moja slovenija - poletje 2015

MOJA SLOVENIJA

MARIJA AHAČIČ-POLLAK: “MURKE” SO JI ODPRLE SVET

TRST BOGATEJŠI ZA TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE

Poletje 2015, www.slovenci.si

DOBRODOŠLI DOMA 2015 - Posebna priloga revije

MECENSTVO (zasebna vlaganja v kulturo – v času krize in v času razcveta)

Moja Slovenija 2 Moja Slovenija 3

Iz vsebine

AKTUALNO

ZNANI SLOVENCI

Tržaško knjižno središče – stičišče kulture, gospodarstva in generacij

Nagrajena do- in podiplomska dela – pisan mozaik poznavanja slovenstva

Marija Ahačič Pollak: Tujina te prisili k preživetju

5

10

12

NA POSLOVNIH KRILIH

DOBRODOŠLI DOMA

MLADI

ODKRIVAJMO SLOVENIJO

ŠPORT

Marjan Batagelj: Z najlepše »podkletenim« delom Evrope smo prepoznavni

Čezmejno kroženje gospodarskih tokov

Dobrodošli doma 2015

Svetovni slovenski kongres za hitrejši pretok znanja in informacij

Alexander Mann – »ThinKing«* s slovenske Koroške * »tanek kralj«

Kanalska dolina, na prepihu

Zakaj ravno »Mr. Sympatikus? Ker takšen pač je.

16

19

24

21

22

32

40

Spletni portal Slovenci.si povezuje!

Novi časi prinašajo nov način komunikacije. V ta namen je na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu zaživel nov spletni portal Slovenci.si, katerega namen je povezati prebivalce v Republiki Sloveniji s Slovenci po svetu in v zamejstvu in tako omogočiti njihovo globalno povezovanje. Po nekaterih ocenah je v svetu okoli 500.000 posameznikov s slovenskimi koreninami, ki bodo s pomočjo portala lahko navezali stike z rojaki v domovini.

Portal ima tri glavne vloge - povezovalno, informacijsko in predstavitveno – in deluje kot vir informacij za doga-janja v matični domovini Prebivalcem Slovenije bo predstavljal vir informacij o življenju Slovencev po svetu in v zamejstvu.Uporabnikom bo tako ponujal zanimive zgodbe Slovencev z vsega sveta: poslovne, osebne, zgodbe podjetij in dru-štev.

Omenjena povezovalna vloga je ena bistvenejših vlog portala, njen namen pa je omogočiti Slovencem iz različnih delov sveta, da pridejo v medsebojni stik in se povezujejo po različnih tematikah, kot so šport, kultura, gospodar-stvo, znanost, delo in študij in še veliko drugega.

Moja Slovenijawww.slovenci.si

Izdajatelj: Domus, založba in trgovina, d.o.o. za založbo Brane KrajnikUredništvo: Dunajska 5, 1000 Ljubljana, SlovenijaTel.: +386 41 516 265e-pošta: [email protected] in odgovorna urednica: Blanka Markovič KocenLektura: Blanka Markovič KocenOblikovanje in prelom: Zala Likar Fotografija na naslovnici: A. Fevžer

Moja Slovenija izhaja štirikrat na leto (pomlad, poletje, jesen, zima). Posamični naročniki plačajo samo stroške pošiljanja. Naklada: 2000 izvodov.

Tisk: Tiskarna Media Print Gostič

Revija Moja Slovenija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu RS za kulturo pod zaporedno številko 1603. ISSN 2232-3473

Revijo financira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

KULTURA Mladi in prihodnost

Mecenstvo

Festivalsko poletje

26

28

30

5

12

16

22

24

30

40


Uvodnik

Drage Slovenke in dragi Slovenci!

V veliko veselje mi je, da vas lahko v imenu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nagovorim v prvi izdaji prenovljene osrednje revije za Slovence zunaj meja domovine, Moje Slovenije.

Z novo zasnovo bo izdajatelj vsak letni čas izdal eno številko tiskane revije, ki je tradicionalno namenjena negovanju slo-venske besede. Še več, revija predstavlja trajno »odslikavo« našega skupnega slovenstva, od predstavitve izjemnih roja-kinj in rojakov, slovenske kulturne in gospodarske odličnosti, naravnih lepot naše dežele pa do nič manj pomembnega delo-vanja slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu. Želimo si, da bi prenovljena revija Moja Slovenija postala vaša na način, da boste redno pošiljali svoje prispevke o pomembnih dogodkih in dosežkih - tako društev kot posameznikov, tako iz sosednjih držav kot iz izseljenstva.

Urad želi na drugi strani z nadgradnjo interaktivnega spletne-ga mesta www.slovenci.si v čim večji meri slediti sodobnim načinom komuniciranja in obveščanja, ki dandanes najhitreje premaguje geografske razdalje in tako prispeva k širšemu glo-balnemu povezovanju slovenskih skupnosti ter posameznikov različnih generacij. S tem pristopom bomo preko novih inte-raktivnih orodij namenili še več prostora mlajšim generacijam

Pojasnilo uredništva

Spoštovani bralke in bralci, sporočamo vam, da bo revija Moja Slovenija izhajala predvidoma štirikrat na leto, zato ne bo namenjena aktualnim dnevnim vsebinam. Te boste našli na spletnem mestu www.slovenci.si. Vabimo vas k sooblikovanju vsebine osrednjega medija za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prispevke v besedilni, fotografski ali video obliki spreje-mamo na elektronskem naslovu [email protected].

za njihov novodoben izraz, naj bo to z besedilom, fotografijo ali video posnetkom, ter za izmenjavo njihovih dragocenih izku-šenj iz življenja zunaj Slovenije. Verjamem, da bomo tako omogočili tesnejše ohranjanje stika z domovino kakor tudi medsebojno povezovanje posameznikov, društev, klubov, pa tudi naših uspešnih znanstvenikov, podje-tnikov in različnih strokovnjakov.

Zato upam, da se bodo ob spremljanju spletnega mesta in pre-biranju revije redno izmenjevala mnenja in pogledi, da se bodo množili prispevki društev in posameznikov, tako v tiskani revi-ji Moja Slovenija kot tudi na spletnem mestu Slovenci.si.

Samo s povezovanjem in skupnim delovanjem bomo ob spo-štovanju naše različnosti ohranjali ali pa ponovno odkrivali skupne interese in postali bogatejši v priložnostih za nadaljnji gospodarski, kulturni in širši razvoj Slovenije, slovenstva, ka-kor tudi vsakega posameznika. Prihodnost je v povezovanju.

Drage rojakinje in rojaki, želim vam prijetno branje,

Gorazd Žmavcminister

Aktualno

Tržaško knjižno središče – stičišče kulture, gospodarstva in generacij

Po zaprtju znamenite Tržaške knjigarne v začetku aprila lani je na Tržaškem nastala posebna situacija. Kako bi jo označili?

Podgoršek: Tržaška knjigarna je bila pomembna struktura slo-venske skupnosti, ne le zaradi prodaje slovenskih knjig, tem-več tudi zaradi zagotavljanja učbenikov dvojezičnim šolam. To je bil tudi prostor druženja Slovencev. Po drugi strani ne sme-mo mimo pomena lokacije stare knjigarne, ki je bila v zasebni lasti, zaradi česar stečaja nismo mogli preprečiti. V postopek se nismo vpletali in pustili, da gredo ti dogodki svojo pot.Soočili smo se z močnim pritiskom slovenske kulturne jav-nosti in Društva slovenskih pisateljev, da bi ta objekt zaščitili. Imeli pa smo drugačno vizijo, ki se je danes izkazala kot pravil-na. Mislim namreč, da moramo v smislu izzivov, časa, ki je da-nes drugačen, pri vsakem problemu vedeti, kako bomo nekaj, kar ugaša, vnovič postavili na noge. Da bo dolgoročno vzdržno.Bili smo veseli ob informaciji, kakšen je bil odziv slovenske javnosti ob zapiranju Tržaške knjigarne. Vseskozi se je namreč zdelo, da slovenska družba zamejstva ne jemlje za svojega. Zdaj je tu odgovornost teh, ki so opozarjali, da pridejo v TKS,

kupijo knjigo in po svojih močeh podpirajo središče. V ta namen smo postavili razstavo, na kateri so izpostavljena pisma in z njimi družbeni odziv do končne rešitve. Ta razstava je bila postavljena v Kulturnem domu v Trstu, zdaj je na Ura-du, postavljena bo tudi v Državnem zboru Republike Slovenije. Problema nismo pometli pod preprogo, ampak pripeljali do re-šitve.

Kdo je poleg Urada še sodeloval pri vzpostavitvi TKS, kako je le-ta potekala in kako je porazdeljeno finančno breme?

Podgoršek: Po zaprtju stare knjigarne se je Urad takoj lotil iska-nja rešitve, na pogovor povabil obe krovni organizaciji Sloven-cev v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovensko kulturno gospodarska zvezo, ki sta se zelo pozitivno odzvali in v zgodbo pripeljali še dve založbi, Založništvo tržaškega tiska in Mladi-ko. S tem se je že ustvarilo neko jedro prvih petih partnerjev: Urad, dve krovni organizaciji, dve založbi. Urad je potem pova-bil zraven še ministrstvo za kulturo in javno agencijo za knjigo. Teh sedem partnerjev je potem ob podpori Generalnega kon-

Pred letom dni je bilo v Trstu ustanovljeno TS 360 - Tržaško knjižno središče, za katerega vzpostavitev so si celotna slovenska skupnost v Italiji in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo RS za kulturo, Javna agencija RS za knjigo ter Generalni konzulat v Trstu prizadevali od zaprtja znamenite Tržaške knjigarne aprila lani. Začetna finančna sredstva za ustanovitev podjetja je prispeval Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z obema krovnima organizacijama, SKGZ in SSO, Tržaško knjižno središ-če pa na znamenitem Trgu Oberdan, na elitni lokaciji, prav te dni odpira svoja vrata. O vlogi, pomenu, namenu in vsebinah, ki jih bo to za Slovence in Italijane pomembno kulturno središče ponujalo, smo se mesec pred otvoritvijo pogovarjali z Ireno Vadnjal, sekretarko na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, in Dejanom Podgorškom, svetovalcem ministra, ki sta bila v dogajanje vseskozi močno vpeta.

Besedilo: Blanka Markovič Kocen, fotografije: Slomedia


zulata v Trstu podpisalo dogovor, na podlagi katerega je minis-ter imenoval tudi operativni Odbor za vzpostavitev Tržaškega knjižnega središča, katerega predsednik sem in ki je dejansko prevzel funkcijo realizacije vsega tega. V tem odboru sta dva predstavnika Urada, obeh krovnih organizacij, SKGZ in SSO, predstavnika dveh tržaških založb in Javne agencije za knjigo.

Podgoršek: Ko smo iskali prostore, smo želeli biti zelo široko-potezni. Imeli smo srečo, da je slovenska skupnost našla me-cena, dr. Vanjo Lokarja, ki je po srečanju z našim ministrom izrazil veliko zaupanje ministru in je bil pripravljen za namen Tržaškega knjižnega središča odkupiti prostore na Trgu Ober-dan ter jih mecensko ponuditi v uporabo TKS. To je zelo po-membno, ker prihajamo do prostorov, vrednih milijon evrov, ki jih Republika Slovenija nikoli ne bi mogla sama zagotoviti, tako pa smo s sodelovanjem gospodarstva, Urada in slovenske skupnosti prišli do res eminentnih prostorov na Trgu Oberdan, ob deželnem parlamentu. Lokacija je pomembna še iz dru-gih razlogov. V neposredni bližini je namreč Narodni dom, ki je velik simbol slovenske skupnosti, okoli je večina institucij slovenske skupnosti. Ta prostor odpiramo tudi kot pomembno zatočišče, stičišče mladih, ki bodo tu imeli brezplačen WIFI, ta-blične sisteme, polnilce za telefone, knjige, kavo. To bo prostor za druženje mladih. Urad je ob sodelovanju obeh krovnih organizacij zagotovil 235 tisoč evrov za zagon podjetja, obnovo teh prostorov in vzposta-vitev Tržaškega knjižnega središča v celoti. Zato bomo pozorni, da bo ta naša naložba dolgoročna, da ne bo nikoli prišla v situ-acijo, v kakršni se je znašla stara knjigarna. To bo prostor, na-menjen kulturi, prodaji knjig in učbenikov, revij, zemljevidov, pisarniške galanterije, izdelkov slovenske domače obrti. To bo prostor seznanjanja, ki bo obiskovalcem nudil informacije o slovenski kulturni in turistični ponudbi. Pomembno pa je, da bo to tudi prostor, namenjen gospodarski promociji, srečanjem s slovenskimi turističnimi predstavniki, predstavitvi sloven-skega podjetništva, obrti in kmetijstva. Zato bomo po odprtju pripravili sporazum med podpisniki dogovora, ki bo uredil medsebojna razmerja za zagotovitev dolgoročnosti TKS.

To središče še zdaleč ne bo zgolj knjigarna. kakšne vsebine bo ponudilo?

Podgoršek: Kot predsednik odbora sem moral, še preden smo se lotili dela, pripraviti vizijo. Obsegala je tri glavne elemente: prodajo knjig, tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku na predpostavki, da je to slovenski kulturni prostor in je knjigar-na zanimiva tudi za italijansko večinsko prebivalstvo, da ima najpomembnejše prevode slovenskih knjig v italijanščino in italijanskih v slovenščino. Skozi to točko se nadaljuje oskrba dvojezičnih šol s slovenskimi učbeniki. Drugi ključni element je kulturni prostor, prizorišče kulturnih dogodkov, zanimivih tako za slovensko manjšino kot za italijansko večino. Tretji je promocija in skupna točka gospodarskega sodelovanja. Središ-če bo namreč omogočalo tudi predstavitve slovenskih podjetij Trstu. Z namenom njihove promocije bodo slovenska podjetja tu lahko prodajala manjše darilne programe svojih izdelkov. Na to temo smo že sklenili dogovor z OZS, ki zastopa 30.000 obrtnikov in podjetnikov.

Kaj bo Tržaško knjižno središče pomenilo za samo Slovenijo in kaj za Trst?

Vadnjalova: Morda je to okno ali pa celo vrata, ki povezujejo dve državi, medtem ko je slovenska manjšina most, ki povezu-je oba naroda. Želimo, da bi bil ta prostor vstopna točka tako za Slovenijo, ki nastopa v Italiji, kot za slovenski narod, ki se sre-čuje z italijanskim. Tržaško knjižno središče postaja simbol-ni prostor, v katerem se lahko srečujejo različne ideje. V Trstu doslej takega prostora ni bilo. Tudi na splošno mislim, da bo v bodoče treba razmišljati o vzpostavljanju takih prostorov pov-sod v našem zamejstvu, kjer bi se dejansko lahko nemoteno srečevale in prepletale tako različne ideje kot različni pogledi na življenje. Mislim, da bo Tržaško knjižno središče tisti prostor, ki bo po-nudil in omogočal, da se na enem mestu, na nekaj kvadratnih metrih ljudje neobremenjeno srečujejo, izmenjujejo poglede, ne glede na to, kateremu narodu ali ideologiji pripadajo. Se pra-vi, nevtralen prostor, ki je popolnoma odprt za vse. Medtem ko

je tudi Tržaška knjigarna nudila možnost srečevanja ob kavi, želimo središče še nadgraditi, da bi postalo še bolj odprto tudi za pripadnike italijanskega naroda. Želimo, da bi v tem prostoru Tržačani lahko kupili vstopnice za slovensko dramo, za koncert v Ljubljani, oglede razstav … To bi prebivalcem Trsta in zaledja olajšalo obisk kulturnih dogodkov v Sloveniji.

Kako bo potekalo odprtje?

Podgoršek: Vodja odprtja je po sklepu odbora Irena Vadnjal. Združili smo otvoritev s praznovanjem Državnega praznika, ki ga organizira Generalni konzulat v Trstu. Kar je tudi simbolika. Pomembno je tudi, da odprtje pokaže, da je pri tem projektu sodelovala celotna skupnost preko obeh krovnih organizacij, dve tržaški založbi, dve ministrstvi, javna agencija za knjigo in še mnogo posameznikov. Pomembno je, da se ne pozabi, da za rešitvami stojijo konkretni ljudje – ne nek neoseben sistem. Na ekipo, ki sem jo imel čast voditi, sem zelo ponosen – to je ekipa, ki jutri lahko rešuje tudi druge probleme. In takšnih ekip potrebujemo več.

Vadnjalova: Želimo, da bi na odprtju prišli do izraza vsi, ki bodo sodelovali v Tržaškem knjižnem središču. Zato bomo dali pros-tor in čas obema krovnima organizacijama kot tudi ministr-stvu za kulturo in javni agenciji za knjigo. Pritegniti skušamo gospodarstvo oziroma organizacije s tega območja, ki predsta-vljajo podstat narodne manjšine v Italiji. Samo odprtje bo povezano tudi z našim državnim praznikom. Generalni konzulat RS v Trstu bo namreč isti dan na istem do-godku priredil sprejem, ki ga tradicionalno priredi vsako leto ob dnevu državnosti. Zato smo se letos odločili, da ta dva do-godka povežemo. Konzulat nam je namreč pri tem projektu ves čas stal ob strani. Nudili so nam prostore, ideje, možne sogo-vornike ipd.•

Podpis Dogovora o ustanovitvi TKS, od leve proti desni: Ace Mermolja - ZTT, Rudi Pavšič, SKGZ, dr. Uroš Grilc, minister za kulturo, Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Drago Štoka, SSO, Aleš Novak, JAK, Mitja Petaros, Mladika


Trst bogatejši za Tržaško knjižno središčeNa trgu Oberdan v strogem središču Trsta so 23. junija slovesno odprli vrata Tržaškega knjižnega središča (TKS). Slovesnosti so se med drugim udeležili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ministrica za razvoj Alenka Smerkolj in predstav-niki tržaških Slovencev ter tržaški politiki, med njimi župan Roberto Cosolini.

Vir: STA, B. M. K., fotografije: Tamino Petelinšek, STA in Darko Bradasi, Slomedia

Minister Žmavc je pred otvoritvijo dejal, da je TKS ponos slo-venstva in vseh tržaških Slovencev. »Lahko govorimo o zgodo-vinskem trenutku,« je dodal. TKS naj bi po njegovih besedah na dolgi rok postal središče vseh Slovencev in Italijanov, dejansko prihajamo v ta prostor širše, z željo, da odpremo kulturno-go-spodarski prostor v celoti.«

Po njegovih besedah gre za pilotski projekt, s projekti sloven-skih hiš v slovenskem kulturno-gospodarskem prostoru pa na-merava Urad nadaljevati. »Slovenija postaja z današnjim dnem še večja, še boljša in še bolj aktivna,« je dodal minister. Tržaški župan Cosolini je izrazil željo, da bo TKS prostor za širjenje kul-ture ter razvoja družbe in mladih ljudi.

Slovesnega odprtja TKS se je tik pred dnevom slovenske držav-nosti udeležilo več sto ljudi.

Generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš je na popoldanski medijski predstavitvi opozorila, da TKS pomeni veliko tako za slovensko narodno skupnost v deželi Furlaniji-Julijski krajini kot za Slovenijo in mesto Trst. Izrazila je upanje, da bo TKS di-namično zaživel ter predstavljal slovensko manjšino in Slove-nijo v njenih odličnostih. Po njenih besedah je posebnost pro-jekta tudi to, da sta obe krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji in obe njeni tržaški založbi pristopili enotno in z veliko zavzetostjo in prepričanjem sodelovali ter bili soustvarjalki tega projekta.

Predsednik podjetja TS360, ki upravlja knjigarno, Marij Maver je dejal, da so pričakovanja in želje velike. V dobrem letu dni, odkar ni več Tržaške knjigarne, so trpeli vsi, ki so se ukvarjali s pisanjem ali tiskanjem knjig. Izrazil je upanje, da bo TKS zaži-vel in živel, dokler bodo v Trstu prisotni Slovenci. Pri tem pa po njegovih besedah računajo tudi na Slovence iz Slovenije.

TKS-otvoritev-publika

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc: »TKS je ponos slovenstva in vseh tržaških Slovencev.«

TKS-otvoritev-knjigarna

Vanja Lokar: TKS bo »okno v svet«

Mecen TKS, ki je kupil prostore domovanja TKS, podjetnik, tr-žaški Slovenec Vanja Lokar, je dejal, da se je njegovo družin-sko podjetje po zaprtju Tržaške knjigarne odločilo, da bodo po-magali z nakupom prostorov, in v dobrem letu dni je prišlo do odprtja TKS, ki bo »okno v svet«, kjer se ne bo dogajala samo kultura, ampak bo šlo tudi za promocijo slovenskega gospodar-stva.

