laski pivar 16 web

8.747.652 glasov o prihodnosti pijačarske industrije

• leto XXII • junij 2011 • • številka 16 •

[ str. 1 ]

DELNIČAR

Junij je mesec delničarjev. Mesec tistih, ki so najbolj poklicani, da ocenijo naše preteklo delo in nam

postavijo nove smernice pri upravljanju njihovega premoženja. Biti delničar ni enostavno. V prvi vrsti moraš biti pripra-vljen del lastnega prihodka ali premože-nja vložiti v poslovno idejo poljubne del-niške družbe. Seveda potem upravičeno pričakuješ, da bo posel in z njim družba rasla in ustvarjala dividendo ter da bo ta uspeh vplival tudi na vrednost delnice. Iz-hodišča so preprosta, ampak kot vedno se vrag skriva v podrobnostih.

Biti delničar pomeni tudi, da pride čas,

ko je treba prevzeti odgovornost. Ko te upravljavec družbe v kateri je tudi tvoje premoženje pove, da je podjetje na raz-potju. Obstaja sicer več poti, a nekatere so bolj optimalne in druge manj. Ko so v času gospodarske rasti krožniki polni, tudi to nalogo delničarja navadno ne do-jemamo kot zelo težko. Si pač lahko privo-ščimo biti malo izbirčni in lahko prebira-mo, pokušamo in se na koncu odločimo za eno rešitev ali pa tudi ne. V času debe-lih krav smo lahko siti že od pokušanja.

Kadar pa so gospodarske razmere manj ugodne, so tudi možnosti za izbiro prave poti na razpotju bistveno bolj omejene.

Odločitve imajo močnejši in dolgoroč-nejši vpliv. Pivovarstvo se je v 186 letni zgodovini večkrat znašlo na razpotjih. Stečaji, prevzemi, vojne, nacionalizaci-ja, denacionalizacija in še mnogi drugi procesi ali posamezniki so imeli vpliv na razvoj slovenskega pivovarstva. Zmeraj pa se je našel posameznik ali skupina delni-čarjev, ki so znali sprejemati dobre odlo-čitve in pivovarstvo vedno znova spravili na pravo pot. Junij je mesec odločitev. •

Besedilo: Jure Struc

Poslovanje Pivovarne Laško v prvem četrtletju 2011 str. 3

Društvo malih delničarjev Pivovarne Laško str. 2

Dušan Zorko: "Ustvarjamo blagovne znamke z dodano vrednostjo" str. 8

Društvo malih delničarjev Pivovar-ne Laško je imelo 26. maja letno skupščino. Ker ob sklicani uri

ni bilo prisotne večine od 878 članov, je dosedanji predsednik društva Bojan Cizej predlagal, da v skladu s statutom prisotni počakajo še 30 minut, potem pa izvedejo skupščino. Ob 13. uri se je skupščina zače-la ob prisotnosti 13 članov društva.

Člani so sprejeli poročilo o delu društva v preteklem letu ter poročili nadzornega odbora in disciplinske komisije. Zaradi novih dodatnih obveznosti dosedanjega predsednika, so prisotni sprejeli njegov odstop in izvolili Dušana Siljana za nove-ga predsednika društva.

V nadaljevanju so prisotni podprli predlog, da društvo malih delničarjev na skupščini družbe, ki bo potekala 24. junija , poda nasprotni predlog za člana nadzornega sveta Pivovarne Laško, d.d.. Za člana nadzornega sveta družbe tako društvo predlaga novoizvoljenega predse-dnika Dušana Siljana.

Sprejeto je bilo tudi stališče, da se pri-stopi k organiziranemu zbiranju poobla-stil za udeležbo na skupščini delniške družbe Pivovarne Laško in se pozove vse člane društva in tudi ostale male delničar-je, da pooblastijo predstavnika društva.

Novi predsednik Društva malih delničarjev Pivovarne Laško je Dušan Siljan

Dušan Siljan je bil več kot 31 let zaposlen na vodstvenih mestih prodaje Laškega piva v Pivovarni Laško in je med najbolj izku-šenimi in največjimi poznavalci razmer na domačem in tujih pivovarskih tržiščih.

Osnovni namen delovanja društva ma-lih delničarjev Pivovarne Laško z Duša-nom Siljanom na čelu bo kakovostnejša in bolje organizirana skrb za interese delni-čarjev Pivovarne Laško ter predvsem aktiv-no sodelovanje lastnikov pri dolgoročnem in stabilnem razvoju družbe.

Novoizvoljeni predsednik društva Du-šan Siljan je povedal, da se je potrebno za-vedati, da lastnina delnic ne predstavlja le pravic, ampak predvsem odgovornost, saj lahko le stabilni razvoj družbe dolgoročno prinese tudi rast premoženja preko vre-dnosti delnic podjetja.

Društvo nadalje predlaga, da se na skup-ščini podprejo predlogi uprave glede po-godbenega koncerna, razrešnice upravi in nadzornega sveta.

Društvo tudi meni, da se največje lastni-ce premalo aktivno vključujejo v reševanje stanja. Obenem ocenjujejo, da se odpro-daja premoženja, kot ena od rešitev vedno bolj odmika, vendar ne po krivdi vodstva Pivovarne Laško.

Vsa ta ravnanja največjih lastnikov zago-tovo niso v skladu z interesi delničarjev, zato društvo poziva vodstva bank, da pri svojih odločitvah ravnajo kot dobri gospodarji. •

Besedilo: Bojan Košak in Rok Nemec

[ str. 2 ]

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •


[ str. 3 ]



Društvo malih delničarjev Pivovarne Laško

Uspešno poslovanje skupine Laško v prvem tromesečju 2011

Prodane količine večje za 5,6 % v primerjavi z lanskim letom

Skupina Laško je v tem obdobju skupaj prodala 1,24 mio hl pijač in tako presegla lanske prodajne količine za 3,2 odstotkov. S prodajo pijač je skupina ustvarila 71,9 mio eur prihodkov od prodaje, kar pa je za 5,6 odstotkov več kot pred letom dni. V tem obdobju je na segmentu pijač podvo-jila dobiček iz poslovanja in ga izkazuje v višini 8,5 mio eur.

Pivo predstavlja 43,8 % celotnega asortimana Skupine Laško

Vodilni prodajni proizvod v Skupini je seveda pivo, ki v strukturi predstavlja

43,8 odstotkov vseh prodanih pijač. Ta proizvod tudi največ prispeva k uspešnim rezultatom poslovanja. Matična družba Pivovarna Laško, d. d. pa je v tem obdobju skupaj prodala 274.875 hl vseh vrst pijač in tako za 1,2 odstotkov presegla dosežek iz leta 2010. Večino prodanih pijač pred-stavlja pivo, in sicer kar 96,8 odstotni de-lež. Prihodek od prodaje v višini 21,2 mio eur je nekje na lanskem nivoju, medtem ko je dosežen dobiček iz poslovanja v viši-ni 4,1 mio eur za 23 odstotkov višji kot v obdobju januar – april 2010.

Vzpodbudni rezultati v prvih štirih mesecih tekočega leta nas zavezujejo, da v nadaljevanju leta le-te še izboljšujemo in da ob koncu leta z dobrimi poslovni-mi rezultati dokažemo, da smo sposobni uspešno rešiti težavni položaj v katerem smo se znašli. •

Besedilo: Bojan Košak

Minister za kmetijstvo obiskal Pivovarno Laško

Sedež Pivovarne Laško je obiskal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan.

Predsednik uprave Pivovarne Laško, mag. Dušan Zorko, je ministra seznanil s poslo-vanjem Skupine Laško. Obisk ministra so zaključili z ogledom proizvodnje Pivovar-ne Laško.

Srečanje je potekalo v optimističnem vzdušju, saj je vodstvo Pivovarne Laško obisk ministra izkoristilo za predstavitev rezultatov poslovanja celotne Skupine La-ško in matične družbe Pivovarne Laško, ki sta obe v prvem tromesečju leta 2011 dose-

gli bistveno boljše poslovne rezultate kot lani v enakem obdobju.

