moja slovenija maj 2009

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Maj 2009, številka 5

SlovenijaMoj

a

www.MojaSlovenija.net

NE PREZRITEVolitve v Evropski parlament

INTERVJUBranko Zupanc, začasni odpravnik poslov na Veleposlaništvu RS V Bernu

TEMA MESECAKako se je razvijal slovenski jezik

POGOVOR Z ROJAKOMJust Rugel, Moskva

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRESArhitekt Janez Hacin odlikovan

SLOVENSKE DOMAČIJEViničarska koča

�

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti [email protected] ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče.

I. Pridobitev državljanstva:Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstvaTelefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: [email protected]

II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: [email protected]

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.siDirektna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: [email protected]

III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričevalMinistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijoDirektorat za znanost in visoko šolstvo,Oddelek za priznavanje izobraževanjaSpletna stran: www.mvzt.gov.siTelefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: [email protected]

IV. ZaposlovanjeZavod Republike Slovenije za zaposlovanjeSpletna stran: www.ess.gov.siTelefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: [email protected]

V. Ministrstvo za šolstvo in športOdgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita SteinerTelefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: [email protected]

VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani:www.vlada.si

VII. Reševanje stanovanjskega vprašanjaMinistrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor,Sektor za stanovanja in urbana zemljiščaSpletna stran: www.sigov.si/mopTelefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: [email protected]

Stanovanjski sklad Republike SlovenijeSpletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.siTelefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: [email protected]

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu(opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakovv zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno ingospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje,svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)Spletna stran: www.uszs.gov.siNaslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (01) 230 80 00Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: [email protected]

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetuPredsednik: Miro PetekNaslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: [email protected]

3. Svetovni slovenski kongres(organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)Spletna stran: www.slokongres.comNaslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 242 85 50Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: [email protected]

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu(združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske pro-blematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov)Spletna stran: www.drustvo-svs.siNaslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25Elektronski naslov: [email protected]

5. Slovenska izseljenska matica(združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino)Spletna stran: www.zdruzenje-sim.siNaslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 241 02 80Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: [email protected]

6. Rafaelova družba(cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu)www.rkc.si/rafaelova-druzbaNaslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 438 30 50Fax: +386 (0)1 438 30 55Elektronski naslov: [email protected]

KORISTNI NASLOVI

Povabilo na učenje slovenščine

Nataša Pirih Svetina, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik

Nimam prav pogosto priložnosti pisati uvodnikov, ko sem dobila povabilo, naj napišem tega, me je hkrati prijetno in neprijetno spreletelo – bila sem počaščena, o, to že, obenem pa se je takoj pojavil občutek, da morda to, kar imam povedati, ni ravno tisto, kar bi vas v tem trenutku najbolj zanimalo. Na Center za slovenščino sem prvič prišla junija 1991. leta. Takratni organizator, zdaj že pokojni Mihael Bregant, me je, študentko drugega letnika slovenistike, povabil, da naj bi mu na Poletni šoli slovenskega jezika pomagala kot asistent-ka – kot deklica za vse: tista, ki kuha kavo, ki pobriše tablo, spremlja udeležen-ce pri dejavnostih, fotokopira ... Tisto leto je Poletna šola zaradi znanih junijskih dogodkov odpadla. Ampak jaz sem ostala, tudi pri vseh naslednjih Poletnih šolah in še marsikje drugje. Tam, kjer se govori in dela za slovenščino, pred-vsem pa na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik.Center za slovenščino domuje v drugem nadstropju stavbe ljubljanske uni-verze. Okrog pol devetih zjutraj tam sodelavci, nekateri s kavo, drugi s čajem, začenjajo nov delovni dan. Delo je pestro ali, če hočete, pisano, tako kot spletne strani (www.centerslo.net), na katere bi vas radi povabili, če nas že ne boste raje prišli pogledat kar v živo. V sprejemni pisarni si kljuko izmenično podajajo tisti, ki bi se radi prijavili na katerega od tečajev slovenščine, in tisti, ki želijo opravljati izpit iz znanja slovenščine. Deset sodelavk in en sodelavec pa hitijo vsak s svojim delom: pripravljajo se novi učbeniki in nova besedila, en učbenik je pravkar v tiskarni, tik pred izidom, končuje se izobraževalni seminar za učitelje, treba je pripraviti program za novega, izpopolnjuje se računalniško podprt tečaj za učenje slovenščine, pripravljajo se prijave na nove projekte, smo v pričakovanju obiskov študentov, ki se na več kot 50 univerzah po sve-tu učijo slovenščino, v pomladnih dneh pa kaj radi pridejo na obisk v Slove-nijo. Predvsem pa se na Centru v teh dneh že pospešeno pripravljamo na naše poletne prireditve. Na Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki se bo odvijal v prvih dveh julijskih tednih in je namenjen vsem tistim, ki se znanstveno in strokovno posvečajo slovenskemu jeziku in literaturi. In na obe Poletni šoli – na že 28. Poletno šolo slovenskega jezika in na 4. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Obe se začenjata na zadnji ponedeljek v ju-niju. Prva je namenjena odraslim, ki bi se želeli naučiti slovenščino, ali tistim, ki bi njeno znanje radi zgolj poglobili ali izpopolnili. V ta namen pripravljamo dvo- ali štiritedenski intenzivni tečaj slovenskega jezika, prilagojen različnim stopnjam predznanja ter dopolnjen s pestrim spremljevalnim programom, v katerem se udeleženci še bolje spoznajo s Slovenijo in slovenščino. Poletno-šolska mlajša sestra je Mladinska poletna šola, namenjena mladim od 13. do 17. leta starosti. Tudi zanje pripravljamo poseben dvotedenski intenzivni tečaj slovenščine, dopolnjen s programom, pisanim na kožo mladim. Dve šoli in obilo priložnosti za odrasle in mladostnike, za delo in sprostitev, predvsem pa za slovenščino.

Vas zanima? Če vas, potem me je občutek z začetka tokrat prevaral. Še sreča. In morda se vidimo.

3Moja Slovenija / Maj 2009

UVODNIK

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovineIzdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, [email protected] Spletna stran: www.Moja-Slovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Izvršna urednica: Erika Marolt, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Barbara Cerkvenik, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, Fotografija na naslovnici: Janez Dolinar

V rubrikah Uvodnik, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma orga-nizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

SlovenijaMoj

aNE PREZRITE:

Volitve v Evropski parlamentOd 4. do 7. junija bo milijone Evropejcev imelo priložnost izvoliti svoje predstavni-ke v Evropskem parlamentu za naslednjih pet let. Ti bodo igrali pomembno vlogo pri oblikovanju evropske politične pri-hodnosti. Preberite si več podrobnejših informacij kako bodo volitve potekale za Slovence v zdomstvu in izseljeništvu in ne spreglejte spletne strani Državne volilne komisije: www.dvk.gov.si. Stran 7

POGOVOR Z ROJAKOM:

Just Rugel, Moskva Just Rugel se je rodil v Sarajevu slovenskim staršem, materi Zdenki Belle in očetu, zdaj že pokojnemu dr. Janezu Ruglju, enemu najbolj znanih slovenskih psihiatrov, ki je svojo poklicno pot posvetil predvsem zdravljenju alkoholikov. Just Rugel je po-znan kot izjemno prizadeven in dejaven predsednik Kulturno-prosvetnega društva dr. Franceta Prešerna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo. Stran: 36 - 38

INTERVJU:

Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov, BernGospod Branko Zupanc, začasni odprav-nik poslov na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bernu, že skoraj 30 let deluje v diplomaciji in zato razmere v zdom-skem okolju zelo dobro pozna. O njego-vem življenju in delu smo se pogovarjali v prostorih Veleposlaništva, ki se nahaja v centru te prelepe švicarske prestolnice. Stran: 8 - 10

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES:

Arhitekt Janez Hacin odlikovanPredsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je z redom za zasluge odlikoval slo-venskega univ. dipl. inž. arh. Janeza Haci-na iz Švice za dosežke in zasluge pri osa-mosvojitvi in mednarodnem priznanju Slovenije ter pomoči različnim projektom v Sloveniji. Za podelitev odlikovanja je Ja-neza Hacina predlagal Svetovni slovenski kongres. Stran 20

2578

11

141516181920212224262830323436

3841444648495051

KORISTNI NASLOVIDOGODKI VAPRILU NA KRATKONE PREZRITE: Volitve v evropski parlamentINTERVJU: Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov na Veleposlaništvu RS v BernuTEMA MESECA: Kako se je razvijal slovenski jezikZABELEŽILI SMO: Podelitev nagradSLOVENCI NA MADŽARSKEM/HRVAŠKEMSLOVENCI NA KOROŠKEMSLOVENCI V ITALIJIRAFAELOVA DRUŽBASVETOVNI SLOVENSKI KONGRESID SLOVENIJA V SVETUIZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEMPISALI STE NAMKOLEDAR PRIREDITEVMLADI MLADIM(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINES KNJIGO V SVETKNJIŽNA POLICAPOGOVOR Z ROJAKOM: Just Rugel, MoskvaOD KARANTANIJE DO SLOVENIJESLOVENSKE DOMAČIJEPESEM NAS ZDRUŽUJEZA SLOVENSKO MIZOŠPORTPOVZETEK V ANGLEŠČINIPOVZETEK V ŠPANŠČINIKRIŽANKA

Pravijo, da so bile citre nekoč doma v skoraj vsaki slovenski hiši. Pesmi zanje tako izvirajo iz vseh pokrajin, kjer žive Slovenci, in so živa po-doba našega nekdanjega življe-nja. Citrarstvo se na Slovenskem v zadnjih petnajstih letih znova razvija in pridobiva na veljavi, pot pa je našlo tudi v gledališče, film in popularno glasbo.Na fotografiji citre igra Ana, hči naše priljubljene citrarke Tanje Zajc Zupan.

Zgodba z naslovnice

DOGODKI V APRILU NA KRATKO

Pregled dogodkov v aprilu


V Sloveniji smo zadnjo nedeljo pred veliko nočjo obhajali cvetno ali oljčno nedeljo, 12. aprila pa smo praznovali največji kr-ščanski praznik – veliko noč, ki je spomin Jezusovega vstajenja od mrtvih.

Državni zbor ni izglaso-val nezaupnice notranji ministrici Katarini Kresal, ki jo je vložila Janševa

stranka SDS. Interpelacijo je podprlo 31 poslancev, proti pa jih je bilo 48.

23. aprila je evropski komisar za širitev Olli Rehn v Bruslju na srečanjih s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem predstavil nov kompromisni predlog za določitev meje. Hrvaška je precej zadovolj-na, Slovenija pa previdna. O predlogu po besedah premierja Boruta Pahorja trenu-tno potekajo intenzivna politična in stro-kovna posvetovanja, slovenska stališča pa bodo posredovali v tednu po 10. maju. Pa-hor si želi srečanja s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem, ki bi prineslo napredek. »To pa pomeni, da potrebujemo najprej te-meljite konzultacije doma in jasno stališče slovenske politike do tega sporazuma, zato da bi lahko morda s Sanaderjem na tem srečanju naredila korak naprej,« je pojasnil.

Ljubljanski mestni svet je ob obstrukciji svetni-kov SDS s 24 glasovi za in štirimi proti podprl

predlog o poimenovanju vzhodne me-stne vpadnice po Josipu Brozu Titu. Titova cesta naj bi potekala od krožišča pri Pleč-nikovih Žalah po trasi nove načrtovane severne vpadnice prek tomačevskega krožišča do križišča z Zasavsko in Dunaj-sko cesto v Črnučah. Predlog za poime-novanje ceste po Titu je dal s podporo ljubljanskega župana Zorana Jankovića mestni svetnik Peter Božič. Predstavniki Mlade Slovenije (MSi) so ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću še pred sejo mestnega sveta predali 5.094 podpisov proti poimenovanju ulice po Titu.

Nova ljubljanska banka je Infond Holdingu iz Skupine Pivovarna La-ško podaljšala posojilo,

kar je povzročilo huda trenja v vladni ko-aliciji. Zaradi ostrih kritik reprogramiranja posojil je predsednik uprave NLB Draško Veselinovič ponudil svoj odstop, o kate-rem bo odločal nadzorni svet.

Banke upnice so nadzornemu svetu Is-trabenza predlagale takojšnjo zamenjavo uprave in imenovanje nove, vendar pa jim Istrabenz ni ustregel, saj ni zamenjal Igorja Bavčarja, ki naj bi na svojem mestu ostal do 15. maja, njegova naloga pa naj bi bila izdelati sanacijski načrt.

Vsak drugi Slovenec že zateguje pas. Vpliv recesije na vsakdanje življenje čuti že do-bra polovica (52 odstotkov) slovenskih potrošnikov. Dobra petina (22 odstotkov) se boji izgube delovnega mesta v bližnji prihodnosti, prav tolikim pa se je plača že znižala. Slaba polovica (48 odstotkov) že zdaj troši manj, kot je doslej. Nakupi 60 od-stotkov potrošnikov so postali bolj načrto-vani in premišljeni, prav tako pa vsak drugi (52 odstotkov) posega po cenovno ugo-dnih izdelkih. Večje nakupe je preložila ali celo preklicala slaba tretjina vprašanih (32 odstotkov).

Prihodki iz premij za obvezno zdravstve-no zavarovanje so se v enem mesecu zmanjšali za milijon evrov, je ob predaji Pediatrične klinike dejal minister za zdrav-je Borut Miklavčič in dodal, da ponekod zdravniki predpišejo »več kot še enkrat več antibiotikov« kot drugod. Preveč je pošiljanj k specialistom, receptov in bol-niških, zato naj pri tem varčujejo, kar pa bodo seveda najbolj čutili bolniki.

Aprila je tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaznal upad prispevkov v pokojninsko zavaro-vanje: manj je zaposlenih in vse več tistih brezposelnih, ki jim zavarovanje teče in dobivajo nadomestilo za brezposelnost.

Znižale se pokojnine zaradi tega ne bodo. Se pa to lahko pozna pri novembrski uskladitvi pokojnin. V bodočnosti se bo starost za upokojitev zviševala, vendar postopoma in ne za vse zaposlene enako.

Slovenija bo tudi letos, že četrtič, razdeljevala osnov-na živila iz evropskega ukre-pa pomoči v hrani za naj-

bolj ogrožene osebe v EU. Tudi Vlada RS je Rdečemu križu in Karitasu interventno namenila vsakemu po pol milijona evrov.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so ustavili kazenski pregon zoper škofa Gre-gorija Rožmana in Miho Kreka, saj zaradi smrti obdolžencev ta ni več mogoč.

Mineva 19 let, odkar so v Sloveniji potekale prve demokratične volitve. Na njih je slavila takratna

Demokratična opozicija Slovenije Demos, ki je v vseh treh zborih takratne republi-ške skupščine dobila skupaj 126 poslan-cev. Izvoljeno pa je bilo tudi predsedstvo republike.

V ponedeljek, 27. aprila, se je obeležil dan upora proti okupatorju. Slovesnosti in pri-reditve so po Sloveniji potekale že nekaj dni prej, osrednja slovesnost pa se je od-vila zvečer v Cankarjevem domu, kjer je bil slavnostni govornik predsednik vlade Borut Pahor. Med drugim je dejal: »Danes je praznik svobode, ki Slovencem nikoli ni bila podarjena, vselej je bila izbojevana.«

Društvo Heraldica Slo-venica je 12. aprila v geometričnem središču Slovenije v Spodnji Sliv-

ni organizirala slovesnost ob dnevu za-stave. Prireditev, na kateri je bila osrednja govornica evropska poslanka Romana Jordan Cizelj, je potekala v spomin na 7. april 1848, ko je bila na zgradbi na Wolfovi ulici v Ljubljani prvič izobešena slovenska zastava.

6 Moja Slovenija / Maj 2009

DOGODKI V APRILU NA KRATKO

Še več aprilski dogodkov najdete na spletni strani www.mojaslovenija.net.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je predsedniku uprave Gorenja Franju Bo-bincu podelil visoko odlikovanje viteza nacionalnega reda za zasluge. Bobinac je rojen leta 1958 v Celju. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani iz mednarodnih ekonomskih odnosov, leta 1997 pa je končal MBA na Ecole supérieure de commerce v Parizu.

Odstopil je predsednik Na-rodnega sveta koroških Slo-vencev Matevž Grilc, ki je bil na čelu te stranke kar 23 let. Kot enega od razlogov

za odstop je dr. Grilc navedel razširjene poklicne obveznosti. Odvetniška pisarna Grilc & Partner se po tridesetletnem delo-vanju širi z odprtjem nove podružnice v štajerskem Gradcu. Za novega predsedni-ka Narodnega sveta koroških Slovencev so na seji Zbora narodnih predstavnikov izvolili nekdanjega avstrijskega zveznega parlamentarca Karla Smolleja.

Po nedavnih volitvah na avstrijskem Ko-roškem je koroška Slovenka Ana Blatnik ponovno potrjena za zvezno svetnico v dunajskem parlamentu (na listi socialde-mokratske stranke). Od leta 1993 je člani-ca sosveta za koroške Slovence pri Uradu avstrijskega zveznega kanclerja, je pa tudi podpredsednica Zveze slovenskih organi-zacij na Koroškem.

Slovenski predsednik Danilo Türk je z re-dom za zasluge na področju kulture odli-koval Reginalda Vospernika, radio Murski val in folklorno skupino KUD Beltinci. Vospernik, nekdanji ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu, je odlikovanje prejel za posebne zasluge za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem.

14. aprila se je v Stični začel tridnevni teološki simpozij, ki se je nadalje-val v Mariboru in na Mi-

renskem gradu. Potekal je pod naslovom »Sv. Pavel in mladi danes«. Tej temi je po-svečen zato, ker je papež obdobje od junija lani do junija 2009 razglasil za Pavlovo leto, pastoralno leto 2008/2009 pa je škofovska konferenca razglasila za leto mladih.

V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano so ustanovili Fundacijo Alojzija Šuštarja v podporo prvi katoliški osnovni šoli v Sloveniji. Sredstva, ki jih prispeva dr-žava, namreč niso dovolj za delovanje.

Pri Slovenski akademiji znanosti in ume-tnosti (SAZU) so pripravili publikacijo v italijanščini Resiano – Un dialetto slove-no. V tržaškem tisku se je namreč pojavila teza, da rezijanščina nikakor ni povezana s slovenščino.

V ljubljanski galeriji Kresija so predstavili podobo novega stadi-

ona za Bežigradom. Zmagovalni projekt je pripravil nemški arhitekturni biro GMP, uresničevati pa se bo pričel čez leto dni. Stadion bo v obliki podkve, sprejel bo dvanajst tisoč navijačev. Zraven bo stala nova večnadstropna stavba s hotelom, kliniko in trgovinami ter garaža za 2300 avtomobilov.

Župan Ljubljane Zoran Janković in mufti Nedžad Grabus sta 18. aprila udeležen-cem mednarodne konference Ljubljanski kongres predstavila lokacijo bodočega is-lamskega versko-kulturnega centra.

V Ljubljani je v 85. letu umrl slovenski dramski, filmski in televizijski igra-lec Janez Škof.

Na svojem domu v Mečani v Benečiji je umrl glasbeni pedagog Anton Birtič, ki ga je širša javnost poznala kot člana ansam-bla Beneški fantje.

V 78. letu je umrl slovenski ilustrator Božo Kos. Odličnost njegovega dela je med drugim potrdila nagrada Prešernovega sklada.

Pri založbi Didakta so izdali knjigo prvega predsednika parlamenta v samostojni državi in očeta slovenske ustave Franceta Bučarja

Slovenci in prihodnost. Ta je na predsta-vitvi dela dejal, da so Slovenci danes manj svobodni, kot so bili kdajkoli prej.

Organizacija Unesco je 23. april razglasila za svetovni dan knjige. Slovenija sodi med države, ki praznik knjige obeležuje več dni po vseh večjih krajih.

Po izidu knjige Skriti spomini (2004) tudi film o Angeli Vode, aktivistki, kaznjenki, izobčenki – besede, ki najbolje označijo njeno življenje in delo. Razkrivanje skritih spominov Angele Vode, predvsem srhlji-vo zgodbo taborišč in slovenskih ženskih zaporov celo po drugi svetovni vojni, smo si lahko ogledali tudi na televizijskih zaslo-nih RTV SLO v sredo, 8. aprila.

Žarko Petan slavil 80-letnico. Poznan je kot režiser, satirik, dramatik in pripovednik, predvsem pa kot pisec aforizmov. Menda jih je objavil več kot osem tisoč. Letos je izšla tudi zbirka osemstotih aforizmov z naslovom Pasje bombice. Ob njegovem visokem jubileju so v Mestnem gledališču ljubljanskem odprli razstavo utrinkov iz režiserjevega opusa v tej gledališki hiši, v kateri je režiral 32 uprizoritev ter bil med letoma 1972 in 1994 tudi hišni režiser.

Kip ruskega pesnika Ale-ksandra Sergejeviča Pu-škina, ki bo odslej krasil prostore Slovanske knji-žnice v Ljubljani, je še en znak slovensko-ruskega

prijateljstva, je ob odkritju pesnikovega kipa dejal veleposlanik Rusije v Ljubljani Mihail Vanin.

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Uni-verze v Ljubljani in zborovodkinja Urša Lah sta na mednarodnem tekmovanju med 1. in 5. aprilom v Olomoucu na Če-škem osvojila zlati medalji v kategorijah ženskih in mešanih zborov ter v obeh prejela najvišje število toč. Tekmovanje vsako leto poteka na festivalu Festa Musi-cale, letos je na njem sodelovalo dvanajst zborov.

KAM

Za enega izmed mest v Evropskem parlamentu se bo potegovala tudi naša novinarka in dolgoletna dopisni-ca RTV iz Trsta, ki že vrsto let opozarja na neprimeren odnos države Italije do slovenske manjšine, Mirjam Muženič, svojo kandidaturo pa je potrdil tudi 95-letni priznani pisatelj Boris Pahor

NE PREZRITE: Volitve v evropski parlament


Ti odločaš!Od 4. do 7. junija bo milijone Evropejcev imelo priložnost izvoliti svoje predstavnike v Evropskem parlamentu za naslednjih pet let. Ti bodo igrali pomembno vlogo pri oblikovanju evropske politične prihodnosti. V zadnjih petih letih je parlament sprejel dolgo vrsto od-ločitev – od takšnih, ki se zdijo rutinske, do prelomnic v delovanju Unije. Razprave so bile namenjene tako aktualnim političnim temam kakor tudi zapletenim tehničnim vprašanjem. Slovenci bomo svoje predstavnike v Evropskem parlamentu volili v nedeljo, 7. junija.

