tenstan krompir 8

G&T BledLeto 2009/10številka 8februar 2010

TENSTAN KROMPIR

2 TENSTAN KROMPIR

G&T BledLeto 2009/10, številka 8februar 2010

KAZALO

ČASOPIS ŠTUDENTOV VIŠJE STROKOVNE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED

Mentorji: Silva Praprotnik, Grega Šilc, Lektoriranje: Silva Praprotnik

Avtorji člankov: študentje in predavatelji VGŠ BledJelena Jovanova, Nejc Nadbath, Jan Remec, Špela Markuta, David Piber, Silva Praprotnik

UVODNIK

TEKMOVANJE IN MEDNARODNE AKTIVNOSTI

- AEHT - Dubrovnik - EURHODIP - Bologna - GTZ - Maribor - PREŠOV - Slovaška - KNJIŽNJI SEJEM - Frankfurt

KAKOVOST KOT POMEMBNA KATEGORIJA DELA NA VGŠ BLED

NAŠI USPEŠNI DIPLOMANTI

- Sabina Rešek - Matevž Strajnar - Ines Kunšič

ŠTORJA ENE M’JHNE L’BEZNI

HUMOR

FOTOGALERIJA

3TENSTAN KROMPIR

G&T BledLeto 2009/10, številka 8

februar 2010

UVODNIK

Drage študentke in študenti !

Z novim letom prihajajo tudi novi izzivi in nove priložnosti, tako za vas, naše študente, kot tudi za nas, predavatelje in strokovne delavce šole.Izzivov in priložnosti je v turizmu veliko, le izkoristiti jih moramo znati. In prav vi, bodoči delavci v turizmu, boste imeli teh priložnosti zelo veliko. Zato izzive sprejmite, sprejmite znanje in izkušnje, ki vam jih ponujamo na šoli in jih obogatite z vašo inovativnostjo, zagnanostjo in predvsem ljubeznijo do dela v turizmu.Mi se bomo potrudili, da bodo pogoji za delo in študij na naši šoli dobri, vi pa le pogumno in zagnano korakajte proti cilju, diplomirati na Višji strokovni šoli za gostinstvoin turizem Bled ter osvojiti ustrezne kompetence za uspešen kader slovenske turistične dejavnosti.

Vaša direktorica Jana Špec, univ.dipl.ekon.

4 TENSTAN KROMPIR


TEKMOVANJA IN MEDNARODNE AKTIVNOSTI

AEHT - DUBROVNIK

Letos je na Hrvaškem, v tako imenovanem biseru Jadrana, Dubrovniku, od 17. do 22. novembra potekalo 22. tekmovanje v okviru AEHT. Da ne bi prekinili tradicije, se je tek-movanja tudi to leto udeležila Višja stroko-vna šola za gostinstvo in turizem Bled. Štirje študentje smo tekmovali v štirih različnih disciplinah: Jure Bartol v kulinaričnih spret-nostih, Jan Remec na tekmovanju barmanov, Alen Audič v flambiranju in jaz, Jelena Jo-vanova, na področju turistične promocije. Tekmovalce so spremljali direktor šole, g. Janez Šolar, pomočnica direktorja, ga. Jana Špec, profesor in mentor g. Marijan Lebar ter študentski svetovalec Mario Markovič. Našo pot smo začeli v torek, 17. novembra ob 8. uri, izpred blejske šole. Po dolgi in naporni vožnji smo prispeli v Dubrovnik, kjer smo za las ujeli še zadnje žarke sonca. Po večerji je sledilo druženje s skoraj 600 študenti iz 34-ih evropskih držav, letos pa se je tekmovan-ja udeležila tudi skupina iz južnoameriške države Kolumbije.Drugi dan tekmovanja se je začel že zgodaj zjutraj. V kongresni dvorani so nas najprej pozdravili predsednik AEHT-ja, dubrovniški župan in mnogi drugi, ki so skrbeli, da je tek-movanje potekalo po načrtih. S to otvoritveno slovesnostjo se je tekmovanje tudi uradno začelo. Še isti dan so sledili »briefingi« v posameznih disciplinah, kjer so nam razložili pravila tekmovanja, izžrebali pa smo tudi sotekmovalce, ki so večinoma prihajali iz Italije. Vsaka skupina je bila namreč sestav-ljena iz dveh, treh ali štirih tekmovalcev iz različnih držav. Po kratkih navodilih smo im-eli čas za posvetovanje s svojimi člani sku-pine. Zbirali smo ideje, se zabavali, predvsem pa spoznavali drug drugega. Sledil je test v angleščini, ki je potekal za vsako disciplino posebej. Jure je reševal test iz kuharstva, Jan iz barmanstva, Alen iz osnov flambi-ranja in jaz iz trženja. Test je reševal vsak posameznik, po pregledanih testih so sodniki

