i so nivno me{awe se dobivaat site preostanati boi, a pak, koga se me{aat so bela i so crna se dobivaat i site to-novi koi gi poznava ~ove~koto oko. So me{awe na dve osnovni boi se dobivaat sekundarnite boi i toa: so me{awe na crvena i òlta se dobiva portokalova, so me{awe na crvena i sina se dobiva violetova, a so me{awe na sina i ̀ olta se dobiva zelena. Vo krugot na boite sekundarnite boi se postaveni me|u os-novnite boi, i toa, sekoja sekundarna boja se nao|a me|u onie dve osnovni boi od koi se dobiva. Portokalovata e me|u crve-nata i òltata, zelenata e me|u sinata i òltata i violetovata e me|u sinata i crvenata. Koga }e se izme{aat osnovnite i sekundarnite boi se dobivaat tercijal-nite boi, kako na primer mnogu tonovi na kafenata boja, razni òlto-zeleni itn. Koga se me{aat site ovie dosega nabroe-ni boi so crnata se dobivaat potemnite tonovi, dodeka ako se izme{aat so bela se dobivaat posvetli tonovi. Na primer,

koga se me{a crvenata so belata se dobi-va posvetla crvena, odnosno rozova boja.

Vo zavisnost od toa kakvi boi koristime na slikata, odnosite me|u boite moàt da bidat harmoni~ni ili kontrastni. Koga koristime sli~ni boi toga{ slikata e harmoni~na, a koga koristime razli~ni ili sprotivni toga{ slikata e kontrast-na. Boite moàt da bidat kontrastni i dokolku se svetlinski mnogu razli~ni, odnosno ako kaj ista slika upotrebime mnogu svetli i mnogu temni boi. Boite se kontrastni i dokolku ne se sodràt edna vo druga.

Me{aj}i gi osnovnite boi, obidi se da gi dobie{ sekundarnite boi i site upotrebi gi na slika na tema: „Na plaà”, so pomo{ na temperni boi.

Tonski razliki na boite

Nikola Pusen: Arkadijski ov~ari, maslo

Tomas Geinsbro: G-din i g-|a Endrjus, maslo


29

Jozef Rajt od Derbi: Na ~as, maslo

Antoan Vato: Qubovna pesna, maslo

Karavaxo: Ve~era vo Emaus, maslo

Dimitar Pandilov: Na niva, maslo

Franc Hals: Veseliot pijanica, maslo

U~eni~ka tvorba: Portret, tempera

ZAPOMNI: Edna sekundarna boja se dobiva so me{awe na dve osnovni boi.


30

KOMPLEMENTAREN KONTRAST

Koga na slikata upotrebuvame pove}e boi tie moàt da bidat sli~ni edni so drugi ili kontrastni.

Najsilen kontrast se sozdava me|u osnovnite i sekundarnite boi, pritoa naj~esto ne me|u site osnovi i sekundarni boi, tuku me|u to~no odredeni boi. Kom-plementaren kontrast na boja se sozda-va me|u edna osnovna boja i sekundarna boja {to e sozdadena so drugite dve osnovni boi. Sekoja sekundarna boja se dobiva so me{awe na dve osnovni boi, odnosno ostanuva edna osnovna boja {to ne e upotrebena za dobivawe na taa sekundar-na boja i taa e sekoga{ na sprotivniot del od krugot na boite od bojata {to e dobi-ena so me{awe na dve osnovni boi. Koga se nao|aat vo celosna sprotivnost, koga se nao|aat vo sprotivniot del od krugot na boite, toga{ velime deka tie boi se vo komplementaren kontrast. Na primer, za da se dobie zelena boja potrebno e da izme{ame òlta i sina (osnovna) boja, a

vo me{aweto ne u~estvuva crvenata (os-novna) boja, zna~i crvenata i zelenata boja sozdavaat komplementaren kontrast. Sekoja osnovna boja sozdava komplemen-taren kontrast so edna sekundarna boja ili postojat parovi na boi so komplemen-taren kontrast, a toa se:

Crvena – zelenaSina – portokalova@olta – violetovaParovite na komplementarni boi vo

krugot na boite se postaveni edna nas-proti druga. Crvenata e nasproti zele-nata, sinata nasproti portokalovata, a òltata e nasproti violetovata.

Koga vo slikata edna pokraj druga gi upotrebuvame komplementarnite boi toga{ tie boi se zasiluvaat edna so druga.

Obidi se da sozdade{ slika upotrebuvaj}i komplementaren kontrast. Izberi eden od slednive motivi: “Gradi-na so crveni piperki”, “Gradina so cve}e (temjanu{ki)” ili “Zajdisonce”.

Komplementaren kontrast na osnovnite i sekundarnite boi

Karl [mit-Rotluf: Avtoportret, maslo


31

^aim Sutin: Ulica od Kanes-Sur-Ner, maslo

Pol Gogen: Idila od Tahiti, maslo

Mark [agal: Jas i seloto, maslo

U~eni~ka tvorba: Rakovi, temperaVinsent Van Gog: Pladneven odmor, maslo

Vangel Koxoman: Pariz, maslo

U~eni~ka tvorba: Ribar, kombinirana tehnika

ZAPOMNI: Parovi na komplementarni boi se: crvena – zelena, sina – porto-kalova, `olta – violetova.


32

AHROMATSKI BOI I TONOVI

Crnata i belata boja se nare~eni ahromatski boi. So me{awe na crnata i belata boja se dobiva siva boja. Vo za-visnost dali sme upotrebile pove}e bela ili pove}e crna boja za dobivawe na si-vata, taa moè da bide posvetla ili po-temna. Bidej}i sivata se dobiva od crna i bela boja i nea ja narekuvame ahro-matska boja. Site preostanati boi, oso-beno osnovnite i sekundarnite boi se narekuvaat hromatski boi. Crnata boja ja ozna~uvame kako otsustvo na svetli-na, bidej}i povr{inata na predmetite gi vpivaat site son~evi zraci, a belata boja kako polna svetlina, bidej}i se odbivaat site svetlinski zraci. Ahromatskite boi ni sluàt za da moème da gi osvetluvame ili da gi zatemnuvame preostanatite boi. So dodavawe na belata boja vo nekoja boja od spektarot na boite, taa boja se osvet-

luva, a so dodavawe na crnata, taa se za-temnuva.

Koli~estvoto svetlina vo edna boja se narekuva ton. Edna boja moè da ima razli~ni tonovi, {to zna~i deka vo edna boja moè da ima razli~no koli~estvo svetlina. Na primer, sinata boja moè da bide i temnosina i svetlosina. Vo su{tina, i ednata i drugata sina se edna ista sina, no so razli~no koli~estvo svet-lina vo niv.

Koga vo edna boja nema prisustvo na drugi boi, takviot ton na taa boja go na-rekuvame ~ist ton ili ~ista boja. îsti tonovi na boi se tonovite koi gi imaat boite na vinoìtoto.

Obidi se hromatskite boi da gi me{a{ so ahromatskite i na toj na~in da dobie{ posvetli i potemni tonovi. Ovie tonovi od boite upotrebi gi za da izraboti{ slika na tema: “Eden esenski do`dliv den”.

Dimitar Manev: Bez naslov, kombinirana tehnika

Risto Kal~evski: Slika 6/70, kombinirana tenika

Tonovi na crnata i belata boja


33

Kole Manev: Nespokoj, masloPit Mondrijan: Sivo drvo, maslo

Franc Klajn: Mahoning, maslo

Tanas Lulovski: Broj 79, akrilik

U~eni~ka tvorba: Zaqubeni, tempera

U~eni~ka tvorba: Mrtva priroda, tempera

ZAPOMNI: Ahromatski boi se: belata, crnata i sivata boja.


34

RAZLIKA ME\U HROMATSKA I AHROMATSKA SLIKA

Delo koe e sozdadeno samo so ahro-matski boi se narekuva ahromatska slika. Vo nea se upotrebuvaat najrazli~ni tonovi na sivata boja i se razbira crna-ta i belata boja kako najsvetli, odnosno najtemni tonovi na sivata.

Slikite, pak, koi se naslikani so upotreba na boite od spektarot se narekuvaat hromatski sliki. Vo hro-matskite sliki moè da se upotrebuvaat i razli~ni svetlinski tonovi na hro-matskite boi. Vo hromatskite sliki, isto taka, moè da se upotrebuvaat i ahro-matskite boi ili vo edna hromatska slika moè da ima i delovi izraboteni so crna, bela ili siva boja.

îstite boi od spektarot, isto taka, imaat opredeleno koli~estvo svetlina. Nekoi ~isti boi se posvetli vo odnos na drugi ~isti boi. Na primer, ~istiot ton na òltata boja e posvetol od tonot na ~istata sina boja. Slikarite mnogu ~esto na svoite sliki go odreduvaat soodnosot

me|u svetlite i temnite delovi i odredu-vaat dali }e preovladuvaat svetlite ili temnite tonovi ili boi. Seto ova zavisi od toa kakva e idejata na slikarot i {to toj saka da prenese na publikata.

Edna hromatska slika moè mnogu le-sno da se preraboti vo ahromatska slika, dodeka ahromatskata slika da se preobra-zi vo hromatska slika e ne{to pote{ko. Za da se preraboti hromatska slika vo ah-romatska, potrebno e boite na slikata da se zamenat so ahromatski tonovi so isto svetlosno koli~estvo, odnosno tonovite da imaat svetlina kako i boite na hro-matskata slika.

Obidi se na kompjuter da naslika{ hro-matska slika, a potoa da ja preraboti{ - smeni{ vo ahromatska vo nekoj soodveten kompjuterski program. Motivot moè da bide “Ma~ka na pokriv” ili “Razbranuva-no more”.

