tenstan krompir 7

1TENSTAN KROMPIR

G&T BledLeto 2008/09, številka 7

April 2009

TENSTAN KROMPIR

G&T BledLeto 2008/09številka 7April 2009

G&T BledLeto 2008/09, številka 7April 2009

2 TENSTAN KROMPIR

KAZALO

ČASOPIS ŠTUDENTOV VIŠJE STROKOVNE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED

Mentorji: Silva Praprotnik, Grega Šilc, Tina HitiRačunalniška podpora: Luka Šolar

Lektoriranje: Silva PraprotnikAvtorji člankov: študentje in predavatelji VGŠ Bled

Jana Podlipnik, Adam Jerič, Jelena JovanovaTjaša Toplak, Miša Špenko, Maja NovakSimon Dvoršak, Jure Šajna, Špela Gale

BRUCOVANJEMEDNARODNE AKTIVNOSTIBožič v Evropi AEHT (Estonija) POROČILA Z EKSKURZIJ IN PROJEK-TOV BriljantinaMartinovanjeZadnja večerja na TitanikuSt. Patrick’s dayAlumniJulijske AlpeLjubljana, Kropa in RadovljicaKozjanskoBerlinOsilnicaPORTRET ŠTUDENTA – Mario MarkovićINTERVJUJana ŠpecPeter MarkičALI KUPUJETE MAČKA V ŽAKLJU?NEJI V SLOVO FOTOGALERIJA HUMOR

3TENSTAN KROMPIR


April 2009

Pred nami je konec študijskega leta, nova številka šolskega časopisa ter slovo še eni gene-raciji študentov. Tudi ta bo v zgodovini šole pustila neizbrisen pečat, v njihovih srcih pa bo prav gotovo ostal tudi večen spomin na dve leti, preživetih na Bledu. Letošnje leto ni bilo po pestrosti nič slabše kot pretekla. Študentje in predavatelji so se potepali po naši čudoviti domovini ter včasih pokukali v širni svet. Na šolskih projektih so našim gostom skušali prika-zati svojo mladostno zagnanost in ideje, ki včasih niso poznale meja. Pridobljeno znanje pa so več kot s pridom uporabili na raznih tekmovanjih, kjer so ponosno zastopali barve naše šole kot tudi same sebe. Vmes so gulili šolske klopi v predavalnicah in učilnicah šole, kakšno uro tudi »prešpricali« in raje spoznavali pestro gostinsko ponudbo Bleda. Noben študent pa ni pravi, če za njim ni kakšne neprespane in žurerske noči. In verjetno ni potrebno poudarjati, da tudi naša dekleta in fantje tega niso izpustili iz vsakotedenskega urnika… Prav je tako. Zato je mladost - da se uživa v vsakem trenutku, ki nam je dan in se ga skuša izkoristiti do konca. Naj vam bo to vodilo tudi v prihodnje, ko boste stopali na svojo novo življenjsko pot, polno vzponov in padcev. Želimo vam, da se veliko vzpenjate in le redko padete!

Vaši krompirjevci

UVODNIK


4 TENSTAN KROMPIR

BRUCOVANJEKot vsako leto do sedaj smo tudi v tem šol-skem letu študentje 2. letnika za naše bruce pripravili brucovanje. To je bil večer, ki se ga bomo vsi, tako naši mlečnozobi bruci kot mi, modri 2. letniki, še dolgo spominjali!Naše bruce smo nekega sredinega večera na začetku decembra povabili v Troho na Bledu. Žurka se je razvnela takoj po začetku večera, vsi s(m)o bili takoj »za akcijo«! Barman Jan (ki je med drugim tudi naš bruc) je 1. letnikom pripravil odlične »welcome drinke« in nas celo noč razvajal s svojimi odličnimi koktajli.Program je povezoval energični Jure Levstek, še pred kratkim študent naše šole, in nas celo noč »držal pokonci«. Kot narekuje tradicija, smo vsakega izmed brucov ožigosali s štam-piljko »BRUC«, da slučajno ne bi prišlo do kakšne pomote in bi kakega bruca ali brucko zamenjali z bolj modrimi 2. letniki.Plesali in zabavali smo se celo noč, DJ Žiga je vrtel super glasbo in žurka je bila res odlična! Okoli polnoči je na vrsto prišla zaprisega za

bruce. Vsak izmed njih je ponižno pokleknil ter vdano zdeklamiral študentsko zaprisego. Ura je kar prehitro odbila tri zjutraj in na veliko razočaranje vseh smo si morali zaže-leti lahko noč.Mislim, da je brucovanje lepa tradicija, ki jo je treba ohranjati in nadaljevati. Z brucova-njem starejši študentje novopečenim pokaže-mo, da smo jih sprejeli medse in da nam je pomembno, da postanejo eni izmed nas ter da se med študijem na Bledu dobro počutijo. In še…kako bolje spoznati in »prečekirati sveže

meso«, če ne na tak način? Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki ste po-magali pri organizaciji letošnjega brucovanja. Najlepše se zahvaljujem pub-u Troha, ki nam je posodil prostor, DJ Žigi in barmanu Jani-ju. Posebna zahvala gre sošolcem, ki so pri-pravi ter izvedbi brucovanja namenili veliko potrpljenja, živcev in energije: Jure, Tjaša, Nejc, Simon, Tina, Lovro, Šajna, Anina in Puki HVALA!

Jana Podlipnik

MEDNARODNE AKTIVNOSTI

Vsako leto se v določeni državi v Evropi zbe-rejo turistične šole, ki se udeležijo dogodka, imenovanega Božič v Evropi. Tu se na stojni-cah predstavijo s kulinariko, kulturo in običa-ji svoje dežele. Tudi mi smo se dogodka ude-ležili, to leto se je sejem odvijal v Franciji.Trije študentje, Maja, Martin in Matej ter la-boranta Zvonka Kopina in Grega Šilc smo se 5. decembra 2008 odpravili proti francoskemu Chateau Chinonu, mestu, oddaljenem 400km jugovzhodno od Pariza. 14-urna vožnja nas je že pošteno utrujala, a na to smo kaj kmalu pozabili, ko smo se ozrli skozi okno. Pred nami se je razprostirala vinorodna pokrajina, ki kar ni in ni imela konca. Francija je, kot vsi vemo, znana po dobrem in kakovostnem vinu. Vsake toliko pa smo se peljali mimo prelepih staro-davnih dvorcev, ki so stali med neskončnimi vinogradi. Francosko namreč chateau pomeni dvorec. Ko smo prispeli na cilj in uredili vse potreb-no, smo se namestili v sobe in se nato v la-stni režiji odpravili na kratek ogled mesta. Z Matejem in Martinom smo hitro ugotovili, da Chateau Chinon ni preveč turističen in tudi prebivalstva ni kaj dosti. Popoldne smo po-stavili stojnico, jaslice, okrasili smrečico in postavili na ogled narodno nošo. Hkrati smo se spoznavali z ostalimi udeleženci sejma. Kar me je mogoče najbolj presenetilo je, da Slo-venijo še vedno zelo pogosto zamenjujejo s Slovaško, ali pa naše dežele sploh ne pozna-jo. Za primer: ko me je moja cimra Vanessa

