združenje ponudnikov tveganega kapitala (a)...kapitala s 6 člani in slovenski podjetniški sklad...
TRANSCRIPT
Posvetovalni dokument
Državna pomoč za podporo dostopu MSP do rizičnega kapitala
Združenje ponudnikov tveganega kapitala (A)
+
Slovenski podjetniški sklad (B+C)
02.10.2012
2
VPRAŠALNIK
O VAS
Posebna izjava o varstvu podatkov: Prejeti prispevki bodo skupaj z identiteto udeležencev v
posvetovanju objavljeni na spletu, razen če udeleženec ne soglaša z objavo svojih osebnih
podatkov, ker bi objava škodovala njegovim legitimnim interesom. V tem primeru je mogoče
prispevek objaviti anonimno.
Pravila o varstvu podatkov so na voljo na spletni strani EUROPA:
http://ec.europa.eu/geninfo/legal_notices_en.htm#personaldata.
a. Ali nasprotujete razkritju svoje identitete?
ne x
b. Ali za vaš prispevek velja katera od izjem iz člena 4 Uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov
Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije1? Če je odgovor pritrdilen, jasno navedite,
kateri deli se ne smejo razkriti, utemeljite potrebo po zaupni obravnavi in predložite
nezaupno različico svojih odgovorov za objavo na spletni strani.
Prosimo, da v spodnjo razpredelnico vpišete svoje kontaktne podatke:
Ime
Organizacija, ki jo
zastopate
Združenje ponudnikov tveganega kapitala+
Slovenski podjetniški sklad
Država Slovenija
E-naslov:
Opišite glavne dejavnosti svoje organizacije:
a. Opredelite, ali ste dejavni na strani ponudbe financiranja oziroma povpraševanja po
njem oziroma zastopate javne organe ali druge zainteresirane strani.
Ponudniki tveganega kapitala, ki deluje v okviru Združenja ponudnikov tveganega
kapitala s 6 člani in Slovenski podjetniški sklad (javna institucija, ki izvaja linijo
lastniškega financiranja).
b. Navedite podatek o velikosti svojega podjetja (prihodek od prodaje in število
zaposlenih) ali organizacije (število članov).
c. Če je relevantno, navedite ustrezno kodo NACE2, pod katero spada dejavnost vašega
podjetja.
OPOMBA: Razdelka B in C sledita strukturi smernic o rizičnem kapitalu in Uredbe o
splošnih skupinskih izjemah. Prosimo, da upoštevate vrstni red vprašanj, čeprav vam ni
treba odgovoriti na vsa. Predložite lahko tudi druge informacije, ki se vam zdijo pomembne
in niso zajete v nobenem od vprašanj.
1 UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
2 NACE je standardni evropski sistem klasifikacije gospodarskih dejavnosti.
3
A. Splošna vprašanja – ugotavljanje dejstev
Prosimo, da odgovore na vsa vprašanja v tem razdelku čim bolje utemeljite z navedbo
ustreznih statističnih virov, poročil ali študij, na katerih temeljijo vaši odgovori.
A.1. Potrebe MSP po financiranju
a. Kakšne potrebe po financiranju imajo po vaših izkušnjah MSP v fazah zbiranja
sredstev, zagona, zgodnje širitve in rasti3? Ali želijo pridobiti financiranje za naložbe
in/ali za obratna sredstva ali za oboje? V kolikšni meri se potrebe po financiranju
razlikujejo glede na (i) velikost podjetja, (ii) razvojno fazo podjetja (tj. faza zbiranja
sredstev, zagonska faza, faza zgodnje širitve in faza rasti) ter možnosti za rast podjetja,
(iii) sektor, v katerem je podjetje dejavno, in/ali (iv) naravo dejavnosti, za katero
podjetje želi pridobiti financiranje?
MSP imajo potrebo sredstvih tako za naložbe kot tudi za obratna sredstva. Potrebe
podjetij v zgodnjih fazah razvoja ne morejo biti vezane zgolj na obratna sredstva,
temveč vedno tudi za naložbe v razvoj. Potrebe po financiranju se razlikujejo
predvsem v odvisnosti od sektorja in narave dejavnosti. Od tega zavisi tudi potreba po
višini kapitala v različnih fazah razvoja (potrebna investicija za razvoj produkta,
potreba po širjenju na tuje trge …).
b. V kakšnem obsegu so po vaših izkušnjah MSP v fazah zgodnjega razvoja in rasti
odvisna od zunanjega financiranja in katere vrste finančnih instrumentov največ
uporabljajo (lastniško financiranje, dolžniško financiranje ali kombinacijo obeh)? V
kolikšni meri je vrsta instrumentov financiranja odvisna od razvojne faze podjetja
in/ali sektorja, v katerem je MSP dejaven, in/ali narave dejavnosti, za katere želi
pridobiti zunanje financiranje?
MSP v zgodnjih fazah razvoja so glede na stopnjo tveganja manj zanimivi za
pridobitev dolžniškega financiranja. Zato je potreba po v celoti lastniškem financiranju
visoka. V različnih razvojnih fazah lahko postane MSP bolj zanimiv tudi za druge
vrste financiranja (dolžniško ter kombinacija dolžniškega in lastniškega financiranja).
c. Kako se po vaših izkušnjah skozi življenjsko dobo tipičnega MSP od zgodnje faze
(zbiranje sredstev in zagon) prek širitve do faze rasti spreminja razmerje med
financiranjem z lastniškim kapitalom in financiranjem z dolžniškimi instrumenti?
Navedite tudi, ali je finančna struktura odvisna od sektorja, v katerem je MSP dejaven
in/ali narave dejavnosti, za katere želi pridobiti zunanje financiranje.
V MSP v zelo zgodnjih fazah (zbiranje sredstev in zagon) je razmerje lastniškega
financiranja prevladujoče. V kasnejših fazah (širitev in rast) postanejo MSP lahko bolj
zanimivi tudi za dolžniško financiranje. Za večja podjetja je zanimiva tudi
kombinacija (lizing z možnostjo odkupa). Razmerje je odvisno tudi od sektorja in
narave dejavnosti.
3 Začetna faza in faza širitve sta opredeljeni v točki 2.2(g) in (h) smernic o rizičnem kapitalu. Faza razvoja na
splošno označuje širitev dejavnosti ali vstop bolj uveljavljenih podjetij na nove trge.
4
A.2. Obstoj in obseg vrzeli v financiranju MSP
A.2.1 Vrzel v financiranju z lastniškim kapitalom4
a. Ali po vaših izkušnjah obstaja vrzel v financiranju z lastniškim kapitalom, ki bi lahko
omejevala ponudbo zunanjega financiranja z lastniškim/navideznim lastniškim
kapitalom za podjetja, ki imajo dobre poslovne modele in izpolnjujejo standardna
merila za naložbe tveganega kapitala5?
Vrzel obstaja v ponudbi za srednje uspešna MSP, ki ne zasledujejo tako visoke stopnje
donosa. Druge oblike finančnih mehanizmov so potrebne za tovrstna podjetja.
b. Kakšen je po vaših izkušnjah obseg vrzeli v financiranju z lastniškim kapitalom (v
absolutnem smislu ali glede na velikost podjetja)?
Podjetja, ki delujejo v sektorjih kot so IKT iščejo v povprečju med 100.000 in 500.000
€. Podjetja v panogah proizvodnje ipd iščejo v povprečju med 500.000 in 2.000.000 €.
c. V kakšni meri je po vaših izkušnjah vrzel lastniškega kapitala odvisna od velikosti
podjetja (MSP ali večja podjetja6), njegove razvojne faze (zbiranje sredstev, zagon,
zgodnja širitev in faza rasti), njegove „starosti“ (npr. število let od zagonske faze ali
od prve tržne prodaje proizvoda ali storitve), sektorja ali regionalnih značilnosti (na
primer na območjih, ki prejemajo pomoč7)?
