laski pivar 21 2012 web

A bo kuhinja?

• leto XXII • januar 2012 • • številka 21 •

Skupina Laško bo mecen

sodobne slovenske glasbe str. 3

Rezultati poslovanja v obdobju

januar – november 2011 str. 2Stevija - naravno sladilo brez

energijske vrednosti str. 7

[ str. 1 ]

MECEN

Tokrat ne bomo pisali o politiki, voli-tvah ali lepotnih tekmovanjih. Niti o športnih stavah, različnih gospodar-

skih manevrih, še manj pa o aktualni skup-ščini delničarjev. V takšnih igrah vsak misli nase. Če pa že misli na koga drugega, misli zato, da bi lahko predvidel vse možne poteze nasprotnika ali tekmeca. Kot pri igri šaha. Eni razmišljajo pet potez naprej, drugi lah-ko celo »berejo« poteze, ki bi jih naj v priho-dnje naredil nasprotnik. Nekateri sanjajo o koncu, čeprav se je igra šele dobro začela, ne opazijo pa, da vsemogočni postavljajo nove figure na igralno površino in vmes spremi-njajo pravila igre. Tisti, ki opisanih iger ne zmorejo, kmalu obsedijo brez figur, igralne podlage in tudi gledalcev, ki bi to spremljali. Ja, igre imajo tudi veliko medijsko podporo in gledanost na ravni kmetije, rešitve pa red-ke kot so dravski biseri.

V tem uvodniku se bomo ukvarjali s pov-sem drugačno temo. Z mecenstvom, ki je bilo v preteklosti pogosto edini materialni steber umetnosti, na žalost pa je v zadnjih desetletjih vse bolj izginjalo iz besednjaka in dejanj podjetij, ki se večinoma tudi sama

trudijo za doseganje čim boljših poslovnih rezultatov. Če se je ta vrsta financiranja še obdržala pri umetnikih kot so kiparji in slikarji, je glasbene ustvarjalce večinoma zagrabila »flajšmašina« kapitalizma, kjer pod pritiskom majhnega trga, managerjev, založb in razvajene publike preživijo le red-ki. Mnogi vrhunski slovenski glasbeniki po-tožijo, da igrajo na oni strani meje za 100 in kvečjemu nekaj 100 evrov na koncert, pri nas pa za morda večerjo in pijačo.

Povezanost Skupine Laško z glasbenim ustvarjenjem je bila tudi v preteklosti moč-na. Skozi vso zgodovino smo podpirali kul-turne in zabavne prireditve. Tudi to je eden od glavnih vzrokov, da smo se odločili siste-matično finančno podpirati sodobne sloven-ske glasbene ustvarjalce. Kako smo si ta pro-jekt zamislili, si lahko preberete na straneh Laškega pivarja.

Slovenci smo lahko ponosni, da v našem okolju delujejo številni vrhunski glasbeniki. S projektom mecenstva sodobne slovenske glasbe bo Skupina Laško prispevala maj-hen kamenček v mozaiku razvoja slovenske ustvarjalnosti. In verjamem, da bo strokov-

na komisija izbrala najboljše in jim s svojim izborom dala možnost, da se predstavijo na najstarejši slovenski množični zabavni prire-ditvi Pivo in cvetje 2012. V nekem časopisu smo prebrali, da je eden od prisotnih glas-benikov na predstavitvi projekta mecenstva komentiral, da "kuhinje" pri tem projektu ne pričakujejo, saj je za velike ribe v igri prema-lo sredstev, po drugi strani pa je denarja do-volj za tiste, ki si želijo ustvarjati kakovostno glasbo in jim do uspeha manjka le ta majhen kamenček, ki ga lahko prispeva mecen.

Seveda pa na našem Pivu in cvetju ne more manjkati nekaj malega kuhinje. Po neuradnih informacijah iz nezanesljivih vi-rov potekajo intenzivna pogajanja o vrstah menijev s katerimi bomo pričakali letošnje goste. V igri so tako čevapi, kot tudi doma-ča hrana, ki se dobro poda k pivu. No, o razpletu domnevnih pogajanj bomo morda še poročali, zagotovo pa je, da bodo tisti, ki prireditev obiščejo zaradi dobre glasbe in do-bre družbe, tudi pojedli, kar jim bo naša tra-dicionalno dobro obložena miza ponudila. •

