laski pivar 25 2012 posamezne web

• leto XXII • julij 2012 • • številka 25 •

[ str. 1 ]

PIVO IN

CVETJE

Laščani znamo spoštovati tradicijo. Po-nosni smo na svojo zgodovino. Tako se bliža že 48. ponovitev največje slo-

vensko turistično zabavne prireditve Pivo in cvetje. Malo je tovrstnih prireditev, ki se lah-ko pohvalijo s tako dolgo tradicijo, tako kot je malo pivovarn, ki bi v istem mestu varile pivo že od leta 1825.

Seveda pa so tudi prireditve kot je Pivo in cvetje, ne glede na bogato tradicijo, vsakih nekaj desetletij potrebne osvežitve. Prav tega smo si želeli v Pivovarni Laško, ko smo se že lani kot generalni pokrovitelj bistveno aktiv-neje vključili v vsebinsko zasnovo glasbenega dela prireditve. Zadovoljni smo, da so se nam pri letošnjem razmišljanju, ko smo želeli sto-riti še korak naprej in gostom ponuditi še pe-strejši ter kakovostnejši program, pridružili domala vsi, ki so tudi prejšnja leta skrbeli za organizacijo posameznih vsebin prireditve.

Letošnje Pivo in cvetje bo tudi zaradi sode-lovanja številčne ekipe bogato z vsebinami, ki bodo odlično predstavile spremembe, ki smo si jih na simboličen način želeli doseči tudi s preoblikovanjem glasbenega programa. Prvič

v zgodovini prireditve prihaja v goste vrhun-ska ameriška rock skupina Gov't Mule, katere ime je zbudilo nemalo pozornosti tudi med glasbenimi poznavalci in novinarji ne samo v Sloveniji, ampak tudi v sosednjih državah. Prvič v zgodovini smo kot organizatorji mo-rali zagotoviti tehnično opremo, ki omogoča snemanje koncertne plošče in prvič v zgodo-vini bo lep del nastopajočih na Pivu in cve-tju plod izjemno odmevne akcije Skupina Laško - mecen slovenske glasbe, v kateri smo finančno pomagali nekaterim vrhunskim slovenskim glasbenikom.

Vse našteto in tudi letošnji bistveno večji poudarek na tradicionalnih prireditvah kot so »Lepo je res na deželi«, »Ohcet po stari šegi« ter tradicionalna nedeljska parada, pa nas navdajata z optimizmom, da bo Pivo in cvetje pričakalo častitljivo 50. obletnico pomlajeno in vsebinsko še bogatejše. To pa je najboljša in edina možna formula, da bodo v tistih šti-rih julijskih dneh Laško z veseljem obiskovali vedno novi obiskovalci.

Sestaviti enovito ekipo z istim ciljem iz to-liko različnih področij brez pozitivizma po-

sameznikov ne bi bilo možno. Upam si trditi, da bo vsem, ki so sodelovali pri organizaciji najlepša pohvala množičen obisk zadovoljnih obiskovalcev. Vseeno pa se mi zdi prav, da se na tem mestu kot glavni organizator zahva-limo tako glavnemu pokrovitelju, Občini La-ško in županu Francu Zdolšku ter njegovim sodelavcem, kot zaposlenim Komunale La-ško, ekipi Muzeja Laško, Laški pihalni godbi, Hortikulturnemu društvu Laško, Likovne-mu društvu Laško ter Društvu invalidov in Hiši generacij. Prispevek posameznikov, kot so Vlado Marot, Tone Vodišek, Nevenka Fan-tinatto, Gašper Salobir, Ivan Jelenc in mnogi drugi, ki jih je poimensko težko našteti, je tako neprecenljiv, kot je neprecenljiv prispe-vek številne ekipe zaposlenih iz Pivovarne Laško, ki že leta skrbi za tehnični del izvedbe prireditve, letos pa je še bolj trdo poprijela za delo, saj je v roke dobila organizatorsko žezlo.