»Najlepše, da bi bilo v TKS vsak dan nekaj. Bistvenega pomena je, da bi sem mladi radi prihajali in se počutili kot doma in tudi sami pripravili kakšne projekte,« je še dejal.

Po Slovenskem kulturnem in informacijskem centru (Skica) na Dunaju je TKS drugi tovrstni center Slovenije v tujini.

V SKGZ so ocenili, da bo TKS tako za slovensko manjšino v Ita-liji kot celoten obmejni prostor velika priložnost, da podkrepi svojo prisotnost v središču mesta in da na sodoben ter vabljiv način potrjuje in promovira slovenski jezik in kulturo. Hkrati naj bi TKS postal pomemben kamenček v mozaiku nove Evro-pe, kjer se prepletajo različni jeziki, uveljavlja se večkulturnost in utrjujejo dobrososedski odnosi.

V SSO pa so mnenja, da bo knjigarna v TKS poleg prodaje slo-venskih knjig, ki je že sama po sebi izjemnega pomena za živ-ljenje slovenske narodne skupnosti v Italiji, predstavljala po-membno promocijsko točko za slovensko kulturo in slovenski jezik. TKS bo tako obogatil Trst z novo ponudbo, ki bo mestu nudila pogled na kulturno dogajanje slovenske narodne skup-nosti v Italiji in na osrednji slovenski kulturni prostor.•



Ko bo Tržaško knjižno središče dinamično zaživelo, bo predstavljalo slovensko manjši-no in Slovenijo v njenih odličnostih.


Nagrajena do- in podiplomska dela – pisan mozaik poznavanja slovenstvaS slovesno podelitvijo priznanj v Vili Podrožnik v Ljubljani je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v za-mejstvu in po svetu konec maja zaključil že trinajsti nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu.

Besedilo: Blanka Markovič Kocen, fotografije: arhiv Urada, B. M. K.

Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je na podlagi mnenj strokovne komisije za ocenjeva-nje nalog v Vili Podrožnik podelil sedem nagrad za najboljša diplomska, magistr-ska in doktorska dela na temo slovenske-ga zamejstva in izseljenstva. V uvodnem nagovoru je med drugim izpostavil, da sta glavni cilj in namen Urada spodbudi-ti dodiplomske in podiplomske študente k raziskovanju slovenstva in tematik, povezanih s Slovenci zunaj Slovenije. Poudaril je tudi, da na tak način želimo spodbujati zavedanje o pomembnosti ohranjanja slovenske identitete v matič-ni domovini in zunaj njenih meja.

»Veseli me dejstvo, da zanimanje za te-matiko ne pojenjuje, ampak se število prispelih del že trinajsto leto ohranja na približno isti ravni. Na 13 nagradnih na-tečajev Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je od leta 2002 do zaključka tokratnega na-tečaja prispelo skupno 225 diplomskih, magistrskih oziroma doktorskih del.

To pomeni, da si je tovrstno temo za svojo nalogo vsako leto izbralo najmanj 17 študentk in študentov. Številka se na prvi pogled morda ne zdi visoka, a gle-de na to, da širša slovenska javnost o

tovrstni problematiki ne ve veliko, je tak podatek spodbuden in optimističen,« je poudaril minister Žmavc.

Izseljenstvo: iz preteklosti v sodob-ne procese mednarodnih migracij

Na področju izseljenstva je posebno nag-rado za zaključno seminarsko nalogo Slovenci v Srbiji prejela Nataša Vukajlović, ki je v svojem delu pod mentorstvom dr. Jerneja Zupančiča na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univer-ze v Ljubljani predstavila sistematičen pregled Slovencev v Srbiji, manjše in skromneje analizirane ter poznane slo-venske diaspore. Avtorica je na podlagi zbiranja statističnih podatkov, litera-ture in pregleda društvene organizira-nosti ugotovila potek / genezo slovenske skupnosti, njeno lokacijsko in socialno preobrazbo ter sodobne oblike organizi-ranja.

Aleksandra Gačić, dobitnica tretje na-grade na področju izseljenstva, je v svoji doktorski disertaciji obravnavala življe-nje in delo slovenskega politika in diplo-mata dr. Bogumila Vošnjaka, ki je v času prve svetovne vojne deloval kot član ju-goslovanskega odbora za osvoboditev Slovencev in drugih Jugoslovanov izpod

habsburškega jarma; kot edini slovenski podpisnik Krfske deklaracije pa za usta-novitev centralistične Kraljevine SHS.

Drugo nagrado je za magistrsko nalogo Diaspore kot orodje prenosa znanja na državo izvora prejela Iris Koleša. Avtorica obrav-nava strategije, tehnike oziroma različ-ne pristope, ki jih države izvora v proce-su mednarodnih migracij uporabljajo za upravljanje oziroma uporabljanje znanja svojih izseljencev, spodbujanje prenosa njihovega v tujini nadgrajenega znanja na domovino in preprečevanje izgube tega znanja oziroma načine njihove upo-rabe.

Ameriški Indijanci na območju delovanja misijonarja Ireneja Friderika Barage pa je naslov prvonagrajenega doktorata Ire-ne Marković, ki obravnava vpliv delo-vanja slovenskega katoliškega misijo-narja in škofa Ireneja Friderika Barage ter njegovih naslednikov na življenje severnoameriških Indijancev ter belih priseljencev, med njimi tudi Slovencev, v Združenih državah Amerike.

Zamejstvo: od preučevanja jezika do romana in gledališča

Na področju zamejstva je tretjo nagra-do prejela Petra Jerovšek za diplomsko delo z naslovom Jezikovna stališča mladih do slovenščine in nemščine na avstrijskem Koroškem, v katerem je z uporabo tehnike prikritih dvojic pokazala, da dijaki dvo-jezične govorce vrednotijo drugače, ko ti zamenjajo jezik oziroma jezikovno zvrst.

Druga nagrada je pripadla Maji Smotlak za doktorsko disertacijo Narodna identite-ta v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (1991–2011), v kateri je obravnavala po-membno vprašanje povezanosti književ-nosti z narodno temo.

BÜHNE FREI FÜR – ODGRNIMO ZAVE-SO ZA! Über das slowenische Theater-schaffen in Kärnten und dessen Beitrag zur Identitätsbildung Kärntner sloweni-schen Jugendlicher und junger Erwach-sener« (Odgrnimo zaveso za! O slovenskem gledališkem ustvarjanju na Koroškem in nje-govem prispevku za oblikovanje identitete koroškoslovenske mladine in mlajših odra-slih) pa je naslov prvonagrajenega magi-sterija Sarah Martine Rogaunig, ki ga je pripravila pod mentorstvom univ. prof. Monike Meister na Univerzi na Dunaju. Delo sodi v domeno kulture in medijskih študij v ožjem ter sega na področje jezika in identitete v širšem smislu. Osredoto-čanje na ljubiteljska gledališča, v kate-rih se angažirajo pripadniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, je predstavljal za avtorico okvir natančne-ga vpogleda v glavni razpoznavni znak in vsebino slovenske zavesti: jezik. Nagrajenci so po mnenju komisije razgrnili pisan mozaik poznavanja slo-venske stvarnosti v zamejstvu in sve-tu, nagrade pa naj jim bodo, kot je dejal minister Žmavc, spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo. •

SLOVENCI.si

Mladi, pridružite se nam na


Marija Ahačič Pollak: Tujina te prisili k preživetjuDama, ki s svojo ljubeznivostjo in urejenostjo naredi vtis, kamorkoli pride. Zavedna Slovenka, ki v Kanadi, kjer živi, niti za trenutek ne pozabi, kje so njene korenine. Sloveniji in slovenstvu namenja ves svoj prosti čas, ne da bi za to pričakovala plačilo. Marijo Ahačič Pollak sem spoznala pred leti na vseslovenskem srečanju v Ljubljani, pozneje pa sva se v Sloveniji srečali še velikokrat. Verjamem, da ni veliko oseb, ki bi si v pričujoči reviji zaslužile izčrpno predstavitev. Pred kratkim je izšla tudi njena druga knjiga, Tečejo, tečejo nitke, v kateri opisuje svojo ži-vljenjsko zgodbo, ki jo je neizbrisno zaznamovala glasba. Ko je lani v Škofji Loki, na prireditvi Dobrodošli doma, z ansamblom Saša Avsenika zapela znamenite Murke, smo onemeli … Kot vedno, ko Marija zapoje to “svojo” pesem.

Besedilo: Blanka Markovič Kocen, fotografije: Osebni arhiv M. A. P.

Zakaj ste se pred mnogimi leti odločili zapustiti rojstno do-movino in zakaj ste izbrali ravno Kanado?

Kljub izredno dobremu življenju, ki sem ga imela v tistih letih kot Avsenikova pevka, sva z možem oba kmalu uvidela, da moj mož v tedanji Jugoslaviji ni imel nobene prihodnosti. Bil je oži-gosan kot kapitalist in to dejstvo se je izražalo na vsakem ko-raku. Že v gimnaziji so ga izključili iz mladinske organizacije in tudi na univerzi se mu ni godilo bolje. Res je, da ni bil imed najbolj vzornimi študenti, vendar je bila razlika med “našimi“in “vašimi” ogromna in zelo prisotna. Nacionalizacija vsega pre-moženja pa je bila odločilna bilka za najino selitev. Taščo in tasta je to tako prizadelo, da sta umrla drug za drugim v starosti 52 in 54 let in je Peter tako ostal sam. Za Kanado sva se odločila, ker je imel tam brata.

Kakšni so bili vaši prvi vtisi o življenju na tuji zemlji? Kako, s čim ste se preživljali?

Vsako stvar sem z veliko žalostjo primerjala s svojo Slovenijo. Zelo sem jo pogrešala in sem prva leta veliko prejokala, saj sem bila zelo navezana na družino in na rojstni Tržič.A tujina te prisili, da moraš nekako preživeti in si hitro najti kakršno koli delo, večkrat z velikimi odrekanji. Le tako si lahko ustvariš lepšo bodočnost.

Je bila takrat v Kanadi že slovenska skupnost? Če da, kako ste se vanjo vključili?

Ker smo se ustalili najprej v Montrealu, kjer je bila slovenska skupnost majhna, nisem prav veliko sodelovala. Z vso vnemo pa sem se v slovensko skupnost vključila leta 1977, ko smo se iz Montreala preselil v Toronto. Tukaj že več kot tri desetletja delam na prostovoljski bazi. Trenutno sem še vedno produ-centka Radia Glas kanadskih Slovencev in umetniški vodja Vokalne skupine Plamen. Mislim, da smo Slovenci v Torontu dobro organizirani. Naša organizacija Vseslovenski kulturni odbor druži skoraj vsa slovenska društva in ustanove v Ontariu in je povezovalna sila, ki skrbi za Radio Glas kanadskih Sloven-cev in Glasilo.

Vaše življenje je bilo in je še vedno razpeto med Kanado in Slovenijo. Katera spoznanja so vas najbolj zaznamovala?

Videla sem, da v Kanadi diplome in razni doktorski in magi-strski naslovi ne pomenijo dosti. Je že res, da ti utrejo pot, a izkazati se moraš z delom. Če ne znaš delati ali si len, si lahko kmalu brez službe. Nobena služba nikoli ni bila in še vedno ni stalnica. Izgubiš jo lahko čez noč, tudi če si najboljši pri delu. Mislim, da boste o vseh težavah, ki te utegnejo doleteti v tujini, lahko prebrali v moji knjigi.

Marija Ahačič-Pollak

Znani Slovenci

Vas je pestilo domotožje?

Prva leta, ko se zaradi političnih razmer nisem smela vrniti v Jugoslavijo, je bilo domotožje najhujše. Od leta 1966 naprej pa sem se vsako leto vračala domov. Mož Peter mi je omogočil, da sem si tako blažila vedno prisotno domotožje in nabrala novo energijo za življenje na tujem. Vedel je, da mi je bilo zelo po-membno, da sem lahko videla družino, svojo lepo Slovenijo in da mi je to pomagalo, da sem se po vrnitvi še bolj udejstvovala v slovenski skupnosti in darovala še več prostega časa za ohra-njanje slovenstva.Vedno pa trdim in sem to tudi čutila, da si vsak človek lahko ustvari dom, kjer koli je, domovina pa je samo ena.

Kako danes živite pripadniki slovenske skupnosti v Kanadi?

Mislim, da zelo dobro. Slovenci smo pridni in delovni ljudje in smo prinesli s seboj stare slovenske vrednote, ki doma, na ža-lost, izginjajo. Prav zaradi poštenosti, odgovornosti, pridnosti in delavnosti smo Slovenci v Kanadi zelo cenjeni in spoštovani. Naši zelo uspešni podjetniki niso stremeli za hitrim zaslužkom in bo-gastvom, ampak so lahko ponosni na tisto, kar so na pošten način zaslužili. Pravzaprav ne poznam nobenega Slovenca, ki bi bil res reven, take, ki bi bili odvisni od socialne pomoči, pa lahko z lučjo iščem, vsaj v okolici Toronta. Seveda pa moramo biti pripravljeni prijeti za vsako delo.

Ob kakšnih priložnostih obiskujete Slovenijo?

Sprva sem obiskovala starše, zdaj pa me vlečejo nazaj so-

rodstvo, stari prijatelji in prelepa narava. Občudujem lepote, ki jih doma sploh ne vidite. Zame je tako, kot sem napisala v svoji pesmi ”Vrhovi v soncu se blestijo kot nekdaj, le da za mene zdaj vse lepše je!”Veliko se je v teh desetletjih spremenilo. Jezi me samo to, da v Sloveniji povzamete vse, kar je zunaj najslabše, dobrih stvari pa ne vidite ali jih pa nočete videti. To bi lahko rekla v mnogih primerih.

Brez dvoma vam je odlično uspelo uskladiti družinsko življe-nje z udejstvovanjem v širši izseljenski skupnosti v Kanadi. Je bilo potrebnega veliko napora? S čim vsem ste se in s čim se danes ukvarjate?

Ko smo prišli v Kanado, je bilo treba prijeti za vsako delo. Ko je šel mož na univerzo opravljat magisterij, sem morala slu-žiti kruh jaz. Usposobili so me, da sem učila šivanje, kasneje pa prodajala nepremičnine. Poleg tega sva oba z možem veliko fizičnega napora vložila v izboljšavo naših domov, ki sva jih po-zneje z dobičkom prodala.Danes več ali manj delam, kar mi je najbolj pri srcu. Pomagam Vseslovenskemu kulturnemu odboru, ki je povezovalna sila v Torontu. Še vedno sem producentka Radia Glas kanadskih Slo-vencev in se s svojo vokalno skupino Plamen pripravljam na praznovanje njene 25. obletnice.

Znamenite Murke so, kot se zdi, nastale prav za vas ali pa zaradi vas. Ali lahko rečete, da vas je ta pesem ponesla v svet šovbiznisa?

V Avsenikov ansambel sem prišla čisto po naključju. Slavko pa Murk prav gotovo ni napisal zame. Res je, da je to bil Avsenikov prvi pevski hit in sem imela to srečo, da sem pri tem sodelovala in jih prva zapela. Tako se je zame že leta 1956 z veliko pomočjo uspelih Murk odprl magični svet šovbiznisa. Glasbena akade-mija in študij sta pristala na stranskem tiru. To, da akademije nisem končala, me je tako motilo, da sem potem v Montrealu pri 37 letih šla na univerzo McGill in pri štiridesetih uspešno diplomirala kot redna študentka iz likovne umetnosti.Moji spomini na sodelovanje z Avseniki so zelo lepi. Murke pa so prav gotovo zaznamovale mojo glasbeno in življenjsko pot.

Kako ste zašli v radijske vode in kaj vam radio pomeni da-nes? Ali se vam zdi, da ga izpodriva sodobna tehnologija?

Mogoče doma gledate na radio z drugega zornega kota. Pri nas radio ogromno pomeni še posebno starejšim Slovencem, saj se mnogi ne ukvarjajo z internetom. Še bolj pomembno pa je to, da nas zaradi velikih razdalj slovenski program druži. V naši od-daji izveš vse, kar se v slovenski skupnosti dogaja vsak teden. Zelo pomembno je tudi to, da tukaj vsi, nekateri že več desetle-tij, delamo brez plačila.Zato včasih človeka zaboli, ko nas v Sloveniji pri podelitvi odli-kovanj dajejo v isti koš z ljudmi, ki so celo življenje s svojim poklicem služili, pri nas pa za dobrobit slovenske skupnosti dajemo še svoj lastni denar.To, kar je rekel moj pokojni prijatelj, pomemben Slovenec Jože Kastelic, je res: ”Vedno si in vedno boš ostala Slovenka. Vem

Marija Ahačič-Pollak

Videla sem, da v Kanadi diplome in razni doktorski in magistrski naslovi ne pomenijo dosti. Je že res, da ti utrejo pot, a izkazati se moraš z delom. Če ne znaš delati ali si len, si lahko kmalu brez službe.

Vedno pa trdim in sem to tudi čutila, da si vsak člo-vek lahko ustvari dom, kjer koli je, domovina pa je samo ena.


pa, da si že pred mnogimi leti spoznala, da biti dober Slovenec v tujini vzame mnogo tvojega časa in na žalost tudi veliko de-narja.”

Kako je nastal pevski zbor Plamen in kaj vam po toliko letih dela ta zbor pomeni?

Vedno sem želela, da bi vodila res dobro vokalno skupino. Ta je nastala iz štirih deklet slovenskega rodu, ki bi rada pela slo-venske pesmi. Iz tega se je skozi leta razvila zavidanja vredna skupina, ki je v ponos kanadskim Slovencem in jo po uspešnih TV prenosih s Ptuja poznajo tudi pri vas. Že od začetka je bilo očitno, da so to posebna dekleta, s čutom za slovenstvo, veliko predanostjo in disciplino, brez katere ni uspeha. Izredno sem ponosna na Plamen, saj bodo prihodnje leto skoraj vse člani-ce z menoj že 25 let. Ker tudi pri učenju Plamena, tako kot pri radiu, delam na prostovoljni bazi, mi veliko pomeni to, da mi skupina s svojimi dosežki vrača prav toliko, kot ji sama dajem in to me osrečuje. Njihov uspeh je moj uspeh! Plamen so moji posvojeni otroci.

Pred kratkim ste izdali novo knjigo, Tečejo, tečejo nitke, ki je na nek način nadaljevanje prejšnje, Nitke življenja, Martinč-kovi iz Tržiča, v kateri opisujete življenjsko zgodbo družine do očetove in materine smrti. Kako ste zasnovali svojo novo knjigo?

Knjiga govori o mojem življenju, ki je bilo zelo pestro. V njej se pravzaprav lahko vidi marsikdo, ki je zapustil dom in odšel v tujino. Dr. Bogataj je napisal, da so v moji knjigi pogoste primer-jave, ki so pozitivno kritičnega pogleda iz razdalje, torej takega, ki ga v Sloveniji skoraj nikoli niste zmožni. Napisal je tudi, da je knjiga pomembno branje za našo mladino, ki si pogosto pred-stavlja, da bodo življenjski uspehi prišli hitro, čez noč. To se pač v tujini zelo redko zgodi.

Zakaj ste se odločili prestopiti prag zasebnosti in stopiti v javnost? Zlasti za izseljence to ni pogosta odločitev …

Ker sedaj slišim o želji mnogih, da bi se izselili iz Slovenije, sem jim želela povedati, da je v tujini življenje, dokler se ne ustališ, težko in moraš prijeti za vsako delo. Dobre stvari nastajajo pos-topoma, potrebnega je veliko odrekanja, preden prideš do cilja, ki si si ga zadal in le s poštenjem in trdim delom lahko v tujini to tudi dosežeš.

Kakšen je simbolni pomen nitk v naslovih obeh knjig? Kako so ju sprejeli bralci? Čez pet let pričakujemo novo knjigo?

Tak naslov sem izbrala zato, ker je moja najljubša avtorska pe-sem, ki sem jo uglasbila, “Tečejo, tečejo nitke”. V tej pesmi je veliko življenjske resnice. Želela sem predstaviti svojo zgodbo, ki jo je kakor niti prepleta-lo življenje in me oplemenitilo s številnimi veselimi in včasih tudi z grenkimi spoznanji.“Sam si boš stkal to tkanino življenja, sam si boš stkal to tka-nino gorja.Dolge naj bodo te nitke veselja, kratke pa nitke solza.”