Besedilo: Jure Struc

Skupina Laško je v obdobju januar – november 2011 prodala preko 4 mi-lijone hektolitrov vseh pijač in tako

povečala prodane količine iz preteklega leta kar za 3,6 odstotka. Predvsem slabši pogoji za potrošnjo pijač so vplivali na to, da se niso uresničili zastavljeni cilji za to obdobje. Vodilni prodajni proizvod v Sku-pini Laško je pivo, ki predstavlja kar 44,7 odstotka vseh prodanih količin. Prodaja tega se je v letu 2011 povečala za 5,9 od-stotka. Večja prodaja kot pred letom dni je evidentirana tudi pri prodaji mineralne vode in nekaterih brezalkoholnih pijač, medtem ko prodaja vod, sadnih sokov in

drugih pijač ne dosega prodanih količin iz leta 2010. Nekonsolidirani zbirni izkaz poslovnega izida Skupine Laško za obdobje januar – november 2011 kaže ugodnejše rezultate kot pred letom dni. Doseženi čisti prihod-ki od prodaje proizvodov in storitev v viši-ni 297 milijonov evrov so za 5 odstotkov višji kot v letu 2010. Dobiček iz poslova-nja je v primerjavi s preteklim letom za 1,7 milijona evrov višji in izkazan v višini 22,9 milijona evrov, kar je za 8 odstotkov več kot v preteklem letu. Še ugodnejše po-slovne rezultate so preprečile predvsem višje cene surovin, energentov in nekate-

rih ostalih materialov.Ugodnejši celostni izgled poslovanja Sku-pine Laško pa kvarijo predvsem finančne obveznosti iz preteklosti, ki niso bile na-menjene osnovni dejavnosti, ampak po-hlepnem lastninjenju.Na podlagi doseženih enajstmesečnih rezultatov poslovanja lahko ocenimo, da je bilo poslovno leto 2011 uspešnejše od predhodnega, tudi zaradi pogojev poslo-vanja, ki so bili v letu 2010 bolj neprijazni od preteklih. •

Besedilo: Bojan Košak

[ str. 2 ]

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •


Rezultati poslovanja v obdobju januar – november 2011

Skupščina delničarjev Pivovarne Laško Na 42. Redni seji nadzornega sveta Pivovarne Laško so se člani, zaradi številnih novih okoliščin, ki lahko pomembno vplivajo na nadaljnje korake v postopku finanč-ne sanacije Skupine Laško, odločili za sklic skupščine, ki bo v ponedeljek, 30.1.2012. Na skupščini bodo odločali o dokapitalizaciji družbe, pogodbenem koncernu, odo-brenemu kapitalu, dolgoročnem reprogramu finančnih obveznosti in se seznanili s pogodbo o odprodaji deleža v družbi Mercator.

Besedilo: Rok Nemec

[ str. 3 ]



Skupina Laško bo mecen sodobne slovenske glasbe

Skupina Laško je v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani predstavila projekt mecenstva sodobne slovenske glasbe, s katerim nameravamo v letošnjem letu aktivno podpreti

slovenske glasbene ustvarjalce in njihove nastajajoče projekte. Skupina Laško bo tako postala edini mecen slovenskih glasbenih ustvarjalcev, ki bo sistematično podpiral tovrstno kulturno dejav-nost, ne glede na glasbeno zvrst. Odziv slovenskih glasbenikov na projekt je bil izjemen, saj se jih je na predstavitvi projekta v Klubu Cankarjevega doma zbralo več kot 150.

Razpis za oddajo vlog za mecensko podporo, ki smo ga glas-benikom in javnosti predstavili v Cankarjevem domu, je odprt za vse glasbene zvrsti. Glasbeni ustvarjalci lahko svoje projekte ki bodo nastajali v letu 2012, prijavijo do konca meseca februarja. Kakovost projektov bo presojala strokovna komisija, v kateri bodo, ob predstavnikih mecena, še dolgoletni radijski urednik Dragan Bulič, umetniški vodja Laške pihalne godbe Gašper Salobir ter priznana slovenska glasbenika Primož Grašič in Jani Hace. Glas-beniki lahko prijavijo projekte v obliki pisne kreativne zasnove, kateri lahko priložijo tudi morebitne demo posnetke in reference, seveda pa demo posnetki zaradi narave mecenstva – podpora pro-jektom, ki bodo šele nastajali - niso obvezni del prijave.

Eden ključnih pogojev ki jih bodo morali glasbeniki upoštevati ob prijavi na razpis je, da bodo projekti vsaj deloma izvedeni do konca junija 2012, saj bi izbranim želeli omogočiti tudi možnost predstavitve na največji slovenski turistično zabavni prireditvi Pivo in cvetje, katere generalni pokrovitelj je Pivovarna Laško. Že-limo namreč si, da bi se prireditev v prihodnjih letih še bolj uvelja-vila tudi kot festival kakovostne slovenske glasbe.

