zrc 21 · mirnska dolina : regionalna geografija pore~ja mirne na dolenjskem / maja topole ;...

ZRC 21

Mirnska dolinaRegionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem

Maja Topole

Z A L @ B AZ R C

4

Zbirka ZRC 21

Maja TopoleMirnska dolinaRegionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem

© 1998, ZRC SAZU

UrednikVojislav Likar

Oblikovanje in grafi~na ureditevMilojka @alik Huzjan

Jezikovni pregledIvan Gregor~i~

FotografijeMarko Kapus (M. K.) in Maja Topole (M. T.)

Zalo`ilZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnostiZalo`ba ZRC

Za zalo`nikaOto Luthar

TiskPlanprint d. o. o.

Izid publikacije je podprlo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije

CIP – Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

913(497.4-12)

TOPOLE, MajaMirnska dolina : regionalna geografija pore~ja Mirne na

Dolenjskem / Maja Topole ; [fotografije Marko Kapus in MajaTopole]. – Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zalo`baZRC, 1998. – (Zbirka ZRC ; 21)

ISBN 961-6182-64-1

79406848

Po mnenju Ministrstva za kulturo R. Slovenije sodi publikacije med proizvodeza katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa s proizvodi.

5

KAZALO

Uvod .................................................................................................................................................. 7

Predstavitev pokrajine ........................................................................................ 8

Podrobna ~lenitev Mirnske doline .............................................. 11Gri~evje .......................................................................................................................... 12

Cerkni{ko gri~evje (G 1) .......................................................... 14Gabrov{ko gri~evje (G 2) ........................................................ 15âte{ko gri~evje (G 3) .................................................................. 16Mirnsko gri~evje (G 4) ................................................................ 17Trebanjsko gri~evje (G 5) ........................................................ 18[entrupersko gri~evje (G 6) .................................................. 19[entjan{ko gri~evje (G 7) ........................................................ 20Spodnjemirnsko gri~evje (G 8) ........................................ 21Mokrono{ko gri~evje (G 9) .................................................. 22

Hribovje .......................................................................................................................... 22Cerkni{ko povirno hribovje (H 1) ................................ 24Gabrov{ko hribovje (H 2) ........................................................ 24Mirnsko povirno hribovje (H 3) .................................... 25Dolsko hribovje (H 4) .................................................................... 26[entrupersko hribovje (H 5) ................................................ 27[entjan{ko hribovje (H 6) ........................................................ 28Bo{tanjsko hribovje (H 7) ........................................................ 29Kr{ko hribovje (H 8) ........................................................................ 30Deben{ko hribovje (H 9) .......................................................... 31

Kotlina .............................................................................................................................. 32Vejarska kotanja (K 1) .................................................................. 34Krmeljska kadunja (K 2) .......................................................... 35Osrednje mokrotno dno (K 3) ............................................ 36Vzpeti rob in pragovi (K 4) .................................................. 37

Planote .............................................................................................................................. 40Dolska planota (P 1) ........................................................................ 40Gobljansko-Vodi{ka planota (P 2) .............................. 41

Povr{je ........................................................................................................................................ 42Nastajanje povr{ja .......................................................................................... 42Tektonske enote .................................................................................................. 44Starost kamnin ...................................................................................................... 44Litolo{ka osnova ................................................................................................ 45Nosilnost tal ............................................................................................................ 48Nadmorska vi{ina ............................................................................................ 50Naklon .............................................................................................................................. 52Reliefna energija .............................................................................................. 55Tipi reliefa .................................................................................................................. 57

Vodovje in re~na meà .................................................................................... 59Re~na mreà ............................................................................................................ 59Re~ni reìm Mirne .......................................................................................... 62Poplavni svet .......................................................................................................... 62

Podnebje .................................................................................................................................. 66Temperature .............................................................................................................. 66Ekspozicije ................................................................................................................ 70

Meglenost in vetrovnost ........................................................................ 72Toplotni pasovi .................................................................................................... 72Padavine ........................................................................................................................ 74Vodna bilanca in oskrba z vodo .................................................. 75

Prst .................................................................................................................................................. 77Tipi prsti ........................................................................................................................ 77Erozija prsti .............................................................................................................. 81

Rastje ............................................................................................................................................ 84

Raba tal .................................................................................................................................... 86Obstoje~a raba tal ............................................................................................ 86Geoekolo{ke razmere za kmetijstvo

in pozidavo ................................................................................................ 111Glavni kriteriji vrednotenja

geoekolo{kih razmer ........................................................ 111Primernost povr{in za posamezne

vrste rabe tal ................................................................................ 116Primernost povr{in za pozidavo .................................. 117Primernost povr{in za njive .............................................. 120Primernost povr{in za vinograde .............................. 122Primernost povr{in za sadovnjake .......................... 126

Sintetska karta najprimernej{e alioptimalne rabe tal ............................................................................ 129

Racionalnost obstoje~e rabe tal .............................................. 135

Naselja in prebivalstvo ................................................................................ 136Zgodovina poselitve do leta 1869 ...................................... 136Demografski razvoj po letu 1869 ........................................ 139Naselja, poselitev, parcelacija in tip hi{e .................. 142Razporeditev naselij po regijah .............................................. 145Funkcija naselij .............................................................................................. 149Sredi{~na naselja v Mirnski dolini .................................... 149

Gospodarstvo .............................................................................................................. 153Kmetijstvo .............................................................................................................. 153Rudarstvo ................................................................................................................ 153Obrt in industrija .......................................................................................... 154Promet .......................................................................................................................... 154Turizem ...................................................................................................................... 156

Druge dejavnosti .................................................................................................. 157

Povzetek .............................................................................................................................. 157

Summary ............................................................................................................................ 160

Imensko in stvarno kazalo .................................................................... 163

Seznam zemljevidov ........................................................................................ 171

Viri in literatura .................................................................................................... 171

6

MIRNSKA DOLINA

Zahvalo za strokovno skrb izrekam mentorjema akad. prof. dr. Ivanu Gamsu in dr. Milanu [ifrerju. Magistrskain doktorska naloga, nastali v okviru programa mladih raziskovalcev, sta namre~ osnova monografiji.

Dr. Stanetu Grandi se zahvaljujem za pregled teksta z zgodovinskega vidika.Iskrena hvala sodelavcem na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven-

ske akademije znanosti in umetnosti. Hvala Jerneji Fridl in Petru Frantarju za pomo~ pri izdelavi nekaterih kart, dr. DraguPerku in dr. Milanu Oro`nu Adami~u pa za dragocene nasvete pri nastajanju knjige.

Doma~inu Marku Kapusu se zahvaljujem za prizadevanja za izid knjige in za trud pri fotografiranju pokrajine.Njegovi posnetki iz zraka so pogosto bolj zgovorni od teksta, omogo~ajo la`je razumevanje vsebine in povsem neobi~a-jen pogled v Mirnsko dolino.

Posebej pa bi se rada zahvalila za podporo in potrpljenje svoji dru`ini. Njej in spominu svoje matere, rojene pravv Mirnski dolini, posve~am to monografijo.

Maja Topole

7

UVOD

Pri tem ne gre le za predstavitev doslej zapostavlje-ne regije in njeno regionalizacijo oziroma za ~lenitevokrog 300 km2 velikega, izredno pestrega obmo~ja na24 bolj ali manj homogenih mikroregij, ampak tudi zauporabo novih delovnih metod. Pomemben je izbor kri-terijev ali geoekolo{kih dejavnikov (nadmorska vi{ina,nakloni, reliefna energija, nosilnost tal oziroma litolo{-ka osnova, morfolo{ka enota, tip prsti, na~in vodnega od-toka, erozija prsti, ekspozicija, toplotni pas, poplavne raz-mere), s pomo~jo katerih smo z matemati~nimi in sta-tisti~nimi metodami ter metodami prekrivanja tematskihkart v merilu 1 : 25.000 vrednotili mikroregije za razli~-ne rabe tal. Poseben je tudi na~in dolo~anja stopnje po-membnosti teh geofaktorjev v primerih razli~nih tipovrabe tal. Vse karte in matemati~no-statisti~ne obdelavetemeljijo na uporabi geografskega informacijskega siste-ma. Kot osnovo smo uporabili digitalni model reliefa(DMR) 100 × 100 m in zemljevid celotne regije tako pre-krili z mreò 29.535 kvadratkov. Na tematskih kartah,ki so izdelane s programom Idrisi, je vidna vsaka plo-skev, ki ima vsaj eno stranico dalj{o od 50 m. Pomem-ben vir podatkov o obstoje~i rabi tal so bili poleg teren-skih ogledov letalski posnetki v merilu 1 : 17.500 izlet 1985 in 1986. Metoda omogo~a izdelavo sintetske kar-te primernosti tal za vsak posamezen tip rabe tal, lahkona primer tudi za posamezne poljske kulture, za izdela-vo karte najbolj optimalne rabe tal, za karte obmo~ij z ne-primerno obstoje~o rabo tal, za karte predlagane nove ra-be tal, karte prednostnih posegov v prostor ter po potre-bi za {tevilne karte vmesnih faz. Naloga teì h kvantifi-kaciji podatkov in razlagi povezav med geoekolo{kimiin dru`benimi prvinami pokrajine. Kaè na bistvene raz-like med legami v kotlinskem dnu, na gri~evju, hribov-ju in na planoti. Zastavljena je tako, da je uporabna v re-gionalnem planiranju; doslej je bil na njeni osnovi v ok-viru projekta Celostni razvoj podeèlja in obnove vasi(CRPOV) è izdelan elaborat o [entruperski mikrore-giji (Topole, 1996).

Vsi pisci brez izjeme so doslej za ime doline upo-rabljali obliko Mirenska dolina, za zgornji tok Mirne paMiren{~ica. Tak zapis najdemo tudi na vseh dosedanjihzemljevidih. Prvi~ je oblika mirnski uporabljena v En-ciklopediji Slovenije, kamor je uvr{~eno tudi gesloMirnska dolina (Topole, 1993), o tem imenu pa posebejrazpravlja Gregor~i~ (1997), po katerem sta obliki mirn-ski, Mirn{~ica po glasoslovnih in pravopisnih pravilih edi-no ustrezni. Oblika mirenski je pravilna le, kadar se na-na{a na naselje Miren v ob~ini Miren-Kostanjevica.

Ena manj znanih slovenskih pokrajin je pore~je Mirneali Mirnska dolina v {ir{em smislu. To je srednjedolenj-ska pokrajina (Ile{i~, 1979), ki so jo doslej preu~evalile v okviru {ir{ih regij: prave Dolenjske, spodnjega de-la Posavja (Melik, 1962), jugovzhodne in vzhodne Slo-venije (Gams, 1984). Tudi v zadnji veliki monografskipredstavitvi Slovenije (Slovenija – pokrajine in ljud-je, 1998) ne izstopa. Ve~ji del Mirnske doline je tamobravnavan v okviru Posavskega hribovja, del je pripa-da Raduljskemu hribovju, del pa Dolenjskemu podolju.Ve~ina objavljenih del se ukvarja s posameznimi stro-kovnimi podro~ji: geologijo (Germov{ek, 1955, Ra-mov{, 1978, Premru, 1974, 1976, 1980, Buser, 1984),geomorfologijo ([ifrer, 1984, [lebinger, 1967), hidro-logijo (Savnik, 1962, Stele in drugi, 1982, Burja, 1988),biocenologijo (Seli{kar, 1986), arheologijo (Kri`, 1987,Tecco – Hvala, 1990, Slabe, 1990, Dular, Kri`, Svolj{ak,Tecco – Hvala, 1991, Boì~, 1992, Dular, 1993). Pokra-jino so spoznavali v zvezi s problemi poplavljanja ([i-frer, 1983), hidromelioracij (Hidromelioracijski siste-mi…, 1984, 1987) in izkori{~anja naravnih bogastev: gli-ne, svinca, cinka, roènca, premoga (Kokole, 1959, Is-kra, 1965 in 1966, Jeòvnik, Eler{ek, Viìntin, 1981 indrugi). Najbolj je poznavanje njenih fizi~nogeograf-skih razmer raz{iril Melik (1931, 1959 in 1962).

[ele v zadnjem ~asu se bolj zavedamo, da je bilo po-deèlje predolgo odrinjeno in prepu{~eno stihijskemu raz-voju. Vse pogosteje si prizadevamo za celostno planira-nje njegovega razvoja. Pri tem naj bi upo{tevali najraz-li~nej{e vidike: dru`benorazvojne, socio-etnolo{ke, eko-lo{ke, vidike kmetijstva, gozdarstva, pozidave, sistemanaselij, krajinarstva.

Pri~ujo~e delo temelji na ve~letnem teoreti~nem inprakti~nem, tudi terenskem delu (Topole, 1990 in 1995).Njegov namen je osvetliti dru`benogeografske in fizi~-nogeografske zna~ilnosti pore~ja Mirne, njegovo prete-klo, pa tudi sedanje ̀ ivljenje. Mirnska dolina je namre~ena redkih med ve~jimi slovenskimi pokrajinami, kjerse {tevilo prebivalcev è dalj{e obdobje ob~utno zniù-je. Poznavanje pokrajinskih prvin (reliefa, podnebja, vo-da, prsti in rastja, naselij oziroma poselitve, prebivals-tva in gospodarstva) in njihovih medsebojnih odnosovpa je za nadaljnje znanstveno delo in u~inkovito regio-nalno planiranje nujno. Poudarek je na rabi tal, narav-nih razmerah in gospodarski usmerjenosti pokrajine,{e posebej pa na geoekolo{kih razmerah za kmetijstvo,za orne povr{ine, vinograde in sadovnjake ter za pose-litev.