Pišem preprosto, vendar mi pravijo, da se moje knjige dobro be-rejo in so zelo lepo sprejete. Dr. Bogataj mi je povedal, da mora biti knjiga napisana tako, da jo navadni ljudje radi berejo, izo-bražencev pa ne užališ. Še posebno me veseli, da je založnik, Mohorjeva založba, vsta-vila v knjigo mojo zgoščenko, tako je zgodovina mojega življe-nja res kompletna. Bralci lahko vidijo, kako so nastajale moje pesmi, jih tudi poslušajo in lahko dobijo vsa besedila.Zaenkrat nimam v načrtu nobene nove knjige. A kdo ve … ?

S čim se, gospa Ahačič Pollak, ukvarjate danes, čemu name-njate svoj čas?

Še vedno sem razdvojena med Kanado in Slovenijo. Vokalno skupino Plamen pripravljam na praznovanje 25. obletnice. V Sloveniji bomo gostovale od 22. do 27. avgusta.Še vedno delam pri radiu, pripravljam pa tudi svoj, po vsej ver-jetnosti zadnji koncert, ki bo v Tržiču, 11. septembra letos, v dvorani tržiških olimpijcev. Z veseljem pa vam lahko povem, da bodo moje gostje dame do-mače glasbe, torej tiste, ki so vam destletja prepevale v najbolj popularnih ansamblih in ste jih imeli najbolj radi. Ta večer bo poln nostalgije, saj boste lahko na odru videli dame, ki že dol-go ne nastopajo, vendar so krojile narodno glasbo skozi mnoga desetletja in so zapele številne uspešnice, ki jih vsi poznate.•

Marija z Jožetom Kastelicem in Leonom Štukljem

Plamen so moji posvojeni otroci.

Pivovarna Laško je po več letih poskusov prodala Delo, Telekom do zaključka redakcije še ni prodan britan-skemu skladu Cinven, edinemu ponudniku za nakup. Minister Žmavc v Melbournu odprl Slovensko-avstralski akademski klub.

Besedilo: B. M. K., vir: STA

Medijska družba Delo je prve junijske dni dobila novega lastni-ka. Po petih letih bolj ali manj intenzivnih prizadevanj doseda-njega lastnika, Pivovarne Laško, da v celoti izstopi iz lastništva Dela, je naposled zaključen postopek prodaje, ki se je uradno začel že leta 2010.Dolgoletna lastniška negotovost je torej končana. Idrijska druž-ba FMR je hkrati s sklenitvijo pogodbe o nakupu stoodstotnega deleža v družbi Delo za 7,3 milijona evrov sporočila, da v medij-sko dejavnost vstopa kot dolgoročni lastnik Dela, ki bo podpiral

razvoj časopisne hiše tako v strateškem kot tehnološkem in kadrovskem smislu.Zaradi zahtevnih pogojev delovanja v medijski dejavnosti kot posledici zaostrenih gospodarskih razmer v zadnjih letih ter nedvomni spremembi navad bralcev zaradi široke dostopnosti vsebin na različnih platformah bi to še kako potrebovali. Spod-budno je zavedanje novega lastnika, da ima Delo posebno vlo-go v slovenskem medijskem prostoru in je predvsem odgovor-no svojim bralcem. Zaveza do javnosti in visoki profesionalni standardi Delovega novinarstva morajo ostati nedotakljivi.

Idrijski FMR novi lastnik Dela

Pričakovanja o ceni prvega slovenskega komunikacijskega podjetja so bila pred začetkom prodaje visoka, kakor tudi obeti o številu morebitnih prevzemnikov. Od množice prevzemni-kov je ostal eden, od napihnjenih številk, ki so segale tudi do milijarde in pol in še več, pa je ostala na mizi le ena močno okleščena ponudba britanskega investicijskega sklada Cinven. Potem ko je vlada odločitev o prodaji vnovič predala v roke Slovenskemu državnemu holdingu in so ti potrdili osnovno ponudbo britanskega investicijskega skladaw Cinven, je šta-fetna palica vnovič padla v roke britanskega kupca. Dan pred odločitvijo Slovenskega državnega holdinga je namreč Cinven ponudbo dopolnil z dodatnimi zahtevami, vezanimi na Teleko-mov prevzem Debitela in prodajo Telekomove hčerinske druž-

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je 19. junija v prostorih Evropskega centra na univerzi RMIT v Melbournu uradno odprl novoustanovljeni Slovensko-avstral-ski akademski klub.Dogodka se je udeležilo okoli 50 raziskovalcev, profesorjev, podjetnikov, pa tudi študentov, ki so bodisi pripadniki druge generacije slovenskih izseljencev bodisi novopriseljeni mladi iz Slovenije ali tudi zgolj prijatelji naše države. Poleg direktor-ja EU centra prof. Bruca Wilsona so se s krajšimi predavanji predstavili še dr. Srečko Kontelj, poslovnež in akademik ter nekdanji župan bližnjega Geelonga, mag. Aleksandra Čeferin, nosilka spletnega mesta Thesaurus, dr. Kaja Antlej, ki je v Av-straliji na podoktorskem študiju, ter predsednik kluba Robert Walters, potomec Slovencev, ki bo v nekaj mesecih doktoriral pod mentorstvom profesorjev iz Avstralije in Slovenije. Minister Žmavc je v nagovoru izrazil pričakovanje, da bo usta-novitev takšnega združenja odločilen korak na poti k tesnejše-mu povezovanju znanstvenikov, raziskovalcev, profesorjev in podjetnikov slovenskega rodu v Avstraliji, tako med seboj kot tudi s Slovenijo.V nadaljevanju dneva si je minister ogledal Muzej priseljeva-nja, ki vsebuje tudi informacije o priseljevanju Slovencev v Avstralijo, ter Narodno knjižnico Viktorije, v kateri hranijo zna-menito Iconotheco Valvasoriano, darilo Slovenije tej prestižni knjižnici.

be v Makedoniji. SDH je sporočil, da ne sprejema dodatnih pogojev, ki jih je Cinven za nakup večinskega deleža Telekoma Slovenije pos-redoval kot dodatek k zavezujoči ponudbi z dne 20. maja, a je transakcijo še vedno pripravljen zaključiti pod pogoji, ki jih je potrdil nadzorni svet 10. junija.Cinven je zaradi odločitve SDH razočaran, a vrat Sloveniji kljub temu ne zapirajo. »Še naprej ostajamo zainteresirani za nakup večinskega deleža v družbi Telekom Slovenije in smo v prihod-njih tednih, ko bo več jasnosti glede transakcije v Makedoniji, pripravljeni ponovno oceniti položaj,« so sporočili.

V slovenskem verskem središču Kew se je minister sešel s predsedniki vseh petih slovenskih društev z območja Melbo-urna ter podelil vrsto priznanj Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu posameznikom, zaslužnim za ohranja-nje slovenstva. Priznanje sta prejela tudi slovensko uredništvo etničnega Ra-dia SBS ob 40- ter Slovensko društvo Ivan Cankar Geelong ob 60-letnici delovanja.

P(r)odajanje Telekoma

Minister Gorazd Žmavc v Melbournu odprl Slovensko-avstralski akademski klubBesedilo: USZS, fotografija: arhiv USZS

Otvoritveno srečanje Slovensko-avstralskega kluba akademikov

Panorama

Državna podjetja naprodaj

Slovenska panorama


M. Batagelj: Z najlepše »podkletenim« delom Evrope smo prepoznavniMarjan Batagelj, od julija 2010 večinski lastnik družbe Postojnska jama, d.d., po novem tudi »graščak« Pred-jamskega gradu, biserov slovenskega turizma, je pozoren opazovalec in prijeten sogovornik. Opazi vse: turiste na promenadi pred jamo, urejenost promenade, gostinsko ponudbo … , vmes pa premišljeno odgovarja na zas-tavljena vprašanja. Po izobrazbi geograf in etnolog z nadvse spoštljivim odnosom do slovenske naravne in kul-turne dediščine, po izkušnjah podjetnik, razgrinja izbrušen pogled na prihodnost slovenskega turizma. Pogovor na Postojnski promenadi, ki je bila na toplo junijsko petkovo dopoldne polna turistov, je zlahka stekel. Batagelj govori na pamet in ne zahteva vprašanj vnaprej. Je spontan in obenem natančen. Zdi se, da o Postojnski jami govori kot o ženski. Čustveno.

Besedilo: Blanka Markovič Kocen, fotografije: Iztok Medja za Postojnsko jamo, d. d.

Leta 2010 ste uspešno izpeljali nakup podjetja Turizem Kras, ki upravlja s Postojnsko jamo. Zakaj ste se za to odločili in kakšna je bila vaša vizija?

Takrat je bilo zelo veliko govora, kdo bo sploh lahko kupil to družbo. Na eni strani je obstajal strah, da bi to lahko bili tujci in ta nakup je bil na začetku zelo čustveno obarvan. Pozneje smo naredili zelo natančne analize in pokazalo se je, da je ta zgodba lahko tudi finančno uspešna. V to smo trdno verjeli in čas je pokazal, da ne zaman.

Kako ste se kot geograf, etnolog in podjetnik znašli v turiz-mu? Kaj je bilo pri tem najtežje?

Morda sem sem najbolj spadal in je bilo 20 let v podjetništvu zgolj uvod, da sem kot geograf in etnolog imel možnost uprav-

ljati z naravno vrednoto ali kulturno dediščino, kot je Predjam-ski grad. Toda brez izkušenj podjetništva, poznavanja financ, računovodstva, posla pa to ne bi bilo preprosto.Najtežje je bilo v turizmu v Postojni spremeniti kulturo in od-nos do gosta. Ljudje, ki so tukaj delali, niso razumeli, da so oni tu zaradi gostov in ne obratno. Danes jim je to prijetna dolžnost.

V mladosti ste bili uspešen športnik, med drugim drugi na svetu v balinanju. Koliko in kako vam športni duh pomaga pri poslu?

Predvsem me je šport zelo discipliniral, kar se je v poslu kazalo vseh 25 let. Športnikom trenerji privzgojijo miselnost zmago-valca in jim zelo jasno začrtajo cilj. Te miselnosti v poslu pra-viloma nikoli ne zapustiš. Naučijo te tudi tega, da moraš trdo delati, da bo rezultat prišel na koncu, da ni »instant variant«.

Marjan Batagelj, predsednik Upravnega odbora Postojnske jame, d.d.: »Neurejena lastniška struktura, neodgovorni lastniki so pravzaprav vedno grobarji podjetij.«

Športni duh in tudi navade me vedno spremljajo v načinu ob-našanja.

Zagovarjate finančno varnost, celo za ceno počasnejšega razvoja. Ste to preizkusili tudi na lastni koži?

Da. Vem, da bi v življenju lahko naredil tudi več stvari, lahko bi se vse hitreje odvijalo, vprašanje pa je, ali bi bili tudi rezultati na koncu tako kvalitetni, kot so v tem trenutku.

Ali je lastništvo pomembno za uspeh podjetja?

Mislim, da je ključno. Neurejena lastniška struktura, neodgo-vorni lastniki so pravzaprav vedno grobarji podjetij.Poleg lastniške strukture je zelo pomembno, da so to odgovorni lastniki, ki jim lastništvo ne pomeni samo imetje materialnih dobrin. Dobro lastništvo v najboljših primerih pomeni tudi kva-litetno upravljanje.

Kot uspešen podjetnik gotovo lahko ocenite, kateri so ključni problemi slovenskega gospodarstva …

Podjetja, ki niso izvozno usmerjena, ne delujejo globalno in ki so poskušala biti neka lokalna slovenska zgodba ali pa zgodba nekdanje Jugoslavije, niso uspešna. Ključna je torej globalna usmerjenost, stik z informacijskimi tehnologijami, ki ga moraš imeti, ker slednje tudi v turizmu v tehnološkem smislu narekujejo razvoj. In tretjič: stvari, ki jih delaš, moraš imeti rad in produkt mora biti vedno kvaliteten.

Pretirani aktivnosti in izsiljevanju sindikatov niste naklonje-ni. Kako gledate nanje?

Sindikati niso tisti, ki bi konstruktivno poganjali gospodarsko rast, ampak jo s svojimi ultimativnimi zahtevami zavirajo. Ko bodo sindikati razumeli, da moramo imeti zakonodajo, ki bo omogočala hitro odpuščanje nemotiviranih delavcev, takrat se bo zaposlenost prav gotovo dvignila, ker se delodajalci ne bodo bali slabih delavcev. Sindikati si morajo priznati da obstajajo

dobri in slabi delavci.

Postojnski jami je šlo od leta 2010, ko ste kupili podjetje, vsa-ko leto bolje. Čemu to pripisujete? Kakšen je vaš recept?

Povsem preprosto! Najprej sem se natančno poglobil v to, kaj je jama delala, ne zadnjih 200, ampak 10 let. Narejenih je bilo ve-liko napak predvsem v tem, da se jama ni razvijala in ni imela elementarnega fokusa na gostu. Vse drugo je bilo pomembno in številni deležniki, ki nimajo nobene zveze s turizmom, so se neprestano vpletali. Ko smo stanje prečistili in se odločili, kako bomo investirali v naslednjih petih letih, je ta voz eno-stavno stekel. Velikokrat sem imel občutek, da je najtežji prav prvi premik. Potem je veliko bolj preprosto.

Kakšna bi morala po vašem mnenju biti strategija razvoja turizma v Sloveniji?

Ker gre za kompleksno vprašanje, se mi zdi, da moramo pri strategiji zavzeti stališče, da smo nek del jugovzhodne Evro-pe, ki ima izredno naravno in kulturno dediščino ter izredno raznoliko pokrajino. Če bomo na ta način nastopali v svetu, po-tem moramo jasno povedati, v čem smo najbolj prepoznavni. Z 11.000 jamami in, kot rad rečem, » najlepše podkletenim de-lom Evrope smo prepoznavni. Imamo največjo gostoto jam na svetu glede na število prebivalcev in če bomo to znali ljudem predstaviti, potem se nas bodo po nečem zapomnili. In tudi 36 milijonov obiskovalcev Postojnske jame je gotovo dovolj veliko zagotovilo, da jama vsakomur neizbrisno ostane v spominu.

Najtežje je bilo v turizmu v Postojni spremenitikulturo in odnos do gosta.

Tudi v postopku privatizacije se namreč obnašamo, kot da tujih investitorjev sploh nočemo.

Poleg lastniške strukture je zelo pomembno, da so to odgovorni lastniki, ki jim lastništvo ne pomeni samo imetje materialnih dobrin.

Na poslovnih krilih


Kakšno zgodbo boste kot najemnik ustvarili v Predjamskem gradu?

Podobno kot pri Postojnski jami, čeprav bo tu situacija malo težja, ker nismo koncesionarji, ampak najemniki in o investi-cijah ne odločamo sami, temveč država. V pogodbi je dogovor-jeno, da se najemnina vrača v razvoj Predjamskega gradu, žal je pa teh preplačanih najemnin že toliko, da bi Predjamski grad in okolica resnično čim prej potrebovala konkretne ukrepe. Je pa razveseljivo to, da so se stvari premaknile in gredo v pravo smer. Žal pa ne dovolj hitro.

Kako boste v Postojnski jami oziroma v Postojni turiste zadr-žali dlje od dosedanjih nekaj ur?

To delamo zelo postopno. Do našega prihoda so se gostje tu za-držali povprečno 3 ali 3,5 ure, zdajšnji čas bivanja gostov je že 6 ur in aktivnosti, ki jih dodajamo, tudi razstavni pavilijon Expo in hotel, so tisto, s čimer bomo gosta poskušali zadržati tudi čez noč in verjamem, da bi v naslednjih petih letih lahko prišli do primernega časa bivanja. Časov, ko so gostje v Postojni pov-prečno bivali skoraj 1,1 dneva, ne bo več, ker je bil takrat značaj turizma popolnoma drugačen. Postojna je bila odskočna deska za izlete v Italijo, bilo je veliko kasarn in vojske, ogromno matu-rantskih izletov, ti časi pa so že zdavnaj minili.

Sindikati niso tisti, ki bi konstruktivno poganjali go-spodarsko rast, ampak jo s svojimi ultimativnimi zahtevami zavirajo. Ko bodo sindikati razumeli, da moramo imeti zakonodajo, ki bo omogočala hitro odpuščanje nemotiviranih delavcev, takrat se bo za-poslenost prav gotovo dvignila, ker se delodajalci ne bodo bali slabih delavcev. Sindikati si morajo priznati da obstajajo dobri in slabi delavci.

Kakšno poletje pričakujete v Postojnski jami?Pri nas je vedno lepo vreme … (smeh) Trenutno beležimo rekor-dne mesece. Nikoli v zadnjih 35 letih ni bil maj tako dober kot letos. Tudi napovedi, rezervacije za naprej so obetavne, je pa marsikaj odvisno tudi od vremena. Če bo slabo vreme, potem bo kritična masa gostov v Sloveniji manjša, bo pa več teh obi-skalo Postojnsko jamo. Če pa bo poletje lepo, bo veliko gostov, ki si bodo Postojnsko jamo želeli ogledati.

Kaj bi slovenski državi svetovali glede privabljanja tujih investitorjev? Se strinjate, da jih slovensko gospodarstvo potrebuje?

Potrebuje jih, kajti domačega kapitala je premalo. Da jih bomo privabili, pa moramo najprej ustvariti konkurenčno gospodar-sko okolje. To niso samo poceni zemljišča in nizki komunalni prispevki, tu sta še delovno-pravna zakonodaja in fleksibilen trg delovne sile. Obenem moramo investitorjem pokazati, da si te investicije in njihovega kapitala želimo.Tudi v postopku privatizacije se namreč obnašamo, kot da tujih investitorjev sploh nočemo.

Kje na zemljevidu evropskega oziroma svetovnega turizma vidite Postojnsko jamo in Predjamski grad čez deset let?

Kot dve izmed najpomembnejših turističnih točk Evrope, kar dejansko že sta. Kot najpomembnejši tudi zato, da bi se mar-sikdo odločil za obisk Evrope tudi zaradi teh dveh svetovnih fenomenov. Poglejte, Predjamski grad se vedno uvršča med top deset gradov na vseh lestvicah, ki obstajajo. Postojnska jama pa je imela samo eno hibo: prepoznavna je bila, izjemna je, ni pa imela tistega potrebnega glamurja, razvoja, ki ga taka de-stinacija mora imeti, da ji priznavajo odličnost. Predvsem pa smo lahko v organizacijskem, tehnološko-razvojnem in mar-ketinškem smislu zgled katerikoli svetovni destinaciji. To te postavlja nad povprečje. In mislim, da zadnje štiri leta prehite-vamo našo konkurenco, in to po levi. Vemo da nas opazujejo. V pozitivnem smislu, seveda.•

Razmere med Slovenci v Avstriji se močnorazlikujejo

Na Koroškem uspešno deluje Slovenska gospodarska zveza kot nadstrankarska manjšinska gospodarska organizacija, ustanovljena leta 1988, je povedala Ma-rina Einspiler Siegert. Tesno sodeluje z avstrijsko gospodarsko zbornico, ki ima predstavništva po vsem svetu. Ukvarja-jo se s čezmejnimi projekti s Slovenijo in Italijo in pomagajo utirati pot sloven-skim podjetjem v Avstriji. Med Slovenci se je močno povečalo zanimanje za us-tanavljanje podjetij na Koroškem, ven-dar izkušnje kažejo, da so za uveljavitev potrebna tri do štiri leta. Mlad podjetnik Alex Mann ima dobre izkušnje pri sode-lovanju s Slovenijo, ki zanj predstavlja vez za stike z Balkanom. Čezmejno so-delovanje in tristranski sistem Avstrija - Slovenija – Italija sta zanj zelo pomemb-na.

Kako zelo se razlikujejo razmere med Slovenci na Koroškem in na Štajerskem, je ponazorila predsednica Kulturne-ga društva Člen 7, Suzanne Weitlaner. »Čeprav je Pavlova hiša kulturni dom, je

Konferenca na stičišču štirih držav

Murska Sobota je bila za poslovno kon-ferenco še posebej zanimivo mesto, saj leži na stičišču štirih držav, s katerimi pomurski prostor povezujejo tudi uspeš-ni čezmejni evropski projekti.

V imenu gostiteljice in soorganizatorice, mestne občine, je župan dr. Aleksander Jevšek nanizal nekaj zaskrbljujočih in tudi spodbudnih podatkov. Med proble-me sodi kar 20-odstotna brezposelnost, ki se zlasti v obmejnih krajih delno re-šuje z zaposlovanjem v sosednji Avstriji; med uspehe je uvrstil podatek, da je bil lani izvoz iz Pomurja večji za 16 odstot-kov, državno poprečje pa je šest odstot-kov.