izračunali povprečje točk, ki so jih upoštevali pri končnem rezultatu. Ker vsa tekmovanja potekajo v angleškem jeziku in je pomem-bno skupinsko delo, smo imeli nekaj težav pri komunikaciji z Italijani in Francozi, ki pa angleškega jezika nimajo ravno v krvi. Zaradi tega je prišlo tudi do nekaterih nesporazu-mov, to pa je vodilo do slabe kvalitete naših izdelkov. Jure Bartol je s svojo skupino, sestavljeno iz dveh Francozov in enega Italijana, pripravil celoten meni, ki so ga dali v pokušino sod-nikom. Barmansko tekmovanje je potekalo v dveh sklopih. Jan je najprej izžrebal že znani koktajl in ga je pravilno tudi pripravil, njegov italijanski kolega pa je zmešal koktajl, ki sta ga z Janom sestavila že prej. Alen Audič je prav tako s svojo italijansko sotekmovalko v kuhinji najprej pripravil vse potrebne ses-tavine, potem pa sta pred sodniki pripravila vsak svojo jed. Alen je pripravljal slano jed oz. glavno jed, njegova sotekmovalka pa slad-ko jed oz. sladico.

Jaz sem se s svojo ekipo odpravila na razisk-ovanje Dubrovnika, tega jadranskega bisera. V sklopu tekmovanja je bilo organizirano vodenje po starem mestu. Po vodenju smo se odločile ostati v starem mestu, raziskovati in priti v kontakt z lokalnimi prebivalci. Istega popoldneva smo imele na voljo pet ur za izdela-

5TENSTAN KROMPIR


februar 2010

vo predstavitve, kjer smo vse svoje raziskave in kulturne znamenitosti spletle v dokaj nena-vadno a zanimivo zgodbo. Moja ekipa, ekipa turistične promocije, je bila v angleškem jeziku zelo močna, saj sta moji sotekmovalki prihajali iz Nizozemske in Estonije. Nasled-nji dan je bila na sporedu predstavitev našega dela, kjer smo v 15-ih minutah predstavile kulturne znamenitosti, kulturo in predloge za izboljšanje turizma v Dubrovniku. Tako so se v petek končala vsa tekmovanja. Eni so jih zaključili z zelo dobrim občutkom, eni z malo manj. Da pa ni bilo samo delo, smo se v soboto vsi skupaj odpravili na vodeni ogled Stona in polotoka Pelješac. V Stonu smo se ustavili v solinah, kjer so nam dali nekaj osnovnih informacij o pridobivanju soli ter predstavili zgodovino mesta. Pogos-tili so nas s sokom, vinom in ostrigami. Pot smo nadaljevali na polotok Pelješac, kjer smo obiskali vinsko klet in pokušali prava dalmat-inska vina. Po treh napornih dnevih tekmovanj je bil ta sproščujoči izlet prava paša za naše možgančke. Potiho pa smo vsi komaj čakali na večer in razglasitev rezultatov. Zvečer je bila na sporedu gala večerja in zaključna slovesnost, na kateri so razgla-sili tudi rezultate tekmovanj. Nestrpno smo pričakovali naša imena na velikem ekranu. Jan Remec je v kategoriji barmanstva dosegel 3. mesto.Kljub temu, da nismo vsi dobili medalje, smo za nas vsi zmagovalci, saj smo sodelovali na največjem evropskem tekmovanju v gostin-stvu in turizmu in je bila že udeležba na tek-movanju velik dosežek. Izkušnja je neprecen-ljiva in neponovljiva in nam bo vsem ostala v zelo lepem spominu.

Čestitke vsem tekmovalcev, še posebej Janu Remcu za doseženo tretje mesto v kategoriji barmanstva. Prav tako pa iskrene čestitke Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor za dosežene odlične rezultate.

Jelena Jovanova

EURHODIP - Bologna

EURHODIP je Evropsko združenje hotelskih in gostinskih šol, ki vsako leto razpisuje tekmovanje za študente šol članic. Tekmovanje poteka v angleškem ali francoskem jeziku. Letos sva se tega tekmovanja prvič udeležila tudi študenta Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, Jana Podlipnik in Adam Jerič. Najin mentor je bil predavatelj Grega Šilc. Za tekmovanje sva morala narediti natančen načrt in potek uvodne večerje, ki bi bila del tridnevnega kongresa za strokovnjake iz turizma po celem svetu. Kongres naj bi se odvijal v enem izmed hotelov iz našega domačega kraja.

Za prizorišče kongresa sva si z Adamom izbrala hotel Vila Bled. Zamislila sva si večerjo s štirimi hodi. Izbrala sva tradicionalne slovenske jedi, narejene po sodobnih recepturah in zraven dodala vrhunska slovenska vina. Ker sva želela, da udeleženci kongresa čim bolje spoznajo Slovenijo ter še posebej naš čudoviti Bled, sva se odločila, da bova animacijski program naslonila na blejsko zgodovino ter njegove lepote. Vsaka animacijska točka med posameznimi hodi bi prikazovala določeno zgodovinsko prelomnico, pomembno za Bled,

6 TENSTAN KROMPIR


prav tako bi tudi hrana sovpadala s posameznim zgodovinskim obdobjem.