PREDSTAVITEV POKRAJINE

no od Mirnsko-Mokrono{ke kotline, je zaradi tektonske-ga zastajanja okrog 300m ni`je od tistega na severu. Pravzato je hidrografsko teì{~e pore~ja Mirne pomaknjenodale~ na jug in levi pritoki Mirne so bistveno dalj{i od

8

@e Slovenija je v okviru Evrope majhna deèla, a zara-di lege v sti~i{~u {tirih velikih regij: alpskega, dinarske-ga, panonskega in sredozemskega sveta, izredno razno-lika. Mirnsko dolino pa lahko ozna~imo kot Slovenijov malem, saj se na tem do 30 km dolgem in do 15 km {i-rokem osrednjem delu Slovenije, ki predstavlja 1,5% nje-ne povr{ine, stikajo vse od na{tetih makroregij, razen sre-dozemskega sveta. V litolo{kem, reliefnem in klimatskemsmislu je torej izrazito prehodna pokrajina. Tu se pre-pletata alpska in dinarska tektonika in kjer zgradba nigrudasta, prelomi, slemena in doline sledijo smerem odzahoda proti vzhodu in od severozahoda proti jugovz-hodu.

Osrednji del zavzema skoraj 10 km dolga in v naj-{ir{em delu 5 km {iroka Mirnsko-Mokrono{ka kotlinas poplavno ravnico Mirne in pritoki. Dno je na debelozasuto z re~no naplavino. Re~no-akumulacijski tip re-liefa se drugje v pore~ju uveljavlja le {e v manj{em ob-segu v depresijah in {ir{ih dolinah sredi gri~evja. Za po-selitev in obdelavo je dale~ najpomembnej{e terasastoobrobje kotline. Kotlino obdaja 300 do 500m visoko, ze-lo raz~lenjeno gri~evje. To je tako imenovani toplotni pasMirnske doline, ki ga zaznamuje vinogradni{tvo. Gri~ev-je se proti severu postopno ali v obliki narivnih stopenjdvigne v do 850 m visok svet, ki ga ̀ e {tejemo k Posav-skemu hribovju. Zunaj pore~ja Mirne, severno od glo-boko vrezane Sopote, doseè svojo najvi{jo to~ko s Ku-mom (1216 m). Hribovje, ki oklepa gri~evnat svet ju`-

Pogled na Mirnsko-Mokrono{ko kotlino iznad Dola pri Treb-njem. Prek nizkega prevala (300 m) v mirnsko-temeni{kem raz-vodju vodita cesta in èleznica, ki povezujeta Dolenjsko podoljez dolino Save pri Sevnici. Pod gozdom je zakrasel, vrta~ast svet.(M. K.)

Zemljevid 1: Digitalni modelreliefa za pore~je Mirne

s sosedstvom in stometrskivi{inski pasovi

R

D

[J SEVNICA

MOKRONOGMIRNA

TREBNJE

[RT

K

G

^^ âte`D Dole pri LitijiG Gabrovka pri LitijiK KrmeljR Rade~e[J [entjan`[R [entrupertT Trì{~e

Vi{ina v metrih:

100–199

200–299

300–399

400–499

500–599

600–699

700–799

800–899

9

PR

ED

STAV

ITE

VPO

KR

AJIN

E

565

1220

948

786

Lisec

Kum

Lisca

Volu{

Muljava

Vir pri Sti~ni

Podkraj

Prapretno pri HrastnikuTurje

Globoko

Jagnjenica

LokavecVeliko [irje

Vrhovo

Zidani Most

Gabrovka

Mala Kostrevnica

Sava

Va~e

Zavrstnik

Druìnska vas

[kocjan

[marje{ke Toplice

[marjeta

Bo{tanj

Gabrijele

Ledina

Log

Loka pri Zidanem Mostu

Orehovo

Ra~ica

[entjan`

Trì{~e

Dolenja Nem{ka vas

[entrupert

VelikaLoka

Veliki Gaber

ôlni{~eDolenja vas

Kandr{e

Podkum

Ravenska vas

Selo pri Zagorju

Sti~na[entvid pri Sti~ni

RimskeToplice

Mirna Pe~

DolenjiBo{tanj

Krmelj

MokronogIvan~na Gorica

[martno pri Litiji

Mirna

Kisovec

Rade~e

Trebnje

Litija

Sevnica

Zagorje ob Savi

Borovak pri P.

Sp. Jelenje

Javorjepri G. Vodice pri G.

Morav{ka GoraMorav~e

Tihaboj

âte{kaGora

Nova Gora

Gabrska Gora

âte`

Poljanepri P.

V. Goba Dole pri L.

Hude Ravne

Zabukovje

[evnica

V. [evnica

Hudeje

Ra~je SeloDol pri T.

Brezovica pri M.

Goljek

Gradi{~e pri T.

Debenec

Pijavice

Pu{~ava

Hrastovica

Ostro`nikZabrdje

Slov. vas

Brezovica pri T.

Gradi{~e

Strmec

Dobovica

HomHrastno

V. Cirnik

Leskovec v P.

Kal pri K.

Goveji Dol

Vrh pri B.

Budna vas

Jablanica

Kri`

KKrrkkaa

SSaavvaa

SSaavvaa

Sti{ki potok

Sti{ki potok

TTeemmeenniiccaa

TTeemmeennii aacc

RaduljaRadulja

LaknicaLaknica

VVeejjaarr

MMiirrnnaa

BBiissttrriiccaa

Mir

Mirnana

MirMirnana

HHiinnjjaa

Sopota

Sopota

GrGra~nicaa~nica

SeSevni~n

avni~

na

Dolski potok

Dolski potok

Radulja

Radulja

Ra~

naR

a~na

Reka

Reka

P OS A

V S KO H

R I B O V J E

D o l ee

nj

jl

s k oo dp o

RADULJSKOHR

IBOV

JE

KR

[K

O

HRIBO

VJ E

K R A J I N A

S U H A

1220Kum

Trì{~e

Krmelj

MirnaTrebnjeZagorje

Kri` pod 200 preb.

200–499 preb.

500–999 preb.

1000–1999 preb.

2000–4999 preb.

5000–9999 preb.

vodotoki

rudnik termoelektrarna

vrh z vi{ino

meja pore~ja Mirne

hidroelektrarna

reg. cesta

lok. cesta

mag. cesta

èleznica

SASAVVAA

Mir

Mirn

ana

© Geografski in{titut ZRC SAZU

0 1 2 3 4 5km

Zem

ljevid 2:Pore~je Mirne in njen poloàj.

desnih. Deben{ko in grudasto Kr{ko hribovje sta kljubvi{inam pod 600 m izredno raz~lenjeni in imata velikevi{inske razlike in strmine. Le na skrajnem jugozahodu(pri Trebnjem) in na jugovzhodu (okrog prevala proti Lak-nici) ima razvodni svet videz gri~evja. Pri ve~ini gri~ev-ja in hribovja je relief slemenasto-dolinast oziroma re~-no-denudacijski, pogosto tudi fluviokra{ki. Dele` pra-vega kra{kega sveta je v mirnski pokrajini precej manj-{i kot v sosednjih Dolenjskem podolju in Suhi krajini najugozahodu in jugu. Ve~je kra{ke povr{ine opazimo lena Dolski in Gobljansko-Vodi{ki planoti sredi hribovja,delno pa tudi v nizkem trebanjskem razvodju. Ker ob-mo~je pripada razli~nim tektonskim enotam, je litolo{-ko izredno pestro. Tu se vrstijo kamnine najrazli~nej{ihstarosti, prepustnosti in trdnosti: od permo-karbonskih,triasnih, jurskih, krednih do miocenskih, plio-pleistocen-skih in najmlaj{ih holocenskih, od neprepustnih silikat-nih do prepustnih karbonatnih ter me{anih karbonatno-si-likatnih, od kompaktnih do sipkih, od trdih do mehkih.S tem je povezana raznolikost v reliefu, prsteh, rastju,talnih vodnih razmerah in rabi tal. Ker se tu me{ajo vpli-vi panonskega in zmernocelinskega vla`nega podnebja,v sosednjem pore~ju zgornje Temenice ugotavljamo

zahodno mejo subpanonskega vegetacijskega in kultur-nega vpliva, med drugim tudi zahodno mejo raz{irjeno-sti subpanonskega vinogradni{tva.

Meja pore~ja se najbolj dvigne in je najjasnej{a naseveru, kjer te~e po {irokem, alpsko usmerjenem hrbtuJatne. Ob njenem severnem vzno`ju te~e proti vzhodudo 500 m globoko vrezana Sopota in se pri Rade~ah iz-liva v Savo. Na Jatni, zahodno od naselja Radgonica, iz-merimo najve~jo absolutno vi{ino mirnskega pore~ja; tazna{a 850m. Sam vrh Jatne (866m) kot pomol sega v po-re~je Sopote in se vanjo tudi odmaka. Proti vzhodu seslemena postopno zniùjejo; nad Rade~ami segajo do700 m, nad Sevnico pa le {e okrog 500 m visoko. Na se-verozahodni strani proti savskemu in na zahodni straniproti temeni{kemu pore~ju je razvodnica te`je dolo~lji-va, saj se tu, v kra{ko prevotljenem svetu, uveljavlja tu-di podzemni vodni odtok. Na jugu poteka meja sprva poozkem in nizkem gri~evju, ki lo~i dolini Mirne in Teme-nice, proti vzhodu pa po vi{jem Deben{kem hribovju, ka-terega ju`na stran se odmaka v Krkin pritok Raduljo. Raz-vodnica gre dalje skozi Kr{ko hribovje in se izte~e priSevnici, kjer se na nadmorski vi{ini 175 m Mirna izlijev Savo. To je najni`ja to~ka v pokrajini, katere povpre~-na nadmorska vi{ina sicer meri okrog 400 m.

Pokrajina ima pomemben geografski poloàj, ki je{e posebej izstopal v ~asu naseljevanja teh krajev. Bo-gate arheolo{ke najdbe pri~ajo o gosti poselitvi èv prazgodovinski, rimski in zgodnjeslovenski dobi. Mi-mo bli`njega Trebnjega te~e stara prometnica od zaho-da proti vzhodu; povezuje Ljubljansko kotlino, srednjoDolenjsko, Kr{ko kotlino in se nadaljuje proti jugovz-hodu. Skozi Mirnsko dolino pa poteka tej vzporednastranska pot. Pomembna je tudi pre~na smer. Stara pot,ki vodi prek Suhe krajine, pre~ka Dolenjsko podolje priTrebnjem, se prek nizkega prevala spusti v Mirnsko do-lino, potem pa se v dveh razli~icah nadaljuje proti seve-ru ~ez Posavsko hribovje. Tam pre~ka dolino Save. [e-le v moderni dobi je z izgradnjo ceste in èleznice po-stala pomembna tudi pot skozi ozko mirnsko deber, vre-zano v relativno visoko Kr{ko hribovje jugozahodno odSevnice.

Pokrajini je pe~at vedno dajalo kmetijstvo, posebejvinogradni{tvo. V 19. stoletju je regija za~ela zaostaja-ti za drugimi slovenskimi pokrajinami; prepad je raselzaradi pozne izgradnje èleznice (l. 1894), pozne elek-trifikacije (po l. 1938), {ibke industrializacije in po~a-sne modernizacije cest. Regija je bila zapostavljena tu-di po drugi svetovni vojni; znaki zaostalosti niso izbri-sani vse do danes. To se odraà tudi v gibanju {tevila pre-bivalcev. V zadnjih 30 letih je to nazadovalo za 7 %, karje med ve~jimi slovenskimi pokrajinami redek pojav. Da-nes je tu od kmetijstva najpomembnej{a ìvinoreja, tejpanogi pa je prilagojeno tudi poljedelstvo.

V pokrajini, ki meri okrog 300 km2, je po popisul. 1991 v 162 naseljih ìvelo 14.151 ljudi. To pomeni niz-ko gostoto poseljenosti, le 47 ljudi na km2. Zgo{~eni sopo naseljih na vzpetem kotlinskem robu (34 % ali397 ljudi na km2), precej manj{a pa je gostota v zaled-

10

MIRNSKA DOLINA

Velik del pore~ja Mirne pripada Posavskemu hribovju, ki senajvi{je vzpne s Kumom, 1220 m (v ozadju). Spredaj je gozdna-to obmo~je Rebri (600 m), ki predstavlja ju`no mejo [entjan{ke-ga nariva, pod njo pa Tihaboj (374 m), naselje v fluviokra{kemsvetu Gabrov{kega gri~evja. (M. K.)

hodno stopnjo med netonemskimi {tajerskimi in to-nemskimi dolenjskimi nare~ji (Smole, 1994). Kmecl(1979) ozna~uje dolenjski jezik takole:

»Kajti ta jezik, ta pojo~a govorica, nepresahlo obi-lje najrazli~nej{ega pripovedovanja je za slovensko za-vest tisto, kar je dolenjsko srce, je znamenje rodovitno-sti, trdoìvosti, obilja slovenskega jezika nasploh. Do-lenjska je pa~ v slovenskem osr~ju, pljuski vsega tuje-ga so opljuskavali vse druge slovenske kraje prej, pre-den so jo dosegli. Ali je potem ~udno, ~e se je tod, iz tenena~ete, neokrnjene pristnosti zmeraj znova, domalaneuni~ljivo porajala pobuda za slovensko jezikovno inslovstveno samopotrjevanje?!«

11

PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE

ju (gri~evje 32, hribovje pa 23 ljudi na km2), kjer so raz-treseni {tevilni slemenski in pobo~ni zaselki. Obmo~jeje {e danes prete`no kmetijsko, brez ve~jega sredi{~ne-ga kraja. Najve~ sredi{~nih funkcij opravljata Mirna(1500 prebivalcev) in Mokronog (701 prebivalec). Ne-kaj industrije je {e v manj{ih sredi{~nih vaseh, sicer paprebivalci pogosto dnevno potujejo v bolj ali manj od-daljena zaposlitvena sredi{~a zunaj regije.