Prvo tromesečje ima namreč za indu-strijo pijač značaj nesezone, v tem obdo-bju pa, tako Skupina Laško kot Pivovarna Laško, ustvari do 20 odstotkov načrtova-nega letnega prometa. Po nekaj letnem upadanju prodaje v tem nesezonskem obdobju jim je uspelo trend obrniti in po-večati prodajo, zato na podlagi doseženih poslovnih rezultatov pričakujejo letošnjo sezonsko obdobje z optimizmom. •

Besedilo: J.S.

Za nami je že več kot tretjina leta, ki velja za mrtvo sezono tako za proizvajalce osvežilnih pijač kakor tudi za pivovarje. V tem štirimesečnem obdobju sta tako celotna Skupina Laško kakor tudi matična družba Pivovarna Laško, d.d. dosegli

zadovoljive rezultate, le-ti pa se lahko v prihajajoči sezoni še izboljšajo.

Mag. Dejan Židan se je na obisku Pivovarne Laško seznanil z njenim poslovanjem

[ str. 4 ]



[ str. 5 ]



Alkoholno vrenje ali fermentacija

V pivovarstvu najpogosteje go-vorimo o kvasu dveh različnih sevov in sicer sevu zgornjega

vrenja Saccharomyces cerevisiae in sevu spodnjega vrenja Saccharomyces pasto-rianus. Ločita se po obliki in velikosti celic, načinu delitve med razmnoževa-njem, načinu obnašanja po končanem alkoholnem vrenju ter po paleti stran-skih produktov, ki so specifični za po-samezen sev in vrsto oz. stil piva. Zanje je značilna tudi različna temperatura alkoholnega vrenja. Znotraj teh dveh sevov obstajajo različni pod-sevi z raz-ličnimi produkti fermentacije.

Kvasne celice pretvorijo sladkorje v alkohol

Osnovna vloga kvasnih celic je pretvorba sladkorjev v alkohol, ogljikov dioksid in stranske produkte vrenja (aromatične in druge snovi). Ker pri tem nastane veliko toplote, je za vzdrževanje želene tempe-rature fermentacije, potrebno pivo med vrenjem hladiti.

Pivo tipa Lager - kvasovke po kon-čanem vrenju sedejo na dno posode

Pri pivu tipa Lager, kvasovke po konča-nem vrenju sedejo na dno posode. Alko-holno vrenje traja različno dolgo, odvisno od stila piva ki ga želimo, običajno pa od 5 do 7 dni.

Mlado pivo se po končanem vrenju ohladi na od nič do minus eno stopinjo Celzija in prečrpa na zorenje. Kljub niz-ki temperaturi še tečejo podobni procesi kot pri že omenjenem alkoholnem vrenju, vendar manj intenzivno. Zaradi nizke temperature se ogljikov dioksid raztaplja v pivu, pivo pa se naravno bistri medtem ko izpadajo nestabilne spojine, ki bi v končnem izdelku lahko slabo vplivale na kakovost. Izdelek nato dobi harmoničen okus, ki je pomemben pokazatelj organo-leptičnih parametrov kakovosti piva. Pri tradicionalnem postopku proizvodnje piv spodnjega vrenja, ta čas traja od tri tedne do enega meseca, sicer pa čas zorenja pi-vovarne same določajo glede na značilno-sti posameznega piva in potrebe trga. • Besedilo: Regina Kirn Godec

Od zrna do pivaHmeljena pivina se po zaključenem postopku varenja ohladi na določeno temperaturo (ta je za različne vrste piva različna), se prezrači s sterilnim zrakom, nato pa se ji doda še kvasna kultura. Začne se alkoholno vrenje.

Glede na uporabo mikrobiolo-ških kultur ločimo tri osnovne vrste piva:

Kot je bilo že omenjeno, so to piva

zgornjega in spodnjega vrenja ter - kot

posebnost - piva, ki nastajajo z delova-

njem mešanice mikrobioloških kultur in

so značilna bolj za Belgijo.

Nekaj stilov piva znotraj glavnih vrst,

kjer delujejo:

• kvasovke spodnjega vrenja (vrsta Lager -

stili piva: Pilsner, Bock, Marčno,… piva

pivovarn Laško in Union,…)

• kvasovke zgornjega vrenja (vrsta Ale

- stili piva: Biter Ale, Pale Ale, Stout,

Porter, Trapist, Alt, pšenična piva,…).

Piva so bolj aromatična s poudarjenimi

sadnimi okusi in aromami.

• mešanice mikrobioloških kultur, kjer

poteka spontana fermentacija (vrsta

Lambic – stili piva: Gueuze, Kriek,..)

Kvasovke spodnjega vrenja - tipa lager

In kakšen je bil Markov začetek?

Bilo je pred petnajstimi leti. Na deževen dan se je Mar-ko z mopedom iz Globokega odpeljal na svoj prvi delovni dan. Vsega premočenega in izgubljenega med grajskimi debelimi zidovi je čakalo presenečenje - 50 kg morskih rib. »Tole moraš dobro očistiti«, mu je zaukazal »šef« Jure Kapelar, ki je tisto jutro vstal z levo nogo. »Slab začetek, dober konec«, si je mislil Marko.

Tako se je spoznal s kuharstvom in kuhinjo, ki je bila precej drugačna od tiste, ki jo je spoznaval v šoli. Tudi zato jo je vzljubil, s »šefom« pa sta postala dobra prijate-lja. Marko Pavčnik je nato delal tudi v kuhinjah na Impol-ci, Alminem domu, na Svetini, pri Žonti v Šentjurju, v Trzinu in Evropi v Celju.

Marku želimo, da mu na Gradu Tabor uspe odsanjati sanje. Prepričani smo, da v zadovoljstvo gostov kot tudi Pivovarne Laško, d.d.

Recept – Telečja krača

Telečja krača (s kostjo ali izkoščičena), zelena, korenje, čebula, koleraba, česen, timijan, sol, poper, lovor.

Telečjo kračo popečemo na maščobi in jo odstranimo iz ponve, maščobo pa shranimo. Zelenjavo narežemo na kocke in prepražimo na maščobi kjer smo pekli kračo. Zalijemo s pivom in jušno osnovo ali vodo. Dodamo za-čimbe. Kračo nato postavimo nazaj v posodo in pokrito dušimo toliko časa, da postane meso mehko in voljno (čas kuhanja je odvisen od velikosti krače). Omako nato pre-tlačimo do gladkega, kračo narežemo na rezine in postre-žemo s krompirjevim pirejem ali pečenim krompirjem. Poleg si seveda privoščimo pivo. •

Besedilo: Gorazd Šetina

ponovno razvaja obiskovalce

Grad Tabor, Cesta na Svetino 23, 3270 Laško, Telefon: +386 51 614 664

Od šanka do šanka

Grad Tabor

Marko Pavčnik je kuhar od »glave do pete« saj uživa pri svojem delu in je srečen, da je dobil možnost delati tisto, kar si želi in kakor si je to zamislil. Marko je poln ustvarjanja, novih zamisli in idej. Prilagaja se go-stom, ki se vračajo na Grad Tabor s sebi lastnim slogom, prisega pa na sestavine, ki se morajo ujemati z

okusi. Poznavalci pravijo, da je to »nov slog slovenske kuhinje«. Če pridete na grad, boste ugotovili, da je to še kako res.

[ str. 6 ] [ str. 7 ]





Obisk pivovarne Velke Popovice Brewery na Češkem

KK Zlatorog ponovno v ˝jadranski˝ ligi NLB

V četrtek, 12. maja, smo se na povabilo SAP Slovenija udeležili referenčnega obiska pivovarne Velke Popovice Brewery. Obisk je bil namenjen SAP prodajnikom iz JV

Evrope, vendar smo se ga poleg predstavnikov Ljubljanskih mle-karn, lahko udeležili tudi mi (Struc, Pevec, Kebe, Košenina).

Pivovarna ima dolgoletno tradicijo, pivo varijo že od leta 1874 v kraju Velke Popovice, v prelepi pokrajini centralne Češke, polni čistih vodnih izvirov. Njihova nosilna blagovna znamka je Velko-popovicky Kozel, Velkopopovicky Kozel Dark pa velja tudi za eno najboljših (in najbolj prodajanih) temnih piv na Češkem.