Laščani, tako ponosni in zvesti tradicijam, našim gostom ponovno kličemo: "Dobrodošli v Laškem, dobrodošli na Pivu in cvetju!" •

Besedilo: Matej Oset

[ str. 2 ]

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •


Letos poteka že 48. prireditev Pivo in cve-tje. Gre za izjemno obsežen festival, ki pravzaprav za nekaj dni popolnoma spre-meni tok življenja v Laškem. Kaj pome-ni največja prireditev v Sloveniji za tako majhno občino, kot je Laško?Pivo in cvetje je tradicionalna prireditev, ki že skoraj petdeset let uravnava utrip življenja v našem mestu. Sama pobuda je nastala iz idej takratnih zanesenjakov v Laškem, v sodelovanju takratnega hor-tikulturnega društva Laško in Pivovarne Laško. Vseskozi so pri organizaciji te pri-reditve aktivno sodelovali tudi meščani La-škega, vsled tega je ta prireditev zelo vpeta v miselnost občanov. Sama prireditev je vseskozi organizirana v mesecu juliju, ko privabi v Laško v nekaj dneh preko sto tisoč obiskovalcev in Laško živi praktično noč in dan. Sicer pa se je občina Laško v preteklih letih v veliki meri usmerila v razvoj turizma in prav gotovo je ta prireditev eden od odlič-nih promotorjev prepoznavnosti občine in njene turistične ponudbe v širšem delu Evrope.

Kaj prinaša občini njeno aktivnejše sodelo-vanje pri organizaciji in izvedbi dogodka?

V letošnjem letu je sodelovanje z organi-zatorjem letošnje prireditve, to je Pivovar-no Laško, precej intenzivnejše, kar pome-ni za samo občinsko upravo izziv in tudi željo občine, da bo sama prireditev dobro organizirana.

Kakšni so odzivi občanov na dogodek, ki jim za nekaj dni spremeni dinamiko biva-nja? So ga sprejeli za svojega?Odzivi občanov so v veliki meri pozitivni in samo prireditev imajo, tako kot že leta, za svojo in bi se brez te prireditve počutili prikrajšane, saj je to v osnovi njihova pri-reditev, seveda pa so nekateri tudi malce nejevoljni. Verjetno pa bi bili še bolj kritič-ni, če prireditve ne bi bilo.Prav gotovo je Pivo in cvetje eden od do-godkov, ki ga lahko uvrstimo med najbolj odmevne prireditve v Sloveniji, saj je vanj vtkano mnogo napora in truda Laščanov ter njihovih doživetij, kar prav gotovo po-meni, da je ta prireditev zelo »naša«, na-menjena pa vsem, ki se radi zabavajo ob dobri glasbi, dobrem pivu ter si tudi radi ogledajo naše etno in ostale prireditve.Dobrodošli na letošnji prireditvi Pivo in cvetje in prav je, da je tudi vaša prisotnost del dogajanja na njej. •

Besedilo: L. P.

Intervju s predsednikom hor-tikulturnega društva Laško, Tonetom Vodiškom

Pogovor z županom občine Laško, gospodom Francem Zdolškom

Očarljivi cvetlični aranžmaji

Največji praznik v naši občini

Cvet je že od nekdaj močno sporočilno in estetsko orodje. In ni naključje, da je svoj prostor dobil tudi v Laškem in največji pri-reditvi na prostem v Sloveniji. Ste imeli morda tudi vi ali vaši predhodniki »prste vmes« pri izbiri imena festivala?Ob 750 letnici Laškega, to je bilo leta 1977, je v vašem časopisu, vaš tedanji direktor gospod Vodovnik opisal začetke »Piva in cvetja«. Gospod Vodovnik je bil na začetkih te prireditve tudi predsednik turističnega in hortikulturnega društva v Laškem. Piše, da so ob prvi, sicer skromni, toda toliko bolj prisrčni cvetlični razstavi leta 1963, ki jo je organiziralo takrat še mlado in delavno, leta l961 ustanovljeno Hortikulturno društvo Laško, člani takrat uvideli, da je potrebno nuditi domačinom in gostom nekaj več, nekaj posebnega in privlačnega, kar bi raz-gibalo ustvarjalne sile prizadevnih prebi-valcev mesta in okolice, obenem pa vrnilo Laškemu tisti turistični sloves, ki ga je v preteklosti že uživalo. Želja, urediti kraj, ki bi bil tudi po zunanjosti privlačen za doma-čine in goste, da bi se vedno radi vračali in odnašali najlepše vtise, je končno izobliko-valo geslo »Pivo – Cvetje«.

