predavanja mzp 2011

MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PREDAVANJA 2011

MEDNARODNO

ZASEBNO PRAVO

PREDAVANJA 2011

1


UVOD

MZP je eden najtežjih predmetov na Pravni fakulteti. Srečamo se pri predmetu s pravili, ki jim pravimo kolizijska pravila, ki se pomešajo s procesnimi pravili in določeni študenti mešajo pojma in jih uporabljajo ravno obratno. Predmet je zelo kompleksen, področja so različna vendar povezana. Obstajajo pa tudi številni pravni akti, ki se uporabljajo na področju MZP in je potrebno ugotoviti kateri pravni akt se uporabi v konkretnem primeru. Poznati je potrebno posamezne pogoje oz. kriterije kdaj se kakšna uredba uporabi.

LITERATURA

Ne obstaja eden učbenik, ki bi povzel vse teme. Predlaga, da študiramo po dveh knjigah MZP (Geč-Korošec). Prva knjiga je pomembna. Druga knjiga vsebuje statute (niso tako pomembni), mednarodno pristojnost in pravila o priznanju tujih sodnih odločb.

Knjiga o Rimski konvenciji – o uporabi prava pri pogodbenih obligacijskih razmerjih. Rimska uredba I velja danes (ista tematika kot Rimska konvencija, ki jo bodo sodišča še vedno uporabljala). Rimska I se uporablja samo za razmerja, ki so bila sklenjena po določenem datumu, pred tem pa se še vedno uporablja Rimska konvencija. Knjiga ne pride v celoti v poštev – pomembni so komentarji k posameznim odločbam RK – od 17-36 strani.

Vprašanja litispendence so drugače urejene, zato se priporoča knjiga Medrepubliška in mednarodna pristojnost – pisana po stari zakonodaji, zato je treba ažurirati. V knjigi pa so razdelana vprašanja, ki še danes niso jasna.

Michael B. - tuja knjiga, če ne hodiš na predavanja. So pa v njej razdelane uredbe Rimska I, Bruseljska I (dovolj za izpit, kar bo povedala).

Članki – eni so obvezno čtivo, eni pa priporočljivo,ki označeni s (P)

Međunarodno privatno pravo – tudi v njej se najde kakšen odgovor na vprašanje.

POTEK PREDAVANJ - IZPIT

Izpit je sestavljen iz različnih primerov, pri katerih je potrebno snov razumeti. Celotne tematike ne bo na predavanjih in se bomo posvetili pomembnejšim temam, v katere se bomo poglobili.

Predavanja naj bi bila zelo koristna za izpit.

PRIMER IZPITA

Iz 4 vprašanj – 1,3 so opisna vprašanja, 2 je komplicirano (pravilnosti in nepravilnosti trditev), 4 vprašanje je primer. Vsako je vredno 25 točk.

2


MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO (MZP)

Materija izhaja iz dejanskih stanj, ki so povezana z različnimi državami. Imamo razmerje, ki je povezano z različnimi državami. Naše GD (gospodarske družbe) sklepajo pogodbe s tujimi GD, torej niso pogodbeni elementi samo notranji ampak je povezano z večimi državami. Za reševanje tistih sporov, ki nastanejo iz razmerij z mednarodnim elementov zainteresirana več kot ena država. Za te primere so se morala izoblikovati posebna pravila - MZP.

PRIMER: Imamo ladjo v Italijanskem pristanišču. Neka stranka iz Francije najame ladjo in se dogovori, da iz pristanišča prepelje 1 tono pšenice. Pogodba je sklenjena v angleškem jeziku, plačilo pa bo tudi v funtih. Ladja ima na poti težave in se ladja zasidra v Francoskem pristanišču, kjer se ugotovi, da manjka pšenica. Francoski naročnik pozove prevoznika, kaj se je zgodilo, prevoznik pa ne ve ničesar. Kaj naj naredi francoski naročnik? Gre za razmerje povezano z večimi državami – Italija, Francija, Anglija

kje bo lahko vložil tožbo (pred Francoskim, Italijanskim, Angleškim?), - katero sodišče je pristojno

katero pravo se bo uporabilo, kaj se bo zgodilo, če je vložena tožba pred Francoskim, ki odloči v prid naročnika,

vendar prevoznik noče poravnati škode – sooča se s tem ali bo odločba priznana in izvršena kjer ima prevoznik – toženec premoženje.

S temi vprašanji se ne soočamo med notranjimi razmerji. To so temeljna vprašanja MZP.

PRIMER mednarodne pristojnosti – 55 člen ZMZPPPRIMER kolizijskega pravila, katero pravo se uporabi – 30 člen ZMZPP

Področja so med seboj ločena, vendar med seboj tesno povezana.

PRIMER: Tožnik se odloči vložiti tožbo v državi A. Sodišče bo sprva ugotovilo ali je mednarodno pristojno – ZMZPP pri nas – ko bo ugotovil, da je bo pogledal v svoja kolizijska pravila katero pravo se uporabi – eden izmed pravnih aktov je tudi ZMZPP. Sodnik v državi A je ugotovil, da se uporabi pravo države X.

Toženec uspe in ima v roki odločbo, ki je zanj ugodna. Toženec pa noče poravnati tega in nima v državi X premoženja ampak v C. Odločbo bo torej potrebno priznati v državi C. Zahtevati mora priznanje in izvršitev odločbe sodišča države A pred sodiščem države C. Ko bo to priznano bo tožnik dobil kar je določeno v odločbi. Lahko pa se zgodi, da ni vzajemnosti med državama. Tožnik si tukaj ne more prav ničesar pomagati z odločbo. Rešitev je ta, da bo moral v državi toženca ponovno tožiti. Torej je pomembno, da se celoten preuči od zadaj naprej – ali bo odločba tudi priznana v državi, kjer ima toženec premoženje, ker če ne bo bomo deležni dodatnih stroškov.

Isti tožnik se v drugem primeru odloči, da bo vložil tožbo pred sodiščem v državi B. Postopek isti kot prej in ker so si kolizijska pravila različna in so si različne materialne določbe, pri čemer sodnik ugotovi, da se uporabi pravo države Y, ki pa vodi do različne rešitve kot v prvem primeru (manj bo dobil denarja, ne bo uspel v tožbi itd.). Procesne določbe pa tudi lahko vplivajo na rezultat, procesne določbe, ki se uporabijo so določbe sodišča, ki o taki zadevi odloča.

3


Napačno izbrana mednarodna pristojnost privede do rezultata, ki si ga tožnik ni želel, ali pa ni uspeha v pravdi, ker je vložil tožbo pred napačnim sodiščem.

POMEMBNO: če obstaja dilema, ali bo odločba priznana in izvršena v tuji državi to ne vpliva na pristojnost sodišča oz. to ni razlog, da bo sodišče reklo, da ni pristojno – sodišče je pristojno ker je tako navedeno v zakonu.

Mednarodna pristojnost ni ista kot krajevna pristojnost. Naše sodišče ne more odstopiti sodišču v tuji državi – to se dela samo znotraj države.

Lahko pa je pristojnih več sodišč. Potem tožniki to izkoriščajo – FORUM SHOPPING – izberejo sodišče, kjer pričakujejo najbolj ugoden rezultat. Če se ta institut zlorabi je lahko problem, če pa je dopustno potem ni problema.

Temelj je ločevanje področij: mednarodna pristojnost - uporaba prava – priznanje in izvršitev sodnih odločb.

Največje težave se pojavljajo med ločevanjem mednarodne pristojnosti in kolizijskega prava.

Najpogosteje pride do mešanja pravil, ko se uporablja ZMZPP. Tam kjer se uporabljajo pravni akti EU je to ločeno.

TEMELJ MZP

Obstajajo 3 področja obstajajo znotraj MZP. Na prvem področju imamo različne pravne akte, ki določajo pravila o mednarodni pristojnosti – ZMZPP in druge specialne predpise, konvencije, pravne akte EU. Zdaj si predstavljamo, da imamo spor pred slo. Sodiščem v zvezi z nepogodbeno odškodninsko odgovornostjo – pravilo MP je vsebovano v ZMZPP, mednarodni konvenciji in Bruseljski uredbi I. Imamo tri pravila iz treh aktov. Uporabimo lahko samo en pravni akt. Kako ta akt najdemo pa bomo v nadaljevanju. Enaka situacija je na področju uporabe prava in na področju priznanja in izvršitve sodnih odločb.

NA izpitu je v zadnjem primeru pogosto vprašanje o mednarodni pristojnosti – vedno bo potrebno ugotoviti pravni akt po katerem se določi pristojnost. Moramo napisati, kriterije zakaj se uporabi določen pravni akt. Napisati moramo kriterije, preverimo ali so kriteriji izpolnjeni za uporabo določenega akta, v katerem bomo iskali pravilo, ki je relevantno za naš primer.

MZP je nacionalno pravo in ni mednarodno. Reče se pa zato, ker imajo razmerja mednarodni značaj-stik s tujim elementom. MZP po svojem izvoru ni mednarodno pravo, je pa po svoji vsebini.

4


VIRI MZP

- Različne države, različni viri

NOTRANJI VIRI – osnovni zakon ZMZPP in drugi specialni zakoni (zakon o menici, pomorski zakonik, zakon o dedovanju...). Specialnejši imajo prednost pred ZMZPP

ZMZPP

1. člen ZMZPP I. Odstavek - Kolizijska pravila, II – iz tega izločimo, da pokriva ZMZPP vsa tri področja. V 1. poglavju so temeljne določbe, ki nekatere vsebujejo kolizijska pravila. Splošno gre za zavračanje, splošne določbe itd, v drugem delu so kolizijska pravila – pravo, ki ga je potrebno uporabiti, tretji del pristojnosti, 4 del priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, 5 del pa posebne določbe (zakonska zveza v tujini itd)

- 4. člen ZMZPP: ta zakon se ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi

MEDNARODNI VIRI – multilateralne in bilateralne konvencije (razmerje med njima je tako, da je bilateralna močnejša) – sama ustava določa, da imajo mednarodne konvencije prednost pred zakonom. Lahko so različne, lahko vsebujejo materialne, procesne ali kolizijske določbe. Niso vse pogodbe neposredno uporabljive. Opting in – ko se stranke o njih posebno dogovorijo, opting out – se uporabijo, razen le jo izrecno izključijo.

VIRI EU – akti EU imajo prednost, vendar vedno temu ni tako. Za vsak konkretni primer je potrebno ugotovit, kateri pravni akt se bo uporabil.

Poraja se vprašanje, kje imajo organi EU, da lahko sprejemajo akte na področju MZP. V EU velja cilj unifikacijo ZP in s tem tudi MZP. Če se je začelo z Rimsko pogodbo, so se pravni akti, ki so vsebovali tematiko MZP sprejemali po konvencijski poti. Do pričetka veljave PDEU je imel EU tri stebre, v prvem je bilo pravo EU (nadnacionalno pravo), drugi steber se nanaša na skupno zunanjo in varnostno politiko, tretji steber se pa nanaša na sodelovanje policije in pravosodja v civilnih in kazenskih zadevah. V tretjem stebru so se sprejemale konvencije na področju MZP – Bruseljska konvencija (za slo nikoli ne velja, velja pa za prvih 15 držav EU), Danska konvencija – ista pravila kot bruseljska vendar ureja razmerja med EU in EFTO, Rimska konvencija... Z amsterdamsko pogodbo leta 1997 so se zadeve spremenile, del vsebine, ki je sodil v tretji steber (sodelovanje policije in pravosodja v civilnih zadevah) se je preselil v I. Steber, kjer se sprejemajo uredbe – prišlo je do prehoda iz konvencijske raven ureditve na raven sekundarnega prava EU (Bruseljska uredba I in II, Rimska uredba I, II, III).

UREDBE

Bruseljska uredba 44/2001 – Uredba o pristojnosti, priznanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - Bruseljska uredba I – NAJBOLJ POMEMBNA

Uredba 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti – PREBERI, z namenom kaj ureja.

5


Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe 1347/2000– Bruseljska uredba II BIS, pred njo je bila razveljavljena uredba.

Uredba 1348/2000 o vročanju sodnih in izvensodnih dokumentov v civilnih in gospodarskih zadevah – NOVA: 1393/2007 (še ni v uporabi) (ni potrebno posebej študirati, razen prebrati članek)

Uredba 1206/2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah (ni potrebno posebej študirati, razen prebrati članek)

Uredba o uporabi prava pri pogodbenih obligacijskih razmerij (Rimska I) – vsebuje samo kolizijska pravila – treba POZNATI

Uredba 864/2007 o uporabi prava pri nepogodbenih obveznostih (Rimska II) - POZNATI

Rimska uredbe III – Uredba o uporabi prava in pristojnosti v zakonskih zadevah – prične se uporabljati julija 2012.

Uredba 4/2009 o pristojnosti, uporabi prava ter priznanju in izvrševanju odločb in sodelovanju v preživninskih zadevah – uporaba od 18.6.2011- poglejte

Uredba 805/2004 o evropskem izvršilnem naslovu – pomembna uredba (pravila o priznanju in sodnih odločb)

Uredba 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (članek - EKART)

Uredba 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (članek - EKART)

Najbolj se je potrebno skoncentrirati na uredbe: Rimska I in II Bruseljska I in II BIS Uredba 805/2004 + Rimska konvencija ostala

Na izpitu imamo lahko vse pravne akte, brez dodatkov.

6


HIERARHIJA VIROV

Notranji viri - Mednarodni akti - Pravo EU –

1. ustanovitvene pogodbe PDEU, PEU in mednarodne pogodbe, ki jih EU sklene s tretjimi državami.

2. sekundarni pravni akti EU – uredbe3. mednarodne konvencije, ki jih države članice sklenejo s tretjimi državami (lahko pa

v MZP pride do menjave 2 in 3 mesta in bo lahko imela mednarodne konvencije prednost pred pravnim aktom EU) Zakaj so pravni akti EU na mestu pred tem? Ker bi lahko države članice z mednarodno konvencijo zaobšle cilje EU – direktive itd.

4. nacionalni akti

PRIMER:

Turist iz Hrvaške v Sloveniji trči v napačno parkirano vozilo trgovca iz Indije. Pri tem se poškoduje tudi ameriško blago, ki se nahaja v tem avtomobilu. Indijec se v jezi loti hrvaškega turista in ga pri tem težje telesno poškoduje.

Katera vprašanja, relevantna za MZP, se trgovcu iz Indije, ki zahteva odškodnino za povzročeno škodo od hrvaškega turista, zastavijo? Kje bo vložil tožbo, katero sodišče bo mednarodno pristojno, katero pravo se bo uporabilo in ali bo sodna odločba priznana v tujini.

Predpostavljajmo, da se uporabi slovenski ZMZPP. V katerih delih zakona bi iskali odgovore na zastavljena vprašanja? Uporaba prava v II. Delu, pristojnost v tretjem in pravila o priznanju in izvrševanju v četrtem delu.

Za katera razmerja se uporabi ZMZPP?

1. člen ZMZPP:‘’Ta zakon vsebuje pravila o določanju prava, ki ga je treba uporabiti za osebna,

družinska, delovno socialna, premoženjska in druga civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom.POGOJA, ki morata biti izpolnjena, da uporabimo pravila o mednarodnem zasebnem pravu:

1. ZASEBNOPRAVNO RAZMERJE – to je razmerje, kjer so subjekti v prirejenem položaju. Torej ne ukvarjamo se z vprašanji ustavnega prava, kazenskega, davčnega itd. Če se vrnemo na primer nesreče, ugotovimo, da se v prekrškovnem postopku ne sprašujemo katero pravo se uporabi, kajti, če bo o prekršku odločalo slovensko sodišče se bo uporabilo slovensko pravo – enako tudi v kazenskem postopku. Pravila MZP so rezervirana za področje zasebnopravnih razmerij. Tu je običajno, da mora slovensko sodišče uporabiti tuje pravo.

2. MEDNARODNI (TUJ) ELEMENT (ME) – presojamo z vidika sodišča, ki o taki zadevi odloča. Vsa civilnopravna razmerja nimajo tega elementa, mednarodni

7


element ločuje MZP in ZP. ME se lahko nahaja v subjektu (Slovenska družba sklene posel s Hrvaško), objektu (če leži prodana nepremičnina v tuji državi, ali pa se premična stvar nahaja v tuji državi) in pravicah in obveznostih (sklenitev pogodbe v tujini, poročimo se v tujini).

PRIMER: dva slovenska državljana se poročita v tujini. Iz našega vidika je mednarodni element v pravicah in obveznostih, iz vidika tujine pa v subjektu. Odvisno je torej od tega kateri organ o tem odloča. Vsak element, ki ni slovenski je tuj.

PRIMER:

V RS želita skleniti zakonsko zvezo dva slovenska državljana. - ni tujega elementa

V RS želita skleniti zakonsko zvezo dve osebi, pri čemer je ona slovenska državljanka, on pa francoski državljan. - element se kaže v subjektu

Pogodba o prodaji je sklenjena v ZDA med slovensko in hrvaško družbo. - elementa v subjektu in v pravicah in obveznostih

Dve osebi želita skleniti zakonsko zvezo v Sloveniji. Ona je državljanska RS s stalnim prebivališčem v Zagrebu, on pa je državljan RS in ima stalno prebivališče v Mariboru. Ali je v tem primeru kakšen tuj element? Da, stranka ima prebivališče v tujini. Ali je vsak tuj element torej relevanten za opredelitev nekega razmerja kot razmerja z mednarodnim elementom ali ne? Imamo tuje elemente, ki so relevantni in takšne, ki niso. Kako najdemo takšne elemente? Stališča niso enaka in razdelana. Bolje je, da rečemo, da je razmerje s tujim elementom kot da rečemo da ni, pa bi moralo biti. Če lahko v dejanskem stanju primera tuj element enačimo z navezno okoliščino, ki jo za posamezen primer določa zakon je ta element relevanten in gre za razmerje z mednarodnim elementom.

NAVEZNA OKOLIŠČINA

Spada v področje uporabe prava. Pravilo torej iščemo v drugem delu zakona. Kolizijsko pravilo o sklenitvi zakonske zveze najdemo v 34. členu ZMZPP. Navezna okoliščina je torej državljanstvo. Torej prebivališče ni relevantno, saj ga ne moremo enačiti z navezno okoliščino, ki jo zakon določa, da bi šlo za razmerje s tujim elementom.

NAČINI REGULIRANJA RAZMERIJ Z MEDNARODNIM ELEMENTOM

Neposredno – dajejo neposredni odgovor na vprašanje Z mednarodnimi normami (če se pojavi sporno vprašanje, za katero se lahko

uporabi Dunajska konvencija bo sodišče uporabilo konvencijo ne da bi se ukvarjajo s tem katero pravo se bo uporabilo)

Z normami notranjega prava, ki neposredno rešijo primer – norme, ki govorijo o pravnem položaju tujcev, npr. ZGD – kaj je tuja družba. Ne sprašuje se katero pravo se bo uporabilo.

Z normami neposredne uporabe (lois de police, Eingriffsnormen, mandatory norms…)

8


POSREDNO (KOLIZIJSKO) UREJANJE

PRIMER:

Gospodarska družba iz Irana je leta 1977 kupila od nemškega proizvajalca večjo količino piva, ki je bilo dostavljeno in tudi plačano. Ugotovilo se je, da je del pošiljke neuporaben. Iranska stranka je zadevo reklamirala, stranki sta se poravnali – nemška stranka plača odškodnino 20.000 DEM, dogovorjeno je, da bo za ostalih 74.000 DEM iranska stranka v maju 1980 naročila določeno količino piva. Preostalega zneska iranska stranka ni dobila, ker je prišlo do iranske revolucije in Iranci niso mogli naročiti nove pošiljke piva. Tako je iranska stranka preostali znesek terjala pred nemškim sodiščem. Nemška stranka je navajala, da je tudi način plačila odškodnine element poravnave, ki pa je postal nemogoč zaradi novih iranskih javnopravnih predpisov o prepovedi uvoza alkohola.

Nemško sodišče je bilo postavljeno pred težko nalogo, saj je moralo razporediti med zasebnimi strankami javnopravne posledice prepovedi, ki je onemogočila realizacijo poravnave. Sodišče je sprejelo salomonsko odločitev:

Nemška stranka mora iranski plačati polovico preostale odškodnine.

NORME NEPOSREDNE UPORABE (NNU)

Norme neposredne uporabe niso enake kogentnim predpisom – to so posebno kogentni predpisi (npr. da je določba o obliki pogodbe je kogentno pravilo).

Pri posebnih kogentnih predpisih gre za zaščito naslednjih interesov:

Politični in gospodarski interesi države (devizna, carinska zakonodaja, varstvo kulturne dediščine…)

Norma neposredne uporabe – pozitivni pravni red (ne bomo se vprašali katero pravo se uporabi ampak se uporabi to normo; negativni pravni red – smo že ugotovili, katero pravo se uporabi ugotovimo pa da je to pravo v nasprotju z javnim redom države (npr. sekanje rok ipd.)

1. Iranska norma o prepovedi uvoza alkohola (norma neposredne uporabe) in2. Iranska norma o kraju izpolnitve obveznosti (dispozitivna norma)

O zadevi pa odloča iransko sodišče, uporabi pa se nemško pravo. Kakšno vlogo ima prva norma, ali lahko konkurira z normo nemškega prava – NE. Norma neposredne uporabe se uporabi neposredno takoj. Druga norma pa je v konkurenci z nemškimi pravili tako, da se uporabi nemška norma. V katerem primeru pa bi se lahko uporabila iranska norma o kraju izpolnitve obveznosti – če bi šlo za zavračanje in bi nemške norme napotile nazaj na iransko pravo; ter kadar bi se uporabilo iransko pravo.

primer NNU:

9


‘’Neposredne naložbe nerezidentov v Republiki Sloveniji niso dovoljene v gospodarske družbe ali druge oblike organiziranja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in prometa z oborožitvenimi sredstvi in vojaško opremo ter obveznega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, ki se financira iz proračunskih sredstev.’’

Ločimo več vrst NNU:

NNU, ki so del pravnega reda države foruma (država sodišča, ki o določeni zadevi odloča)

NNU, ki so del merodajnega prava (če se uporabi nor. Nemško pravo) NNU, ki so del tretjega prava, ki je z razmerjem tesno povezano (npr. Iransko

sodišče odloča o zadevi, pri čemer se uporabi nemško pravo. Razmerje pa je tesno povezano s hrvaškim pravom, ki ima tudi norme neposredne uporabe) – ta vrsta predstavlja težave v tem, ali sploh upoštevati NNU tretjega prava; ZMZPP nima o tem določb ima pa o tem pravila Rimska konvencija:

Rimska konvencija o uporabi prava pri pogodbenih obligacijskih razmerjih – 7. člen

“Pri uporabi prava določene države na podlagi te konvencije se lahko daje učinek prisilnim določbam prava neke druge države, s katero pokaže dejansko stanje tesno zvezo, v kolikor so določbe po pravu te države uporabljive, ne glede na to, katero pravo se sicer za pogodbo uporabi.

Pri odločitvi o tem se upoštevajo njihova narava in predmet ter posledice, ki bi izhajale iz njihove uporabe ali neuporabe.

Ta konvencija se ne dotika uporabe določb, ki so veljavne po pravu države pozvanega sodišča in ki ne glede na pravo, ki se uporabi za pogodbo, dejansko stanje prisilno urejajo.”

Slovenija in NNU – (7 (2) člen RK)Slovenija je dala pridržek na I. Odstavek. (torej ni NNU tiste države s katerimi je razmerje tesno povezano). Problem je v tem, da država sama težko določi, katere so NNU, kaj šele za drugo državo.

Rimska uredba I je drugače uredila zadevo. Definirala je NNU – so pravila, ki so ključnega pomena za varstvo politične in socialnih interesov ter gospodarske ureditve države.

Novost je tudi, da govori o NNU foruma – sodišče bo torej upoštevalo svoje NNU, ne govori o normah, tiste države, ki je povezana z razmerjem. Namesto tega pa uvaja NNU države, kjer morajo biti izpolnjene obveznosti iz pogodbe. Torej če mora slovensko sodišče uporabiti rimsko uredbo I mora upoštevati svoje NNU kot tudi tiste države, v kateri morajo biti izpolnjene obveznosti iz pogodbe.

Norme so lahko v koliziji (izpostavi študent) – če se vrnemo na pivo bi torej enkrat lahko dobavili, drugič pa ne – profesorica odgovori, da so NNU foruma bolj pomembne. EU pa je sigurno imela nek razlog za sprejetje pravila, da se upoštevajo NNU tretjih držav (pove, da je to vprašanje za sodišče EU).

10


...ko se NNU ne uporabi, pač pa se le upošteva... Če se vrnemo na nemški primer. Zgodilo se je to, da je nemško sodišče odločalo o tej zadevi uporabljeno pravo je bilo Nemško, ampak lahko bi rekli, da je bila zadeva tesno povezana z iranskim pravom, kjer je določba, da se alkohol ne sme uvažati. Nemško sodišče te norme ni uporabilo, ampak jo je upoštevalo. Če nemško sodišče ne bi niti upoštevalo iranske norme, bi moralo odločiti, da Nemška stranka ni ničesar dolžna. Nemško sodišče je uporabilo Nemško normo o pravni podlagi, ki odpade in na podlagi tega je prišlo do take rešitve, ker je upoštevalo tudi NNU Irana.

Vedno kadar se bo NNU tretje države samo upoštevala se bo uporabilo pravilo merodajnega prava – splošna norma (nor. Rebus sic stantibus ipd.).

(V MZP-ju ni vse jasno, stališča v konkretnih primerih so lahko različna.)

Posredno (kolizijsko) urejanje – 34. člen ZMZPP (primer kolizijskega pravila) – pogoji za sklenitev ZZ – francoski državljan hoče skleniti ZZ v Sloveniji; uporabimo 34. člen ker moramo ugotoviti ali izpolnjuje pogoje za sklenitev ZZ - v kolizijski normi imamo, da moramo pogledati v francosko pravo – torej nam kolizijska norma ni povedala ali izpolnjuje pogoje temveč kam pogledamo, da dobimo vprašanje. Kolizijske norme so norme, ki ne dajejo neposrednega odgovora na naše vprašanje – kolizijska norma nam pove, katero pravo nam bo dalo rešitev na naše vprašanje.

PRIMER:

Slovensko podjetje je uspelo prodati večjo količino vina kupcu iz Nemčije. Pogodba je bila sklenjena v Zurichu. Izvozniki zahtevajo plačilo šele po treh letih od dneva dospelosti plačila. Kupec na to reagira z ugovorom zastaranja. Po nemškem pravu je splošni zastaralni rok 30 let, vendar je med gospodarskimi subjekti 2 leti. Po našem pravu je splošni rok 10 let oziroma 3 leta za obveznosti pravnih oseb iz pogodb o prometu blaga ali storitev. Po švicarskem pravu je splošni zastaralni rok 10 let, poseben rok za pravne osebe ni predviden. Predpostavimo, da spor rešuje sodišče v Avstriji (po avstrijskem pravu triletni zastaralni rok). Kupcem bi najbolj odgovarjalo, da se uporabi nemško pravo, neugodno pa je zanje švicarsko pravo. Gre za vprašanje, katero pravo bo v danem primeru uporabilo avstrijsko sodišče. Sporno razmerje je povezana s štirimi pravnimi redi.

Odgovor na to nam da kolizijsko pravilo – kateri pravni red se bo uporabil.

Ali se neposredni in posredno urejanje izključujeta? Da, saj če imamo neposredno ne iščemo naprej, vendar pa nam ne da vedno popolnega odgovora in v takih primerih uporabimo še posredno urejanje. Npr. Dunajska konvencija – če imamo spor, ki spada v domet DK bomo neposredno uporabili DK, vendar v njej ni vsega urejenega v zvezi z mednarodno prodajno pogodbo, zaradi česar lahko uporabimo tudi kolizijska pravila.

Katero metodo urejanja določa ZMZPP? Posredno, kolizijska pravila.

KOLIZIJSKA PRAVILA

11


Za materialne norme je značilno, da je sestavljena iz opisa dejstev (dejanski stan) in posledica. Kolizijska pravila pa so sestavljena iz treh elementov:

Odkazni pojem – tisto, kar navezujemo Navezni pojem – tisto, s čim navezujemo Uporabljeno pravo

Primer kolizijske norme v ZMZPP:‘’Za pravno in poslovno sposobnost fizične osebe (odkazni pojem) se uporabi pravo države, katere državljan (navezna okoliščina) je.

Sam navezni pojem nam ne bo povedal, katero pravo se uporabi, pomembno pa je znamenje življenjska pojava, ki nam bo povedalo, katero pravo se uporabilo, kar imenujemo navezna okoliščina.

Navezna okoliščina je pomembna, povezuje se z uporabo prava; kriterij pa se povezuje z mednarodno pristojnostjo. Imata podobno vlogo.

