Februar 2016 letnik IX, številka 1, www.slovenci.si

Generalni konzuli z optimizmom zrejo v prihodnost

Velika Prešernova nagrajenca Tone Partljič in Ivo Petrić

IntervjuCiril Zlobec: »Življenje, veliko si mi dalo, vse si mi vzelo.«

Peter Prevc, rojen za zmage

Cerkniški pustni karneval: niti v Benetkah se ga ne bi sramovali

Moja Slovenija 3

U V O D N I K

Čeprav o tem, kako Slovenci živimo in bomo živeli, odločata predvsem politika in gospodarstvo, pomena kulture skozi čas vse do današnjih dni ne kaže zanikati. Brez kulture in lastnega jezika Slovenci, čeprav razkropljeni po vsem svetu, ne bi bili to, kar smo. Morda nas sploh ne bi bilo. Kot naroda. Kot klenih, ponosnih ljudi, ki z veseljem povemo: »Slovenec/Slovenka sem.«V mesecu, ko Slovenci kot edini v Evropi praznujemo slovenski kulturni praznik kot državni praznik, v reviji Moja Sloveni-ja osrednjo pozornost namenjamo kulturi in njenim vrhunskim, slovenskim ustvarjalcem doma in na tujem.Letos so bila na slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, že sedemdesetič podeljena najbolj prestižna priznanja v kultu-ri, Prešernove nagrade. Tokrat sta »slovenska kulturna oskarja« prejela komediograf Tone Partljič in skladatelj Ivo Petrič. V časih svetovnih kriz, številnih odprtih vprašanj, velikega nezadovoljstva in razočaranj, tako v svetu kot tudi v Sloveniji, smo zares lahko ponosni, da Prešernov dan še vedno praznujemo kot slovenski kulturni praznik. S podelitvijo Prešernovih nagrad vsako leto izrekamo priznanje posameznikom, ki so slovenski kulturi dali in ji še dajejo neizbrisen pečat in s tem presegamo siceršnje razvrednotenje in zapostavljenost posameznikov. »Velika zmota nekaterih ustvarjalcev je, da se, tako kot gospodarstvo, za vsako ceno in v vse smeri iščejo le med velikimi in največjimi, pri tem pa pozabljajo na svojo nacionalno in državno odličnost, ki jo je treba nepretrgoma gojiti, se odgovorno z njo ukvarjati, » je v pogovoru za Mojo Slovenijo med drugim dejal starosta slovenskega pesništva Ciril Zlobec. Po nje-govem mnenju je ta civilizacija v svoji slepi sli po bogastvu pozabila na človeka kot posameznika, na njegovo neponovljivo unikatnost. Pozablja, da je vsaka družba seštevek posameznikov. In čedalje bolj se bomo morali zazreti sami vase – tako Zlobec – in na potovanju iz sebe v samega sebe prodreti do svojega bistva. Človek enostavno mora vedeti, kje so njegove korenine, od kod izhaja. Slovenci v tujini ne pozabljajo, kdo so. Njihove uspešne zgodbe nam to dokazujejo. Tina Žerdin, svetovno znana harfistka, šolana na Dunaju, je velika podpornica slovenske glasbe in skladateljev. V Avstriji jo cenijo kot drugačno od drugih harfis-tov, ker s sabo prinaša močno slovensko identiteto in dobro izdelane slovenske projekte. Urška Matjašec je svoji ljubezni do citer sledila vse do Salzburga, saj v Sloveniji ni študija tega instrumenta. Njen cilj je popeljati citre med ljudi in dokazati, da se s tem instrumentom lahko pričara več kot le Cvetje v jeseni. Naj nam ne zmanjka kulturnega dialoga in strpnosti. »Slovenija bo preživela, če bo odprta družba. Odprta družba pa zahteva svobodnega posameznika, ki se ne boji nič povedati, ker to pove v razumljivem in spoštljivem jeziku. To je dediščina Franceta Prešerna,« je ob odprtju prenovljene Narodne galerije, nedvoumnega poklona slovenskemu kultur-nemu prazniku in darila državi za njeno 25-letnico, dejal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Blanka Markovič Kocen

S kulturo v odpr to družbo in k svobodnemu posamezniku

Foto

: Val

ter L

eban

Pitn

ik; f

oto:

Nik

Rov

an

Moja Slovenija 5

I Z V s e b I N e

AKTUALNO 6 Generalni konzuli z optimizmom zrejo v prihodnost 9 V Avstraliji oživljajo učenje slovenščine10 Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije praznuje

30 let12 15 let zaščitnega zakona za Slovence v Italiji 13 Slovenec sem: Simboli slovenstva na spletu14 Vrnili bi se v uspešnejšo Slovenijo16 Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope 2016. Zate.

MLADI20 Tina Žerdin - svetovno znana harfistka22 Urška Matjašec, študentka citer v Salzburgu

ŽARIŠČE24 Ciril Zlobec28 Velika Prešernova nagrajenca Tone Partljič in Ivo Petrić30 Slovenski kulturni praznik odmeval po svetu32 Praga: Slovenski kulturni praznik v znamenju Prešerna in Debeljaka33 Prenovljena Narodna galerija: iz palače v sodoben muzej

NA POSLOVNIH KRILIH 34 Intervju: Edi Kraus

36 S spremembo miselnosti k spodbudnejšim poslovnim okoljem in hitrejšemu napredku

SLOVENCI PO SVETU38 Pariz je lahko tudi paradiž40 Selitev v Pariz - težka, vendar čudovita!41 Nova Zelandija skozi oči Nataše Kokalj

MED NAMI 44 65 let Združenja Slovenska izseljenska matica

46 Predsednik Republike Slovenije Svetovnemu slovenskemu kongresu podelil red zaslug za narod

47 Umik čez Ljubelj skozi objektiv Marjana Kocmurja

ZAMEJSTVO 48 Jasna Tuta in njeno življenje na jadrnici50 Rojaki v Furlaniji - Julijski krajini skupaj zmorejo

ODKRIVAJMO SLOVENIJO 52 Cerkniški pustni karneval: niti v Benetkah se ga ne bi

sramovali ŠPORT 54 Peter Prevc, rojen za zmage56 Pol stoletja slovenske košarke v Italiji58 Tomaž Humar: ZDA v dobrem in zlu

Moja Slovenijawww.slovenci.si

Izdajatelj: Domus, založba in trgovina, d.o.o.,za založbo Brane KrajnikUredništvo: Bregarjeva 37, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 41 516 265E-pošta: info@slovenci.siGlavna in odgovorna urednica: Blanka Markovič KocenLektorica: Blanka Markovič KocenPrevodi: Kristijan RadikovičKorektura: Anja SedejOblikovanje in prelom: Iztok BrodnjakFotografija na naslovnici: Janez SkokTisk: Tiskarna Schwarz Print d.o.o.Naklada: 1500 izvodov.

Moja Slovenija izhaja štirikrat na leto (pomlad, poletje, jesen, zima). Izvod številke je brezplačen, posamični naročniki plačajo samo stroške pošiljanja.

Revija Moja Slovenija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu RS za kulturo pod zaporedno številko 1603. ISSN 2232-3473.

Revijo financira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Moja Slovenija 5

str.20

str.24

str.28

str.48

str.54

str.52

Moja Slovenija 6

A K T U A L N O

Generalni konzuli z optimizmom zrejo v prihodnost Besedilo: Blanka Markovič Kocen

Ingrid Sergaš, Milan Predan in dr. Boris Jesih so generalni konzuli v zamejstvu – Sergaševa v Trstu, Predan v Celovcu in Jesih v Monoštru. Ob začetku letošnjega leta smo vse tri povprašali o razmerah, s kate-rimi so se srečali v »svojem« delu zamejstva in o njihovih najpomemb-nejših projektih v letošnjem letu.

Ingrid Sergaš je v Trst prispela ob iz-teku leta 2013 in z letom 2014 prev-zela naloge generalne konzulke, Milan Predan je dolžnosti v Celovcu prevzel 1. septembra lani, dr. Boris Jesih pa novembra lani. Slovenski generalni konzulati v sosednjih državah, kjer je slovenska narodna manjšina prisotna,

so po mnenju Sergaševe prvo mesto povezovanja manjšinskega prostora z matično državo. To je dinamičen prostor, kjer so se predstavniki slo-venske narodne manjšine in njihove organizacije v preteklosti soočali in kljubovali težkim, nenaklonjenim, celo sovražnim razmeram, tudi ob pomoči in podpori matične države. V zadnjem obdobju so se okoliščine ob naporih vseh deležnikov postopoma spreme-nile, in sicer v pozitivno smer, ugotav-lja sogovornica.Razmere v italijanskem zamejstvu In-grid Sergaš ocenjuje kot dinamične. Slovenska narodna manjšina v Italiji – v Avtonomni deželi Furlaniji – Julijski krajini – je številna in raznolika. Njeni pripadniki živijo in delujejo v vseh pokrajinah ADFJK, od gorskih prede-lov tromeje (Slovenija–Italija–Avstri-ja) v Kanalski dolini do morja v Trstu in Miljah. To je skupnost, ki je polno strukturirana in delujoča v številnih

segmentih družbenega življenja: na področjih šolstva, gospodarstva, bančništva, kmetijstva, kulture, športa, politike, znanosti … »Slovenska naro-dna manjšina je kakovosten in aktiven sooblikovalec obmejnega prostora. Za njeno harmonično delovanje in celovit razvoj je zato pomembno, da kakovost-no krepi in posodablja vsa področja,« pravi Sergaševa. »Nekateri sklopi so iz različnih razlogov postavljeni v os-predje skupne pozornosti: šolstvo, skrb za slovenski jezik, mediji, gospo-darski razvoj, zlasti v izpraznjenih do-linah Videmske pokrajine, doseganje polne in kakovostne zaščite na celot-nem območju, ki je zajeto v zaščitnem zakonu št.38/2001. Februarja mineva 15 let od sprejetja omenjenega zakona in nekatere obveze še vedno ostajajo le na papirju.« Ena od osrednjih nalog Slovenije kot države zaščitnice in v tem smislu generalnega konzulata pa je po njenem mnenju jasno in odločno opo-zarjanje sosednje države in dežele na obveznosti zaščite manjšine, ki jih le-ta ima na osnovi mednarodnih sporazu-mov in konvencij ter notranje zako-nodaje.

Ena od osrednjih nalog Slo-venije kot države zaščitnice in v tem smislu generalnega konzulata, je odločno opo-zarjanje sosednje države in dežele na obveznosti zaščite

manjšine, ki jih le-ta ima na osnovi mednarodnih

sporazumov in konvencij ter notranje zakonodaje.

Ingrid sergaš

Moja Slovenija 7

A K T U A L N O

Predan: Prihodnost je skupna

»Koroška se je v zadnjih nekaj letih nedvomno spremenila na bolje, od-nos do slovenstva in Slovencev se je normaliziral, veliko manj je oziranja v preteklost, ki je nemško in slovensko govorečo skupnost na Koroškem zad-njih sto let zgolj delila, in več ukvarjan-ja s prihodnostjo, ki je lahko samo nji-hova in naša skupna,« na vprašanje o razmerah v avstrijskem zamejstvu od-govarja generalni konzul Milan Predan. »Večina ljudi na Koroškem in sedanja deželna oblast sta to doumeli, ned-vomno pa je k umirjanju razmer ve-liko pripomogel dogovor o dvojezični topografiji iz leta 2011, ki sicer ni v celoti izpolnil pričakovanj manjšine in Slovenije, vendar je to vročo temo, ki je toliko desetletij obremenjevala tudi meddržavne odnose, ne samo odnose na Koroškem, spravil z mize.« Po Pre-

danovih besedah se je zato danes lažje pogovarjati o čezmejnem sodelovanju, povezovati gospodarstvo z obeh strani meje, promovirati kulturno izmen-javo – vse to so področja, ki bodo, kot poudarja, tudi v ospredju njegovega delovanja. Vse to ne pomeni, da ni več odprtih vprašanj, ta so povezana zlasti s financiranjem manjšinskih ustanov, ki upravičeno pričakujejo, da bo Avstri-ja izpolnjevala zaveze, izhajajoče iz 7. člena državne pogodbe, vendar ne gre za nerešljive težave. Težje bo rešljivo usihanje slovenščine kot pogovornega jezika med pripadniki slovenske skup-nosti, saj gre za posledico desetletij protislovenske politike in asimilacij-skih pritiskov, a tudi v tem pogledu je pozitivno, da se status slovenščine v koroškem javnem življenju postopoma spet krepi in se zanimanje za učenje jezika južne sosede tudi med nemško govorečimi povečuje, kar je še en znak normalizacije.