Partnersko mesto Murske Sobote je ba-varski Ingolstadt, kjer je pred desetletji delalo več tisoč Pomurcev in od tedaj je sodelovanje na kulturnem in špor-tnem področju dobro, kljub številnim poizkusom pa ni zaživelo gospodarsko sodelovanje. Nedavni obisk pomurskih gospodarstvenikov v Ingolstadtu naj bi pomenil začetek gospodarskega sode-lovanja, kar bodo z Bavarske potrdili ob napovedanem obisku v Pomurju.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je Mursko Soboto označil kot zelo primeren kraj za po-slovno konferenco, saj je mesto domala na stičišču štirih držav, in povedal, da je »tudi zato tokratna konferenca nadgra-dnja dosedanjih.« Poudaril je tudi: »Čez-mejno kroženje gospodarskih tokov - če bo le mogoče, tudi s pomočjo evropskih sredstev – je v tem smislu naš glavni cilj. S tem se v prizadevanjih za medna-rodno odpiranje našega gospodarstva pridružujemo Ministrstvu RS za zunanje zadeve, za gospodarski razvoj in tehno-logijo ter drugim.« Ministrica tega resor-ja Alenka Smerkolj je pojasnila, da bo v finančni perspektivi 2014 - 2020 manj denarja kot v prejšnji, bo pa nekaj več denarja dobila vzhodna kohezijska regi-ja, da bi zmanjšali razkorak v razvitosti, denimo pri zmanjševanju brezposelno-sti mladih in za večjo poplavno varnost. »Predvideno je, da bo za čezmejne pro-grame Slovenija - Avstrija na voljo 45 milijonov, za programe Slovenija - Hrva-ška 43 milijonov in za programe Slove-nija - Madžarska 13,3 milijona evrov,« je udeležence konference seznanila Maja Humar iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Čezmejno kroženje gospodarskih tokovNa Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu se zavedajo velikega pomena go-spodarskih stikov med matično državo in rojaki v sosednjih državah, vedo pa tudi, da imajo pripadniki manjšin pomembne prednosti pri navezovanju stikov, kajti vešči so vsaj dveh, najpogosteje pa treh ali celo štirih jezikov. Odgovorom na vprašanje, kako izkoristiti te prednosti, so namenjene poslovne konference, ki jih Urad priprav-lja od leta 2012 in na srečanja povabi tudi slovenske predstavnike iz drugih evropskih držav in celo s Kitajske. Letošnja spomladanska poslovna konferenca je bila v Murski Soboti.

Besedilo: Ernest Ružič, fotografije: Ernest Ružič in stranka SMC

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc: »Čezmejno kroženje gospodarskih tokov - če bo le mogoče, tudi s pomočjo evropskih sredstev - je v tem smislu naš glavni cilj.« Dr. Zvone Žigon je povezoval dogajanje na poslovni konferenci.


Župan mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je poleg kulturnega sodelovanja s partnerskim mestom Ingolstadt napovedal prve konkretne gospodarske stike.

Ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Alenka Smerkolj:»V finančni perspektivi 2014-2020 bo manj evropskega denarja.«

tudi gospodarski dejavnik. Smo v dvoje-zični vasi in z gospodarstvom bolj pove-zani kot potrošniki in manj kot aktivni ustvarjalci gospodarskih dobrin. Pavlova hiša je tudi pomembna informacijska točka ob meji s Pomurjem.« Naloga, kako se vključiti v tokove regionalnega go-spodarskega sodelovanja, štajerske Slo-vence še čaka.

Slovenci v Italiji so dobro organizirani in uspešni na gospodarskem področju

V Trstu vse od leta 1946 uspešno deluje Slovensko gospodarsko združenje, na-slednik slovenskih gospodarsko-kredi-tnih ustanov iz konca 19. stoletja, ki so bile v času fašizma zastrte.

Združenje deluje na različnih področjih, poudarja Andrej Šik, čigar razpravo je prebral dr. Zvone Žigon. Strateško ume-ščenost vidi v skupnem slovenskem go-spodarskem prostoru, v katerem manj-šine lahko odigrajo ključno vlogo pri sodelovanju med matično državo in dr-žavo, v kateri živijo. Zdaj združenje šteje 600 članov, s storitvenim servisom v Tr-stu in Kopru posega v manjšinski, itali-janski in slovenski prostor. Je tudi pove-zovalni člen med slovenskimi podjetji, ki iščejo nova tržišča na Zahodu. Leta 2004 ustanovljeni Servis Koper nudi podjetni-kom vse storitve, ki jih predvideva, reci-mo, davčna zakonodaja v Sloveniji.

Vzorčna kmetija na Gornjem Seniku v Porabju

Ob sodelovanju Razvojne agencije Slo-venska krajina, slovenskega generalne-ga konzulata v Monoštru in slovenskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so na Gornjem Seniku zgradili vzorčno kmetijo s turistično ponudbo. Andreja Kovač iz RA Slovenska krajina je na poslovni konferenci predstavila pot do vzorčne kmetije, predvsem pa njen

pomen za Porabje. Povedala je tudi, da je v Porabju malo slovenskih podjetnikov, eden izmed njih je Gabor Ropoš, ki se ukvarja z gradbeništvom, zlasti obnovo objektov na Madžarskem, v Avstriji in bolj poredko v Sloveniji.

Hrvaška je v vseh pogledih po-memben gospodarski partner

Kako pomemben gospodarski partner za Slovenijo je Hrvaška, je povedal Jakob Štunf s slovenskega veleposlaništva v Zagrebu, ki je dejal, da je blagovna me-njava med državama presegla tri mi-lijarde evrov. Slovenske priložnosti na Hrvaškem so v gradbeništvu, energetiki, turizmu in na drugih področjih. Predvi-dena je tudi skupna predstavitev na Ki-tajskem.

Klub slovenskih in hrvaških poslovne-žev, je povedal Goran Berić, ima prek 50 članov, ki si prizadevajo za širitev gospo-

darskega sodelovanja. O vlogi slovenske manjšine pri gospodarskem sodelovanju pa sta govorili Marijana Košuta Banko-vić z Reke in Barbara Antonić Vupora iz Varaždina. Na Hrvaškem deluje 16 slo-venskih društev, ki jih zanima razširitev gospodarskega sodelovanja.

Vloga mladih, gospodarskih predstavništev ...

Zanimive izkušnje mladih je predstavila Nadja Skale, ki je menila, da se zdaj manj govori o begu in več o kroženju možga-nov. Po njeni oceni je precej sodelovanja uspešnih podjetnikov iz tujine z mla-dimi. Renata Ribeži iz Društva v tujini izobraženih Slovencev pa je povedala, da imajo od 400 do 500 članov, Slovenci študirajo v 23 državah, za diplomante se zanimajo zlasti tuja podjetja.

Da na gospodarsko sodelovanje slabo vpliva pogosto menjavanje slovenskih vlad, je opozoril Danijel Blejc iz Bavar-sko-slovenskega društva. Pomembno je tudi poenotenje nekaterih sistemov, kar je Bavarska že naredila s Češko in Slova-ško. Kako poteka sodelovanje s slednjo, je govoril Borut Meršak, slovenski pred-stavnik v Bratislavi, in ocenil, da je Slo-vaška za Slovenijo še vedno precejšnja neznanka. Slovaška bo imela letos 4,2- do 4,5-odstotno gospodarsko rast, izdela-li bodo kar milijon avtomobilov. Dobro se je obnesla tudi ustanovitev slabe banke pred petnajstimi leti.•

Svetovni slovenski kongres: Za hitrejši pretok znanja in informacijBesedilo: Sonja Avguštin Čampa, fotografije: Arhiv SSK

Svetovni slovenski kongres že od leta 1998 pripravlja konferen-ce slovenskih strokovnjakov iz sveta in Slovenije s ciljem, da se ti strokovnjaki na posameznih področjih spoznajo in nave-žejo stike s kolegi iz Slovenije in tistimi, ki živijo po svetu ter medsebojno sodelujejo pri občasnih in/ali stalnih projektih. Na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili z dosedanjimi konferen-cami, smo pri Svetovnem slovenskem kongresu ugotovili, da je treba s tovrstnim povezovanjem slovenske stroke pričeti že pri mladih raziskovalcih in študentih. Zato smo leta 2012 izvedli prvo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev, podiplom-skih in dodiplomskih študentov iz sveta in Slovenije.

Glede na odziv na prvi konferenci, ki je bila po številu udele-žencev nadpovprečna, smo se ponovno odločili organizirati tovrstno srečanje. II. Konferenca slovenskih mladih razisko-valcev in študentov iz sveta in Slovenije bo potekala 23. in 24. junija 2015 v prostorih Inštituta »Jožef Stefan« v Ljubljani. Častno pokroviteljstvo nad konferenco je prevzel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Vsebine konference:

• okrogla miza s predstavitvijo možnosti študija v tujini;

• okrogla mizo o vračanju in zaposlovanju slovenskihštudentov, ki so študirali v tujini;

• predstavitve slovenskih raziskovalcev in inovatorjev iz sveta in Slovenije;

• predstavitve podjetij s poudarkom na zaposlovanju in ka-rieri mladih.

Na srečanju bodo sodelovali mladi raziskovalci in študentje iz Slovenije, kot tudi oni, ki so študij nadaljevali v tujini. Predsta-vili pa se bodo tudi tisti, ki so po končanem šolanju in praksi na tujem vrnili v Slovenijo. Sodelujoči na letošnji konferenci prihajajo iz Slovenije, Italije, Velike Britanije, z Irske ter iz držav Massachusetts, California, Connecticut, Hawaii in New York iz ZDA.

Ustvarjanje neformalnih mrež

Mladi v letih študija in dela na tujem velikokrat izgubijo stik z domačim delovnim in strokovnim okoljem. S načrtovanim srečanjem pa želimo vzpostaviti nove pristope k neprekinje-nemu povezovanju in sodelovanju z matično domovino in tako povečati pretok znanja med mladimi strokovnjaki doma in po svetu. Poleg tega bodo tovrstna srečanja ustvarila neformalno mrežo med slovenskimi študenti in povečala kohezijo znotraj skupine ter tako pripomogla k hitrejšemu pretoku znanja in in-formacij, kar bo koristilo posameznikom, skupini in na daljši rok tudi Sloveniji.

Na konferenco smo povabili tudi gospodarstvenike, da mladim študirajočim in že zaposlenim v tujini predstavijo možnosti in strokovne pogoje ob vrnitvi in zaposlitvi v Sloveniji. Tako naj bi se aktivneje vključili v vračanje slovenskih izobražencev v domovino.

Za več informacij in prijave obiščite spletno stran www.slo-kongres.com, pišite na [email protected] ali pa nas pokli-čite na +386 1 24 28 550. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja.•

Na fotografijah utrinki s I. Konference mladih slovenskihraziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije

Mladi


Alexander Mann – »ThinKing«* s slovenske Koroške * »tanek kralj«Alexander Mann je samostojni podjetnik in inovator, ki s svojim edinstvenim pohištvom iz tankega, a vzdržlji-vega kartona osvaja investitorje in trge. Koroški Slovenec, razpet med Celovcem, Slovenijo, Italijo, Berlinom in ZDA, je predvsem državljan sveta, ki svoje uspehe pripisuje mreženju, čezmejnemu sodelovanju in velikokopo-teznemu razmišljanju.

Besedilo: Nadja Skale, fotografije: osebni arhiv A. M.

Alexandrov oče je iz Berlina, mama pa je koroška Slovenka iz Roža. Rojen je bil v Celovcu, prvih nekaj let je družina živela v Nemčiji, potem pa so se vrnili na Koroško, kjer je Alexander obiskoval dvojezično osnovno in srednjo šolo – štiri leta slo-vensko gimnazijo v Celovcu in nato višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru. Po maturi je služil vojaški rok v Avstriji in nato odšel na Gradiščansko v Železno študirat mednarodno ekonomijo s poudarkom na državah jugovzhodne Evrope.

Kakšne so tvoje delovne izkušnje?

Že med študijem sem leto dni delal na Hrvaškem, takoj po štu-diju pa sem ustanovil svoje podjetje, ki je pomagalo podjetjem iz jugovzhodne Evrope prodreti na avstrijsko tržišče. Po naklju-čju sem delal tudi pri Slovenski gospodarski zvezi v Celovcu kot projektni koordinator za čezmejni EU projekt »Future Ide-as Karawanks« na izredno zanimivi temi povezovanja mladih podjetnikov iz Slovenije in Avstrije. Pred dvema letoma pa sem zopet zagnal svoje podjetje, ki izdeluje pohištvo iz kartona.

Kateri so bili prvi odmevni dosežki podjetja The ThinKing?

Podjetje The ThinKing (www.thethinking.com) razvija, izdeluje in prodaja pohištvo iz tankega kartona. Leta 2014 smo prejeli priznanje »Founder of the year in Austria« (ustanovitelj leta v

Avstriji) na tekmovanju za najboljši startup v srednji Evropi, iz-delke pa smo že razstavljali v Ljubljani in na Dunaju. Pred krat-kim smo k sodelovanju pritegnili dva poslovna angela oziroma investitorja, ki nas finančno in preko mentorstva podpirata. Trenutno so v polnem teku priprave za zagon in predstavitev blagovne znamke širši javnosti, ki jo načrtujemo za septem-ber 2015. Kmalu bo na naši spletni strani na voljo poseben pro-gram, preko katerega si bodo stranke same lahko oblikovale dizajn pohištva in tako potiskane kose tudi naročile. V teku pa so tudi pogajanja z eno največjih mednarodnih trgovin s pohi-štvom – če bodo le-ta uspešna, bomo svoje izdelke prodajali po vsej Evropi, tudi v Sloveniji.

Alex Mann: »Uspešen si, če zjutraj vstaneš z nasmehom na obrazu in se veseliš vsakega dneva. Denar nikakor ni glavni razlog za uspeh.«

Osebna Izkaznica:

Ime in priimek: Alexander MannDatum in kraj rojstva: 23. 9. 1982Poklic: lastnik ter ustanovitelj podjetja in blagovne znamke ThinKingNajljubša slovenska hrana: gibanicaJeziki: angleščina, slovenščina, nemščina, hrvaščina,osnovna italijanščinaOrganizator: TEDx, ChangeTheBox (thinktank),StartupWeekend

Kaj je zate uspeh?

Uspešen si, če zjutraj vstaneš z nasmehom na obrazu in se ve-seliš vsakega dneva. Denar nikakor ni glavni razlog za uspeh.

Kaj so tvoja ključna vodila pri poslovanju?

- Pomagaj čim več ljudem brez pričakovanja povratnih uslug.- Delaj to, kar ti je všeč in kar rad delaš.- Poslušaj svoje telo.

Vsesplošnega vodila za uspeh pa ni, saj mora vsak najti svojo pot! Vedno obstajajo težave, vendar še nikoli ni bilo tako lahko biti uspešen kot danes.

Kaj od naštetega je po tvojem mnenju najbolj pomembno za poslovne uspehe: ideja, izvedba, marketing, dober team, vizija?

Ideja sama po sebi ni vredna nič, zato jo deli s čim več ljudmi. Ključna je izvedba, saj se šele tukaj pokaže, ali si zares podjeten ali ne. Tudi pomembnost marketinga je relativna, saj si lahko uspešen že s slabim marketingom. Medtem ko je dobra ekipa poglavitna. Poslovni angeli, na primer, pri izbiri podjetij za in-vesticije največji poudarek namenjajo ravno kakovosti teama in teamskega dela.

V Sloveniji se večkrat zgledujemo po Avstriji, češ da je bolje razvita in nudi boljše življenjske pogoje. Ti pa se s svojim delom venomer oziraš proti Sloveniji – zakaj?

Ljudje se vedno zgledujemo po tistih, ki jim gre z našega vi-dika bolje kakor nam. Tudi zaradi tega, ker še vedno prevla-duje miselnost, da je uspeh odvisen od denarja. Zelo hitro pa je jasno, da so drugi dejavniki veliko pomembnejši. Tako sem razmišljal, ko sem se preživljal s sto evri na mesec in enako tr-dim danes. Slovenija ogromno ponuja – težava pa je, da se tega velikokrat ne vidi, ne ceni in ne poudarja. Proti Sloveniji pa se poslovno oziram predvsem zaradi poznavanja mentalitete in jezika, zaradi prijateljev in kontaktov in tudi zato, ker je Slove-nija idealno testno tržišče za vstop na Balkan.

Tudi Avstrija se zgleduje po Sloveniji. Slovenija je manjša od Avstrije, a ima več TEDx konferenc, več Startup vikendov, bolj razvito mreženje in sodelovanje med organizacijami, boljše

pogoje za coworking in nenazadnje konferenco Podim, ki je v regiji brez primerjave. Na področju startupov se lahko Avstrija od Slovenije še marsičesa nauči.

Kako bi po tvojem mnenju lahko najbolje izkoristili, kar nam nudi Slovenija, in ali misliš, da se mladi dovolj zavedamo vseh prednosti naše regije?

Opažam, da se prednosti Slovenije bolje zavedajo tisti, ki so ne-kaj časa živeli v tujini. Najbrž se najboljše stvari opazijo šele od zunaj. Podobno je v Avstriji, kjer ljudje nenehno tarnajo nad visokimi cenami in slabim življenjem. Najprej se moramo za-vedati vsega, kar nam Slovenija nudi, in to na pravi način ko-municirati tudi navzven!

Si Slovenec, ki živi v Celovcu – kako je narodnost vplivala na tvojo poslovno pot?

Bolj kot Slovenec se počutim Evropejec. Pozitivni rezultati še nikoli niso vzkalili tam, kjer so se ljudje strogo opredeljevali po skupinah oziroma narodih. Moji starši so se vedno trudi-li, da sem veliko potoval in se učil jezikov, tudi slovenščine. Večkrat sem bil na jezikovnih počitnicah v Novem mestu. Ve-likopotezna miselnost, razmišljanje izven ustaljenih okvirjev in odprtost so za uspeh poglavitnega pomena, slovenski jezik ter dvojezično okolje pa sta pri tem pomemben del mozaika.

Zadnje čase si aktiven v iniciativi startup Alpe-Adria. Kje vi-diš pomen čezmejnega regijskega povezovanja in zakaj ravno ta regija?

Rasti in razvoja ne bomo doživeli z ozko miselnostjo in za-piranjem meja. Vsak od nas je premajhen, da bi bil globalno prepoznaven, zato se moramo združiti. Ta regija je bila zelo povezana skozi celotno zgodovino in nudi potencial brez pri-mere v svetu! Prvi korak k večji povezanosti smo že naredili s spletno platformo startup Alpe-Adria (http://startupalpeadria.eu/), a pred nami je še dolga pot. Prihodnost pa je vsekakor v regionalni dejavnosti in globalni miselnosti!

Poslovno veliko potuješ, tudi po Ameriki – Silicijeva dolina je nekakšen inkubator za startupe. Si kdaj razmišljal o selitvi v ZDA ali kam drugam?

Čeprav je pomembno, da vsak mlad podjetnik Silicijevo dolino spozna, si nabere kontaktov in občuti tamkajšnji podjetniški duh, sam ne bi želel živeti v ZDA. Tisočkrat raje aktivno prispe-vam k uspehu domače regije in ostanem tukaj.

Kakšni so tvoji načrti za prihodnje?

Ne želim delati dolgoročnih načrtov, saj se situacija iz dneva v dan spreminja. Zato načrtujem le za nekaj mesecev vnaprej. V tem času se bomo preselili v nove prostore, konkretno organi-zirali delo ter dokončali priprave za velik zagon naše blagovne znamke The ThinKing.•

Podjetje in blagovna znamka The ThinKing

Ustanovljeno: 2015Št. zaposlenih: 3Dejavnost: razvoj, izdelava in prodaja pohištva iz kartonaPosebnost: pohištvo iz kartona, ki ga je mogoče zlagati in sestavljati, s tiskom/designom po želji strank. Lahko, a kljub temu zelo vzdržljivo.


Dobrodošli doma 2015Tradicionalno srečanje Slovencev iz sveta in domovine, ki bo prvo julijsko soboto potekalo na Ptuju, prinaša vrsto novosti v primerjavi s prejšnjimi leti.

