laski pivar 1 2009

Laško pivo iz roda v rod

• leto XX • julij 2009 • • številka 1 •

Laški pivovarji smo že zakorakali v glavno sezono prodaje piva. Vsako leto smo samo v Sloveniji prisotni

na več kot 400 večjih in manjših priredi-tvah. Med vsemi je za nas najpomembnej-ša prav Pivo in cvetje, ki vsako leto v Laško privabi okrog 140.000 obiskovalcev.

Letošnja prireditev bo že 45. in verja-mem, da jih bo še mnogo. V Laškem je zgolj nekaj več kot 3.500 prebivalcev, pa smo doslej vedno dobro poskrbeli za do-bro počutje naših gostov. Pivo in cvetje je dogodek, ki govori o nas, Laščanih. O kraju, ki se je razvijal skupaj s pivovarno, o ljudeh, ki so živeli za kraj, za pivovarno in za Laško pivo. Njegovo zgodbo skupaj

z izročilom laških pivovarjev prenašamo iz roda v rod.

Kdo bi si mislil, da bo prav pivovarska panoga ena izmed stabilnejših temeljev slovenskega gospodarstva. Da bo spo-sobna dajati svojemu okolju vsaj toliko, kot prejema. Pa vendar smo v zadnjih 184 letih dokazali, da je to mogoče tudi v manjšem kraju. Kljub temu, da smo se te-meljito spremenili, postali sodobnejši in tehnično dovršeni, ga še vedno varimo z ljubeznijo. Kot davnega leta 1825. In prav tega se spomnimo vsakokrat, ko se na čelu nedeljske povorke prikaže pivovarski voz. Morda nas prav ta popelje v boljše čase. •

Besedilo: Gorazd Šetina

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •

Skupina Pivovarna Laško uspešna v prvih petih mesecih str. 2

Laško pivo je več kot samo sredstvo proti žeji

str. 4

Ali se nam obetajo spremem-be na svetovnem pivovar-skem zemljevidu? str. 8

[ str. 1 ]

ZNOVAmed nami!



Tako skupina kot matična družba sta v prvih mesecih letošnjega leta pokazali, da je v času recesije in padca življenske ravni potrošnikov, treba poslovati gospodar-no. V PL se je gospodarnost povečala za 21, na ravni celotne skupine pa za dobrih

6 odstotkov. V primeru uspešne glavne sezone za prodajo pijač lahko pričakujemo, da bo leto 2009, kljub velikim izzivom, ki jih ponuja svetovna recesija, za Skupino Pivovar-na Laško dokaj uspešno. •

Besedilo: Bojan Košak

V času recesije bolj gospodarno

V kakšen sindikat smo vključeni zaposleni v Pivovarni Laško?

Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI) katerega člani smo tudi za-

posleni v PL, je eden od dvajsetih sindikatov dejavnosti, ki tvorijo Zve-zo Svobodnih Sindikatov Slovenije (ZSSS).

V sindikat KŽI je včlanjenih 98 odstokov pivovarjev iz Laškega

Sindikat KŽI je polnopravni član Evropskega in svetovnega Združenja sindikatov kmetijstva –gostinstva in turizma, deluje pa na osnovi z Zvezo usklajenih lastnih aktov in progra-ma. Je finančno popolnoma neod-visna organizacija, ki se financira izključno iz članarine, iz katere obli-kuje stavkovni in solidarnostni sklad. To mu zagotavlja suvereno delovanje v odnosu na državo in delodajalce. Članarine za KŽI prispeva tudi 98 odstotkov laških pivovarjev. •

Besedilo: Marjan Holcer

Skupina Pivovarna Laško uspešna v prvih petih mesecih

Skupina Pivovarna Laško (SPL) je v prvih petih mesecih letošnje-ga leta, s prodajo skoraj 1,9 mio

hektolitrov pijač, ustvarila 134 mio EUR prihodkov , kar je na ravni lanskega leta. Dobiček iz poslovanja je skupina tako po-večala za 108 odstotkov, in sicer na 16,9 mio EUR, za 40 odstokov pa se je povečal tudi denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki zdaj znaša 28,9 mio EUR.