Odvisno od projekta.
d. Kateri od naslednjih instrumentov financiranja z lastniškim/navideznim lastniškim
kapitalom se po vaših izkušnjah uporabljajo za zmanjšanje vrzeli v financiranju z
lastniškim kapitalom: navadne delnice, prednostne delnice in kumulativne prednostne
delnice, zamenljive obveznice ali druge hibridne strukture, ki se razlikujejo od
standardnih dolžniških instrumentov (navedite, katere).
A.2.2 Vrzel v financiranju z dolžniškim viri8
a. Ali po vaših izkušnjah obstaja vrzel v financiranju z dolžniškimi viri, ki bi lahko
omejevala ponudbo zunanjega dolžniškega financiranja za podjetja, ki imajo dobre
poslovne modele in izpolnjujejo standardna merila za oceno kreditnih tveganj?
4 Vrzel v financiranju z lastniškim kapitalom pomeni možno pomanjkanje financiranja z lastniškim/navideznim
lastniškim kapitalom v določeni fazi razvoja podjetja, ki ga ne morejo pokriti imetniki rizičnega kapitala,
poslovni angeli, zasebne kapitalske družbe, banke ali kateri koli drug nejaven vlagatelj. 5 Dobro poslovodenje s strani uprave podjetja, patentirana tehnologija ali druga vredna neopredmetena sredstva,
obstoj dovolj velikega trga, potencial za ustvarjanje privlačnega finančnega donosa (ki mora biti utemeljen v
verjetnem poslovnem načrtu), pa tudi merila za naložbe tveganega kapitala, ki jih določa združenje EVCA
(Evropsko združenje zasebnega lastniškega in tveganega kapitala). 6 Večja podjetja pomeni podjetja, ki ne ustrezajo opredelitvi MSP.
7 Območja, ki prejemajo pomoč, so regije, za katera se uporabljajo odstopanja iz člena 107(3)(a) ali (c) Pogodbe
ES. 8 Vrzel v financiranju z dolžniškimi viri pomeni možno pomanjkanje zunanjega dolžniškega financiranja v
določeni fazi razvoja podjetja, ki ga ne morejo pokriti banke, nebančne kreditne institucije ali kateri koli drug
nejaven posojilodajalec.
5
b. Kakšen je po vaših izkušnjah obseg vrzeli v financiranju z dolžniškimi viri (v
absolutnem smislu ali glede na velikost podjetja)?
c. V kakšni meri je po vaših izkušnjah vrzel v financiranju z dolžniškimi viri odvisna od
velikosti podjetja (MSP ali večja podjetja), njegove faze razvoja (zbiranje sredstev,
zagon, zgodnja širitev ali faza rasti), njegove „starosti“ (npr. število let od začetka
poslovanja podjetja ali od prve tržne prodaje proizvoda ali storitve), sektorja ali
regionalnih značilnosti (na primer na območjih, ki prejemajo pomoč)?
d. Kateri od naslednjih instrumentov financiranja z dolžniškimi viri se po vaših izkušnjah
uporabljajo za zmanjšanje vrzeli v dolžniškem financiranju: standardni dolžniški
instrumenti, podrejeni dolžniški instrumenti, instrumenti za izboljšanje bonitetne
ocene (npr. jamstva) ali drugo (navedite).
a-d
Zaradi dolžniškega krča bank le-te še toliko manj financirajo družbe z načrtovano izrazito
rastjo prihodkov in s tem večjo kapitalsko zahtevnostjo glede na obstoječa sredstva in
prihodke. Banke žal, kljub z njihove strani izraženim pomanjkanjem dobrih projektov, še
vedno niso pripravljene podpreti projektov zgolj na podlagi njihovega poslovanja, ampak si
želijo klasičnih oblik zavarovanja – nepremičnine ali odstop večjih terjatev, ki pa jih po
pravilu taka podjetja še nimajo.
Podjetja, ki so manjša in mlajša zagotovo težko pridobijo financiranje z dolžniškimi viri, saj
je pri tej obliki zahtevano zavarovanje, ki ga taka podjetja nimajo. Dolžniški viri največkrat
niso naklonjeni financiranju začetnih faz razvoja podjetij, saj takrat podjetje predstavlja veliko
tveganje in nezmožnost odplačevanja obveznosti.
A.3. Razlogi za vrzel v financiranju z lastniškim kapitalom za MSP
A.3.1 Omejitve na strani povpraševanja
a. V kolikšni meri je po vaših izkušnjah vrzel v financiranju z lastniškim kapitalom
mogoče pripisati težavam na strani povpraševanja? Prosimo, da v odgovorih
upoštevate naslednje izzive, s katerimi se soočajo podjetja, ki želijo pridobiti lastniško
financiranje:
- razumevanje podjetja glede koristi in tveganj, povezanih z zunanjim
financiranjem z lastniškim kapitalom,
Krivdo za vrzel lahko delno pripišemo tudi strani povpraševanja. Podjetniki v veliki meri še
vedno ne razumejo definicije tveganega kapitala in kaj takšna investicija sploh pomeni.
Velikokrat je tvegani kapital pri podjetnikih mišljen kot posojilo ali celo nepovratna sredstva
do katerih vsak podjetnik zlahka pride, če le izpolnjuje določene pogoje.
- sposobnost podjetja, da pripravi dobre poslovne načrte, vključno z njegovo
zmožnostjo, da se vlagateljem predstavi kot naložbena priložnost,
6
Pripravljenost poslovnih načrtov se s časom izboljšuje. Opažamo, da podjetniki vedno večkrat
pridejo z dobro pripravljenim poslovnim načrtom, še vedno pa je prisotnost dobro
pripravljenega poslovnega načrta pomanjkljiva pri iskalcih semenskega kapitala, saj ta
največkrat pridejo le z idejo o produktu/storitvi, ki pa v realnosti še ne obstaja oz. je še v fazi
priprave.
- kakovost vodstva podjetja,
Vodstvo podjetja oz. podjetnik ter njegova kemija s tveganim kapitalistom je eden glavnih
kriterijev, ki vpliva na odločitev. Vodstvo nemalokrat škodi svojemu podjetju, saj ni odprto za
nove družbenike in prisotnost drugih pri določanju o poslovanju podjetja. Velikokrat je v
ekipi možno opaziti pomanjkanje ene ali več lastnosti dobrega vodstvenega tima, kot so
vodenje, organizacija, razvoj, trženje itd., saj je ponavadi podjetje usmerjeno bolj ali manj v
samo eno od teh področij.
- (ne)pripravljenost podjetja za delitev nadzora z zunanjimi vlagatelji, ki imajo
poleg zagotavljanja financiranja običajno tudi vpliv na odločitve podjetja,
- višina potrebne naložbe,
Višina investicije se razlikuje od družbe do družbe in njene naložbene politike. Seveda tudi
višina iskanega kapitala vpliva na odločitev. Večina podjetij, ki iščejo investicijo v manjših
zneskih, pri družbah tveganega kapitala niso uspešna, saj največkrat te iščejo večje investicije,
ki opravičujejo »stroškovni« vidik vstopa v posamezno naložbo s strani družbe tveganega
kapitala.
- pravne, regulativne ali davčne omejitve na strani podjetja.
Podjetniku, ki pride v stik z lastniškim financiranjem, predstavljajo veliko oviro
administrativne obveze, ki jim morajo slediti, saj je njihov glavni fokus poslovanje in razvoj
podjetja. Žal pa so regulative, ki jih investicije prinesejo, za podjetnika obremenjujoče.
b. Ali so navedene omejitve na strani povpraševanja po vaših izkušnjah bolj posledica
strukturnih ali prehodnih dejavnikov (zaradi finančne krize)? Po možnosti opišite
parametre, ki kažejo na učinke trenutnih gospodarskih razmer, in jih primerjajte z
običajnimi (cikličnimi) razmerami na trgu, in sicer po potrebi za vsako fazo razvoja
podjetja posebej.