Obrat trenda tudi v Porabju

Na XV. seji mešane slovensko- madžarske manjšinske komisije v Len-davi so tako tisti, ki so zastopali interese porabskih Slovencev, kot predstavniki prekmurskih Madžarov poudarja-li, kako drugačna, kakovostnejša je bila razprava, ki je strnjena v zapis-niku o nalogah, ki jih morata med manjšinama uresničiti vladi v Ljubljani in Budimpešti. Po mnenju generalnega konzula v Monoštru dr. Borisa Jesiha je imela mešana komisija v svoji zgodovi-ni svetle in temne trenutke. »Mislim, da je tokratna komisija kljub dveletnemu premoru nadaljevala trend, ki smo ga dosegli na prejšnjih zasedanjih. Vložiti je bilo treba veliko truda, da se je trend obrnil. Vedeti moramo, da komisija sicer sprejema razna priporočila, od obeh vlad pa je potem odvisno, ali se ta priporočila uresničijo ali ne.« Po Je-sihovem mnenju je najpomembneje, da so tovrstna zasedanja zelo dobro pripravljena, še posebej pa, da se v pri-pravo aktivno vključijo tudi pripadniki obeh manjšin. Potem so vse stvari ve-liko lažje.

Pozitivno je, da se status slovenščine v koroškem

javnem življenju postopoma spet krepi, zanimanje za

učenje jezika južne sosede pa se tudi med nemško

govorečimi povečuje, kar je še en znak normalizacije.

Milan Predan

Dr. boris Jesih

Moja Slovenija 8

A K T U A L N O

Letošnji najpomembnejši projekti

Letošnje leto bo za našo državo kot tudi za rojake onkraj njenih meja po-tekalo v znamenju 25. obletnice samo-stojnosti Republike Slovenije. Slovenci v zamejstvu so bili akterji v času osa-mosvajanja in procesu razvoja države. Kot pove Ingrid Sergaš, bo spomladi drugič zasedal skupni odbor Repub-like Slovenije in Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine, ki pred-stavlja pomemben institucionalni okvir sodelovanja. Znotraj odbora je oblikovanih nekaj delovnih skupin, vključno z manjšinsko, v okviru kat-erih poteka dogovarjanje o konkret-nih vprašanjih, ki so v skupnem in-teresu. »Še naprej bomo zelo pozorno spremljali izvajanje reform, na deželni ravni posebej reforme javne uprave,« dodaja. »Za zamejski medijski pros-tor in zlasti za njen osrednji časnik – Primorski dnevnik – bo ključnega pomena nov zakonodajni okvir, ki bo letos predvidoma sprejet in ga bomo aktivno spremljali.«Dogodek, ki ga Sergaševa posebej iz-postavlja, je 70-letnica vnovičnega odprtja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Koledarsko je 70 let minilo v letu 2015, vendar bo uradno obeleževanje potekalo letos spom-ladi. »Dogodek, ki smo ga lani prvič soorganizirali in bi želeli, da se le-tos v Tržaškem knjižnem središču potrdi kot tradicionalen, je prireditev v okviru znamenite mednarodne re-gate Barkovljanke. Poleg središčnega športnega dogodka – podelitve nagrad udeležencem, ki se tekmovalni regati dan prej iz Slovenije pridružijo os-rednjemu dogodku v tržaškem zalivu – želimo, da to postane odmeven pro-mocijski dogodek za Slovenijo oz. slo-venske udeležence, tako športnike kot gospodarstvenike in turistične pred-stavnike,« pove sogovornica.Na konzulatu v Celovcu so že v janu-arju začeli s predstavitvami slovenskih podjetij za zainteresirane poslovne partnerje. »S tem bomo nadaljevali, saj je to naša konkretna podpora kre-pitvi gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Koroško,« poudarja Pre-dan. »Naš interes je povečati število slovenskih podjetij, ki so navzoča na koroškem trgu, ker verjamemo, da ima lahko od tega tudi korist slo-venska narodna skupnost.« Zdaj je na Koroškem že blizu 120 podjetij s slovenskim kapitalom, vendar število narašča, kar je gotovo tudi posledi-ca izboljšanih gospodarskih razmer

v Sloveniji in političnih razmer na Koroškem. V prvi polovici leta bo ena od osrednjih nalog tudi priprava tretjega zasedanja skupnega odbora Slovenija - Koroška, ki bo v začetku junija na Brdu, saj je pomembno, da bo na mizi čim več konkretnih pobud in projektov, o katerih se bodo lahko predstavniki posameznih resorjev pogovarjali in dogovarjali. »V tem letu načrtujemo v galeriji konzulata tudi odprtje vsaj dveh novih razstav slovenskih umetnikov z naslovom Okno k sosedu, v čast proslave dneva državnosti in 25-letnice osamosvojitve pa v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve iz Maribora pripravljamo razstavo fotografij fotoreporterjev in novinarjev Večera iz junijsko-julijske vojne 1991,« dodaja Predan. Najpomembnejše naloge generalnega konzula v Porabju bodo razreševanje problemov v šolstvu oziroma izobraževanju nasploh, gospodarski razvoj in motiviranje krovnih orga-nizacij za še uspešnejše delo.

Zdaj je na Koroškem že blizu 120 podjetij s slovenskim kapitalom, vendar število

narašča, kar je gotovo tudi posledica izboljšanih

gospodarskih razmer v Sloveniji in političnih razmer na Koroškem.

Mlade spodbuditi k dejavnosti

»Na vseh teh področjih je treba še mar-sikaj storiti. Odkrito moram povedati, da smo do posameznih organizacij in posameznikov, ki v njih delujejo, včasih preveč kritični. Zavedati se moramo, da gre za majhno skupnost in so posamezniki v svojih dejavnostih razpršeni na številna področja. Naša pričakovanja do njih so marsikdaj prevelika. Predvsem bo treba v bodoče bolj spodbujati pripadnike mlajše gen-eracije, da se aktivneje vključujejo v različne dejavnosti. Društvo porabske mladine nas lahko navdaja z optimiz-mom,« pove dr. Jesih. »Največja moti-vacija je priznanje za opravljeno delo, ki pa ga včasih težko izrečemo. Naj samo poudarim odlično delo razvojne agencije, ki izstopa tudi v primerjavi z drugimi državami, ki imajo veliko

boljše pogoje za delo. So pa področja, kjer bo treba v bodoče treba najti več motivacije in spodbud, kot je npr. področje vzgoje in izobraževanja, pa pri tem neposredno ne kritiziram ni-kogar. Preprosto imam občutek, da so rezultati preslabi glede na vložen trud. Očitno je, da se jezik ne more ohra-niti samo preko izobraževalnega siste-ma, zato bo treba spodbujati oblike jezikovne podpore tudi v domačem okolju, zunajšolskih dejavnostih in tudi cerkvi. Seveda se ničesar ne da na-rediti na silo, rešitve morajo dozoreti neposredno pri udeleženih, vsi ostali smo pri tem lahko samo v oporo.«

Slovenska manjšina na Madžarskem je v specifičnem položaju, poudar-ja sogovornik, prvič zaradi svoje maloštevilnosti, še bolj pa zaradi dol-goletne zapostavljenosti, tudi s strani države matičnega naroda, kar je ned-vomno pustilo posledice. »Danes je situacija veliko boljša. Tesna poveza-nost s Slovenijo je tukaj za preživetje bolj pomembna kot npr. pri Slovencih v Italiji ali Avstriji. Predvsem bi rad poudaril številne oblike sodelovanja z obmejno regijo, ki jih je treba spodbu-jati v največji možni meri.« V bodoče bo treba po Jesihovih besedah bolj kot do zdaj spodbujati neposreden stik predvsem mlajših generacij z vrstniki iz Slovenije. Prav tako je pomemb-no gospodarsko in čezmejno sode-lovanje. Operativni progam Slovenija - Madžarska iz preteklega finančnega obdobja so uspešno zaključili. Izvedeni projekti so pomembna dodana vred-nost pri ohranjanju etnične identitete Slovencev v Porabju. Primarna naloga na tem področju bo kakovostna pri-prava programa oziroma projektov za naslednjo finančno perspektivo. »Mislim, da je to v Porabju v zadnjih letih premaknilo stvari naprej. Kako-vostni preskok je predstavljala usta-novitev razvojne agencije Slovenska krajina, ki je v zadnji finančni pers-pektivi z izvedbo številnih projektov spremenila življenje v tem prostoru. Naj omenim samo vzorčno kmetijo, ki je nastala v sodelovanju s to agencijo, ki jo tudi upravlja,« še pove generalni konzul v Monoštru.

Moja Slovenija 9

A K T U A L N O

Društvo od maja 2015 organizira sku-pinske lekcije slovenskega jezika v treh večjih mestih v Queenslandu: Bris-bane, Sunshine Coast in Gold Coast. Lekcije potekajo v dopoldanskih urah med vikendi. Na voljo so ločene sku-pine za otroke in odrasle, priključijo pa se lahko vsi zainteresirani, ne glede na poreklo, starost ali predhodno znanje jezika. Do sedaj je pri lekcijah priso-stvovalo že več kot 30 učencev. Med njimi so predvsem pripadniki 1., 2. in 3. generacije Slovencev, ter partnerji Slovencev, živečih v Avstraliji.

Poleg poučevanja slovenskega jezika si bo Društvo za slovenski jezik in kultu-ro prizadevalo za ohranjanje in promo-cijo slovenske kulture med pripadniki slovenske skupnosti v Queenslandu in tudi širšo javnostjo, ter za vzdrževanje kulturnega dialoga med Slovenijo in Avstralijo.

Več informacij o delovanju Društva je na voljo na Facebook strani Slovenian Language and Culture Association www.facebook.com/Slovenian-Lan-guage-and-Culture-Association-Queensland-1499991690303084/ ali preko elektronskega naslova častne konzulke za Slovence v Queenslandu Nevenke Golc-Clarkeslovenian.consul-ate.qld@gmail.com.

V Avstraliji oživljajo učenje slovenščine Vir: USZS

Avstralska zvezna država Queensland postaja vedno bolj prilju-bljena destinacija za slovenske izseljence, ki pa zaradi želje po čim hitrejši asimilaciji v novem okolju mnogokrat izgubijo stik s sloven-sko kulturo. Slovenski jezik je nedvomno temelj slovenske identitete, a v Queenslandu že nekaj desetletij ni bilo na voljo organiziranega učenja slovenskega jezika. Z željo po izpolnitvi te potrebe je bilo sredi leta 2015 ustanovljeno, novembra 2015 pa tudi uradno registrirano Društvo za slovenski jezik in kulturo (Slovenian Language and Cul-ture Association Queensland Inc).