NAVEZNA OKOLIŠČINA

Osebne in stvarne (državljanstvo, domicil, lega stvari, kraj, kjer se dejanje opravi…)

Neposredno navezovalne (so tiste, kjer zakonodajalec že v predpisu določi, katera navezna okoliščina je relevantna – ZMZPP) in okvirne (zakonodajalec določi, da naj organi, ki uporabljajo kolizijska pravila upoštevajo načelo najtesnejše vezi, torej v konkretnih primerih uporabijo pravo, ki je z razmerjem najtesneje povezano – organi imajo tukaj dosti manevrskega prostora; problem je v pravni varnosti) – glede na navodilo organu, ki uporablja kolizijska pravila

Proste (tiste, ki vodijo do uporabe enega prava) in kompleksne (več prav)

KOMPLEKSNE

Kumulativno ‘’Če sta zakonca ob vložitvi tožbe državljana različnih držav, se za razvezo zakonske zveze uporabljata kumulativno pravi držav, katerih državljana sta.’’ - dva prava – gre za primere, kadar želi zakonodajalec razmerje trdno urediti, da ne bi prišlo do nepriznanja naših odločb – ni jih dosti v ZMZPP

Alternativno (gre za, da je zakonodajalec zasledoval cilj – veljavnost pravnega posla) – 33. člen ZMZPP ‘’Oporoka je glede oblike veljavna, če je oblika veljavna po enem od naslednjih pravnih redov:

1. po pravu kraja, kjer je bila oporoka sestavljena; 2. po pravu države, katere državljan je bil oporočitelj, bodisi ob oporočnem razpolaganju bodisi ob smrti; 3. po pravu oporočiteljevega stalnega prebivališča bodisi ob oporočnem razpolaganju bodisi od smrti; 4. po pravu oporočiteljevega začasnega prebivališča, bodisi ob oporočnem razpolaganju bodisi ob smrti; 5. po pravu Republike Slovenije; 6. za nepremičnine – tudi po pravu kraja, kjer je nepremičnina.’’

Subsidiarno – 11. člen ZMZPP – cilj tukaj ni, da se doseže določen rezultat ampak

12


da sploh pridemo do nekega rezultata. ‘’1) Če oseba nima državljanstva ali njenega državljanstva ni mogoče ugotoviti, se uporabi pravo njenega stalnega prebivališča. (2) Če oseba iz prvega odstavka tega člena nima stalnega prebivališča ali ga ni mogoče ugotoviti, se uporabi pravo njenega začasnega prebivališča. (3) Če za osebo iz prvega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti niti začasnega prebivališča, se uporabi pravo Republike Slovenije.’’

Distribucijsko – za en del razmerja se uporabi eno pravo za drug del pa drugo ‘’ Pogoji za sklenitev zakonske zveze se za vsako osebo presojajo po pravu države, katere državljan je ob sklenitvi zakonske zveze.’’

Stalne (časovno in prostorsko fiksirane – določeno je, da se za neko razmerje uporabi pravo, kjer je bila pogodba sklenjena) in spremenljive – časovno in prostorsko niso fiksirane – stalno prebivališče, državljanstvo, lega premične stvari. Spremenljive so problem – povzročajo težave, ker ni enotnih rešitev. Najboljše je da zakonodajalec spremenljivo okoliščino časovno fiksira – npr. za dedovanje. Če bi bilo pravilo, da je za dedovanje potrebno uporabiti pravo države, katere državljan je zapustnik (katero državljanstvo upoštevamo, če jih je imel več, zato je zakonodajalec fiksiral, da se upošteva državljanstvo ob smrti).

Aprioristična (zakonodajalec že vnaprej določi navezno okoliščino, ki je v konkretnem primeru pomembna in jo mora sodišče uporabiti – slabost tega je, da je navezna okoliščina zgolj naključna in življenjski primer ne bo najtesneje povezan s tistim pravom, na katerega bi taka navezna okoliščina odkazovala; pozitivno pa je pravna varnost) in posterioristična metoda določanja naveznih okoliščin – ravno obratno in sodišče poišče navezno okoliščino, ki je najtesneje povezano z življenjskim primerom; slabost – ni pravne varnosti.

Pri nas velja aprioristična, ki je kombinirana/korigirana s posteroristično metodo, in sicer gre za eno bolj novost. Gre za vključitev izključitvene klavzule.

2. člen ZMZPP – izključitvena klavzula (ne za primer, ko stranki izbereta pravo) – ZMZPP sam sebe derogira. Najprej določa določanje naveznih okoliščin, ko vnaprej določi, katera NO je za posamezen primer relevantna, v drugem členu pa določa, da pa vendarle da v določenih primerih, če sodišče ugotovi, da je razmerje bolj povezano z nekim drugim pravom in ne tistim na katerega navezna okoliščina odkazuje lahko sodnik uporabi drugo pravo. Pride v poštev na področju nepogodbene odškodninske obveznosti ipd. (za stvarno pravna razmerja pa ne pride v poštev).

Za izpit si zapomnite: da izključitvena klavzula velja samo na področju uporabe prava. Ne more se uporabiti v tistih primerih, ko se odločamo o mednarodni pristojnostih. Pozornost naj bo v testu usmerjena v vprašanje – argumentirati neko določeno trditev (spremenijo v testu uporabo v pristojnost slovenskega sodišča). Odgovori se, da izključitvena klavzula velja samo pri kolizijskih pravilih in ne pri določanju mednarodne pristojnosti.

PRIMER:

Pri smučanju v Avstriji se zaradi medsebojnega trka močno poškodujeta dva slovenska državljana, ki sta tam preživljala dopustniške dni. Prvi pred slovenskim sodiščem vloži

13


tožbo in zahteva odškodnino.

b) Katero pravo bo v danem primeru uporabil slovenski sodnik?

Obrazložite!

Ugotovili smo da smo pristojni, čeprav še ne vemo. Katero pravo bo merodajno. Najprej pregledamo za kakšno zadevo gre – za nepogodbeno odškodninsko odgovornost – 30 člen ZMZPP - uporabi se pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. Kar je relevantno ali lahko v tem primeru uporabimo izključitveno klavzulo. Menimo, da obstaja tesnejša vez s slovenskim pravom in bomo uporabili slednjega. Lahko se uporabi pravo njune pripadnosti - Slovensko pravo. To kar se je zgodilo v Avstriji je naključno. Če bi tožba bila vložena v Avstriji bi njihovo sodišče pogledalo v svoj ZMZPP in ugotovili ali je pristojno ali ne.

Izključitvena klavzula se ne more uporabiti, če stranki izbereta pravo.

VRSTE KOLIZIJSKIH PRAVIL

ENOSTRANSKE (vedno privede do uporabe domačega prava – v ZMZPP je samo ena) IN VEČSTRANSKE (privedejo do uporabe prava katerekoli države sveta – da se za lastninsko pravna razmerja na stvareh uporabi pravo kraja, kjer taka stvar leži)

SAMOSTOJNE (so tista, ki sama odkažejo na uporabo prava – vsa kolizijska pravila, ki jih najdemo v II. Poglavju ZMZPP) IN NESAMOSTOJNE (sama ne odkažejo na uporabo pravo, ki se bo uporabilo za rešitev konkretna razmerja in se uporabijo skupaj s samostojnimi - nesamostojna najdemo v splošnem delu – govorijo o javnem redu (npr, ne uporabi se pravo, če je v nasprotju z našim pravnim redom), o zavračanju).

Za lastninskopravna razmerja in druge pravice na stvareh se uporabi pravo kraja, kjer je stvar – spremeni iz večstranskega v enostranskega - Za lastninskopravna razmerja in druge pravice na stvareh se uporabi slovensko pravo in Za lastninskopravna razmerja in druge pravice na stvareh se uporabi slovensko pravo, če stvar leži v RS (omejuje uporabo prava, ne napotuje na drugo pravo)

NARAVA KOLIZIJSKIH PRAVIL

Prisilno pravna narava – sodišča jih morajo uporabiti ne glede na to ali se stranke strinjajo ali ne (naš sistem)

Dispozitivna narava – sodišče uporabi glede na voljo strank.

PRIMER:Slovenski državljan dobi štipendijo za podiplomski študij prava na eni od kanadskih univerz. Študij konča v predpisanem roku in se tam tudi zaposli. Na božičnem sprejemu spozna dekle iz Francije, ki od svojega rojstva živi v Kanadi in je tudi kanadska državljanka. Z njo se poroči in ena od posledic tega je pridobitev kanadskega državljanstva. Čez dve leti se jima rodi sin (kanadski državljan). Malo za tem dobi on službo v ZDA. Ona ni ravno navdušena nad selitvijo v ZDA, vendar na koncu le pristane pod pogojem, da se v Kanado vrneta po treh letih. Leta minejo, s tem pa zaradi

14


nenehnega dela in službenih potovanj raste nezadovoljstvo v zakonu. Njemu ponudijo podaljšanje zaposlitve, ki pa vključuje tudi preselitev v Evropo. Ona mu ponudi ultimat:: vrnitev v Kanado ali razveza. On se ne vrne v Kanado, ona s sinom odpotuje v Francijo, se tam zaposli in vloži tožbo za razvezo. Zahteva, da se ji dodeli otrok in želi tudi vzdrževalnino. Francosko sodišče bo o vsem tem odločalo. Ampak – po katerem pravu? Francoskem, kanadskem, slovenskem?

Problem rešuje kolizijsko pravilo

15


MEDNARODNA PRISTOJNOST – ZMZPP

Kaj nam pove mednarodna pristojnost? Ni dovolj, dan nam pove katero sodišče je pristojno ampak sodišče katere države je pristojno za reševanje spora. Mednarodna pristojnost pomeni pristojnost sodnega sistema neke države kot celote. Obstajajo države, ki imajo v posebnih zakonih predpisane posebna pravila o mednarodni pristojnosti sodišč (naš ZMZPP), druge države pa nimajo ampak uporabljajo pravila o krajevni pristojnosti – namen krajevne pristojnosti je da določeno sodišče v državi odloča o nekem sporu – teritorialna razmejitev sodišč. Razlika med mednarodno in krajevno je v tem, da krajevna določa teritorialno razmejitev v neki državi, mednarodna pa med državami.

Splošno pravilo o krajevni pristojnosti – stalno prebivališče toženca. MZP – splošna mednarodna pristojnost – stalno prebivališče toženca.

Pri nas se tudi lahko v redkih primerih uporabijo pravila o krajevni pristojnosti za določitev mednarodne pristojnosti.

Razlike: pravila o MedP se upoštevajo po uradni dolžnosti MedP ima vpliv na rezultat spora

V uvodu je pomembno, da tukaj en gre za kolizijske določbe, ne uporabljajo se navezne okoliščine ampak kriteriji, ki so lahko enaki.

Vsaka država ima svoje mednarodno zasebno pravo, ki spada v notranje pravo države.

Tožba je vložena pred slovenskim sodiščem, ki ugotovi da je mednarodno pristojno. Kako se bo ugotovilo, katero sodišče je pristojno? Pogledalo se bo vsa pravila o notranji pristojnosti: stvarno, funkcionalno (katero sodišče – ali je pritožbeno ipd) in krajevno pristojnost.

Ali so pravila o MedP enostranska ali večstranska? So strogo enostranska. Ne more naša država določiti v katerih primerih bodo pristojna sodišča drugih držav. Kje bi lahko bila pravila o MedP večstranska – v Bruseljski uredbi – v mednarodnih konvencijah in pravnih aktih EU (to tudi navesti na izpitu, da pa tukaj so večstranska), ki vsebujejo pravila o MedP pa morajo biti večstranska. V ZMZPP imamo določeno, da so slovenska sodišča izključno pristojna za odločanje o sporih glede stvarnih pravic na nepremičnini, če leži v Sloveniji – Bruseljska pa ima navedeno, da je pristojno sodišče tiste države, kjer nepremičnina leži.

Določanje mednarodne pristojnosti

1. Elastični način – forum non conviniens – pomeni da je lahko sodišče neke države pristojno vendar pa se ugotovi, da bi bila, da je njihova pristojnost ni najbolj primerna, ker obstajajo okoliščine, da bi bilo bolj primerno, če bi spor obravnavalo neko drugo sodišče.

2. Togi način – pristojnost se ugotavlja, kot je določena v predpisih – pravna varnost (velja v našem pravu)

16


To spominja na aprioristično in posterionistično določanje naveznih okoliščin – povezuje se na uporabo pravo.

Ali lahko država vpliva na določanje MP v drugih državah? Ali lahko naša država reče Hrvaškemu zakonodajalcu, da bodo določili MedP sodišč. Nobena država ne more drugi neposredno diktirati – lahko pa posredno, da ne prizna in ne izvrši odločbe, ki je bila izdana v drugi državi.

Kje najdemo pravila o MP? ZMZPP, ZPP, mednarodnih konvencijah, pravnih aktih EU

Pravila so določena tudi v ZPP, ki se lahko v določenih primerih pravila o krajevni pristojnosti uporabijo tudi za določanje MedP.

Razmerje med ZMZPP in ZPP glede pravil o MP

29. člen ZPP: ‘Sodišče RS je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z ME (mednarodnim elementom) izrecno določena z zakonom ali mednarodno pogodbo. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o MP za določeno vrsto spora, je sodišče RS pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti.’

S tem ZMZPP postane specialni predpis v razmerju do ZPP glede vprašanja MedP. Če bi bila na izpitu trditev da je ZMZPP splošni zakon za določanje MedP – drži, ker obstajajo bolj specialni zakoni npr. Pomorski zakonik, vendar pa je izjema v razmerju do ZPP, kjer ZMZPP postane do ZPP specialni akt in se ZPP subsidiarno uporabi.

46. – 69. člen ZPP – pravila o krajevni pristojnosti.

PRIMER:

52. člen ZPP in 55. člen ZMZPP

Tožnik iz SLO v SLO toži hrvaškega državljana zaradi povzročitve hude telesne poškodbe v prometni nesreči, ki se je zgodila na Hrvaškem. Tožnik svojo pristojnost utemelji na določbi 52. člena v zvezi z 29. členom ZPP.

52 ZPP:V primeru, da je nastala škoda zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, je pristojno

tudi sodišče, na območju katerega ima tožnik stalno ali začasno prebivališče.

55 ZMZPPV sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti je pristojno sodišče Republike

Slovenije tudi tedaj, če je bilo na območju Republike Slovenije storjeno škodno dejanje ali če je na ozemlju Republike Slovenije nastopila škodljiva posledica.

Če upoštevamo določbo 55. Člena ZMZPP slovensko sodišče ni pristojno. Če pa pogledamo 52. Člen pa vidimo, da bi lahko bilo ampak je ne uporabimo – NE, ker se lahko uporabi ZPP samo takrat če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o MP za

17


določeno vrsto spora- torej pogoj iz 29. člena ni izpolnjen.

Je pa možna pristojnost na podlagi tihe privolitve toženca. Je možna samo v primerih, ker bi bilo sicer mogoče promovirat slovensko sodišče.

KRITERIJI DOLOČANJA MP (MedP – mednarodne pristojnosti)

Nobena država ni določila MedP svojih sodišč za vse primere, ker države imajo določene zadržke – da se ne bi zgodilo, da bi nam druge države zavrnile naše odločbe. Pomembni so interesi držav – da sodijo njihova sodišča, ko bi hoteli obvarovati svoje subjekte…po drugi strani pa je pomembno mednarodno sodelovanje glede priznanja sodne odločbe v drugih državah. Pri določanju MedP v zakonodajah naj se doseže:

- Pravičnost, predvidljivost - določijo se takšni kriteriji, ki pomenijo intenzivno vez s tisto državo, katere sodišča bodo o določeni zadevi odločala in ravno pri tem trčimo na:

- Primerna v. neprimerna oz. prekomerna pristojnost (jih vse države ne upoštevajo)

Interesi, mednarodno sodelovanje

98. člen ZMZPP:Sodišče na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če je pristojnost tujega sodišča temeljila izključno na eni od naslednjih okoliščin:- Državljanstvu tožnika- Premoženju toženca v državi izdaje odločbe- Osebni vročitvi tožbe oz. drugega akta, s katerim se je začel postopek, tožencu.

Naša država smatra, da gre v takih primerih za prekomerno pristojnost in ne priznava sodne odločbe.

II. odst. 58. člena ZMZPP:

Če je na območju RS kakšno toženčevo premoženje, je sodišče RS pristojno tudi tedaj, kadar ima tožnik stalno prebivališče oziroma sedež v RS, če tožnik izkaže za verjetno, da bo iz tega premoženja mogoče izvršiti sodbo.

Torej tudi naše pravo pozna pristojnost na podlagi toženčevega premoženja (kot v Rusiji, Nemčiji) vendar z dodatkom pogojev.

KRITERIJI ZA PRESOJO PRISTOJNOSTI

- Stalno prebivališče- Sedež- Začasno prebivališče- Državljanstvo- Kraj izpolnitve v Sloveniji- Premoženje v Sloveniji- Podružnica v Sloveniji- Vodenje registra v Sloveniji- Prijavljena pravica industrijske lastnine v Sloveniji

18


- Stečajni postopek se vodi v Sloveniji- Kraj, kjer je nepremičnina….

Kriteriji so skoraj isti oz. podobni naveznim okoliščinam vendar so slednje namenjene uporabi prava, kriteriji pa mednarodni pristojnosti.

SISTEMI MP

- po prebivališču toženca

- po državljanstvu strank

- po temelju osebne vročitve vabila na sodišče v državi

VAJE:

Pravila o mednarodni pristojnosti niso pomembna za rešitev spora! NE drži, so pomembna, ker vsako sodišče bo pogledalo v svoja kolizijska pravila, da se ugotovi katero pravo se uporabi in ker so ta materialna pravila različna lahko pripelje do različnih rezultatov.

Pravila o mednarodni pristojnosti nam povedo, da je pristojno okrožno sodišče v Mariboru! Se strinjate? Ne, ker nam pravila povejo samo sodišče države.

V nekem sporu bi moralo odločati Okrožno sodišče v Mariboru. Namesto tega je odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Kršitev pravil o MP? Ne, gre za kršitev pravil o krajevni pristojnosti.

V sporih z ME slovenska sodišča vedno uporabljajo domače procesne določbe in spor rešujejo v skladu z domačim pravom. Da, ker so procesna pravila del javnega reda in je to tudi praktično. Od tega velja ena izjema v ZPP, in sicer določa, da lahko v določenih primerih slovenska sodišča neko dejanje, za katero zaprosijo tuja sodišča izvedejo v skladu s tujimi procesnimi določbami, če to ni v nasprotju z javnim redom. Glede drugega dela pa ni pravilna, ker lahko spor rešujejo v skladu s tujim pravom, na katerega odkazujejo kolizijska pravila.

PRIMER:Neka karibska država je nameravala v Ljubljani ustanoviti konzulat. Zato je pooblastila nekega posrednika A v Ljubljani, da poišče primerno stavbo. Posrednik A je našel primerno stavbo, v katero se je konzulat tudi vselil, pri čemer pa država ni plačala posredniku provizije za-to. Zaradi tega je posrednik terjal plačilo in tožil državo pred slovenskim sodiščem. Temu je konzulat ugovarjal, češ da gre za suvereno državo, ki uživa imuniteto slovenskega sodišča.

Ali ima prav?

Ali so lahko tuje države tožene pred našim sodiščem? Tukaj smo soočeni z vprašanjem imunitete. 28 člen ZPP – določa……

19


Moramo vedeti kakšna so pravila MP o imuniteti. Včasih je veljala teorija absolutne imunitete, ki je veljala da ima tuja država vedno imuniteto, sedaj pa velja relativne imuniteta, ki velja takrat ko država deluje oblastno – acta iure imperii. V tem primeru država ni ravnala oblastno ampak kot subjekt v civilno pravnih razmerjih.

VRSTE PRISTOJNOSTI

Neposredna (nam pove ali smo pristojni za odločanje o konkretni zadevi – v trenutku ko je tožba vložena) – pravila so določena v III. Poglavju ZMZPP) in posredna pristojnost (pojavi se kasneje, in sicer ob – pove nam ali bomo sprejeli pristojnost tujega sodišča, ki je izdalo odločbo in je ta odločba predmet priznanja in izvršitve v naši državi/ določeno v IV. Delu ZMZPP) Vprašanje na izpitu kaj pomeni neposredna ali posredna pristojnost – odg.: kriterij: procesni trenutek, v katerem se presoja pristojnost – Neposredna ob trenutku vložitve tožbe, pogledamo ZMZPP ali drug akt in pogledamo ali smo pristojni; posredna pa se pojavi kasneje ko naše sodišče odloča o priznanju tuje sodne odločbe – ali bomo sprejeli odločitev sodišča, ki je odločalo o zadevi (lahko se zgodi, da je bilo tuje sodišče pristojno in je odločali o zadevi, za katero ni bilo izključno pristojno na podlagi našega zakona in naše sodišče ne bo priznalo sodne odločbe – v IV. Delu zakona je določeno, da ne priznavamo in izvršujejo tistih sodnih odločb, ki so izdane v zadevah, za katere je določeno, da je naše sodišče izključno pristojno – PO URADNI DOLŽNOSTI

Izključna pristojnost (I. odst. 50 člena ZMZPP in primeri v drugih členih, npr. 64. Člen, 61. Člen itd.) – je zelo pomembna, ker je potrebno najprej preveriti, če ne gre za tako zadevo, kjer bi bila podana izključna pristojnost našega sodišča. Prav tako pa zaradi tega, ker je to razlog za nepriznanje sodne odločbe in stranke ne morejo prorogirati pristojnosti sodišča. Ni razlog za ugovor mednarodne litispendence. Pravila je potrebno razlagati/interpretirati ozko, ker je to izjema od splošne pristojnosti.

Izključena pristojnost (II. odst. 50. člena ZMZPP) – nasprotje izključni pristojnosti – Pristojnost sodišč Republike Slovenije je izključena, če obstoji med zadevo in neko tujo državo takšna zveza, ki bi bila v primeru, če bi obstajala med zadevo in Republiko Slovenijo, podlaga za izključno pristojnost sodišč Republike Slovenije, razen če zakon določa drugače. – to pomeni: imamo eno zadevo o sporu na nepremičnini, ki leži v RS – sodišče bo izključno pristojno, imamo pa drugo situacijo, kjer je tožba vložena pred slovenskim sodiščem, nepremičnina pa leži na Hrvaškem, kar pomeni, da je pristojnost slovenskega sodišča izključena, ker je med državo in zadevo takšna vez, ki bi, če bi obstajala med Slovenijo in to zadevo bila podlaga za izključno pristojnost sodišča RS. POMEMBNO (izpit): na kaj nas spominja izključena pristojnost? Na forum non conveniens – tega mi nimamo, vendar ga imajo druge – ameriška, sodišče je sicer pristojno, vendar obstaja tesnejša vez s sodiščem druge države. Vprašanje je bilo kaj je forum non conveniens in ali je v našem pravu kakšen podoben institut (podobnost se kaže v izključeni pristojnosti in pristojnost našega sodišča ne bi bila primerna, ker nimamo skoraj nobene zveze z zadevo).

Splošna pristojnost (actor sequitur forum rei) – I. odst. 48. člena ZMZPP – naše sodišče je pristojno, če ima toženec stalno prebivališče v RS, razen za tiste vrste sporov, za katere je določena izključna pristojnost, ki derogira splošno. Običajno je,

20


da ima toženec tam, kjer ima stalno prebivališče tudi premoženje in v takih primerih ne bo treba take odločbe priznati in izvrševati v tujini. Če bi slovensko sodišče izdalo odločbo v sporu z ME je to tudi podlaga za izvršbo, tukaj seveda ni priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe.

Subsidiarna pristojnost (II. odst. 48. člena ZMZPP) – se navezuje na splošno pristojnost in jo razširja - …..navezuje se na začasno bivališče v RS, če nima stalnega v nobeni državi.

Izbirna pristojnost: forum shopping (npr. 56. člen ZMZPP) – jih je ogromno v ZMZPP; vedno je slovensko sodišče pristojno, če ima bivališče v RS ter tudi tedaj, če ga nima in če je pogodbo bilo treba npr. izpolniti v RS; 74. člen tudi

Pristojnost na podlagi vzajemnosti – retorzijska pristojnost (51. člen ZMZPP) – gre za to, da mi ne moremo utemeljiti pristojnosti slovenskega sodišča na nobenem kriteriju, ki je določen v ZMZPP, lahko pa si ga izposodimo od tuje države, možno je samo v določenem primeru: imamo sodišče države X in tam je tožen državljan Y od državljana X. Zakon države X ima določbo, da je pristojno sodišče države X v primerih, kadar je tožnik državljan države X in takega kriterija naš ZMZPP ne pozna. Sedaj pa se pojavi pred slovenskim sodiščem pojavi toženi državljan države X in naše sodišče ne more utemeljiti pristojnosti na podlagi ZMZPP. V tem primeru pa si lahko izposodimo kriterij države X in ga uporabimo v tem primeru in na podlagi kriterija tuje države določimo pristojnost slovenskega sodišča. Tudi že bil primer na izpitu.

Nujna pristojnost (70. člen ZMZPP) - Sodišče Republike Slovenije je pristojno v sporih za razvezo zakonske zveze tudi tedaj, če je tožnik slovenski državljan, pravo države, katere sodišče bi bilo pristojno, pa ne pozna razveze zakonske zveze. - pride v poštev pri razvezi ZZ, ko je slovenski državljan zakonec in pravo države, katere sodišče je bilo pristojno ne pozna razveze (v EU je samo Malta), tvegamo pa da naše odločbe tam ne priznajo. Če bi naše sodišče odločalo o razvezi in bi to določbo bilo potrebno priznati na Malti, je priznanje le-te odvisno od pravil, ki se bodo uporabila. Če bi se uporabila BU II BIS bi se morala priznati. Če bi se uporabili njihovi nacionalni predpisi pa se ne bi priznala.

Prorogirana pristojnost – prorogatio fori (52. člen ZMZPP) – v knjigi od GEČ je več napisano, zato si to preberite.

- Konkretno podlago te pristojnosti postavijo stranke same

Pogoji za dogovor tujega sodišča- Vsaj ena tuj državljan ali pravna oseba s sedežem v tujini in- Ne gre za izključno pristojnost slov. sodišča in- Ne gre za spore iz razmerij s potrošniki i zavarovalnih razmerij, če ima potrošnik oz. zavarovanec, ki je fizična oseba, stalno prebivališče v RS in- Ne gre za zakonske spore, paternitetne spore…

ZMZPP vsebuje tudi določbe o dogovoru o pristojnosti domačega sodišča- Vsaj ena stranka mora biti državljan RS ali pravna oseba s sedežem v RS

21


- Ne gre za zakonske spore, paternitetne spore…

Ali neveljavnost pogodbe med strankama vpliva tudi na prorogacijsko klavzulo?

Dogovor strank mora biti veljaven tako po pravilih prorogiranega kot tudi derogiranega sodišča

PISNA OBLIKA

Pristojnost na podlagi tihe privolitve – submissio (53. člen ZMZPP)

Možna v primerih, kjer je sicer dopusten dogovor o pristojnosti sodišča RS

Temelji na privolitvi toženca – vložitev odgovora na tožbo oz. se spusti v obravnavanje glavne stvari, ne da ugovarja pristojnost

Stranki molče pristaneta, da sodi določeno sodišče

Možnost spremembe izrecne prorogacije? – 18. člen ZPP: če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče RS, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno……, razen v primerih, ko je pristojnost sodišča RS odvisna od privolitve tožene stranke, ona pa je v to privolila. – tožba se zavrže šele, ko se preizkusi tiha privolitev!

PRIMER:Oseba A (hrvaški državljan; stalno prebivališče v Zagrebu) je v pretepu pred diskoteko v Zagrebu hudo telesno poškodovala osebo B, slovenskega državljana s stalnim prebivališčem v Sloveniji. B se je najprej zdravil v bolnišnici v Zagrebu, nato pa še v Avstriji. Ko se je vrnil iz bolnišnice v Avstriji, je doma še vedno trpel hude bolečine kot posledice hude telesne poškodbe. Kasneje je vložil tožbo pred slovenskim sodiščem in od osebe A zahteval povračilo premoženjske in nepremoženjske škode.

Je naše sodišče pristojno?

REŠEVANJE PRIMERA

1. korak: ali gre za civilno zasebno pravno zadevo z ME 2. korak: za kakšno vrsto spora gre - Gre za nepogodbeno odškodninsko obveznost,3. korak: ali gre za tak spor, kjer bi bila podana izključna pristojnost ali izključena

pristojnost (v našem primeru ne gre za splošno)

4. korak: ugotovimo za kakšno pristojnost gre: ali gre za splošno in če nismo iščemo dalje; ali gre za izbirno (našli smo v ZMZPP določbo o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - 55. člen) – NE in mora naše sodišče zavreči tožbo oz. se bo izreklo za nepristojno.

(1) V sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti je pristojno sodišče Republike Slovenije tudi tedaj, če je bilo na območju Republike Slovenije storjeno škodno dejanje ali če je na ozemlju Republike Slovenije nastopila škodljiva posledica.

22


(pride v poštev pri distančnih deliktih – imamo državo A, kjer je družba spustila strup v reko in v neki drugi državi je nastala posledica – kmetje bi radi vložili tožbo, ker jim je voda uničila pridelek. Imajo možnost, da tožbo vložijo v državi A (kjer je kraj kjer je storilec deloval) oz. v svoji državi (kjer je nastala škodljiva posledica). Kraj kjer je storilec deloval je Hrvaška kot tudi kjer je nastala škodljiva posledica (neposredna), torej ne pride v poštev izbirna pristojnost.

Naše sodišče bi lahko bilo pristojno na podlagi tihe odobritve. Naše sodišče bi se izreklo bi se za nepristojno, če bi toženec dal ugovor na pristojnost Sodišča in naše sodišče bi se izreklo za nepristojno. Ko sodišče ugotovi, da je nepristojno počaka ali bo toženec privolil v pristojnost in če ne bo se bo izreklo za nepristojno.