Projekt sva z Adamom oddala maja letos in pred dvema mesecema izvedela, da sva prišla v finale! Finale se je odvijalo v Bologni, v Italiji, v okviru letne konference združenja EURHODIP, ki je trajala od 28. novembra do 2. decembra. Tja naju je spremljal najin mentor Grega Šilc, ravnatelj naše šole, gospod Janez Šolar in podravnateljica, gospa Jana Špec. Za finale sva morala pripraviti kratko predstavitev najinega projekta. Žiriji je bil najin projekt in predstavitev tako všeč, da se je odločila, da nama podeli prvo mesto! Najina nagrada je bila sama udeležba letne konference EURHODIP, kar je bilo nepozabno doživetje! Obiskali smo številne znamenitosti regije Emilia Romagna ter uživali v izvrstnih kulinaričnih dobrotah te pokrajine. Upam, da bo udeležba študentov Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled na tekmovanju EURHODIP postala stalnica in tudi v prihodnje prinesla odlične rezultate!

Jana Podlipnik

GTZ - Maribor

Udeležil sem se Gostinsko turističnega zbora Slovenije, ki je potekal v Mariboru. Tekmoval sem v mešanju barskih pijač in dosegel absolutno 1. mesto oz. zlato medaljo. Zlate medalje pa si nisem priboril samo jaz, ampak nas je bilo kar nekaj takih junakov, da pa sem zmagal absolutno, pa lahko rečem zaradi točk, kajti dosegel sem kar 99 točk od 100 možnih.

Tekmovanje je bilo dobro organizirano, potekalo je v treh sklopih, in sicer smo morali najprej izvleči list, na katerem so bila tri vprašanja. Nanja je bilo potrebno seveda pravilno odgovoriti in povedati ime koktajla, katerega recepturo smo morali zapisati. V drugem delu tekmovanja smo morali koktajl, ki smo ga izžrebali, tudi pravilno zmešati, pri tem pa so nas strokovno ocenjevali (naj vas opomnim, da so bili ti koktajli, 22 jih je bilo, vsi iz IBA receptur in taki, ki naj bi jih barman poznal, čeprav moram priznati, da sem moral doma marsikaj ponoviti, saj teh koktajlov ne mešamo vsak dan in nam uidejo iz glave). Tretji del tekmovanja pa smo morali že vnaprej poslano lastno kreacijo zmešati in dekorirati, naši bolj izkušeni barmani pa so te naše kreacije v zaprti sobi, odmaknjeni od tekmovalcev, poizkusili in ocenili aromo, barvo, okus in izgled.

Podelitev je potekala v restavraciji Arena, kjer so se mi pri mizi pridružili tudi direktor šole, g. Janez Šolar, pomočnica direktorja, ga. Jana Špec,ga. Rožica S. Florjančič, g. Peter Mihelčič, g. Jože Zalar, študentka Jelena Jovanova in študentka, ki je prav tako tekmovala in dosegla srebrno odličje, Mateja Preradović. Skupaj smo se veselili in nazdravili k zmagi in srebrnemu odličju.

Jan Remec

7TENSTAN KROMPIR


februar 2010

tudi vso pijačo, ki ni bila na sponzorski listi. Med tekmovanjem smo nosili šolsko uniformo, saj je zunanji videz pri tovrstnih tekmovanjih zelo pomemben. Po našem klasičnem tekmovanju so prišli na vrsto še flair (atraktivni) tekmovalci. Že ob 17.00 uri smo kar v športni hali imeli podelitev medalj in nagrad in izvedeli smo za odlične rezultate. Jan Remec je osvojil absolutno 3. mesto – seštevek obeh koktajlov skupaj, jaz (Maruša Mršol) pa absolutno 17. mesto od 86 tekmovalcev. Ker pa se je tekmovalo tudi v skupinah, sva dobila tudi ta seštevek in skupno osvojila 4. mesto od 43 sodelujočih šol. 1. mesto je osvojila šola HA Spišska Nova Vas, 2. mesto Sukromna SOŠ Prešov in 3. mesto ZS Gastronomicznych nr. 1 Krakow. Nujno pa moram izpostaviti eno ekipo oz. šolo, ki je prišla iz daljne Mehike, natančneje iz Mexico Cityja. Oba tekmovalca sta tekmovala tako v klasičnem kot flair mešanju in požela veliko aplavza, osvojila pa sta tudi nagrado za najboljšo tujo šolo.Naš tekmovalni dan se je uspešno zaključil in čakala nas je še podelitev na Akademiji in proslavitev rezultatov v bližnjem nočnem klubu Ponorka.