BOŽIČ V EVROPI 2008Francija, Château Chinon

5TENSTAN KROMPIR


April 2009

AEHT - ESTONIJANa letošnjem tekmovanju AEHT smo študen-tje Višje strokovne šole za gostinstvo in tu-rizem Bled dosegli odlične rezultate! Mario Markovič je dosegel zlato kolajno na tekmo-vanju iz barmanstva, Jana Podlipnik pa sre-brno kolajno na tekmovanju iz managementa. Resnično, uspeh, vreden zavidanja!Letošnja 21. konferenca Združenja evropskih hotelskih in turističnih šol (AEHT) je poteka-la od 14.-19. oktobra v Estoniji, na največjem estonskem otoku Saarema, v mestu Kuressa-are. Slovensko ekipo smo predstavljali štu-dentje Mario Markovič, Jure Levstek, Marko Zabret in Jana Podlipnik iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled ter Leon

vprašala, od kod prihajam, sem ji odgovorila, da iz Slovenije. Nato me je vprašala; »Oh, so how it's in Slovakia?«. Kljub temu pa so bili prav vsi navdušeni nad našo kulinarično ponud-bo in skozi cel dan je bila stojnica polna obi-skovalcev. Tako smo na sejmu preživeli večino časa, seveda pa smo si tudi sami ogledali po-nudbo drugih turističnih šol. Dneve na stojnici smo popestrili z glasbo, za katero sta poskr-bela Matej z violino in njegov hrvaški kolega iz Bjelovarana s kitaro. Vsak večer smo jedli

odlično hrano, ki so nam jo pripravili tamkaj-šnji dijaki turistične šole. Tudi sicer so bili izredno gostoljubni in so nam pomagali na vsa-kem koraku. Pa naj še kdo reče, da Francozi niso prijazen narod!Namen tega sejma je bilo pravzaprav poda-janje informacij obiskovalcem, a to za nas ni bila prav lahka naloga. Francozi so namreč izredno patriotski narod in poleg svojega je-zika redko govorijo tudi kak drug tuj jezik. Nekaj osnovnih besed smo se naučili, sicer pa

so nam s prevajanjem iz angleščine v fran-coščino pomagali drugi. V sklopu tega obiska smo sodelovali tudi na evropskem bifeju in se lahko pohvalili z najboljšimi jedmi iz Slovenije. Predzadnji večer se je odvijal program, kjer smo se predstavili s skečem na temo slovenskih običajev okrog božiča. Mi smo predstavi-li pravljico o Pehtra babi, ki je preganjala zimo s pomočjo glasbe. Na odru smo zre-citirali zgodbico, nato sva z Martinom za-plesala polko, Matej pa naju je spremljal na violini. Zadnji večer je bil rezerviran za gala večerjo, kjer so se dijaki iz Chateau Chinona še enkrat zelo izkazali. Pripravili so vrhunske jedi, večer pa se je končal temu primerno, s plesom. Po petdnevnem biva-nju v tem malem, a prisrčnem francoskem mestecu se je bilo kar težko posloviti in se vrniti domov. Spoznali smo veliko novih lju-di in se z nekaterimi prav dobro ujeli. Bila je odlična izkušnja, saj smo na enem samem mestu lahko spoznali različne kulture, hkra-ti pa so drugi spoznali tudi našo kulturo. In konec koncev smo lahko prav ponosni, da konkuriramo tako velikim državam, kot je Francija. Kljub svoji majhnosti imamo ponu-diti odlično kulinariko, sproščenost sloven-skega naroda ter pestrost in avtentičnost naše dežele.

Maja Novak


6 TENSTAN KROMPIR

Marinič iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. Pri tekmovanju iz bar-manstva sta sodelovala Mario Marković in Leon Marinič, pri tekmovanju iz strežbe Jure Levstek, pri tekmovanju iz turizma Marko Za-bret in pri tekmovanju iz managementa Jana Podlipnik. Spremljali so nas ravnatelj VSŠGT Bled, gospod Janez Šolar, gospa Jana Špec in predavatelj strežbe, gospod Peter Mihel-čič, iz mariborske Višje šole pa ravnateljica, gospa Helena Cvikl ter predavatelj strežbe, gospod Gorazd Halič. Na letošnjem tekmova-nju in konferenci AEHT je bilo več kot 700 udeležencev iz 32 držav, kar je največje šte-vilo v zgodovini AEHT-ja do sedaj.Do Estonije smo potovali en cel dan, tako da smo na cilj prispeli pošteno utrujeni. A naša utrujenost je hitro zbledela zaradi prisrč-nosti, prijaznosti in ustrežljivosti domačinov ter vsega organizacijskega osebja, zaradi odlične organizacije gostiteljev ter prijetne-ga, evropsko obarvanega vzdušja skozi celo-tno trajanje konference in tekmovanja.

Prvi dan konference se je začel z otvoritve-no slovesnostjo in pisnim delom tekmovanja iz vseh disciplin. Naslednji dan smo tekmovalci že pošteno pljunili v roke in zavihali rokave, saj so na ta dan potekala tekmovanja iz vseh disciplin. Vsa tekmovanja so se zaključila tre-tji dan. Ta dan je organizator posvetil Estoni-ji in predstavitvi dežele skozi gastronomijo in glasbo. Udeleženci smo poskusili tradicional-ne estonske jedi in uživali ob tonih estonske narodne glasbe. Zadnji dan smo si ogledali čudoviti otok Saareemo, na katerem je pote-kalo tekmovanje. Zvečer je sledila podelitev

medalj ter gala večerja z živo glasbo.Doživeti Estonijo je bila za vse nas enkra-tna izkušnja, ki je zagotovo še dolgo ne bomo pozabili. Estonije se bomo spominjali po ne-skončnih ravnih poljanah, poraslih z brezami in brinjem; po majhnih, kot iz škatlice ureje-nih lesenih hišicah; po lososu, ki smo se ga na-jedli za leto dni naprej in še za leto dni nazaj; po Estonkah, ki so po mnenju mojih moških kolegov absolutno najlepše ženske na svetu in seveda po doseženih odličnih rezultatih na tekmovanju AEHT, ki so nam v veselje, čast in ponos.

Jana Podlipnik

7TENSTAN KROMPIR


April 2009

Le kdo se ne spominja norih ter zabavnih 60-ih let, rock'n'roll glasbe, pisanih oblek, zani-mivih pričesk ter belih nogavic? V okviru študijskih obveznosti smo študentje 2. letnika Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled organizirali zabavni večer na temo »Briljantina«. Dogodek se je odvijal v soboto, 14. februarja 2009, v gostilni in re-stavraciji Avsenik »Pri Jožovcu« v Begunjah na Gorenjskem s pričetkom ob 19. uri. Zabav-

BRILJANTINA

nega večera se je udeležilo kar 160 gostov, ki so se skupaj z nami zabavali vse do jutra. Kmalu po novem letu nas je 14 študentov sku-paj staknilo glavice, polne zamisli, in začelo iskati tisto najboljšo. Pet študentk, vodja ani-macije Špela Ferjančič, vodja kuharske eki-pe Katarina Bohinc, vodja strežne ekipe Anja Dukić, računovodkinja Niki Ogrin ter vodja projekta Jelena Jovanova, nas je poskrbelo za načrtovanje celotnega dogodka. Vse sku-paj je bilo podprto še s številčno ekipo, ki je poskrbela za dobro hrano ter prijazno po-strežbo, študentje turizma pa so poskrbeli za ples, petje ter obilico smeha, medtem ko so gostje čakali na novo porcijo odlične hrane in pijače. Načrtovanje celotnega projekta je trajalo približno en mesec. Kljub velikemu optimizmu in veliki meri energije, ki nas je spremljala skozi celoten proces, je bilo tudi nekaj slabih dni ter neprespanih noči. Ob pomoči in veliki podpori naših mentorjev, g. Lebarja, g. Zalar-ja, ge. Hiti in g. Šilca, nam je uspelo prebrodi-