PRIMER:

Imamo spor med hrvaškim tožnikom (družba s sedežem v Zagrebu) in slovenskim tožencem (oseba s stalnim prebivališčem v Mariboru) glede kršitve avtorske pravice. V skladu z določbo 48. člena ZMZPP je hrvaška družba marca 2002 vložila tožbo zoper slovenskega toženca pred sodiščem v Mariboru. Lahko sodišče odloči, da nima krajevne pristojnosti, ker je po predpisih o krajevni pristojnosti za spore iz pravic intelektualne lastnine izključno pristojno sodišče v Ljubljani?

Imamo CP razmerje z ME, gre za kršitev avtorske pravice, 48. člena – splošna pristojnost, ali gre za MedP slovenskega sodišča – DA; Sodišče lahko to naredi, ker je krajevno izključno pristojno sodišče v Ljubljani. Pravila o mednarodni pristojnosti nam povedo ali so slovenska sodišča pristojna (katerokoli, čeprav je nakazano na Maribor), potem se konkretno pristojno sodišče določa na podlagi pravil o notranji pristojnosti, ki določajo izključno pristojnost.

TRDITEV:Če sodišče ne ugotavlja, ali je lahko za reševanje mednarodnega spora pristojno po določbah ZPP, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti

Najprej je najbolje, da se vprašamo kakšen je problem, kaj želi od nas izvedeti. V določenih primerih se lahko pravila o krajevni pristojnosti uporabljajo za določitev mednarodne pristojnosti in je v tem delu ZMZPP specialnejši predpis v odnosu do ZPP. Treba je začeti, da so pravila o MedP določena v ZMZPP in drugih. Da pa se lahko tudi pravila o krajevnih pristojnostih uporabljajo za določitev MedP – podlaga je 29. člen ZMZPP – kadar za posamezno vrsto spora ZMZPP ne določa ničesar moramo uporabiti določbe ZPP. Če sodišče ni preverilo ali je mednarodno pristojno po ZPP je to bistvena kršitev pravdnega postopka.

PRIMER:

Oseba A s stalnim prebivališčem v Sloveniji je prodala osebi B s stalnim prebivališčem na Hrvaškem hišo in del zemlje, ki se je nahajalo v Sloveniji. Isti dan je kupec plačal 10% dogovorjene cene, po dogovoru pa je bilo treba preostali del kupnine plačati najkasneje v štirih mesecih po sklenitvi pogodbe. Ker se to ni zgodilo, je prodajalec od kupca v skladu s

23


pogodbo zahteval odškodnino.

Zanima ga, ali je v tem primeru slovensko sodišče izključno pristojno. Ne, lahko pa je pristojno po kakšne drugem pravilu o pristojnosti.

Imamo spor v zvezi z nepremičnino, zato bodimo pozorni ali gre za izključno pristojnost. Če beremo 64. člen ZMZPP - 64. člen

(1) Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, v sporih zaradi motenja posesti nepremičnine ter v sporih iz zakupa ali najema nepremičnine, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije. (to pomeni, da je izključna pristojnost v primerih, ko je nepremičnina na območju RS in gre za spor o stvarnih pravicah)

(2) Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno tudi tedaj, kadar se o pravicah na nepremičninah odloča v nepravdnem postopku.

Ali gre v našem primeru za spor o stvarnih pravicah? Ne, gre za navadno obligacijo, torej ni izključne pristojnosti. Kaj pa če bi šlo za izročitev ZK dovolila – tudi ne.

Kaj bi še lahko vplivalo na končno odločitev o tem ali je slovensko sodišče med. pristojno poleg kriterijev, ki smo jih našteli?

Litispendenca, atrakcija pristojnosti (pomeni pristojnost koneksne zadeve – okoliščina, da pred

slovenskim sodiščem že poteka pravda v zadevi ima za posledico, da bo to sodišče pristojno tudi za druge zadeve, ki so tesno povezane s prvo pravdo - gre za razširitev pristojnosti – čeprav ne bi bili pristojni, če bi bila druga zadeva sama; urejena je v ZMZPP 49. člen - splošno pravilo, 76, 81...; urejena pa je tudi v ZPP in subsidiarno lahko uporabimo pravila, ko ZMZPP ničesar ne določajo; katere so te določbe, ki jih lahko uporabimo? Čisto vseh ne moremo uporabiti za spore z ME, ampak samo tista, kjer dejansko gre za izjemno tesno povezavo s primeri – v knjigi LUKIČEVE so naštete vse atrakcije iz ZPP, ki se lahko uporabijo za spore z ME;

49. člen

(1) Če je z isto tožbo toženih več tožencev, ki so v pravni skupnosti ali katerih obveznosti se opirajo na isto pravno in dejansko podlago, je sodišče Republike Slovenije pristojno tudi, kadar ima eden izmed tožencev stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji. (če imamo eno zadevo, za katero smo mi pristojni smo v vseh ostalih koneksnih zadevah tudi pristojni – solastniki, družbeniki)

(2) Če sta z isto tožbo tožena glavni dolžnik in porok, je sodišče Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je pristojno za tožbo proti glavnemu dolžniku.

(3) Sodišče Republike Slovenije je pristojno tudi za nasprotno tožbo, če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom. (kdaj lahko vložimo nasprotno tožbo – kadar je v zvezi s tožbenim zahtevkom (ZMZPP+ZPP), v primeru pobota (ZPP), kadar gre za prejudicialno vprašanje (ZPP) – ali lahko še druga dva primera nasprotne tožbe uporabimo ZPP – NE, obstaja pa tudi drugo stališče v teoriji, ki pravi, da se lahko uporabi,

24


ne za primer pobotanja ampak za prejudicialno vprašanje, ker je tesno povezano s tožbenim zahtevkom).

perpetuacija pristojnosti-ustalitev

Ko imamo opravka z razmerji z Med. Elementom so ta pravila glede teh okoliščin drugačna kot navadno.

Naše sodišče odloča o stečaju našega podjetja. Medtem tuji tožnik prične spor zoper stečajnega dolžnika v tujini. Od spora bo odvisno ali bo upnikova terjatev priznana. Ali lahko spor pritegnemo k našemu sodišču? Ali lahko tuj tožnik vloži tožbo pred našim sodiščem? 63 člen ZMZPP

63. člen(1) Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za dovolitev in opravo izvršbe, če

se ta opravlja na območju Republike Slovenije.(2) Določba prvega odstavka tega člena se nanaša tudi na spore med izvršilnim in

stečajnim postopkom, če se ta postopek vodi pred sodiščem Republike Slovenije.

Če je naš spor med stečajnim postopkom (kadar je stečajni postopek sine quad non) kar pomeni, da moramo spor pritegniti k nam. V našem primeru ni tako in tako atrakcije pristojnosti ni. Gre za spor – terjatev, ki obstaja in bi se odločalo o njej tudi, če tega postopka ne bi bilo. Stečajni postopek ni bil sine quad non za nastanek terjatve.

A toži B, a C misli, daje predmet njegov, ali se lahko pridruži pravdi, ki že teče. Glavna intervencija – ZMZPP ne določa atrakcije oz. o tem nič ne govori. Ali lahko uporabimo določila ZPP. DA, ker gre za tesno povezavo med osebami.

A toži B-ja, ker mu je dolžan znesek po pogodbi. Pristojnost utemelji na izpolnitvenem kraju, ki je v RS. Hkrati ima še dva zahtevka tudi iz druge pogodbe in enega iz odškodninskega pravnega razmerja. K tožbi doda še ta dva zahtevka. Ali je to sodišče pristojno tudi za te zahtevke? Gre za kumulacijo zahtevkov – ZMZPP nima določbe o tem, uporabi pa se lahko samo objektivna kumulacija (ista pravna in dejanska podlaga) in ker tega ni, ni atrakcije pristojnosti.

Ali je pristojnost po koneksiteti pri nas izbirna? - ali to pomeni da moramo vložiti pri nas ali lahko tudi na drugem pristojnem sodišču – NE lahko tudi drugje, torej je izbirna.

Obstaja pa izjema, kadar naš zakon to določa (če naše sodišče vodi stečajni postopek potem je naše sodišče izključno pristojno za te spore). Primer je II. Odstavek 63. člena (2) Določba prvega odstavka tega člena se nanaša tudi na spore med izvršilnim in stečajnim postopkom, če se ta postopek vodi pred sodiščem Republike Slovenije

Kako je z izključno pristojnostjo in atrakcijo? Za 1. zahtevek je pristojno slovensko sodišče, 2 zahtevek pa je povezan in je pristojnost našega sodišča izključena. Prednost ima izključna pristojnost.

LITISPENDENCA

25


Pravilo, da ni mogoče voditi pravde o istem zahtevku med istima strankama pred več sodišči.

Razlogi ZA:- ekonomičnost

nasprotujoče se odločitve

Na področju MZP pa je razlog proti uveljavitvi litispendence. Imamo primer, ko hrvaško sodišče odloča o X zadevi, prav tako pa naše sodišče odloča o isti zadevi. Če upoštevamo litispendenco, našo sodišče o zadevi ne odloča, ker je prej začelo hrvaško. Mi ne vemo ali bo odločba hrvaškega sodišča priznana in to je razlog proti na področju MZP. Če bi imeli v Sloveniji dve isti odločbo oz. odločbi dveh sodišč, bi se avtomatično odločbi izključujeta. Če pravda že poteka pred prvim sodiščem to pomeni, da obstaja taka odločba, ki bo imela učinek na celotni RS. Na področju MZP pa začetek pred enim sodiščem še ne pomeni, da bo nastala odločba, ki bo imela učinek tudi v drugi državi, ker bo morala ta odločba iti čez postopke priznanja in izvršitve in ne vemo ali bo to prestala oz. ali bo imela učinek v drugi državi ali ne. Ne glede na to kako močan je ta argument proti litispendenci pa je na področju MZP prav tako urejena, vendar drugače kot v ZPP.

88. člen Sodišče Republike Slovenije na zahtevo stranke prekine postopek, kadar teče pred tujim sodiščem postopek v isti zadevi in med istima strankama (kje je razlika med ZMZPP in ZPP – po ZPP bo po uradni dolžnosti pazilo na litispendenco; po ZMZPP se prekine postopek (da varuje roke, ker lahko drugje traja postopek tako dolgo, da bi na koncu pri nas zadeva zastarala, sodišče pa bi izdalo odločbo, ki jo pri nas ne bi mogli priznat), po ZPP zavrže tožbo;):

če je bila tožba v pravdi, ki teče v tujini, prej vročena tožencu kot tožba v pravdi, ki teče v Republiki Sloveniji; oziroma če se je nepravdni postopek v tujini začel prej kot v Republiki Sloveniji; (začetek pravde je ob vročitvi tožbe tožencu)

če je verjetno, da bo tujo odločbo mogoče priznati v Republiki Sloveniji; če obstaja vzajemnost. (če tudi oni upoštevajo litispendenco)

Žena vloži tožbo zoper moža za razvezo pred nemškim sodiščem, mož pa pred slovenskim. Obe sodišči sta pristojni in bodo morali paziti na litispendenco, samo če ena stranka ugovarja.

Če slovensko sodišče ugotovi, da je izključno pristojno ne bo končalo postopka ampak ga bo nadaljevalo.

Ali je pravilna naslednja trditev:

“Zaradi obstoja pravila o litispendenci ni mogoče, da o isti zadevi med istimi strankami odločajo sodišča v več državah.“- izhajamo iz 88.člena ZMZPPNE – če stranka ne zahteva prekinitve postopkaNE – če ni vzajemnostiNE - če bi bilo naše sodišče izključno sodišče in če bi obstajali kakšni drugi razlogi, da ne bomo upoštevali tuje sodne odločba

26


PRIMER

Naše sodišče odloča o nekem zahtevku. Istočasno je prav tako pred našim sodiščem vložen predlog za priznanje tuje sodne odločbe v isti zadevi.

Kaj naj stori naše sodišče, ki odloča o priznanju take odločbe?

Izhajamo iz 4. dela ZMZPP – kaj naj ima prednost ali pravnomočnost ali da o neki zadevi odloča slovensko sodišče – naš zakonodajalec je dal prednost našemu sodišču – 99. člen -

Sodišče počaka s priznanjem tuje sodne odločbe, če pred sodiščem Republike Slovenije teče prej začeta pravda v isti pravni zadevi in med istima strankama, dokler ni ta pravda pravnomočno končana.

Sodišče počaka dokler o tej zadevi ne odloči slovensko sodišče ampak to pride v poštev samo takrat kadar se je pravda v RS začela prej kot v tujini. Če temu ni tako bo slovensko sodišče priznalo tujo sodno odločbo.

Ko bo pravnomočna v Sloveniji bodo rekli, da ne bodo priznali tuje sodne odločbe in na podlagi 99. člena 99/I.

Tuja sodna odločba se ne prizna, če je sodišče ali drug organ Republike Slovenije v isti zadevi izdal pravnomočno odločbo ali če je bila v Republiki Sloveniji priznana kakšna druga tuja sodna odločba, ki je bila izdana v isti zadevi.

27


TOŽNIŠKA VARŠČINA

Na izpitu se večkrat pojavi vprašanje glede tožniške varščine. Za pravila obstajajo različni pravni akti. Izhajamo iz tega, da lahko tuje osebe lahko tožijo tuje pravne in fizične osebe ter, da tista stranka, ki izgubi nosi stroške postopka. Zakonodajalec je želel uvesti varovalko za primere, ko bi kakšne osebe vlagale tožbe iz objestnosti, zaradi tega se je poslužil tožniške varščine. Lahko se zgodi, da toženec, ki v pravdi zmaga in ima v rokah odločbo o stroških pa tožnik stroškov ne želi plačati. Kaj mora narediti Toženec (tuji državljan), ki je zmagal v pravdi in mu tožnik noče plačati? Moral bo zahtevati priznanje in izvršitev sodne odločbe v tujini in zaradi tega je v slabšem položaju. Da se to ne bi zgodilo je uvedena tožniška varščina- varuje tožence pred tujimi tožniki, ki ne plačajo stroškov, ko izgubijo v pravdi. Do stroškov torej pride brez problema, ne pa da bi moral zahtevati priznanje in izvršitev sodne odločbe o stroških v državi, kjer ima tožnik premoženje, Zahteva se lahko v primeru:

če je tožnik tuj državljan če je oseba brez državljanstva in nima prebivališča v RS

Sodišče je ne bo odredilo po uradni dolžnosti ampak se mora zahtevati, torej samo na zahtevo stranke.

Kdaj se ne more zahtevati (ZMZPP 90-92. člen – taksativno našteti):

90. člen

(1) Kadar začne tuj državljan ali oseba brez državljanstva, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pravdo pred sodiščem Republike Slovenije, mora dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške.

(2) Toženec mora zahtevo iz prvega odstavka tega člena uveljaviti najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni bilo, pa na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, oziroma brž ko izve, da so podani pogoji, da lahko zahteva varščino.

(3) Varščina za pravdne stroške se daje v gotovini, sodišče pa lahko dovoli varščino tudi v drugi primerni obliki.

91. člen

(1) Toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške:1. če v državi, katere državljan je tožnik, državljani Republike Slovenije niso dolžni dajati varščine;2. če uživa tožnik v Republiki Sloveniji pravico pribežališča;

3. če se tožbeni zahtevek nanaša na tožnikove terjatve iz njegovega delovnega razmerja v Republiki Sloveniji;

4.če gre za zakonski spor ali za spor o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ali spor o zakonitem preživljanju;

5. če gre za menično ali čekovno tožbo, za nasprotno tožbo ali tožbo za izdajo

28


plačilnega naloga.

(2) Če nastane dvom o tem, ali so državljani Republike Slovenije po 1. točki prvega odstavka tega člena dolžni dati varščino v državi, katere državljan je tožnik, da pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje.

92. člen

(1) V sklepu, s katerim ugodi zahtevi za varščino za pravdne stroške, določi sodišče znesek varščine in rok, v katerem se mora dati, ter tožnika opozori na posledice, ki jih določa zakon, če ne dokaže, da je dal varščino v določenem roku.

(2) Če tožnik ne dokaže, da je dal v določenem roku varščino za pravdne stroške, se šteje, da je umaknil tožbo oziroma da je umaknil pravno sredstvo, če je toženec zahteval varščino šele v postopku o pravnem sredstvu.

(3) Toženec, ki je pravočasno zahteval, naj mu da tožnik varščino za pravdne stroške, ni dolžan nadaljevati postopka o glavni stvari, dokler sodišče pravnomočno ne odloči o njegovi zahtevi, če zahtevi ugodi, pa vse dotlej, dokler tožnik ne položi varščine.

(4) Če sodišče zavrne zahtevo za varščino za pravdne stroške, lahko odloči, da se nadaljuje postopek, še preden postane sklep o zavrnitvi pravnomočen.

Sodišče določi varščino s sklepom.

Pomembni sta naslednji vprašanji:1. Ali lahko varščino zahteva tuj državljan, ki se pojavi v vlogi toženca?

Da, saj bo imel enako težavo kot slovenski državljan glede priznanja tuje sodne odločbe. Hrvaški drž., ki ga toži Srb lahko zahteva. Važno je da je toženec tisti, ki zahteva tožniško varščino ne glede na njegovo državljanstvo.

2. Ali se lahko zahteva TV, ko se v vlogi tožnika pojavi tuja pravna oseba?

Če prečitamo določbo 90. člena ZMZPP, določa fizične osebe in ali bi bilo smiselno, da se lahko zahteva samo zoper fizične? Ne, saj lahko tudi pravna oseba noče plačati.

Lahko se zahteva zaradi izenačenosti fizičnih in pravnih oseb.

PRIMER

Toženec je pred slovenskim sodiščem zahteval tožniško varščino zoper tožnika (državljana EU).Je upravičen do tega?

PDEU je tukaj pomembno – prepoved diskriminacije. Slovenski državljan zoper državljana EU ne more zahtevati varščine, zaradi 18. člena PDEU.

Haaška konvencija o civilnem sodnem postopku (vsebuje pravila o tožniški varščini)

29


17.člen:

Državljanom ene od držav članic, ki imajo stalno prebivališče ali bivališče v eni od držav in se pojavijo pred sodišči katere druge od držav pogodbenic kot tožniki ali intervenienti, se ne sme naložiti plačilo varščine, bodisi zato, ker so tujci bodisi zato, ker v tej državi nimajo stalnega prebivališča ali bivališča.

18.člen:

Odločbe o plačilu stroškov postanejo zoper tožnika, ki je oproščen varščine na podlagi te določbe, brezplačno izvršljive v vsaki drugi državi pogodbenici.19. člen:- Odločbe, ki se nanašajo na stroške postopka, se bodo izvršile brez zaslišanja strank….- Omejitve pri odločanju o zahtevi za izvršbo

Toženci ne morejo zahtevati varščine med tožniki državljanov države, ki je podpisnica Haaške konvencije. S tem bo toženec v slabem položaju, saj bo moral zahtevati priznanje sodne odločbe o priznanju in izvršitve stroškov in je bila zaradi tega poenostavljeno to priznanje. Torej sprva omejuje zahtevati tožniško varščino, po drugi strani pa poenostavlja postopke priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe. Bil je primer trditve na izpitu: Haaška konvencija ukinja tožniško varščino – med podpisnicami je to dejansko res, ampak potem na nek način nudi tožencu določeno varstvo, s tem da poenostavlja pravila o priznanju in izvršitvi tuje sodne odločbe.

Paziti moramo na tri situacije: če jo zahteva državljan države članice EU (je ni) ko imamo tožnika, ki je iz države podpisnice Haaške konvencije ko je tožnik oseba, ki ni državljan države članice EU niti ko ni državljan države

podpisnice Haaške – uporabi se 90-92 člen ZMZPP

30


BRUSELJSKA UREDBA - BU

Kot smo že rekli se je del, kjer so sprejemali konvencije preselil v del sekundarnega prava EU, sprejemati so se pričele uredbe. Podlaga je 81 člen PDEU, prejšnji 65 PES. Ta določba posega na vsa centralna področja MZP, civilne zadeve, ki imajo čezmejne indikacije. Bilo je tudi vprašanje na izpitu: organi EU ne morejo sprejemati kakršnih koli ukrepov na področju uporabe prava. NI pravilna, ker imamo akte glede uporabe prava.

EU je omejena, in sicer se sprejemajo akti, če je to potrebno za normalno delovanje notranjega trga, kar pa se liberalno razlaga. Uredba, ki ureja z razvezo zakonske zveze itd. ni neposredno povezana z notranjim trgom pa kljub temu je bila sprejeta – je posredno, kar je dovolj, da EU sprejme določene ukrepe BU II BIS.

Načelo subsidiarnosti – je kriterij za razdelitev pristojnosti na eni strani držav članic in na drugi organov EU – ukrepe sprejmejo tisti organi, za katere se smatra, da bodo bolje uredili neko področje. Smatra se, da na področju MZP sprejmejo organi EU boljše ukrepe oz. bolj funkcionalne.

Določeno je, da se z ukrepi na področju MZP skuša doseči združljivost predpisov. Cilj je poenotenje pravil, ki jih uporabljajo države članice EU na področju MZP. Popolnega poenotenja ne more biti, zaradi tega ker obstajajo splošna vprašanja ZP – javni red. Vsaka država zase predpiše kaj sodi v javni red. Če sodi nekaj v javni red pomeni, da tujega prava ne bomo uporabili, če nasprotujejo javnemu redu.

Ali je ureditev uredb boljša kot je bila ureditev v obliki konvencij? Bolj učinkovita je uredba (veljajo neposredno), ker morajo konvencije ratificirati. Razlika je tudi v tem, da veljajo uredbe za vse članice EU, konvencije začnejo veljati po določenem številu ratifikacij in se s tem veljavnost konvencije odmika. .

31


PRAVILA O MED. PRISTOJNOSTI PO BRUSELJSKI UREDBI I (44/2001)

Naslednica Bruseljske konvencije – obstajajo velike podobnosti kot tudi določene razlike. Ogromno prakse sodišča EU je nastalo v zvezi z Bruseljsko konvencijo. Ali se te odločbe lahko uporabljajo tudi za interpretacijo Bruseljske uredbe I. Sodišče EU je reklo, da tam kjer so določbe enake oz. podoben se lahko uporabljajo.

Amsterdamska pogodba (prehod urejanja iz konvencijske ravni na raven sekundarnih pravnih aktov)

Dvojni instrument – ker ureja tako pravila o MedP kot tudi pravila o priznanju in izvrševanju tujih sodnih odločb.

Ukvarjali se bomo z vprašanjem kdaj uporabiti pravila o MedP po BU I, kar ni isto kot uporabiti pravila o priznanju in izvrševanju odločb (na drugem predavanju), kot so urejena v BU I.

Pravila interpretacije

Pravilo enake in enotne interpretacije – vse države imajo glede teme enaka pravila, zakaj je pomembno enotno interpretiranje – nimajo pomena, če bi se drugače razlagale.

PRIMER: Francoski prodajalec proda napravo angleškemu kupcu in jo proda naprej drugemu angleškemu kupcu. Sedaj se zgodi da drugi angleški kupec želi vložiti zoper Francoza, ker je nekaj narobe z napravo. Po angleškem je to nepogodbeno razmerje, po francoskem je to razmerje pogodbeno – kako ta pravila interpretiramo, saj je od tega odvisno ali bo določeno sodišče mednarodno pristojno. Ne more biti odgovor, da je pogodbena če je vložena pred Francoskim in nepogodbena, če je pred angleškim. Kako dosežemo, da bodo vse članice EU enotno interpretirala posamezna pravila o BU I? Nacionalna sodišča članic pošiljajo predhodna vprašanja sodišče EU in reko teh pridobivamo interpretacijo določil BU I. Torej je interpretacija sodišča EU pomembna. Drug način pa je z avtonomno razlago.

Pravilo avtonomne razlage – pomeni, da jih moramo razlagati s ciljem in namenom pravnega predpisa, ki jih določa. BU I ima številne institute, ki se razlagajo evroavtonomno. Sodišče, ko je soočeno s temi pojmi ne sme razlagati po nacionalnem pravu.

Pravilo minimuma nasprotujočih odločitev – EU teži k avtomatičnemu priznavanju sodnih odločb drugih držav in zaradi tega je zelo pomembno, da se spravi na minimum nasprotujoče si odločbe – pravilo o litispendenci je potrebno interpretirati zelo široko, da se izognemo tem nasprotujočim odločitvam; sodišče, ki je drugo bo moralo prekiniti postopek;

PRIMER:

Oseba A (državljan Makedonije) s stalnim prebivališčem v Skopju je marca 2006 vložila tožbo na plačilo kupnine iz naslova prodajne pogodbe (predmet te pogodbe so bili računalniki, ki jih je kupec prejel) zoper osebo B (slovenskega državljana) s stalnim prebivališčem v Mariboru. Tožba je bila vložena pred sodiščem v Mariboru.

32


Se v danem primeru za določitev mednarodne pristojnosti uporabi ZMZPP ali Bruseljska uredba o pristojnosti ter priznanju in izvršitvi v civilnih in gospodarskih zadevah (BU I)?

Pri odgovoru upoštevajte: Personalni kriterij uporabe BU I Časovni kriterij uporabe Materialni kriterij uporabe Druge relevantne kriterije

Poiščite relevantne odgovore v BU I in jih obrazložite s pomočjo relevantnih pravnih pravil!

Opomba: pri tem nas ne zanima, ali je po pravilih BU I dejansko podana pristojnost slovenskega sodišča!

Najprej ugotovimo ali so podani vsi pogoji za uporabo aktov EU o mednarodni pristojnosti – BU I. Vidimo, da gre za navadno civilno zadevo in bi se lahko uporabila BU I.Nato preverimo pogoje oz. kriterije za uporabo BU I, če ugotovimo, da se ne se bodo uporabila pravila bodisi mednarodne konvencije bodisi specialnega akta in nato ZMZPP-ja.Če bi bil tak odgovor na izpitu bi to prineslo 6 točk.

1. Pogoj, ki mora biti določen, da sploh uporabimo pravila o MedP po BU I je personalni kriterij – toženec mora imeti stalno prebivališče v EU (ni pomembno ostalo); če ima toženec stalno prebivališče v EU se uporabi BU I člen 4 (ima izjeme – da se bo v določenih primerih čeprav toženec ne bo imel stalnega prebivališča v EU. Štelo kot da ga ima (podružnica, poslovna enota in je spor nastal v zvezi s poslovanjem te enoto), druga izjema je izključna pristojnost sodišča v državi članici EU – spor o veljavnosti nekega patenta, ki je registriran v Nemčiji, pristojno nemško, tretja izjema je da stranke prorogirajo sodišče v državi EU).

2. Pogoj je časovni kriterij: se nanaša na čas uporabe BU I (za Slovenijo je relevanten datum 01.05.2004, 01.03.2002 za EU (razen Dansko), 01.01.2007 Bolgarija, Romunija in 01.07.2007 – Danska). Datum vložitve tožbe je pomemben torej, če je bil v Sloveniji pred 01.05.2004 se ne uporabi. Za MedP je pomembna čas vložitve tožbe, za uporabo prava pa čas sklenitve pogodbe ali škodnega dogodka.

3. Pogoj je materialni kriterij uporabe – 1. Člen – pomeni, za katere zadeve se uporabi – v civilnih in gospodarskih zadevah, vendar ne vse – izključene so taksativno naštete oz. tiste, ki so navedene v drugih uredbah. Torej je potrebno ugotoviti za kakšno civilno gospodarsko zadevo gre, saj so lahko izključene. Ali se te izključitve lahko uporabijo samo takrat, kadar se o postopku pojavijo kot glavno vprašanje ali tudi ko se pojavi kot predhodno vprašanje? Npr. zakonec zahteva preživnino od drugega, drugi pa se brani s tem, da poroka sploh ni bila veljavna. Preživnina pada v domet BU I, zakonska zadeva pa ne. Izključitve se nanašajo samo na tiste primere, ko se pojavijo kot glavno vprašanje. V tem našem primeru se bi uporabila BU I, ker gre za preživnino kot glavno vprašanje.

33


Pojavi se vprašanje ali gre za civilno ali gospodarsko razmerje ko gre za razmerje med osebama javnega in zasebnega prava. Splošno pravilo: ko javna oseba deluje oblastno ne gre za civilno gospodarsko zadevo. Torej bomo morali ugotoviti ali oseba javnega prava deluje oblastno. Kako to določimo? Opremo se na pravila nacionalnega prava, ki so podlaga za vložitev take tožbe.

PRIMER (glede materialnega kriterija):

G. Baten in ga. Kil sta se razvezala maja 1987 pred belgijskim sodiščem. Pred razvezo sta se dogovorila, da ne bosta plačevala preživnine drug za drugega, da pa bo g. Baten mesečno plačeval določen znesek za preživljanje njunega mladoletnega otroka. Ga. Kil in njen mladoletni otrok sta se naselila v občini Steenbergen na Nizozemskem. Ta jima je dodelila podporo s smislu socialne pomoči po njihovi zakonodaji, po kateri velja sistem socialne pomoči za osebe, ki prebivajo na Nizozemskem brez sredstev.

Kasneje je občina na podlagi nizozemskega Zakona o splošni pomoči za izplačan znesek zahtevala povračilo od g. Batena. Ker g. Baten ni želel plačati, je vložila tožbo pred nizozemskim sodiščem.

