laski pivar 24 2012 web 01

Živeti z manj in v duhu recesije

• leto XXII • maj 2012 • • številka 24 •

Blagovne znamke - naša preteklost, moč in prihodnost str. 3

Skupina Laško uspešna v prvem četrtletju str. 2

Majsko sonce ogrelo prodajne celice SPL str. 9

[ str. 1 ]

RECESIJA

Težko bi rekli, da je prišla tiho in po prstih. O njej smo se pričeli pogo-varjati že pred davnimi štirimi leti,

ko sta se za vse v naši domovini še bolj ali manj cedila med in mleko. Svet je bil lepši, kot se je zdelo. Gospodarstvo preko luže se je začelo ohlajati, pivovarji pa smo se začeli pogovarjati o tem, kar nas čaka. In seveda kje in kdaj.

Recesija. Verjetno najbolj uporabljena beseda v zadnjih letih. Upal bi si celo trditi, da je po uporabi krepko pometla z besedo tajkun.

Kakorkoli obrnemo, nas sosledje teh besed vodi k spremembam. Čeprav se vsi zavedamo, da so spremembe edine, ki nas poleg davkov in matilde ne pozabijo, jih nihče ne mara. Tako kot drugih dveh ne. Pravočasno zaznavanje sprememb je seveda zgolj dobra lastnost, dejanja pa so tista, ki nam omogočajo preživeti. Gorivo

za dejanja je strah. Beseda, ki jo neradi priznamo ali povemo na glas. Sicer pa naj-močnejše človeško čustvo, ki nam omogo-ča preživetje. Tako pravi gospod Ćurić. Nas je bilo dovolj strah, da smo zaznane spre-membe pričakali s premišljenimi dejanji?

Še vedno smo tu. Sposobni kupcem po-nuditi brande, ki so del njihovega vsakda-na. Poslujemo tako, da bomo letos bankam lahko vrnili za 40 milijonov eurov obve-znosti. Kljub optimizaciji sponzorskega portfelja, smo še vedno največji sponzor slovenskega športa in nenazadnje smo tudi med najaktivnejšimi sponzorji. Ukvarja-mo se s stroški in lastnikom dokazujemo, da jih obvladujemo, okolju pa, da smo re-sen partner, ki hoče največ. A za pošteno ceno. Imamo kaj braniti in vredno je. Če tega nismo sposobni, potem je bolje, da gremo domov in zadnji ugasne luč. Svet se spreminja. Četudi bi želeli da obstane, se

bo vrtel naprej. Kdor se ne bo spreminjal, bo samo še del zgodovine. Še nekaj časa ne bomo videli gospodarskega razcveta, ki smo ga bili vajeni v preteklem desetletju. Če na svet pogledamo iz višine, je zagoto-vo enostavnejši. Če to počnemo med letom skandinavske zračne flote, opazimo, da so prebivalci severne Evrope brez težav spre-jeli sončno energijo, ki jo z večine streh lovi moderna tehnologija. Opazimo tudi, da vozičke stevardov krasijo POS termina-li. Vse, razen kave, čaja in vode je plačljivo. Potniki pa se obnašajo racionalno.

Svet je še vedno lepši, kot se zdi. Pred-vsem za tiste, ki so pripravljeni na spre-membe. Komaj čakam, da pristanemo in začnemo z dejanji na zdravih temeljih, z dobrimi idejami in nameni. •

Besedilo: Jure Struc

V sredo, 22. maja 2012, so člani na 48. seji nadzornega sveta spre-jeli in potrdili letno poročilo za

poslovno leto 2011, ter se seznanili z re-zultati poslovanja Skupine Laško v prvem četrtletju. Skupina posluje v skladu s pla-nom za letošnje leto in je v tem obdobju prodala za 717.000 hl vseh pijač. Člani nadzornega sveta so se seznanili z infor-macijami glede reprograma posojil, ana-lizo stroškov in postopki dezinvestiranja.

Čeprav je prvo četrtletje za proizvajalce pijač nesezonsko obdobje, so članice Sku-pine Laško prodale za 717.000 hl pijač, kar predstavlja 18 % celoletne prodaje. Na domačem trgu je skupina prodala 7,8 % manj, na tujih pa 25 % več pijač kot v ena-kem obdobju lani. Čeprav so gospodarske razmere izredno zahtevne, se v skupini nadejajo, da bodo začeti trend prodaje uresničili tudi v drugem četrtletju. Ob dobrem poslovanju bosta obe pivovarni že

letos vrnili več kot 20 milijonov EUR dol-ga in plačali dobrih 20 mio EUR obresti.

Nadzorni svet se je seznanil s poročilom uprave o dogovorjenem refinanciranju fi-nančnih obveznosti. Sklenitev dogovora o reprogramu posojil z bankami upnicami je bil primarni poslovni cilj uprave v za-dnjih letih, saj omogoča finančno stabili-zacijo družb skupine in njihovo nemoteno poslovanje. Podrobnosti dogovora se glede na ročnost reprograma razlikujejo pri po-sameznih bankah, vendar dogovor omo-goča nemoteno poslovanje družb, njihovo likvidnost in ključna vlaganja v trženjske aktivnosti na najpomembnejših trgih.