ti tudi tiste, ne tako svetle trenutke. Za začetek smo sestavili jedilnik, ki je bil nekako značilen za ameriško kuhinjo, okusen, nasiten, pa vendar dovolj lahek za popleso-vanje ob ritmih rock'n'rolla, saj smo predvi-devali, da bodo marsikoga pošteno zasrbele pete. Sledilo je pošiljanje vabil, izdelovanje meni kartic, osrednje dekoracije in seveda načrtovanje celotnega poteka dogajanja. Ani-macijska ekipa se je posvetila sestavljanju plesnih koreografij, ki so temeljile na plesih in glasbi iz filma Briljantina. Svetovno znane uspešnice, kot so You're the one that I want, Summer nights, We go together in mnoge druge pa so zabavno vzdušje še bolj začini-le. Da smo gostom pokazali, kako se odpleše pravi rock'n'roll, sta Melanija in Benjamin, profesionalna plesalca rock'n'rolla, odplesala ples, ki je marsikomu vzel dih. Da smo lahko še bolj obudili zabavna 60-ta leta, smo se tudi vsi sodelujoči odločili za »briljantinin stajling«. Punce smo se opremile z roza majicami Pink Ladies, pisanimi obleki-cami ter belimi nogavicami. Za naše pričeske in ličenje so poskrbela dekleta iz Modnega studia B.J. iz Vrhnike. Ker pa tudi naši fantje niso smeli biti zapostavljeni, so bili tudi oni deležni posebne pozornosti Modnega studia. Tudi oni so se opremili s črnimi majicami z na-pisom T birds, belimi nogavicami in legendar-nimi »all-star-kami«. Vsekakor smo vsi skupaj

porabili veliko briljantine!In končno je prišel ta tako težko pričakovani dan, ko smo lahko uresničili vse svoje ideje in se je načrtovanje celotnega projekta spre-menilo v dejansko izvedbo. Bolj ko se je pro-jekt bližal koncu, bolj smo začeli razmišljati o tem, da je naša naloga končana. Vsi skupaj

POROČILA IZ EKSKURZIJ IN PROJEKTOV


8 TENSTAN KROMPIR

ST. PATRICK’S DAYNajvečji irski (pivski?) praznik je prav goto-vo St. Patrick's Day. To je dan, ko vsa Irska slavi in ko se vsi Irci (in tisti, ki si to vsaj za en dan v letu želijo postati) oblečejo v zele-no, gredo ven, na ulice, plešejo, se zabavajo in si dajo duška. To je tudi dan, ko irsko pivo in viski tečeta v potokih (rekah?).Tako je bil letos tudi eden izmed naših pro-jektov posvečen Irski in St. Patrick's Day-u. V petek, 20. marca 2009, je bilo v gostilni pri

smo si želeli zavrteti čas nazaj in še enkrat doživeti to nepozabno izkušnjo. Življenje pa je polno novih izzivov in teden dni po pro-jektu smo že hiteli novim naproti. Prepričani smo, da nam brez popolnega sodelovanja med gostinskim in turističnim delom ekipe ne bi uspelo.Nasmeh na obrazih in odraz zadovoljstva go-stov nam je poplačal ves vloženi trud in tudi tisti prej omenjeni ne tako svetli trenutki so se razblinili ob pogledu na razigrano in zado-voljno množico.

Jelena Jovanova

V začetku oktobra je v šolskem hotelu Asto-ria potekalo tradicionalno martinovanje, ki smo ga letos organizirali za Lions club Bled, ki je zbiral denar za pot za slepe v starem delu Radovljice. Letošnja rdeča nit priredi-tve je bila hudomušna predstavitev znanih slovenskih Martinov in seveda slavnostni krst vina, ki ga je izvedel sam sveti Martin. Kot prvi je mimo prikolesaril znani slovenski ko-lesar Martin Hvastja, s cvičkom v roki nas je obiskal veliki dobrodušni plavalec Martin Strel, seveda pa ni šlo tudi brez najmočnej-šega Slovenca Martina Krpana, ki je prijahal na svoji kobilici. V naslednji točki so Martini skupaj s svetim Martinom krstili novonastalo vino. Hrana je bila odlična in na koncu je bil zbran lep kupček denarja za pot za slepe, na kar smo zelo ponosni.

Adam Jerič

MARTINOVANJE

ZADNJA VEČERJA NATITANIKU

Prvi projekt v tujini je potekal v Trbižu v hotelu Jelen pod smučiščem Svete Višarje. Gostje so bili večinoma člani Lions kluba Tr-biž, zato je animacijski del v celoti potekal v italijanskem jeziku, kar je bila nepozab-na izkušnja. Zgodbo prireditve je doživeto pripovedovala babica Rose – naša študentka Maša Cerkovnik. Gostom smo pričarali vzduš-je pred plovbo Titanika s skečem s kartami. Zgodbi smo se približali tudi s predstavitvijo irskega plesa iz filma Titanik. Nekatere go-ste je ples tako zelo navdušil, da so se nam pri plesu pridružili in zraven veseli vzklikali. Po igranju orkestra je na oder stopila Alisa Lalič in tako doživeto na »playback« odpela pesem My Heart Will Go On, da so gostje mislili, da je pela ona in so želeli naj zapoje še kakšno pesem. Ob koncu večera nam je predsednica Lions kluba Trbiž izrekla iskrene zahvale in čestitke za čudovit večer, kar nas je navdalo s ponosom.

Adam Jerič

9TENSTAN KROMPIR


April 2009

ALUMNI 2009V petek, 20. 02. 2009, smo študentje 2. le-tnika Višje strokovne šole za gostinstvo in tu-rizem Bled organizirali srečanje diplomantov Alumni 2009. Srečanje je bilo v hotelu Astoria in se je pri-čelo ob 19.00 uri. Ko so se gostje posedli, smo začeli s programom. Na začetku je vse prav prijetno pozdravil direktor naše šole, gospod Janez Šolar. Sledil je še pozdrav gospoda Pe-tra Mihelčiča, predavatelja na naši šoli ter gonilne sile kluba Alumni. Najprej smo goste na oder spravili tako, da smo izbirali najbolj-šo generacijo Višje strokovne šole za gostin-stvo in turizem Bled in zmagale so generacije 2001, 2004 in 2005 . Da pa bi se še bolj za-bavali z nami, pa smo poskrbeli z modno revijo naših šolskih uniform skozi čas. Moram reči, da so se vsi zelo dobro zabavali ob gledanju le teh. Ker pa smo se vsi zavedali, da naši gostje ne smejo biti lačni, moram pohvaliti naše štu-dente kuharje, ki so pripravili odlično hrano, in pa natakarje, ki so jo zelo lepo postregli in izbrali dobra in kakovostna vina. Na koncu smo še zaplesali in tako zvabili na oder tudi veliko naših gostov, s katerimi smo plesali še

Avseniku v Begunjah zares veselo. Cel pro-stor je bil odet v zeleno barvo in vsi prisotni smo se počutili pošteno zelene!

Obiskovalcem smo Irsko in vsakdanje irsko življenje predstavili skozi zgodbo mladega in šarmantnega Irca Patricka, ki na Irskem spo-zna slovensko turistko Jano, se vanjo zaljubi in se z njo poroči. Ker pa je Irska poznana tudi po pestrem pravljičnem svetu, se zgodba Jane in Patricka ves čas prepleta z zgodbo treh pravih zelenih irskih škratov, to je do-brega Paddya, lepe Holly in zlobnega Melvi-na.Gostom smo večer popestrili z nagradno igro za najbolj domiselno, »odbito« in izvirno ze-leno stvar, ki so jo gostje prinesli s sabo. Zmagale so zelene skakalne smuči Elan, kar je enkratno sovpadalo s krajem, kjer se je odvijal večer (Elan stoji v Begunjah) in ča-som, ko so potekale tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih v Planici.Skozi ves večer smo uživali ob zvokih U2-jev, Enye, The Dublinersov, The Pougsev in števil-nih drugih irskih glasbenih izvajalcev.