Član uprave Pivovarne Laško Matej Oset je v uvodu predstavitve poudaril: »V Skupini Laško smo največji sponzorji slovenskega športa. Podpiramo številne kulturne in zabavne dogodke ter pro-jekte v Sloveniji, hkrati pa smo tudi generalni pokrovitelj največje slovenske turistično zabavne prireditve Pivo in cvetje. V svojem družbeno odgovornem ravnanju torej nismo povezani le s sloven-skimi športnimi uspehi, ampak smo bili vedno močno povezani s slovensko kulturo in predvsem glasbo. Projekt mecenstva sodob-ne slovenske glasbe je torej nadgraditev naše družbeno odgovorne

politike, ki jo v podjetjih skupine tradicionalno spodbujamo.«Direktor marketinga Pivovarne Laško Jure Struc je dodal, da

zametki nastanka projekta segajo že v preteklo poletje, ko se je rodila ideja o tesnejšem povezovanju Skupine Laško z glasbeni-mi ustvarjalci. »Slovenci smo lahko ponosni, da v našem okolju delujejo številni kakovostni glasbeniki in v Skupini Laško smo po-nosni, da bomo s projektom mecenstvo sodobne slovenske glasbe prispevali majhen kamenček v mozaiku razvoja slovenske glasbe-ne ustvarjalnosti.«

»Glede na dejstvo, da poteka projekt mecenstva Skupine Laško letos prvič smo se odločili, da bo v razpisu čim manj pogojev, ki bi komurkoli onemogočili sodelovanje. Uspešnost prijave bo torej v največji meri odvisna od kreativnosti prijaviteljev projektov«, je poudaril gospod Gašper Salobir, član strokovne komisije.

V Skupini Laško si želimo, da bi bilo prijav kakovostnih glasbe-nih projektov čim več, od teh bomo finančno podprli najmanj tri in največ deset, najvišji znesek finančne podpore za posamezni projekt pa bo znašal 5000 evrov. •

Besedilo: Iva Poškol

[ str. 4 ]



Gostilna na sedanji lokaciji že od leta 1878

»Moj praded in prababica sta kot kmeta leta 1878 zgra-dila gostilno na sedanji lokaciji. To je bila uspešna vaška gostilna, v katero so skoraj celo stoletje zahajali senovski knapi, radi popili domačo kapljico pa tudi dobro točeno pivo iz Laškega. Že od nekdaj smo v gostilni točili temno in svetlo pivo,« pripoveduje mama Milena, ki so se ji pose-bej zasvetile oči, ko je razlagala, da sta bila njen praded in prababica tudi lastnika delnic takratne gostilničarske pivo-varne iz Laškega.

Gostinski objekt s 470 sedeži in 10 sobami

Objekti gostišča v centru Senovega obsegajo ogromen kompleks z velikim, lepo urejenim vrtom, teraso, otroškim igriščem, parkiriščem, v prostorih gostišča pa je prostor s

470 sedeži in 10 sobami. Več restavracijskih prostorov nudi različno gostinsko ponudbo. Klasična restavracija z doma-čimi specialitetami, bugovimi ostrigarji iz sosednjega ru-dnika, kjer gojijo to posebno vrsto gob že desetletja, nudijo pa tudi domačega kozlička, jagenjčke in odojke iz sosednjih kmetij, ki jih pripravljajo na žaru ali ražnju. V moderno urejenem prostoru restavracije nudijo pice in testenine z zelenjavo ter solate z domačega vrta. V najstarejšem delu gostilne je skrbno urejena someljejska soba kjer nudijo domače suhomesnate izdelke z izbranimi siri in odličnim domačim vinom modro frankinjo, žametno črnino, char-donnay in rizling. Poskrbijo tudi za skupine ki praznujejo obletnice, poroke, po želji goste postrežejo tudi v dva kilo-metra oddaljeni zidanici, specializirali pa so se še za sodob-no catering ponudbo.

Če se boste kdaj zadrževali v Posavju in si boste zaže-leli odlične postrežbe, se zapeljite do Senovega v gostišče Senica. Gotovo vam ne bo žal. •

Besedilo: Gorazd Šetina

Že od nekdaj v gostilni Senica iz Senovega točijo temno in svetlo točeno laško pivo.

Gostišče Senica, Titova cesta 89, 8280 Senovo, telefon: 07 497 17 10, GSM: 041 682 885

Od šanka do šanka

Gostilna Senica iz Senovega

Gostišče s prenočišči Senica v Senovem se ponaša z zavidljivo 125-letno tradicijo. Že pet rodov družine Senica uspešno vodi gostinsko dejavnost. »Ni preprosto preživeti štiri oblasti – Avstro-Ogrsko, Staro Jugoslovansko, Jugoslavijo in tudi novo Slovensko oblast,« nam je pripovedovala gospa Milena Senica, mama sedanjega lastnika

Mihe, ki z družino uspešno vodi gostišče s prenočišči, zidanico in lastnim vinom vrhunske kakovosti.

[ str. 5 ]



Uvajanje novega modula za kontrolo kakovosti v Skupini Laško

Ko sem pregledoval pošto, da bi poi-skal začetek našega dela s sistemom SAP QM sem ugotovil, da ima ta

zgodba začetek v letu 2010. Takrat, natanč-neje tretjega novembra 2010, nam je podje-tje SAPPHIR, ki je sicer že imelo izkušnje z našo skupino, saj je ostale module SAP uva-jalo že prejšnja leta, poslalo prvo ponudbo za uvajanje tega modula v naš sistem.