Za uresničitev ciljev iz poslovnega na-črta in za nemoteno odplačilo glavnice in obresti, bo Skupina Laško nadaljevala s po-stopki dezinvestiranja, po drugi strani pa sprejela določene ukrepe na področju ob-vladovanja stroškov in povečanja prodaje.

Nadzorni svet se je seznanil, da do 7.5.2012 ni bila podana nezavezujoča po-nudba za nakup družbe Večer. Kljub temu so posamezni zainteresirani izrazili inte-res za nadaljevanje razgovorov za nakup. •

Besedilo: V. G.

[ str. 2 ]

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •


Skupina Laško uspešna v prvem četrtletju

Bojan Cizej

Nadzorni svet potrdil letno poročilo Pivovarne Laško in skupine za leto 2011

[ str. 3 ]



Znamka, zgodovina in zgodba

»En espresso in stekleničko Radenske prosim,« rečem, ko želim kratko kavo in mineralno vodo. Kdaj točno in kako je mineralna voda postala Radenska in zakaj se kljub vsem ostalim mineralnim vodam odločam za Radensko, pa bo tema več delnega pisanja o eni najpomembnejših tem zahodnjaške kulture – znamki. V našem primeru blagovni.

Z blagovnimi znamkami se ukvar-jam nekaj več kot 20 let, najbrž od takrat ko sem se naučil da

ima čokolada z avstrijskega Metroja v zelenem ovoju lešnike, tista v rdečem pa ne. Lahko bi rekli da je definicija znam-ke otročje lahka: »Ime izdelka, ki nam vzbudi točno določene asociacije. Njen namen je razlikovati izdelek z znamko od ostalih izdelkov«. Če to razlikovanje ni bilo posebej pomembno, ko smo lahko izbirali med dvema različnima tipoma Elank in tremi velikostmi smučarskih čevljev, je to ob današnji evforično pisa-ni in nadvse razgibani ponudbi enakih izdelkov, še kako pomembno. (opomba avtorja: Elanke še nekoliko časa obdržite v glavi, se še vrnemo k njim.)

Ideja. Rešitev. Identiteta. Asociaci-je. Razlikovanje. Ti pojmi bi nekako lahko povzeli ključne naloge znamke. A vse skupaj ne zdrži presoje, če tega ne znamo povedati na pravilen način.

Povedati na pravilen način pa pomeni povedati kot zgodbo. Vse je v pripovedo-vanju zgodb. Od tod izvira vrsta variacij vprašanja, ki jih po stari šegi postavljajo sodelavci z ostalih področij poslovanja podjetja: »Če je tako preprosto, zakaj že moramo za to toliko plačati?!«. Vpraša-nju podobno kratkega odgovora ni, naj-prej je vzdih potem pa: »OK, gremo še enkrat od začetka«.

Od rimskega sandala, Ghengis Khana do prvih znamk mila

Kje in kdaj se je torej razvil moderni mit marketinga in blagovnih znamk?

V grobem nekje pred 120 leti v Zdru-ženih državah, ko je pet proizvajalcev ne-kako hotelo prodati tablico mila naključ-nemu potrošniku. V bistvu že pred tem, ko je kmet prodal sode z vžganim pri-imkom po treh okoliških vaseh, ker ga je kateri od lokalnih dobrovoljčkov hvalil po krčmah. Morda še veliko pred tem – v času ko je svet trepetal pred imenom Genghis Khan. Pravzaprav bi znalo biti še nekoliko pred tem, ko je rimski vojak raje kot bos, po belih rimskih cestah ho-dil v epsko opevanem sandalu. Morda še kakšno leto prej … a omejili se bomo na znamke blaga in storitev. Marsikaj lahko namreč razumemo kot znamko.

Torej v ZDA ob koncu 19. stoletja, ko je industrija blaga široke proizvodnje dobi-la pravi zagon, izdelke in mila pa je bilo naenkrat treba različno poimenovati, pakirati, postaviti ceno, pozicionirati in predvsem … promovirati (marketing se v bistvu prične na črko P).

Zgodba, mati vseh znamk

Ni minilo dolgo, ko je bilo imen za vr-ste mila toliko, da zgolj ime ni bilo več dovolj, pa četudi eni pravijo, da vrtnica diši enako, če ji rečemo Brie. Pričelo se je pisanje in pripovedovanje zgodb. In prav mila so prebila led in vnesla zgodbo v zgodovino znamke, ko so na prelomu 20. stoletja svoje znamke oglaševale v ra-dijskih »nadaljevankah«, ki so se prav na višku napetosti nadaljevale s preprostim sporočilom »Kupite naše milo«.

Če skočimo nazaj k smučem - ko smo izbirali med rdečimi in plavimi Elanka-mi, smo želeli tiste, ki so bile bolj po-dobne Križajevim ali Stenmarkovim. S tistimi se pač zmaguje in mi želimo biti del te zgodbe.

