osnove odtiskovanja kot likovno podro je v prvi … fileteoreti čnem delu smo predstavili likovno...

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo

Diplomsko delo

OSNOVE ODTISKOVANJA KOT LIKOVNO PODROČJE

V PRVI STAROSTNI SKUPINI VRTCA

Odtiskovanje – tisk, kot ena izmed možnosti likovnega ustvarjanja otrok

Mentor: Kandidatka: Doc. dr. Tomaž Zupančič Mojca Sedminek Vuherer

Maribor, 2011

II

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Tomažu Zupančiču za strokovno vodstvo, pomoč in za

spodbudne besede pri nastajanju moje diplomske naloge.

Zahvaljujem se gospe ravnateljici Mari Mohorko za dovoljenje izvajanja dejavnosti, sodelavki

Snježani Marinovič za pomoč pri delu, gospe Darji Cencelj za pomoč pri nastajanju moje

diplomske naloge in gospe Ireni Solar za vso spodbudo in pomoč pri vsaki prehojeni stopnički do

končnega cilja.

Še posebej pa se zahvaljujem svojim staršem, starim staršem, možu in bratu (z družino) za

potrpežljivost, ker so verjeli vame in mi pomagali na poti šolanja in izobraževanja.

III

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA

IZJAVA

Spodaj podpisana Mojca Sedminek Vuherer, roj. 23. septembra 1982 v Slovenj Gradcu,

študentka Pedagoške fakultete v Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko

delo z naslovom OSNOVE ODTISKOVANJA KOT LIKOVNO PODROČJE V PRVI

STAROSTNI SKUPINI VRTCA pri mentorju doc. dr. Tomažu Zupančiču avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez

navedbe avtorjev.

Mojca Sedminek Vuherer

Maribor, 2011

IV

POVZETEK Moja diplomska naloga je projektno delo, sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V

teoretičnem delu smo predstavili likovno vzgojo v vrtcu in njen pomen za razvijanje likovne

sposobnosti in ustvarjalnosti predšolskih otrok. Predstavili smo tudi cilje in načela pri likovni

umetnosti, razvojnopsihološke značilnosti v prvem starostnem obdobju, teorijo in značilnosti

projektnega dela. Podrobnejše smo predstavili grafiko, njen razvoj, tehnike in otrokove prve

izkušnje z grafičnim ustvarjanjem.

V empiričnem delu smo predstavili projekt, v katerem so se otroci prvič seznanili z nekaterimi

grafičnimi tehnikami – z odtiskovanjem in s tiskom. V projekt so bili vključeni otroci prvega

starostnega obdobja (1–3 let), ki so na različne materiale in podlage odtiskovali svoje prste, dlani,

stopala, obuvala, pečatnike …

Rezultati dela – izdelki so pokazali, da je novo likovno področje – grafika zelo pritegnilo otroško

pozornost, jih motiviralo in spodbudilo k ustvarjanju, otroci pa so ob tem doživljali občutek

ugodja in veselja. Preko dejavnosti so otroci spoznavali nekaj novega, z dobro motivacijo in

lastno dejavnostjo so bogatili svoje sposobnosti, domišljijo in pridobivali bogate izkušnje.

Ključne besede:

• predšolski otrok

• projektno delo

• likovna vzgoja

• grafika

• odtiskovanje

V

ABSTRACT

My diploma work is a project based on theoretical as well as empirical work. We have presented

art classes, its meaning for developing art skills in kindergarten and their creation at preschool

children in the theoretical part. The goals and principles at art classes, developmental-

psychological characteristics at the first age group, the theory and the characteristics of a project

work have also been well presented. We have introduced the graphics and its development, the

techniques as well as child’s first experience with them into details.

The empirical part is focused on the project work, where children have met some of the graphical

techniques for the first time. These techniques were off-printing and printing. Children of the first

age group of kindergarten (age 1-3) were included in this project. They off-printed their fingers,

palms, feet, shoes, signet rings ... into different materials and groundings.

The results of this work have shown that this new field of art – graphics, has gained children’s

attention and affection. It has motivated them, encouraged them to create and the activity itself

has provoked many feelings of delight and happiness. Throughout these activities children have

learned and met something new. With good motivation as well as their own activity, they have

enriched their skills, imagination and as a result they have gained some rich experience.

Key words:

• preschool child

• project work

• art

• graphics

• off-printing

VI

KAZALO

UVOD

I TEORETIČNI DEL ……………………………………………….… 2

1 CILJI IN NAČELA likovne vzgoje v vrtcu po kurikul ………………….... 2

1.1 Področje umetnosti ……………………………………………………….….... 3

1.1.1 Cilji umetnosti po kurikulumu ………………………………………...….... 4

1.2 Cilji likovne vzgoje mlajših otrok …………………………………………...... 5

1.2 .1 Likovno globalni cilji ………………………………………………………..6

1.3 Načela likovne vzgoje v vrtcu ……………………………………………..….. 7

2 RAZVOJNOPSIHOLOŠKE značilnosti otrok od 1 do 3 leta ………......…. 9

2.1 Čustveni razvoj v zgodnjem otroštvu ………………………….……..…..…. ..9

2.2 Socialni in moralni razvoj v zgodnjem otroštvu …………………………..… 10

3 PROJEKTNO DELO (teorija projektnega dela) ……………………….…11

3.1 Potek projektnega učnega dela …………………………………………….… 11

3.2 Projektno vzgojno delo in ustvarjalnost v vrtcu …………………………...… 12

3.3 Značilnosti projektnega učnega dela ………………………………………… 12

3.4 Artikulacija učnega procesa pri projektnem učnem delu ………………….… 13

4 LIKOVNA VZGOJA (splošni pomen, zakaj jo potrebujemo …) ……..… 13

4.1 Pomen likovne vzgoje v vrtcu ………………………………………….….… 14

4.2 Razvijanje likovnih sposobnosti otrok in

značilnosti likovnega izražanja mlajših otrok ………………………….....… 14

4.3 Likovne dejavnosti v vrtcu, ki se nanašajo na grafiko ……...……….….…… 15

VII

5 KIPARSTVO ………………………………………………………………..16

5.1 Kiparski materiali ………………………………………………………… ….16

6 GRAFIKA (odtiskovanje) …….……………………………………....…… 17

6.1 Razvoj grafike …………………………………………………………..…… 17

6.2 Vrste in opis grafičnih tehnik – odtiskovanja v vrtcu …………………..…… 18

6.2.1 Odtiskovanje delov telesa …………………………………………...……...18

6.3 Otrokove prve izkušnje z odtiskovanjem ………………………….…....…… 21

II EMPIRIČNI DEL …………………………………………….…… 22

7 PROJEKT, OSNOVE ODTISKOVANJA KOT LIKOVNO PODROČJE V

PRVI STAROSTNI SKUPINI VRTCA …………………….………..…… 22

7.1 Utemeljitev teme …………………….……………………………………… 22

7.2 Udeleženci v projektu ……………………………………………….....…… 22

7.3 Skiciranje projekta ……………………………………………………..…… 23

7.4 Načrt po dnevih ……………………………………………………………….24

8 IZVEDBA …………………………….…………………………………..… 26

9 ZAKLJUČEK …………………..…………………..………………..….….. 93

10 ZAKLJUČNE MISLI ………………….…………………….…………… ..96

11 VIRI ……………………..…………………………………….………….…. 97

UVOD »Nariši risbico!« Stavek, ki ga tako pogostokrat slišimo in izgovorimo pri vsakdanjem delu z

otroki. Velikokrat so to izrečene besede, ko želimo otroka zaposliti, sebi pa privoščiti nekaj minut

miru. Potem se zgodi, da otrok riše, čečka, mi pa z izdelkom nismo zadovoljni. In še manj je

zadovoljen otrok, če je to – risanje mišljeno le kot mašilo in ne dejanska želja otrok in odraslega.

Risanje lahko postane dolgočasno opravilo, ko je na voljo le kup barvnih svinčnikov, brez

vsebine, posebej pa še brez motivacije, ki v otroku vzbudi ustvarjalnost, zadovoljstvo in veselje

do dela.

»Nariši risbico!« pa lahko zveni tudi povsem drugače. Čas, ki ga namenimo tej dejavnosti, dobi

druge dimenzije, če je stavek podkrepljen z različnimi materialnimi možnostmi in sredstvi, ima

vsebinsko preteklost, otroka motivira in da možnosti, da postane »risbica« »umetnina« v očeh

otrok in odraslega.

Tako razmišljanje in delo privedeta do pojma likovna vzgoja, kjer otrok notranje in zunanje

doživlja, podoživlja in se veseli lastnega dela. Čas, namenjen likovni ustvarjalnosti, je čas, ko

otrok »spregovori« o svojih občutjih, željah, sanjah … na papirju. Ob tem uživa, se sprošča,

spreminja frustracije v nekaj lepega in ob pohvali raste in sledi razvojnim korakom.

V likovnih dejavnostih otrok spoznava nove dimenzije ustvarjanja, ko mu je dano mnogo

možnosti in besede: »Nariši risbico!« v njem res prebudijo občutke lepote in notranje potrebe.

Ena izmed mnogih možnosti likovnega ustvarjanja, igranja z barvo in materiali je gotovo

področje odtiskovanja. Otroci lahko za delo uporabijo svoje telo, ki jim je blizu in pušča

neizbrisne sledi spreminjanja, lahko poseže po različnih oblikah pečatnikov, žigov in drugem

materialu, ki ga najde v naravi ali v bližnji okolici.

Opazovanje, kako iz prstnega odtisa nastane pikapolonica, prileze polžek, poleti metulj, je

zagotovo vznemirljivo, otrokom prijetno. Delo ga ponese v svet pravljic, različnih prijetnih

doživetij in predvsem v svet, ki mu je blizu, ga privlači in mu daje novih želja za delo in likovno

ustvarjanje. Vrtec mora otroku zagotoviti in mu nuditi prav to.

2

I. TEORETIČNI DEL

1 CILJI IN NAČELA likovne vzgoje v vrtcu po kurikulu

Cilji so najvišje vodilo, po katerih se ravnamo, ko želimo, da otroci spoznajo nekaj novega,

ustvarjajo, se igrajo in usvojijo. S pomočjo primernih dejavnosti lahko otroke pripeljemo do

zadanega cilja.

Vsekakor je pomembno, da otroci delajo, kar zmorejo, in do meje svojih sposobnosti. Če bomo

sledili njihovemu razvoju, bodo otroci dosegli vse tisto, kar zmorejo, in se bodo lahko kasneje

razvijali na področju do stopnje, ki naj bi jo v povezavi z aktualnim in potencialnim razvojem v

določenem časovnem obdobju dosegli in celo presegli.

»Likovno izražanje v predšolskem obdobju je del otrokovega spoznavnega razvoja, je razvojno

orodje, ki mu pomaga pri prodiranju v kompleksnost danosti in zakonitosti prostora, v katerega je

bil postavljen ob rojstvu« (Vrlič, 2001b, str. 125).

Poskrbimo in dovolimo, da v tem obdobju otrok ne slika motiva, ampak se preprosto poigrava z

barvo, materiali, prstki … »Izraz cilj pomeni namernost, usmerjenost na neko končno namero, ki

se razodeva v različnem delovanju« (Tacol, 1999, str. 85).

Vsako področje dela z otroki ponavadi usmerimo in ciljno naravnamo, saj je to v neki meri pogoj,

da izčrpamo otrokov aktualni razvoj in ga »potisnemo« ter dosežemo naslednjo stopnjo. Tako

sledimo otrokovemu potencialnemu razvoju in časovno razvojnim korakom – torej njegovim

razvojnim značilnostim in zmožnostim.

Ena najpomembnejših nalog je torej oblikovanje in načrtovanje ciljev. Cilje načrtujemo predvsem

za konkretnejše, etapne učinke. Likovna vzgoja ima več področij, zato moramo temu primerno

pripravljati in zastaviti cilje.

3

1.1 Področje umetnosti

Umetnost je področje, ki daje otrokom možnosti, da pokažejo svojo ustvarjalnost in iznajdljivost,

in je področje, ki daje otrokom ogromno inspiracije, motivacije in različne vsebine dejavnosti

(po Kurikulumu, 1999, str. 37-38).

Otrok mora imeti vsak dan možnost svobodnega in nenehnega likovnega izražanja, saj drugače

obstaja verjetnost nepopolnega razvoja. Pri likovnem izražanju razvija otrok gibanje in vsa čutila,

ki mu pripomorejo k aktivnemu raziskovanju sveta in prenašanju izkušenj, lastnega videnja in

doživljanja na papir. Tako spoznava svet na svoj način in pridobiva potrebne življenjske izkušnje.