Na tem mestu se poraja vprašanje, zakaj je sploh bilo potrebno uvajati nov modul, saj smo imeli v obeh pivovarnah dobro delujoč sistem spremljanja laboratorijskih podat-kov TQM ter program za poročila, avtorja Andreja Riglerja? Razlog je tičal ravno v omenjenem programu, za katerega ni bilo možno podaljšati licence in znašli smo se v položaju, ko bi lahko v letu 2012 ostali celo brez programa.

Kot logična rešitev se je ponujal sistem SAP, saj ta že pokriva naše ostale module, s tem pa bi vsa štiri podjetja skupine Laško delala v istem sistemu – Fructal je imel pro-gram drugega ponudnika, Radenska pa je podatke spremljala z lastnim programom za kemijo in vhodno kontrolo ter Excelom za mikrobiologijo. Druga možnost pa je bila nabava programa, specializiranega za spre-mljanje laboratorijskih analiz. Odločitev ni bila enostavna, saj smo za seboj že imeli izkušnjo s poskusom uvedbe modula siste-ma BAAN QM, ki smo se mu na koncu iz-

ognili, saj ni pokrival naših potreb, obenem pa nihče od ključnih uporabnikov ni bil posebej seznanjen s sistemom SAP. Da bi naša odločitev bila lažja, smo gospoda Igorja Jarca, predstavnika podjetja Sapphir, ki nas je kasneje vodil skozi SAP, za začetek pro-sili, naj naredi simulacijo analize slada. Na naše presenečenje je to tudi uspešno naredil in spoznali smo, da so v zadnjem desetle-tju očitno tudi veliki informacijski sistemi naredili velik korak naprej pri razvoju tega modula. Izgovorov tako ni bilo več in konec marca 2011 smo pričeli z delom. Junija 2011 je sledil načrt, ali t.i. blue print, do katere-ga smo se dokopali po skoraj treh mesecih učenja, usklajevanj in razmišljanj, kako najbolje izkoristiti možnosti, ki jih ponujata sistem SAP in modul QM.

V času delavnic smo spoznali tudi potek dela v laboratorijih kontrole kakovosti vseh podjetij Skupine Laško. Poleg tega smo si izmenjali izkušnje in znanja, kar je po-membno prispevalo k uspešnemu delu na delavnicah. Jeseni je sledil uvoz matičnih podatkov, ki smo ga decembra, po nekaj za-pletih, uspešno zaključili. Trenutno poteka že drugi teden našega dela “v živo”, in če po-vzamem Rigijeve besede, nismo prav dosti zašuštrali. Njemu verjamemo na besedo, saj je uvajal že nekaj drugih modulov sistema SAP! Skratka, delo poteka v glavnem tako, kot smo si zamislili, napake, ki na srečo v

večini primerov ne bremenijo drugih od-delkov, pa odpravljamo sproti. Pomembna prednost novega modula QM v sistemu SAP je tudi sledljivost kakovostnih parame-trov vseh proizvodov Skupine Laško. Sistem namreč omogoča spremljanje kakovosti od vhodnih surovin in medfazne proizvodnje, pa vse do končnega proizvoda. Na ta način lahko zagotavljamo še stabilnejšo in bolj stalno kakovost naših proizvodov.

Zahvala za uspešno delo gre vsem ključ-nim uporabnicam/kom in informatikom (Alenka Vojvodič, Nataša Kočar, Lili Peklar, Andrej Sitar, Mateja Sever Smodiš, Nada Filipič, Klara Lisjak, Barbara Štravs, Mari-ja Praček, Irena Lenarčič, Gregor Perne, Andrej Rigler) v posameznih podjetjih ter predvsem Igorju Jarcu, ki nas je vodil do uspešnega zaključka. •

Besedilo: Janez Kešnar, s sodelavkami

Natašo Kočar, Matejo Sever in Ireno Lenarčič

Igor Jarc

[ str. 6 ]



Sola Orangola Za vse tiste ki želijo poln okus sadne

pijače z manj kalorijami, smo pripravili novo negazirano brezalkoholno pijačo imenovano Sola Orangola. Delno smo jo sladkali s stevijo, rastlino katere sladki li-sti že od nekdaj sladijo pijače staroselcev iz Južne Amerike. Gre za naravno sladilo, ki v primerjavi s sladkorjem nima ener-gijske vrednosti.

Prav tako vas bo navdušil okus ki ga ustvarja harmonija pomaranče in gua-ve. Ker Sola Orangola z nižjo kalorično vrednostjo ne vsebuje konzervansov in umetnih barvil, lahko z njo brezskrbno razvajate svoje brbončice.

Sola Orangola je osvežitev polnega okusa z manj kalorijami.