Odprtje slovenske šole ob obisku ministra za slovence po svetu, Gorazda Žmavca

Nočna panorama brisbana (foto: Rudi Leskosek)

Moja Slovenija 10

A K T U A L N O

Želja: prispevati k preseganju dvojnih meril pri obravnavanju preteklih in današnjih migracij Besedilo: Anja Sedej Foto: arhiv ISIM

V času ko je Evropa del nove migracijske zgodbe, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ISIM ZRC SAZU) praznuje 30 let. Tam se vrhunski strokovnjaki aktivno ukvarjajo z interdisciplinarnim raziskovanjem migracijskih procesov. Povzemamo odgovore predse-dnice znanstvenega sveta inštituta dr. Janje Žitnik Serafin.

Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije praznuje 30 let

Kaj bi kot raziskovalka z najdaljšim stažem ISIM izpostavila iz 30-letne zgodovine inštituta? Na inštitutu sem se zaposlila kot mla-da raziskovalka, še preden je bil ta leta 1986 priključen ZRC SAZU. ISIM SAZU je bil namreč ustanovljen že leta 1982, predhodni Študijski center za zgodovino slovenskega izseljen-

1

stva pa je deloval že v letih 1963–69. Vendar je šele priključitev inštituta pod okrilje ZRC omogočila kadrovski razmah, večdisciplinarno sestavo ter začetek polnokrvnega uresničevanja raziskovalnega programa in koor-dinacijske vloge na tem raziskoval-nem področju. Po priključitvi smo se v predstojniški vlogi izmenjali štirje

raziskovalci; najdlje opravlja to funk-cijo sedanja predstojnica dr. Marina Lukšič Hacin. Med glavne dosežke tega obdobja štejemo znanstveno revijo s priznanjem odličnosti Dve domovini: Razprave o izseljenstvu, katere zvezki so prosto dostopni na spletu, znanst-veno monografsko zbirko Migracije (24 knjig) s podzbirko Migrantke (4 knjige). Pomembni so mednarodne znanstvene konference, mednarodni študijski program Migracije in med-kulturni odnosi (Erasmus Mundus) in večji raziskovalni projekti inštituta (npr. literarnozgodovinski pregled slovenske izseljenske književnosti). Današnja kadrovska zasedba pokriva zgodovinopisje, geografijo, sociologijo, umetnostno zgodovino, kulturologijo, etnologijo, socialno in kulturno antro-pologijo, literarno zgodovino, jeziko-slovje in izobraževalne vede. Letos bomo v sklopu dogodkov ob 30-letnici poleg strokovne konference in razstav oktobra organizirali tudi konferenco o novih pristopih in vsebinah pri razis-kovanju migracij in življenja v izseljen-stvu.

Katere teme, s katerimi se zdaj ukvarjate strokovnjaki inštituta, bi si zaslužile največ pozornosti?Raziskovalni program Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva in projekt Socialna, gos-podarska in kulturna zgodovina slo-venskega izseljenstva. Pa tudi projekt o napotitvah delavcev in oba pro-jekta programa Erasmus+ na temo novih izobraževalnih strategij za vključevanje odraslih beguncev v lo-kalnem okolju in preprečevanja zgod-njega osipa v poklicnem izobraževanju za migrante in Rome. Vse to so teme, ki se nam zdijo vredne pozornosti, saj brez razumevanja zgodovinske pers-pektive ne moremo imeti jasnega uvi-da v aktualna vprašanja današnjih mi-gracij in enakopravnega vključevanja migrantov v nova okolja, tudi v Slo-veniji.

Na kakšen način svoja dognanja delite z javnostjo?Poleg publikacij, konferenc in med-narodnih objav vnašamo svoje re-

Moja Slovenija 11

+ Fotografije:

Fotografija 1: zgodnja zasedba IsIM: Andrej Vovko, Špela Marinšek; spredaj: Janja Žitnik, breda Čebulj (arhiv IsIM ZRC sAZU, 1988)

Fotografija 2: sedanja zasedba IsIM: Jernej Mlekuž, Špela Marinšek, Mateja Gliha, Janja Žitnik serafin, Mojca Vah Jevšnik, Marijanca Ajša Vižintin, Nataša Rogelja, Martina bofulin; spredaj: Mirjam Milharčič Hladnik, Marina Lukšič Hacin, Kristina Toplak, Jure Gombač, Aleksej Kalc (arhiv IsIM ZRC sAZU, 2014)

2

zultate v učne in študijske vsebine na vseh stopnjah izobraževanja v Sloveniji in tujini. Večina raziskoval-cev na inštitutu tudi sodeluje na vseh stopnjah univerzitetnega študija, naše rezultate pa posredujemo raznim ministrstvom, vladnim uradom in agencijam. Seveda je pomembno tudi seznanjanje najširše javnosti z našimi znanstvenimi dognanji, tudi s pomočjo naše spletne in Facebook strani. Ob se-danjem dogajanju v zvezi z begunci je sicer interes medijev za naše komen-tarje v javni diskusiji velik.

Kako v luči te t.i. “begunske krize” ob-ravnavate svoj jubilej; bi lahko še bolj pripo-mogli k razumevanju tega dogajanja?Slovenci so množično migrirali kot del širših izseljenskih in begunskih tokov od srede 19. stoletja pa vse do danes. Soočanje slovenske izseljenske in begunske izkušnje ter vključevanja slovenskih migrantov v novo okolje z izkušnjo ljudi, ki v zadnjem času v večjem številu prihajajo v Evropo, je

bistvenega pomena za vsestransko razumevanje njihovega položaja. Prvi poskus takega soočenja je bil obja-vljen v knjigi Večkulturna Slovenija (2008), v kateri smo izhajali iz kul-turnega položaja slovenskih izseljen-cev in njihovih potomcev po svetu in ga deloma primerjali s kulturnim položajem priseljencev in njihovih po-tomcev v Sloveniji. Žal takšni poskusi primerjav z namenom senzibilizacije večinskega prebivalstva v Sloveniji praviloma naletijo na deljene odzive. Tukajšnji nacionalistični krogi namreč malodane odkrito zagovarjajo dvojna merila, s tem da enačijo terorizem in kriminaliteto bodisi z določeno vero, etnijo ali pa celo z begunstvom in priseljenstvom nasploh. Naša želja ob letošnjem jubileju inštituta je, da bi nam v naslednjih letih uspelo še bolj občutno prispevati k preseganju dvoj-nih meril pri obravnavanju preteklih in današnjih migracij iz naše skupne domovine na eni strani ter skoznjo in vanjo na drugi strani.

A K T U A L N O

Moja Slovenija 12

A K T U A L N O

15 let zaščitnega zakona za Slovence v Italiji Besedilo: Mirjam Muženič, RTV Slovenija • Fotografije: STA

Na valentinovo leta 2001 je italijanski parlament teden dni pred razpustom sprejel dolgo pričakovani zaščitni zakon za sodržavlja-ne, pripadnike slovenske narodne skupnosti. Bil je sad trdih pogajanj in kompromisov, pa vendar pomembna zakonska osnova za urejen pravni položaj in narodnostne pravice z ohranjanjem slovenskega je-zika in kulture v ospredju. Državni zakon št. 38 še danes ni uresničen v celoti, mestoma je celo zastarel in bi potreboval popravke.

Slovenci v Italiji so zgodovinsko prisotni na približno 30 kilometrov širokem pasu vzdolž italijansko-slovenske meje od Milj do Trbiža v Tržaški, Goriški in Videmski pokra-jini dežele Furlanije Julijske krajine. Prva oblika zaščite narodnih manjšin je zapisana v italijanski ustavi iz leta 1948. Kasneje je bila tema varstva nar-odnih in jezikovnih manjšin sporna. V 60. in 70. letih minulega stoletja sta dva zakona omogočila redno delo šol s slovenskim učnim jezikom v dveh pokrajinah, brez Videmske. Sledili so trije zakoni o medijih, dve razsodbi ustavnega sodišča in leta 1999 okvirni zakon o pravnem varstvu zgodovin-skih jezikovnih manjšin, tudi sloven-ske. Zaščitni zakon pa je bil sprejet 14. februarja 2001. Spomini slovenskega senatorja Stojana Spetiča: »V levosre-dinski vladni navezi ni bilo prave enot-nosti. Nujna so bila stalna pogajanja med levico in krščanskimi demokrati

in ker ta koalicija sama ni zmogla dovolj glasov za sprejem zakona, je morala pristati na kompromise tudi s politično desnico. Dodatne težave so prihajale tudi s terena, zlasti iz Trsta. Do zadnjega smo se bali, da zakon ne bo sprejet.«Zaščitni zakon je prvi italijanski zakon, ki je priznal obstoj Slovencev tudi v Videmski pokrajini. Z njim je do tedaj zasebna dvojezična šola, edina v ce-lotni pokrajini, kjer poteka pouk tudi v slovenskem jeziku, postala državna ustanova in tako del italijanskega državnega šolstva. Zdaj si tamkajšnji Slovenci prizadevajo za razširitev slovensko-italijanskega pouka tudi v Terskih dolinah, v Kanalski dolini pa bi potrebovali trijezični pouk, pri ka-terem bi se otroci poleg italijanščine in slovenščine učili tudi nemško. Še ved-no ostaja neuresničeno določilo glede glasbenega šolstva, ki nima državnega statusa in denarnih ugodnosti, ki jih ta

prinaša, pa tudi brez slovenskega odd-elka pri državnem konservatoriju Tar-tini v Trstu. Ker to določilo zaščitnega zakona ni uresničeno, v Rimu vsako leto ostaja neizkoriščenih dobrih 500 tisoč evrov proračunskega denarja. Zakon rojakom zagotavlja tudi olajšan vstop njihovega predstavnika v senat in poslansko zbornico, na kar pa še vedno čakajo. Tudi nov volilni zakon Italicum tega ni omogočil. »Današnja oblast s tem, da z reformo krajevnih uprav ukinja lokalno sa-moupravo in pravico Slovencev, da sami razpolagajo s svojim ozemljem, zaščitni zakon celo ruši in Slovence spreminja v folklorno skupino,« ocen-juje Stojan Spetič Najtežje je uvajanje slovenskega jezika v javne uprave, kajti delo z birokracijo je zapleteno in dol-gotrajno. Pred letom je kot delovno telo krovne Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze zaživela pravna delavnica oz. posvetovalnica za pomoč pri težavah uresničevanja zaščitnih določil. Vrata je odprla vsem, zagotavlja njen vodja Livio Semolič. Doslej je opravila veliko dela, zlasti pri spoštovanju pravice do pravilno zapisanega slovenskega ime-na in priimka, dvojezičnih dokumen-tov in vračanju slovenskih Narodnih domov. Trgovski v Gorici je že polno zaživel v slovenskih barvah, medtem ko ostajata oba Narodna domova v Trstu prednostni nalogi celotne na-rodne skupnosti. Premika se pri Narodnem domu v ulici Filzi, saj je tržaška univerza pripravljena izseliti svojo šolo za tolmače in prevajalce, le da je to povezano z denarnimi stroški. Obnovo Narodnega doma pri Svetem Ivanu v Trstu pa naj bi začeli prihodnje leto.Še dobro, da ga imajo, zaščitni zakon, so soglasni v narodnostnih vrstah. Včasih bi si želeli boljšega! Velikokrat upajo v hitrejše uresničevanje zaščitnih določil! Vsem pa je jasno, da so pra-vice v Italiji izterljive, kar pomeni, da jih je treba vsakokrat znova zahtevati. Še najbolje soglasno.

+ Fotografija:

slovensko društvo za mednarodne odnose (sDMO) je na začetku februarja letos v Ljubljani organiziralo srečanje, ki ga je posvetilo 15. oblet-nici parlamentarne odobritve zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Na fotografiji z leve: bojan brezifar, Iztok Mirošič, Marjan Šetinc

Moja Slovenija 13

A K T U A L N O

Slovenec sem: simbolislovenstva na spletu Besedilo: Karolina Štuhec-Meglič• Fotografije: osebni arhiv K. Š. M.

S projektom #SlovenecSem želijo organizatorji letos praznovanje 25. obletnice Republike Slovenije obeležiti na družbenih omrežjih.