1.1.1 Cilji umetnosti

Globalni cilji (po Kurikulum, 1999, str. 38):

- doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti

- razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti

- spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti

- razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo

- razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti

4

- Cilji (po Kurikulumu, 1999, str. 38-39):

- spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti

- spodbujanje doživljanja, izražanja in veselja do lepote

- doživljanje umetnosti kot del družbenega in kulturnega življenja

- doživljanje i spoznavanje umetniških del

- razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem

- negovanje in razvijanje individualnih ustvarjalnih potencialov v fazah doživljanja,

zamišljanja, izražanja, komuniciranja in uveljavljanja na področju umetniških dejavnosti

- odkrivanje in negovanje specifičnih umetniških sposobnosti in nadarjenosti

- razvijanje prostorskih, časovnih, vizualnih, slušnih in telesnih predstav ter predstav o

umetnosti, komunikaciji, sebi in drugih

- negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja z usmerjanjem povečane pozornosti

v občutenje telesa, tipanje, opazovanje in poslušanje sebe ter izbranih virov iz okolja

- negovanje in spodbujanje bogatega ter razgibanega odzivanja na notranji in zunanji svet

- razvijanje sposobnosti umetniškega izražanja čutnega, čustvenega, miselnega, estetskega in

vrednostnega doživljanja

- doživljanje in spoznavanje komunikacije z in o likovnih, glasbenih, plesnih, dramskih,

filmskih, televizijskih delih

- doživljanje in spoznavanje umetniških jezikov in njihovih izraznih lastnostih

- razvijanje sposobnosti izražanja istih doživetij v različnih umetniških jezikih, plesnem,

dramskem, likovnem, glasbenem, filmskem itd.

- uporaba in razvijanje sposobnosti: spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z

umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materialom, predmeti, instrumenti, tehnikami in

tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi

- spodbujanje splošne ustvarjalnosti pri pripravi, organizaciji in uporabi sredstev in prostora

5

1.2 CILJI LIKOVNE VZGOJE mlajših otrok

Med likovne cilje, ki jih opredeljuje kurikulum, štejemo globalne cilje, ki so usmerjeni v

področje celotne umetnosti, in cilje, ki so natančneje naravnani in pridejo do svojega bistva prav

na področju likovne vzgoje.

Cilji likovnovzgojnih zaposlitev so razdeljeni po starostnih stopnjah otrok v predšolskem

obdobju in so združeni po posameznih likovnih področjih. Delitev teh področji je nujna zaradi

različnih likovno izraznih sredstev, ki so otroku na voljo pri likovni dejavnosti. Potrebno je

namreč upoštevati, da otrok ne zasičimo z likovnimi možnostmi dela, temveč jim moramo

omogočiti s pravilnim – ožjim izborom dosego likovno zasnovanih ciljev.

Omejila sem se na cilje, ki so vezani predvsem na področje prve starostne skupine otrok v vrtcu.

Risanje:

- razvoj ročnih spretnosti z uporabo risal različnih dimenzij in kakovosti

- risanje črt različnih smeri, dolžin in karakterja (valovite, lomljene, spiralne, krožne,

prekinjene …)

Slikanje:

- prosto slikanje s prsti

- razvoj občutljivosti za barve

- poimenovanje osnovnih barv

Kiparstvo:

- razvoj motorike z gnetenjem, valjanjem, s trganjem, tolčenjem, stiskanjem omenjenih

materialov

6

Oblikovanje prostora:

- poljubno razporejanje pohištva v igralnici

- seznanjanje s pojmi notri-zunaj, odprto-zaprto

Osnove estetskega vrednotenja:

- ogled kakovostnih ilustracij, narativno bogatih in otrokom primernih umetniških fotografij

- obisk likovne razstave vrstnikov v vrtcu

Glavni cilji področja odtiskovanja so:

- spoznavanje novega načina likovnega izražanja in njegovih značilnosti

- povezovanje in razjasnjevanje odnosov med tipnimi in vidnimi občutki in vtisi

- razvoj sposobnosti manipuliranja z različnimi materiali

- izražanje in spoznavanje z različnimi likovnimi ritmi

- sodelovanje pri skupinskem delu

- razvijanje sposobnosti priprave in izvajanje delovnih postopkov

- navajanje na opazovanje sveta okoli sebe

- spoznavanje značilnosti oblik

Od 2. do 4. leta:

- odtiskovanje delov telesa v snegu, pesku …

- prosto odtiskovanje preprostih pečatnikov

1.2.1 Likovno globalni cilji

Likovno globalni cilji so:

- razvijati in vzpodbujati otrokovo naravno nagnjenje do likovnega izražanja in vzbujati veselje

do likovno ustvarjalnega igranja

- razvijati in krepiti otrokovo ustvarjalnost, iznajdljivost in samostojnost

- seznanjanje otrok z različnimi likovnimi tehnikami, materiali, orodji in postopki ter jih

usposobiti za njihovo smotrno uporabo

7

- razvijati delovne navade

- razvijati osnove za vrednotenje likovnih stvaritev

- razvijati občutljivost za likovne kakovosti ter skrb za izgradnjo estetskega čuta pri otrocih

- z estetsko urejenim okoljem vplivati na skladen razvoj otroka

Razgrajene cilje in razmišljanje sem povzela po Tomažu Vrliču. Objavil jih je v svoji knjigi z

naslovom Likovno ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju.

1.3 NAČELA likovne vzgoje

Načela likovne vzgoje imajo bistven pomen – temeljna določila, ki jih moramo upoštevati in

uporabljati pri strokovnem in smotrnem delu z otroki, da dosežemo prav tako strokovno

zastavljene cilje, ki otroka privedejo do razvojnega napredka.

Poznamo šest načel:

1. Načelo ustvarjalnosti

To je osnovno načelo likovne vzgoje. Ustvarjalnost je sposobnost, ki bogati človekovo življenje v

vseh smereh. Otroci morajo vseskozi imeti možnost in čas za samostojno ustvarjanje. Za razvoj

ustvarjalnih sposobnosti otrok pa se moramo truditi tudi mi.

2. Načelo kakovosti

Načelo kakovosti govori o tem, da moramo otrokom dati možnost in jim ponuditi le kakovostna

področja in dela. Spoznavanje kakovostnih in nekakovostnih del omogoča le primerjava različnih

del, ki jih izbere tisti, ki dela z otroki. Kakovost je pomemben vidik likovne vzgoje.

8

3. Načelo aktivnosti

Pri načelu aktivnosti govorimo o aktivnem/prizadevnem sodelovanju in ustvarjanju otrok pri

likovnih dejavnostih. Otrok s pomočjo lastne aktivnosti razvija in krepi svojo domišljijo,

spretnosti in sposobnosti. Zanj ni dovolj, da samo opazuje likovno dejavnost, ampak mora v njej

tudi sodelovati.

4. Načelo zanimanja

Pomembno je, da pokažejo otroci lasten interes in zanimanje za delo, ki jim ga ponudimo.

Pazljivi moramo biti pri izbiri tematike, motivov, dejavnosti in materialov. Ko vsi ti predmeti

vzbudijo v otroku interes – zanimanje, se otrok začne prizadevno vključevati v dejavnosti.

5. Načelo individualizacije

Pri likovni vzgoji upoštevamo načelo individualizacije tako, da upoštevamo značilnosti vsakega

posameznika in jim prilagajamo načine pedagoškega delovanja. Na vseh vzgojnih področjih je

potrebno poznati otrokov trenutni razvoj in ga v njegovih zmožnostih spodbujati ter mu dati

pomen in vrednost.

6. Načelo nazornosti

Otroku moramo omogočiti, da vsako stvar, predmet … spozna v čim bolj nazorni obliki.

Nazornost je zelo pomembna za otrokovo predstavljivost in vztrajnost. S pomočjo nazornosti

otrok lažje likovno ustvarja

(po Vrliču, 2001a, str. 42–49).

9

2 RAZVOJNOPSIHOLOŠKE značilnosti otrok od 1. do 3. leta

»Poznavanje otrokovega razvoja predstavlja pomemben okvir za oblikovanje koncepta

predšolske vzgoje v vrtcu« (Krikulum, 1999, str. 18).

Veliko razvojnih psihologov pravi, da je obdobje od rojstva do 3. leta starosti najbolj kritično

razvojno obdobje v celotnem razvojnem ciklusu, saj otrok pri zadovoljevanju osnovnih

življenjskih potreb in zagotavljanju pogojev za razvoj in učenje ne bo nikoli več tako odvisen od

odraslih (staršev, vzgojiteljev …) kot prav v tem obdobju (po Marjanovič Umek, 2004, str. 10).

»Otrokov razvoj je dinamičen proces, ki ga interaktivno sodoločata dednost in okolje, in sicer na

ravni fizičnega in socialnega okolja. Dejstvo je, da različne razvojnopsihološke teorije (od

vedenjskih, informacijskih, psihoanalitičnih in neopsihoanalitičnih, normativnih teorij, teorij

življenjskega kroga, kognitivnih teorij socialnega učenja, socialnokognitivnih teorij), med

katerimi nekatere bolj podrobno in kakovostno razlagajo eno, druge pa drugo področje

otrokovega razvoja, niso, gledano tako zgodovinsko kot skozi današnji pogled, enako

prepoznavno vgrajene v kurikule predšolske vzgoje, čeravno bodisi eksplicitno bodisi implicitno

sodefinirajo pedagoške koncepte in modele predšolske vzgoje«

(Marjanovič Umek, 2001, str. 27).

2.1 Čustveni razvoj v zgodnjem otroštvu

V zgodnjem otroštvu naraste pri otroku število dražljajev, vzbudijo čustvo veselja. Veselje

ponavadi spremlja smeh in sproščeno vzdušje in je splošna sprostitev celega telesa. V

predšolskem obdobju se čustvo veselja pogostokrat povezuje z gibalnimi dejavnostmi, kot so

skakanje, ploskanje, valjanje …

10

Prav tako je prijetno čustveno stanje tudi radovednost, ki vodi k raziskovanju in učenju. Malčki v

svoji radovednosti prihajajo do predmetov oz. igrač, ki jih zanimajo, jih prijemajo in raziskujejo.

S starostjo se pri otrokovi radovednosti podaljšuje tudi čas, ki ga nameni raziskovanju in učenju,

postaja pozornejši in z razvojem govora začne tudi postavljati vprašanja, ki mu omogočajo

»razvozlanje« njegove radovednosti.

Jeza je čustvo, ki ima ponavadi negativen prizvok, vendar je pomembno čustvo, saj lahko v

svojem pozitivnem smislu otroku predstavlja motivacijo za premagovanje ovir ali pa mu pomaga,

da se zna postaviti zase. V otroku se jeza prebudi predvsem takrat, ko mu nekdo omejuje igro ali

se vanjo vmešava in mu poskuša vzeti igračo. Ena izmed ključnih razvojnih nalog v tem obdobju

je tudi, da otroka naučimo nadzorovati jezo.

Pomembno čustvo je tudi strah. Otrok se z njim zagotovo sreča v času svojega odraščanja, saj se

v tem obdobju najbolj širi neznano okolje, ki vzporedno prinaša številne nove dražljaje.

2.2 Socialni in moralni razvoj v zgodnem otroštvu

Otroci vedno več časa preživijo z drugimi otroki. Njihova igra in želja po druženju z otroki

počasi skrajšuje čas, ki so ga otroci preživeli z odraslimi. Otroci v tem obdobju razvijajo nove

oblike socialnih interakcij, svojo komunikacijo, empatijo, recipročnost, učijo se skupnega

reševanja problemov.

V ta razvoj otrok sodi tudi oblika prijateljstva, ki ga otroci nekje do tretjega leta starosti pogosto

vidijo kot nekaj trenutnega. Povezano je s trenutno situacijo oz. potekajočo dejavnostjo in do

dejavnosti, ki še pride.

Otroci izbirajo v zgodnjem otroštvu prijatelje na podlagi oz. osnovi podobnosti po starosti, spolu

in vedenju.

11

Moralni razvoj je podlaga za kakovostno življenje v družbi in skupnosti. To je proces, v katerem

posameznik postopoma ponotranja družbeno sprejete standarde pravilnega življenja. Tudi v

zgodnjem otroštvu je potrebno otrokom predstaviti te vrednote, jih učiti in jih z lastnim zgledom

spodbujati k sprejemanju teh vrednot.

3 PROJEKTNO DELO (teorija projektnega dela)

Projektno učno delo temelji na izkustvenem učenju, aktivnemu učenju in pogojuje dober odnos

med učiteljem in učencem (po Novak, 1990, str. 5).

»Projektno učno delo sodi med ciljno usmerjene učne postopke« (Novak, 1990, str. 65).