Jezikovno spada pokrajina skoraj v celoti v obmo~-je dolenjskega nare~ja, vzhodno od Gabrovke in âte-à v obmo~je vzhodnodolenjskega govora (Karta sloven-skih nare~ij). Le severni in severovzhodni del regije pri-pada obmo~ju sevni{ko-kr{kega govora, ki pomeni pre-

Zemljevid 3: Morfolo{ke enotein regije (klju~ oznak na stra-ni 12).

PODROBNA ^LENITEVMIRNSKE DOLINE

Podrobna regionalizacija je lahko {ele rezultat analiti~ne-ga in sinteti~nega pregleda posameznih naravnogeograf-skih in dru`benogeografskih prvin: reliefa, pedolo{kih, pod-nebnih, vodnih, prebivalstvenih in poselitvenih, gospodar-skih in prometnih razmer. Z namenom, da bomo kasne-

je la`je sledili razlagi posameznih geografskih prvin pomikroregijah, bomo sintetsko, regionalno ~lenitev pore~-ja v na{em primeru predstavili na za~etku. Gre sicer pred-vsem za naravnogeografske regije, a je mo~no prisoten tu-di gravitacijski princip dolo~anja zaokroènih enot.

H1

H2

H3

H4H5

H6

H7

H8

H9

G1G2

G3 G4

K1

K2

K3K4

P1

P2

G5

G6

G7

G8

G9

gri~evje

hribovje

kotlina

planote

0 1 2 3 4 5km

GRIÊVJEGri~evje zavzema 44 % mirnskega pore~ja. Je povpre~-no 350 m visok, precej raz~lenjen, slemenasto-dolinastsvet, ki oklepa Mirnsko-Mokrono{ko kotlino. Proti se-verozahodu in jugovzhodu se postopno zvi{uje in pre-haja v hribovje. H gri~evju {tejemo obmo~ja, kjer vla-dajo vi{inske razlike pod 150 m. Njegova meja te~e naGabrov{kem mimo Laz pri Gobniku, vzhodno od NoveGore, severno od Hohovice, prek Morav{ke Gore (uje-ma se z ju`no mejo Dolskega nariva) in severno od Lu-kovca, v {entruperskem zaledju skozi Zabukovje, sever-no od Okroga in ju`no od Homa, v zaledju [entjanà ju`-no od Svinjskega, [tajngroba in Srednika ter severno odJablanice, potem pa se obrne proti jugu, obide Jelovecv dnu doline Mirne in te~e tik nad Spodnjimi Vodalamiin Trì{~em. Na jugu spada h gri~evju obmo~je okrogprevala med Mirnsko dolino in potokom Laknico ali ju`-

no zaledje Mokronoga, ozek pas ju`no od Mirnsko-Mo-krono{ke kotline in celoten jugozahodni del mirnskegapore~ja razen Vejarske kotanje.

Reliefna energija je v gri~evju tudi tik ob robu to-ne~e kotline precej{nja, saj se potoki vanjo pogosto pre-bijajo skozi ozke debri. S tem so povezani veliki naklo-ni, neredko nad 30°, in hkrati mo~na erozija prsti. Gri-~evje je zelo pisano glede litolo{ke sestave; zahodno odGabrovke, kjer prevladujejo trde in mehke silikatnekamnine, je hidrografska mreà izredno gosta. Tam sevrstijo ozke vzporedne doline v alpski smeri in Mirnadobi z desne strani ve~ pritokov. Sicer potekajo sleme-na najve~ v dinarski smeri in smeri od severa proti ju-gu. Drugje v gri~evju, kjer se me{ajo karbonatne in si-likatne kamnine, pa se poleg re~no-denudacijskega po-javljata tudi fluviokra{ki in celo kra{ki relief, na primerv jugozahodnem delu pore~ja, v krpah tudi ob spodnjiMirni. Posebnost je plio-pleistocenska ilovica s kosi ro-

12

MIRNSKA DOLINA

Regija Velikost Dele` Regija Velikost Dele` Regija Velikost Dele` Regija Velikost Dele`v km2 v pore~ju v km2 v pore~ju v km2 v pore~ju v km2 v pore~ju

G Gri~evje 129,24 43,76 % H Hribovje 118,32 40,06 % K Kotlina 39,21 13,28 % P Planote 8,58 2,91 %

G 1 Cerkni{ko 9,06 3,07 % H 1 Cerkni{ko 2,41 0,82 % K 1 Vejarska 6,50 2,20 % P 1 Dolska 3,47 1,17 %povirno kotanja

G 2 Gabrov{ko 17,72 6,00 % H 2 Gabrov{ko 2,88 0,98 % K 2 Krmeljska 6,12 2,07 % P 2 Gobljansko- 5,11 1,73 %kadunja -Vodi{ka

G 3 âte{ko 8,70 2,95 % H 3 Mirnsko 4,89 1,66 % K 3 Osrednje 14,86 5,03 %povirno mokrotno dno

G 4 Mirnsko 26,44 8,95 % H 4 Dolsko 24,66 8,35 % K 4 Vzpeti robin pragovi 11,73 3,97 %

G 5 Trebanjsko 4,36 1,48 % H 5 [entrupersko 20,23 6,85 %

G 6 [entrupersko 23,72 8,03 % H 6 [entjan{ko 25,42 8,61 %

G 7 [entjan{ko 18,28 6,19 % H 7 Bo{tanjsko 9,47 3,21 %

G 8 Spodnje- 14,59 4,94 % H 8 Kr{ko 19,19 6,50 %mirnsko

G 9 Mokrono{ko 6,37 2,16 % H 9 Deben{ko 9,17 3,10 %

Mirnski okljuki med Ravnamiin Migolsko Goro tik pred

vstopom re~ice v Mirnsko-Mo-krono{ko kotlino (zadaj). Strmapobo~ja do 90 m globoke dolinepokriva varovalni gozd. (M. T.)

ènca ju`no in jugovzhodno od Gabrovke, ki je sicer zna-~ilna za ni`je leè~a obmo~ja, predvsem na obrobju kot-line.

Tla so v gri~evju nagnjena od 9 do 15, povpre~nopa 13°. Najmanj{i so nakloni v nizkem gri~evnatem raz-vodju pri Trebnjem, najve~ji pa v raz~lenjenem Cerkni{-kem gri~evju na zahodu. Znotraj gri~evja je treba pose-bej omeniti dve netipi~ni pokrajini: gabrov{ko obmo~-je s poplavno Morav{ko kotlinico in fluviokra{kim sve-tom okrog Tihaboja ter {entjan{ko obmo~je s prav takoblago miocensko pokrajino. Tu prevladujejo nakloni do6°, hkrati pa prek obeh obmo~ij te~eta pomembnej{i inè zelo stari prometni povezavi med dolinama Mirne inSave. ê izvzamemo kotlino, sta to za poselitev in ob-delavo najpomembnej{i obmo~ji mirnske pokrajine.

Povsod drugje v gri~evju je poselitev inverzna in ve-~inoma v obliki zaselkov. Naselja se drè vrhov, slemen

in pobo~nih teras ali uravnav in leìjo visoko nad ozki-mi, sen~nimi in mokrotnimi dolinami. Doline, ki polegtega {e mo~no menjavajo smeri, so tudi izredno slabo pre-hodne. Gri~evje je nekoliko la`je premagljivo v dinar-ski smeri vzdol` slemen, najte`je pa je pre~enje slemenin ozkih dolin v smeri od vzhoda proti zahodu.

Znotraj gri~evja se nahaja tudi 4 km2 ali 30 % vsehpoplavnih povr{in pore~ja Mirne. Med najve~jimi popla-vi{~i so doline Jeseni{~ice, Bistrice, Busenke, Sotle, Lan{-pre{~ice, manj{a pa so ob spodnjih delih desnih prito-kov Mirne. Ta obmo~ja so sklenjena z glavnim kotlin-skim poplavnim svetom, globlje v gri~evju pa so popla-vi{~a {e v dolini Mirne od Morav~ do pritoka Du{ice, obTihaboj{~ici med Tihabojem in Homom jugozahodno odSela, ob spodnji Mirni med Trì{~em in vstopom v de-ber, ob spodnji Hinji in Trì{kem potoku ter ob manj{ihpotokih v [entjan{kem gri~evju. Vzrok poplavljanja je

13


Neposredno zaledje [entruper-ta je dodobra izkori{~eno za vi-nogradni{tvo. (M. K.)

Na pred poplavami varnem sve-tu okrog Morav~ pri Gabrovkiso njive, na okoli{kih son~nihpobo~jih pa se vrstijo vinogra-di. (M. K.)

najpogosteje tudi tu ugrezanje, v~asih pa nenadna zoì-tev doline.

V gri~evju se nahaja 65 naselij s skupno 4077 ljud-mi ali gostoto 32 ljudi na km2. Predstavljajo 30 % vse-ga prebivalstva v pore~ju. Naselja {tejejo povpre~no

63 prebivalcev. V obdobju od l. 1961 do 1991 je {tevi-lo ljudi upadlo za 22 %, najve~ v Cerkni{kem, ̂ ate{kemin [entruperskem gri~evju. Prebivalstvo do 20. leta sta-rosti zavzema 29-odstotni dele`, stari 60 let in ve~ pa19 %. Dele` kme~kega prebivalstva je v obdobju1961–1991 padel s 53 na 20 %.

CERKNI[KO GRIÊVJE (G 1)

Cerkni{ko gri~evje je 9,06 km2 velika regija, leè~a nazahodnem delu pore~ja. Zavzema le 3 % obravnavane-ga obmo~ja. Spada v tektonsko enoto Mokrono{kega na-gubanega ozemlja, zna~ilna zanj pa so zelo dolga vzpo-redna ozka in neraz~lenjena slemena v smeri vzhod–za-hod z vi{inami med 400 in 500 m (povpre~je 444 m). Se-stavljajo jih predvsem stare permske in permo-karbon-ske, ve~inoma razli~ne silikatne kamnine (skrilavci,pe{~enjaki, konglomerati, argiliti, alevroliti), zato pre-vladuje re~no-denudacijski tip reliefa. Stalni tokovi(Turnska Cerknica, Cerknica in drugi – desni pritoki Mo-rav{~ice ali zgornje Mirne) doseèjo tu izredno gostoto(2000 do 3000 m/km2). Ker je relief mlad, so skoraj brezpritokov. Konci dolin so pogosto trikotne oblike, kar jezna~ilno za periglacialni relief. Priostreni vrhovi, ki soizstopili zaradi selektivne erozije, segajo 500 do 600 mvisoko. Prevladujeta srednje strm in strm svet (povpre~-ni naklon 15° je najve~ji v gri~evju), vi{inske razlike papresegajo 75 m. Na dobri petini povr{in je izguba prstizaradi erozije è ob~utna, posebno velika pa je nad le-vima bregovoma Cerknice in Du{ice in drugje po ju`-nih pobo~jih, kjer ni gozda. Najve~ povr{ja (60 %) po-kriva gozd, a to je manj kot drugje v gri~evju. Kisle rja-ve prsti na silikatni osnovi so primerne predvsem za bu-kev z belkasto bekico, na tleh z ve~ karbonati in v osoj-nih legah pa prevladuje preddinarski gorski bukov gozd.Zgornji del prisojnih pobo~ij je pogosto porasel z vino-

14

MIRNSKA DOLINA

Dno poplavne doline je {iroko, ima plosko dno, in ~e je stalnopod vplivom talne vode, je poraslo z mo~virskim rastjem. Ni`ji,bolj strmi in hladni deli pobo~ij se zara{~ajo. (M. K.)

Inverzna poselitev v Cerkni{-kem gri~evju. Na son~nih po-

bo~jih je precej vinogradov,ni`je dele pa pora{~a gozd.

(M. T.)

gradi (tu je indeks koncentracije najve~ji v gri~evju). Ter-malni pas zavzema nad polovico mikroregije, vendar jeza vinsko trto neugoden vpliv pogostih mrzlih vetrov s se-vera. Tako jo gojijo le za doma~e potrebe. Obmo~je jezelo pomembno za sadjarstvo (sadovnjak Gabrje), njivpa skoraj ni. Zaradi vi{ine cvetenje sadnega drevja v se-verneje leè~ih naseljih kasni pribli`no teden za tistimiv najugodnej{ih legah. Ni`ji, bolj strmi deli prisojnih po-bo~ij in osojni deli slemen se hitro zara{~ajo. Zaradi vi-soke lege obstajajo teàve zaradi oskrbe z vodo; va{kivodovodi v ~asu pomanjkanja padavin hitro presahnejo.

Zaradi izredno velikega deleà osojnih leg (42 %) instrmin leì 8 majhnih naselij (Gobnik, Kamni Vrh, Ga-brska Gora, Kamni Vrh pri Primskovem, Krì{~e pri ̂ a-teù, ̂ ate{ka Gora, Okrog in Zagri~) brez izjeme na oz-kih slemenih in pobo~jih. Odro~na lega in slabe razvoj-ne mo`nosti so vzroki upadanja {tevila prebivalcev(v letih 1961–1991 za 40 %). Dele` kme~kih prebival-cev je bil leta 1991 21 %. Lokalne ceste so zlasti v vi{-jih obmo~jih zelo slabe, nekoliko bolj{e so tiste, ki sespu{~ajo po slemenih proti krajevnim sredi{~em Morav-~am, Gabrovki in âteù. Sicer pa se ljudje od tu vozi-jo na delo tudi v Litijo in celo v Ljubljano. Tretjina ak-tivnih je zaposlena v primarnem, 41 % v sekundarnemin 19 % v terciarnem sektorju.