Tonska skala na ahromatski i hromatski boi

Sveto Manev: Kompozicija, maslo


35

Vasilij Kandinski: Ulica vo Ko{el, maslo, hromatski orginal

Nehat Be}iri: Kompozicija, maslo,hromatski orginal

Nehat Be}iri: Kompozicija, maslo,ahromatska kopija

Vasilij Kandinski: Ulica vo Ko{el, maslo, ahromatska kopija

U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera,hromatski orginal

U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera,ahromatska kopija

ZAPOMNI: Vo zavisnost od toa kakvi boi upotrebuvame slikite mo`at da bidat hromatski ili ahromatski.


TONSKA SKALA

Tonska skala na crnata i belata boja

Upotrebuvaj}i gi ahromatskite boi moème da sodademe najrazli~ni tono-vi od hromatskite boi. Dodavaj}i bela boja vo nekoja druga boja go zgolemuvame koli~estvoto svetlina vo taa boja i kolku pove}e dodavame bela tolku bojata stanu-va posvetla. Dodavaj}i crna go odzemame koli~estvoto svetlina i gi dobivame temnite tonovi na bojata. Podreduvaj}i gi tonovite na edna boja od najsvetol do najtemen ton sozdavame tonska ska-la od taa boja. Koga tvorime moème da upotrebime pove}e tonovi od edna boja ili, pak, samo nekolku tonovi. Kako {to vo muzikata postojat razli~ni tonski skali, taka i vo likovnoto izrazuvawe postojat tonski skali. Osnovnata podelba na ton-skite skali e na durska i molska ska-la. Koga upotrebuvame durska skala toa

zna~i deka sme upotrebile tonovi koi me|usebno se mnogu razli~ni. Na prim-er, sme upotrebile najsvetol, ~ist ton i najtemen ton od nekoja boja. Kaj molskata skala razlikite me|u tonovite se mali, pa slikata na koja preovladuva molska skala e harmoni~na slika. Dosega zboru-vavme za tonovi na edna boja i tonska ska-la na edna boja, no koga slikame naj~esto upotrebuvame razli~ni boi i site tie boi imaat razli~no koli~estvo svetlina. Taka, tonska skala moè da se sozdade i me|u razli~ni boi {to se so razli~ni svetlinski tonovi.

So pomo{ na temperni boi izraboti slika na tema: „Mrtva priroda” taka {to }e se obide{ da sozdade{ tonska skala na edna ili pove}e boi. Odlu~i sam kolku razli~ni tonovi }e upotrebi{.

Brixit Rajli: Metamorfoza, sitope~at Pol Kle: Moment vo plodnoto pole, akvarel

36


Karlo Kara: Qubovta na in`iwerot, maslo

Xorxo Morandi: Mrtva priroda, maslo

Diego Velaskez: Portret na Huan de Pereja, maslo

Franci{ek Kupka: Oboeni planovi, maslo

Tomo Vladimirski: Staro Skopje, maslo U~eni~ka tvorba: Neobi~no rastenie

37

ZAPOMNI: Tonska skala e podreduvawe na tonovite na edna boja od najsvetol do najtemen ton.


38

KONTRAST NA SVETLO I TEMNO

Kako {to vo prirodata i vo na{iot sekojdneven ìvot postojat razliki me|u svetlinata i temninata, taka ovie raz-liki umetnicite gi koristat vo svoite sliki. Koga na edna slika se upotrebe-ni tonovi na boi koi se mnogu razli~ni, odnosno, koga se upotrebeni mnogu tem-ni tonovi zaedno so mnogu svetli tono-vi velime deka vo slikata e sozdaden kontrast na svetlo i temno. Kako {to za tonska skala ni se potrebni ahromatskite boi, taka i za kontrast na svetlo-temno ni se potrebni crnata i belata boja. Me{aj}i gi boite so crna gi dobivame temnite to-novi, a me{aj}i gi so bela gi dobivame svetlite tonovi.

Primer za vakva slika e reprodukci-jata na Rembrant van Rijn „No}na straà”. Slikarot sozdal kontrast na svetlo-temno, taka {to zadninata na slikata e so mnogu temno kafeni tonovi, a pak vo preden plan gi postavil figurite na „no}nata straà” koja e naslikana so svetlo sivi, okerasti, crvenkavi i òlti

tonovi. Naj~esto kontrastot na svetlo-temno umetnicite go koristat koga sakaat da prikaàt nekoj dramati~en moment. Postavuvaj}i svetli tonovi, nasproti temni tonovi ni ovozmoùva tie da se istaknat edni na drugi. Taka sozdade-nite sliki kaj publikata vlijaat po-vozbudlivo vo odnos na slikite koi se poharmoni~ni.

Razmisli i priseti se {to ima vo edna vizba ili na tavan i kako bi izgledalo seto toa ako e osvetleno samo so sve}a. Obidi se seto ova da go naslika{ taka {to }e sozdade{ kontrast na svetlo-temno. Koristej}i gi tempernite boi de-lot okolu sve}ata bi bil mnogu posvetol vo odnos na preostanatiot del koj bi bil mnogu potemen.

Francisko de Zurbaran: Mrtva priroda, maslo

Karavaxo: Povikuvawe na sv. Matej, maslo

Albreht Direr: Avtoportret, maslo


39

Rembrant van Rijn: No}na stra`a, maslo

Francisko Goja: Treti maj, maslo

Vermer van Delft: Devojka so biserna obetka, maslo

Rubens Korubin: Prisustvo, maslo

Piter Pol Rubens: Leda i lebed, maslo

U~eni~ka tvorba: Razgovor, tempera

ZAPOMNI: Kontrast na svetlo i temno se sozdava koga na slikata se upotrebeni mnogu svetli nasproti mnogu temni tonovi.


PROSTOR PRIKA@AN SO BOJA

Vo likovnoto tvore{tvo prostorot pretstavuva osnovno izrazno sredstvo odnosno prostorot e likoven element. Prostor e seto ona {to go gledame oko-lu nas. Toa e realniot prostor. Pros-torot koj {to na slikata go sozdava umetnikot e iluzuja na tridimenzion-alniot realen prostor. Koga gledame vo dale~ina, predmetite {to se podaleku od nas gi gledame kako pomali, a onie {to se poblizu do nas gi gledame kako pogolemi. Osven {to se menuva goleminata na pred-metite se menuva i bojata. Pa taka, toa {to e poblizu do nas e so posilni boi, a toa {to e podaleku e so pobledi boi i go gledame so pomalku detali. Na slika ra-zlikite vo oddale~enosta na predmetite moè da se prikaàt so pomo{ na toplite i studenite boi. Topli boi se onie {to n# asociraat na toplina. Od boite na vinoìtoto toa se: crvenata, porto-kalovata i òltata. Studenite boi n# asociraat na studenilo a toa se: sina-ta i zelenata. Violetovata boja moè da bide i topla i studena boja. Pri prikaùvaweto na prostorot so topli i

studeni boi, toplite boi sekoga{ ostavaat vpe~atok deka se poblizu i ponapred od studenite boi. Zatoa onie predmeti {to sakame da gi prikaème poblizu do nas gi slikame so topli boi, a onie {to se po-daleku gi slikame so studeni boi.

So pomo{ na tehnikata kola` izraboti tvorba na tema: „Mojata ulica” taka {to ku}ite i s# ona {to e poblizu do tebe }e bide so topli boi, a toa {to e podaleku }e bide prikaàno so studeni boi.

Klod Mone: Impresija, ra|awe na sonceto, maslo

Pol Sezan: Planinata Sent Vitoar, maslo

Viljam Tarner: Temerar, maslo

40


Erih Hekel: Beli ku}i vo Dangast, maslo

Karl [mit Rotluf: Ku}i vo no}ta, maslo

Ernst Ludvig Kirhner: Pogled na Davos, maslo

Vangel Koxoman: Motiv od Prilepsko 1, maslo

Xino Severini: Bulevar, maslo

U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera

41

ZAPOMNI: Prostorot vo slikata mo`e da se prika`e so pomo{ na topli i studeni boi.


SLIKARSKA TEKSTURA

U{te vo likovnoto podra~je crtawe teksturata ja spomnavme kako likoven element so koi se koristime pri tvore-weto. Teksturata kako izrazno sredstvo se upotrebuva i vo slikaweto. Kako i vo crtaweto, taka i vo slikaweto, tekstu-rata gi pretstavuva karakteristikite na rapavost na predmetite. Za raz-lika od crtaweto, kade {to teksturata ja prikaùvame so linii, vo slikaweto teksturata ja postignuvame so raznobojni linii i razli~no oboeni povr{ini. Rapa-vosta na slikata moè da se sozdade do-kolku se nanese gust sloj boja (tempera, maslo, akril...) taka {to vrz povr{inata na slikata da se sozdade eden vid reljef. Slikarskata tekstura moè da se postigne so pomo{ na kola`, taka {to vrz podloga-ta lepime rapavi materijali: rebrast kar-ton, razni tkaenini, pesok, drvca, listo-vi, oriz, grav~iwa, pamuk i drugo. So site ovie materijali moème povr{inata da ja oboime i da ja napravime rapava. Naj~esto koga rabotime kola` tehnika mislime deka povr{inata moè da se oboi samo so par~iwa hartija. Pod poimot kola` se podrazbira lepewe na kakov bilo materijal vrz slikarskata podloga. Pa taka, moème da lepime s# {to mislime deka }e bide interesno i {to pridonesu-va za izrazuvawe na na{ata ideja.

So kola` sozdadi slika so razli~ni teksturi na tema: „Proleten pejza`”.