Od takrat so temelji ostali na istem mestu: potrebujemo dobro zgodbo, ki ji bo naš ljubi potrošnik verjel, zaupal, si jo zapomnil, bil pripravljen deliti z ostalimi in jo priklical iz podzavesti, še preden bo stal pred polico z mili. Ko bo vse to »stalo«, ne bo iskal mila, ampak Palmolive. Ne bo iskal mineralne vode, ampak Radensko. In ne piva, temveč Union…sem napisal jaz, pivec Laškega. Ampak znamka je zgodba in vsak verja-me tisti, ki se ji pusti najbolj prepričati.

Na CEO-vsko vprašanje »Zakaj mora-mo za to toliko plačati?« odgovorim na-slednjič, povedal sem namreč, začnimo pri začetku in osvojimo osnove. •

Besedilo: Miha Raušl

blagovne znamke - naša preteklost, moč in prihodnost

Odlična voda je že skozi zgodovinsko izročilo primer-jalna prednost Pivovarne Laško in pomembna surovi-na za proizvodnjo njenih izdelkov. Ni naključje, da se

je leta 1999 trgu predstavila ustekleničena voda pod blagovno znamko Oda.Na zelo redko poseljenem območju v Rimskih Toplicah, se sredi gozda nahaja izvir Lurd, iz katerega se črpa izvirska voda Oda. Izvir varuje zaščitni sloj dolomitov, skozi katerega voda potu-je desetletje. Prav zaradi počasnega pretakanja in precejanja je samoočiščevalna sposobnost vodonosnika povečana, zato so vplivi s površine zanemarljivi oziroma jih ni. Vse to pa izvirsko vodo Odo po kakovosti uvršča v sam evropski vrh. Pivovarna Laško je poleg tega upravljavec vodovodov v Občini Laško, vo-dovodno omrežje s katerim upravlja meri 300 km in ima 2.613 priključnih mest, kakovostna voda pa je zagotovljena iz štirih vodovodnih območij. Tako kot ostali polnilci embaliranih vod tudi Pivovarna Laško upošteva vse predpise in kakovostne stan-darde, kar potrjuje tudi s pridobljenim standardom HACCP, ki zagotavlja proizvodnjo varnih in zdravstveno ustreznih živil.

Oda sledi trendomOda se je po 13 letih odločila, da je čas za osvežitev. Zato je od-

vrgla staro papirnato etiketo in se odela v svežo, prenovljeno po-dobo, s PP (poli-propilensko) etiketo. Tako lahko sedaj plastenko po uporabi brez slabe vesti odvržete v zabojnik za plastenke, saj PP etikete za razliko od papirne etikete ni več potrebno ločevati od plastenke. Za poletno »rajžanje« pa smo pripravili tudi novo, priročno pakiranje šestih 0,5l plastenk.

Skladno s trajnostnimi načeli Pivovarne Laško je tudi pla-stenka Oda od leta 1999, ko je prišla na trg pa do danes, odvr-gla nekaj svoje teže. Plastenka 0,5l je namreč »shujšala« za 20 odstotkov. Vsi naši napori so usmerjeni v to, da težo plastenk še znižamo, seveda v okviru omejitev, ki jih postavlja proizvodnja in logistika ter statika (oblika) plastenke.

Najboljši športniki pijejo OdoPivovarna Laško v svojem odgovornem ravnanju od nekdaj ogro-

mno vrača v svoje lokalno okolje kot tudi v širši slovenski prostor, predvsem v obliki podpore športa in kulture. Tako je Pivovarna Laško sponzor Olimpijskega komiteja Slovenije vse od njegovih začetkov, voda Oda pa od svojega vstopa na trg v letu 1999, ura-dna voda Teama Slovenie (slovenske olimpijske reprezentance). Letos je olimpijsko leto, organizatorji poletnih olimpijskih iger v Londonu že mrzlično odštevajo dneve do uradne otvoritve, se-stavljajo se ekipe najboljših športnikov ki bodo zastopali barve svojih držav, vsi ljubitelji športa pa se veselijo, da bodo navijali za svoje varovance. Od doma ali v živo, na veličastnem prizorišču.

Poletite z nami v London

Na olimpijske igre je vezana nagradna igra Oda, v kateri po-trošnike vabimo da zbirajo zamaške Ode in se hkrati potegujejo za lepe nagrade, svoj spomin pa lahko urijo v spletni igrici na Fa-cebooku. Nagradna igra združuje tudi dobrodelnost in ekološko osveščenost, saj bomo skupaj z Zvezo prijateljev mladine zbirali zamaške in otroke v delavnicah osveščali o pomenu zbiranja, ločevanja in recikliranja odpadne embalaže.

Nagrade v nagradni igri so zanimive, dva srečneža, ki bosta prejela glavni nagradi pa si bosta izbrala vsak svojega spremlje-valca, s katerim si bodo v živo ogledali Olimpijske igre v Londo-nu. Kot sponzorji OKS-a podarjamo dva tridnevna aranžmaja za dve osebi z ogledom košarke in atletike, kjer bodo lahko navijali za našega Primoža Kozmusa v metu kladiva, kot tudi kronskega bisera olimpijskih iger – sprinta na 100 m.