Pivovarna Velke Popovice je članica Skupine Plzensky Prazdroy, ta pa SABMiller-ja

Pivovarna ima kapaciteto 1.5 mio hl in je od leta 1999 odvisna članica skupine Plzensky Prazdroy (PPAS), kjer je članica tudi obvladujoča družba Pilsen Brewery (6,1 mio hl) in odvisna druž-ba Radegast Brewery (2,5mio hl). Od leta 2002 pa skupina deluje pod okriljem SABMiller (265mio hl ).

Skupina ima lastno distribucijo iz 13. diskontnih centrov po

vsem Češkem. Ima 50.000 kupcev (70% Horeca, 30% trgovina), za potrebne stike s kupci pa skrbi 230 pospeševalcev, 45 ključ-nih skrbnikov-nadzornikov, 30 operaterjev v klicnih centrih in 10 skrbnikov matičnih podatkov izdelkov. Proizvajajo 100 izdelkov, ki so segmentirani v blagovne skupine s točno pozicijsko defini-cijo. Na dan sprejmejo 5500 naročil, kupce oskrbijo v 24 urah s 550 kombiji in 50 kamioni.

Nekatere informacijske rešitve podobne kot pri nas

Predstavljena nam je bila poslovna organiziranost skupine PPAS, prodajni in marketinški model skupine in informacijsko podprto delovanje prodajnih in marketinških služb s SAP rešitvijo CRM (Customer Relationship Management) integrirano v obstoječi poslovni informacijski sistem (PIS) SAP. Po predstavitvah je sle-dil še voden ogled pivovarne.

Obisk, predstavitev in ogled se je izkazal za zelo koristen, saj smo dobili odličen vpogled v uspešno povezovanje poslovnega modela prodaje z informacijsko tehnologijo. Nekatere prikaza-ne informacijske rešitve so podobne našim, sicer pa vpeljane na drug način s kombinacijo lastnih razvojnih rešitev povezanih z našim (PIS) SAP.

Nekatere prikazane informacijske rešitve v prodajnih, marke-tinških in finančnih poslovnih procesih za upravljanje s kupci, pa nudijo popolno integracijo s SAP in nas še čakajo na vpeljavo, kar pa predstavlja za nas v informacijski tehnologiji in uporabni-ke, izziv za naprej. •

Besedilo: Andrej Kebe

Po petih letih se košarkarji Zlatoroga iz Laškega vračajo v regionalno »jadransko« ligo NLB, ki bo v sezoni 2011/12 edino klubsko tekmovanje s finalisti vseh treh evropskih

pokalov. Zlatorogovi nasprotniki bodo tako tudi evropski podpr-vak Maccabi, finalist evropskega pokala Cedevita in zmagovalec pokala EuroChallenge Krka, nekdanja evropska prvaka Cibona in Partizan, tradicionalni evroligaš Union Olimpija …

Kar četrtina potencialnih košarkaških reprezentantov prihaja iz Laškega!

Zlatorog se je v velikem slogu vrnil v ugledno družbo, v kateri je že v uvodni sezoni 2001/02 pustil močan pečat z uvrstitvijo na zaključni turnir najboljših štirih ekip.

V prvem delu državnega prvenstva lige Telemach je s samo enim porazom prepričljivo osvojil 1. mesto in med drugim nani-zal kar 15 zmag, kar je druga najdaljša serija zaporednih zmag v prvoligaški zgodovini kluba. V regionalno ligo se je kot drugo slo-vensko moštvo, celo pred Unionom Olimpijo, uvrstil že tri kroge pred koncem ligaškega dela prvenstva, čeprav je bila na nekate-rih tekmah povprečna starost ekipe komaj malo čez 20 let. Zato nikakor ni naključje, da je novi selektor državne reprezentance Božidar Maljković, obiske vodilnih slovenskih klubov začel prav v Laškem. Trener s štirimi naslovi evropskega klubskega prvaka (dvakrat s splitsko Jugoplastiko, nato s francoskim Limogesom in z grškim Panathinaikosom) je na seznam potencialnih repre-zentantov uvrstil kar 9 košarkarjev Zlatoroga, s katerimi je tudi opravil nekaj preglednih treningov. Ali drugače povedano: kar četrtina vseh selektorjevih izbrancev je prišla iz Laškega!

Zelo uspešna tudi mladinska in kadetska ekipa

Košarkarski klub Zlatorog nikakor ni samo članska ekipa, ki je resda najbolj na očeh, marveč je klub s tradicijo štirih desetletij in zavestno usmeritvijo uveljavljanja mladih košarkarjev. Lani sta mladinska in kadetska ekipa igrali finale državnega prven-stva. Na evropskih prvenstvih mlajših starostnih kategorij je za Slovenijo igralo šest košarkarjev Zlatoroga, v prvi ekipi pa je bilo v pravkar končani sezoni 2010/11 kar devet igralcev, ki so bili z reprezentanco Slovenije na že vsaj enem evropskem prvenstvu za mlade. Mladinska ekipa je bila letos zmagovalec ligaškega dela prvenstva in nato imela smolo, da si je med ogrevanjem za prvo polfinalno tekmo zlomil nogo eden boljših posameznikov ekipe.

Naša skrb in ponos niso samo vsi rodovi igralcev, marveč se lahko pohvalimo tudi s kvalitetnimi domačimi trenerji, ki se skupaj s klubom uveljavljajo tudi preko državnih meja. Pred leti je Aleš Pipan kot trener Zlatoroga postal selektor reprezentance Slovenije, med letošnjim polfinalom končnice državnega prven-stva pa še selektor reprezentance Poljske. Vodja naših mlajših ekip Miloš Šporar, je od letos selektor kadetske reprezentance Slovenije, veseli pa nas tudi pogled v prihodnost. Lastno šolo ko-šarke smo namreč razširili že na 11 osnovnih šol in 316 otrok, kar poraja veliko upanje, da bodo tudi čez nekaj let v dvorani Tri lilije, gostovali Maccabi, Partizan, Cibona in ostali velikani evropske klubske košarke. •

Besedilo: Miro Firm

catorju lahko stekla. Seveda bo postopek prodaje potekal kar nekaj časa, v Pivovar-ni Laško pa pričakujemo, da bo izveden transparentno ter da bo na koncu družbi prinesel višjo ceno delnic, kot pa je bila najugodnejša ponudba, ki smo jo pred ča-som prejeli za naš paket nekaj več kot 23 odstotkov.

Je skupna prodaja večinskega deleža Mer-catorja optimalnejša?

Pristopiti k sporazumu o prodaji večin-skega paketa delnic Mercatorja je bila po tem, ko so nam pristojni državni organi praktično onemogočili samostojno proda-jo Agrokorju edina logična rešitev za druž-bo. V Pivovarni Laško tudi računamo, da bodo pri prodaji večinskega deleža Mer-catorja prevladali ekonomski razlogi in ne neki drugi, saj bi v tem primeru v svet po-šiljali samo še dodatna sporočila o zmede-nih razmerah v slovenskem gospodarstvu.

Pa ostale naložbe?Za Fructal smo dobili nekaj zanimivih

ponudb in proces teče. Razmere glede medijev so bolj zapletene. V tem trenutku nam ne uspe najti kupca, ki bi bil prime-ren investitor za Delo, po drugi strani pa potencialni kupec Večera, še zmeraj ni pridobil vseh soglasij. Vsekakor pa bomo s poskusi nadaljevali, saj je naš osnovni posel proizvodnja pijač in imamo za upra-

vljanje medijskih hiš premalo strokovnega znanja.

Kakšni so načrti glede optimizacije proi-zvodnje v družbah Skupine Laško?