Poglejmo nekaj dosežkov Evropskega parlamenta v mandatu 2004–2009 na po-dročjih, ki neposredno vplivajo na vsak-danje življenje evropskih državljanov:

1. V iztekajočem se mandatu je parlament sprejel zakonodajo, ki postavlja načela vračanja nezakonitih priseljencev in hkrati varuje njihove temeljne pravice. 2. Veliko je prispeval za večjo enakoprav-nost žensk in boljšo združljivost družin-skega in poklicnega življenja.3. Evropski parlament odloča o letnem proračunu in nadzira njegovo porabo. 4. Nižje cene gostovanja v evropskih omrežjih, preglednejše cene letalskih vo-zovnic in lažje najemanje posojil v tujini so nekateri od najpomembnejših dosež-kov na področju varstva potrošnikov v zadnjih petih letih.5. Podnebno-energetski sveženj zakono-daje, ki ga je parlament potrdil decembra lani, je pomemben korak pri doseganju 20-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov z 20-odstotnim iz-boljšanjem energetske učinkovitosti in povečanjem deleža obnovljivih virov na 20 odstotkov do leta 2020. Poslanci so postavili tudi zahtevne cilje za zmanjšanje avtomobilskih izpustov ogljikovega di-

oksida ter omejitve izpustov pri črpanju, predelavi in prevozu goriv.6. Parlament je potrdil več zakonodajnih predlogov, ki omogočajo stabilnost in konkurenčnost finančnih storitev v Evropi ter hkrati varujejo interese potrošnikov.

Kaj je Evropski parlament?Evropski parlament je edino neposredno izvoljeno telo Evropske unije. Trenutno 785 evropskih poslancev predstavlja dr-žavljane EU. Izvoljeni so vsakih pet let, v vseh 27 državah članicah EU in v imenu njenih 492 milijonov državljanov, vključe-ni pa so v poslanske skupine. Parlament je dejavno udeležen pri pripravi zakono-daje, ki vpliva na vsakodnevno življenje državljanov EU, kot je recimo zakonodaja o okoljski zaščiti, pravicah potrošnikov, enakih možnostih in podobno. Parlament je skupaj s Svetom pristojen tudi za letni proračun EU.

Kako se volitev udeležijo volivci v tujini? Ko gre za volivce v tujini, te delimo na dve glavni kategoriji: 1. volivci, ki imajo stalno prebivališče prija-vljeno v Republiki Sloveniji in so torej vpi-sani v volilni imenik za območje volišča v Sloveniji ter so na dan glasovanja začasno

v tujini (ne glede na razlog – zdomci); 2. volivci, ki so se izselili iz Republike Slove-nije in so vpisani v posebni volilni imenik državljanov Republike Slovenije, ki nima-jo stalnega prebivališča na območju Re-publike Slovenije (izseljenci).

Zdomci se lahko prijavijo za glasovanje: 1. na diplomatsko-konzularnem pred-stavništvu Republike Slovenije, če je na tem diplomatsko-konzularnem predstav-ništvu (DKP) vzpostavljeno volišče; 2. po pošti v tujino.

Za obe obliki glasovanja se morajo prija-viti pri Državni volilni komisiji najpozneje do 8. maja 2009.

Izseljenci lahko glasujejo na naslednje načine: 1. na DKP-jih Republike Slovenije, če je na tem DKP-ju vzpostavljeno volišče in so vpisani v volilni imenik, ker gre za obmo-čje jurisdikcije DKP; 2. po pošti, pri čemer bodo volilni organi Republike Slovenije vsem izseljencem, ki so vpisani v posebni volilni imenik dr-žavljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča na območju Repu-blike Slovenije, poslali volilno gradivo za glasovanje po pošti, in sicer na naslov, s katerim razpolaga ministrstvo, pristojno za sestavo volilnega imenika. Več podrobnejših informacij dobite na spletni strani Državne volilne komisije: www.dvk.gov.si.

Matea Jakin

Branko Zupanc se je rodil leta 1947 v Ljubljani, odraščal je v Sevnici. Gimnazijo je zaključil v Brežicah, fakulteto (dipl. polito-log) pa v Ljubljani. V diplomaciji deluje že od leta 1980. Je poro-čen in oče dveh otrok.

Gospod Zupanc, ste začasni odpravnik poslov na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bernu, ki je pristojno za Švi-carsko konfederacijo in Kneževino Lie-chtenstein. Kakšna je pravzaprav razli-ka med delovno funkcijo veleposlanika in začasnega odpravnika poslov?Tako je, sem začasni odpravnik poslov, tukaj sem že približno dve leti in pol. Če je veleposlanik na nekem veleposla-ništvu dlje odsoten (iz različnih razlo-gov), je naslednji diplomat po rangu v tem času odpravnik poslov in opravlja funkcijo vodje predstavništva. Ker na našem veleposlaništvu že več kot dve leti ni bilo veleposlanika, sem v Bernu ves ta čas kot odpravnik poslov. Kljub nižjemu rangu me drugi veleposlaniki v Bernu povsem enakopravno obrav-navajo, tako da bistvene razlike ni. Moje bivanje v Švici se bo končalo julija letos, že konec maja pa v Bern prihaja veleposlanik Bojan Grobovšek, tako da bo Slovenija v Švici končno zopet ime-la veleposlaništvo z veleposlanikom na čelu.

Kdo vse vam še pomaga pri vašem delu na tukajšnjem veleposlaništvu?Iz Slovenije je tukaj poleg mene še vo-znik Rajko Amon, ki je obenem tudi računovodja. Na konzularnem oddel-ku je zaposlen Rok Mlinar, od januarja dalje pa imamo tudi novega tajnika Jureta Kozamernika. Oba z gospodom Mlinarjem že dolgo živita v Švici. V Švici so zahteve do lokalno zaposlenih do-kaj specifične, saj morata zelo dobro obvladati slovenski jezik, ob tem pa še vsaj dva od švicarskih jezikov, če ne tri: francosko, nemško in italijansko. V Švi-

Gospod Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov na Veleposlani-štvu Republike Slovenije v Bernu, že skoraj 30 let deluje v diplomaciji in zato razmere v zdomskem okolju zelo dobro pozna. »V Švici in kne-ževini Liechtenstein živi okrog pet tisoč Slovencev. Opažamo, da se prvemu valu zdomcev izteka delovna doba, in veliko tistih, ki so že v pokoju, se vrača domov, v Slovenijo, medtem ko njihovi otroci v veči-ni primerov ostajajo tukaj,« je med drugim povedal gospod Zupanc, s katerim smo se pogovarjali v prostorih Veleposlaništva, ki se nahaja v centru te prelepe švicarske prestolnice.


Zdomci iz Švice se vračajo v Slovenijo

9Moja Slovenija / December 2008

INTERVJU: Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov


co sem sicer prišel prepričan, da Švicar-ji znajo vse tri jezike, vendar sem kmalu opazil, da to ne drži povsem. V Ženevi si na primer z nemščino ne morete ve-liko pomagati, prav tako v italijanskem delu ne. V Bernu, ki je pretežno nemški, pa je francoščina bolje zastopana.

Je veleposlaništvo v Bernu vedno ob-stajalo v tako majhnem obsegu?Veleposlaništvo je nekoč imelo več ljudi, tukaj so bili večinoma po trije diplomati. Veleposlaništvo se je tu odprlo leta 1993, prva štiri leta je bilo na stopnji odpravnika poslov, potem je delovalo dvakrat po štiri leta z ve-leposlanikom na čelu. Nato pa so se v Ljubljani, morda zaradi schengena in z njim povezanega bistveno zmanj-šanja viznega poslovanja, odločili, da osebje veleposlaništva zmanjšajo na minimum. Zaenkrat nam kar gre, delo nekako zmoremo opraviti, čeprav nas je tako malo.

Švica velja za multikulturno državo, kjer različnim narodom uspeva sobivati v miru in blaginji. Kako pa so se v tej mul-tikulturnosti znašli slovenski priseljenci in kako velika je njihova skupnost?Prepričan sem, da so se Slovenci tu znašli tako kot v večini držav, kamor so se izselili, torej dobro. Zadnji podatek, ki smo ga prejeli o številu slovenskih državljanov v Švici, se je gibal okrog številke 2340. To so slovenski državlja-ni, ki niso hkrati švicarski državljani. Diplomati tukaj niso vključeni. Mnogi starši so tudi poskrbeli, da imajo njiho-vi otroci, ki so rojeni tukaj, slovensko državljanstvo. Ocenjujemo, da tako skupaj v Švici in kneževini Liechten-stein živi okrog pet tisoč Slovencev. Organizirani so v osem še delujočih društev, nekaj društev je namreč v za-dnjih letih usahnilo. Problem ni toliko v pomanjkanju števila članstva, temveč v vodstvu. Društva navadno slonijo le na eni sami osebi, zakonskem paru ali nekaj posameznikih. Če kdo od njih zboli ali preneha opravljati svojo funk-cijo, je ogrožen obstoj društva. Ljudje se za vodstvene položaje ne poteguje-jo preveč radi, ravno nasprotno. To so

funkcije, v katere je treba vložiti veliko prostega časa, pogosto so povezane tudi s stroški. Dobro imamo organiziran tudi dopol-nilni pouk slovenskega jezika, za kate-rega skrbijo štiri učiteljice, ki delujejo tako na območju Švice kot Liechten-steina, zato se morajo veliko voziti. Tre-nutno je učencev okrog dvesto, zadnja leta se njihovo število celo nekoliko povečuje. Se pravi, da imata tudi druga in tretja generacija interes, da se njiho-vi otroci učijo slovenščino. Treba je po-vedati, da zelo povezovalno deluje tudi slovenski župnik Davit Taljat.

Mnoga slovenska društva po svetu se pogosto srečujejo s problemom, kako medse privabiti mlade. Kakšni so po vašem mnenju razlogi za tovrstno nev-ključevanje?Mislim, da gre za nov način življenja, nove prioritete. Na neki način jih razu-mem, tudi moja otroka sta odraščala v tujini. Razumem, da jih društveno ži-vljenje ne zabava. Tukajšnja društva so že marsikaj poskusila, najela so na pri-mer diskoteko ali jim pripravila zabavo v društvenih prostorih, ampak ti otroci so navajeni diskotek nekega drugega formata.Na različnih društvenih prireditvah in občnih zborih, ki jih pogosto obisku-jem, srečujem tudi mlade, ki pa ne ka-žejo posebne volje za prevzem vode-nja društev.

Slovenska društva so povezana tudi v okviru Koordinacijskega odbora, ki se redno sestane enkrat letno in uskladi različne dogodke in prireditve. Katere so najbolje obiskane?Vsako leto imamo tri velike prireditve, ki so dobro obiskane, prihajajo Sloven-ci, živeči v Švici in Liechtensteinu, pa celo z avstrijskega Predarlskega. Začne se s Prešernovanjem v Bernu, ki ga vsa-ko leto pripravlja naše veleposlaništvo, nato v začetku septembra sledi roma-nje v Einsiedeln (lani že štiridesetič zapovrstjo), novembra pa še martino-vanje, kamor verjetno pride še največ ljudi. Te tri prireditve pri večini ljudi po-krijejo potrebo po druženju.

V okviru prireditve za Prešernov dan na veleposlaništvu naše goste tudi postre-žemo. Vsako leto s pomočjo sponzorjev zberemo dovolj denarja, da pokrijemo stroške. Letos pa smo imeli še posebno srečo, saj nam je gospod Merčun, me-cen iz Ženeve, omogočil nastop igralca Pavleta Ravnohriba, ki je prireditvi dal še poseben pečat.

Ali v zadnjem času opažate nova prise-ljevanja ali odseljevanja Slovencev na tem prostoru?Opažamo, da se prvemu valu zdomcev izteka delovna doba, in veliko tistih, ki so že v pokoju, se vrača domov, v Slovenijo, medtem ko njihovi otroci v večini primerov ostajajo tukaj. Starši so nato malo doma v Sloveniji, malo tukaj pri otrocih.Na novo prihajajo študentje, ki študi-rajo na različnih švicarskih univerzah, vendar ne množično, večina se vrne domov. Imamo tudi skupino sloven-skih znanstvenikov, ki delajo na inšti-tutu CERN v bližini Ženeve. Večinoma so to znanstveniki in profesorji z Inšti-tuta Jožef Stefan in slovenskih univerz. Tukaj ostanejo dve, tri leta ali le za kra-tek čas, v društveno življenje pa se ne vključujejo.

V diplomaciji delujete že trideset let. Kje ste v tem času največ službovali?Največ sem bil v Avstriji in Nemčiji. Naj-prej v Gradcu kot jugoslovanski konzul, nato v Bonnu, sprva pri jugoslovan-skem predstavništvu, nato pa sem po-magal ustanoviti slovenskega. V Mün-chnu sem služboval štiri leta, nazadnje sem bil štiri leta v Makedoniji, sedaj pa sem tu, v Bernu. Glede na skoraj tride-set let dela v tej stroki precej dobro poznam razmere v zdomskem okolju. Vmes sem se seveda vračal, sprva na zunanje ministrstvo v Beograd, kasne-je v Ljubljano. Vesel sem, da sta moja otroka medtem imela možnost šolanja na dobrih šolah, kar je bila dobra dota zanju. Oba sta obiskovala avstrijske in nemške šole in imata evropsko prizna-ne diplome. Otroka sta se nato vrnila v Slovenijo. Hči sedaj dela pri Unicredit banki na Dunaju, sin pa je zaposlen

INTERVJU: Branko Zupanc, začasni odpravnik poslov

v BTC-ju v Ljubljani. Žena je ves čas z mano. Do Münchna sta bila z nama tudi otroka, ko pa sta doštudirala, sta šla po svoje. V Makedoniji sva bila tako že sama, prav tako tukaj.

Večino časa ste bili diplomat v nem-ško govorečih deželah, le Makedonija je bila izjema. To je bila verjetno za vas velika sprememba?V Makedonijo sem prišel leta 2002, ko so bili najhujši konflikti v tej državi že mimo. Seveda je biti diplomat v Make-doniji nekoliko drugače, tudi zaradi od-nosa do tujih predstavnikov, drugačni so tudi življenjski pogoji. Življenje v Bernu je nekako bolj umirjeno, vse je zelo urejeno.

Ste se v kakšnem izmed teh mest, kjer ste službovali, počutili še posebno do-bro, tako zelo, da bi si tam tudi želeli ostati?

To je težko reči, mislim, da sem se kar v vsakem mestu počutil lepo. V tem poslu se človek navadi na vse, vedno se lahko prilagodi. Včasih sem sicer po-gosteje hodil domov. Sedaj naju več-krat obiščeta otroka z družinama, stike vzdržujemo tudi s pomočjo interneta. V času, ko sem začenjal kariero, je bilo vse zelo drugače. Časopisi so prihajali z enotedensko zamudo, satelitske te-levizije še ni bilo. Sedaj pa lahko prek satelitskih programov spremljam slo-venske in številne druge televizijske programe, za boljšo obveščenost pa si pomagam tudi z računalnikom. Slo-venske časopise dobimo le z enodnev-no zamudo.

Vam ob vašem delu na veleposlaništvu ostane tudi kaj prostega časa?Diplomatsko življenje v Bernu je dokaj zanimivo. Tukaj je okrog sto velepo-slaništev in če računate, da ima vsaka

država enkrat na leto sprejem ob dr-žavnem prazniku, je že tretjina večerov zasedena. Potem so tu še številne kul-turne prireditve, razstave, organizirani izleti. Z veleposlaniki se veliko družimo tudi zasebno. Ob koncih tedna se več-krat udeležim kakšne prireditve slo-venskih društev.Imam tri živali: psa, s katerim se dva-krat na dan odpravim na sprehod, mačko in govorečega papagaja Gre-gorja, ki je star že 38 let. V Bonnu so ga nama podarili neki nemški novinarji in naju spremlja že petnajst let. Papagaj je povsod deležen velike pozornosti, saj zelo dobro in jasno govori, vendar žal le v bonskem narečju. Vsi trije hišni prijatelji nas seveda spremljajo tudi na dopustu.Kadar pa ostane kaj prostega časa, po-nuja Švica zelo veliko možnosti za zani-mive izlete.

Besedilo in foto: EM

»Prepričan sem, da so se Slovenci v Švici znašli tako kot v večini držav, ka-mor so se izselili, torej dobro.«

Moja Slovenija / Maj 200910


Slovenščina je danes uradni in državni jezik države Slovenije. Da lahko zadosti tej vlogi, mora biti zvr-stno razslojena in polnofunkcionalna. To pomeni, da jo je mogoče uporabljati ob vsaki priložnosti. Tako se v eni od njenih narečnih različic lahko doma pogo-varjamo z mamo, v njeni knjižni obliki pa govorimo na televiziji ali v parlamentu. To pomeni tudi, da v njej lahko napišemo pesem, znanstveno razpravo, recept za torto, najemno pogodbo in sploh vse, kar je mogoče napisati. Preden pa je slovenščina dosegla takšno prožnost, je moralo miniti tisoč let – nastajala je počasi, kot vrhunska gurmanska specialiteta.

Začetki in prvi zapisiZgodba o slovenščini se začne s Slovani, ki so v obdobju med 6. in 8. stoletjem prišli od severovzhoda in jugovzhoda in se nase-lili v porečju vzhodnoalpskih rek ter v sosednjem primorskem in panonskem območju. Ti Slovani so govorili praslovanščino, ki pa se je v novih okoliščinah (pod vplivom staroselcev in so-sedov) oblikovala v posebno narečje, ki ga imenujemo alpska slovanščina. Panonska različica tega narečja je vplivala tudi na prvi slovanski knjižni jezik – to je stara cerkvena slovanščina, jezik, ki sta ga misijonarja Ciril in Metod v 9. stoletju oblikovala na podlagi govora makedonskih Slovanov in ga uporabljala pri pokristjanjevanju sosednjih dežel Karantanije. Tudi prvi ohranjeni zapisi, ki so nastali okrog leta 1000 in jih že lahko imenujemo slovenščina, so povezani s pokristjanje-vanjem. Irski misijonarji, ki so delovali v Karantaniji, so namreč prevedli liturgične obrazce v jezik Karantancev. Eni od kasnej-ših zapisov teh obrazcev so se ohranili in so danes poznani kot Brižinski spomeniki. Čeprav najzgodnejše zapise slovenščine navadno povezujemo predvsem s cerkveno rabo, pa obstajajo dokazi, da se je ta jezik uporabljal tudi na državnopolitični rav-

Kako se je razvijal slovenski jezik

S Francetom Prešernom je slo-vensko literarno ustvarjanje ujelo svetovne literarne tokove.

ni. Še dolgo po izgubi politične neodvisnosti Karantanije, vse do leta 1414, so namreč v njem slovesno ustoličevali koroške deželne vojvode.

Nastanek knjižnega jezika in razpad na pokrajinske različiceKer govorci slovenščine po razpadu Karantanije razen jezika niso imeli drugih trdnih povezav, kot so skupni fevdi ali enotna cerkvena uprava, je bil ta jezik ves čas podvržen močni narečni členitvi. O tem pričajo različne oblike slovenščine v ohranjenih spomenikih, ki časovno sledijo Brižinskim spomenikom – jezik v Stiških rokopisih ima tako mnoge dolenjske posebnosti, v Starogorskem pa prevladujejo gorenjske značilnosti. Različni govori so se, tako kot še danes, lahko tako zelo razha-jali, da so se pripadniki enega in drugega med seboj komaj še razumeli. Ko je Primož Trubar napisal prvi slovenski knjigi, Abe-cednik in Katekizem, seveda njegova prva misel ni bila ustvariti slovenski knjižni jezik, ampak so bili njegovi razlogi predvsem praktični – ustvariti jezik, ki bi ga razumeli vsi verniki, ki so govo-rili razna narečja slovenščine. Trubar je ta jezik osnoval na jeziku Ljubljane, torej središča, z nekaj dolenjskimi posebnostmi. Ta

TEMA MESECA: Zgodovina slovenskega jezika

Foto

: Zav

od za

turiz

em L

jubl

jana

12 Moja Slovenija / Januar 2009Moja Slovenija / Maj 200912

Foto

: Ura

d Vl

ade

RS za

kom

unic

iranj

eTEMA MESECA

jezik se je nato dokazal v Dalmatinovem prevodu Biblije (1584). Protestantska doba je izjemnega pomena tudi zato, ker je prinesla še prve poskuse normira-nja jezika, to je slovnico, ki jo je napisal Bohorič, in dva slovarja – eden je del Dal-matinove Biblije, drugi pa je Megiserjev slovar štirih jezikov. Protireformacijski udarec je pomenil uničenje večine bogate bere protestant-skih knjig, izdaje novih pa so bile redke. Protestantski knjižni jezik se je ohranil z Dalmatinovo Biblijo, ki so jo smeli upo-rabljati katoliški duhovniki. Širša raba tega jezika zgolj v pridigah, cerkvenih pesmih in nekaterih dokumentih pa ni bila zadostna, da bi jezik ohranil svojo enotnost in se je zato začel čedalje bolj bližati različnim narečjem. Marko Pohlin, ki je v drugi polovici 18. stoletja kot knji-žni jezik hotel uzakoniti jezik središča, lju-bljanščino, tako ni mogel prodreti, saj je bila ta različica jezika blizu le peščici ljudi. V politično in cerkvenopravno najbolj lo-čenem območju, to je Prekmurju, pa se je v istem stoletju celo oblikoval posebni prekmurski knjižni jezik.

Poenotenje knjižnega jezika in njegovo uvajanje v javno raboPreobrat od vedno večje razvejanosti slovenskega jezika, ki ga je bilo brez pomoči ustanov nemogoče spraviti v enoten knjižni jezik, se je zgodil v času terezijansko-jožefinskih reform. Te so pri-nesle urejeno šolstvo, tako da so se otro-ci učili v slovenščini, vsaj dokler se niso naučili uradnega nemškega jezika. Ko so se ob vsesplošni pomladi narodov začeli prebujati tudi Slovenci, je takšno posto-panje postalo sporno; Slovencem ni več zadoščalo, da so svoj jezik lahko upora-bljali samo v vsakdanjih, nižjih govornih situacijah, ne pa tudi v prestižnejših, jav-nih položajih. Slovenščina takrat namreč ni imela več zgolj komunikacijske vloge, ampak je naraščala tudi njena simbolna vloga: pomenila je osrednjo identifikacij-sko točko slovenskega naroda.Slovenščino so tako postopoma uvajali v javno rabo. Že v času Ilirskih provinc se je začela uporabljati v srednjih šolah, v dru-gi polovici 19. stoletja pa tudi v dunaj-skem državnem parlamentu, kranjskem

Ciril in Metod sta v 9. stoletju na podlagi govora makedon-skih Slovanov oblikovala staro cerkveno slovanščino in jo upo-rabljala pri pokristjanjevanju sosednjih dežel Karantanije.