Besedilo: Blanka Markovič Kocen, fotografija: Ciril Ambrož

»Prireditev se vsako leto seli iz enega v drugo mesto, saj so rojaki po svetu iz različnih slovenskih pokrajin in na ta način se približamo tis-tim avtohtonim Slovencem, ki živijo za drugih straneh meja v Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji,« opozarja Andrejka Majhen, vodja kabineta Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. »Veseli nas, da je srečanje letos na Ptuju, ki ima bogato zgodo-vino, naravo, kulturno življenje, obilje domače hrane in pijače, zgodo-vinskih spomenikov,« dodaja sogovornica in napoveduje zanimiv program. »Letos smo bili pri povabilu društvom pozorni, da smo dali možnost tistim, ki je doslej niso imeli ali pa na prireditvi niso sodelo-vali zaradi pomanjkanja časa oziroma denarja,« pojasnjuje Andrej-ka Majhen, in dodaja, da bo letos v sklopu prireditve tudi seja Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, ki jo po zakonu sklicuje predsednik vlade. »Tokrat bo dr. Cerar prisoten tudi na Ptuju, kar bo

doprineslo k medijski prepoznavnosti samega dogodka.«Pater Dominik, ptujski župnik, je izrazil pričakovanje, da bo mašo vodil škof Peter Štumpf iz Murske Sobote in da se bo vabilu odzval puljski pevski zbor Encijan s svojim nabožnim programom pesmi.Športne prireditve se bodo vrstile od jutra do samega kulturne-ga programa, ki se bo začel ob 15. uri.Dejan Zavec, Ptujčan, aktualni svetovni boksarski prvak v svoji kategoriji, je zagotovil prisotnost na prireditvi in to ji daje go-tovo posebno vrednost, sporočilo. V svojih športnih prostorih v središču Ptuja bo gostil naša društva, ki se ukvarjajo z boksom, in skupaj bodo uprizorili ekshibicijske treninge, na bližnjih no-gometnih igriščih pa bodo tekme v nogometu.•

Program dogodka Dobrodošli doma 2015Ptuj, 4. 7. 2015

- ob 19. uri otvoritev razstava fotografij Alojza Orla iz Pulja na ZRC SAZU Ljubljana- ob 19.30 uri otvoritev razstave v atriju NUK-a Ljubljana

- ob 21.00 uri pred mestno hišo na Ptuju – igra Najstarejša obrt – Mestno gledališče Ptuj- ob 21. uri na gradu Turnišče – romantična komedija iLutka Mestno gledališče Ptuj

4.7 Ptuj

Cerkev Sv. Petra in Pavla pri Minoritskem samostanu19.00 – Sveta maša – pri maši sodeluje pevski zbor Encijan iz Pule

prihod obiskovalcevpihalna godba mesta Ptujnagovor župana g. Mirana Senčarja in ministra g. Gorazda ŽmavcaPevski zbor Encijan iz Pulja - HrvaškaOtroška folklorna skupina Društva Triglav iz Banjaluke – BihMešani pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke – BihDobrodošlica Urada in mesta PtujKulturno društvo Pavlova hiša iz Potrne – zbor iz AvstrijeSkupina slovenskih dijakov iz Argentine Slovensko kulturno-umetniško društvo Triglav Stuttgart NemčijaSlovensko društvo Drava iz Augsburg-a – NemčijaDruštvo porabske mladine – Italijakoncert Helene Blagne

DO

POLD

NE

POPO

LDN

E in

ZV

EČER

Vse športne navdušence, ki se želijo preizkusiti v športnih aktivnostih, samo navijati ali se družiti z»Ministrom Simpatikusom«, vabimo, da se prijavijo na naslov: [email protected]

Mestni stadionNogometni turnir športnikov, predstavnikov medijev in gospodarstvenikov iz zamejstva ter izseljenstva pod sloganom: »ŠPORT POVEZUJE«.

Dejan Zavec Gym - Dvorana CampusSrečanje z »Mistrom Simpatikusom« Dejanom Zavcem in boksarski trening.

14.3015.0015.1515.3515.5516.1016.3016.5017.1017.3517.5518.1520.00

15.0015.1015.3015.5516.0516.2516.4517.0517.3017.5018.1018.3021.30

–––––––––––––

RAZSTAVE IN DELAVNICE NA DOBRODOŠLI DOMA:

Davor Mešič – likovna delavnicaAna Valenčič iz Čila – predstavitev knjigeRafaelova družba – razstava arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945Slovenski dom Bazovica Reka

GLEDALIŠKE PREDSTAVE na DOBRODOŠLI DOMA:

Slovensko združenje France Prešeren Skopje Društvo Slovencev v Subotici – otroška dramska skupina Triglav

Staro mestno jedro – Lackova ulicaUlične delavnice za majhne in velike otroke - povezovanje športa, kulture, rekreacije in ustvarjalnosti.

Vodeni ogledi starega mestnega jedra, gradu, okolica Ptuja, Ptujske Gore, Gorišnice, Juršincev in Muzej Janeza Puhater mnogo drugega:Staro mestno jedro; - ogled in pokušina vina v Ptujski kleti – 11.00, 12.00, 13.00, 14.00 (ogled arhivske kleti, multivizija in 1 vzorec vina – 3 €)- muzejske zbirke v Ptujskem gradu - PMPO- dominikanski samostan;- refektorij, samostanska knjižnica in cerkev minoritskega samostana;- posebna ponudba za osvežitev v Termalnem Parku Term Ptuj in Grand Hotelu Primus- stojnice s ponudbo rokodelcev iz vse Slovenije, tržnica ustvarjalnosti stojnice z izdelki domačih ustvarjalcev, umetnikov, ro-kodelcev, zeliščarjev...Spuhlja: obisk pri izdelovalcu kurentij;Gorišnica: ogled Dominkove domačije;

Krempljeva ulicaDruštvo za rimsko zgodovino in kulturo POETOVIO LXIX, Rimski spektakel in predstavitev Rimskih iger s kostumiranimi vojšča-ki, barbari, vestalkami…

3.7. Ljubljana

3.7. Ptuj

Dobrodošli doma


Kljub temu da naj bi bila Slovenija po vseh gospodarskih kazalcih na poti okre-vanja, pa je še vedno mogoče prebirati podatke, da je na zavodu za zaposlova-nje registriranih prek 500 pravnikov, 400 ekonomistov, 80 novinarjev ali, recimo, več kot 450 mladih zdravnikov. Njihove zgodbe so zgodbe mimoidočih na cesti, male intimne zgodbe, ki z abstraktnimi gospodarskimi kazalci nimajo nobene zveze. Njihove zgodbe so si nenavadno podobne. Začenjajo nekako takole: »Fi-nančno gledano smo na najnižji točki v življenju. Do 18. leta so nas financirali starši, potem smo imeli štipendije, zdaj pa smo brez dohodkov, nimamo nič.« Nič manjša ni podobnost med zaključki njihovih zgodb: »Vsi nas silijo, da bi šli v tujino. Srečam kolege in me sprašujejo: boš odšel?« Zadnji izrazit porast odseljevanja iz Slo-venije sovpada z začetkom gospodarske in finančne krize. Leta 2007 se je število odseljenih oseb na letni ravni povečalo za enkrat, torej z 2000 na 4000, kar ve-lja tudi za leti 2008 in 2009, nato se je v letu 2010 številka najprej dvignila na 5000 oseb, v letu 2011 na 6000 oseb in v letu 2012 na dobrih 8000 oseb, kar je bil rekord v zgodovini samostojne države. 2013. se je število odseljenih vrtelo okoli 7000, 2014. pa je bilo ponovno nekaj viš-je. V grobem in prek palca to pomeni, da se skupno število odseljenih od začetka svetovne gospodarske krize vrti nekje okoli 40.000 oseb. To pa je številka, ki ni več zgolj številka, temveč zgodba. Tudi v zgodovinskem kontekstu, tudi v kon-

tekstu večjih in pomembnejših valov migracij s slovenskega ozemlja. Na sim-bolni ravni bi lahko rekli, da se prvemu valu odseljevanja s konca 19. stoletja, drugemu iz časa med obema vojnama in tretjemu po koncu druge svetovne vojne, ki je edini primarno določen s politič-nimi razlogi, v zadnjih letih finančne in ekonomske krize pridružil še četrti val.»Ko pridem na Institut Jožefa Stefana, vsi mladi govorijo samo o tem, s kom v tujini so se pogovarjali in kam bodo odšli. Bojim se, da bodo odšli za ved-no. Zelo sem zaskrbljen za dolgoročni razvoj države,« je stanje med mladimi raziskovalci opisal nekdanji direktor Javne agencije za raziskovalno dejav-nost RS dr. Franci Demšar. »Vsekakor beg možganov postaja vedno bolj pereč,« so besede dr. Vita Turka, nekdanjega di-rektorja Inštituta Jožef Stefan. »Žal ver-jetno v Sloveniji ni podatkov, koliko jih že po končani srednji šoli odide v tujino. Vsekakor gre za najboljše in najbolj am-biciozne. Taki se praviloma ne vračajo, še zlasti, ker so delali v mnogo boljših pogojih, ki jim v nadaljevanju omogoča-jo uspešnejšo kariero in boljšo plačo.« dr. Marina Lukšič-Hacin z Inštituta za slo-vensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU pa opozarja, da je »težava v tem, da jih ne pritegnemo nazaj. Nimamo sis-temske politike spodbujanja vračanja, ampak le sistemske blokade.« Država pri tem, da bi kaj konkretno naredila ali ustvarila priložnosti, da mladi ne bi ho-dili iskat možnosti preživetja po svetu, odpove na celi črti.

Svet, v katerega so se rodile mlajše ge-neracije in v katerem gradijo temelje za svoja življenja, pa ni samo svet socialne in še kakšne negotovosti, ampak tudi svet, ki se hitro spreminja. Za mlade pos-tajajo programi študentskih izmenjav integralni del študija, potovanja, spo-znavanje sveta, drugih prostorov in celin postajajo integralni del mladosti, za dok-torante in diplomante postajajo odhodi v tujino tako rekoč nujnost. Svet ni več trden, ampak fluiden, to ni več svet re-dnih, doživljenjskih zaposlitev, ampak svet projektov, poglavij, nomadskega načina življenja, to je svet veliko večje fleksibilnosti, svet, v katerem je ključna hitra odzivnost. Spreminjajo se vred-note, spreminja se dojemanje prostora, gibanja, življenja, spreminja se razume-vanje migracij in s tem narava migracij samih. Vse te osebe, vsa ta mlada in izobražena populacija je seveda ogromen človeš-ki kapital, ki ga ta država, ta prostor, še kako potrebujeta. K tem ljudem, pred-vsem tisti večini med njimi, ki so morali, ne pa tudi želeli oditi, bi morala država ponuditi roko. Na tak ali drugačen način. Konkretno ali metaforično. Gre za odnos države do teh ljudi, ki jih večinoma za-znamuje težka izkušnja. Gre za potenci-al in znanje teh ljudi, ki jih država nujno potrebuje. Kako iz tega mozaika sestavi-ti ogledalo, ki bi delovalo kot odsev, kot analiza stanja in hkrati kot različni mo-žni razvojni modeli, verjetno ostaja eno ključnih vprašanj tega trenutka in jutriš-njega dne.•

Komentar

Mladi in prihodnostBesedilo: Aleš Čar

ZA DUŠO IN AMBIENT.S funkcionalnimi in dekorativnimi izdelki ustvarjamo in plemenitimo ambiente.

Kristalno jasen izbor.

Creating sublime ambience with functional and decorative crystal pieces. Europe’s foremost crystal creator is the clear choice.

Rogaška Slatina • Ul. talcev 1 • 03 81 80 237Ljubljana Center • Mestni trg 22 • 01 24 12 701Koper • Čevljarska ulica 15 • 05 62 78 423Spletna prodaja • www.kristalrogaska.si

www.steklarna-rogaska.si

ST

EK

LA

RN

A R

OG

AŠ

KA

d.o

.o.,

Uli

ca t

alce

v 1,

325

0 R

ogaš

ka

Sla

tin

a; f

oto:

Izt

ok N

ikol

ić, w

ww

.izi

v.si

Kultura


MECENSTVO (zasebna vlaganja v kulturo – v času krize in v času razcveta)Besedilo: Aleš Čar, fotografije: www.snipview.com

»Čez sto let ne bo nihče vedel, kaj je bila moja glavna podjetniška dejavnost, sem pa prepričan, da bom popularen kot eden od ustanoviteljev fundacije patra Stani-slava Škrabca,« so besede poslovneža in prvega prejemnika priznanja Mecen leta 2010 po izboru časnika Finance Janeza Škrabca. Na prvi pogled zelo preprost od-govor na eno ključnih vprašanj mecen-stva, donatorstva, sponzorstva oziroma zasebnega vlaganja v družbo sploh – za-kaj? Zakaj investirati v kulturo, družbo, v javno in skupno dobro? Katera logika to podpira? Zakaj v teh ekonomsko in du-hovno ubožnih časih? Oziroma – roko na srce – zakaj sploh? Slovenski prostor nikoli v zgodovini ni imel široke in močne mreže mecenov, saj je mecenstvo zgodovinsko primar-no vezano na bogate posameznike in družine, vendar pa je tudi pri nas skozi zgodovino vse prej kot neznan pojav. Predvsem pa kljub sorazmerni redkosti izjemno pomemben, saj je prav na ta na-čin ogromno mladih dokončalo šolanje, veliko ljudi si je olajšalo neznosne soci-alne stiske in lakoto, na ta način je bila zgrajena marsikatera šola in sirotišnica, s pomočjo tega denarja je lahko prežive-lo marsikatero društvo na Slovenskem. Seveda ob omembi mecenstva vsi dobi-

mo pred oči najprej podobo »očeta me-censtva« pri nas Žigo Zoisa, ki je bil v svojem času ne samo ključni podpornik intelektualnega kroga, med katerimi so bili Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Jernej Kopitar, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, Feliks Anton Dev in drugi, am-pak je s svojo karizmatično pojavo krog tudi duhovno usmerjal in socialno os-mišljal. Njegova kot tudi vloga velike ve-čine preostalih slovenskih mecenov, ki jih slovenska Wikipedija recimo našteje kar šestintrideset, je preprosto nepre-cenljiva. Če se bežno spomnimo samo nekaterih imen, recimo Ivan Jelačin (veletrgovec in ustanovitelj založbe Mo-dra ptica), Franc Kalister (uspešen po-slovnež, podpornik slovenskih društev v Trstu, ki so imela socialne, gospodar-ske, politične in kulturne cilje, zgradil pa je tudi šolo, finančno pomagal časopisu Edinost in bistveno prispeval, da je medij prišel do lastne tiskarne), Fidelis Terpinc (podpiral je slovenska društva, institu-cije in čitalnice, med drugim Slovensko matico in društvo Sokol, na lastne stro-ške pa je dal urediti tudi planinsko pot na Triglav) ali pa lani preminuli duhov-nik Ivan Tomažič, ki je kot dunajski ka-plan zbiral okoli sebe slovenske visoko-šolce, jim dajal Slomškove štipendije in

bistveno pomagal pri izgradnji študent-skega visokošolskega doma Korotan (1964-1966). Do odločne prekinitve te resda srame-žljive, vendarle pa jasno prisotne tradi-cije mecenstva pri nas, pride seveda po drugi svetovni vojni. Sprememba držav-nega okvira, sprememba političnega sis-tema, nacionalizacija premoženja, siste-matična marginalizacija maloštevilnega meščanskega in malomeščanskega slo-ja so pogoje za kakršno koli nadaljevanje mecenstva oziroma zasebna vlaganja v javno dobro praktično izničila. Ne samo da ni bilo pogojev, preprosto ni bilo mo-goče: socializem je namreč državo razu-mel kot edinega možnega mecena. Šele po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se vnovič vzpostavijo osnovni pogoji za različne oblike zasebnega vlaganja v kulturo. To pomeni, da mecenstvo v naj-različnejših oblikah ni več sumljivo ali celo prepovedano, vendar pa to za raz-mah vlaganja zasebnih sredstev v kultu-ro in družbo samo po sebi seveda še ni dovolj. Konec koncev je treba imeti pred očmi, da zgolj ekonomistična pamet in-vestiranje v kulturo še vedno vidi le kot neke vrste neracionalno trošenje. Druž-ba potrebuje torej kapitalsko in razvojno močan, hkrati pa družbeno odgovoren

Vanja Lokar, podjetnik, tržaški podjetnik, mecen ob odprtju Tržaškega knjižnega središča

in kultiviran sloj malega gospodarstva, obrtnikov, menedžerjev in drugih lastni-kov ali upravljavcev kapitala, kar po-meni, da potrebujemo tudi in predvsem dvig politične, komunikacijske, poslovne in še kakšne kulture, ki v seštevku dajo tisto vrsto družbene kultiviranosti in zavednosti, ki so predpogoj za tovrstno razmišljanje in prakse. Seveda pa so se s spreminjanjem sveta, tehnologije, z globalizacijo in digitalno revolucijo spremenili tudi načini in mož-nosti vlaganja v kulturo. Tako recimo z izrazom crowdfunding – dobesedno bi ga lahko prevedli kot »množično finan-ciranje« – označujemo vrsto interne-tnih storitev, s katerimi lahko umetniki, obrtniki in podjetniki globalni javnosti predstavijo osnutke svojih projektov. Sredstva za njihovo realizacijo poskuša-jo zbrati s pozivi k donacijam, prednaro-čilom in investicijam spletnih mimoido-čih. Najpopularnejši med temi praksami, posledično pa tudi najdonosnejši med njimi, je ameriški Kickstarter, ki je luč sveta ugledal leta 2009. Najobičajnejši podpornik projektov na Kickstarterju je »prednaročnik«. Vnaprej obljubi plačilo predpostavljene cene izdelka (plošče, knjige, predmeta …), dogodka (npr. karte za ogled predstave, koncerta, filma …) ali

kakšnega drugega (lahko tudi zgolj sim-boličnega) sadu predstavljene ideje. V primeru, da sredstva niso zbrana do iz-branega roka, denar ne zapusti uporab-nikove bančne kartice. Če pa projektu uspe doseči ali celo preseči predpostav-ljeno ceno svoje realizacije, se izbrane vsote s kartic podpornikov samodejno prenesejo na račun ustvarjalca. Na Kic-kstarterju so se slovenski obrtniški in podjetniški projekti odrezali izrazito po-zitivno, na večji umetniški oziroma kul-turni projekt, financiran na ta način, pa zaenkrat še čakamo.

Skupina Laško je v letu 2012 začela s projektom Mecen slovenske glas-be. Že prvo leto je projekt kljub ne-koliko spremenjenim pogojem razpi-sa naletel na velik odziv slovenskih glasbenih ustvarjalcev. V letu 2013 se je zgodba ponovila, saj so glas-beni ustvarjalci za tri razpisane me-censke podpore v višini 4.000 evrov in eno mecensko podporo za prvi profesionalni izdelek v višini 2.000 evrov prijavili kar 88 glasbenih pro-jektov.

Možnosti in načinov za zasebno vlaganje v kulturo je torej danes več kot kdaj koli pred tem. Od množičnega, anonimnega financiranja, prek države, ki je bila in os-tala največji mecen na področju kulture, do visoko ozaveščenih posameznikov, ki so in bodo, kot pravilno ugotavlja poslov-než in mecen Janez Škrabec, večinoma in primarno ostali v spominu po svoji ši-rini, svetovljanskosti in kultiviranosti, ki se izmikajo vsaki konkretni in praktični ekonomiji, razen ekonomiji vrednot kot taki: zavednosti, ustvarjalnosti, duhovni svobodi in delu v skupno dobro.•

Urad Vlade RS za Slovence v za-mejstvu in po svetu računa tudi na mecenstvo predvsem pri promociji in razvoju slovenske kulture, jezika ter mladih. Tako sta v lanskem letu po mnenju Urada mecena postala tudi tržaški Slovenec dr. Vanja Lo-kar z nakupom prostorov za Tržaško knjižno središče ter Branko Roglić, častni konzul RS na Hrvaškem, z nakupom prostorov za Slovensko skupnost v Splitu.


Najprej je tu seveda tradicionalno srečanje rojakov iz za-mejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma 2015, ki bo letos prvič potekalo na območju z najdaljšo neprekinjeno poselit-vijo na Slovenskem, na Ptuju. Mesto z gradom, ki ima najbolj obiskane muzejske zbirke na Slovenskem, mesto z najstarejšo delujočo vinsko kletjo, slovenska pustna prestolnica, mesto, ki gosti festival sodobne umetnosti Art Stays, glasbeni festival Arsana in pesniški festival Dnevi poezije in vina, bo letos z od-prtimi rokami sprejelo tudi vse rojake iz zamejstva in izseljen-stva. V Moji Sloveniji objavljamo celoten program prireditve.