Alberto Buri: Gradot na zamokot, kombinirana tehnika, tekstura

sozdadena so raznoviden tekstil

Anselm Kifer: Anigredo, kombinirana tenika

Kurt Sviters: I slikata, kola`, teks-tura sozdadena so raznovidni hartii

Xejn Frenk: Drven kola`, kola`, tekstu-ra sozdadena so par~iwa oboeno drvo

42


Xekson Polok: NO.3, maslo, tekstura sozdadena so razli~no oboeni linii

Petar Mazev: Zuj vo Ra{tena, maslo, tek-stura sozdadena so gust nanos na boja

Iv Klajn: IKB, kombinirana tehnika, tekstura sozdadena so lepewe i boewe

na zemja i kam~iwa

Pablo Pikaso: Instrument, kola`, teks-tura sozdadena so raznovidni hartii

Ordan Petlevski: Crni brazdi, kombinirana tehnika, tekstura sozdadena so gust nanos na boja

U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera, teks-tura sozdadena so razli~no oboeni linii

43

ZAPOMNI: Teksturata vo slikaweto mo`e da se prika`e i so tehnikata kola`.


BOJATA VO NARODNOTO TVORE[TVO

ôvekot otsekoga{ imal potreba da se izrazi, sozdavaj}i najrazli~ni umetni~ki dela. Sekoj del od svetot, sekoe pod-nebje ima svoj karakteristi~en na~in na izrazuvawe. Osven toa, sekoj narod ima svoja tradicija koja se otslikuva i vrz umetnosta. Vo istorijata na makedonski-ot narod postojat bezbroj neznajni èni koi tkaele i pletele i taka sozdavale estetski vrednosti vo predmetite {to se-kojdnevno gi upotrebuvale. Vo narodnoto tvore{tvo se sozdadeni golem broj narod-ni nosii, kilimi, torbi, jambolii itn koi imaat estetski vrednosti i se predmet na voshit. Sozdavaj}i gi ovie predmeti kom-binirale najrazli~ni boi i tonovi, for-mi i linii za da gi ukrasat svoite obleki i predmeti od sekojdnevieto. Naj~esto upotrebuvani boi vo makedonskata nosija se crvenata, crnata i belata boja, a de-talite gi izrabotuvale so ̀ olta, zelena i

sina boja, koristej}i silni boi koi seu{te izmamuvaat vozdi{ki. Formite {to gi upotrebuvale bile najrazli~ni: listovi, cvetovi i delovi od rastenija ili geome-triski formi: triagolnici, pravoagol-nici i sloèni geometriski formi. Na podnebjeto na Makedonija se sre}avaat i se neguvaat i drugi kulturi i tradicii. Kako makedonskata nosija, taka i albans-kata i turskata nosija e ispolneta so boja i {ari. I albanskite èni sozdavale najrazli~ni predmeti od doma}instvoto vo koi vtkajuvale estetski vrednosti. Najverojatno, naj{arena i so najsilni boi e romskata nosija. Ukrasena so ~isti sini, òlti, crveni, zeleni i òlti boi i iz-vezena so srma romskata nosija e svedok za tradicijata i ìvotot na Romite.

So pomo{ na flomasteri i drveni boi naslikaj makedonska, albanska, romska ili koja bilo druga nosija i ukrasi ja so tradicionalni {ari i boi.

Makedonski narodni nosii

Albanski narodni nosii

Delovi od narodni nosii

44


Del od narodni nosiii koi ni go pokaùvaat bogato ukraseni detali

Gorni delovi od ènska i ma{ka narodna nosija

Detali od kilimi od narodnoto tvore{tvo vo Republika Makedonija

45

ZAPOMNI: Tradicijata na sekoj narod e prikaàna niz umetnosta na narodnoto tvore{tvo.


46

MOTIVI ZA SLIKA

Sekoj umetnik samiot odbira {to }e slika i kako }e ja izraboti slikata. Pod poimot motiv za slika se pod-razbira {to umetnikot }e odbere da naslika. Motivi za slika moàt da bi-dat najrazli~ni i sekoga{ se sozdava razli~na slika. Motivite moè da se raspredelat vo nekolku grupi: pejza`, portret, mrtva priroda, figurativni i apstraktni kompozicii. Pod poimot pejza` se podrazbira deka motivot za slikata e naslikan del od prirodata. Koga slikame portret toa zna~i deka na slikata sme pretstavile lik na ~ovek, ako likot e prikaàn od napred toa go narekuvame anfas, ako likot e prikaàn od strana toa go narekuvame profil. Pravej}i razli~ni figuri na slikata sozdavame figurativna kompozicija. A, pak, koga vo edna kompozicija ne moème

da prepoznaeme nitu eden realen motiv, toga{ taa kompozicija ja narekuvame ap-straktna kopozicija. êsto umetnicite izbiraat predmeti od doma}instvoto koi gi rasporeduvaat spored nekakov redo-sled i potoa gi slikaat. Vakvite motivi se narekuvaat mrtva priroda. Umetnikot moè da bide inspiriran od s# {to gle-da, od ona {to go ~uvstvuva ili ona {to go doìvuva. Odbiraj}i go motivot za slika ponatamu umetnikot odlu~uva so koi likovni elementi i vo kakvi soodnosi }e gi postavi likovnite elementi za da go naslika motivot i da ja izrazi svojata ideja.

Odberi sam koj motiv saka{ da go slika{ i dobro razmisli kakvi boi }e upotrebi{ i vo kakov soodnos }e bidat boite, se raz-bira odberi i soodvetna tehnika so koja }e slika{.

@an-Baptist-Simeon [arden: Mrtva priroda so grozje i kalinki, maslo

Ogist Renoar: Mulin de la Galet, maslo

Kanaleto: Golemiot kanal vo Venecija, maslo

Diego Ribera: Ekploatatori, freska


47

Rafael: Atinska {kola, freska

Ser Xo{ua Rejnolds: Gospo|ica Boules, maslo

Amadeo Modiqani: ôvek so lule, maslo

Peter Brogel Pomladiot: Leto, maslo

Dominik Engr: Portret na g-|ica River, maslo

Franc Mark: Srni vo {uma, masloPit Mondrijan: Brodvejsko bugi-vugi, maslo

ZAPOMNI: Motiv za slika moè da bide se ona {to n# opkurùva i s# ona {to go zamisluva umetnikot.


SLIKARSKA KOMPOZICIJA

48

Vo sekoja slika najvaèni likoveni el-ementi se boite, povr{inite i formite. Formite gi delime na: geometriski i prirodni formi. Geometriski for-mi se: triagolnik, kvadrat, krug, pra-voagolnik i site drugi geometriski formi. Prirodni formi se site for-mi {to gi gledame vo prirodata: drv-ja, cve}iwa, ìvotni, ~ovek, planini, reki... Formite vo slikata moàt da bi-dat so razli~ni golemini, postaveni vo razli~ni nasoki i oboeni so razli~ni boi. Postavuvaj}i gi vo odreden ra-spored formite, odreduvaj}i gi boite, goleminata i nasokata sozdavame edna celina koja e slikarska kompozicija. Kako {to vo crta~kata kompozicija treba

Klod Mone: Kraj reka, maslo, asimet-ri~na kompozicija so prirodni formi

da postoi edinstvo, taka i vo slikarska-ta kompozicija treba da postoi edinstvo me|u likovnite elementi. Edna likovna kompozicija moè da bide simetri~na ili asimetri~na vo odnos na toa kako se rasporedeni elementite vo kom-pozicijata. Za da postigneme simetrija potrebno e kompozicijata da e podelena na dva ednakvi dela koi se sosema isti. Kaj asimetrijata delovite od kompozici-jata moè da bidat sosema razli~ni.

Sozdadi asimetri~na kompozicija, ko-ristej}i prirodni i geometriski formi so tehnikata pastel. Motivot za slika-ta da bide „Zabaven park” ili „Deca koi igraat xamlii”.

[ema za simetri~na kompozicija

[ema za asimetri~na kompozicija

Sandro Boti~eli: Prolet, tempera, si-metri~na kompozicija so prirodni formi


ZAPOMNI: Vo zavisnost kako se organizirani elementite vo kompozicijata, taa mo`e da bide simetri~na ili asimetri~na.

Kazimir Maqevi~: Supre-matizam so sin triagolnik i

crn kvadrat, maslo, asimetri~na kompozicija so

geometriski formi

Salvador Dali: Pret~ustvo za gra|anskata vojna, maslo, asimetri~na

kompozicija so prirodni formi

Dimitar Kondovski: Znak, maslo, simet-

ri~na kompozicija so geometriski formi

Dimitar Avtamovski - Gute: Slika, maslo,

asimetri~na kompozicija bez odredeni formi

Edgar Dega: ^as po balet, pastel, asimet-ri~na kompozicija so prirodni formi

49


ESTETSKA ANALIZA NA SLIKI

50

Umetnosta postoi za da gi zadovoli potrebite na lu|eto za ubavo. Edna slika koja e postavena na yid ima edinstvena cel - da bide prijatna za gleda~ot i da go razubavi prostorot vo koj se nao|a. Umetnosta e del od duhovnoto bogatstvo na ~ove{tvoto. Gledaj}i gi izlo`enite

Anri Matis: Tanc, maslo

- Koi boi gi upotrebil umetnikot Matis?- Kakvi formi se upotrebeni na slikata „Tanc”?- Dali e sozdaden komplementaren kontrast?

Klod Mone: Temza i Vestministerskata palata, maslo

-Dali e sozdadena tonska skala vo dade-nata slika ?-Kolku tonovi na siva mo`e{ da odredi{ na slikata?-Dali na slikata se upotrebeni hromat-ski ili ahromatski boi?

Vermer van Delft: Mlekarkata, maslo

sliki lu|eto sakaat da komentiraat za estetskite vrednosti na slikata. Dotuka se sozdala potrebata za sistematizacija na site ovie soznanija, pa po~nala da se razviva likovnata kritika, koja ja ocenu-va umetnosta i gi istaknuva vrednostite vo likovnite dela. Ponekoga{ se soz-davaat i dela koi nemaat likovni, es-tetski vrednosti i vakvite dela se na-rekuvaat ki~.

-Dali motivot vo slikata e figurativen ili e apstrakten?-Postoi li kontrast na svetlo-temno vo slikata?