Brižinski spomeniki so najzgodnejši dokument slovenske kulture. So naj-starejši ohranjeni zapisi v slovenščini in hkrati najstarejša slovanska bese-dila, zapisana v latinici.

Primož Trubar je želel ustvariti jezik, ki bi ga razumeli vsi verniki, ki so govorili razna narečja slovenščine. Slovenski jezik je osnoval na jeziku Ljubljane, torej središča, z nekaj do-lenjskimi posebnostmi.

Foto

: ww

w.sl

.wik

iped

ia.o

rg


Zgodovina slovenskega jezika

deželnem zboru, na kulturnih priredi-tvah in političnih zborovanjih, kot so bile čitalnice in tabori. Ob teh priložnostih se je pokazalo, da je zaradi raznolikosti pokrajinskih različic nujna tudi določitev pravorečne norme, za kar je poskrbel Stanislav Škrabec. Dokončno standardi-zacijo in poenotenje knjižnega jezika so omogočili še Kopitarjeva slovnica, ki je izšla že v začetku 19. stoletja, ter Pleter-šnikov Slovensko-nemški slovar, Levčev Slovenski pravopis in Breznikova Slovni-ca za srednje šole, ki so izšli do začetka 20. stoletja. Takrat sta bila na graškem in ljubljanskem liceju ustanovljeni tudi po-sebni stolici za slovenski jezik. V 19. sto-letju se je slovenščina polno dokazala še na enem področju. Literarno ustvarjanje, ki se je v prejšnjem stoletju že nabiralo v almanahu Pisanice, se je nadaljevalo v Kranjski čbelici in s Prešernom ujelo svetovne literarne tokove. Svojo strokov-no zmožnost pa je slovenščina razvijala predvsem v Kmetijskih in rokodelskih novicah.

Slovenščina v 20. stoletju: od uveljavitve v javnosti do državnega jezikaPo razpadu Avstro-Ogrske in ustanovi-tvi Jugoslavije se je slovenščina začela uporabljati na vseh ravneh javnega spo-razumevanja, problem pa je nastal za ti-ste slovenske govorce, ki so ostali zunaj matične države v Italiji, Avstriji in na Ma-džarskem, saj so jih vse tri države skušale bolj ali manj nasilno asimilirati. Takšne grobe asimilacije so bili med drugo sve-tovno vojno, ko je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na italijansko, nemško in ma-džarsko cono, deležni vsi Slovenci. V obdobju socialistične Jugoslavije se je slovenščina razvijala na vseh področjih kulturnega in znanstvenega jezika in je imela status uradnega jezika tudi na rav-ni federacije. V praksi pa je bila njena jav-na in uradna raba omejena in podrejena, kar je najprej vodilo k poudarjeni obram-bi slovenske jezikovne identitete, konč-no pa tudi k odcepitvi od federacije.

Slovenščina po svetuZ osamosvojitvijo Slovenije je slovenšči-na končno postala državni in uradni jezik in je kot taka zaščitena z zakoni. Za go-

vorce slovenščine, ki ne živijo v Sloveniji, pa je ta jezik še vedno občutljiva in krhka entiteta – za Slovence po svetu so na-mreč priložnosti za rabo slovenščine zelo omejene. To krhkost premagujejo na raz-lične načine, Slovenija pa pomaga zlasti pri izobraževalnih dejavnostih. Tako se v sobotnih šolah otroci slovenskih potom-cev v Argentini, Urugvaju, ZDA, Kanadi in Avstraliji učijo slovenskega jezika in v njem spoznavajo tudi literaturo in druž-bene vede, v slovenščini pa tudi pojejo, se pogovarjajo med sabo in oblikujejo kulturne prireditve. V evropskih državah (Češka, Avstrija, Francija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Liechtenstein, Švica, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija, Make-donija, Švedska, Ukrajina) in Rusiji pa je organiziran dopolnilni pouk slovenščine. Prostovoljci se ga udeležujejo enkrat te-densko, poleg jezika pa se učijo tudi o zgodovinskih, geografskih, socioloških, etnoloških in etnografskih posebnostih Slovenije.Že površen pregled zgodovine sloven-ščine pokaže, da je bilo njeno preživetje glede na geografsko, politično in cer-kveno ločenost njenih govorcev skoraj nemogoče. In vendar lahko danes z za-dovoljstvom rečemo, da se še vedno ure-sničuje znamenita Trubarjeva drža – stati inu obstati.

Petra Zupančič

Poletna šola slovenščine

Zavod Republike Slovenije za šol-stvo v sodelovanju z Osnovno šolo Jožeta Gorjupa, Kostanjevica na Krki, organizirata POLETNO ŠOLO SLOVENŠČINE, ki bo potekala od 25. julija do 8. avgusta 2009. Prijavijo se lahko otroci od 7. do 12. leta. Prijave se zbirajo do 25. maja na Osnovni šoli Jožeta Gorjupa. Več informacij na http://www.zrss.si/slovenscina/dopolnilni_poletna_2009.htmStarejši se lahko prijavite v Mladinsko poletno šolo slovenščine, ki jo orga-nizira Center za slovenščino. Več in-formacij boste našli na spletni strani: http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ID=1&LANG=slo

ZABELEŽILI SMO


Najboljša dela s področja zamejske in izseljenske tematike nagrajenaTretjega aprila se je v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani odvila sve-čana podelitev nagrad nagrajencem natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za naj-boljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Prireditev je svečano odprl minister dr. Boštjan Žekš.

Minister Žekš je uvodoma povedal, da gre za dogodek, ki ga letos Urad organi-zira že sedmič zapored. Poudaril je, da se svet spreminja, zato je treba ves čas spre-mljati, kaj se dogaja z našimi rojaki v za-mejstvu in po svetu. »Upam pa, da bodo Slovenci po svetu še dolgo sodelovali s Slovenijo in da bodo lahko različna dela še dolgo obravnavala njihovo življenje,« je dodal.Nato je besedo povzel Miro Petek, pred-sednik parlamentarne Komisije za od-nose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Dejal je, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu zelo dinamična skupina, ki jo mora-mo vedno znova raziskovati. »Predvsem pa je o njih v slovenskih medijih premalo kakovostnih informacij,« je poudaril. Tako minister Žekš kot Petek sta nagrajencem izrekla prisrčne čestitke in jim zaželela še veliko uspehov pri nadaljnjem delu.Na razpisani natečaj je prispelo petnajst del: enajst jih je obravnavalo zamejstvo, štiri izseljenstvo, od tega je bilo osem diplomskih del, štiri magistrska in trije doktorati. Strokovno komisijo, ki je od-ločala o izboru najboljših, so tudi letos

sestavljali strokovnjaki etničnih študij, ki so pri ocenjevanju upoštevali izvirnost teme in pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost in inter-disciplinarnost dela.

Nagrajena dela na temo zamejstva in iz-seljenstvaZa dela na temo zamejstva so nagrade prejeli: Nataša Gliha Komac za doktorsko disertacijo z naslovom Razvijanje spora-zumevalne zmožnosti v slovenskem jezi-ku v jezikovno mešanem okolju Kanalske doline (prvo mesto), Katja Jerman, prav tako za doktorsko disertacijo z naslovom Dve Gorici – eno mesto: konstrukcija urbanega (drugo mesto), in Ana Peršič za diplomsko nalogo Položaj slovenske manjšine v Videmski pokrajini v Italiji po sprejemu zakona za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji Ju-lijski krajini (tretje mesto). Za dela, ki so obravnavala področje izseljenstva, se je komisija odločila, da nagrade pode-

li: Barbari Medved - Cvikl za diplomsko delo z naslovom Geografska analiza vra-čanja zdomcev iz Nemčije v Slovenijo (prvo mesto), Dominiku Janezu Herletu za magistrsko delo Zgodovina slovenske skupnosti v Calumetu, Michigan (drugo mesto) in Kristini Toplak za doktorsko di-sertacijo Vpliv migracij na likovno ustvar-jalnost – Slovenci v Argentini (tretje me-sto).Namen natečaja je spodbujanje razisko-valne dejavnosti dodiplomskih in po-diplomskih študentov na področju za-mejske in izseljenske tematike ter s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matič-ni domovini in zunaj njenih meja. Po podelitvi nagrad nagrajencem, ki jih je razglasil državni sekretar na Uradu Vla-de RS za Slovence v zamejstvu in po sve-tu Boris Jesih, je sledilo prijetno druženje ob glasbi Slovenskega okteta.

UredništvoFoto: arhiv Urada Vlade RS za Slovence v

zamejstvu in po svetu

SLOVENCI NA MADŽARSKEM / SLOVENCI NA HRVAŠKEM

KPD Bazovica gostil okroglo mizo


18. aprila je v prostorih Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki, ki deluje že 60 let, potekala okrogla miza z naslovom Lastna institucionalna opora kot pogoj k ohranjanju slovenstva na Hrvaškem. Uvodničarka in moderatorka okrogle mize je bila dr. Vera Kržišnik-Bukić (Inštitut za narodnostna vprašanja), na njej pa so sodelovali tudi dr. Karmen Medica (Fakulteta za humanistične študije v Kopru), Marijana Mirković (Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije), Klavdija Velimirović (Slovensko kulturno društvo »Istra« – Pulj), Tomo Šajn, (Primorske novice), Vida Srdoč (sodni tolmač za slovenski jezik), Vitomir Vitaz (Slovensko društvo KPD »Bazovica« – Reka) in Barbara Riman (Inštitut za narodnostna vprašanja).

Najboljša dela s področja zamejske in izseljenske tematike nagrajena

Raziskovalka slovenskih manjšin in sku-pnosti v nekdanjih jugoslovanskih re-publikah dr. Vera Kržišnik Bukić (Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana), je ocenila, da je v slovenskih društvih organiziranih približno petina vseh Slo-vencev, živečih na Hrvaškem. Sodeč po popisu prebivalstva število Slovencev na Hrvaškem upada, kljub temu pa šte-vilo slovenskih društev narašča. Leta 1992 so Slovenci organizirano delovali samo v Zagrebu, Karlovcu in na Reki, dandanes pa je registriranih 17 različnih

društev. Na okrogli mizi so med dru-gim poudarili, da dandanes Slovenec na Hrvaškem ni biti lahko, saj si zaradi napetih odnosov med državama vse manj Slovencev želi na glas povedati, da so Slovenci. Po mnenju predsedni-ka Združenja slovenskih društev na Hrvaškem Darka Šonca, se Slovenci na Hrvaškem ne želijo vtikati v politične zadeve, temveč je njihov namen delo-vati na kulturnem področju in s Hrvati živeti v sožitju. Veliko kritik je na okrogli mizi letelo tudi

na nezanimanje slovenskih medijev za delo slovenske manjšine na Hrvaškem. Medijske potrebe Slovencev, živečih na Hrvaškem, so se po mnenju novinarja Primorskih novic in Radia Koper Toma Šajna pojavile po letu 1991, vendar v večini niso bile upoštevane. Tudi ostali razpravljavci so potrdili, da v medijskem prostoru »manjšinska novica ni novica oziroma da sta v medijih veliko bolj za-stopani manjšini v Italiji in Avstriji«.

Povzeto po časopisu Delo, 20. 4. 2009

Odprtje obnovljene števanovske šole15. aprila so v Števanovcih v Porabju odprli obnovljeno osnovno šolo, ki jo obiskuje 28 učencev. Slovesnosti so se udeležili visoki gostje iz Slovenije in z Madžarske, med njimi odpravnica poslov Veleposlaništva Republike Slovenije v Budimpešti Ksenija Škrilec, generalni konzul RS v Monoštru Drago Šiftar, državni sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, predstavnik slovenskega šolskega ministrstva Roman Gruden in vodja manjšinskega oddelka pri madžar-skem šolskem ministrstvu István Kraszlán.

Šola je bila obnovljena s finančno po-močjo Ministrstva za šolstvo in kulturo Republike Madžarske, ki je v ta namen prispevalo 30 milijonov forintov (100 ti-soč evrov).

Goste je pozdravila ravnateljica šole Agi-ca Holec, ki je med drugim povedala:»Tridesetmilijonska podpora je velika pomoč naši mali šoli, ki se bori za obstoj. Stavba šole je lepo obnovljena, čeprav bi

bilo treba še opraviti nekatera dela. Večje posege nam je pa vseeno uspelo speljati: popolnoma se je obnovila streha, zame-njali smo vrata in okna, naredila se je izola-cija stavbe, po hodnikih so položeni novi tlakovci, v učilnicah topel pod, olepšan je tudi prostor za športno vzgojo, razširjeni in obnovljeni sta vodovodni in električni napeljavi, obnovljeni sta zbornica in rav-nateljska soba in tudi pleskarji so opravili svoje delo. Zamenjavo šolske opreme nam je omogočil uspešen natečaj.Čeprav je število učencev majhno, si z vse-mi močmi prizadevamo, da bi šola ostala in delovala. Za nas so najpomembnejši učenci.«Proslava je bila zaključena s kratkim kul-turnim programom učencev, ki so ob tej priložnosti napisali tudi pesem z naslo-vom Pozdrav prenovljeni šoli.

Marijana SukičFoto: Karel Holec

SLOVENCI NA KOROŠKEM

Sedmi Koroški kulturni dnevi v LjubljaniV slovenski prestolnici so od 14. do 24. aprila potekali sedmi Koroški kulturni dnevi. Pripravilo jih je Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo Celovec in Slovensko prosvetno zvezo Celovec. V Galeriji Družina jih je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, ki je bil tudi njihov pokrovitelj.


Za ministrom Žekšem je spregovoril pred-sednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva dr. Peter Vencelj, ki je v svo-jem pozdravnem nagovoru dejal, da želi društvo s sedmimi Koroškimi kulturnimi dnevi Ljubljano in Slovenijo opozoriti na bogato kulturno dejavnost koroških Slo-vencev. »Nobena skrivnost ni, da se pre-malo poznamo in povezujemo. Če je bila politična meja v preteklosti med država-ma večkrat ovira za tesnejše medsebojne stike, pa je danes ta ovira izginila. Zavore iz te preteklosti so ostale predvsem v na-ših glavah v načinu razmišljanja.« Takšna srečanja so po Vencljevem prepričanju priložnost za odpravo teh zavor. »Odprta je možnost, da ustvarimo skupen sloven-ski kulturni prostor.«

Umetniška dela koroških kmeticKoroški kulturni dnevi, ki so zaobjemali kar šest prireditev, so se v galeriji Druži-na začeli z odprtjem razstave slik, ki so delo 21 koroških kmetic. Prvič so skupaj nastopile nemško in slovensko govoreče slikarke kmetice s cele Koroške, živeče od

skrajne meje Koroške na severu (Malnitz) do konca južne Koroške pri Pliberku in Wolfsbergu. Kot je v nagovoru ob odpr-tju Koroških kulturnih dnevov povedala podpredsednica Društva slovensko-av-strijskega prijateljstva Majda Fister, so ne-navadno razstavo pripravile kmečke žene slikarke, ki v sebi gojijo velik ustvarjalni potencial. Svoje ustvarjalne sposobnosti so pokazale prav na impresiven način in čestokrat odprle pogled v svoje osebno življenje, ki je močno povezano z nara-vo, kar se kaže v mnogih slikah pokrajin, cvetja in tudi v povsem abstraktnih po-dobah.

Zvočnost koroške govorice Na glasbeni prireditvi Zvočnost koroške govorice v pesmi in besedi 17. aprila v dvorani Škofijske gimnazije v Šentvidu so pevci in pripovedovalci narečnega izročila z vseh treh dolin južne Koroške: Roža, Podjune in Zilje (pevci zbora Domo-vina iz Zilje, Rožanski muzikanti iz Gur in Roža, Oktet Suha iz Podjune), predstavili pestrost in različnost mnogih koroških

narečij. Kot je v nagovoru dejala pod-predsednica Društva slovensko-avstrij-skega prijateljstva, je z nastopajočimi na tej prireditvi pokrita vsa južna Koroška od zadnjih vasi na Zilji do konca Podjune. »Iz vseh teh krajev bomo slišali pesmi, ki so bile pradavne pričevalke slovenske bese-de, in govorico, ki bo potrdila velike različ-nosti, ko bomo spoznavali mehki pojoči govor Ziljanov in na drugi strani precej bolj trd govor Podjuncev. V napevih se odslikava naravna lepota Zilje, Roža in Podjune in predvsem ljudje.«

Zaključek v Slovenski filharmonijiS koncertom Koroškega deželnega mla-dinskega zbora so se 24. aprila v Slovenski filharmoniji sklenili sedmi Koroški kultur-ni dnevi. Na tem celovečernem koncertu so mladi pevci pod vodstvom zborovodje koroškega Slovenca Edija Oražeja pred-stavili ljudske pesmi vseh celin. V zbor so vključeni pevci, ki govore oba deželna jezika, tudi pevci, katerih materni jezik je nemški. Marija Primc

Koroški kulturni dnevi, ki so zaobjemali kar šest prireditev, so se odprli 14. aprila v galeriji Družina v Ljubljani.


SLOVENCI NA KOROŠKEM

V Lipi nad Vrbo Ena šola, štirje jezikiNa dvojezični ljudski šoli Lipa nad Vrbo na avstrijskem Koroškem od začetka letošnjega šolskega leta (septembra 2008) poteka projekt Ena šola, štirje jeziki. Projekt štirih jezikov: slovenščine, nemščine, angleščine in italijanščine, so uresničili na temelju poprejšnjih celoletnih razmišljanj učiteljev te šole, ki so si ga zamislili tako, da bi jeziki dobili posebno težo v učnem programu, saj so ti v Evropi, ki se odpira, zelo pomembni.

Vsak jezik naj bi po njihovi zamisli dobil enako težo oziroma vrednost. Nobe-den od štirih jezikov v tem projektu ni v prednosti, pravi ravnatelj šole Christian Zeichen, vsi so si enakovredni. Cilj projek-ta je, da bi otroci spoznali pomembnost učenja jezikov in da bi tudi slovenščina dobila enako vrednost, kot jo imajo drugi jeziki. V omenjeni projekt je vključena vsa ljudska šola Lipa nad Vrbo, ki jo obiskuje 75 učencev. Za poučevanje teh jezikov ima šola zaposlene odnosne učitelje. To pomeni, da na primer učitelj nemščine govori z učencem nemško kjerkoli, tudi zunaj šole, učitelj slovenščine slovensko, učitelj angleščine angleško, učitelj itali-janščine pa italijansko.

Modra, zelena, rdeča in črna Učenci so že od prvega razreda dalje

vključeni v pouk vseh štirih jezikov. Neka-teri od njih so prijavljeni še k dopolnilne-mu pouku posameznih jezikov. Anglešči-ne se vsi učenci učijo pri rednem pouku, slovenščine, italijanščine in nemščine pa tisti, ki so prijavljeni k pouku teh jezikov. Zanimivo je, da na tej šoli ni nobenega učenca, ki bi izhajal iz slovensko govo-reče družine, pa je k pouku slovenščine prijavljenih več kot 54 odstotkov vseh učencev te šole. Vidni znaki tega projek-ta so štiri barve: modra, zelena, rdeča in črna. Vsaka barva je razpoznavni znak enega od jezikov. S črno barvo je ozna-čena nemščina, z zeleno italijanščina, an-gleščina z modro, slovenščina pa z rdečo barvo. S temi štirimi barvami, ki so logo projekta, je označen že vhod v šolsko po-slopje. V avli šole so štiri mize, ki so pokrite s prti v barvah teh štirih jezikov: angleška

z modrim, italijanska z zelenim, nemška s črnim in slovenska z rdečim prtom. Na njih je naloženo gradivo (delovni listi, zgoščenke, knjige) posameznih šolskih snovi jezika, ki ga označuje barva.

Nemščina za začetek, angleško za božič, italijansko za pust, maja po slovenskoNačrt tega projekta so pred njegovim začetkom predstavili staršem, jih sezna-nili z načinom dela in napovedali, da bodo vsakega od štirih jezikov po težiščih predstavili kot jezik in kulturo naroda, ki govori enega od teh štirih jezikov. Najprej so otroci oktobra lani na prireditvi pred-stavili nemščino in avstrijsko kulturo. Za božič so predstavili del angleške kulture – to je navado Angležev v pisanju voščil-nic – tako da so poslali celo vrsto razgle-dnic po Avstriji, v Slovenijo, Anglijo, Italijo. S karticami, ki so jih prejeli v odgovor na poslane voščilnice, pa so prelepili stene učilnice. Za pusta so predstavili italijan-ski jezik in italijansko kulturo. Ker so za-njo za pusta značilne beneške maske, so se učenci na pustni torek našemili in se sprehodili po Vrbi. Spremljali so jih učitelji in starši v oblekah iz fundusa ljubljanske opere. Na kulturni prireditvi maja pa bodo v šoli predstavili slovenščino in slovensko kulturo. »Predstavitev slovenskega jezika je zamišljena tako, da predstavimo v pro-gramu bistvene dele slovenske kulture in navade v Sloveniji. Povabljena je tudi osnovna šola iz Komna, da pokaže v živo del Slovenije, naši učenci pa bodo vse to predstavili v slovenščini in seveda tudi v vseh drugih jezikih,« je povedal ravnatelj Zeichen.Po ravnateljevem mnenju so starši učen-cev zelo navdušeni nad projektom in po-magajo pri njegovi izvedbi ter želijo, da bi šola z njim nadaljevala. Učitelji pa so pri uresničevanju tega projekta zelo angaži-rani, saj bi brez njihovega truda tudi ne bil izvedljiv.

Marija Primc

Cilj projekta Ena šola, štirje jeziki je, da bi otroci spoznali pomembnost učenja jezikov in da bi tudi slovenščina dobila enako vrednost, kot jo imajo drugi jeziki.

SLOVENCI V ITALIJI

18 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / Maj 200918

Paskval Gujon, župnik z Matajurja

Poklon beneškemu Čedermacu ob 100-letnici rojstvaBijače, Benečija – V hladnem jutru, ko so skozi sive oblake sramežljivo pogledovali prvi sončni žarki, sva s snemalcem mimo Čedada hitela v naročje prebujajoče se narave. Stiskala sem steklenico domačega črnega vina in zavitek sladkarij ter se spraševala, če bo res vse tako, kot sva se dogovorila dan prej. Paskval Gujon naju je čakal, tako kot mi je to obljubil v telefonskem pogovoru, naju pospre-mil v velik dnevni prostor, ki je spominjal bolj na skladišče kot bivalni kotiček. Pred začetkom pogovora je moral snemalec najprej popraviti vtičnico, šele zatem sva lahko prižgala luči ter kamero in pogovor je stekel. Najprej tiho in sramežljivo, z vsakim novim vpra-šanjem pa so bili odgovori bolj glasni in gostobesedni.