Doseženi poslovni rezultati prvega pet-mesečja so za skupino izredno ugodni, do konca leta, pa bo prodala še 3 mio hektoli-trov različnih pijač.

Pivovarna Laško povečala izvoz

Uspešno je bilo tudi poslovanje matič-ne družbe Pivovarna Laško (PL), ki je do konca maja prodala 420.000 hl piva in vode, prihodki pa so se povečali za 6 od-stotkov in zdaj znašajo 34,5 mio EUR. Pri tem se je prodaja na tuje trge povečala za 35 odstotkov.

Dobiček iz poslovanja je PL povečala za skoraj štirikrat, in sicer na 9,8 mio EUR, za 102 odstotka pa je višji tudi denarni tok iz poslovanja (EBITDA). Ta zdaj znaša 12,9 mio EUR. •

[ str. 2 ]

Pregled delavskih plačv Sloveniji

V času svetovne krize, odpuščanj in pozivov k spoštovanju delavskih pravic, je treba osvetliti tudi pla-

če zaposlenih v Sloveniji. Te so osnova za preživetje delavcev v sedanjih težkih časih in v prihodnosti. Želimo si, da bi ta bila drugačna - z manj pretresi in sta-

bilnimi razmerami na področju socialne varnosti delavcev. Svojo družbeno vlogo bo tu moral pokazati kapital, ki bo tako kot za poslovni rezultat, skrbel tudi za lju-di. Nenazadnje smo ljudje tisti, ki lahko premagamo gospodarsko krizo.

Tabela: Plače zaposlenih april 2009 ( vir AJPES)

Naziv dejavnosti Št. zaposlenih Plača v € Povp. neto plača v € Št. min. plač

Proizvodnja piva 659 1.767,00 1141,42 2

Proizvodnja pijač 1.599 1.406,22 936,13 24

Proizvodnja brezalkoholnih pijač 383 1.391,53 928,17 0

Gospodarstvo RS 614.206 1.384,46 923,62 18.919

Proizvodnja mleka in ml. proiz. 1.055 1.190,57 813,30 1

Proizvodnja krmil 354 1.086,04 751,32 1

Proizvodnja hrane in pijač 11.298 1.050,13 727,76 247

Skupaj KŽI 13.922 1.041,94 722,53 329

Proizvodnja kruha, peciva,slaščic 3.746 1.010,68 701,59 146

Živinoreja 833 1.007,83 699,62 13

Kmetijstvo 2.625 1.006,70 698,97 82

Proizvodnja vina iz grozdja 548 1.005,87 698,97 22

Pridelava kmetijskih rastlin 607 994,52 691,12 40

Reja perutnine 373 984,69 684,58 8

Mlinarstvo 522 979,52 681,30 21

Mesno predelovalna industrija 3.281 961,53 69,53 51

Storitve za kmetijstvo 37 919,49 642,04 0

Proiz. mesnih perut. izdelkov 775 854,14 599,51 31

Slovenski pivovarji v vrhu že desetletja

Slovenski pivovarji smo že desetletja v samem vrhu delavskih plač. V letošnjem letu so naše plače za 27 odstotkov višje od povprečja v gospodarstvu, povprečje v KŽI pa presegamo za skoraj 70 odstokov.

Delamo v tradicionalni in že stoletja uspešni panogi in čeprav je vsaj navzven

videti, da nas kriza ni doletela v takšni meri kot ostale panoge, je dobro vedeti zakaj. Kot podjetje smo zelo hitro prila-godili poslovanje zaostrenim razmeram in zaradi te odločitve vodstva, delavskih plač v pivovarni, z izjemo managerskih, ukrepi niso zajeli. •

Besedilo: Jure Struc

Pivovarna Laško Naj podjetje

Višja strokovna šola IC PI-RAMIDA MARIBOR, je Pivovarni Laško podelila po-

sebno priznanje za NAJ PODJETJE. Glavni razlog za tovrstno priznanje je aktivno sodelovanje pri pripravi in izvedbi največ diplomskih nalog študentov te šole v študijskem letu 2008/2009, ki s Pivovarno Laško že vrsto let aktivno sodeluje tako na področju srednjih kot višješolskih programov. •

Besedilo: Matej Oset

Skupni informacijski sistem za družbe v Skupini Pivovarna Laško

V letošnjem letu bodo vse družbe v Skupini Pivovarna Laško delovale v skupnem informacijskem siste-

mu SAP. Projekt se je začel že leta 2007, v njem pa je sodelovalo več kot 100 ljudi iz celotne skupine.