Leonardo Da Vin~i: Mona Liza, maslo

-Dali portretot na Mona Liza e naslikan vo anfas ili vo profil?-Dali boite {to se upotrebeni se kon-trastni ili harmoni~ni?-Dali na slikata se upotrebeni ~isti tonovi ili tonovi koi se pome{ani so ahromatski boi?


51

Nikola Martinoski: Majka so dete, maslo

- Dali e sozdaden kontrast na komple-mentarni boi vo slikata?- Dali Nikola Martinovski e avtor od mladata makedonska generacija slikari?- Dali vo istorijata na umetnosta ima sli~ni motivi na majka so dete?

Pra{awa za povtoruvawe na temata slikawe:

1. Kako nastanuva vinoìtoto?

2. Koi boi go so~inuvaat vinoìtoto?

3. Koi boi se osnovni, a koi se sekundar-ni boi?

4. [to e krug na boi i kako se podredeni boite vo nego?

5. So me{awe na koi boi se dobiva zele-nata, so koi portokalovata, a so koi violetovata?

6. Koi se hromatski, a koi se ahromatski boi?

7. [to e ton?

8. [to e ~ist ton na nekoja boja?

9. [to e tonska skala?

10. Koja e osnovnata podelba na tonskite skali?

11. Kako se dobivaat svetlite tonovi, a kako se dobivaat temnite tonovi?

12. [to se podrazbira pod poimot kon-trast na svetlo-temno?

13. Nabroj tri suvi slikarski tehniki.

14. Koi se topli, a koi se studeni boi?

15. [to e prostor?

16. Kako moè da se sozdade tekstura vo slika?

17. Koi boi se karakteristi~ni boi za makedonskata nosija?

18. [to e pejza`, a {to e mrtva priroda?

19. Koe e osnovno izrazno sredstvo vo slikaweto?

20. Nabroj tri vla`ni slikarski tehniki.

21. Kako se delat slikarskite tehniki?

22. Objasni kako gi gledame boite.

Vez od ènska narodna nosija

- Nabroj koi boi gi upotrebil narodniot umetnik?- Kakvi se formite {to se upotrebeni?- Dali kompozicijata e simetri~na ili asimetri~na?

SKULPTURA I ARHITEKTURASKULPTURA I ARHITEKTURASKULPTURA I ARHITEKTURA

52

PROSTORNA LIKOVNA UMETNOST

Celokupnata likovna umetnost se deli na dvodimenzionalna i tridimen-zionalna. Likovnite dela {to se sozdad-eni vrz nekakva povr{ina se dvodimenzi-onalni i takvi dela se crteòt, slikata i grafikata. Likovnite dela {to zafa}aat opredelen prostor se tridimenzion-alni i takvi se skulpturata i arhitek-turata. Edno delo e tridimenzionalno ako ima {irina, visina i dolìna. Toa zna~i deka sekoe likovno delo koe ima {irina, visina i dolìna ima volumen. Volumenot e osnovno izrazno sredst-vo, odnosno osnoven likoven element vo skulpturata i arhitekturata. Sekoe skulptorsko i arhitektonsko delo moème da go vidime od site strani, moème da go dopreme i da gi po~uvstvuvame neram-ninite, vdlabnatinite i ispaknatinite. Arhitektonskite dela se sekoga{ objekti koi ~ovekot gi koristi za da ìvee ili da izvr{uva nekakvi dejstvija vo niv. No, pokraj toa {to imaat nekakva funkcija, sekoe arhitektonsko delo bi trebalo da ima i odredeni likovni vrednosti. Za ra-

zlika od arhitekturata, skulpturata ima edinstvena cel da prenese odredena po-raka i da go razubavuva prostorot vo koj se nao|a. Skulpturata se deli na: polna plastika i reljef. Pod poimot polna plastika se podrazbira delo koe e slo-bodno postaveno vo prostorot i se gle-da od site strani. Za razlika od polnata plastika reljefot pretstavuva, pomalo ili pogolemo odvojuvawe na formite od povr{inata. Skulptorski dela so koi naj~esto se sre}avame se statuata ili bi-stata. Statua e skulptorsko delo vo koe motivot e ~ove~ka figura, a motivot kaj bistata e portret na nekoja li~nost. Za razlika od crteòt, slikata i grafi-kata koi naj~esto moème da gi vidime vo muzej ili galerija, skulpturite osven na ovie mesta moème da gi vidime post-aveni vo otvoren prostor: park, plo{tad, most, pred nekoja zgrada itn.

So pomo{ na karton i kartonska ambalaà sozdadi tridimenzional-no likovno delo na tema: „Robot” ili „Neobi~na ma{ina”.

Henri Mur: Kral i kralica, bronza Alberto Xakometi: Portret, bronza

SKULPTURA I ARHITEKTURA SKULPTURA I ARHITEKTURASKULPTURA I ARHITEKTURA

Anti~ka skulptura od Partenon, Atina

Sfinga so piramidite vo Giza, Egipet

Petar Haxi Bo{kov: Ulica, terakota

Mikelanxelo: Tondo Piti, kamen

Toni Kreg: Iskrivuvawe na umot, bronza U~eni~ka tvorba: portreti, oboena glina

53

ZAPOMNI: Vo skulpturata i vo arhitekturata se sozdavaat tridimenzionalni likovni dela.


54

SKULPTORSKI MATERIJALI I TEHNIKI

Sekoe likovno delo e izraboteno od nekakov materijal pa i za skulpturite se potrebni odredeni materijali. Izborot na materijal e mnogu vaèn vo skulptu-rata. Zatoa {to materijalot gi odreduva postapkite na izrabotka, a so toa i samiot izgled na skulpturata. Mnogu od skulptor-skite materijali za da bidat obraboteni baraat specifi~ni postapki na rabota i posebni alatki, toa gi pravi skulptor-skite tehniki dosta sloèni za sovladu-vawe. Nekoi od naj~esto upotrebuvanite skulptorski materijali se: karton, glina, gips, drvo, kamen, razli~ni metali, staklo, poliester, beton i drugi. Vo u~ili{tata naj~esto upotrebu-vani materijali se: glinata, kartonot i stiroporot. Glinata moè mnogu lesno da se modelira, bidej}i e meka zemja koja so

pomo{ na racete i skulptorski {pahli lesno ja dobiva sakanata forma. So kar-tonot i razli~ni vidovi hartija ve}e ste se zapoznale. Stiroporot e eden vid pe-nesto-sun|eresta materija koja so pomo{ na skalpel ili so pirotron, alatka za se~ewe na stiropor moè da se se~e vo razli~ni pravilni i nepravilni formi. Se lepi se pomo{ na te~en lepak za drvo ili se pricvrstuva so {penagli. Za ob-rabotka na drugite skulptorski materi-jali se potrebni posebni alatki, kako na primer: razni dleta, brusilki, borma{ina i drugi alatki za ~ija upotreba e potreb-na ve{tina, pa duri i pogolema fizi~ka sila.

So kombinirawe na stiropor i karton obidi se da napravi{ skulptura na nekoe ìvotno.

Mikelanxelo: David, mermer Andrea Del Verokio: David, bronza

ZAPOMNI: Skulptura moè da se izraboti od najrazli~ni materijali na pri-mer: karton, glina, gips, drvo, kamen, metal, staklo, poliester, beton i dr.


Xanlorenco Bernini: Ekstaza na sv. Tereza, mermer

Aleksandar Kalder: Riba, oboen metal

Barbara Hepvort: Bran, oboeno drvo i metal

Ogist Roden: Tri gracii, bronza

Antoni Gormli: Pole, terakota

Konstantin Brankusi: Bakne`, kamen

55


56

VIDOVI VOLUMEN

Za da moème da se izrazime vo skulp-turata potrebno e da sozdademe delo koe ima volumen. Site predmeti {to ~ovekot gi poznava imaat volumen. Volumenot ozna~uva kolkav del od prostorot zafa}a nekoe telo (predmet). Toj e opre-delen so tri dimenzii {irina, visina i dolìna. Pa taka, edno likovno delo za da bide skulptura treba da ima {irina, visi-na i dolìna. Osnoven likoven element vo skulpturata e volumenot. Volumenot moè da se ozna~i i kako tridimenzio-nalna forma. Tridimenzionalna forma moè da bide pravilna i nepravilna. Geometriskite tela se pravilni formi, a site organski formi se nepravilni. I ednite i drugite moàt da bidat aglesti ili val~esti volumeni. Na primer koc-

Aleksandar Rod~enko: Vise~ka konstrukcija, metal, pravilna i

nekompaktna forma

Antoan Pevsner: Duh, metal, nekompaktna forma

Henri Mur: Svodovi, bronza, nepravilna i nekompaktna forma

Konstantin Brankusi: Muza, mermer, pravilna i kompaktna forma

kata, piramidata i kvadarot se pravilni, a val~esti se cilindarot, konusot i top-kata. Volumenot moè da bide ispaknat ili vdlabnat. Edna skulptura moè da bide izrabotena kako kompaktna celina ili moè da bide sostavena od pove}e delovi. Vo celinata na skulpturata moè da ima i otvori. Dokolku ima pove}e otvo-ri eden do drug toga{ velime deka skulp-turata e perforirana.

Materijalot {to e potreben za dene{nata zada~a e glina. Obidi se da soz-dade{ skulptura na tema: „Dinosaurus”.


Antoni Karo: Skalilata vo Milbenk, metal, pravilna i kompaktna forma

Toni Kreg: Jas sum `iv, inoks, nepravil-na i kompaktna forma

Robert Smitson: Girostasis, mermer, kompaktna i pravilna forma

Maks Bil: Beskone~na lenta, metal, ne-pravilna i kompaktna forma

Jordan Grabuloski: Prostorni belezi, oboen cement, pravilna forma

Antoni Gormli: Le`e~ka figura, metal, kompaktna i nepravilna forma

57

ZAPOMNI: Osnoven likoven element vo skulpturata e volumenot odnosno prostorot {to go zafa}a likovnoto delo.