Monsignor Paskval Gujon je bil tistega 1. aprila star 90 let, zato sem ga najprej vprašala, če je to prvoaprilska šala, ali se je res rodil na dan lažnivih kljukcev. »Tako pravijo,« je odvrnil, »tako mi je povedala mama in očitno bo tako tudi držalo!« Bil je še poln trdne volje do dela, tudi pri močeh in ponosno je pokazal prirejeno vozilo, za katerega ni potreboval vozniškega dovolje-nja. Hudomušno je priznal, da se od njega še ne misli posloviti in da bo možem postave z njim še dal vetra! Iz Bijač se je redno vozil v svojo cerkvico na Matajur, v tisto, ki so mu jo italijanski karabinjerji štiri leta prej preiskali in v enem

delu tudi prekopali tla, z izgovorom, da skriva orožje. Ovadba je bila seveda lažna in našli niso ničesar. Sama pa sem s svojo sne-malno ekipo doživela, da so nas na poti k matajurski cerkvici opazno spremljali »poročevalci« v različnih avtomobilih.Paskval Gujon je bogoslovje končal leta 1933 v Vidmu, štiri leta kasneje pa je postal župnik na Matajurju. Verouk je v sloven-skem jeziku poučeval tudi pod fašizmom, čeprav je bilo to pre-povedano. Med drugo svetovno vojno je podpiral slovensko in italijansko odporniško gibanje ter bil tudi blagajnik OF. Leta 1995 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Bil je pokončen, klen in ponosen Slovenec, velik narodni de-lavec. Ob stoletnici rojstva so se ga v Špetru spomnili najprej z mašo, ki sta jo darovala videmski nadškof Pietro Brollo in koprski škof Metod Pirih. Na osrednji spominski slovesnosti v večnamenski dvorani pa sta o njem in njegovem dragocenem delu govorila načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar in glavni urednik beneškega štirinajstdnevnika Dom Giorgio Ban-chig. Predstavili so tudi dvojezični zbornik Paskval Gujon, očak z Matajurja, z njegovim življenjepisom, fotografijami in vrsto časopisnih člankov o njem ter pričevanji njegovih sopotnikov.Spominskih slovesnosti so se udeležili tudi minister za Sloven-ce v zamejstvu in po svetu v Vladi Republike Slovenije dr. Bo-štjan Žekš, podpredsednik Državnega zbora Slovenije dr. Vasja Klavora, državni sekretar Boris Jesih in konzulka v Trstu Bojana Cipot. Minister Žekš se je pred tem v Trstu sestal tudi s pred-sednikoma krovnih organizacij Slovencev v Italiji, z Rudijem Pavšičem iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Dragom Štoko, prvim možem Sveta slovenskih organizacij. Govorili so med drugim o občasnih italijanskih provokacijah nad sloven-sko narodno skupnostjo, pa tudi o pripravah na spremembe zakona o odnosu Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Srečanju je sledil obisk ministra Žekša pri županji naro-dnostno mešane tržaške občine Dolina Fulvii Premolin.»Narod ostane svoboden in živ, dokler je živ njegov jezik. Na-rod, ki pozabi svoj jezik, je izkoreninjen in večkrat z jezikom izgubi tudi vero ter vse, kar je vrednega dobil z dediščino.« Te Gujonove misli o jeziku in ponosu je ob stoletnici njegovega rojstva v Špetru prebral Zdravko Likar.V mojem spominu pa ostaja tisti trenutek, ko sva z 90-letnim monsignorjem na dvorišču njegovega doma v Bijačah nazdra-vila s črnim domačim vinom. Takrat sem ga videla zadnjič!

Mirjam Muženič, RTV Slovenija

Pogovor s slovenskim duhovnikom Marinom Qualizzo o nesmiselni preiskavi zaradi ovadbe, da je v matajurski cerkvici skrito orožje.


RAFAELOVA DRUŽBA

Vzporedna SlovenijaO slovenski skupnosti v Argentini je mogoče brati v mnogih knjigah, v različnih zbornikih, v neštetih člankih. Z njo se lahko prek vseh mogočih ljudi srečuješ že od malih nog, lahko imaš tam tudi zajeten kos svojega sorodstva. O njej lahko poslušaš v tisoč in enem presežniku, vse tja do, kot se navdušeni avtorji večkrat izrazijo, argentinskega čudeža.

A dejansko doživeti to slovensko skupnost je nekaj pov-sem drugega. Naposled dojameš, kje tiči čudež. Čudež je pravzaprav v tem, da je kaj takega sploh mogoče brez ču-deža. Da zmore nekaj tisoč slovenskih duš, polnih narodne in katoliške zavesti, tak zanos, da sredi tujine iz nič zgradi-jo vzporedno Slovenijo! Slovenska skupnost v Argentini je otok slovenstva sredi španskega morja. Otok z razvejenim osnovnim in srednjim šolstvom, s pestro in polnokrvno politično pahljačo, z vrsto vsakršnih organizacij, od dobro-delnosti do alpinizma, s (tudi številčno) bogato periodiko, z vsemi mogočimi kulturnimi dejavnostmi, celo s sloven-skim semeniščem in približno petdesetimi duhovniki.Danes položaj ni več enak, kot je bil pred desetletji, slo-vensko življenje pa je še vedno razmahnjeno in raste iz iste duhovne moči, kot je nekdaj. Kot v katerikoli skupnosti na svetu je tudi tu neko jedro, ki žrtvuje nesorazmerno veliko časa, darov in življenjske sile. In to jedro potem poganja celoto, iz katere niso izključeni niti oddaljeni in nedejavni. Razmeroma pogosti so primeri, ko tudi tisti, ki so pretrgali stike s skupnostjo, morda po rojstvu otrok ali čisto iz no-tranjega vzgiba, znova poiščejo vez. Zanimivo je opazova-ti, kako omenjena življenjska sila deluje na najrazličnejše načine v različnih situacijah. Ni omejena na najbolj žive in dejavne slovenske domove. Pravzaprav sploh ni omejena zgolj na domove. Na severu Argentine srečaš močno dru-žino, ki je skoraj edino, kar je slovenskega v milijonskem mestu, a brsti od življenja, tudi šolo ima doma. Lahko pa na skrajnem jugu najdeš mlado družino iz mešanega za-kona, ki v vseh dimenzijah ne zmore živeti slovenstva, a ko pride na obisk košček Slovenije, ima človek občutek, kot da gleda, kako je izsušena zemlja hvaležna za kaplje dežja.Dr. Marko Kremžar, ki ravno te dni prejema literarno nagra-do Vstajenje prav za opis prvih korakov povojne slovenske skupnosti v Argentini in mu na tem mestu iskreno čestita-mo, je v pogovoru za Tretji dan povedal, da je za razume-tje argentinske skupnosti treba iti k njenim začetkom na Vetrinjsko polje. Slovenski begunci, ki so se morali izseliti brez vsakega imetja, ne bi mogli zaživeti kot taka izredna skupnost brez štiriletnih »duhovnih vaj« v begunskih ta-boriščih. Tega se skuša zavedati tudi Rafaelova družba in prav zato ne preneha ozaveščati o teh dogajanjih s foto-grafsko razstavo, ki potuje po Sloveniji, v kratkem pa bo v novi obliki obiskala tudi prekomorske dežele.

Lenart RiharFoto: arhiv Rafaelove družbe

Zemljevid z večjimi slovenskimi skupnostmi v delu Južne Amerike.


SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Arhitekt Janez Hacin odlikovanV četrtek, 16. aprila 2009, je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk z redom za zasluge odlikoval slovenskega univ. dipl. inž. arh. Janeza Hacina iz Švice za dosežke in zasluge pri osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Slovenije ter pomoči različnim projektom v Sloveniji.

Za podelitev odlikovanja je Janeza Ha-cina predlagal Svetovni slovenski kon-gres.V nagovoru na slovesni podelitvi pri-znanj je dr. Danilo Türk o Janezu Hacinu dejal: »Inženir Janez Hacin je eden tistih Slovencev, ki so v enem najzahtevnej-ših evropskih okolij ustvarili podobo slovenskega človeka že veliko pred osa-mosvojitvijo Slovenije. Kot strokovnjak, kot cenjen arhitekt, kot cenjen meščan Ženeve in kot zaveden Slovenec je bil znan že prej. V času po osamosvojitvi pa je našel nove načine ustvarjanja po-vezav med slovenskim narodom, slo-

vensko kulturo, slovenskim političnim interesom ter Ženevo in mednarodnim okoljem v tem zahtevnem kraju. Zato Republika Slovenija izkazuje posebno hvaležnost inženirju Janezu Hacinu za vse njegove prispevke doslej.«Janez Hacin se je rodil leta 1931 v Celju. Študiral je na Univerzi v Ljubljani, nato na univerzah na Dunaju in v Stockhol-mu ter na univerzi Princeton v ZDA. Bil je gostujoči predavatelj na univerzah Michigan in Kolorado v ZDA. Služboval je v New Yorku, San Franciscu in celo v venezuelskem Caracasu. Hacin se je v tujem okolju zelo dobro

uveljavil. Med njegove realizirane pro-jekte sodi veliko število stanovanjskih in poslovnih objektov, ambasad, kon-gresnih, družbenih, športnih centrov, prav tako enkratnih urbanističnih re-šitev. Večina teh zgradb je lociranih v Ženevi ter v francosko govorečem delu Švice, nekaj jih stoji tudi v prestižnih ur-banih okoljih ZDA, Kanade in Francije. Janez Hacin je vrsto let omogočal šti-pendijo študentom ljubljanske Fakulte-te za arhitekturo, bil jim je ne le mecen, ampak tudi vzornik. Pomemben del Hacinovega življenja je bila njegova izjemna zavzetost v korist Slovenije v času njenega osa-mosvajanja. Tako je med drugim v letu 1991 zagotovil delovanje Generalnega konzulata RS v Ženevi, takrat edinega diplomatsko-konzularnega predstav-ništva RS, pristojnega za Švico. V ta čas ter v ta kontekst se umešča Hacinovo fi-nanciranje oglasne akcije v enem vodil-nih svetovnih časnikov Neue Züricher Zeitung. Janez Hacin je bil soustanovitelj Zdru-ženja ženevskih Slovencev, ki je nastalo v tistih razgibanih trenutkih junija 1991, ko so se Slovenci v francosko govore-čem delu Švice in bližnji okolici Franci-je zavedali, da lahko po svojih močeh pripomorejo k uspešni osamosvojitvi Slovenije.Četudi mednarodno uveljavljen stro-kovnjak, Hacin postavlja svoje huma-nitarno delo nad arhitekturne dosežke. Velik del svojih zaslužkov je daroval v človekoljubne namene: za sirotišnico v Braziliji, v pomoč šolam v Eritreji, števil-nim revnim v Indiji. Zgodbo arhitekta Janeza Hacina, izje-mnega arhitekta, iznajdljivega in pogu-mnega, navezanega na domovino ter socialno čutečega, je predstavil Željko Kozinc leta 2006 v knjigi Dotik sveta.

Sonia AvguštinFoto: Jurij Paljk

Zahvalne besede Janeza Hacina ob prejemu odlikovanja.

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES / ID SLOVENIJA V SVETU


Izseljensko društvo SVS vabi na 16. tabor Slovencev po svetuV soboto, 4. julija 2009, v Šmarjeških Toplicah

ob 9.00: Koncelebrirana sv. maša za Slovence po svetu v cer-kvi Sv. Marjete v Šmarjetiob 10.30: Okrogla miza v Termah Šmarješke Toplice: Kako se povezujemo in kako bi si želeli povezovati z našimi rojaki po svetuob 13.30: Kosilo v Termah Šmarješke Toplice ob 15.00: Krajši ogled kulturnih in naravnih znamenitosti Ob-čine Šmarješke Toplice (možnost nastanitve, kopanja v baze-nih, vožnje s turističnim vlakcem in obiska gradu Otočec)ob 17.00: Kulturni program in druženje

Na kulturnem programu bodo nastopili: - Folklorna skupina Pristava iz Argentine - Plesni ansambel Triglav iz Winnipega - Dijaki iz prekomorskih držav

Vabljeni vsi Slovenci iz matične domovine, zamejstva, zdomstva in izseljenstva!

Na letošnji konferenci bomo podrobne-je osvetlili naslednje tematike: 1. raziskovanje slo. zdravnikov iz sveta; 2. etika v medicini;3. izobraževanje v medicini: področje odnosov med zdravniki, komunikacija med zdravniki in pacienti;

Šesta Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in SlovenijeSvetovni slovenski kongres kot nadaljevanje sklopa konferenc slovenskih strokovnjakov pripravlja šesto Konferenco sloven-skih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala od 28. do 30. maja 2009 v Ljubljani. Glavni namen srečanja je spoznava-nje in povezovanje slovenskih medicinskih strokovnjakov. Častni pokrovitelj konference je predsednik RS dr. Danilo Türk.

4. najnovejše tehnologije v medicini;5. slovenski zdravstveni sistem v primer-javi z zdravstvenimi sistemi v svetu.Vabimo vas, da se zanimivega, prijetne-ga in koristnega druženja udeležite. Za vse dodatne informacije smo na voljo na naslovu: Svetovni slovenski kongres,

Cankarjeva cesta 1/IV, 1000 Ljubljana, tel.: 01 24 28 550, faks: 01 24 28 558, e-mail: [email protected].

Podrobnejši program in prijave na www.slokongres.com.


IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Velika noč je veliko več kot potica, šunka, hren in pirhi. Te smo namreč že pojedli. Velika noč je zmaga nad smrtjo in nad našimi križi.

Aleluja, v veselju in težavahVelika noč je veliko več kot potica, šunka, hren in pirhi. Te smo namreč že pojedli. Velika noč je zmaga nad smrtjo in nad našimi križi. Kot so zapisali slovenski škofje v velikonočnem voščilu: »Križ na rami je razpoznavno znamenje vsakega Kristusovega učenca.« Du-hovna priprava pred veliko nočjo je bil tudi letos misijon na radiu Ognjišče med tiho in cvetno nedeljo. Pripravili so ga v sodelovanju s Frančiškovimi brati in sestrami. Šlo je za teden intenzivnega oznanjanja evangelija po radijskih valovih z geslom »Hoditi po Jezusovih stopinjah«. Bogat arhiv je na spletni strani: http://audio.ognjisce.si.

Na veliko noč zgodaj zjutraj so se verniki zbrali pri vstajenjskih procesijah, zatem pa pri slovesnih svetih mašah, ki so na-znanjale veselje ob Kristusovem vsta-jenju. V stolnicah so jih darovali škofje ordinariji. Ljubljanski nadškof Alojz Uran je zbrane najprej pozdravil z Jezusovimi besedami »mir vam bodi«. Poudaril je, da nosi velikonočno jutro v sebi sporočilo ži-vljenja. Ne samo začetek pomladi, ki se po dolgotrajni zimi prebuja, v to pomladno razpoloženje je po njegovih besedah po-stavljen tudi judovsko-krščanski praznik: prehod iz sužnosti v svobodo, iz smrti v življenje.Da je za nas, kristjane, Jezusovo vstajenje najprej dogodek, ki nas osvobaja, velika noč pa tako praznik našega osvobojenja

ali odrešenja, je v pridigi dejal mariborski nadškof Franc Kramberger. Kot je še dodal, je velika noč Kristusov danes, kar pomeni, da velikonočni prazniki niso le spomin na dogodke pred dva tisoč leti, marveč so dogajanje, ki se uresničuje zdaj, med nami in v nas. Apostolski administrator celjske škofije, nadškof Anton Stres, pa je pred zbranimi menil, da mogoče letos marsikdo med nami doživlja velikonočno jutro v temi in zaskrbljenosti, kdo bo odvalil težek ka-men skrbi in grozeče negotovosti. Poleg običajnih nesreč, ki nas kdaj spravijo na rob obupanosti, nam letos greni veselje vedno bolj grozeča gospodarska kriza. Nekaj podobnega je v nagovoru po evan-geliju med sveto mašo povedal škof Pirih.

Kot je poudaril, je vstali Kristus tudi v tej stiski naše veliko upanje na izboljšanje gospodarskih razmer in drugačno priho-dnost, po drugi strani pa smo vsi pova-bljeni k medsebojni pomoči, solidarnosti in velikodušnosti.

NA KRATKO

V Logatcu se je 4. aprila popoldne na srečanju krščanskih gibanj in skupnosti zbralo več kot tisoč ljudi iz vse Slovenije.

V župniji Ljubljana Trnovo so 4. aprila blagoslovili in odprli Dom Janeza Krstni-ka, kjer bodo lahko ponudili institucional-no varstvo 63 starejšim in pomoči potreb-nim.

V Mirni Peči na Dolenjskem je na veli-konočni ponedeljek potekalo 11. tradici-onalno srečanje in blagoslov motoristov. Prišlo jih je skoraj devet tisoč.

Na velikonočni ponedeljek je v Can-karjevem domu v Ljubljani potekala kan-tata Hvalnica stvarstva, ki sodi v sklop prireditev ob 800-letnici frančiškanskega pravila.

V Mariboru, Vojniku in Murski Soboti je 18. aprila potekal Škofijafest – druženje mladih, ki pomeni praznovanje in obha-janje njihove vere, je imelo letos geslo »In boste moje priče«.

Nadškofijo Ljubljana so 14. aprila ob-vestili, da je Okrožno sodišče v Ljubljani sprejelo sklep, s katerim je ugodilo pre-dlogu iz oktobra 2007 in ustavilo kazenski postopek zoper nekdanjega ljubljanske-ga škofa dr. Gregorija Rožmana.

Dogodke, ki so se zgodili do 24. aprila, je zbral Matjaž Merljak,

Radio Ognjišče.


IZ KNOBLEHARJEVE ZBIRKE SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA

Afriški poglavarski stolček iz 19. stoletjaSredi poletja 1850 so časopi-si objavili novico, da si je mo-goče v ljubljanskem seme-nišču ogledati nenavadne reči. To so bili različni pred-meti, rastline, kamni in živa-li, ki jih je iz Afrike pripeljal misijonar Ignacij Knoblehar. Njegovo poslanstvo je bilo v širjenju krščanske vere med temnopoltim prebivalstvom na območju današnjega južnega Sudana. Že prvo

potovanje po Belem Nilu v zimi 1849–50 ga je pripelja-lo v stik z različnimi ljudstvi in Knobleharjevo pozornost so kmalu pritegnili zanimivi predmeti iz njihovega vsak-danjega življenja. Na poti je zbral lepo etnološko in na-ravoslovno zbirko, ki je štela skoraj tristo eksponatov. Osrednji del Knobleharjeve zbirke je shranjen v Sloven-skem etnografskem muzeju

v Ljubljani. V sklopu stalne razstave si obiskovalci lah-ko ogledajo tudi majhen stolček, izdelan iz enega kosa lesa. O njegovi uporabi vemo predvsem iz zapisov, ki govorijo o poglavarju Mugi. Zapisi poudarjajo poglavar-jevo neprestano prepevanje in navado, da je imel vedno pri sebi majhen stolček. Čez dan je na njem sedel, ponoči pa ga je uporabil za vzglav-

je. Čeprav je bil običaj, da je na stolčku praviloma lahko sedel le poglavar, je takšna čast doletela tudi Knoble-harja. V misijonskih poro-čilih je ohranjen podatek, kako je Knoblehar prišel na srečanje poglavarjev, ki so mu dodelili častno mesto – na stolčku.

dr. Marko FrelihSlovenski etnografski muzej

PISALI STE NAM


Lipa Park ambasadorja za leto 2009

Slovenski narodni dom Lipa park (St. Catharines, Ontario, Kanada) že od leta 1975 organizira vsakoletno tekmovanje in izbiro najlepšega slovenskega dekleta, ki nosi naslov “Miss Lipa park« in nato

Lipa Park ambasadorja za leto 2009 sta 17-letni Raymond Dykstra (na levi) in 19-letni Joseph Dykstra (na desni).

predstavlja Društvo Lipa park. Društvo zastopa tudi med izbranimi dekleti dru-gih narodnosti na vsakoletni prireditvi “Folk Art Festival“ v St. Catherinsu. Pri domačem društvu pa je gostiteljica vseh

prireditev, posebno na Odprti hiši, ko nas obiščejo tudi lepotice drugih narodnosti iz Niagarskega polotoka. V vseh dosedanjih 36 letih je vseh 36 iz-brank izvrstno predstavljalo naše društvo Lipa park, za kar jim je društvo zelo hvale-žno. Letos pa se je nekoliko spremenilo.”Kar je dovolj, je dovolj,” so se ojunačili naši fan-tje. “Tudi mi smo Slovenci, ki bi radi pred-stavljali naše društvo.” Prijavila sta se kar dva fanta, potomca slovenskih staršev in starih staršev, ki so že vsa leta zelo aktivni člani društva. Tako smo letos izbrali dva ambasadorja, ki nas bosta zastopala in predstavljala naše društvo V svoji prijav-nici sta navedla, da bosta zelo počaščena in ponosna in da bosta z vsem srcem do-kazala, da sta vredna naslova, da ljubita slovensko kulturo in tradicijo in da bosta po zgledu svojih staršev in starih staršev postala ugledna in ponosna na svoje slo-vensko poreklo.Naša letošnja ambasadorja sta sinova Raya in Joanne Dykstra. Njihova babica je Mary Ann Barich iz Grimsbyja, Onta-rio. Raymond in Joseph Dykstra, iskreno vama čestitamo in vama želimo obilo uspehov!

F. Seljak

Zapoj in zapleši z menoj, ostani prijatelj moj!Slovensko kulturno društvo LIPA iz Mün-chna je februarja pripravilo pustovanje, ki se ga je udeležilo veliko slovenskih roja-kov, ki živijo v Münchnu in njegovi okolici. Prišlo jih je približno 250 in mnogi so ve-selo razpoloženje popestrili z domiselnimi pustnimi maskami. Za presenečenje veče-ra pa je poskrbela folklorna skupina SKD LIPA München z nastopom »Smrkcev«. Za koreografijo, maske in glasbo je poskrbe-la Daniela Zver, vodja folklorne skupine. Pustno rajanje je trajalo pozno v noč ob spremljavi ansambla Veseli Gorenjci iz Slovenije.