Zadnji dan so za nas organizirali ogled mesta Prešov, gradu Lubovna in destilarne Goral Vodka, zvečer pa je sledila večerja s

PREŠOV - Slovaška

V zadnjem tednu oktobra sva s sošolcem Janom Remcem obiskala Slovaško, natančneje mesto Prešov, kjer se je odvijalo Mednarodno tekmovanje za mlade barmane – GORAL EUROCUP 2009. Program se je začel že v ponedeljek, 26.10.2009. Na ta dan smo imeli sprejem in žreb štartnih številk na Hotelova Akademia Prešov, ki je tekmovanje tudi organizirala. Po nastanitvi v Penzionu Adam, kjer smo se malo odpočili, so nas pogostili z večerjo in odpeljali v Teater Jonas Zaborsky, kjer so študentje Akademije za nas pripravili kulturni program. Med pogostitvijo z različnimi kanapeji in vinom smo se z ostalimi tekmovalci, s katerimi se že poznamo s prejšnjih tekmovanj, malo pogovorili in naša poznanstva še poglobili. Druženje smo nadaljevali v bližnjem nočnem klubu, a smo ga kmalu zaključili, saj nas je že čez nekaj ur čakal zelo pomemben dan. 28. oktober, dan tekmovanja! V mestni športni hali Prešova so ob 9.00 že začeli tekmovati prvi tekmovalci. Jaz sem imela številko 30, Jan pa 73, zato sva imela dovolj časa za dekoracije in celotno pripravo. Tekmovanje se je odvijalo tako, da je bilo na odru 10 miz oziroma tekmovalcev, vendar jih je naenkrat tekmovalo le 5, ostalih 5 si je pripravljalo postavitev mize in izbiralo sponzorske pijače. Za tekmovanje smo pripravili 2 koktajla, short drink – after dinner in soft drink – brezalkoholni koktajl. Pri obeh koktajlih je bilo možnih samo 6 sestavin, vključno z »dashes and drops«. Pri short drinku smo nujno morali uporabiti najmanj 2 cl GORAL VODKA 40% in sirup podjetja ROUTIN. Porcija je morala vsebovati od 6 – 8 cl in imeli smo 6 minut časa za pripravo 3 porcij. Pri soft drinku smo morali uporabiti najmanj eno vrsto soka MASPEX SLOVAKIA, Ltd in najmanj 1 sirup ROUTIN. Volumen porcije je moral biti od 15 – 25 cl in za pripravo 3 porcij smo prav tako imeli 6 minut časa. Vso barsko opremo, kozarce, sadje in zelenjavo za dekoracijo smo tekmovalci morali prinesti s seboj. S seboj smo morali imeti

8 TENSTAN KROMPIR


tradicionalno slovaško hrano in glasbo. S tem se je zaključilo naše potovanje, s katerega smo odšli zelo zadovoljni. Oba s sošolcem sva nabrala nove izkušnje, ki jih bova v prihodnosti tudi uporabila. Odšla pa nisva samo z novimi izkušnjami, temveč tudi z novimi prijateljstvi.

Maruša Mršol

KNJIŽNJI SEJEM - Frankfurt

Za Gospodarsko zbornico Slovenije smo na knjižnem sejmu v Frankfurtu organizirali pogostitev. Na pot smo se odpravili trije študentje - Alen Avdič, Rok Pečnik in Nejc Nadbath ter mentor Gregor Šilc. Celoten »izlet« je trajal od 14.10. do 16.10. 2009.Priprave na catering so se začele dan pred potjo v Nemčijo. V kuhinji hotela Astoria smo spekli orehove potice in prekmurske gibanice (fingerfood varianta), vse smo dobro ohladili in zapakirali za na pot. Tik pred koncem delovnega dneva smo nakupili še zadnje (skorajda pozabljene) malenkosti za uspešen catering (orehe, suho sadje, serviete, lične zobotrebce, plastične kozarce, papirnate košarice, prozorno folijo, itd.). Vino in kozarce je priskrbel naročnik, mi pa smo jih prevzeli nekaj dni pred odhodom. V sredo, 14. oktobra ob 12.00, smo se odpravili na pot proti Frankfurtu, in sicer smo štartali s 3 urno zamudo, saj so nam na kombi namestili zimske pnevmatike (kasneje se je to izkazalo za zelo dobro stvar, saj smo naleteli na prvi sneg v letošnji zimi!). V Frankfurt smo prispeli ob 21.00 in se z lastnico hotela Frankenhoff dogovorili, da nam bo naslednji dan za 2 uri prepustila kuhinjo zaradi garniranja, dekoriranja, itd. Nato smo odšli v bližnjo restavracijo na zasluženo večerjo in spat. Naslednji dan smo takoj po zajtrku odšli na ogled središča mesta. Odpravili smo se s tramvajem. Center ni prav velik in obljuden, vseeno pa smo videli mestno hišo, katedralo svetega Bartolomeja, Evropsko centralno banko, itd. Seveda je bil obvezen tudi 30 minutni »shopping« v frankfurtski Nami »Galeria Kaufhof«. Po povratku v hotel smo

začeli s pripravami na pogostitev. Poleg orehove potice in prekmurske gibanice smo pripravili tudi kraško panceto s suhimi slivami in sirovo ploščo z orehi in suhim sadjem.