Optimizacijo proizvodnih kapacitet vse družb lahko seveda najuspešneje izvede-mo, če uspemo s predlogom za pogodbeni koncern. Brez te spremembe posameznim družbam ne moremo predpisovati načina delovanja ali razvoja. Dejstvo je, da so nekatere linije, ki so jih kupovali v prete-klosti predimenzionirane za današnje tr-žne razmere, saj se je v preteklosti delalo predvsem na količinah, danes pa trg zah-teva manjše visoko kakovostne serije pri-lagojene posameznim, dokaj specifičnim ciljnim skupinam. Družbe Skupine Laško bodo v prihodnje prisiljene dodatno vlaga-ti v opremo, sicer bodo postale muzeji ter delovati čim bolj okolju prijazno, da bi bile cenovno konkurenčne.

Kaj vas ob teh zahtevnih razmerah najbolj motivira za delo?

Moja osnovna motivacija so gotovo do-bri sodelavci s katerimi verjamemo v to kar delamo ter naše visoko kakovostne blagovne znamke, ki so jih družbe Skupi-ne Laško ponudile tržišču v zadnjih letih ob hkratni prenovi naših najbolj uspešnih tradicionalnih blagovnih znamk. •

Besedilo: V. G.

[ str. 8 ] [ str. 9 ]





V prihodnjih dneh je sklicana redna letna skupščina Pivovarne Laško, ki bo obrav-navala nekaj strateških tem za razvoj pivovarne. Kakšno stališče ima do najpo-membnejših točk uprava družbe?

Na letošnji redni skupščini sta dejansko na dnevnem redu dve za finančno sanaci-jo in nadaljnji razvoj družbe pomembni točki. Prva je gotovo preoblikovanje Sku-pine Laško v pogodbeni koncern. S tem predlogom smo poskušali že na lanski skupščini in je dobil skoraj dve tretjinsko podporo lastnikov. Druga pomembna toč-ka pa je dokapitalizacija družbe, ki jo pre-dlaga Kapitalska družba. Zaenkrat odziva drugih lastnikov še ne poznamo, a upa-mo, da bodo predlog sprejeli, saj lahko s kombinacijo dokapitalizacije, reprogra-ma posojil in odprodaje premoženja zelo uspešno saniramo Skupino Laško.

Kakšne so možnosti, da lastniki podprejo pogodbeni koncern?

Argumenti za preoblikovanje v pogod-beni koncern so letos samo še bolj jasni in izostreni, zato upamo, da bodo lastniki, med katerimi so večinske banke, Skupino Laško sprejemale predvsem kot svojo na-ložbo in ne zgolj kot upnice. Družbe Sku-pine Laško so danes močno prepletene in povezane. Naša naloga je, da najdemo odgovor na vprašanje, kako bo pijačarska industrija ustvarjala dobiček in s katerimi blagovnimi znamkami. V poslanstvo smo zapisali, da ustvarjamo blagovne znamke z dodano vrednostjo za naše kupce in del-ničarje. Pogodbeni koncern nam to nepo-sredno omogoča, seveda pa obstajajo tudi druge poti. Lastnikom smo dolžni poka-zati najbolj optimalno.

Kako ste zadovoljni s poslovanjem Pivo-varne Laško in Skupine Laško v letu 2011?

Tekoče poslovanje tako Pivovarne La-ško kot družb Skupine Laško smo letos uspeli stabilizirati in s tekočimi rezultati smo v upravi dokaj zadovoljni. Povečali so se prosti denarni tokovi in tudi dobiček iz poslovanja družb, dosegli smo nekatere pomembne prodajne uspehe. Na sloven-skem trgu ohranili vodilni položaj vseh blagovnih znamk in nekatere dodatno utrdili na tujih trgih.

Kaj je novega pri prodaji Mercatorja in drugih naložb?

Pivovarna Laško je, ko je bil enkrat pripravljen in na papirju, pristopila k sporazumu o prodaji večinskega deleža Mercatorja. V zadnjih dneh so ta spora-zum podpisale tudi ostale banke, tako da bo zdaj prodaja večinskega deleža v Mer-

Mirjam Hočevar članica uprave Pivovarne Laško

Aprila je predsednik uprave Pivo-varne Laško Dušan Zorko pre-dlagal nadzornemu svetu, da

za članico uprave, zadolženo za finance, imenuje Mirjam Hočevar. Nadzorni svet Pivovarne Laško je predlog podprl.

Univ. dipl. ing. matematike Mirjam Hočevar je bila do imenovanja za članico uprave Pivovarne Laško zaposlena v Pi-vovarni Union vse od leta 1990. Do leta 2002, ko je postala pomočnica finanč-ne direktorice, je opravljala naloge vodje službe informatike, leta 2004 pa je posta-la finančna direktorica Pivovarne Union odgovorna za finance, kontroling, raču-novodstvo in informatiko.

S predsednikom uprave Pivovarne La-ško Dušanom Zorkom sta dolgoletna so-delavca in po njegovih besedah je zaupa-nja vredna sodelavka s katero sodelujeta že skoraj desetletje in je s svojim doseda-njim delom dokazala, da je njeno poslan-stvo delati izključno v dobro vseh podjetij Skupine Laško.

Dušan Zorko je ob imenovanju Mir-jam Hočevar za članico uprave Pivovarna Laško tudi poudaril, da v času ko je prva prioriteta uprave Skupine Laško finančna sanacija družb najpomembneje da tako uprava kot druge strukture v vseh druž-bah Skupine Laško delujejo v popolni se-stavi ter da so ključni nosilci odgovornih nalog v družbah glede strateških odločitev usklajeni. •

Besedilo: V. G.

Dušan Zorko: "Ustvarjamo blagovne znamke z dodano vrednostjo"

Pivovarna Laško začela akcijo »Flaško nazaj v Laško«Steklenica se vrača!

V Pivovarni Laško smo v aprilu začeli s spodbujanjem potrošnikov za uporabo po-vratne steklene embalaže krovne blagov-ne znamke Laško Zlatorog. Za akcijo smo se odločili, saj so trenutna razmerja med uporabo povratne in nepovratne embalaže v Sloveniji precej slabša kot v primerljivih evropskih »pivskih« državah.

Z vidika potrošnikov je uporaba nepo-vratne embalaže neracionalna, saj je pivo v steklenici cenejše, za prazno steklenico pa jim v trgovini vrnejo tudi kavcijo v višini 0,1 eur. Z uporabo povratne steklene em-balaže kupci prispevamo tudi k varovanju naravnega okolja in pomembnemu zmanj-ševanju izpustov toplogrednih plinov.

Samo 40% prodanega piva v steklenici

V Sloveniji se proda le okoli 40 odstot-kov piva v povratnih steklenicah, v drža-vah kot so Irska, Nemčija, Češka in Velika Britanija, pa prodajo v steklenicah več kot 60 odstotkov piva. V Nemčiji se steklenica piva vrne v pivovarno tudi več kot petde-setkrat, kar znatno prispeva k manjšemu obremenjevanju okolja z odvečno nepo-vratno embalažo. Ta pri nas pogosto kon-ča na odlagališčih.

Pranje in sterilizacija steklenic poteka-ta v zaprtem sistemu, ki ne dovoljuje iz-pustov onesnažene vode v naravo. Proces pa je tudi cenejši kot proizvodnja novih

pločevink ali plastenk. Pri večji uporabi povratne embalaže torej prihranita tako kupec kot proizvajalec, skupna dodana vrednost pa je skrb za okolje.

Skrb za ohranitev čistega okolja

»V času, ko se tako podjetja kot tudi kupci vse bolj zavedamo pomena varova-nja okolja, nujnosti zmanjševanja izpu-stov toplogrednih plinov in potreb po reci-kliranju ter zmanjšanju količin odpadkov, želimo v Pivovarni Laško, družbi ki je ponosna na svojo tradicijo ter družbeno odgovorno poslovno politiko, ponovno vzpodbuditi uporabo steklene embalaže, ki je primerna za večkratno uporabo. Ne-nazadnje se nekateri še spomnimo časov, ko smo hodili v trgovine po pivo z »gajbi-cami« steklenic. To žlahtno navado - tako z vidika okolja kot tudi stroškov kupca in proizvajalca - želimo obuditi in dodatno spodbujati z akcijo Flaško nazaj v Laško, ki jo začenjamo prav te dni«, je povedal Jure Struc, direktor marketinga Pivovarne Laško.