10. obletnica folklorne skupine LIPASlovensko kulturno društvo LIPA Mün-


PISALI STE NAM

chen je bilo ustanovljeno leta 1992, velika želja, da bi imeli tudi različne sekcije, pa se je uresničila leta 1999, ko smo ustanovili svojo folklorno skupino. Z vajami smo za-čeli pod vodstvom Darinke Žgeč, zbralo se nas je 20 članic in članov društva. Prvi nastop je bil 6. marca 1999 z gorenjskimi plesi. Sčasoma smo se naučili še prekmur-skih in štajerskih ter si pridobili tudi vse tri noše. Leta 2003 je vodstvo folklorne sku-pine prevzela Daniela Zver, ki nas vodi z velikim veseljem in motivacijo. Prav tako smo veseli, da imamo med nami Toneta Debeljaka, ki nas na vsakem nastopu spremlja s svojo harmoniko. Naj na kratko omenim del naših na-stopov. To so bili, razen na prireditvah našega društva, pri Zirkus Krone »Fol-klore international (München), povorka Oktoberfest (München), na Folklorijadah v Nemčiji, Križanke v Ljubljani, v Rogašev-

cih, »Europa Union« Marienplatz (Mün-chen), »Gauder Fest« v Zillertalu (Avstrija), Trachtenmarkt v Gredingu, BUGA (Mün-chen) in Musikantenstadl v Olympiahalle (München).Na našo slovesnost ob desetletnici smo povabili SKD Drava Augsburg, SKD La-stovka Ingolstadt, SKD Štorklja Schorn-dorf ter ansambel Atlantica iz Schorndor-fa. Tako je bila dvorana hitro napolnjena do zadnjega sedeža. Med nami pa smo pozdravili tudi generalnega konzula, go-spoda Killerja, gospo Rihterič (Hotel Vivat, Moravske Toplice) ter nekdanjega gene-ralnega konzula, gospoda Gregoriča. Pro-gram smo začeli s himno, pozdravnimi besedami, nadaljevali pa s kulturnim pro-gramom ter z nastopom folklornih sku-pin. V program smo vključili 16-letnega Michaela (po rodu Nemca), ki je zaigral na harmoniko in zapel slovenske pesmi.

Praznovali smo dan ženaV društvu Mura iz Rankweila smo 14. marca 2009, kakor tudi vrsto let do sedaj, proslavili dan žena, 8. marec. V Bresnersa-li v Brederis-Rankweilu smo se zbrali člani društva in prijatelji s Predarlskega, iz Švice, Nemčije, Liechtensteina in Slovenije.Vse žene, mamice, babice smo obdarili z rdečim nageljnom in jih ob prihodu poča-stili z aperitivom. Za kulturni program so poskrbeli učenci dopolnilnega pouka slo-venščine in kulture iz Rorschacha (Švica) in Brederis-Rankweila (Predarlsko) pod vod-stvom Mateje Kregar. Vsi so se zelo potrudili in znova pripravili čudovit program. Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine in kulture na Predarlskem, so se občinstvu predstavili z recitacijami, glasbenimi in plesnimi točkami. Učenci iz Švice pa so ob-činstvo razvedrili s kratko lutkovno pred-stavo Miška z velikimi očmi. Po kulturnem programu smo se lepo zahvalili učencem za nastop, še posebej pa učiteljici Mateji Kregar, ki je program pripravila. Za zabavo in dobro razpoloženje je vse do jutranjih ur skrbel ansambel Blue Planet, ki je posebej za nas prišel iz domovine Slovenije.

Predsednik društva Mura Jenö Evgen Kalamar

Sledila je podelitev priznanj in zahval. Članice in člani folklorne skupine so pre-jeli bronaste in srebrne Maroltove značke Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ter društvena prizna-nja. Po čudovitem programu in prejetih čestitkah se je začel družabni večer. Ob dobri glasbi smo se veselili do poznih ur.Da smo lahko poravnali stroške te prire-ditve, smo pripravili bogato tombolo, za dobitke pa smo zaprosili pokrovitelje v Sloveniji in Nemčiji. Vsem, ki ste nam po-magali, se iskreno zahvaljujemo.Folklorna skupina SKD LIPA München je prejela vabilo za sodelovanje na 56. svetovnem prvenstvu v oranju Slovenija 2009, ki bo 4. junija v Moravskih Toplicah.Upamo, da se vidimo v Prekmurju!

Podpredsednica Anica VargaFoto: D. K.

KOLEDAR PRIREDITEV

Prireditve in srečanja v Sloveniji


Ljubljanado 31. 5. – Fotografska razstava: Postojnska jama pred 100 leti. Ljubljanski grad, Galerija »S«do 16. 6. – Fotografska razstava: Matevž Lenarčič: Alpe – kot jih vidijo ptice. Jakopičevo sprehajališče, Park Tivolido 30. 6. – Spet trte so rodile: O kulturi vina na Sloven-skem. Nova osrednja razstava Slovenskega etnografske-ga muzeja. Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2do 26. 7. – Mehika pred Kolumbom: Večno življenje – najnovejše arheološke najdbe v Zahodni Mehiki. Can-karjev dom, Prešernova 10 do 31. 12. – Slovenski jezik: identiteta in simbol. Kratka zgodovina Slovencev. Stalna razstava. Narodni muzej Slo-venije, Prešernova 20od 28. do 30. 5. – VI. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Svetovni slovenski kongres, Cankar-jeva 1Velenjedo 30. 6. – Razstava »Šaleška dolina in 16. stoletje«. Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54do 31. 8. – Egipt in egiptomanija v Sloveniji. Muzejska razstava. Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54Rogatecdo 30. 9. – Razstava »Kuharca« ali kako so kuhale gospo-dinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Grad StrmolPtujod 22. 5. do 25. 5. – 20. razstava: Dobrote slovenskih kmetij Dobrna6. 6. – Pohod po obronkih DobrneČrnomeljod 17. 6. do 21. 6. – 46. Jurjevanje Mariborod 20. 6. do 21. 6. – Svetovni pokal v gorskem kolesar-jenju, XCO in DH (disciplinski kros in spust). Mariborsko PohorjeKranjska Gora25. 6. – 4. Andrejčkov tek: 15. tek na VršičKostel27. 6. – Etno festival Etnokostel 2009

Prireditve izven Slovenije

ZDA

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL14. 6. ob 12.00 – Annual Membership Dinner – telovohttp://www.slovenian-center.org

Slovenian Women’s Union of America20. 6. – Praznovanje ob 80-letnici izhajanja: »Let’s Feel Slovenia« – Celebrate Zarja Activities. Lemont, Illinoishttp://www.swua.org

ClevelandSlovenian.com17. 5. ob 10.30 – St. Vitus Slovenian Language School Graduation17. 5. ob 13.30 – The annual meeting of members of the Slovene home for the aged http://www.ClevelandSlovenian.com

Slovenian American Club – Slovenska palma (Mi-ami, Florida)http://www.slovenskapalma.org

KANADA

Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg31. 5. – Prvi piknik21. 6. – Slovenski dan in dan očetov

Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AMhttp://www.canadianslovenian.mb.ca

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00http://www.theslovenian.com/radio

AVSTRALIJA

Slovensko društvo Adelaide17.5 in 8. 6. - Balinanje 20. 5. in 17. 6. - Dan Sončnic 28. 6. - Dan Državnosti Republike SlovenijePevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nede-lja od 14.00 do 14.30Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.Tu so prireditve za Slovenski klub Adelaide, od maj do december, ce bi radi objavit v Moji

Slovenski klub Jadran, Melbourne26. 6. – Dan Slovenije19. 7. – Pokušina vin in koline

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem čla-nom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland BayPrvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim ve-čjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj sloven-skega kluba v Queenslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV MelbourneOrganizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Velepo-slaništvo RS v Canberri)

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji:slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30

Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au

ARGENTINA

Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja:http://www.datamarkets.com.ar/Okenceslo

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires

Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček.Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slo-venci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfi-ca Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html

Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena; http://www.dsvas.com.ar

Prekmurski arhiv v Argentinihttp://www.slovencizvzhoda.com

Slomškov domhttp://www.slomskovdom.org

Zedinjena Slovenija; http://www.slo.org.ar

ŠVEDSKA

Kulturno društvo Slovenija, Olofström16. 5. – Balinarski turnir v Olofströmu30. 5. – Romanje v Vadstenood 12. 5. do 16. 5. – Nastopi pevskega zbora Rdeča zvezda iz Trsta v Växjöju. Načrtujejo tudi obisk v Olof-strömu.Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mese-cu od januarja od junijaSlovenska šola: vsako drugo nedeljo, začetek v februarjuDruštveni prostori so odprti takrat, ko imajo sekcije krožek.

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEI-NU IN NA PREDARLSKEM

Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu21. 5. – Romanje za vnebohodod 29. 5. do 1. 6. – Binkoštno romanje v Altötting, Re-gensburg, Passau in München z avtobusom

Zürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v me-secu ob 18.00.Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v me-secu ob 17.00.Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v me-secu ob 10.00.Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nede-ljo v mesecu ob 17.00.Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15.Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30.; http://www.slomisija.ch

SPD na Predarlskem16. 5. – Društveni izlet

SKD Muraod 30. 5. do 31. 5. – Društveni izlet14. 6. – Piknik v naravi za člane društva in prijatelje. Ob slabem vremenu piknik naslednjo nedeljo.

Skupnost učiteljev in Združenje staršev Martin Krpan

Internetne strani avstralskih Slovencevhttp://www.glasslovenije.com.auhttp://www.slovenianbusiness.com.auhttp://www.thezaurus.com

Domžale30. 5. ob 10.00 – Srečanje slovenskih zdomcev, izseljencev in povratnikov z namenom druženja in izmenjave izkušenj. Hotel in restavracija Krona, Ihanska cesta 2, Domžale. Več informacij na sple-tni strani: http://www.hotel-krona.com.

KOLEDAR PRIREDITEV

Zgodilo se je tega meseca


Maj je peti mesec v gregorijanskem koledarju, z 31 dnevi. Ime je dobil po rimski boginji Maji. Izvirno slovensko ime za maj je veliki traven.

1. maja 1838 je v Ljubljani začela izhajati Carniolia, do-movinska revija in zabavni list za umetnost, književnost, gledališče in družabno življenje.

4. maja 1980 je v Kliničnem centru v Ljubljani umrl Josip Broz Tito, rojen slovenski materi v hrvaškem Kumrovcu 7. maja 1892.

5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slo-venska vlada po drugi svetovni vojni.

7. maja 1891 se je v Bohinjski Bistrici rodil slovenski skla-datelj in pianist Janko Ravnik. Leta 1931 je režiral prvi slo-venski celovečerni dokumentarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga.

9. maja 1945 ob 00.01 po srednjeevropskem času se je s popolno kapitulacijo Nemčije v Evropi končala druga svetovna vojna.

12. maja 1917 se je začela deseta soška bitka in trajala do 5. junija.

16. maja 1851 je cesarsko-kraljevo namestništvo v Lju-bljani prepovedalo beraštvo. Sklenilo je, da je treba vsako

jemanje živil, dajanje opazk in nadlegovanje potujočih za-treti. V letih 1849–1853 so bile namreč žetve zelo skromne, sledila sta pomanjkanje in draginja zaradi rusko-turške vojne, tako da je vse »beračilo«.

17. maja 1890 je v Ljubljani začel delovati vodovod.

20. maja 1734 se je v Breznici pri Radovljici rodil slovenski čebelar in slikar Anton Janša.

22. maja 1992 je bila Slovenija na zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku sprejeta v OZN. To je bil zadnji korak do mednarodnega priznanja in vstopa v družino svetovnih narodov.

6. 6. ob 17.00 – 36. tradicionalna prireditev Slovenski otroci vabijo. Küsnacht pri Zürichu

Folklorna skupina Lipaod 6. 6. do 7. 6. – Cestna zabava in piknik. Götzis

SD Slovenija Vorarlb.7. 6. ob 10.00 – Piknik z glasbo iz Slovenije. Športno igri-šče Rankweil

SD Kulturni most Švica–Slovenija, Bern11. 6. – Multikulturni pohod v naravo in piknik iz lastnega nahrbtnika

SD Slovenija Rüti13. 6. – Maša za domovino in kulturni program ob dne-vu državnosti. Rüti-Tann

SPD Triglav14. 6. ob 9.00 – Maša in popoldanski pohod s piknikom. Dottikon

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švicahttp://www.triglav.ch

Združenje ženevskih Slovencev14. 6. – Tradicionalni piknikhttp://www.slovenci.org

POLJSKA

Društvo Triglav – Rysyhttp://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

AVSTRIJA

Krščanska kulturna zveza Celovec15. 5. ob 20.00 – Predstavitev zgoščenke in koncert Hart-manovih deklet. KD Pliberk10. 6. ob 21.00 – Premiera predstave Švejk. Vogrče, žu-pnišče12. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče13. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče19. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče21. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče26. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župnišče27. 6. ob 21.00 – Predstava: Švejk. Vogrče, župniščehttp://www.kkz.at

Klub slovenskih študentk in študentov na Koro-škem (KSŠŠK)http://www.ksssk.at

Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hišahttp://www.pavelhaus.at

Radio DvaRadio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko naro-dno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija

Oglejte si koledar prireditev tudi na spletni strani www.slovenci.si!

ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slo-venščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at

Slovenska športna zveza na avstrijskem Koro-škem (SŠZ)http://www.ssz.at

Slovensko šolsko društvo v Celovcuhttp://www.mladinskidom.at

Strojni krožek Podjunahttp://www.maschinenring.at

NEMČIJA

Slovenska katoliška misija MannheimMannheim: prva in tretja nedelja v mesecu v Maria Fri-eden ob 10.30Heidelberg: prva nedelja v mesecu v Augenklinik-Ka-pelle ob 16.00Herbolzheim pri Freiburgu: druga nedelja v mesecu v Maria Sand ob 10.30Vöhrenbach v Schwarzwaldu: druga nedelja v me-secu v farni cerkvi ob 15.00Buchen v Odenwaldu: tretja sobota v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas)Rauental (Rastatt): tretja nedelja v mesecu v farni cer-kvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti)Lebach v Saarlandu: četrta nedelja v mesecu v St. Micha-elu ob 16.00http://www.skm-mannheim.de

SKUD Triglav e.V. Reutlingenhttp://www.skudtriglav-reutlingen.de

SKUD Triglav, Sttutgarthttp://www.triglav-stuttgart.de

Kulturno društvo, Sttutgarthttp://www.kd-slovenija.de

ITALIJA

KD Mačkolje29., 30. in 31. 5. – Praznik češenj

Slovenska prosvetaod 15. 6. do 19. 6. od 9.00 do 16.00 – Gledališki teden za otroke. Slovenska prosveta v sodelovanju z Radijskim odrom organizira Gledališki teden za otroke. Lučka Susič Peterlin bo pripravila gledališko predstavo za otroke in s pomočjo animatorjev naučila otroke pravilne dikcije in igranja na odru. Predstavo bodo uprizorili zadnji dan in ponovili jeseni za abonma Gledališkega vrtiljaka. Opčine, Finžgarjev dom; http://www.zskp.org

Kulturno društvo Ivan Trinko/Circolo di cultura Ivan Trinko; http://www.kries.it

Slovensko planinsko društvo GoricaDruštvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: 338 7995474http://www.spdg.eu

Študijski center Melanie Klein, Trsthttp://www.melanieklein.org

Društvo slovenskih izobražencevRedna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Uli-ca Donizetti 3, Trst.

SKD Cerovlje - Mavhinjeod 27. 6. do 5. 7. – 8. Zamejski festival amaterskih dram-skih skupin

Sklad Mitja Čuk; http://www.skladmitjacuk.org

KD Slomškov dom Bazovica http://www.bazovica.com

Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org

MOSP-SKKhttp://www.mosp-skk.blogspot.com

Slovensko prosvetno društvo Mačkoljehttp://www.mackolje.org

MePZ Jacobus Gallus; http://www.jacobusgallus.com

Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V.Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov:

SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija

»Če še niste bili v Sloveniji, pridite, ker vam ne bo žal!«Stari starši našega sogovornika Christiana Ranta so v Argentino prišli leta 1947 in se naselili v predmestju Buenos Airesa. Njegov oče Tomaž in mama Cristina sta se rodila v Buenos Airesu, Christian pa je odraščal v provinci Córdoba, 800 km severno od argentinske prestolnice, kjer je njegova družina prevzela upravljanje Počitniškega doma dr. Rudolfa Hanželiča v Doloresu (v občini San Esteban). Tam je obiskoval osnovno in srednjo šolo, fakulteto pa je zaključil v Buenos Airesu, kjer je doštudiral kot profesor telesne vzgoje.


MLADI MLADIM

Kdaj si bil prvikrat v Sloveniji?Prvič sem prišel julija 2004 z nogome-tno ekipo Zedinjena Slovenija (na dru-go svetovno nogometno prvenstvo izseljencev, ki ga je organiziral ID Slove-nija v svetu). Tukaj smo bili le dva tedna, ampak to je zadostovalo, da sem začel razmišljati o Sloveniji.

Zakaj si se odločil za prihod v Slovenijo?Več dejavnikov je vplivalo na mojo od-ločitev. Na prvem mestu bi rekel, da me je Slovenija očarala: kamor smo šli v tistih dveh tednih, je bilo lepo, kot iz pravljice! Vse tako lepo urejeno, mirno,

blizu. Odločil pa sem se, da ne grem nikamor, dokler ne dokončam študi-ja telesne vzgoje v Buenos Airesu. Ko sem decembra 2004 diplomiral, sem že januarja 2005 iskal možnosti, kaj bi lahko tukaj počel. Na odločitev je veliko vplival tudi položaj v Argentini, tukaj ne mislim finančne situacije, ker sem hvala bogu imel dve službi, in to v svojem po-klicu, ampak tista negotovost, tisti strah, ko si hodil po cestah in nisi vedel, če te bodo na naslednjem vogalu oropali ali pa še kaj hujšega; da si se vedno moral najprej peljati mimo hiše z avtom in po-gledati, če je kak sumljiv človek v bližini,

preden si zapeljal v garažo. Težko je to razumeti, če ne živiš tam, ampak to je bil del vsakdana: hitro ven iz hiše, hitro noter v avto, vse zaklepati, ves čas gle-dati okrog sebe. Za moje pojme preveč stresen način življenja. Zakaj bi moralo biti tako, če se da drugod (na primer v Ljubljani) čisto lepo in mirno živeti.

Kaj delaš v Sloveniji in kakšne cilje si si postavil?Vsega po malem. Med tednom študi-ram na Visoki šoli za zdravstvo, smer delovna terapija, kjer sem že v zadnjem letniku in če bog da, drugo leto diplo-

Rantovih šest: Matjažek, Alex, Viki, Nataša, Marjana in Cristian.

MLADI MLADIM


miram. Kdaj pa kdaj se najde čas za ka-kšno občasno delo, največkrat za konec tedna. Seveda si vzamem čas za nogo-met, to je obvezna dejavnost, pri kateri nočem manjkati, saj se tam družimo z Argentinci! Cilji ... hmm, eden je seveda dokončati fakulteto, nato dobiti delo v tem, kar mi je všeč, in si ustvariti lepo in številčno družinico z Brigito.

Kako se počutiš v Sloveniji? So te mladi sprejeli?Dobro, moram reči, da je kar dobra kom-binacija (to, da sem Argentinec in Slove-nec), saj kamorkoli pridem, me vsi lepo sprejmejo in sprašujejo vse mogoče. Mladi in starejši se še posebej čudijo, da tako »lepo« govorim slovensko (čeprav me bodo slovnične napake spremljale celo življenje).

Ali bi svetoval tudi drugim vrstnikom iz Argentine, da pridejo v Slovenijo?Seveda! Vem, da jih je veliko, ki razmišlja-jo o tem, po drugi strani pa razumem, da je težko zapustiti domače gnezdo in odleteti v Slovenijo. Sem pa vesel, ker mi je to uspelo z bratom in sestro, ter verjamem, da se bodo še mnogi drugi odločili in prišli.

Ali kaj pogrešaš v Sloveniji?Na začetku kar veliko stvari, od družine, prijateljev, alfajorjev iz dulce de leche (pecivo z mlečno marmelado) do mesa na žaru (asado). Potem se sčasoma na-vadiš in ti določene stvari ne pomeni-jo več to, kar so ti nekoč (na primer če nimam alfajorjev za malico ali pa če ni asada ob nedeljah, ne bom umrl). Dru-žine in prijateljev pa se seveda ne da na-domestiti (zato hvala bogu za internet, ki ti omogoča, da ohranjaš stik).

Bi kakšno stvar prenesel iz Slovenije v Argentino in kaj bi iz Argentine prinesel v Slovenijo?V Argentino bi marsikaj prenesel. Če samo pomislim, kaj vse imamo študen-tje tukaj. Če bi lahko tja prinesel vsaj eno tretjino, bi to bilo ogromno (štipendije, študentske domove, bone, zavarovanje, študentsko delo, popusti). Da sploh ne govorimo o varnosti, miru ...

V obratni smeri pa bi sem prinesel to našo strast za nogomet. Kar ne morem verjeti, da je tukaj ogromno lepih no-gometnih igrišč, ki pa so prazna! To je takšna škoda! Si si kdaj mislil, da bi tvoji starši in bratje prišli v Slovenijo?Za starše moram priznati, da ne. Mogo-če kdaj pa kdaj na obisk, čeprav je laž-je, da grem jaz tja. Za brate in sestre pa sem bil prepričan, da bom vsaj kakšne-ga navdušil.

Ponavadi starši pripeljejo svoje otroke v Slovenijo. Ti pa si prepričal starše in bra-te, da so prišli v Slovenijo. Kako ti je to uspelo?Še zdaj ne dojamem, da je to res. To nekako vidim kot domine. Najprej sem nagovoril brata, potem se je odločila še sestra, očiju sem govoril, kako je tukaj

lepo, da naj pride vsaj pogledat, in ni-maš kaj, ko prideš in to vidiš, se nočeš vrniti. Če pa k temu dodamo, da smo tri-je otroci že tukaj, je to le pika na i.

Malo za šalo malo zares: kakšna se ti zdi-jo slovenska dekleta?Hm, ta je pa težka, moram kar paziti z odgovorom. Če bi me to vprašali pred tremi leti, bi rekel: krasne so. Fantje, pri-dite v Slovenijo, takoj! Zdaj je pa situa-cija malce drugačna, ker sem svojo že našel in sem zelo srečen.

Bi želel še kaj povedati bralcem revije Moja Slovenija oziroma Slovencem po svetu?Če še niste bili v Sloveniji, pridite, ker vam ne bo žal!

Pogovarjala se je Pavlinka Korošec – Kocmur

Christian Rant je eno fakulteto že zaključil v Buenos Airesu, kjer je do-študiral kot profesor telesne vzgoje.


En slonček, štirje slončki, pet slončkov

(NA)UČIMO SE SLOVEŠČINE Pripravila: Tatjana Vučajnk

• Naučite se pesem

Nadaljujte pesem. Oglejte si krepko označene zapise. Bi jih znali razložiti?

En mali slonček se je pozibaval na pajčevini tam pod drevesom, ko je ugotovil, da stvar je zanimiva, je poklical še enega slončka.

Dva mala slončka sta se pozibavala na pajčevini tam pod drevesom, ko sta ugotovila, da stvar je zanimiva, sta poklicala še enega slončka.

Trije mali slončki so se pozibavali na pajčevini tam pod drevesom, ko so ugotovili, da stvar je zanimiva, so poklicali še enega slončka.