Sola Grinada Cvetočo pomlad bomo dočakali z novo

negazirano brezalkoholno pijačo, ki ji pravimo Sola Grinada in odžeja z edin-stvenim okusom pisane družbe hruške, jabolke in kivija.

Na pomlad, ko nas zelene livade vabijo na plano, moramo biti pri močeh. Zato smo pijači dodali vitamine B, ki prežene-jo spomladansko utrujenost in poskrbijo, da se zbrani in dobre volje spopadamo z vsakodnevnimi nalogami.

Sola Grinada ne vsebuje konzervan-sov in umetnih barvil. Ko preganja žejo, poskrbi še za dobro voljo, bistro glavo in uren korak. •

Besedilo: Tina Čoga

Laško Malt Ananas

Sola Orangola in Grinada

Podjetja Skupine Laško bodo v letu 2012 ponudila na trg več novosti, ki bodo gonilo nadaljnje rasti. V

februarju bo javnosti predstavljen novinec v segmentu brezalkoholnih sladnih pijač – Laško Malt Ananas.

Laško Malt Ananas bo v portfelju znamke

dopolnil Laško Malt Breskev in Laško Malt

Jabolko. Gre za brezalkoholno pijačo, ki po

videzu spominja na pivo, vendar ne vsebuje

alkohola (0,0%), ker je nefermentirana. La-

ško Malt Ananas je primeren za vse ki ne uži-

vajo alkohola, a jim je okus po pivu blizu. Ker

vsebuje malo kalorij - 22 in je zelo osvežujoč,

je še kako primeren za osvežitev po športnih

aktivnostih, pa tudi za voznike.

Uvedba Laško Malt Ananasa v linijo sla-

dnih pijač Laško Malt, pomeni tudi korak k

optimiziranju izdelčnih portfeljev Skupine

Laško. Za lažje sodelovanje s predstavniki

trga smo tako pripravili enotno izdelčno li-

nijo, s katero želimo bolje in jasneje nasto-

pati v segmentu sladnih pijač. Prav s tem

namenom bomo v letu 2012 prenehali s

proizvodnjo Union Malt Ananasa, ki je doslej

predstavljal ponudbo sladnih pijač Pivovarne

Union d.d.

Deskar Rok Marguč podpornik Laško Malta

Deskar na snegu Rok Marguč bo poleg

Žvižeja in Tavareša postal tretji športnik, ki

bo komunikacijsko podpiral Laško Malt, in

sicer novi okus ananas. Podoba športnika

se bo pojavljala na promocijskem pakiranju

pločevink, podpornih materialih za Horeco,

kot tudi na kratkih video viralcih na spletu.

Besedilo: Rok Nemec

N O V O S T I I Z S K U P I N E L A Š K O

[ str. 7 ]



Stevija - naravno sladilo brez energijske vrednosti

Stevija ali naravno sladilo iz stevije je generično poimenovanje za ek-strakt sladkih snovi (steviol gliko-

zidov), ki izvirajo iz listov rastline Stevia rebaudiana, imenovane tudi Bertoni. Stevi-ja izvira s področja Brazilije in Paragvaja, kjer je bila med Indijanci dobro poznana kot rastlina s sladkimi listi, ki so jo upora-bljali za sladkanje pijač. V svetu je postala bolj poznana po letu 1887, ko jo je odkril in identificiral švicarski botanik Antonio Ber-toni. Zaradi njene sladkosti so jo imenovali tudi medeni listi, sladki listi iz Paragvaja ali sladko zelišče.

Stevia Rebaudiana je rastlina, ki uspeva v tropskem in subtropskem področju, zra-ste lahko do višine 80 cm in ima liste su-ličaste oblike. Za proizvodnjo naravnega sladila, rastlino v večjem obsegu gojijo na plantažah v Južni in Srednji Ameriki, Ko-reji, Vietnamu, na Tajskem in Kitajskem. Z naravnim postopkom ekstrakcije sladkih

snovi iz listov rastline dobimo sladilo, ki je tudi do 300 krat bolj sladko od običajnega sladkorja.

Sladilo iz stevije je povsem naravnega izvora in nima energijske vrednosti.

Z uporabo stevije lahko povsem na nara-ven način proizvajamo brezalkoholne pi-jače z zmanjšano energijsko vrednostjo in brez uporabe umetnih sladil.Do resnejše komercialne uporabe stevije je prišlo v osemdesetih letih prejšnjega sto-letja, ko so jo v nekaterih azijskih državah pričeli uporabljati kot naraven nadomestek umetnih sladil. Kljub temu na zahodu še dolgo ni bila dovoljena za uporabo v živil-ski industriji. Na osnovi številnih huma-nih študij ki so dokazale varnost stevije za človeka, je ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) v letu 2008 sladilu iz ste-