V Pivovarni Laško bi si v prihodnje pri spodbujanju uporabe povratne embalaže, želeli tudi aktivnejšega sodelovanja drža-ve. V sodelovanju z nekaterimi civilno-družbenimi okoljskimi organizacijami smo pristojnim ministrstvom že pred ča-som, poslali nekaj predlogov sistemskih ukrepov. Kljub temu, da so se pristojni z njimi načeloma strinjali, do njihove rea-lizacije še ni prišlo. Na slovenskem trgu se namreč vsako leto srečujemo z več kot 200.000 tonami nepovratne embalaže. Njeno sortiranje, predelava ali celo odla-ganje na deponije, ob nepotrebnem obre-menjevanju okolja tudi stroškovno obre-menjuje podjetja in državljane. •

Besedilo: Domen Solina

[ str. 10 ] [ str. 11 ]





31. Maraton treh src

Rekordna udeležba – tekače zdelovala vročina

31. Maraton treh src, najstarejša tekaška prireditev pri nas in v tem delu Evrope, je minil v znamenju rekordne udeležbe ter vročine, ki je na progi stalila upe o novih rekordih na najdaljši razdalji 42,195 km. Sobota 21. maja je bila v Radencih že tradicionalno praznična, saj je čez startno črto steklo 4.196 tekačev in paraplegikov.

Zmagovalec 42 kilometerskega maratona je bil Kenijec Edwin Kiboven, med ženskami pa Slovenka Helena Javornik

Vsako leto se tretjo soboto v maju v Radence zgrne na tisoče tekaških navdušencev, ki so letos prišli prav iz vseh kontinentov in 19 držav, ki na progah, dolgih 5,5 km, 10 km, 21 km in 42 km, preizkušajo svojo telesno pripravljenost. Večina je rekreativnih tekačev, a je potrebno omeniti, da si Radenci z Ljubljano izmenjujejo tekmovanje za naslov državnega prvaka. Letos so v Radencih gostili državno prvenstvo v pol-maratonu (21,098 kilometrov). Državni prvak je s časom 1:10:59 postal Anton Kosmač iz AD Štajerska Maribor, državna prvakinja Daneja Grandovec iz istega atletskega društva pa je s časom 1:23:17 osvojila naslov državne prvakinje. Z najdaljšo razdaljo Maraton Radenska Classic 42 km je najhitreje opravil Edwin Kiboven iz Kenije s časom 2:33:35, med ženskami pa je bila na tej razdalji tradicionalno najuspešnejša Helena Javornik s časom 2:48:02.

V soboto so organizatorji našteli 8.627 aktivnih udeležencev

Na že 21. pohod Radenska plus med kapelskimi goricami, se je odpravilo 3100 pohodnikov, proti svojim prvim kolajnam življe-nja pa je v Teku otrok 2011 teklo 1098 dečkov in deklic. Organi-zatorji so letos zabeležili 8.627 aktivnih udeležencev prireditve. Pod noč se je v Radencih zbralo še 5.000 ljubiteljev Vlada Kresli-na in Malih bogov.

Posebnost teh maratonov je tudi humanitarna nota, saj je le-tošnji humanitarni tek »pritekel« 4.571 eur. Organizatorji bodo izkupiček namenili socialno šibkim družinam in otrokom v Ob-čini Radenci. Za organizacijo te najstarejše tekaške prireditve v Sloveniji je skrbelo okoli 800 prostovoljcev iz vsega Pomurja, so-organizator prireditve pa je Občina Radenci.

»Prepričan sem, da je 31. Maraton treh src privabil številne ljubite-lje teka in atlete, ki so v teku spoznali lepote pokrajine in gostoljubnost tukajšnjih ljudi. Ob rekordni udeležbi tekačev iz vsega sveta se za-hvaljujemo organizatorjem, ki v to lepo prireditev vlagajo svoj čas in svoja srca. V pomoč in sodelovanje so jim bila tudi srca Radenske,« je ob letošnji izvedbi Maratonu treh src povedal Zvone Murgelj, direktor Radenske d.d. Radenci. •

Več na www.radenska.si, www.maraton-radenci.siBesedilo: Milan Verdev

Foto: Mediaspeed

[ str. 12 ]

Začetki kegljaškega kluba PLVčasih je težko postaviti ločnico in potem reči: »Tu se je vse

skupaj začelo«. Zato naj mi oprostijo tisti, ki so kegljali že prej.Razlika med prvo ligaško tekmo bodočega kegljaške-

ga kluba in mojim prvim kegljanjem, je samo dobra dva meseca. Zato bomo rekli, da je to začetek.

Vsak začetek je težavenDavnega leta 1992, ob izteku novembra, me je sodelavec »Kvisko« povabil na kegljanje v Hrastnik. Ker nisem imel pametnejših opra-vil, sem se odzval vabilu in … se dobesedno ˝okužil˝. Ta okužba še danes ni ozdravljena. To je bil tudi moj prvi stik s kegljiščem.

Kmalu sem spoznal, da so vsi naslednji stiki mnogo boljši.

Dva meseca kasneje smo namreč že igrali v hrastniški amaterski kegljaški ligi (HAKL). Mislim, da sta bila za to najbolj zaslužna »Muc in Dule«. Vesel sem bil, če ni bilo rezervnega tekmovalca, ker sem kljub temu, da sem bil najslabši, lahko igral. Vse ekipe in vsi nasprotni tekmovalci so nas imeli zelo radi, saj smo izgubili prav vse tekme. Marsikateri nasprotnik me je kar med tekmo pou-čeval o pravilnem kegljanju.

Nastopali smo z imenom »kegljači Pivovarne Laško«. Osvojeno je bilo zadnje mesto. Naslednja sezona je potekala v enakem stilu, po dvajsetih zaporednih porazih pa je vendarle prišla zmaga. Na uro nisem pogledal, a bilo je 1.12.1993. Po tej sezoni je liga razpadla in mi smo se odločili, da odidemo v Celje. •

Besedilo: Ivan Zorko





[ str. 13 ]

Laške Mažoretke zopet na stopničkah

V maju so se Mažoretke Laško ude-ležile 11. državnega prvenstva Ma-žoretne in twirling zveze Slovenije

v Trebnjem. Tekmovale so v vseh treh sta-rostnih kategorijah (kadet, junior, senior) in dosegle odlične uvrstitve. Skupina senior je s samozavestnim nastopom točke »All that jazz« in parade »Rehab«, zopet navdušila občinstvo in sodnike ter tako ubranila na-slov državnih prvakinj. Skupina junior je v kategoriji pom-pom osvojila odlično tretje mesto. V ponos in veselje so jim poleg odlič-nih priznanj tudi najmlajše sedemletne «ko-legice«, ki vadijo komaj pol leta, in so v zelo

močni konkurenci kadetinj zasedle odlično peto mesto. Zelo uspešni so bili tudi pari, saj sta seniorki Anja Krašek in Katarina La-pornik ubranili državni naslov, Maruša Šan-tej in Katarina Novak pa sta zasedli drugo mesto. Dekleta so z uspehi več kot zadovolj-na, saj sta bila njihov trud in prizadevnost poplačana. To je bila nagrada za vse naporne treninge, ki so potekali tako med tednom, ob koncu tedna kot tudi med prazniki. Mažoretke se zahvaljujejo vsem tistim, ki verjamejo vanje in jih podpirajo - sponzorju in kraju - zmago pa podarjajo vsem svojim navijačem. •

Besedilo: Vesna KovačFoto: Maja Klinar

Uspehi in neuspehi zadnje, pravkar končane 19. sezone

• drugo mesto na državnem prvenstvu v borbenih igrah• peto mesto v 2. slovenski ligi 1. ekipa • drugo mesto v regijski ligi 2. ekipa• drugo mesto na občinskem prvenstvu ekipno moški• četrto mesto na občinskem prvenstvu ekipno ženske• drugo mesto na občinskem prvenstvu moški posamezno

(Ivan Zorko)• drugo mesto veterani (celjska regija )

(Toni Kožar in Ciril Potokar )• sindikalno prvenstvo Pivovarne Laško Ženske: 1. Nataša Padežnik , 2. Štefanija Belej , 3. Slavica FirmMoški: 1. Ivan Zorko, 2. Brane Maček , 3. Mitja TeršekNastopalo je sedem tekmovalk in trinajst tekmovalcev.