GABROV[KO GRIÊVJE (G 2)

Gabrov{ko gri~evje je 17,72 km2 velika regija, ki jo naseveru omejujeta robova Dolskega (Morav{ka gora) in[entjan{kega nariva, na jugu pa sega skoraj do mirnskihokljukov pri Cirniku. Ve~ina pripada tektonski enotiMokrono{kega nagubanega ozemlja, kjer prevladujejo tria-sni apnenci in dolomiti z neprepustnimi primesmi. Pre-cej{nje povr{ine pokrivajo plio-pleistocenske ilovicez roènci, prisotne pa so tudi jurske in permo-karbonske

kamnine. Tu se stikajo razli~ne tektonske enote in raz-li~ni tipi reliefa. Na dveh tretjinah povr{in prevladuje flu-viokra{ki, za dobro petino je re~no-denudacijskega, os-talo pa zavzema re~no-akumulacijski relief. Dele` poplav-nih obmo~ij je 4,7 % in ta so med najobse`nej{imi v po-re~ju zunaj kotline. V Morav{ki kotlinici opaàmo zna-ke recentnega ugrezanja: obse`no poplavno obmo~jeMirn{~ice od Morav~ do soto~ja z Du{ico, debelo plastaluvialnih usedlin in koncentri~no stekajo~e se tokove.Drugo, nekoliko manj obse`no poplavno obmo~je, je obTihabojskem potoku med Tihabojem in Selom. Dolineimajo tu (za razliko od drugih) precej {iroka dna. Pote-kajo v smeri severoseverozahod–jugojugovzhod, tako kotMorav{ki prelom. Slemena so precej razvejana, vrhovipa so, odvisno od odpornosti kamnin, priostreni ali zaob-ljeni. Drugo zna~ilno obmo~je ima kra{ki videz. Tu je ve-lik dele` povr{ja brez stalnih vodotokov in posut z vrta-~ami. Fluviokra{ka je tihabojska depresija, imenovanaMlake. Tu teko~a Kamnarica s koritastim dnom in sosed-nja vzporedna Hom{~ica imata {tevilne stranske doline,ki so zakrasele. Amfiteatrsko sklenjeni konci dolin so po-gosto vrta~asti. Vrta~ast je tudi svet med Petelinjekom inMlinovim hribom med Gabrov{~ico in Kamnarico.

93 % Gabrov{kega gri~evja dosega vi{ine med300 in 500 m (povpre~je 395 m). Naklon se zaradi veli-kih litolo{kih razlik pogosto menja, a prevladujejo manj-{e in srednje strmine (povpre~je 12°). Med tipi prsti jeprecej kislih rjavih na apnencih, dolomitih in plio-plei-stocenskih ilovicah. Okrog 13% jih je za erozijo zelo ob-~utljivih, posebej {e tiste, ki so vezane na stopnji Dol-skega in [entjan{kega nariva severno od Gabrovke in Ti-haboja, pa v okolici Tlake in Kumpolja. Precej gradivase izgubi tudi s korozijo; na Gornjih Ravnah je na pri-mer v {tirih desetletjih nastala okrog 10 m globoka vr-ta~a. Med vsemi gri~evnatimi regijami je Gabrov{ko gri-~evje z 51-odstotnim deleèm najmanj gozdnato. Prevla-duje kisli bukov gozd, precej je tudi preddinarskega gor-

15


Tihaboju pripada eno najpo-membnej{ih njivskih obmo~ijv gri~evnatem delu mirnskegapore~ja. (M. T.)

skega bukovega gozda. Tu so ugodne razmere za sadov-njake; nikjer v pore~ju nimajo tolik{nega deleà kot tu(3 %). Ve~ji nasadi so v Pe~icah. Regija ima tudi znatendele` njiv (13 %). Pomembna njivska obmo~ja so v Mo-rav{ki kotlinici, v tihabojski depresiji (Mlakah), v oko-lici Gabrovke, Brgleza in Tlake. Tu je pravzaprav naj-pomembnej{e njivsko, travni{ko in zazidalno obmo~jev pore~ju zunaj kotline. V zaledju Morav~, Gabrovke inTihaboja je tudi precej vinogradov. Zavzemajo 4 % po-vr{in regije. V termalni pas spada slaba tretjina povr{-ja. Opozoriti pa je treba, da je med gri~evnatimi regija-mi Gabrov{ko gri~evje tisto, ki se najbolj zara{~a (kar5,5 % povr{in). Vzroke vidimo v velikih strminah Dol-skega in [entjan{kega nariva oziroma prehodnega obmo~-ja med gri~evjem in hribovjem, v kra{kem zna~aju re-liefa in v precej{njem deleù povr{in s plio-pleistocen-skimi ilovicami, kjer so se zaradi prisotnosti roèncevrazvile precej kisle prsti. Zato nas tudi ne presene~ajoobse`ni kisli bukovi gozdovi na sicer ne preve~ strmihprisojnih pobo~jih (okolica Tlake, Brezja, Kumpolja inBrgleza). Ker zna{a vi{inska razlika v regiji dobrih300 m, so v njej zaznavne razlike glede fenolo{kih po-javov. V ~asu temperaturne inverzije je na bolj{em naj-vi{ja Morav{ka Gora, kar se kaè pri cvetenju sadnegadrevja, pri ̀ etvi p{enice pa imajo prednost ni`ji kraji. Kerimajo kraji dovolj obse`no vi{je zaledje, je vode navad-no dovolj. Oskrba je lahko problemati~na le zaradi one-snaènja in kra{kih tal.

Obmo~je ni gosto naseljeno, a nadpovpre~no za gri-~evje. [teje 6 % vseh prebivalcev v pore~ju. Skupaj ima12 naselij s povpre~no 66 prebivalci: Hohovica, Morav{-ka Gora, Morav~e pri Gabrovki, Gabrovka, Klanec priGabrovki, Lukovec, Tihaboj, Pe~ice, Brglez, Brezje priKumpolju, Tlaka, Gornje Ravne. Dele` kme~kih prebi-valcev zna{a 20 %. Obmo~je ima sicer relativno pomem-ben center I. stopnje z nekaj industrije (Gabrovko), a jenadpovpre~no oddaljeno od sredi{~nih krajev vi{je stop-nje. V letih 1961–1991 se je {tevilo prebivalcev zmanj-

{alo za 20 %. Prebivalci se oskrbujejo in zaposlujejov Morav~ah, Gabrovki in âteù. 30 % aktivnih zapo-sluje primarni, 33 sekundarni, ~etrtino pa terciarnnisektor. Precej{njega pomena je stara cestna povezava medMirno in Litijo, ki te~e skozi Gabrovko in ~ez preval Ja-vorski Pil.

ÂTE[KO GRIÊVJE (G 3)

8,70 km2 velika regija na jugozahodni meji pore~ja,v celoti znotraj tektonske enote Mokrono{kega naguba-nega ozemlja, je bolj enotna po sestavi. Polovica povr{-ja je iz razli~nih karbonatnih triasnih in krednih kamninz nekaj neprepustnih primesi, 30 % pa je plio-pleistocen-skih ilovic na karbonatni osnovi. Tako tu mo~no izsto-pa fluviokra{ki relief, za katerega so zna~ilni suhe do-line, dolci, amfiteatrski konci dolin in na ~etrtini povr{-ja vrta~e. Tak videz ima zlasti okolica âteà. Zakraselje celoten zgornji del doline Cedilnice, kjer so glavna ~a-te{ka njivska obmo~ja. Cedilnica izvira danes ni`je, ju`-no od Gorenje vasi, in sicer v obliki kra{kega izvira (Mo-~ila). Jugozahodno od Mo~il leì vzporedno ve~ja kra{-ka depresija Balentova dolina. Zakrasela so tudi desnapovirja ob Du{ici in obmo~je na meji z Vejarsko kota-njo.

Vzhodni del gri~evja je bolj neprepusten, z ve~jimdeleèm roèncev, zato se tam uveljavlja tudi re~no-de-nudacijski tip reliefa s precej gosto re~no mreò, ob Du-{ici tudi re~no-akumulacijski. V celotnem obmo~ju je naj-pogostej{a dinarska smer slemen in dolin.

V gri~evju prevladujejo vi{ine 300 do 500 m (pov-pre~je 389 m), manj{e in srednje strmine (povpre~ni na-klon 13°) in vi{inske razlike 75–150 m. Dobra petina po-vr{ja je mo~no prizadeta zaradi erozije prsti, predvsemobmo~je severno od Dolenje in Gorenje vasi ter obmo~-je jugovzhodno od Goljeka. Gozd pokriva 63 % povr{in;najpogostej{a sta bukev z belkasto bekico in preddinar-

16

MIRNSKA DOLINA

Ugrezajo~a se Morav{ka kotli-na je veliko vodno stekali{~e,

tja pa visijo tudi okoli{ka vino-rodna slemena. (M. K.)

ski gorski bukov gozd. Prevladujejo kisle prsti na apnen-cih in dolomitih, kremenovih pe{~enjakih, laporjih in skri-lavcih, imenovane tudi kremenica, in prst na ilovnati pre-perini. Po vrhovih in strmih pobo~jih je prst precej pli-tva, zato se su{a hitro pozna. Debelej{a in dokaj rodo-vitna je le na dnu kra{kih depresij. Zaradi vsega tega trav-niki (20 %) nikjer drugje v gri~evju ne zavzemajo tolik-{nega deleà. Dokaj pomembno je vinogradni{tvo (v ter-malnem pasu je okrog 30 % povr{in), vendar zadovolju-je predvsem doma~e potrebe. Dele` njiv pa je zaradi ve-likega obsega kra{kega, poplavnega in strmega sveta mednajni`jimi v gri~evju. Temperaturne razmere so za sad-je in vinsko trto ugodnej{e v vi{jih vzhodnih delih; ob-mo~je ̂ ateà (preval) je namre~ {e pod vplivom tempe-raturnega obrata. Kljub prepustnemu svetu oskrba z vo-do ni problemati~na. Vasi v regiji napaja ~ate{ki vodo-vod, ki ~rpa vodo iz bli`nje doline Du{ice.

Obmo~je je podobno kot sosednje Cerkni{ko gri~ev-je redko poseljeno in ima enak dele` kme~kih prebival-cev (21 %). V letih 1961–1991 je prebivalstvo upadlo za24 %. Po pobo~jih in vrheh je razporejenih 6 naselij: ̂ a-te`, Dolenja in Gorenja vas pri ̂ ateù, Sejenice, Goljekin Kri{ka Reber. Nekoliko ve~ji je le âte` s 87 prebi-valci. S svojo industrijo stikal je pomembno krajevno sre-

di{~e; zaposluje tudi ljudi iz Gabrov{kega in Cerkni{ke-ga gri~evja. êprav je gostota prebivalcev tu nizka, paje obseg in dele` pozidanih povr{in najve~ji v gri~evju.Velikega pomena za regijo je dobra cestna povezavaz bli`njim ob~inskim sredi{~em Trebnjem. Tretjina ak-tivnih prebivalcev je zaposlena v primarnem, 45 % v se-kundarnem in 20 % v terciarnem sektorju.

MIRNSKO GRIÊVJE (G 4)

26,44 km2 velika regija meji na severu na [entruperskohribovje, tja spadata povirji Ceti{ke in Lo~ice, objemaMirnsko-Mokrono{ko kotlino na jugozahodu in seè vsedo mirnsko-temeni{ke razvodnice. Gri~evje je povpre~-no nekoliko ni`je (200–400 m, povpre~je 332 m), saj jebli`je tone~i kotlini. V celoti je v okviru tektonske eno-te Mokrono{kega nagubanega ozemlja, kjer prevladuje-jo razli~ne triasne kamnine. Dolomiti in apnenci se me-{ajo z roènci, pe{~enjaki, skrilavci, tufi in tufiti ter dru-gimi neprepustnimi kamninami. Razlikujeta se predvsemobmo~ji severno in ju`no od Gomil{~ice. Na prvem (oko-lica Sela, Migolice, Raven, Cirnika, Trbinca) prevladu-je fluviokra{ki relief, za katerega so zna~ilni dolci, poslemenih in uravnavah pa najdemo posamezne vrta~e.Mo~no zakraselo je obmo~je Zagorice, kjer je nastala ve~-ja kra{ka depresija z vrta~ami. Ju`no od Gomil{~ice jerelief predvsem re~no-denudacijskega zna~aja. Tu gre zamo~no raz~lenjena, ozka in strma slemena, kjer je gozdizkr~en le na vi{jih delih prisojnih pobo~ij, pokrivajo pajih skoraj izklju~no vinogradi. Posebej je treba omenitinahajali{~a roènca v triasnem dolomitu pri Zabrdju priMirni. Irsovec je namre~ ekonomsko najpomembnej{eslovensko nahajali{~e te mineralne surovine ([olar,Dimkovski, 1992). Poleg kremena se je kot ena najboljodpornih kamnin ohranil v sicer do 40 m globoko sega-jo~ih preperelih tropskih tleh. Tretje obmo~je predstav-lja poplavni svet, ki zavzema 3,3 % povr{in. Re~no-aku-mulacijski tip reliefa se {iri ob Mirni od soto~ja s Kam-narico navzdol, ob Pravharici in Lan{pre{~ici, ob Sotli,Lo~ici, Ceti{ki in ob Hom{~ici pri Selu.