Koliko kilogramov, cvetov ali aranžmajev bo letos krasilo mesto ob savinji in koliko cve-tličarjev jo postavlja?

[ str. 3 ]



Etnologija izpričuje zgodbe ljudi, ki zazna-mujejo lastnosti prebivalcev še na mnoge generacije. Kaj vse je oblikovalo prebivalce laškega postavite na ogled na tradicional-ni nedeljski povorki ob zaključku festiva-la Pivo in cvetje v Laškem. Kaj vse je tam moč videti in kaj od tega bi izpostavili?Prav gotovo. Trudimo se, da delček naše preteklosti, življenje prednikov laške oko-lice na nek način predstavljamo tudi da-našnjim rodovom. Glede na to, da več ali manj predstavljamo okolico in ne samo mesto, je potrebno poudariti, da so ljudje v naših krajih živeli skromno, preprosto, da so večino stvari za preživetje ustvarili sami. Le nekaj drobnih stvari so nakupi-li v mestu ali pri potujočem prodajalcu. Na vsakoletni paradi v zadnjih nekaj letih poskušamo predstaviti delček tistega, kar kasneje predstavljamo na t.i. letnem pri-kazu, ki se bo tokrat zgodil v soboto, 25. avgusta v Jurkloštru. Žal je pri premika-jočem »gledališču« naše preteklosti tež-ko predstaviti celovitost našega snovanja. Etnografski del parade je sestavljen na začetku iz ohcetnega dela, kjer še enkrat z vožnjo v kočiji predstavimo letošnji po-ročni par, ki ga spremlja svatovščina in vsi, ki so imeli na ohceti kaj početi. V drugem delu pa predstavljamo delovna opravila, ki imajo letos skupni naslov: »Od setve do kruha«. V njem nam bodo člani kulturnih društev predstavili nekaj najbolj tipičnih opravil, ki bodo ponekod prežeta s šegami, od oračev in sejalcev, preko žanjic, mlati-čev, vožnje žita v mlin, mletje na žrmlje do priprave različnih pekarskih izdelkov.

Tradicionalna kmečka ohcet je začela po-stavljati temelje tradiciji že davno. Letos

boste poročili že 44. par. Koliko parov se prijavi (v povprečju) na ohcet in kakšna so merila izbora? Z ohcetjo so pričeli leta 1967, po dobrih sedmih letih pa jim je zmanjkalo moči in volje. Ampak, pohvalimo pa se lahko z najstarejšo ohcetjo na Slovenskem. Prav iz tega razloga je parov manj, kakor je stara prireditev, pa čeprav so nekajkrat poroči-li tudi po dva para. Z ustanovitvijo naše-ga Etno odbora smo kmalu dali pobudo o oživitvi ohceti, ki bi temeljila na naših, lokalnih pisnih virih. Tako letos že 25-tič, od 1987 leta postavljamo »Ohcet po stari šegi« na svetlo. Glede na to, da je razpis bolj ali manj vezan na lokalno območje, prav tako tudi kriteriji, ki dajejo prednost parom iz laške občine in tudi tistim, ki de-lujejo v kulturnih društvih, se zanj odloči le nekaj parov letno.

Po čem je vaša ohcet drugačna od drugih?Zagotovo je ohcet v svoji šegavosti in iz-virnosti drugačna od drugih. Pomembno je, da so najbolj tipični elementi ohceti vzeti iz vernih pisnih virov župnijske kro-nike iz sredine 19. stoletja v Šmiklavški fari, ki jih je zapisal takratni župnik Dra-gotin Ferdinand Ripšl. Mi na sami ohceti pokažemo le nekaj najbolj značilnih in posebej čustveno obarvanih prizorov iz ohceti: slovo neveste od doma, šranganje, snemanje venčka z glave, larmo za neve-sto in prihod neveste na ženinov dom. Za več ni bilo časa. Včasih so si ga vzeli tudi po več dni. Drugačna je tudi, da na ohceti sodeluje pravi par, ki se tudi zares poroči, del prizorov je igranih, vanjo pa vključuje tudi njihove starše, poročne priče in ostalo svatovščino. •

Besedilo: F. M.