Družbena omrežja so se v zadnjem de-setletju po vsem svetu dodobra ustalila in s tem postala del našega vsakdana. Njihov porast je ustvaril tudi ogromno prednost za vse vrste organizacij in in-stitucij, ki s prisotnostjo na družbenih omrežjih opozarjajo na svoj obstoj ter hkrati predstavljajo svoje delo, in-terese ali produkte. Tako omogočajo tudi interaktivno (med)etnično ko-munikacijo med posamezniki, ki se identificirajo z določeno etničnostjo, oziroma tistimi, ki so s to etničnostjo na kakršen koli način povezani. Predvsem mlajše generacije so zelo aktivne na družbenih omrežjih, se povezujejo, delijo svoje izkušnje, za-nimanja, interese. Internet kot medij

z družbenimi omrežji vpliva na ob-likovanje posameznikove identitete, kar pa je v primeru potomcev sloven-skih izseljencev, na katere med drugim ciljamo s projektom #SlovenecSem, zelo pomembno, saj s tem, ko se preko omrežij povezujejo z drugimi ljudmi po svetu, krepijo pripadnost določeni etnični skupini ter njenim vrednotam. Tako lahko o internetu govorimo kot o pomožnem mediju simbolične etničnosti in produktu dinamičnega načina življenja. Namen projekta je zbiranje simbolov slovenstva po svetu s pomočjo ključne besede “SlovenecSem”, hkrati pa je tudi priložnost za medsebojno splet-no povezovanje in komunikacijo med

vsemi tistimi, ki se zanimajo za Slo-venijo in so z njo na kakršen koli način povezani.Cilj projekta je, da se na družbenih omrežjih objavi in deli čimveč pris-pevkov z vsebinami, ki posameznikom pomenijo simbole slovenstva in slo-venske identitete. S projektom želijo organizatorji utrditi kulturno identite-to sodelujočih. S tem ko slednji komen-tirajo in všečkajo prispevke drugih, se namreč na nek način povezujejo z dru-gimi uporabniki oznake #SlovenecSem in posledično tudi s Slovenijo ter s tem dosegajo oziroma oblikujejo virtu-alno etnično skupnost Slovencev na družbenih omrežjih. Pri projektu lahko sodeluje vsak upo-rabnik spleta in družbenih omrežij, in sicer tako, da objavi poljubno sliko, tekst ali video z oznako #SlovenecSem na primer na Instagramu ali Face-booku.Informacije o projektu in izvajalci so objavljeni na spletni strani www.slovenecsem.online, na tem naslovu pa najdete tudi povezave do družbenih omrežij, na katerih smo tre-nutno aktivni.

Moja Slovenija 14

A K T U A L N O

Vrnili bi se v uspešnejšo Slovenijo Besedilo: Blanka Markovič Kocen • Fotografije: osebni arhivi

Anketa

Med uredniki/skrbniki teh medij-skih vsebin smo opravili anketo, da bi dobili vsaj bežen vpogled v njihovo delo in izkušnje, njihov pogled na prisotnost teh vsebin v domačih medi-jih, možnosti za izboljšave in ključne neizkoriščene potenciale.

Kakšna je bila vaša pot do urednika/skrb-nika vsebin, povezanih s Slovenci po svetu? Je bila vaša izbira in želja ali vas je do tega pripeljala poklicna pot?

Anja P. Jerić, MMC RTV SLO Ker že vrsto let pišem o svetu zabave, zunanji politiki in turizmu, se mi je zdela rubrika, v kateri bi predstavljali Slovence po svetu, logična kombinacija teh področij, ki me zanimajo. Poleg tega so razmere v Sloveniji mnoge postavile pred dejstvo, da morajo poiskati nove priložnosti v tujini. S sodelavko sva tako urednici predlagali objavo tedenskih člankov, v katerih bi prikazali življenje v tuji državi skozi oči Slovencev, ki so se tja preselili, in takoj je bila za. Tako je bila septembra l2014 rojena rubrika Glej ga, Sloven’c, ki jo najdete na portalu www.rtvslo.si. Rubriko pripravljamo še danes, v to nas skorajda silijo naši bralci, saj se vsak ponedeljek, ko je objavljena nova zgodba, članek skoraj po pravilu uvrsti med najbolj brane in komentirane novice dneva.

Blažej Kupec, Startaj.siNa Startaj.si (in prej pri časniku Fi-nance, v sklopu katerega portal de-

luje) nas že vrsto let zanima, s čim se ukvarjajo Slovenci po svetu. Tovrstne vsebine so mi blizu tako osebno kot profesionalno – ker rad poizvedujem in poslušam o uspehih rojakov – pred-vsem mlajše generacije – in ker se taka vsebina tudi dobro bere.

Marjan Štrimpf, RTV SLOKot novinar – komentator na Televiziji Maribor sem še konec osemdesetih let prejšnjega stoletja večkrat potoval po Evropi in srečeval tudi naše zdomce, predvsem v Nemčiji, na Švedskem in v Franciji. Ob tem se mi je porodila ideja, da bi kazalo uvesti oddajo, namenjeno rojakom v izseljenstvu. Razmišljal sem namreč tudi o izseljencih prek ocean-ov – tja sem prvič zajadral leta 1994, in sicer v Paragvaj, Argentino in Brazili-jo. S tem je ideja o oddaji dobila širšo in končno dimenzijo. Ljubljanskim ko-legom sem predlagal, da bi v Mariboru pripravljal oddajo z imenom Slovenci po svetu. Odobrili so jo in začeli smo z 20-minutno oddajo, enkrat mesečno ob 16. uri, potem pa so se stvari raz-vijale naprej in potovanja med našimi izseljenci in zdomci so postala stalnica, do današnjega dne.

Se vam zdi tematika Slovencev po svetu dovolj prisotna in izpostavljena v vašem mediju? Kje se pri delu srečujete z največ težavami in kje vidite največ možnosti za izboljšave in nadgradnje?

Anja P. Jerić, MMC RTV SLO Da, glede na to, da imamo na našem

portalu tedensko rubriko Glej ga, Sloven’c, se mi zdi, da je ta tematika dovolj pokrita in obdelana. Poleg tega občasno naredimo intervjuje tudi z znanimi in uspešnimi Slovenci v tu-jini z različnih področij, na primer s kakšnimi znanstveniki, profesorji, plesalci, kulturnimi delavci, športniki. Morda pa bi morali več pisati tudi o različnih programih in razpisih, ki omogočajo pot v tujino na eni strani, ter o pasteh selitve na drugi. Največja težava pri našem delu je trenutno iskanje ljudi, torej kandidatov za in-tervjuje, saj iz vsake države (z izjemo večjih) predstavimo le enega človeka. Poleg tega želimo ohranjati ravnotežje in razpršenost glede celin, izobrazbe, življenjskega sloga naših sogovor-nikov. Le redkokdo, ki ga povabimo k sodelovanju, nas zavrne, nekateri pa nam pišejo kar sami. Najtežje dobimo Slovence iz afriških držav in držav, v katerih obstajajo omejitve glede svo-bode govora ali bi lahko bil njihov po-gled na svet zaradi občutljivih odnosov in razmer v mednarodni skupnosti težaven.

Blažej Kupec, Startaj.siČeprav imamo zelo omejene kadrovske zmožnosti, se trudimo, da na mesec ob-javimo vsaj dva prispevka o Slovencih v tujini. Načrtujemo, da bomo število člankov v prihodnjih mesecih podvoji-li. Tematika je po mojem mnenju dovolj izpostavljena – predvsem po zaslugi učinkov socialnih omrežjih. Največja »težava« je tista, zaradi katere tudi pišemo o Slovencih v tujini – razdalja. Vsak novinar namreč ve, da najboljši intervjuji in prispevki nastanejo po pogovoru na štiri oči. Pri Slovencih v tujini pa se moramo zanašati na elek-tronsko pošto in pogovore prek Skypa.

V današnjem globaliziranem svetu, ko nas svetovni splet zbližuje in briše razdalje, postajajo tudi zgodbe Slovencev iz sveta vse bolj do-stopne bralcem v Sloveniji. Nekateri mediji se s tovrstnimi vsebinami zato sistematično ukvarjajo in imajo velik krog bralcev, gledalcev in poslušalcev.

https://www.rtvslo.si/tureavanture/glej-ga-sloven-c

Anja P. Jerić

Moja Slovenija 15

A K T U A L N O

Marjan Štrimpf, RTV SLOKar zadeva prisotnost Slovencev po svetu v oddajah Televizije Slovenija bi rekel, da so razmeroma dobro za-stopani zamejci, ki imajo tradicio-nalne oddaje; Dnevnik Slovencev v Italiji, Dober dan, Koroška in Hidak za Madžarsko skupnost ter Porabske Slovence. Za tiste v izseljenstvu pa bi bilo mogoče več narediti, kajti mesečna oddaja Slovenci po svetu je premalo. A kaj, ko ni dovolj sredstev …

Se po vašem mnenju v matični domovini zavedamo dejanskega potenciala rojakov, ki živijo po svetu?

Anja P. Jerić, MMC RTV SLO Če sodim po komentarjih, ki jih bralci oddajajo pod članki na našem portalu, so Slovenci iz domovine še vedno v prvi vrsti, žal, negativno nastrojeni proti sodržavljanom, ki so se odločili za selitev v tujino. Mnogi jim očitajo, da so pripravljeni v tujini opravljati dela ali živeti v stanovanjih, na kate-ra doma nikoli ne bi pristali, ali, po drugi strani, da so se prodali za boljši zaslužek in ob prvi priložnosti pobeg-nili v tujino, čeprav je Slovenija vanje veliko vlagala, oni pa so jo pustili na cedilu. Na intervjuvance letijo tudi povsem pavšalne sodbe in predsodki v smislu, “kar ostanite tam, mi vas tukaj ne potrebujemo več”, le redki pa zmorejo intervjuvancem čestitati, da so se odločili življenje postaviti na glavo, zbrati pogum in se podati na povsem drugačno pot, ki je zagotovo bolj tvegana in težja, saj, kot ponavljajo mnogi: “V tujini mi je lepo, a tu bom ve-dno ostal tujec.”

Blažej Kupec, Startaj.siPo mojem mnenju Slovenci v domovini pri branju zgodb o zdomcih bolj kot o potencialu, ki ga ti ljudje imajo, najde-jo dokaz o neperspektivnosti lastne države – češ, poglejte, še en primer človeka, ki ga je država zavrgla, zato je priložnost našel drugje. Se pa lahko na tem mestu kar sprijaznimo: najbolj vrhunski znanstveniki in uspešni pod-jetniki se ne bodo vrnili. Ti ljudje so si v tujini ustvarili novo življenje. Jih je pa z našega stališča škoda. Kot je škoda vsakega posameznika, ki so ga sloven-ske šole izobrazile, ki je inovativen in bi lahko prinašal dodano vrednost za podjetja ter bogatil skupnost, a je odšel in se ne namerava vrniti. Mislim pa, da se bodo vrnili številni drugi. Nekate-rim ne bo uspelo, drugi se bodo za to odločili zaradi domotožja. Upam, da se jih bo največ vrnilo zato, ker bodo v Sloveniji znova prepoznali potencial in vizijo. Za to je treba marsikaj: znižati stroške dela, uvesti socialno kapico, raztegniti dohodninsko lestvico, uvesti pametno politiko štipendiranja in za-poslitvenih shem, vpisi na fakultete morajo slediti povpraševanju gospo-darstva … Podjetja bodo tako postala konkurenčnejša, odprlo se bo več do-bro plačanih delovnih mest. Marjan Štrimpf, RTV SLOTe zavesti je premalo, posebej, če vemo, koliko strokovnjakov in znanst-venikov slovenskega rodu je v svetu izjemno uspešnih. Na tem področju sorazmerno veliko naredi Svetovni slovenski kongres s številnimi srečanji strokovnjakov z raznih področij, ki se vsako leto zberejo na konferencah v Sloveniji.

