univerza v ljubljani - mnz.gov.si · v tej seminarski nalogi sem s pomočjo “case” orodjem ......
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Tržaška 25, 1000 Ljubljana
Dodajanje aktivnosti pri elektronskem
(spletnem) poslovanju spletne knjigarne
EMKA
Seminarska naloga pri predmetu
“Informacijski sistemi”
Podiplomski magistrski študij: Informacijski sistemi in odločanje
Predmet: Informacijski sistemi
Predavatelj in mentor: dr. Marjan Krisper, doc.
Avtor: podiplomski študent Karl Petrič
Žalec, 07.07.2003
Datum oddaje: 08.07.2003
Kazalo poglavij
Povzetek 3
1 Uvod 4
1.1 Opis problema 7
1.2 Namen / cilj seminarske naloge 8
2 Modeliranje spletne knjigarne EMKA s pomočjo UML diagramskih tehnik 9
2.1 Osnovni konceptualni metamodel poslovnega modeliranja 10
2.3 Diagram cilja (poslovni vidik) 12
3 Posnetek delovnega / poslovnega sistema EMKA 15
4 UML poslovno modeliranje spletne knjigarne EMKA 19
4.1 Primeri uporabe 20
5 Diagram zaporedja in diagram sodelovanja 38
6 Razredni objektni diagrami 42
7 Diagram stanja 45
7.2 Diagrami aktivnosti 46
8 Komponentni in arhitekturni diagram 49
9 Pogled v prihodnost (paketni diagram) 51
10 Zaključek 55
11 Viri 56
12 Priloga 57
Povzetek
V tej seminarski nalogi sem s pomočjo “CASE” orodjem Rational Rose Enterprise edition, ki
vključuje tudi UML (Unified Modeling language) diagramske tehnike, obravnaval
elektronsko oziroma spletno poslovanje možne različice spletne knjigarne. V spletno
knjigarno EMKA sem vključil dodatno dejavnost multimedijskega informacijskega sistema
(MMIS), ki naj bi pritegnil čim več strank k obisku in nenazadnje tudi k nakupu proizvodov
ter določenih storitev (npr. knjige, revije, šolske in pisarniške potrebščine, igrače, računalnike
in računalniške programe, spletno svetovanje, spletna komunikacija, itd.). Pri opisu in analizi
spletnega poslovanja spletne knjigarne EMKA sem uporabljal različne modele in diagramske
tehnike (npr. osnovni konceptualni metamodel poslovnega modeliranja, model cilja oziroma
model pridobivanja strank s pomočjo uvedbe MMIS, model Alterjeve piramide, UML
diagramske tehnike kot npr. primer uporabe, razredni diagrami, diagrami zaporedja, diagrami
stanja, diagrami aktivnosti, paketni diagrami itd.).
V nadaljevanju moje seminarske naloge sem podrobneje opisal zgradbo možne različice
MMIS. MMIS pomeni dodatna dejavnost na spletnih straneh elektronske knjigarne (E-
knjigarne), ki ponudi registriranim strankam dostop do spletnega prodajnega kataloga, do
številnih podatkov in informacij v obliki besedila, slike, zvoka, videa itd. Podatki in
informacije naj bi bili urejeni na podlagi Univerzalno decimalno klasifikacijskega sistema
(UDK) in znotraj te klasifikacije naj bi bila sleherna kategorija (npr. videokonference,
videoanimacije, zvočne datoteke, besedila ipd.) urejene v nekakšen programski spored
(spletna televizija). MMIS bi tako lahko izobraževal širok krog ljudi, svetoval v zvezi s
problemi iz vsakdanjega življenja (npr. gospodinjstvo, poslovne odločitve, organizacija
delovnih procesov, spletni tečaji za zaposlence, delničarje, stranke itd.). Povrhu tega naj bi
MMIS tudi povezoval različne organizacije in posameznike.
Spletno poslovanje spletnih knjigarn v Sloveniji je dokaj neuspešno, saj tako posamezniki,
podjetja in celo vzgojno izobraževalni zavodi dokaj samozavestno odklanjajo poslovanje s
spletnimi knjigarnami. Mnenja sem, da je potrebno ljudem nekaj ponuditi, jih spodbuditi, da
se odpovedo starim načinom vedenja. Uvedba dodatne aktivnosti MMIS pri spletnem
poslovanju knjigarne naj bi pomagalo ljudem, da se znebijo predsodkov in zavor v zvezi s
sodobno informacijsko tehnologijo. To pomeni, da jim je potrebno ponuditi cenejše
proizvode, nekatere brezplačne storitve ter prijaznosti.
1 UVOD
Po predpostavkah zgodovinarjev, arheologov, antropologov itd. so ljudje že približno 10000
let p.n.š uporabljali nekakšne diagramske tehnike za reševanje sestavljenih življenjskih
problemov. Tako npr. jamski človek, ki mu v današnjem času pripisujejo izredno nadarjenost
za risanje naravnih prvin. Tako so jamski ljudje v svojih znamenitih jamskih risbah
upodabljali mnoge prvine iz naravnega okolja. Jamske risbe so dokaj zvesto preslikavali npr.
določeno žival (plen) in povrhu tega so služile kot nekakšen zemljevid, s katerim so se
orientirali po svojih loviščih. Prav tako so tovrsten zemljevid uporabljali pri sporazumevanju
in pri načrtovanju lova.
V dolgem obdobju razvoja pisave se je človek nekoliko oddaljil od slikovnih prikazov in v
skladu s procesom družbene stratifikacije slikovne prikaze zamenjal z drugimi znaki (črkami),
ki so bile za večino ljudi preveč abstraktne. V zgodnjem, srednjem in poznim srednjem veku
je še zlasti krščanstvo s svojimi veljaki okrasilo pisne izdelke z zelo bogatimi slikovnimi
prvinami (npr. ornamenti, letve, medaljoni, antropomorfni motivi, zoomorfni motivi,
rastlinski motivi), tako je lahko tudi neuki človek vsaj malo razumel vsebino določene knjige.
Tovrstni slikovni prikazi niso imeli zgolj nalogo lepo izgledati, temveč so mnogokrat
pomenili tudi nekakšen načrt za prihodnjo organizacijo verske institucije.
Več kot deset let po izdelavi računalnika ENIAC-a je znameniti znanstvenik Tony Buzan
razvil slikovno tehniko miselnih vzorcev (mindmapping). To je bilo po mojem mnenju zares
prelomno obdobje pri razvoju drugih bolj specializiranih diagramskih tehnik (Petrijeve mreže,
Workflow, Chartflow idr.).
V začetku 90- tih let so nastale nove diagramske tehnike (nekakšni slikovni jeziki), ki so se
reševanja sestavljenih problemov lotili tudi iz informacijskega vidika. Najbolj prodorni na
področju razvijanja novega slikovnega jezika so bili Grady Booch, Jim Rumbaugh in Ivar
Jacobson. Na koncu 90- tih let se je iz teh prizadevanj razvil enotni slikovni jezik za
modeliranje delovnih / poslovnih procesov (UML – Unified Modeling Language).1 Nastanek
tovrstnega slikovnega jezika je bil več kot nujen, saj nam olajša vpogled in v nadaljnji stopnji
rešitev sestavljenih informacijskih in organizacijskih problemov. Povrhu tega je tudi po
mnenju mnogih psihologov slikovni jezik bolj naraven kot to je manj oprijemljivi pisani jezik.
1 Podatke sem dobil v viru (Fowler, M & Scott, K., 1999)
UML je po mojem mnenju resnično omilil poplavo različnih slikovnih tehnik in s tem povečal
bolj kakovostno sporazumevanje med različnimi strokovnjaki, ravnatelji (managerji),
izvajalci, programerji in drugimi. Več kot pomembno je, da se lahko glede načina prikaza in
razreševanja zapletenih problemov v družbi opredelimo za nek skupen jezik in ga prilagodimo
posebnemu okolju, v katerem obstajajo sistemi in v katerih potekajo številni procesi ter druge
gibljive prvine (npr. nepredvidljive okoliščine, ki niso bile načrtovane in so nekakšen skupen
proizvod okolja, sistema in procesa – npr. inflacija, stres, virusna obolenja idr.).
Spletne knjigarne (in druge elektronske trgovine, še zlasti spletna prodaja avtomobilov idr.) so
dosegle v razvitih državah veliki uspeh (zgodba o uspehu svetovne znane elektronske
knjigarne Amazon.com, ki je začela takorekoč iz ničle in si z bogatimi povezavami ustvarila
pravi imperij).
Spletne knjigarne so delovni sistemi, ki se prav tako ukvarjajo s poslovanjem in z
maksimiranjem dobička kot klasične knjigarne in se po principu od njih bistveno ne
razlikujejo. Pri nas v Sloveniji spletne knjigarne (spletne trgovine za prodajo avtomobilov so
bile najbolj uspešne idr.) niso dosegle takšen uspeh kot so mnogi pričakovali, kajti če
pogledamo RAZISKAVE INTERNETA V SLOVENIJI (RIS) z leta 2002 lahko ugotovimo
naslednje:2
Reprezentativna telefonska anketa 2002/2003, izvedena v decembru 2002 (n=1000) med
slovenskimi podjetji je pokazala razmeroma protislovne trende. Po eni strani opažamo
nadaljnjo hitro širitev e-poslovanja: 93% podjetij uporablja internet, 58% podjetij pa
uporablja e-poslovanje (dokaj velika razlika). Hkrati s tem pa- z izjemo velikih podjetij- v
primerjavi s prejšnjimi leti izrazito narašča tudi delež podjetij, ki ocenjujejo da jim obstoječa
informacijska tehnologija (IT) povsem zadošča za naslednjih 12 mesecev. Večina podjetij
pričakuje (v obdobju dveh do treh letih), da bo e-poslovanje postalo standard v njihovi
panogi, čeprav se podobne napovedi iz leta 1999 niso uresničile. Hkrati s tem pa razmeroma
redka podjetja v naslednjih petih letih pričakujejo, da bodo ustvarila več kot tretjino
prihodkov na medmrežju. Tudi strinjanje s trditvijo, da Internet povečuje prihodke, je
razmeroma nizko, v bistveno večji meri pa se podjetja strinjajo, da uvajanje interneta
povečuje produktivnost. Posebej pa velja izpostaviti, da se optimistične napovedi s preteklih
let v glavnem ne uresničujejo, čeprav e-poslovanje v vseh pogledih hitro napreduje. V okviru
2 Spletni vir: http://www.sisplet.org/ris/ris/dynamic/readpublications.php?sid=43 (2003-06-25)
aplikacij e-poslovanja posebej hitro narašča raba e-bančništva ter elektronsko naročanje. Več
kot polovica (53%) podjetij tudi sprejema on-line naročila, kar predstavljajo že slabo desetino
skupnega števila naročil. Pri tem pa se posebej izrazito kaže problem nepovezanosti sistemov
za e-poslovanje v siceršnjem informacijskem sistemu v podjetjih.