Za konec pa samo še irska filozofija, ki si jo vzemite kot vodilo v življenju:

In life, there are only two things to worry about,either you are well, or you are sick. If you are well, there is nothing to worry about,but if you are sick, you have two things to worry about; either you will live, or you will die. If you live, there is nothing to worry about, if you die, you have two things to worry about; either you will go to heaven or to hell. If you go to heaven, there is nothing to wor-ry about, but if you go to hell, you'll be so busy shaking hands with your fri-ends, you won't have time to worry!

Jana Podlipnik


10 TENSTAN KROMPIR

S sošolci smo se v sklopu predmeta DTD od-pravili na celodnevno ekskurzijo, kjer smo prvič spoznali, kakšno je delo turističnega vodnika na celodnevnih izletih.

Poldnevna ekskurzija v februarju je bila na-menjena spoznavanju Plečnikovih del v Lju-bljani in obisku enkratne razstave slik slo-venskih impresionistov. Po ogledu in razlagi Plečnikovih del smo spoznavali Ljubljano še ob orientacijski in miselni igri, kjer smo iskali manjkajoče koščke slik po Ljubljani. Razstava pa je bila ob jedrnati in zanimivi razlagi tudi pozitivna izkušnja. Čez teden je sledila nova poldnevna ekskurzija v Kropo in Radovljico. V Kropi smo si pogledali točke, povezane s de-diščino fužinarstva in kovaštva, v Radovljici pa smo si ogledali zanimivo srednjeveško me-stno jedro.

Adam Jerič

EKSKURZIJA JULIJSKE ALPE

EKSKURZIJA LJUBLJANA,KROPA IN RADOVLJICA

pozno v noč. Večer je potekal v zelo dobrem in sproščenem vzdušju, saj so bili vsi gostje zelo veseli, da so se ponovno videli in se hkra-ti tudi zabavali.

Tjaša Toplak

Z Bleda smo se odpravili proti Kranjski Gori, od koder je sledil vzpon na Vršič, ki je najviš-ji prelaz v Sloveniji. Na žalost je bila na vrhu tako gosta megla, da smo komaj opazili Ajdo-vsko deklico, ki se bohoti na steni Prisanka. Ko pa smo se z avtobusom začeli spuščati proti dolini Trenta, nas je že pričakovalo čudovito sončno vreme.

V Zgornji Trenti so nas pričakali vodniki TNP, ki so nam razložili poslanstvo Triglavskega narodnega parka in njegove posebnosti. Spre-hodili smo se po delu Soške poti ter si ogle-dali muzej Triglavskega narodnega parka. Pot nas je nato vodila proti Bovcu, nad katerim se

nahaja naše največje visokogorsko smučišče Kanin. Bovec je največji turistični kraj na tem območju, prav tako pa je izredno priljubljen med ljubitelji adrenalinskih vodnih športov. Po kosilu smo se odpravili proti trdnjavi Klu-že, kjer so nas sprejeli člani društva 1313 in nam predstavili življenje italijanskih, avstrij-skih, slovenskih in bosanskih vojakov v času 1. svetovne vojne.Preko prelaza Predel smo za slabo urico sko-čili še v Italijo, kjer smo se peljali mimo Ra-beljskega jezera in Trbiža ter se polni nove energije vrnili na Bled.

Adam Jerič

11TENSTAN KROMPIR


April 2009

BERLINNo, pa gremo! V četrtek, 12. marca, smo se končno odpravili na to težko pričakovano ek-skurzijo v Berlin. Najprej smo si seveda še zadnjič tisti vikend privoščili kavo za 1 € in se odpravili na glavno avtobusno postajo na Bledu, kjer nas je že čakal avtobus. Pospravili smo svoje potovalke (pri nekaterih bi si lah-ko celo mislili, da se odpravljajo za minimalno dva tedna) in se odpeljali po dolgi ovinkasti cesti čez prelaz Ljubelj do letališča v Celov-cu. Tam smo opravili vse potrebne letališke formalnosti in si v lepem sončnem vremenu privoščili še eno kavo, tokrat malo dražjo (za 3 naše!!!). Po dveh urah čakanja smo se le vkrcali na le-talo. Waw! Velika rumena zadeva z dvema kri-

EKSKURZIJA KOZJANSKO

Naša zadnja ekskurzija, ekskurzija na Koz-jansko, je potekala v sproščenem vzdušju. Najprej smo si ogledali Muzej južne železni-ce v Šentjurju. Nato smo se odpravili na ogled majhne turistične in zgodovinsko zanimive vasice Pilštanj, kjer sta nas dva domačina vo-dila po vasi. Pot nas je nato privedla do Pod-srede, kjer smo si pogledali grad. Kosili smo v Termah Olimia, kjer smo si pozneje pogle-dali še turistični kompleks in propagandi film. Ker smo bili še v bližini, smo si oči in želodce napasli v čokoladici v Olimju, kjer prideluje-jo pristno naravno čokolado. Potem smo si s pomočjo meniha ogledali še samostan Olimje, kjer deluje tudi njihova lekarna. Zadovoljni smo se odpravili nazaj proti Bledu.

Adam Jerič

loma, težka nekaj ton, ki LETI visoko visoko nad tlemi! Slišati je bilo ogromno navdušenja, saj je bil to za nekatere prvi polet z letalom, za druge pa nujno zlo, ki je bilo potrebno, da pridejo do Berlina. Po dobri uri letenja smo pristali v Berlinu na letališču Tegel. Prvi vtis? Od kod tak mraz?! Kaj kmalu smo se klimati-zirali in se z avtobusom odpravili v vzhodni del Berlina, na Alexanderplatz, ki je bil tudi v naslednjih dneh naša zbirna točka. S tram-vajem smo se popeljali še do našega hotela, v katerega smo vstopili kar z dvigalom. Ogled hotela in sob je trajal celih 30 minut. Hitra osvežitev, mogoče preoblačenje in spet smo bili na ulicah Berlina. Večerno raziskovanje, podkrepitev s kebabom, pivo tu, pivo tam. Zvečer smo se odpravili v zahodni del Ber-lina odkrivat nočno življenje. Osredotočili smo se bolj na irsko kulturo in pristali v Irish pub-u. Živa glasba, prijetno vzdušje in seveda vse, kar k irski kulturi pač spada! V zgodnjih jutranjih urah smo se počasi odpravili proti hotelu. Pa vas zanima kako? Ja, s podzemno železnico! Še ena boljših stvari Berlina je javni mestni promet, s katerim lahko prideš kamorkoli, kadarkoli.

Po nekaj slabo prespanih urah pa spet na noge. Po obilnem zajtrku (kdor ga je ujel) je sledil poldnevni vodeni ogled Berlina. Prijazen vo-dnik nas je popeljal po ulicah in nam prestavil številne znamenitosti: Berlinski zid, Branden-burška vrata, Checkpoint Charlie, parlament in druge. Odpeljal pa nas je tudi v trgovino s čokolado, v kateri smo si lahko kupili pri-boljške, ki so nam povrnili kanček energije. Po vodenem ogledu smo si vzeli čas za kosilo in kavo, za katero je bilo treba odšteti kar


12 TENSTAN KROMPIR

OSILNICAV sklopu našega izobraževanja smo se na za-četku šolskega leta odpravili v Osilnico, kjer smo preživeli tri dni in si v tem času poskušali okrepiti naša prijateljstva in se še bolje spo-znati. Za organizacijo in vodenje ekskurzije

nekaj denarja. Nabrali smo si novih moči in spet smo bili polni energije, pripravljeni na nove izzive. Sledili so popoldanski ogledi po naših željah: Checkpoint Charlie Museum, Zoo Garten, Reichstagsgebäude ali Berliner Unterwelten. Hmmmm…sliši se mamljivo, pa vendar smo se nekateri zopet odpravili raz-

iskovat Berlin na lastno pest. Najbolj nepo-grešljiva pripomočka, zemljevid Berlina in načrt javnega mestnega prometa in pot pod noge. Daleč pa nam ni uspelo priti, saj se je za ovinkom skrival največji nakupovalni center! Po napornem nakupovanju raznih spominkov in darilc smo se vsi izmučeni, željni vsaj krajše-ga počitka, odpravili proti hotelu. Pa vendar smo bili dovolj močni, da smo se uprli ti hudi skušnjavi in smo se odločili še za malo sku-pnega druženja. Tako je bil tudi petek že za nami. Dnevi so kar leteli, nam pa se je vseeno zdelo, da imamo še tooolikoooo za videti.