Kje vidite možnosti za tesnejše povezovan-je Slovenije z rojaki po svetu?

Anja P. Jerić, MMC RTV SLO Morda bi morali slovenski mediji več poročati o dejavnostih sloven-skih društev v tujini, predvsem pa bi se moral spremeniti odnos matične domovine do njih, se večkrat obrniti k njim za kakšno mnenje ali premislek. Predvsem pa je težava v trenutnih gos-podarskih in družbenih razmerah, ki vladajo v Sloveniji, saj mnogi Slovenci v tujini v naših intervjujih poudarjajo, da z nejevero in začudenjem spremlja-jo aktualne dogodke in afere v Sloveni-ji in da se v tako okolje ne želijo vrniti.

Blažej Kupec, Startaj.si»Daleč od oči, daleč od srca.« Najbolj učinkovit način so skupni dogodki – kulturni, športni, politični, poslovni. Država bi lahko v sodelovanju z za-sebnimi partnerji organizirala serijo tematskih dogodkov – denimo, start-up vikend, na katerega bi povabila slovenske rojake z nadpovprečnim izobraževalnim ali podjetniškim oza-djem in jih povezala z našim ekosiste-mom. Ne samo da bi se tako stkale tesnejše vezi, kdo ve, mogoče sode-lovanje prinese tudi kakšen globalno uspešen podjetniški podjem.

Marjan Štrimpf, RTV SLOMislim, da je ključ v osebnih stikih ljudi, ki delajo na tem področju povezovanja z rojaki. Država že prek Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu naredi veliko, veliko pa lahko naredijo tudi fakultete z izmenjavo študentov s tujino in tudi slovenska gospodarska diplomacija.

http://startaj.finance.si/ http://www.rtvslo.si/tvmaribor/oddaje/25

Blažej Kupec Marjan Šrimpf

Moja Slovenija 16

A K T U A L N O

Ljubljana – zelena prestolnica Evrope 2016. Zate. Besedilo: Vita Kontič • Fotografije: arhiv MOL

Slovenska prestolnica je po odločitvi Evropske komisije prejela najviš-jo nagrado na področju trajnostnega razvoja mest, kar ji ponuja nove izzive, a tudi številne obveznosti.

Ljubljana je z vsakim letom prežeta z vse več zelene barve, letos pa so ti odtenki še posebej živahni, saj slavi prejem prestižnega naslova »zelena prestolnica Evrope 2016«. Leto bodo obeležili s celoletnim programom in številnimi dogodki ter aktivnostmi, do-ber glas pa bo segel ne le v deveto vas, temveč širše po svetu.

Edina »zelena prestolnica« v srednji in jugovzhodni Evropi

Ljubljana je po mnenju Evropske komisije v najkrajšem času naredila največ sprememb v kakovosti življenja in si tako prislužila ta laskavi naslov. Že leta 2007 je z oblikovanjem vizije Ljubljana 2025 stopila na pot trajnost-nega razvoja mesta, v okviru katere sledi zastavljenim ciljem, zagotavlja kakovostno življenje vsem meščankam

in meščanom v zelenem, varnem, čistem in prijaznem mestu. Naslov, ki ga je Ljubljana prejela kot edino mesto v osrednji in jugovzhodni Evropi, ima velik pomen, saj jo uvršča na evropski in svetovni zemljevid trajnostnih mest. To so potrdili tudi 9. februarja 2016 v Bruslju, ko je Ljubljana od Bristola pre-vzela to zeleno »štafeto«.

Na to najvišjo nagrado na področju traj-nostnega razvoja mest, ki je rezultat skupnega dela velike mestne družine in prebivalcev, so izjemno ponosni. Po mnenju mednarodne ocenjevalne komisije Ljubljana uspešno združuje dvoje: ohranja naravne danosti in zelen značaj mesta ter hkrati aktivno spreminja področja, ki do nedavnega niso bila zelena. Ob tem je pomembno imeti vizijo in pogum za uresničitev zastavljenih ciljev, kar ekipi pod vodst-vom župana odlično uspeva.

Panorama z veduto gradu; foto: Primož Hieng

Moja Slovenija 17

A K T U A L N O

Novi izzivi in obveznosti

Prizadevanja Mestne občine Ljubljana za izboljšanje kakovosti življenja v Ljubljani se z uradnim prevzemom naslova niso končala, temveč jih bodo še nadgrajevali. Zavedajo se obveznos-ti, ki jih to priznanje prinaša, poseben izziv pa predstavlja tudi dejstvo, da so oči mednarodne javnosti uprte vanje in zato zanimanje za njihove dosežke zadnja leta skokovito narašča. Skozi močno mednarodno prisotnost, gos-tovanja, predstavitve in drugo udejst-vovanje se vse bolj krepi ugled mesta. Številna mesta predstavnike Ljubljane vabijo na srečanja in konference, da z njimi delijo izkušnje in dobre prakse, kar je tudi temeljno načelo projekta Zelena prestolnica Evrope. Mnogi tudi prihajajo v Ljubljano, da bi si v živo ogledali mestni utrip in povze-mali izkušnje. Posebej jih navdušuje preporod mestnega središča ter ob-novljena infrastruktura – od leta 2007 so površine za pešce povečali za kar

620 odstotkov, preuredili in preno-vili nabrežja Ljubljanice, ulice in trge, ustvarili nove zelene površine in z različnimi kulturnimi, športnimi in drugimi dogodki oživili mesto, ki je zdaj prijaznejše in privlačnejše za obis-kovalce. Sedaj, ko je Ljubljana dobro vidna ne le na evropskem zemljevidu, temveč širše, in število obiskovalcev iz leta v leto raste, je ustvarjena tudi priložnost za nove vlagatelje in do-datno krepitev gospodarskih kazalcev. Pričakovati je, da bo nagrada spodbu-dila nadaljnji razvoj na področjih tur-izma in naložb, kar se že kaže na prim-er v začetku gradnje prvega hotela s petimi zvezdicami ter prihodom Ikee v Ljubljano.

Raznovrsten program – vsak mesec nova tema

Čeprav že vsa leta, tudi pred prejemom nagrade, tesno sodelujejo z različnimi deležniki, da bi tako poiskali najboljše rešitve za meščane in obiskovalce, letos

te dejavnosti še krepijo. V Ljubljani se odvija raznovrsten celoletni program, ki vključuje širok spekter sodelujočih – od predstavnikov četrtnih skup-nosti do okoljskih, kulturnih in izobraževalnih institucij ter številnih nevladnih organizacij. Praktično vsak dan v informacijski točki Zelene pre-stolnice Evrope 2016, »Točki.Zate.«, poteka zanimiv tematski program, delavnice, predstavitve, druženje in še marsikaj zanimivega ter poučnega.

Vsak mesec je namenjen posebni temi. Tako je bil januarja poudarek na ozaveščanju o ravnanju z odpadki. Iz-postavili so, na primer, da se ločevanje odpadkov izplača, da je Ljubljana edina prestolnica, ki je sprejela strate-gijo »nič odpadkov«, po kateri lahko stvari ponovno uporabimo, hrane pa ne mečemo stran po nepotrebnem, pa tudi, da so lani odprli regijski cen-ter za zbiranje odpadkov, v katerega je vključenih 37 občin in s katerim bodo poskrbeli za odpadke kar tretjine Slo-

Park Tivoli; foto: Tomo Jeseničnik

Moja Slovenija 18

A K T U A L N O

venije. Februarja je na vrsti lokalna samooskrba, ko skozi dogodke in ukrepe spodbujajo domačo pridela-vo živil ter vrtičkarstvo, obenem pa predstavljajo prvi javni sadovnjak in čebeljo pot. Marca bodo spodbujali odgovorno ravnanje z vodo, ki je naša cenjena javna dobrina, in izpostavljali, da v Ljubljani pijejo kakovostno vodo, ki jo lahko uživa vsak – tudi iz več kot 30 javnih pitnikov na ulicah, zato jo želijo tako ohraniti. Skozi leto bodo predstavili številne trajnostno nara-vnane projekte, ki so jih v Ljubljani med kar 1.700 v zadnjih devetih letih že izvedli. Obenem so v celotno doga-

janje aktivno vključili tudi 17 ljubljan-skih četrtnih skupnosti (ČS) – ambasa-dork Zelene prestolnice Evrope 2016. V treh tednih, kolikor bo posamezna ČS ambasadorka, bodo pripravili številne dejavnosti, s katerimi bodo še dodatno obeležili prestižni naslov.

Ljubljana – mesto po meri človeka

Med številnimi aktivnostmi, ki bodo potekale vse leto, so 13. januarja pripravili otvoritveni dogodek LJU-BLJANA. Zelena zate., namenjen vsem Ljubljančankam in Ljubljančanom, na katerem so skupaj prižgali zeleno luč,

Pitnik; foto: Nik Rovan Prešernov trg; foto: Dunja Wedam

Zvezda in Kongresni park; foto: Dunja WedamPodzemni zbiralniki; foto: arhiv podjetjaSnaga

Moja Slovenija 19

A K T U A L N O

izobesili zastavo Zelene prestolnice Evrope 2016 in odprli Točko.Zate. Dva dni zatem pa so na Krakovskem nasipu odprli še fotografsko razstavo Ljubljana.Zate. Posebej se veselijo 10. marca, ko bo v Ljubljani potekala uradna otvoritvena slovesnost Zelene prestolnice Evrope 2016 tudi za med-narodno javnost. Eden pomembnejših mejnikov pa bo junija, ko bo potekal izbor Zelene prestolnice Evrope 2018. Ob tej priložnosti so vse dogajanje ovili v poseben slogan »Ljubljana.Zate.«, saj želijo predstaviti Ljubljano kot mesto po meri človeka, ki je prijazno vsem, in kjer se za vsakogar najde nekaj lepega.

Maskota je postala ljubka zmajčica Flo-ra, leto pa bo zaznamovala tudi himna Ljubljana.Zate., ki je bila izbrana na natečaju med ljubljanskimi osnovnimi šolami. Podrobnosti o vseh dogodkih in zelenih dejstvih so objavljene na novem spletnem mestu www.zelenaljubljana.si. V Mestni občini Ljubljana s prevze-mom nagrade in pripravo številnih z njo povezanih dejavnosti izpostavljajo tudi potrebo po solidarnosti, pred-vsem do prihodnjih generacij, da bodo dobile naravo enako lepo ohranjeno, kot jo imajo v Ljubljani.

Leseno srce; foto: Doris Kodrić

Nabrežje Ljubljanice; foto: Matej Kastelic Špica; foto: Vita Kontič

Moja Slovenija 20

M L A D I

Od študija biologije v Ljubljani do vrhunske harfistke naDunaju Besedilo: Nadja Skale • Fotografije: osebni arhiv T. Ž.

Tina Žerdin je umetnica z veliko začetnico. Na Dunaju šolana harfist-ka svetovnega kova sodeluje z najuglednejšimi zasedbami in je za svoje ustvarjanje prejela več nagrad. Trenutno je soloharfistka zasedb Wie-ner Akademie, Wiener Kammerorchester in Österreichisch ungarische Haydn-Philharmonie ter redna gostja v dunajski Volksoperi in Orke-stru dunajske Staatsoper. Prvo harfo je igrala pod dirigentskimi pa-licami Valeryja Gergievega, Pierra Bouleza, Gustava Kuhna, Daniela Hardinga, Adama Fischerja in Martina Haselböcka. Leta 2015 je kot soloharfistka gostovala v orkestru milanske Scale.

Tina Žerdin – svetovno znana harfistka

Je tudi velika podpornica slovenske glasbe in slovenskih skladateljev. Predvsem pa je srčna, polna elana in pozitivne energije ter izjemno vestna, kar se zagotovo odraža v njenih us-pehih in priljubljenosti doma in na tujem. »Ujela« sem jo v Ljubljani, med načrtovanjem promocije njene nove plošče Harfonija.