Členi iz Zakona o splošni pomoči:93. členStroške pomoči, do zneska preživninske obveznosti po civilnem zakonu, povrne

oseba: ki ne živi z družino in ne izpolnjuje ali pa v celoti ne izpolnjuje svoje preživninske obveznosti do zakonca ali mladoletnega otroka… ki ne izpolnjuje ali pa v celoti ne izpolnjuje preživninske obveznosti po razvezi………………………………………………

94. člen:Sporazum, s katerim se zakonca dogovorita, da po razvezi ne bosta imela nobene medsebojne preživninske obveznosti ali pa ta bo ta obveznost omejena na določen znesek, ne vpliva na povračilo in prav tako nima nobenega vpliva na določitev zneska, ki je predmet povračila.

Pogledamo kakšna so pravila nacionalnega prava, ki so podlaga za vložitev tožbe. Pravila nizozemskega prava so tista, ki povedo kdo plača preživnino. 94. Člen omogoča, da javni organ ignorira sporazum, ki je bil sklenjen med strankama. Vmes poseže občina, ki je ponudila pomoč, in od njega zahteva povračilo tega kar je plačala, in ker lahko zahteva ne glede na sporazum strank taka zadeva ne more biti civilna in gospodarska zadeva. Sodišče je zaključilo, da to ni civilna in gospodarska zadeva, ker občina deluje oblastno.

4. Drugi relevantni kriteriji – geografski – BU I se uporabi, ko je tožba vložena pred sodišči članice EU

5. Razmerje z mednarodnim elementom

6. Obstoj mednarodnih konvencij ali aktov EU – če obstaja specialnejši akt EU se uporabi ta akt in ne BU I – znamke EU; razmerje do mednarodnih konvencij - v 69. Členu so omenjene konvencije, ki nimajo prednosti pred BU I – to so mednarodne konvencije, ki jih med sabo sklepajo države članice EU; imamo pa konvencije, ki imajo prednost pred BU I. Npr. na izpitu ne bo primera takega, da

34


bomo morali vedeti, katere imajo prednost itd.

Analizo ali se uporabi BU I je potrebno napisati. Na kratko je potrebno poleg napisati:1. Personalni kriterij – toženec mora imeti stalno prebivališče v EU, razen izjem2. Časovni kriterij – tožba mora biti vložena po 01.05.2004

Na izpitu ni potrebno pisati členov itd., ker je premalo časa.

Oseba A s stalnim prebivališčem v Sloveniji je tožena pred slovenskim sodiščem zaradi neizpolnitve pogodbe, ki jo je sklenila z osebo B, ki ima stalno prebivališče v Nemčiji.S katerim kriterijem se bomo ukvarjali? Ali je izpolnjen personalni kriterij? Da, ker ima toženec stalno prebivališče v državi EU. Za dokončno ugotovitev ali se uporabi BU I ali en pa bi mogli preveriti še ostale kriterije.

Oseba A (hrvaški državljan) s stalnim prebivališčem v Sloveniji je tožena pred nemškim sodiščem zaradi neizpolnitve pogodbe, ki jo je sklenila z osebo B, ki ima stalno prebivališče v Nemčiji. Pogodbo pa bi bilo treba izpolniti v Nemčiji. Da, personalni kriterij je izpolnjen. Na kaj bi mogli pazit za časovni kriterij – na datum, ki velja za Nemčijo, 1.3.2002.

Oseba A s stalnim prebivališčem na Hrvaškem je tožena pred slovenskim sodiščem zaradi neizpolnitve pogodbe, ki bi jo morala izpolniti v Sloveniji. Personalni kriterij ni izpolnjen, ampak se v tem primeru lahko uporabi izjema – kdaj: ko nimamo podatka, da so stranke prorogirale sodišče v EU, če bi bila podana izključna pristojnost kateregakoli sodišča države članice EU (22. člen) – ne bo se uporabila, ker nima toženec stalnega prebivališča v EU in ne moremo uporabiti nobene izjeme.

Oseba A s stalnim prebivališčem v Avstraliji je tožena pred slovenskim sodiščem glede spora iz najema nepremičnine, ki leži v Sloveniji. Personalni kriterij ni izpolnjen. Gre za izključno pristojnost slovenskega sodišča torej se uporabi izjema in BU I se uporabi.

Oseba A s stalnim prebivališčem v Sloveniji je tožena pred nemškim sodiščem zaradi kršitve pravic iz znamke Skupnosti, katere imetnik je oseba B. Vedno moramo pogledati vse pogoje. Uporabi se specialna uredba o znamkah EU, ki derogira pravila o MedP BU I. Ukvarjamo se s pogojem v razmerju do drugih instrumentov. BU I se ne uporabi. Za tista vprašanja, ki niso urejena v specialni uredbi pa se uporabi BU I.

Če bi bila tožba v civilni zadevi vložena pred kazenskim sodiščem v RS? Ni pomembna narava sodne oblasti ampak samo narava zadeve (civilna in gospodarska zadeva). BU se uporabi ne glede na to katero sodišče o zadevi odloča.

BU I VSEBUJE ŠTEVILNE VRSTE PRISTOJNOSTI:

- bela lista (so določene v BU I – 2, 5-24 člena), to so pravila na podlagi katerih bodo sodišča držav članic EU utemeljile svojo pristojnost

- črna lista (prepovedano je, da bi države članice EU, takrat ko bi moral uporabiti pravila BU I svojo pristojnost utemeljile na pravilih, ki bi bila prekomerna – določeni so v aneksu I – pristojnost glede na državljanstvo, premoženje itd. V aneksu je določeno, katera določba v predpisih posameznih držav je na črni listi – če država,

35


ki ima prekomerne pristojnosti ugotovi, da se uporabi nacionalno pravo, te pristojnosti še vedno lahko uporabi)

BU I pozna šest vrst pristojnosti:

- SPLOŠNA (ČLEN 2) (STALNO PREBIVALIŠČE V EU)

Toženec je lahko tožen tudi v državi članici EU, kjer nima domicila, vendar zgolj v naslednjih primerih, ki so določeni v členih 5 – 24 BU. - ne gre za diskrecijsko pravico sodišča, če se ugotovi, da je sodišče države EU po kateremkoli pravilu BU I pristojno mora odločiti o zadevi.

- SPECIALNE (členi 5-7) – alternativne pristojnosti, gre za številne, nekatere bomo posebej pogledali. - MANDATORNE (zavarovalni, potrošniški in individualni delovni spori; členi 8 – 21) – varstvo šibkejših strank (ZMZPP nima, ima samo v zvezi s prorogacijo eno določbo, da se stranke ne morejo sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča, če ima potrošnik ali zavarovanec stalno prebivališče v RS) – šibkejša stranka ima izbiro, kje bo tožila trgovca – primer na izpitu: ZMZPP ima tudi pravila, ki posebej varujejo potrošnike (o mandatornih pristojnostih). Posebnih nima, v členu 52. pa varuje potrošnika. Pri uporabi prava pa ima ZMZPP posebne določbe, - IZKLJUČNE (ČLEN 22) - - PROROGIRANA (ČLEN 23)

TIHA PRIVOLITEV (ČLEN 24)

SPLOŠNA PRISTOJNOST

- Domicil toženca- Fizične osebe (člen 59)- Pravne osebe (člen 60) – avtonomna definicija sedeža (statutarni sedež ali glavna

uprava ali glavna poslovna enota)

Domicil se ugotavlja (FO): sodišče foruma pori ugotavljanju ali ima toženec stalno prebivališče države foruma

uporabi svoje notranje pravo (slo. Sodišče ugotavlja in toženec ima domnevno stalno prebivališče v RS in bo sodišče uporabilo svoja pravila, če je to res)

sodišče države foruma mora odločati o tem ali ima oseba nekje drugje stalno prebivališče – če mora naše ugotoviti ali ima prebivališče v Nemčiji mora uporabiti nemška pravila ipd.

PO (PRAVNE OSEBE):2. PO imajo domicil, kjer imajo statutarni sedež, glavno poslovno enoto, ali glavno

upravo.

SPECIALNE PRISTOJNOSTI

Forum contractus (pogodbene) Preživninske obveznosti Forum delicti commissi (neopogodbene)

36


Civilne tožbe v kazenskih postopkih Podružnice, agencije in druge poslovne enote Trust Nagrada za rešitev tovora

Ostale pristojnosti niso pomembne za izpit razen 1 in 3. Važno pa je da vemo, katere so.

FORUM CONTRACTUS

Člen 5(1) BU:Toženec je lahko tožen:

(a) v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti;(b) za namene te določbe in razen, če ni drugače dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti:- v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno,- v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene;- če se ne uporabi pododstavek (b), potem se uporabi pododstavek (a);

Ena najbolj kompleksnih določb v BU I.

Kar lahko razberemo je, da morata biti za uporabo tega člena izpolnjena dva elementa: - ali gre za zadevo pogodbene obveznosti (sodišče EU je odločilo v kar nekaj

primerih, da je to avtonomen pojem – da ga je treba razlagati neodvisno od nacionalnih prav; Pomemben primer je Primer Jakob Handte (C-26/91): prostovoljna obveznost, omejitev na sporazume inter partes; - v tem primeru je Handte proizvajala naprave, ki jih je prodala prvi Francoski družbi, ki jih je prodala drugi. Slednja jo je pričela uporabljati, in je ugotovila, da je nekaj narobe in je tožila Handte. Ali gre za pogodbeno zadevo je vplivalo na to ali je Francosko sodišče pristojno ali ne. Handte je ugovarjal pristojnosti. Sodišče EU je povedalo, da je to avtonomen pojem. Reklo je, da gre za pogodbeno zadevo v tistih primerih, ko ena stranka sprejme prostovoljno obveznost napram drugi stranki – inter partes. Nemška ni sprejela nobene obveznosti napram francoski družbi II. Interpretacije je sprejemljiva: specialne pristojnosti so izjeme od splošne. Če bi šlo za situacije, da toženec ne more predvideti, kjer bo tožen bi bilo to proti načelu predvidljivosti. Da ne bo kdo misli, da če je bila tožba na jamčevanje stvarnih napak to ni prostovoljna obveznost v celoti, vendar pa izhaja iz prostovoljne

- ali lahko rečemo, da obveznosti iz pogajanj za sklenitve pogodbe da so pogodbene zadeve – primer Faconi – stranki sta se pogajali za sklenitev pogodbe in je ena stranka prekinila. Stranka, ki se je nepošteno pogajala mora plačati odškodnino po Italijanskem pravu. Ali gre tukaj za pogodbeno zadevo ali ne. Sodišče EU je reklo, da ne, da ni šlo za prostovoljno obveznost. Ali je to res? Nihče ni silil stranke, da se pogaja torej je utemeljitev čudna, lahko bi rekli, da ne gre zato, ker ni bil sklenjen sporazum in da ena stranka toži drugo ravno zaradi tega, ker nista sklenile sporazume. Torej niso pogodbena zadeva.

- spor glede neobstoja pogodbe - ali gre za pogodbeno zadevo ali ne? Sodišče mora z

37


nekim standardom ugotoviti ali obstaja (sprejme) ali ne (zavrne). Če kasneje ugotovi ne vpliva na MedP. Zakaj je to smiselno: določba bi izgubila pomen, ker bi se lahko vsakdo skliceval, da pogodba ne obstoji in se člen 5/1 ne bi mogel uporabiti.

Drugi Pogoj: ugotoviti moramo, kje je kraj izpolnitve obveznosti – 5/1 nam pravi, da je kraj izpolnitve:- v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno,- v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene;

Kaj pa takrat ko ne gre za prodajo oz. opravljanje storitev? Uporabi se točka a.

Uporabi se točka a), ki je subsidiarno pravilo o mednarodni pristojnosti, ki je kraj izpolnitve obveznosti.

Kraj izpolnitve obveznosti – primer De Bloos v Boujer (14/76) – kraj, kjer je treba izpolniti pogodbeno obveznost, na neizpolnitvi katere tožnik opira svoj zahtevek (torej obveznost, ki je predmet spora)

Kaj je v primeru, ko imamo primarno in sekundarno obveznost? Kaj v primeru, ko gre za več glavnih obveznosti? Ali je taka rešitev vedno primerna? – primer Custom Made v Stawa (C-288/92)

PRIMER točka b: sklenjena je pogodba o prodaji VP. Oseba je plačala, druga oseba pa ni izročila vrednostnih papirjev. Pristojno je sodišče, kjer je potrebno izpolniti obveznost. Če pa je obratno pa bo pristojno sodišče države, kjer je bilo treba plačati kupnino.

Točka B ni bila v Bruseljski konvenciji.

S tem v zvezi gre za uporabo načela pristojnosti sodišča kraja izpolnitve karakteristične obveznosti, ne glede na to, na katero obveznost se tožbeni zahtevek opira

Kaj je prednost take rešitve? Pogodba o prodaji blaga – o opravljanju storitev Ali lahko stranke s pogodbo sporazumno odstopijo od kraja izpolnitve?

Uporabi se v primeru prodaje blaga in opravljanju storitev. V vseh drugih primerih gremo na 1. Točko. Ne glede na to za katero obveznost bo šlo bo pristojno sodišče, kjer je bilo izročeno oz. dostavljeno. Prednost je v tem, da je obveznosti, ki je relevantna za MedP določena vnaprej.

PRIMER ZA TOČKO a: sklenjena je pogodba o prodaji blaga. Če ona ne izroči bom zahteval, da mi izroči. Pristojno bo sodišče, kjer bi moralo biti blago dostavljeno. Če pa je obratno bo pristojno sodišče, kjer je bilo blago dostavljeno oz. bi moralo biti dostavljeno.

Na izpitu bodite pozorni za kakšno pogodbo gre: Ali za prodajo blaga ali opravljanje storitev ali ne. Kdaj gre za prodajo blaga (prodaja VP niso blago, prodaja nepremičnine ni blago, prodaja pravice – presoja se po točki A).

Katere so pogodbe o opravljanju storitev? PDEU – tam je določeno pravilo o prostem

38


pretoku blaga in storitev – pogodba o delu, svetovanju itd. Te pogodbe so pod točko B.

Vse ostale so pod točko A.

FORUM DELICTI COMMISSI

V zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči kraja, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek.

Dva elementa: Zadeva v zvezi z delikti ali kvazidelkti Kraj škodnega dogodka

1. Element - Avtonomen pojem

Primer Kalfelis (189/87) – vse tožbe, s katerimi se vzpostavlja odgovornost toženca in niso povezane s pogodbo v smislu člena 5(1) BURazmerje med členom 5(1) in 5(3) BU – razmejiti moramo med zadevami. Če bomo ugotovili , da ne gre za pogodbeno zadevo bomo uporabili člen 5/3 (ni prostovoljne obveznosti).

Ali gre pri proizvajalčevi odgovornosti za delikt ali pogodbeno obveznost: če je proizvajalec ta ki je tudi prodala napravo gre za pogodbeno zadevo, če pa ni pa gre za delikt.

Proizvajalec, ki proda napravo osebi AS, ki proda naprej osebi B. Predmet ima napako, če toži proizvajalca gre za delikt. Zakaj? Ker smo izključili pogodbeno obveznost in uporabimo člen 5/3.

Če pa je proizvajalec hkrati prodajalec je pa to pogodbena obveznost.

2. Element- Kraj škodnega dogodka

V določenih primer ga ne bo težko ugotoviti. (npr. pešca povozi avtomobil in se zdravi v RS – ni dileme, kraj kjer je storilec deloval in kraj kjer je nastala posledica sovpadata)

Problem: Distančni delikti (kraj in škodna posledica ne sovpadata) Razpršeni delikti (internet – povsod škodna posledica)

Avtonomen pojem – razlaga v neodvisnosti od nacionalnega prava Zajema: primer Bier (21/76)

Kraj nastanka škodljive posledice Kraj ravnanja storilca

Primer BIER: Francoska družba, ki je odplaknila v Ren. Na Nizozemskem so se posledice čutile pri poljščinah pri kmetih. Ti so vložili tožbo pred Niz. Sodiščem. - Ali gre za pogodbeno zadevo? NE, člen 5/3- Kaj je kraj škodnega dogodka? Sodišče EU je reklo, daje treba kraj škodnega

dogodka interpretirati tako, da je to kraj kjer je deloval in kjer je nastopila škodljiva

39


posledica. V primeru distančnih deliktov imamo v 5/3 dve alternativni pristojnosti – Niz in Francoska. Če bi bila to Angleška firma bi pa imeli še tretjo – ker ima sedež v Angliji toženec.

Kaj je to kraj nastanka škodljive posledice? Ali so to vse ali samo tiste, ki so nastale neposredno. Ali zajema tudi škodo žrtvam, ki niso neposredne? – primer Dumez (C-220/88) – imela je v Nemčiji hčerinsko firmo in je delala posle v Nemčiji in za opravljanje je potrebovala posojilo Nemške banke. Kot posledico, ker nemška banka ni dala posojila je hčerinska propadal. Matična je dala tožbo za škodo v Franciji, ki je nastala v Nemčiji. Sodišče je potrdilo ugovoru banke (da Francosko ni pristojno) in reklo, da je pomembna je le škoda, ki je nastala neposredni žrtvi, ne pa tista, ki je nastala posredni žrtvi. Torej francosko ni bilo pristojno ampak bi bilo to Nemško.

- Ali je to lahko tudi kraj, kjer je žrtev utrpela finančno škodo kot posledico prvotne škode, ki je nastala in jo je žrtev utrpela v drugi DČ? – primer Marinari (C-364/93)

- Ne zajema kateregakoli kraja, kjer se čutijo škodljive posledice dogodka, ki je škodo že povzročil drugje

- Kaj če škodljive posledice nastopijo v več DČ? Ali lahko sodišče odloča tudi o škodi v drugih DČ? – primer Shevill (C-68/93): sistem mozaika – imamo situacijo, ko je storilec deloval v državi A, škodljive posledice pa so nastale v državi D,C, D1. Ali lahko tožnik, ko vloži tožbo v državi D uveljavlja škodo še za ostale države. Ali je torej sodišče pristojno, da odloči o odškodnini, ki je nastala v drugih državah.

Shevill – v časopisu se je nahajal članek, ki je opisal operacijo zoper droge. Omenjena je bila francoska družba ter delavko Shevill, ki je delala nekaj mesecev. V Angliji je tudi časopis izhajal in je ona menila, da ji je časnik povzročil škodo v Angliji. Vložena je bila tožba pred Angleškim, zahtevala je škodo po vseh državah članicah. Sodišče EU je navedlo, da lahko sodišče države članice odloča o odškodnini za škodo, ki je nastala v tej državi. Za ostale ne more. Pravilo MOZAIKA. Gre za razbijanje pristojnosti. Omejuje možnosti FORUM SHOPPINGA. Je pa slabše za tožnika, saj bo moral vložiti več tožb. Da če oni vložijo tožbo, kjer je storilec deloval ali pa če vloži tožbo, kjer ima toženec stalno prebivališča. Sistem mozaika velja v primeru, če je tožba vložena pred sodiščem v državi, kjer je nastala škodljiva posledica, če pa tam, kjer je storilec deloval pa lahko zahteva celotno odškodnino torej za škodo, ki je nastala kjerkoli v državi EU.

V primeru Shevill je sodišče dejalo, da je kraj kjer je storilec deloval kraj, kjer ima storilec sedež. KRAJ DELOVANJA STORILCA

Primer Shevill – kraj, kjer ima založnik svoj sedež

Ali lahko sodišče, ki ima pristojnost na podlagi tega, odloči tudi o škodi v drugih DČ?Smo odgovorili prej, in sicer LAHKO.

V zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči kraja, kjer je prišlo ali kjer

40


grozi škodni dogodek.

Uporaba 5(3) ne predpostavlja obstoja škode

ČLEN 6 – se navezujejo na atrakcije pristojnosti – poglejmo si sami

Sotoženci (co-defendents) Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena, če je ena od več toženih oseb, tudi pred sodiščem kraja, kjer ima ena od njih stalno prebivališče, če so tožbeni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odločati skupaj, da bi se s tem izognili tveganju nezdružljivosti sodnih odločb, ki bi lahko bile posledica ločenih postopkov

Garancije ali druge intervencijske tožbe

Nasprotna tožba

Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena tudi, če gre za nasprotno tožbo, ki izhaja iz iste pogodbe ali dejstev, na katerem je temeljila prvotna tožba, pred sodiščem, kjer je v teku prvotni postopek.

Primer Danvaern v Shuhfabriken Otterberck (C-341/93)

Zadeve iz pogodbe, povezane s tožbo v zvezi stvarnimi pravicami na nepremičnini

SPECIALNA PRISTOJNOST po členu 7

Odgovornost za obratovanje ladje, povezano s sporom o omejitvi te odgovornosti

IZKLJUČNA PRISTOJNOST, člen 22 (najvišja pristojnost, ki derogira ostale)

Ne glede na domicil toženca – domicil toženca ni pomemben, če gre za tako zadevo, da je izključno pristojno sodišče države članice EU

Posledice izključne pristojnosti – če pride do kršitve se odločba ne prizna in izvrši v drugi članici EU; pristojnosti se ne more prerogirat; tiha privolitev ne pride v poštev; treba jo je interpretirati v skladu s ciljem, ki jih taka določba zasleduje;

Pet izključnih pristojnosti: Stvarne pravice na nepremičninah in najem nepremičnin Veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje pravnih oseb ter veljavnost

odločitev njihovih organov Veljavnost vpisov v javno knjigo Registrirane pravice industrijske lastnine glede njihove veljavnosti Izvršitev sodnih odločb

SPORI GLEDE NEPREMIČNIN (se pojavlja na izpitu)

Pravice in rem na nepremičnem premoženju – stvarne pravice (kar smo povedali glede tega pri ZMZPP pride v poštev tudi tukaj)

Najem nepremičnega premoženja

41


PRIMER:

Oseba A s stalnim prebivališčem v Sloveniji je prodala osebi B s stalnim prebivališčem v Italiji hišo in del zemlje, ki se je nahajalo v Sloveniji. Isti dan je kupec plačal 10% dogovorjene cene, po dogovoru pa je bilo treba preostali del kupnine plačati najkasneje v štirih mesecih po sklenitvi pogodbe. Ker se to ni zgodilo, je prodajalec od kupca v skladu s pogodbo zahteval odškodnino.

Ali zadeva sodi pod izključno pristojnost v členu 22(1) BU?

PRIMER:

Oseba A s stalnim prebivališčem na Nizozemskem je od osebe B iz Slovenije za en mesec najela njeno hišo v Piranu, da bi tam preživela dopust. Najemna pogodba je med drugim določala, da mora najemnik hišo primerno vzdrževati in odpraviti vso škodo, ki jo povzroči. Po trenutku, ko je oseba A preživela dopust v tej najeti hiši, je oseba B tožila osebo A zaradi škode, ki jo je povzročila v hiši, med drugim, ker je poškodovala preprogo in pečico z varnostnim mehanizmom. (skoraj identičen primer, ki ga je obravnavalo sodišče EU)

Ali se lahko uporabijo določbe o izključni pristojnosti v členu 22(1) BU?Ugotoviti moramo ali gre za najem nepremičnega premoženja – sodišče EU je podalo interpretacijo – v najem sodijo vse pravice in obveznosti najemnika in najemodajalca. To pomeni, da se določba ne bo uporabila samo takrat, ko se pojavi vprašanju podaljšanja veljavnosti najema, sprememb najema ipd. ampak v vseh primerih, kjer gre za kakršnekoli pravice strank – sem sodijo spori o plačilu najemnine.

Ali lahko v tem primeru lahko to rečemo? Če dobimo to moramo napisati, kdaj gre za najem nepremičnega premoženja. Da, obveznost najemnika je bil, da ne bo povzročil škode itd. Izključno je pristojno sodišče države, kjer taka nepremičnina leži.

PRIMER:

Dne 15. marca 2004 je g. Rottwinkel s stalnim prebivališčem v Nemčiji dal g. Roslerju, prav tako s stalnim prebivališčem v Nemčiji, v najem počitniško vilo, ki se nahaja v Firencah (Italija). Najemnina je bila dogovorjena in določena za štiri osebe.V skladu s pogodbo je bilo prepovedano, da bi v hiši prenočili tudi gostje najemnikov. Izdatki za vodo, plin, elektriko se računajo glede na količino porabe, plačati pa je treba tudi dodatne stroške čiščenja po koncu najema. Stranki sta se nadalje dogovorili, da se bo uporabilo italijansko pravo in da je München (Nemčija) kraj izpolnitve pogodbe.

G. Rottwinkel je prav tako preživel počitnice v tej isti počitniški hiši in v istem času kot najemnik. Tožil je g. Roslerja pred sodiščem v Münchnu zaradi škode, ki jo je povzročil v vili (poškodovan televizor, preproga…) in za plačilo neplačanih stroškov vode, plina in elektrike. Zatrjeval je tudi, da je povzročal hrup, zaradi česar je bil počitek njegove družine moten. Zato je zahteval tudi odškodnino za izgubo počitniškega ugodja, vse pa utemeljil na podlagi kršitve najema, ter obenem zahteval še povračilo potnih stroškov.

Ali je v danem primeru utemeljena pristojnost nemškega sodišča?

Ali pod izključno pristojnostjo sodijo tudi stroški za plin, vodo, elektriko, povračilo potnih stroškov ter izguba počitniškega ugodja? - to so zadeve, ki so neposredno

42


povezane z najemom nepremičnega premoženja in je tudi tukaj pristojno sodišče v Nemčiji. Če bi bilo pred obema vloženo bi prišlo do litispendence.

Glede določenih zahtevkov lahko rečemo, da gre za zadeve z najemom nepremičnega premoženja. Ali je lahko nemško sodišče lahko pristojno? Vrnemo se na 22. člen – izključna pristojnost je v državi, kjer leži nepremičnina. Je pa ena posebnost (ni v ZMZPP), in sicer samo v primeru najema – določena je dodatna izključna pristojnost – tudi sodišče, kjer ima toženec stalno prebivališče; za to morajo biti izpolnjeni pogoji:

Dodatna (alternativna) pristojnost - izključna

Pristojno je lahko tudi sodišče, kjer ima toženec stalno prebivališče:Pogoji:

Začasna zasebna uporaba za največ šest zaporednih mesecev Najemnik je fizična oseba Najemnik in najemodajalec imata stalno prebivališče v isti DČ

V našem primeru je izpolnjen pogoj začasne uporabe, je fizična oseba in oba sta Nemca. Za tiste spore, ki zadevajo najem nepremičnega premoženja je izključno pristojno tudi nemško sodišče, ker ima toženec stalno prebivališče v Nemčiji.

Glede izgube ugodja, potnih stroškov itd. pa gre za posredno povezane z najemom in za te zahtevke sodišče Nemčije ni izključno pristojno.

22/IV člen BU I

V postopkih, ki so v zvezi z registracijo ali veljavnostjo patentov, znamk, modelov ali drugih podobnih pravic, ki jih je treba deponirati ali registrirati, je izključno pristojno sodišče države članice, v kateri je bila vložena prijava za deponiranje ali registracijo, v kateri se je deponiranje ali registracija izvedla ali se na podlagi pravnega akta Skupnosti ali mednarodne konvencije šteje za izvedeno.

Brez poseganja v pristojnost Evropskega patentnega urada v skladu s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov, ki je bila podpisana v Münchnu, 5. oktobra 1973, imajo sodišča vsake države članice izključno pristojnost, ne glede na stalno prebivališče, v postopkih v zvezi z registracijo ali veljavnostjo katerega koli evropskega patenta, podeljenega za to državo.

Druge podobne pravice? Izrecno se navajajo patenti, znamke – druge pravice so dodatni varstveni certifikat

Avtorske pravice? Ne sodijo, ker jih ni potrebno registrirati.

Zakaj je določena izključna pristojnost za te primere? Relevantno je to, da imajo te pravice javno plat. Javni organ je tisti, ki podeli pravico. O tem vsaka država sama odloča in, če bi slovensko sodišče odločalo o veljavnosti avstrijskega patenta bi se s tem napadla suverenost.

43


Spor glede imetništva patenta – primer Duijnstee v Goderbauer (288/82) – delavec je ustvaril izum v delovnem razmerju in je sam registriral patent. Družba je šla v stečaj in se je pojavilo vprašanje komu pripada patent. Za tiste izume, ki so ustvarjeni v delovnem razmerju pripadajo pravic na tem izumu delodajalcu. O tem se je odločalo. Ali je v tem primeru izključno pristojno sodišče, kjer je bil registriran patent? Ne gre za spor o veljavnosti torej je odgovor NE, ni podana izključna pristojnost.

Kaj pa spori glede kršitev PIL? - NE, ker zopet ne gre za veljavnost patenta. Pristojno bo tisto sodišče, kjer je storilec deloval oz. kjer je nastala škodljiva posledica, sodišče kjer ima toženec stalno prebivališče.

Kaj pa pogodbeni spori, katerih predmet so PIL? - licenčne pogodbe, pogodba o prodaji patenta itd. - ne gre za izključno pristojnost, ker ne gre za veljavnost patenta.

PRISTOJNOST NA PODLAGI TIHE PRIVOLITVE – ČLEN 24

„Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristojno tudi sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek. (mi bomo prišli do situacije, ko bo pred sodiščem države članice vložena tožba ampak to sodišče na nobenih drugih podlagah ne bo moglo ugotoviti, da je pristojno). To pravilo pa ne velja, če se je spustil v postopek, da bi ugovarjal pristojnosti ali če je v skladu s členom 22 izključno pristojno drugo sodišče.“ - nam pove, da je tiha privolitev takoj za izključno pristojnostjo.