Reliefne oblike in nakloni so precej raznoliki. Za-radi ozkih debri, skozi katere se potoki prebijajo v to-ne~o kotlino, je dele` strmega sveta ve~ji; povpre~je zna-{a 14°, najve~ji naklon pa celo 48°. Menjavajo se raz-li~ne tektonske smeri (sever–jug, jugozahod–severovz-hod, severozahod–jugovzhod), v odvisnosti od litologi-je se spreminjata vodnatost potokov in pedolo{ka osno-va. Tu najdemo tako kremenico kot rjave in oglejene pr-sti. Na okrog 20% tal (na obeh straneh re~ice Mirne medKri{ko Rebrijo in Migolico, na obmo~ju Trbinca in po-bo~jih Stare gore, Gradi{~a in Lipnika) so letne izgubeprsti zelo velike.

Dele` gozda zna{a 64 %; tu prevladujeta predvsemzdru`bi bukve z belkasto bekico in preddinarski gorskibukov gozd. Obmo~ju dajejo poseben pe~at vinogradi,ki pokrivajo 5,6 % povr{in: ju`na pobo~ja Oplenka,Stana, Praprotnice, Stare gore in Gradi{~a. Precej

17


Uravnan svet na mirnsko-temeni{kem razvodju je privla~en zaposelitev. Zadaj je krajevno sredi{~e âte` (450 m) s tovarnostikal. (M. K.)

(15,36 %) je tudi travnikov, zlasti na dnu dolin, njive paleìjo predvsem po slemenih in pobo~nih uravnavah, insicer le v severnem delu regije; na ju`nem zaradi strminzanje ni prostora. Vsa naselja razen Brezovice in Gomi-le leìjo v termalnem pasu, vendar to prednost zmanj-{uje precej{nja vetrovnost. Potrebe po vodi re{ujejo in-dividualno; navadno jo posamezna vas ~rpa iz najbli`-je doline. V preteklosti so bile tu raz{irjene kapnice. Prob-lem je {e pere~ na obmo~ju Selske Gore in kra{ke Za-gorice, kamor morajo vodo v ~asu su{e dovaàti. ê jeta dolgotrajna, morajo porabo omejevati tudi drugje (Pra-protnica, Stan).

V regijo spada 16 naselij s povpre~no 43 ljudmi, medkaterimi jih ima najve~ slemensko, vr{no ali pa pobo~-no lego: Selo pri Mirni, Sajenice, Ravne, Cirnik, SelskaGora, Migolska Gora, Migolica, Zagorica, Kri`, Trbinc,Brezovica pri Mirni, Gomila, Stan, Praprotnica, Stara Go-ra, Gradi{~e pri Trebnjem. V dnu dolin najdemo le mli-narske in ̀ agarske obrate, ki so pogosto opu{~eni ali pa

imajo novo funkcijo. Poleg Gabrov{kega in âte{kegagri~evja je to relativno najbolj pozidana regija v gri~ev-ju (5 % povr{in). Kme~kih prebivalcev je 23 %. Zaradibliìne sredi{~nih krajev razli~ne stopnje (Mirna in ob-~insko sredi{~e Trebnje) ima regija precej{nje perspek-tive. Skoznjo te~eta tudi najpomembnej{i prometnici po-re~ja: tista, ki veè Dolenjsko podolje z dolino Save, inpre~na, ki vodi proti Litiji. Ob strani so ostali le kraji vi-soko nad bregovi Mirne zahodno od pritoka Hom{~ice.Prebivalstvo regije je v letih 1961–1991 upadlo za pe-tino. Aktivni so zaposleni predvsem v primarnem (36 %)in sekundarnem sektorju (51 %).

TREBANJSKO GRIÊVJE (G 5)

Trebanjsko gri~evje zavzema le 4,36 km2 povr{in, a gaobravnavamo posebej, ker je specifi~no zaradi svoje le-ge in zaradi velikega deleà (16 %) kra{kega sveta. Po

18

MIRNSKA DOLINA

Gru~asta vas Selo pri Mirnis poljsko razdelitvijo na delce

in grude. (M. K.)

Poleg {entruperskega zaledja soslemena v Mirnskem gri~evju

ju`no od Mirne najve~jesklenjeno obmo~je vinske trte

v pore~ju. Na sliki je Stanz zidanicami v ve~ vzporednih

nizih. (M. T.)

vi{inah je podobno sosednjemu Mirnskemu gri~evju(200–400 m, povpre~je 311 m). Pokriva se z mirnsko-te-meni{kim razvodnim obmo~jem.

Pripada tektonski enoti Mokrono{kega nagubanegaozemlja. Zgrajeno je predvsem iz triasnih dolomitov z ap-nenci in ponekod z neprepustnimi primesmi, delno paiz plio-pleistocenskih ilovic. Vmes je tudi nekaj krednihin holocenskih sedimentov. 55 % pokrajine ima kra{kopodobo; na razvodnih uravnavah so {tevilne vrta~e,v bliìni Dola pri Trebnjem pa se nahaja kra{ka jama Zi-jalo s kra{kim izvirom. 41 % je fluviokra{kega reliefaz zna~ilnimi suhimi dolinami, dolci in dolinami z ob~a-sno teko~o vodo. Obmo~je ima majhno reliefno energi-jo. Relativne vi{ine le na eni petini povr{in preseèjo75 m, nakloni pa se gibljejo med 3 in 16° (povpre~je le9°). Med gri~evnatimi pokrajinami je to zaradi erozijenajmanj ogroèna regija; le 3 % tal je ob~utneje priza-detih. Zaradi neugodnih vodnih razmer, povezanih z za-kraselostjo, pa tudi zaradi vpliva temperaturnega obra-ta je pod gozdom kar 80 % povr{in; to je najbolj gozd-nata gri~evnata regija mirnske pokrajine. Ve~inoma greza bukov gozd ali gozd belega gabra z belkasto bekico.Glavno izkr~eno podro~je je okrog Dola. Deleà trav-nikov, ti se {irijo predvsem ob Gomil{~ici in Pravhari-ci, in njiv, ki so na vzpetem svetu, sta podpovpre~na. Po-leg kislih rjavih prsti na karbonatih s silikatnimi prime-smi so tu tudi rjave prsti na apnencu in dolomitu.

Gostota poselitve je sicer dale~ pod povpre~jem, v le-tih 1961–1991 pa se je zaradi izredno ugodne promet-ne lege {tevilo prebivalcev pove~alo za 17%. Dele` kme~-kih prebivalcev zna{a 19 %. Edino naselje, Dol pri Treb-njem, leì v prevalu mirnsko-temeni{kega razvodja,preko katerega sta speljani cesta in èleznica. Povezu-jeta ob~inski sredi{~i Trebnje in Sevnico oziroma Do-lenjsko podolje in dolino Save. 25 % aktivnih dela v pri-marnem, 47 v sekundarnem, 11 oziroma 17 % pa tudiv terciarnem in kvartarnem sektorju.

[ENTRUPERSKO GRIÊVJE (G 6)

[entrupersko gri~evje je 23,72 km2 velika regija, ki ob-kroà Mirnsko-Mokrono{ko kotlino na njenem severnemdelu. Ve~ji del spada v tektonsko enoto Mokrono{keganagubanega ozemlja, na severu pa meji è na obmo~jeLitijske antiklinale in se kon~uje z globoko vrezano do-lino Hinje. Ve~inoma jo sestavljajo triasne kamnine ze-lo me{ane sestave, med katerimi prevladujejo dolomi-ti z apnenci in laporji, vmes pa so, kot npr. pri Hrast-nem in zahodno od Gorenjih Jesenic razkriti otokipermskih kremenovih pe{~enjakov z alevroliti in kon-glomerati. 70 % je re~no-denudacijskega reliefa, zahod-ni del regije pa je prete`no fluviokra{kega zna~aja. MedSveto Barbaro in Hrastnim opazimo {tevilne amfitea-trsko oblikovane konce dolin in dolce. Doline in zelorazvejana slemena se stekajo proti kotlini v smereh se-ver–jug in severozahod–jugovzhod. Proti vzhodu sovse globlje in o`je. Zanimiva je globoka dolina Hinje medobmo~jem [entjanà in Krmeljsko kadunjo, kjer v zgor-njem delu med hriboma Pasjek in Dakpao Hinja poplav-lja. Vzrok je verjetno mo~na zoìtev doline, ki sledi inpoteka v obliki ujetih meandrov; izte~e se tik nad Krme-ljem.

V obmo~ju prevladujejo vi{ine 300–400m (povpre~-je je 335 m), zastopana pa sta tudi oba sosednja vi{in-ska pasova. Za obmo~je so zna~ilne velike strmine. 60 %povr{ja je nagnjenega nad 12°, tretjina pa nad 17°; pov-pre~je zna{a 14°. Ve~ina regije ima vi{inske razlike nad75 m, 23 % celo med 150 in 200 m. 11 % povr{ja mo~-no ogroà erozija, {e posebej pere~ je problem na obmo~-ju Okroga, severno od Ravnika, severozahodno odHrastnega in Velikega Cirnika in na obmo~ju Malega Cir-nika. Zato je regija med tistimi gri~evji, ki so najbolj pod-vrèni zara{~anju. Zara{~a se namre~ 5,3 % povr{in. To{e posebej velja za obmo~je na prehodu v hribovje, npr.med Ravnami nad [entrupertom in Malim Cirnikom. Za-

19


Okrog in Zadraga spadata medvinogradni{ko najpomembnej{aobmo~ja v {entruperskem za-ledju. (M. K.)

radi vi{ine, vr{nih leg in ponekod prepustih tal imajo ljud-je teàve pri oskrbi z vodo.

Dve tretjini obmo~ja je gozdnatega. Najbolj raz{ir-jene zdru`be so bukev z belkasto bekico, rde~i bor z bo-rovnico in bukev s ~rnim gabrom. Med prstmi je najve~rjavih in kislih rjavih na me{ani litolo{ki osnovi. Dele`njiv je zaradi pomanjkanja ravnega sveta podpovpre~en,regija pa ima pomembno mesto v vinogradni{tvu. Tu jemed Oplenkom in Hrastnim v zaledju [entruperta dru-go najve~je obmo~je vinske trte v Mirnski dolini (Op-lenk, Okrog, Zadraga). Nekateri vinogradniki pridelu-jejo celo za trg. Naselja leè ve~inoma v termalnem pa-su, le ni`ja Roènberk in Ravnik è prizadeva toplotniobrat.

Obmo~ju pripada 6 relativno velikih naselij s pov-pre~no 65 ljudmi: Okrog, Ravnik, Hrastno, Roènberk,Veliki in Mali Cirnik. Raztresena so najve~ po slemenihin pobo~jih. Gostota prebivalstva je zelo nizka (17 lju-di na km2), upad v letih 1961–1991 pa 25%. Dele` kme~-kega prebivalstva zna{a 22 %. Ljudje se oskrbujejo in za-poslujejo deloma v [entrupertu in na Mirni, deloma v Kr-melju. Zlasti obmo~je Velikega in Malega Cirnika je re-lativno odro~no in z dolino slabo povezano. 36 % aktiv-nih dela v primarnem, 42 v sekundarnem in 14 % v ter-ciarnem sektorju.

[ENTJAN[KO GRIÊVJE (G 7)

18,28 km2 velika regija, ki zavzema 6 % pore~ja, ima tuposebno mesto. Oklepa Krmeljsko kadunjo na severu inse kon~a, ko se severno od [entjanà vinogradi zred~i-jo. Leì v obmo~ju tektonske enote Litijske antiklinale,neko~ v celoti, danes pa {e delno prekrite s [entjan{kimnarivom. Litolo{ka sestava je izredno pisana, poseben pe-~at pa daje pokrajini velik dele` mehkih karbonatnih kam-nin, ~istih ali pa s silikatnimi primesmi. Prevladujejo tria-

sne kamnine, a posebno zna~ilni so miocenski laporniapnenci, s katerimi so povezane blage reliefne oblike.Prednja~i ni`ji re~no-denudacijski relief, pogost pa je tu-di fluviokra{ki tip reliefa. Pri Koludrju in [entjanù opa-àmo {tevilne suhe doline. Tudi tu sta glavni tektonskismeri severozahod–jugovzhod in sever–jug. S tema seujemajo re~ne doline (Hinja oziroma Pekel) in slemena.Doline so ve~inoma ozke in V-oblike, razen tistih v o`-jem obmo~ju [entjanà, ki so pogosto poplavljene (Hi-nja po soto~ju z Glavi{kim potokom, Gomil{~ica in Ka-meni{ki potok). Voda pa prestopa bregove tudi v Grdemgrabnu.

Ve~ina regije je znotraj vi{inskega pasu 300 do 400m(povpre~je 350 m), nakloni pa se menjavajo v odvisno-sti od litolo{ke sestave (povpre~je zna{a 13°). Povr{jaz mo~no erozijo prsti je le 7 % (obmo~je Cerovca in pre-hod v hribovje na severu ter obmo~je proti Grdemu grab-nu na zahodu). Gozd pokriva 61 % regije. Prevladujejobukev z belkasto bekico, preddinarski podgorski in gor-ski bukov gozd. Obseèn strnjen gozd pokriva vi{jo pre-grado med obmo~jem [entjanà in Krmeljsko kadunjo,ki je iz dolomita s silikatnimi primesmi in iz apnenca.Skoznjo te~ejo le ozke doline Hinje, Gomil{~ice in Pe-kla oziroma Kameni{kega potoka. Skupno 4 % povr{in,predvsem severozahodno od Podbor{ta in na obmo~juCerovca, se zara{~a. Perspektivni in relativno najpo-membnej{i so tu sadovnjaki (nasadi Bre{ko, Cero-vec–Hom) in orne povr{ine med Podbor{tom in Glinim.Tu je zunaj kotline za Gabrov{kim drugo najve~je str-njeno njivsko obmo~je v gri~evju. Posebnost [entjan{-kega so nasadi hmelja, nanje ne naletimo nikjer drugjev pore~ju. Svet ob potokih je zatravljen, severno od [ent-janà pa pomenijo prisojna pobo~ja med Kalom pri Kr-melju in Srednikom {e zadnje obse`nej{e vinogradni{-ko obmo~je na severu.