Več na: www.facebook.com/OdaVoda. •

Besedilo: Simona Oset

Oda. Žejna zmage!

[ str. 4 ]



NAGRADA ZA BRALCE PIVARJA

Prvih 15 pošiljateljev zgornje ilustracije londonskih znamenitosti prejme otroško majico Oda, v London po zmago. Ilustracijo s svojimi podatki (ime, priimek in naslov) pošljite na: Uredništvo Laškega pivarja, Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško, najkasneje do 15. junija 2012.

[ str. 5 ]



[ str. 6 ]



Zlatorog osvaja vrhoveZlatorog je več kot uspešno za-

čel osvajati lokacije Zlatorogove transverzale ponosa 2012. To leto

je med 12 lokacijami kar 9 novih. Skupaj pa družina članov Zlatorogove transver-zale ponosa šteje že 21 planinskih domov, katerih glavne poti so markirane s tabla-mi transverzale, na vrhu pa se bohotijo totemi, ki so opremljeni z vrečkami za odpadke, s tablami o planinskem bontonu ter stiskalci pločevink.

Odličen začetek transverzale na primorskem

Prvič v tem letu smo po poteh Zlatoro-gove transverzale ponosa zakorakali 28. aprila, ko se je na Tumovi koči na Slavniku v častno zlatorogovo vpisno knjigo vpisalo kar 609 pohodnikov. Videti je bilo veliko poznanih obrazov, ki so pohode transver-zale obiskovali že v letu 2011, nekateri celo v 2010. Tako so se številni po daljšem premoru ponovno srečali in se poveselili skupaj z moderatorjem Gregorjem in ani-matorjem Andrejem. Ta sta navzoče zaba-vala z novimi animacijskimi igrami, ki so izvabile obilico smeha in prinesle bogate nagrade. Številni prisotni so se pred spu-stom v dolino strinjali, da se vidimo tudi na katerem od naslednjih dogodkov tran-sverzale, če ne celo na vseh.

Ledeni možje so zaobšli Kamniško Bistrico

Po Tumovi koči smo se 12. maja odloč-no, kljub neravno najboljši vremenski na-povedi, podali proti planinskemu domu v Kamniški Bistrici. Dobro označena pot

nas je vodila po Koželjevi poti, ki zaradi naravnih lepot jemlje dih človeku. Med potjo, ki vseskozi vodi ob reki in skozi gozd, si je bilo moč ogledati tudi zelo lepo sotesko Predaselj. Po prihodu na cilj ni manjkalo dobre volje, plesa in veselja, za kar sta poskrbela animatorja ter glasbena skupina mladih fantov. Ti so si nadeli ime po najvišjem vrhu kamniško-savinjskih

Alp – Grintovcu (2558m). Na trenutke je bilo plesišče celo premajhno, da bi lahko vsi zaplesali. Zbrani so se lahko pomerili v nagradnih igrah, tudi v novi igri ˝skupin-sko smučanje ,̋ ki je še kako zabavala tiste, ki so le gledali, saj so se tekmovalci pogo-sto znašli na tleh. V popoldanskih urah je zbrane malce presenetil dež, a kljub temu zabave željnih ni prestrašil. Na ta dan smo v vpisni knjigi našteli kar 474 pohodnikov.

Domačini mu pravijo ¨Štajerski Triglav¨, to je Boč

Po nekaj deževnih dneh, smo se na sončno sobotno jutro 19. maja, odpravili na Boč, na že tretji pohod transverzale. Pri planinskem domu, ki stoji malce pod vr-hom, se je zbralo kar 476 pohodnikov, ki so do tam rabili približno uro in pol hoda. Zbrani so lahko sodelovali v zanimivih in bogato nagrajenih animacijskih igrah, kot sta ˝nabiranje zlatnikov˝ ter ˝planinski biljard ,̋ kjer ni manjkalo tudi zabave in smeha.

Naslednji pohod je bil na planinski dom na Jančah, o katerem pa se bomo razpisali v naslednji številki Laškega pivarja. Do ta-krat vas vabimo, da se tudi sami udeležite katerega izmed pohodov transverzale, po kateri stopa tudi naš Zlatorog. •

Besedilo: Rok Nemec

[ str. 7 ]



In ponovno je bilo zgrajeno gostišče na novi lokaciji.

Po 110 letih tradicije je bilo leta 2011 zgrajeno novo gosti-šče Grof, ki navkljub drugačnim časom in spremenjenim navadam ohranja osnovno poslanstvo starega gostišča, to je kvalitetna ponudba in zadovoljni gostje. Današnja go-stinska ponudba temelji na tradicionalni domači lokalni kuhinji, ki jo ponujajo v restavraciji ˝a la cart˝ žaru na oglju in piceriji.

Gostišče razpolaga skupaj s kar 430 sedeži; Restavracija ima 250 sedežev, terasa 60 in picerija 30. Gostišče raz-polaga še z dvema sobama s po 50 in 40 sedeži.