Na sejmišče smo prispeli ob 16.00 in pripravili prostor za pogostitev. Poleg hrane smo stregli slovenska bela vina – rumeni muškat, klarnico, dišeči traminec, renski rizling in sauvignonese (tokaj). Vse hrane in pijače je zmanjkalo v roku ene ure in pol, gostje in naročniki so bili zadovoljni, mi pa tudi, saj smo svoje delo dobro opravili.V petek smo takoj po zajtrku odpotovali proti Sloveniji.

Nejc Nadbath

9TENSTAN KROMPIR


februar 2010

in organizira večje prireditve, kot sta bili 17. konferenca AEHT (Zveza evropskih hotelskih in turističnih šol) oktobra 2004, katere se je udeležilo 620 dijakov, študentov in mentorjev iz 135 šol iz 35 držav ter konferenca z mednarodno udeležbo, imenovana Prepoznavna narodna gastronomija – potencial v turizmu oktobra 2007 na Bledu.Zadovoljni smo in ponosni na doseženo, obstajajo pa področja, ki jih želimo še izboljšati, krepiti in razširiti (klub alumni, spremljanje zaposljivosti diplomantov ter povratnih informacij delodajalcev, večja medijska prepoznavnost šole itd.).

Katera področja dela merimo, ocenjujemo? Kaj smo doslej merili in analizirali?S pomočjo anketnih vprašalnikov smo že merili zadovoljstvo študentov in zaposlenih, zaposljivost in zadovoljstvo diplomantov, tudi »veteranov«, opravili smo intervjuje z mentorji v podjetjih, kjer študentje opravljajo praktično izobraževanje. Novost od leta 2008/09 je elektronska oblika vprašalnika, ki je primerljiv z drugimi višjimi strokovnimi šolami in s katerim ugotavljamo zadovoljstvo študentov in zaposlenih. Tudi v prihodnje bo tako, dodali pa bomo še notranjo presojo, zunanja presoja, ki smo jo imeli novembra letos, pa bo dobra osnova za odpravo pomanjkljivosti in izziv za nadgradnjo dosedanjega dela.

Študentje in kakovostPomembno je, da se pomena kakovosti zavedamo in jo preverjamo na vseh področjih dela v šoli in s sodelovanjem vseh zaposlenih in študentov. Kaj pa njim pomeni kakovost?Nekateri študenti drugega letnika, ki sem jim postavila vprašanje, kaj njim pomeni kakovost v šoli, so odgovorili tako:.....kakovost zame pomeni, da je neka storitev opravljena tako, da imajo vsi vpleteni nekaj od tega oziroma so zadovoljni, poleg tega pa ponudi še nekaj več. Tisto, česar uporabnik ne pričakuje. Jaz mislim, da smo za to odgovorni vsi, še posebej pa vodstvo, ki ima v rokah vse niti. Mislim, da se kakovost da izboljšati z boljšo komunikacijo.... (Tina).......za to so enako odgovorni tako predavatelji

KAKOVOST KOT POMEMBNA KATE-GORIJA DELA NA VGŠ BLED

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled je tako kot vsaka šola umeščena v nek čas in prostor. Sodeluje z različnimi partnerji v lokalnem in širšem okolju, se povezuje z inštitucijami in s predavatelji in študenti sodeluje na državnih in meddržavnih projektih in prireditvah, na tekmovanjih med istovrstnimi ali podobnimi šolami in se vključuje v razna državna in vseevropska združenja. Povezuje teoretična znanja s praktičnim izobraževanjem in študijsko snov prilagaja poklicnim zahtevam študentov ter jih na najboljši način pripravlja za vstop na trg dela, saj tudi zaposljivost naših diplomantov kaže kakovost našega dela.

Kaj je kakovost v šoli? Kdaj je šola kakovostna?Kakovost preverjamo predvsem na področjih, kot so izobraževalni proces, delo s študenti, povezovanje z lokalno in širšo skupnostjo, praktično izobraževanje študentov v podjetjih in izobraževanje ter izpopolnjevanje predavateljev in ostalih zaposlenih. Direktor in vodstvo šole sta pri tem ključnega pomena, kajti le za novosti in sodelovanje odprto ter timsko naravnano vodstvo lahko doprinese h kakovosti dela v šoli.Kot prva tovrstna šola v Sloveniji smo od leta 1996 orali ledino in nabirali prve konkretne izkušnje na številnih področjih, aktivnosti, ki jih še danes opravljamo kot dobre, pa nadgrajujemo in se pri tem tudi sami nenehno izpopolnjujemo. Številne aktivnosti predstavljajo našo veliko konkurenčno prednost pred ostalimi šolami, npr. projektno delo, praktično izobraževanje v podjetjih, sodelovanje na pomembnih državnih in protokolarnih prireditvah, diplomska dela študentov, ki povezujejo teoretična izhodišča s praktičnimi spoznanji, številni uspehi na mednarodnih in državnih tekmovanjih, mednarodne izmenjave predavateljev, študentov in drugo. Šola se aktivno uveljavlja v mednarodnih združenjih hotelirskih in turističnih šol, sodeluje s tujimi inštitucijami