Bliža se vikend – nam zaupate, kako je po-tekal vaš teden?Teden sem začela na Dunaju, na vaji z ansamblom Kontrapunkte, s katerim imamo abonma v Musikverein-u (ena najuglednejših dunajskih glasbenih dvoran, op. a.), kjer smo v ponedeljek tudi nastopili. Torek je bil bolj ad-ministrativne narave; imela sem več sestankov, saj pomagam ustanavljati društvo dunajskih harfistov. V sredo

sem na hitro prišla v Slovenijo, na Ptuj, kjer učim harfo. V četrtek mi je us-pelo v Ljubljani zajtrkovati z možem in zvečer že nastopiti v slovenski hiši Korotan na Dunaju z novim projek-tom Trubadurke. Naslednji dan vnovič predstava v dunajski ljudski operi, vsakodnevno pa imam pogovore in sestanke na temo predstavitve svojega projekta Harfonija – slovenska glasba za harfo. Zaradi slednjega, priprav na visoko poletno sezono ter ponovnih pogajanj za sodelovanje z mongolsko državno opero sem zdaj deset dni v Ljubljani.

Kdaj pa najdete čas za vajo?Vadim v vsakem prostem trenutku, tudi (oziroma po navadi) pozno zvečer – hvala sosedom za razumevanje.

Vaša karierna pot je zelo zanimiva. Niste iz glasbene družine, harfo pa ste začeli igrati šele pri 16 letih, po učenju klavirja in solo petja. Kako to?Oče je delal v rudarstvu, mama v zdravstvu in moja glasbena pot je bila za družino najbrž precej nepričakovana. Čeprav še danes rada pojem, me je bilo solo petja vedno malo strah in sem svoje pravo izrazno sredstvo našla šele pri harfi. Po zaključeni osnovni glasbe-ni šoli klavirja sem tako vzporedno s splošno gimnazijo opravljala tudi srednjo glasbeno šolo harfe. Tedaj edina profesorica harfe v Sloveniji, prof. Ravnik Kosi, je bila v Ljubljani, zato sem tam preživljala vse vikende. Ko gledam nazaj, se mi zdi, da je bila harfa zame nekakšna oblika upora. Cele dneve in noči sem preživljala na velenjski glasbeni šoli, kjer sem vadi-la. Lasten inštrument sem dobila šele sredi študija.

Kako pa ste pristali na Dunaju?Po srednji šoli v Velenju sem se vpisala na študij biologije v Ljubljani, morda tudi zaradi želje staršev, da se usme-rim k naravoslovju. Vendar harfe nisem mogla pustiti. Ponoči sem jokala in va-dila ob kavi in se razdvojena med bi-ologijo in glasbo sama pripravljala na sprejemne izpite na Dunaju. Na pol ra-zumsko sem se odločila, da postanem harfistka, če me na dunajski univerzi sprejmejo, sicer bom biologinja. Tedaj so bili tudi prej do moje glasbene poti razumljivo nekoliko skeptični starši bolj pomirjeni. Danes so prav oni med

Moja Slovenija 21

M L A D I

mojimi največjimi podporniki. Redno hodijo na koncerte in se za klasično glasbo zanimajo, izobražujejo, me spodbujajo, kar mi ogromno pomeni.

Kakšna je po vašem največja razlika med študijem glasbe v Sloveniji in tujini oziroma na Dunaju? Kaj bi mladim glasbenikom sve-tovali na začetku njihovega študija?Naša akademija je zelo dobra. Pri študiju glasbe je tako ali tako daleč najpomembnejši izbor profesorja. Že zgolj oddelka za kontrabas in rog na ljubljanski akademiji, na primer, ust-varjata vrhunske kadre, ki dandanes igrajo v najboljših svetovnih orkestrih. Zato bi vsem bodočim študentom svetovala, naj iščejo dobrega profe-sorja in ne zgolj šole. Bi pa vsekakor izpostavila dejstvo, da Dunaj izjemno veliko nudi kot mesto samo. Za nekaj evrov lahko vsak dan obiskujemo kon-certe, opero, muzeje, galerije. Dunaju v kulturno umetniški ponudbi in pred-vsem v ponudbi klasične glasbe verjet-no ni enakega mesta v svetu, kar pa je za celosten razvoj študenta izjemnega pomena.

Ali še vedno velja, da ste razpeti med Du-najem in Ljubljano?Še vedno. V Ljubljani je moja agentka in posledično tudi veliko projektov, redno pa sodelujem tudi z društvom slovenskih skladateljev. Poleg tega tu-kaj živi moj mož, sicer Grk, ki je violi-nist v ljubljanski operi.

Ostajate zelo zvesti slovenski glasbi, redno sodelujete s slovenskimi skladatelji in nji-hova dela promovirate po vsem svetu. Kako se je to sodelovanje začelo?V Sloveniji imamo izjemno kvalitetno glasbo in odlično organizirano društvo slovenskih skladateljev, a naših skla-dateljev onstran meje skoraj ne pozna-jo! Moja motivacija je bila najprej pokazati kakovost in raznovrstnost slovenske sodobne klasične glasbe ter hkrati spodbuditi slovenske skla-datelje, da začnejo pisati več del za harfo. Tesno sodelovanje s slovens-kimi skladatelji pa je v meni vzbudilo nekakšen notranji razvoj; zapolnila sem si identitetno negotovost, ki se mi je nabrala v vseh letih življenja v tujini. Osebnostno mi je sodelovanje s Slovenijo ogromno pomagalo, saj sem razvila nacionalni ponos in dobila moč za zastopstvo te identitete.

Kako ob tako močni konkurenci izstopati in uspeti kot klasični glasbenik na Dunaju?Pred nekaj dnevi me je klical glav-ni urednik klasičnega programa največjega avstrijskega narodnega ra-dia, saj želi predvajati mojo zgoščenko slovenske glasbe Harfonija. To je velik uspeh zame in za slovensko glasbo nasploh. Zakaj to poudarjam? Na Du-naju je ogromno tujcev – večina se jih slej ko prej zlije z okolico. Sama pa ve-dno bolj ugotavljam, da sem s strani dunajskih partnerjev deležna večjega spoštovanja, odkar sem se začela ukvarjati tudi s slovensko glasbo in poudarjati svojo slovensko identite-to. V Avstriji me cenijo kot drugačno od drugih harfistov tudi zaradi tega, ker s sabo prinašam močno sloven-sko identiteto in svoje dobro izdelane slovenske projekte, ki mi služijo kot vizitka. Nikoli ne sklanjam glave – vse, kar delam v Sloveniji, je zame vredno enako kot moji dunajski projekti.

Poudarim pa naj tudi, da slovenskim študentom na Dunaju res nikoli ni bilo težko, saj imamo tukaj odlične pogoje! Knafljevo ustanovo in Korotan nam za-vidajo celo Dunajčani! Moja profesori-ca, na primer, ni mogla verjeti, da smo Slovenci na Dunaju tudi kulturno tako organizirani. Ravno te ustanove nas ščitijo pred tem, da ne pozabimo, od kod prihajamo in da ohranimo svojo identiteto.

Za konec poletiva še daleč na vzhod, v Mongolijo, kamor nameravate letos spet po-tovati. Za kakšen projekt gre?V Mongolijo sem prvič potovala leta 2013, na vabilo mongolske državne opere in po posredovanju ene največjih avstrijskih glasbenih agencij ob praznovanju 80 let diplomatskih odnosov med republiko Avstrijo in Mongolijo. Mongolska državna opera namreč že od upokojitve zadnje profe-sorice pred 11 leti nima harfista. Harfe samevajo in cilj skupnega avstrijsko-mongolskega projekta je bil ponovno oživeti zvok harfe v Ulan Batorju. 14 dni sem tam intenzivno poučevala štiri študente klavirja. Projekt je bil tako uspešen, da sem v naslednjih dveh letih vsakih nekaj mesecev lete-la v Mongolijo in tam učila ter nasto-pala. Ne le v orkestru, temveč tudi kot solistka, nekajkrat celo z repertoarjem slovenske glasbe. Če bi, tudi delno po moji zaslugi, v Mongoliji po toliko letih zopet zazvenela harfa, bi se zares počutila, kot da sem na svetu pustila vsaj majhen pozitiven pečat.

Junija 2016, ob obeležitvi dneva državnosti, Tina Žerdin skupaj s kanadsko Slovenko, sopranistko Thereso Plut, načrtuje tudi turnejo po Kanadi.

Harfa je zame predstavljala nekakšno obliko upora.

V Avstriji me cenijo kot drugačno od drugih harfistov tudi zaradi

tega, ker s sabo prinašam močno slovensko identiteto in svoje do-bro izdelane slovenske projekte,

ki mi služijo kot vizitka.

Slovenskim študentom na Dunaju res nikoli ni bilo težko!

Moja Slovenija 22

M L A D I

Citre želi približati ljudem Besedilo: Andreja Jernejčič • Fotografije: osebni arhiv U. M.

Urško Matjašec iz Logatca je ljubezen do glasbe in citer popeljala v Salzburg, na prestižno univerzo Mozarteum, kjer bo letos junija tudi diplomirala. Njen cilj je popeljati citre med ljudi in dokazati, da se s tem instrumentom lahko pričara več kot le Cvetje v jeseni.

Urška Matjašec, študentka citer v Salzburgu

Citre ali električne klaviature?

Urška je odraščala v Logatcu, kjer je hodila v Osnovno šolo 8 talcev. Vedno je bila zelo dejavna. Hodila je na tečaj angleškega jezika, plesne vaje, ro-komet, umetniško delavnico, pevske vaje, k skavtom. »Pri devetih letih sem si želela igrati na nek instrument in najbolj so me pritegnile citre. Učila me je Kornelija Lovko,« se svojih začetkov spominja Urška. Po končani osnovni šoli se je vpisala v Gimnazijo Jožeta Plečnika v Ljubljani, štiri leta pa je ho-dila na zasebne ure citer v Grobelno k profesorici Ireni Zdolšek.