O najstarejši ohceti na Slov-enskem smo se pogovarjali z Vladom Marotom, vodjem etnografskega dela prireditve

Kmečka ohcet vLaškem

Letos bomo Laško okrasili skupaj s komu-nalnim podjetjem in potrudili se bomo, da bo mesto lepo okrašeno. Poseben poudarek bo na mostu, kjer bo cvetje ostalo čez vso sezono v okras mestu.

Pa pri tem kdaj štejete ure?Ur res nismo nikoli šteli, toda prostovoljne-ga dela je bilo vedno ogromno. Še posebej prva leta, ko so članice pletle več sto metrov dolge vence. Saj so bila vsa okna in takrat še stari železni most oviti v vence zelenja in cvetja. Seveda je bilo vsako leto kako dru-gače. Ampak delalo se je z dušo in telesom.

Vaši aranžmaji pripovedujejo zgodbo - kakšno in kako nastane?Seveda, ob vsaki razstavi smo si zamisli-li neko zgodbo. Enkrat je bil poudarek na etnografiji, drugič vrsti cvetja, prikazu modnih smernic zasaditev v tistem letu ali kako drugače. Včasih so nam pomagali strokovnjaki, včasih smo se člani lotili dela sami. Vedno pa z veseljem in pričakovanjih po druženju.

Vsak cvet ima nek pomen, tudi njegova barva - kakšen aranžma bi pripisali priredi-tvi pivo in cvetje in zakaj? Vsekakor smo se vedno trudili, da je bilo pri cvetličnih aranžmajih nekaj vonja in barve po pivu. Čeprav je bilo v tem času vedno težko pripraviti razstavo, ker v tem letnem času ni dosti cvetja. V Laškem si kljub vsemu, pri samih aktiv-nostih za prireditev Pivo in cvetje, kot pri drugih dejavnostih, želimo vonja po suro-vinah, iz katerega varite vaše in naše pivo. •

Besedilo: M. R.

[ str. 4 ]



Godba z laškega je že vrsto let en izmed bolj prepoznavnih simbo-lov mesta. Kot razlagata Marko

Šantej in Gašper Salobir piše Laška godba svojo zgodovino že od leta 1862, častitljivi 150 letni jubilej pa bodo godbeniki prosla-vili prav na letošnjem Pivu in cvetju.

Laška pihalna godba skupaj z mažoretami in bobnarji predstavlja pravo pašo tako za uho kot za oči. Koliko članov štejete in ka-kšen je starostni razpon?Laško pihalno godbo sestavljajo pihalni orkester oz. godba, ki šteje približno 70 aktivnih članov, mažoretna skupina, ki skupaj šteje preko 50 članic in bobnarska skupina, v kateri deluje 10 tolkalistov. Naj-mlajši člani štejejo okrog 10 let, najstarejši pa že čez 75 let.

150 letnica bo obeležena tudi v okviru Piva in cvetja. Se nam obeta kaj posebnega?Ob letošnjem jubileju pripravljamo sko-zi vse leto več pomembnejših dogodkov. Tako smo v maju že gostili 32. tekmovanje slovenskih godb v koncertni težavnostni stopnji. V sredo, pred pričetkom prireditve Pivo in cvetje, bomo na Dan Laščanov otvo-rili razstavo ob 150-letnici, ki bo odprta vse

do jeseni. Ogledate si jo lahko v Muzeju La-ško. Na Pivo in cvetju bomo, kot vsako leto, sodelovali vsak dan. V večernih urah nas boste lahko spremljali na vrvežih po uli-cah Laškega in v nedeljo na tradicionalni povorki. Letošnja novost bo veličasten kon-cert na glavnem odru, v soboto ob polnoči. Na ta način se želimo pokazati širši publiki in jim predstaviti, da zna naša godba po-leg koračnic zaigrati tudi nekaj rockerskih skladb in priredb znanih slovenskih in sve-tovnih izvajalcev.