V soboto zjutraj smo se odpravili na ITB (In-ternational Tourismus Börse), ki je bil nekako glavni razlog za izlet v Berlin. Na turistični borzi so se predstavile države iz celega sve-ta. Seveda si nismo ogledali vseh prostorov vseh sodelujočih držav, ker bi za to potre-bovali več kot en dan! Grki so pripravili pravi žur in pripeljali tudi svojega Sakisa Rouvasa (grškega predstavnika Evrovizije), ki je mar-sikateri deklici ogrel srce (aaaaaaaaa!). Po ogledu turistične borze smo hiteli sem in tja in lovili zadnje ure našega izleta. Zadnji večer smo se odločili obiskat diskote-ko v bližini hotela. Ob pogledu na veliko mno-žico, ki je stala pred vhodom, pa so se naši načrti za malenkost spremenili. In tako se je naše skupno druženje zopet premaknilo v re-cepcijo hotela. Ob zgodnji jutranji uri je bil čas za odhod proti domu. Komaj smo se navadili na to ve-lemesto, že smo morali domov. Odpeljali smo se do letališča Tegel. Tam nismo spili niti za-dnje kave. Brez besed smo čakali na vkrcanje na letalo. Med letom se ni slišalo niti rahlega šuma, tudi »letalski navdušenci« so podlegli pomanjkanju energije. Na letališču v Celovcu nas je pričakal avtobus, ki nas je po isti ovin-kasti cesti odpeljal nazaj na Bled. Od tam pa vsak v svojo smer. Le bolj kot ne zaspan na-smešek na obrazu in besede: »Še bomo šli!«

Jelena Jovanova

13TENSTAN KROMPIR


April 2009

Mario Marković je 23 – letni študent Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled.Delo z ljudmi, prepoznavanje ter zadovolje-vanje njihovih želja ga je navduševalo že od nekdaj, zato se je po končani osnovni šoli od-ločil za vpis na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Izola. V obdobju srednješolskega izobraževanja je začel, sprva občasno, nato pa čedalje bolj pogosto, delati v portoroškem hotelu Bernar-din, kjer si je pridobil dragocene izkušnje na področju strežbe ter barmanstva. Študij je nadaljeval na Fakulteti za pomorstvo in pro-met, vendar se je kaj kmalu izkazalo, da to področje ne ustreza njegovim pričakovanjem. Spoznal je, da bi moral ostati v panogi, ki bi mu omogočala, da kar najbolje izkoristi svojo nadarjenost in spretnosti. V tistem času je postal najmlajši šef rajona hotelske resta-vracije in nato še barman v hotelskem baru. Kasneje ga je delo zaneslo v Strunjan, kjer je v vodji hotelske restavracije g. Branku Le-poši spoznal svojega »mentorja« za barman-stvo; človeka, ki mu je podrobneje predstavil pisani svet koktajlov ter Društvo barmanov Slovenije.Mario je kmalu izvedel za Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Bled in se po infor-mativnem dnevu, ki ga je obiskal, dokončno odločil, da v šolskem letu 2007/2008 tukaj nadaljuje svojo izobraževalno ter poklicno pot. V okviru šolskega programa je v času sloven-skega predsedovanja EU sodeloval pri raz-ličnih dogajanjih na Brdu pri Kranju. Naj iz-postavimo srečanje vrha Evropske unije ter Združenih držav Amerike, kjer je Maria in njegove sošolce doletela velika čast; bivši

PORTRET ŠTUDENTAMARIO MARKOVIĆ

smo bili zadolženi Tjaša, Maja, Jana, Lovro, Nejc in Matevž. Pripravili smo potek poti, se-stavili besedila za vodenje in razdelili majice različnih barv sošolcem, saj smo tako sesta-vili manjše skupine. Ko smo prispeli v Osilnico, smo vodniki najprej vse sošolce razdelili po sobah, nato pa začeli z našimi aktivnostmi. Na vrsti je bil lov na zaklad. Po lovu smo imeli večerjo, zvečer pa še potopisno predavanje gospoda Metoda o njegovem potovanju po Afriki. Nekaj časa smo se zabavali, nato pa odšli spat.

Naslednji dan smo se po zajtrku razdelili na polovici in prva polovica je odšla na rafting, ostali pa so se igrali zabavne igre. Po kosilu sta se skupini zamenjali. Po zasluženi večerji smo imeli potopisno pre-davanje o Avstraliji in Novi Zelandiji preda-vatelja Janeza Šolarja, seveda pa smo se še pozabavali ob glasbi in plesu. Zadnji dan smo se po zajtrku udeležili zani-mivih in zabavnih iger v adrenalinskem par-ku, kjer so skupine tekmovale med seboj. Po tekmi smo imeli še nekaj časa za pakiranje

in kosilo. Sledil je še kratek zahvalni govor organizatorjem in učiteljem v Osilnici ter po-delitev diplom najboljšim skupinam, nato pa smo se odpravili proti domu. Mislim, da sta se Osilnica in prijazna ekipa Hotela Kovač vsem našim sošolcem zdela su-per, da smo se vsi imeli fino in smo se še bolje spoznali.

Tjaša Toplak


14 TENSTAN KROMPIR

predsednik ZDA George Bush jih je namreč osebno povabil k skupnem fotografiranju. Ker so bili vodilni zelo zadovoljni z njegovim delom, so ga k sodelovanju povabili tudi ko je 21. oktobra 2008 Slovenijo obiskala britan-ska kraljica Elizabeta II. Pred svečano ve-čerjo na gradu Brdo, katere se je udeleži-lo okoli 80 pomembnih državnikov, je Mario pripravil tri vrste koktajlov; dva aperitivna ter en brezalkoholni. Od aperitivnih je enega zmešal posebej za kraljičin prefinjeni okus – Dry Martini.

Mario se vseskozi z velikim veseljem udele-žuje pomembnih šolskih barmanskih tekmo-vanj ter tekmovanj v okviru Drštva barmanov Slovenije. Naj navedemo nekaj njegovih naj-večjih dosežkov:- Euro Cup Slovaška 2007 – Srebrna medalja ter nagrada za najboljše strokovno delo- Mednarodno tekmovanje Udine, Italija 2008, 2. mesto - Mednarodno tekmovanje Sicilija 2008, 1. mesto ter nagrada za najboljši nastop- Mednarodno tekmovanje Vrhnika 2008, 3.mesto (ocena občinstva) - Gostinski zbor Moravske toplice 2008, Zla-ta medalja- Tekmovanje AEHT Estonija 2008, 1.mesto

- Euro Cup Slovaška 2008, Srebrna medalja - Mednarodno tekmovanje »VII Trofej Mon-tenegro« Budva 2009, 2. mesto