vije podelila status varnega živila (GRAS), evropska agencija za varnost živil (EFSA) pa je v letu 2010 podala pozitivno mnenje o uporabi stevije v humani prehrani. De-cembra 2011 je postala stevija dovoljena su-rovina za proizvodnjo živil tudi v Evropski uniji. V Pivovarni Union d.d. smo v preteklih letih pomemben del razvoja namenili pro-učevanju uporabe alternativnih sladkorjev in naravnih sladil za proizvodnjo pijač. Razvili smo recepture za proizvodnjo pijač z uporabo naravnega sladila iz stevije, ki zagotavljajo dober, prijetno sladek in poln okus pijač z zmanjšano energijsko vredno-stjo. V januarju 2012 bomo na slovenski trg lansirali sadno pijačo Sola Orangola z okusom pomaranče in guave, ki je sladka-na tudi s stevijo in ima 30 % zmanjšano vsebnost sladkorjev. •

Besedilo: Igor Škof

Pivovarna Union d.d. lansira na trg prvo pijačo sladkano s stevijo in zmanjšano vsebnostjo sladkorjev za 30 %

[ str. 8 ]



[ str. 9 ]



32. Maraton treh srcTekmuj sam s seboj – Vsak je zmagovalec! To sta gesli, ki bosta

19. maja 2012 še enkrat povezali udeležence in organizatorje te tradicionalne športne prireditve z mnogimi razsežnostmi.

Ljubezen do življenja je prav gotovo ena od teh. Najstarejša in naj-množičnejša športno-rekreativna prireditev tudi v svoji 32. izvedbi slavi mnoge poti, ki na progah Maratona treh src vodijo k sebi, k ljudem in prvim 40. Maratonom treh src in ljubezni nasproti.

Bogat in pisan program tekov

Prijave so se letos pričele 3. januarja, že v prvih dneh pa se je pri-javilo 600 tekačev. Predprijave za skupine od 10 tekačev so možne do 23. aprila , do takrat pa je tudi cena startnine za posameznike nekoliko nižja . Zadnji rok za prijave bo 14. maja 2012, te pa zbirajo na spletni strani www.maraton-radenci.si, v pisarni Športnega dru-štva Radenci v Radencih, Boračeva 37 in TIC-u v Radencih. Tekačem je na spletni strani že na voljo program priprav za teke v Radencih na 42, 21 in 10 km, ki jih je pripravil Borut Podgornik, dolgoletni trener predvsem dolgoprogašev. Med drugimi je treniral Romana Kejžarja in Heleno Javornik, oba državna rekorderja v maratonu in polmaratonu, ter večkratna udeleženca Olimpijskih iger in Svetov-nih prvenstev, prav tako pa tudi večkratna zmagovalca maratonov v Radencih in Ljubljani. Podgornik pa je tudi osebni trener mnogih drugih slovenskih tekačev. O letošnji prireditvi bo njena uradna pija-ča – naravna mineralna voda Radenska Naturelle 0,75 l, z osnovnimi informacijami obveščala na prodajnih policah doma in po svetu.Imena tekov na svoj način komentirajo zahtevnost tekaških prog in prireditev v Radencih, ki se bodo zvrstile tretjo soboto v maju. Tako bo najdaljša disciplina MARATON RADENSKA CLASSIC – 42,195 KM, POLMARATON RADENSKA LIGHT – 21,098 KM, tek RADENSKA NATURELLE – 10 KM; OAZIN TEK – 5,5 KM. 32. Maraton treh src bodo že zjutraj ob 8.00 uri pričeli pohodniki 22. Pohoda RADENSKA PLUS, ob 9.25 bodo na 32. Maratonu treh src na progi 21,098 km začeli paraplegiki, ki so na Maratonih treh src tradicionalni udeleženci in dragi gostje dogodka, že tretjič se bodo na progi 5,5 km trudili tudi udeleženci Nordijskega pohoda, v popol-

danskem delu prireditve bo ob 15.00 uri start Humanitarnega teka (v sodelovanju z občino Radenci), ob 16.00 pa še prireditev, ki sodi med vrhunce maratonov treh src – TEK VEVERIČK IN SRČKOV (Tek otrok 2012). Dogajalo pa se bo tudi med in po tekmovanjih - te-lovadba, ples in petje, pod milim nebom pa po koncu prireditve še tradicionalni veliki koncert.

Jutranji start

Start 32. Maratona treh src bo v soboto 19. maja 2012 ob 9.30 uri na tradicionalnem prizorišču pred hotelom Radin Zdravilišča v Ra-dencih. Takrat bodo startali tekači na kraljevski preizkušnji Maraton Radenska Classic 42 km in Polmaratona Radenska Light na 21 km. Ob 9.40 bo izpred Radina start tekov na 10 in 5,5 km – Tek Ra-denska Naturelle na 10 km in Oazin tek na 5,5 km. Ob 9.25 sledi start paraplegikov v vozičkih, njihova pot bo dolga 21,098 km. Pred startom vseh tekov bo ob 8.00 uri start 22. Pohoda Radenska PLUS preko vinorodnih gričev Kapele in dežele Treh src, s tisoči pohodniki od blizu in daleč.