S 1.11. 2008 je kot prva članica skupine na nov SAP sistem, ki deluje na podatkov-nem centru v Laškem, prešla Radenska, 1.1.2009 pa je na SAP prešla tudi Pivovar-na Laško. V Pivovarni Laško je bilo sicer uvedenih nekaj več modulov, saj gre za nekoliko drugačno poslovanje. Pivovar-na Laško ima skupaj s Pivovarno Union namreč lastno distribucijo, klicni center ter specifike zaradi trošarin, saj gre za proizvodnjo alkohola. V začetku letošnje-ga aprila je na SAP prešla tudi Pivovarna Union, s 1.1.2010 pa sledi še uvedba siste-ma SAP v Fructalu. •

Besedilo: Andrej Kebe



[ str. 3 ]

Laško pivo je več kot samo sredstvo proti žeji

Gotovo ste se večkrat vprašali kaj razlikuje naše, Laško pivo od ostalih? Zakaj toliko ljudi tako

doma kot v tujini visoko ceni Laška piva in kaj nam omogoča, da naše proizvode tako širša kot strokovna javnost jemlje kot visoko kakovostne?

Vsako pivo ima rojstni list

V prvi vrsti moramo poudariti, da so vsi proizvodi Pivovarne Laško povsem naravni, kar pomeni, da jim zaradi viso-ke kakovosti osnovnih surovin, dognanih tehnoloških postopkov in odličnih tehnič-nih naprav, ni potrebno dodajati dodatkov za boljšo obstojnost, izboljšanje okusa ali prikrivanje napak in nedoslednosti v pro-izvodnem postopku. Z vso odgovornostjo lahko s ponosom trdimo, da je Laško pivo povsem naraven proizvod, prav taki pa so tudi vsi ostali izdelki, ki prihajajo iz Pivo-varne Laško.

Vsako naše pivo ima svoj rojstni list, kar pomeni da ima povsem svojstveno re-cepturo in ločeno vodene tehnološke pro-cese od varenja do polnjenja. In v čem je pravzaprav skrivnost edinstvenega okusa Laškega piva?

Kljub tehnologiji je človek še vedno najpomembnejši

Ne glede na napredek tehnologije in razvoj tehnične opreme, smo v Pivovarni Laško ohranili stare recepture za varenje piva, ki so se ob vsaki, še tako majhni spre-membi ali nadgradnji tehnične opreme,

pazljivo prilagodile. Vsej sodobni opremi navkljub, pa je tudi danes človekova spo-sobnost zaznavanja okusa in vonja še ve-dno najmerodajnejša pri določanju kako-vosti piva. Zato je še posebej pomembno, da je vsaka proizvedena šarža piva - tako instrumentalno kot senzorično - analizi-rana preden se sprosti v promet.

Od vode do hmelja,vse v pravih merah

Ko govorimo o osnovnih surovinah za proizvodnjo piva, moramo še posebej izpostaviti odlično vodo, ki pomembno vpliva na končni okus naših piv. Kot ko-ličinsko najpomembnejša trdna surovina je pazljivo izbran slad. Njegovo kakovost s posebno skrbnostjo nadzorujemo in med sabo ustrezno mešamo, da dobimo čim bolj homogeno surovino za varenje. Podobno kot začimbe v jedeh pa je hmelj tisti dodatek, ki daje pivu dokončen zna-čaj. V pivu ga je manj kot promil.

Posebnost prav vseh Laških piv je viso-ko kakovosten slovenski aromatski hmelj. Ta daje uravnoteženo grenčico in ga - za razliko od številnih multinacionalnih pi-vovarskih gigantov - dodajamo v klasični obliki hmeljnih peletov. In prav zaradi slednjih ima naše pivo osvežilen, grenčič-ni okus.