10 TENSTAN KROMPIR


kot študentje, je pa najbolj pomemben učni načrt oz. načrt dela (urnik, praktične ure, zadolžitve, itd.). Če je le-ta primerno zastavljen, pridejo na vrsto vsi izvajalci s svojim vložkom; študentje s prizadevnostjo in ambicijami ter predavatelji z motivacijo in načinom dela. Kakovost na naši šoli je po mojem mnenju precej optimalna, razen pri reševanju konfliktov in sklepanju kompromisov (Sandra).......zame je kakovost nekaj, za kar je vsak odgovoren sam, vendar potrebuje zunanje dejavnike. Kakovost v naši šoli je predvsem odvisna od nas, hkrati pa tudi od predavateljev, vodstva, minstrstva...Ministrstvo je odgovorno za učni načrt (da predpiše, kaj študentje potrebujemo v svoji stroki in česa ne), vodstvo šole je odgovorno za to, kako učni načrt predstavi predavateljem in zato, da se ob določenih nestrinjanjih zavzame za spremembe. Predavatelji so odgovorni za to, kako predavajo in kakšne ukrepe imajo za študente, odgovorni so za to, da predavanje naredijo zanimivo in poučno hkrati. Mi, študentje, pa moramo seveda vse dano črpati po najboljših zmožnostih in si zagotavljati kakovost znanja, pa tudi vizije, ambicije...Kakovost je zelo širok pojem in vsak ga razume drugače, vseeno pa mislim, da smo za kakovost v vsakem pomenu besede večinoma odgovorni sami (Nina)......po mojem je za višjo kakovost potrebno dobro informiranje....Za kakovost smo odgovorni vsi. Učitelj mora kakovost ponuditi, od študenta pa je odvisno, če sprejme, kar pojmuje kot kakovostno učenje (Matevž)......menim, da se kakovost naše šole kaže predvsem v profesorjih in v tem, kaj pri določenem predmetu od le-tega odnesemo. V prenesenem pomenu, kaj se pri predmetu naučimo. V profesorjih, ki so nam pripravljeni pomagati do razumevanja snovi in v njihovi strokovni podkovanosti. ....za kakovost šole morajo predavatelji znati motivirati študente, kar pa našim predavateljem vsaj po mojem mnenju uspeva. Vendar pa niso za kakovost odgovorni le predavatelji, odgovorni smo tudi mi študentje (Miša).Kakovost v šoli v prihodnjeZaposleni in študenti se torej zavedamo pomena

kakovosti v šoli. K temu nas je spodbudila povečana konkurenca med tovrstnimi šolami, poplava enakih programov na področju gostinstva in turizma in predvsem manjše zanimanje za poklice in delo v gostinstvu.Delo na tem področju nam predstavlja izzive in spodbude za nadaljnje aktivnosti v bližnji prihodnosti, saj je vizija Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled postati višje in visokošolsko središče za izobraževanje in usposabljanje v mednarodnem merilu v gostinstvu in turizmu.

Silva Praprotnik, prof.

NAŠI USPEŠNI DIPLOMANTI

Sabina Rešek, direktorica šolskega hotela Astoria Bled

1. Česa se spomnite iz časa študija?

Bili smo prva generacija izrednih študentov, večinoma turistični delavci in gostinci s kar nekaj prakse. Spominjam se navdušenosti tako nas študentov kot profesorjev in velike želje, da s pridobljenim znanjem našemu turizmu damo nov zagon.

2. Kateri so odmevni dosežki iz časa študija in kasneje?

No, že uspešen zaključek študija je bil dosežek, po študiju pa sem pridobljena znanja razvijala in implementirala v praksi.

11TENSTAN KROMPIR


februar 2010

3. Zakaj iti v ta poklic in v njem ostati?

Poklice v turizmu dojemam kot poslanstvo, menim, da je uspešnost posameznika odvisna ne samo od znanja in strokovnosti, ampak tudi od veselja do dela z ljudmi, odnosa do kraja , ljudi, kulture in tradicije, ki jo le ta predstavlja.

4. Kaj bi dobrega rekli o šoli VGŠ Bled?

Naša šola je kraj, kjer študenti lahko na inovativen način razvijajo lastno vizijo turizma.

5. Kaj je bil glavni razlog za odločitev nadaljevanja šolanja ravno na naši šoli?

Vpetost šole v kraj, v katerem živim in delam.

6. Predmet, ki ste ga najraje obiskovali?

Najljubši so mi bili predmeti, ki se neposredno tičejo hotelirstva.

7. Kje ste opravljali praktično izobraževanje?

Izredni študij sem pričela po nekaj letih dela v turizmu, zato praktično izobraževanje v času študija ni bilo potrebno.

Zahvaljujem se vam za vaše odgovore in vaš čas in vam želim uspešno pot še naprej.