Ravninska proga v zelenem okoljuOrganizatorji si prizadevajo da bi bila 32. izvedba Maratona treh src kar najbolj prijazna do tekačev, zato bo ob progi več okrepčevalnic. Tekači Maratona Radenska Classic na 42,198 km bodo progo, ki je uradno izmerjena s strani AIMS (Mednarodne organizacije mara-tonskih in cestnih tekov), pretekli 2x. Proga je ravninska in omogoča tudi hitrostne rekorde. •

Besedilo: Milan Verdev

Na startu 31. Maratona treh src se je lansko leto zbralo 8.527 tekačev in tekačic iz 19 držav. Na progi so številne okrepčevalnice, ki jih na teku ne kaže izpuščati.

[ str. 10 ]



Sedemnajstega decembra je Slovenijo ponovno obiskal Da-vid Guetta, ki je tudi tokrat v Stožicah poskrbel za super zabavo. Red (x-mas) party, kot so ga poimenovali, je poleg

Davida Guette gostil še Afrojacka, Steva Edwardsa in mnoge dru-ge, na zabavo pa je priletela tudi razvpita dedinja in žurerka Paris Hilton. Red (x-mas) party je povsem upravičil napoved, da bo po-stavil nov standard plesno-elektronskih zabav v Sloveniji. Ponudil je namreč vrhunski glasbeni program in še boljšo tehnično izved-

bo. Party je na noge spravil ne le Stožice, ampak celo Ljubljano in velik del Slovenije, saj je na stotine sodelujočih zabavalo več kot 10.000-glavo občinstvo.

K uspehu je prispevala tudi Skupina Laško, ki je s svojo ponudbo pijač poskrbela za žejo občinstva. Na prireditvi se je popilo skoraj 65 hl pijače. •

Besedilo: David Šaherl

39. Tradicionalni božično novoletni koncert

Laška pihalna godba s skupino mažoretk je v decembru pri-pravila že 39. tradicionalni božično novoletni koncert. Okoli 1600 obiskovalcev(največ do sedaj), je do zadnjega kotička

napolnilo dvorano Tri Lilije in se prepustilo zvokom instrumentov ter plesu mažoretk.Dirigent Gašper Salobir je v izredno raznolik repertoar polk, korač-nic in klasičnega Radetzkega Marscha, dodal tudi trenutno najpo-pularnejšo skladbo Danzon no.2, skladatelja Artura Marqueza in eno največkrat predvajanih skladb Armenski ples Alfreda Reeda. Gostja večera Manuela Brečko, se je odlično našla v pesmi Ni me strah in I’m walking on sunshine, med sto štirimi nastopajočimi pa je bil tudi Matjaž Jelen, ki je zapel skladbe It’s my life, Sam in Pravljica o mavričnih ljudeh.Med vidnimi gosti koncerta so bili tudi mag. Igor Teršar, generalni direktor Javnega sklada za kulturne in ljubiteljske dejavnosti Re-publike Slovenije, Franci Rizmal, dolgoletni dirigent Policijskega orkestra in orkestra Slovenske vojske in general Tone Krkovič, ki je napisal skladbo Sam. Izjemno so bili navdušeni in pozitivno pre-senečeni nad kvaliteto izvedbe, opazili pa so tudi napredovanje in mladost, ki jo izžareva Godba na pihala Laško, ki v letošnjem letu praznuje 150 obletnico delovanja. •

Besedilo: Anja Šrot

David Guetta ponovno osvojil Stožice



[ str. 11 ]

Točno opoldne

Pivovarna Laško tudi virtualno

Sedmega decembra 2011 smo se toč-no opoldne v jedilnici Pivovarne v Laškem zbrali upokojenci oziroma

nekdanji zaposleni podjetja. Od 248 va-bljenih se nas je zbralo 106. Prišli smo od blizu in daleč, da bi se na tradicionalnem prednovoletnem srečanju spominjali dni, ko smo še aktivno delovali v pivovarni-škem okolju. Po nagovoru Dušana Zorka, predsednika uprave in Mateja Oseta, čla-na uprave ter ob prisotnosti vodstva sveta delavcev, sindikata in ostalih vodilnih, so besede v prijetnem vzdušju kar stekle. Kljub težavam, ki v današnjem času spre-mljajo »naše« podjetje, smo optimisti saj menimo, da bo našim naslednikom uspelo pivovarno pripeljati nazaj na tiste uspešne poti, na katere smo po dolgole-tnih naporih uspeli priti mi. Tradicija v naših krajih nas na nek način zavezuje, da tudi dandanašnji in čeprav smo že v

pokoju, živimo in čutimo s pivovarno. Ni nam bilo in nam nikoli ne bo vseeno kako posluje podjetje, ki je izredno vpeto v kraj, občino in regijo.