Laško Vijol'čni fun parkPrvi projekt v nizu aktivacije sponzorstva Skupine Laško je La-

ško Vijol'čni fun park. Premierno je bil predstavljen na več-nem derbiju NK Maribor – NK Olimpija, 4. maja v Mariboru.

Za vsakega nekajV Laško Vijol'čnem fun parku lahko vsak preizkusi moč strela

na gol, natančnost strela na gol in se zabava ob igranju nami-znega nogometa. Najmlajši se lahko preizkusijo tudi v malem nogometu na blazinah ter različnih družabnih igrah. Za dobro počutje obiskovalcev ves čas skrbijo animatorji, ki športne igre vodijo in skrbno zbirajo rezultate.

V Laško Vijol'čnem fun parku je poskrbljeno tudi za pestro gostinsko ponudbo in navijaške rekvizite, ki si jih lahko nogo-metni navdušenci priskrbijo v za to postavljenem šotoru. Laško

Vijol'čni fun park se odpira dve uri pred začetkom vsake tekme NK Maribor in je odprt do samega začetka tekme.

Laško Vijol'čni fun park je namenjen druženju nogometnih navdušencev, ustvarjanju pozitivne energije med navijači, kot tudi druženju z igralci. Gostje Laško Vijol'čnega fun parka so namreč vedno tudi igralci NK Maribora, kar ponuja mladim in drugim priložnost za pogovor oziroma neposredni stik z igralci.

Fun park bo nadaljeval z združevanjem nogometnih navdušen-cev tudi na vseh evropskih tekmah, ki jih bo igral NK Maribor.

Skupina Laško na stadionih V istem obdobju smo pričeli tudi s projektom Skupina Laško

na stadionih. V projektu želimo vsem gledalcem nogometnih tekem omogočiti udobno in osvežilno spremljanje nogometnih

tekem. V ta namen prijazne hostese vsakemu gledalcu ponudijo Zalo, Pepsi ali Malt. O osvežilnih užitkih se prepričajte sami.

Maribor devetič državni prvak

NK Maribor je osvojil še deveti naslov državnega prvaka v 1. Slovenski nogometni ligi. Proslava prvaka je potekala v nedeljo 29. maja v Mariboru.

Pivovarna Laško kot ponosni pokrovitelj čestita mariborskim nogometašem za osvojeni naslov prvaka. •

Besedilo: Jernej Smisl

[ str. 14 ]





[ str. 15 ]

Zlatorog je osvojil srca planincev

P Zlatorogova transverzala ponosa z akcijo Gremo v hribe v drugem letu svojega obstoja združuje dvanajst pohodov na dvanajst slovenskih hribov, kjer bo organiziranih dva-

najst družabnih srečanj za vse ljubitelje planin, zdravega načina življenja in prijetnega druženja.

Zlatorog je najbolj vnete pohodnike že popeljal na Kokoš na Krasu, Planino nad Vrhniko in Mariborsko kočo na Pohorju, po-leg Gospodične na Gorjancih pa jih čakajo še Dom na Menini pla-nini, Planinska koča na Krimu, Koča na Kopitniku nad Rimskimi Toplicami, Koča na Blegošu, Kosijev dom na Vogarju, Poštarski dom pod Plešivcem, Vojkova koča na Nanosu in Planinski dom Šmohor.

Za nami so že trije več kot uspešni dogodki. V častno Zlato-rogovo vpisno knjigo se je vpisalo že 1579 ljubiteljev slovenskih planin in zvestih oboževalcev Zlatoroga. To je skoraj 500 vpisov več kot lansko leto v enakem obdobju.

Kokoš na KrasuPrvič smo se družili na Kokoši na Krasu. Kljub slabi vremenski napovedi nas je presenetilo število pohodnikov in kolesarjev, ki niso zaupali meteorološkim mojstrom in so se vseeno pogumno podali osvojitvi prvega Zlatorogovega vrha naproti. Nagrajeni so bili s sončnimi žarki, številnimi družabnimi (nagradnimi) igra-mi ter kraškimi kulinaričnimi dobrotami, nam pa je igralo srce, ko smo med več kot 400 planinci uzrli znane obraze preteklega leta. Kar nekaj jih je bilo namreč tistih, ki so lansko leto na dneve

dogodkov osvojili vseh sedem vrhov Zlatorogove transverzale po-nosa ter si »prihodili« naziv častnega ambasadorja. Tudi letos so se odločili, da - če bo le mogoče - v Zlatorogovi družbi preživijo dvanajst sobot, kolikor bo dogodkov akcije Gremo v hribe. »Ker z Zlatorogom je vedno fajn!«, so si enotni.

Za želodčke je skrbela oskrbnica koče Tina s svojo ekipo in nas razvajala z njoki z golažem, joto in še toplim jabolčnim zavitkom. Kar precej energije smo namreč porabili za ciljanje na gol, podi-ranje piramid, skakanje v »vrečah«, hitrostno prenašanje polnih plastenk Ode ter za vrtenje ob poskočnih ritmih glasbenega vir-tuoza Mateja Felicijana.

Od kod Kokoši njeno ime?Ker je bil hrib neporaščen, so mu domačini rekli "Golina", nagajivi Italijani pa "Gallina", kar po njihovo pomeni kokoš. Domačini so njihovo poimenovanje poslovenili in od takrat se hrib, prepreden s pešpotmi ter kolesarskimi in jahalnimi steza-mi, imenuje po domači pernati živalici. Obisk Kokoši vas bo očaral v vsakem letnem času in vam ponudil slovenski Kras v svoji popolnosti.

Planina nad VrhnikoDa je z Zlatorogom vedno zabavno pa bo že moralo držati, saj se nas je na Planini nad Vrhniko zbralo še več, natančneje 535. Tudi tukaj so nas z odprtimi rokami sprejeli člani planinskega društva Vrhnika, ki upravlja s kočo in razglednim stolpom. Vse, ki so na

Foto: Izidor Jesenko

vrh prisopihali z ene izmed številnih poti, ki vodijo na vrhniško Šmarno goro, so brezplačno pogostili s slastnimi palačinkami, gostinsko ponudbo pa so ozaljšali še z gibanico, ki se lahko mirne vesti kosa s prekmursko.

Zabavali so nas člani zasedbe Aqua Luna, ki so na plesišče privabili številne. Na podlagi videnega bi skoraj lahko zaključili, da je velika večina planincev tudi odličnih plesalcev. Družabne nagradne igre pod taktirko prekaljenega moderatorja Gregorja Janežiča so tudi tokrat požele veliko zanimanja ter na usta tek-movalcev in navijačev risale dobrovoljne nasmehe. Podelili smo številne nagrade Pivovarne Laško ter izvedli nagradno žrebanje za nagrade Avtomerkurja, ki je v letošnjem letu poskrbel za ura-dno vozilo Gremo v hribe, Škoda Yeti.

Planina nad Vrhniko se ponaša z 21,53 m visokim razglednim stolpom. Pred njim sta na vrhu stala že dva podobna stolpa. Pr-vega iz leta 1934, ki je bil visok 16 metrov, so med drugo svetovno vojno uničili Italijani, njegovega naslednika, pet metrov višjega od današnjega (datira v leto 2008), pa so morali odstraniti zaradi dotrajanosti. Z današnjega stolpa je razgled tako fascinanten, da bi po njem lahko spisali kar definicijo razgleda; pogled nas ponese od Triglava pa vse do Snežnika.