Vsako leto Mario sodeluje tudi na naslednjih barmanskih tekmovanjih, ki jih organizira Društvo barmanov Slovenije: Pokal Bleda, Državno barmansko prvenstvo, Pokal argo-navtskih dnevov Vrhnika itd. Lani je sodeloval tudi na hrvaškem barmanskem tekmovanju v Paklenici, ter na 1.festivalu v mešanju barskih pijač Grand Casino Ljubljana. Letošnje leto se je za obetavnega barmana pričelo zelo pestro – v Črni Gori je osvojil 2. mesto, za njim je 18. Državno prvenstvo v mešanju barskih pijač v Laškem, ta mesec pa ga čaka še Pokal Bleda 2009, ki se bo 22. in 23. aprila odvijal na Bledu.1. aprila 2009 je uspešno izpeljal šolski pro-jekt »4th G&T Cup Bled«, mednarodno šol-sko barmansko tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo 15 tekmovalcev iz Češke, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. V dopoldanskem času je potekal pisni preizkusi teoretičnih barman-skih znanj, sledila je govorna predstavitev najboljših idej za promocijo priljubljene pija-če Coca–Cole. Ob 15. uri se je pričelo tekmo-vanje v mešanju barskih pijač. Zvrstilo se je vseh 15 udeležencev tekmovanja, ki so svoje delo nadvse dobro opravili. Ob 19.30 je sledil sprejem gostov na svečano večerjo z aperiti-vom ter prigrizkom. Povabljenci na večerji so bili tudi študentje Visoke šole za hotelirstvo iz Beograda, ki so bili v času tekmovanja rav-no na obisku na Bledu. Ob 20. uri se je pričela prijetna večerja z animacijskim programom, ki je potekal v znamenju glavnega sponzorja, Coca-Cole. Po glavni jedi so razglasili rezultate tekmova-nja. Prvo mesto je osvojil Leon Marinič iz Ma-ribora in si prisvojil prelepo glavno nagrado – prenosni osebni računalnik. Drugo mesto je zasedel Ondrej Jansa iz češkega mesta Po-debrady, tretje mesto pa je pripadlo Martinu Hudaku iz Prešova, Slovaška. Ana Tadić iz Hr-vaške, je, kot edina predstavnica nežnejšega spola, dobila nagrado za najboljše strokovno delo.»Zelo sem vesel in zadovoljen, da nam je s skupnimi močmi uspelo tako dobro izpeljati

15TENSTAN KROMPIR


April 2009

Kje živite?Na Bledu.Kaj še počnete poleg predavanja na VSŠGT Bled in kako preživljate prosti čas?Zelo veliko stvari. Delam v blejskem turistič-nem društvu, sem predsednica. Sem tudi čla-nica blejskega občinskega sveta, Zavoda za turizem Bled, sem članica sveta javnega za-voda za kulturo. Našlo pa bi se še marsikaj. V prostem času pa se zelo rada sprehajam okoli jezera, kolesarim in uživam v naravi.Povedala bi še to, da imam tudi licenco za ka-tegorizacijo nastanitvenih obratov.

JANA ŠPEC

INTERVJU

projekt. Hvaležen sem sošolcem, profesor-jem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se bodo tekmovalci prijetnega druženja še dolgo spominjali« z zanosom pripoveduje Ma-rio. Sodeč po odzivu tekmovalcev in gostov prireditve je bil dogodek res nepozaben in potreben ponovitve.

Eva Zupanc

Kam pa se odpravite na dopust?Vsako leto kam drugam. Glede na to, da imam turizem rada in glede na to, da je to moja profesionalnost, grem na dopust večkrat na leto. Pridobivam nova spoznanja in znanja s področja turistične ponudbe, pa tudi uživam in nabiram novih moči in energijo.Kakšni se Vam zdita obe letošnji generaciji študentov na naši šoli? Smo dovolj delavni in zavzeti? Imamo potencial?Mislim, da je vsako leto struktura naših štu-

dentov nekoliko drugačna. Upam reči, da so iz leta v leto manj zagnani. Govorim na splošno, seveda so vedno tudi izjeme. In tudi vsako leto opažamo, da jih je vedno manj na preda-vanjih. Zakaj se to dogaja, ne bi vedela, ven-dar moram reči, da me to ne veseli preveč, saj predavatelji želimo imeti stik s študenti in jih želimo imeti na predavanjih, ker jim že-limo posredovati znanje, izkušnje in jih tudi navdušiti za delo v gostinstvu in turizmu. Bi-stvena razlika letošnje generacije je v tem, da jih veliko prihaja iz drugih srednjih šol, ne s turistične in ne z gostinske. Vsekakor pa je pohvalno tudi to, da je vsako leto v vsakem letniku kar precej študentov, ki radi delajo z voljo, zavzetostjo. To se vedno vidi na naših projektih, kjer si enostavno presenečen nad tem, koliko svojega časa so študentje pripra-vljeni vložiti v to, da je projekt uspešno pri-pravljen in da so potem zadovoljni naši gosti.Ali mislite, da tudi združeni program kaj vpliva na motivacijo študentov?Ne morem reči, da sem opazila bistvene raz-like, ker na predavanjih so bili študentje že prej združeni, ko imajo vaje, pa so študentje že razdeljeni glede na module, ki so jih izbrali. Res pa je, da je manj tistih, ki se odločajo za izbirni modul gostinstva kot tistih, ki smo jih imeli prejšnja leta. Morda niti ni toliko vpli-val prenovljeni program, ampak se enostavno zmanjšuje zanimanje za gostinski poklic.Ste se udeležili katerega od letošnjih šol-ski projektov in kakšen je bil Vaš vtis?Seveda sem se. Zadnjega v gostilni Avsenik (Briljantina). Moram reči, tako kot prej, da sem presenečena nad tem, da je še kar nekaj študentov, ki imajo voljo, da pripravijo pro-jekt tako, da so gostje zadovoljni ter vložijo veliko volje in energije. Pravzaprav, če malo analiziram, naši študentje, ki po poklicu niso ne pevci ne igralci, pa se lotijo animacije z vseh teh področij, to naštudirajo in jaz to zelo cenim. S tega vidika je to zelo pohvalno. Na drugi strani pa se vidi, da je v primerjavi s prejšnjimi leti manj poudarka na področju go-stinstva, kjer smo se prej poskušali bolj an-gažirati. Zdaj dejansko pri vsakem projektu pride bolj do izraza animacija in spremljajoči program, kot pa delo gostincev, ki pa se vča-sih še nekoliko bolj kritično ocenjuje..


16 TENSTAN KROMPIR

Kje živite?V najlepšem mestu na svetu, v Kranju.Kaj še počnete poleg predavanj na VSŠGT Bled?Predavam na Visoki šoli za zdravstveno nego na Jesenicah in na različnih seminarjih ter delavnicah, drugače pa sem ogromno zunaj, hodim v hribe, na turne smuke, na izlete, v glavnem pa se ukvarjam z družino.Hvala. S tem ste tudi že odgovorili na na-slednje vprašanje o prostem času. Bi mo-goče še kaj dodali?Služba mi je všeč zato, ker je veliko prostega časa. Ta prosti čas poskušam preživeti čim bolj tako, da napolnim baterije za čas dela.Kam pa se odpravite na dopust?Enkrat pozimi na smučanje, poleti na morje, na plažo ležat, približno enkrat na 2 leti pa si privoščimo družinsko potovanje.

PETER MARKIČMenite, da bo recesija vplivala na letošnjo turistično sezono?Recesija bo nedvomno vplivala ne samo na turizem na Bledu, ampak tudi po Sloveniji, Evropi in svetu. Znano je, da ko ljudje izgu-bijo sredstva za preživljanje, najprej poskr-bijo za nujne dobrine, kar seveda turizem ni. Znano pa je tudi, da ljudje ne bodo nehali potovati in preživljati dopusta. Tega turizma se skoraj ne da več ustaviti, vendar pa bodo ljudje potovali za manj časa, na krajše raz-dalje in uporabljali lastna prevozna sredstva. Tukaj ima Slovenija zares izrazito priložnost, ker je blizu emitivnih držav, kot so Italija, Avstrija, Nemčija, zato je lahko dosegljiva in zanimiva za krajše počitnice. Treba je samo reagirati in pravočasno ponuditi produkt, ki bo zanimiv za te emitivne trge.