Začelo se je Novo leto, zato naj še en-krat zaželim vsem obilo sreče in zdravja, ter osebnih in poslovnih uspehov. Orga-nizatorjem gre posebna zahvala za orga-nizacijo srečanja s skromno željo, da v mejah zmožnosti ponovno organizirajo tudi tradicionalni enodnevni izlet, pa če-prav samo za pivovarniške upokojence. Takšna srečanja so namreč izjemnega pomena za medgeneracijsko razumeva-nje, saj znan pregovor pravi »kar ste sedaj vi, smo nekoč bili mi, kar smo sedaj mi, boste nekoč tudi vi«.Z lepimi pozdravi! •

Besedilo: Martin Kokotec

Pivovarna Laško je kot največji sponzor Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, prvič v svoji 187–

letni zgodovini, prišla tudi v video igrico.

V igrici IHF Handball Challenge 12 se Pivovarna Laško pojavi na dresu Rokome-tnega kluba Celje Pivovarna Laško. Celjski rokometaši so tudi edini predstavniki iz Slovenije, ki so se zaradi bogate in trofej-ne preteklosti ter svetle prihodnosti uvr-

stili v video igrico, pri snovanju katere so sodelovali že od samega začetka. Družbo v igrici jim delajo »najtrofejnejši« klubi iz Nemčije in Španije. Digitalni rokometni prvenec je izdelalo nemško podjetje Ne-utron Games iz Berlina, pri financiranju projekta pa sta na pomoč priskočila tudi nemško Ministrstvo za gospodarstvo in razvoj ter Evropska unija. Ustvarjalci spletne strani Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško (www.rk-ce-

lje.si) so v ta namen pripravili simulacijo prijateljske tekme z nemškim rokome-tnim gigantom THW Kielom, v kateri so celjski vitezi zmagali za gol.V prihodnjem letu v Neutron Games na-črtujejo tudi izdelavo vseh dvoran, v ka-kršnih igrajo klubi, ki nastopajo v igrici. Tako bo do izraza prišla tudi dvorana Zla-torog, kjer domujejo celjski rokometaši. •

Besedilo: Jernej Smisl

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

januar 2012

[ str. 12 ]

Ko pride dan...Ko pride dan,odprtih sanj...

Je ogenj, zrak, pepel in prah,v večnost, spremeni se vsak korak.

Ni več laži, ni več strasti,in sreča, v večnosti zaspi.

Ni več denar-sveta vladar,je čistost duše, prava stvar.

Je reven-bogat,oditi mora, vedno vsak.

A duša se ,v večnost spusti,a ona gre, kjer ji mesto je.

Zato, kar dobrega je tu počel,v večnosti, bo vsak požel.

Besedilo: Štefanija Belej

Če imaš cilj, boš našel tudi pot.

Indijski pregovor

Iskrica

Prednovoletna zabava zaposlenih v Pivovarni Laško d.d.

Tradicionalna prednovoletna zabava zaposlenih se je tudi tokrat organi-zirala v skladiščnih prostorih ser-

visa točilnih naprav. Kar 270 zaposlenih v Pivovarni Laško d.d se je prijavilo na ta dogodek. Po nagovoru predsednika upra-ve Dušana Zorka, sta svoje misli ob koncu leta strnila še predsednik sindikata Marjan Holcer, ter predsednik sveta delavcev Ja-nez Hrastnik. Po uvodnih govorih nas je v prijetno praznovanje pospremila godba na pihala Laško pod vodstvom Gašperja Salobirja s skupino mažoretk, ki jo vodi naša sodelavka Vesna Kovač.

Za glasbo so poskrbeli domačini »Fan-tje izpod Lisce«, ki so nas zabavali dolgo v noč, vmes je za humor poskrbel Vinko Šimek, kot presenečenje pa se je za kraj-ši čas oglasila tudi Tanja Žagar. Ob koncu

prireditve so se našli »domači« fantje, ki so poskrbeli za dodatni glasbeni vložek.

Zabava je v vseh pogledih zelo uspela, vsekakor pa se moramo zahvaliti vsem,ki so se še posebej angažirali. Kot koordina-tor se je izkazala Andreja Knapič (splošne službe), za prevoze in pripravo skladišča pa Milan Damiš (interna logistika) . Na koncu gre velika zahvala vsem fantom iz servisa točilnih naprav pod vodstvom Mar-jana Obreza, ki so vložili veliko časa in tru-da v pripravo prizorišča.

Za zaključek bi nam vsem skupaj dode-lil prijetno nalogo, da si že sedaj obkro-žimo na koledarju datum 21.12.2012… da ne pozabite kje boste zadnji petek pred Božičem ... •

Besedilo: Marjan Holcer, predsednik

sindikata Pivovarne Laško d.d



http://funny.pho.to/

laski pivar 21 2012 web

Documents