Mariborska kočaV petek pred dogodkom na Mariborski koči smo zopet nestrpno osveževali spletne vremenske strani in spremljali dnevna sporo-čila, da bi nam le nekdo povedal, da bo v soboto na štajerskem zasijalo sonce. Pa nam ni. A še enkrat se je potrdilo, da Laškega Zlatoroga spremlja prav posebna sreča. Morda so mu na pomoč priskočile dobre vile, avtohtone pohorske prebivalke? Kdo ve... Iz-gledalo je že tako. Na Mariborsko kočo je namreč cel dan sijalo sonce. Sem in tja nas je obiskal grozeč oblak, a je kaj hitro pobe-gnil. Zagotovo se je ustrašil tisočglave množice, ki se je zbrala na tretjem dogodku Zlatorogove transverzale ponosa pri Mariborski koči.

V Zlatorogovo častno vpisno knjigo se je v soboto, 4. junija, vpi-salo rekordnih 632 pohodnikov. Še vsaj pol toliko pa se jih je v celem dnevu zbralo in veselilo pred Mariborsko kočo, eno najbolj obiskanih izletniških točk v Podravju.

Od letošnjega leta s kočo upravlja nekdanja rokometna repre-zentantka Tanja Dajčman, ki se ji je s tem izpolnila življenjska želja. Po končani športni karieri je namreč postala najemnica gostinskega objekta, kar so bile njene sanje. Te sedaj uresničuje ob pomoči svoje družine, predvsem mame, upokojene kuharice.

Prvič smo, tokrat v sodelovanju s Planinskim društvom Mari-bor Matica, organizirali tudi Zlatorogov kolesarski vzpon, ki pa so se ga zaradi deževne vremenske napovedi udeležili le štirje ko-lesarji. Nagrade so si prislužili Davor Martinjak, Alojz Črešnik, Darko Flak in Lovro Vaner, prvi in najpogumnejši Zlatorogovi kolesarji.

Če na poti ne boste preglasni in vas v življenju spremlja prav posebna sreča, morda srečate avtohtone pravljične prebivalke Po-horja – pohorske vile. V davnih časih so svoje zavetje našle prav v

temnih pohorskih gozdovih, ki so jim poseben čar dajala barjan-ska jezerca in z mahnato odejo prekrite jase. Okoli jezer so vile gojile čudovite vrtove s planinskimi rožami, kamor so radi zaha-jali prijatelji gozdnih vil, črede gamsov, srn in drugih živali. Ko so Pohorje pričeli naseljevati ljudje, so se vile morale umakniti. Ostale pa so zdravilne rastline, ki jih lahko nabirate še danes. •

Besedilo: Maša Meden

Vabljeni!Do zaključnega dogodka, ki se bo že tradicionalno odvil

na »domačem« Šmohorju, nas loči še osem Zlatorogovih druženj. Vabimo vas, da se nam pridružite po sledečem terminskem planu:

ZLATOROGOVA TRANSVERZALA PONOSA – Gremo v hribe:

Preteklo leto, v letu praznovanja 185-letnice Pivovarne La-ško, se je z akcijo Gremo v hribe rodila Zlatorogova tran-sverzala ponosa, s katero smo med seboj povezali sloven-ske vrhove, planinske koče, pohode in družabna srečanja; prvič smo obiskali sedem, letos pa smo v akcijo Gremo v hribe vključili še pet vrhov. S serijo dvanajstih Zlatorogo-vih dogodkov želimo svojo najprepoznavnejšo blagovno znamko – Zlatorog – povezati s simbolom slovenstva, hribi in planinami. V letošnjem letu družbeno-odgovorna nota »Zlatorogove transverzale ponosa – Gremo v hribe« ostaja: v imenu vsakega planinca, ki se bo na dan Zlatorogovega dogodka vpisal v častno vpisno knjigo, bo Pivovarna Laško donirala 1 evro za nadaljnje uspešno delovanje lokalnega planinskega društva.

18. junij planinska koča na krimu (1.107 m)

25. junij koča na kopitniku nad rimskimi toplicami (865 m)

2. julij koča na blegošu (1391 m)

20. avgust kosijev dom na vogarju (1054 m)

27. avgust poštarski dom pod plešivcem (805 m)

3. september vojkova koča na nanosu (1262 m)

10. september planinski dom šmohor (784 m)





Koncertno dogajanje se letos začenja že po 19h!

Tudi letošnje 47. Pivo in cvetje, ki bo po-tekalo od 14. do 17. julija, se ne bo izneve-rilo žlahtni tradiciji. Obiskovalci turistične prireditve z najdaljšo tradicijo se bodo lah-ko zabavali kar ob treh odrih z glasbenim programom. Aktivnejšo vlogo pri letošnji organizaciji prireditve je imela tudi Pivo-varna Laško, generalna pokroviteljica pri-reditve. Letošnji glasbeni program bo na posameznih odrih žanrsko ločen, saj or-ganizatorji želijo, da bi se obiskovalci za-bavali ob glasbi, ki je najbližji njihovemu okusu, odre pa so poimenovali po nosil-nih blagovnih znamkah pivovarne in sicer Zlatorog, Bandidos in Laško Club. Na treh odrih se bo tako zvrstilo kar 28 vrhunskih glasbenih izvajalcev. Organizatorji letos še posebej poudarjajo, da se bo glasbeni program začenjal že po 19h, kot je v La-škem že običaj, pa bo trajal do zgodnjih jutranjih ur.

Obeta se nam bogato glasbeno dogajanje

Na odru Zlatorog na Aškerčevem trgu, ki je letos namenjen pop in narodno za-bavni glasbi bodo tako od četrtka do so-bote nastopili Jan Plestenjak, skupina Kingston, Nuša Derenda, hišni Ansambel Avsenik, Oto Pestner s Kvintetom Dori, Nina Pušlar ter skupini Victory in Electric Venom Agency. Na odru Bandidos na Tru-barjevem nabrežju, letos namenjenemu bolj rockovskim izvajalcem bodo nastopili Gibonni, Big Foot Mama, Elvis Jackson, Vlado Kreslin, Tabu, Mi2, Don Mentony Band, Tide in Billysi ter perspektivni slo-venski skupini Adam in Toxic Heart. Oder Laško Club, ki bo na Občinskem dvorišču in namenjen kakovostni glasbi različnih žanrov pa bodo letos nastopili Terrafolk

z Anjo Bukovec, Tinkara Kovač, Papir z Ano Bezjak in Majo Keuc, skupina Pan-da, Godba na pihala Laško ter Godalkarji Bojana Cvetrežnika. Sobota na odru Laško Club bo namenjena ljubiteljem starega slovenskega rocka, saj bosta nastopili le-gendi Janez Bončina Benč z retrospektivo najbolj znanih uspešnic skupin Srce in September ter z zadnje plošče Sol, Poper in Sanje, glasbeni program na tem odru pa se bo zaključil s koncertom Tria Oko z gosti, ki bo posvečen 60. letnici legendar-nega slovenskega kitarista Pavla Kavca. Na letošnjem Pivu in cvetju namreč začenjajo žlahtno tradicijo, saj bo odslej en dan po-svečen legendam slovenske glasbe.

Glasbeno dogajanje se bo letos preselilo tudi na ulice Laškega, saj bodo obiskovalci lahko že popoldan na različnih lokacijah v mestu prisluhnili Godalkarjem Bojana Cvetrežnika, najmlajši pa bodo uživali v otroškem živžavu ob hotelu Savinja, kjer jih bosta zabavala čarodej in Damijana Golavšek. Del letošnje prireditve bo tudi akcija Z glavo na zabavo s katero organi-zatorji osveščajo ljudi o nepotrebnosti pre-

komernega uživanja alkohola. Seveda pa si bodo obiskovalci 47. Piva in

cvetja lahko ogledali tudi tradicionalno raz-stavo cvetja, tradicionalne etno prireditve, parado ter kmečko ohcet, v soboto 17. julija pa uživali tudi ob veličastnem ognjemetu. •

Besedilo: V.G.

47. Pivo in cvetje v Laškem bogato z glasbenim dogajanjem in prireditvami

Pivovarna Laško odpira vrata za obiskovalce

V sredo, 13. julija, dan pred ura-dnim pričetkom Pivo in Cvetja, bo Pivovarna Laško odprla vrata za vse radovedneže, ki si bodo lahko med 14. In 18. uro ogleda-li proizvodnjo in na koncu tudi nazdravili ob spremljavi mažo-retk in Laške godbe na pihala.