Ali se lahko uporabi ta določba, če sta se stranki dogovorili za pristojnost drugega sodišča? - imamo situacijo, ko se stranki A in B dogovorita, da bo pristojno Nemško sodišče. A ne vloži pred dogovorjenim ampak pred slovenskim sodiščem. B ne ugovarja pristojnosti ampak se spusti v postopek. Ali je slovensko sodišče pristojno? Ali je prerogirana izključna ali ne? Če je potem slovensko sodišče ni pristojno, če pa ni pa je. BU I – v določbi 23. piše, da je tisto sodišče, ki ga stranki prerogirata izključno pristojno – to ne pomeni izključne pristojnosti po členu 22.

Ali se lahko uporabi ta določba, če toženec ni zgolj ugovarjal pristojnost, ampak se je spustil tudi v odgovor na materialna vprašanja? - rekel je da ta pogodba ni veljavna ipd. Ampak ugovarja pa pristojnosti.

Primer Elefanten Shuh v Jacqmain (150/80) - slednji je bil zaposlen v službi pri Elefanten, ampak deloval je v Belgiji po navodilih hčerinske družbe. Jacqmainu so odpovedali pogodbo o zaposlitvi ne da bi ga o tem obvestili. Vložil je tožbo v Belgiji, družbi pa sta se spustili v obravnavanje zadeve, spustili pa sta se v odgovor na materialno vprašanje...nista pa ugovarjali pristojnosti. Nemška družba pa je nato čez 8. mesecev dala ugovor na pristojnost, saj naj bi bilo po PZ določeno nemško sodišče. Sodišče EU je reklo, da lahko stranki naknadno spremenita prorogirano sodišče. Prav tako pa je reklo, da je treba ugovarjati pristojnosti takoj ko je to mogoče – TAKOJ, vsekakor pa preden se spusti v odgovor na materialno vprašanje. Če imamo namen ugovarjati pristojnosti je treba to narediti takoj.

MANDATORNE (varujejo šibkejše stranke) POSEBNE PRISTOJNOSTI

44


Za:- Zavarovalce, zavarovance in upravičence- Potrošnike- Delavce

- Določene zaradi varstva šibkejših strank- Nad to pristojnostjo je le izključna pristojnost in pristojnost na podlagi tihe privolitve (je na tretjem mestu hierarhične lestvice pristojnosti)- Neupoštevanje pomeni razlog za zavrnitev priznanja odločbe (razen za delavce!) - če se mandatornih pravil ne spoštuje, ne velja za delavce,- Šibkejša stranka ima izbiro, močnejša lahko vloži tožbo zgolj v državi članici, kjer ima šibkejša stranka domicil

Odstop od teh posebnih pristojnosti je mogoč le ob izpolnjevanju posebnih pogojev (je možno, da se stranke dogovorijo drugače (pri izključnih ne morejo); v BU I so možnosti taksativno naštete), hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi formalni pogoji iz člena 23 (prorogatio fori)

Osredotočili se bomo na pristojnosti v potrošniških sporih. (princip je enak, čeprav imajo svoje posebnosti).

Zgolj za potrošniške pogodbe

Pogoji: Kupec je potrošnik – avtonomni pomen – (potrošnik je oseba, ki kupuje blago za

osebna raba, izven poklicne ali pridobitne dejavnosti) – problem mešanih pogodb (Bay WA v Gruber; C-464/01) – nek s.p. kupi računalnik, ki ga potrebuje poslovno in zasebno – ali je to potrošniški spor ali ne, če se računalnik pokvari – PRIMER Gruber, kmetovalec, ki je od nemškega podjetja naročil opeko in je prekril streho na gospodarskem poslopju in hiši. Vprašanje je bilo ali gre za potrošniško pogodbo – šlo je za mešano pogodbo, saj se ni mogoče ločiti kateri del je bil sklenjen za opravljanje dejavnosti in kateri del za privatne namene. Sodišče EU je reklo, da v tistih zadevah, ko se ne da ugotoviti oz. razmejiti privatnega dela in poslovnega, je potrebno ugotoviti ali je bil ta element poslovanja zanemarljiv in če je bil je to potrošniška. Kdaj je ta element poslovanja zanemarljiv – upoštevati je potrebno tudi objektivne dejavnike ob sklenitvi pogodbe, kako se je obnašal (mamo potrošnike, ki se obnašajo drugače zaradi manjšega plačila), pri tem je treba oceniti tudi, kaj je razumno zaznala nasprotna stranka - trgovec (ali mora biti na drugi strani vedno trgovec – DA, ker če ne bi bil bi bili stranki enakovredni, RU I je to izrecno določila):

Kupec je potrošnik + Pogodbo o prodaji blaga na obroke ali Pogodbo o posojilu z obročnim odplačevanjem ali za obliko posojila za financiranje

prodaje blaga ali Druge primere, če je bila pogodba sklenjena z osebo, ki opravlja gospodarsko ali

poklicno dejavnost v DČ, v kateri ima potrošnik domicil, ali če na kakršenkoli način usmerja to dejavnost v DČ ali več držav, vključno s to DČ, pogodba pa spada v okvir te dejavnosti – primer Gabriel v Schlank&Schlick (C-96/00) – ali ta trgovec usmerja dejavnost – to je takrat, ko opravlja svoje delo preko zastopnikov, ali ga tam oglašuje, pošilja kataloge v DĆ potrošnikovega prebivališča;

45


PRIMER: Gabriel je dobil pismo v katerem je pisalo, da bo dobil 30.000 ATS, če bo izbral

nekaj iz kataloga v vrednosti 200 ATS. On je to naročil in čakal kaj se bo zgodilo. On je spregledal, da bo to lahko tudi izžrebano. Čez nekaj časa je dobil paket, vendar brez nagrade. On je vložil tožbo pred Avstrijskim sodiščem. Ali je pristojno? Da, če gre za potrošniški spor. Avstrijsko je postavilo predhodno vprašanje in EU je moralo ugotoviti ali gre za potrošniško pogodbo (iz tretjega kriterija). Sodišče EU je odločilo, da je bila ta pogodba nerazdružljiva z nagrado in način kako je to podjetje privabljalo potrošnike je zadoščalo, da so bili kriteriji iz tretjega kriterija izpolnjeni.

Potrošnik lahko zoper dobavitelja vloži tožbo: V DČ, kjer ima potrošnik domicil ali V DČ, kjer ima dobavitelj domicil ali V DČ, kjer ima poslovno enoto, če spor izvira iz poslovanja te enote

Dobavitelj lahko vloži tožbo le v DČ, kjer ima potrošnik domicil

Če je bil sporazum med določenim dobaviteljem sklenjen po nastanku spora. Npr. IKEA pri nas oglašuje, vendar mi gremo v Avstrijo in tam kupimo proizvod. V splošnih pogojih poslovanja piše, da je pristojno Avstrijsko. Mi pridemo domov in vidimo, da je nekaj narobe z robo in vložimo tožbo v Sloveniji. Ugotovimo, da se mandatorne pristojnosti lahko upoštevajo, da pa ja vendarle bilo ugotovljeno, da je pristojno Avstrijsko. Ta dogovor ni veljaven, ker ni dopustno odstopiti od mandatornih pristojnosti zaradi tega ker je bil sporazum sklenjen pred nastankom spora. Lahko pa se po nastanku spora. Vse je navedeno v BU I.

PROROGATIO FORI

Kakšen položaj ima v hierarhiji pravil o pristojnosti?

Nima vpliva na pravila o izključni pristojnosti in na tiho privolitev – primer Elefanten (150/80) – to pomeni da ni možno prorogirati pristojnosti, ko je izključno pristojno sodišče v državi članici EU, prav tako pa nima vpliva na tiho privolitev, ker čeprav se stranki lahko dogovorita za določeno sodišče je lahko kasneje pristojno tudi sodišče v drugi državi članici, če je bila tam vložena tožba in če se je toženec spustil v postopke ne da bi ugovarjal pristojnost.

Ni razlog za zavrnitev priznanja – po BU I, četudi bi se recimo zgodilo, da bi bila tožba vložena pred sodiščem, ki ni bilo prorogirana in bi toženec ugovarjal pristojnost, to sodišče pa tega ne bi upoštevalo bi bila ta odločba še vseeno priznana, ker nespoštovanje prorogirane pristojnosti ni razlog za zavrnitev priznanja. Po ZMZPP pa je razlog za zavrnitev priznanja ampak samo na podlagi ugovora stranke.

Prorogirana pristojnost je izključna, razen če se stranke ne dogovorijo drugače (posebej se lahko dogovorijo, da ta pristojnost ni izključna, kar pomeni, da bodo lahko pristojna tudi sodišča, ki se nahajajo pod to pristojnostjo) – pazi! – ni isto kot v členu 22 BU! - člen 23. - pomeni samo to, da so s tem izključene ostale vrste pristojnosti, ki so pod prorogirano – izbirna in splošna.

POGOJI ZA VELJAVNOST

46


Vsaj ena stranka sporazuma mora imeti domicil v Skupnosti

Ali lahko uporabimo BU, če je tožnik iz EU, toženec pa ne – ali lahko uporabimo pravila o MedP o BU I? Personalni kriterij določa, da se uporabi BU, ko ima toženec domicil v EU – izjema pa je prorogirana pristojnost – v takem primeru se pravila BU I o MedP uporabijo ne glede na to, da toženec nima domicila v EU.

Formalni pogoji:Dogovor o pristojnosti mora biti sklenjen:

v pisni obliki ali potrjen v pisni obliki; ali v obliki, ki je v skladu s prakso, ki je ustaljena med strankama; ali v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimi običaji, ki so znani

strankam ali bi jim morali biti znani in ki so splošno priznani v mednarodni trgovini in redno upoštevani s strani strank pogodb istega tipa v okviru zadevne panoge.

Odstopanje od tega bo predstavljajo dvom ali je sporazum bil sklenjen ali ne. Npr. na hrbtni strani napisano lahko, da stranke ne vidijo itd.

Ni v pisni obliki pa je praksa med strankama taka, da to določita ustno. Dokazujemo prakso med strankama.

Tretja varianta – sklepanje poslov v mednarodni trgovini – lahko velja tudi taka izbira sodišča, ki je zapisana v nekih dokumentih in ti niso podpisani in prebrani ampak še vseeno veljajo, če bi stranke morale in mogle vedeti za njih.

Ali je veljaven sporazum o izbiri sodišča? - vsebinska veljavnost

Stranke včasih jasno povejo katero sodišče, včasih pa samo da so Slovenska ipd.

PRIMER:Stranke izberejo pristojnost sodišč dveh držav članic – primer Meeth v Glacetal Sarl (23/78) – ali je to veljavno? - sodišče EU se ni držalo jezikovne razlage 23. člena in je zavzelo stališče, da je to veljavno-avtonomija volje je pomembna.

Iz člena 23 BU:‘’Če so se stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebivališče v državi članici,

dogovorile, da mora biti za spore, ki so ali ki bodo mogoče nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem, pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice, je pristojno to sodišče oz. so pristojna sodišča te države članice. Ta pristojnost je izključna, razen če se stranke niso dogovorile drugače.’’

omejitev je samo, če bi šlo za takšno zadevo, kjer bi bilo pristojno izključno sodišče določene države članice.

Stranke geografsko ne določijo pristojnega sodišča (ne zapišejo, da bo veljavno slovensko sodišče ampak določijo, da je pristojno sodišče, kjer ima ena stranka mesto poslovanja) – ali je takšen sporazum veljaven. Da – ampak samo takrat ko so navedbe toliko objektivne, da sodišče lahko ugotovi, ali je sodišče pristojno ali ne. Treba bo kvalificirati kaj je mesto poslovanja – sodišče bo uporabilo kolizijske norme da bo ugotovilo, katero pravo se bo

47


uporabilo, da ugotovimo, kje ima stranka svoje mesto poslovanja in šele nato bo ugotovilo ali je mednarodno pristojno ali ne. Včasih pride do situacije, ko je potrebno sprva ugotoviti pravo,da bomo sploh ugotovili ali smo MedP.

HIERARHIJA - POMEMBNO

Izključna pristojnost (NE) Pristojnost na podlagi tihe privolitve (NE) Posebne (mandatorne) pristojnosti v zavarovalnih, potrošniških in delovnih sporih

(NE) Prorogatio fori (NE)- čeprav se lahko 3 in 4 zamenjata – ker se lahko v 3. taksativno

naštetih pogojih lahko dogovorijo o pristojnosti v potrošniškem sporu Splošna pristojnost (domicil toženca) Specialne pristojnosti

NALOGA:

Nemški državljan G. Karl Heinz Henkel (trgovec) s stalnim prebivališčem v Nemčiji je sklepal pogodbe z avstrijskimi potrošniki pod splošnimi pogoji, ki so bili po mnenju Avstrijske zveze za potrošnike nepošteni. Iz tega razloga je ta vložila tožbo pred avstrijskim sodiščem, s katero je želela preprečiti, da bi g. Henkel uporabljal takšne nepoštene pogoje pri sklepanju pogodb z avstrijskimi strankami. Na podlagi katere določbe BK (BU) je utemeljena pristojnost avstrijskega sodišča? Pri odgovoru na vprašanje upoštevajte vse možne pristojnosti in za vsako posebej utemeljite, ali se lahko v danem primeru upošteva ali ne.

izključna pristojnost – ni tiha privolitev – ni podatka, ampak če bi se Henkel spustil v obravnavanje zadeve in

ne bi ugovarjal pristojnosti bi bilo pristojno prorogirana – ni podatka mandatorna – potrošniški spori (omenjeni so potrošniki) – izpolnjena morata biti dva

pogoja – da je ena stranka potrošnik (DA), vendar pa tožnik ni potrošnik (FO, ki kupuje za osebno rabo) torej ne more uporabiti pravil o mandatorni pristojnosti.

Splošna – ne, ker ima toženec domicil v Nemčiji specialne – pristojnost v zvezi z delikti – za delikt (katere tožbe sodijo v ta obseg)

gre v primeru, ko se ustvarja neka odgovornost niso pa povezane s pogodbenimi zadevami (kaj je to) – najprej moramo interpretirati, da to ni pogodbena zadeva in moramo ugotoviti kaj to je pogodbena zadeva – kadar ena stranka prostovoljno sprejme obveznost do druge stranke – v našem primeru torej ne gre za pogodbeno zadevo – nimamo pogodbe z nemcem in zvezo, Henkel ni prevzel nobene prostovoljne zveze napram zvezi – torej imamo zvezo 5/3, po katerem je pristojno sodišče, kjer je kraj škodnega dogodka (kjer je storilec deloval in kraj kjer je nastala škodljiva posledica) – po našem primeru je grozila škoda na območju Avstrije, torej je pristojno sodišče v Avstriji. TAK POSTOPEK MORA BITI NA IZPITU, ni dovolj da napišemo, da je pristojno Avstrijsko, ker je kraj škodnega dogodka v Avstriji.

PRIMER bomo rešili tako, kot ga je treba na izpitu.Hrvaška državljanka, z domicilom v RS, je 2008 na Siciliji kupila uro za moža. Ura ni delovala ko je prišla domov. Kontaktirala je prodajalca, ki je povedal, da za napako ne odgovarja in da je ura ob izročitvi delovala. Hrvatica je vložila tožbo pred slovenskim

48


sodiščem avgusta 2008. Kateri pravni akt se uporabi za določitev MedP ter ali je slovensko sodišče pristojno?

Vedno, ko je treba ugotoviti MedP, katero pravo se uporabi je treba ugotoviti v katerem aktu bomo našli odgovore. Ker velja, da imajo pravni akti EU prednost pred nacionalnimi redi bomo sprva ugotovili ali se sploh uporabi BU I (vidimo da gre za BU I, ker ne gre za zakonske spore, za družinske zadeve itd.).

ali se lahko uporabi BU I – pogledamo kriterije: časovni kriterij – kdaj se lahko uporabijo pravila o MedP po BU I – čas ko je vložena

tožba (mora biti vložena po 01.05.2004) – tožba je vložena avgusta 2008 torej je časovni kriterij izpolnjen

personalni kriterij – če ima toženec stalno prebivališče v RS – ima torej je kriteriju zadoščeno (ni relevantno kdo je tožnik in kje ima domicil)

materialni kriterij – da gre za civilno in gospodarsko zadevo – da, je izpolnjen geografski kriterij – če je tožba vložena pred sodiščem, ki se nahaja v državi članici

EU – je izpolnjen ME – je izpolnjen razmerje do mednarodnih konvencij in do drugih pravnih aktov EU (na izpitu bo

nastavljeno, da bomo to lahko izključili vendar še vedno naj navedemo) – če pa se v praksi srečamo pa se moramo pogledati, ali obstaja kaj bolj specialnega in bi se uporabilo pred BU – kadar govorimo pa o uporabi prava pa imamo lahko tam dve konvenciji mednarodni na izpitu -

Na izpitu ne delati tako, da delamo kljukice na izpitu pri kriterijih – moramo jih razložiti dati dovolj podatkov, da jih razumemo Npr. časovni – tožba vložena po 01.04.2004.

Ugotovili smo, da se v tem primeru za pravila o MedP uporabi BU I. Ugotoviti moramo še ali je pristojno slovensko sodišče, glede na to, da ima gospa tožnica domicil v Sloveniji. Kdaj uporabljamo pravila o mandatorni pristojnosti – ne, če gre za izključno pristojnost kakšnega sodišča v državi EU. Spor diši na potrošniški spor. Spet moramo napisati pogoje:

ali je kupec potrošnik (FO, ki kupuje za svojo uporabo in izven opravljanja dejavnosti) – DA

ali gre za prodajo na obroke (eden izmed treh primerov) ni podatka ampak predvidevamo, da NE; ali gre za posojili (NE) in ukvarjamo se samo še s tretjim primerom – ugotoviti moramo ali je ta trgovec na kakršenkoli način usmerjal svojo dejavnost v RS – iz tega kar piše, da ne – kdaj pa JA: če bi trgovec oglaševal v RS in bi potem šla tožnica na Sicilijo in tam kupila uro bi to bil potrošniški spor,ker tega ni bilo pa ne gre za tak spor – nakup je bil naključen.

Kaj pa npr. IKEA, ki oglašuje in mi gremo v Avstrijo, kjer kupimo pokvarjen pralni stroj -gre za potrošniški spor. Kaj pa npr. da IKEA oglašuje samo pralne stroje mi pa tam kupimo pohištvo in je z njim nekaj narobe. Ali gre za potrošniški spor? - (primer: Gruber – kmetovalec – čeprav tista opeka, ki jo je kupil se ni nahajala v reklamnem letaku se je štela kot da je bila oglaševana – pomembno je da je pogodba sledila oglaševanju ne pa da je bila sklenjena ravno zaradi tega oglaševanja. ČE bi italijanski trgovec oglaševal prstane ne pa ur bi bilo to še vseeno dovolj. V našem primeru pa nimamo ničesar, kar bi usmerjal dejavnost v RS – na tej podlagi slovenske sodišče ne more biti pristojno.

49


Če bi se Italijan spustil v spor bi bilo naše sodišče pristojno – 24. člen.

Ali bi lahko bilo naše sodišče pristojno na podlagi 5/1? Kraj izpolnitve – tam kjer je bilo blago dobavljeno. Ne pride v poštev slovenska pristojnost.

Na izpitu napišejo slovensko sodišče ni pristojno na podlagi 5/1, 5/3 je pa pristojno na podlagi 24. člena. Ne pisati tako, ker ne boste dobili točk.

Še 1x: najprej gremo na izključno pristojnost potem se ukvarjamo s tem ali gre za potrošnika nato ali gre za pogoj, da bi šlo za potrošniško pogodbo -smo izključili na koncu še preverimo 5/1 in vidimo da ne gre čez, ker je kraj izpolnitve v Italiji na koncu omenimo, da bi bila podana pristojnost slovenskega sodišča samo v

primeru tihe privolitve – to pa je takrat, ko bi se tožnik spustil v postopek pred slovenskim sodiščem, ne da bi ugovarjal pristojnosti.

Če gre za pogodbeno zadevo in mi pozabimo napisati kdaj gre za pogodbeno zadevo; kaj je to najem nepremičnega premoženja – TO MORAMO NAPISATI NA IZPITU – interpretacija je pomembna.

Če oglašuje po internetu – upošteva se usmerjen princip – na katero državo je ciljal. Npr. lahko imamo napisano, da ne dobavlja v slovenijo, kar pomeni, da ne cilja na nas. Potem tudi domena, jezik oglaševanja, denarna valuta – čim več dejavnikov je potrebno najti.

Če ugotovimo, da niso izpolnjeni pogoji za BU I se npr. uporabi mednarodno konvencijo – ima prednost pred BU I, za vse tiste zadeve, ki niso urejen v MK bomo uporabili BU I; če pa ugotovimo, da niso izpolnjeni kriteriji za uporabo BU I uporabimo ZMZPP. Zatakne se pri časovnem – na izpitu napisano, da je pogodba sklenjena 2003, tožba pa vložena 2005 in mi napišemo, da se BU ne more uporabiti, kar ni res – pomemben je čas vložitve tožbe. Pri RU pa je pomemben čas sklenitve pogodbe oz. čas škodnega dogodka.

Sami si poglejmo atrakcijo pristojnosti, litispendenca (so razlike od ZMZPP) – BU I uvaja sorodne pravde, ki jih v ZMZPP ni.

50


UPORABA PRAVA

govorili smo o zavračanju, kvalifikaciji, prilagajanju, javni red – so urejene v I delu zakona, to so nesamostojne navezne okoliščine (samostojna – 18. člen ZMZPP, nesamostojna – javni red itd., interlokalno pravo).

Samostojne navezne okoliščine

nepogodbeni statuti , stvarni statut, zelo pomembno bo razlikovanje stvarnega statuta itd.

POGODBENI STATUT

Smo v fazi, ko je sodišče ugotovilo, da je mednarodno pristojno in se bo vprašalo katero pravo se bo uporabilo. Za pogodbeni statut veljajo številni pravni akti:

ZMZPP in specialni predpisi

Rimska konvencija o uporabi prava pri pogodbenih obveznostih (1980) za nas od 01.05.2006

Uredba ES 593/2008 o uporabi prava pri pogodbenih obveznostih – Rim I (17. december 2009)

Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga – materialna pravila (ostala imajo kolizijska pravila) – prednostno se uporabi pred vsemi kolizijskimi konvencijami, ker ureja razmerje z ME neposredno.

Kot vidimo, da so kolizijska pravila vsebovana povsod tako v nacionalnem pravu, pravu EU itd. Imamo torej ZMZPP kot generalni zakon in specialne predpise,ki se uporabijo pred ZMZPP – pomorski zakonik.

Ali lahko rečemo, da uredba RIM I popolnoma derogira določbe ZMZPP in RK glede tistega dela, kjer so vsebovane določbe v zvezi s pogodbenimi razmerji? Ne moremo tega reči, načeloma velja, da je RK o uporabi prava derogirala določena pravila, upoštevamo pa da po 01.05.2006 še dalj časa uporabljajo pravila iz ZMZPP, ker je uporaba RK vezana na čas sklenitve pogodbe. In enako je z veljavnostjo RIM I, za pogodbe sklenjene pred 17.12.2009 velja RK.

V sporu iz neke pogodbe, ki je bila sklenjena prejšnji mesec – kaj bomo uporabili – DK. Na izpitu se izognemo DK, vedeti pa moramo, da se uporabi prednostno.

ZMZPP

- Pogodbeni statut se uporabi le za obligacijska vprašanja (razlaga, izpolnitev, načini prenehanja…) – npr. ne za poslovno sposobnost – prepletanje statutov – pomagamo si s smernicami iz RK. Pazimo: PS se bo moral umakniti specialnim statutom. Za vsa vprašanja pogodbenega razmerja se ne bo vedno uporabil PS ampak kak drug. Če stranki skleneta pogodbo pa pride do vprašanja, če je stranka poslovna sposobna – sodi v

51


personalni statut – uporabi se pravo države, katere državljan je FO – upoštevati se bodo morali pravila zavračanja. Naša kolizijska norma napotuje na tuje pravo.

Renvoi? - ali je možno uporabiti zavračanje (zavračanje: naša kolizijska pravila napotujejo na tuje pravo, tuja kolizijska pa nas napotujejo naprej bodisi nazaj)? Zavračanje se ne uporabi takrat ko imata stranki pravico izbrati pravo – tudi takrat ko nista stranki izbrali prava in potem sodišče mora po subsidiarni navezni okoliščini uporabiti pravo – imeli sta pravico, čeprav ga nista izkoristili in se zavračanje ne uporabi – pri pogodbenem statutu zavračanja ni.

Izključitvena klavzula? - po ZMZPP praviloma se uporabi aprioristično navezovanje, izjemoma pa posterioristično – pravo, ki je bolj tesno povezano s primerom -

se ne uporabi, kadar stranki izbereta pravo (kljub temu, da bi bilo pogodbeno razmerje bolj tesno povezano z drugim pravom)

A in B sta sklenila pogodbo ampak nista določila prava in je treba po pravilih ZMZPP po subsidiarni navezni okoliščini ugotoviti, katero pravo se uporabi (karakteristična izpolnitev je navezna okoliščina) – tukaj pa pride v poštev izključitvena klavzula.

Razlika je pri zavračanju in pri izključitveni klavzuli.

Dve navezni okoliščini: Primarna navezna okoliščina – avtonomija volje strank Subsidiarna navezna okoliščina – pravilo najtesnejše vezi, ki se pri nas išče preko

karakteristične izpolnitve

19.člen ZMZPP

(1) Za pogodbo se uporabi pravo, ki sta si ga izbrali pogodbeni stranki, če ta zakon ali mednarodna pogodba ne določa drugače. 2. Volja strank o izbranem pravu je lahko izrecno izražena ali pa mora nedvomno izhajati iz pogodbenih določil ali drugih okoliščin. (lahko konkludentna – tukaj ne gre za to, da bi iskali odgovor kaj so stranke želele, gre za to kaj so stranke zagotovo mislile, pa niso tega zapisale v pogodbi); dejavniki, ki nakazujejo, da je bila izbira konkludentna – formularji, pretekla praksa med strankama, se sklicujejo na določbo določenega prava;

3. Veljavnost pogodbe o izbiri prava se presoja po izbranem pravu.

Večkrat stranke ne določijo prava.

52


AVTONOMIJA VOLJE

- Stranke same izberejo pravo – IZRECNA IN KONKLUDENTNA IZBIRA

- Če tega ne napravijo, se uporabijo zakonske določbe

Ponekod tudi v deliktnem statutu (Pri nas popolne avtonomije ni, imamo samo enostransko avtonomijo volje) – IZPIT kako je z avtonomijo volje na področju deliktnega statuta - odgovor je ZMZPP nimamo avtonomije volje na tem področju, določa pa jo kot primarno navezno okoliščino RIM II, vendar so izjeme.

- Ali je potrebna koneksnost z izbranim pravom? Ne, ne rabi biti povezano s samim pogodbenim razmerjem.

Cepitev pogodbenega razmerja (Spaltung, Dépeçage, Choosing and picking…)? - stranke lahko izberejo različna prava za različne dele pogodbenega razmerja. V ZMZPP tega nimamo – v teoriji pa se poudarja razlog proti, ker je pogodba celota ko bi morali uporabiti eno pravo za celotno razmerje. Cepitev pride v poštev, ko imamo mešano pogodbo, ko lahko en del pogodbe lahko odcepimo. Kadar se bo uporabilo ZMZPP bo samo eno pravo. V skladu z RK lahko.

Različne navezne okoliščine glede različnih vprašanj; stranke tako izberejo

Razlogi proti: pogodba je ekonomska in pravna celota

Teži se k uporabi enega prava za celotno pogodbeno razmerjeRK?

Ko govorimo, da stranki sami izberejo pravo gre le za razmerje z mednarodnim elementom

Slovenska in hrvaška družba se v pogodbi o prodaji blaga dogovorita za švicarsko pravo. Gre za kolizijsko navezovanje -

Kolizijsko navezovanje na merodajno pravo – v celoti nadomesti pravni red, ki bi se sicer uporabil (vse določbe – tudi kogentne)

Materialno navezovanje na merodajno pravo – ni potreben ME (stranke lahko v pogodbi dispozitivne norme domačega prava nadomestijo s pravili tujega pravnega reda) – inkorporacija tuje norme v domač pravni sistem in ne uporaba tujega prava – slovenske stranke, ki skleneta pogodbo v Sloveniji lahko v pogodbi zapišeta, da se za določeno vprašanje upoštevajo določbe nemškega prava -samo dispozitivne.

Le nacionalno pravo ali tudi transnacionalno pravo/anacionalno (bilo na izpitu: je tisto pravo, ki ni del pravnega sistema nobene države – načela, lex mercatoria...) - ali lahko stranke izberejo lex mecatoria – lahko se upoštevajo kot materialno in ne kot kolizijsko navezovanje.

53


OMEJITVE AVTONOMIJE VOLJE

- Za pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine – 23. člen ZMZPP – obseg te izjeme? - vedno se uporabi pravo kraja,kjer nepremičnina leži. Rado se to zamenjuje s stvarnim statutom, ki je urejen v 18. členu. - kaj so to pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine – pogodbe, katerih bistvo je nepremičnina.