Projektno učno delo mora presegati okvire klasičnega učenja. Tako je potrebno posegati po

sistemih učenja in spoznavanja novega po sistemu dejavnosti otrok. Torej morajo otroci sami

sodelovati, raziskovati in se tako naučiti novega.

Zaradi značilnosti, ki jih vsebuje projektno delo, lahko ta način prištevamo med didaktične

sisteme. Združuje namreč elemente učiteljevega poučevanja in dela ter samostojnega dela

učencev.

3.1 Potek projektnega učnega dela

»Pri projektnem delu vodi učitelj učence postopoma skozi učni proces v smeri uresničevanja

vzgojno-izobraževalnih ciljev in nalog, ki jih je postavil v sodelovanju z učenci na začetku

izvajanja projekta. Med potekom projekta učitelj spodbuja, usmerja in pomaga učencem pri

učenju oz. pri izvajanju aktivnosti, ki so jih učenci prevzeli ob načrtovanju izvedbe projekta.

Učenci pa se samostojno učijo ob posredni učiteljevi pomoči, to je opazujejo nek pojav, zbirajo

potrebne podatke, raziskujejo, rešujejo probleme, izvajajo neko praktično aktivnost ipd. Tako

namreč prehajajo preko lastne aktivnosti do neposrednih spoznanj in znanja«

(Novak, 1990, str. 22).

12

3.2 Projektno vzgojno delo in ustvarjalnost v vrtcu

Otroci so ustvarjalni sami po sebi, od vzgojiteljice in ostalih pa je pomembno, da dobi možnost

za razvoj in nadgradnjo svoje ustvarjalnosti. Že v tem zgodnjem času otroštva lahko v otroku

odkrijemo genija ali pa ga samo spodbudimo, da vzljubi umetnost in možnost ustvarjanja in

izražanja na različnih umetnostnih področjih. Zagotovo pa so otroci v najnežnejšem otroštvu

izredno vedoželjni in ustvarjalni. Niso še kritični do svojih del in vse, kar počnejo, počnejo v

zadovoljstvo in veselje.

3.3 Značilnosti projektnega učnega dela

Da lahko govorimo o projektnem delu in ne o tradicionalnem pouku, je potrebnih kar nekaj

kriterijev, ki določajo osnove projektnega dela.

Različni avtorji (Dietrich, 1977; Schultz, 1977; Gudjons, 1986; po Novak 1990, str. 27) so

postavljali različne kriterije, ki bi opredeljevali projektno delo, vendar imajo vsi kriteriji veliko

enakovrednih točk. Projektno delo bistveno spreminja položaj in odnose med udeleženci vzgojo-

izobraževalnega procesa.

Med te značilnosti sodijo (po Novak, 1990, str. 27):

- tematsko problemski (interdisciplinarni) pristop

- konkretnost tematike z usmerjenostjo na življenjsko situacijo

- ciljno usmerjeno in načrtovano aktivnost, katere nosilci so učenci

- upoštevanje interesov, potreb in sposobnosti učencev

- kooperativnost

- odprtost

- poudarek na izkustvenem učenju

- poudarek na učenju kot procesu zaradi primarno vzgojne funkcije projektnega dela

13

3.4 Artikulacija učnega procesa pri projektnem učnem delu

»Za vsak načrtno organiziran učni proces je značilno, da sestoji iz etap, ki si sledijo med potekom

aktivnosti po predvidenem zaporedju. Zaporedje posameznih učnih etap pa temelji na logični

zgradbi sosledja, ki ga narekujeta narava in namen aktivnosti« (Novak, 1990, str. 65).

Frey (1984) je artikulacijo učnega procesa pri projektnem učnem delu navajal takole:

Komponente projektnega učnega dela: iniciativa, skiciranje, načrtovanje, izvedba in sklepna

izvedba (po Novak, 1990, str. 66).

4 LIKOVNA VZGOJA

Likovna vzgoja je področje umetnosti, pri katerem otroci najraje ustvarjajo že od samega začetka

njihovega zavedanja in ustvarjanja. Likovna vzgoja jim nudi možnost spoznavanja, raziskovanja

in različnih razlag za svet okoli sebe. Otrok že zgodaj začne iskati različne možnosti in

pridobivati izkušnje o svetu, ob tem pa veliko čečka, riše, upodablja …

Potreba po risanju je pri otroku tako razvita kot potreba po igri, gibanju in govoru. Otrok se v igri

nenehno preizkuša in se ob tem ustvarjalno razživi. Njegove risbe so domišljijsko zelo bogate, saj

otrokova likovna ustvarjalnost nima meja

(po Pogačnik Toličič, 1986, str. 9).

Ob vsakodnevnih možnosti otrokovega likovnega ustvarjanja bo to področje otrokovega razvoja

prešlo vse etape, ki jih sam razvoj na tem področju potrebuje. V začetni fazi začne otrok s stopnjo

čečkanja in je tipična za otroke od dvanajstega meseca in nekje do treh let. Pri čečkanju uporablja

otrok krožne in ravne črte. Krožne črte pogosto predstavljajo prostornino, obliko v prostoru in

dinamiko. Z vodoravnimi črtami označuje širjenje v prostoru oz. prostranost, medtem ko z

14

navpičnimi črtami običajno izraža gibanje navzgor ali v globino. Poševne črte predstavljajo

prehod iz navpične v vodoravno smer in označujejo tudi gibanje (po Marjanovič Umek in idr.,

2004, str. 394).

Prehod s stopnje čečkanja je simbolna stopnja risanja in nato stopnja realističnega risanja.

4.1 Pomen likovne vzgoje v vrtcu

Za kakovostno izvajanje likovnih dejavnosti v vrtcu je pomembno, da se zavedamo naslednjega

dejstva: otroci naj se v predšolskem obdobju likovno izražajo na način, ki ga na svoji razvojni

stopnji obvladajo in razumejo. Zaradi tega je nesmiselno otroke »učiti risati«, kako se pravilno

upodobi določen motiv, predmet, žival … Otrok, ki v predšolskem obdobju nima možnosti, da se

kadarkoli in popolnoma svobodno likovno izraža, se ne more polnovredno razvijati.

»V svojih likovnih upodobitvah otrok išče zakonitosti obdajajočega ga prostora , vidne pojave

določa glede na njihove vizualne značilnosti. Pri tem si najbolj pomaga z ugotavljanjem razlik

med posameznimi pojavi« (Vrlič, 2001b, str. 125).

4.2 Razvijanje likovnih sposobnosti otrok – značilnosti likovnega izražanje mlajših otrok

»Seveda otroci vidijo več, kot narišejo, ampak postopati tako kot mehanski fotoaparat ni funkcija

likovnega izražanja, človekova upodobitev je vedno posledica različnih namenov, ki narekujejo

način upodobitve« (Vrlič, 2001a, str. 24).

Prva značilnost otrokovega likovnega izražanja je čustvena nesorazmernost, kar se odraža v

otroški risbici kot neujemanje v velikostnih odnosih. Iskanje zakonitosti in ravnovesja – otrok

riše po vizualnih vtisih.

15

Ekonomičnost se kaže v upodabljanju podobnih elementov pri različnih motivih. Upodabljanje

po načelu razlikovanja se kaže v tem, da zna otrok prej poiskati razlike med predmeti, šele

pozneje podobnosti.

Nazornost likovnega upodabljanja – otrok ve, da je miza ploščata, kvadratne oblike in jo bo tako

tudi narisal, čeprav jo tako lahko vidimo le s ptičje perspektive. Delno obvladovanje slikovne

površine, kjer otrok upošteva samo del površine in ne celega formata, ki ga ima na razpolago.

Učinek vpliva prejšnjih razvojnih stopenj pomeni, da otrok nadgradi svoje znanje in v določenih

razvojnih stopnjah likovnega izražanja uporablja pretekle dosežke.

Vsaka oblika ima svoj prostor in v tem delu otrok nariše vse dele človeka ali živali, pa tudi če se

v resnici ta ne bi videl – človeku na konju nariše obe nogi, ker ve, da ima človek dve nogi, pa

čeprav je ena skrita za konjem.

Dinamične rešitve premikov figur in značilnosti upodabljanja prostora govorijo o tem, da gre

otrokov razvoj skozi različne razvojne stopnje. Najprej predmeti lebdijo v prostoru in kasneje

upodablja prostor po plasteh (kar je narisano višje, je bolj oddaljeno).

Posnemanje je lahko tudi v breme pri otrokovem likovnem razvoju. Kadar otrok preveč prerisuje

s tem izgublja stik z lastnim razvojem likovnega izražanja (po Vrlič, 2001a, str. 24–28).

4.3 Likovne dejavnosti v vrtcu, ki se nanašajo na grafiko

Grafika je ena izmed zvrsti v likovni umetnosti. S slikarstvom, kiparstvom in z arhitekturo

sestavlja eno izmed zvrsti umetniškega izražanja. Kot taka je vključena v program likovne vzgoje

– kot eden izmed načinov likovnega izražanja. Pri grafiki lahko uporabljamo različne materiale,

površine pa obdelujemo z različnimi postopki. Tudi barvo nanašamo na različne načine in

odtiskujemo na različne materiale – papir, tekstil, PVC … (po Jesih, 2000, str. 19).

16

Pri grafiki v vrtcu lahko uporabljamo risarska ali slikarska likovna izrazila. Pomembno je le, da

gre za odtiskovanje.

Odtiskovanje v vrtcu ponuja različne načine in tehnike dela. Otroci spoznavajo grafiko skozi:

- odtiskovanje delov telesa

- tisk s pečatniki

- tisk s šablonami

- tisk z naravnim materialom

- frotaž

- kolažni, kartonski tisk

- kolagrafijo

- simetrično odtiskovanje

- monotipijo

- ostale grafične tehnike

- računalniško grafiko

5 KIPARSTVO

5.1 KIPARSKI MATERIALI »Kiparstvo se ukvarja z volumnom, prostornino, površinami. Pri kiparjenju nastane kip ali relief«

(Vrlič, 2001a, str. 107).

Pri kiparstvu poznamo več različnih kiparskih materialov:

- glina

- plastelin - slano testo - lesene kocke - plastične kocke …

17

Pri igri z različnimi kiparskimi materiali se otrok seznanja z lastnostmi posameznih materialov,

njihovo težo, velikostjo, možnostjo spreminjanja in obdelovanja. Pri najmlajših otrocih je zelo

pomembno, da imajo možnost gnesti, svaljkati, zlagati kocke, graditi z mivko, snegom, vlivati

mavec v plastične lončke – modele … (po Vrlič, 2001a, str. 107).

Najprimernejši material za kiparstvo je glina. Otroci se lahko z glino igrajo, jo gnetejo, vanjo pa

lahko odtiskujejo prste, dlani ali pečatnike.

V našem projektu smo za nekatere načine odtiskovanj uporabili slano testo. Zanj smo se odločili

zato, ker so otroci še zelo majhni in nekaj otrok še vedno vsako stvar ponese v usta. Glino je tudi

težje dobiti in je po mnenju več ljudi za te otroke še nekoliko pretrda – otroci jo težko gnetejo,

valjajo …

6 GRAFIKA – odtiskovanje

»Pri osnovah odtiskovanja seznanjamo otroke z osnovami fenomena tiskanja z najrazličnejših

vidikov. S tem jim nudimo možnost za spoznavanje in razumevanje določenega fenomena v

svetu, obenem pa pripravljamo podlago za kakovostno delo pri grafiki v naslednjih letih

izobraževanja« (Vrlič, 2001a, str. 100).

6.1 Razvoj grafike

Zgodovina in razvoj človeške družbe dokazujeta, da je izum tiska eno najpomembnejših odkritij

v zgodovini človeštva. Danes, ko se potiskane materiale sprejema kot nekaj samoumevnega,

postajajo stari tiski vse bolj cenjeni in redki. Večina se jih je v razvoju skozi stoletje uničila ali

izgubila. Zelo zanimiva so stara dela, predvsem zato, ker je v tiskarstvu delovalo mnogo znanih

umetnikov. Lesena deščica, bakrena plošča ali litografski kamen so postali temelji uresničevanja

umetniških idej.

18

V primerjavi s slikami je bila grafika narejena v manjših formatih, običajno zamišljena za

opazovanje na razdalji roke. Grafični listi so se hranili v mapah in niso bili obešeni na stenah, kot

je to navadno v novejših časih.

Tiskana podoba in knjiga sta bili osnova za razvoj, izobrazbo in napredek človeštva. Nekoč je

človek potreboval mesece, da je izrisal podobo, jo vrezal v ploščo in jo nato ročno odtiskoval, da

je dobil večje število odtisov.