Glasba ji je bila vedno pri srcu, ob njej se počuti živo. V vrtcu in osnovni šoli je hodila na plesne vaje, ob nastopih je vedno hotela biti v prvi vrsti. Pri de-

vetih letih se je odločala med citrami in električno klaviaturo. »Takrat nisem točno vedela, kaj so citre. Nekaj lesen-ega, s strunami, kar lepo in nežno zve-ni. Nisem niti vedela, kako velike so. Želela sem, da bi bile majhne, velikih citer nisem hotela. Zanimivo, sedaj imam zelo velike citre,« se svojih prvih izkušenj z instrumentom spominja Urška. Negotovost o tem, kaj bi igra-la, ni dolgo trajala, saj se je kar hitro odločila za citre. Zelo dobro se spomin-ja sprejemnega preizkusa v glasbeni šoli: »S ponosom in navdušenjem sem rekla, da bi rada igrala citre. Spomnim se tudi, da sem na ta dan spoznala svo-jo bodočo prvo učiteljico citer.«

Čeprav so jo v glasbeno šolo sprejeli, žal ni mogla pričeti s citrami, temveč s kljunasto flavto. Na citrah so bila

vsa mesta zasedena, tako da ni bilo prostora za mlado Urško: »Zelo do-bro se spomnim, da sem šla v glasbe-no šolo k učitelju kljunaste flavte. Ko sem se vračala proti izhodu, me je na stopnišču zagledala učiteljica citer, Kornelija Lovko, in mi rekla, da se je učenka izpisala iz oddelka citer, tako da je prosto mesto zame. Zelo sem bila vesela, da sem se lahko že tisto leto začela učiti igrati citre.«

Pogumno dekle

Za študij citer se je odločila že zelo zgo-daj, po letu in pol učenja, ko je bila stara 11 let. V Sloveniji ni možnosti študija niti na srednji stopnji, na Konservato-riju za glasbo in balet ni bilo oddelka za citre. Urška se spominja: »Moja edina možnost je bila tujina. Prvotno je bil moj cilj Nemčija (München). V četrtem letniku gimnazije sem se odločila za Avstrijo (Salzburg). Odkar sem se odločila za študij citer v tujini, sem videla tujino kot izpolnitev svojih sanj, saj mi je ponujala možnost, ki je v Sloveniji nisem imela. Na to pot sem tako stopila s popolno odločnostjo in pogumom. Velikokrat sem slišala od ljudi, da sem pogumno dekle.«

Zvok citer ji je bil vedno všeč, ker je tako nežen. Najbolj pa jo je navdušila Kornelija Lovko, Urškina prva profe-sorica: »Obe sva bili navdušeni druga nad drugo. Ona mi je tudi dala ljubezen do citer, saj me je vedno spodbujala in

Moja Slovenija 23

M L A D I

motivirala. Devetletnemu otroku ve-liko pomeni, ko nekdo v njem vidi ta-lent in ga pomaga razvijati.«

Življenje v obeh državah je lepo

Urška meni, da je življenje v obeh državah, tako v Avstriji kot v Sloveniji, izjemno lepo: »Zelo rada sem v Salz-burgu, obožujem ga. A se zelo rada vračam domov. V Avstriji je veliko možnosti, tam tudi mnogi Slovenci iščejo in najdejo delo. Pa še bolje je plačano.«

Stroški v Avstriji so višji kot v Sloveniji, predvsem storitve, kot so restavraci-je, bifeji, frizerji, vozniški izpit, zdravniške storitve, bivanje itd., nam pove Urška: »Trgovine so iste kot v Slo-veniji. Ljudje se zelo prijazni, odprti, a ne tako temperamentni kot Slovenci (govorim za Avstrijce). Avstrijci gredo ponoči na klobaso in žemljo in ne na kebab. V Avstriji se trgovine zaprejo ob 18. ali 19., ob sobotah in nedeljah je večinoma vse zaprto. Vse ima svoj čar in lepoto.«

Urška v Avstriji najbolj pogreša svoje-ga fanta in družino: »In seveda mami-no kuhinjo!« Kot pravi, je Salzburg zelo nepredvidljiv: »Včasih ni na ulici v pe-tek zvečer nikogar, lokali so zaprti ali prazni. Kar je dokaj zanimivo za petek zvečer. Naslednjič bo pa ravno obratno. Ulice polne ljudi, glasba iz vseh lokalov. Pa čeprav je torek.«

Urška tudi priznava, da je študij zahteven, saj imajo veliko predme-tov. Poleg tega mora vsak dan vaditi vsaj dve uri: » Ampak gre! Tukaj je tako, da moraš vse predmete končati v osmih semestrih. Kako in kdaj si jih razporediš, ni pomembno. Torej, vsak semester vzameš tiste predmete, ki te zanimajo. Odličen sistem,« navdušeno pripoveduje.

Citre so zanimiv instrument

Po študiju želi Urška poučevati citre, imeti koncerte, prirejati in pisati lastne skladbe, posneti kakšno zgoščenko in najpomembnejše – približati ljudem citre: »Ljudem želim prikazati, kako zanimiv instrument je to. Da ne zvenijo le v Cvetju v jeseni in Tretjem človeku (najbolj znani citrarski skladbi). Kje bom po študiju, se pustim presenetiti, a vsekakor to ne bo le Slovenija. Vi-dim se v pomembni vlogi za citrarsko glasbo. Svojo ljubezen do glasbe želim deliti z drugimi.«

Urška že zdaj veliko nastopa, po na-vadi igra na odprtjih slikarskih raz-stav, prireditvah, porokah, pogrebih, ob kakšnih obletnicah, praznovanjih, rojstnih dnevih, eni njenih ljubših pa so nastopi po hotelih po Avstriji in Nemčiji. Udeležila se je tudi zelo številnih tekmovanj na regijski,državni in mednarodni ravni, na katerih je prejela bronasta,srebrna in zlata priznanja, ter posebne nagrade za in-

terpretacijo in muzikalnost. »Bila sem tudi na zelo znanem mednarodnem tekmovanju Svirel in večkrat na citrar-skem mednarodnem tekmovanju v Münchnu. Vsako tekmovanje prinese svojo izkušnjo. Pri vsakem se nekaj naučiš. Predvsem obvladovanja strahu in treme, ki je pri takšnih tekmovan-jih običajno prisotna. Ter vztrajnosti. Nekaj mesecev moraš vsak dan ure in ure vaditi, se soočati s svojimi šibkimi točkami, strahovi, negotovostjo. Vsako tekmovanje me tako naredi močnejšo in samozavestnejšo. Je dokaz, da zmo-rem. In to je cilj tekmovanja, lasten razvoj, napredek in dokaz samemu sebi, da zmoreš. Tekmovanja vidim bolj kot tekmovanja s samim sabo. Zakaj? Primerjati se je namreč treba le sam s sabo, ali si danes boljši, kot si bil včeraj. In če si v mesecih pri-prave naredil ogromen napredek, je to najpomembnejše in na to je lahko vsak glasbenik izjemno ponosen. Pa čeprav morda ni dobil najvišjega števila točk.«

Izkušnja v tujini je izjemna

Urška vsem, ki si želijo šolanja v tujini, svetuje, naj grejo, če mislijo, da je to do-bro zanje. »Izkušnja v tujini je izjemna, spoznaš veliko ljudi iz različnih krajev, spoznaš kulture, naučiš se jezika, vidiš nove kraje, postaneš samostojnejši. In zelo pomemben nasvet: naj jih ne bo strah pred tujim jezikom, stroški bi-vanja (finančnih zmožnosti), neznani-mi ljudmi, neuspehom ali pred čemer koli. Jezika se je mogoče hitro naučiti, šole ponujajo ugodne tečaje učenja tujega jezika, lahko se ga učiš tudi na kakšni drugi univerzi, ko spoznaš ljudi, gre učenje izjemno hitro. Šole ponujajo tudi štipendije (sama je sicer nimam), hitro se najde tudi kakšno delo, da lah-ko zaslužiš nekaj denarja. Če dobro pobrskaš, se najdejo ugodni študentski domovi itd.«

Urška se čez deset let vidi z družino v življenju, ki ga bo zapolnjevala glasba: »Kje bom živela, se pustim presenetiti. Ukvarjala se bom s citrami, torej širila citre med ljudmi, a to ne bo edina stvar, ki jo bom počela. Veliko časa bom pos-vetila svoji družini in osebnemu raz-voju, na duhovni in materialni ravni.«

Moja Slovenija 24

Ž A R I Š Č e

Ciril Zlobec: »Življenje, veliko si mi dalo, vse si mi vzelo.« Besedilo: Blanka Markovič Kocen • Fotografije: STA

Ciril Zlobec, najstarejši še živeči slovenski pesnik, je kljub svojim ča-stitljivim letom iskriv, razmišljajoč sogovornik. Je zadnji od avtorjev znamenite zbirke Pesmi štirih, ki še danes velja za pomemben mej-nik v slovenski poeziji. Življenje je Zlobca preizkušalo, a mu kljub temu, pravi, tudi veliko dalo. Svojo 90-letnico je obeležil z izborom ljubezenskih pesmi Ljubezen – čudež duše in telesa, s to zbirko pa se, kot pravi, poslavlja od poezije. Intervju s starosto slovenske ljubezenske poezije mi je bil v veliko čast. Srečala sva se nekega petka v nenavadno toplem januarju v središču Ljubljane, v hotelu, kjer ima, kot mi je povedal, »svoj koti-ček«. In glede na to, kako ga je sprejelo osebje, je bila malce uma-knjena miza z dvema stoloma res »njegova«.

Intervju

Pravijo vam »pesnik ljubezni«, cela vrsta vaših zbirk ima ljubezen že v naslovu. Kaj je ljubezen za vas: mantra, smisel življenja, navdih …?Poleg Krasa in eksistencialnih motivov v moji poeziji res prevladuje ljubezen. Tako je že pred mojo 70-letnico dr. Marija Švajncer napisala monografijo o moji poeziji in jo s poudarkom naslo-vila: Ciril Zlobec, pesnik ljubezni. Lju-bezen je zame najgloblje izkustveno

in spoznavno čustvo, sam sebi prizna-vam, da je v tej dvojnosti najbolj uni-verzalno čustvo, saj zajema vse, kar je človeškega. Če samo odpremo kateri koli časopis, lahko pogosto beremo, da je mož ubil svojo ženo ali, vse pogosteje, žena svo-jega moža (partnerja). Hkrati pa smo še zmeraj priča idealnim sanjskim ljubeznim ne le mladih ljudi. Z rahlim nasmeškom rečeno: tako nekako kot

na področju ekonomije svobodni trg. Vsi naj bi imeli enake možnosti. Ven-dar lahko cilje uresničijo le tisti, ki so odprti zanjo. Tako kot v ekonomiji: lahko bankrotiraš in iz premožnega poslovneža postaneš berač, če sežeš predaleč prek svoje sence. Tako je tudi v ljubezni. Vsak si želi svojo prvo za-ljubljenost posplošiti v ljubezen kot način življenja, kot smisel lastne eksis-tence. Tudi v ljubezni so nihanja, vz-poni in padci. Tudi bolečina, ki jo lahko povzdigneš v nekaj posvečenega ali pa dopustiš, da te potisne v obup. Tudi ljubezen živi in hira v neizbežnem kon-tekstu realnega časa in razmer. Znan je rek, da je ljubezen brez prepirov kot juha brez soli. Nasvet samemu sebi in drugim: najpametneje je, da napake in »napake« drug drugega sproti spre-minjamo v muhavosti, kaprice, ki se nam pač dogajajo in so najpogosteje povezane z našo osebnostno naravo. Ljubezen je pač stvar dveh, ki skušata biti eno, pri tem pa morata oba, skupaj in vsak zase, upoštevati, da gre v tem primeru za sozvočje dveh enakovred-nih sestavin celote. To nerazložljivo sintagmo v svoji poeziji označujem kot ljubezen dvoedino.

Ob 90. rojstnem dnevu je izšel izbor vaših ljubezenskih pesmi Ljubezen – čudež duše in telesa. Ni navada, da pesnik zbirko posveti svoji ženi. Zakaj ste se vi tako odločili? Kako bi lahko označili vajino skupno pot? Bi zbirko lahko poimenovali »roman o ljubezni«?Zanimivo, da je to najprej opazila italijanska kritika, pet mojih knjig je namreč izšlo v Italiji, ki je ravno v tem videla vrednoto, da sem v evrop-skem okviru eden redkih pesnikov, ki zajema ljubezen v celoti, od zaljublje-nosti, strasti, erosa kot takšnega, do starih let, ko živiš v spominih, umirje-no (ali obupajoč), razmišljaš, se bojiš, se pripravljaš na smrt, se krotovičiš z uganko usode, kdo bo prej odšel, kdo bo ostal sam … Skratka, gre za celovitost, ko se ljubezen prekriva z življenjskim ciklom človeka. In seve-da v različnih obdobjih z različnim deležem duše in telesa. Če me kdo vpraša, od kod po toliko letih (66!) harmonija v zakonu, mu malo za šalo, malo zares skušam razložiti, da gre predvsem za enakost v zakonu. Midva z ženo sva že kar znanstveno natančno porazdelila svoje dolžnosti in obveznosti v skupnem življenju: ona gara, jaz sem pa utrujen.