Raziskava je bila izvedena konec leta 2002 in nadaljuje raziskave RIS 1996-2001. V tokratno
telefonsko anketo med 1200 podjetji so bila vključena vsa podjetja oziroma družbe, izvzeti so
bili le samostojni podjetniki, ki so bili analizirani v posebni raziskavi. V pričujočem poročilu
je podrobno predstavljena razmeroma zahtevna metodologija ankete, predvsem pa postopek
izračunavanja populacijskih vsot.
Sicer pa osnovni rezultati kažejo nadaljnjo hitro širitev interneta in ICT med podjetji, kar
Slovenijo uvršča visoko tudi v mednarodnih primerjavah:
- dostop do interneta imajo vsa večja podjetja, skupno devet desetin vseh podjetij
- spletno predstavitev ima dve tretjini velikih, skupno dobra tretjina vseh podjetij
- med zaposlenimi je 40% uporabnikov računalniške opreme
- tretjina zaposlenih ima dostop do interneta
V poročilu je prikazano tudi računalniško izobraževanje, ki je v letu 2002 potekalo v dveh
tretinah (2/3) velikih podjetij, vendar le v desetini najmanjših podjetij. Analizirana so tudi
vprašanja zasebne uporabe interneta med zaposlenimi, kjer se je izkazalo, da je problem
prisoten le v večjih podjetjih, v splošnem pa je to v Sloveniji zelo redko urejeno s formalnim
pravilnikom. Anketa tudi nakazuje nadaljnjo porast v poznavanju izobraževanja na daljavo. V
pogledu varnosti in vdorov pa se je izkazalo, da je v letu 2002 nekaj odstotkov podjetij že
doživelo krajo uporabniških imen, škodljiv poseg v programsko opremo ter neavtoriziran vdor
v omrežje, več kot polovica - med srednjimi in velikimi podjetji celo tri četrtine- podjetij pa je
imela težave zaradi okužbe računalnikov z virusi.
Spletne knjigarne oziroma spletne trgovine imajo po mnenju ljudi z leta 2002 veliko
pozitivnih lastnosti kot npr. dostop do spletnih trgovin skoraj povsod po svetu – skoraj
neomejena izbira, neodvisnost od obratovalnega časa, nižje cene proizvodov, kot v klasičnih
trgovinah, dostava na dom, oziroma možnost takojšnjega prenosa posameznih artiklov s
spletnih strani (računalniški programi, fotografije, digitalno časopisje ipd.). Potrošniki se za
spletni nakup odločijo raje za cenejše izdelke in manj za večje izdelke, ki jih je potrebno
najprej preizkusiti. Tako po spletu naročajo in kupujejo npr. računalniško programsko
opremo, manjše dele računalniške strojne opreme (npr. RAM, trdi diski, grafične in zvočne
kartice), knjige, glasbeni CD-ji, videoposnetki (npr. v formatu AVI – filmi) manj pa šolskih in
pisarniških potrebščin.
Od slovenskih spletnih knjigarn beleži največ obiska DZS, nakar šele spletna knjigarna
EMKA, a ostale precej nazadujejo. Spletna knjigarna DZS ima zgolj 2500 registriranih strank,
kar je kot vodilna spletna knjigarna v slovenskem prostoru izredno malo.3
Poglavitni vzroki sorazmernega neuspeha slovenskih spletnih knjigarn so po mojem mnenju
majhen trg, mentaliteta ljudi tako strank kot tudi zaposlencev (nekoliko slabša poslovna
kultura npr. s strankami), sorazmerno velik odpor do uvajanja koristnih novosti, izboljšav idr.,
slabši načrt za pridobivanje strank k nakupu proizvodov preko spleta (npr. mnogo šolskih
zavodov in knjižnic raje kupujejo knjige s pomočjo trgovskega posrednika, čeprav pri tem
plačajo višjo ceno in to v kljub nedobičkonosnemu položaju, ki ga imajo v družbi, kar
pomeni, da vseskozi preživljajo finančno pomanjkanje), manj učinkovito informiranje ljudi
tako znotraj kot zunaj podjetja itd.
1.1 Opis problema
Elektronsko poslovanje je zelo zajeten pojem, v katerega uvrstimo tudi spletno poslovanje.
Prav spletno poslovanje (kot že prej omenjeno) pa v Sloveniji na področju spletnih knjigarn ni
doseglo takšne uspehe kot onstran naših meja. Do spletnih knjigarn so slovenski potencialni
kupci (npr. nekatera podjetja, zavodi, posamezniki) nekoliko zadržani, čeprav pa je ob tem
potrebno poudariti, da se ta zadržanost pred spletnim poslovanjem postopoma zmanjšuje. Prav
to dejstvo pa me napelje k optimistični domnevi, da bo čedalje več ljudi le sprejelo možnost
za spletni nakup in prodajo tako izdelkov kot tudi storitev. To pa je po mojem mnenju ugoden
trenutek za ukrep – za dodajanje spletne aktivnosti. Strankam in potencialnim strankam je
potrebno nekaj ponuditi, tako da so prej pripravljeni kupiti določen izdelek, ki ga ponuja
spletna knjigarna, vendar pa mora biti tovrstna spletna knjigarna na spletu vidljivejša in
povrhu tega moramo poznati zmogljivosti, potrebe / želje in navade ljudi (še zlasti
informacijske navade – kognitivni slog pri iskanju informacij, področja zanimanja strank itd.).
Pri dodajanju aktivnosti glede spletnega poslovanja sem pomislil na sistematično urejen
(UDK – Univerzalna decimalna klasifikacija) MMIS (vključuje osnovna znanja za širok krog
ljudi, mnenja strokovnjakov, nasvete, telekonference, didaktične programe, tečaje npr. za
zaposlence, stranke, svetovalne dejavnosti na spletu itd.) in prodajnega kataloga spletne
3 Podatek sem dobil od vodje spletne knjigarne DZS s pomočjo telefonskega pogovora dne 08.06.2003!
knjigarne. Sistematično urejen MMIS in prodajni katalog bi bila na spletu slikovno prikazana
vzporedno, tako da bi tudi prodajni katalog bil urejen po UDK-ju.
1.2 Namen / cilj seminarske naloge
S pomočjo “CASE” orodja Rational Rose Enterprise edition 2003, ki vključuje tudi
diagramske tehnike UML-a (Unified Modeling Language = enotni slikovni jezik za
modeliranje sistemov, še zlasti delovnih / poslovnih) nameravam po ključnih prvinah
prikazati spletno knjigarno EMKA, ki vključuje različne dejavnosti (npr. elektronsko
naročanje in prodaja knjig itd.).
Dodati nameravam spletno aktivnost MMIS, ki bi na spletu nastopil vzporedno s spletnim
prodajnim katalogom, nekakšna baza znanja, ki bi pritegnila širok spekter ljudi (tudi
strokovnjake – deloma bi to bil tudi ekspertni sistem znanja, npr. usposabljanje zaposlencev in
drugih udeležencev za koristna računalniška znanja). MMIS kot tudi spletni katalog bi bila
urejena po sistemu UDK.
Prikaz dobrih in slabih strani, ki bi jih tovrstna izboljšava spletnega poslovanja tej
organizacijski enoti doprinesla.
2 Modeliranje spletne knjigarne EMKA s pomočjo UML
diagramskih tehnik
Odločil sem se, da v tej seminarski nalogi modeliram delovanje spletne knjigarne EMKA z
vidika stranke, kajti prav ta perspektiva gledanja bo zelo koristna, še zlasti za diagramsko
tehniko primera uporabe (angl. use case).
Diagramske tehnike, ki jih bom uporabljal so naslednje:4
- diagrame primera uporabe (use case diagrams), ki predstavljajo komunikacijo med akterji
(npr. stranke, uporabniki, zaposlenci idr.) in računalniškim sistemom.
- razredni diagrami (class diagrams) prikazujejo statično strukturo modela v obliki razredov in
povezanih poti med njimi. Razredni diagrami ne prikazujejo časovnega obnašanja.
- diagrami stanj (statechart diagrams) prikazujejo zaporedje stanj, skozi katere gre objekt v
4 Podatke sem dobil v knjigi: Silič, M., Colnar, M., Krisper, M. [et al ...].(2000). #Zv.#4, Objektni razvoj. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Center za informatiko na strani 90.
času njegovega obstoja in dogodkov, ki sprožijo prehode med stanji.
- diagrami aktivnosti (activity diagrams) opisujejo dinamično obnašanje sistema z vidika
dejavnosti (primerni za prikaz delovnega toka, sočasnih dejavnosti in operacij).
- diagrami sodelovanja (collaboration diagrams) prikazujejo gibljive interakcije med objekti
in njihove medsebojne povezave.
- diagrami zaporedja (sequence diagrams) prikazujejo gibljivo časovno (zaporedno)
sodelovanje objektov v interakciji, vendar pa ne prikazujejo asociacij (to je v domeni
razrednih diagramov).
- diagrami implementacije prikazujejo fizične zveze med programskimi in strojnimi
sestavnimi deli sistema. Poznamo diagrame komponent (component diagrams) in arhitekturne
diagrame (deployment diagrams).
V nadaljevanju moje seminarske naloge bom kot uvod v nadaljnje diagramske prikaze najprej
predstavil metamodel poslovnega modeliranja in diagram cilja kot odgovor na metamodel.
2.1 Osnovni konceptualni metamodel poslovnega modeliranja
2.2 Diagram 1: Osnovni metamodel za modeliranje poslovnega sistema5
5 Pri izdelavi metamodela sem se vzgledoval po naslednjem viru: Erikson, H. & Penker, M.(2000). Business modeling with UML. New York [etc.]: John Wiley & Sons, cop. na strani 65.
Metamodel z vidika poslovnega modeliranja je model osnovnih poslovnih zasnutkov in
razmerij med njimi, skratka je nekakšen model vseh ostalih modelov (univerzalni model).