Kaj bi izpostavili kot najboljše v karieri vaše godbe doslej in katere prelomnice so bile za vas najpomembnejše? Težko je v 150 letih izpostaviti ravno eden ali dva pomembnejša dogodka, saj ima vsak svoj pogled na celotno sliko in doga-janje v godbi. Če izpostavimo morda samo nekaj letnic: vsekakor je najpomembnejša ustanovitev godbe leta 1862 s strani Fran-ca Klepeja. Kot drugo bi izpostavili leto 1985, ko je pokroviteljstvo nad godbo pre-vzela Pivovarna Laško. Z njeno pomočjo so namreč godbeniki dobili tako nove in-strumente kot tudi uniforme. Prav tako je pomembno povezovanje in sodelovanje z Glasbeno šolo Radeče, podružnica Laško,

saj tako skrbimo za stalen pritok mladih in nadobudnih glasbenikov v naš orkester.

Laška pihalna godba velja za eno boljših tudi po svojih dosežkih. S katerimi se naj-raje pohvalite?V zadnjih letih lahko izpostavim še tek-movalne dosežke. Pred 15 leti se je godba prijavila na tekmovanje v tretji težavnostni stopnji in od takrat se je tekmovanj udele-ževala redno. V samo 11 letih nam je uspelo iz tretje težavnostne stopnje priti v najtež-jo, koncertno skupino, kjer smo letos na tekmovanju v Laškem osvojili srebrno pla-keto. Še posebej uspešno je bilo lansko leto, ko smo se iz mednarodnega tekmovanja v Splitu vrnili kot najuspešnejši orkester; prejeli smo zlato plaketo s posebno pohvalo in nagrado za najboljšega dirigenta. Zma-gali smo tudi na tekmovanju v Ormožu za pokal Vinka Štrucla. Poleg tega smo še vedno aktualni državni prvaki v korakanju in v show programu, kar nam zagotavlja redna povabila na gostovanja v tujini. Tudi mažorete so že nekaj let najboljše v državi in se z evropskih tekmovanj vsako leto vra-čajo z odmevnimi rezultati. •

Besedilo: Laura Šmih

Laška pihalna godba

[ str. 5 ]



Laška Godba bo na Pivu in cvetju proslavila svojih 150 let

Vsak nadebuden glasbenik se običajno zač-ne učiti s posnemanjem drugih. Katera je tista prelomna točka, ko ste odkrili svoj la-sten glasbeni izraz? Kdaj ste se prvič zave-dli, da postajate dober kitarist?Kitaro sem začel igrati pri dvanajstih letih in verjetno sem napredoval dokaj hitro, saj sem pri trinajstih ali štirinajstih letih že imel občutek, da kar dobro napredujem.

Kdo so vaši najljubši kitaristi sedanje gene-racije? Derek Trucks, Joe Bonamassa, Luther Dickinson.

V preteklosti je veliko glasbe nastajalo v času vojn ali kriz. Menite, da potrebujemo nove Dylane, Cohene in Guthrieje – glas-benike z več družbeno kritičnega naboja v glasbi? Vsekakor. Mislim, da bi več ljudi moralo pisati o problemih, s katerimi se soočamo v svetu. Ogromno čudovite glasbe, ki je preživela vse do danes, se je rodilo iz pro-testov. Ljudje so danes postali brezskrbni ali otopeli. To običajno ustreza vladajočim, ki si ne želijo, da bi ljudje pisali protestne pesmi.

Kako vi, kot izkušen glasbenik, razmišljate o trenutnem stanju rock glasbe na globalni sceni in v svetovnih medijih? Kako vidite prihodnost rocka?Nihče si ne želi poslušati povprečnega roc-ka, zato morajo biti glasbeniki, ki si želijo igrati rock, pripravljeni na primerjavo z imeni, kot so Pink Floyd, Rolling Stones, Jimi Hendrix, Grateful Dead in Led Zeppe-lin. Za posameznika je to lahko dejansko izredno zastrašujoč položaj, ki pa obenem ponuja navdih in glasbeni izziv ter mu omogoča napredek. Mislim, da svet potre-buje svež val kakovostnega rock and rolla.