Ne glede na sodobne trende po zniže-vanju grenčice piva ostajamo zvesti svoji tradiciji, da mora dobro pivo imeti grenči-co in ne postane nekakšen nadomestek za sladke alkoholne pijače. Naša usmeritev je združevanje tradicije in sodobne tehni-ke, vendar nikoli na račun kakovosti.

Laške kvasovke so lahko nepredvidljive, njihovo delo pa je več kot odlično

Same surovine še zdaleč niso dovolj, da bi proizvedli kakovostno pivo. Zato potrebujemo odlično delujoče kvasovke. Pivovarna Laško že desetletja uporablja kvasne celice, ki jih sami vzgojimo v go-sto biomaso. Ta se avtomatsko dodaja v pivino, ki ohlajena priteče iz končanega varenja.

Kolegi vinarji znajo razlike v končnem proizvodu zelo nazorno pripisati tehnolo-škim postopkom, posebnostim različnih letin ter vplivu posod na staranje vina. Mi v Pivovarni Laško pa različne šarže piva medsebojno zmešamo pred filtra-cijo, tako da dobimo čim bolj izenačen produkt. Tovrstni postopki so značilni še za eno tradicionalno obrt – proizvodnjo viskija, ki ga le redki znajo zmešati tako, da dobijo najboljše vrste viskijev.

>>>



[ str. 4 ]

Bandidosi tudi v Belorusiji

Bandidos je eden izmed prepo-znavnejših in donosnejših izdel-kov Pivovarne Laško. Njegova

zgodba se je pričela v letu 2003, ko je Pivovarna Laško odgovorila na trende v svetu piva in pivskih mešanic. Ciljna jav-nost posebnega svetlega piva z okusom limone in tequile je bil mlajši segment pivcev – urbani in proaktivni »trend follo-werji«, med 18. in 29. letom. Bandidos je sledil trendom razvitejših trgov in na zrel domači trg piva, prinesel očitno zaželeno spremembo po nečem novem.

Bandidos Ice nesporni favorit

Leta 2005 se je pijači Bandidos Tequil-la pridružil Bandidos Ice z okusom Cai-pirinhe. Že v prvem letu je Bandidos Ice prepričal kupce in prevzel vodilno vlogo.

Obdržal jo je vse do danes. V letu 2006 sta se pridružila še Bandidos Hot in Ban-didos Light Lemon, v letu 2007 pa Bandi-dos Power. Medtem ko sta se Hot in Light Lemon že poslovila, je družina bandido-sov letos pridobila novega člana Bandidos Cuba Libre. Prav v letošnjem letu oziroma v začetku naslednjega, bo Bandidos doča-kal prodajo 400.000 hl.

Slovensko znanje na poti v Belorusijo

Pred tremi leti se je pričelo sodelovanje Pivovarne Laško in največje beloruske pivovarne Krinitsa. Konec leta 2008 je bila realizirana licenčna pogodba za pro-izvodnjo Bandidosa v Belorusiji. Pri tem projektu so sodelovala podjetja Etol, ki razvija arome za Bandidos, Petek d.o.o., ki je razvilo opremo za pripravo sirupa ter

Inbarco, ki je koordiniralo izvedbo projek-ta. V Krinitsi polnijo Bandidos v pollitr-ske pločevinke, na voljo pa so okusi Ice, Light Lemon, Tequilla in Power. Krinitsa v naslednjih sedmih letih načrtuje proda-jo 200.000 hl Bandidosa.

Proizvodnjo v Krinitsi si je v letošnjem juniju ogledala tudi slovenska gospodar-ska delegacija, ki je spremljala zunanjega ministra RS Samuela Žbogarja na ura-dnem obisku v Belorusiji. •


Industrijska piva sobrez značaja

Poleg kvasovk je pomemben tudi sam postopek fermentacije, ki v marsičem določi kakšen značaj bo imelo pivo. Ne le temperatura in tlak, temveč tudi obli-ka fermentacijskih posod, intenzivnost mešanja in čas fermentacije vplivajo na končen okus piva.