Dejstvo je, da od pojava gospodarske krize vsekakor raste povpraševanje podjetnikov po
drugih virih financiranja, saj krediti pri bankah niso več dosegljivi, med katere spada tudi
tvegani kapital. Drugi vzrok pa je pojav več družb DTK in spodbud s strani Slovenskega
podjetniškega sklada oz. drugih podobnih inštitucij, na trgu, kamor se podjetja lahko obrnejo
ter več sredstev namenjenih financiranju malih podjetij.
A.3.2 Omejitve na strani ponudbe
a. V kakšni meri je po vaših izkušnjah vrzel v financiranju z lastniškim kapitalom
mogoče pripisati težavam na strani ponudbe? Prosimo, da v odgovorih upoštevate
naslednje izzive, s katerimi se soočajo vlagatelji, ki so MSP pripravljeni zagotavljati
financiranje z lastniškim kapitalom v zgodnjih fazah razvoja in fazi rasti:
- (ne)privlačnost naložb v tvegani kapital v primerjavi z drugimi razredi sredstev,
7
- pomanjkanje/obstoj interesa vlagateljev za naložbe v določenem obsegu ali deležu
udeležbe,
- omejitve za čezmejne naložbe,
- dejstvo, da morajo vlagatelji opraviti natančno analizo celotne poslovne strategije,
da lahko ocenijo možnosti za ustvarjanje dobička iz naložbe in z naložbo
povezana tveganja,
- dejstvo, da mora biti vlagatelj sposoben spremljati, ali vodstvo podjetja dobro
izvaja poslovno strategijo,
- dejstvo, da mora vlagatelj načrtovati in izvesti strategijo izstopa, da ustvari
tveganju ustrezen donos na naložbo s prodajo svojega lastniškega deleža v
podjetju, ki je predmet naložbe. Pojasnite, ali obstajajo omejitve, povezane z
dejstvom, da ni bila izvedena prva ponudba javnosti ali da ni zadostnega
potenciala na sekundarnem trgu.
Težave na strani ponudbe v Sloveniji: nespodbudna zakonodaja, ki institucionalnih
vlagateljev (pokojninski skladi in podobno) ne spodbuja k investiranju v ta razred sredstev.
Vlaganje prek DTK zmanjšuje potrebo po aktivnem vključevanju in poznavanju področja
delovanja MSP (ni potrebe po aktivnem vključevanju v evalvacijo poslovne strategije,
spremljanju, iskanju kupca). Manj aktiven sekundarni trg in zanemarljiv potencial za uspešen
IPO v Evropi vplivajo na interes vlagateljev (pričakovani donosi ob izstopu v Evropi niso
dovolj visoki).
Predvsem v zelo zgodnjih fazah razvoja MSP je vlaganje povezano z zelo visokim tveganjem,
hkrati pa je zaradi vrzeli v lastniškem financiranju vprašljiva zagotovitev sredstev za nadaljnji
razvoj, kar dodatno vpliva na previdnost pri vlagateljih.
b. Ali so navedene omejitve na strani ponudbe po vaših izkušnjah bolj posledica
strukturnih ali prehodnih dejavnikov (zaradi finančne krize)? Po možnosti opišite
parametre (npr. dejavnost na področju prvih ponudb delnic javnosti v določenem
sektorju, ki kažejo na učinke trenutnih gospodarskih razmer, in jih primerjajte z
običajnimi (cikličnimi) razmerami na trgu, in sicer po potrebi za vsako fazo razvoja
podjetja posebej.
Deloma so navedene omejitve posledica strukturnih dejavnikov (zakonodaja ne spodbuja npr.
pokojninskih skladov k vlaganju v to vrsto sredstev), ki so v zadnjih letih okrepljeni s
prehodnimi dejavniki (zaradi splošnih gospodarskih razmer se več potencialnih vlagateljev
sooča s težavami pri svoji osrednji dejavnosti in razpolaga z bistveno manj presežki kot pred
npr. 5 leti).
c. Katere so po vaših izkušnjah ključne značilnosti evropskega trga tveganega kapitala,
kot so velikost razreda sredstev evropskega tveganega kapitala v primerjavi z
velikostjo razreda sredstev evropskega zasebnega in javnega kapitala, povprečna
velikost sklada, ključne družbe tveganega kapitala (zasebni upravljavci tveganega
kapitala, družbe tveganega kapitala v javni lasti) in ključni vlagatelji, dejavni na trgu?
8
d. Kako uspešna je evropska industrija tveganega kapitala v smislu donosnosti v
primerjavi z drugimi razredi sredstev, minimalne/povprečne vrednosti poslov in vrste
kapitalskih naložb (naložbe v zgodnji fazi, fazi širitve ali fazi rasti)?
e. Katere so glavne značilnosti financiranja s strani poslovnih angelov v Evropi, npr.
narava in geografski profil vlagateljev, minimalna/povprečna vrednost poslov,
sindiciranje poslov? Katere so ključne ovire za financiranje s strani poslovnih
angelov?
f. Katere so po vaših izkušnjah glavne omejitve, ki vplivajo na ponudbo lastniškega
financiranja za MSP prek alternativnih trgov lastniških vrednostnih papirjev,
specializiranih za MSP?
g. S katerimi omejitvami pri zbiranju sredstev se srečuje evropska industrija tveganega
kapitala? Kakšen mora biti sklad tveganega kapitala, da je privlačen za vlagatelje? Ali
je pomembno, da skladi tveganega kapitala razpršijo svoje naložbe med lastniške in
dolžniške instrumente, regije in/ali države ter MSP in večja podjetja?
Na ravni Slovenije – institucionalni vlagatelji, ki so največji investitorji v sklade tveganega
kapitala v ZDA (to so pokojninski skladi), v Sloveniji niso motivirani za tovrstne naložbe.
Drugi potencialni investitorji so sicer bolj kot pred leti, pa vseeno še ne dovolj, seznanjeni s
takim načinom investiranja. Poleg tega so zaradi splošne gospodarske situacije manj
naklonjeni tveganju in preferirajo bolj varne naložbe.
Dejavniki, ki vplivajo na privlačnost sklada za vlagatelje so v prvi vrsti kakovost upravljavca
(problematična predvsem tam, kjer ni tradicije tveganega kapitala in je zato tudi manj
izkušenih upravljavcev), ciljna velikost sklada (biti mora dovolj velik, da lahko naložbe
razprši in s tem zniža tveganje na ravni celotnega portfelja naložb), naložbena politika (v
smislu panog in geografsko; določena mera specializacije omogoča boljše poznavanje
posamezne panoge in s tem potencialno večjo dodano vrednost sklada za MSP; po drugi strani
mora biti geografsko področje dovolj široko, da upravljavcem omogoča dovolj raznovrsten in
širok nabor naložbenih priložnosti, izmed katerih nato izbere ciljne MSP).
A.3.3 Regulativne omejitve
a. V kakšni meri veljavni predpisi omejujejo vlagatelje (npr. zaradi visokih kapitalskih
zahtev) pri naložbah v razred sredstev evropskega tveganega kapitala in kako to
prispeva k vrzeli v financiranju z lastniškim kapitalom?
b. V kakšni meri k vrzeli v financiranju z lastniškim kapitalom prispeva davčno okolje?
Ali za nekatere naložbe rizičnega kapitala obstajajo davčne ovire, ki za druge vrste
naložb ne obstajajo ali so manj pomembne?
c. Ali po vaših izkušnjah obstajajo regulativne omejitve za ponujanje ali prodajo malim
ali velikim vlagateljem na trgih lastniškega kapitala, ki bi lahko prispevale k vrzeli v
financiranju z lastniškim kapitalom?