Največji festival v prestolnici, Festival Ljubljana, bo letos še daljši kot prejšnji. Muzikal Mamma Mia! bo prvi festivalski do-godek, in sicer bo premiera v Križankah 15. junija, uradno pa se bo Festival začel 28. junija z glasbeno-vizualnim spektak-lom z oskarjem nagrajenega Tana Duna, ki bo v Ljubljani tudi dirigiral. Koncert Dunovih skladb Trilogija borilnih veščin bo na Kongresnem trgu, solistka pa bo violinistka Lana Trotovšek. Omeniti moramo vsaj še dve veliki imeni glasbenega sveta, ki jih bo gostil letošnji festival. Najprej bo svoj Poljski rekviem dirigiral 81-letni Krzysztof Penderecki (6. julija v Cankarjevem domu). Izvajalcev bo veliko – Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, zbor Opere in baleta SNG Maribor in komorni zbor Ave. Sloviti Zubin Mehta, večkratni gost ljubljan-skih glasbenih odrov, ki bo prihodnje leto napolnil osemdeset

Festivalsko poletje Slovenija je, kar zadeva število festivalov in poletnega kulturnega dogajanja nasploh, pravi fenomen. Dolgo po-letje prinese najrazličnejše festivale dobesedno v vsako slovensko vas. Pravzaprav ni vikenda brez festivala in praktično ni dneva brez dogodka. V tokratnem pregledu bomo bežno spomnili in opozorili le na nekaj največjih, najpomembnejših oziroma drugačnih srečanj in festivalov, ki vam lahko dodatno polepšajo in napolnijo tople, poletne večere in noči.

Besedilo: Aleš Čar, fotografije: arhiv Narodni dom in K. Kunaver

let, pa bo dirigiral Izraelskemu filharmoničnemu orkestru; iz-vajali bodo dela A. Schoenberga, R. Straussa in P. I. Čajkovskega (24. avgusta v Cankarjevem domu).

Festival Seviqc Brežice je danes v Sloveniji sinonim za staro glasbo. V goste vabijo zgolj najuglednejše umetnike, ki izvajajo vrhunski program najvišje kvalitete. Tako bo na gradu Breži-ce 22. junija nastopila skupina XVIII-21, Le Baroque Nomade iz Francije s Hvalnico norosti. Občinstvo bo lahko potovalo od predstave blaznežev v londonski norišnici Bedlam, ki so zabavali fine brezdelneže, do bolnišnice Bimaristan v Alepu, kjer so blazne zdravili z glasbo in jih nato vključevali v družbo kot umetnike. Bistven del potovanja je z ustnimi izročili nav-dahnjena koreografija sodobnega plesalca Merlina Nyakama. Baroque Nomade so že pred dvajsetimi leti začeli iskati skrite partiture na drugem koncu sveta. Iz Rusije pa prihaja skupina Svetilen, ki se bo 8. avgusta predstavila v cerkvi sv. Jakoba v Kamniku s projektom Od vzhoda do zahoda. Z ljubeznijo. Za Svetilen ta program ni le projekt. Umetniki ne prinašajo le sta-re sakralne glasbe sodobni publiki. Ukvarjajo se z genetskim spominom in idejo nacionalne identitete. Dmitrija Garkavi-ja in njegovih pet profesionalnih partnerjev povezuje skrb za obnovo in promocijo žive tradicije stare pravoslavne koralne kulture.

Letošnji Festival Radovljica bo potekal med 8. in 25. avgustom in bo obsegal deset mednarodnih koncertov z glasbo od sre-dnjega veka do sodobnosti, poleg tega pa tudi delavnici za pev-ce in tečaj za kljunasto flavto. Med gosti bo znana argentinska sopranistka María Cristina Kiehr, ki bo vodila tudi delavnico za pevce.Francoski vokalni ansambel Musica Nova bo izvajal motete Jacobusa Handla - Gallusa, na festivalu pa bo občinstvo pris-luhnilo tudi glasbi notredamske šole, Bachovi Umetnosti fuge, severnoameriški glasbi 18. in 19. stoletja, je povedal Domen Ma-rinčič, vodja radovljiškega festivala.Mesto Maribor, ki preživlja težko obdobje, bo svoj osrednji pole-tni dogodek, Festival Lent, doživelo tudi letos, čeprav verjetno v najbolj okrnjeni obliki do zdaj. Narodni dom se namreč spo-pada z velikimi finančnimi težavami, saj je mesto organizator-jem zagotovilo »le« osemdeset tisočakov, kar je za več kot mi-lijon evrov vreden projekt simbolična vsota. Končni program in obseg festivala v trenutku zaključevanja redakcije še vedno ni znan.

Zato pa bo toliko bolj pester in bogat festival Pivo in cvetje v Laškem, ki bo potekal med 16. in 19. julijem. Med drugim bodo nastopila tudi svetovno znana imena, kot je Natalie Imbruglia, Stevie Salas Colorcode, skupina Europe, od domačih pa bodo prešerno pretakanje piva popestrili Šank Rock, Hladno Pivo, MI2 in drugi.

Tolmin je postal pravo festivalsko mesto, med drugim je njego-vo slavo daleč prek državnih meja ponesel tudi festival Metal-days, ki bo letos potekal med 18. in 15. julijem. Zelene travnike

ob prekrasni Soči bodo letos polnile skupne Saxon, Dream The-ater, Cannibal Corpse, Accept, Sepultura in preštevilni drugi težkometalni bendi.

Tolmin pa ne bo gostil samo težkometalnih zvokov, ampak bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji reggae glasbe. Overjam reggae festival je z lansko uspešno izvedbo presegel pričako-vanja tako obiskovalcev in organizatorjev kot tudi medijev, z letošnjim naborom najboljših imen reggae sveta sega po zvez-dah in se tako pridružuje največjim tovrstnim festivalom v Evropi. Letos bodo med 12. in 15. avgustom gostili imena, kot so: Gentleman, Capleton, Cham, Ricky Trooper, Mellow Mood, Hollie Cook, Brother Culture, Fatman Hifi, Jugglerz Sound, O. B. F. Sound System in mnoge druge. V okviru festivala so predvi-dene številne dnevne dejavnosti, med drugimi tudi delavnice nevladnih organizacij, delavnice plesa, joge in bobnov ter pou-ličnih umetnikov in športne aktivnosti. Na prizorišču bo dovolj prostora tudi za stojnice za prodajo umetniških izdelkov, hrane in pijače. To pa je le majhen del iz neskončno pestre festivalske pole-tne ponudbe v Sloveniji. Nedvomno lahko prav vsak najde ne-kaj zase, za svoje udobje, toploto, prijetno počutje. Dobrodošli doma, dobrodošli v poletje, dobrodošli v ustvarjalno polnost! •


Kanalska dolina, na prepihu Kanalska dolina (Val Canale) je povsem zvesta svojemu imenu. Je ozka, stisnjena med Karnijske Alpe na se-veru in Julijske Alpe na jugu in izrazito »pretočna«. »Pretočna« pa ni le zaradi reke Bele (fiume Fella), ampak predvsem zaradi železniške proge, avtomobilske in magistralne ceste, ki se vijejo po dnu doline, se včasih zgubljajo v predore in prihajajo iz njih, se napenjajo čez mostove in mimobežno križajo med seboj, ne da bi mo-tile druga drugo. Zaradi te prometne »pretočnosti« je Kanalska dolina tako pomembna že od nekdaj. Je naravni hodnik med Mediteranom in srednjo Evropo, ki udobno prečka jugovzhodne Alpe, ne da bi plezala čez kakšen višji prelaz. Tako ohranja svojo »pretočnost« tudi pozimi, ko je snega lahko zelo veliko in se zna držati tudi zelo dolgo. Od vsega silnega prometa, ki se vali skozi Kanalsko dolino, pa prebivalci razen hrupa in oktanskih hlapov nimajo kaj prida koristi. Veliko razmišljajo o tem, kako bi kaj mimobežnih popotnikov zvabili s prometnih žil, da se za hip ustavijo, se ozrejo okrog sebe in končno vidijo, kje se pravzaprav vozijo. In če bi si potnik vzel čas, bi imel kaj videti.

Besedilo in fotografije: Andrej Blatnik

Zaradi lege in naravnih možnosti je bila Kanalska dolina pomembna že davno v zgodovini. Vendar tedaj promet ni po-tekal s hitrostjo 130 kilometrov na uro in več, zato so se popotniki v dolini za-drževali več kot dvajset minut. Prav so jim prišle gostilne in prenočišča, kjer so si lahko oddahnili in si nabrali moči za nadaljevanje poti, ki je bila še pred njimi.

Ker je dolina od nekdaj na prepihu, le pihalo nekoč ni tako hitro kot danes, je tudi lokalna skupnost temu primerno ži-vahna. Najprej so se v času velike selitve narodov tam za stalno naselili Slovani, danes lahko govorimo o jezikovno in kulturno mešani skupnosti, kjer složno sobivajo slovenski, italijanski, nemški in furlanski jezik. Kanalska dolina se razte-za kakšnih dvajset kilometrov, od Trbiža (Tarvisio) na vzhodu do Tablje (Pontebba) na zahodu. Pri Trbižu se dolina razcepi na dva kraka: na severnega, ki vodi čez vas Kokova (Coccau) ob reki Ziljici proti Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, in južnega, ki vodi proti Fužinam (Fusi-ne) in dalje prek Rateč v zgornjo Savsko dolino v Sloveniji. Od Trbiža proti jugu se zvija Rabeljska dolina. Pri Rabeljskem jezeru nas ena pot vodi do prelaza Predil in od tam naprej v Trento, druga pa bolj južno proti Nevejskemu prevalu (Sella Nevea). Pri Žabnicah (Camporosso) pa poteka tudi razvodnica med jadranskim in črnomorskim povodjem.

V Kanalski dolini si vzemite čas

Slovencem ti kraji niso čisto tuji. V ča-sih Jugoslavije je bila tržnica v Trbižu kar dobro obiskana. Menda se je največ kupovalo usnjene jakne, ki so tja prišle od marsikje. Tržnica še obstaja, niti prib-ližno pa ni več tako živahna, kot je bila. Tudi smučarji iz Slovenije in Avstrije dobro poznajo smučišče Svete Višarje (Monte Lussari), še bolj kot smučišče pa Višarje slovijo kot pomembna romar-ska pot. Moj vodnik po tistih krajih je bil Rudi Bartaloth, ki vodi slovensko kultur-no središče Planika, najpomembnejšo slovensko ustanovo v Kanalski dolini in je dodobra seznanjen z vso problemati-ko ter dogajanjem v regiji. V njegovem penzionu Pri Krajncu v Ovčji vasi (Val-bruna) sem bil tudi nastanjen, kadar sem fotografiral po Kanalski dolini. Ko me je Rudi seznanil z nekaterimi osnovnimi podatki, sem začel nabirati kilometre po okolici in vedno bolj je bilo jasno, da je ta okolica silno zanimiva, slikovita … vse-kakor vredna pozornosti in, da je prava škoda odbrzeti skozi Kanalsko dolino po avtomobilski cesti v desetih ali dvajsetih minutah. Sama Kanalska dolina na prvi pogled res deluje kot prometni kanal, vendar njene vasice skrivajo prenekatero zanimivost. Iz časov, ko smo živeli še v socialistični Jugoslaviji in je bila naša zahodna meja prelomnica med vzhodom in zahodom,

med socializmom in kapitalizmom, med dobrim in slabim, bogatim in revnim … je okrog Trbiža veliko vojaških kasarn in karavl, ki pa so v novih časih združe-ne Evrope postale odvečne in jih danes večina žalostno sameva. Prenekatera od teh zgradb je naravnost monumentalna in samo upati gre, da bo lokalno gospo-darstvo znalo izkoristiti njihov potenci-al, bodisi v turistične namene, kar se zdi še najbolj realno, bodisi za kaj drugega. Pred davnimi leti so obstajali neki načrti, kako bi na tromeji Avstrija, Italija in Ju-goslavija s skupnimi močmi organizira-le zimske olimpijske igre, iz te moke pa se nikdar ni spekla niti piškava žemlja. Žal. Po vseh okoliških hribih so planine, kjer vse poletje pasejo živino in so prijet-ne pohodniške točke. Tu vas ne bo motil prometni hrup. Lahko pa se podate tudi v kakšne stran-ske doline, k Belopeškim jezerom pod Mangartom, na Rabeljsko jezero na Montaž ali vsaj na njegov plato, kamor redno kolesarijo tudi največji svetovni kolesarski asi v sklopu dirke Giro d’Italia. Med vožnjo po trasi dirke sem približno zaslutil, kakšen pekel na kolesu to pred-stavlja.

Z gondolo ali peš na Višarje

Obiskal sem tudi Višarje. Niti kot smu-čar niti kot romar, ampak predvsem kot opazovalec. Na vrh pelje čisto solidna gorska cesta, za katero ni treba imeti ka-kšnega terenskega vozila. Vožnja po njej pa je dovoljena le posameznikom z do-

volilnicami, to so predvsem gostinci, ki morajo oskrbovati svoje gostinske obra-te, in komunalci, ki odvažajo smeti. Zato je najbolj običajen vzpon s sodobno gon-dolo, seveda pa se marsikdo odloči tudi za pešpot. Pozimi so obiskovalci Višarij večinoma smučarji, od pomladi do jese-ni pa vsak konec tedna tisto majhno gru-čo hiš na vrhu hriba dobesedno preplavi-jo romarji. V cerkvi, poslikani s freskami mojstra Toneta Kralja, se vrstijo maša za mašo in povsod na razmeroma majh-nem prostoru mrgoli ljudi. Staro, mlado, tiho, še bolj pa glasno … pravo človeško mravljišče. Vse gostilne so zapolnjene do zadnjega kotička. Majhne prodajalne s spominki in razglednicami so oblega-ne, na vsakem vogalu se srečujejo ljud-je, ogromno jih je očitno iz Slovenije. Z vseh strani je slišati debate o žledolomu, katastrofalnih cenah lesa, o tem, kako je vse narobe in nihče nič ne dela (pripo-vedovalec je seveda dosledno izvzet), o oderuških cenah in sramotnih plačah in tako dalje in tako naprej. Z zadnjo gondo-lo se pozno popoldne poleže tudi hrušč in trušč. Višarje naenkrat postanejo spet idilična gorska vasica. Ne čisto prava, saj je očitno, da živi v prvi vrsti od takega ali drugačnega turizma, o kakšnih pravih vaščanih pa ne bi mogli govoriti. Na Višarjah je za moje udobje poskrbel Jure Prešern (Preschern) v svojem ho-telčku Locanda al Convento. Pred stoletji je spodaj v dolini, v Ovčji vasi župnikoval Jurij Prešern, brat našega največjega po-eta, ki so mu na cerkveno pročelje vzida-li celo spominsko ploščo.

Odkrivajmo Slovenijo


Ko se je hrup nekoliko polegel, se je zdel razgled še bolj veličasten. Pogledi na Karnijske Alpe in Julijce so v lepem vremenu osupljivi. Sprehod po opusteli uličici med strnjenimi hišami, ki je bila še pred nekaj urami skoraj potrebna se-maforske signalizacije, je nenavadno spokojen. Vendar tisto soboto živahnost vendarle še ni bila pri kraju. Locanda al Convento je gostila neko poročno slove-snost, svati so prišli iz Celovca in kot se spodobi, ostali do naslednjega dne. Zve-čer je na vrh prihrumela večja skupina italijanskih motoristov. Prišli so na ve-čerjo in potem odhrumeli nazaj v dolino. Meni se je to zdelo precej nevarno in se ne bi spuščal v kaj takega. Morda pa ra-zen morebitne kazni to niti ni bilo tako nevarno. Ko je ob koncu prve svetovne vojne italijansko topništvo zgranatiralo Višarje, kjer so imeli sicer opazovalnico avstrijski vojaki, je bilo tam gori nemara neprimerljivo nevarnejše. Naj se ne po-navlja.• Pobudo za čezmejni projekt (NE)ZNANO ZAMEJSTVO je že

leta 1996 dal gorenjski kulturnik Slavko Mežek (www.Gorenj-ci.si), 1997. pa je bil ob pomoči Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Turistične zveze Slovenije (Gosttur Maribor, 1997) tudiw formalno ustanovljen. Odgovornost in skrb za razvoj ter preživetje projekta je kmalu v celoti prevzela čezmejna ustanova / fundacija Poti kulturne dediščine - PKD Slovenija, ki v tem poslanstvu vztraja še danes.V osnovnih in srednjih šolah, pa tudi pri številnih odraslih cilj-nih skupinah (npr. pedagoški kolektivi, ljudske univerze, sveto-valne službe, občinski kadri, turistični vodiči in agencije … ne-nazadnje tudi tujci) so priljubljeni in cenjeni izleti / ekskurzije (Ne)znano zamejstvo. Oblikovanih in preizkušenih je 25 raz-ličnih tematskih poti, primernih za eno- ali večdnevne izlete. Popotovanja po Tržaškem, Goriškem, Benečiji, Reziji, Kanalski in Ziljski dolini, Rožu, Celovcu z okolico, Podjuni, po slovenski okolici avstrijske Radgone (Pavlova hiša v Potrni), v Porabju in tudi na Hrvaškem odkrivajo tako odmaknjeni rob skupnega slovenskega kulturnega prostora kot povezujoče multikultur-no bogastvo križišča evropskih kultur in jezikov, na katerem živimo. Pri izvajanju programov sodeluje okoli 300 prostovolj-

OGLASNO SPOROČILO

GIBANJE ZA OHRANJANJE IN UVELJAVLJANJE SLOVENSKE KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE / KRAJINE

Čezmejni projekt (NE)ZNANO ZAMEJSTVO

Gibanje KULTURA-NATURA.SI je nevladno prostovoljno civilno gibanje, ki podpira, spodbu-ja in povezuje posameznike ter civilne pobude na področjih raziskovanja, predstavljanja, varovanja, ohranjanja in uveljavljanja slovenske kulturne in naravne dediščine / krajine. S svojimi dejavnostmi širi zavest in znanja o dediščinskih vrednotah med prebivalstvom na skupnem slovenskem kulturnem in etničnem prostoru. Med mnogimi projekti, ki soobliku-jejo podobo gibanja, sta še posebej opazna dva: vsakoletni razpis in podeljevanje nacional-nih priznanj Naša Slovenija (v petih letih 250 nominacij in 60 prejemnikov v štirih kategori-jah) ter

nih sodelavcev, društev, kulturnih, gospodarskih, izobraževal-nih in drugih organizacij.Doslej so izpeljali že več kot 650 popotovanj, spoznavanje zamejstva pa se je spontano vraslo v neformalni kurikulum osnovnih in srednjih šol.Udeleženci v neposrednem stiku z domačini doživljajo boga-to kulturno-zgodovinsko in naravno dediščino ter spoznavajo aktualni družbeni, kulturni in gospodarski utrip ter potencial med Slovenci v čezmejnih pokrajinah. Projekt (Ne)znano zamejstvo bogati skupni slovenski prostor tudi z razstavami, dogodki, sejemskimi predstavitvami, me-dijskimi zapisi, radijskimi in TV oddajami, s predavanji, stro-kovnimi usposabljanji, koristnimi informacijami, čezmejnimi projekti …). Sodeluje na raznih tematskih posvetih, sejah komi-sije DZ, srečanjih Slovencev z vsega sveta v DZ, strokovnih sre-čanjih narodopisnih institutov doma in v tujini, na kulturnih, izobraževalnih in turističnih srečanjih ter sejmih ipd.Tako »(ne)znano« počasi postaja znano zamejstvo – nenado-mestljiv sestavni del naše prepoznavne skupne slovenske zgo-dovinske in kulturne podobe v novi evropski stvarnosti.•


O življenju, delu in mnogostranskih kulturnih, gospodarskih, turističnih in drugih potencialih naših rojakov onkraj nekda-njih meja Slovenci torej premalo vemo, saj nam doslej trajno dosegljivega in uporabnega sistema informiranja še ni uspelo vzpostaviti.Projekt (Ne)znano zamejstvo v sodelovanju z verigo obmejnih poslovalnic KOMPAS MTS, d.d., zato vzpostavlja 22 obmejnih informacijskih točk, namenjenih obveščanju, druženju in po-vezovanju Slovencev z obeh strani nekdanjih meja. Pa ne le to: informacijske točke bodo koristno povezovalno izhodišče tudi za prebivalce - turiste iz sosednjih držav in svetovne popotni-ke. Izkoristili bomo ustrezno geografsko lego poslovalnic Kompas Shop, d.o.o., nekdanjih brezcarinskih prodajaln, ki imajo svoja

INFO-TOČKE (NE)ZNANO ZAMEJSTVO V OBMEJNIH TRGOVINAH KOMPAS-SHOP

vrata odprta vse dni v letu - tudi ob nedeljah in praznikih. Slo-vencem od tu in tam, pa tudi prebivalcem sosednjih držav ter tujcem bomo preprosto in učinkovito omogočili lažje spozna-vanje Slovenije brez meja ter jim ponudili gostoljuben prostor za vsakodnevno druženje in jezikovno interakcijo.Veriga info-točk Slovenija brez meja - (Ne)znano zamejstvo pravkar ureja tudi osrednje povezovalno središče z odkupom in oživitvijo opuščenega hotela na Ljubelju. K sodelovanju pri realizaciji tega projekta vabimo zainteresirane vitalne Sloven-ce z vsega sveta.