Bi nam opisali kakšno zanimivo prigodo, ki se Vam je zgodila na potovanjih?Zdaj mi je najprej prišla na misel prigoda, ko smo s študenti šli na tekmovanje AEHT na Portugalsko v začetkih razvoja naše šole. Po-tovali smo kar nekaj časa, ker smo 10 do 12 ur čakali na prevoz v Amsterdamu, ko pa smo zvečer prišli na Portugalsko, smo ugotovili, da smo brez prtljage. To ni bilo enostavno, ker so imeli študentje v prtljagi uniforme in bar-manske pripomočke, brez katerih na tekmo-vanje ne bi mogli. Vložili smo veliko napora, da bi zvedeli vsaj, kje je naša prtljaga ostala in kako nam jo bodo dostavili. V hotelu so nam

odgovorili, naj »se ne sekiramo«, da se jim to dogaja zelo pogosto. Ko smo sami odšli na le-tališče po prtljago in ko smo jo zagledali, smo skakali od veselja, ker smo vedeli, da bodo študentje sploh lahko šli na tekmovanje, kar je bil pravzaprav njihov cilj. Ko sem se jaz osebno želela pritožiti in zahtevati odškodni-no, ker smo bili pravzaprav prikrajšani, so nam na letališču odgovorili, da se lahko pritožim v Amsterdamu. To pa je bilo seveda popolnoma nemogoče, glede na to, da smo bili na Portu-galskem. To je bila ena grenkejših izkušenj.Hvala za odgovore in lep dan še naprej.Hvala vam.

Simon Dvoršak

17TENSTAN KROMPIR


April 2009

Kakšni se Vam zdita obe letošnji generaciji študentov na naši šoli? Smo dovolj delavni in zavzeti? Imamo potencial?Vsako posebej? Hehe. Jaz ne vidim bistvenih razlik med generacija-mi. Zame niso boljše ali slabše generacije. V vsaki generaciji je nekaj dobrih in nekaj malo manj zagnanih. Nekaj je motiviranih, nekaj pa manj motiviranih. To je zame bolj pomembno kot znanje in sposobnosti. Koliko so motivira-ni in koliko so zagnani. V vaši (generaciji) so bile »vse sorte«, v letošnji so »vse sorte«. Sploh ne morem reči, da so kateri boljši, ka-teri slabši, zame obstajajo samo bolj zagnani in manj zagnani. To se pravi, bolj pripravljeni se kaj naučiti in bolj pripravljeni sodelovati.Ste se udeležili katerega od letošnjih šol-ski projektov in kakšen je bil Vaš vtis?Zadnjič sem bil na srečanju alumnov, diplo-mantov. Drugi letnik je dobro pripravil pro-gram. Ravno prav programa, da smo se lahko še kaj pomenili, tudi sedežni red je bil dobro domišljen, meni hrane in pijače pa sploh. Dru-god pa letos nisem bil. Pridem še na podelitev diplom in na gala prireditev. Lansko leto je ni bilo.

Menite, da bo recesija vplivala na letošnjo turistično sezono?Seveda bo vplivala, ampak recesija ne sme biti izgovor za slabše delo. Enim namreč prav pride recesija in vsak upad, vsako zmanjša-nje gostov pripišejo recesiji, pa to ni samo recesija. Če se bomo dobro potrudili, bo vpliv recesije veliko manjši. In to vsak na svojem področju, vsak mora dati svoj kamenček. Re-cesija je preveč globalen problem. Kot topla

greda.Bi nam opisali kakšno zanimivo prigodo, ki se Vam je zgodila na potovanjih?Prva, ki se je spomnim, je v bistvu poveza-na s pedagoškim delom. Ko sem bil inštruktor v nepalski šoli za gorske vodnike, je bilo na koncu tečaja tudi ocenjevanje. In tja pride-jo višinski nosači, pripadniki različnih plemen. Ne samo Šerpe, tudi drugi. Gurungi, Tamangi itn. Šerpe se imajo za nekaj več in ne pre-nesejo, da bi pripradnik kakšnega drugega plemena dobil enako ali boljšo oceno kot oni. Bili so zelo hudi, ker so tudi pripadniki drugih plemen dobivali visoke ocene. Potem pa smo jim povedali, da se lahko pritožijo le, da so oni dobili prenizko oceno. Ne morejo pa se pri-tožiti, da je nekdo drug dobil previsoko. In potem so se pomirili, ko so videli, da imajo oni dovolj. To je približno tako kot pri naših štu-dentih. Ene oblike obnašanja so globalizirane in se pojavljajo povsod po svetu in jaz, pre-den sem šel delat v Nepal, sem bil prepričan, da je bila to slovenska posebnost, tam pa sem prepričal, da je to povsod.Hvala za odgovore in lep dan še naprej.Enako.

Simon Dvoršak


18 TENSTAN KROMPIR

ALI KUPUJETE MAČKA V ŽAKLJU ?Dandanes živimo v poplavi turističnih pavšal-nih proizvodov. Vsak dan nas vsepovsod vabijo z različnimi sanjskimi oglasi. Zagotovo vam je znano: Tunizija, 7 dni, pol penzion za 399€? Pa je res le 399 €? Ali dobimo kvalitetno storitev za ta denar?Kljub temu, da se sama veliko raje odločim za potovanje v lastni režiji, si ob novem letu izberem agencijo, s katero se za 4 dni odpra-vim na novoletno rajanje. Vse s tem namenom, da mi ni potrebno skrbeti za prevoz, preno-čišče in da se lahko popolnoma prepustim počitku, novoletnemu praznovanju in, konec koncev, ogledu destinacije. Vsaj tako naj bi bilo. Brezskrbno in počitniško. No, pa po vsej verjetnosti ni vedno tako. Naj povem, da sem se za potovanje z agencijo odločila trikrat v življenju in tretjič je bilo zame tudi zadnjič. S prijatelji smo preko agencije potovali v Prago, prestolnico Češke republike. Narobe je bilo vse, od začetka pa do konca štiridnev-nega potovanja. Od vodnice, ki ni vedela, kje se naš hotel sploh nahaja, pa vse do voznika avtobusa, ki nas ni hotel več voziti okoli. Tako smo se s prijatelji že prvi dan odločili, da se umaknemo iz skupine, smo popolnoma neodvi-sni in si štiri dni po Pragi organiziramo kar sami. Moj namen ni kritizirati tega izleta, niti ne turistične agencije s katero smo potovali, temveč predstaviti kaj sem se iz tega naučila in na kaj vse je potrebno paziti pri izbiri turi-stičnega aranžmaja, če želimo preživeti lepe počitnice. Ljudje vedno pričakujemo najlepše in najboljše počitnice, na katere smo dolgo čakali in katere smo si navsezadnje tudi za-služili. Četudi smo plačali nizko ceno za naše potovanje, smo prepričani, da bo vse brez-hibno in popolno. Prijeten hotel, oddaljen le nekaj deset metrov od plaže, urejena soba, odlična hrana, sproščeni izleti in plesni veče-ri. Jah, sliši se čudovito, a ponavadi nas čaka nič kaj prijetna realnost. Hotel, ki ne zado-šča našim standardom, oddaljen nekaj kilo-metrov od centra in plaže, vroče in preproste sobe, hrana »iz vrečke«, doplačilo izletov in ne duha in sluha o kakšni zabavi. Poleg tega pa