Diagram 1 pomeni primerek metamodela, ki je v bistvu razredni diagram, v katerem je
sleherni koncept zajet kot razred in razmerja med razredi so prikazane kot asociacije.
S tem metamodelom bi lahko prikazali odnose za različna problemska in ciljna področja (npr.
za učne procese, za gospodinjstva, za trženjske raziskave, za jezikovne analize idr.), vendar ga
bom uporabil kot podlago za poslovno modeliranje spletne knjigarne EMKE. V nadaljevanju
vam bom prikazal diagram cilja, ki je tudi v obliki razrednega diagrama in že bolj konkretno
opredeljuje problemsko in ciljno področje.
Problem, ki se pojavi ob postavitvi cilja je kot vidimo na sliki 1 tudi asociativno povezan s
seboj, kar ne pomeni nič drugega, kot da se le-ta lahko navezuje na finančne, organizacijske,
informacijske in človeške probleme (kadrovski problemi).6 V nadaljevanju diagrama 1
vidimo, da je proces asociativno povezan s ciljem, ki je prav tako povezan s samim sabo
(podobno kot problem), cilj je povezan s procesom, ki spreminja uporabo določenega vira
(mu lahko spremeni tudi obliko, kakovost, količino, skratka stanje ipd.). Pri bolj učinkoviti
komunikaciji med procesom in virom si pomagamo z vmesnikom (v našem primeru
računalnikom). Tudi proces je asociativno povezan s seboj (poslovni proces, organizacijski -
ravnateljevalni proces), vendar je tudi vezan na dogodke. Tako cilj kot tudi proces sta
povezana s pravili, le s to razliko, da poskuša denimo vodja prodaje v poslovnem procesu
nadzorovati npr. stroške, medtem ko lahko cilj ustvarja pravila in hkrati je vezan na dosledno
izvajanje pravil. Kot vidimo na sliki 1, se nase sklicujeta tudi razreda vir in pravilo in sta ob
tem med sabo povezana v smeri uporabe vira. S tega metamodela lahko tudi razberemo, da se
pravilo specializira na razred ovira, razred izpeljava in razred obstoj, kajti pravila lahko pri
poslovnem sistemu predstavijo ali pa celo povzročajo ovire, izpeljave in omogočajo ali pa
tudi onemogočajo obstoj (desna stran diagrama 1). Na levi strani diagrama 1 vidimo, da se vir
členi na predmet (ta se členi na konkretno in naprej na ljudi) ter na informacijo (informacija
se členi na abstraktno in to na zamisli). V tem metamodelu sem tudi prikazal asociacijo med
ljudmi in zamisli, kar je zelo pomembno z vidika manj otipljivih in težko izmerljivih
6 Zamisel se mi je porodila ob preučevanju naslednjega vira: Silič, M., Colnar, M., Krisper, M. [et al ...].(2000). Zv. 5, Objektni razvoj. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Center za informatiko na strani 3; slikovni prikaz 1.2..
storitvenih dejavnosti. Števnost sem prikazal s simbolom “n” in številko (npr. 1..n pomeni
nivo števnosti s spodnjo in zgornjo mejo, pri “n” je naveden zgolj zgornji nivo).
2.3 Diagram cilja (poslovni vidik)7
2.4 Diagram 2: Pridobivanje strank s pomočjo uvedbe MMIS
7 Vzgledoval sem se po shemi (Erikson, H. & Penker, M., 2000, str. 103)
Diagram 2 je v bistvu diagram objektov, ki prikazuje objekte in odnose med njimi. Ta ciljni
(problemski) diagram je že precej konkreten, saj določa glavni cilj pri poslovanju in t.j.
pridobivanje čim več strank. Merska enota so registrirane stranke, ki jih je pri EMKI okoli
2500 (gre za oceno), kar je po mojem mnenju celo za slovenske razmere izredno malo.
EMKA je glede obiskanosti in prodaje svojih proizvodov in storitev na lestvici slovenskih
spletnih knjigarn uvrščena na drugem mestu. Pri nas v Sloveniji je še zlasti na knjižnem trgu
položaj precej nenavaden. Glede proizvodnje knjig na število prebivalcev je Slovenija v
Evropi precej na vrhu, a kar se tiče prodaje knjig položaj ni več tako zavidljiv. V Sloveniji
beležijo tudi precejšnjo število izposoj na število prebivalca po knjižnicah, vendar sem
ugotovil, da največ berejo šolarji, dijaki, študenti, profesorji, ki pa večinoma nimajo visoko
kupno moč (to zgolj mimogrede, da sem opisal položaj knjige v Sloveniji). Prav zaradi
takšnega položaja knjigarne in knjige v Sloveniji (v knjigarnah ljudje večinoma nakupujejo
knjige) sem kot ciljno vrednost določil zgolj 10000 registriranih strank. Registrirane stranke v
EMKI so t.i. znane stranke (uredniki in ravnatelji spletne knjigarne poznajo njihova imena in
priimke, hišne naslove, elektronske naslove idr.). Prav tako se na spletnih straneh EMKE
pojavljajo tudi anonimne stranke, ki večinoma kupujejo manj proizvodov in storitev EMKE.
V diagramu 2 lahko vidimo, da je cilj razčlenjen na tri podcilje, ki tudi nekoliko razkrijejo
identiteto strank:
Veliko spletnih obiskovalcev è anonimne stranke (identiteta nepoznan). Količinski cilj.
Podkategorija 1 je “Pregledni notranji iskalniki”, kajti če so spletne strani nepregledne in zelo
zajetne se ljudje usmerjajo drugam (količinski cilj). Podkategorija 2 predstavlja kakovostni
cilj in predvideva, da bi morale imeti stranke kakovosten dostop do različnih medijev.
Podkategorija 3 je cilj količinskega značaja, saj predvideva, da se število strank poveča, če je
hiperpovezava spletne knjigarne vidna tudi na spletnih straneh drugih podjetij, zavodov ipd.
To problemsko področje je še dodatno opredeljeno v štirih beležkah (note gl. spodnji del
diagrama 2).
Registrirane stranke è identiteta je znana. Kakovostni cilj (kakovostne stranke so redne
stranke). Podkategorija je “Ponudi ugodnosti” pri registraciji, kajti sicer se stranke težje
odločijo za registracijo (kakovostni cilj).
Naročniki - identiteta poznana šele takrat, ko izpolnijo naročilo (v tem primeru lahko gre tako
za registrirane kot tudi za anonimne stranke). Kakovostni cilj.
Cilj, ki ga ni možno popolnoma razdeliti na podcilje se označi s prekinjeno črto, ki potuje
preko puščice odvisnosti (dependency – prekinjena črta in puščica) in z izrazom
“{incomplete}”, a cilj, ki ga je možno razdeliti na podcilje se označi s prekinjeno črto, ki
poteka preko puščice odvisnosti in z izrazom “{complete}.
Iskalci ugodnih cen (ponudi ugodne cene) è npr. lahko gre za stranke z nižjo kupno močjo. V
tem primeru gre lahko, tako za znane kot tudi za neznane stranke. Količinski cilj (z ugodnimi
cenami lahko pridobimo veliko število strank). Je podkategorija “Veliko naročnikov”!
Podkategorija 2 je “Dodatne storitve za naročnike” (kakovostni cilj).
Ta ciljni diagram obravnava zgolj en temeljni cilj v zvezi s poslovanjem spletne knjigarne
EMKE. Drugi temeljni cilji niso osrednji del moje seminarske naloge, a naj le kot zanimivost
dodam, da imajo drugi temeljni cilji svoj lasten diagram.
3 Posnetek delovnega / poslovnega sistema EMKA8
3.1 Diagram 3: Alterjeva piramida delovnega / poslovnega sistema
1.) Stranke: na sliki 3 lahko vidimo, da EMKA posluje z različnimi profili strank. To so
podjetja (npr. kupujejo pisarniške potrebščine), zavodi (npr. šole kupujejo učbenike oziroma
šolske knjižnice), samostojni podjetniki (npr. kupujejo programsko opremo za risanje) in
8 Pri izdelavi slikovnega prikaza sem si pomagal z virom: Alter, S.(2002). Information systems : a foundation of E- business. Upper Saddle River : Prentice Hall, cop. na strani 46.
posamezniki (npr. nakup igrač, šolske potrebščine ipd.). Stranke so lahko registrirane,
neregistrirane ali pa naročniki (registrirane in neregistrirane stranke). Na žalost mnoge šole
oziroma šolske knjižnice večinoma raje poslujejo s trgovskimi zastopniki, čeprav ob tem
plačajo višjo ceno za knjigo. Prav na tem področju spletna knjigarna EMKA izgubi mnogo
strank, katere bi se izplačalo pridobiti na svojo stran! Ponovno poudarjam, strankam je
potrebno ponuditi več, zato dodatna aktivnost MMIS na spletnih straneh EMKE ne bi bila
odveč. Kako naj določena organizacijska enota uspešno posluje, če v poslovnem procesu ne
pritegne svoje najboljše stranke? Prav gotovo je, da so to šole, fakultete in knjižnice!
Proizvodi in storitve: Naslednji nivo v Alterjevi piramidi so proizvodi in storitve. EMKA
prodaja knjige, revije, neknjižna gradiva (npr. zemljevidi), elektronska gradiva (npr.
didaktični programi na CD-ROM-ih, igrače, šolske potrebščine (npr. šolske torbe, zvezke
ipd.). Glavni artikel EMKINE prodaje je knjiga. Sedanji položaj EMKE glede ponudbe in
prodaje storitev je sorazmerno skromen oziroma klasične narave (npr. storitve dostave blaga
na dom, svetovanje v dokaj skromnem obsegu ipd.). Na spletnih straneh EMKA je možno
najti tri hiperpovezave, ki so posvečene izobraževanju (npr. tečaj angleščine). Multimedijskih
predstavitev na straneh EMKE pravzaprav ni, razen če bi k temu prišteli besedila z gibajočimi
reklamnimi pasicami. EMKINE strani so po mojem mnenju premalo transparente in po
vsebinski strani samozadovoljivo ponudijo tisto, kar je pač treba. Mnenja sem, da je strankam
potrebno ponuditi nekaj več. Z ustrezno strategijo, poslovno kulturo in požrtvovalnim delom
bi bilo možno pridobiti več strank. Prav dodajanje aktivnosti MMIS bi lahko odpravilo to
pomanjkljivost s široko, hitro, kakovostno in bogato ponudbo različnih storitev, ki bi bile
nekatere celo brezplačne (npr. videoposnetki z didaktično vsebino, tečaji matematike za
šolarje, itd.)