- Javni red – določbe, ki ščitijo vitalne interese države – prepoved rasne, spolne diskriminacije. Stranke izberejo pravo, ki je v nasprotju z našim javnim redom – ni avtonomije volje.

- Potrošniške pogodbe – ZMZPP določa posebne navezne okoliščine – namen je varovanje šibkejše stranke. Dopustno je da stranki izbereta pravo ampak s tako izbira prava se ne moreta izogniti kogentnim določbam prava država, kjer ima potrošnik stalno prebivališče.

Kaj pa če bi izbrano pravo bilo bolj ugodno za potrošnika kot kogentne norme - stališče je, da je treba uporabiti bolj ugodno pravo, torej se uporabi izbrano pravo.

- Pogodbe o zaposlitvi – enako kot potrošniške

SUBSIDIARNE NAVEZNE OKOLIŠČINE – če stranki ne izbereta prava

Načelo najtesnejše vezi (s katerim pravom je razmerje najtesneje povezano)

20. členČe stranki nista izbrali prava, ki naj se uporabi, se uporabi pravo, s katerim je

razmerje najtesneje povezano. Če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo, se šteje, da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev, stalno prebivališče oziroma sedež.

Domneva: pravo države domicila osebe, ki opravi karakteristično izpolnitev (ni izpolnitev v denarju)

Izjemi:

Pogodbe, ki se nanašajo na nepremičnine – vedno se uporabi pravo, kjer nepremičnina leži

Uveljavitev načela varstva šibkejšega – pogodba o zaposlitvi, potrošniške pogodbe.

Posebnosti:- Način izročitve in ukrepi, če je prevzem stvari zavrnjen (modalitete izpolnitve) – pravo kraja, kjer se mora stvar izročiti, če ni drugačnega dogovora strank (to pomeni, da za zadeve, kjer gre za graje napak, računanje rokov se uporabi pravo kraja, kjer se mora stvar izročiti)- Akcesorni pravni posli – pravo za glavni pravni posel, če ni drugače določeno (za aro, poroštva)- Učinki cesije in prevzem dolga – pravo, po katerem se presoja terjatev oz. dolg

54


Enostranski pravni posel – pravo države dolžnikovega stalnega prebivališča ali sedeža – 28. člen ZMZPP – EPP je več vrst; navezna se ne bo uporabila za vse, za EPP na področju stvarnega se bo uporabil stvari statut, na pogodbenem pogodbeni (sprejem ponudbe), na dednem dedni statut, za tiste EPP, ki so akcesorno pravni posli se bo uporabila določba za akcesorne posle; pride v poštev zelo redko – javna ponudba pa se uporabi 28. člen.

OBLIKA

7. člen ZMZPP“Če z zakonom ni določeno drugače, sta pravni posel in pravno dejanje glede oblike

veljavna, če sta veljavna bodisi po pravu kraja, kjer je bil pravni posel sklenjen oziroma pravno dejanje opravljeno, bodisi po pravu, ki velja za vsebino pravnega posla oziroma pravnega dejanja.”

Gre za Alternativno izbiro – in favorem contractus – da se ohrani posel v veljavi (alternativno navezovanje)

Omejitev s specialnimi pravili: obličnost oporoke (po dednem), oblika sklenitve ZZ, oblika posvojitve (družinski statut) – imamo posebno določbo v ZMZPP in ne bomo uporabili 7. člena.

Obličnostni pogoji za pravne posle v zvezi z nepremičninami? - 23. člen

Kako je pri avtonomni volji strank? Ali izbira prava izključi 7. člen? Če bi stranki izbrali nemško pravo, po njem pa obličnostni predpisi ne bi bili izpolnjeni, ali se lahko uporabi 7. člen, ker mogoče pa po pravu kraja, kjer je pravni posel sklenjen ta oblika je veljavna. Po nemškem se ne more, ker se za obličnost uporabi samo tisto pravo, ki sta ga stranki izbrali. Zaradi pravne varnosti in načela, da obdržimo posel v veljavi naj bi veljalo, da avtonomna volja ne izključi 7. člena in se lahko obličnost presoja tudi po kraju prava države, kjer je bil pravni posel sklenjen.

ZASTARANJE

8. člen ZMZPP

Uporabi se pravo, ki velja za vsebino pravnega posla oziroma pravnega dejanja - z izbiro prava nimamo težav.

55


RIMSKA KONVENCIJA O UPORABI PRAVA PRI POGODBENIH OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH

Glej: http://www.rome-convention.org –

Unifikacija kolizijskih pravil – na področju pogodbenih razmerij, vse države, ki so pogodbenice te konvencije imajo enotna kolizijska pravila za ta razmerja

Iz leta 1980, pričela veljati leta 1991 – 7 držav je na začetku, kasneje pa vse države članice EU

Slovenija: 1. 5. 2006

Derogacija določb ZMZPP – VENDAR, ne pomeni, da ni nujno, da se določbe iz ZMZPP-ja ne bodo več uporabljale, saj je pomembno kdaj je bila pogodba sklenjena – to je eden izmed pogojev uporabe.

Izkušnje so, da so največje in najpogostejše napake, da ne upoštevamo kdaj je bila pogodba sklenjena.

TRDITEV:

Rimska konvencija v določenem obsegu nevtralizira forum shopping (tožnik vloži tožbo pred sodiščem, kjer si obeta najboljši rezultat), ki ga povzročajo pravila o mednarodni pristojnosti (tudi v BU I). - DA, RK med državami članicami EU nevtralizira forum shoppinga, dosti manj pomembno je pred katerim sodiščem bo vložil tožbo.

Imamo sodišče države A in sodišče države B. Če se vloži tožba pri sodišču B, to sodišče pogleda v svoja kolizijska pravila in ugotovi, da se uporabi pravo države X, isto stori pred sodiščem A, ki ugotovi, da se uporabi pravo države Y. Jasno j, da lahko pride do različnih rezultatov – forum shopping. Pri unifikaciji pa vsi pogledajo v RK in pridemo do enakih rezultatov.

RK ni pravni akt EU, je v tretjem stebru

Predmet interpretacije SEU – dana mu je bila pravica, da daje interpretacijo določb RK. Možno mu je torej postaviti predhodno vprašanje glede RK.

Proces transformacije RK v Uredbo EU (Rim I) – zdaj je v I. Stebru, kjer se sprejemamo pravni akti MZP. So določene zadeve enake in kar precej razlik. Neke smernice, principi so isti.

Uporabi se za pogodbena razmerja v situacijah, ki vključujejo izbiro med pravnimi redi različnih držav.

Ni reciprocitete – zakaj potem sploh še pomembna teritorialna omejitev? - ko smo

56

http://www.rome-convention.org/


se pogovarjali o BU I, smo ugotovili, da uredba razmejujeta pristojnost med državami članicami oz. dodatno tudi zaradi tega, ker gre za dvojne instrumente, določata pravila za izvrševanje in priznanje sodnih odločb, ki jih izdajo sodišča držav članic EU. Pri RK ne gre za to, ne gre za teritorialno razmejitev med državami članicami EU, ta teritorialna omejitev se kaže samo v tem, da so države EU zavezane uporabljati RK – lahko se uporablja tudi za stranke, ki niso iz držav EU; slovenske sodišče torej uporabi RK tudi v primeru, ko stranke niso iz držav članic EU.

Zavračanje? (15) – je prepovedano, ker so kolizijska pravila unificirana. Vedno ko sodišče uporabi RK ne pride do zavračanja, kolizijska pravila napotujejo na materialno pravo in ne na kolizijsko.

Javni red? (16) – RK dopušča pridržek javnega reda.

Prednost prava EU in mednarodnih konvencij (20 in 21) – prednost pred njo imajo vsi pravni akti EU, ki imajo kolizijska pravila na področju pogodbenih razmerij in vse mednarodne konvencije (obstoječe in nadaljnje). Pravo EU - Direktive na področju varstva potrošnikov, Mednarodne Konvencije - DK, Haaška;

Retroaktivni učinek? (17) – prepoveduje veljavnost za nazaj.

RK se ne uporablja za (ratione materiae):

Za pogodbene obveznosti – ni definicijeIzključitve

arbitražni sporazumi obveznosti iz družinskih zadev

Vedno ko se bomo ukvarjali s primerom, pri katerem bi se pojavila možnost za uporabo RK, bodimo pozorni na 1. člen - določa področje uporabe RK.

POGOJI ZA UPORABO (na izpitu pazljivi, če bomo imeli pogodbeno razmerje moramo sprva ugotoviti, kateri pravni akt uporabiti):

časovni kriterij – pogodba mora biti sklenjena po 1.05.2006 Slovenija, druge države pa imajo različne datume (na izpitu bo nastavljena RU I,ker je za vse datum enak; indic – če bo primer nastavljen tako, da je nemško sodišče pristojno in da mora uporabiti pravo na področju pogodbenega prava bo moralo uporabiti RU I)

materialni kriterij – mora biti taka zadeva, da spada v domet RK – pogodbeno razmerje (tudi izjeme)

geografski kriterij – tožba mora biti vložena pred sodiščem v državi članici EU razmerje do drugih pravnih aktov – ali morebiti ne obstaja kakšen drugi pravni akt,

ki ima prednost pred RK

KATERO PRAVO UPORABITI?

57


Družba A s sedežem v Ljubljani sklene z družbo B s sedežem v Rimu pogodbo o gradnji poslovne stavbe v Rimu.

Stranki se dogovorita za uporabo francoskega prava (DA) Stranki se dogovorita za uporabo kitajskega prava.(DA) Stranki se dogovorita za uporabo rimskega prava.(NE) Stranki se dogovorita, da se za sklenitev P uporabi kitajsko pravo, za izpolnitev pa

francosko pravo. (DA) Stranki se dogovorita za uporabo lex mercatoria (NE, v okviru kolizijske avtonomije,

je pa dopusten glede materialne avtonomije – nadomestijo se dispozitivne določbe prava, ki naj se uporabi)

Avtonomija volje – člen 3 – primarna navezna okoliščina

Izbira je lahko izrecna ali pa z zadostno gotovostjo izhaja iz določil pogodbe ali okoliščin primera (enako ZMZPP)

Katero pravo lahko izberejo? Samo pravo držav pogodbenic? Ne, katerekoli države sveta. Samo nacionalno pravo? Da, uporabi se samo obstoječe, veljavno pravo držav. Torej tudi anacionalno pravo ne bo šlo.

Koneksnost? - ali mora biti izbrano pravo povezano s pogodbenim razmerjem – Ne (tudi po ZMZPP), stranke lahko izberejo katerokoli pravo.

Splitting? - Ne, če je le možno naj se uporabi enotno pravo za pogodbeno razmerje – po ZMZPP, po RK pa je to možno.

Vsi elementi pogodbe se v trenutku izbire prava nahajajo v eni državi – ne gre za razmerje z ME, gre za notranje razmerje. Npr. Imamo dve nemški stranki, ki sta v Nemčiji izpolnili pogodbo in stranki se dogorita, da se uporabi Švicarsko pravo. Ali je dopustno – RK določa, da se lahko dogovorijo za tuje pravo, ne morejo pa se izogniti kogentnim določbam prava države, kjer se nahajajo vsi elementi pogodbe v trenutku izbire prava. Neke vrste materialna avtonomija.

RK temelji na načelu UNIVERZALNOSTI.

UPORABA PRAVA V ODSOTNOSTI IZBIRE – člen 4

Pravo, s katerim ima razmerje najtesnejšo vez – kako naj se to ugotovi. (kraj, jezik, valuta..). Lahko da so dejavniki v eni državi, drugi pa v drugi in nastane težava, katerim dati prednost, zato RK določa posamezne domneve.

Domneve najtesnejše vezi – zgolj domneve!

Splošna domneva – karakteristična izpolnitev (uporabilo se bo pravo tiste države, v kateri ima stranka, ki je opravila KI stalno prebivališče, sedež/ in če je ni mogoče določiti (mešane, licenčna)? - moramo se vrniti nazaj in najti dejavnike s katerim pravom je tesnejša vez; - se uporablja za vse vrste pogodb (razen pogodbe o zaposlitvi, potrošniške

58


in tiste, za katere velja posebna domneva)

Posebni domnevi pravica na nepremičnini in pravica do uporabe nepremičnine (popravilo na hiši?) -

interpretacija je široka, vendar ne velja za vse (namen pogodbe) - po ZMZPP se vedno uporabi pravo, kjer nepremičnina leži, po RK pa je to domneva in se lahko uporabi drugo pravo (tesnejša vez)

ter prevozne pogodbe – prevoz potnikov ali blaga (najem ladje? NE, tukaj gremo na karakteristično izpolnitev oz. specialnejši zakon, če uporabimo ZMZPP): država sedeža prevoznika, če je tam tudi odpravni ali namembni kraj ali glavni sedež odpošiljatelja – če nista v tej državi bomo določili po načelu najtesnejše vezi

Tesnejša vez z drugim pravom

Izključitvena klavzula – določa, da če se kadarkoli ugotovi, da ima pogodba tesnejšo vez z drugim pravom se uporabi drugo pravo (kot v 2. Členu ZMZPP).

RAZLIKE ZMZPP, RK

ZMZPP temelji na pravilu najtesnejše vezi, vendar vsebuje samo splošno domnevo. Obstaja tudi razlike glede pogodb, ki se nanašajo na pravice na nepremičninah – po RK je to samo domneva, pri ZMZPP pa je pravilo. Razlika je tudi pri avtonomiji volje (pri nepremičninah): po RK se lahko stranke dogovorijo o uporabi prava, po ZMZPP pa ne (vedno se uporabi pravo kraja, kjer nepremičnina leži).

PRIMER: Na božičnem sejmu v Ljubljani Italijan z ob. preb. v Trstu proda Slovencu (ob. preb.

v Mariboru) vazo. Slovenec izroči kupnino v EUR, Italijan izroči vazo. Katero pravo se uporabi?

Ker nista izbrali prava postopamo po 4. Členu. Prodajalec je izpolnil karakteristično izpolnitev, zaradi česar se uporabi Italijansko pravo. Ampak to je samo domneva, če pa sodišče ugotovi, da je tesneje pogodba povezana z drugim pravom pa se uporabi to drugo pravo in v našem primeru je to tako, ker je zadeva bolj povezana s slovenskim pravom, torej se uporabi slovensko pravo.

Najprej določimo domneve, nato pa izključitve – za izpit.

POGODBE S ŠIBKEJŠIMI STRANKAMI

Potrošniške pogodbe Individualne pogodbe o zaposlitvi Člena 5 in 6: ne prikrajšata strank do izbire prava – stranke lahko izberejo drugo

katerokoli pravo – posebno varstvo: ni dopustno zgolj šibkejše stranke prikrajšati za varstvo, ki ga omogočajo prisilni predpisi države njenega običajnega bivališča –določba enaka kot v ZMZPP

POTROŠNIŠKE POGODBE

59


Za pogodbe, katerih predmet je prodaja blaga ali storitev za namene izven poklicne ali trgovske dejavnosti in za pogodbe o financiranju takega posla (naroči storitve, financiranje nakupa blaga)

Druga stranka pogodbe mora biti oseba, ki opravlja poklicno ali trgovsko dejavnost – samo izjemoma za pogodbe med posamezniki (prodajalec) – v primeru, ko bi se prodajalec, ki se delal, kot da je trgovec

Varstvo potrošnika predvsem napram neprimerni uporabi avtonomije volje Prisilni predpisi države njegovega običajnega bivališča –pridejo vedno v

poštevV odsotnosti avtonomije volje se uporabi pravo države njegovega običajnega bivališča – ni domneva (so samo v 4. Členu) in je to fiksno pravilo. Moramo uporabiti pravo običajnega bivališča potrošnika.

To varstvo uživa potrošnik le v treh primerih (5. Člen):

Če je bila v državi njegovega OB (običajnega bivališča) pred sklenitvijo pogodbe podana izrecna ponudba ali reklama in, če je potrošnik v tej državi opravil za sklenitev pogodbe vsa potrebna dejanja, ali (ali mora biti tudi pogodba tam sklenjena – odgovor ni jasen vendar je mnenje, da ne ampak mora pa narediti vse potrebno v svoji državi, da bi se taka pogodba sklenila)

Če je potrošnikov pogodbeni partner ali njegov zastopnik sprejel naročilo potrošnika v tej državi, ali

Če pogodba zadeva prodajo blaga in je potrošnik iz te države odpotoval v tujino in tam oddal naročilo, v kolikor je prodajalec organiziral potovanje s ciljem nagovoriti potrošnika k sklenitvi pogodbe

60


Ne velja za:

Prevozne pogodbe (razen za kombiniranje prevoznih in prenočitvenih storitev) – če bi rezervirali ali kupili karto za London in bi prišli v spor z letalsko družbo ne bo to potrošniški spor in se ne bodo uporabila specialna pravila za potrošnike; če pa bi si poleg tega rezervirali še hotel pa bo šlo za potrošniško zadevo - in

Pogodbe o opravljanju storitev, če mora biti storitev opravljena izključno v drugi državi kot tisti, kjer ima potrošnik OB (npr. kupili smo hišo v Italiji, i tam nismo ves čas. V tem času mora nekdo urejati vrt, ta vrt ureja italijanska družba, s katero smo sklenili pogodbo o vrtnarjenju, vendar ko se vrnemo opazimo, da je vrt zanemarjen. Družbo tožimo in pojavi se vprašanje katero pravo se uporabi? Ali se uporabi specialni režim za potrošnike? Ne, ker gre za opravljanje storitev, ki se opravlja izključno v državi, kjer potrošnik nima običajnega bivališča.) v takih primerih bomo uporabili za določitev prava – 4. Člen (najtesnejša vez, karakteristična izpolnitev) .

NORME NEPOSREDNE UPORABE

Uporaba pojma prisilni predpisi v RK: člen 3, člen 5, člen 6, člen 7 Člen 7:

Ne zajema vseh prisilnih predpisov, ampak le majhno skupino teh – tiste, ki se uporabijo ne glede na to, katero pravo se sicer uporabi

Dve vrsti NNU lex fori NNU države, ki je z razmerjem tesno povezana – možnost pridržka!

Že nekajkrat smo pravili, da stranke lahko izberejo pravo, vendar se ne morejo izogniti kogentnim predpisom prava države, kjer ima potrošnik stalno bivališče (pri potrošnikih). Potem smo se srečali še pri (če so vsi elementi pogodbe v času izbire prava povezani s pravom ene države, stranke pa so izbrale drugo pravo se tudi ne morejo izogniti pravu države, kjer so vsi elementi pogodbe ) – to ni enako kot norme neposredne uporabe.

V 3. Členu, 5, 6, (niso NNU) so kogentna pravila, ki se jim stranke v domačih sporih ne morejo izogniti. NNU pa so posebne določbe, ki varujejo vitalne dele države. Iz teksta RK ni jasno, da govorimo o drugih kogentnih predpisih v 7. Členu in ne o tistih, ki se pojavljajo v 3,5 in 6 členu.

Ostalo smo pa že povedali na prvem predavanju.

61


OBLIKA ( kadar je govora o obličnosti vsi pravni redi težijo k temu, da se posel obstane v veljavi in določajo tudi druga kolizijska pravila – enako je tudi v RK –več možnosti):

Pravo, ki se uporabi za pogodbo – če so se stranke dogovorile za Kitajsko pravo bo taka tudi oblika po Kitajskem pravu –

Pravo, kjer je bila pogodba sklenjena – za osebe, ki se nahajajo na območju iste države

Pravo ene od držav – za osebe, ki so iz različnih držav Za pogodbe, sklenjene prek zastopnika – pravo države, kjer se nahaja zastopnik Enostranski pravni posli: pravo, ki se uporabi za pogodbo ali pravo države, kjer se

je pravni posel opravil (ponudba, sprejem, odstop) Specialna pravila za:

Potrošniške pogodbe – pravo države OB potrošnika (imamo npr. slovenskega potrošnika in nemškega prodajalca, ki sta izbrala francosko pravo, vendar se za obličnost uporabi slovensko pravo)

Pravice na nepremičnini in pravica do uporabe nepremičnine – pravo države, kjer nepremičnina leži

Če bi morali po RK navesti, katere so omejitve avtonomije volje (najvažnejše):- Specialni režim za potrošnike (stranke lahko izberejo pravo, vendar se ne morejo

izogniti kogentnim določbam prava države, kjer ima potrošnik OP) in pogodbo o zaposlitvi

- Specialna pravila glede obličnosti pogodb (nepremičnine –pogodba o pravicah na nepremičninah in pravica do uporabe nepremičnine + potrošniki – velja pravo OB potrošnika, ne glede na izbor prava)

- Če so vsi elementi pogodbe v eni državi- NNU- Ni mogoče izbrati anacionalnega in transnacionalnega prava- Javni red

PRAVNA IN POSLOVNA SPOSOBNOST

RK se sicer ne uporablja za osebna stanja fizičnih oseb, razen: Člen 11 – pri pogodbah med osebami, ki se nahajajo na območju iste države,

se lahko fizična oseba, ki bi bila po pravu te države sposobna, sklicuje na svojo nesposobnost po pravu druge države le, če je druga pogodbena stranka pri sklenitvi P za to nesposobnost vedela ali zaradi malomarnosti ni vedela

Posebej še par naveznih okoliščin:

Modalitete izpolnitve (primeri pregleda blaga, grajanje napak, roki) in ravnanje upnika v primeru nepravilne izpolnitve – pravo države, kjer pride do izpolnitve (tudi omejitev avtonomije volje)

Prenos terjatve Subrogacija Dokazovanje (zakonske domneve in dokazno breme) – pravo, ki se uporabi za

pogodbo (sem sodijo samo tista pravila o dokazovanju, ki so povezane z materialnimi normami).

62


Primera:

Kupec s sedežem v državi X in prodajalec s sedežem v Sloveniji maja 2008 skleneta pogodbo o prodaji dveh ladij, ki jih bo kupec prodal svojim nemškim odjemalcem. Prodajalec ne dobavi. Kupec vloži tožbo pred slovenskim sodiščem. Katero pravo se uporabi?

Po kriterijih pogledamo ali se uporabi RK, uporabi se slovensko pravo – ker ima sedež prodajalec v Sloveniji.

Oseba A (Avstrija) in oseba B (Slovenija) skleneta najemno pogodbo, s katero A za 1 mesec najame hišo na otoku Visu.

Se lahko stranki dogovorita, da se uporabi kitajsko pravo? - Katero pravo se uporabi, če stranki ne izbereta prava? Bi bil vaš odgovor drugačen, če stranki te najemne pogodbe živita v Belgiji

Ko je primer takšen kot je moramo izhajati iz vidika Slovenije. Tukaj je problematično to, da me piše kdaj je bila pogodba sklenjena. Moramo ugotoviti pravni akt in ker nimamo datuma moramo iti po obeh:

- ZMZPP:- zaradi 23. Člena ne moremo uporabiti kitajskega prava- RK:- Je možna izbira prava, ker ne gre za omejtev avtonomije volje (glede oblike

pogodbe pa se bo uporabilo hrvaško pravo)- ZMZPP (uporaba prava):- Na podlagi 23. Člena je to hrvaško pravo- RK (uporaba prava)- Uporabi se posebna domneva po kateri pridemo do iste rešitve –hrvaško pravo- ZMZPP (bivališče v Belgiji)- Odgovor bi bil isti - RK- Zanemarimo posebno domnevo in uporabimo pravilo najtesnejše vezi in na podlagi

tega uporabimo Belgijsko pravo

63


UREDBA 593/2008 – Rim I

Za pogodbena obligacijska razmerja v C in GZ v primerih kolizije med zakoni več držav (ne za davčne, carinske in upravne zadeve, izključene pa so tudi nekatere druge zadeve: obveznosti z družinskih razmerij, obveznosti iz premoženjskih razmerij med zakonci, obveznosti iz pogajanj pred sklenitvijo pogodbe itd.) – materialni kriterij se nahaja v členu 1.

Uporabi se vsako pravo – tudi 3 držav (načelo univerzalnosti) Pričetek uporabe: 17. 12. 2009 Ni retroaktivnega učinka Izključen renvoi Prednost drugih pravnih aktov EU in mednarodnih konvencij / ne pa tudi konvencij,

sklenjenih med DČ – (tukaj velja, da vsi pravni akti EU, ki bi vsebovali kakršnakoli kolizijska pravila na področju pogodbenih obveznosti imajo prednost pred RIM I, kar pa zadeva MK pa je situacija drugačna kot RK; prednost imajo samo MK, ki so jih države članice sklenile s tretjimi državami, ne pa tudi tiste, ki so jih DČ sklenile med sabo).

UPORABA PRAVA

Avtonomija volje – primarna NO (navezna okoliščina – enako RK) Stranke lahko izberejo nacionalno pravo ( Omejitve avtonomije volje

Vsi elementi v trenutku izbire prava v državi, katerega prava stranki nista izbrali – uporabijo se kogentna pravila te države (enko RK)

Vsi elementi so v eni ali več DČ – z izbiro prava se ne morejo izogniti kogentnim določbam prava EU

Norme neposredne uporabe - so drugače urejene kot v RK Javni red – omejitev avtonomije volje Potrošniške, zavarovalne, prevozne pogodbe (RK tega ni) in individualne

pogodbe o zaposlitvi – omejitev avtonomije volje Formalna veljavnost določenih pogodb – omejitev avtonomije volje

(potrošnika pogodba – pravo, kjer ima potrošnik OB)

Stranke ne izberejo prava…(velika razlika z RK)

Subsidiarne navezne okoliščine Domneve iz RK nadomeščene s fiksnimi pravili za številne pogodbe – npr.:

Prodajna: OP prodajalca, storitve: OP, ki opravlja storitve Pogodbe o stvarnih pravicah na nepremičnini in najem: pravo, kjer se

nepremičnina nahaja Pogodba o distribuciji – OP distributerja Franšizna pogodba – OP jemalca franšize…(določa 8. Pogodb)

OP stranke, ki opravi karakteristično izpolnitev Ni mogoče določiti: pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano (če ne

moremo določiti drugam) Vedno: tesnejša vez z drugo državo – vedno je možna

64


Kadar ne gre za pogodbo, ki jo lahko uvrstimo v 8. Določenih ali pa ko imamo mešano pogodbo, v takem primeru ne moremo uporabiti fiksnega pravila ampak uporabimo pravo, kjer ima OP stranka, ki opravi karakteristično izpolnitev.

DRUGO:

Posebej za: Potrošniške pogodbe: ureditev se je približala ureditvi iz BU I (trije primeri – usmerja

dejavnost v državo, kjer ima kupec stalno prebivališče –podobna zadeva) Prevozne pogodbe Zavarovalne pogodbe Individualne pogodbe o zaposlitvi

NORME NEPOSREDNE UPORABE IN RIMSKA UREDBA I

Člen 9 Pravil, ki so ključnega pomena za državo za varstvo javnega interesa, kot je npr.

politična, socialna in gospodarska ureditev (definicija) Ta pravila se uporabijo ne glede na to, katero pravo se sicer za pogodbo uporabi NNU in pravila, od katerih ni dovoljeno odstopati z dogovorom – RAZLIKA! – enako

kot pri RK – že zgoraj obrazloženo – NNU in kogentna niso ista) Dve vrsti NNU:

NNU foruma (vedno upoštevati) NNU države, kjer je treba izpolniti obveznost, če NNU povzroči nezakonitost

izpolnitve pogodbe – diskrecija sodišča

Ali se lahko zdaj kot NNU štejejo tudi tista kogentna pravila, ki varujejo potrošnike? Zadeve so tukaj še zelo sporne in bo treba počakati Sodišče EU.

Vloga Dunajske konvencije o mednarodni prodaji blaga!Vedeti moramo kdaj se uporabi, za kaj se uporabi in da ima prednost pred BU I; za vse tiste zadev, ki niso urejene z DK moramo poiskati kolizijsko pravilo bodisi v ZMZPP, BU I, RK; odvisno od tega kdaj je bila pogodba sklenjena.

Neposredni način reguliranja razmerij z ME Za mednarodne kupne pogodbe Unifikacija materialnega prava (vendar ne vseh vprašanj kupoprodajnega prava,

poleg tega je iz njenega dometa izključena cela vrsta prodajnih pogodb) Kako določiti merodajno pravo za vprašanja, ki niso urejena z DK

UPORABA DK:

Obe stranki imata sedež oz. prebivališče v državah pogodbenicah – primarni kriterij Pravila MZP napotujejo na uporabo prava države članice – subsidiarni kriterij

/pridržek (čl. 95 DK) Stranki imata sedež v Sloveniji in Albaniji (nečlanica). Spor razsoja sodišča v

Avstriji. Avstrijska KN napoti na slovensko pravo – uporabi se DK!

65


Stranki želita uporabo nacionalnega prava države in ne DK – kako to storiti? Možna izključitev DK v celoti ali delno / opting out

DELIKTNI STATUT

ZMZPP

Navezna okoliščina – lex loci delicti commissi – kraj storitve dejanja Druge? – avtonomija volje, akcesorno navezovanje – upoštevamo morebitno

razmerje, ki je bilo med strankama pred škodnim dogodkom ali pa načelo najtesnejše vezi

Težave NO lex loci delicti commissi – katero pravo se uporabi v primeru, ko je kraj storitve v zračnem prostoru, odprtem morju (31. Člen ZMZPP) in drugo kaj je pomembno (kraj kjer je deloval storilec oz. kjer je nastala škodljiva posledica)

30. člen ZMZPP: (1) Za nepogodbeno odškodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo

dejanje storjeno. Če je za oškodovanca ugodnejše, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti.