Gostota poselitve [entjan{kega gri~evja je za gri~ev-je nadpovpre~na (45 ljudi na km2); obmo~je {teje {est na-

20

MIRNSKA DOLINA

[entjan{ko obmo~je manjodpornih miocenskih kamnin je

poleg Gabrov{kega edino po-membno njivsko obmo~je v gri-

~evju. Visoko je od 300 do350 m in prehaja v hribovje, ki

se proti vzhodu zniùje. êzpreval pri Budni vasi (500 m) jelahek prehod v dolino Save pri

Rade~ah. (M. K.)

selij, ki so precej velika (s povpre~no 137 ljudmi). [ent-jan`, Birna vas, Koludrje in Podbor{t leìjo v {entjan{-ki kotanji, po vrhovih in slemenih vzhodno od tod pa soraztreseni zaselki Cerovca in Jablanice. V okviru Jabla-nice jih je kar 16. Tu je oskrba z vodo v su{nem obdob-ju problemati~na. Kme~kega prebivalstva je 21%. Za ob-mo~je je sicer ugodna bliìna Krmelja, a zakotna legaglede na sredi{~a vi{je stopnje ovira razvoj. Precej{nje-ga pomena je v zadnjem ~asu posodobljena, sicer staraprometna pot, ki vodi od doline Mirne prek [entjanàin ~ez hribovje ter se pri Budni vasi prevesi proti Rade-~am. V letih 1961–1991 je obmo~je izgubilo ~etrtino pre-bivalstva. Poleg Krmelja so za regijo pomembni zapo-slitveni centri v dolini Save: Sevnica, Bo{tanj in Rade-~e. Aktivni delajo predvsem v primarnem (36 %), sekun-darnem (45 %) in terciarnem sektorju (11 %).

SPODNJEMIRNSKO GRIÊVJE (G 8)

14.59 km2 velika regija se za~ne ob vzhodni meji Mirn-sko-Mokrono{ke kotline in se razteza na obeh stranehMirne do Jelovca. Ve~ina pripada Grudi Kr{kega hribov-ja, del pa {e tektonski enoti Mokrono{kega nagubanegaozemlja. Gradijo jo predvsem kredni laporji in apnen-ci, ponekod pa dolomiti s tufi, tufiti in skrilavci. Tu semenjajo vsi tipi reliefa, najve~ pa je fluviokra{kega inre~no-denudacijskega. Zahodno od [kocjanskega prelo-ma, to je zahodno od Trì{~a, se smeri slemen hitro me-njavajo; govorimo o alpsko-dinarski interferenci. Podob-no je tudi na obmo~ju med naseljem Kri` in reko Mir-no. Regija je, razen ob sami Mirni, zato izredno te`koprehodna. Doline so mo~no zvijugane in imajo {tevilnestranske veje. Zgornji konci dolin so trikotni, zatrpanis periglacialnim gradivom. Izstopajo priostreni vrhovi.Druga~no je obmo~je med Trì{~em in Krièm, kjer dol-ga nerazvejana slemena potekajo v alpski smeri. Vse do-

line so ozke in V-oblike. Posebnost so krpe kra{kega re-liefa v okolici Spodnjih Vodal, Govejega Dola in med Ga-brjem in Kali{~em. Poleg vrta~ najdemo tu nad dolinoMirne obvisele stranske doline. Omeniti moramo {e alu-vialna tla v nekoliko raz{irjeni dolini Mirne med èlez-ni{ko postajo Trì{~e in Kriì{~em, kjer Mirna poplav-lja. Dele` poplavnega sveta v tej regiji je 5,7 % in je naj-ve~ji zunaj kotline. Gri~evje je precej nizko, ve~inomamed 200 in 300m visoko, tretjina pa {e med 300 in 400m(povpre~je zna{a 280 m). Strmine so zaradi ozkih dolinprecej{nje, povpre~na nagnjenost pa je 14°. Dele` po-vr{ja z mo~nej{o erozijo je le 9 %. Ob~utljiva so pobo~-ja ob reki Mirni, zlasti med Kapljo vasjo in Vrhkom terobmo~je zahodno od Gabrja.

65 % tal pokriva gozd, najpogosteje bukev z belka-sto bekico. Na dnu ozkih dolin je ohranjen beli gaber z la-koto ali belkasto bekico, obmo~ja Vrhka, Son~nika in Ve-likega vrha pa se precej zara{~ajo. Strmine so tu namre~slab{e izkoristljive, saj je zaradi temperaturnega obratain neugodne ekspozicije to gri~evje za vinogradni{tvo insadjarstvo popolnoma neprimerno. Dna dolin so ve~ino-ma travnata, vi{je terase in kra{ke uravnave pa zaseda-jo njive.

V obmo~ju je 7 precej velikih naselij s povpre~no103 prebivalci: Kaplja vas, Trì{~e in Jelovec leìjo v do-lini, Spodnje Vodale, Vrhek, Goveji Dol in Gabrje pa pookoli{kih vrhovih in pobo~nih uravnavah. Vi{je leè~anaselja imajo teàve pri oskrbi z vodo (problem re{uje-jo zaselki individualno, navadno izkori{~ajo bli`nje iz-vire ali pa vodo ~rpajo iz doline). Ni`ja naselja pa so pri-zadeta zaradi pozebe, poplav in sen~nosti. V regiji je le15 % kme~kih prebivalcev (najmanj v gri~evju), v le-tih 1961–1991 pa so naselja izgubila 18 % prebivalcev.Poselitev je najgostej{a v gri~evju (50/km2); to je edinaregija v gri~evju z indeksom koncentracije nad 100. Do-kaj ugodno stanje je posledica prometnega poloàja terbliìne Sevnice in drugih zaposlitvenih centrov ob Sa-

21


Trì{~e (278 m) je manj{e kra-jevno sredi{~e, ki se je razvilona pomembnem kriì{~u poti.Ena vstopi v mirnsko deberv Kr{kem hribovju in pelje protiSevnici, druga pa vodi ob Hinjiskozi Krmeljsko kadunjo in[entjan` proti Rade~am. Ta »iz-kori{~a« v pokrajini lepo izra-èn [kocjanski prelom. Levo jemarkantni Sveti Jurij (366 m).(M. K.)

vi. Primarni sektor zaposluje 24 % aktivnih, 46 % jih de-la v sekundarnem, 18 % v terciarnem in 11 % v kvartar-nem sektorju.

MOKRONO[KO GRIÊVJE (G 9)

Mokrono{ko gri~evje je le 6,37 km2 velika regija, ki sev ozkem pasu vle~e ob ju`nem in jugovzhodnem robukotline: od Glinka na zahodu do prevala proti Laknicina vzhodu. Predstavlja del tektonske enote Mokrono{-kega nagubanega ozemlja, ki ga tu grade ve~inoma tria-sne trde karbonatne kamnine, ponekod z roènci, zasto-pani pa so tudi laporji in skrilavci, pri Mokronogu celopermske silikatne kamnine. Ju`no obrobje kotline zna-~ilno oblikujejo proti dnu vise~a in v smeri sever–jug po-tekajo~a slemena, ponekod pokrita s plio-pleistocenskoilovico. Vmesne doline Savrice, Ba~jega in Gomilske-ga potoka so pogosto poplavljene, zato gre tam za re~-no-akumulacijski relief. Sicer prevladujeta fluviokra{-ki in re~no-denudacijski relief. Vrhovi so neizraziti, sle-mena pa slabo raz~lenjena z grapami. Gri~evje sega v vi-{ine 200 do 400 m, povpre~je pa zna{a 289 m. Je precejstrmo, povpre~no pa nagnjeno 14°. Zaradi neugodne eks-pozicije, strmin in vpliva temperaturnega obrata je 73 %povr{ja pod gozdom. Prevladujeta bukev z belkasto be-kico in preddinarski gorski bukov gozd. Gre za eno naj-bolj gozdnatih regij v gri~evju, ~eprav je tal z mo~nej-{o erozijo le 5 % (med Ba~jim potokom in @alostno go-ro). Sicer so poplavne doline izkori{~ene za travnike,vzpeti svet potapljajo~ih se slemen pa za njive. Za vi-nograde in sadovnjake so razmere popolnoma neu-godne.

Obmo~je je eno najredkeje naseljenih. Na km2 je le14 prebivalcev. Tri manj{a naselja (Pugled pri Mokro-nogu, Ribjek in Gorenja vas pri Mokronogu) so stisnje-na na vzpetih terasah treh precej ozkih poplavnih dolin,

potekajo~ih v smeri sever–jug, tik pred njihovim iztekomv kotlino. Lega na severnem vzno`ju v objemu gozdov,izpostavljenost vetrovom, ki pihajo po dolinah, megla intemperaturni obrat so izredno neugodni klimatski dejav-niki. Dobra petina prebivalstva v regiji je kme~kega. Za-radi bliìne Mokronoga in ugodne prometne povezavez zaposlitvenima sredi{~ema Mirno in Trebnjem, pa {te-vilo prebivalcev v letih 1961–1991 ni tako upadlo kotdrugje (indeks 95). Primarni sektor zaposluje ve~ aktiv-nih (40 %) kot sekundarni (38 %), deleà terciarnega inkvartarnega pa sta 11 %. Sicer pa je obmo~je pomemb-no zaradi svojih vodnih zalog; iz Ba~jega potoka se na-mre~ napaja mokrono{ki vodovod, ki oskrbuje precej va-si v mokrono{ki okolici.

HRIBOVJEHribovje zavzema 40 % mirnskega pore~ja in ga {teje-mo deloma k Posavskemu, deloma pa h Kr{kemu hri-bovju. Na severu spada sem mogo~no razvodno slemeJatne, ki se {iri v alpski smeri in pri Predlogu doseè naj-ve~jo vi{ino (850 m). Dolina Sopote, pritoka Save, je obsevernem vzno`ju Jatne ni`ja tudi do 500 m. Tektonskopripada to hribovje Litijski antiklinali, ki jo v ve~jem de-lu prekrivata [entjan{ki in Dolski nariv. S tem sta pove-zana tudi starost in prepustnost kamnin. Na zahodu po-virna Mirnsko (maks. n. v. 805 m), Gabrov{ko (693 m)in Cerkni{ko (675 m) hribovje è mejijo na re{ko in te-meni{ko pore~je. Ve~inoma jih gradijo neprepustne pa-leozojske kamnine. Vzhodno od planot se dvigata Dol-sko in [entrupersko hribovje z maksimalnimi vi{inaminad 800 m, kjer se me{ajo karbonatne in silikatne trdein mehke kamnine. Tako se tu menjavajo re~no-denuda-cijski, fluviokra{ki in kra{ki relief. Sredi slemenasto-do-linaste pokrajine opaàmo manj{e kra{ke uravnave z vr-

22

MIRNSKA DOLINA

Spodnji, poplavni del dolineBa~jega potoka v Mokrono{kem

gri~evju. (M. T.)

ta~ami, posameznimi uvalami in celo kra{kimi jamami.Proti vzhodu vse bolj prevladujejo neprepustne silikat-ne kamnine, v [entjan{kem hribovju (825m) pa re~no-de-nudacijski relief popolnoma prevlada. Vzhodno od Rad-gonice se z Jatne proti jugovzhodu v dinarski smeri ce-pijo mogo~na, {iroka in do pet kilometrov dolga sleme-na, ki visijo proti Mirnsko-Mokrono{ki kotlini. Za po-selitev so ugodnej{a kot mnogo bolj raz~lenjeno inmanj dostopno, a ni`je gri~evje, zato so tu naselja ve~-ja od tistih v gri~evju. Hribovje se zniùje tudi v smeriproti vzhodu, proti Sevnici; na obmo~ju Grude Kr{ke-ga hribovja namerimo najve~ {e 570 m vi{ine. Tu se alp-ski in dinarski strukturni elementi prepletajo {e mo~ne-je kot drugje. Med kamninami prevladujejo laporji, la-pornati apnenci in apnenci ter apnen~eve bre~e. Taka li-tolo{ka sestava in izredne relativne vi{ine so zna~ilne tu-

di za {e nekaj ni`je osamljeno Deben{ko hribovje na ju-gu (534 m).

Sicer zna{a povpre~na vi{ina hribovja okrog 500 m,povpre~na reliefna amplituda 240 m, povpre~ni naklonpa 17°. Najbolj nagnjena in zaradi erozije ogroèna tlaopaàmo v povirjih Mirne in vseh njenih najve~jih pri-tokov: Bistrice z Beno, Jeseni{~ice, Hinje, Pekla, Gra-hovice, pa tudi v Kr{kem in Deben{kem hribovju. Tu jedele` nad 24° nagnjenih tal nadpovpre~en (20–25%). Iz-stopajo pa uravnave okrog Prelesja, Hudih Raven in Ra-ven nad [entrupertom, kjer nakloni merijo okrog 9°. Na-kloni pod 12° so pogostej{i {e na {irokem razvodju Jat-ne in njenih ju`nih slemenih. Tudi hribovje je v smerivzhod–zahod te`je prehodno, izjemi sta le hrbet Jatne inDolska planota na skrajnem severu. V pre~ni smeri pavodi po stranskih slemenih ve~ poti. Dolinske poti izko-

23


Pogled na [entrupersko hribov-je in Dolsko planoto (povpre~-no 740 m) z vzhoda. Desno jedolina zgornje Sopote, levo za-daj pa na prevalu sredi{~no na-selje Dole pri Litiji (675 m).(M. K.)