Delovni / poslovni proces: je prikazan v diagramu 3 kot tretji nivo v hierarhiji Alterjeve
piramide. Sestoji se iz prodaje proizvodov in storitev, vzdrževanja (npr. posodabljanje
spletnih strani), svetovanje strank (npr. po elektronski pošti), zaposlencev, poslovnih
družabnikov, služba dostave (transport in skladišča), nabavna služba, sprejemanje naročil,
evidentiranje računov idr. Spletna knjigarna EMKA je krepko podvržena vplivom založbe
Mladinske knjige. Mnenja sem, da bi nekoliko višja stopnja avtonomije te spletne knjigarne
bila pozitivna, še zlasti glede pripravljenosti na koristne izboljšave (organizacijske,
informacijske, kadrovske itd.). V bistvu spletna knjigarna EMKA deluje bolj kot ne v vlogi
nekakšnega priveska neke bolj vplivne organizacijske enote. Kot primer bi podal spletne
knjigarne npr. Amazon.com, John Wiley, Barnes and Nobles, ki zelo uspešno poslujejo, že
tudi zaradi tega, ker je njihov položaj dokaj samostojen (pomembne odločitve v zvezi npr. z
raziskavo potrošniškega in nabavnega trga so v njihovih rokah). Dodatna aktivnost MMIS pri
spletnem poslovanju EMKE bi po mojem mnenju bila uspešna zgolj takrat, če bi lahko ta
organizacijska enota o ključnih vsebinah (raziskava strank, lastna finančna služba,
ravnateljevanje v zvezi z IS itd.) samostojno odločala.
Udeleženci – Informacija – Tehnologija:
Udeleženci: Kot vidimo na diagramu 3 so udeleženci (udeleženci lahko tudi odigrajo vlogo
stranke) zaposlenci (ravnatelj, programer, urednik, računovodja, oseba za stike z javnostjo,
raziskovalec trga in tržni analitik, oglaševalec, svetovalec), poslovni družabniki (to bi lahko
bila druga podjetja, sponzorji), kakovostni zunanji sodelavci (npr. honorarna dela glede
izdelave koristnih spletnih gradiv), delničarji, razna ministrstva, zavodi, samostojni
podjetniki, ki bi se želeli na spletu predstaviti tudi s pomočjo svetovalne dejavnosti npr. na
področju pravilne izbire pralnih strojev itd.) in nenazadnje so tukaj še razni delničarji in
sofinancerji. Z dodatno aktivnostjo MMIS pri spletnem poslovanju spletne knjigarne EMKA
bi lahko lažje navezovali stike z drugimi podjetij, zavodi, podjetniki, posamezniki, družinami
(npr. spletna svetovalna videokonferenca pri vzgoji predšolskih otrok idr.). Prav to našteto pa
zahteva ravnatelja (managerja), ki bi znal pritegniti različne udeležence in ustvarjati koristne
in kakovostne povezave med njimi. Naj kot primer navedem spletno knjigarno Amazon.com,
ki je leta 1994 pričela svoje delovanje s precej majhnim skladiščem, vendar pa je že takrat
imela odlične povezave z raznimi zakupniki knjig, založbami, šolami, računalniških podjetij
idr. Kljub vsemu pa je bila svetovna javnost zelo presenečena nad njenim hitrim vzponom,
kajti že leta 1996 je Amazon.com zrastla v pravega podjetniškega velikana in tako postala
vodilna spletna knjigarna v svetu!
Informacija: Ključne informacije morajo biti ljudem pravočasno in natančno na voljo, tako za
vse udeležence kot tudi za stranke. Transparentne morajo biti informacije v zvezi z ugodnimi
nakupi, koristnimi storitvami, izobraževanjem na spletu, s prodajo (za zaposlence) in
pomembnimi odločitvami glede prihodnjega poslovanja. Dodatna aktivnost MMIS pri
spletnem poslovanju EMKA bi lahko precej zapolnila te vrzeli.
Tehnologija: pod tehnologijo pri spletnem poslovanju razumemo zmogljive računalniške
sisteme (strežniki), hitrost prenosa različnih podatkov, visokokakovostno strojno in
programsko opremo. Prav tako lahko pod tehnologijo navedemo kakovostna transportna
sredstva in kakovostne podatkovne baze o zalogah v skladišču, kar v precejšnji meri pospeši
čas dostave blaga stranki. Za dodajanje aktivnosti MMIS pri elektronskem poslovanju je
področje tehnologije seveda ključnega značaja, kajti brez zmogljivih in hitrih strežnikov ni
možno učinkovito delovanje MMIS. Prav pri sofinanciranju je področje tehnologije tudi
močno povezano s področjem udeležencev, ki bi jih bilo potrebno prepričati za investicijo.
5.) Kontekst – Infrastruktura:
a. Vsebinska zveza (kontekst) – organizacija, tehnika, konkurenčnost, ravnotežje.
b. Osnovna zgradba (Infrastruktura) – človeški vir, tehnični viri, izobraževanje kadra,
računalniki.
4 UML poslovno modeliranje spletne knjigarne EMKA
S pomočjo metamodela poslovnega modeliranja (gl. diagram 1), diagram cilja (gl. diagram 2)
in posnetka delovnega / poslovnega sistema EMKA (gl. diagram 3), sem si pripravil podlago
za nadaljnjo UML poslovno modeliranje s pomočjo primera uporabe, sekvenčni diagram,
diagram sodelovanja, objektni / razredni diagram, paketni diagram, diagram stanja, diagram
aktivnosti, komponentni diagram in arhitekturni diagram.V nadaljevanju seminarske naloge
bom najprej prikazal primere uporabe, ki veljajo za sedanje razmere spletne knjigarne EMKE,
nakar bom še prikazal primere uporabe z dodatno aktivnostjo MMIS, ki naj bi predvsem
pridobil čim več spletnih obiskovalcev oziroma registriranih strank.
4.1 Primeri uporabe (sedanje stanje EMKE)
4.1.1 Primer uporabe pri spletni registraciji stranke v EMKO
4.1.2 Diagram 4: Primer uporabe registracije stranke
1. scenarij primera uporabe: Registracija stranke
A. Stranka si ogleduje spletno stran EMKE, nakar se odloči, da želi postati njen član
B. Stranka se registrira s pomočjo spletnega obrazca (ime, priimek, naslov, elektronski
naslov)
C. Stranka si določi uporabniško ime in geslo
D. Stranka je zdaj uspešno registrirana
Alternative
Alt. 1: EMKINE spletne strani stranki niso všeč in se zato ne registrira
Alt. 2: Stranka se želi registrirati, vendar je uporabila že veljavno uporabniško ime
Alt. 3: Stranka se želi registrirati, vendar pa spletni obrazec ne deluje
2. scenarij primera uporabe: Nadaljevanje
A. Registrirana stranka si ogleduje spletne strani EMKE
B. Stranka opazi zanimivo knjigo po ugodni ceni
C. Stranka se prijavi s pomočjo uporabniškega imena in gesla v sistem
D. Preverjanje uporabniškega imena in gesla
E. Potrditev uporabniškega imena in gesla
F. Stranka se je uspešno prijavila v sistem
Alternative
Alt. 1: Stranka je vtipkala napačno geslo in mora postopek prijave ponoviti
Alt. 2: Spletna stran ima tehnične težave in zato prijava v sistem ni možna
Alt. 3: Stranka si premisli in postopek prijave v sistem prekine
4.2 Primer uporabe iskanja knjige na spletnih straneh EMKE (obstoječa
različica)
4.2.1 Diagram 5: Primer uporabe iskanja knjige s pomočjo notranjega
iskalnika
Scenarij primera uporabe : Iskanje knjige
A. Stranka pri iskanju knjige uporabi notranji iskalnik
B. Stranka išče knjigo po avtorju in naslovu
C. Stranka razširi poizvedbo na ISBN (mednarodna številka knjige) in letnico izdaje
D. Stranka najde zaželeno knjigo
Alternative
Alt. 1: Stranka pozna zgolj avtorjevo ime, zato zaželeno informacijo ne najde
Alt. 2: Stranka pozna zgolj naslov knjige in dobi preveč zadetkov
Alt. 3: Stranka ne pozna niti enega podatka
Alt. 4: Notranji iskalnik ne deluje
4.3 Primer uporabe poslovnega sistema EMKA z vidika uporabnika
4.3.1 Diagram 6: Primer uporabe glede pogleda stranke na poslovni sistem
Scenarij primer uporabe: Pogled na poslovni sistem EMKE z vidika stranke
Stranka obišče spletno stran EMKA
A. Stranka si ogleda navodila za uporabo spletnih strani
B. Stranka si ogleda reklamne pasice
C. Stranka si ogleda različne oddelke in spoznavo njihove vsebine
D. Stranka izpolni spletne ankete
E. Stranka si ogleda tudi druge spletne povezave
F. Stranka si ogleda spletne strani z izobraževalnimi vsebinami
G. Stranka se registrira in prijavi v sistem
H. Stranka izvede naročilo
I. Dobavitelj dostavi naročeno blago
J. Plačilo po povzetju (to stranka v tem trenutku manj vidi, zato tega tudi nisem vidno
izpostavil)
Alternative
Alt. 1: Stranka si ogleda zgolj reklame
Alt. 2: Stranka se zgolj registrira in prijavi v sistem
Alt. 3: Stranka izpolni zgolj spletno anketo in si ogleda strani oddelkov
Alt. 4: Stranka sodeluje pri spletnem učenju
Alt. 5: Stranka si ogleda druge spletne povezave, ki niso EMKINE
Alt. 6: Stranka zapusti EMK-ino spletno stran
Alt. 7: Stranka ne dobi naročeno blago
Alt. 8: Naročilo ni prispelo do dobavitelja
Alt. 9: Strankina registracija ni bila uspešna
Alt.10: Stranka pošlje uredniku spletnih strani EMKE elektronsko sporočilo
Alt.11: Stranka želi dobiti nasvet v zvezi s prodajo programske opreme
Alt.12: Stranka želi kupiti darilo za otroka in povpraša urednika za nasvet
Alt.13: Registrirana stranka je pozabila svoje geslo in pošlje uredniku spletnih strani
elektronsko sporočilo
Alt.14: Registrirana stranka se želi odjaviti, kajti spletna stran ji ni več všeč
Alt.15: …
4.4 Primer uporabe naročila in ciljne usmerjenosti stranke
4.4.1 Diagram 7: Cilj stranke in naročilo
Scenarij primera uporabe: Ugodna cena / naročilo