Že dvajset let vsako leto ob Božiču v vašem rojstnem mestu Asheville prirejate dobro-delni koncert (Warren Haynes presents Cristmas jam – op.a.), katerega prihodki so namenjeni neprofitni organizaciji, ki gradi bivališča za revne po celem svetu. Kako se počutite, ko se sprehodite po ulici Warrena Haynesa v Ashevillu?To mi je v čast. Zavedanje, da smo s pomo-

čjo igranja glasbe ljudem zgradili domove v domači soseski in drugod po svetu, pa je čudovito.

Gov’t Mule in ABB sta prepoznavni tudi kot dve najboljši »jam »skupini na svetu. Pogo-sto se vam na koncertih pridružijo gostje. Kaj po vašem mnenju potrebuje glasbenik, da se počuti dovolj sproščenega za jam v

[ str. 6 ]



Warren Haynes: »Nihče si ne želi poslušati povprečnega rocka«

Bojan Cizej

Letošnji dobitnik grammya za življenjsko delo in nominiranec za najboljši blues album Warren Haynes, ki velja za enega vrhunskih blues rock kitaristov na svetu, bo s skupino Gov’t Mule v četrtek, 12. julija, prvič nastopil v Sloveniji. Legendarni kitarist meni, da svet potrebuje glasbenike z več družbeno kritičnega naboja v glasbi, obenem pa pove tudi nekaj o svojih začetkih, navdihih, dobrodelnosti in seveda glasbenih uspehih.

[ str. 7 ]



Letos glasba za vse okuseNa največji prireditvi v Sloveniji bo tako

kot lansko leto glasbeni program žanrsko raz-deljen na treh različnih odrih.

Oder Laško Club na občinskem dvorišču bo letos namenjen tistim obiskovalcem, ki radi v družbi prijateljev posedijo v nekoliko bolj umirjenem vzdušju ter prisluhnejo vr-hunskim glasbenim izvajalcem. Tako bodo lahko v četrtek prisluhnili dobitnikoma me-censke podpore Skupine Laško skupini Ma-nouche, ki v zadnjem času navdušuje s svojim edinstvenim glasbenim stilom ter skupini Artbeaters, triu vrhunskega harmonikarja Ju-reta Torija ter mladi pevki Ditki. Petek bo na tem odru potekal v znamenju dinamičnega združevanja klasike, jazza in bluesa Jezdecev prostranih dimenzij, prav tako prejemnikov mecenske podpore Skupine Laško, večer pa bo zaokrožil Ensemble Ankaran s pesmimi legendarnega Frana Milčinskega Ježka. Tudi letos bodo na Pivu in cvetju nadaljevali tradi-cijo ter soboto na odru Laško Club namenili eni od slovenskih glasbenih legend. Tokrat bo potekala v znamenju 30-letnice skupine Avtomobili, po tradicionalnem ognjemetu pa se bo zaključila z „jam sessionom“ številnih glasbenikov, ki bodo sodelovali na letošnji prireditvi, seveda pa bodo ob odru dobrodo-šli tudi vsi drugi obiskovalci, ki se z glasbo ukvarjajo ljubiteljsko.

Dogajanje na odru Bandidos na Trubarje-vem nabrežju v četrtek, 12. julija, bo navduši-lo ljubitelje klasičnega rocka ter bluesa s po-sebej izostrenim okusom, saj prihaja v goste ameriška skupina Gov't Mule, znana pred-vsem po izjemnih koncertnih nastopih. Usta-novitelj skupine in eden najboljših blues rock

kitaristov na svetu Warren Haynes, je letos prejel tudi grammyja za življenjske dosežke. Na tem odru bodo v četrtek nastopili še Trio Oko in Tinkara Kovač. Petek bo dogajanje na odru Bandidos namenjeno nekoliko ostrej-šim zvokom. Nastopili bodo hrvaški punkerji Hladno pivo ter vedno atraktivni Mi2, ob njih pa še skupina Kill Kenny, dobitnica mecenske podpore Skupine Laško. Sobota bo na najve-čjem glasbenem prizorišču v Laškem pote-kala v znamenju nastopa skupine Tabu ter obeležitve 150-letnice Laške pihalne godbe, ki se bo predstavila s priredbami rockovskih klasik z gostom Matjažem Jelenom, ki bo s svojim Jelen bandom tudi zaključil sobotno glasbeno dogajanje na tem odru. Ob naštetih se bosta v sobotnem programu predstavili tudi zelo perspektivni slovenski skupini Low Peak Charlie ter D'neeb.