(2) Če pravo, določeno po prvem odstavku tega člena nima z razmerjem tesnejše zveze, pač pa je podana očitna zveza z nekim drugim pravom, se uporabi to pravo.

2 NO - Pravo, kjer je bilo škodno dejanje storjeno / pravo nastanka škodljive posledice

Ugodnejše pravo – oškodovanec / teorija žrtve (enostranska avtonomija volje – je omejena, ker lahko izbira samo med dvema "pravoma" – kjer je deloval in kjer je nastala škodljiva posledica)

Najtesnejša vez Pravo se uporabi za vsa vprašanja nepogodbene obveznosti (za vzročno zvezo,

odškodnino – višina in vrsta, deliktna sposobnost)

31. člen ZMZPP! Pravo države, katere pripadnost ima ladja oz., kjer je letalo vpisano v vpisnik

Predhodna vprašanja v deliktnem statutu Kvalifikacija v deliktnem statutu Deliktna sposobnost – deliktni ali osebni statut? Vprašanje renvoi – da ali ne?

Specialni zakoni – pomorski zakonik; zakon o stvarno pravnih in obligacijsko pravnih razmerij v letalstvu – imata prednost pred 30 in 31 ZMZPP

MEDNARODNA UREDITEV

Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (ni recipročnostiČe odloča naše sodišče o škodnem postopku se uporabi ta konvencija

Za določene zadeve se ne uporablja kot npr. za odgovornost proizvajalcev, prodajalcev ter tistih, ki popravljajo vozila, za odgovornost lastnika ceste, za regresne tožbe med odgovornimi osebami…

66


Ni vzajemnosti – z ratifikacijo postala del našega prava Javni red Ne glede na pravo, ki se uporabi, je treba pri določanju odgovornosti upoštevati

prometna in varnostna pravila, ki veljajo na kraju in ob času nesreče

Konvencija o zakonu, ki se uporablja v primerih odgovornosti proizvajalcev za njihove proizvode

Pravo, ki se uporabi

Pravo, kjer je prišlo do škode – pogoji! Pravo države OB neposredno oškodovane osebe – pogoji! Pravo države glavnega poslovnega sedeža osebe Drugo

Uredba ES 864/2007 o uporabi prava za nepogodbene obveznosti – Rim II

Uporaba: 11 .1. 2009 Civilne in gospodarske zadeve (pazi na izključitev določenih zadev!) – obveznosti,

ki izhajajo iz kršitev osebnostnih pravic (ZMZPP) - nepogodbene obveznosti (katere so to?) – tiste, ki izvirajo iz delikta, neupravičene obogatitve, poslovodstva brez naročila; pazi na izključitve

Tudi v primerih, ko škoda še ni nastala v – preventivne tožbe Norme neposredne uporabe – lex fori Renvoi izključen Javni red – omogočen je pridržek Razmerje z drugimi instrumenti: pravni akti EU / mednarodne pogodbe – velja

enako kot RIM I Ni vzajemnosti / univerzalnost – RIM II se ne uporabi samo za primer, ko sta

oškodovanec in storilec iz EU, uporabi se lahko pravo katerekoli države

Uporaba prava

Splošno pravilo: kraj nastanka škode (ne glede na kraj škodnega dogodka ter posrednih posledic iz tega dogodka) – uporabi se tisto pravo države, kjer je nastopila neposredna škodljiva posledica (ne uporabi se pravo države, kjer je storilec deloval - pride predvsem v poštev pri distančnih deliktih)

Izjema: pravo države običajnega bivališča – kadar imata oškodovanec in storilec prebivališče enako

Najtesnejša vez – če se izkaže, da ima dogodek tesnejšo vez s pravom druge države, se to pravo uporabi

Posebej za (posebna pravila):

Producentska odgovornost

67


Nelojalna konkurenca in omejevanje konkurence Okoljska škoda Kršitev PIL Neupravičena obogatitev, poslovodstvo brez naročila in culpa in contrahendo

Torej bomo v primeru sprva pogledali, če bomo uporabili posebna pravila šele nato gremo na splošna.

Avtonomija volje (primarna navezna okoliščina) – po ZMZPP tega ni

Stranke lahko pod določenimi pogoji izberejo pravo: Sporazum sklenjen po nastanku škodnega dogodka (razen v primeru strank,

ki opravljajo gospodarsko dejavnost) – če imamo stranke ki opravljajo gospodarsko dejavnost pa se lahko že prej

Nikoli ne za (zakaj ni pojasnjeno v uredbi): Kršitev PIL Dejanja nelojalne konkurence in omejevanja konkurence (lahko je to

vprašanje na izpitu) Vsi elementi v času škodnega dogodka v eni in ne v izbrani državi – prisilni

predpisi te države – ista kot pri Rim I; Vsi elementi v eni ali več DČ EU – z izbiro 3 prava se ni mogoče izogniti

uporabi določb prava EU, implementiranih v pravu države foruma – isto kot pri Rim I

Vprašanje na izpitu: kako je z avtonomijo volje pri deliktih: (po ZMZPP ne); tukaj pa je, stranke se lahko dogovorijo za uporabo prava v primeru deliktov. Obstajajo pa določene omejitve.

POGOJI ZA UPORABO:- Časovni (škodni dogodek mora biti po 11.1.2009- Geografski (tožba mora biti vložena pred sodiščem v EU- Materialni – ali primer sodi v domet uporabe te uredbe- Razmerje do drugih instrumentov (pravo EU prednost, MK prednost tiste, ki so bile

sklenjene med DČ z drugimi državami)

PRIMER:

PRIZNANJE IN IZVRŠITEV TUJIH SODNIH ODLOČB: ena država ne more postaviti pravila za ves svet. Odločbe, ki jih izda sodišče ene države ima učinke samo na območju tiste države. Vendar pa države dajejo veljavo tudi tujim odločbam – po postopku ni avtomatično. Torej imamo državo odločbe in državo, kjer se zahteva priznanje tuje odločbe. V tej drugi državi pa obstaja določena kontrola, pri kateri se odločbe priznajo pod določenimi pogoji.

Priznava se zaradi:- načelo pridobljenih pravic- Comity … full faith and credit - načelo ekonomičnosti postopka (izogibanje dvojnim postopkom)- pravna varnost (ne bis in idem)

68


- vedno večji razvoj mednarodnih vezi (trgovinskih, delavskih, zakonske zveze….) zahteva vedno bolj prost “promet” sodnih odločb

- EU in ideja notranjega trga – oteženo priznavanje ni združljivo s to idejo…. Uredbi 44/2001 in 805/2004

Pojem izvršitve ne pomeni izvršilnih ukrepov ampak to, da želimo posvojiti tujo odločbo v domači izvršilni naslov, šele takrat pridejo na vrsto izvršilni ukrepi.

Kaj se priznava?

odločitve sodišč (sodbe ali sklepi iz pravdnega, nepravdnega, kazenskega postopka…) ali gre za odločbo sodišča ali z njo izenačeno je odvisno od države izvora odločitve

Poravnave tudi npr. začasne odredbe

Obstajajo različna pravila v različnih pravnih aktih:

Bruseljska uredba I (32.-56. člen BU I)-44/01 Uredba o insolvenčnih postopkih - 1346/2000 Bruseljska uredba IIa - 2201/03 Uredba o evropskem izvršilnem naslovu–805/04 – dobro naštudirati (ker ukinja

eksekuturo znotraj držav EU, če bomo pridobili evropski izvršilni naslov lahko gremo direktno v izvršbo – odpade postopke priznavanja in izvršitve sodne odločbe)

Uredba o evropskem plačilnem nalogu-1896/06 Uredba o sporih majhne vrednosti-861/07 – poglejte splošne značilnosti (EKART

članki) Evropska preživninska uredba-4/2009 (še ne velja) Mednarodne pogodbe – Haaška konvencija...na izpitu tega ne bo ZMZPP (94.-11. člen), ZIZ, ZN (za notarske zapise)

Sistem priznavanja:- Brezpogojno (med državami članicami EU)- Sistem omejene kontrole (najbolj razširjen, ki velja tudi pri nas) – pomeni, da naša

država bodo priznavale ampak ne brezpogojno. Varovalke se nanašajo na posamezna procesna vprašanja – če se pri nas zahteva priznanje tuje sodne odločbe (ena stranka mora drugi dati 1000 EUR) potem naše sodišče ne more reči, da mora plačati 1500 EUR. Lahko zavrnemo priznanje ali pa jo priznamo, ne moremo jo spreminjati.

- Sistem neomejene kontrole – kontrola ni omejena na procesna vprašanja ampak se razširi na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava in na vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja

- Sistem revizije – sodišče lahko spremeni sodno odločbo – iz 1000 EUR na 1500 EUR, torej jo spremenijo in priznajo – vloga višje instančnega sodišča

- Sistem – v državi priznanja se vodi nov postopek pri čemer se tuja odločba upošteva kot dokaz na prvi vpogled.

Kakšne učinke imajo odločbe v državi priznanja?:- Sistem enakega učinka – ima enak učinek kot ga ima domača odločba (sodišče tuje

69


je odločalo o razvezi ZZ, v odločbi je bil podan pogoj, da se stranke vnovič ne smejo poročiti v roku 6. Mesecev od dneva veljavnosti razveze – ta odločba je predmet priznanja v drugi državi in bo, če država sloni na sistemu enakega učinka, bo ta odločba imela enak učinek, kot ga ima domača – pri nas ne more biti podan ta pogoj in če bo taka odločba pri nas v fazi priznanja tega pogoja ne bo. V državah, ki temeljijo na

- Sistemu razširitve učinka pa bo to veljalo tudi v državi priznanja. Ko uporabimo pravila ZMZPP (temelji na sistemu enakega učinka):94. člen: 1. Priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb

94. člen

(1) Tuja sodna odločba je izenačena z odločbo sodišča Republike Sloveniji in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije.

(2) Za tujo sodno odločbo se po prvem odstavku tega člena šteje tudi poravnava, sklenjena pred sodiščem (sodna poravnava).

(3) Za tujo sodno odločbo se šteje tudi odločba drugega organa, ki je v državi, v kateri je izdana, izenačena s sodno odločbo oziroma sodno poravnavo, če ureja razmerja iz 1. člena tega zakona.

Drugače pa je če moramo uporabiti pravila BU I: se upošteva razširitev učinka – prizna se tak učinek kot ga ima v tuji državi.

Ni vseeno kateri pravni akt uporabimo, ker so pravila različna.

PRAVILA PO ZMZPP:- Mora biti tuja sodna odločba (ali je treba uporabiti teritorialni ali personalni kriterij –

imamo primer, ko tuj organ v domači državi izda odločbo – pomemben je personalni kriterij – važno je kateri organ jo je izdal)

- Odločba mora biti izdana v določeni vrsti zadeve – mora iti za zadevo, ki se tiče razmerja na področju MZP – zasebna pravna zadeva

- Odločba določene vrste v procesnem smislu - Priznajo se vse sodne odločbe, dokončne, dopolnilne, zamudne sodbe, sodbe, ki so bile izdane v zadevi izostanka, sklep o stroških….sodna poravnava, če je izenačena s sodno odločbo, in sicer po pravu države, ki je izdala sodno poravnavo (mi nismo relevantni);

- ne priznavajo pa se: sklepi o postavitvi izvedenca, o prekinitvi postopka, o procesnem vodstvu (v knjigi je navedeno GEČ KOROŠEC)

Ločimo:- odločbe, ki se samo priznajo – deklarativne, konstitutivne - odločbe, ki se priznajo in izvršijo – kondemnatorne

BREME DOKAZOVANJA

70


pasivnost strank je lahko razlog za neuspeh…praviloma:

pozitivne predpostavke dokazuje predlagatelj negativne predpostavke dokazuje nasprotna stranka

Predpostavke za priznanje po ZMZPP:- pozitivne predpostavke (ena – predložiti je potrebno tujo sodno odločbo in potrdilo o

pravnomočnosti – zakaj samo pravnomočne? verjetnost, da se bodo spremenile je manjša države izvora)

vzajemnost izjeme: zakonski spori, paternitetni in maternitetni spori in tudi ne v drugih zadevah, če priznanje zahteva slovenski državljan

potrdilo o pravnomočnosti (če se zahteva še izvršitev še potrdilo o izvršljivosti) overjen prepis in prevod

- negative (dokazuje dolžnik)

kršitev pristojnosti slovenskih sodišč (jurisdikcije) (97. člen) in izjeme neprimerna pristojnost (98. člen)

MedP sodišča v državi izvora (ni vedno); npr. imamo spor glede plačila odškodnine: sodišče utemelji MedP na podlagi stalne prebivališča sodišča – ali je to razlog za zavrnitev priznanja: NE; lahko bi jo samo če bi bila izključna pristojnost slovenskega sodišča; druga možnost če je tuje sodišče, če je svojo MedP utemeljilo na podlagi čezmernih kriterijev (na državljanstvu, premoženju itd.) – zavrnitev priznanja (na ugovor stranke; 3. Prorogatio fori – lahko zavrnemo odločbo, če sodišče ni upoštevalo prorogacije slovenskega sodišča (pazi: če je bila sodba vložena na hrvaškem in je bilo prorogirano slovensko sodišče in smo se v postopek spustili, brez da bi ugovarjali pristojnosti v takem primeru ne moremo ugovarjati, drugače pa bi bilo, če sodišče ugovora o pristojnosti ne bi upoštevalo. MedP je lahko razlog za nepriznanje sodne odločbe vendar samo v teh primerih.

kršitev načela audiatur et altera pars (96. člen) – ugovor stranke – ni imela možnosti sodelovati v postopku – minimalna procesna garancija – možnost aktivnega sodelovanja v postopku (dovolj časa za obrambo itd.)

kršitev načela ne bis in idem (99. člen) – obstoj druge pravnomočne odločbe (imamo slovensko odločbo ali pa je bila taka že priznana) in litispendenca – če teče prej začeta pravda pred našim sodiščem pa naše sodišče o tem še ni odločilo, tuje pa je, naše mora prekiniti postopek dokler drugo sodišče o tuji zadevi ne odloči (smo že razlagali)

kršitev javnega reda (100. člen) – edini razlog, ki je materialno pravne narave – ostale so procesne – naše sodišče, ne more zavrniti sodne odločbe, samo zaradi tega, ker je sodišče odločilo drugače kot bi odločilo naše sodišče. Če bi bil učinek sodne odločbe v nasprotju z javnim redom (splošna definicija po sodni praksi – so

71


tiste imperativne kogentne norme in moralna pravila, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integracijo slovenske pravne ureditve – pravilo o prepovedi rasne, spolne diskriminacije) - take odločbe ne priznamo. Procesni pravni javni red – neodvisnosti sodišča , prevare itd. Trenutek priznanja odločbe je relevanten za dokazovanje nasprotja z javnim redom.

- predpostavke po uradni dolžnosti (omejene na nujne primere: javni red, izključna pristojnost)

- predpostavke na predlog stranke (niso imele možnosti da sodelujejo v postopku

PRIMER:

Ali je obvezno predpisano zastopanje po odvetniku pred sodiščem izdaje odločbe, ker institut zamudne sodbe nasprotuje javnemu redu.

Gre za institut, ki ga pozna slovensko pravo v postopkih izrednih pravnih sredstev in to ni v nasprotju z našim javnim redom, če je bilo v tuji državi predpisano obvezno zastopanje. Glede zamudne sodbe pa tudi ni nasprotovanja, ker tudi naš sistem pozna zamudno sodbo.

Naslednja negativna predpostavka je vzajemnost obravnava se kot negativna, ker se domneva, da obstaja, dokler stranka ne dokaže, da ne obstaja

Imamo več vrst vzajemnosti:Diplomatska – predpisana v mednarodnih pogodbahZakonska – sam zakonodajalec predpiše, kakšne pravice imajo tuji državljani pri nasDejanska – ni določena, ampak se upošteva (primer: imamo hrvaško odločbo in se pri nas zahteva priznanje; vprašamo se ali Hrvati priznavajo naše sodne odločbe, če da potem je vzajemnost podana in to ne rabi biti nikjer določeno)

Vsebina:- formalna (tujca obravnavamo enko kot našega državljana)- materialna (tujca obravnavamo tako kot oni našega državljana v njegovi državi)

Kakšna vzajemnost se zahteva pri priznavanju tujih odločb?- Dejanska in neformalna (materialna)

Ali se zahteva da je vzajemnost deljiva ali nedeljiva?- Če zadošča nedeljiva je pomembno, da priznavamo odločbo tujega sodišča, če tuja sodišča priznavajo naše na splošno. (če moramo priznati odločbo o razvezi ZZ, ali je dovolj, da Hrvati priznavajo vse naše odločba ali morajo ravno te, ki se nanašajo na razveze ZZ? Pri nedeljivi je torej dovolj, da vse. -pri deljivi pa se moramo vprašati, če Hrvati priznavajo odločbe o razvezi zakonske zveze

Odločilen je čas, ko se odloča o priznanju.

Ne upošteva se vzajemnost:- zakonski spori, paternitetni in maternitetni spori in tudi ne v drugih zadevah, če

priznanje zahteva slovenski državljan ali če tuja odločba zadeva osebno stanje državljana države izvora odločbe

72


Postopek priznanja in izvrševanja (nimamo avtomatičnega, ker imamo sistem omejene kontrole):

- v ZMZPP je enoten postopek (hkratni priznanje in izvršitev)

Tuje sodne odločbe se priznajo po delibacijskem in incidenter postopku.

DELIBACIJSKI – posebna vrsta nepravdnega postopka (smiselno se uporabljajo se pravila iz nepravdnega postopka)

- odloča se o priznanju kot o glavnem vprašanju - pristojno je OS (ZIZ)- dve fazi- prva faza (po predavateljici) predlog – tista stranka, ki je dosegla ugodno odločbo

bo podala predlog za priznanje in izvršitev sodne odločbe v naši države, sodišče izda sklep o priznanju na katerega je možen ugovor (do sklepa postopke ni kontradiktoren) – sodišče odloča o ugovoru; na odločbo o ugovoru je možna pritožba na vrhovno sodišče (kot tudi po sklepu o nepriznanju), po odločbi Vrhovnega pa so možna izredna pravna sredstva (ne revizija), torej obnova postopka in varstvo zakonitosti

1. Faza – enostranski postopek (po slajdih)

- predlog na okrožno sodišče (po bivališču dolžnika ali kraju oprave izvršbe, 39/2 BU I, 108/4,5 ZMZPP) / na pristojno izvršilno sodišče (incidenter postopek) - Odloča sodnik posameznik- priloge: izvod sodne odločbe in potrdilo o pravnomočnosti in/ali izvršljivosti (ZMZPP) / potrdilo na standardnem obrazcu iz Priloge V- Prevod? Da (ZMZPP) / če to zahteva sodišče (BU I)- Izdaja sklepa o razglasitvi izvršljivosti ali priznanju: po vsebinskem preverjanju (ZMZPP) / takoj po izpolnitvi formalnosti (BU I)

2 faza – ugovorni postopek- Kontradiktoren postopek: ugovor na okrožno sodišče v roku 15 dni (ZMZPP)/1 meseca (2 meseca, če živi dolžnik v tujini, BU I), nedevolutivno in dvostransko pravno sredstvo

senat 3 sodnikov po potrebi narok Uveljavljanje razlogov za nepriznanje

INCIDENTER POSTOPEK

odloča se kot o predhodnem vprašanju, odločitev velja samo za ta postopek najpogosteje pride v sami izvršbi (upnik, ki ima v rokah tujo sodno odločbo ne gre v postopek priznanja in izvršitve ampak gre takoj v izvršbo in potem bo izvršilno sodišče tisto, ki bo odločilo o priznanju in izvršitvi te odločbe kot o predhodnem vprašanju – na koncu bo sklep o izvršbi izdan in bo imel vse ugovore, skliceval se bo na razloge po ZMZPP – strani so na voljo tista pravna sredstva, ki so predvidena po ZIZ, sklicuje pa se lahko na določbe ZMZPP.

73


PRIZNANJE IN IZVRŠITEV PO BU I

kdaj se uporabijo pravila iz BU I: pogoji niso isti kot za uporabo MedP po BU I odločba mora biti izdana v državi članici EU odločba je izdana v civilni in gospodarski zadevi časovni kriterij (kadar se bo postopek začel po tem ko je začela BU I veljati; izjema:

če se je postopek izdaje odločbe začel pred veljavnostjo s pogoji (kumulativno): odločba je bila izdana v času, ko je uredba veljala in mednarodna pristojnost v državi izvora mora biti določena bodisi v skladu s pravili BK, bodisi s pravili MK ali NK, ki so enaka, ki so določena v BU I

geografski – o priznanju in izvršitvi odloča sodišče v državi članici EU pravni akti EU, kjer so določena pravila o priznanju in izvrševanju imajo prednost

pred BU I, Mednarodne pogodbe pa imajo nekatere prednost, nekatere pač ne (prednost imajo vse tiste, ki niso naštete v 69. členu BU I)

PRIZNANJE in izvršitev sta po BU I povezana. Izhaja iz tega, da se razlogi zaradi katerih je možna zavrnitev priznanja enaki kot tisti, ki so našteti pod poglavjem o razglasitvi izvršljivosti.

Namen: prost pretok odločb tuja odločba ima enak učinek kot v državi izvora (velja razširjen učinek) sodba ne rabi biti pravnomočna (kadar pa se odloča o priznanju odločbe, ki ni bila

pravnomočna, in ko se ugotovi, da je bilo vloženo pravno sredstvo v državi izvora odločbe lahko sodišče države prekine postopek)

če pa se zahteva razglasitev izvršljivosti pa lahko sodišče lahko prekine postopek samo na zahtevo stranke

Za kakšna pravna sredstva gre: katerokoli pravno sredstvo, ki lahko pripelje do spremembe odločbe (torej tudi

izredno) Kadar govorimo o priznanju odločbe po BU I je mogoče priznati odločbo na naslednje primere:

avtomatično (odločbe, ki so izdane v državi članici EU se v drugi državi EU priznajo (postopek priznanja) – to ne velja za kondemnatorne (postopek razglasitve izvršljivosti)

poseben postopek priznanja (kadar bo stranka želela blokirati uvedbo novega postopka o isti zadevi med istima strankama; 2. kot o predhodnem vprašanju - primer: ena stranka toži pred slovenskim sodiščem drugo in zahteva da izpolni pogodbo, druga pa ugovarja, da je tuje sodišče odločilo, da je pogodba nična – odloča se kot o predhodnem vprašanju in bo priznalo odločbo)

razglasitev izvršljivosti (obligatoren postopek vendar enostaven, 1. enostranski del postopka (enako kot ZMZPP) – tukaj bo imelo sodišče zelo malo možnosti, da se odločba ne izvrši (ker lahko sodišče v 1. fazi preverja samo pozitivno predpostavko (da obstaja odločba in potrdilo o izvršljivosti)) 2. faza/del. UGOVORNI – ko je izdan sklep takrat lahko dolžnik ugovarja (vprašanje iz katerih razlogov lahko ugovarja) – tukaj mora biti vedno dolžnik aktiven:

74


RAZLOGI ZA ZAVRNITEV

razlogi za zavrnitev priznanja (34. in 35. člen): znatno nasprotovanje javnemu redu kršitev načela audiatur et altera pars nezdružljivost s sodbo sodišča priznanja nezdružljivost s sodbo tujega sodišča – pa ta izpolnjuje pogoje za priznanje in je

časovno bila sprejeta prejTo so razlogi, ki se upoštevajo samo na predlog stranke – vsebinski razlogi.

Naslednji pa so jurisdikcijski razlogi (tudi na ugovor tožnika): kršitev pristojnosti iz skupine in favorem – prekomernih pristojnosti (primer: v času

BK so posamezne države članice podpisovale določene pogodbe s tretjimi državami glede priznanja in izvrševanja odločb, ki bi zadevala tretje države; Anglija je sklenila sporazum z Japonsko, s katero je bilo določeno, da ne bo priznavala sodnih odločb, ki bi jih izdale druga države EU, kadar so v tem postopku udeležene stranke iz Japonske, v primeru, če te države EU utemeljijo pristojnost na podlagi prekomerne pristojnosti

kršitev mandatornih pravil kršitev izključnih pristojnosti

Javne listine in sodne poravnave:

Po BU I isti postopek kot za sodbe, s to razliko, da se preverja le javni red učinki sodne poravnave

pravnomočnost (C-414/92 Solo Kleinmotoren GmbH/Emilio Boch, ZOdl. 1994 I, str. 2237)?

Za notarske listine se ne uporabi ZMZPP temveč 7. člen ZN: vzajemnost, javni red, pogoji za izvršljivost – vse to se preverja incidenter v izvršilnem postopku

TRDITEV

Odločba sodišča države članice EU se mora vedno izvršiti v postopku kot ga predvideva uredba 805/2004 (evropski izvršilni naslov). Ne, Ni vedno tako – upnik lahko reče, da ne bo zahteval evropskega izvršilnega naslova, ker ne želi direktno v izvršbo in želi, da se prizna - uredba je samo alternativa in ni obvezna; upnik se sam odloči kako.

TRDITVE: ALI SO PRAVILNE

Če je kraj izpolnitve obveznosti v državi, ki ni članica EU, se BU sploh ne more uporabiti, kar pomeni, da je treba pristojnost sodišča presojati v skladu z nacionalnimi pravili posamezne države članice EU. Ni pravilna, ker kraj izpolnitve obveznosti nima vpliva na

75


uporabo BU.

Če slovensko sodišče po pravilih BU ni pristojno mora uporabiti ZMZPP in na teh pravilih utemeljiti pristojnost. Ne, ker če smo ugotovili, da se uporabijo pravila o MedP iz BU I in po tem nismo pristojni pač nismo pristojni in za to ne moremo nadalje uporabiti ZMZPP.

Prej začet postopek (vložitev tožbe) pred sodiščem v tujini pomeni, da lahko slovensko sodišče po pravilih o ZMZPP prekine postopek. Ne, ker mora biti prej začeta pravda (tožba vročena tožencu), torej se litispendenca upošteva samo, če se je pravda v tujini začela prej.

NATANČNO BRANJE je potrebno pri teh trditvah.

PRIMER, ki je že bil na izpitu:

Družba A, sedež Zagreb ima registriran patent v Nemčiji,. Prijava patenta je bila 10.05.2000, patent pa je bil registriran 12.06.2003 (podeljen). Dne 05.02.2009 je slo družba s sedežem v Kopru pričela uvažati naprave pridobljenemu patentiranemu izumu v Nemčijo (kršila patent družbe A v Nemčiji). Družba B ni imela dovoljenja in družba A je rekla, da naj preneha z dovozom blaga v Nemčijo. B je rekla, da ni vedela o patentu in da je ta vednost predpostavka za kršitev patenta. B se ni menila zato je A vložila 30.04.2009 vložila tožbo pred Slovenskim sodiščem. B ugovarja pristojnosti, saj je menila, da je pristojno sodišče države patenta. Odgovorite z referencami na pravne vire in pravno argumentacijo za njihovo uporabo in razlago na naslednji vprašanji

Ali je SLO pristojno za rešitev zadeve?Katero pravo se uporabi?

Pristojnost (kateri akt se uporabi):BU I

določimo kriterije materialni izpolnjen – gre za gospodarsko zadevo časovni – tožba vložena po 01.05.2004 ME razmerje do drugih aktov – v tem primeru ni MK ali drugega akta EU, ki bi imel

prednost geografski – tožba vložena pred sodiščem v državi članici personalni – toženec sedež v EU

Torej uporabimo BU I

(nato pogledamo) Pravila o MedP v BU I, da lahko utemeljimo pristojnost SLO sodišča: osredotočimo se sprva na 22. člen – se ne uporabi, ker se uporabi izključna

pristojnost samo glede veljavnosti patenta, v našem primeru pa gre za kršitev patenta, torej izključna ni podana

tiha ne pride v poštev, ker je stranka ugovarjala spor v zvezi z deliktom (uporabi se 5/3 člen) – kaj je to zadeva z deliktom? Sem

sodijo vse tožbe, ki vzpostavljajo odgovornost, ki ni prostovoljna in ne sodi v okvir 5/1 člena – po členu 5/3 pa je pravilo, da je pristojno sodišče po kraju škodnega dogodka (kjer je storilec deloval in kjer je nastala škodljiva posledice) – kraj škodnega dogodka je v Nemčiji, kjer se je kršil patent

76


slovensko sodišče je pristojno na podlagi splošne pristojnosti

Katero pravo se bo uporabilo?

sprva najdemo akt, po katerem bomo našli pravo: gre za delikt, za nepogodbeno obveznost, kjer imamo RIM II in preverimo pogoje:

materialni – obveznosti iz delikta časovni – relevanten je datum škodnega dogodka geografski – tožba mora biti vložena v državi članici odnos do drugih aktov – ni drugega akta, ki bi imel prednost sedaj pogledamo po kolizijskem pravilu v RIM II, da ugotovimo, katero pravo se

uporabi: imamo posebno pravilo za kršitev PIL: - v takem primeru se uporabi pravo tiste države, kjer se zahteva varstvo določene pravice – Nemčija (do tega pridemo po splošnem pravilu in po posebnem, ki ga moramo uporabiti – ne smemo uporabiti splošnega pravila)

77


PREDAVANJE DEKANA (slaba slišnost in skakanje iz teme v temo)

NESAMOSTOJNE NAVEZNE OKOLIŠČINE

Govorili bomo o tem kako sodišče najde materialno pravo in kaj mora pri tem upoštevati. Ko govorimo o merodajnem pravu (pravo, ki se bo uporabilo) potem lahko vidimo, da lahko primere z ME rešujemo na neposredne načine (uporaba poenotenega prava) – kadar se stikata dva pravna reda obstaja nad njima nek drugi pravi red oz. vir – Dunajska konvencija bo nadomestila nacionalni pravni red.