Idealna lokacija ob avtocesti Ljubljana - Celje

Gostišče Grof je na izvozu avtoceste Ljubljana – Celje v obe smeri oddaljena le nekaj 10 metrov, zato je vedno bolj priljubljeno gostišče med Slovenci, primerno tudi za ve-like skupine ob praznovanjih jubilejev, porok, turističnih potovanj skupin, itd.

Prepoznavni postajajo tudi s ponudbo sobotnih in nedelj-skih kosil, zato ne pozabite na rezervacijo. Želimo vam obilo kulinaričnih užitkov in nazdravljamo z odličnim Laškim pivom. •

Besedilo: Gorazd Šetina

Vztrajnost in kvaliteta ohranila 100 letno tradicijo gostišča Grof iz Vranskega

Gostinla GROF, Čeplje 12, 3305 Vransko, telefon: 05 923 37 85

Od šanka do šanka

O gostišču, ki je bilo podrto in trikrat na novo postavljeno!

Vse se je pričelo streljaj od Vranskega, pod Trojanskim prelazom, v zahodnem kotu Savinjske doline, leta 1901, ko je Johan Goričan odprl svoj vinotoč – kasneje furmansko gostilno. Johan je bil takrat oskrbnik graščine Stopnik, poročen z Nežo Brinovec, ki je bila kuharica na graščini. Odločila sta se stopiti na lastno pot in 35 let uspešno

vodila gostilno. Johan, odličen vinogradnik in sadjar, je iz domače hruške pridelal odličen ˝tepkov šampanjec ,̋ ki so ga poznali spodnje-Savinčani in z njim praznovali svoje jubileje desetletja v prvi polovici prejšnjega stoletja... Nove cestne povezave so ožilje razvoja dežele – naroda, za Gostišče Grof pri Vranskem pa so pomenile rušenje gostišča. Dvakratno - v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so gradili novo cestno povezavo med Trojanami in Celjem in leta 2000, ko so gradili avtocesto Ljubljana – Celje.

[ str. 8 ]



5000 žog za novo upanje slovenske košarke

Biti največji sponzor športa v državi je naziv s katerim se lahko ponaša le eden. Prvi in najboljši. Skupina Laško. A velike besede nosijo tudi veliko odgovornost in kot Sku-

pina nosimo to odgovornost do celotne slovenske športne sfere. S tem namenom smo s KZS pripravili projekt, pri katerem bo Pivovarna Laško za razvoj slovenske košarke podelila 5000 žog za ulično košarko znamke Spalding, ki jih bo KZS v letih 2012 in 2013 podelila med mlade oz. klube, ki si prizadevajo za razvoj mladih košarkarjev, v roke šol in neposredno mladim košarkarjem na različnih turnirjih ter ostalih dogodkih, ki jih organizira Zveza.

300 žog je že šlo v prave roke

Da bi nam uspelo so-oblikovati čim več mladih košarkarskih upov, moramo žoge spraviti tja, kjer se prične vzpon mladega ko-šarkarja – na lokalna igrišča in v šole, predvsem pa v mlade roke, ki se ubadajo predvsem s tem, kako žogo spraviti skozi obroč. Prvih 300 žog je že šlo v roke predstavnikom najboljših klubov v Pokalu mladih, ki so nagrade prejeli v okviru druge finalne tekme

članov med Unionom Olimpijo in Krko. Košarkarska zveza Slove-nije je v tekmovalni sezoni 2011/12, šestič organizirala tekmovanje za Pokal mladih, pri čemer je v ženski konkurenci tekmovalo 24 klubov, v moški pa 83 klubov. •

Besedilo: L. P.

Z 2+1 se še ne zmaga turnirja

V centru Ljubljane je v soboto in nedeljo (19. in 20.5.2012) potekal pokal v ulični košarki, ki ga je v seriji dogodkov pokala Fiba Europe 3on3 priredila Košarkarska zveza Slo-

venije, dolgoletna partnerica Skupine Laško. Na petih igriščih so se med Prešernovim trgom in ljubljansko Mestno hišo, pomerile trojke v kategorijah moški, ženske in paraplegiki, prav posebno mesto pa je bilo namenjeno tudi sponzorjem in poslovnim par-tnerjem KZS, kjer je kot največji sponzor slovenskega športa, svo-je barve branila tudi Skupina Laško.

Več igralcev v ekipi je vknjižilo več zmag

Sivo, črno in zeleno je v imenu Skupine Laško branila trojka v sestavi Jerneja Smisla, Sebastjana Gergete in Mihe Raušla, ki so po ogrevalnih spopadih s predstavniki Adecca in Telekoma na-posled le strli nasprotnikov upor in vknjižili zmago proti pred-stavnikom zdravstvene zavarovalnice Vzajemne. Ključ do uspeha na igrišču so ob sicer dinamičnem tempu ekipe našle v spočitih nogah hitrih menjav, s tem pa znova dokazali, da je trojka s petimi igralci več kot tista, ki strategijo gradi na napadu 2+1. Vzporednic

med športom, sponzorstvi in prodajnimi rezultati tako še zmeraj ne gre vleči, gotovo pa je, da moramo strategije naslednjih podvi-gov postavljati tako, da bomo zmagovali turnirje in sezone, ne le posameznih etap. •

Besedilo: M. R.