Dogajanje na odru Laško Zlatorog na Aškerčevem trgu bo tudi letos namenjeno vsem tistim, ki se najraje zabavajo ob doma-čih zvokih. Tako bodo v četrtek nastopili Mo-drijani in Mambo Kings, v petek bodo obisko-valci gotovo uživali ob znanih Avsenikovih melodijah v izvedbi ansambla Saša Avsenika z gostom Alfijem Nipičem, ki letos praznuje 50-letnico delovanja. Za nekaj obmorskega pridiha bo poskrbel Slavko Ivančič s klapo So-linar, prisluhnili pa bodo lahko tudi perspek-tivni pevki - laščanki Manueli Brečko. Tudi v soboto bo ob odru Zlatorog poskrbljeno za za-bavo pozno v noč, saj prihajata v goste Tanja Žagar ter skupina Rock Partyzani. •

Besedilo: V. G.

živo na odru?Umetnost »jammanja« je edinstvena. Sam sem odrasel v času, ko je večina glasbeni-kov improvizirala, zato se mi zdi tak način igranja naraven. Morda to manj velja za glasbenike, ki so odrasli v drugem časov-nem obdobju, zato je »jammanje« na odru z drugimi glasbeniki produkt priprave na koncert. Zahteva pa ogromno koncentraci-je, zavedanja in poslušanja drug drugega, česar pa vsakdo ni zmožen.

Kljub številnim avtorskim albumom, na koncertih s skupino Gov’t Mule igrate tudi številne priredbe rockovskih klasik. Zakaj?Ponavadi traja naš koncert okoli tri ure. Menim, da je dobro nekoliko spremeniti ri-tem koncerta in vključiti nekatere priredbe. Včasih kakšno pesem priredimo, ker si jo preprosto želim zapeti ali pa gre za pesem, za katero si želim, da bi jo napisal. Ponava-di pa izberemo pesmi, za katere vemo, da lahko v njih najdemo svoj glasbeni izraz, ki je drugačen od originala. Celotna scena jam skupin v Ameriki je osredotočena na to filozofijo, zato je na stotine skupin, ki počnejo enako. Še več. Celo današnji zna-ni umetniki avtorji, kot so Tom Petty, Elvis Costello in Crosby, Stills & Nash prirejajo pesmi svojih sodobnikov, kar se mi zdi lep kompliment za avtorja.

Pogosto lahko preberemo, da ste vodilni kandidat za prevzem naslova “Najbolj delo-ven človek v zabavni industriji” od pokojne-ga Jamesa Browna.Sam se nikoli ne bi mogel primerjati z le-gendarnim Jamesom Brownom, vendar imam dobro službo, tako da je delati za-bavno.

Ste eden izmed najboljših blues rock kita-ristov na svetu. Letos ste prejeli tudi gram-myja za življenjske dosežke s skupino The Allman Brothers Band (ABB), ki je ena naj-bolj vplivnih ameriških rockovskih skupin, sodelovali ste z nekaterimi največjimi glas-beniki v rockovski zgodovini… Ste zadovolj-ni s svojimi dosežki? To ni lahko vprašanje. Sem izredno pono-sen na svoje dosežke, hkrati pa mislim, da kot človeška bitja vedno stremimo k bolj-šemu. Tako tudi sam še vedno pričakujem svojo najboljšo ploščo. •

Besedilo: V. G.