58

RELJEF I VIDOVI NA RELJEF

Likovnoto podra~je skulptura go pode-livme na polna plastika i reljef. So poi-mot polna plastika gi ozna~ivme skulptu-rite {to stojat slobodno vo prostorot i moème da gi vidime od site strani. Relje-fot iako spa|a vo skulpturata toj mora da e povrzan za nekoja povr{ina {to zna~i kaj reljefot sekoga{ ima edna strana koja ne moème da ja vidime. Sepak, reljefot e tridimenzionalna forma so {irina, visina i dolìna. Reljefot e skulptu-ra kaj koja volumenot se sozdava, taka {to delovi od povr{inata se ispak-nati, a nekoi delovi se vdlabnati. Vo odnos na toa kolku se visoki ispakna-tinite, odnosno kolku se dlaboki vd-

labnatinite postojat dva vida reljef: visok i nizok (plitok) reljef. Za vi-sokiot reljef e karakteristi~no toa {to formite se minimalno povrzani so povr{inata i ovoj vid e poblizok so pol-nata plastika. Niskiot (plitkiot) reljef ima sosema mali ispaknuvawa, odnosno vdlabnuvawa i ovoj vid reqef e poblizok so crteòt i slikata.

Izraboti najnapred edna povr{ina od glina so debelina od tri santimetri na koja so pomo{ na {pahla }e sozdade{ vdlabnatini, so odzemawe na glina, ili ispaknatini so dodavawe na glina. Relje-fot neka bide na tema: „Mrtva priroda”.

Sumerski plitok reljef

Asirski plitok reljefMikelanxelo: Bogorodica so Isus,

plitok reljef

ZAPOMNI: Pri sozdavawe na reljef, volumenot se prikaùva taka {to se soz-davaat ispaknatini i vdlabnatini na povr{inata koja se obrabotuva.


59

Scena od ikonostasot od manastirot sv. Jovan Bigorski, visok reljef

Visok reljef od civili-zacijata na Maite

Henri Mur: Tancuva~ka figu-ra, mermer, plitok reljef

Anri Matis: Grb, bronza,visok reljef

Anti~ki visok reljef

Lorenco Giberti: @rtvuvawe, bronza, visok reljef

Alesandro Algardi: Papata go brka Atila, visok reljef

Rimski visok reljef


60

PROPORCII VO SKULPTURATA

Sekoga{ koga vo edno likovno delo soz-davame razni formi tie formi moàt da bidat so razli~ni golemini. Goleminata e likoven element koj e podednakvo vaèn za kvalitetite na likovnoto delo, kako i drugite likovni elementi. Soodnosot me|u goleminata na formite se ozna~uva kako proporcii. Propor-ciite se osobeno va`ni koga sozdavame figurativna kompozicija. Vo skulptu-rata osven {to gi odreduvaat estetskite kvaliteti na deloto tie pridonesuvaat i za stabilnosta na deloto. Proporciite kako vaèn princip na rabota se pojavu-vaat vo egipetskata i anti~kata umetnost koga umetnicite se obiduvaat da sozda-dat idealna ~ove~ka figura, so idealni proporcii.

Pri izrabotkata na statuata mnogu e va`no kakov e soodnosot na glavata i telo-to, racete i nozete itn. Osobeno e va`no proporciite da se dobro odredeni koga skulpturata pretstavuva kompozicija od dve ili pove}e figuri. Se razbira, i koga ne se raboti za figurativna kompozicija soodnosot na goleminata me|u delovite od skulpturata e vaèn zatoa {to toa go odreduva vpe~atokot {to skulpturata go ostava vrz publikata.

Glinata e mnogu pogoden materijal so koj moè da se sozdade figura na dete so mileni~e i da se postavat vo nekakva celina, taka {to soodnosot me|u deteto i mileni~eto }e odgovara na onoj vo real-nosta.

Miloska Venera, anti~ka skulptura Nike od Samotrake, anti~ka skulptura

ZAPOMNI: Proporcija vo skulpturata e soodnos pome|u goleminite na odre-deni povr{ini i formi.


61

Kariatidi, Partenon vo Atina

Ogist Roden: Bakne`, mermer

Mikelanxelo: No}, mermer

Petar Haxi Bo{kov: Formi, metal@an Baptist Karpo: Alegorija

na muzikata, mermer

Princot Ramhoteb i negovata `ena Nofret, Egipetska skulptura


ARHITEKTURA I URBANIZAM

Arhitekturata pretstavuva i umetnost i nauka. Taa opfa}a golemo pole na in-teresirawe, izu~uvawe i kreirawe. Arhi-tekturata e umetnost na planirawe, oblikuvawe i gradewe na najrazli~ni objekti vo koi ~ovekot gi ispolnuva svoite sekojdnevni funkcii i potrebi. Vo mnogu tesna povrzanost e so plani-raweto i oblikuvaweto na ~ovekovata okolina, odnosno so urbanizmot. Vo po-leto na interesirawe na arhitekturata ne e samo izgradba na objekti i nivniot nadvore{en izgled. Taa se zanimava i so vnatre{niot izgled na objektite, izgledot i izrabotkata na mebel, proektirawe i izgradba na parkovi itn. Pri sozdavawe-to na edno arhitektonsko delo sekoga{ mora da se vnimava toa delo osven {to gi ispolnuva funkcionalnite potrebi za

koi e nameneto, da bide isto taka i es-tetski kvalitetno. Se razbira nitu edno arhitektonsko delo ne funkcionira samo za sebe, toa sekoga{ e del od edna celina na primer: ulica, naselba ili grad. Kako del od takvata celina mora da se vklopi vo celinata i da pridonesuva so svojot izgled kon nadopolnuvawe na estetskite vrednosti. Za da bide celinata dobro isplanirana se gri`i urbanizmot. Sekoj grad ima svoj urbanisti~ki plan vo koj e to~no opredeleno kakvi objekti }e ima, vo kolkav broj i golemina i site drugi de-tali vo vrska so izgledot na gradot.

Od karton i kartonski kutii obidi se da sozdade{ mal del od gradot. Isplaniraj kade }e ima ulici, semafori, u~ili{te, park, pazar, ambulanta, po{ta, trgovski centar, zgradi i ku}i za `iveewe, par-king i se ona {to misli{ deka treba da ima vo tvojot grad.

62

Planovi za odreden del od grad - urbanisti~ki re{enija

Interesno arhitektonsko re{enie,Bur` al Dubai, hotel

ZAPOMNI: Arhitektonskite dela osven {to se umetni~ki dela, vo niv ~ovekot gi izvr{uva i svoite sekojdnevni funkcii i potrebi.


63

Crkvata sv. Pantelejmon kraj Skopje,primer za srednovekovna arhitektura

Konacite na sv. Jovan Bigorski, arhitektura vo Makedonija od 19 vek

Operata vo Sidnej, Avstralija, primer za dinami~ni formi

Gradot na naukite i umetnostite, neobi~na arhitektura vo Valensija, [panija

Olimpiskiot stadion vo Peking, Kina,primer za asocijativni formi (gnezdo)

Moderena vnatre{na arhitektura Sovremena vnatre{na arhitektura


ESTETSKA ANALIZA NA SKULPTURI

Kako {to crteìte i slikite se pred-met na procenuvawe i odreduvawe na nivnite estetski vrednosti, isto taka i na skulpturite se vr{i estetska analiza. Skulpturite se del od na{eto sekojdne-vie i e potrebno da imaat kvaliteti so koi }e gi zadovolat potrebite za ubavo na lu|eto.

Mikelanxelo: Pieta

- Od kakov materijal e izrabotena skulpturata?- Dali e figurativna ovaa kompozicija?- Kakvi formi upotrebil umetnikot?

Anti~ka skulptura od Partenon, Atina

- Koj e motivot na reljefot?- Kakov vid reljef e prikaànoto delo?- Odredi vo kakov materijal e izraboten reljefot?

Antoan Pevsner: @enska figura

- Kakvi formi upotrebil umetnikot, aglesti ili val~esti?- Dali skulpturata e kompaktna ili ima otvori vo formata?- Dali proporciite soodvetstvuvaat na onie vo realnosta?

Antoni Karo: Do`d

- Dali formite se geometriski ili se organski?- Kade e postavena skulpturata?- Dali moè{ da opredeli{ kolkava e skulpturata?

64


Del od istoriskoto i kulturno nasledstvo na Republika Makedonija

- Dali ova likovno delo e skulptura ili arhitektura?- Za {to sluì ova delo?- Dali znae{ kade se nao|a i dali si go posetil?

Primer od istorijata na umetnosta

- Dali znae{ od koj period na istorijata na umetnosta pripa|a ova delo?- Koj e motivot na prikaàniot primer?- Dali bojata ima nekakov efekt vo ovaa skulptura?

Pra{awa za povtoruvawe na temata skulptura i arhitektura:

1. Kakvi likovni dela se skulpturata i arhitekturata?

2. Koj e osnoven likoven element {to se koristi vo skulpturata?

3. Kako se deli skulpturata?

4. [to se podrazbira pod poimot polna plastika?

5. [to e statua, a {to e bista?

6. Nabroj nekolku skulptorski

materijali.

7. Koi materijali si gi koristel dosega?

8. [to e volumen?

9. Kakvi vidovi tridimenzionalni for-mi postojat?

10. Objasni gi razlikite me|u poln i pra-zen volumen?

11. [to zna~i skulpturata da bide

perforirana?

12. [to e reljef?

13. Kakvi vidovi na reljef postojat?

14. Vo odnos na {to se vr{i podelbata na reljefite?

15. Kako se narekuva soodnosot me|u goleminite na formite?

16. Dali goleminata e likoven element?

17. Moè{ li da nabroi{ nekolku svet-ski poznati skulptori?

18. [to e arhitektura?