Laška piva so piva klasičnega spodnjega vretja, kar pomeni, da začnejo kvasovke po končani glavni fermentaciji sedimen-tirati na dno fermentorjev. Za razliko od sodobnih trendov proizvodnje piva, ki so usmerjeni predvsem k zniževanju stro-škov, smo v Pivovarni Laško ostali zvesti tradicionalnim tehnološkim postopkom, ki ne dopuščajo proizvodnjo pivin z vi-sokim odstotkom ekstrakta in kasnejše

mešanje tako proizvedenega piva z vodo. Kljub matematično natančnim končnim ekstraktom piva, v direktni senzorični primerjavi našega piva z drugimi ki jih lahko poimenujemo tudi »industrijska« piva brez značaja, slednja ne morejo kon-kurirati kvaliteti našega, Laškega piva.

Pivo je hranilno in zdravo

Ker vemo, da so v pivu raztopljene šte-vilne hranilne snovi, je pivo tudi v vlogi živila, ki človeški organizem oskrbuje z velikim številom mikromineralov, vita-minov, antioksidantov, lahko prebavljivih sladkorjev, aminokislin in drugih pozitiv-nih učinkovin. Nižja vsebnost alkohola pri zmernem uživanju, deluje poživlja-joče na kardiovaskularni sistem. Zelo nizka vsebnost glutena v naših pivih, pa

omogoča, da tudi potrošniki s to vrsto obolenj lahko posežejo po manjši količini te žlahtne pijače - seveda po predhodnem posvetu z zdravnikom.

O izdelku moramo vedeti več kot kupec

Proizvodnja piva je precej kompleksen biotehnološki proces. Zahteva ogromno znanja, izkušenj, pa tudi občutek za izde-lek. V Pivovarni Laško smo zato vsi zapo-sleni vključeni v proces izobraževanja in promocije. Za seznanjanje naših potro-šnikov o proizvodu ki jim ga ponujamo, smo namreč odgovorni vsi, ne glede na to v kateri fazi procesa delamo. •

Besedilo: Matej Oset



[ str. 5 ]


• leto XXVI • julij 2009 • • številka 1 •

[ str. 6 ]

Minister za zdravje opozarja:Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

www.bandidos.si

PIV

OVA

RN

A L

A©K

O D

.D.,

Trub

arje

va 2

8, 3

270

Laπk

o

NOVOKUS!

PLAKAT_RANGE_490x690.indd 1 6/3/09 11:19 AM

145 let Pivovarne Union in 100 let blagovne znamke Union

Pivovarna Union, delniška druž-ba iz Ljubljane v letošnjem letu praznuje že 145-letnico obstoja.

Iz smelih načrtov bratov Kosler, ki so po očetu Johannu podedovali ogromno pre-moženje, je v Spodnji Šiški nastala pivo-varna, ki so jo najprej poimenovali Bratje Kosler – proizvodnja piva in alkoholnih pijač. Že v tistih časih je doživljala svoje vzpone in padce, leta 1885 doživela stečaj in leta 1894 ponovno prešla v lastništvo Koslerjevih potomcev. Pivovarna je od vsega začetka stala na področju, kjer je še danes in tudi voda za pivo priteka iz istih vodnjakov.

Leta 1909 se začne zares

Pomembna prelomnica je leto 1909, ko se je takratna Koslerjeva pivovarna pre-oblikovala v Delniško družbo pivovarne Union in dobila ime, ki ga nosi še danes. 1.oktober 1909 je poleg novega naziva podjetja prinesel tudi rojstvo nove blagov-ne znamke Union, saj so vse vrste piva od takrat naprej varili pod tem imenom.

Prav gotovo gre za eno najstarejših blagovnih znamk v Sloveniji, ki se je bila skozi vsa leta obstoja sposobna prilagajati času in prostoru ter svojim potrošnikom. Že od vsega začetka so ji zvesti tako lju-bitelji piva na domačem tržišču, kot tudi izven meja Slovenije.