[ str. 10 ]



[ str. 11 ]



Športne aktivnosti na Pivu in cvetju

Pivo Laščan

Pivo in cvetje bo potekalo tudi v znamenju športa, saj bo v Laškem premierno predstavljena nova igra

z vodo in žogo – JET BALL. Pri omenjeni športni novosti, ki traja 10 minut, igralca (vsak na svoji strani igrala) preko koman-dnega pulta z gumbi vodita in usmerjata napihljivo žogo z vodnimi curki v naspro-tnikov gol. Vsak gumb aktivira določeno usmerjen curek - horizontalni imajo vlo-go napada, vertikalni pa obrambe. Igralo bo postavljeno na Ploščadi pri kulturnem centru ves čas prireditve, kjer bo vabilo k igri tako otroke kot odrasle, le vode se ne smejo bati. Čisto zaresno tekmovanje z nagradami za najboljše se bo začelo v sre-do, 11. julija, ko bodo napravo “preizkusili”

laški gasilci, od četrtka, 12. julija, do sobo-te, 14. julija, pa bodo potekala tekmovanja obiskovalcev.Obenem pa bo potekal sedaj že tradicio-nalni 10. DRIBL turnir v ulični košarki, ki je v zadnjih letih postala ena izmed naj-bolj prepoznavnih športnih panog pri nas, saj pridobiva tako na ugledu kot na številu privržencev – pa naj gre za tekmovalce ali gledalce. Turnirja ulične košarke DRIBL, ki že deset let zapored poteka v sklopu pri-reditve Pivo in cvetje, se vsako leto udeleži med 12 in 15 ekip. Letos se bodo te med seboj pomerile v soboto, 14. julija, od 11. ure naprej, na igrišču OŠ Primoža Trubar-ja Laško. •

Besedilo: S. O.

Pivo Laščan je posebno pivo, saj ga Pivovarna Laško vsako leto napolni izključno za Laščanke in Laščane.

Omejeno serijo Laščana za Laščane vari pivovarna že drugo desetletje. V ljubezni do svojega okolja in kot poklon občanom napolni zgolj toliko steklenic, da vsak La-ščan ob vpisu v častno knjigo prejme svo-jo. Tako bo tudi letos ob Dnevu Laščanov, v sredo, 11. julija ob 19. uri na občinskem dvorišču, kjer bo pivo Laščan na razpolago vsem občankam in občanom. S tem pa se bo tudi uradno začel eden največjih slo-venskih festivalov na prostem, ki ga že 48. zapored gosti to mesto piva in cvetja. •

Besedilo: M. R.

[ str. 12 ]





[ str. 13 ]

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

julij 2012

[ str. 14 ]

O pivu – cvetjuPivo in cvetje spet se je pričelo,celo Laško mesto spet bo bolj veselo.

Šankov polno je povsod,da nihče žejen ne bo šel od tod.

Zato kdor praznovat želi, hitro naj v Laško pohiti.

Mesto s cvetjem je okrašeno,prav za praznik, prirejeno.

Pivo razno toči se,kakšnega kdor hoče le.

Lahko pivo je zato,da nihče napil se ga ne bo.

A črnega pije le ta ,ki na pivo se spozna.

Zlatorog pa je najbolj priznan,saj pije ga skoraj vsak pivec znan.

Za ples pa muzika igra, na vseh koncih laškega.

Pa še ognjemet vam bo,razsvetlil celo nebo.

Zato pridite vsi tja, kjer Laško pivo je doma.

Besedilo: Štefanija Belej

Dan odprtih vrat Pivovarne Laško

Po odličnem odzivu na lanski spre-jem obiskovalcev, ko si je proi-zvodnjo piva ogledalo prek 1.200

obiskovalcev, bo Pivovarna svoja vrata ponovno odprla v sredo, 11. julija 2012. Leta 2010 je pivovarna svoja vrata odprla po dolgih 19 letih premora, dogodek pa je bil uvrščen v sklop aktivnosti praznovanja 185 letnice delovanja Pivovarne Laško. Kot

odlična gostiteljica, bo pivovarna tudi to-krat obiskovalcem na razpolago dodelila dovolj strokovnih sodelavcev za izvedbo zanimivega ogleda zibelke Laškega piva, dogodek pa se bo zaključil ob t.i. pivski pogostitvi in zvokih laške pihalne godbe z nastopom mažoretk, ki bo ob 15. in 17. uri. •

Besedilo: Rok Nemec



laski pivar 25 2012 posamezne web

Documents