Slavko Mežek,pobudnik projekta (Ne)znano zamejstvo

Naslov: KULTURA-NATURA.SI, Kropa 72, 4245 KROPA e-mail: [email protected], [email protected] Tel.: 00386 4 533 61 20; 00386 70 554232

»Drage Slovenke in Slovenci! Dame in gospodje! Dobrodošli v paviljonu Repu-blike Slovenije! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Ko rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo me-jak! Slovenia speaking to the world … « so glasno odmevale besede Evgena Bana, odličnega animatorja s Tržaškega Kra-sa, ki je na glavni ulici EXPA Decumano uspešno vabil množice obiskovalcev. V prvih dveh tednih svetovne razstave se je vabilu odzvalo do tri tisoč in več obi-skovalcev vsak dan, v petek, 15. maja, je program predstavitve slovenskih roja-kov iz Italije spremljalo vsaj tisoč ljudi več.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in slovenski vele-poslanik v Rimu Iztok Mirošič, ki je pri italijanskih organizatorjih uspel z odlič-no lokacijo slovenskega paviljona, sta si ves čas priprav na razstavo prizadevala, da bi pod streho slovenskega nastopa v Milanu prostor dobili tudi slovenska na-rodna skupnost v Italiji in italijanska v Sloveniji. In uspela!

»Tudi s kulinariko in tipičnimi proizvodi slovenske zemlje lahko ohranjamo našo identiteto,« so besede ministra Žmavca, ki so ga ob prihodu k slovenskemu iz-ložbenemu oknu s pesmijo v narodnih nošah pozdravile pevke skupine Stu ledi iz Trsta. Kasneje je navdušeno zaploskal tudi mladim športnim navijačicam sku-pine Cheerdance Millenium iz Trsta in njihovim vragolijam. Ugledni gost je priznal, da bi Slovenija naredila zgo-dovinsko napako, ko bi obšla milansko razstavo. O slovenski pesmi pa, da nas Slovence, kjerkoli smo, povezuje in da moramo za to skrbeti tudi v prihodnje. Program so obogatile tudi pevke Bodeče neže iz Gorice in rock glasbeniki BK Evo-lution iz Benečije.

Predstavilo se je osem gostincev s svo-jimi tipičnimi vini, gostom in obisko-valcem paviljona pa so ponudili tudi dve tradicionalni jedi, v kateri so vtkani krajevni okus, vonjave in spomin. »Pri-sotnost na EXPU s hrano v ospredju je lepa priložnost za predstavitev naših proizvodov, hkrati pa tudi slovenske na-rodne skupnosti. Povabili smo poznaval-ce vin in dobre kuhinje, tako da si obeta-mo tudi morebitne nove poslovne stike,« so bile besede predsednika deželnega gospodarskega združenja v Trstu Nika Tenzeja. Pritrdila mu je tudi neutrudna Jerneja Lampret, slovenska generalna sekretarka EXPA. V kratkem času je sku-

paj s sodelavci pripomogla k več sreča-njem slovenskih gospodarstvenikov v Milanu, prišli so predstavniki prehran-ske in lesno-predelovalne industrije. V elektronski platformi, kjer podjetja sa-mostojno iščejo partnerje, pa je bilo ob dnevu slovenske narodne skupnosti na razstavi vpisanih že več kot 110 podjetij. Zanimiv je tudi podatek, da v slovenski paviljon prihajajo stari znanci Slovenije iz vseh evropskih držav in sveta, pa tudi obiskovalci, ki o naši državi lahko več iz-vejo šele z razstavo in s ponujenim gra-divom.

Slovenski paviljon v lesu in steklu velja za enega najlepših in najbolj zanimivih na razstavi, je bila ocena arhitekta celot-nega EXPA, tako da ga je redno videti v vseh oglasnih sporočilih organizatorja in tudi na socialnih omrežjih ter arhi-tekturnih portalih. Projektirali so ga isti slovenski arhitekti kot novo Slovensko knjižno središče v Trstu, ki naj bi vrata odprlo konec junija. Paviljon je vreden 1,8 milijona evrov, celotna slovenska prisotnost na razstavi pa pet milijonov, kar je v primerjavi z drugimi državami skromna vsota. Že na prvi pogled je bil

razgiban, tako kot slovenska krajina. Temu primerna je bila tudi notranjost, kjer so prostor dobili sol, čebele, termal-ne in mineralne vode, Postojnska jama, Pipistrelovo letalo in veliko prijaznosti naših predstavnikov, ki so odgovarjali na vprašanja obiskovalcev.

Po prvih dveh tednih predstavitev Obal-no-kraške regije in zaključnemu dnevu Slovencev v Italiji so program dogajanja prevzeli predstavniki smaragdne gori-ško-posoške dežele. Do konca razstave bodo tako v Milanu na ogled in pokuši-no posebnosti desetih slovenskih regij. V prvih dneh razstave so italijanski or-ganizatorji prodali dobrih 11 milijonov vstopnic, napovedujejo pa, da jih bo sku-paj vsaj 20 milijonov. Za kritje vseh stro-škov bodo namreč potrebovali 24 milijo-nov evrov. Začeli niso ravno spodbudno, saj so bile vrste pred blagajnami in pred vhodi v razstavišče predolge, zmeda s parkirišči prevelika, zapleti z akredita-cijami pa za take svetovne priložnosti nedopustne! •

Slovenci v Italiji

Na svetovni razstavi v Milanu z okusi Krasa in morjaBesedilo in fotografije: Mirjam Muženič, RTV Slovenija

Iz dopisniške malhe


Slovenci na Madžarskem

Madžarska je naša soseda – za vogalomBesedilo in fotografije: Ernest Ružič

Čeprav je Madžarska naša soseda - za vogalom, kot pravi slovenska veleposla-nica v Budimpešti Ksenija Škrilec, je go-spodarskega sodelovanja manj, kot bi ga lahko bilo. Zato širše zastavljena Pobuda Szentgotthárd – Monošter, pri kateri je sodelovala tudi madžarska veleposlani-ca v Ljubljani Edit Bátorfi Szilágyi, mo-noštrski župan Gábor Huszár in profesor Jože Gričar. Na prvem pogovoru se je v Monoštru zbralo okoli 60 udeležencev iz Slovenije in z Madžarske, prihodnjič pa naj bi se pobudi, ki bo postala stalna ob-lika sodelovanja, pridružili tudi Hrvaška in Avstrija.

Na prvem srečanju Pobude Szen-tgotthárd - Monošter so največ pozor-nosti namenili pripravam projektov za obdobje 2014 - 2020 in prvemu razmišlja-nju tudi o tem, kako bo po letu 2020. In seveda razpravi, kako lahko Slovenija in Madžarska pomagata druga drugi.

Kot je poudaril Antal Kiss iz ministrstva za nacionalni razvoj, se moramo dobro organizirati, da bodo ministri imeli na voljo vse potrebne informacije za prija-vo na razpise. Madžarska ima v Bruslju

petnajstčlansko ekipo, ki pripravlja do-kumente, potrebne pri razpisih. Zaradi znanja dveh ali več jezikov so vključili tudi manjšine. Baza podatkov, ki nastaja, bo na voljo tudi Sloveniji, je zagotovil An-tal Kiss in povedal, da je Italija zelo uspe-šna pri črpanju evropskih sredstev, ker ima najštevilčnejšo ekipo za pripravo dokumentov za sodelovanje na razpisih. Predstavnik ministrstva za nacionalni razvoj je še povedal, da si bo Madžar-ska prizadevala ob Sloveniji v priprave vključiti tudi Avstrijo in Italijo, že zdaj pa sodeluje z državami takoimenova-nega Karpatskega bazena. Podatki bodo na voljo tudi v Madžarskem razvojnem centru.

V razpravi je sodelovala tudi Ksenija Ritlop, ki je govorila o slovenskih in-vesticijskih prednostih, kot so razvoj zelenega turizma, trajnostni razvoj ter skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Za razvojne načrte predvsem malih in srednjih podjetij bo na voljo v Podravju in Pomurju ter Zalski in Železni županiji okrog 15 milijonov evrov.Zlasti za slovenske udeležence je bila za-nimiva predstavitev Zahodne madžar-

ske univerze iz Györa, ki ima v Szom-bathelyu univerzitetni center Savaria. Dr. Gustav Fekete je povedal, da se nji-hova univerza na Madžarskem sicer ne uvršča med vodilne kot celota, na neka-terih področjih pa je zelo uspešna. Uni-verza deluje v takoimenovanem “zlatem trikotniku” Monošter-Szombathely-Za-laegerszeg, kjer je v avtomobilski indu-striji (tudi v porabskem Monoštru) zapo-slenih blizu 10.000 delavcev. Ugotovili so, da na tehničnem področju primanj-kuje inženirjev različnih smeri, tako strojne kot elektro stroke. Za te usmeri-tve so pripravili študijske programe in za 50 prostih mest se je prijavilo prek 200 kandidatov. Ob teoretičnem izobraževa-nju je pomembno tudi praktično delo in spoznavanje proizvodnega procesa, za kar imajo dogovor s šestimi podjetji. Štu-dentom zagotavljajo 250 evrov mesečne štipendije, v zadnjem letniku pa toliko, kot je inženirjeva plača (koliko je to, do-cent ni vedel ali želel povedati). Čez dve leti bodo začeli s predavanji tudi v angle-škem jeziku, kar bi lahko zanimalo mla-de iz Slovenije. Kar zadeva zaposlovanje, je za zdaj dovolj delovnih mest za vse, ki diplomirajo. •

www.postojnska-jama.eu

Explore the magnificent undergroundof Postojna cave

WORLD

FAMOUS

ATTRACTION

SINCE

1818

Oglas_PJ_A4.indd 1 3/12/13 2:35 PM

SLOVENCI.si

Sledite aktualnemu čezmejnemu sodelovanju na


Najboljši slovenski boksar je 11. aprila v nabito polni maribor-ski dvorani Tabor vnovič dokazal, da še zdaleč ni za staro šaro. Čeprav je mesec dni pred tem (13. marca) dopolnil že 39 let, je po soglasni sodniški odločitvi premagal devet let mlajšega Armenca Sašo Jengojana in mu tako odvzel naslov svetovne-ga prvaka v supervelterski kategoriji (do 69,85 kg) po različici WBF.

Čisto blizu ob ringu ga je – kot že tolikokrat pred tem – spod-bujala tudi soproga Nataša, ki ji je Dejan med korakanjem proti borišču namenil še poljub. Na sebi je imel znova majico s foto-grafijo svojih hčerk Ivone in Tije, ki prav tako nista manjkali v dvorani.

To so njegove (najdražje) punce, kakor jim tudi rad reče. Pome-nijo mu vse v življenju, v katerem mu ni bilo postlano z rožica-mi. Odraščal je namreč v vasi Trdobojci v Halozah – v družini, v kateri je bil prisoten alkohol, oče pa se je nad njegovo materjo izživljal tudi fizično. Tudi zato je z bratom in sestrama pogosto prenočil pri sosedih, prijateljih in sorodnikih.

Pri sedmih letih so Dejana poslali v internat na Ptuju, konce

tedna pa je preživljal na tetini kmetiji. Šele takrat je prvič zares občutil, kako je biti del družine, ki je še danes zanj najpomemb-nejša. Z njo se, – kakor pravi, – vse začne in konča. Ob vseh zmagah, ki jih je doslej že dosegel, je najbolj ponosen na to, da mu je uspelo ustvariti družino.

Boks namesto nogometa

Z boksom, ki mu je v veliki meri pomagal pri tem, da se je pos-tavil na lastne noge in razvil svojo osebnost, se je začel ukvar-jati po naključju. Sprva si je želel igrati nogomet, ker pa ravno tisti dan, ko se je odločil, da potrka na klubska vrata, nogometa-ši niso imeli treninga, je iz čiste radovednosti zavil v sosednjo telovadnico. Ni minilo veliko časa, ko se je pred njim znašel trener Ivan Pučko in ga vprašal, ali je prišel na trening boksa. Zavec mu je le prikimal in tako se je pri šestnajstih letih začela njegova boksarska kariera.Da je namesto nogometaš postal boksar, kakor je očitno hotela usoda, ni nikdar obžaloval; ta plemenita borilna veščina mu je namreč ogromno dala. Nič manj pa ni dal Dejan nazaj boksu in svojim številnim navijačem, ki jih je v vseh teh letih razveselil že z obilo uspehi. V polvelterski in še zlasti velterski kategoriji

Zakaj ravno »Mr. Sympathikus«? Ker takšen pač je.Če si boksar in te že mora kdo pošteno premikastiti, je še najbolje, da se prepustiš na milost Dejanu Zavcu. Glede na trdoto pesti bi si lahko Ptujčan nadel kakšen bolj strahospoštovanja vreden vzdevek, kakršnega je recimo imela njegova zadnja žrtev – Zver z vzhoda. A ne pravijo mu zaman Mr. Sympathikus. Tekmece spoš-tuje, jih ne grize in ne udarja pod pasom. Celo rad jih ima, a zato niso deležni “popustov” v ringu.

Besedilo: Peter Zalokar, Delo

je bil daleč naokrog najboljši že v amaterskem ringu, v katerem je nanizal skoraj 200 zmag, devet naslovov državnega prvaka in osvojil kar nekaj lovorik na mednarodnih turnirjih. Le malo je manjkalo, pa bi se kot prvi slovenski boksar uvrstil tudi na olimpijske igre (leta 2000 v Sydneyju), od katerih ga je na kvali-fikacijskem turnirju v Benetkah ločila ena samcata zmaga.

Mimogrede: da je opravljal različna dela, mu še danes koristi pri domačih opravilih, saj zna veliko stvari okrog hiše in znot-raj nje postoriti sam. Kakor koli že, Zavec je ves čas trdno ver-jel, da mu bo uspelo v boksu, zato je konec leta 2002 zbral vse svoje prihranke in si nekaj denarja še sposodil od prijateljev, da je lahko na priporočilo (borilnega) prijatelja Tomaža Barade z vlakom odpotoval na preizkus h klubu Sport Event’s Steinforth (SES) v Magdeburg.

Že po nekaj treningih je prepričal tamkajšnje vodilne može, ki so v njem prepoznali nadarjenost in mu ponudili prvo profesi-onalno pogodbo. Kmalu zatem so ga zaradi lažje izgovorjave preimenovali v Jana Zavecka in mu dali tudi »bojni« vzdevek – »Mr. Sympathikus«. Tako ga je začel klicati njegov prvi nemški trener Werner Kirsch. Na vprašanje, zakaj ravno »Mr. Sympat-hikus«, je odvrnil: »Saj ga poznate, takšen pač je.«

Med poklicnimi boksarji

V začetku marca 2003 je Dejan z bliskovito zmago s tehničnim nokavtom proti Madžaru Zsoltu Tothu uspešno prestal ognjeni krst med poklicnimi boksarji, med katerimi je sprva še poti-hem, sčasoma pa vse glasneje napovedoval, da si bo nekega dne izbojeval šampionski pas. Tako je bilo iz njegovih ust po-gosto slišati: »Ko bom svetovni prvak ...« in ne: »Če bom ...«

Besede si je pozlatil 11. decembra 2009 v Johannesburgu, kjer je s tehničnim nokavtom že v tretji rundi zlomil odpor Južno-afričana Isaaca Hlatshwaya in si izbojeval šampionski pas v velterski kategoriji (do 66,678 kg) po različici IBF, torej ene od štirih najpomembnejših boksarskih organizacij na svetu ob WBA, WBC in WBO. In to v kategoriji, v kateri je konkurenca zadnja leta zagotovo najhujša v boksu. Lovoriko je ubranil trik-rat, od tega dvakrat v razprodani dvorani v Stožicah – pred več kot 12.000 gledalci!

V boksarski »meki« Ameriki

Če bi poslušal svojega dolgoletnega menedžerja Ulfa Steinfort-ha in naziv najboljšega še naprej branil pred svojimi zvestimi navijači, bi bil verjetno še danes svetovni prvak v omenjenem združenju, toda Zavca je ves čas vleklo v boksarsko »meko« Ameriko. Oba dvoboja onstran Atlantika, kjer veljajo svoje za-konitosti, je na žalost izgubil; prvega septembra 2011 v Biloxiju

z Andrejem Bertom, ki so mu pozneje dokazali jemanje pre-povedanih poživil, drugega v Brooklynu z vzhajajočim ameri-škim zvezdnikom Keithom Thurmanom, ki bo skoraj zagotovo prej ali slej zavladal velterski kategoriji.

Vendar pa 39-letni Ptujčan kljub porazoma ni obupal in po zmagi nad Jengojanom že kuje načrte za še tretji »napad« na ZDA. Trdno je namreč odločen šampionskemu pasu po različi-ci WBF dodati še kakšno lovoriko in tako združiti dva naslova svetovnega prvaka v supervelterski kategoriji. In kar si Dejan vbije v glavo, največkrat tudi izpelje, kakor si zamisli, zato ne bi bilo presenečenje, če bi se mu – kar zadeva obračun v Ameriki – v tretje razpletlo po željah.

Da bo jeseni, ko naj bi imel naslednji dvoboj, znova v vrhun-ski formi, mu bo – kot vselej – pomagala tudi družina. Nataša mu bo med drugim pripravljala skrbno načrtovane obroke hra-ne, da bo vzdrževal ustrezno telesno težo in obenem ohranjal potrebno moč, poleg tega bo skupaj z Ivono in Tijo odvračala njegove misli od boksa, da ne bo neprestano razmišljal le o ob-računu in tekmecu, ko bo ta znan.

Seveda pa se v obdobju priprav ne vidijo prav veliko; večino treningov v zadnjih letih Dejan resda opravi doma oziroma v svojem centru na Ptuju, na zaključne »sparinge« pa se ponava-di odpravi v Magdeburg. »V družini smo močno navezani drug na drugega, zato se – ko sem odsoten – zelo pogrešamo. Zaradi tega se trudim biti čim več doma, za dalj časa pa ga zapustim le takrat, kadar je to zares nujno in ne gre drugače,« je pojasnil.

Z ženo Natašo poskušata tako organizirati svoje obveznosti, da lahko kar največ časa preživijo skupaj. Tako je nedelja »rezer-virana« za družinski dan; takrat največkrat izklopita svoja pre-nosna telefona, da se lahko stoodstotno posvetita hčerkama. Pogosto tudi treninge izkoristijo za skupne trenutke.

Tako ga punce nemalokrat pospremijo na trening v telovadni-co, Ivona in Tija si nadeneta Dejanove rokavice in posnemata svojega očeta pri udarjanju v boksarske vreče. Obe imata prav tako zelo radi šport, v šoli sta nekaj časa trenirali judo, zdaj sta se preusmerili na ekipne športe; Ivona igra odbojko, Tija pa ko-šarko.

Obe povrhu hodita še na plesne vaje, radi tudi jahata in tudi sicer obožujeta živali; kakor Dejan. Ker zaradi njegovih priprav na aprilsko bitko z Jengojanom velikonočnih praznikov niso mogli preživeti tako, kot bi si vsi skupaj želeli, zamujeno na-domeščajo zdaj in vse dotlej, ko se bo Zavec spet začel s polno paro pripravljati za naslednji obračun, ki ga bo imel po vsej ver-jetnosti še to jesen v ZDA.•

Da se je lahko ukvarjal s športom, si je – kadar ni treniral – služil denar kot natakar, kuhar, gradbenik, kamnosek, taksist, prodajalec ...

Pri sedmih letih so Dejana poslali v internat na Ptu-ju, konce tedna pa je preživljal na tetini kmetiji. Šele takrat je prvič zares občutil, kako je biti del družine, ki je še danes zanj najpomembnejša. Z njo se, kakor pravi, vse začne in konča.

Z ženo Natašo poskušata tako organizirati svoje obveznosti, da lahko kar največ časa preživijo sku-paj. Tako je nedelja »rezervirana« za družinski dan; takrat največkrat izklopita svoja prenosna telefo-na, da se lahko stoodstotno posvetita hčerkama. Pogosto tudi treninge izkoristijo za skupne trenut-ke.

Šport


Prireditev »Slovenec sem« v Buenos AiresuBesedilo in fotografije: mag. Darja Zorko Mencin

V nedeljo, 17. maja, so v Buenos Aire-su slovesno zaznamovali 70-letnico zdomstva ter izseljenstva in 60-letnico Slovenskega dne pod naslovom »Slove-nec sem« ter 55. obletnico ustanovitve Slovenskega doma v San Martínu.

Pred mesecem dni je krovna organiza-cija Zedinjena Slovenija izbrala novo vodstvo, ki ima pred seboj pomembne cilje, da okrepi aktivno vez z domovino, tako na individualni kot tudi na skupni ravni.