Pobo~no naselje z zna~ilnimstarim sadnim drevjem med hi-{ami. Strmine prera{~a gozd alipa se zara{~ajo. (M. T.)

ri{~ata le najva`nej{i prometni povezavi iz Mirnske do-line proti severu. Ena te~e prek Morav{ke kotlinice in pre-vala Javorskega Pila severozahodno od Gabrovke protiLitiji, druga pa po dolini Hinje do Krmelja, potem pa sko-zi [entjan` in prek prevala Brunk proti Rade~am. Pre-hodnost je v veliki meri odvisna tudi od litolo{ke osno-ve. Poti na karbonatni podlagi so obstojnej{e od tistihna silikatnih kamninah, ki so veliko bolj podvrène ero-ziji.

V hribovju se nahaja 43 naselij s skupno 2759 ljud-mi ali gostoto 23 ljudi na km2. Predstavljajo 20 % vse-ga prebivalstva v pore~ju. Naselja {tejejo povpre~no64 prebivalcev. V obdobju od l. 1961 do 1991 je {tevi-lo ljudi upadlo za 18 %, najve~ v Kr{kem, [entruperskemin Deben{kem hribovju. Prebivalstvo do 20. leta staro-sti zavzema 28-odstotni dele`, stari 60 let in ve~ pa 19 %.Dele` kme~kega prebivalstva je v obdobju 1961–1991padel s 60 na 22 %. Primarni sektor skoraj povsod za-posluje {e nad 40 % aktivnih ljudi.

CERKNI[KO POVIRNO HRIBOVJE (H 1)

Cerkni{ko povirno hribovje je zelo majhna regija na skraj-nem zahodu pore~ja; meri 2,41 km2. Pravzaprav gre zaobse`no sleme, ki v smeri sever–jug povezuje ni`ja sle-mena Cerkni{kega gri~evja, raztezajo~a se v smerivzhod–zahod. Spada v okvir tektonske enote Mokrono{-kega nagubanega ozemlja in meji na Dolski nariv. Sko-raj v celoti je zgrajena iz silikatnih permo-karbonskihkamnin (kremenovih pe{~enjakov, alevrolitov, konglo-meratov in skrilavcev), nekaj pa je {e triasnih karbonat-nih kamnin s silikatnimi primesmi. V veliki prevladi jezato re~no-denudacijski relief, petino, zlasti na jugoza-hodu, pa je {e fluviokra{kega. To je razvodno obmo~jeproti zgornji Temenici, kjer na neprepustni osnovi izvi-rajo {tevilni desni pritoki Morav{~ice oziroma Mirn{~i-

ce, med njimi najpomembnej{i Turnska Cerknica in Cerk-nica. Tu, na stiku Posavskih gub in Dolenjskih notranj-skih mezozojskih grud, se menjavajo smeri vzhod–za-hod, sever–jug in severozahod–jugovzhod. Zna~ilne re-liefne oblike so obse`na slemena, neraz~lenjena pobo~-ja, zaobljeni vrhovi in trikotni konci dolin. Ve~ina po-vr{ja leì 500 do 700 m visoko (povpre~je 559 m) in jesrednje strmo, med 11 in 21°, povpre~je pa je 15°. Za-radi ob~utljive litolo{ke in pedolo{ke osnove ter strminje 15 % povr{ja precej ogroènega zaradi erozije. Semspadajo vsa povirja. 73,35 % povr{in je gozdnatih. Pre-vladujeta zdru`bi bukve z belkasto bekico in bukve z re-brenja~o. Globoki jarki sredi gozda kaèjo, da je erozi-ja precej{nja. Tak{no je npr. povirje Cerknice. Obdela-nega sveta (vinogradov, njiv in travnikov) je nekaj po sle-menih in ju`nih pobo~jih. Razmere so ugodnej{e le zasadno drevje, a cvetenje zaostaja za najugodnej{imikraji okrog dva tedna. Spomladi mrzli vetrovi hitropovzro~ijo pozebo.

V regiji najdemo le eno slemensko in eno pobo~nonaselje (Poljane pri Primskovem, Laze pri Gobniku)s 30 % kme~kih prebivalcev. V obdobju 1961–1991 staizgubili 27 % prebivalcev. Spopadata se namre~ z raz-li~nimi problemi; sredi{~ni kraji so zelo oddaljeni, dnev-na migracija pa je oteèna zaradi slabih cest. 41 % ak-tivnih dela v primarnem, 36 % pa v sekundarnem sek-torju. Zaradi vr{ne lege kraji v ~asu su{e ob~utijo pomanj-kanje vode.

GABROV{KO HRIBOVJE (H 2)

Gabrov{ko hribovje je majhna, 2,88 km2 velika regijav okviru Dolskega in @irovskega nariva. Vle~e se od raz-vodja pri Novi Gori do Gobljansko-Vodi{ke planote. Se-stavljajo jo zlasti triasni dolomiti, poleg teh pa jurski ap-nenci in nekatere triasne in permo-karbonske neprepust-

24

MIRNSKA DOLINA

V slabo odpornih permo-kar-bonskih kamninah se kolovozi

in ceste hitro poglabljajo.(M. T.)

ne kamnine (skrilavci, konglomerati in kremenovi pe{-~enjaki). Prevladuje fluviokra{ki relief. Tam se vrstijosuhe in polsuhe doline in dolci, severno od Morav~ paopaàmo amfiteatrsko oblikovana povirja. V jurskem ap-nencu zahodno od Spodnjih Vodic so se razvile vrta~ein v Skali nad Podpe~jo celo kra{ke Ajdovska, Fantov-ska in druge jame. V celotnem obmo~ju ni nobenega stal-nega toka razen alohtone Morav{~ice. Prevladujo~a tek-tonska smer je severozahod–jugovzhod; v tej smeri po-tekajo zelo ozke doline z neraz~lenjenimi pobo~ji in tri-kotnimi konci. Vrhovi so zaobljeni ali pa priostreni. Tu-di to hribovje sega predvsem v vi{ine med 500 in 700 m(povpre~je 551 m), ima pa ve~ji dele` strmin med 21 in30° kot Cerkni{ko hribovje (povpre~je je najvi{je v vsempore~ju, 19°). Tudi glede reliefne energije je regija na pr-vem mestu. Kar na 63 % povr{ja izmerimo vi{inske raz-like nad 200 m. Obmo~je je zaradi erozije mo~no ogro-èno na 13 % povr{ja, predvsem zahodno od Nove Go-re in na levem bregu Morav{~ice. Rjave in kisle rjave pr-sti so osnova gozdu, ki pokriva 65 % povr{in. Glavnezdru`be so bukev s ~rnim gabrom, preddinarski podgor-ski bukov gozd in bukev z rebrenja~o. Kar 17 % povr-{in pa se zara{~a. Po slemenih in zgornjih delih pobo~ijje nekaj travnikov in njiv, a zaradi mo~ne erozije kmet-je na njive prst ob~asno dovaàjo. [e najugodnej{e so raz-mere za sadjarstvo. Nad polovico povr{in spada v toplot-ni pas. Vendar za sadovnjake razpolo`ljive povr{ine ni-so velike. Sadno drevje cveti kar dva do tri tedne kasne-je kot v najugodnej{ih vi{inah. Kraji so tudi izredno ve-trovni.

Obmo~je je skoraj neposeljeno. Sem spada le sle-mensko naselje Nova Gora z 18 % kme~kih prebivalcev.Zaradi vi{ine pridobiva vodo s ~rpanjem iz doline. V ob-dobju 1961–1991 je {tevilo prebivalcev upadlo za 23 %.Obmo~je je med najbolj oddaljenimi od sredi{~nih kra-jev, a je v zadnjem ~asu z urejeno cesto med Mirno inLitijo z njimi nekoliko bolje povezano. Gravitira protiMorav~am in Gabrovki, pa tudi proti Litiji.

MIRNSKO POVIRNO HRIBOVJE (H 3)

4,89 km2 velika regija na skrajnem severozahodu pore~-ja spada v okvir @irovskega, delno pa Dolskega nariva.Oklepa Gobljansko-Vodi{ko planoto na severu. Zgraje-na je iz permo-karbonskih glinastih skrilavcev in kreme-novih pe{~enjakov ter starih triasnih kamnin (laporjev,meljevcev, glinastih skrilavcev, apnencev z roènci, tu-fov, tufitov in dolomitov), ki so prav tako neprepustne.Tako se je tu uveljavil re~no-denudacijski relief. Gre zarazvodno obmo~je, od koder se vode raztekajo v vse {ti-ri smeri, na zahod, sever, vzhod in jug, a vse so del sav-skega pore~ja. Tu sta se razrasli povirji Morav{~ice ozi-roma Mirn{~ice, ki se kasneje preimenuje v Mirno, inBistrice. Doline z mo~no raz~lenjenimi pobo~ji se drì-jo smeri severozahod–jugovzhod in sever–jug. Kljubmajhnemu obsegu pripada obmo~je {tirim 100-metrskimvi{inskim pasovom (400–800 m, povpre~je 640 m) in sepona{a z veliko reliefno energijo; vi{inska razlika pone-kod preseè 300 m. 19 % strmin je nad 21°, povpre~ninaklon 18° je med najvi{jimi v pore~ju. Na 14 % povr{-ja so letne izgube prsti zelo velike; tako je na desnih bre-govih Morav{~ice nad Javorjem in v okolici Borovaka.Regijo lahko ozna~imo kot izrazito gozdnato, saj je podgozdom dobre tri ~etrtine povr{in. Prevladujo~e zdru`-be so bukev z belkasto bekico, preddinarski podgorskibukov gozd in bukev z rebrenja~o. Gozd je poleg ìvi-noreje tudi najva`nej{i vir dohodkov tukaj{njih kmetij.10% povr{in, posebno pobo~ja vzhodno od Javorja, Gad-nje in obmo~je Podpe~i, se zara{~a. Za ostale rabe so raz-mere zaradi velike vi{ine, stalne vetrovnosti, hitro zaz-navne su{e slabe. Njive se drè le vrhov slemen okrognaselij. Prsti so na silikatni podlagi kisle, drugje pa sose razvile rendzine in rjave prsti na karbonatih in silikatih.

Tri manj{a naselja, vr{ni Borovak in Javorje pri Ga-brovki in pobo~no Podpe~ pod Skalo, imajo ~etrtinokme~kih prebivalcev. V letih 1961–1991 je {tevilo pre-bivalcev upadlo za 28%. Tudi to obmo~je je glede na sre-

25


Objekti s tradicionalno slamna-to kritino so dokaj redki, pa {eti navadno v propadajo~em sta-nju. (M. T.)

di{~ne kraje izredno odro~no, oddaljena sta zlasti Pod-pe~ in Borovak. Kraji gravitirajo proti Morav~am in Ga-brovki ter proti Litiji. Problem vodne oskrbe je najboljpere~ v Borovaku, a tudi tam na~rtujejo va{ki vodovod.

DOLSKO HRIBOVJE (H 4)

Dolsko hribovje je s 24,66 km2 ena najve~jih regij mirn-skega pore~ja. Le`i v obmo~ju tektonskih enot Dolske-ga in [entjan{kega nariva, delno pa neposredno na Li-tijski antiklinali. Na zahodu je v oklepu Dolske in Gob-ljansko-Vodi{ke planote, na jugu se kon~a s Sabanskimbukovjem, na vzhodu pa ob pritoku Bene in na razvodjupri Prelesju. Prevladujejo triasne kamnine, zlasti trde kar-bonatne, prisotne pa so tudi neprepustne, tufi, tufiti, ar-giliti, bre~e in konglomerati. Tako je najve~ (okrog 80%)

fluviokra{kega reliefa z zna~ilnimi suhimi odseki dolin(npr. jugozahodno od Suhadol), dolci, prevali (Dole, Su-hadole). V krpah pa prihaja do izraza tudi kra{ki relief;skupaj ga je 12 %. Sem spadajo uravnave pri Prevalah,Bohinj~ev hrib, obmo~je med Suhadolami in soto~jemBu~avnice in Bene, Hude Ravne, uvala z vrta~ami medBobne~im vrhom in Gradi{~em. Re~no-denudacijskirelief se uveljavlja le v dolinah Bistrice, Bene in Bu~av-nice, re~no-akumulacijski pa ob zgornji Bistrici pri Vid-marjih in ob soto~ju Bu~avnice in Bene, kjer je o~itnovodno stekali{~e v obmo~ju ugrezanja. Prevladujo~e tek-tonske smeri so severozahod–jugovzhod; tem sledijoglavne doline – Bistrice, Bu~avnice in Bene, ki so mar-sikje premo~rtne. Sicer pa so slemena in stranske doli-ne izredno raz~lenjeni in obmo~je je zato te`ko prehod-no. Zaobljeni vrhovi se menjavajo s priostrenimi, pre-vladujejo trikotni konci dolin.

26

MIRNSKA DOLINA

Mirnsko povirno hribovje iznadprevala Javorski Pil (580 m),

prek katerega je Mirnska dolinapovezana z Litijsko kotlino.