19. Kakvi informacii sodrì urbanisti~kiot plan?

20. Nabroj barem pet poznati arhitekton-ski dela vo Makedonija.

65

GRAFIKA GRAFIKAGRAFIKAGRAFIKAGRAFIKA

SPECIFI^NOSTI NA GRAFI^KIOT IZRAZ

Grafikata e dvodimenzionalno likovno podra~je. Osnovnite karak-teristiki na grafikata se vo toa {to grafi~koto delo se dobiva so pe~atewe i moè da se umnoùva. Procesot na soz-davawe na edno grafi~ko delo e sloèn i dolgotraen, a se odviva vo nekolku fazi. Najnapred, podgotvuvame prvi~en crte`, odnosno idejata za grafika ja prikaùvame vo crte`. So pomo{ na crteòt sozdavame matrica. Matrica e podloga koja e podgotvena za pe~atewe. Podlogata moè da bide od najrazli~ni materijali: hartija, linoleum, gips, drvo, bakarna plo~a, cinkova plo~a, rentgen-ska folija itn. Koga matricata e podgot-vena za pe~atewe, odnosno na nea sme go prensele prvi~niot crte`, toga{ nane-suvame pe~atarska boja. Vrz matricata so boja stavame list na koj }e pe~atime i seto toa pominuva niz pe~atarska presa. Listot na koj se otpe~atila bojata se na-rekuva grafi~ki list ili grafika. Post-apkata na pe~atewe moè da se povtoruva pove}e pati i taka da se umnoì grafi-

kata, odnosno od edna matrica da se dobi-jat pove}e otpe~atoci. Se razbira, sekoja grafi~ka tehnika ima svoi osobenosti i se razlikuva od drugite grafi~ki tehni-ki. Vo u~ili{te naj~esto se upotrebu-vaat onie tehniki {to ne se premnogu sloèni za izrabotka, a toa se: kom-pir-pe~at, karton-pe~at, monotipija, linorez, gipsorez, kolografija i ponek-oga{ drvorez. Site ovie tehniki, osven monotipijata, spa|aat vo grupata na vi-sok pe~at. Postojat u{te dve grupi na grafi~ki tehniki i toa: dlabok pe~at i ramen pe~at. Tehnikite od dlabok pe~at se mnogu sloèni za izrabotka, a ponek-oga{ vklu~uvaat i koristewe na opasni i otrovni hemikalii. Vo dlabok pe~at spa|aat tehnikite: suva igla, bakropis, akvatinta, mecotinta i drugi. Tehniki od ramen pe~at se: monotipija, lito-grafija i sito-pe~at. Monotipijata, isto taka, se koristi vo u~ili{tata i e edna od najednostavnite tehniki.

Vo tehnikata monotipija sozdadi grafika na tema: „Ptica vo gnezdo”.

Albreht Direr: Oplakuvawe, drvorezXovani Benedeto Kastiqone: Portret, monotipija

66

ZAPOMNI: Delata vo likovnoto podra~je grafika se dobivaat so pe~atewe i moè da se umnoùvaat, da se dobijat pove}e isti otpe~atoci.


Rembrant van Rijn: Pretstavuvawe vo hramot, suva igla

Peter Brogel Postariot: Golemite ribi gi jadat pomalite ribi, suva igla

U~eni~ka tvorba: Prijatelstvo, linorez

Erik Hekel: Devojka, drvorez

Anri Tuluz Lotrek: Angli~anec vo Mulenru`, litografija vo boja

Vilijam Tarner: Zamokot Northam, etkanica i mecotinta

Francisko Goja: Son, akvatinta

67


68

VISOK PEÂT - LINOREZ

Linorezot e grafi~ka tehnika koja spa|a vo grupata na visok pe~at. Linorezot e tehnika identi~na so drvorezot i gipsorezot. Imeto linorez doa|a od materijalot koj go koristime za sozdavawe na ovaa tehnika, a toa e lino-leumot. Linoleumot e mek materijal koj so pomo{ na specijalni noìwa-dleta moè da se dlabi. Na onie mesta kade {to }e izdlabime so dletata sozdavame vd-labnatini, a neizdlabenite mesta os-tanuvaat ispaknati. Pri nanesuvaweto na pe~atarskata boja taa se zadrùva samo na ispaknatinite i ovie delovi se otpe~atuvaat na grafi~kiot list. Poradi toa u{te vo prvi~niot crte` tre-ba da se odredat koi delovi sakame da se otpe~atat, a koi ne. Bidej}i vo tehnikata linorez se otpe~atuvaaat visokite de-lovi ovaa tehnika spa|a vo visok pe~at. Gipsorezot, isto taka e tehnika od visok pe~at. Kako {to poso~uva imeto, gipso-rezot se izrabotuva na plo~a od gips, a se dlabi sli~no kako linorezot, dodeka kaj drvorezot, plo~ata na koja se izrabotuva, rezba e od drvo.

Obidi se da sozdade{ grafika vo tehni-kata linorez na tema: „Zoolo{ka gradi-na”. Obidi se da ja sledi{ postapkata na sozdavawe grafika od izrabotka na pod-gotvitelen crte`, pa s# do otpe~atuvawe na grafi~ki list.

U~enik rezba linoleum, fotografija

France Miheli}: Portret na slikar, linorez

Pablo Pikaso: Portret, linorez

Xino Severini: Kompozicija, linorez


69

Anri Matis: Akt so |erdan, linorez Bo`in Barutovski: Jama 1943, linorez vo boja

U~eni~ka tvorba: Boks me~, linorez U~eni~ka tvorba: [ahisti, linorez

U~eni~ka tvorba: Portret na baba, linorez

U~eni~ka tvorba: Moite ma~iwa, linorez

U~eni~ka tvorba: Miewe na zabite, linorez

ZAPOMNI: Linorezot, gipsorezot i drvorezot se tehniki od visok pe~at.


70

LIKOVNI ELEMENTI VO GRAFIKATA

Mnogu va`na uloga vo grafikata ima likovniot element tekstura. Tekstu-rata kako likoven element gi prikaùva svojstvata rapavo i mazno. Vo crtaweto koristime razli~ni linii i to~ki so razli~na gustina, debelina i nasoka za da ja prikaème teksturata. Vo linorezot i gipsorezot koristime dleta koi moàt da bidat so razli~na debelina. Na toj na~in pri dlabeweto ostavame razli~ni tragi. Moème da gi odredime i dolìnata i gustinata na izdlabeni-te tragi. Pri pe~ateweto ovie tragi se otpe~atuvaat kako linii so razli~na debelina, dolìna i gustina, odnosno na ovoj na~in sozdavame tekstura vo grafi~kite tehniki linorez i gipsorez. Vo drugite grafi~ki tehniki na~inot na koj se postignuva grafikata zavisi od

osobenostite na tehnikata. Kontrastot na svetlo-temno vo tehnikite od visok pe~at se sozdava taka {to pe~atime so crna boja vrz bel list, pa onie delovi {to }e se otpe~atat }e bidat temni, a neotpe~atenite delovi }e bidat svetli. Se razbira, po na{a èlba pe~atarskata boja i bojata na hartijata moème da gi menuvame i da sozdademe grafika vo dve boi. Ako sakame da sozdademe linorez ili gipsorez vo pove}e boi toa zna~i deka za sekoja boja {to sakame da ja otpe~atime treba da izrabotime posebna matrica.

Na podgotvitelniot crte` od prethod-nata ve`ba za linorez odredi kakva tek-stura saka{ da postigne{ so reèwe, a isto taka odredi gi svetlite i temnite delovi.

Dim~e Nikolov: Predel 14, akvatinta \orgi ûlakovski: Zimski predel, litografija

ZAPOMNI: Likovni elementi koi naj~esto se upotrebuvaat vo grafikata se: linija, tekstura i svetlina.


71

Simon [emov: Lokuf, sito pe~at vo boja

Ilija Ko~ovski: Predel 1, sito pe~at vo boja

Dimitar Malidanov: Vo ~est na Magrit, litografija

Du{an Per~inkov: Romanti~en predel (c.-4), sito pe~at vo boja

Dragutin Avramovski-Gute: Glava, kombinirana tehnika

Slavica Jana{lieva: Dojdi da vidi{, ima angel vo sobata, kombinirana tehnika


72

KOMPJUTERSKA GRAFIKA

Kompjuterskata grafika e ponova grafi~ka tehnika i sozdavaweto na ovaa tehnika e sosema razli~no od dru-gite grafi~ki tehniki. Za da se sozdade kompjuterska grafika potrebno e da se ima kompjuter, a za da se otpe~ati e potreben pe~ata~. Kompjuterskata grafika se sozdava vo nekoja kompjut-erska grafi~ka programa, kako na pri-mer: PAINT, PHOTOSHOP, COREL DRAW, COREL PAINTER, GIMP, GNU PAINT i drugi. Najednostavna od ovie programi e PAINT. Vo nea i vo drugite programi moème da koristime najrazli~ni alatki so koi soz-davame razli~ni linii, formi, boi i niv-ni tonovi koi moème da gi prisposobime na na{ite èlbi. Mo`nostite vo kompjut-erskite programi se skoro neograni~eni. Mnogu ~esto kompjuterskata grafika ni pomaga da sozdademe skici za dela koi bi gi izrabotile vo nekoja druga tehnika. I vo kompjuterskata grafika, kako i vo ostanatite tehniki pri sozdavaweto na deloto koristime likovni elemen-ti i nivniot soodnos. Od niv zavisi kvalitetot na samoto delo.

Koristej}i ja programata PAINT sozda-di kompjuterska grafika vo boja na tema: „Vaza so cve}e pokraj prozorec”.