Delovna dejavnost je bila priložnost za prijetno druženje številnih udeležencev ob stojnicah, polnih slovenskih dobrot. Kulturni program so pripravili člani Slo-venskega doma San Martin in njihov mešani pevski zbor, ki je dobil priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za 20-letno neprekinjeno prizadevno delo. Sodelovale so kulturne

skupine Vesel slovenski duh - Rosario, Folklorna skupina Maribor iz Carapa-chaya, Pristave in Mladika iz San Justa. Še dodatno je program popestril pevec in ustanovitelj mednarodne mirovniš-ke organizacije Gianni Rijavec, ki je bil tedaj na dvotedenski turneji po Argen-tini. Nastopila sta ansambla Baires Pol-ka in Kilometro 43. Prireditev je v celoti uspela in dokazala, da tukajšnji Slovenci zavestno in s trudom ter z neizmernim čutom slovenske pripadnosti gojijo slo-venstvo, ga ohranjajo in posredujejo na-slednjim rodovom z močno željo, da bi

slovenska beseda in slovensko čutenje v tujini ne izumrlo.•

Na Festivalu zborovskega petja v Aumetzu tudi slovenska pesemBesedilo in fotografije: Danica Dyllong

Letos spomladi je v Aumetzu potekal 4. festival zborovskega petja. Organizirala sta ga festivalni komite in domači moški zbor iz Aumetza “Les Voix de l´Est”, kate-rega zborovodja Andrej Kogovšek je slo-venskih korenin. Tako je v njihovem re-pertoarju tudi veliko slovenskih pesmi. Slovenijo je letos zastopal vokalni trio Kresnice iz Nove Gorice in očaral fran-coske poslušalce na treh koncertih v različnih krajih pokrajine Lorene. Trio Kresnice, ki ga sestavljajo Boža Hvala, Matejka Černe in Mojca Milone, je ob spremljavi kitarista Dinka Hrabriča po-lepšal tudi nedeljsko mašo v podeželski cerkvici Saint-Symphorien prijazne va-sice Xivry-Circourt. Gostitelji se vsako leto potrudijo, da si nastopajoči zbori ogledajo del njihove zgodovine in druge zanimivosti. Letos so za gostujoče zbore organizirali ogled Verduna, kjer so se v 1. svetovni vojni bíle hude bitke. V kapeli kostnice Douau-mont je vsak zbor zapel po eno pesem v spomin padlim vojakom. Več o tem odlično organiziranem festi-

valu si lahko preberete na spletni strani Festival Mines en choeurs Aumetz - F 57710 Aumetz. Slovenski zbori se za nas-lednje leto že lahko prijavijo na festival.•

Na ogledu Verduna, kjer so se v 1. svetovni vojni bíle hude bitke.

Kresnice po uspešnem nastopu v mestecu Moutiers/Francija.

Kresnice z župnikom in ministranti po nedeljski maši v francoski vasici Xivry-Circourt.

Vaša pošta Čebelji plesBesedilo: Igor Kramberger, fotografija: Angela Fleissinge

V soboto, 9. maja 2015, je mesto Düsseldorf petnajstič pripravilo prireditev Dan Evrope / Europatag. Društvo Slovenski zvon iz Krefelda je tokrat sodelovalo že trinajstič. Pokroviteljstvo je prevzelo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu.

Za temo so si izbrali čebelo, čebelarstvo in pobudo za svetovni dan čebel. Elektronske prosojnice, ki so bile vključene v sloven-sko predstavitev, so dosegljive na povezavah:

https://drive.google.com/file/d/0BywbMr6zNelhUXlYR2V1amhNaUU/view?usp=sharing> https://drive.google.com/file/d/0BywbMr6zNelhckpPSmc3MmlTbGs/view?usp=sharing> https://drive.google.com/file/d/0BywbMr6zNelhcW5FX2FVTE9feTQ/view?usp=sharing>

Pevski slovensko-nemški konec tedna v SchiefbahnuBesedilo: Martina Tomšič Kramberger, fotografija: Alenka Schumacher

Slovenska stojnica v düsseldorfski mestni hiši

Proti koncu letošnjega marca, ob začet-ku pomladi, je v mestu Willich, ki leži med Kölnom in Düsseldorfom v deželi Severno Porenje – Vestafilja, gostoval moški pevski zbor vinogradnikov iz Šen-truperta. Pevci so s svojim dirigentom Venčeslavom Zadravcem in šentruper-škim županom Rupertom Goletom pri-potovali na povabilo moškega pevskega zbora Eintracht in ženskega pevskega zbora Belcanto iz Schiefbahna. Prija-teljske vezi so se spletle med druženjem na izletu po Sloveniji, ki ga je društvo Slovenski zvon iz Krefelda organiziralo lani spomladi. Poleg članov društva so se ga udeležili tudi pevci in pevke obeh nemških zborov. Pri vinogradnikih poje nekdanji član društva Slovenski zvon Darko Štamcar, v nemških zborih pa Ro-zina Lovrenčič, predsednica in gonilna sila društva Slovenski zvon, in Tobias Lovrenčič, ki mu je mama privzgojila lju-bezen do petja.Osrednji dogodek je bil koncert vse treh zborov v soboto zvečer v kulturni dvora-ni v Schiefbahnu, predelu mesta Willich. Mešano slovensko-nemško občinstvo je z navdušenjem in aplavzi spremljalo koncert. Začel ga je harmonikar Silvo, ki je potem s svojimi pevskimi nastopi in igranjem harmonike povezal ves kon-cert. Na odru so se izmenjali vsi trije zbori, vsak s svojim programom in sa-mosvojim načinom interpretacije.

Pevci iz Slovenije so si že v petek dopol-dan v Düsseldorfu ogledali znamenitosti severnoporenske prestolnice, v sobo-to zjutraj pa so se odpravili v Köln, kjer so v enourni krožni vožnji videli nekaj kölnskih znamenitosti od antičnih ča-sov do najnovejše dobe. V nedeljo dopoldan je pevce, njihove spremljevalce in župana Šentruperta v lepem dvorcu Neersen, kjer ima sedež mestna uprava, sprejel župan mesta Wil-lich Josef Heyes, popoldne pa so pevce

in pevke ter spremljevalce pričakali čla-ni društva Slovenski zvon v Krefeldu.Preživeli smo nepozaben konec tedna. Šentruperški župan Gole se je zahvalil z besedami, da so tukaj doživeli res iz-jemen sprejem in da je bil zanj obisk pri Slovencih v Nemčiji nepozabna izkuš-nja.•

Nedeljsko kulturno-zabavno popoldne v Krefeldu

Slovenski razstavni prostor je obiskala tudi dr. Angelica Schwall-Düren, ki je v nagovoru v plenarni dvorani mestne hiše pozdravila prisoten diplomatski zbor, saj so na prireditvi sodelovala vsa konzularna predstavništva, zastopana v deželi Severno Porenje-Vestfalija.•

Vaša pošta


Marija Ahačič Pollak: Being Abroad Forces You to SurviveFotografije: Osebni arhiv M. A. P.

Marija Ahačič Pollak is a kind and neat lady who makes a strong impression anywhere she goes. Although she lives in Canada, she is a conscious Slovenian and never forgets her roots. Without expecting to be paid for it she dedicates all of her leisure time to Slovenia and her Slovenian identity. There aren’t many people deser-ving of such an extensive presentation in the central medium for Slovenians leaving abroad. Recently, Marija Ahačič Pollak has published her second book entitled Tečejo, tečejo nitke which describes her life story that was greatly characterized by music. Last year at the Welcome home event in Škofja Loka she performed her hit Murke together with the Sašo Avsenik ensemble and left us dumbstruck… As she always does when singing “her” song.

In the interview she stated that: “despite the good life I led back when I sang for Avsenik, my husband and I soon realized that there was no future for my husband in the former Yugoslavia. He was labeled a capitalist and it showed at every turn.” She says that the nationalization of all property

was the trigger that forced them into mo-ving abroad.Being abroad made her terribly homesick but as she says: “it forces you to survive and quickly find some kind of work, which often includes great renunciation. It is the only way to create a great future.”

Marija is vigorously involved in the Sloveni-an community. She has been working as a volunteer in Toronto for over three decades and is still the producer at the Canadian--Slovenian Radio Glas. Aside from that she is also the artistic director of the vocal group Plamen which she is very proud of.

Ever since 1966, Marija Ahačič Pollak has been visiting Slovenia on a yearly basis. “At first I just came to visit my parents, but now I return to see my relatives, old friends and the beautiful nature. I enjoy the beauti-es you don’t even notice at home.” She has pleasant memories of her collaboration with the Avseniki ensemble and admits that Murke has paved the way for both her musical career and her life.•

Alexander Mann – The “Thin King” of Slovenian CarinthiaFotografija: osebni arhiv A. M.

Alexander Mann is a sole proprietor and an innovator who with his unique furniture made of thin but durable cardboard conqu-ers different investors and markets. The Carinthian Slovenian is torn between Kla-genfurt, Slovenia, Italy, Berlin and the USA. He is a citizen of the world who attributes his success to networking, cooperation abroad and thinking big.

His father comes from Berlin and his mother is a Carinthian Slovenian from Rosental. Even though Alexander was born in Klagenfurt, his family spent the first few years of his life in Germany. Afterwards, they returned to Carinthia where Alexan-der went to bilingual elementary and secondary schools. Later he enrolled in the College for Economic Professions in St. Peter. Following his matura exams, he served in military service in Austria and then departed to Burgenland, namely to Eisenstadt, where he studied international economics with emphasis on the countries of Southeast Europe.

When he finished his studies he establi-shed his own company which helped other

companies from Souteast Europe penetra-te into the Austrian market. He says that he used to work as a project manager at the Slovenian Economic Association in Klagenfurt, where he worked on an inter-national EU project Future Ideas Karawanks. The purpose of the project was connecting young enterpreneurs from Slovenia and Austria. Two years ago, however, he re-started his company which manufactures cardboard furniture.

Alexander, who thinks ideas themselves aren’t worth anything unless you share them with as many people as possible, says that: “you are successful, if in the morning you wake up with a smile on your face and look forward to each and every day. Money should not be the main reason for success.”

Alexander Mann only plans for a few months ahead. In this period of time he plans to move the business to new premises, reorganize work and finish the preparations for launcing our trademark The ThinKing.•

Prevedel: Kristjan RadikovičPatronage (Private Investments in Culture – In Times of Crisis and Heyday)

“In a hundred years nobody will know what my main business activity was, but I am sure that I will be popular as one of the founders of the Stanislav Škrabec Fund.” These are the words of Janez Škrabec, a businessman and the first recipient of the Patron of the Year 2010 award which was given by the Finance newspaper. But what is truly the answer to the most significant question of patronage, donorshipw, spon-sorship or private investments in society in general – why? Why would someone in-vest in culture, society and common good?

Slovenia is not known for ever having a strong patronage network, since patrona-ge is historically associated with wealthy individuals and families. Nonetheless, there were patrons in Slovenia whose importance was proportional to their rarity. They enabled young people to finish their

studies, eased many a social hardship, fed the hungry, supported the counstructi-on of different schools and orphanages, and financed various Slovenian clubs to enable their ongoing activities. The perfect example of such a patron was Žiga Zois, a charismatic persona who not only supported the intellectual but also offered them spiritual guidance and contributed to their social awareness. His role, along with those of the other thirty-six patrons listed in the Slovenian Wikipedia, is simply priceless.

After the shameful but clearly present tra-dition of patronage was terminated on our soil following World War II – socialism de-emed the state to be the only possible pa-tron – in wasn’t until the independence of Slovenia in 1991 that the basic conditions for different forms of private investments

in culture were met again. Patronage, in various forms, is now no longer questiona-ble or prohibited, but this is not enough to encourage private investments in culture and society in general. Today there are more possibilities and methods for making private investments in culture than ever before: from crowdfunding, anonymous funding, to country funding (the country is still the most important cultural patron) and highly aware individual patrons. As businessman and patron Janez Škrabec explains, these individual patrons will be remembered primarily for their greatness, cosmopolitanism and sophistication. They pave the way independent from any specific economy, except the the economy of values as such: consciousness, creati-vity, spiritual freedom and working for the common good.•

The Draughty Canal Valley Fotografija: Andrej Blatnik

The Canal Valley (Kanalska dolina in Slovenian and Val Canale in Italian) is true to its name. The narrow valley surrounded by Carnian Alps on the north and Julian Alps on the south is overflowe not just by the river Fella but also by the railways, motorways and highways winding through the bottom of the valley, vanishing in the tunnels, reemerging, crossing bridges and eachothers’ routes without any disturban-ces in the traffic.

Due to the fluidity of traffic it provides, the Canal Valley has always been an important passage between the Mediterranean and Central Europe. It enables the crossing of the Southeastern Alps without having to climb any tall mountain passes. This way the Canal Valley maintains the fluidity of traffic during the winter, when the weather brings a lot of snow that can hold for long periods of time. The heavy traffic flowing through the Canal Valley, however, doe-sn’t reward the inhabitants of the area with anything else but noise and octane fumes. They are left pondering how to lure the passing travelers off the arterial roads, make them stop for a moment, look around themselves and finally see where they’re actually driving. If they only took the time, they would have a lot to see.

Due to the geographic position and the vast natural potential, the Canal valley was already important long ago in histo-ry. However, the traffic back then did not travel at 130 kmph or more, so travellers

spent more than 20 minutes in the valley. They took advantage of the taverns and inns, where they could rest and regain their strengths to carry on the journey ahead of them.Slovenians aren’t entirely ufamiliar with the area. The marketplace in Tarvisio used to be quite frequented in the times of Yugoslavia. Skiers from Slovenia and Austria also know the area because of the Monte Lussari (Svete Višarje) ski resort, although the place it is more popular as

a pilgrimage route. The Canal Valley itself might look like a traffic channel at first si-ght, but the villages scattered througought the valley hide countless attractions, such as the many barracks and guardhouses in the area. Many of them are considered monuments but are, sadly, deserted. We can only hope that the local economy will be able to harness their potential, be it for the purpose of tourism – which seems the most realistic – or other purposes.•

Prevodi


Marjan Batagelj: The European Country with the Most Beautiful CellarFotografija: Iztok Medja za Postojnsko jamo, d. d.

Marjan Batagelj, who has been the majority owner of the Postojna cave and the Pred-jama castle – two highlights of Slovenian tourism – since July 2010, is an attentive observer and a pleasant conversationalist. While paying attention to the tourists on the promenade in front of the cave, the tidi-ness of the promenade and the offer at the restaurants, he thoughtfully responds to any question asked. By profession he is a geographer and an ethnologist who highly respects Slovenia’s natural and cultural heritage. Aside from that, he also has expe-rience in doing business, which all together enables him to have a detailed vision of the future of tourism in Slovenia. On a warm Friday morning in the middle of June we had a stroll along the Postojna promenade where our conversation flew by. Batagelj speaks from his mind and doesn’t demand questions in advance. He is spontaneous and at the same time precise. When he talks about the Postojna cave, it seems as if he were talking about a woman – he talks with emotion.

When I asked him how he ended up wor-king in tourism he replied: “Perhaps this is where I was destined to end up. The twen-ty years of experience in doing business was just an introduction to where I am now. As a geographer and an ethnologist I got the opportunity to manage a natural and cultural heritage such as the Predjama

castle, but without the experience and un-derstanding of entrepreneurship, finances, accounting and doing business, this would not have been easy.” He says the most dif-ficult part of all was changing the attitude of Postojna towards guests.

According to Batagelj the key to success is business ownership. He stresses that: “an unregulated ownership structure and irresponsible owners always turn out to be the gravediggers of a business. Aside from the ownership structure it is very important that the owners are responsible – owning business is not all about the possession of material goods. Good ownership also demands quality management.” The strategy for the development of tourism in Slovenia is a complex notion. According to Batagelj, we should take the position of being some part of the Southe-ast Europe, which is characterized by both a rich natural and cultural heritage and a varied landscape. “If we approach the world in such a manner, we should clearly specify what makes us the most recogni-zable. We have more than 11,000 caves and what I like to call ‘the most beautiful cellar in Europe’ and that is what makes us stand out. We have the highest number of caves per capita in the world and if we can present that fact to the people, then we can also give them a reason worth

remembering us for. The 36 million visitors of the Postojna cave guarantee that caves are something anyone will undoubtedly remember.”

Batagelj is convinced that Slovenia has too little domestic capital and therefore needs foreign investors. In order to attract them we must first create a competitive economic environment, however, this doe-sn’t only comprise cheap landlots and low community infrastructure levies, but inclu-des also the labor legislation and a flexible labor market. At the same time, we must show the investors that we want their inve-stments and their capital, because even in the process of privatization we tend to act as if we didn’t want foreign investors in the first place.

He is convinced that in ten years time the tourist maps of Europe and the world will include the Postojna cave and the Predja-ma castle as one of the most important tourist destinations in Europe, which is actually already the case: “as far as organization, technology and marketing are concerned we are setting the exemple for any worldwide destination. This is what keeps us above average. I think that in the last four years we’ve beaten our competi-tion the easy way. We know we are being watched… In the good sense, of course.”•

KrižankaRAČUN- NEKDANJI

MOJA LEPŠANJE SKA UGO- MNOŽIČNI VODNA ANGLO- JUŽNISLOVE- IN NEGA TOVITEV NASTOP PREGRADA AMERIŠKA SADEŽ,

NIJA KOŽE NA STROŠ- TELO- PLOŠČIN- ZLATO OBRAZU KOV VADCEV SKA MERA JABOLKO

OBMEJNOHRIBOVJEV SEVERO-VZHODNI

SLOVENIJI

OBLAČILO

REZINAMESA,

SPEČENANA VROČIMAŠČOBI

ZMAGA RAFKOPRI ŠAHU IRGOLIČ

ERVINČURLIČ PRETA- DIVJI DEL LJUB- DRUŽINA

DVIGANJE KANJE KOZEL LJANE SLOV.MORSKE SOLZ SKLADA-GLADINE TELJEV

PROJEK- KRAJ, KJERAVTOR ZASLON POLICIST, PROSTORI CIRIL VODJA CIJA KOPLJEJOMARKO PRI TELE- KI ODKRIVA ZA ŠKER- GOSPO- PREDME- GLINO

DREŠČEK VIZORJU KAZNIVA OSEBNO JANEC DARSKEGA TA NA IGRALKADEJANJA HIGIENO OBRATA RAVNINO ŽELEZNIK

NEURAV- BLA-NOVEŠEN GAJNAČLOVEK, (LJUDSKO)ČUDAKPOD- KRALJ

ZEMNA STROJ ŽIVALIJAMA V ZA GNE- PREGON IN

KRAŠKEM TENJE PLENITEVSVETU DIVJADI

MEHKOJAPONSKI OKUSNA KOZJE

DROBIŽ MORSKA USNJERIBA ZA ROKA-

VICE

CITRO- MESTO IZUMRLA IVAN NEUMNEŽENOV V SREDNJI NOJU SIVEC

OLDTIMER SRBIJI PODOBNA VOJAŠKIPTICA OKLEPNIK

ZAPRTJEKOS JETNIKA ENAKA BESED- LESNI

SUKANCA V SAMICO SAMO- NJAK KATRANVRTNA GLASNIKA

SENČNICAKONICA,

SPOJINA BODEČ ŠPICAALKOHOLA PLEVEL MANJŠIS KISLINO VSTOP- OPLOV

NICA AVTOKOSTUMO- IGRALKA

ZGORNJI GRAFKA KIDMANDEL VOGELNIK PREDSTOJ-

STOPALA NIČLA NIK SAMO-(POGOV.) STANA

OSTRI DELVOJAŠKO CEPINA ORANJE

ZDRU- MATEMA- PODOBAŽENJE TIČNA GOLEGADRŽAV NEZNANKA TELESA

PRIPRAVAZA PRE- PULZ, MORALA, KUBANSKI

TAKANJE BITJE ETIKA PLESTEKOČIN, SOSEDNJI ČA-ČA-?

LIJAK ČRKI

OSEM- KDORLETNA KAJ

OSNOVNA IŠČE,ŠOLA ISKALEC

GIUSEPPE PORAST, STAROTARTINI POVE- DOMAČE

ČANJE ŽENSKOIME

MAKEDONSKI PROS-VETITELJ, UČENECCIRILA IN METODA

ZA IZVRŠITEVNAROČILO, UKAZ

Rešitve (vodoravno): Kozjak, obleka, zrezek, mat, ti, eč, ptujski, glinokop, ekscentrik, kasa, kraška jama, lev, rin, orada, glaze, ami, niš, norec, nit, osamitev, naum, osat, ost, nart, eka, nicole, aliansa, oklo, or, lij, utrip, nrav, osemletka, iskač, gt, narast, katra

moja slovenija - poletje 2015

Documents