A. Strankin cilj je kupiti leksikon po zelo ugodni ceni
B. Stranka je pripravljena plačati za leksikon 5000 SIT
C. Stranka zagleda leksikon po 4000 SIT
D. Stranka izvede spletno naročilo
E. Stranka naroči en izvod
F. Dobavitelj dostavi en izvod leksikona in račun na strankin dom
G. Stranka plača račun
H. Stranka je dosegla cilj z ugodnim nakupom
Alternative
Alt. 1: Cena leksikona je višja od pričakovane, zato stranka ne izvede naročila
Alt. 2: Stranka nenadoma zagleda drug proizvod, ki jo bolj zanima kot leksikon
Alt. 3: Dobavitelj dostavi leksikon na strankin dom, vendar stranka ugotovi, da je knjiga
poškodovana
Alt. 4: Dobavitelj pošlje stranki ustrezno knjigo, vendar pa neustrezni račun
Alt. 5: Dobavitelj pošlje stranki neustrezno knjigo in neustrezni račun
Alt. 7: Stranka kljub naročilu ne dobi leksikona
4.5 Primer uporabe (poslovni procesni vidik)
4.5.1 Diagram 8: Primer uporabe (poslovni procesni vidik)
Scenarij primera uporabe : Poslovni procesni vidik
A. Stranka brsklja po spletnih straneh EMKE, ki vključuje katalog
B. Stranka naredi poizvedbo s pomočjo notranjega iskalnika
C. Stranka ugotovi, da je iskano blago na voljo
D. Stranka izvede naročilo
E. Če ima stranka nakupno kartico jo lahko uporabi
F. Naročilo stranke se uvršča pod področjem “vodenja strankinih naročil
G. Blago je potrebno nakladati (v primeru, da gre za težje blago), opremiti in
transportirati
H. Izhod je dostava naročila
Alternative
Alt. 1: Stranka ne najde zaželeno
Alt. 2: Stranka je izgubila nakupno kartico
Alt. 3: Stranka je neustrezno izvedla naročilo
Alt. 4: Stranka je blago naročila, vendar pa blago ni več na zalogi
Alt. 5: Stranka je izvedla naročilo, vendar pa so s transportnimi sredstvi težave
Alt. 6: Dostava je prispela na napačen naslov
Alt. 7: Stranki dostavijo poškodovano blago na dom
4.6 Primer uporabe – dodatna aktivnost MMIS in cilj9
Dodatna aktivnost MMIS naj bi pridobila čim več spletnih obiskovalcev in s tem tudi
naročnike ter registrirane stranke. Povrhu tega naj bi MMIS ustvarjal povezave med
različnimi podjetji, zavodi in posamezniki tudi z namenom, da se bolj izkoristijo kapacitete
elektronske pošte v smeri prijaznega in profesionalnega odnosa s strankami. MMIS bom v
primeru uporabe prikazal iz informacijskega in poslovno procesnega vidika. Še zlasti pri
primeru uporabe iz informacijskega vidika bom poskusil na kratko predstaviti možnosti, ki bi
jih MMIS lahko nudil.
9 Povzel po viru: http://www.nasvet.com/doc/trzenje-eposta.php (2003-07-04)
4.6.1 Diagram 9: Primer uporabe MMIS
Scenarij primer uporabe: Dodatna aktivnost MMIS pri pridobivanju strank
A. Stranka obišče indeksno spletno stran EMKE
B. Stranka zagleda nespregledljivo spletno povezavo na MMIS
C. Stranka zazna, da je MMIS sistematično urejen in primeren za poizvedovanje in za
komuniciranje (UDK in kronološko v obliki TV sporedov, vsebuje zajetne podatkovne
baze in omogoča kakovostno komunikacijo - telekomunikacija)
D. Stranka zazna številne možnosti, ki jih MMIS nudi (izobraževanje, svetovanje,
reševanje problemov, video, avdio konference, zabava na spletu)
E. Stranka zazna, da MMIS ponuja veliko kakovostnih spletnih virov in storitev
F. Stranka zazna prijaznost tako s strani ravnatelja MMIS kot tudi s strani urednika
MMIS (ravnatelj in urednik MMIS si prizadevata čim bolj zadovoljiti stranke in s tem
pridobiti tudi druge)
G. Stranka bo razširila pozitivno mnenje o EMKI in o MMIS
Alternative
Alt. 1: Stranka ne potrebuje MMIS in je povsem zadovoljen z ostalimi storitvami EMKE
Alt. 2: Stranka obišče MMIS, vendar se v tem sistemu ne znajde, zato stran nemudoma
zapusti
Alt. 3: Stranka ne pozna dobro UDK
Alt. 4: Stranka je v strahu pred storitvami, ki jih je potrebno drago plačati
Alt. 5: Stranka dostopa na strani MMIS brez ustrezne programske podpore (npr. nima
programov kot za video- predstavitve, nima Acrobat readerja, power – pointa ipd.) in zato se
odreče ponudbi MMIS za vedno
Alt. 6: Stranka je nezadovoljna nad nefunkcionalnimi spletnimi povezavami in se na MMIS
več ne vrne
Alt. 7: Stranka si pridobi neprijetne izkušnje s storitvami
Alt. 8: Stranka zaznava MMIS kot manj varnega
Alt. 9: Stranka je nezadovoljna nad vsiljivimi ekonomskimi propagandnimi sporočili
Alt.10: Stranka je na MMIS odprla spletni vir, ki vsebuje nevaren virus
Alt.11: Neprijaznost urednika MMIS je močno načela zaupanje v MMIS oziroma v EMKO
Alt.12: Stranka je konkurent EMKE in išče v MMIS šibke strani, da jih pozneje lahko
izpostavi
Alt.13: Pri razreševanju problemske situacije, je ena od mnogih storitvenih dejavnosti v
MMIS, stranki neustrezno svetovala
Alt.14: Stranka dobiva obvestila na svoj elektronski naslov, katere ni naročnik
Alt.15: Stranki pošljejo na dom račun za storitve, ki jih ni koristila
4.7 Primer uporabe – Dodatna aktivnost MMIS (procesni vidik)
4.7.1 Diagram 10: Primer uporabe MMIS procesni vidik
Scenarij primera uporabe: Spletni nakup in aktivno udejstvovanje stranke
A. Stranka izpolni spletno naročilo
B. Stranka pošlje spletno naročilo
C. Dobavitelj mu dostavi račun in blago
D. Stranka plača za blago in za storitev
E. Stranka se prelevi v aktivno stranko (lahko tudi v udeleženko)
F. Aktivna stranka pošlje uredniku MMIS prispevek (npr. prispevek, ki ga je možno
honorirati)
G. Urednik prispevek sprejme (npr. prispevek vsebuje koristen predlog za nadaljnje
poslovanje EMKE)
Alternative
Alt. 1: Stranka ne naroči ničesar
Alt. 2: Stranka ne pošlje prispevka
Alt. 3: Stranka naroči blago, ne pošlje pa prispevka
Alt. 4: Stranka naroči blago in pošlje prispevek (postane aktivna stranka)
Alt. 5: Stranka ne naroči blaga in aktivna stranka pošlje prispevek
Alt. 6: Urednik prispevek zavrne
Alt. 7: Urednik prispevek niti ne pogleda
Alt. 8: Aktivna stranka ne dobi upravičen honorar za prispevek
Alt. 9: Aktivna stranka dobi kot povračilo za vložen trud urednikov neprijazen odgovor
Alt.10: Aktivna stranka želi po spletnem obrazcu poslati prispevek, vendar prispevek ne
prispe do urednika
Alt.11: Stranka želi poslati prispevek (aktivna stranka), vendar si premisli in si raje naroči
blago (stranka)
Alt.12: Aktivna stranka (večinoma registrirana stranka EMKE) preko MMIS komunicira z
drugim podjetjem in mu pošlje prispevek
Alt.13: Aktivna stranka preko MMIS komunicira s šolskim zavodom in jim pošlje prispevek
Alt.14: Aktivna stranka preko MMIS komunicira s tujim podjetjem (npr. Amazon.com) in mu
pošlje prispevek (npr. rezultati javnomnenjske raziskave v zvezi s potrošnjo otroških knjig)
4.8 Primer uporabe – Aktivno sodelovanje strank pri reševanju problemov
4.8.1 Diagram 11: Aktivno sodelovanje strank pri reševanju problemov
Scenarij primera uporabe: Aktivno sodelovanje strank pri reševanju problemov
A. Stranka išče informacije o izdelkih za nakup in o problemu financiranja (lahko za
drugo podjetje, zavod, za lastno podjetje)
B. Stranka se aktivno vključi v reševanju tega problema s pomočjo MMIS, kjer potekajo
različni informacijski procesi
C. Stranka daje pobudo (lahko v obliki spletnega osnutka) za razreševanje problema
D. Kot izid dobi različne spletne vire v zvezi s problemom, pride do izmenjave informacij
med različnimi akterji in prikažejo se različne storitve, ki se ukvarjajo s problemom
nakupa in financiranja
E. V ta dejavni proces je tudi aktivno vključen dobavitelj EMKE (v tem primeru lahko
vodja prodajne službe), ki ga je vpoklicala stranka
Alternative
Alt. 1: Stranka in dobavitelj slabše sodelujeta, zato poskuša stranka rešitev izpeljati sama
Alt. 2: Stranka dobi preveč zadetkov, vendar pa rešitev za problem nakupa in financiranja
zahteva hitre ukrepe
Alt. 3: Mnenja različnih storitvenih podjetij se glede rešitve problema ne skladajo s
strankinim videnjem problema
Alt. 4: Pri izmenjavi informacij med različnimi akterji prihaja do posredovanja nenatančnih
ali pa celo neustreznih podatkov in informacij (npr. zastareli podatki)
Alt. 5: Mnogo spletnih virov je nefunkcionalnih in stranka izgubi z njimi čas
Alt. 6: Informacijski procesi različnih storitvenih podjetij ne dajejo ustreznih informacij v
zvezi z rešitvijo problema, ker si zaradi medsebojnega prekomernega rivalstva že v osnovi
nasprotujejo
Alt. 7: Strankine predloge zavrnejo zaradi šibkih argumentov
Alt. 8: Drugi akterji (npr. storitvena podjetja, EMKA itd.) enostavno spregledajo strankine
predloge
Alt. 9: Stranka izgubi potrpljenje in nabavi blago za drugo podjetje po precej višji ceni
Alt.10: EMKA stranki neustrezno svetuje z namenom, da bi stranki, ki poizveduje za drugo
konkurenčno ali za njih manj priljubljeno podjetje, zaračunavali čim več denarnih sredstev
Alt.11: Informacije, ki jih je dobila stranka so bile do tistega trenutka ustrezne, vendar so se v
zelo kratkem času spremenile (npr. zamolčan dvig cene določenega blaga ipd.)