David Piber

Matevž Strajnar, direktor hotela Ribno, Sportina turizem


Najbolj zagotovo otvoritve Višje strokovne šole, saj sem bil s strani šole izbran, da izpeljem ta projekt, ko se je šola selila iz Radovljice na Bled

2. Kateri so odmevni dosežki iz časa študija in kasneje?

Ker sem bil član gostinske šolske ekipe, sem imel možnost obiskovanja tekmovanj. Največji med njimi je gotovo AEHT, najbolj pa so mi v spominu ostali Evropski božič in različni sejmi. Imeli smo ekipo, ki se je med seboj zares dobro razumela in dobro opravljala naloge.

3. Zakaj iti v ta poklic in v njem ostati?

Ta poklic moraš nujno imeti rad, ta kruh ni lahek, je težak, vendar je takrat, ko je lep, zares lep in hvaležen. Meni osebno vsak uspeh pomeni nov zagon za naslednje naloge.


Mislim, da je ta šola pravo mesto za strokovno nadgradnjo do najvišjega nivoja. Kot sem omenil, obstaja možnost vključevanja v

12 TENSTAN KROMPIR


različne projekte, všeč mi je tudi to, da si lahko nenehno v stiku z večjimi hotelirji in slovenskimi ponudniki v turizmu.

5. Kaj je bil glavni razlog za odločitev nadaljevanja šolanja ravno na naši šoli?

Zagotovo želja po nadgradnji svojega znanja do višjega nivoja.

6. Predmet, ki ste ga najraje obiskovali?

Najraje sem obiskoval predmete, povezane z gostinstvom, se pravi strežba z organizacijo dela, gastronomija, kuharstvo in poleg teh tudi naravna in kulturna dediščina ter poslovno vodenje.

7. Kje ste opravljali praktično izobraževanje?

Celoten čas študija sem bil štipendist Hotela Palace v Portorožu, kjer sem tudi opravljal praktično izobraževanje, sicer pa prihajam z Dolenjske, tako da sem bil že po celotni Sloveniji. Praktično izobraževanje na naši šoli z mrežo podjetij, kjer to lahko opravljamo, se mi zdi odlična ideja in možnost.


David Piber

Ines Kunšič Asistentka v prodaji v šolskem hotelu Astoria Bled


Najbolj mi je ostalo v spominu druženje s sošolci, tako skupno obiskovanje predavanj kot tudi druženje v prostem času. Zelo dobro smo se razumeli in bili smo zelo kolegialni. Vedno smo si brez težav posojali zapiske in gradivo ter si pomagali pri seminarskih nalogah. No, pa tudi pri izpitih (tega ne smeš objaviti). Z nekaterimi smo postali pravi prijatelji in smo ohranili stike, z nekaterimi pa se srečujemo poslovno. 2. Kateri so odmevni dosežki iz časa študija in kasneje?

Trenutno se ne spomnim nobenega svojega posebnega dosežka. 3. Zakaj iti v ta poklic in v njem ostati?

Predvsem moraš ta poklic imeti rad, brez tega ne gre. Kdor rad dela z ljudmi, ga to delo lahko izjemno notranje obogati. Poleg tega je delo v turizmu zelo razgibano, nikoli monotono in dolgočasno, saj spoznavamo vedno nove ljudi in nove situacije.

13TENSTAN KROMPIR


februar 2010


Na šoli vlada prijetno in sproščeno vzdušje, predavatelji so študentom vedno na voljo za nasvete, predvsem pa mi je všeč to, da je teorija vedno podkrepljena s prakso. 5. Kaj je bil glavni razlog za odločitev nadaljevanja šolanja ravno na naši šoli?

Ko sem se odločala za nadaljevanje šolanja, je bila šola še relativno nova. V bistvu nisem bila čisto prepričana, če je to res zame, vendar pa mi je že takoj postalo všeč in zdaj si kar težko predstavljam, da bi v življenju počela karkoli drugega, kar ne bi bilo povezano s turizmom. 6. Predmet, ki ste ga najraje obiskovali?

Na predavanja sem kar redno hodila in težko bi izpostavila svoj najljubši predmet. Vsak je bil po svoje zanimiv in od vsakega sem skušala »odnesti« kar največ. Morda bi v tem pogledu izpostavila ekonomske predmete, saj mi je kot gimnazijki tovrstnega znanja primanjkovalo. 7. Kje ste opravljali praktično izobraževanje?

Praktično izobraževanje sem v celoti opravljala v Hotelu Astoria, najprej na recepciji, v drugem letniku pa v prodaji. Ker so bili z mojim delom zelo zadovoljni, so mi po končani praksi ponudili službo in tako sem tu že sedmo leto.