moramo doplačati to in ono in na koncu dopust sploh ni več tako poceni.Že pri branju ponudbe je dobro upoštevati zloglasni »drobni tisk«, tu namreč piše mar-sikaj ključnega in če ga boste pozorno pre-brali, si lahko izračunate realno ceno vašega potovanja. V drobnem tisku so ponavadi na-vedena vsa doplačila. Torej, doplačati mora-mo turistično takso in večkrat se zaračunava tudi doplačilo za dvoposteljno ali enopostelj-no sobo. Ampak pozor, doplačilo in taksa sta navedena za en dan! Zato je potrebno obe ceni pomnožiti s številom dni. Fakultativni iz-leti so skoraj vedno proti plačilu. In niso nič kaj poceni, saj je v ceno ponavadi zajeto vse mogoče, tudi stvari, ki si jih po vsej verje-tnosti sami nikoli ne bi ogledali ali poskusili. Poleg vseh doplačil so tu še razne prijavnine, odpovedni riziko, letališka taksa, idr.Večkrat je navedeno, da počitnice trajajo npr. 7 dni, kar ni čisto res. Realno gledano, če imamo odhod v destinacijo pozno popoldne ali odhod iz destinacije zgodaj zjutraj izgubimo cel dan. Torej se naše počitnice zmanjšajo na 6 ali včasih celo na 5 dni. Zlahka se ušteje-mo tudi pri kategorizaciji hotela. Moramo se zavedati, da je življenjski standard v nekate-rih državah nizek. V taki deželi ima npr. hotel štiri zvezdice, v Sloveniji pa bi bil kategorizi-ran s samo tremi ali še manj. Veliko je pasti, katerih se agencije poslužu-jejo in na katere je dobro biti pozoren. Ka-korkoli, to še ne pomeni, da so vsi pavšalni proizvodi turističnih agencij nekakovostni. Le pazljivi moramo biti pri izbiri potovanja. Pozorno je treba preučiti celotno ponudbo ter se pozanimati in posvetovati tudi pri turi-stičnem posredniku. Velja pa si zapomniti, da je včasih bolje odšteti kakšen evro več, saj si tako prihranimo marsikatero razočaranje in na koncu doživimo počitnice, po katerih smo tako dolgo hrepeneli. Pa veliko prijetnih potovanj!!

Maja Novak

19TENSTAN KROMPIR


April 2009

PRIJATELJICI IN SOŠOLKINEJI V SLOVO

Rahel piš vetra z gora. Pomladno jutro joka. Z njim je prišla novica o naši prijateljici in sošolki Neji. Srce boli, bolečina je neizbrisna. Ni res, ni mogoče. Kje je smeh, kje energija, prijaznost dekleta, ki je štela šele 20 let?

Ve se, da je bila najboljša sošolka in prijatelji-ca, dobra hči in sestra, nikoli žalostna. Njen obraz je izžareval veselje do šole, katero je obiskovala s ciljem, da bi nekoč lahko popel-jala turiste v neznano deželo. Seveda bo to mogoče, a v svetu večnosti, tam je mogoče vse.

Njeni prijatelji in sošolci še vedno ne dojam-emo krute usode, ki je na cesti upihnila mlado življenje na prvi pomladni dan. Lepa mlada rjavolaska, ki smo jo oboževali, je imela rada šport, zabave in druženje s prijatelji. Vedno je rada priskočila na pomoč svojim sošolcem, prijateljem in bližnjim. S svojo pozitivno energijo, voljo in žarom nas je vedno znala potolažiti, spodbujati in razvedriti.

Vsi sošolci Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled ter prijatelji se od Neje po-slavljamo in si želimo, da bomo nekoč spet skupaj.

QUEM DI DILIGUNT, ADULESCENS MORITUR(“KOGAR BOGOVI LJUBIJO, UMRE MLAD”)Razmišljam, mislim, pa kar ne morem ver-jeti… Želim si, da bi bilo te možno vsaj še zadnjič objeti… Ravno si zaživela, nekako življenje odprtih rok si sprejela…Potem pa v sobotni noči vse se je obrnilo, se v temno noč zagrnilo…

Ne morem doumeti… enostavno ne morem… Življenje je tako minljivo pa čeprav le nekaj trenutkov nazaj bilo je otipljivo…

Vedno razigrana, vedno nasmejana Neja...Kjer je volja, je tudi pot, to bila je tvoja ideja…

Sedaj počivaš v objemu angelov in nas gledaš iz nebes… Bila mojstrica pravih si čudes:v najtežjih trenutkih nas spravljala si v smeh, v oporo si nam bila ob turobnih dneh...

Oh, prosim, daj nam moči, da premagamo žalost, ki nas je prizadela, v tebi vedno luč upanja je gorela. Vsakega od nas si se dotaknila in delček sebe v nas pustila, svojo srečo z nami delila…

Niti zbogom nisi rekla,niti roke nam podala,a v naših srcih za vedno boš ostala!!!

Miša Špenko


20 TENSTAN KROMPIR

FOTOGALERIJA

21TENSTAN KROMPIR


April 2009


22 TENSTAN KROMPIR

23TENSTAN KROMPIR


April 2009

HUMORNatakar prinese gostu zrezek. Ta se pritoži:“Ta zrezek smrdi po žganju.”Natakar stopi 2 metra stran in vpraša:“A še vedno?”

Trije prijatelji se odpravijo kampirat. Prvi pravi:“Jaz bom vzel s sabo karte, bomo kakšen tarok vrgli...”Drugi reče:“Jaz bom vzel s sabo šah, da vidim, če sta kaj dobra...” Tretji pa reče:“Super, jaz bom pa vzel s sabo tampone.”“Tampone???” se začudita oba prijatelja. Tretji pa jima obrazloži:“Ja res so dobri, na škatlici piše da lahko z njimi jezdiš, igraš tenis, voziš kolo...”

“Janez, v kateri stranki si?”“V tisti, ki postaja v Sloveniji najštevilčnejša.”“Katera pa je to?”“Stranka tehnoloških viškov.”

Župnik pride v mesto in vpraša mimoidočega:“Mi poveste, kje je tu pošta?”“Kaj vas pa briga!”“Jejžeš! Veste kaj? Nikdar ne boste prišli v nebesa!”“Vi pa na pošto ne!”

Profesorica v šoli vpraša, če zna kdo pojasniti pomen kakšne tuje besede. Javi se Perica, češ da zna povedati kaj je to perverznost. Profesorica se strinja, a samo pod pogojem, da Perica ne uporabi nobene grde besede. Perica reče:“Dve ženski sta si kupili sladoled. Ena ga je grizla, druga ga je lizala. Katera je poročena?”Učiteljica zardi in odgovori: “Tista, ki ga grize.”“Ne, poročena je tista, ki ima prstan, to kaj ste pa vi pomislili pa je perverznost.”

Študent opravlja izpit iz politične ekonomije in prav nič ne zna. Profesor je že jezen in reče: “No, bova poskusila z kakšnim lažjim vprašanjem. Mi poveste, kdo je predsednik slovenske vlade?” Študent se praska po glavi, razmišlja, menca. Profesor se jezno zadere: “Janša!” Študent vstane in odide proti vratom. “Kam pa greste? Saj še nisva končala!” reče profesor. “Da ne? Pa saj ste ravnokar poklicali drugega!”

Študent vpraša drugega študenta: “Kaj ti je med študijem povzročalo največje težave?” “Odpiranje steklenic piva s kovancem.”

V gostinskem lokalu je izbruhnil množični pretep. Ljudje so na pločnik leteli skozi okna, znotraj lokala se je slišalo lomljenje miz in stolov in krike bolečin. Policista, prestrašena pred možnimi posledicami posredovanja se zagledata v ogledalu pred vhodom in eden reče:“Kar obrniva se. Dva ste že tukaj!”


24 TENSTAN KROMPIR

tenstan krompir 7

Documents