A.4. Razlogi za vrzel v financiranju z dolžniškimi viri za MSP
9
A.4.1 Omejitve na strani povpraševanja
a. V kolikšni meri je po vaših izkušnjah potencialno vrzel v financiranju z dolžniškimi
viri mogoče pripisati težavam na strani povpraševanja? Prosimo, da v odgovorih
upoštevate naslednje možne izzive, s katerimi se soočajo podjetja, ki želijo pridobiti
dolžniško financiranje:
- tveganost poslovnega modela podjetja, vključno s pomanjkanjem premoženja za
zavarovanje in preteklih finančnih izkušenj,
- razumevanje podjetja glede pomembnosti priprave dobrih poslovnih načrtov in
njegova sposobnost za pripravo takih načrtov, vključno z zmožnostjo, da se
posojilodajalcem predstavi kot priložnost za financiranje,
- obseg potrebnega dolžniškega financiranja,
- pravne, regulativne ali davčne omejitve, zaradi katerih podjetje ne more pridobiti
ustreznega dolžniškega financiranja.
V veliki meri je vrzel z dolžniškimi viri rezultat težav na strani povpraševanja, predvsem
zaradi prevelike pretekle in trenutne izpostavljenosti do dolžniških virov. Podjetja so večkrat
najemala kratkoročne vire za dolgoročne namene, danes pa imajo takšen delež dolžniškega
kapitala, da le tega ni možno povečati brez povečanja lastniškega dela.
b. Ali so omejitve na strani povpraševanja po vaših izkušnjah bolj posledica strukturnih
ali prehodnih dejavnikov (zaradi finančne krize)? Po možnosti opišite parametre, ki
kažejo na učinke trenutnih gospodarskih razmer, in jih primerjajte z običajnimi
(cikličnimi) razmerami na trgu, in sicer po potrebi za vsako fazo razvoja podjetja
posebej.
Omejitve na strani povpraševanja so tako zaradi strukturni dejavnikov (predvsem velikega
dela podjetij, ki so šla v MBO in si s tem povečala kreditno izpostavljenost) in tudi zaradi
finančne krize in krize povpraševanja, ki sta znižali prihodke in zmanjšale možnost
odplačevanja dolžniških instrumentov.
A.4.2 Omejitve na strani ponudbe
a. V kakšni meri je po vaših izkušnjah potencialno vrzel v financiranju z dolžniškimi viri
za MSP mogoče pripisati težavam na strani ponudbe? Prosimo, da v odgovorih
upoštevate naslednje izzive, s katerimi se soočajo posojilodajalci, ki želijo zagotavljati
zunanje dolžniško financiranje:
- dejstvo, da morajo posojilodajalci poznati kreditno preteklost podjetja,
- privlačnost zagotavljanja dolžniškega kapitala MSP v njihovih zgodnjih fazah
razvoja v primerjavi z drugimi razredi sredstev,
- interes in sposobnost posojilodajalcev, da zagotovijo posojilo določenega obsega,
- omejitve za čezmejne posojilne dejavnosti,
- stroški refinanciranja za posojilodajalce.
10
Zaradi slabih kreditnih plasmajev morajo banke povečati osnovni kapital oziroma v veliki
meri zmanjšati kreditiranje. MSP zaradi majhnosti običajno niso zanimivi za čezmejno
posojilno dejavnost.
b. Ali so omejitve na strani ponudbe po vaših izkušnjah bolj posledica strukturnih ali
prehodnih dejavnikov (zaradi finančne krize in upada bančnega posojanja)? Po
možnosti opišite parametre (npr. kreditni pribitki za določene stopnje tveganja
neplačila in stopnje poplačila), ki kažejo na učinke trenutnih gospodarskih razmer, in
jih primerjajte z običajnimi (cikličnimi) razmerami na trgu, in sicer po potrebi za
vsako fazo razvoja podjetja posebej.
Omejitev na strani ponudbe je predvsem zaradi prehodnih dejavnikov, torej zaradi finančne
krize in upada bančnega kreditiranja. Kaže se v težjem pridobivanju kreditov (več zahtev po
zavarovanju) ter v višjem pribitku.
A.4.3 Regulativne omejitve
a. V kakšni meri so posojilodajalci omejeni pri posojanju podjetjem brez bonitetne ocene
ali brez kreditne preteklosti? Ali to prispeva k vrzeli v financiranju z dolžniškimi viri?
Premalo podrobno poznamo bančno regulativo, da bi vedeli, ali je v predpisih kakšna
omejitev za bančno financiranje mladim podjetjem – potrebno bi bilo vprašati bankirje oz.
njihove pravnike. Vsekakor pa so banke zelo nezaupljive do mladih podjetij, v času krize še
posebej. Ne vemo, ali to nezaupanje izhaja iz regulative, ali iz kakšnega drugega vzroka. Ne
vemo, kakšne so v regulativi zahteve po zavarovanju posojil s strani posojilojemalca –
omejena sposobnost ponuditi zavarovanje posojila kreditodajalcu (banki) je gotovo eden od
vzrokov, da je dostopnost do kreditov za mlada podjetja slaba. Posebnih spodbud za
ponujanje posojil mladim podjetjem tudi ne poznamo oz. ne vemo, če so prisotne v regulativi
(so pa spodbude prisotne skozi programe zavarovanja posojil, ki jih v Sloveniji izvaja SID
banka s pomočjo Slovenskega podjetniškega sklada).
b. Ali k vrzeli v financiranju z dolžniškimi viri prispeva davčno okolje?
Ni nam poznano, da bi bile v davčnih predpisih kakšne posebne klavzule, ki bi še posebej
ovirale ali spodbujale dajanje posojil mladim podjetjem.
c. Ali po vaših izkušnjah obstajajo regulativne omejitve za ponujanje ali prodajo malim
ali velikim vlagateljem na trgih dolžniškega kapitala, ki bi lahko prispevale k vrzeli v
financiranju z dolžniškimi viri?
Nimamo take izkušnje.
B. Izkušnje s smernicami o rizičnem kapitalu
B.1. Splošne pripombe
V tem razdelku nas zanimajo vaše izkušnje z uporabo smernic o rizičnem kapitalu na splošno
11
a. Ali veljavno področje uporabe smernic o rizičnem kapitalu po vaših izkušnjah
ustrezno omogoča lažji dostop MSP do rizičnega kapitala?
Rešitve v smernicah so v veliki meri ustrezne in omogočajo MSP lažji dostop. V
določenih segmentih pa bi jih bilo potrebno dopolniti oziroma spremeniti.
b. Ste naleteli na morebitne težave pri uporabi smernic o rizičnem kapitalu za različne
vrste podpore, kot so kapitalski vložki, jamstva in davčni ukrepi, ter za različne
načine zagotavljanja te podpore, kot so investicijski skladi (tj. skladi, pri katerih so
javna sredstva naložena v sklad tveganega kapitala), sovlagateljski skladi (tj. javni
skladi, pri katerih se sovlagatelji odločajo za vlaganje od primera do primera)?
Menimo, da bi bilo potrebno definicijo (pojem) naložbe tveganega kapitala razširiti in
pod to umestiti (razumeti) tudi naložbe zamenjave kapitala (ang.»Replacement
Capital«). Takšno terminologijo tveganega kapitala poznajo in uporabljajo tudi v
ZDA.
c. Kakšne so vaše splošne izkušnje z dvostopenjsko strukturo ocenjevanja
(„standardna“ ocena na podlagi vnaprej določenih meril za upravičenost in naložbenih
meril, kot so določena v razdelku 4.3 smernic o rizičnem kapitalu, in podrobna ocena
na podlagi učinkov)?