David Piber

ŠTORJA ENE M’JHNE L’BEZNI

Jsen rata tih, ne morš vrjet kok tih. Use j ustav lih tko kukr je bo, zgleda kukr d se neb nč spremeniu. Ne močvara ne nive, ne smreke tm na kuclh ne jezr. Nč. Sam puletje je šu mem. Konc uktobra. Pa glih pozn pupoune. U daljav tul ps in zemla dši kukr fajhtn listje. U zadnmo cajt je šu vlik dž, dj bo hmau šu clo sneh. Sonca ni anker več pa tma se plaz prek podna, v strnišh šmi, kukr d b se en pvazu naukroh. In z mglicam pride tud tist kr je že miniv. Spet vs vidm, hrib, drvesa, ceste – usi se spet vidmo. Tud m’dva, ti pa est. Toj svetu tapuletn gvnt se prešern in prevzetn bleši na sonc. Kt d spod neb nč nusiva. Žit vlovi, zemla diha. In bo je suparn, se še spomnš? Zrk je brenčov kukr roj nevidnga mrčesa. Ud zahoda se j bližova ujma in mdva deleč preč od v’si na ozk pot, kr puvprek po žit, ti pred mano - Sam, kva to vs briha?! Ja, vs, drah bralc! Čmu nj b to prpovedvov? Anka se n sprenevedjte! Kuko b vs uhka brigov, al sta dva čuveka zginva u žitnmo pol! To se vs zagvišn ne tiče! Vi mate druge matre, kt pa d b vs brigova tuja lbezn – pa sj sploh ni šv za lbezn! Dejstu j biu, d sm tisto mvado dečvo občudvov, hotu sm jo met. Kšnh duševnh preprek res nism občutu! Pa ona? No, zgleda, kukr d m je zaupova. Prpovedvava m j mnoho štorij, takh pa drhačnh, iz pisarne, kinota, mvadosti, in kr je še tacga v živlen. Sam use tola me je dugučasv in velikat sm si zaželu, d b bva guhunema. Biu sm srov fnt, pukvarjn u podn duše.

Enkat je sunkuvit obstava: »Ti«, in nen gvas j biu slišat pvah an

14 TENSTAN KROMPIR


przadet. »Zakva me n pstiš prgmah? Sj me n lubš, in sploh je tok lepšh bab.« »Se m pač dupadeš«, sm udguvoru in moja podlost m je bva naduse ušeč. Kuko rd b te bsede še parkat punovu! Skloniva j gvavo. Naredu sm se, kt d me use ukp dugučas, mjhn prpru uč in s ugledvov ubliko nene gvave. Nen vase so bli rjav, čist navadn rjav. Nosiva jh je pučesane na čeu, kt je to vidva pr slavnh frajlah, k devajo rekvamo z frizeraj. Ja, sevede obstajajo lepše babe, k majo vlik lepše vase pa tud drgač – Sam kva! Sej je zmerj glih! Tud č so vase bl temne alpa bl svetle, pučesane na čeu alpa ne – »Ti s ena boga para«, je kr naenkat djava, kukr d b sama seb guvoriva. Pugledova me je, me nežn kušnuva. In šva. Z ramam pukonc, gvnt pomeškan – Steku sm za no, tko dset kurakov, in obstov. Ubrnu sm se in se nism več uzru. Dset kurakov je žveva najna lbezn, se vžgava, d b kuj ugasniva. To ni bva lbezn do groba kukr na primr Romeo pa Julija. Sam dset kurakov. Al u tistmo moment je žareva mjhna lbezn, udznotrej in čisto, u pravličnmu luksuzu.

Špela Markuta

HUMOR

Kaj imata kondom in cigaret skupnega? UPORABIŠ, UŽIVAŠ, ODVRŽEŠ.

~~~Zakaj blondinka pleše pred semaforji? KER MISLI, DA JE V DISKU.

~~~V šoli pri slovenščini učitelj vpraša:Zakaj je narobe če rečem: »Jest sem šu preč?«Glas iz klopi: »Ker ste še tuki!«

~~~Mama se dere na Jureta: »Kako si lahko dobil spet 1 ?!!!« Jure pa mami: »Preprosto. Učiteljica je spet spraševala.«

~~~Kako je nastal bulldog? GORENJEC GA JE HRANIL SKOZI ŠIPO.

~~~Avtobus tašč se odpelje na izlet zgodi se nesreča vse umrejo. Zeti naredijo veselico. Le eden tam v kotu žalosten sedi in joče.Pa ostalim prekipi in ga vprašajo zakaj joče in če ni vesel? Ne jim odvrne,moja je odpovedala izlet.

~~~Špela pride domov in reče mami: »Imam dobro in slabo novico. Dobra je da sem pri matematiki dobila petico slaba, pa da je to laž.«

~~~Medvedek vpraša svojo mamico: »Mamica ali sem jaz res medvedek?« »Ja seveda si«,mu odgovori mamica.»Mamica ali sem jaz res,res medvedek?«»Ja seveda!«»Mamica ali sem jaz čisto zares medvedek?«»Seveda! Zakaj pa ne bi bil?«»Zato,ker me zebe kot psa.«

15TENSTAN KROMPIR


februar 2010

FOTOGALERIJA

tenstan krompir 8

Documents