Različna zgodovinska obdobja in go-spodarske razmere so spreminjale letne količine, okus potrošnikov je narekoval nove vrste piva, osnovna vrsta Union svetlo pivo, pa je ostala. Tradicionalna, kakršno imajo pač potrošniki radi in ki ji zaupajo. K ohranjanju in razvoju blagovne znamke Union so prispevale tudi bogate izkušnje v varjenju piva in nenehna skrb za najsodobnejšo tehnologijo.

Spremembe zaprihodnost

Zunanji izgled različnih vrst piva Uni-on se je vseskozi spreminjal, saj sodobni trendi v pivovarstvu zahtevajo tovrstno prilagajanje tržišču. Zadnjo spremembo embalaže je doživela v lanskem letu, ko so jo natočili v nove steklenice z novimi etiketati in jo dali v nove, prepoznavno rdeče zaboje.

Leto 2009 v Pivovarni Union tako mi-neva v znamenju teh dveh pomembnih obletnic in ob prizadevanju vseh zaposle-nih, da bi se blagovna znamka Union tudi v prihodnje tako uspešno prebijala skozi vse pasti gospodarstva k novim, častitlji-vim obletnicam. •

Besedilo: Helena Jenko

Izdelkom Fructala in Radenske več kot polovico medalj

V okviru 47. mednarodnega sejma Agra je v Gornji Radgoni poteka-lo 13. mednarodno ocenjevanje

sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embalirane vode. Na ocenjevanju je sode-lovalo 6 slovenskih podjetji z 39 izdelki, eno hrvaško podjetje s 15 izdelki ter eno srbsko z 2 izdelkoma.

Izmed vseh 56 izdelkov je bilo tako na ocenjevanju podeljenih kar 26 velikih zlatih priznanj, 15 zlatih, 12 srebrnih ter 3 bronasta. Več kot polovico najbolj žlah-tnih medalj sta poželi podjetji iz Skupine Pivovarna Laško in sicer Fructal 17, kar je bilo daleč največ med vsemi, podjetje Ra-denska pa 2.

Večina predstavljenih izdelkov sodi v najvišji kakovostni razred

Ocenjevalni komisiji je predsedoval prof. dr. Janez Hribar iz biotehniške fa-kultete v Ljubljani, ki je poudaril, da je bilo glede na lansko leto prisotnih veliko več novih izdelkov, med katerimi je bilo tudi veliko takšnih, ki predstavljajo teh-nološko in prehransko novost na trgu.

Kakovost prejetih vzorcev je bila letos po ugotovitvah osem članske ocenjevalne komisije zelo visoka. Med ocenjevalnimi vzorci pa so prevladovale predvsem pijače na bazi sokov, sadni nektarji, embalirane vode ter ostale brezalkoholne pijače. •

Besedilo: Rok Nemec



[ str. 7 ]

Ali se nam obetajo spremembe na svetovnem pivovarskem zemljevidu?

Fructal je v juniju predstavil novo osvežilno pijačo Frutiq. Gre za nizkokalorično mešanico sadja in

vode, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, konzervansov in umetnih barvil ali sla-dil. Na voljo so okusi Hruška-jabolko, breskev, in granatno jabolko.

Glavna prednost Frutiqa je njegova se-stava. Je iz sadja in vode, kar ga razlikuje od ostalih podobnih pijač na trgu. •

Besedilo: Tina Tomažič

Če smo bili še lani poleti prepri-čani, da smo videli že vse, kar lahko ponudi pivovarski trg in

njegova razdelitev, je bilo že v jesenskih mesecih jasno, da se bo pvovarski ze-mljevid drastično spremenil. Največji svetovni pivovar Inbew, ki je v lanskem juliju prevzel pivovarno Anheuser-Busch in njegov najbolj znan brand Budweiser, je pred tedni napovedal prodajo 11 pivovarn v Srednji in Jugo-vzhodni Evropi. Te letno proizvedejo 15

milijonov hektolitrov piva. Med njimi so tudi pivovarne v naši soseščini, kot je Zagrebačka pivovarna, ki ima vodil-ni tržni položaj na Hrvaškem. Za paket teh pivovarn se zanimajo različni inve-sticijski fondi, Heineken in tudi druga največja pivovarna na svetu SAB Miller. V katerih rokah bo pristalo enajst pivo-varn iz sedmih držav, ki zaposlujejo več kot 6.000 ljudi, bo jasno v naslednjih mesecih. •