Na manj razvitih trgih naložb tveganega kapitala kot je RS bi bilo primerno znižati
zahteve, da zasebni investitorji zagotovijo vsaj 50% oziroma 30% sredstev
investicijskega sklada za MSP na območjih, ki prejemajo pomoč. Predlagamo
znižanje praga zasebnih investitorjev na 40% oziroma 20%.
d. Kakšne so vaše izkušnje s kumulacijo pomoči za rizični kapital z drugimi vrstami
pomoči, namenjenimi kritju istih stroškov?
Menimo, da je zniževanje pragov druge državne pomoči v prvih treh letih po prvi
naložbi rizičnega kapitala nepotrebna in ni usmerjena v pospeševanje naložb
rizičnega kapitala.
B.2. Obstoj državne pomoči
V tem razdelku nas zanima vaše mnenje o navodilih, ki jih zagotavljajo smernice o rizičnem
kapitalu glede obstoja oziroma odsotnosti državne pomoči v ukrepih rizičnega kapitala v
smislu člena 107(1) PDEU9.
a. Ste se na splošno srečali s kakršnimi koli težavami pri pripravi ukrepov za lažji dostop
do rizičnega kapitala za MSP, združljivih s trgom, npr. kar zadeva obstoj pomoči na
več ravneh strukture financiranja, merila za enakovredne pogoje in plačilo za
upravljavce, združljivo s trgom, ter kako se uporabljajo za različne vrste pomoči
(kapitalske naložbe, jamstva, davčne spodbude)?
Postopek od priglasitve nacionalne sheme tveganega kapitala in pa do potrditve le te
pri Evropski komisije je predolg, birokratski in precej nejasen.
b. Ali po vaših izkušnjah smernice o rizičnem kapitalu (morda skupaj z drugimi
razlagalnimi dokumenti Komisije) zagotavljajo zadostno pravno varnost in jasnost
9 Razdelek 3.2 smernic o rizičnem kapitalu.
12
glede uporabe različnih finančnih instrumentov (npr. lastniško financiranje,
dolžniško financiranje, hibridni instrumenti), združljivih s trgom, za podporo
dostopu MSP do financiranja?
Uporaba različnih finančnih instrumentov združljivih s trgom je dokaj nejasna.
Predlagamo, da so razlagalni dokumenti zapisani na način, da pojasnijo kakšne so vse
dovoljene možnosti (s primeri) in v kaj načeloma ni dovoljeno (s primeri).
c. Ali po vaših izkušnjah smernice o rizičnem kapitalu zagotavljajo zadostno pravno
varnost za domnevo, da ni prisotna državna pomoč za zasebne vlagatelje10
? Ste se
srečali s kakršnimi koli težavami v zvezi s pojmom „neodvisnega zasebnega
vlagatelja“, neodvisnostjo zasebnih vlagateljev, delitvijo tveganj pri naložbah in
pojmom zasebnih sredstev?
Ne
d. Kar zadeva državno pomoč na ravni investicijskega sklada, se v smernicah praviloma
šteje, da skladi, ki so ustanovljeni zaradi združevanja sredstev vlagateljev in njihovega
prenosa v podjetja, v katera se vlaga, niso prejemniki državne pomoči. Ali po vaših
izkušnjah ta domneva zagotavlja zadostno pravno varnost za izključitev državne
pomoči nepreglednim investicijskim družbam, za katere velja posebna davčna
obravnava?
Da
e. Domneva o neobstoju pomoči za upravljavce skladov se šteje za izpolnjeno, če so
upravljavci sklada izbrani z odprtim in preglednim javnim razpisom ali če ne
prejemajo katere koli druge ugodnosti, ki jo dodeljuje država. Ali ta ureditev po vaših
izkušnjah zagotavlja zadostna pravna jamstva?
V državah, kjer ni razvitega trga naložb rizičnega kapitala in ne izkušenih
upravljavcev so takšne zahteve neustrezne in ne zagotavljajo zadostnega pravnega
varstva.
f. Ali po vaših izkušnjah smernice o rizičnem kapitalu zagotavljajo zadostno pravno
varnost in pravna jamstva v zvezi z domnevo, da ni prisotna državna pomoč za
podjetja, v katera se vlaga11
?
Da
B.3. Oblika pomoči
Države članice lahko izberejo obliko pomoči, smernice o rizičnem kapitalu pa jih usmerjajo
pri odločanju o vrsti ukrepov za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v MSP. 12
V tem
10
V skladu s točko 3.2 smernic o rizičnem kapitalu se domneva, da državna pomoč za zasebne vlagatelje ni
prisotna, kadar se javne in zasebne naložbe izvedejo enakovredno in običajno kadar vsaj 50 % sredstev za ukrep
zagotovijo neodvisni zasebni vlagatelji, kar naj bi zagotovilo znatno zasebno udeležbo. 11
V skladu s točko 3.2 smernic o rizičnem kapitalu se domneva, da državna pomoč podjetjem, v katera se vlaga,
ni prisotna, kadar ni prisotna pomoč vlagateljem ali investicijskemu skladu/upravljavcu sklada in kadar je
naložba izvršena pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi za zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu brez vsake
intervencije države. 12
Glej razdelek 4.2 smernic o rizičnem kapitalu.
13
razdelku nas zanimajo vaše izkušnje z različnimi vrstami ukrepov v zvezi z rizičnim kapitalom
in njihove učinkovitosti.
a. Kakšen je po vaših izkušnjah glavni namen pomoči – delitev naložbenih tveganj z
zasebnimi vlagatelji in/ali zagotavljanje likvidnosti v obliki kapitalskih vložkov? Ali
je pri delitvi naložbenih tveganj poudarek na obravnavanju pozitivnih tveganj s
povečanjem donosov za zasebne vlagatelje ali na zagotavljanju zaščite pred
negativnimi tveganji (slabša naložbena uspešnost od pričakovane ali možne izgube)?
V prvi vrsti je bil namen države zagotoviti večji obseg sredstev za namene naložb
tveganega kapitala. Ukrep se je izvedel v obliki kapitalskih vložkov države v družbe
tveganega kapitala. Pri delitvi naložbenih tveganj pa je bil interes države na
zagotavljanju zaščite zasebnih investitorjev pred negativnimi tveganji.
b. Katere vrste državne pomoči se po vaših izkušnjah najpogosteje uporabljajo
(zagotavljanje javnega kapitala po neenakovrednih pogojih, selektivne sheme davčnih
spodbud, jamstvene sheme in ukrepi, namenjeni upravljavcem skladov)?
Po naših izkušnjah je najučinkovitejši ukrep državne pomoči zagotavljanje dodatnih
javnih sredstev in selektivne davčne spodbude za naložbe rizičnega kapitala.
c. Kakšne so vaše izkušnje z zagotavljanjem javnega kapitala po neenakovrednih
pogojih? Kako pogosto se uporablja ta oblika pomoči? Kakšne vrste ureditev za
delitev dobičkov in izgub ter stopnja podrejenosti med javnimi in zasebnimi
naložbami se uporabljajo? Kakšne omejitve so bile uvedene za preprečevanje
pretiranih izplačil zasebnim vlagateljem?
Takšnih oblik pomoči zasebnim investitorjem država ni izvajala.
d. Kakšne so vaše izkušnje s selektivnimi davčnimi spodbudami za zasebne vlagatelje
in/ali sklade? Katera od njih se najpogosteje uporablja? Kakšni ukrepi so bili uvedeni
za zmanjšanje davčnih spodbud na najmanjše potrebne za spodbujanje zasebnih
naložb?