Boris [emov: Kod B1, kompjuterska grafika

Igor Sekovski: Pa|a 1.1, kompjuterska grafika

Ladislav Cvetkovski: Luzna, kompjuterska grafika

Robert V. MekGregor: Spiralna sfera, kompjuterska grafika


73

U~eni~ka tvorba: Vo kujnata, kompjuterska grafika

U~eni~ka tvorba: Borovinki, kompjuterska grafika

U~eni~ka tvorba: Apstrakcija, kompjuterska grafika

U~eni~ka tvorba: Brod, kompjuterska grafika

U~eni~ka tvorba: Mrtva priroda so lubenica, kompjuterska grafika

U~eni~ka tvorba: Mrtva priroda so ovo{je, kompjuterska grafika

ZAPOMNI: Kompjuterskata grafika se sozdava so pomo{ na kompjuterski grafi~ki programi.


74

ESTETSKO PROCENUVAWE VO GRAFIKATAIsto kako i vo drugite delovi od

likovnata umetnost, taka i delata od grafikata se predmet na estetska ana-liza. Kombiniraj}i gi likovnite elemen-ti i principi grafi~arite gi izrazuvaat svoite kreativni idei. Izloùvaj}i gi

- Moè{ li da prepoznae{ vo koja tehni-ka e izraboteno deloto: „Mrtva priroda pod lampa“ od Pikaso?- Vo kolku boi e izrabotena grafikata?- Dali vo u~ebnikov si videl i drugi dela od Pikaso? (doznaj ne{to pove}e za ovoj umetnik)

Pablo Pikaso: Mrtva priroda pod lampa

Hans Baldung: Borba na kowi

- Pri pe~ateweto na drvorez koi delovi od drvorezot se pe~atat?- Dali vo prikaànoto delo ima svetli i temni delovi?- Dali e sozdadena tekstura?

vo muzei i galerii tie stanuvaat pred-met na javen interes i publikata koja gi vospriema moè da dade mislewe i sud za delata. Osobeno va`no e misleweto na likovnite kriti~ari.

Andrea Mantewa: êtirite muzi tancuvaat

- Ovaa grafika e dlabok pe~at, objasni {to se podrazbira pod poimot „dlabok pe~at”?- Koi likovni elementi gi iskoristil umetnikot vo ova delo?- Dali likovnite elementi vlijaat vrz vpe~atokot {to deloto go ostava kaj gleda~ot?

U~eni~ka tvorba: Panter- Vo koja grafi~ka tehnika u~enikot ja sozdal ovaa grafika?- Koi delovi }e se otpe~atat: onie {to se izdlabeni ili onie {to ne se izdla-beni?- Koe e tvoeto mislewe za ovaa detska tvorba?


75

Albreht Direr: Nosorog

- Dali vo ova delo e iskoristen likovniot element tekstura?- Odredi kolku razli~ni vidovi tekstura ima vo deloto?- Moè li so tekstura da se sozdade kontrast na svetlo-temno?

Anri Tuluz-Lotrek: Mulen Ru`

- Dali moè{ da ja odredi{ tehnikata na ova likovno delo?- Koi boi gi upotrebil umetnikot?- Dali e ova plakat?


grafika:

1. Koi se osnovnite karakteristiki na likovnoto podra~je grafika?

2. Dali grafikata e dvodimenzional-no ili tridimenzionalno likovno podra~je?

3. [to e matrica?

4. Od kakov materijal moè da bide izrabotena matricata?

5. Objasni go procesot na pe~atewe.

6. Kolku otpe~atoci moàt da se dobi-jat od edna matrica?

7. Spored toa {to se otpe~atuva kako se delat grafi~kite tehniki?

8. Nabroj koi se grafi~ki tehniki od visok pe~at.

9. Nabroj koi se grafi~ki tehniki od dlabok pe~at.

10. Nabroj koi se grafi~ki tehniki od ramen pe~at.

11. So koi grafi~ki tehniki od visok pe~at si se zapoznal dosega?

12. Na kakov materijal se izrabotuva tehnikata linorez?

13. Po {to se sli~ni tehnikite linorez, gipsorez i drvorez?

14. Koi delovi se otpe~atuvaat kaj linorezot?

15. Objasni kako se sozdava tekstura vo linorez, gipsorez i drvorez?

16. Dali vo linorez moè da se soz-dade grafika vo pove}e boi?

17. [to e potrebno za da se sozdade kompjuterska grafika?

18. Nabroj nekolku kompjuterski grafi~ki programi.

19. Dali nekoga{ si sozdal kompju-terska grafika?

20. [to ti se dopa|a pove}e - linorez ili kompjuterska grafika?

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACIIDIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

76

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

Likovnoto podra~je dizajn pretstavuva kombinacija od site preostanati likovni podra~ja. Vo likovnoto podra~je dizajn se sozdavaat dela {to pretstavuvaaat idejno re{enie za serisko proiz-vodstvo na nekoj predmet. Dizajnot se deli na grafi~ki i industriski dizajn, vo zavisnost kakvi vidovi proizvodi se sozdavaat. Predmeti koi se dizajni-raat vo grafi~kiot dizajn se: plakat za najrazli~ni nastani (koncerti, pretsta-vi, izlo`bi, film, balet..,), reklami, ilustracii za knigi i spisanija, stri-povi, za{titni znaci, katalozi, letoci, pokani... So industriskiot dizajn se soz-dava izgledot na predmetite {to seko-jdnevno gi koristime: avtomobili, mebel, elektri~ni aparati, ambala`a i izgledot na prehrambenite i kozmeti~kite proiz-vodi, obleka i drugo.

Pod poimot vizuelni komunikacii se podrazbira razmena na informacii me|u lu|eto taka {to informaciite se vospriemaat so setiloto za vid. Vizu-elnite komunikacii se odnesuvaat na onie informacii {to gi dobivame so gledawe na: reklami, video spotovi, plakati, fotografii, filmovi, soobra}ajni znaci i razni drugi znaci koi ne izvestuvaat za ne{to.

Vo site ovie proizvodi potrebno e da se vgradat estetski vrednosti koi gi zadovoluvaat potrebite na lu|eto. Pora-di toa dizajnot i vizuelnite komunikacii se del od likovnata umetnost.

Stavi se sebesi vo uloga na dizajner i so pomo{ na skulptorskata tehnika glina sozdadi dizajn na ~a{a za sok. Otkako }e se isu{i glinata so tempera oboi ja ~a{ata i pretstavi gi {arite.

Dizajn na sovremeni avtomobili Dizajn na predmeti od doma}instvoto

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACIIDIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

77

Dizajn na sofa (trosed) Dizajn na {i{iwa za parfem

Dizajn na plakati za muzi~ki, baletski i sportski nastan

Dizajn na korica za kniga Idejno re{enie za soobra}aen znak

ZAPOMNI: Vo dizajnot se sozdavaat idejni re{enija za predmeti za sekojdnevna upotreba.


78

ULOGATA NA LIKOVNITE ELEMENTI VO GRAFI^KIOT DIZAJN

Kako {to preostanatite likovni dela se sozdavaat so pomo{ na likovnite elementi, isto taka i vo grafi~kiot dizajn koristime linija, formi, boi, tekstura, volumen, golemina, svet-lina, kompozicija, nasoka. Site ovie likovni elementi treba da se vo opre-delen soodnos za da bidat vpe~atlivi. Pri sozdavaweto na dela vo grafi~kiot dizajn mora da se vnimava na namenata i funkcijata {to ja ima proizvodot. Isto taka, treba da se vnimava kakov }e bide rasporedot na formite, nivnata golemi-na, {to }e bide akcentirano i koi boi }e gi upotrebime za da sozdademe vpe~atok kakov {to sakame. Se razbira estetski-ot izgled treba da bide vo soglasnost so funkcijata na predmetot. Plakat e del od grafi~kiot dizajn i vizuelnite ko-munikacii. Toa e delo koe se izrabo-tuva na pogolema povr{ina, a so cel da izvesti za nekakov nastan ili da reklamira ne{to.

Sozdadi plakat za izlo`ba na detski likovni tvorbi. Eden vakov plakat mora da sodrì informacija za toa kade se odrùva nastanot, koga se odrùva i koj }e u~estvuva. Bukvite koi }e gi upotrebi{ treba da go dopolnat celokupniot izgled na plakatot i ne treba da se nametlivi.

Plakat za likovna izlo`ba

Plakati za muzi~ki nastan

Obvivka za muzi~ko CD

ZAPOMNI: Plakat e del od grafi~kiot dizjan i vizuelnite komunikacii.


79

Plakati za muzi~ka, teatarska i baletska pretstava

Korici za knigi

Plakat za detski muzi~ki fetival

Korica za detska kniga Plakat za detski animiran film


80

ORNAMENT I FRIZ

Pri dizajniraweto na razli~ni pred-meti ~esto se sluìme so najrazli~ni {ari i ukrasi za da go zbogatime izgledot na predmetot. [arite i ukrasite koi se so dekorativen karakter gi nareku-vame ornamenti. Ornamentot moè da bide izraboten na kakov bilo materijal: tekstil, drvo, kamen, yid, keramika, met-al i drugo. Pri izrabotuvaweto na orna-mentite koristime najrazli~ni formi: pravilni i nepravilni, geometriski i organski. Mnogu ~esto motiv za ornament e prirodata odnosno rastenijata i ìvot-nite. Koga motiv se rastenijata ovie mo-tivi gi narekuvame floralni, koga motiv se ìvotnite toa e fauna.

êsto pri dekoriraweto na predmetite

ornamentite ili samo eden del moè da se povtoruvaat pove}e pati edno podrugo i taka da se sozdade ukrasna lenta. Vaka ukrasenata lenta vo koja se povtoruvaat odredeni elementi se narekuva friz. I frizot i ornamentot kako dekorativni elementi ~esto se sre}avaat vo narod-noto tvore{tvo pri dekoriraweto na no-siite i predmetite. Isto taka, frizot se koristi pri dekorirawe na yidovite na crkvite i xamiite.