Fructal sofinanciral 16.000 sadik za breskove nasade

Fructal in Kmetijska zadruga Vipa-va sta tudi letos sodelovala pri ob-novi sadovnjakov v Vipavski dolini

in na Goriškem. Lani so skupaj uspešno posadili 5.000 sadik breskev. Letos se jim bo pridružilo še 16.000 novih sadik. V družbi Fructal tudi letos načrtujejo, da bodo od sadjarjev v Vipavski dolini in na Goriškem odkupili okoli 2000 ton bre-skev.

Breskve iz Vipavske doline in Goriške so za Fructal pomembna surovina za iz-delavo visokokakovostnih sadnih sokov in drugih izdelkov iz sadja, zato so se že lani odločili, da skupaj s Kmetijsko zadrugo pomagajo sadjarjem obnoviti oziroma po-mladiti sadovnjak.

Po besedah predsednika uprave družbe Fructala Antona Balažiča je Fructal že od svojih začetkov pred 60 leti tesno povezan z okoljem v katerem deluje. Sam pravi, da so v podjetju ponosni na to, da dobijo večino breskev prav iz domače Vipavske doline in Goriške, kjer sadjari vsako leto pridelajo visoko kakovostno sadje. •

Besedilo: Rok Nemec



[ str. 8 ]

Sadje in vodaiz Fructala



[ str. 9 ]

Lepota v kamnuPivovarna in Zdravilišče Laško

nadaljujeta mecenstvo klesanja skulptur v marmorju.

Misel in želja, da bi Laško zaživelo v kiparski ustvarjalnosti, je desetletje tlelo pri ljubiteljih likovne umetnosti. Ljudje, ki živijo s svojim mestom, so ga vzljubili in si želijo, da bi bilo lepo, prijazno in va-bljivo za oči. Mesto z dušo.

Gotovo so mesta in kraji s skulpturami v očeh domačinov in turistov bolj sveto-vljanska. Dajo občutek, da tod živijo kul-turno osveščeni ljudje, kar ljudem ponuja domačnost, obenem pa željo po pripadno-sti. Kiparjenje v živo pa je za mesto tudi pomemben kulturno turistični dogodek. Občudovanje umetnin, ki nastajajo ob pogledih mimoidočih namreč doseže, da ljudje z umetninami rastejo in jih posvo-jijo, mesto pa vzljubijo in se vanj radi vra-čajo ali celo ostanejo.

Želja je oživela

Marmor. Kamen, ki zagotavlja trajnost. Je žlahten. Ko pa je obdelan in ustvarjalno predstavljen, terja postanek in vzbuja ob-čudovanje. In prav zato je dolgoletna želja iz začetka tega zapisa dozorela in oživela v delavnici, ki sta jo mecensko omogočila in svojemu mestu podarila Pivovarna in Zdravilišče Laško.

S kratkim premorom je snovanje in ustvarjanje prisotno že sedem let. Vsako leto ostanejo v kraju trije kipi in prav ve-dno se najde ustrezen prostor za postavi-

tev. V tem obdobju smo imeli v gosteh pri-znane umetnike iz Slovenije, Madžarske, Kanada, Romunije, Hrvaške in Avstrije, ki so s podporo in gostoljubjem nadvse zadovoljni, zato se radi vračajo v kraj.

Kiparsko delavnico že od samega začet-ka vodi mentor, akademski kipar Ferenc Kiraly, ki je v prelomnem letu 2000 na željo Pivovarne Laško ustvaril monumen-talno skulpturo Kralja piva. Ta krasi vhod

v mesto in tudi po njem je mesto postalo prepoznavno.