RS je uvedla davčne spodbude za zasebne investitorje, ki so pravne osebe in družbe
tveganega kapitala, ki izvajajo naložbe tveganega kapitala v MSP. Pozitivni donosi od
naložb (dobički) so neobdavčeni. Sprejete davčne spodbude so eden od pomembnejših
faktorjev, da so se zasebni investitorji odločili za naložbe tveganega kapitala preko
družb tveganega kapitala.
e. Kakšne so vaše izkušnje z jamstvenimi shemami za kritje negativnih naložbenih
tveganj? Kakšne vrste transakcij (mezzanine financiranje, transakcije z lastniškim
kapitalom) so krite in kako so oblikovani instrumenti za delitev tveganj z namenom
zmanjšanja izkrivljanj?
Slovenija do sedaj ni ponudila trgu jamstvenih shem za kritje negativnih naložbenih
tveganj, zato takšnih izkušenj nimamo..
f. Ste izvedli kakršne koli ukrepe, namenjene upravljavcem skladov? Kakšni so cilji
teh ukrepov (npr. obravnavanje problema dragih ocen rentabilnosti morebitnih naložb
in/ali visoki stroški zbiranja sredstev) in kakšna je bila njihova splošna oblika (npr.
sheme nepovratnih sredstev za nekatere stroške upravljanja naložb)?
14
Slovenija do sedaj ni izvedla nikakršnih ukrepov pomoči namenjenim upravljavcem
družb tveganega kapitala.
g. Kako učinkoviti so na splošno različni ukrepi državne pomoči pri privabljanju
financiranja zasebnega sektorja k naložbam rizičnega kapitala in zmanjševanju vrzeli
lastniškega kapitala? Prosimo, da navedete podatke, ki temeljijo na neodvisnih
študijah, če so na voljo.
S ponudbo (javnim razpisom) za dokapitalizacijo zasebnih družb tveganega kapitala z
javnimi sredstvi v višini največ 49% oblikovanih vseh sredstev v družbi tveganega
kapitala se je povečal interes in obseg zasebnih investitorjev za naložbe tveganega
kapitala v RS za več kot 100%.
h. Kako različni ukrepi (zagotavljanje javnega kapitala po neenakovrednih pogojih,
selektivne sheme davčnih spodbud, jamstvene sheme in ukrepi, namenjeni
upravljavcem skladov) vplivajo na postopek izbire ciljnih MSP, z drugimi besedami,
ali bo kljub ukrepu še vedno izbran najobetavnejši MSP (glede na razpoložljive
informacije) ali prihaja do izkrivljanj postopka izbire?
Ne glede na javna sredstva je po našem mnenju transparenten postopek izbire
najobetavnejših MSP v zadostni meri zagotovljen. Upravljavci družb tveganega
kapitala so namreč iz zasebnega sektorja. Višina njihove nagrade za uspešno in
dobičkonosno upravljanje z družbo pa je odvisna od končnega pozitivnega rezultata
družbe po izstopu iz vseh lastniških naložb.
B.4. Pogoji za združljivost: standardna ocena
Smernice o rizičnem kapitalu določajo posebne varne pragove glede na upravičene
prejemnike, razvojne faze, naravo naložbenega instrumenta, letno tranšo razpoložljivega
kapitala in raven zasebnih naložb13
. Poleg tega določajo tudi več pogojev za zagotovitev, da
so odločitve o naložbah usmerjene v ustvarjanje dobička in da se naložbe upravljajo na
podlagi tržnih zakonitosti.
B.4.1 Varne tranše razpoložljivega kapitala in pogoji za upravičenost
a. Kakšne so vaše izkušnje z uporabo smernic o rizičnem kapitalu glede na ugotovljeno
vrzel lastniškega kapitala, in sicer v zvezi s:
- pogoji, povezanimi z razvojnimi fazami podjetja (zbiranje sredstev, zagon,
širitev) in velikostjo podjetja (MSP)?
V določenem obsegu bi bilo smiselno dovoliti družbam tveganega kapitala, da
izvedejo tudi odkupe lastniškega deleža od obstoječih družbenikov (zamenjavo
kapitala ali sekundarni odkup).
- višino letne tranše razpoložljivega kapitala (2,5 milijona EUR)? Kakšne so vaše
izkušnje z uporabo zahteve o letni tranši razpoložljivega kapitala za različne
oblike pomoči (davčne spodbude, jamstva itd.)?
Višina letne tranše je po našem mnenju primerna, ne glede na obliko državne
pomoči.
13
Glej razdelek 4.3 smernic o rizičnem kapitalu.
15
- zahtevo, da je treba najmanj 70 % kapitala sklada vložiti v MSP v obliki
lastniškega/navideznega lastniškega kapitala? Se ta omejitev po vaših izkušnjah
uporablja za celoten kapital sklada ali za posamezne naložbene posle?
Ta omejitev se pri družbah tveganega kapitala registriranih v Sloveniji uporablja
za celotni kapital družbe (sklada).
b. Smernice o rizičnem kapitalu določajo najmanjšo zahtevano udeležbo zasebnih
vlagateljev glede na to, ali regija prejema pomoč ali ne. Ali je po vaših izkušnjah težko
privabiti potrebni zasebni kapital? Če ste odgovorili pritrdilno, opišite težave, s
katerimi se srečujete, in pojasnite, ali je to, kako težko je izpolniti to zahtevo, odvisno
od razvojne faze podjetja in s tem povezanimi tveganji. Ali je zahteva dovolj jasna,
kar se tiče narave vlagateljev, ki poslujejo v skladu z načelom vlagatelja v tržnem
gospodarstvu?
Interes zasebnih vlagateljev za naložbe v družbe tveganega kapitala je slab. Dogaja
se, da zasebni vlagatelji, ki so že pristopili v družbo tveganega kapitala odstopajo od
nadaljnjih aktivnosti. Vzroke vidimo v splošni gospodarski krizi v kateri se je znašla
Slovenija in Evropa. Po mnenju upravljavcev družb tveganega kapitala (skladov) pa
so težave tudi na strani MSP (povpraševanja,) saj ni primernih projektov oziroma
naložbenih priložnosti. Zasebni investitorji imajo glede bodočih pričakovanj po rasti
in dobičku po mnenju predstavnikov MSP previsoke zahteve, zato je veliko
podjetniških projektov zavrnjenih.
c. Kakšne so vaše izkušnje s posebno obravnavo regij, ki prejemajo pomoč, za katere so
zahteve glede zasebne udeležbe nižje in je dovoljena podpora srednjim podjetjem v
fazi širitve?
Takšnih izkušenj v RS nimamo. Zaradi kompleksnosti analiz in dokazov ter
dolgotrajnosti postopkov pred Komisijo se RS do sedaj še ni odločila za postopek
posebne obravnave regij, za katere so zahteve glede zasebne udeležbe nižje in je
dovoljena podpora srednjim podjetjem v fazi širitve.
B.4.2 Odločitve o naložbah, usmerjene v ustvarjanje dobička
a. Kakšne so vaše izkušnje z uporabo pogojev za naložbe, usmerjene v ustvarjanje
dobička14
, v smislu zagotavljanja, da se z javnimi sredstvi podprte naložbe rizičnega
kapitala izvajajo v dobro poslujočih podjetjih in ne izkrivljajo konkurence na
notranjem trgu s podpiranjem neučinkovitih podjetij?
Naložbe rizičnega kapitala morajo biti usmerjene v zagotavljanje dobička. Prav tako
morajo biti javna sredstva usmerjena v perspektivna podjetja.
b. Kako je po vaših izkušnjah zahteva po naložbah, usmerjenih v ustvarjanje dobička,
usklajena s prednostno obravnavo zasebnih vlagateljev v primerjavi z javnimi
naložbami? Kakšne spodbude so bile v zvezi s tem ponujene zasebnim vlagateljem, da
se zagotovi njihov resničen interes za uspešnost naložbe; ali se torej spodbude
osredotočajo na izboljšanje donosa, namesto da bi zagotavljale zaščito pred
negativnimi tveganji?