4.9 Primer uporabe izmenjave informacij pri svetovanju stranki
(npr. ravnatelj šole) v zvezi z vzgojnoizobraževalnem procesu
4.9.1 Diagram 12: Izmenjava informacij in svetovanje pri
vzgojnoizobraževalnem procesu s pomočjo dodatne aktivnosti MMIS
Scenarij primera uporabe pri izmenjavi informacij in svetovanju
A. Stranka želi dobiti informacije v zvezi izobraževanjem na daljavo (spletno
izobraževanje)
B. Stranka sproži poizvedbo v MMIS
C. Stranka dobi vpogled v spletni vzgojnoizobraževalni proces
D. Stranka naveže stik s spletno svetovalno službo
E. Prihaja do izmenjave informacij med vsemi udeleženci
F. Stranka se bo v prihodnje aktivno vključila v spletni vzgojnoizobraževalni proces
Alternative
Alt. 1: Stranka ne dobi zadovoljivih informacij v zvezi z spletnim vzgojnoizobraževalnim
procesom
Alt. 2: Kratek vpogled v spletni vzgojnoizobraževalni proces stranko odvrača od nadaljnjih
prizadevnj v tej smeri
Alt. 3: Spletna svetovalna služba, ki sproži proces poizvedb, stranki ne daje zadovoljivih
izidov
Alt. 4: Spletne povezave delujejo počasi in so mnoge od teh tudi nefunkcionalne
Alt. 5: Strežnik EMKE je premalo zmogljiv za zadovoljiv oziroma hiter prenos informacij po
spletu
Alt. 6: Stranka nima niti ustrezne programske in strojne opreme za vključitev v spletni
vzgojnoizobraževalni proces
Alt 7: Zaradi visoke postavljene cene pri spletnem izobraževanju se stranka odpove
nadaljnjimi prizadevanji
Alt. 8: Spletni vzgojnoizobraževalni proces je preozko usmerjen in ne odgovarja potrebam in
željam stranke
Alt. 9: Stranka se v tem programu vzgojnoizobraževalnega procesa ne najde
Alt.10: Stranka se sicer poskuša prijaviti za spletno izobraževanje, vendar pa spletni obrazci
za prijavo ne delujejo
Alt.11: Spletni obrazci so prezajetni in stranka izgubi potrpljenje
Alt.12: Stranka dobi negativne informacije (od drugih nezadovoljnih strank) v zvezi s
spletnim izobraževanjem in se zato odpove svojemu namenu, da bi se prijavila v
vzgojnoizobraževalni proces
Alt.13: Stranka si poišče drugo lokacijo za spletno izobraževanje
Alt.14: Stranka se popolnoma odpove spletnemu izobraževanju in se vpiše na klasično
izobraževalno ustanovo
4.9.2 Primer uporabe ekspertnega svetovanja
4.9.3 Diagram 13: Ekspertno svetovanje v zvezi s potrebami po kadrih po
različnih podjetjih s pomočjo MMIS
Scenarij primera uporabe: Ekspertno svetovanje v zvezi s kadrom
A. Stranka želi dobiti informacijo v zvezi z zaposlitvijo
B. Stranka se poveže s spletno svetovalno službo v zvezi z zaposlovanjem kadrov
C. Spletna svetovalna služba že ima vzpostavljene stike z različnimi ravnatelji iz
različnih podjetij
D. Spletna svetovalna služba za zaposlovanje kadrov dobi od različnih ravnateljev
koristne in aktualne informacije o željah in potrebah podjetjih po kadrih
E. Stranka dobi zadovoljive infomacije v zvezi z zaposlitvijo, tako da je spletni
svetovalni proces v zvezi z zaposlovanjem kadrov uspešno zaključen
Alternative
Alt. 1: Stranka mora predolgo čakati na odgovore
Alt. 2: Stranka dobi nenatančne odgovore
Alt. 3: Stranka se ni ustrezno opisala
Alt. 4: Stranka je neustrezno predstavila problem
Alt. 5: Za tovrstno storitev mora stranka preveč plačati in se zato spletnemu svetovanju
odpove
Alt. 6: Ravnatelji posredujejo spletni svetovalni službi neresnične oziroma prirejene
odgovore, ki ne odražajo resnično stanje pri zaposlovanju oziroma izboru kadra in stranka se
tega zaveda, zato tovrstnih storitev ne bo več koristila
Alt..7: Informacije s strani ravnateljev so precej subjektivne narave, tako da stranka z njimi ni
zadovoljna
Alt. 8: Pri izmenjavi informacij med spletno kadrovsko svetovalno službo in ravnateljem
pride do napačne interpretacije posredovane informacije. Stranka to zazna in je nezadovoljna
s storitvijo
Alt. 9: Svetovalec in ravnatelj se slabše sporazumevata ter je zaradi tega oškodovana stranka,
saj ne dobi ustreznih informacij
Alt.10: Posredovane informacije so preveč dvoumne narave in z njimi stranka nima kaj
početi. Po vsej verjetnosti nikoli ne bo več koristila tovrstne storitve
Alt.11: Tehnične težave na spletu onemogočijo kakovostno komunikacijo med ekspertno
spletno svetovalno službo za kadrovske zadeve in stranko
Alt.12: Ekspertna spletna svetovalna služba za kadrovske zadeve je deloma zaprte narave in
se zato nanje ne more obrniti sleherna strank
Alt.13: Neprijaznost svetovalca spletne svetovalne službe za kadrovske zadeve do stranke
pelje stranko k temu, da ne želi več koristiti tovrstnih uslug
Alt.14: Tako svetovalci kot tudi ravnatelji zaradi dopustovanja niso dosegljivi, kajti stranka
od spletnih svetovalnih storitev pričakuje neomejeno odprtost, hitro in kakovostno
posredovanje informacij. Stranka bo nekoliko razočarana.
5 Diagram zaporedja in diagram sodelovanja
V nadaljevanju seminarske naloge bom prikazal dva diagrama zaporedja in diagram
sodelovanja glede trenutnega stanja pri delovnem / poslovnem sistemu spletne knjigarne
EMKE.
5.1 Diagram zaporedja spletnega naročila stranke in vplačilo (sedanje
stanje)
5.1.1 Diagram 14: Spletno naročilo in vplačilo
Diagram 14 prikazuje sedanje stanje pri spletnem naročanju blaga.Scenarij diagrama
zaporedja: Naročilo in vplačilo
A. Stranka pripravi naročilo
B. Stranka pošlje naročilo
C. Dobavitelj naročilo potrdi in tako je izpolnil svojo obvezo do stranke
D. Dobavitelj beleži dostavo
E. Dobavitelj dostavi blago in dostavni ček
F. Stranka potrdi sprejem pošiljke
G. Dobavitelj pošlje stranki račun
H. Stranka pripravi vplačilo in plača
I. Dobavitelj potrdi
5.1.2 Diagram sodelovanja
Zdaj bi si ta postopek še malce ogledali s pomočjo diagrama sodelovanja, kjer nas ne zanima
časovno zaporedje dogodkov, temveč nas zanima statična povezanost med sodelujočimi
objekti. Pri diagramu zaporedja posamezne stopnje ni potrebno oštevilčiti, medtem ko je to pri
risanju diagrama sodelovanja obvezno. Tokrat scenarija ne bom navedel, saj gre v tem
primeru za isto snov kot pri diagramu zaporedja.
5.1.3 Diagram 15: Diagram sodelovanja med stranko in dobaviteljem
V nadaljevanju bom prikazal še en diagram zaporedja, ki prikazuje (gl. diagram 16) strankino
poizvedbo na MMIS, ki potrebuje nasvet za določen problem in tako naveže stik s spletno
svetovalno službo.
5.1.4 Diagram 16: Poizvedba na MMIS in spletna svetovalna služba
Scenarij diagrama zaporedja: Poizvedba in spletna svetovalna služba
A. Stranka obišče MMIS
B. Poizvedba stranke
C. Stranka dobi na vpogled izid poizvedbe
D. Stranka se odloči za obisk spletne svetovalne službe za nakupe (gl. note / beležko)
E. Stranka predstavi svoj problem
F. Stranka dobi odgovor
G. Stranka se sprašuje “Ali sem zdaj zadovoljen?”
H. Stranka potrdi z “da”
I. Stranka odgovori
J. Spletna svetovalna služba odgovori in se priporoča za naprej
K. Stranka se zahvaljuje za prijaznost
L. Zaključeno (X – destroy marker)
6 Razredni / objektni diagrami
Prikazal bom dva objektna diagrama, ki bosta prikazala zgradbo Založbe Mladinske knjige
oziroma EMKE. Prvi objektni diagram (gl. diagram 17) bo prikazal sedanje stanje
obravnavanega podjetja, medtem ko bo drugi objektni diagram prikazal še dodatno aktivnost
MMIS (gl. diagram 18). Objektni diagrami so zelo primerni za prikaz trenutnega stanja v
delovnem / poslovnem sistemu.10
6.1 Diagram 17: Trenutno stanje podjetja MK / EMKA
Na naslednji strani sledi objektni diagram 18, ki prikazuje stanje podjetja, če bi uvedli
dodatno aktivnost MMIS. Uvedba dodatne spletne aktivnosti ne bo spremenila dosedanje
organizacijske strukture in zato lahko pri prikazovanju prihodnjega sistema uporabim to
diagramsko tehniko.