Grafični list ima kot »artefakt«, kot originalno umetniško delo, že stoletja svoj prostor pri

zbiralcih, v galerijah, muzejih in zavodih, ki se ukvarjajo s preučevanjem grafičnega lista z

umetniške in s tehnične plati.

S pojavom računalnika so se procesi v reproduktivni grafiki in tiskarstvu zelo spremenili. Izginil

je poklic črkostavca in litografa, grafične tehnike, ki so še pred nekaj desetletji prevladovale v

proizvodnji, pa postajajo vse bolj uporabne in smiselne le v umetniški grafiki (po Jesih, 2000,

str. 13–16).

6.2 Vrste in opis grafičnih tehnik – odtiskovanja v vrtcu

Poznamo več grafičnih tehnik in materialov ter postopkov, ki jih uvajamo in prilagajamo glede

na starost in sposobnosti otrok (po Vrlič, 2001a, str. 100).

6.2.1 Odtiskovanje delov telesa

To je osnovna dejavnost in jo lahko uporabljamo v vseh starostnih stopnja. Otroci lahko s

pomočjo različnih barv odtiskujejo roke, prste, podplate … na različne podlage. Prav tako lahko

svojim odtisom sledijo v snegu, mivki, glini … Otroci te odtise radi opazujejo in jih v večini tudi

radi izdelujejo.

19

� Tisk s pečatniki

Mlajši otroci si poiščejo pečatnike za odtis v različnih materialih – pokrovčkih, barvice, igrač …

Starejši otroci si lahko pečatnike izdelajo sami, in to iz različnih materialov in na različne načine.

Pečatniki so lahko iz naravnega, odpadnega materiala, starega papirja, gume, vrvice …

Pomembno je la, da otrok lahko drži pečatnik v rokah, da ga lahko dobro po barva z barvo in

naredi vidne odtise.

Različni materiali se lahko obdelujejo tudi med samim postopkom dela (npr. krompir). Otrok ga

lahko različno spreminja in odtiskuje tudi z različno barvo, ki jo nanaša v različnih fazah svojega

ustvarjanja. Izdelki v različnih starostnih stopnjah dosežejo različno ritmično zanimive motive, ki

so primerno kompleksni glede na sposobnosti dojemanja otrok.

� Tisk s šablonami

Otroci si iz različnih materialov lahko iztrgajo ali izrežejo različne šablone. Ta tehnika je

primerna za skupinsko delo, kjer vsak otrok s svojo šablono prispeva k skupinskemu delu in

večjem formatu. Tako lahko nastajajo različni motivi z veliko šablonskimi elementi – knjižna

polica, police z igračami …

� Tisk z naravnimi materiali

Pri izbiri materiala moramo biti pozorni na to, da je material dovolj velik in vsaj malo ploščat.

Največkrat v vrtcih odtiskujejo drevesne liste, ki so veliki in razgibani v svoji strukturi. Otrok

liste namaže z barvo in nato na različne načine odtiskuje. Uporabljamo lahko tudi lubje, cvetove,

kamne, storže …

20

� Frotaž

Frotaž ali drgnjenka sodi med risarske likovne tehnike. Otroci spoznavajo povezave med

taktilnimi izkušnjami in vizualnimi lastnostmi posameznih površin. Pri tej tehniki otroci

spoznajo, da je mogoče odtisniti le tisto, kar lahko otipamo.

� Kolažni, kartonski tisk

Pri tovrstnem tisku je potrebno pripraviti matrico iz različnih materialov. Starejši otroci si jo

lahko pripravijo sami, mlajšim jo moramo pripraviti odrasli. Za matrico lahko uporabimo karton,

grobo blago, smirkov papir, furnir, vrvi, ploščati ključi … Če nimamo priročne grafične

stiskalnice, lahko odtiskujemo s kuhinjskim valjarjem ali drugim podobnim gladilom.

� Kolagrafija

Na predšolski stopnji se je primerno seznaniti le z njenimi osnovnimi variantami. Otroci z

magnetinom ali UHU-lepilom pripravijo matrico. Ko se lepilo posuši, matrico premažejo z barvo

in odtiskujejo.

� Simetrično odtiskovanje

Otroci z gosto barvo rišejo različne vzorce ali motive, nato list prepognejo in tako se odtisne

druga polovica motiva ali vzorca. Tako dobijo bolj ali manj simetrično likovno delo.

21

� Monotipija

V obdobju najmlajših otrok je pri monotipiji najlažje, da otroci pritiskajo s prsti. Na papir, pod

katerim je kopirni papir, odtiskujejo različne pečatnike. Ko odstranimo zgornji papir, nastane

prava čarovnija. Otroci pri tem delu res uživajo.

6.3 Otrokove prve izkušnje z odtiskovanjem Otroci v starosti od 1 do 3 let so se prvič srečali z različnimi grafičnimi tehnikami oziroma z

odtiskovanjem. Prav to me je obogatilo s spoznanjem, da starost ni ovira za izvajanje takih

dejavnosti.

Otroci so bili zelo zvedavi, ko sem pripravljala stvari, opazovali, so me spraševali, kaj delam, in

nestrpno čakali, da smo začeli ustvarjati. Pri vsaki dejavnosti so kazali izredno zanimanje in z

veseljem so ustvarjali.

Na začetku so imeli nekateri otroci, predvsem mlajši, nekoliko težav, saj so se bali mokrega

občutka na prstih in dlaneh. Nekateri otroci so potrebovali pomoč pri nanašanju barve s čopičem.

Enemu izmed dečkov ni bilo všeč, da je imel na prstih lepilo, nekaterim otrokom pa je samo

lepljenje povzročalo manjše težave, saj so sredstva obračali okoli. Čez čas pa so otroci postali že

pravi mali mojstri. Skoraj vsi so sami nanašali barve, odtiskovali in uživali ob ustvarjanju.

Otroci so bili zelo motivirani za delo, njihova dejavnost pa za to starost nad pričakovanji.

Mislim, da so njihove prve izkušnje zelo dobre in pozitivne, saj so z velikim veseljem in z

zanimanje ustvarjali, se trudili, opazovali in razvijali pozitivna čustva.

22

II EMPIRIČNI DEL

7 PROJEKT OSNOVE ODTISKOVANJA KOT LIKOVNO PODROČJE V PRVI

STAROSTNI SKUPINI VRTCA

7.1 UTEMELJITEV TEME

Za to temo sem se odločila iz več razlogov. Eden izmed njih je, da me je to področje odtiskovanja

na predavanjih zelo prevzelo, pritegnilo mojo pozornost in me navdušilo. Predstavljalo pa mi je

tudi velik izziv ponuditi nekaj grafičnih tehnik otrokom prve starostne skupine, saj mnogi menijo,

da le-te niso primerne za najmlajše.

Tako sem se po pogovoru s profesorjem odločila za projekt, preko katerega sem tudi najmlajšim

ponudila ustvarjanje in doživljanje odtiskovanja.

7.2 UDELEŽENCI V PROJEKTU Projekt sem izvajala v Vrtcih Občine Žalec, in sicer v enoti III. V mestu Žalec so trije vrtci, v

žalski občini pa jih je še dodatnih sedem.

V enoti Žalec III je sedem oddelkov otrok, v katerih so otroci, stari od 1 do 5 let. Projektno delo

sem izvajala v oddelku 2, kjer so otroci, stari od 1 do 3 let. V oddelku je štirinajst otrok, pet

dečkov in devet deklic. Osem otrok je bilo starih med dvema letoma in šest mesecev ter dvema

letoma in deset mesecev. Dva otroka sta bila stara tri leta, dva dve leti in štiri mesece, dva pa sta

bila stara eno leto in sedem mesecev.

Otroci so po naravi zelo živahni in razigrani, zelo radi ustvarjajo in sodelujejo, predvsem na

glasbenem, športnem in likovnem področju.

23

7.3 SKICIRANJE PROJEKTA

Odločili smo se za nekaj najlažjih smeri odtiskovanja, za katere smo menili, da otrokom ne bodo

povzročale težav in jih bodo otroci brez težav obvladovali. Doma sem izbrala nekaj dejavnosti in

jih razporedila od lažje k težji.

Z otroki smo se nato pogovorili, da se bomo ukvarjali z odtiskovanjem in da bomo spoznavali in

ustvarjali v različnih grafičnih tehnikah.

Slika 1: Skupinska slika otrok

24

7.4 NAČRT PO DNEVIH DATUM

TEMA PODROČJE KOLERACIJA CILJI

4. 5. 2010

Odtiskovanje delov telesa: prsti, dlani ...

Likovna dejavnost –osnove odtiskovanja

Jezik, narava

Seznanjanje z odtiskovanjem in doživljanje ugodja v igri.

6. 5. 2010

Odtiskovanje dlani v slano testo

Likovna dejavnost – osnove odtiskovanja

Jezik, narava

Otroci se seznanjajo z novim načinom – postopkom odtiskovanja. Doživljajo ugodje, opazujejo spremembe oblik, veselijo se nastalih odtisov.

10. 5. 2010

Odtiskovanje delov telesa: prsti, dlani, roka …


Jezik, narava

Spodbujanje radovednosti in veselja pri nastajanju skupnega izdelka. Doživljanje igre z barvami in odtiskovanja kot nekaj prijetnega in celo zabavnega.

12. 5. 2010

Odtiskovanje rok na furnir


Jezik, narava

Seznanjanje z novimi materiali za grafično ustvarjanje. Spodbujanje k iskanju lastnih rešitev pri odtiskovanju.

14. 5. 2010

Odtiskovanje naših stopal


Jezik, narava

Sproščeno odtiskovanje stopal in opazovanje nastalih odtisov.

18. 5. 2010

Odtiskovanje obutev


Jezik

Doživljanje ugodja ob nastajanju skupne grafike.

20. 5. 2010

Odtiskovanje naravnih materialov: listje


Narava, jezik, gibanje

Navajanje na sodelovanje v pripravi sredstev. Sproščeno ustvarjanje z odtiskovanjem naravnih materialov.

24. 5. 2010

Odtiskovanje naravnih materialov: jabolko, brokoli …


Jezik, narava

Seznanjanje z novimi možnostmi odtiskovanja. Doživljanje ugodja v opazovanju izdelkov skupaj s starši.

25

26. 5. 2010

Tisk z mehkimi pečatniki


Jezik, narava

Spodbujanje čutnega doživljanja. Razvijanje – izražanje zadovoljstva ob likovnem ustvarjanju.

31. 5. 2010

in 1. 6. 2010

Izdelava pečatnikov iz koruze in pšenice

Likovna dejavnost

Jezik, narava

Seznanjanje s procesom nastajanja pečatnikov. Spodbujanje k samostojni izbiri med ponujenimi sredstvi.

2. 6. 2010

Tisk – odtiskovanje pečatnikov v slano testo


Jezik

Negovanje ustvarjalnosti z že znanimi sredstvi. Spodbujanje k aktivnemu sodelovanju in izražanju ugodja.

8. 6. 2010

Izdelava pečatnikov iz filo mase

Likovna dejavnost

Jezik, narava

Spodbujanje aktivnega sodelovanja v procesu izdelave pečatnikov.

9. 6. 2010

Tisk z mehkimi pečatnik iz filo mase


Jezik, narava

Razvijanje doživljanja novih izkušenj v likovnem izražanju z mehkimi pečatniki.

14. 6. 2010

Izdelava pečatnikov iz vrvice in volne

Likovna dejavnost

Jezik

Spodbujanje veselja do likovno ustvarjalnega igranja. Razvijanje otrokove ustvarjalnosti z »novo« grafično tehniko.

15. 6. 2010

Tisk s pečatnikom iz volne in vrvice


Jezik

Seznanjanje z novo grafično tehniko. Spodbujanje otrokovega interesa k likovnem ustvarjanju s pečatniki.

18. 6. 2010

Šablonski tisk – odtiskovanje samega sebe in avtomobila


Jezik

Spodbujanje čustvenega odzivanja ob odtiskovanju kartonskih šablon.

26

8 IZVEDBA

DNEVNA PRIPRAVA: 4. 5. 2010 Tema: ODTISKOVANJE DELOV TELESA

(prsti, dlani, roka)

Starost: 1–3 let

Področje: likovna dejavnost/osnove odtiskovanja

Korelacija: jezik, narava

Cilji dejavnosti:

o seznanjanje z odtiskovanjem

o doživljanje ugodja v igri – odtiskovanje prstov in dlani z različnimi barvami

Oblika:

o individualna

Metode:

o igre

o opazovanja

o pogovora

o praktičnega dela

Sredstva:

o zaščita za mize

o posodice za barvo

o čopiči

o barvni in beli risalni list

o prstne barve (različnih barv)

27

Vodena dejavnost:

Na sredino igralnice postavim mize in jih zaščitim z zaščitnimi vrečkami. Nanje postavim

skodelice z različnimi barvami in čopiče za nanašanje barv. Z otroki sedemo na blazino in se

pogovarjamo o rokah, prstih, dlaneh … Skupaj kažemo različne prste in jih poimenujem. Otroke

povabim, da svoje prste in dlani odtisnemo na risalni list.