Pivovarna Laško in Košarkarska zveza Slovenije v skupnem projektu za prihodnost slovenske košarke

Pivovarna Laško z VIP turnirja Trojk v ulični košarki (zgolj) z dvignjeno glavo

[ str. 9 ]



Prodajno sezono smo otvorili s srečanjem komerciale v Izoli

Majsko sonce ogrelo prodajne celice SPL

V napetem pričakovanju odpiramo vrata sezoni 2012, ki z zamolkli-mi udarci trka na vrata povezanih

podjetij Skupine Laško. Medtem ko se vremenoslovci še niso opredelili kakšno poletje nas čaka, nas strokovnjaki z drugih relevantnih področij že svarijo o izzivih padanja kupne moči in ostrih obračunov s strani trgovcev. V petek, 11.5.2012 smo se predstavniki pro-daje in marketinga tako zbrali v izolskem San Simonu in v sklopu druženja Komer-ciale Skupine Laško, položili smernice za sezono 2012. Parkirišče smo že zjutraj napolnili z barvito floto Caddy-jev, za tem pa na terasi v živahno debato ob kavi in rogljičku namešali okoli 53 različnih slo-venskih dialektov. Sproščeno vzdušje in majsko sonce sta nakazovala na vse prej kot naporno sezono, ki je pred nami.

Malo za hec, malo za res

A brez truda zmage ne bo. Na to je opo-zoril že prvi izmed govorcev, ki je v uvodni predstavitvi formalnega dela druženja go-voril o blagovnih znamkah – pravi moči in kapitalu Skupine Laško. Skupno štejemo okoli 500 let tradicije, ki jo poosebljajo naša tri srca, zmaj in kozorog, prav s temi pa se podajamo v naslednji boj v katerem nas tokrat dobro opremljeni čakajo naši »et-tu-brute« zavezniki trgovci. Sledila je predstavitev ključnih aktivnosti s katerimi bomo v 2012 branili svoj trg, ter osvežitev že pridobljenih znanj z Mercurijevih izo-braževanj v prejšnjem letu. Misli so čeda-lje bolj uhajale k senčnikom na obali, kjer se je za mnoge pričel ključni del druženja Komerciale.

Predaje ni bilo, pokale so kosti.

Vroč zrak se je dvigoval nad rdečimi, zelenimi, belimi in modrem senčniku, medtem ko smo delili mnenja o tem, kako je ribji brodet boljši kot lani in kdo mora paziti na čigave prodore v prihajajočih no-gometnih tekmah. Ob pivu, soku in vodi so se ogreli motorji za športne igre, ki so v sicer nekoliko okrnjenem obsegu vsee-no zaslužno vstopile v anale komercialnih druženj. Ne le na nož in do krvi, tudi kosti so pokale, ko je bilo treba pokazati s ka-kšnimi vrlinami se brani pozicijo za zma-go ekipe. Sklep je bil kratek: »Ni predaje!«. Kakorkoli že, noč je bila daljša in prav, da je bila. Jutro za tem smo zagnali Caddye in se motivirani, spočiti in pripravljeni za še en krog, pognali v novo sezono. Če ne bi bila sobota, bi marsikateri problem rešili že na poti domov. •

Besedilo: Ivo Paškol

Laška velesila zopet slavila

VRušah je 19. in 20. maja poteka-lo 12. odprto državno prvenstvo Mažoretne in Twirling zveze Slo-

venije. Udeležile so se ga tudi mažoret-ke iz Laškega, ki so z rezultati obeh dni zelo zadovoljne. V soboto so se pomerile v disciplinah solo in duo. Špela Rezec je v kategoriji solo kadetinj osvojila 3. mesto, Maša Dečman pa v kategoriji solo junior 5. mesto. Uspehe so nanizale tudi v discipli-ni duo, saj sta si Maja Selič in Ana Zabret v starostni kategoriji juniork priplesali 3. mesto, Katarina Lapornik in Anja Krašek

v kategoriji seniork 2. mesto, Katarina No-vak in Maruša Šantej pa v isti kategoriji 6. mesto. Nedelja je minila v znamenju tekmovanja skupin v figurativi in paradi ter poskrbela za vrhunec veselja laških mažoretk. V kategoriji senior so namreč zopet ubranile naslov državnih prvakinj in tako posegle po 8. zlatem odličju iz držav-nih tekmovanj. Prav tako so svoj nastop odlično opravile najmlajše mažoretke iz Laškega in v močni konkurenci kategorije kadetinj, zasedle 5. mesto. •

Besedilo: Nina Lenko, Foto: Vesna Kovač

[ str. 10 ]

Vsaka pravilno odložena plastenka lahko postane nova!