Upotrebuvaj}i floralni ili geome-triski formi obidi se da sozdade{ barem tri razli~ni friza vo koi }e se povtoru-vaat razli~ni ornamenti. Ornamentite i frizovite oboj gi, kombiniraj}i tempera i flomasteri.

Vidovi na Vizantiski ornamenti Vidovi na Islamski ornamenti

ZAPOMNI: Ornament e {ara ili ukras. Povtoruvaj}i nekakov ornament vo lenta moè da se sozdade friz.


81

Primeri za frizot vo arhitekturata

U~eni~ki tvorbi so ornamenti i frizovi


VIZUELNITE ZNACI VO SEKOJDNEVNIOT @IVOT

Lu|eto vo sekojdnevniot ìvot pos-tojano koristat razli~ni znaci za ko-munikacija, za me|usebno razbirawe. Pa taka, smislile znaci za bukvi za da moàt da ~itaat i da pi{uvaat. Potoa smislile cel sistem na soobra}ajni zna-ci za da moàt polesno da gi odredat pravilata vo soobra}ajot. Na sekoj paket koj se transportira po po{ta stojat znaci dali toa {to e spakuvano e kr{livo, dali e zapallivo, dali e vo te~na sostojba itn. Sekoga{ koga kupuvame obleka na etiket-ata stojat znaci na kolku stepeni moè da se pere, kako da se pegla, dali smee da se centrifugira, dali moè da se ~isti so hemikalii itn. Na ambalaàta stoi znak za reciklirawe ako taa moè da se re-ciklira. Bez ovie znaci proizvoditelite

i potro{uva~ite bi trebalo da pi{uvaat ogromni tekstovi za da moàt da se raz-berat. Pri sozdavaweto na znacite u~estvuva i dizajner koj zna~eweto na znakot go prikaùva so pomo{ na formi i boi koi na najdobar na~in }e ja prikaàt celta na znakot. Formite i boite sekoga{ gi asociraat lu|eto na ne{to odredeno. Asocijativnoto zna~ewe na formite i boite go koristat dizajne-rite koga gi sozdavaat znacite. Na ovoj na~in se olesnuva vizuelnata komuni-kacija me|u lu|eto.

Sozdadi znak koj so pomo{ na odrede-na forma i pravilen izbor na boi }e ni pokaè odreden u~ili{en predmet (geo-grafija, istorija, matematika, biologija, likovno obrazovanie...).

Razni znaci koi simboliziraat odredena aktivnost

82

ZAPOMNI: Sekoj znak ima odredeno zna~ewe, koe e prikaàno so upotreba na razli~ni formi i boi.


Znaci i simboli koi se koristat vo sekojdnevniot ìvot


dizajn:

1. Kakvi dela se sozdavaat vo likovnoto podra~je dizajn?

2. Dali dizajnot e dvodimenzionalno ili tridimenzionalno likovno podra~je?

3. Kako se deli dizajnot?

4. [to se sozdava vo grafi~kiot dizajn?

5. [to se sozdava vo industriskiot dizajn?

6. [to se podrazbira pod poimot vizu-elni komunikacii?

7. Nabroj nekolku dela koi pripa|aat vo vizuelni komunikacii?

8. Kako se narekuvaat umetnicite koi sozdavaat vo likovnoto podra~je dizajn?

9. Koi likovni tehniki moè da se kori-stat vo dizajnot?

10. Koi likovni elementi se koristat vo dizajnot?

11. [to e plakat?

12. Koja e namenata na plakatot?

13. [to e ornament?

14. [to e friz?

15. Koi elementi se floralni, a koi od fauna?

16. Na kakov materijal moè da se iz-raboti ornamentot i frizot?

17. Kade moè da se sretne frizot i ornamentot vo narodnoto tvore{tvo vo Republika Makedonija?

18. Dali vo kompjuterskite programi se koristat znaci koi simboliziraat odre-dena aktivnost ili naredba?

19. Koja e ulogata na vizuelnite znaci vo sekojdnevniot ìvot na lu|eto?

20. Nabroj nekolku vizuelni znaci koi si gi videl.

Znaci so koi prepoznavame odredeni firmi i proizvodi

Smajli - znaci koi odreduvaat ne~ie raspoloènie

83

84

ULOGATA NA ISTORIJATA NA UMETNOSTA

Vo sekoja ~ovekova civilizacija, vo sekoj period od istorijata umetnicite soz-davaat likovni dela koi potoa se predmet na izu~uvawe na istorijata na umetnosta. Istorijata na umetnosta se zanimava so klasificirawe i periodizacija na likovni dela. Toa zna~i deka celta na istorijata na umetnost e da odredi koga nastanalo likovnoto delo, koj e avtorot na deloto, vo koj stil e izraboteno, vo koja likovna tehnika itn. Izu~uvaj}i go likovnoto delo ili pogolema grupa dela istorijata na umetnosta gi razgleduva i gi zema vo predvid i op{testvenite us-lovi vo koi nastanalo deloto, gi izu~uva

op{testvenite i sociolo{kite karakter-istiki na periodot itn.

Vo sevkupnoto ~ovekovo kulturno nasledstvo, istorijata na umetnosta gi bele`i i umetni~kite dela sozdadeni na tloto na Makedonija. Od po~etokot na ~ovekovata civilizacija, pa s# do dene{en den vo Makedonija se sozdavale i se sozdavaat dela na koi im se voshitu-vame i nie i celokupnata svetska likovna javnost.

Na kraj, istorijata na umetnosta bele`i i kakov pe~at ostavilo edno likovno delo vrz razvojot na celokupnata ~ove-kova kultura.

Slika na bizon, praistoriska slika od pe{terata Altamira, [panija

Oplakuvawe na Isus, srednovekovna freska od Makedonija, 12 vek

Egipetska dekoracija so freski

Arhitektura od civilizacijata na Inkite, vo periodot od 12 vek - 16 vek

85

Mikelanxelo: Sozdavawe na Adam, freska, renesansa vo ItalijaKacu{ika Hokusai: Golemiot bran na

Kanagava, japonska grafika od 18 vek

Goce Nanevski: Proekt 50-50, sovremen makedonski skulptor

Vinsent Van Gog: Yvezdena no}, Holandski slikar od 19 vek

Eduar Mane: Bar vo Fulis-Berger, francuski slikar od 19 vek

Jovan [umkovski: Kompozicija, sovremen makedonski slikar

SODR@INA:

LIKOVNATA UMETNOST I NEJZINOTO ZNA^EWE..........................................................4

PODELBA NA LIKOVNATA UMETNOST...............................................................................6

CRTAWE

CRTE@ I [TO GO SOZDAVA CRTE@OT?...........................................................................8

VIDOVI LINII I ODNOSI ME\U LINIITE..................................................................10

ILUZIJA NA TRIDIMENZIONALNOST VO [email protected]

CRTA^KI MATERIJALI I TEHNIKI.................................................................................14

RITAM I VIDOVI RITAM...................................................................................................16

KOMPOZICIJA VO CRTE@.................................................................................................18

ESTETSKA ANALIZA NA CRTE@I......................................................................................20

SLIKAWE

BOJATA VO PRIRODATA......................................................................................................22

SLIKARSKI MATERIJALI I TEHNIKI............................................................................24

SPEKTAR NA BOI..................................................................................................................26

ME[AWE NA BOITE.............................................................................................................28

KOMPLEMENTAREN KONTRAST.........................................................................................30

AHROMATSKI BOI I TONOVI...........................................................................................32

RAZLIKA ME\U HROMATSKA I AHROMATSKA SLIKA....................................................34

TONSKA SKALA.....................................................................................................................36

KONTRAST NA SVETLO I TEMNO.......................................................................................38

PROSTOR PRIKA@AN SO BOJA........................................................................................40

SLIKARSKA TEKSTURA.......................................................................................................42

BOJATA VO NARODNOTO TVORE[TVO.............................................................................44

MOTIVI ZA SLIKA...............................................................................................................46

SLIKARSKA KOMPOZICIJA...............................................................................................48

ESTETSKA ANALIZA NA SLIKI.........................................................................................50

86

SKULPTURA I ARHITEKTURA

PROSTORNA LIKOVNA UMETNOST...................................................................................52

SKULPTORSKI MATERIJALI I TEHNIKI.......................................................................54

VIDOVI VOLUMEN...............................................................................................................56

RELJEF I VIDOVI NA RELJEF..........................................................................................58

PROPORCII VO SKULPTURATA ......................................................................................60

ARHITEKTURA I URBANIZAM............................................................................................62

ESTETSKA ANALIZA NA SKULPTURI...............................................................................64

GRAFIKA

SPECIFI^NOSTI NA GRAFI^KIOT IRAZ.....................................................................66

VISOK PE^AT – LINOREZ..................................................................................................68

LIKOVNI ELEMENTI VO GRAFIKATA.............................................................................70

KOMPJUTERSKA GRAFIKA..................................................................................................72

ESTETSKO PROCENUVAWE VO GRAFIKATA...................................................................74

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII.............................................................................76

ULOGATA NA LIKOVNITE ELEMENTI VO GRAFI^KIOT DIZAJN................................78

ORNAMENT I FRIZ..............................................................................................................80

VIZUELNITE ZNACI VO SEKOJDNEVNIOT @IVOT......................................................82

ULOGATA NA ISTORIJATA NA UMETNOSTA....................................................................84

87

CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “ Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

m-r Marija Nikoloska NanevskaNikola Nanevski

LIKOVNO OBRAZOVANIE ZA V ODDELENIEZA DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE

Urednik i stru~en sorabotnik

Jazi~en lektorNadica Kostadinova

Kompjuterska obrabotka korica i dizajnNikola Nanevski

Podgotovka za pe~at

Pe~ati

Tira`

likovno 5to marija i nikola nanevski

Documents