Evalvacija:

Ko smo se z otroki pogovarjali o prstih in dlaneh in jih opazovali, so aktivno sodelovali, kazali,

poimenovali … Posameznega otroka sem povabila k mizi, kjer smo skupaj odtiskovali.

Otroci so sami izbirali barve in z njimi ustvarjali. Sprva sem jim barvo na dlani nanesla sama,

nato sem jih spodbudila, da so jo nanašali sami. Starejši otroci niso imeli težav – niso se bali

mokrega občutka na dlaneh in so brez težav ustvarjali, prijemali, odtiskovali in se igrali. Le eden

izmed mlajših dečkov se je na začetku nekoliko bal barve, zato sem se dela lotila postopno.

Spodbudila sem ga, da sam namoči prste v barvo in jih odtisne. Deček je poskušal in čez nekaj

časa sva brez težav pobarvala dlani in odtisnila na list.

Nekateri otroci so na listu iskali bele površine in nanje odtiskovali dlani, nekaj otrok pa je

odtiskovalo, kakor se jim je zdelo. Ena deklica je po vsakem odtisu pogledala, kaj je naredila,

pokazala na odtis in se nasmehnila.

Ker je bila to naša prva grafična dejavnost, sta otroke na začetku bolj zanimala barva in nanašanje

barve na dlani, čez čas in po pogovoru pa so predvsem starejši otroci začeli opazovati tudi odtise

in vse, kar so ustvarili.

28

Slika 2: Odtiskovanje dlani na barvni risalni list Slika 3

29

Slika 4 Slika 5: Odtiskovanje dlani in opazovanje odtisov

30

DNEVNA PRIPRAVA: 6. 5. 2010 Tema: ODTISKOVANJE DLANI V SLANO TESTO

Starost: 1–3 let



Cilji dejavnosti:

o otroci se seznanijo z novim načinom – postopkom odtiskovanja

o doživljajo ugodje, opazujejo spremembe oblik

o veselijo se nastalih odtisov

Oblika:

o individualna

o skupinska

Metode:

o igre

o opazovanja

o praktičnega dela

o ustvarjanja

o spodbude

Sredstva:

o zaščita za mize

o posodice z barvami

o valjarji

o prstne barve

o slano testo

31

Vodena dejavnost:

V igralnici pripravim in zaščitim mize in nanje postavim valjarje, slano testo in skodelice z

barvami. Otroke povabim, da si skupaj ogledamo in poimenujemo, kar imamo na mizah.

Otrokom razdelim slano testo in jih povabim k ustvarjanju, gnetenju, valjanju in puščanju

odtisov.

Evalvacija:

Ko sem pripravila vsa potrebna sredstva, sem otroke povabila k dejavnosti oz. k ogledu, kaj

imamo na mizi. Z otroki smo se pogovarjali o tem, kaj vidijo ter kaj in kako lahko ustvarjamo s

temi stvarmi. Otrokom sem ponudila slano testo in jih spodbudila, da ga potipajo, gnetejo,

stiskajo … in skupaj smo opazovali, kaj se z njim dogaja, kaj opazimo, ko ga stisnemo …

Vsi otroci, razen enega dečka, so testo brez težav prijeli, stiskali, vanj potiskali prste in opazovali,

kako se je testo spremenilo oz. kaj so ustvarili.

Nato sem otrokom ponudila valjarje in jih spodbudila, da so poskusili razvaljati testo. Otroci so

sami poskušali valjati, eni bolj drugi manj, nato pa sem jih spodbudila, da naj v testo odtisnejo

prste in opazujejo, kaj se je zgodilo. Z otroki smo pritiskali prste in opazovali svoje odtise.

Nekateri otroci so bili nežnejši in so bili odtisi lepo vidni, eni pa so bili nekoliko močnejši in so v

testo naredili luknjice, s katerimi so se nato igrali (jih naredili še več, jih raztegnili …).

Eden izmed dečkov je ves čas valjal testo in vanj odtiskoval prstke. Nato se je spomnil, da lahko

vanj odtisne ročaj valjarja. Ko so to videli ostali otroci, so tudi sami poskušali in opazovali, kaj se

dogaja. Dečku se je to zdelo zelo zabavno in zato je porabil tudi veliko testa. Čez nekaj časa sva s

pomočnico otrokom ponudili velike kose razvaljanega testa in barvo. Otroke sva povabili, da si

namažejo prste, dlani in jih odtisnejo v slano testo. Otroci so se takoj odzvali na spodbude in

začeli z ustvarjanjem. Starejši otroci so barvo nanašali sami s čopičem, mlajšim pa sva pomagali.

Otroci so skupaj ustvarjali – odtiskovali ter opazovali odtise, se ob tem smejali in uživali.

32

Nekateri otroci so zelo hitro ustvarjali in so z enima nanosom barve poskušali narediti več

odtisov, drugi otroci pa so si po vsakem odtisu ponovno namazali dlani in naredili nov odtisi.

Predvsem starejši otroci so svoje odtise dobro opazovali in nekateri so jih tudi skušali popraviti,

mlajši otroci pa so po večini doživljali samo delo – odtiskovanje.

Menim, da je dejavnost dobro potekala. Otroci so ob njej ustvarjali skoraj celo uro, bili so zelo

dejavni, ustvarjalni, iznajdljivi in predvsem veseli in razigrani.

Slika 6: Valjanje slanega testa

33

Slika 7: Tipanje – spoznavanje slanega testa in puščanje odtisov Slika 8: Odtiskovanje prstov

34

Slika 9: Barvno odtiskovanje dlani v slano testo

Slika 10: Igra z barvo

Slika 11: Barvno odtiskovanje prstov in dlani

35

DNEVNA PRIPRAVA: 10. 5. 2010 Tema: ODTISKOVANJE DELOV TELESA

(prsti, dlani, roka)

Starost: 1–3 let



Cilji dejavnosti:

o spodbujanje radovednosti in veselja pri nastajanju skupnega izdelka

o doživljanje igre z barvami in odtiskovanja kot nekaj prijetnega in celo zabavnega

Oblika:

o individualna

Metode:

o igre

o opazovanja

o pogovora

o praktičnega dela

Sredstva:

o zaščita za mize


o prstne barve

o večji list – pola papirja (1 m x 0.80 m in 0.60 m x 0.80 m)

36

Vodena dejavnost:

Na steno nalepim velik kos papirja, na katerega bodo otroci odtiskovali dlani, prste, roke … Na

sredino igralnice postavim mize, in jih zaščitim s PVC–vrečkami. Nanje postavim posodice z

različnimi barvami (rumeno, modro, oranžno …). Nato otrokom pokažem, kaj sem pripravila, in

predstavim eno izmed načinov igre z barvami.

Evalvacija:

Med pripravo sredstev, so me otroci opazovali, kaj delam, in že takrat so bili zelo razigrani,

pripravljeni za ustvarjanje, radovedni, željni igre … Ko so bili kotički pripravljeni, otrok ni bilo

potrebno posebej povabiti, saj so bili takoj za igro.

Otroke sem spodbujala:

o naj barvo razlijejo na mizo in jo mažejo

o naj se z barvo igrajo in vanjo rišejo

o naj odtisnejo dlani na veliki bel list

o naj opazujejo, kaj so ustvarili

o naj opazujejo, kako so se barve pomešale

Otroci so ves čas pridno ustvarjali (55 minut). Bili so radovedni, ustvarjalni, barva jih je

zanimala, z barvo so se igrali, mazali, jo prelivali, klicali odraslo osebo in kazali, kaj so ustvarili,

se smejali …

37

Po igri z barvo sem otroke povabila in jih spodbudila, da so svoje dlani odtisnili na papir. Otroci

so se z veseljem odzvali na spodbude in začeli ustvarjati. Sprva so opazovali, nato so samostojno

ustvarjali. Nekateri so iskali prazne površine, na belem listu, drugi so dlani odtiskovali, kamor so

želeli … Starejši otroci so opazovali svoje odtise, kazali nanje, se smejali, hiteli po barvo in

napravili še več odtisov ….

Na koncu sta se deklici domislili oz. ugotovili, da lahko odtiskujemo tudi na steklo, tako sta svoje

odtise puščali tudi na ogledalu v igralnici. Ko so ostali otroci to opazili, so se jima seveda

pridružili in skupaj so ustvarili nekaj zelo zanimivega in iznajdljivega.

Slika 12: Igra z barvo

38

Slika 13: Razlitje in mazanje barve po podlagi

Slika 14: Odtiskovanje dlani na velik list

39

Slika 15 Slika 16: Odtiskovanje dlani na ogledalo in mazanje barv

40

DNEVNA PRIPRAVA: 12.5.2010

Tema: ODTISKOVANJE ROK NA FURNIR

Starost: 1–3 let



Cilji dejavnosti:

o seznanjanje z novimi materiali za grafično ustvarjanje

o spodbujanje k iskanju lastnih rešitev pri odtiskovanju

Oblika:

o individualna

Metode:

o igre

o opazovanja

o pogovora

o ustvarjanja

Sredstva:

o zaščita za mize


o čopiči

o tempera barve

o furnir

41

Vodena dejavnost:

V likovnem kotičku v igralnici pripravim mize in jih zaščitim z zaščitno folijo, nanjo pa postavim

posodice z barvo in furnirjem. Otroke povabim k mizi in se z njimi pogovarjam o predmetih, ki

sem jih pripravila, in o tem, kaj bomo ustvarjali. Otrokom pokažem, kako ustvarjam, in jih nato

povabim, da še sami poskusijo.

Evalvacija:

Z otroki smo odtiskovali prste in dlani na furnir.

Otroke sem spodbujala:

o naj furnir potipajo in ga občutijo

o naj namočijo prste v barvo in jih odtisnejo

o naj si sami izberejo barvo in jo sami s čopičem nanesejo na dlani

o naj dajo furnirju »petko« - naj odtisnejo dlan

o naj opazujejo, kaj so ustvarili

Z otroki smo skupaj začeli ustvarjati. Najprej sem namočila prste v barvo in vsakega posebej

odtisnila na furnir. Otroci so me opazovali in začeli posnemati. Tudi sami so namočili prste v

barvo in jih odtiskovali.

Otrokom sem pokazala, kako naj si nanesejo barvo s čopičem in odtisnejo cele dlani. Starejši

otroci so si namazali dlani in začeli z ustvarjanjem, mlajšim otrokom pa sem na začetku

pomagala, nato pa so poskušali tudi sami.

Vsak otrok je imel na razpolago več kosov furnirja. Starejši otroci so opazovali in izbirali prostor,

kam bi odtisnili dlani, ter odtiskovali počasi, mlajši otroci pa so jih odtiskovali vse povprek in

hitreje.

42

Otroci so ustvarjali tako dolgo, da nam je zmanjkalo furnirja. Eden izmed dečkov je ves čas

pridno ustvarjal, naredil je nekaj odtisov, odnesel svoj izdelek na radiator, da se posuši in prinesel

novi furnir. Ko nam je zmanjkalo furnirja, sem otrokom ponudila še risalne liste, da so lahko

ustvarjali dalje, saj jim je bila ta dejavnost zelo všeč in nikakor niso želeli končati.

Ko so se naši izdelki posušili, smo jih nalepili na steno, jih opazovali in se ob pogovoru

spominjali, kaj in kako smo ustvarjali. Otroci so pri tej dejavnostih doživljali ugodje in veselje,

bili so sproščeni, interes za aktivno sodelovanje pa je naraščal. Že pri pripravi sredstev so otroci

radovedno opazovali in težko čakali na trenutek, ko se bodo preizkusili v novem grafičnem

ustvarjanju.

Slika 17: Odtiskovanje na furnir

43

Slika 18: Samostojno nanašanje barve na dlani Slika 19: Odtiskovanje dlani Slika 20.: Odtiskovanje obeh dlani

44

DNEVNA PRIPRAVA: 14. 5. 2010 Tema: ODTISKOVANJE STOPAL

Starost: 1–3 let



Cilji dejavnosti:

o sproščeno odtiskovanje stopal in opazovanje nastalih odtisov

Oblika:

o individualna

Metode:

o igre

o opazovanja

o pogovora

o praktičnega dela

Sredstva:

o barvno slano testo

Vodena dejavnost:

Otrokom sva s pomočnico v igralnici pripravili mize, na katere sem položila več različnih barv

slanega testa, na tla pa sem postavila PVC-vrečko, s katero sem zaščitila tla.