10 Diagram sem izdelal s pomočjo vira: (Erikson, H. & Penker, M., 2000) na strani 123.
6.2 Diagram 18: Objektni diagram dodatne aktivnosti MMIS
Kot vidimo na diagramu 18 se organizacijska struktura podjetja ni bistveno spremenila, le pri
sekciji spletne ponudbe sem dodal aktivnost MMIS. EMKA pravzaprav nima svoje finančne
službe, temveč je ta eden glavnih oddelkov v založbi Mladinske knjige. Ravnatelj EMKE ni
nadrejen tej enoti, kar prikazuje tudi asociativna povezava (črta). Ravnatelj EMKE je pa
upravičen do vseh informacij, ki zadevajo njegovo organizacijsko enoto. Črta z belim
rombom na vrhu prikazuje agregacijo (podrejen odnos) in črta s črnim rombom pomeni
kompozicija (prikazuje močno lastništvo).
7 Diagram stanja
7.1 Diagram 19: Primer spletnega naročila
Scenarij diagrama stanj: Primer spletnega naročila
A. Stranka izvede naročilo B. Sledi postopek obravnave naročila C. Naročilo je pozitivno ocenjeno D. Naročilo je uspelo / zaključeno
Alt. : Naročilo je bilo negativno ocenjeno, zato naročilo ni uspelo. Naročilo je bilo odstranjeno / zaključeno.
7.2 Diagrami aktivnosti
7.2.1 Diagram 20: Prijava stranke v UDK TV MMIS in štetje stranke
A. Stranka se je prijavila v UDK TV MMIS
B. Prijava uspešna
Alt. : Prijava neuspešna (zaključeno)
C. Izbor akcije
D. Ažuriraj (posodobi stranko) (izhod) – nadaljuj izbor akcije
E. Izbriši stranko (izhod)
F. Štej stranko (izhod)
7.2.2 Diagram 21: Dodatna Aktivnost MMIS in financiranje MK
Ravnateljstvo založbe Mladinska knjiga (MK) potrebuje nasvet o pridobivanju najugodnejših
kreditov v Sloveniji. Ravnatelj MK potrebuje nasvet, zato začne poizvedovati:
Scenarij diagrama aktivnosti : Dodatna aktivnost MMIS
A. Poizvedba na MMIS
B. Izbor dobljenih zadetkov
C. Pride do poslovnega dogodka
D. MK dobi odobren kredit od Banke Slovenije za določeno naložbo
7.2.3 Diagram 22: Pridobivanje strank s pomočjo dodatne
aktivnosti MMIS
A. Stranka naredi poizvedbo na MMIS
B. Izbor zadetkov
C. Informacije uporabi (zaključeno)
D. Zaključeno
A1. Poveže se s spletno svetovalno službo
B1. Izbor storitve
C1. Uporaba storitve (zaključeno)
A2. Stranka se je odločila, da sodeluje v nagradni igri
B2. Stranka se znajde v vlogi svetovalke in oglaševalca
C2. Pošlje nasvet in reklamo drugi stranki
D2. Druga stranka ne potrebuje takšnega nasveta (zaključeno)
E2. Zaključeno
F2. Druga stranka pošlje sporočilo naprej (se nadaljuje)
8.0 Komponentni diagram in arhitekturni diagram
Po mnenjih mnogih avtorjev o objektno orientiranem jeziku UML se komponentni in
arhitekturni diagrami ne štejejo kot obvezno UML diagramsko tehniko pri poslovnem
modeliranju. Po besedah Martina Fowlerja zares redki ljudje uporabljajo to UML diagramsko
tehniko. Ti dve tehniki naj bi uporabljali še zlasti programerji, ki se dovolj dobro spoznajo na
posamezne specifikacije programske ter strojne opreme.11
V nadaljevanju bom prikazal en arhitekturni diagram, ki je bolj kot ne informativnega
značaja.
8.2 Diagram 23: Arhitekturni diagram spletne knjigarne12
Po podatkih s svetovnega spleta ima EMKA naslednje vgrajene sistemske rešitve:13
11 Vir: Fowler, M.(1999). UML distilled : applying the standard object modeling language. Addison Wesley [etc.], cop., na strani 145 - poglavje, ki na kratko opiše uporabo arhitekturnih diagramov. 12 Pri izdelavi tega diagrama sem si pomagal s pomočjo naslednjega vira: http://www.sparxsystems.com.au (2003-06-28)
Exchange 2000 (strežnik)
MS SQL 2000
IBM DB2 V6.1d
Altavista Tunnel
IIS 5.0
COM+ - commerce server, site server
Naj zdaj na kratko in kot zanimivost opišem diagram 23:
1. Proizvodni strežnik zagotavlja učinkovito delovanje in podporo. Poslovni objekti so
sicer razvrščeni na obeh strojih. Za uravnavanje obremenitev se uporablja COM+
(COM+ predstavlja platfotmo, ki rešuje skupne probleme, ki nastajajo v velikih
poslovnih aplikacijah. Vgraditelju omogoča, da se skoraj v celoti osredotoča na
reševanje poslovnega problema).14 Stroj z največjo možno razpoložljivo zmogljivostjo
se uporabi pri servisiranju zahtev. V primeru izpada enega stroja, lahko drugi stroj
prevzame vse zahteve, dokler popravila prvega stroja niso zaključena. Ta pozitivna
lastnost proizvodnega strežnika je tudi za stranko velikega pomena, kajti tudi v
primeru izpada prvega serverja, bo še vedno na voljo drugi strežnik.
2. Podatkovna baza (strežnik) : UNIX Server – na UNIX stroju je nameščena ORACLE
podatkovna baza, ki se uporablja za vzdrževanje uporabnih (aplikacijskih) podatkov.
Komunikacija poteka preko LAN segmenta z hitrostjo 100 MBs.
3. Server knjigarne bo skladiščil poslovne objekte kot npr. inventar, gradivo ipd. To
vključuje tudi naročila in status naročila
4. Gl. pod strežnik 1 (proizvodni strežnik)
13 Podatke iz leta 2001 sem dobil na URL: http://www.microsoft.si/slovenija/7ntk/Predavatelji/s-z.asp (2003-06-10) 14 Definicijo sem dobil na URL: http://www.microsoft.si/6ntk/PPTpredstavitve/Sr/351.ppt (2003-06-21)
9.0 Pogled v prihodnost za MMIS
Pri uvajanju dodatne aktivnosti MMIS v delovni / poslovni sistem spletne knjigarne EMKE
ne gre za spremembo sistema, kajti vse spletne prvine ostanejo takšne kot so bile poprej.
Dodajanje aktivnosti pomeni nekakšna optimizacija delovnih / poslovnih procesov in je ena
od njenih pristopov. V kategorijo optimizacije delovnih procesov spadajo tudi naslednji
pristopi: podpora s sodobno informacijsko tehnologijo, spreminjanje sosledja aktivnosti
(spreminjanje vrstnega reda posameznih dejavnosti) in izločanje mrtvih rokavov.15
Sleherni informacijski sistem (IS) potrebuje določeno obdobje za pozitiven razvoj. Prav tako
mora biti IS prilagojen delovnemu / poslovnemu sistemu kot tudi okolju. Če upoštevamo
zapisano bi lahko predpostavil, da bi MMIS v poznejšem obdobju svojega obstoja postal ne
samo dodatna aktivnost, temveč gonilna sila podjetja EMKE in nekakšen koordinator med
drugimi podjetji, zavodi itd. Na naslednji strani vam bom prikazal paketni diagram, ki
poskuša prikazati, v kako zajeten IS bi se MMIS lahko razvil.
15 Podatke sem povzel z vira: Silič, M., Colnar, M., Krisper, M. [et al ...].(2000). #Zv.#5, Objektni razvoj. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Center za informatiko na strani 104.
9.1 Paketni diagram MMIS
9.2 Diagram 24: MMIS EMKE v prihodnosti
Menim, da je slikovni prikaz dovolj zgovoren in da ne zahteva dodatnega opisa. Paketni
diagrami so še zlasti zelo primerni, kadar želimo orisati in opisati zelo sestavljene vsebine.
Naj kot zanimivost še dodam slikovno podobo MMIS, ki naj bi bil urejen po UDK-ju in
znotraj UDK področij bi bile informacije razvrščene v nekakšne televizijske in radijske
programe. UDK je zelo primeren za razvrščanje različnih odnosov med različnimi področij.
Zmanjka pa mu prave moči pri razvrščanju polihierarhičnih odnosov (še zlasti za razvrščanje
interdisciplinarnih znanosti je zaenkrat manj primeren). UDK je zaradi svoje številčne osnove
(vrstilci) in zaradi interpunkcijskih znamenj (npr. matematični simboli +) zelo prijazen tudi do
računalniške obdelave podatkov. Na koncu 90- tih prejšnjega stoletja je nastala globoka težnja
po ureditvi informacij na medmrežju t.i. zmanjševanje informacijskega kaosa. V ta namen so
Nemci razvili projekt Gerhard (German Harvest Automated Retrieval and Directory), pri
katerem uporabljajo UDK osnovo. Ta iskalnik zna najdene spletne dokumente avtomatično
razvrščati po vsebini (avtomatična klasifikacija spletnih listin). Leta 2002/3 so strokovnjaki
ugotovili, da bi bilo potrebno iskalnik predelati v nekakšen UDK leksikon, da bi s tem
pospešili proces avtomatizacije razvrščanja spletnih dokumentov.16
S pomočjo UDK je poleg celotnega človeškega znanja možno klasificirati tudi dejavnosti,
predmete, orodja, materiale, metode itd.
9.3 Slika 1: UDK TV MMIS in spletni katalog
Slika 1 prikazuje fragment, kako si predstavljam dodatno aktivnost MMIS na spletnih straneh
EMKE. UDK področja so razdeljena od 0 – 9 (UDK področje 4 je prazno). Kot primer sem
vzel UDK področje 54 oziroma kemija. Spletni obiskovalec (morda tudi prihodnja registrirana
stranka) lahko na tej strani najde veliko informacij o kemiji kot npr. definicije, spletne
povezave, videopredstavitve, cene knjig ali drugih medijev v zvezi s kemijo itd. Spletne strani
MMIS bi bile razdeljene na dva dela. Na levi strani spletne strani MMIS, bi spletni
obiskovalec lahko našel veliko informacij o kemiji kot npr. definicije, spletne povezave,
videopredstavitve itd. v obliki sporedov (razvrščenost tudi na datum in čas), medtem ko bi na
desni strani MMIS lahko pogledal spletni katalog, kjer bi bile predstavljene cene knjig ali
drugih medijev v zvezi s kemijo, vsebinski povzetki itd. Na takšen način bi bil tudi spletni
katalog razvrščen po UDK področjih. Slika sonca prikazuje, da bi spletni obiskovalec lahko
stopil v stik z različnimi uredniki MMIS preko videofona (zvok in slika) ali pa preko
navadnega telefona (gl. sliko telefona). V tej seminarski nalogi sem podal zgolj en primer,
kajti na MMIS bi lahko našli naslednja področja knjižničarstvo, filozofija, psihologija,
družbene vede, druge naravoslovne vede, medicina, obrtništvo, založništvo in inženirske
16 Vir: http://www.gerhard.de/info/gerhard2.html in http://www.bui.haw-hamburg.de/pers/ursula.schulz/automat-ie/ergebnis7.html (2003-02-15)
vede, umetnost in šport, književnost / jezikoslovje in arheologija, geografija, zgodovina,
skratka vso človeško znanje.