Laško postaja v evropskem prostoru vodilno v kiparskem ustvarjanju iz kame-nja, namen organizatorja pa je kraju pri-nesti še eno posebno lastnost – v mesto prinesti tolikšno število kipov, da bi vsak stoti občan Laškega imel svojega. •

Besedilo: Gorazd Šetina

Nastajanje novih kipov

Heidi Tschank - akt Roman Matek, direktor Thermane, ob otvoritvi

kipa Ferenca Kiralyja - Vigred

Vsi avtorji kiparske delavnice ob kipu Laszla Szűcsa - Univerzum

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov:[email protected] • Oblikovanje: LUKS Studio • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

junij 2009



[ str. 10 ]

Izlet upokojencev na Primorsko

Že vrsto let Pivovarna Laško orga-nizira izlete za svoje upokojence, na katere so vabljeni tudi naši ži-

vljenjski sopotniki. Do sedaj smo si ogle-dali dobršen del Slovenije, nekajkrat pa smo obiskali tudi Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Za letošnje leto nam je turistič-na agencija Komptur iz Celja pripravila organiziran ogled Primorske, s posebnim poudarkom na Portorožu in Piranu.

V sredo 3. junija smo se zbrali pred vho-dom v Pivovarno. Kmalu po 6. uri zjutraj so pripeljali trije avtobusi in glede na šte-vilo čakajočih je izgledalo, da ne bo prosto-ra za vse. Avtobusi so bili kmalu polni in nepogrešljivi vodje Gorazd, Bojan, Marjan ter Bogdan, so dali nalog za odhod. Kolona avtobusov je krenila proti Primorski, med vožnjo pa nam je vodič opisoval kraje sko-zi katere smo se vozili.

Kmalu smo prišli do turistične kmetije Hudičevec, kjer so nam postregli z dobro te-lečjo obaro, ajdovimi žganci ter pijačo po že-lji. Vožnjo smo nadaljevali proti morski oba-li, naš cilj pa so bile soline, oziroma krajinski park Sečovlje. Slišali smo lahko, da se soline raztezajo na površini 650 ha in da veljajo za najbolj severno ležeče soline v Sredozemlju. Klasično pridobivanje soli, ki ga tu še upora-bljajo ni rentabilno, delo je težaško, je pa sol pridobljena na ta način izredno bogata z mi-nerali. Soline pa imajo še druge vloge - so za-vetje raznim redkim pticam in rastlinam in so del kulturne dediščine. Ob koncu obiska so nam pokazali tudi novo pridobitev - elek-tronsko maketo, nato pa smo v tamkajšnji trgovini poskusili slano čokolado.

Čas je hitro tekel in naši avtobusi so kre-nili na pot proti Kozini, kjer nas je čakalo kosilo, kjer smo se ob odličnih primorskih

jedeh in dobri kapljici sprostili pred obi-skom Portoroža. Tu smo si med panoram-sko vožnjo ogledali prenovljeni hotel, ki spada v verigo luksuznih hotelov, kjer si lahko za 5000 € na noč privoščite predse-dniški apartma.

Nenadoma pa se je naše potovanje usta-vilo. Obstali smo pred zapornicami, ki so spominjale na državno mejo, nato pa je le prišel varnostnik in povedal da ja to vhod v Piran. Prispeli smo do središča mesta, kjer stoji kip svetovno znanega violinista Tartinija. Prav tam je pred mnogimi leti stal mandrač – manjše pristanišče – danes pa trg elipsaste oblike, od koder se dvigajo tesne ulice po bregu navzgor. Na vrhu kra-ljuje velika baročna cerkev Sv. Jurija. Od tam je pogled na mesto, ki je s treh strani obdano z morjem, prekrasen. Piran je bil poseljen že v predrimskem času, zato ima tako bogato zgodovino.

Naš izlet se je počasi bližal h koncu in pot nas je iz Pirana odnesla proti Troja-nam, kjer nas je zopet čakalo težko delo - večerja z obveznim trojanskim krofom.

Upokojenci smo preživeli lep dan, ob obujanju spominov na čase, ko smo bili še aktivni delavci in si želeli, da to ne bi bil naš zadnji skupni izlet. •

Besedilo: Tone Obrovnik

Kadar se malo dela, se zelo veliko teoretizira.

Balzac

Iskrica

laski pivar 1 2009

Documents