Pridite in nazdravite z nami!

Info: TIC Laško, 03 733 89 50

Četrtek, 14. 7. •Muzej Laško 12.00 razstava »Pivovar Simon Kukec«•Valvasorjev trg 16.00 »47. cvetov« razstava Likovnega društva Laško •Hiša generacij 17.00 razstava ročnih del DU, DI in Hiše generacij Laško •Trubarjevo nabrežje 17.30 »Martin Krpan« - izbor najmočnejšega Slovenca •Zgornji vrt hotela Savinja 18.00 otroški živ žav z Damjano Golavšek in čarodejem•Park pri TICU 19.00 RAZSTAVA CVETJA•Šotor pri hotelu Hum 19.00 Vrtiljak polk in valčkov •Orožnov trg 19.00 house prizorišče z DJ Deanom Deenom •Oder Laško Club* 19.00 Folk večer: Godalkarji Bojana Cvetrežnika, Laška pihalna godba,

Terrafolk z Anjo Bukovec • 19.30 promenadni vrvež po ulicah Laškega•Oder Laško Zlatorog* 20.00 Večer popa: E.V.A., Nina Pušlar, Jan Plestenjak•Oder Bandidos* 20.00 Bandidos Ice večer: Tabu, Vlado Kreslin, Gibonni

Petek, 15. 7. •Muzej Laško 12.00 razstava »Pivovar Simon Kukec«•Valvasorjev trg 16.00 »47. cvetov« razstava Likovnega društva Laško•Šotor pri hotelu Hum 16.00 Naj harmonikar Pivo in cvetje in predizbor za Zlato harmoniko Ljubečne,

ansambel Fantje izpod Lisce•Hiša generacij 17.00 razstava ročnih del DU, DI in Hiše generacij Laško •Valvasorjev trg 18.00 etno prireditev Lepo je res na deželi – »Marija Gradec se predstavi«•Zgornji vrt hotela Savinja 18.00 otroški živ žav z Damjano Golavšek in čarodejem•Orožnov trg 19.00 house prizorišče z DJ Deanom Deenom •Oder Laško Club* 19.00 Damski večer: Godalkarji Bojana Cvetrežnika, Panda, Tinkara Kovač,

Papir z Majo Keuc in Ano Bezjak• 19.30 promenadni vrvež po ulicah Laškega•Oder Laško Zlatorog* 20.00 Večer plesa: Victory, Kingston•Oder Bandidos* 20.00 Bandidos Sun večer: Mi2, Don Mentony Band, Big Foot Mama

Sobota, 16. 7. •Šolsko igrišče 11.00 9. turnir ulične košarke DRIBL 2011 (DJ, breakdancers, navijaške skupine,

tekma zvezd, ...) prijave 041 534 515•Muzej Laško 12.00 razstava »Pivovar Simon Kukec«•Valvasorjev trg 16.00 »47. cvetov« razstava Likovnega društva Laško •Hiša generacij 17.00 razstava ročnih del DU, DI in Hiše generacij Laško •Zgornji vrt hotela Savinja 18.00 otroški živ žav z Damjano Golavšek in čarodejem•Valvasorjev trg 18.00 etno prireditev Lepo je res na deželi – »Zidani Most se predstavi«•Ploščad pred Kulturnim centrom 18.00 Fundacija »Z glavo na zabavo« •Šotor pri hotelu Hum 19.00 ansambel Pravi fantje•Orožnov trg 19.00 house prizorišče z DJ Deanom Deenom •Oder Laško Club* 19.00 Večer legend: Godalkarji Bojana Cvetrežnika, Benčeve legende iz Srca

do Septembra ter Soli, Popra in Sanj, Trio Oko z gosti – Pavle Kavec 60 let Tribute koncert

• 19.30 promenadni vrvež po ulicah Laškega•Oder Laško Zlatorog* 20.00 Večer legend: Oto Pestner s Kvintetom Dori, Nuša Derenda, Hišni

ansambel Avsenik•Oder Bandidos* 20.00 Bandidos Tequila večer: Billysi, Tide, Elvis Jackson 22.00 VODNA SIMFONIJA OB REKI SAVINJI TER VELIČASTEN OGNJEMET OB

GLASBENI SPREMLJAVI z gradu Tabor in Krištofa

Nedelja, 17. 7. •Muzej Laško 9.00 razstava »Pivovar Simon Kukec«•Hiša generacij 9.00 razstava ročnih del DU, DI in Hiše generacij Laško•Oder Laško Club* 10.00 OHCET PO STARI ŠEGI•Šotor pri hotelu Hum 13.00 ansambel Posavskih 5•Valvasorjev trg 16.00 »47. cvetov« razstava Likovnega društva Laško• 17.00 PARADA PIVO IN CVETJE po ulicah Laškega •Oder Laško Zlatorog* 18.00 ZAKLJUČNI KONCERT PIHALNIH GODB

*Oder Laško Club – Občinsko dvorišče, Oder Laško Zlatorog – Aškerčev trg, Oder Bandidos – Trubarjevo nabrežje

Glavni organizator: Generalni pokrovitelj: Sponzorji:

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

junij 2011

Pivo -cvetjePrimorci, štajerci, gorenci,skratka skoraj vsi slovenci,skupaj tukaj zbrani smoin laško pivo pijemo.

Pivo cvetje in ljubezen,pa še ta slovenska pesem,druži nas vse ljudi,ki smo danes v Lašk prišli.

Pivo ti ljubezni si opoj,zato po grlu greš z menoj,pivo žejo pogasiin ljubezen rasplamti.

Dvignimo kozarčke vsi,ki pena jih krasi,naj še dolga, dolga leta,pivo cvetje praznik se obeta.

Besedilo: Štefanija Belej

Nikoli, nikoli, nikoli ne obupajte.

Winston Churchil

Iskrica

Obisk otrok iz Bosne

Humci so majhna vas v bližini Tuzle, ki je plačala visok krvni davek v času balkanske vojne.

Vas ima šolo in 300 otrok, ki ne morejo občutiti brezskrbnega otroštva, saj se star-ši iz dneva v dan borijo za hrano, za kaj več pa na žalost ne ostane. Moj mož se je rodil v tej vasici in mi pri-povedoval žalostne zgodbe teh otrok, ko pa sem jih tudi sama spoznala sem se odloči-la, da jih povabim v Slovenijo.

Zgodbe o Pivovarni Laško so poslušali že od očetov in dedkov

Ker vem, da Pivovarna Laško rada poma-ga ljudem v stiski, sem zaprosila za ogled tovarne in kosilo. Radi ste se odzvali in va-šega povabila so otroci bili res veseli. Zgod-be o pivovarni in vaših izdelkih so namreč poslušali že od dedkov in očetov, ki so slu-žili v Sloveniji. Tako so otroci 5. maja preži-veli v Sloveniji tri nepozabne dni.

Hmelj – veliki fižol, ki to ni

Že ob prihodu v Savinjsko dolino so bili presenečeni nad velikim fižolom, ki pa se je na koncu izkazal za hmelj. Kasneje so si ogledali hmeljarski muzej v Žalcu in zgod-bo zaključili v pivovarni. Izredno lepo ste nas sprejeli in pogostili, vsak od otrok pa je dobil tudi vašo vodo z obeskom za noše-nje vode. Otrokom je bila najbolj zanimiva polnilnica – kjer se je na tisoče steklenic vozilo po tekočem traku.

Ogledali so si še Laško, Celjski grad, Mozirski gaj, podjetje Vivapen, Blejsko je-zero, Rimsko nekropolo, Jamo Pekel in se domov vrnili hvaležni za vse kar smo jim Slovenci pripravili.

Včasih se niti ne zavedamo kako lah-ko z majhno gesto nekomu polepšamo otroštvo in zbirko spominov. V imenu teh otrok zato še enkrat »Iskrena hvala Pivo-varni Laško«! •

Besedilo: Brigita B. Obrez



laski pivar 16 web

Documents