Z otroki smo se posedli na blazino in se pogovarjali o našem telesu. Vse dele telesa smo tudi

pokazali in se pogovarjali o njih, jih poimenovali in se pogovarjali tudi o tem, katere dele telesa

45

smo že odtisnili. Ko smo prišli do nog in stopal, smo ugotovili, da jih še nismo odtisnili. Otroke

sem povabila, da skupaj odtisnemo tudi stopala.

Evalvacija:

Otroke sem povabila k dejavnosti in jih spodbudila, da so si sezuli copate. Ponudila sem jim

veliko raznobarvnega slanega testa. Vsak otrok si je sam izbral barvo svojega testa in ga prinesel

k meni. Slano testo sem postavila na tla, otroke pa spodbudila, da močno stopijo nanj.

Nekaj otrok se je balo stopiti z boso nogo na testo, zato sva jih ves čas bodrili in spodbujali in jim

pomagali pritisniti stopalo v testo, da smo dobili lepe in močne odtise. Starejši otroci so

odtiskovali samostojno, brez pomoči.

Otroci so počepnili ob svojih odtisih in jih opazovali. Skupaj smo jih pogledali in se pogovarjali

o tem, kaj vidijo, kaj se je dobro odtisnilo … Otroci so se ob pogledu na odtis smejali in bilo jim

je všeč. Vsem otrokom je bila dejavnost zelo všeč, saj so ves čas opazovali, kaj se dogaja, kaj in

kako delajo drugi otroci, in vsi so želeli biti takoj na vrsti.

Slika 21: Odtis stopala najmlajšega dečka

46

Slika 22: Odtiskovanje stopal v barvno slano testo Slika 23: Odtis desnega stopala

47

DNEVNA PRIPRAVA: 18. 5. 2010 Tema: ODTISKOVANJE OBUTEV

Starost: 1–3 let


Korelacija: jezik

Cilji dejavnosti:

o doživljanje ugodja pri nastajanju skupne grafike

Oblika:

o skupinska

o individualna

Metode:

o pogovora

o igre

o opazovanja

o praktičnega dela

Sredstva:

o velik papir

o tempera barve

o kartonska podlaga

o gobice

o različna obuvala

48

Vodena dejavnost:

V garderobi sem na tla nalepila veliko in široko polo belega papirja. Otroke sem povabila v

garderobo. Nekaj otrok sem spodbudila, naj si obujejo čevlje.

Otroci so sedli na blazino in povedala sem jim, kaj in kako bomo danes ustvarjali in kaj bomo

opazovali. Najprej so otroci odtiskovali posamezno, nato vsi skupaj.

Sprva smo otrokom namazali podplate čevljev, nato smo na belo polo papirja položili kartonsko

podlago z barvami.

Evalvacija:

Po pogovoru sva s pomočnico otroke povabili, naj opazujejo, kaj se bo zgodilo. Nekaterim

otrokom sva namazali podplate ter jih spodbudili, naj hodijo po papirju. Otroci, ki so opazovali,

so klicali in kazali s prstom, kaj se dogaja, otroci, ki pa so ustvarjali odtise, pa so se ozirali nazaj

in opazovali svoje sledi.

Nekaj časa smo ustvarjali odtise, nato pa sva na belo polo papirja položili kartonsko podlago z

barvo. Otroke sva pritegnili k hoji po papirju. Stopili so malo na barvo in nato na papir.

Na začetku se je otrokom zdelo zabavno, da lahko hodijo po papirju vsi skupaj, zato so hodili

eden za drugim v krogu in se zabavali po svoje. Po spodbudi, naj hodijo še kje drugje, je nekaj

otrok začelo hoditi po celotni površini papirja. Opazovali so in kazali svoje odtise in odtise

drugih otrok.

Ko je bila skoraj celotna površina polna odtisov, sva s pomočnico vzdignili papir in skupaj smo

opazovali, kaj so ustvarili otroci.

49

Na začetku dejavnosti so otroci opazovali odtise. Nato, ko so odtiskovali vsi skupaj, je postala za

njih igra dovoljenja, da lahko stopajo v barvo s čevlji, ob manjši spodbudi, pa so nekateri otroci

zopet bolje opazovali ustvarjene odtise.

Dejavnost otrokom ni povzročala nobenih težav, otroci so uživali, saj je bilo to zanje nekaj

novega. Posamezniki so vmes nekaj časa le opazovali odtise, potem pa so se ponovno odločili, da

bodo napravili še nekaj svojih odtisov.

Sama priprava in izvedba je bila zahtevna tudi za obe odrasli osebi, a so otroci ponovno dokazali,

da zmorejo veliko kljub svoji majhnosti.

Slika 24: Puščanje sledi na beli podlagi

50

Slika 25

Slika 26: Deček opazuje odtise Slika 27

51

DNEVNA PRIPRAVA: 20. 5. 2010 Tema: ODTISKOVANJE NARAVNIH MATERIALOV

(listja)

Starost: 1–3 let


Korelacija: narava, jezik, gibanje

Cilji dejavnosti:

o navajanje na sodelovanje v pripravi sredstev

o sproščeno ustvarjanje z odtiskovanjem naravnih materialov

Oblika:

o skupinska

o individualna

Metode:

o igre

o pogovora

o opazovanja

o praktičnega dela

Sredstva:

o tempera barve

o čopič

o risalni listi

o listje

52

Vodena dejavnost:

Z otroki smo opazovali naravo, se o njej pogovarjali, kaj vse lahko odtisnemo ... Ugotovili smo

mnogo stvari, odločili pa smo se, da bomo odtiskovali listje. Z otroki smo na igrišču pred vrtcem

skupaj nabrali različne liste in jih odnesli v našo igralnico. Sedli smo na blazine, opazovali

različne liste in se o njih pogovarjali.

Otrokom sem v igralnici pripravila likovni kotiček in jih povabila k ustvarjanju.

Evalvacija:

Otroci so sedli za mize, ki so bile pripravljene za odtiskovanje. Vsak je dobil svoj risalni list,

sami pa so si izbrali listje in različne barve. Starejši otroci so barvo na liste nanesli samostojno,

mlajšim pa sem pomagala pri nanosu. Nekateri otroci so en list pobarvali z različnimi barvami in

tako so dobili bolj pisane odtise.

Otroci so imeli težave, saj niso vedeli, kje naj držijo list in kako naj ga položijo na risalni list.

Otrokom sva pomagali in jim držali risalne liste, otroci pa so sami ugotovili in iznašli »tehniko« z

obema rokama. Starejši otroci so ugotovili hitreje, mlajšim pa sva morali pomagali.

Nekaj otrok je odtiskovalo odtis za odtisom, izbirali so različne liste, jih različno pobarvali in

iskali prazne površine Nekateri otroci so izbrali več listja, ga namazali z barvo ter ga položili na

risalni list. Otroke sem spodbudila, naj list narahlo pritisnejo na podlago, nato pa ga odstranijo.

Otroci so začudeno opazovali, kaj so ustvarili. Nekateri so opazovali barve, drugi pa so

opazovali, kakšen odtis so naredili, kaj vse je opaziti na odtisu, kakšen je list po odtisu …

Ne glede na manjše težave pri samem izvajanju dejavnosti, so otroci pri ustvarjanju uživali in bili

izredno dejavni. Niso potrebovali veliko spodbude, saj jih je ustvarjanje zelo pritegnilo in je

interes naraščal z nastajanjem novih odtisov.

53

Slika 28: Nanašanje barve na list Slika 29

54

Slika 30: Odtiskovanje listov

Slika 31

55

DNEVNA PRIPRAVA: 24. 5. 2010 Tema: ODTISKOVANJE NARAVNIH MATERIALOV

(brokoli, jabolko, cvetača)

Starost: 1–3 let



Cilji dejavnosti:

o seznanjanje z novimi možnostmi odtiskovanja

o doživljanje ugodja v opazovanju izdelkov skupaj s starši

Oblika:

o skupinska

o individualna

Metode:

o pogovora

o opazovanja

o igre

o praktičnega dela

Sredstva:

o tempera barve

o risalni list

o različna sredstva

o čopiči

56

Vodena dejavnost:

Otrokom sem v vrtec prinesla različna naravna sredstva (brokoli, cvetačo, jabolko). V igralnici

sem pripravila in zaščitila mize ter nanje postavila skodelice z različnimi barvami.

Otroke sem povabila na blazino, kjer smo skupaj opazovali, kaj sem prinesla, se pogovarjali,

spoznavali, poimenovali … Po pogovoru sem jih spodbudila, naj odtisnejo zelenjavo in sadje in

videli bomo, kaj bo nastalo.

Evalvacija:

Otroke sem povabila k ustvarjanju z naravnimi materiali. Vsak otrok si je sam izbiral, kaj bo

odtiskoval, katero barvo bo uporabil in kako bo odtiskoval.

Otroci so večinoma sami s čopičem nanesli barvo na predmet in nato tudi sami odtisnili na risalni

list. Le enemu dečku sem na začetku nekoliko pomagala pri nanosu barve, odtiskoval pa je sam.

Nekateri otroci so imeli nekaj začetnih težav (zdrs predmeta za odtis, ki je bil nejasen –

»razmazan« ). Otroci so poskusili še nekajkrat, ob opozorilu niso tako močno pritisnili in tako so

dobili jasne odtise.

Vsi otroci so želeli odtisniti vsa sredstva v vseh barvah, zato so bili izdelki zelo pisani in

zanimivi. Po večini so vsi otroci po vsakem odtisu opazovali, kaj je nastalo, tudi najmlajša dva,

pokazali so na odtis in ustvarjali dalje. Nekateri otroci so po vsakem odtisu naravni material

ponovno namazali z barvo in odtisnili, nekateri pa so z enim nanosom barve skušali narediti več

odtisov.

57

Otrokom je bila dejavnost všeč. Otroci so dolgo ustvarjali in vztrajali, nekaj otrok pa sploh ni

želelo prekiniti z delom, zato so prinesli nov risalni list in odtiskovali dalje.

Izdelke smo obesili na steno v garderobi.

Slika 32: Odtiskovanje s cvetačo Slika 33: Odtiskovanje s sadjem in z zelenjavo

58

Slika 34

Slika 35: Odtiskovanje jabolka

59

DNEVNA PRIPRAVA: 26. 5. 2010 Tema: TISK Z MEHKIMI PEČATNIKI

(različne gobe- spužvaste, navadne …)

Starost: 1–3 let


Korelacija: narava, jezik

Cilji dejavnosti:

o spodbujanje čutnega doživljanja.

o razvijanje izražanja zadovoljstva ob likovnem ustvarjanju

Oblika:

o skupinska

o individualna

Metode:

o opazovanja

o pogovora

o praktičnega dela

o igre

o spodbude

Sredstva:

o risalni list

o tempera barve

o različne gobice (spužvaste, navadne …)

60

Vodena dejavnost:

Otrokom sem v igralnici pripravila mize za likovno ustvarjanje in nanje postavila posode z barvo.

Povabila sem jih na blazino in jim pokazala, kaj sem prinesla. Skupaj smo opazovali gobe, se o

njih pogovarjali, jih tipali, stiskali …

Otroke sem spodbudila in povabila k ustvarjanju.

Evalvacija:

Otroci so se sami odločili za ustvarjanje. Izbirali so gobe, jih namočili v želeno barvo, jih »oželi«

in odtisnili na risalni list. Po večini so vsi otroci odtiskovali vodeno, izbirali so prazen prostor na

listu, vsak odtis so opazovali in vsi so želeli odtisniti vse gobe, razen najmlajših dveh, ki sta

potrebovala nekoliko več pomoči in sta odtiskovala vse povprek.

Nekaj otrok je opazilo, da lahko z eno namočeno gobo napravimo več odtisov, ki pa niso enaki.

Odvisno je, kako močno pritisneš, koliko je še barve na gobi, kako jo držiš oz. imaš obrnjeno …

Izdelke smo odnesli na radiator, kjer so se posušili. Kasneje smo jih nalepili na steno in jih skupaj

opazovali, se o njih pogovarjali …

Dejavnost otrokom ni povzročala nobenih težav, tudi najmlajša dva sta ob pomoči lepo in veselo

ustvarjala. Vsi otroci so bili zelo dejavni, iznajdljivi, opazila sem da jih dejavnost zanima in da

jih je dejavnost prevzela, saj so bili ves čas ustvarjalni in so se veselili nastajajoče slike. Otroci so

se še večkrat ustavili ob izdelkih, nanje kazali s prstom in se o njih pogovarjali.