Zaposleni si zastavljamo nove okolj-ske in družbene cilje, s katerimi želimo zmanjšati negativne vplive

na okolje. Hkrati pa s takšnimi projekti gradimo družbeno zavest in odnose z lo-kalno javnostjo ter deležniki podjetja. V lanskem letu smo razvili novo, lažjo pla-stenko, v katero polnimo izvirsko vodo Zala. Lažja plastenka pomeni manj odpa-dne plastike in s tem nižjo obremenjenost okolja. Svoj ogljični odtis je Zala v letu 2011 znižala za 10 %.

Plastenke Zale so zdaj naravi prijaznejše, saj vsebujejo 20 % predelane embalaže.

Letos smo še več energije in znanja usmerili v razvoj embalaže in izboljšave, zato smo začeli v maju 2012, za izvirsko vodo Zala uporabljati plastenke, ki vsebu-jejo že 20 % predelane embalaže. Vse pla-stenke so danes lažje in naravi prijaznejše. Z novo embalažo smo naš CO2 odtis v pri-merjavi z lanskim letom še dodatno znižali in je zdaj nižji za 15 %.

Zgodba Plastenka za plastenkoBlagovna znamka Zala zadnja leta po-

staja vodilna znamka vod na področju ekologije. Letošnja zgodba Zale nosi ime Plastenka za plastenko, ki jo bomo po-trošnikom in našim ciljnim javnostim pripovedovali preko različnih kanalov. Nova oznaka bo potrošnike opominjala na pomembnost kakovostnega ločevanja od-padne PET embalaže na novi etiketi Zale, spletni strani, družbenih omrežjih, v me-dijih ter na prodajnih mestih.

V juliju na prodajne police prihaja nova litrska plastenka, ki bo vsebovala 20 % predelane embalaže. V sklopu zgodbe Plastenka za plastenko, bomo slovenskim gospodinjstvom ob nakupu ovoja izvirske vode Zala, podarili poseben recikliran koš za ločevanje odpadnih plastenk. Koške bomo razdelili tudi v vse pisarne zaposle-nih v Pivovarni Union, v katere bomo zbi-rali plastenke in jih pošiljali v reciklažo za naše nove plastenke.

Ker se pri zaposlenih znotraj pivovarne pojavlja kar nekaj vprašanj v zvezi z reci-klatom oz. predelano plastenko, bomo v kratkem na spletni strani www.Zala.si/ekologija objavili rubriko z vprašanji in

odgovori. Za pomoč pri odgovorih smo k sodelovanju pri projektu Plastenka za pla-stenko, že povabili tudi družbo SLOPAK, ki nam nudi strokovno podporo in infor-macije s področja recikliranja odpadne PET embalaže.

V kolikor imate vprašanje v zvezi z recikli-ranjem PET embalaže, ga pošljite na ele-ktronski naslov [email protected]. Z veseljem bomo poiskali odgovor. •

Besedilo: Ajda Jurkas



ZALA in ZA SPORT na Teku trojk

Legendarni dogodek v središču Lju-bljane že tradicionalno vsako leto podpremo tudi v Pivovarni Union.

Letos se je Teka trojk udeležilo več kot 5000 tekačev, zato je bilo vzdušje na Kon-gresnem trgu nabito s športno energijo. Vsem tekačem smo po prihodu v cilj ponu-dili Zalo in Za Sport. •

Besedilo: Ajda Jurkas

Skrb za okolje v Skupini Laško igra vse pomembnejšo vlogo, zato nastaja vedno več okoljskih pro-jektov, s katerimi prepletamo družbeno odgovornost s poslovno strategijo. V Pivovarni Union nismo družbeno odgovorni samo na papirju, temveč vsak dan to dokazujemo tudi v praksi.



[ str. 11 ]

V Stožicah popili za petdeset tisoč vrčkov piva

Slovenski hokejisti so se s pomočjo srebrnega sponzorstva Pivovarne Union uvrstili v elitno skupino A. Na drugi stra-ni prizorišča je potekala prava spomladanska osvežitev, saj

se je lahko vsak obiskovalec svetovnega hokejskega prvenstva v Stožicah, osvežil s pijačo iz Skupine Laško.

Od 15. do 21. aprila je v Stožicah potekalo Svetovno prvenstvo v hokeju skupine B. Slovenci so se v težki skupini pomerili z Av-strijci, Madžari, Japonci, Ukrajinci in hokejisti iz Velike Britani-je. Slovenci so zmagali vseh pet tekem in se brez poraza uvrstili na Svetovno prvenstvo skupine A, ki bo prihodnje leto na Šved-skem in Finskem. Poleg uspeha naših risov je v Stožicah padel tudi rekord po obiskanosti hokejskih tekem v Sloveniji. Vsak tek-movalni dan si je ogledalo 10.000 ljudi, žejni navijači pa so popili pol milijona vrčkov Laškega ali Unionskega piva ter drugih pijač Skupine Laško. •

Besedilo: Jernej Smisl

Največja batina Maribora

Nogometni klub Maribor osvojil jubilejni deseti naslov Državnega prvaka 1. Slovenske nogometne lige (1.SNL).