Štirje mali slončki so se pozibavali na pajčevini tam pod drevesom, ko so ugotovili, da stvar je zanimiva, so poklicali še enega slončka.

Pet malih slončkov se je pozibavalo na pajčevini tam pod drevesom, ko so ugotovili, da stvar je zanimiva, so poklicali še enega slončka.

………………………………………na pajčevini tam pod drevesom, ko so ugotovili, da stvar je zanimiva, so poklicali še enega slončka.


• Kako štejemo?

(NA)UČIMO SE SLOVEŠČINE

Koliko slonov? Koliko hrušk? Koliko letal? Koliko sira? Koliko vode? Koliko zelja?

en slondva slonatrije sloništirje slonipet slonov

veliko slonovnekaj slonovmalo slonov

ena hruškadve hruškitri hruškeštiri hruškepet hrušk

veliko hrušknekaj hruškmalo hrušk

eno letalo dve letali tri letala štiri letala pet letal

veliko letalnekaj letal malo letal

jestasosoje

je

kos sira

malo sira

kozarec vode

malo vode

krožnik zelja

malo zelja

V tabeli so torej vsi samo-stalniki v prvem sklonu.

Tako je. Posebej si moraš zapomniti obliki trije in štirje, ki stojita ob samostalnikih moškega spola v prvem sklonu: trije ali štirje sloni, tedni, otroci. V četrtem sklonu se ti obliki glasita: tri ali štiri slone, tedne, otroke (npr. V živalskem vrtu imajo štiri slone. – Potrebujem še tri tedne. – Ima tri otroke.). Drugi sklon množine stoji šele pri številu pet: pet slonov, tednov, otrok.

Franjo Frančič: SédemSêdmega sedemnájstega ob sédemnajsti úri, sédem škrátov s sêdmimi lopátami sédem úr odmetáva sé-dem visôkih zamétov. Sédem vróčih čájev s sêdmimi rezínami limóne, sédem klobás v sêdmih štrúčkah. Sédeminsédemdeset grižljájev, sédem kilométrov imájo do dóma pri sêdmih smrékah. Ob sêdmih zjútraj na sêdmih pósteljah sédem utrújenih škrátov salaménsko smrčí. Sedméro sánj se prikráde, sédem póstelj se trése. Sédem škrátov sédem úr odspí in se na sédem nôvih nálog odprávi.

(Franjo Frančič: Skarabeji in otroška srca. Ljubljana: Mladinka knjiga, 1989. (Pisanice).)

Razgibajte možgane. Preberite.

Moja naj knjiga 2009V tem šolskem letu smo prejeli 764 glasov mladih slovenskih bralcev izven Slovenije. Glasovali so predvsem otroci v slovenskem zamejstvu v Italiji, slovenski otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika v Švici in Nemčiji, ter otroci z Mednarodne šole 1 v Bruslju. HVALA mladim in njihovim mentorjem izven Slovenije za sodelovanje!

S KNJIGO V SVET Pripravila: Tilka Jamnik


AVTOR NASLOV ŠT. GLASOV

1. Primož Suhodolčan Pozor, pravljice – zbirka 321

2. Primož Suhodolčan Živalske novice – oba naslova

280

3. Josip Vandot Andrej Rozman Roza

Kekec – vsi naslovi 235

4. Svetlana Makarovič Kosovirja na leteči žlici Kam pa kam, kosovirja?

199

5. Bogdan Novak Zvesti prijatelji – zbirka 187

6. Desa Muck Lažniva Suzi 177

7. Primož Suhodolčan Peter Nos – zbirka 161

8. Vid Pečjak Drejček in trije Marsovčki 143

9. Dušan Dim Distorzija 128

10. Miha Mate Babica v supergah 114

AVTOR NASLOV ŠT. GLASOV

1. Francesca Simon Grozni Gašper – zbirka 1.304

2. Daisy Meadows Mavrične vile – zbirka 621

3. Enid Blyton Pet prijateljev – zbirka 568

4. Meg Cabot Princeskini dnevniki – zbirka 473

5. Knister Mala čarovnica Lili – zbirka 472

6. Hergé Tintin – zbirka 379

7. Astrid Lindgren Pika Nogavička 356

8. Paulette Bourgeois, Sharon Jennings

Frančkove zgodbice – zbirka 310

9. Dav Pilkey Kapitan Gatnik – zbirka 297

10. Thomas Brezina Novohlačniki – zbirka 297

V šolskem letu 2008/2009 je že dvanajstič – in tretjič prek spleta www.naj-knjiga.si – potekalo glasovanje za Mojo naj-ljubšo knjigo po izboru mladih bralcev. Prejeli smo 23.388 glasov mladih bralcev. Sodelovalo je okrog 150 mentorjev, ki so spodbujali mlade k branju in sporočali njihove glasove. Glasovanje je potekalo v 51 slovenskih splošnih knjižnicah in v šolskih knjižnicah na njihovem področju. Sodelovali pa so tudi slovenski otroci izven Slovenije, ki so prek svojih mentor-jev poslali 764 glasov. Podelitev priznanj ustvarjalcem letošnjih »mojih najljubših knjig« je bilo 2. aprila – na mednarodni dan knjig za otroke – v Mestni knjižnici Ljubljana, ki je s svojim Centrom za mla-dinsko književnost in knjižničarstvo nosilka in organizatorka projekta Moja najljubša knjiga.

Moja najljubša slovenska knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2009 jezbirka Pozor, pravljice Primoža Suhodolčana z ilustracijami Uroša Hro-vata, ki je izšla pri založbi Karantanija.

»Ti kanta požrešna« je ena izmed knjig iz zbirke Pozor, pravljice!

Moja najljubša prevede-na knjiga po izboru mla-dih bralcev za leto 2009 pa je zbirkaGrozni Gašper France-sce Simon z ilustracijami Tonyja Rossa, ki jo prevaja Polonca Kovač. Izhaja pri založbi Učila International.

Knjige iz zbirke Grozni Gašper opisujejo prigode porednega, a nadvse pri-kupnega Gašperja.

Primož Suhodolčan: Ti kanta požrešna!

Nekoč je bila ena kanta za smeti. To ni bila navadna kanta za smeti, ta kanta je bila nekaj posebnega. Ta kanta je bila najbolj požrešna kanta za smeti na vsem svetu.Tudi druge kante so bile lačne in so vase tlačile, kolikor so lahko požrle. Ko pa so bile polne, so bile pač polne in vanje ni šlo nič več. Ta kanta pa je bila res nekaj posebnega. Bila je tako požre-šna, da ni vedela, kdaj ima dovolj. Pa to še ni bilo vse.

Sezname prvih desetih »naj« slovenskih in prevedenih knjig objavljamo tudi zato, da vam bodo v spodbudo, kaj brati po mnenju mladih bralcev, ki so se vključili v projekt Moja naj-ljubša knjiga. Za še močnejšo spodbudo pa objavljamo tudi dva odlomka iz knjig, ki sta se uvrstili na prvi mesti.

Brez izbire je pogoltnila vse, kar so stlačili vanjo.Pa to še ni bilo vse.Ko je bila že do vrha polna, je bila še vedno lačna.Pa to še ni bilo vse.Komaj je nekaj požrla, že je spet odpirala svoj pokrov in kričala: »Še sem lačna! Prosim, še smeti! Šeee!!!«Pa to še ni bilo vse.Hodila je od hiše do hiše in zvonila pri vratih: »Ali imate kaj za pojest? Smeti, odpadke, kar koli?«Ljudje so se čudili: »Saj si vendar že polna!«»Saj vem, ampak jaz sem še vedno lačna. Hočem še! (…)«

(odlomek)

Francesca Simon: Grozni Gašper na počitnicah

Grozni Gašper je sovražil počitnice.Po njegovem so prave počitnice, če sediš na kavču, ješ čips in gle-daš televizijo. Na žalost so imeli njegovi starši vedno drugačne načrte.Nekoč so šli gledat gradove. Toda tam gradov sploh ni bilo. Bili so samo kupi kamenja in podrte stene. »Nikoli več,« je rekel Gašper.Naslednje leto si je moral ogledati nešteto muzejev.»Nikoli več,« sta rekla tudi mama in očka.Lani so šli na morje.»Sonce je prevroče,« je nergal Gašper.»Voda je premrzla,« je cvilil Gašper.»Hrana je ogabna,« se je zmrdoval Gašper.»Postelja je kepasta,« je stokal Gašper.To leto so se odločili, da bodo poskusili nekaj novega.»Kampirat gremo v Francijo,« so rekli starši.»Hura!« je zaklical Gašper.»Si zadovoljen?« ga je vprašala mama. Gašper ni bil prej še nikoli zadovoljen z nobenim načrtom. »O, seveda,« je rekel Gašper. Končno vendar enkrat dober načrt.

(odlomek)

Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije je na prošnjo Društva Bralna značka Slovenije ZPMS slovenskim otrokom v Nemčiji, ki obi-skujejo dopolni pouk, darovalo približno 100 slikanic (več kot 30 naslovov; vse, ki so lani prispele na razpis za nagrado Izvirna slovenska slikanica). Prejele so jih skupine slovenskih otrok, ki jih poučujejo slovenski učitelji Dragica Gornik, Natalija Robnik in Velimir Brunski.

Kako je ime porednemu fantu, po katerem nosi naslov zbirka izpod peresa pisateljice Francesce Simon? ___________ ___________

Rešitev do konca junija pošljite na naslov: Moja Sloveni-ja, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana – Črnuče; Slovenija in si prislužite knjižno nagrado.

Nagradno vprašanje

Pod Prešernovim spomnikom: Manca Perko, gene-ralna sekretarka Društva Bralna značka Slovenije-ZPMS, je predala knjige slovenskim mladim bralkam iz Essna in njihovi učiteljici Dragici Gornik, ki so bile med velikonočnimi počitnicami v Ljubljani.


Z letnico 2009 je založba Modrijan izdala zajetno monografijo (360 strani) veli-kega A4-formata z naslovom Slovenstvo na razglednicah avtorja Milana Škrabca. Tiskana je na zelo kakovostnem papirju in za slovenske razmere v zares visoki nakladi 2000 izvodov.

KNJIŽNA POLICA


Prve razglednice so se pojavile v začetku 70. let 19. stoletja v Nemčiji, torej le nekaj let kasneje kot dopisnica, ki jo je leta 1869 »izumil« v Celovcu rojeni Emanuel Her-mann. Tako dopisnice kot tudi razgledni-ce so se izjemno hitro uveljavile v Evropi in svetu. V Nemčiji je bila že leta 1897 usta-novljena prva mednarodna zveza ljubite-ljev razglednic, ki je štela več kot 10.000 članov, nekaj tudi iz Slovenije. Pošiljanje razglednic se je množilo vzporedno z ra-

Milan Škrabec

Slovenstvo na razglednicah

zvojem turizma in prav turistični in zdra-viliški kraji so bili med prvimi založniki razglednic. Slovenstvo na razglednicah je doslej naj-obsežnejša monografija, saj prinaša 643 starih razglednic, ki celostno prikazujejo življenje na Slovenskem, kot so ga videle »dopisnice s sliko«, od tega jih je velika večina doslej še neobjavljenih. Največ raz-glednic je iz obdobja Avstro-Ogrske, od zadnjega desetletja 19. stoletja do konca

160 receptov z vinom

Del Medico, Apollonio, Jakomin

Vino v starih slovenskih jedeh

Knjigo z zgornjim naslovom sta z letni-co 2007 izdala Združenje slovenskega reda vitezov vina in založba Kmečki glas v nakladi 2000 izvodov. Od na-

stanka knjige je torej minilo že kar nekaj časa; za zapoznelo predstavitev v naši rubriki smo se odločili zato, ker je knjiga naletela na izjemno ugoden sprejem tudi izven slovenskih meja oziroma izven slovenskega kulturnega okolja. Delo je namreč prejelo presti-žno nagrado za najboljšo knjigo s po-dročja kulinarike na svetu in dobro jo poznajo tudi slovenski rojaki v Ameriki in drugih delih sveta. Če to ne bi bilo tako, se Slovenska ženska zveza iz ZDA ne bi zavzela za »šolo spoznavanja in kuhanja slovenskih jedi« v izvedbi Dina Del Medica, avtorja osrednjega dela knjige. Kot soavtorja knjige nastopata še po-kojni Zvest Apollonio, ki je prispeval ilustracije in likovne priloge, ter ure-dnik Livio Jakomin, ki je poskrbel tudi za predstavitev knjige, vinske trte in vina. S to knjigo so avtorji želeli pri-kazati izvirnost, pestrost in bogato tradicijo stare slovenske kuhinje ter jo postaviti ob bok bolj znanim francoski,

španski in italijanski kuhinji. Vsebinsko je knjiga razdeljena na 13 poglavij (če prezremo štiri uvodne strani): zgodo-vinski recepti (poimenovani po zna-nih Slovencih), predjedi, obare, juhe, morske in sladkovodne ribe, testenine, perutnina, drobovina, meso, divjačina, priloge, polivke in sladice.O samih receptih, ki jih je v knjigi 160, nestrokovnjak ne more in ne sme sodi-ti, strinja pa se lahko z ugotovitvijo, da premalo vemo o slovenski tradicional-ni kuhinji, ki s svojim bogastvom in pe-strostjo okusov ne zaostaja za drugimi, bolj znanimi svetovnimi kuhinjami.Poleg receptov vsebuje knjiga še celo vrsto izrekov o vinu in izjemno bogato slikovno gradivo, s čimer sta tako kuli-narika kot tudi likovno izražanje dobila nove razsežnosti. Knjiga v obsegu 232 strani je tiskana na zelo kakovostnem papirju običajnega knjižnega formata, s trdimi in estetsko oblikovanimi pla-tnicami.

Tomaž Štefe

KNJIŽNA POLICA


prve svetovne vojne, nekaj pa jih je tudi iz časa med obema svetovnima vojnama.Slovenci na področju razglednic nismo veliko zaostajali za večjimi narodi, saj je prva slovenska razglednica najverjetne-je nastala že v 80. letih 19. stoletja. Med prvimi se je na trgu pojavila razglednica Bleda in skoraj istočasno tudi razglednice drugih turističnih krajev ter vseh večjih slovenskih mest. Doslej je na Slovenskem izšlo že več deset monografij, ki v večini primerov obrav-navajo razglednice določenega območja (občine, mesta, regije). Vseslovenski zna-čaj sta pred Škrabčevo monografijo imeli le dve knjigi: Pozdrav iz slovenskih krajev: dežela in ljudje na starih razglednicah (1987) in Naprej, zastava slave Srečka Kre-seta (1990).Milan Škrabec je zgodovinar in sociolog (rojen 1957), ki se je ne samo s strastjo, ampak tudi z znanjem lotil zbiranja raz-

Nekaj novosti na Slovenskem knjižnem trgu

Založba Mladinska knjiga Ivo Antič: Znameniti govori; Izbor 139 znamenitih govorov znanih govorcev, od Cicera do Obame.

Založba ModrijanŽeljko Kozinc: Moje najljubše poti; Sveže podobe, novi pogle-di in razgledi na 104 poteh po Sloveniji in zamejstvu.

Celjska Mohorjeva družba Neva Capuder: PravljiceVinko Bitenc: Zlati čeveljciMarta in Radovan Klopčič: Dedek Miha

glednic, kar je trajalo nič manj kot 30 let. Obsežno gradivo je v knjigi razdeljeno na 16 tematskih sklopov: Kraji, Društva, Verske skupnosti, Kultura, Šolstvo, Go-spodarstvo, Promet, Turizem, Krepitev narodne zavesti, Prva svetovna vojna, Na-stanek Kraljevine SHS, Boj za meje po prvi svetovni vojni, Narodopisje in etnologija, Naravne nesreče in požari, Izseljenstvo ter Različni dogodki. V knjigi razglednice niso le nanizane ena za drugo, marveč je vsaka pospremljena z izčrpnim tekstom, v katerem avtor pojasni, kdaj, ob kakšni pri-ložnosti in v kakšnih okoliščinah je razgle-dnica nastala. V teh podnapisih se Milan Škrabec izkaže kot zgodovinar obsežnega znanja in občutka za stvarnost.S svojo monografijo, oziroma točneje, z zbranimi razglednicami je posegel tudi daleč prek sedanjih meja države Slove-nije, v kraje, ki se danes nahajajo v tako imenovanem slovenskem zamejstvu. Iz

njih kar štrli čas, ko so se Slovenci na slo-venskem obrobju soočali (in se še) z itali-janskimi interesi v Furlaniji - Julijski krajini, s fašizmom na Primorskem, z nemškimi interesi na slovenskem Koroškem pred plebiscitom in po njem. Slovenstvo na razglednicah je knjiga, ki dokumentirano prikazuje še eno plat tra-gične slovenske zgodovine, to je množič-no odhajanje Slovencev v širni svet, in bo zato s tega zornega kota verjetno še kako zanimiva tudi za naše nekdanje in sedanje izseljence.Nasploh pa je za vsako zbirateljstvo značil-no, da je to nikoli dokončana zgodba, kar gotovo velja tudi za slovenske razgledni-ce. Tisto, kar pri tem preseneča, je dejstvo, da ima na desetine slovenskih zbiralcev razglednic lepše in bogatejše zbirke kot naša osrednja nacionalna knjižnica NUK.

Tomaž Štefe

So kraji in dežele, kamor se vedno znova vračamo. In so knjige, ki jih vedno znova jemljemo v roke. Da se vedno znova radi vračamo v Slovenijo, najbrž ni treba posebej omenjati. Zato pa velja opozoriti, da lahko v roke spet vzamete legendarno knjigo – tokrat v novi izdaji! Gre za priljubljeni priročnik Slovenija – turistični vodnik.

Slovenija – turistični vodnik

Prvič je izšel pred štirinajstimi leti in takrat prejel 1. nagrado Evropske zveze za turistični tisk. Za svojega pa ga ni vzela samo strokovna javnost. Že od vsega začetka so ga z navdu-šenjem listali predvsem tisti, ki vedo, koliko lepih kotičkov

skriva Slovenija. Četrta izdaja ohranja preizkušen recept, kako pregledno predstaviti kopico zanimivih podatkov in svežih informacij, dodanih pa je precej izboljšav. Dopolnjeni ali popravljeni so na primer številni opisi krajev in drugih znanih ali manj znanih kotič-kov. Več kot 70 prenovljenih zemljevidov prikazuje nove ceste, dograjene v zadnjih nekaj letih. Dodani so novi naslovi, telefonske številke in spletni naslovi turističnih ter drugih pisarn. Tu je še nova rubrika, imenovana Biseri ob poti, ki bo poskrbela, da ne boste spregledali največjih na-ravnih ali kulturnih posebno-sti. Vse skupaj pa bo popestrilo več kot 1200 barvnih fotografij priznanih slovenskih fotogra-

fov. Legendarni vodnik je tako vsekakor ena tistih knjig, ki jih boste vedno znova z zanima-njem jemali v roke. Tako tisti, ki Slovenijo na izletih radi odri-vate »v živo«, kot tudi vsi drugi,

ki si na svoji knjižni polici želite spet imeti aktualen priročnik, ki našo domovino prikazuje v vsej njeni lepoti, živahnosti in pestrosti.

Tina Grandošek


Just Rugel se je rodil v Sarajevu slovenskim staršem, materi Zdenki Belle in očetu, zdaj že pokojnemu dr. Janezu Ruglju, ene-mu najbolj znanih in in uspešnih slovenskih psihiatrov, ki je svo-jo poklicno pot posvetil predvsem zdravljenju alkoholikov. Just je od tretjega do dvajsetega leta živel v Sloveniji, kasneje pa sta se z materjo preselila v Moskvo, kjer je doštudiral in je že več let poslovnež. Slovi pa tudi kot izjemno prizadeven in dejaven pred-sednik Kulturno-prosvetnega društva dr. Franceta Prešerna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo.

»O Rusiji se v Sloveniji ne ve veliko«

POGOVOR Z ROJAKOM: Just Rugel

Just Rugel je tesno povezan z vsemi tremi domovinami: Bosno, Slovenijo in Rusijo, toda po njegovem delu sodeč je njego-vo srce najbolj predano slovenstvu. S so-progo Marino (diplomirala iz ekonomske geografije na moskovski državni univerzi Lomonosov) imata tri otroke, ki sedaj živi-jo v Sloveniji: 24-letni Boris je pred diplo-mo iz biokemije, 23-letna hči Irena je lani diplomirala na moskovskem inštitutu za mednarodne odnose, zdaj pa honorarno poučuje jezike v Ljubljani, 17-letna Sonja Marija, ki je srednjo šolo lani zaključila v Moskvi, pa obiskuje prvi letnik Medicin-ske fakultete v Ljubljani. Verjetno je ena najmlajših študentk v Sloveniji.

Just, zdaj ste tu, zdaj ste tam, komaj ulo-vljivi, kje ste pravzaprav zares doma?Čeprav še vedno v glavnem v Moskvi, se trenutno potepam po Črni gori in Bosni. V Črni gori, v Boki, sem v svoji hiši, na Tjentištu v Bosni pa si nameravam nekaj zgraditi. Kadar sem v Sloveniji, rad hodim

na Šmarno goro na prekmursko gibanico in par »štamperlov«, pozimi tečem, poleti hodim po pokljuških hribih. Imam vikend na Zgornji Zaplani, sanjarim pa o Štajerski, tam sem se vedno odlično počutil.

Težko vas je zaustaviti, komaj sledim va-šim potem na svojem globusu. Preidiva na vaše aktivnosti, na delovanje za slo-venstvo. Iz kakšnih pobud ste ustanovili omenjeno društvo v Moskvi?V Rusiji sem imel priložnost spoznati ru-sko tolerantnost in spoštovanje različnih narodov, ki so se uveljavljali vsak po svoje. Tudi to je v meni prebudilo nagnjenost k delu za slovenstvo in če sem to delo v za-četku jemal samo kot hobi, sem kasneje vanj vlagal tudi večje finančne vsote. 8. fe-bruarja 2000 sem v Moskvi ustanovil Kul-turno-prosvetno društvo dr. Franceta Pre-šerna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo (DFP) s ciljem razširitve in krepi-tve vezi med Slovenijo in Rusijo. Društvo je samostojna in neprofitna, neinstitucio-

nalna, civilnodružbena, kulturno-prosve-tna organizacija. Moti me, da je Slovenija še vedno zastrupljena z militantno rusofo-bijo (posebej novinarstvo), ki jo vleče še iz časov marksizma. O Rusiji se v Sloveniji ne ve veliko. Zato sem se odločil, da naredim nekaj koristnega za oba naroda, ruskega in slovenskega.