61

Slika 36

Slika 37: Odtiskovanje različnih gob Slika 38: Iskanje prostora za odtis

62

DNEVNA PRIPRAVA: 31. 5. 2010 in 1. 6. 2010 Tema: IZDELAVA PEČATNIKOV

(iz koruze, pšenice)

Starost: 1–3 let

Področje: likovna dejavnost


Cilji dejavnosti:

o seznanjanje s procesom nastajanja pečatnika

o spodbujanje k samostojni izbiri med ponujenimi sredstvi

Oblika:

o individualna

Metode:

o pogovora

o opazovanja

o igre

o praktičnega dela

Sredstva:

o koruza

o pšenica

o lesene kocke - podlaga

o lepilo

63

Vodena dejavnost:

Z otroki smo se pogovarjali o naravnih materialih. Vsak otrok si je izdelal svoj pečatnik iz koruze

in pšenice.

Otrokom sem na zaščiteno mizo pripravila vsa potrebna sredstva in jih povabila k ustvarjanju.

Otroci so k dejavnosti prihajali po dva, ustvarjali pa so sami.

Evalvacija:

Otrokom sem na leseno kocko pomagala nanesti lepilo, sami pa so si ustvarili pečatnik. Otroci so

si zrna izbirali sami in jih samostojno polagali na podlago. Nekateri otroci so zrna polagali enega

za drugim, drugi pa so jih več posuli po lepljivi podlagi.

Nekaterim otrokom ni bil všeč lepljiv občutek na rokah, zato so potrebovali nekoliko več

spodbude, ostali otroci pa niso imeli težav z lepilom in so z veseljem ustvarjali.

Nekateri otroci so si izdelali pečatnike iz pšenice, nekateri iz koruze, nekateri pa so uporabili obe

vrsti žita. Ko so otroci prenehali z delom, smo pečatnike postavili na radiator, da se je lepilo

posušilo, nato pa smo jih skupaj opazovali in se pogovarjali, kaj so ustvarili.

64

Slika 39

Slika 40: Polaganje zrnja na

lepljivo podlago

Slika 41

65

DNEVNA PRIPRAVA: 2. 6. 2010

Tema: TISK – ODTISKOVANJE V SLANO TESTO

(pečatniki iz koruze in pšenice)

Starost: 1–3 let


Korelacija: jezik

Cilji dejavnosti:

o spodbujanje ustvarjalnosti z že znanimi sredstvi

o spodbujanje k dejavnemu sodelovanju in izražanju ugodja

Oblika:

o individualna

Metode:

o opazovanja

o pogovora

o igre

o praktičnega dela

Sredstva:

o pečatniki iz koruze in pšenice

o slano testo

66

Vodena dejavnost:

V igralnici sem na mizo pripravila razvaljano slano testo. Otrokom sem naročila naj vzamejo

vsak svoj pečatnik in jih spodbudila k samostojnemu ustvarjanju.

Evalvacija:

Otroci so takoj po spodbudi vzeli pečatnike in prihiteli k meni. Povabila sem jih, da najprej

potipajo testo, nato začnejo ustvarjati. Nekatere otroke sem spodbujala, da nekoliko bolj

pritisnejo pečatnik v slano testo, nekateri pa so to takoj ugotovili sami.

Otroci so odtiskovali, kakor so želeli in kjer so želeli. Nekateri otroci so odtiskovali po celotnem

testu in iskali prazne površine, zato da se odtisi ne bi prekrili, nekateri pa so naredili odtise samo

na eni strani in poskušali narediti odtis na odtis. Ko so naredili odtis, so ga pogledali in nanj

pokazali s prstom.

Starejši otroci niso potrebovali veliko spodbude, saj jih je sama dejavnost zelo pritegnila, mlajši

pa so jo potrebovali nekoliko več. Pri tej dejavnosti sem doživela veliko zadovoljstvo, so sem

opazila, kako je najmlajši deček užival v ustvarjanju, kako je z veseljem ustvarjal in kako močno

je to tudi doživljal.

Odtise je delal s širokim nasmehom na ustnicah, pogledal je vsak odtis, se ga razveselil in ga

pokazal tudi meni. Vsi otroci so pri dejavnosti doživljali ugodje in bili ustvarjalni, ta deček pa je

izstopal.

67

Slika 42: Odtiskovanje s pečatnikom v slano testo Slika 43 Slika 44: Izbiranje prostora za odtiskovanje

68

Slika 45

Slika 46

69

DNEVNA PRIPRAVA: 8. 6. 2010 Tema: IZDELAVA PEČATNIKOV

(iz filo mase)

Starost: 1–3 let



Cilji dejavnosti:

o spodbujanje sodelovanja v procesu izdelave pečatnikov

Oblika:

o individualna

Metode:

o prikazovanja

o pogovora

o praktičnega dela

Sredstva:

o »liki«– oblike iz mase – filo

o stiroporne kocke

o lepilo

70

Vodena dejavnost:

Otrokom sva pripravili like iz mase filo in različne velikosti stiropornih kock. Otroke sem

spodbudila, da nalepijo like na stiroporne kocke in si napravijo še več različnih pečatnikov.

Vsakega posebej sem povabila v likovni kotiček, kjer si je vsak otrok sam ustvaril pečatnik.

Evalvacija:

Otroci so si izmed izdelanih likov izbrali tistega, ki so ga želeli imeti na pečatniku. Lik so

namazali z lepilom in ga položili na stiroporno kocko, kamor so želeli. Vsak otrok je nalepil

toliko likov, kolikor je želel.

Nekateri otroci so potrebovali pomoč pri nanosu lepila na lik, nekateri pa so ga brez težav nanesli

sami. Dva otrok sta imela težave s tem, kako prilepiti lik, saj sta ga obračala okoli, da je bilo

lepilo obrnjeno navzgor. Ni jim bil všeč občutek lepljivih prstov, zato sta si jih vse čas brisala.

Pri polaganju lika na podlago je le-ta nekaterim nekoliko spolzel, ker so premočno pritisnili,

vendar so hitro ugotovili, da je pri tej dejavnosti potrebna strpnost in pričeli like polagati nežneje.

Nekateri otroci so lik namazali in poiskali prazen prostor, kamor so ga nalepili. Nekaj otrok je pri

lepljenju, poleg iskanja praznega prostora opazovalo, kako bodo obrnili lik. Eden izmed dečkov

je bil še prav posebej in natančen, saj je za vsak lik pomislil, kako ga bo obrnil in položil na

podlago.

Otroci so bili zelo pridni in dejavnost jim je bila zeli všeč. Napravili so več pečatnikov. Po

končanem delu smo pečatnike odnesli na polico in počakali, da so se posušili.

71

Slika 47 Slika 48: Polaganje likov na lepljivo podlago Slika 49: Veselje otroka ob nastalem pečatniku

72

Slika 50 Slika 51

73

DNEVNA PRIPRAVA: 9. 6. 2010 Tema: TISK Z MEHKIMI PEČATNIKI

(iz mase filo)

Starost: 1–3 let



Cilji dejavnosti:

o razvijanje doživljanja novih izkušenj v likovnem izražanju z mehkimi pečatniki

Oblika:

o individualna

Metode:

o prikazovanja

o praktičnega dela

o igre

Sredstva:

o pečatniki

o risalni list

o tempera barve

o čopiči

74

Vodena dejavnost:

Otroke sem povabila na blazino in skupaj smo opazovali posušene pečatnike ter se pogovarjali o

njihovem nastanku. Povedala sem jim, da bomo z njimi tiskali na podlago, in jih povabila k

ustvarjanju. V igralnici sem pripravila mize in pripomočke za ustvarjanje. Otroci so ustvarjali

sami.

Evalvacija:

Otroci so prinesli vsak svoj pečatnik. Spodbujala sem jih pri izbiri barve, s katero so namazali

pečatnik. Nato so začeli odtiskovati. Eni so z enim nanosom barve napravili več odtisov, nekaj

otrok pa je na pečatnik po vsakem odtisu ponovno naneslo barvo. Otroci so izbirali pečatnike, s

katerimi so ustvarjali, in prostor, kamor so jih odtisnili.

Nekaterim otrokom se je kakšen odtis razmazal, saj so nanesli preveč barve in so premočno

odtisnili, drugi pa so na pečatnik nanesli premalo barve, zato se ni poznal celoten odtis. Nekaj

otrok je želelo kakšen odtis tudi popraviti, zato so na isto mesto odtisnili še enkrat.

Otroci so različno potiskali celoten list. Otroci so opazovali, kaj so naredili oz. kaj in kako so

odtisnili. Nekaj starejših otrok se je o odtisu tudi pogovarjalo in skušalo poimenovati nastale

odtise.

V dejavnosti so sodelovali vsi otroci, bilo jim je zanimivo, saj so ves čas, tudi ko niso

odtiskovali, opazovali, kako ustvarjajo drugi.

75

Slika 52 Slika 53 Slika 54: Odtiskovanje s pečatniki

76

DNEVNA PRIPRAVA: 14. 6. 2010 Tema: IZDELAVA PEČATNIKOV

(iz vrvice in volne)

Starost: 1–3 let


Korelacija: jezik

Cilji dejavnosti:

o spodbujanje veselja do likovno ustvarjalnega igranja

o razvijanje otrokove ustvarjalnosti z »novo« grafično tehniko

Oblika:

o individualna

Metode:

o demonstracije

o opazovanja

o praktičnega dela

o igre

Sredstva:

o stiroporne kocke

o lepilo

o čopič

o različne dolžine vrvic

o različne dolžine volne

77

Vodena dejavnost:

Na zaščiteno mizo sem pripravila vsa potrebna sredstva in povabila otroke k ustvarjanju

pečatnikov. Vsak otrok si je sam izbral stiroporno kocko, na katero sva skupaj nanesla lepilo,

nato pa si sam izbiral vrvice in jih po želji nanašal na podlago. Ko se je otrokom zdelo, da imajo

na podlagi dovolj vrvic, so pečatnik odnesli na polico in počakali da se je lepilo posušilo.

Evalvacija:

Vsak otrok je ustvarjal, kakor je želel in kolikor dolgo je želel. Starejši otroci so sami s čopičem

nanašali lepilo na stiroporno podlago – kocko, mlajšim otrokom pa sem pomagala. Nikomur od

otrok nanašanje lepila ni povzročalo večjih težav.

Nekateri otroci so se odločili za vrvico, drugi so se odločili za volno, ki so jo samostojno po

lastni želji polagali na lepljivo podlago. Nekaj otrok je brez težav polagalo vrvice na lepljivo

podlago, zato so tudi dlje časa vztrajali in ustvarjali, nekateri pa so se ob dotiku lepila počutili

neprijetno in so zaradi tega ustvarjali manj časa.

Dvema deklicama je bilo pri tej dejavnosti tako všeč, da sta napravili po tri pečatnike in to iz

vsakega materiala posebej in tudi kombinirano. Kljub manjšim težavam, s katerimi so se

srečevali nekateri otroci, pa so se dejavnosti vsi udeležili, si ustvarili svoje pečatnike, bili zelo

dejavni in ob ustvarjanju uživali.

78

Slika 55

Slika 56: Izdelovanje pečatnikov iz volne

Slika 58:

Slika 57: Izdelovanje pečatnikov iz vrvice

79


Tema: TISK S PEČATNIKOM

(iz vrvice in volne)

Starost: 1–3 let


Korelacija: jezik

Cilji dejavnosti:

o seznanjanje z novo grafično tehniko

o spodbujanje otrokovega interesa k likovnemu ustvarjanju s pečatniki

Oblika:

o individualna

Metode:

o demonstracije

o opazovanja

o praktičnega dela

o igre

Sredstva:

o pečatniki

o risalni listi

o tempera barve

o čopiči

80

Vodena dejavnost:

V likovnem kotičku v igralnici sem zaščitila mize in nanje pripravila vsa potrebna sredstva.

Otroke sem spodbudila, naj si vzamejo svoje pečatnike in začnejo ustvarjati skupaj z mano. Vsak

otrok se je individualno udeležil dejavnosti in samostojno ustvarjal.

Evalvacija:

Otroci so prinesli pečatnike k mizi, sami so si izbrali barve, jih nanesli na pečatnik in jih odtisnili.

Nekateri otroci so barve nanašali samostojno, nekateri s čopičem, drugi pa so pečatnik namočili

kar v barvo. Mlajši otroci so imeli pri nanašanju barve nekaj težav, zato sem jim pri nanosu

pomagala.

Vsak otrok si je barvo izbral sam oz. skoraj vsi so uporabljali vse barve. Nekaj otrok je opazovalo

vsak odtis, ki so ga naredili in skrbno izbirali proste površine za odtiskovanje, tako da se odtisi

niso prekrivali. Nekaj otrok je odtiskovalo, kjer so želeli (po vrhu že odtisnjenega), nato pa smo

opazovali celotno podobo. Ugotovili smo, da pušča volna bolj mokre in debelejše odtise, saj se

bolj napoji barve, medtem ko pusti vrvica delne odtise in nekoliko tanjše.