14
Vsaka odločitev o naložbah mora temeljiti na izvedljivem poslovnem načrtu z jasno opredeljeno strategijo
izstopa in najmanjšo zahtevano ravnijo zasebnih naložb. Glej točko 4.3.5 smernic o rizičnem kapitalu.
16
Zahteva v Smernicah po ustvarjanju dobička in prednostni obravnavi zasebnih
vlagatelje,v v družbah tveganega kapitala kjer ima fiksni lastniški delež država, ni v
celoti zagotovljena. V tem oziru bi bil sistem fleksibilnega deleža države v
posameznem naložbenem projektu ustreznejši.
B.4.3 Upravljanje naložb na podlagi tržnih zakonitosti
a. Kakšne so vaše izkušnje z uporabo pogojev glede tržnega upravljanja v smislu
zagotavljanja, da se naložbe upravljajo na podlagi tržnih zakonitosti in se tako skušajo
zagotoviti optimalni naložbeni donosi? Je po vašem mnenju besedilo zadevne točke
dovolj jasno, da ne prihaja do napačnih razlag?
Po našem mnenju vsebina zadevne točke v Smernicah ni dovolj jasno zapisana.
b. Ali se po vaših izkušnjah ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom izvajajo pretežno z
neposrednim upravljanjem, torej s strani javnih organov ali njihovih izvajalskih
agencij, ki zagotavljajo financiranje z lastniškim kapitalom neposredno
MSP/finančnim posrednikom? Če ste odgovorili pritrdilno, kateri ukrepi so bili
vzpostavljeni za zagotovitev, da se naložbe upravljajo na podlagi tržnih zakonitosti (tj.
da upravljanje temelji na naložbenih odločitvah neodvisnih vlagateljev)?
Ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom se ne izvajajo s strani javnih organov ampak
izključno samo s strani zasebnih upravljavcev.
c. Ali se po vaših izkušnjah pri posrednem načinu upravljanja, torej kadar se izvajalske
naloge prenesejo na javne ali zasebne subjekte, ki delujejo v imenu javnih organov in
imajo potrebno strokovno znanje za izvajanje ocen rentabilnosti naložb, strukturiranje
naložbenih poslov, nadziranje portfelja in zagotavljanje uspešnih izstopov), izvajalske
naloge večinoma prenesejo na zasebne subjekte ali javne interne organe, ki delujejo
kot pooblaščeni subjekti? Kako so pooblaščeni subjekti izbrani? Kako uspešni so po
vaših izkušnjah javni interni organi za upravljanje naložb?
Naloge izvajajo izključno zasebni upravljavci. Država na te odločitve nima
nikakršnega vpliva.
d. Kakšna struktura plačil in katere spodbude za uspešnost se uporabljajo za
upravljavce (npr. delež v dobičku in podobno), da bi interes upravljavcev naložb
prilagodili interesom javnih in zasebnih vlagateljev in tako dosegli čim večjo
uspešnost naložb?
Upravljavci družb tveganega kapitala so nagrajeni z fiksno upravljavsko provizijo in
deležem na dobičku v primeru pozitivnih izstopov iz naložb.
e. Ali se ste srečali s kakršnimi koli težavami pri uporabi pogojev o tržnem upravljanju
naložb za različne vrste pomoči, npr. pri ustanavljanju skladov tveganega kapitala,
sovlagateljskih skladov, davčnih ukrepih, jamstvih?
S temi težavami se do sedaj nismo srečevali. V upravljavskih pogodbah so določeni
ukrepi in postopki v primeru prekinitve upravljavske pogodbe in zamenjave
upravljavca.
B.5. Pogoji za združljivost: podrobna ocena
17
Ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev v okviru standardne
ocene, se lahko kljub temu odobrijo na podlagi podrobne ocene15
.
a. Ali po vaših izkušnjah smernice o rizičnem kapitalu zagotavljajo zadostno jasnost in
predvidljivost glede možnega rezultata ocene Komisije glede ukrepov, za katere
Komisija opravi podrobno oceno? Ali so po vašem mnenju pogoji za oceno pozitivnih
in negativnih učinkov pomoči ustrezni in dovolj jasni?
Menimo, da smernice ne dajejo zadostne jasnosti in predvidljivosti za realno oceno
pozitivnih in negativnih učinkov pomoči.
B.5.1 Tržna nepopolnost in potreba po pomoči
a. Kakšne so vaše izkušnje v zvezi z dokaznim bremenom za utemeljitev tržne
nepopolnosti in zagotavljanjem ustreznih dokazov?
Dokazovanje ustrezne tržne nepopolnosti pred Komisijo je zahtevno in dolgotrajno ter
odvisno tudi od subjektivnih ocen predstavnikov Komisije
b. Kakšni pogoji za upravičenost in naložbene omejitve so bili po vaših izkušnjah
uvedeni za zagotovitev, da so naložbe rizičnega kapitala usmerjene v zmanjševanje
ugotovljene vrzeli lastniškega kapitala?
Menimo, da je RS izvedla primerljiv obseg ukrepov (v primerjavi z drugimi članicami
EU) za zmanjšanje vrzeli naložb lastniškega kapitala. Ti ukrepi so se nanašali na
ponudbo lastniškega kapitala za dokapitalizacijo družb tveganega kapitala in obsežen
paket davčnih olajšav, tako za investitorje kot tudi za same družbe tveganega kapitala.
c. Ali ste po vaših izkušnjah določili pogodbene zahteve za posrednike glede preverjanja
obstoja vrzeli v poslovni uspešnosti (nezadostna uspešnost pri privabljanju
financiranja po tržnih pogojih) za vsak posel?
Ne
B.5.2 Spodbujevalni učinek
a. Kakšne so vaše splošne izkušnje z uporabo pogojev za spodbujevalni učinek pomoči,
določenih v smernicah o rizičnem kapitalu?
Spodbujevalni učinki Komisije za rizični kapital zajemajo po našem mnenju dovolj
široko paleto ukrepov pomoči. Menimo pa, da bi lahko bile določene omejitve v
Smernicah odpravljene ali pa opredeljene v milejši obliki (manj zahtevne).
b. Katere vrste spodbud (zagotavljanje kapitala po neenakovrednih pogojih z namenom
povečanja donosov zasebnih vlagateljev ali delitev negativnih tveganj z zasebnimi
vlagatelji, davčne spodbude, jamstva itd.) so po vaših izkušnjah privabile največ
zasebnih vlagateljev, kot so veliki institucionalni vlagatelji, poslovni angeli, kot tudi
netradicionalni alternativni vlagatelji, npr. državni skladi, dotacijski skladi in
dobrodelne fundacije?
15
Glej poglavje 5 smernic o rizičnem kapitalu.
18
Največji učinek privabljanja (spodbujanja) zasebnih vlagateljev je imela ponudba
javnih sredstev v obliki ponudbe dokapitalizacije družb tveganega kapitala in davčne
olajšave.
c. Kakšno je po vaših izkušnjah ustrezno ravnotežje med omejevanjem spodbud za
zasebne vlagatelje na najmanjše potrebne in privabljanjem njihove znatne udeležbe?
Ne glede na vse ugodnosti, ki jih nudi država za družbe tveganega kapitala in
investitorje večjega interesa zasebnih investitorjev po naložbah rizičnega kapitala še
vedno ni. Še posebno majhen interes zasebnih investitorjev se kaže za naložbe v MSP,
ki so v svojih začetnih razvojnih fazah. Glede na takšno stanje na trgu ni nevarnosti,
da bi bilo porušeno ravnotežje med omejevanjem spodbud za zasebne vlagatelje in
najmanjšimi potrebnimi javnimi sredstvi.
B.5.3 Sorazmernost
a. Kakšne so vaše splošne izkušnje z uporabo pogojev za sorazmernost pomoči,
določenih v smernicah o rizičnem kapitalu?