Spisek izdanih knjig, brošur, postavitev ra-znih skulptur, ki ste jih pri vašem društvu večinoma sami organizirali, je dolg, toda tako zelo dragocen, da ne želim, da kaj izpustiva.Ja, na dan ustanovitve društva smo odkrili prvi in edini pravi spomenik Franceta Pre-šerna izven meja RS. 31. oktobra 2000 pa smo prav tako v Moskvi odkrili spomenik Žige Herbersteina, ki je prav tako prvi in edini tak spomenik v svetu. Izdali smo več kot dvajset knjig in brošur, objavili več sto strani prevodov iz ruščine, organizirali raz-stave, razne predstavitve, gledališke pred-stave ter druge promocijske akcije.


Naštejte, prosim, vsaj nekaj najpomemb-nejših knjig in brošur, ki jih je izdalo vaše društvo DFP v Moskvi.Na primer Starodavni in današnji Slovenci (J. Venelin), kjer sta v literaturi prvič (1841) zapisana in znanstveno utemeljena pojma Slovenija in Slovenci, v ruščini; Žiga Her-berstein: evropski globalist o srednjeveški Rusiji (A. Horoškevič, A. Lenarčič, J. Šavli, F. Bučar, V. Janin), dvojezična, v slovenščini in ruščini, ki je naprodaj tudi na sloven-skem tržišču; Veneti: predniki Slovanov, dvojezična knjiga, v slovenščini in ruščini (A. Tulajev), prevedel jo je Milan Smolej; Slovenija skozi stoletja: kratka, bogato ilu-strirana zgodovina Slovenije (A. Lenarčič) v ruščini; Velike vojne XX. stoletja: za kaj in s kom smo se borili (N. Naročnicka) – knji-ga je izšla decembra 2008, uvodno bese-do je napisal Andrej Lenarčič, v slovenšči-ni; Aforizmi: izbrano delo Žarka Petana ob osemdesetletnici, v ruščino prevedel Just Rugel; ter še mnoge druge.

Vaš spisek izdanih del je res dolg in pove-zan z veliko vloženega dela in finančnih sredstev. Ali so izdaje v Sloveniji oziroma po svetu naletele na zanimanje?Za ilustracijo – v vseh teh letih moskovski Slovenci in naša podjetja v Rusiji z nekaj izjemami od društva niso kupili niti ene naše knjige. Tu mislim na predstavništva slovenskih podjetij v Rusiji ali slovenska podjetja z domicilom v Rusiji. Včasih jih ponudim komu celo brezplačno. Zato pa so si knjige same utrle pot do Rusov, najdete jih po mnogih ruskih knjižnicah in knjigarnah, nekatere so bile celo uspe-šnice.

Kdo je imel največji vpliv na vaše delo in kdo vam je pri njem pomagal?Milan Smolej s Finske je bil v začetku zelo aktiven in domiseln, a je odnehal zaradi odnosa Slovenije do našega dela. Andrej Lenarčič iz Ljubljane mi je bil v podporo vsa leta in mi pomaga še danes po svojih močeh, včasih tudi kaj napiše, vedno se lahko obrnem nanj za nasvet ali informa-cijo. Brez njega vseh teh izdaj, v takšnem obsegu, gotovo ne bi bilo.

Še posebej ste mi v najinem pogovoru omenili Jurija Venelina. Zakaj?

Jurij Venelin je bil ruski zgodovinar, ki mi je marsikdaj za vzor pri mojem delu, pravimo mu »slovenski boter«. Bil je sodobnik Fran-ceta Prešerna in slovanski patriot. Ugrorus Jurij Ivanovič Venelin (1802–1839) je leta 1834 napisal debelo knjigo o Slovencih Starodavni in današnji Slovenci. Izdana je bila posmrtno leta 1841, med Slovenci pa je začuda absolutno neznana, niso je ime-li niti v Narodni in univerzitetni knjižnici. Jurij Venelin je že leta 1834 vpeljal v znan-stveni obtok pojem Slovenija in izrecno poudaril, da se morajo Slovini imenovati Slovenci, da so samostojen slovanski na-rod. Čez deset let, leta 1844, je naš Vesel Koseski (le v stihu) zopet uporabil pojem Slovenija. Splošno mnenje, ki pravi, da je Koseski prvi zapisal pojem Slovenija, bo pač treba revidirati.

Za konec pa se, prosim, dotakniva še Žige Herbersteina, saj ste se mu v Rusiji še po-sebej poklonili. In hvala za vaš trud, da ste nas seznanili z vsem tem kulturnim zakla-dom, o katerem skorajda nič ne vemo ali zelo malo.Žiga baron von Herberstein, slovenski zgodovinar in pisatelj, rojen 23. avgusta 1486 v Vipavi, umrl 28. marca 1566 na Dunaju, je leta 1549 na Dunaju izdal zna-

menito knjigo Moskovski zapiski (Rerum Moscoviticarum commentarii), eno prvih evropskih del o ruskih razmerah in zgo-dovini. Prevedena je bila v številne jezike. Po njem je poimenovana tudi ljubljanska ulica (za Bežigradom).

Stanka GregoričFoto: osebni arhiv Justa Rugla

Več o društvu si lahko preberete na naslednjih spletnih povezavah:

http://www.venelin.tuditi.delo.sihttp://www.revijasrp.sihttp://www.rugel.tuditi.delo.si

Društvo DFP v Moskvi pripravlja izid naslednjih del:Slovenija: podoba evropskega naroda (J. Šavli), v ruščino prevedla Marina Ru-gel; Od starodavne Rusije do ruskega imperija (L. Gumiljov) v slovenščini; Slovenica 1930–2009, katalog knjižne zbirke knjižnice Akademije znanosti Ruske federacije; Zakaj Rusija ni Ame-rika (A. Paršev), v ruščino prevedel Just Rogel; Žiga Herberstein; Slovenija skozi stoletja; Tri kratke zgodbe Vasilija Šukši-na, v ruščino prevedel Just Rugel.

Just Rugel je predsednik Kulturno-prosvetnega društva dr. Franceta Prešer-na za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo (DFP).


Pokristjanjevanje SlovencevPomemben sestavni del vsakega naroda je njegovo versko izročilo. Slovenci smo že pred več kot 1250 leti sprejeli krščanstvo, ki je del naše kulturne zgodovine v širšem pomenu besede. Pri tem je pomembno vlo-go odigrala odločitev karantanskega kneza Boruta, da sprejme krščanske misijonarje. Omeniti moramo tudi panonskega kneza Koclja, ki je solunskima bratoma Cirilu in Metodu zaupal petdeset učencev, da bi jih po-učila v krščanski veri. Čeprav so se naši predniki s kr-ščanstvom srečevali že prej, o krščanstvu kot večinski veri med Slovenci lahko govorimo od takrat naprej.

Krščanstvo v antikiKrščanska dediščina na današnjem slo-venskem ozemlju je kar nekaj stoletij starejša. Ta prostor je bil del rimskega cesarstva, kjer se je krščanstvo razširilo v prvih stoletjih po Kristusu, doživlja-lo številna preganjanja in na začetku četrtega stoletja postalo svobodno. O starih cerkvenih središčih poročajo številni viri in arheološke najdbe ter duhovna dediščina. Tokrat omenimo

le dva pomembna moža, ki sta izšla iz naših krajev. Prvi je duhovni pisatelj sv. Viktorin Ptujski – škof v rimski Petovi-oni, ki je umrl mučeniške smrti v času Dioklecijanovega preganjanja 2. no-vembra leta 303. Še pomembnejši je bil cerkveni učitelj in prevajalec Svetega pisma sv. Hieronim, doma iz Stridona, ki se je nahajal najverjetneje na obmo-čju današnjega Staroda pri Podgradu. Tako je bilo v antiki, ko je skoraj ves

»slovenski« prostor cerkvenoupravno spadal pod Oglej.

Knez BorutZaradi številnih ljudstev, ki so v nasle-dnjih stoletjih prešla naše kraje, se je krščanstvo v veliki meri umaknilo po-ganskim bogovom, ni pa povsem za-mrlo. Kljub temu je bil potreben nov začetek. Tudi Slovenci smo dobili svoje misijonarje. Nepogrešljiv vir, ki poroča

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

Kneza Boruta sin – Gorazd, in njegov nečak Hotimir sta se s krščansko vero seznanjala v samostanu na otoku Awa na Chiemskem jezeru, kjer sta bila tudi krščena (avtor reliefa France Gorše).


o začetkih krščanstva pri nas, je spis z naslovom Libellus de conversione Ba-goariorum et Carantanorum – Spreo-brnjenje Bavarcev in Slovencev iz leta 870. V njem beremo, kako so Slovenci polagoma postali krščansko ljudstvo. Karantanski knez Borut, ki je vladal po letu 740, je bil pogan, a je vzdrževal pri-jateljske stike s krščanskimi Bavarci in Franki. Kot navaja France M. Dolinar, je knez Borut z vojaško pomočjo v boju proti Obrom, ki so ogrožali Karantanijo in druge slovenske dežele, sprejel misi-jonarje z zahoda. Prepričan je bil, da bo kot del družine krščanskih narodov laž-je branil svojo domovino pred napadi Obrov in drugih poganskih ljudstev. S tem si je zagotovil tudi podporo Fran-kov, ki so bili varuhi takratne krščanske Evrope.

Krst karantanskih knezovKnez Borut je s svojo odločitvijo priznal nadoblast frankovskega kraljestva in Karantaniji ohranil veliko mero samo-stojnosti. V zameno za to je moral na Bavarsko poslati skupino talcev, med katerimi sta bila tudi njegov sin Go-razd in nečak Hotimir. V Salzburgu je takrat vladal irski misijonski duh, ki ga je prinesel v te kraje sv. Rupert, za njim pa ga je ohranjal sv. Virgil. Tako imeno-vana irska misijonska metoda se je v marsičem razlikovala od načina ozna-njevanja evangelija, ki ga je na severu širil sv. Bonifacij, apostol Nemčije. Tu je prevladoval spoštljiv odnos do po-ganov, ni bilo množičnega krščevanja, potrebna je bila daljša priprava na krst in osebna odločitev za Kristusa. Misi-jonarji so skušali osnovne resnice in molitve posredovati v domačem jeziku ljudstva, med katerim so delovali. To vzdušje je vladalo tudi v samostanu na otoku Awa na Chiemskem jezeru, kjer sta se Gorazd in Hotimir seznanjala s krščansko vero in bila krščena. Po izro-čilu sta bila njuna krstna botra keltska duhovnika Modest in Lupo, tudi sama Karantanca.

Prihod misijonarjevPo smrti kneza Boruta leta 749 je Slo-vencem pri Krnskem gradu zavladal

prvi krščanski knez Gorazd. Po nekaj letih se je pridružil pokojnemu očetu in ljudstvo je na knežjem kamnu za njegovega naslednika potrdilo kneza Hotimirja. Šele ta je poskrbel za pri-hod misijonarjev. Škof Virgil mu je iz Salzburga poslal duhovnika Modesta, ki ga je prej posvetil v škofa. Z njim je prišlo več duhovnikov, med katerimi so nekateri znali slovensko. Modest je na temeljih nekdanjih cerkva dal postaviti nova svetišča in z velikim uspehom širil krščanstvo med karantanskimi Sloven-ci. S tem, ko je posvetil novo Marijino cerkev pri Gospe Sveti in jo izbral za škofijski sedež, je Karantanija poleg knežjega središča nedaleč od Krnskega gradu dobila še cerkveno središče.

Za časa kneza Hotimirja, ki je dobil na-ziv vojvoda, je dežela postala povečini krščanska. Ko pa je leta 763 škof Mo-dest umrl, je prišlo do prvega upora proti novim misijonarjem, ki niso imeli takšnega posluha za Slovence kot Mo-dest s prvo skupino duhovnikov. V na-slednjih letih je sledilo še več uporov, ki so se v zgodovinski spomin zapisali kot krvavi boji med pogani in krščansko vojsko. France Kos v virih za zgodovino Slovencev poudarja, da niso bili tako obsežni in kruti, kakor jih na primer opisuje protestantski zgodovinar Me-giser in za njim povzema Valvasor. Na osnovi raznih virov dokazuje, kje sta pretiravala ali starejšim virom dodala iz svoje domišljije. Nemiri so se začeli še za časa Hotimirja, ki je umrl leta 770, in se nadaljevali ves čas vladanja vojvode Valhuna.

Blaženi Domicijan – prvi slovenski sve-tnik? Po smrti vojvode Valhuna ni povsem jasno, kdo ga je nasledil. Med drugim se omenja vojvoda Domicijan, ki je bil zaradi zglednega krščanskega življenja in čaščenja, ki so mu ga po smrti začeli izkazovali Slovenci, uvrščen v koledar svetnikov. Omenja ga tudi najnovejša razširjena slovenska izdaja Leta svetni-kov. Gre za vojvoda, ki je v desetletju po uporih največ pripomogel k temu, da je dežela v celoti prevzela krščanstvo.

Cerkveni učitelj in prevajalec Svete-ga pisma sv. Hieronim je bil doma iz Stridona, ki se je najverjetneje naha-jal na območju današnjega Staroda pri Podgradu.

Ciril in Metod sta se leta 866 umakni-la v Panonijo, kjer je vladal krščanski knez Kocelj, ki je iskreno občudoval njuno delo na Moravskem. Dal jima je petdeset učencev, da bi jih »pouči-la v slovenski pisavi in sveti veri«.



Umrl je verjetno leta 802 in je pokopan v nekdanji opatiji Millstatt ob Miljskem jezeru. Slovenci so ga še v poznem sre-dnjem veku častili kot svetnika. Takrat so nastopili nemški zgodovinarji, ki so več stoletij trdili, da Domicijan sploh ni obstajal. Kljub temu se je njegovo ča-

ščenje ohranilo do današnjih dni. Tudi raziskave v drugi polovici prejšnjega stoletja so potrdile, da je res živel. Po-leg tega so leta 1992 v Millstattu odkrili del prvotnega nagrobnika, na katerem piše: »Tukaj počiva vojvoda Domicijan, ki je v času cesarja Karla premagal po-

gane in ljudstvo spreobrnil v krščan-stvo.« Krščanski vladar Karel Veliki, ki si je podredil Karantanijo kot mejno voj-vodino, je deželi pustil dobršno mero samostojnosti. Karolinška renesansa, ki je zajela tudi naše kraje, pa je ustvarila pogoje, v katerih so luč sveta ugledali prvi pisni dokumenti v slovenskem je-ziku – to so Brižinski spomeniki.

Sveta brata Ciril in MetodSlovenci, ki so živeli v Panoniji, so se s krščanstvom srečevali pod vplivom Ogleja, sredi devetega stoletja pa so sprejeli tudi oznanilo slovanskih apo-stolov Cirila in Metoda. Na prošnjo kneza Rastislava sta leta 863 prišla na Moravsko, da bi tamkajšnje prebivalce v domačem jeziku utrdila v krščanski veri. Rastislav se je s tem želel otresti nemškega vpliva. Po uspešno začetem delu solunskih bratov, ki sta prinesla s seboj bogoslužne knjige v slovanskem jeziku, so začeli nemški škofje ovirati njuno delo. Ciril in Metod sta se zato leta 866 umaknila v Panonijo, kjer je vladal krščanski knez Kocelj. Panonijo so že pred tem pokristjanili misijonarji iz Salzburga. Kocelj, ki je iskreno obču-doval delo Cirila in Metoda na Mora-vskem, se je razveselil njunega prihoda, saj sta govorila domači jezik. Dal jima je petdeset učencev, da bi jih »poučila v slovenski pisavi in sveti veri«. Nekaj časa sta ostala na njegovem dvoru pri Blatnem jezeru, zatem pa po stari rim-ski cesti, ki ju je vodila skozi glavne kra-je današnje Slovenije, odšla v Benetke, kjer sta branila slovansko bogoslužje. Od tam sta odšla k papežu v Rim, kjer je Ciril umrl. Papež Hadrijan II. je na prošnjo kneza Koclja leta 869 Metoda imenoval za nadškofa v Panoniji in na Moravskem. Sedež nadškofije je bil sprva kar na Ko-cljevem dvoru. Čeprav so nasprotniki kneza Koclja in nadškofa Metoda kma-lu uspešno uničili njune načrte, so pa-nonski Slovenci imeli nekaj let odlične duhovnike, ki so jih poučevali v veri in imeli bogoslužje v domačem jeziku.

Tone Gorjup


Škof Modest je posvetil novo Marijino cerkev pri Gospe Sveti in jo izbral za škofijski sedež. S tem je Karantanija poleg knežjega središča nedaleč od Krnskega gradu dobila še cerkveno središče.


SLOVENSKE DOMAČIJE

Kdo so bili viničarji?Izvor viničarjev kot posebnega social-nega sloja prebivalstva na slovenskem podeželju v zgodovini ni jasen. Ta zelo nepriviligirani sloj se je najprej pojavil v nemško govorečih deželah in tudi na delu Štajerske že v 13. stoletju, ko so me-ščani in včasih tudi plemiči naseljevali prosto delovno silo po vinskih goricah. Na novo se je viničarstvo razmahnilo ne-kaj stoletij kasneje, ko so lastniki vinogra-dov, ki so se zaradi slabih gospodarskih razmer znašli v težavah, svoje vinograde prodali meščanom, ti pa so viničarjem dovolili, da so kot plačilo za obdelovanje vinogradov še naprej prebivali v svojih viničarskih kočah.Leta 1886 je bil za Štajersko uzakonjen tudi nov viničarski red, ki je viničarjem zagotavljal stalnost delovnega razmer-ja, dobili pa so tudi nekaj pravic, kot je pravica do združevanja v strokovnih dru-

štvih za zaščito ekonomskih in drugih interesov. Navzlic temu je premoženjski položaj viničarjev še naprej ostajal zelo slab vse do odprave viničarskih razmerij z agrarno reformo leta 1945. Na primeru dveh nekdanjih viničarskih hiš oziroma koč, ki smo jih obiskali v kra-ju Brezje pri Oplotnici, želimo pokazati, kakšna usoda je te »domačije« doletela po ukinitvi viničarstva.

Oplotnica in BrezjePri osnovnih informacijah, ki zadevajo Oplotnico, je treba najprej povedati, da je Oplotnica občinsko središče in največji kraj v osrednjem delu podpohorskih go-ric. Je gručasto naselje mestnega videza na nadmorski višini 370 metrov in pre-more okoli 1400 prebivalcev. Oplotnica se prvič omenja že leta 1182, grad pa je iz 17. stoletja. Razvila se je na stiku juž-nega dela Pohorja s podpohorskim de-

lom Dravinjskih goric, na obeh straneh potoka Oplotniščice. Dejstvo, da se tu stikata ravninski in gričevnat svet, je tudi pogojevalo razvoj kmetijskih panog: na višjih legah so se »naselili« vinogradi, na Oplotniškem polju pa njive, travniki in sadovnjaki. V kraju, iz katerega vodijo ceste na Pohorje, je razvita obrt, tu pa je tudi tovarna stavbnega pohištva. Na Oplotniščici, ki večkrat poplavlja, je tudi več manjših hidroelektrarn.Istočasno z Oplotnico je skoraj nujno omeniti tudi vas Čadram, ki leži nekoliko višje kot Oplotnica in je od nje po številu prebivalcev bistveno manjša. Vlogo ve-znega člena, ki povezuje oba kraja, opra-vlja mogočna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, katere romarsko predhodnico so leta 1918 podrli. Mimo Čadrama je vo-dila rimska cesta Celeia–Poetovio. Vas Brezje pri Oplotnici je razloženo na-selje v podpohorskem delu Dravinjskih

Tokrat se bomo v naši rubriki Slovenske domačije ozrli na specifični tip domačije, ki je bil v Sloveniji zelo razširjen na Štajerskem. V mislih imamo domove ali bolje rečeno koče tistega sloja prebivalstva, ki se ga je oprijelo ime viničarji.

Obnovljena pristava in viničarska koča

Lepo vzdrževana Brglezova hiša z znamenitim zvoncem na strehi.


goric. Razprostira se zahodno od Oplotnice, ob severovzho-dnem vznožju Brinjeve gore (631 m), kjer se vrstijo cerkve sv. Neže, Matere Božje in sv. Martina, mimo katerih vodi tudi tako imenovana Marti-nova pot od Madžarske do Francije. Predmeti iz bronaste dobe, ki so jih tu našli, do-kazujejo, da je bil ta prostor poseljen že pred naselitvijo Slovanov. Iz novejšega časa so v bližini ostanki Zreškega gradu.

Domačija BrglezDomačija Brglez se ponaša z bogato zgodovino in je v kra-ju Brezje nekaj posebnega. Najprej zato, ker je njen na-stanek tesno povezan s kartu-zijo Žiče, potem pa tudi zato, ker je med vsemi viničarijami daleč naokoli doživela naj-temeljitejšo preobrazbo. Kot pristava žičke kartuzije je zelo verjetno nastala že sredi 18.

stoletja in je tudi delila uso-do kartuzije. Ko je leta 1782 cesar Jožef II. ukinil kartuzijo Bistra pri Ljubljani in hkrati z njo razpustil tudi kartuzijo Žiče, se seveda tudi pristava ni mogla izogniti posledicam. Kolikor je sedanjemu lastni-ku domačije, Borutu Brglezu, znano, je pristavo kmalu za-tem kupil neki notar, od njega pa so jo kupili predniki seda-njega lastnika. Ti so že zgodaj začeli z dozidavo dveh novih prostorov levo od vhoda. Dva najpomembnejša prostora nekdanje stavbe, veža in ku-hinja, tudi sedaj tvorita jedro bistveno povečane domačije. Temeljita prenova je doletela tudi ta dva prostora, kar še po-sebej velja za kuhinjo. Kuhinja je bila nekoč črna z visokim velbanim stropom, pod ka-terim so dimili (zelhali) meso. Strop je tudi sedaj še velban, le da ni več črn, ampak bel. V kuhinji je bilo nekoč tudi

odprto ognjišče, sedaj je to ognjišče zaprto, vendar v ku-hinji še vedno kurijo krušno peč, s katero ogrevajo dnevni prostor, in okna so tudi večja, kot so bila nekoč.Iz veže vodijo zelo strme in ozke stopnice v staro oboka-no vinsko klet z velikimi hra-stovimi sodi za vino. Sedaj se ta klet uporablja kot prostor za degustacijo vina in tudi tla niso več ilovnata, marveč tlakovana z opečnatimi tla-kovci. Stara klet je pred nekaj leti dobila konkurenco v novi kleti z visokimi tisočlitrskimi pločevinastimi posodami za vino. Nekaj posebnega in tudi na daleč vidnega in slišnega je še vedno dobro ohranjen in razmeroma velik zvonec na slemenu hiše, s katerim so ne-koč klicali delavce h kosilu. V hlevu sedaj ni več živine, kajti preusmerili so se v vi-nogradništvo in sadjarstvo, razmišljajo pa tudi o turizmu.