Otroci med dejavnostjo niso opazovali samo nastalih odtisov, ampak tudi pečatnike. Ena izmed

deklic je po odtisu najprej pogledala, kaj je naredila, nato je pogledala še pečatnik in pokazala na

obe stvari.

Otroci so bili tudi pri tej dejavnosti zelo aktivni. Vsi otroci so se udeležili dejavnosti in se ob njej

zabavali. Nekaterim otrokom je bila dejavnost tako všeč, da so bili ves čas pri mizi in opazovali

kako so ustvarjali tudi drugi, sami pa so napravili tudi po več zelo izvirnih izdelkov.

81

Slika 59: Tisk z mehkimi pečatniki

Slika 60

82

Slika 61

Slika 62: Iskanje prostora za odtiskovanje različnih mehkih pečatnikov

83


Tema: ŠABLONSKI TISK

(odtiskovanje samega sebe in na željo otrok tudi avtomobila)

Starost: 1–3 let


Korelacija: jezik

Cilji dejavnosti:

o spodbujanje čustvenega odzivanja ob odtiskovanju kartonskih šablon

Oblika:

o skupinska

o individualna

Metode:

o prikazovanja

o pogovora

o praktičnega dela

Sredstva:

o šablona

o risalni list

o tempera barve

o gobice

84

Vodena dejavnost:

Z otroki smo se pogovarjali o tem, kdo sem jaz in kdo si ti. Spoznavali smo, kdo je deklica in kdo

deček. Otroci so s prstom kazali in poimenovali samega sebe, svoje prijatelje in osebe na slikah.

Zaradi teme o vozilih prejšnji mesec (projekt Pasavček), so otroci izrazili željo, da bi odtiskovali

tudi avtomobile. Otroke sem povabila, naj si vsak napravi svoj odtis. Povabila sem jih v likovni

kotiček in začeli smo ustvarjati.

Evalvacija:

Otroci so si najprej sami izbrali šablone, ki sva jih napravili s pomočnico, nato pa sem jim

pokazala in jih spodbudila, kako lahko ustvarjajo. Otroci so sami izbirali barve in poskušali ter

posnemali način dela. Nekateri otroci so brez težav sami držali šablone, nekaterim pa sva morali

pri tem nekoliko pomagati. Otroci so imeli dve različni šabloni: pri eni so morali tiskati po

notranjosti, pri drugi pa tiskati po zunanjosti – čez rob.

Vsi otroci so brez težav tiskali po notranjosti. Prijeli so gobico, jo namočili v barvo in z njo

odtiskovali – pritiskali znotraj šablone. Nekaj težav so imeli s tiskanjem po zunanjosti, zato so

potrebovali malo spodbude, saj so na začetku tiskali kar po šabloni, nato pa so vsi začeli po

svojih najboljših močeh tiskati tudi po robu.

Ko so »pobarvali« celotno površino, smo šablone odstranili in skupaj opazovali, kaj je nastalo.

Otroci so z velikim zanimanjem opazovali kaj je nastalo in na odtise kazali s prstom. Eni so se

smejali, nekateri pa so odtise tudi poimenovali.

V dejavnosti so sodelovali vsi otroci in niso imeli večjih težav pri ustvarjanju, razen morda pri

držanju šablone. Enega izmed dečkov pa je nekoliko motil moker občutek na dlaneh.

85

Slika 63 Slika 64: Šablonski tisk znotraj šablone

86

Slika 65: Šablonski tisk zunaj šablone Slika 66

87

Slika 67: Končni izdelek odtiskovanja dlani na velik list Slika 68: Odtiskovanje dlani na ogledalo

Slika 69: Skupinski izdelek otrok

88

Slika 70: Končni izdelki odtiskovanja dlani v slano testo Slika 71: Izdelki barvnega odtiskovanja dlani v slano testo

89

Slika 72: Izdelki odtiskovanja stopal

Slika 73: Sledi odtisov različnih obuval

90

Slika 74: Prvi odtisi čevljev

Slika 75: Končni odtisi

91

Slika 76: Končni izdelki tiska s pečatniki

Slika 77: Približan odtis

92

Slika 78: Izdelki odtisov z vrvicami

Slika 79: Nastali izdelki z odtisi različnih gob

93

9 ZAKLJUČEK

Po opravljenih vseh dejavnostih, smo končali s projektom. Ker so bili izdelki otrok resnično

zanimivi, sem jih rastavila v garderobi, da so si jih lahko ogledali tudi drugi.

Starše sem spodbujala, naj si izdelke ogledajo skupaj z otroki. Mnenja staršev so bila pozitivna,

predvsem so izražali presenečenje nad zmožnostmi svojih otrok .

Ker smo bili uspešni pri grafičnem ustvarjanju, sem izkoristila priložnost in pridobljeno znanje,

ter na srečanju z starši pripravila eno izmed dejavnosti. Tako otroci kakor tudi starši so bili v

dejavnosti zelo aktivni in ustvarjalni in so tudi zelo uživali.

Slika 80: Naša skupina se poslavlja

94

Projektno delo diplomske naloge sem opravljala v skupini prvega starostnega obdobja (od 1 do 3

let). Delo je potekalo po stopnjah.

Stopnja zamišljanja: Skupaj smo presodili in načrtovali primerne dejavnosti za otroke.

Dejavnosti so si sledile od lažje k težji.

Stopnja spodbude: Z otroki smo se veliko pogovarjali, kaj, kako in s čim bomo ustvarjali. Že

med samo pripravo sredstev za ustvarjanje so bili otroci zelo motivirani in radovedni. Takoj so

želeli začeti z delom. Nismo potrebovali veliko dodatne spodbude, saj so otroke že same

dejavnosti dovolj pritegnile k ustvarjanju. Po večini sem jih samo bodrila in hvalila, kako dobro

ustvarjajo.

Stopnja ustvarjanja: Otroci so samostojno ustvarjali. Nekateri otroci, predvsem starejši, niso

potrebovali nobene dodatne spodbude. Za njihovo ustvarjalnost sta zadostovali le kratek prikaz

postopka in prijazno vzdušje. Nekaj mlajših otrok pa je potrebovalo pomoč pri nanašanju barve,

lepila in držanju listov. Pri odtiskovanju prstov, dlani, obutve … so bili otroci po večini

popolnoma samostojni. Sami so nanašali barvo in nato odtisnili.

Nekaj otrok je vsak odtis posebej opazovalo in glede na to so izbirali prazne površine za

odtiskovanje, nekaj mlajših otrok pa je od veselja in razigranosti odtiskovalo kar vse povprek.

Niso iskali prazne površine, so pa ravno tako kakor ostali z veseljem in začudenjem opazovali

svoje odtise.

Zelo podobno je bilo pri odtiskovanju v slano testo. Otroci so se igrali, gnetli testo, valjali, vanj

potiskali prste in opazovali, kaj se z njim dogaja. Morali so dobiti občutek za odtiskovanje v

slano testo, opazili so, da je drugače kakor na list, vendar pri delu/ustvarjanju niso imeli večjih

težav.

Otrokom je nekaj težav povzročalo odtiskovanje z naravnimi materiali. Brez težav so sicer

nanašali barvo na liste, brokoli, jabolko … Preden so odtisnili, pa so nekaj časa razmišljali, kako

naj primejo list, da ga bodo lahko odtisnili. Nekaj težav jim je povzročala motorika, nekoliko pa

95

so bila kriva sredstva, s katerimi so odtiskovali, saj jih je bilo težko prijeti. Po večkratnih

poskusih in po nekaj demonstracijah in pomoči so otroci tudi v tej dejavnosti zelo uživali.

Zelo zanimivo je bilo otrokom pri odtiskovanju s pečatniki in pri tej dejavnosti niso imeli večjih

težav. Ob pomoči odraslega so si sami napravili pečatnike po svoji želji, nato pa so z njimi

odtiskovali v različne materiale. Nekaj otrok se je počutilo neprijetno zaradi lepljivega občutka

na prstih, zato so potrebovali nekoliko več spodbude in tudi časa za dokončanje pečatnika.

Manjše težave, ki sem jih omenila in ki so bile prisotne pri izvajanju dejavnosti, so se po večini in

pri nekaterih otrocih pojavljale le na začetku projektnega dela.

Pri vsaki dejavnosti sem otrokom pustila svobodo, možnost in dovolj časa za ustvarjanje po lastni

želji. Ne glede na to, da sem vse dejavnosti skrbno načrtovala in imela vedno dovolj potrebnih

sredstev ter materiala za ustvarjanje, se je enkrat samkrat zgodilo nekaj nepričakovanega in

nenačrtovanega. Zmanjkalo nam je sredstev – furnirja za odtiskovanje. Takrat sem »uporabila«

iznajdljivost in otrokom ponudila nov material za ustvarjanje in s tem ponovno spodbudila

njihovo pozornost.

Stopnja zaključka: Po vsaki dejavnosti so otroci svoje izdelke odnesli na polico k radiatorju, da

so se posušili. Odtise v slanem testu sem na koncu premazala z zaščitnim premazom, da so ostali

lepi in vidni. Nekaj izdelkov smo razstavili v garderobi, nekaj pa v igralnici in se večkrat

pogovarjali o njih, jih poimenovali … Otroci so bili tudi pri pogovoru zelo živahni in navdušeni

nad tem, kar so ustvarili.

96

10 ZAKLJUČNE MISLI

Cilj diplomske naloge je bil ponuditi najmlajšim možnost srečati se z različnimi grafičnimi

tehnikami, v njih ustvarjati, jih doživljati … Želela sem namreč spoznati, ali je grafika primerna

za prvo starostno obdobje otrok ali ne.

Otroci so ves čas sodelovali, ustvarjali in podoživljali nastale izdelke – odtise. Na začetku

projekta so jih bolj kakor odtisi pritegnili barve in načini ustvarjanja. Po določenem času se je

skoraj pri vseh otrocih že opazilo, da opazujejo, kaj delajo in da doživljajo odtise. Eni otroci so

do te stopnje potrebovali nekoliko več časa, drugi manj.

Večjih težav pri samem projektu niso imeli, otroci so bili po večini vedno prisotni v vrtcu. Vsem

otrokom so bile dane enake možnosti ustvarjanja in pozitivnega čustvenega doživljanja.

Po končanem projektu sem bogatejša za spoznanje, da lahko nekatere grafične tehnike –

dejavnosti izvajamo tudi pri najmlajših v vrtcu, otroci sodelujejo in tudi čez čas »pravilno«

doživijo grafiko. Res potrebujejo nekateri nekoliko več pomoči in spodbude, vendar menim, da to

še vedno ni razlog, da tovrstnih dejavnosti ne bi načrtovali in izvajali že pri najmlajših otrocih.

Prav tako kakor starejši tudi mlajši otroci doživljajo lepote grafike na sebi individualen način.

Raznoliki in nevsakdanji viri zagotovo potešijo otrokovo željo po dejavnem ustvarjanju.

S svojim projektnim delom in spoznanjem, kako so otroci 1. starostnega obdobja to sprejemali,

sodelovali in kaj so ob tem doživljali, sem bogatejša za spoznanje, koliko zmorejo mlajši otroci,

ki niso uživali samo v procesu nastajanja grafičnega dela, temveč so izražali veselje ob

opazovanju končnih izdelkov.

97

11 LITERATURA

- Ivić, I. (2002). Razvojni koraki: pregled osnovnih značilnosti otrokovega razvoja od rojstva

do sedmega leta. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.

- Jesih, B. (2000). Grafika. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

- Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

- Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

- Marjanovič Umek, L. (2001). Psihologija predšolskega otroka. V: Marjanovič Umek, L. (ur.).

Otrok v vrtcu: Priročnik h kurikulumu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja, str. 27.

- Novak, H. (1990). Projektno učno delo; drugačna pot do znanja. Ljubljana: DZS.

- Pogačnik Toličič, S. (1986). Govorica otroške risbe. Ljubljana: ČGP DELO.

- Strokovna izhodišča in obvestila o programu sodelovanja Zavoda RS za šolstvo in vrtcev.

(1991). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

- Tacol, T. (1999). Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog; izbrana poglavja iz likovne

didaktike. Ljubljana: Debora.

- Vrlič, T. (2001a). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana:

Debora.

- Vrlič, T. (2001b). Likovne dejavnosti v vrtcu. V: Marjanovič Umek, L. (ur). Otrok v vrtcu:

Priročnik h kurikulumu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja, str. 125.

osnove odtiskovanja kot likovno podro je v prvi … fileteoreti čnem delu smo predstavili likovno...

Documents