V sredi je vr{na uravnava z na-seljem Javorje pri Gabrovki, zanjo pa se nad zgornjo Morav{-

~ico oziroma Mirn{~ico razpro-stira Gobljansko-Vodi{ka pla-nota (povpr. 650 m), iz katere

izstopa Velika Pe~. (M. K.)

Usadno obmo~je Drkovegagrabna oziroma povirja Bene

v Dolskem hribovju. Pobo~je jepovsem spremenilo izgled ob

neurju 12. 8. 1984. (M. T.)

Dolsko hribovje ima vi{inski razpon 300 do 850 m.Tu doseè pore~je pri Predlogu na Jatni svojo najvi{joto~ko – 850m. Povpre~na vi{ina zna{a 610m. Regija imazelo veliko reliefno energijo: 71 % povr{ja ima relativ-ne vi{ine nad 150 m, 27 % celo nad 200 m. Ob~utne soprecej{nje klimatske razlike. Najvi{ji kraji zaostajajo gle-de cvetenja sadnega drevja za najtoplej{imi dva do tri ted-ne. K temu prispevata tako vi{ina kot mo~na vetrovnost.Dole pri Litiji, Prevale in Hude Ravne kasnijo dva ted-na, Suhadole pa le en teden. Zelo ugodno, zavetno inson~no pobo~no lego pa imata Selce in Slavina, ki ne zao-stajata za kraji, ki leè niè v toplotnem pasu.

êtrtina povr{in preseè naklon 21°, 4 % pa celo 30°(povpre~je zna{a 16°). Na 8 % povr{ja, najbolj na levihbregovih Bu~avnice, na pobo~jih nad desnim bregom Be-ne vzhodno od Slavine in v Drkovem grabnu je erozijaprsti zelo velika. Gozdne povr{ine zavzemajo tri ~etrti-ne regije. Sestava gozdne vegetacije je zelo pisana; naj-ve~ je bukve s ~rnim gabrom, poleg te pa preddinarske-ga podgorskega bukovega gozda, bukve s kresni~evjem,bukve z belkasto bekico, bukve z velecvetno mrtvo ko-privo in bukve z rebrenja~o. Skoraj povsod se kr~evinepo~asi zara{~ajo; takih povr{in je 8 %. Za njive je izko-ri{~en le svet na kra{kih uravnavah. Zaradi strmin tret-jino sveta pokrivajo rendzine, drugje je najve~ rjavih inkislih rjavih prsti na apnencu in dolomitu, nekaj tudi nasilikatni osnovi.

Obmo~je {teje 10 naselij, razporejenih predvsem pouravnavah: Prelesje, Gradi{~e, Radgonica, Dobovica,Dole pri Litiji, Prevale, Suhadole, Slavina, Selce in Hu-de Ravne). Povpre~no imajo 40 ljudi, od teh je 29% kme~-kih prebivalcev. Najvi{ja naselja imajo velike teàve prioskrbi z vodo, na bolj{em so tista, ki jih oskrbuje vodo-vod izpod Dol. Pokrajina je zelo redko poseljena (16 lju-di na km2) in jih je izgubila tudi v obdobju 1961–1991(22 %). Ima sredi{~no vas Dole pri Litiji, a je precej od-daljena od krajev s sredi{~nimi funkcijami vi{je stopnje.Pomemben zaposlitveni center so Rade~e v dolini Save,kamor pelje cesta prek Dolske planote ~ez preval VelikoPresko in po dolini Sopote navzdol. 44% aktivnih odpadena primarni, 37 na sekundarni in 13 % na terciarni sektor.

[ENTRUPERSKO HRIBOVJE (H 5)

20,23 km2 velika regija med Ceti{ko na jugozahodu inGrdim grabnom na severovzhodu spada v okvir tekton-ske enote [entjan{kega nariva, deloma pa v Dolski na-riv. Ve~inoma jo grade triasne kamnine, in sicer dolomi-ti z velikim deleèm nekarbonatnih kamnin – glinastihskrilavcev, sljudnatih meljevcev, pe{~enjakov, lapornihapnencev, tufov in tufitov. Prevladuje fluviokra{ki reliefs suhimi odseki dolin, dolci, amfiteatrsko sklenjenimi do-linami, ponekod pa izstopajo kra{ke zna~ilnosti: Zalo-ka in Ravne nad [entrupertom leìta na zakraselih urav-navah. Zna~ilna so {iroka uravnana slemena, precejraz~lenjena v vseh smereh, najve~krat pa prevlada smerseverozahod–jugovzhod.

Hribovje se razteza v vi{inah med 300 in 800m (pov-pre~je zna{a 492 m), ve~ina pa med 400 in 600 m. Takosadno drevje v najvi{jih naseljih, kot sta Strmec in Je-èvec, cveti dva tedna kasneje, na Zaloki, v Zabukovju,Kostanjevici in na Ravnah pa kasni za najtoplej{imi kra-ji (Hom) en teden. 40 % povr{ja je srednje strmega, z na-kloni 12 do 21°, 34 % tal pa je {e bolj nagnjenih. Pov-pre~na nagnjenost je 17°. Reliefna energija je zelo vi-soka; v tretjini regije vi{inske razlike preseèjo 200 m,v 55 % pa 150 m. Za erozijo najob~utljivej{a obmo~ja,ki zajemajo 15 % povr{in, so: obmo~je med Zaloko inZabukovjem, obmo~ji Homa in Strmca, obmo~je med Je-èvcem in Kostanjevico severno od Studen~nice. Regi-jo lahko ozna~imo predvsem kot gozdnato (71 % povr-{in). K preìvljanju kmetij nekoliko prispeva tudi gozd.Prevladujeta bukov gozd z belkasto bekico in preddinar-ski podgorski bukov gozd, nekaj je degradiranega boro-vega gozda z borovnico, bukve s ~rnim gabrom, pa z ve-lecvetno mrtvo koprivo idr. Osnovo tvorijo rendzine inrjave prsti na apnencu in dolomitu in razli~ne kisle rja-ve prsti. Izkr~ene povr{ine na zgornjih delih pobo~ij sotravnate, na slemenih pa so urejene njive. Regija je re-lativno pomembna v sadjarstvu in vinogradni{tvu (Hom),sicer pa se 7 % povr{in, predvsem kra{ki svet okrog Za-loke in strmine v okolici Strmca, Jeèvca in Kostanje-vice, zara{~a. Poudariti moramo tudi pomen regije kotvodozbirnega obmo~ja; v Novem Zabukovju pod Zalo-ko se namre~ napaja mirnski vodovod, ki oskrbuje kra-je od Brezovice na zahodu do Rakovnika na vzhodu. Za-radi kra{kega zna~aja vodozbirnega obmo~ja je potreb-na previdnost pri gnojenju, pri odvajanju odplak in od-laganju odpadkov.

V hribovju smo na{teli sedem naselij: Zaloka, Za-bukovje, Kostanjevica pri Dolah, Ravne nad [entruper-

27


Zna~ilno pobo~no naselje sredi sadnega drevja. V ozadju je cer-kev sv. Neè na Zaloki. (M. K.)

tom, Strmec, Jeèvec in Hom s povpre~no 55 ljudmi innajvi{jim deleèm kme~kega prebivalstva (41 %). Naj-pogostej{a je pobo~na lega. To je zelo redko poseljenoobmo~je s starim prebivalstvom; v obdobju 1961–1991je izgubilo 33 % prebivalcev. Regija je med najboljodro~nimi glede na sredi{~ni kraj I. in II. stopnje, {e po-

sebno to velja za kraja Strmec in Jeèvec. Ubada pa setudi s problemi oskrbe z vodo; ponekod je v ~asu su{ezmanjka, drugje pa je opore~na zaradi gnojenja v vi{jihlegah. Prebivalci se oskrbujejo in zaposlujejo v [entru-pertu, na Mirni, v Trebnjem, nekateri celo v Ljubljani.Primarni sektor zaposluje kar 49 %, sekundarni 35 in ter-ciarni 16 % aktivnih.

[ENTJAN[KO HRIBOVJE (H 6)

[entjan{ko hribovje je najve~ja, 25,42 km2 velika regi-ja, segajo~a od Radgonice na zahodu do Novega Dobjana vzhodu. Na jugu meji na vinorodno gri~evje onstranê{njevske doline. Ve~inoma gre za tektonsko enoto Li-tijske antiklinale, ki je razkrita, na 23 % povr{in pa jo {eprekriva [entjan{ki nariv. Sestavljajo jo v glavnem sta-rej{e permo-karbonske, permske in starotriasne kamni-ne, ve~inoma neprepustni rde~i in zeleni pe{~enjaki, me-ljevci, glinovci in glinasti skrilavci, konglomerati in kre-menovi pe{~enjaki, dolomiti s plastmi sljudnatega me-ljevca, laporni apnenci in tufi. Skoraj povsod se uveljav-lja re~no-denudacijski relief. Omeniti moramo glavno raz-vodno sleme Jatne, ki te~e v smeri vzhod–zahod in odkoder se odcepijo dolga in {iroka, v drobnem neraz~le-njena slemena. Ta lo~ujejo mogo~ne premo~rtne doline,potekajo~e v smereh severozahod–jugovzhod in se-ver–jug: Grdi graben, Glavi{ki potok, Hinjo, Kameni{-ki potok s pritoki. Triasne kamnine gradijo priostrene,starej{e pa zaobljene vrhove. Konci dolin so zatrpani s pe-riglacialnim gradivom in so trikotne oblike.

[entjan{ko hribovje pripada vi{inskim pasovommed 300 in 800 m (povpre~je 509 m), petina pa sega nad600 m visoko. Tri ~etrtine obmo~ja ima vi{inske razli-ke nad 150 m, okrog 40 % celo nad 200 m. Klimatsko sekraji zato precej razlikujejo. Najtoplej{o mikroklimo imarelativno nizek [tajngrob s svojo soncu izpostavljeno in

28

MIRNSKA DOLINA

Z globokimi grapami razrezana pobo~ja v [entruperskem hri-bovju kaèjo na mo~no erozijo. (M. T.)

Z Jatne (866 m) se cepijo protijugovzhodu mogo~na, slabo

raz~lenjena slemena, kjer so navr{nih delih ugodne razmere za

poselitev. (M. K.)

zavetno lego; cvetenje sadnega drevja tu v primerjaviz najtoplej{imi ni`jimi kraji skoraj ne zaostaja. Okrogteden dni kasni cvetenje v Kalu in na Svinjskem, dva ted-na pa v krajih vi{je na razvodju proti Sopoti: v Kladju,Osredku, Brunku, Budni vasi in Novem Gradu. Pri è-tvi p{enice pa je zaostanek za dolino Save {e ve~ji. Tikraji so tudi zelo vetrovni in izpostavljeni streli. Najo-strej{a pa je klima v najvi{jem in vetru izpostavljenemLeskovcu.

Dobre tri ~etrtine povr{ja spada v razred srednjih str-min (9 do 24°), na petini pa vladajo strmine nad 21°; pov-pre~je meri le 16°. Zaradi velikega deleà zelo kru{lji-vih in lahko razpadljivih kamnin je 13% povr{ja zelo ob-~utljivega za erozijo (povirje Hinje, obmo~je Murnic inRovinja, obmo~je med Kladjem in Osredkom, vse do Ga-brske Gore, pobo~ja Grdega grabna, obmo~je Leskov-ca in Srednika). Problem se dobro odraà v stanju cest;po mo~nem deèvju so vedno znova globoko razrite inpotrebne stalnega vzdrèvanja, kolovozi pa se hitro po-glabljajo in spreminjajo v jarke.

Dele` gozda je najmanj{i v hribovju (62%) to pa rav-no zaradi è omenjenih {irokih slemen, katerih jugoza-hodna pobo~ja so vsa izkr~ena. Na kislih in s hranilni-mi snovmi revnih prsteh je najve~ bukovega gozdaz belkasto bekico, manj kisla tla pa pokrivata preddinar-ski podgorski bukov gozd in gozd bukve s ~rnim gabrom.Najobse`nej{i strnjen gozd pokriva mogo~no Jatno(850 m). Med negozdnimi povr{inami so na zgornjih de-lih pobo~ij v ospredju travniki, po slemenih in pobo~-nih uravnavah okrog naselij pa njive. Prst je precej pe{-~ena in su{a se hitro ob~uti. 7 % povr{in je prepu{~enihzara{~anju; zara{~ajo se vsa strma pobo~ja. Po zavetnihpobo~jih ju`nej{ih in ni`jih naselij ([tajngrob, Svinjsko)se ̀ e pojavlja vinska trta, ki je poleg sadnega drevja (Bre{-ko) relativno najpomembnej{a kultura v teh krajih.

Obmo~je je redko poseljeno (27 ljudi na km2);v 10 pobo~nih in slemenskih naseljih (Kladje pri Krme-

lju, Osredek pri Krmelju, Leskovec v Podbor{tu, Brunk,Budna vas, Novi Grad, Srednik, Kal pri Krmelju, [tajn-grob, Svinjsko) ìvi povpre~no 67 ljudi, 27 % je kme~-kih prebivalcev. V letih 1961–1991 je prebivalstvo upad-lo za 29 %, a predvsem na ra~un ni`je leè~ih odro~nihnaselij. Do oddaljenih sredi{~ ([entjan`, Krmelj, Rade-~e in Sevnica) vodijo slabe in strme ceste. V obmo~juKala, Svinjskega in [tajngroba so pobo~ja marsikjeusadna; na Svinjskem morajo prst na njive v~asih dova-àti. Vasi imajo zaradi vi{ine le redko zadovoljivo vod-no oskrbo. Ve~inoma

zrc 21 · mirnska dolina : regionalna geografija pore~ja mirne na dolenjskem / maja topole ;...

Documents