V veliki konkurenci si je prestižni naziv »Največje batine Mari-bora« prislužil Peter Jesenek. Nagradna igra Pivovarne Laško, ki je trajala celotni spomladanski del 1.SNL, je v nedeljo na zadnji tekmi letošnjega prvenstva dobila končnega zmagovalca. Nagra-dna igra »Največja batina Maribora« je potekala na vsaki domači tekmi. Pred tekmo so se v že tradicionalnem Laško vijol'čnem fun parku, pomerili tekmovalci v strelu na gol. Dnevni zmagovalec je dobil priložnost, da se v polčasu pomeri z moderatorjem Radia

City v različnih spretnostnih igricah. V kolikor je tekmovalec mo-deratorja premagal, je postal dnevni zmagovalec in s tem osvojil 1 hektoliter pijače Skupine Laško. Med vsemi dnevnimi zmagoval-ci, je Peter Jesenek žogo udaril najmočneje in si s tem prislužil prestižni naziv. Naziv »Največja batina Maribora« pa ni bil pode-ljen v trajno last, saj bo glede na letošnje odzive konkurenca pri-hodnjo sezono še večja.

Po celotni akciji lahko zaključimo samo tako: »Lahko si kupiš vstopnico za tekmo, lahko si kupiš dres od NK Maribora, naziv za Največjo batino Maribora pa si je potrebno prislužiti in to uspe samo enemu, ta pa ga vse leto nosi s seboj«. Se vidimo v Laško vijol'čnem fun parku prihodnjo sezono!

NK Maribor v družbi Real Madrida, Celtica, Manchester Citya, Zenita, Juventusa in Borussia Dortmund

To je sedem klubov, ki so si s prevlado v državnih prvenstvih v letošnji sezoni prislužili status najuspešnejših, ob upoštevanju dveh kriterijev: po številu osvojenih točk in doseženih zadetkov. Pri Realu je zapisano 100 točk in 121 golov, sledijo pa Celtic 93/84, Manchester City 89/93, Zenit 88/85, Juventus 84/68, Borussia Dortmund 81/80 in NK Maribor 84/87! •

Besedilo: Jernej Smisl

Pivovarna Laško je kot dolgoletni sponzor Nogometnega kluba Maribor, podelila naslov za »Največjo batino Maribora«. Zmagovalec Peter, je žogo poslal v gol s hitrostjo kar 110 km/h.

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

maj 2012

[ str. 12 ]

Žitni klasVprašanje si zastavim, katera roža je najlepša na tem svetu pravim.

Najlepša roža na tem svetu je,seveda to žitno klasje je.

Ko pogledam žitno polje, ki v vetru valovi, se mi zazdi, kot bi valovalo morje.

Utrgam žitni klas, nežno ga poljubim in si mislim, ti kruh nam daš.

Kako nežen zlat si žitni klas,nam ljudem na zemlji si v okras.

Ko še v jutranji rosi sonce posije nate, izgledaš kot bi oblekel nase same bisere zlate.

O žitni klas, človek zate življenje bi dal, le kaj bi človek, če bi brez tebe ostal.

O žitni klas ti daješ nam kruh za življenje, ti daješ nam vse, kar najlepšega je.

Besedilo: Štefanija Belej

Denar včasih res odstrani težave, vendar jih tudi naredi.

Lao Ce

Iskrica

Laška pihalna godba priigrala srebrno plaketo

V nedeljo, 20. maja, je v veliki dvo-rani Wellness parka v Laškem po-tekalo 32. tekmovanje slovenskih

godb v koncertni težavnostni stopnji. Po-leg Laške pihalne godbe so se tekmovanja udeležile še Godba Slovenskih železnic, Godba Cerknica, Pihalni orkester Premo-govnika Velenje, Pihalni orkester Krško, Pihalni orkester Krka, Pihalni orkester Občine Šentjernej in Pihalni orkester Zar-ja Šoštanj.

V izredno močni konkurenci osvojili srebrno plaketo

Vsak orkester je moral zaigrati dve ob-vezni skladbi in eno skladbo po lastni iz-biri. Izvedbo in celoten vtis je ocenjevala petčlanska mednarodna komisija v sestavi Pieter Jansen, Lovrenc Arnič, Marko Mu-nih, Henrie Adams in Alex Schillings.

Zmagovalci tekmovanja so postali člani Pihalnega orkestra Krka. Člani Laške pi-halne godbe so se dobro borili v izredno močni konkurenci med orkestri, ki imajo precej številčnejšo zasedbo profesionalnih glasbenikov, in osvojili 81,94% točk, s tem pa 7. mesto in srebrno plaketo.

Odlična organizacija dobra popotnica, da bo tekmovanje še kdaj v Laškem

Tekmovanje je bilo izvedeno na izredno visokem organizacijskem nivoju, tako da so pohvale deževale z vseh strani. Glede na dober odziv Zveze slovenskih godb in ostalih članov orkestrov si lahko nadeja-mo, da se bo tekmovanje v prihodnosti še kdaj ustavilo v Laškem. •

Besedilo: Marko Šantej



laski pivar 24 2012 web 01

Documents