Sorazmernost pomoči je po našem mnenju v Smernicah primerno opredeljena, razen
opredelitev omejitev stopnje financiranja (točka 4.3.2) in višine minimalne udeležbe
zasebnih investitorje (točka 4.3.4.).
b. Katera procesna jamstva in merila se po vaših izkušnjah uporabljajo za preprečevanje
pretiranih izplačil zasebnim vlagateljem, torej za omejitev njihovih pričakovanih
naložbenih donosov na tržno raven?
Urejen sistem (proces) odločanja o naložbah in vloga naložbenega odbora.
c. Ali po vaših izkušnjah zahtevate, da morajo biti ukrepi, ki vključujejo vračljive
finančne instrumente, finančno „samovzdržni“, torej da je treba vsaj začetni javni
kapital vrniti državi?
Da
d. Katere druge ukrepe še uporabljate za omejevanje pomoči podjetjem, v katera se
vlaga (poleg letne omejitve razpoložljivega kapitala na ravni MSP in določenega
razmerja med zasebnimi in javnimi naložbami).
Drugi omejitveni ukrepi, ki jih imajo družbe tveganega kapitala pri svojih naložbenih
aktivnosti so:
- Največji možni obseg naložb v eno MSP v višini največ 25% vrednosti celotne
družbe (sklada);
- Razmerje med kapitalskim vložkom in mezzanin kapitalom je lahko le 1:3;
- Naložbe v kapitalsko ali interesno povezana podjetja z zasebnimi investitorji
ali upravljavci niso dovoljena.
B.5.4 Način izvedbe in sprejemanje odločitev
19
a. Kakšen postopek se po vaših izkušnjah uporablja za izbiro finančnih posrednikov za
upravljanje naložb v imenu javnih organov? Katera minimalna merila za izbor se
uporabljajo (strokovna usposobljenost, pretekli dosežki, višina provizije?)
Noben takšen postopek v RS ni bil izveden.
b. Ali je po vaših izkušnjah neposredno izvajanje (torej da odločitve o naložbah
sprejemajo javni organi) izjema in v kakšnih okoliščinah se uporablja? Kako
zagotavljate, da so javni organi, pristojni za neposredno izvajanje, strokovno
usposobljeni za upravljanje naložb na podlagi tržnih zakonitosti?
Odločitev o naložbah ne sprejemajo javni organi. Takšne odločitve sprejemajo
izključno zasebni investitorji.
c. Kakšne spodbude za uspešnost se uporabljajo za spodbujanje upravljavcev skladov k
sprejemanju odločitev o naložbah na podlagi tržnih zakonitosti, da se zagotovi
samovzdržnost skladov?
Oblika in višina spodbude za uspešno upravljanje družb tveganega kapitala je
opredeljena v upravljavski pogodbi družbe z upravljavcem. Opredeljena je v obliki
nagrade v odstotku od vrednosti ustvarjenega dobička družbe tveganega kapitala.
d. Kako so po vaših izkušnjah zasebni vlagatelji vključeni v sprejemanje odločitev v
javno-zasebnih skladih ali javnih skladih, ki se z zasebnimi vlagatelji odločajo za
sovlaganje od primera do primera?
Zasebni vlagatelji so v celoti vključeni v sprejemanje odločitev. Predstavniki javnih
sredstev ne sodelujejo v procesu odločanja o naložbah.
e. Ali se po vaših izkušnjah pomoč za stroške upravljavcev za poizvedbe pogosto
uporablja? Če je odgovor negativen, navedite razloge. So merila zasnovana tako, da
ustrezajo potrebam upravljavcev skladov?
Državna pomoč upravljavcem za stroške poizvedb se v Sloveniji posebej ne izvaja.
Menimo, da višina upravljavske provizije zadošča za izvedbo vseh naložbenih
aktivnosti in izvajanje aktivnega upravljanja MSP.
B.5.5 Zmanjšanje izkrivljanja konkurence
a. Ali ukrepi, predvideni v smernicah o rizičnem kapitalu, zagotavljajo zadostno pravno
varnost za zmanjšanje potencialnega izkrivljanja konkurence in trgovine na
najmanjšo možno mero?
Da.
C. Izkušnje z Uredbo o splošnih skupinskih izjemah
C.1. Uredba o splošnih skupinskih izjemah: ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom
20
Pomoč za naložbe rizičnega kapitala je delno zajeta v Uredbi o splošnih skupinskih izjemah,
kar državam članicam omogoča, da dodelijo pomoč za naložbe rizičnega kapitala brez
predhodne priglasitve Komisiji16
.
a. V kolikšni meri se po vaših izkušnjah izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja Uredba o
splošnih skupinskih izjemah? Kakšen delež pomoči za naložbe rizičnega kapitala je bil
dodeljen na podlagi Uredbe o splošnih skupinskih izjemah v primerjavi s pomočjo,
dodeljeno na podlagi smernic o rizičnem kapitalu? Navedite število ukrepov pomoči,
odobrenih na podlagi Uredbe o splošnih skupinskih izjemah, in znesek te pomoči kot
odstotek skupne pomoči za naložbe rizičnega kapitala.
V Sloveniji uporabljamo Uredbo o splošnih skupinskih in Smernice EU o rizičnem
kapitalu za ukrep državne pomoči za rizični kapital v okviru Programa instrumentov
finančnega inženiringa za MSP v RS za obdobje 2009 – 2013.
b. Kateri so glavni dejavniki, ki so morda preprečili vašim organom, da bi odobrili večji
delež pomoči za naložbe rizičnega kapitala na podlagi skupinskih izjem? Je to
povezano z vrsto ukrepov (zagotavljanje kapitala, davčne spodbude, jamstva), višino
letne tranše razpoložljivega kapitala, načina izvedbe (javno-zasebni sklad, javni sklad,
ki se z zasebnimi vlagatelji odloča za sovlaganje od primera do primera) ali drugih
dejavnikov?
Največji omejitveni faktor na ponudbeni strani je interes zasebnih investitorjev za
naložbe rizičnega kapitala. Na strani povpraševanja pa je največji omejitveni faktor
obseg dobrih naložbenih priložnosti in majhen interes MSP po naložbah tveganega
kapitala.
c. Ste se srečali s kakršnimi koli težavami glede vrste ukrepov, ki so trenutno izvzeti,
zlasti glede ustanavljanja javno-zasebnih skladov?
Ne
d. Kakšne so vaše izkušnje z uporabo naložbenih omejitev, določenih v Uredbi o
splošnih skupinskih izjemah (upravičeni prejemniki, letna tranša razpoložljivega
kapitala, delež zasebnih naložb)?
Največja ovira na ponudbeni strani naložb rizičnega kapitala je zahteva po
zagotavljanju minimalnega obsega (procenta) sredstev zasebnih investitorjev.
e. Ali so po vaših izkušnjah pogoji, povezani z odločitvami o naložbah, usmerjenimi v
dobiček, in tržnim upravljanjem, dovolj jasni za izvajanje ukrepov na podlagi
skupinskih izjem?
Da
D. Razno
D.1. Vprašanja za vse sodelujoče
16
Glej oddelek 6 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.
21
a. Ali imate še kakšne druge pripombe o uporabi smernic o rizičnem kapitalu in Uredbe
o splošnih skupinskih izjemah (ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom) glede vprašanj, ki
niso zajeta v prejšnjih razdelkih?
Ne
b. Prosimo, da predložite kopije vseh dokumentov ali študij, ki bi lahko bili relevantni za
oceno uporabe smernic o rizičnem kapitalu in Uredbe o splošnih skupinskih izjemah
in bi prispevali k razmisleku o njihovi prihodnji reviziji.
c. Prosimo, da označite, ali lahko službe Komisije po potrebi stopijo v stik z vami zaradi
dodatnih podrobnosti o predloženih informacijah.
da X
ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA ODGOVORE NA VPRAŠALNIK.