9.4 Dobre strani MMIS
ponuja mnogo koristnih informacij, ki so tako z vidika stranke kot tudi zaposlencev
koristna
možnosti povezav z drugimi podjetji, zavodi, obrtniki itd.
uporabniško prijazen – zaželeno se hitro najde in zadetki so zelo natančni
ni t.i. vsiljivih POP–UP in niti dvomljivih reklam
spletna prodaja proizvodov (še zlasti knjig) bi se lahko precej povečala
možnosti spletnega izobraževanja
ponuja povezave do različnih storitev, ki lahko pripomorejo do reševanja problemov
se docela dobro prilagaja strankam
stranka je lahko tudi zelo dejavno vključena v različne procese
učinkovito spremljanje informacijskih slogov strank in drugih
9.4.1 Slabe strani MMIS
visoki stroški (strežniki, oprema, zaposlenci, vzdrževanje itd.)
več dela npr. nenehni posodobljeni vnosi informacij, oblikovanje, iskanje informacij
itd.
10 Zaključek
Trenutno stanje spletnih knjigarn je kot ste si lahko sami prebrali nič kaj uspešno. Spletnim
knjigarnam v Sloveniji primanjkujeta predvsem dve poglavitni lastnosti. To sta večja
samostojnost delovanja (preveč tesno in podrejeno so vezane na matično organizacijo) in
boljša poslovna kultura (učinkovitejše oglaševanje, prijaznost, iskanje novih zamisli itd.).
Stranki je potrebno kot sem že večkrat zapisal, ponuditi nekaj več, da bo zadovoljna in jo
moramo nenehno prijazno spodbuditi. Strankam je potrebno dati občutek, da so pomembne in
ne zgolj nekakšno orodje za dobiček. Stranka se mora počutiti kot dejavna in ji je potrebno
omogočiti, da lahko svojo aktivnost uresničuje (npr. sodelovanje pri MMIS s pomočjo
pošiljanja prispevkov ipd.).
Res je, da je slovenski trg sorazmerno majhen, a prav zaradi tovrstne majhnosti je potrebno
nenehno spodbuditi izvirne zamisli, namreč toliko strank kot jih imajo Američani, mi
Slovenci nimamo!
Spletne knjigarne si bodo morale začeti izdelati osnutek, da bodo za elektronsko poslovanje
pridobile zelo pomembne stranke kot so šole, fakultete, knjižnice itd., kajti preveč tovrstnih
pomembnih strank še vedno kupuje po klasičnem načinu, čeprav plačajo za to precej višjo
ceno.
Dodatna aktivnost MMIS bi lahko odpravila razne pomanjkljivosti, še zlasti pri pridobivanju
strank, kajti ta stran elektronskega poslovanja spletnih knjigarn je precej neučinkovita. V tej
seminarski nalogi sem pri UML modeliranju predvsem pomislil na pridobivanje čim večjega
števila kakovostnih strank, kjer sem s pomočjo različnih scenarijev in prikazov alternativ
spoznaval nove zamisli, a hkrati s tem tudi možnosti poteka določene zamisli v manj
pozitivno smer.
Vesel sem, da sem se lotil tega izziva modeliranja delovnega / poslovnega sistema EMKE, ker
sem tako bolje spoznal možnosti, pomanjkljivosti in nevarnosti pri elektronskem poslovanju,
kjer so zelo pomembne povezave, ki jih imamo z ostalim svetom in to so poleg poslovnih
družabnikov tudi stranke. Prav v tem pogledu se elektronsko poslovanje prav nič ne razlikuje
od klasičnega načina poslovanja!
11 Viri
1.) Alter, S.(2002). Information systems : a foundation of E- business. Upper Saddle River :
Prentice Hall, cop., 587 str.
2.) Erikson, H. & Penker, M.(2000). Bussiness modelling with UML. New York [etc.] : John
Wiley & Sons, cop, 459 str.
3.) Fowler, M. & Scott, K.(1999). UML distilled : applying the standard object modeling
language. Reading (Massachusetts) [etc.] : Addison-Wesley, 1999, cop. 1997, 187 str.
4.) Silič, M., Colnar, M., Krisper, M. [etal …].(2000) EMRIS - Enotna metodologija razvoja
informacijskih sistemov. #Zv. #2, Objektni razvoj. Ljubljana : Vlada Republike Slovenije,
Center za informatiko, 412 str.
5.) Silič, M., Colnar, M., Krisper, M. [etal …].(2000) EMRIS - Enotna metodologija razvoja
informacijskih sistemov. #Zv. #4, Objektni razvoj. Ljubljana : Vlada Republike Slovenije,
Center za informatiko, 182 str.
6.) Silič, M., Colnar, M., Krisper, M. [etal …].(2000) EMRIS - Enotna metodologija razvoja
informacijskih sistemov. #Zv. #5, Objektni razvoj. Ljubljana : Vlada Republike Slovenije,
Center za informatiko, 133 str.
7.) Univerzalna decimalna klasifikacija (1994). 2. spremenjena in dopolnjena izd. Ljubljana:
Centralna tehniška knjižnica, 190 str. + popravki iz leta 1995, 200 str.
Spletni naslovi
http://www.bui.haw-hamburg.de/pers/ursula.schulz/automat-ie/ergebnis7.html (2003-02-15)
http://www.gerhard.de/info/gerhard2.html (2003-02-15)
http:// www.microsoft.si/6ntk/PPTpredstavitve/Sr/351.ppt (2003-06-21)
http://www.microsoft.si/slovenija/7ntk/Predavatelji/s-z.asp (2003-06-10)
http://www.nasvet.com/doc/trzenje-eposta.php (2003-07-04)
http://www.sisplet.org/ris/ris/dynamic/readpublications.php?sid=43 (2003-06-25)
http://www.sparxsystems.com.au (2003-06-28)
12 Priloga
Preizkušeni programi za modeliranje z UML
Rational Rose student edition - s tem programom sem imel težave, kajti dolgo se je nalagal in
včasih tudi ni izvajal ukaze (velja za delo z oper. sist. WINDOWS 98).
Poseidon for UML - sicer dober program, vendar se je več kot 7 minut nalagal in tudi ni bilo
možno z njim kopirati prikaze npr. v Word (velja za delo z oper. sit. WINDOWS 98).
ArgoTigris UML - za projekte, vendar pa ni vseboval npr. sekvenčni diagram
Objecteering Software - je vseboval zgolj štiri UML diagramske tehnike. Velikost 54 MB
Visual Paradigm for UML - Community edition - vsebuje 9 UML diagramskih tehnik, CRC,
Business workflow diagram, itd. Velikost 73 MB, program se naloži v minuti in pol (velja za
delo z oper. sit. WINDOWS 98), možnosti kopiranja npr. v Word. VPCE je brezplačen
Proxy designer - precej skromen, vsebuje le tri UML tehnike in tehniko delovnega toka
(WorkFlow).
Concept Draw - vsebuje nekaj primerov UML diagramskih tehnik.
Smart draw - podobno kot predhodni
EA Sparks Systems – preizkusni program za poslovno modeliranje. Je zelo dober, a na žalost
zgolj uporaben za 30 dni in potem ni več brezplačen.
Nasveti v zvezi z delom s programom Rational Rose Enterprise edition 2003!!!
1. Priskrbite si zmogljivejši računalnik (512 MB RAM-a, vsaj 600 MHz procesor)
2. Uporaba sodobnejšega operacijskega sistema je nujna npr. XP (operacijski sistem
Windows 98 je za delo s tem programom že zastarel).
3. Nekaterih simbolov ta izdaja ne vsebuje, so pa po mojem mnenju precej pomembni pri
predstavitvi modela. Simbole si lahko izdelate sami, a je postopek dokaj zahteven in
precej zamuden. Pod opcijo “creating a new stereotype” si skrbno oglejte navodila. V
primeru, da ne najdete zaželeno, lahko preizkusite še malce svetovni splet. Zaenkrat
vam bom ponudil eno spletno rešitev: Stereotipi za nalaganje (download)
Sicer narišete simbol (npr. konkavni šesterokotnik) s programom MS Paint(v treh velikostih
small, medium in large), jih shranite v Rosejevim direktoriju in si mesto dobro zapomnite
oziroma zapišite. V osnovnem Rosejevim direktoriju si odprete File (računalniško kartoteko)
"DEFAULT STEREOTYPES"! Zagledali boste naslednji izraz: [stereotype Items]. Zdaj si
morate znotraj dokumenta poiskati prvo prazno mesto pred naslednjim izrazom, ki vsebuje
oglati oklepaj, kamor boste vnesli svoj izraz, ki se v našem primeru glasi (npr. želite, da se
konkavni šesterokotnik pojavi v območju diagrama aktivnosti) - konkavni šesterokotnik je
simbol (znak) za PROCES:
[Stereotype Items]
[activity:process]
Item =Activity
Stereotype =Process
SmallPaletteImages=&\MystereotypeIcons\small_palette_icons.bmp
V primeru, da se boste odločili za zgoraj navedeno spletno rešitev, bo zadeva nekoliko manj
zamudna. Zaželene simbole si shranite v Rose-jev direktorij (program Rational Rose morate
pri tem predhodno zapreti), nakar si odprete beležnico, kjer je na voljo npr. izraz za konkavni
šesterokotnik. Izraz prekopirate v beležnico DEFAULT STEREOTYPES natanko na prvo
prosto mesto med izrazom [Stereotype Items] in naslednjim prvim oglatim oklepajem.
Vsekakor ne pozabite shraniti, kar ste vnesli!!!
Simbol se bo pojavil pod opcijo TOOLBARS! V primeru, da bi želeli ta simbol uporabiti za
primer uporabe boste to morali posebej določiti!
4. Pri risanju zahtevnejših modelov je zelo pomemben vrstni red risanja.