Prvo vprašanje, ki se nam zastavi v primeru je kako je glede poenotenega prava, MedP, merodajnega prava. Če se tega ne vprašamo kako je s poenotenim pravom in gremo takoj reševat primer po nacionalnem pravu – kakšna napaka je to? Iz katerega pritožbenega razloga se bi izpodbijala tožba – napačna uporaba materialnega prava. Če bo sodišče vzelo sebe pristojno in bo v resnici nepristojno bo to kršitev pravil postopka;

Vprašanje: če v uredbi ni ničesar določeno o pristojnosti, ne moremo najti svoje pristojnosti bomo uporabili ZMZPP,ker po tem pa smo pristojni? – stališče, če poenoteno ničesar ne določi potem lahko uporabimo ZMZPP. Če kriterija, da bi bili pristojni ni, potem pač nismo pristojni. Eno je, da mednarodni akt vstopi in velja, drugo pa je kako velja. Uredba je uredila vso MedP in konec. Npr. DK dopušča, da se še dela po nacionalnem pravu, BU I pa ne. Iz akta je potrebno razbrati za kaj gre, ali bo v celoti nekaj uredilo ali ne bo. BU gre za kompletni sistem in nacionalno pravo ne pride več v poštev. Torej se bomo prvo ukvarjali s poenotenim pravom in če bomo namesto tega uporabili domače bomo napačno uporabili pravo.

Kaj se zgodi, če se odmaknemo od poenotenega prava? Potem to ni več poenoteno pravo, saj imamo različne odločitve potem.

NORME NEPOSREDNE UPORABE – so refleksija javnega reda. Pomeni, da so posebne kogentne norme – uporabijo se ne glede na izbrano pravo, medtem ko se kogentne norme ne.

Če MOM (Mestna občina Maribor) želi najeti kredit po Avstrijskem pravu? Uporabljene bodo avstrijske kogentne norme. Ali bomo rekli, da posebne prav tako ne bomo spoštovali? Ne, jo moramo. Omenjene norme se ne bodo uporabile za cel primer, odgovorijo samo na del vprašanja.

Če se želijo zadolžiti za več kot 10% rabijo dovoljenje MF (nadzor države). Kako opredelimo normo – posebno kogentno normo (zadaj je odsev javnega reda).

MATERIALNE NORME – rešujejo vprašanje ME - Norme, ki niso kolizijske, ampak rešujejo primer z ME, ali pa ga vsaj pomagajo rešit. Manjka jim navezna okoliščina. Norme ne rešujejo celega primera ampak pomagajo rešiti primer.

POSREDNO REŠEVANJE PRIMEROV Z ME – kolizijske norme (kadar se srečata dva ali več pravnih norm pove ali bo eno ali bo drugo). Ali se KN po našem zakonu lahko ne upoštevajo? Uporabljajo se po uradni dolžnosti, ampak za atipične primere se lahko izbere pravo, ki je s primerom najtesneje povezano – izključitvena klavzula ZMZPP 2 . člen.

78


Da bi znali KN uporabiti včasih potrebujemo pomoč – spor z ME, sodnika napoti kolizijska norma na nemško pravo – katero pravo bo pogledal: materialno, kolizijsko ali procesno? Procesno je ponavadi nacionalno, materialno in kolizijsko pa DA. Kaj se zgodi v obeh primerih – nam pove 6. člen ZMZPP.

Prva nesamostojna navezna okoliščina je navezovanje ....

Ugotavljanje tujega prava itd. so norme, ki nam povedo, kako priti do pravilne uporabe II. Dela zakona, ki je tisti, ki ga ne bomo znali vedno uporabiti brez nesamostojnih naveznih okoliščin – če v uredbah ni okoliščin moramo uporabiti nacionalne. Pomagajo uporabiti merodajno pravo.

6. člen

(1) Če bi bilo treba po tem zakonu uporabiti pravo tuje države, se upoštevajo njegova pravila, ki določajo, katero pravo se uporabi.

(2) Če pravila tuje države, ki določajo, katero pravo je treba uporabiti, zavračajo na pravo Republike Slovenije, se uporabi pravo Republike Slovenije, ne da bi se pri tem upoštevala njena pravila o napotilu, katero pravo se uporabi. (ko pridemo v Nemški pravni red moramo pogledati kolizijska pravila tega reda, ta pa lahko rečejo, da se lahko uporabi pravo Nemčije ali druge države – imamo zavračanje nazaj – imamo situacijo ko bi sodnik v bistvu prišel nazaj ampak mora pa iti - navedeno mora biti v obrazložitvi (bistvena kršitev pravil postopka – ne moremo preizkusiti izreka odločbe); ali naprej na pravo neke druge države,

(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo, kadar imata stranki pravico izbrati pravo.

PRIMER zavračanja:

Nemški državljan umre v Sloveniji, ima vikend, je živel tukaj in pride do dedovanja. Ali lahko sodnik uporabi slovensko pravo in če pod kakšnimi pogoji? ME – državljan tuje države. Ali je kakšna mednarodna pogodba glede dedovanja? Ne; uporabi se ZMZPP – drugi del zakona. - 32. člen

(1) Za dedovanje je treba uporabiti pravo države, katere državljan je bil zapustnik ob smrti.

(2) Oporočna sposobnost se presoja po pravu države, katere državljanstvo je imel oporočitelj ob sestavi oporoke.

V nemškem pravu bo šel gledati v kolizijsko pravo. Uporabljajo se personalni statuti – nemško pravo – zavračanje nazaj in uporabi se slovensko pravo.

Imamo možnost napotila na materialno pravo ali na kolizijsko pravo. Naš predvideva na kolizijsko, možno pa je da na materialno pravo, pri čemer ne more priti do zavračanja.

(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo, kadar imata stranki pravico izbrati pravo. - če bi v tem primeru še vedno upoštevali zavračanje potem ni volje strank; pravico izbrati pravo – v večini primerov ne moreta izbrati prava, kadar ne izberejo

79


prava kolizijske norme privedejo do prava, ki je najtesneje povezano z zadevo. Sedaj bi derogirali to, da bi našli pravo, ki je najtesneje povezano s primerom, našli bi kolizijsko normo, ki bi zavračala na pravo, ki ni povezano s primerom in tudi to bi derogiralo, zato je to pravica in ne kadar izbereta pravo.

(Če med samim postopkom sodišče spozna neko določeno okoliščino, ki povzroči, da ni več pristojno, potem zadevo ustavi, se izreče za nepristojno in zavrže zadevo.)

Delno zavračanje, samo nazaj, samo naprej itd. - tega ne poznamo.

(2) Če pravila tuje države, ki določajo, katero pravo je treba uporabiti, zavračajo na pravo Republike Slovenije, se uporabi pravo Republike Slovenije, ne da bi se pri tem upoštevala njena pravila o napotilu, katero pravo se uporabi. - da ne pride do pingponga. ciklično zavračanje (Zirkelverweisung)

- uporaba zavračanja pomeni tudi, da ga je potrebno nekje ustaviti, sicer povzroči nerešljivost problema

9. člen

(1) Če je treba uporabiti pravo države, katere pravni red ni enoten (VB, Španija, zvezne države, federalne države), pravila tega zakona pa ne napotujejo na določeno pravno območje v taki državi, se po pravilih njenega pravnega reda določi, katero pravo se uporabi.

- osebe, ki pripadajo svojemu pravu (npr. koranu), to je personalno pravo; sodnik mora uporabiti koran. Imamo pa tudi javni red (kaj je to javni red ne sme biti subjektivna odločitev), in sicer ali bomo uporabili pravne norme, na katere nas napotuje kolizijsko pravo, čeprav so v nasprotju z javnim redom – tukaj moramo reči NE, ne moremo ga uporabiti, bistvo pa je, da pridemo do tja,ne moremo že takoj uporabiti domačega prava.

(2) Če se na način iz prvega odstavka tega člena ne da ugotoviti, katero pravo države z neenotnim pravnim redom je treba uporabiti, se uporabi pravo tistega območja v taki državi, ki je z razmerjem v najtesnejši zvezi.

80


TERMINOLOGIJA

zavračanje, napotilo, zavračanje nazaj, napotilo, napotilo naprej (Rückverweisung, Weiterverweisung, Remission, Transmission….)

imata zavračanje in napotilo identičen pomen? kaj je to stvarno (materialno, substančno) – izjema; in kaj kolizijsko napotilo-

pravilo? kaj je to delno zavračanje? - tega nimamo kaj je to selektivno zavračanje? celotno napotilo - napotilo nazaj (zavračanje prve stopnje); napotilo naprej

(zavračanje druge stopnje)

Zavračanje je miselna operacija (ali tudi intelektualna igra) – ki se odvije v glavi sodnika foruma (t.j. sodišča države, ki vodi postopek) – če stranka nič ne reče sodnik mora to narediti, mora vzeti kolizijske norme, nesamostojne navezne okoliščine:

ali to pomeni, da ne gre za ugotavljanje tujega prava?

VMESNI PRIMER:Začnemo postopek in zmagamo, nato pa želimo v novi državi priznati odločbo, sodišče v tej državi pa reče, da ne prizna odločbe. Ali lahko v tej državi vložimo tožbo v isti zadevi? Res iudicata iz prve države nima učinka, torej je odgovor DA.

Kar nekaj primerov je v Sloveniji, ko je sodišče zavrnilo priznanje tuje sodne odločbe na podlagi javnega reda – primeri z zamudnimi obresti. Na neko valuto so upoštevali domače obresti – Srbske obresti na nemške marke – del sodbe, k se je nanašalo na obresti ni bil priznan – sodišče je našlo podlago v ZOR, neupravičena obogatitev. Javni red ne sme biti orodje, da mi dosežemo cilj, ki si ga želimo.

Predpostavke za zavračanje

Načelna oziroma teoretična predpostavka- Kolizijske norme države postopka in kolizijske norme prava, na katerega prve odkazujejo – morajo biti različne; če je napotujoča enaka napoteni kolizijski normi, se samo potrdi njeno navezovanje- ustrezno dejansko stanje (dejstva morajo ustrezati različnim kolizijskim normam iz prejšnje točke)

Večja kot je stopnja poenotenja kolizijskih norma manj bo zavračanja. Če bi imele vse države identične kolizijske norme zavračanja ne bi bilo. Mednarodne pogodbe izničujejo zavračanje, ki pride v poštev samo pri nacionalnih normah.

DOBRE STRANI ZAVRAČANJA

- če izhajamo iz namena MZP oziroma njegove vloge, potem ugotovimo, da se reševanje kolizij nanaša na vso pravo in ne le na materialne norme tujega prava- tuje pravo se uporabi tako, kot bi ga tuje sodišče – gre za spoštovanje tujega pravani dovolj, da se uporabi tuje materialno pravo – potrebno se je vživeti v vlogo tujega sodnikaPoenotenje rezultatov sodnih odločb – (Entscheidungsgleichheit)

81


tuje pravo se tako ne uporabi proti volji državeprihaja do boljše koordinacije sistema: zakonodajalec s postavitvijo kolizijskega pravila, postavi namreč pravilo koordinacije s tujim pravnim sistemom. Zato ne pride do derogiranja domače kolizijske norme.praktični razlog “za”: z zavračanjem pride do uporabe domačega materialnega prava, ki ga sodišče bolje pozna in lažje (raje) uporabi

SLABE

tuje pravo se tako ne uporabi proti volji državeprihaja do boljše koordinacije sistema: zakonodajalec s postavitvijo kolizijskega pravila, postavi namreč pravilo koordinacije s tujim pravnim sistemom. Zato ne pride do derogiranja domače kolizijske norme.praktični razlog “za”: z zavračanjem pride do uporabe domačega materialnega prava, ki ga sodišče bolje pozna in lažje (raje) uporabi

npr. odločitev angleškega sodnika Wynn-Parry: “… težko si zamislim težjo nalogo od te, ki jo moram rešiti; namreč, da odločim – prvič v tej državi – tako kot tudi v Španiji, o relevantnem španskem pravu, na način, kot bi to bilo uporabljeno s strani Vrhovnega sodišča Španije, ki pa o tem vprašanju še ni odločalo … pri tem pa v Španiji obstajajo velika nasprotovanja in razlogi, kot tudi nasprotujoče si odločitve nižjih sodišč.”

posebne težave so pri sklepanju zakonskih zvez, kjer je zavračanje še posebej opravičljivo: tu je namreč ugotavljanje tujega prava prepuščeno – ne sodiščem – ampak uradnikom – matičarjem;kontradiktornost na nekaterih področjih MZP: npr. avtonomna volja strank. Strankam, ki izberejo pravo za pogodbo, bi objektivna norma tujega prava to njuno skupno voljo izničila. Prišlo bi do negacije najvišje prioritete zasebnih razmerij – da jih imajo stranke – tudi za svojo pravno varnost – pravico urediti tako kot to same želijo.načelni ugovori pri uporabi zavračanja pri mednarodnih pogodbah

Tako v Sloveniji, kot tudi primerjalno, je odgovor največkrat pritrdilen; ker daje tujemu pravo dolžno spoštovanje (comitas, kurtoazija) – enakopravnost med pravnimi redi, prihaja do izenačitve sodnih odločb, ne prihaja do uporaba prava, ki ne bi bilo primerno, pomeni majhno težavo v primerjavi z posledicami neharmonije odločb …

82


UGOTAVLJANJE TUJEGA PRAVA

Kaj se zgodi, kako postopamo, ko pride do tega, da moramo ugotoviti tuji pravni red? Pri razmerjih z ME ne bo relevantno samo v primerih, ko bo poenoteno pravo urejalo zadevo, pa še pri trem se nam lahko zgodi, da pridemo pravil neposredne uporabe, ki jih bomo morali poznati. Kot stranke nimam možnosti v zakonodaji, da bi nam povedali kaj je v tujem pravnem redu. Ko pa se v nekem postopku rešuje spor in je potrebno uporabiti tuje pravo, pa se pojavi vprašanje, ali mora sodnik poznati tuje pravo?

12.člen

(1) Sodišče ali drug pristojen organ po uradni dolžnosti ugotovi vsebino tujega prava, ki ga je treba uporabiti.

(2) Organ iz prvega odstavka tega člena lahko zahteva obvestilo o tujem pravu od ministrstva, pristojnega za pravosodje, oziroma se o njegovi vsebini prepriča na drug ustrezen način.

(3) Stranke lahko v postopku predložijo o vsebini tujega prava javno ali drugo listino pristojnega tujega organa ali ustanove.(preko MP sodišče, stranke tudi dokazujejo in dajo sodišču – tak sistem v common law, kateremu se v tem delu približujemo)

(4) Če za posamezno razmerje nikakor ni mogoče ugotoviti vsebine tujega prava, se uporabi pravo Republike Slovenije.

Kaj če se stranke ne strinjajo z uporabo prava – enako kot če bi sodišče napačno uporabilo naše pravo – pritožbeni razlog napačna uporaba prava.

Značilnosti 12. člena

ex officio (za vse organe, ki uporabijo tuje pravo, ne le za sodnike) tuje pravo je pravo velja načelo iura novit curia pomoč s strani državnih organov, strank … alternativa za nezmožnost ugotovitve

Kako je z ugotavljanjem kolizijskega prava – enako kot pri tujem pravu, kar je izven našega pranega reda lahko v skladu z 12. členom vprašamo.

Lahko se tudi godi, da moramo samo vedeti tuje pravo, da bomo lahko naše pravilno uporabili – vzajemnost (npr. nepremičnine). Tudi za to velja 12. člen.

Če stranka ne obtožuje to ne pomeni, da sodišče tujega prava ne uporabi. Če tožnik ko toži niče ne reče o tujem pravu, če tožena stranka odgovori pa ničesar ne reče o tuje pravu, to ne pomeni, da so stranke konkludentno pristale na domače pravo. Sodišče po uradni dolžnosti upošteva tuje pravo.

83


Če tožbeni zahtevek tuje (pravne) osebe temelji na pogodbi z domačo (pravno) osebo in ni verjetno, da bi tuje pravo glede tako dogovorjene obveznosti (na plačilo provizije po pogodbi o trgovskem zastopanju) vsebovalo kakšno drugačno določbo od slovenskega prava, tožena stranka pa v postopku (niti na prvi stopnji niti v pritožbi) česa takega sploh ni trdila, pritožba zoper sodbo ni utemeljena, tudi če sodba prve stopnje sicer nima razlogov o tem, zakaj je sodišče uporabilo domače pravo. Če tuja (pravna) oseba vloži tožbo proti domači (pravni) osebi pri slovenskem sodišču in ne zahteva uporabe tujega prava, tožena stranka pa uporabi domačega prava ne ugovarja, je mogoče sklepati na molče izraženo voljo strank za uporabo domačega prava. - to ni pravilno, ker prekrši prisilno pravno naravo določb kolizijskega prava.

Posledice nepravilne uporabe:- če se napačno uporabi? - napačna uporaba materialnega prava- če se sploh ne poskuša ugotoviti? - če ni pravo je bistvena kršitev pravil + napačna uporaba materialnega prava- če se ne poskuša ugotoviti, pa je vseeno uporabljeno pravo pravo? - bistvena kršitev pravil postopka

RAZLOGI pripravljenost kolizijske norme jemati kot mandatorne … ali je stvar strank, da

zahtevajo tuje pravo ali pa se ta dolžnost preloži na sodnike ex officio …? ugotavljanje tujega prava: objektivno je to težko…še težje, ko gre za pravne rede, ki

nam tudi sicer niso blizu … zaradi tega, pravni redi določajo tudi “alibije” za izhod subsidiarne rešitve: lex fori, sorodno pravo, najtesneje ali drugo najtesneje

povezano pravo itd.

PRIMER:

Vloženi sta tožbi v ZAD in Sloveniji. V Sloveniji je zoper podjetje stečajni postopek. V ZDA pa odškodninska tožba. Sodnica OS bo morala reči ali bo dopustila litispendenco ali ne in je morala sama sebi odgovoriti na vprašanje kaj pomeni izključna pristojnost slovenskega sodišča v primeru stečajnega postopka, ali so to spori, ki so povezani s stečajnim postopkom ali ne. Sodničin odgovor:

to so spori povezani s stečajnim postopkom (izključna) bo nadaljevala pravdo niso spori povezani s stečajnim postopkom – prekine postopek tukaj in čaka na

odločitev ZDA, zmaga v ZDA, sodba pride k nam in bo naše sodišče moralo upoštevati, da naše sodišče ni izključno pristojno, torej bo morala biti sodba priznana; če pa ne bi bila priznana bo lahko tožnik tožil RS

Če se ne bi vložili obe tožbi bi zamudili roke in ne bi mogli več tožit.

Postopek, ki lahko živi brez stečajnega postopka so samostojni postopki, čeprav tečejo znotraj stečajnega postopka. Conditio sine qua non.

Pri ugotavljanju tujega prava moramo ugotoviti kako pravo živi in ni dovolj, da si ga samo pogledamo.

PRIMER:Sodišče mora uporabiti direktivo XX/yy/ES in ni ravno prepričano v njeno razlago in

84


uporabo… natančneje, zanima ga razlaga konkretnega člena. Odloči se uporabiti 12. člen in vpraša pristojno ministrstvo, potem ko stranke o tem vprašanju ne morejo pridobiti javne listine…. Ministrstvo odgovori in sodišče uporabi to “obvestilo”!

Ste stranka v postopku ali pa zastopnik… kaj menite?

Evropsko pravo ni tuje pravo in je del našega sistema, zatorej ne moremo uporabiti 12. člena.

Sodišče ni vezano na to mnenje in tega jim ni potrebno spoštovati. Edino pristojno za razlago pa je sodišče EU.

Če bi MP dalo vsa pojasnila in bi to sodišče upoštevalo, bi bil to pritožbeni razlog, saj MP ni kompetentno za to odločanje. Zakoniti sodnik razlage bi bilo samo sodišče EU. Pravilno je samo postopke za predhodno odločanje na sodišče EU.

Dva članka za prebrati:Miha Šipec, Ugotavljanje tujega prava v civilnem sodnem postopku, PP, priloga, 9/97.Dragica Wedam-Lukić, Še o ugotavljanju (in uporabi) tujega prava v civilnih sodnih postopkih, PP, priloga, 12/97.

Uvodno – kaj pomeni kvalifikacija v MZP – kvalifikacija je težka… gre za vprašanje, kako postopati v primerih, ko se v verigi:

dejansko stanje pravna kategorija kolizijska norma (NP) (kolizijska norma – TP) merodajno pravo rešitev primera

pravno vprašanje pojavi med samo uporabo kolizijskih norm in ko torej še ne vemo, katero merodajno pravo lahko poda odgovor na vprašanje

…pojavi se dilema, kako – po katerem pravu – rešiti vprašanje, ki se je “prehitro” pojavilo?

Se s problemom kvalifikacije pretirava?

Kako jo rešujemo?

PRIMER: se zelo slabo sliši in tudi majster razlaga super

Kadar se stikata dva ali več pravnih redov je verjetno, da bomo dobili rešitev z nam neznanim institutom. To ni tipična kvalifikacija. Da bomo ločevali od Evropskega prava: - družina odpotuje na počitnice in hčerka dobi salmonelo, po koncu dopusta še vedno ostane tam in ko pride nazaj hoče odškodnino, zaradi užitka, ki ga ni bilo – to je bila glavna škoda. Vloži tožbo proti turistični agenciji, z njo je v pogodbenem odnosu. Gre za primer z ME ampak; ali morda direktiva da odgovor (ni nujno, da je ME), turistične agencije so odgovorne za škodo – ali je nematerialna škoda tudi izguba užitka (v nemškem pravu pa velja pravilo, da so nematerialne škode zapisane v zakonu – torej je numerus clausus – sodišče odloči, da to zajema tudi škodo zaradi izgubljenega užitka....kvalifikacija po

85


evropskem pravu je drugačna, moramo upoštevati, da odrine nacionalno pravo ali pa ga dopolni z nekim pravilom. Kadar imamo možnost, da razlagamo nacionalni predpis tako je vredu, če pa imamo v zakonu določbo, ki nasprotuje direktivi in njeni razlagi oz. nasploh evropskemu pravu pa damo nacionalno pravo na stran.

PRIMER:

V mednarodnem sporu med strankama, kupec ni plačal, ker ugovarja delno exceptio non adimpleti contractus (gre za dobavo blaga) in želi poravnavo. Sodnik ugotavlja svojo pristojnost in ugotovi, da bi v sporu njegovo sodišče bilo mednarodno pristojno, če bi se kraj izpolnitve štel za iskovino – prodajalec je namreč slovenska družba. Kvalificirati mora kraj izpolnitve!

Kako bo ravnal? Za pogodbeno razmerje se sicer (ne) uporabi Dunajska konvencija.

Sodnik mora predno odloča o MedP ugotoviti, katero pravo se uporabi. Tukaj bi moral ugotoviti ali je kraj, kjer je to sodišče ali iskovina, zato mora prej ugotoviti pravo in šele nato odloči o MedP.

Slovenski sodnik mora presoditi o veljavnosti dogovora o vzdrževanju razvezanega zakonca. Dogovor je bil sklenjen v času trajanja “zz”? Ali mora uporabiti določbe pogodbenega statuta ali določbe družinskega statuta?

DEFINICIJA POGODBE O NEPREMIČNINI

Kaj je to Pogodba, ki se nanaša na nepremičnino? Pogodba, katere bistvo je nepremičnina. Pri najemu je odplačnost, pri gradbeni je delovršna...

Imamo tudi dvojne kolizijske norme – npr. kot pri razvezi ZZ. Kumulativno moramo uporabiti dva pravna reda.

PRI KVALIFIKACIJI GRE:

- Ko odrejamo kolizijske norme

(v fazi ko torej iz “sveta dejanskega stanja” prestopimo v “svet prava”) - mi dejansko stanje damo pod neko pravno kategorijo in iščemo statut - kolizijsko normo v npr. dednem pravu – 32. člen ZMZPP – iz tega gremo v kolizijsko normo tujega prava in od tam dalje gremo na merodajno pravo in rešimo primer)

- Ko imamo določeno kolizijsko normo, pa še ne merodajnega prava

- Ko imamo odrejeno tako kolizijsko normo kot tudi merodajno pravo

Kvalifikacija je miselna operacija, ki zahteva:- Analizo- Subsumpcijo + Prilagajanje- Odločitev (+ obrazložitev)

Kvalifikacija pravnih pojmov – imamo različne pravne pojme: razveza pomeni različno v različnih pravnih redih

Kvalifikacija pravnih institucij – npr. odškodnine iz pogodbenega razmerja; Kvalifikacija pravnih vej – vprašanje nacionalnega prava;

86


ZUKZ je vseboval določbo o kvalifikaciji 9. člen je določal: Pravo tuje države se uporablja po njegovem smislu in z njegovimi pojmi.ZMZPP določbe ne vsebuje več?Kaj to pomeni? Ali gre za željeno lacunae legis?

Kvalifikacija po lex fori – dela se vse po nacionalnem pravu, pojmih, predpisih Kvalifikacija po lex causae – po pravu, ki ga nacionalno pravo izbere Kvalifikacija v več stopnjah – po lex fori, ko pridemo v tuje pravo pa po lex causae Kvalifikacija po primerjalni metodi – nič od tega ampak, kaj primerjalno pravo pravi

– pride v poštev pri mednarodnih pogodbah, ki so rezultat pogajanj različnih pravnih sistemov, in se hoče ugotoviti kaj je bilo mišljeno z neko normo

Funkcionalna ali teleološka kvalifikacija – po namenu Avtonomna kvalifikacija – nekaj novega

Kaj bomo izbrali je odvisno od prilagajanja.

Obligacijsko zaupno razmerje vežemo na normo, ki ureja neko zaupno razmerje, falsus procurator – vežemo na norme, ki so blizu pooblastilu. Snov ni črno bela in je ni mogoče razložiti kot črno.

ZMZPP prilagajanje uzakonja s členom 3. Če pridemo do nečesa kar zakon ne rešuje uporabimo nekaj, kar bo pripeljalo do neke smiselne rešitve.

Je težka tema, vendar se z njo ne pretirava.

PRIMER:

Zapustnik iz Brazilije, sicer slovenski državljan, je zapustil nepremičnini, v Sloveniji in na Hrvaškem. Eden izmed dedičev je brazilski državljan in sicer je to posvojenec njegove hčerke, sicer brazilske državljanke. Izveste da posvojenec s svojimi biološkimi starši ni nikoli prekinil stikov in med njim ter posvojiteljem niso bila vzpostavljena enaka razmerja kot med sorodniki (ostali dediči menijo da po brazilskem pravu posvojenci tudi nimajo pravico dedovati po sorodnikih posvojitelja). Pred sodiščem sedaj poteka spor o tem, ali je posvojenec hčerke zapustnika dedič oziroma ali mu gre dedna pravica. Sodnik razmišlja, da dediče napoti na pravdo. Kako bi vi ravnali?

Sodišče je soočeno z vprašanjem ali je dedič ali ne? Okrajno v nepravdnem postopku. Po trenutni ureditvi postopek prekine na pravdo, tistega ki ima manj verjetno pravico. In sodišče ugotavlja ali je posvojenec ali ne? Dela kvalifikacijo: II IFS 601/91;

Če bi se sodišče ukvarjalo s pravno kvalifikacijo bi moralo ugotoviti, da ni mednarodne pogodbe itd. ugotovi, da je brazilsko pravo, ki je merodajno za učinke posvojitve; ta učinek presoja po brazilskem pravu, kvalifikacija po njem v dveh stopnjah – lex causae – in ta učinek posvojitev (delna) pomeni, da lahko deduje po svojih bioloških starših, vendar pa tukaj ne gre za biološke starše. Če mu dopustimo, da je tudi tukaj dedič – je neupravičeno obogaten. Iz te določbe z učinkom posvojitve ne bi smeli dopustiti za uporabo v slovenskem pravu . Morali bi uporabiti pridržek javnega reda. Opraviti bi morali kvalifikacijo po brazilskem pravu in dopustiti sicer možnost, da deduje tam vendar onemogočiti

87


možnost, da deduje tukaj, saj tak učinek posvojitve ni dovoljen po našem pravu.

Sodišče ni reklo, da ker delne posvojitve nimamo on lahko deduje. Ga prilagodimo k naši posvojitvi kar ne gre v pravo smer. Delna posvojitev ne rabi prilagajanja po našem redu, ker je ovira javni red in zato ne moremo dati te pravice, ker bi bil obogaten.

Katero pravo se uporabi za predhodno vprašanje – ko gre za EU govorimo o postopku predhodnega odločanja. Kako se ločita – pri postopku predhodnega odločanja je pravna podlaga ena in ista, pri predhodnem vprašanju pa gre za dve različni pravni podlagi.

88

predavanja mzp 2011

Documents