V ta namen so v povsem novi stavbi uredili več prostorov za goste, ki pa jih za zdaj še ni. Izletniškega turizma je nekaj, vendar postaja vse manj za-nimiv, saj obiskovalci zaradi spremenjenih okoliščin pijejo vedno manj vina, tako da je tudi z njegovo prodajo vedno več težav. Vino prodajo pod svojo blagovno znamko Br-glez Šparovec. K domačiji spada tudi imeni-ten in lepo vzdrževan kozolec, ki pa je zaradi preusmeritve na vinogradništvo in sadjar-stvo izgubil svojo osnovno funkcijo. Vsi objekti, skupaj z dvema majhnima jezercema, v katerih gojijo krape, dajejo vtis mogočne kmetije (hofa), posebej še zato, ker so lepo vzdrževani.

Viničarska koča LešnikViničarska koča Lešnik stoji na vzpetini kakšen kilometer zahodno od Oplotnice in je

Panoramski pogled na Oplotnico s cerkvijo sv. Janeza Krstnika v ozadju.

SLOVENSKE DOMAČIJE


približno kilometer zračne linije oddaljena od domači-je Lešnik. To domačijo sedaj upravljata zakonca Vratuša, pri čemer že priimek Vratuša pove, da je novi gospodar doma iz Prekmurja. Z ženo Jožico imata tri odraščajoče otroke. V nasprotju s kmetijo Brglez, ki je opustila živino-rejo, pri Lešnikovih še naprej vztrajajo pri njej oziroma pri proizvodnji mleka za trg. Ukvarjajo se tudi z vinogra-dništvom – v vinogradu ima-jo okoli 1400 trsov. Poleg vseh ostalih obvezno-sti sta zakonca Vratuša uspe-la staro viničarsko kočo (vini-čarijo) povsem nadomestiti z novogradnjo, in sicer v istih dimenzijah, kot jih je imela stara koča. Edino manjši del kleti je še ostal od prej, vse ostalo je novo. Stara koča je bila deloma lesena deloma zidana, nova pa je zidana. V pritličju sta uredila večji pro-

stor, ki lahko sprejme večje število obiskovalcev, računaj-oč pri tem na izletniški turi-zem, ki se je do nastopa krize zelo naglo razvijal. Podstre-šni prostori so pripravljeni za nastanitev gostov z vsem potrebnim udobjem.Nekaj posebnega in organ-sko povezanega s kočo je ohranjena majhna lesena zgradba, ki je viničarjem slu-žila istočasno kot svinjak, kot manjši hlev za kravo ali kozo, kot shramba za shranjevanje poljskih pridelkov in krme in seveda tudi brez stranišča ni šlo. To je edini objekt, ki je v celoti ohranjen takšen, kot je bil. Ta dva primera dokazu-jeta, da viničarske koče hitro in v celoti izgubljajo svojo izvorno namembnost in v mnogih primerih tudi svoj prvotni videz.

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

SLOVENSKE DOMAČIJE

V celoti ohranjen pomožni objekt pri viničarski koči Lešnik.

Na starih temeljih je zrasla povsem nova zgradba – Viničarija Lešnik.

V povsem prenovljeni kuhinji spominja na črno kuhinjo edino še visok velban strop.

V naši rubriki ponavadi predstavljamo ansamble tako imenovane narodnozabavne glasbe, tokrat pa smo naredili izjemo in se pogovarjali s predstavnikom muzikantov, ki so svojo pot začeli kot spremljevalni an-sambel folklorne skupine, z leti pa prerasli v enega najbolj univerzalnih glasbenih sestavov v Sloveniji. Mar-tin Marinč je eden od ustanoviteljev Prifarskih muzikantov in skorajda njihova maskota. Takole se spominja ustanovitve, kot jim sam pravi, Prifarcev:

Vsestranski Prifarski muzikanti



PESEM NAS ZDRUŽUJE

»Z Valentinom Južničem in menoj so Prifarski muzikan-ti tesno povezani že skoraj dvajset let. V začetku devet-desetih smo se namreč v Ko-stelu začeli resneje ukvarjati z obujanjem in ohranjanjem tukajšnjega glasbenega iz-ročila: s tamburicami, ki smo jim dodali še diatonično har-moniko.«

Kaj ste danes pri Prifarcih, vodja, tiskovni predstavnik?Skrbim za organizacijske za-deve, ki jih je kar nekaj: enkrat tedensko imamo vaje bodisi v Ljubljani, Kočevju ali Fari, dogovarjam se za koncerte, seveda pa še vedno igram »navadno« harmoniko.

Zelo zgodaj ste uspeli v tuji-ni, na raznih festivalih etno glasbe. Kaj je bilo odločilno za to?Morda res prav to, da smo vedno bili predvsem tambu-raška skupina, in zanimive pesmi iz naših krajev.

Je bila torej prva kaseta, ki ste jo izdali v začetku devet-desetih let, nekakšna vaša »osebna izkaznica«?Ko smo začeli sestavljati pro-gram zanjo, smo šli z mikro-fonom dobesedno od hiše do hiše ter snemali in zapi-sovali pesmi, ki so še živele v naših krajih. Material, ki smo ga sproti prirejali za tambu-raške instrumente, smo nato iskali tudi drugod: na Glasbe-nonarodopisnem inštitutu, v arhivu Radia Slovenija … Ve-liko sta nam pomagala Juli-jan Strajnar in Mirko Ramovš, kar nekaj zanimivih pesmi pa je našel tudi marsikdo izmed nas, saj smo doma iz različ-nih koncev Slovenije, berdist in pevec Mitja Ferenc na pri-mer celo iz Prekmurja.

Od kod je znamenita Mlinar’ca, vaša verjetno naj-bolj poznana melodija?Prav iz Fare, temelji pa na resnični zgodbi iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ko so se ljudje precej odseljevali iz Kostela. Pravzaprav vemo za njenega avtorja, vendar pa je med ljudmi vseskozi uži-vala takšno priljubljenost, da smo ji dali kar oznako »ljudska«!

Je bil za neverjetno prilju-bljenost Mlinar’ce v zadnjih petnajstih letih »kriv« tudi izredno lep videospot?Nedvomno! Režiser, naš ko-stelski rojak Ivan Klarič, je ustvaril izjemen izdelek.

Zakaj ste po tem uspehu program razširili še na za-bavne »evergreene«?Nenehno iščemo nove izra-zne možnosti naših tambura-ških instrumentov – in ugo-tavljamo, kaj vse se da nanje zaigrati! Zakaj ne bi poskusili z recimo večno zeleno Man-dolino in še s katero.

Dvakrat ste zmagali celo na Narečni popevki, a avtorskih narodnozabavnih viž se ob tem niste lotili. Imate obču-tek, da je tovrstne glasbe že preveč?Res jo je veliko, mi pa se še vedno imamo za etno sku-pino, ki pač občasno zaide v ljudsko glasbo drugih na-rodov.

Kaj v zadnjem času prinaša v vašo zasedbo druga, klavir-ska harmonika?Še več izraznih možnosti in popestritve nasploh. Veste, mi nismo multiinštrumen-talisti in na odru nas mora biti kar nekaj, če želimo biti raznovrstni. Tudi po sedem,

PESEM NAS ZDRUŽUJE

osem nas je včasih! Toni Obranovič poleg igranja har-monike poje še prvi tenor, tako da smo z njegovim pri-hodom precej pridobili.

Tudi same priredbe vaših skladb so z leti postajale če-dalje bolj bogate in domisel-ne. Kdo skrbi zanje?Na začetku smo vse posto-rili sami, kasneje pa smo to prepustili veščim strokov-njakom: zdaj že pokojnima Bojanu Adamiču in Milanu Ferležu pa domačinu Damir-ju Zajcu, Silvestru Mihelčiču mlajšemu in še nekaterim.

Vsi opravljate zanimive, tudi zelo zahtevne poklice, med vami so profesor, župan, zgodovinar … Je glasba za Prifarske muzikante tudi po-sebne vrste sprostitev?Za vsakogar od nas je glasba prijetna popestritev življe-nja. Če je ne bi imeli radi, ne bi vztrajali skupaj že skoraj dvajset let. Pa tudi dobršne-ga dela Zahodne Evrope, Skandinavije, Rusije, leta 2000 celo Amerike ne bi vi-deli brez tamburic!

Kako bo šlo naprej?Za letošnji november smo si zadali zahtevno nalogo, s celovečernim koncertom z gosti napolniti Galluso-vo dvorano Cankarjevega doma. Nameravamo posneti tudi novo ploščo slovenskih pesmi ter se udeležiti dveh festivalov: Slovenskega šan-sona in Kostelskega festiva-la, ki bo junija v Fari. V pri-hodnosti pa morda res tudi festivala Slovenska polka in valček, kdove.

Jože GaličFotografije: arhiv

Prifarskih muzikantov


BogračBograč je močna mesna jed s čebulo, z začim-bami in zelišči. Izvira iz Prekmurja in je odlič-na različica madžarske specialitete. Večja kot je količina pripravljene jedi, boljši je okus. Bo-grač, kuhan v kotlu nad odprtim ognjem, je seveda najokusnejši.

Dobrote so pripravili v gostilni Vrabec, ki se nahaja v bližini geometričnega središča Slovenije, na naslovu

Slivna 18, 1252 Vače. Vabljeni tudi vi!

ZA SLOVENSKO MIZO

Potrebujemo:meso: ⅓ govedine, ⅓ svinjine, ⅓ divjačinekrompir – teža enaka teži mesaslanina – teže mesačebula – ½ teže mesardeče vinomleta rdeča paprika (lahko ostra)česen kuminalovorov listparadižnikova mezgasolmleti popersesekljan peteršilj


Priprava:Slanino razpustimo na svetlo prepraženi čebuli, dodamo se-sekljan česen. Potresemo s papriko in primešamo paradižni-kovo mezgo. Dodamo meso, narezano na velikost grižljaja. Vse skupaj popražimo, prilijemo vodo in dušimo eno uro. Nato dodamo olupljen in na kose narezan krompir, začimbe, vino, po potrebi dolijemo vodo in kuhamo toliko časa, da je krompir kuhan. Preden postrežemo, okrasimo s sesekljanim peteršiljem.

Nina PinterFoto: Anže Cigoj

Ali vas zanima recept za pripravo češnjeve pogače kot jo pripravljajo na Go-riškem? Recept, ki ga je zapisal Dino del Medico, si lahko ogledate na spletni strani www.mojaslovenija.net. Še več njegovih zanimivih receptov pa lahko najdete v priljubljenih knjigah Vino v starih slovenskih jedeh ter Tartufi in vino.

Končalo se je državno prvenstvo v od-bojki, tako v moški kot ženski konku-renci. Blejski ACH Volley je po hitrem postopku opravil s tekmeci iz Kanala, s Salonitom, in si s 3 : 0 v zmagah že petič zapored priigral državni naslov. Po sed-mih letih pa je naslov pri dekletih spet romal v hram naše ženske odbojke, v Maribor. Štajerke so bile boljše od Go-ričank, kar je bilo v bistvu pričakovano, saj so imele igralke NKBM Branika boljšo ekipo. V moškem rokometnem pokalu so drugič zapored zmagali igralci ko-prskega Cimosa, ki so v finalu povsem nadigrali nekdaj nedotakljive Celjane, pri dekletih pa so Krimovke tako ali tako brez konkurence.Deževni april je bil tudi pravi mesec, da se potegne črta pod sezono v zimskih športih. Junakinji sta bili seveda Petra Majdič in Tina Maze, vsi ostali pa so za-ostali za pričakovanji. Obetale so se me-njave v strokovnem kadru predvsem pri alpskih smučarjih. Zanimivo je bilo, da se je hotelo kar nekaj smučarjev odloči-ti za samostojno pot, da ne bi trenirali pod okriljem nacionalne reprezentance – tako kot to počne Tina. Poskušali so naš najboljši smukač Andrej Jerman, pa slalomist Bernard Vajdič in mlada obetavna smučarka Ilka Štuhec. No, na

koncu so ugotovili, da ne bodo mogli zbrati dovolj denarja, da bi si lahko pri-voščili samostojno pot. Vse se pač zač-ne in konča pri denarju. Da pa bo mera polna, so se na smučarski zvezi odločili, da Tini Maze sploh ne bodo več poma-gali z denarjem, ampak le pri treningih. Toda Tina je že tako uveljavljeno ime v smučarskem svetu, da ob generalnem sponzorju, ki ga ima, lahko zbere dovolj denarja, da zvozi sezono. Ali ji bo uspelo to narediti tako uspešno, kot je to stori-la v pravkar minuli sezoni, pa bomo še videli.

Poskusi samostojnih korakovNa svoje pa je odšel smučarski skaka-lec Jernej Damjan, ki v pretekli zimi res ni pokazal veliko. Poskusil bo s svojim trenerjem in Jernej verjame, da lahko uspe. Podobnega projekta se je skušal lotiti nekdaj veliki šampion smučarskih skokov Primož Peterka, ki pa se mu je tudi zataknilo pri denarju, tako da je na koncu ostal v ekipi. Kot rečeno so po tej sezoni mnogi želeli ali pa poskušali od-iti na svoje, ob tem, da bi črpali denar iz zveze, ki je namenjen skupnim pripra-vam. Oboje pač ne gre, delati po svoje in hkrati dobivati denar za to. »Če hočeš na svoje, si sam najdi denar,« so dejali na

zvezi tako za smučarje kot skakalce, in to prav gotovo drži.

Nova podoba bežigrajskega stadionaV Ljubljani pa se je zgodil še en pomem-ben premik. Joc Pečečnik, eden najboga-tejših Slovencev in lastnik nogometnega kluba Interblock, je predstavil projekt Bežigrajskega športnega parka. Na med-narodnem razpisu je sodelovala kopica uglednih projektnih in arhitekturnih hiš in nekdaj Plečnikova mojstrovina, da-nes Plečnikova podrtija, bo tja do leta 2012 dobila novo podobo. Predstavljeni projekt je res v največji meri upošteval navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine, in nova podoba štadiona za Bežigradom, kjer so se pisale najlepše zgodbe slovenske nogometne pravljice, bo res lahko v ponos mestu in državi. Pečečnik in partnerji naj bi v naslednjih letih v projekt športnega parka vložili okoli 200 milijonov evrov, potem pa bi v tem delu Ljubljane svoje zatočišče našla kopica športov – od nogometa, ragbija, bejzbola, strelstva, kegljanja, rokometa, odbojke ... Upamo samo, da se ne bo kaj zalomilo, kot je pri nas v navadi.

Jurij ZavršnikFoto: Fotosi.si

ŠPORT

April ni bil najuspešnejši mesec za slovenski šport, res pa je tudi, da večjih tekmovanj v tujini ni bilo. Naši hokejisti so sodelovali na svetovnem prvenstvu divizije ena v Litvi in na odločilni tekmi pokleknili proti Kazahstanu, zable-stel pa je motociklist Igor Jerman, ki je zmagal na prestižni vztrajnostni dirki 24 ur Le Mansa.

Vsi bi na svoje z državnim denarjem



POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries

Vsi bi na svoje z državnim denarjemTAKE NOTE: Elections in European Par-liamentFrom the 4th to 7th of June millions of Eu-ropeans will have the opportunity to elect theirs representatives in the European Parliament for the next 5 years. They will play a key role in forming the European political future. In the last 5 years the par-liament reached a long list of decisions - from those that were routine to those that were turning points in the operations of the Union. Current political themes were debated, and well as complicated techni-cal questions. The Slovenes will elect our representatives in the European Parlia-ment on Sunday, the 7th of June. For more detailed information about the elections please visit the web site of the State elec-tion commission: www.dvk.gov.si.

THE INTERVIEW: Branko Zupanc, Char-ge d’Affaires a.i., Embassy of the Repu-blic of Slovenia, Berne

Mr. Branko Zupanc, Charge d’Affaires a.i. in the Embassy of the Republic of Slo-venia, Berne, has been in the diplomacy for more than 30 years and so he is very well informed of the issues in a migrant environment. »About 5000 Slovenes live

in Switzerland and in the principality Lie-chtenstein. We notice, that when a period of work ends for the first wave of the mi-grant workers many of them are already retired and return home to Slovenia while their children stay here in a majority,« said Mr. Zupanc, with whom we were talking in the rooms of the Embassy, which is siuated in the centre of this beautiful Swiss metropolis.

A TALK WITH A FELLOW COUNTRYMAN: Just Rugel, President of Cultural-Educatio-nal Society Dr. France Prešeren, MoscowIn Sarajevo Just Rugel was born to Slo-vene parents, to mother Zdenka Belle and his late father, Dr. Janez Rugelj - a famous and surely the most successful Slovene psychiatrist, who dedicated his professional career above all to the medi-cal treatment of alcoholics. Just has lived in Slovenia for 17 years (from the age of 3 to the age of 20) and later moved with his mother to Moscow, where he finis-hed his studies. He is closely linked with all his 3 native countries; Bosnia, Slovenia and Russia, but judging from his work, his heart is the most bound up with the Slovene cause. He has been a business person for many years and he has also has the worldwide reputation as being the very active and productive president of the Cultural-Educational Society’s Dr. France Prešeren for the promotion of rela-tions between Slovenia and Russia.

OUR NOTES: The Award Ceremony for the best Bachelor, Master Dissertations and Doctorate Theses on the topic of Slo-venians living in neighbouring countries and Slovenians abroadOn April the 3rd in Ljubljana in the halls of the Slovene Academy of Sciences and Arts (SAZU) the solemn conferring of the awards took place. It was devoted to the prizes for of the competition of the Offi-ce of the Government of the Republic of Slovenia for Slovenes Abroad for the best Bachelor, Master Dissertations and Doc-torate Theses from the field of the Slove-nes in the neighbouring countries and Slovenians abroad. The entertainment was solemnly opened by Minister Boštjan Žekš, who said in the preface, that it was an event organized by the Office that ha-ppened 7 times in a row that this year. The awards were conferred to the recipients for their achievements: Nataša Gliha Ko-mac, Katja Jerman, Ana Peršič (from the field of the Slovenes in the neighbouring countries) and Barbara Medved – Cvikl, Dominik Janez Herle in Kristina Toplak (from the field of the Slovenes abroad). The purpose of competition is to stimu-late research activities of undergraduate and postgraduate students in the field of foreign service and emigration special-ties. Research in these areas increase the awareness of its importance for the pre-servation of the Slovene identity in the mother country and beyond its borders.

AK

5050 Moja Slovenija / Marec 2009

POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número


PARA AGENDAR: Las elecciones al Parla-mento EuropeoDel 4 al 7 de junio millones de europeos tendrán la oportunidad de votar a sus re-presentantes al Parlamento Europeo por el término de cinco años. Ellos tendrán un papel importante en el diseño de la futu-ra política europea. En los últimos años se tomaron muchísimas decisiones – de las que se dicen rutinarias, a las que son deci-sivas para el funcionamiento de la Unión. Se deliberó sobre temas, tanto de la po-lítica actua,l como de intrincadas cuestio-nes técnicas. Los eslovenos elegiremos a nuestros representantes al Parlamento Europeo el domingo 7 de junio. Encon-trarán informaciones más detalladas de cómo los eslovenos en el extranjero pue-den votar en el portal de la Comisión Elec-toral Nacional: www.dvk.gov.si

ENTREVISTA: Branko Zupanc, encargado de negocios interino en la Embajada de la República de Eslovenia en BernaEl Sr. Branko Zupanc, encargado de ne-gocios interino en la Embajada de la Re-pública de Eslovenia en Berna, es diplo-mático desde hace treinta años, por lo que conoce muy bien las circunstancias

del entorno en el extranjero. “En Suiza y en el Principado de Liechtenstein viven aproximadamente cinco mil eslovenos. Vemos que a la primera oleada de emi-grados se le está terminando su época activa y muchos de ellos, jubilados, vuel-ven a sus hogares, a Eslovenia, en tanto que mayoritariamente sus hijos se que-dan aquí”, expresó entre otras cosas el sr. Zupanc. Con él mantuvimos una conver-sación en la sede de la embajada, que se halla en el centro mismo de la hermosa capital suiza.

DIÁLOGO CON UN COMPATRIOTA: Just Rugel, presidente de la Asociación Cultu-ral dr. France Prešeren de MoscúJust Rugel nació en Sarajevo, en el seno de una familia eslovena. Su madre fue Zdenka Bella y su padre, el ya fallecido dr. Janez Rugel, uno de los más conocidos y seguramente más exitosos psiquiatras eslovenos, que dedicó su profesión es-pecialmente a la cura de los enfermos con adicción al alcoholismo. Just vivió en Eslovenia de los tres hasta los veinte años, mudándose posteriormente con su madre a Moscú, donde terrminó sus estu-dios. Está encariñado con sus tres patrias, Bosnia, Eslovenia y Rusia, pero tomando en cuenta su labor, su corazón se inclina por Eslovenia. En sus varios años de esfor-zado empresario también desarrolló su labor como activo y fértil presidente de la Asociación Cultural dr. France Prešeren,

en la que promociona los contactos entre Eslovenia y Rusia.

TOMAMOS NOTA: Entrega de premios para los mejores trabajos de diplomatura, de licenciatura y de doctorado en el área de los eslovenos en zonas limítrofes y en el extranjeroEl tres de abril se realizó en el salón de la Academia Eslovena de Ciencias y Artes en Ljubljana la entrega de los premios a los ganadores del concurso organizado por la Oficina del Gobierno de la República de Eslovenia para los eslovenos en el ex-tranjero a los mejores trabajos de diplo-matura, de licenciatura y de doctorado en el área de los eslovenos en zonas limítro-fes y en el extranjero. La apertura del acto estuvo a cargo del ministro dr. Boštjan Žekš, quien en su alocución recalcó que es este ya el séptimo año consecutivo en que la oficina organiza el concurso. Los ganadores fueron Nataša Gliha Komac, Katja Jerman, Ana Peršič (para el área limí-trofe) y Barbara Medved – Cvikl, Dominik Janez Herle y Kristina Toplak (para el área de emigrados). El motivo del concurso es incentivar la investigación de los estu-diantes, tanto a nivel de grado como de posgrado, en temas que conciernen a los eslovenos en zonas limítrofes y de emigra-ción. Con ello también se busca fortalecer la idea de pertenencia y de conservación de la identidad eslovena, tanto en la ma-dre patria como en el extranjero.

JB

ZGODBAKRIŽANKA


Nagradna križankaGeslo iz tokratne številke nam pošljite do 20. junija na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija in se potegujte za knjižno nagrado, ki jo podarja Mladinska knjiga. Pravilno geslo iz marčevske številke se je glasilo: Svetovni slovenski kongres zavezan slovenstvu. Žreb je prinesel srečo gospe Lojzki Dragozet iz Pickeringa (Ontario, Kanada), ki prejme knjižno nagrado omenjene organizacije. Celotno rešitev križanke si lahko ogledate na naši spletni strani www.nojaslovenija.net. Čestitamo!

moja slovenija maj 2009

Documents