Moja Slovenija 25

Ž A R I Š Č e

Svojo prvo pesniško zbirko Pesmi štirih ste leta 1953 izdali skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom – kako je prišlo do tega skupnega nastopa?Čisto naključje. Tisti čas, ko še ni bilo televizije, avtomobilov, ko so bili celo stiki s svetom zelo omejeni, v marsičem tudi politično oteženi, je bila litera-tura področje, na katerem se je ust-varjalen človek, v tem primeru pesnik, lahko še najbolj svobodno razmahnil. Prek metafore, takšne ali drugačne prispodobe, v večpomenskem jeziku je izpovedoval tudi svojo stisko in stisko svojega časa v tistem trenutku, ko je druge dejavnosti niso mogle ali znale, ali smele izraziti. Prišli smo z različnih koncev: jaz sem prinesel nekaj primor-skega navdiha, Kovič je prispeval del svoje »male domovine« s severa, kot jo je imenoval, Pavček je polno izrazil Dolenjca v sebi, Menart pa je bil pred-stavnik Ljubljane, čeprav rojen v Mari-boru. Ko smo torej prišli v Ljubljano študirat, smo bili v njej vsi štirje tujci, a ne za dolgo. Vsi štirje smo strastno iskali kakršno koli literarno komuni-kacijo … Tako smo se našli. Nihče med nami ni imel ambicije, da bi drugim trem vsiljeval svojo »poetiko«. Ugoto-vili smo, da se najbolje počutimo, če smo in ostajamo različni med sabo, ampak usklajeni. Bili smo najbolj ak-tivna skupina na takrat zelo številnih literarnih večerih po vsej Sloveniji in kmalu tudi po preostali Jugoslaviji. Tudi v zbirki nismo razporejeni ne po letnici rojstva ne po abecedi, ampak tako, kot smo najbolj sinhrono delovali na literarnih večerih. Torej najprej Kovič, prvi po abecedi, potem jaz, zadnji po abecedi, medtem ko sta se Pavček in Menart na literarnih večerih menjavala. Tako smo pokazali širino in jo seveda tudi živeli, saj je bila narav-na, brez zavisti, brez tekmovalnosti, ampak kot demokratična, navznoter in navzven odprta ustvarjalna skupina. Javnost nas je z rastočo naklonjenostjo sprejemala kot posameznike in kot skupino, kmalu se nas je oprijela ozna-ka »četverica«. In šele pozneje smo ugotovili, da smo pravzaprav nekakšna izjema v literaturi. Ne le slovenski. Štirje nerazdružljivi prijatelji tudi v za-sebnem življenju.Za nami pa je prišla nova generacija, modernizem, ki je bila zelo polemično uperjena do nas, zelo so nas napadali, čeprav nismo imeli nič proti nikomur. Naše stališče je bilo zelo preprosto:

vsak naj dela, kot ve in zna, kot čuti, da je najbliže sam sebi.Prva izdaja je bila zelo hitro razpro-dana, postala je uspešnica. Zanimanje je vzbudila po vsej Jugoslaviji. Začeli so nas prevajati, vabiti na razna srečanja, na tako imenovane prestižne »zvezne« prireditve po vsej državi. Tako rekoč čez noč smo postali zelo popularni in zaradi tega tudi malce domišljavi (smeh). Prihajajoča generacija je vi-dela v nas oviro, zato smo bili deležni tudi marsikatere zlonamerne kritike. Predvsem s strani kritikov, še zlasti teoretikov ali celo »vernikov« mo-dernizma … Takrat je ne le v politiki, ampak tudi v literaturi veljala polari-zacija: prava – neprava literatura (in umetnost sploh). Toda to je že zgodba zase.Na eni strani vse večja naklonjenost javnosti, na drugi vse večja generacij-ska neprijaznost dela kritike. Vsaj ene-ga njenega opaznega dela. Ponujene-ga ponatisa nismo dopustili. V svoji užaljenosti, upravičenosti ali ne, smo popustili šele 30 let pozneje (1983), ko smo že postali neovrgljivo dejstvo v slovenski sodobni poeziji. In tako je izšel prvi ponatis, ki se je spremenil v pravi pravcati praznik, in prvemu pon-atisu so sledili še številni drugi – vse do danes. Zdaj so Pesmi štirih ves čas na dosegu kupcev.

Kako doživljate svojih 90 let? Pogosto za-hajate v preteklost, spomine, mladost …? Bi jih, če bi mogli, preživeli drugače?Če bi še enkrat prehodil to pot z vi-dika literature, pesništva, ne bi imel posebnih pripomb v zvezi z njo. Po drugi strani pa: v nepotešeni bolečini ob misli na svoja pokojna otroka, sina in hčerko, sem nekoč ves strt zapisal: ne preizkušaj me preveč, življenje, ve-

liko si mi dalo, vse mi vzelo. To je pač temna plat moje življenjske zgodbe. Pa vrniva se še za hip k Pesmim štirih: po tridesetih letih smo torej dovolili po-natis zbirke. Neprijazna kritika nas ni ohromila, nasprotno, spodbujala nas je: pisali in objavljali smo tako rekoč brez prestanka. Simpatije bralcev niso uplahnile: vsi smo dosegli najvišja priznanja, vsi imamo celo vrsto na-grad, tudi največjo, Prešernovo, vsi smo postali člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sam sem tudi član treh drugih akademij. V tem času se je tudi naš literarni svet demokra-tiziral, pluralnost je postala samo-umevna, že neizbežna nujnost. Bralci so vse bolj prebujeni, hočejo sami iz-birati in tudi izbirajo. Po lastnih potre-bah in okusu.

Kakšna je po vašem mnenju vloga poezije v današnjem svetu?To vprašanje mi pogosto postavlja-jo. Poezija se ukvarja z vsem tistim, kar druge dejavnosti zanemarjajo ali sploh ne vedo, da obstaja. Če sem zelo konkreten: vse, kar danes počnemo, je v znamenju kapitala, svobodnega trga, pri čemer je svoboda tekmovan-ja popolna koncesija najmočnejšim. Pri soočenju slovenskega z nemškim gospodarstvom, denimo, vnaprej vemo, kdo bo potegnil krajši konec, kot pravimo. Zmotno mislimo, da gre le za vsesplošno krizo, ki bo prej ali slej izginila, kot se je bila neopazno (ali res?) pojavila. Sam sem trdno prepričan, da gre za neobvladljivo motnjo civilizacije, ki jo vsi ustvarja-mo, nihče pa je ne more obvladati. In v tem je ta civilizacija resnično globalna in po svojih uspehih fantastična. A vse se lahko sprevrže, da postane nega-tivno neobvladljivo. Največji problem

Ciril Zlobec se je rodil v kmečki družini kot najmlajši od sedmih otrok. Os-novno šolo je obiskoval v vasi Avber, gimnazijo pa v Gorici in Kopru. V času gimnazijskega šolanja je bil konec leta 1941 zaradi pisanja slovenskih pesmi brez vednosti vodstva dokaj brutalno izključen iz semenišča, nagnan kot ja-vni pohujšljivec. Po polletni konfinaciji v Abruzzu in nato dveletni partizanski izkušnji je Zlobec nadaljeval šolanje v Ljubljani, kjer je tudi doštudiral slavis-tiko ter nato skoraj vso svojo delovno dobo preživel kot novinar. Še marsikaj drugega pa je prihajalo zraven kar nekako samo po sebi. Poznan je tudi kot prevajalec, zlasti iz italijanščine in srbohrvaščine. Od leta 1985 je član SAZU, 1990. je postal član Predsedstva Republike Slovenije. Za svoje književno delo je prejel že več nagrad, med drugimi tudi veliko Prešernovo (1982), pa še Župančičevo, Veronikino, Prežihovo, Kajuhovo, Lav-rinovo ... in bil deležen kar nekaj visokih priznanj in nagrad v tujini. Konec lanskega leta je bil proglašen za ime leta na Valu 202.

Moja Slovenija 26

Ž A R I Š Č e

je, kako ne izgubiti samega sebe v tem, ko čutiš, da si v določenem smislu tudi sam soodgovoren za ta svet, kakršen pač je, ker v njem sodeluješ, čeprav docela nemočen. Namreč: ta civili-zacija je v svoji slepi sli po bogastvu pozabila na človeka kot posameznika, na njegovo neponovljivo unikatnost. Pozablja, da je vsaka družba seštevek posameznikov. Poezija pa skuša najprej spoznati človeka, ga ozaves-titi, mu pomagati, ga spodbuditi, da se tudi sam poskuša dokopati do svoje samopodobe. Iz tega je izpeljana vloga poezije: ozaveščanje, da svet živi tudi v človeku, ne le zunaj njega. Poezija se torej ukvarja predvsem s problemom, kaj je danes človek, ki izgublja svojo identiteto v civilizaciji, ki bi potrebo-vala ravno nasprotno, ozaveščenega človeka, ki bi hkrati ves čas bil tudi v sozvočju s samim sabo. Ves razvoj robotike, digitalne tehnologije gre v smer, da stroju, robotu itd. daje last-nosti, ki so tipične za človeka, hkrati pa prav tega človeka že kar načrtovano razčlovečuje, ker je pač človek kot posameznik manj vodljiv kot stroj. Predvsem pa je robot, ki ga je ustvaril človek, v današnjem delovnem proce-su cenejši, kot je človekovo delo. Da ne bo nesporazuma: navdušen sem nad današnjo znanostjo in tehnologijo, od-

klanjam pa robotizacijo človeka, ki pri tem izgublja, kot rečeno, svojo samo-podobo. Človek ne sme biti le formalno, ampak dejavno svoboden, da tudi kot posameznik odloča ali soodloča pred-vsem in brezpogojno vsaj o samem sebi. Poezija je že sama po sebi svobo-da in hkrati metafora za svobodo sploh. Res je, da danes nihče več ne preganja ljudi zaradi »verbalnega delikta«, vsak lahko govori in piše, kar hoče. Zadrega pa je v tem, ko opazimo, da še tako pa-metna misel nima kaj prida možnosti, da bi jo kdo slišal, uporabil, vključil v svetovno ali vsaj v svojo, nacional-no politiko. Tudi če nočemo, tudi če se upiramo, se žal zmerom znajdemo v položaju, da se moramo podrediti prevladujočim »družbenim trendom«, ki so v mnogočem neplodna abstrak-cija ali bančniško ohola vzvišenost.Kot pesnik bi težko rekel, kaj je poezija, še manj, kakšna je njena vloga danes, vem pa, da je vsaki družbi in civilizaciji poezija potrebna. Da je potrebna tudi njena aktivna navzočnost med nami. In v vsakem izmed nas.

Kakšen pa je po vašem mnenju položaj slo-venske kulture nasploh?Mislim, da je velika zmota tudi neka-terih ustvarjalcev, da se, tako kot gospodarstvo, za vsako ceno in v

vse smeri iščejo le med velikimi in največjimi, pri tem pa pozabljajo na svojo nacionalno in državno odličnost, ki jo je treba nepretrgoma gojiti, se od-govorno z njo ukvarjati. To bi narodu dalo občutek, da se dostojanstveno tudi prek narodnega interesa (sic!) preliva v svetovni proces. Zdaj smo do tragične razsežnosti razpršeni v svo-jih prizadevanjih, da se ne moremo več zbrati, ko bi bilo za to nujno. Do onemoglosti sami sebi vsiljujemo in svetu ponujamo svoj zariplo sprti ob-raz. Skoraj z vojno strastjo drug dru-gemu vsiljujemo vsak svojo resnico. Nacionalna, državna, zgodovinska, kakršna koli skupnostna resnica je lahko, o tem sem prepričan, le vsota resnic posameznikov. Ene same resn-ice, enega samega stališča, ene same zgodovine ne bomo nikoli našli. Še danes pišejo različne zgodovine o Rimljanih, o starogrški zgodovini in kulturi … Resnica je plod individualne človekove refleksije. V političnem, pa tudi v moralno-etičnem smislu je moja »zgodovinska« resnica zagotovo pogo-jena tudi z mojo partizansko izkušnjo. Nekdo, ki je bil med vojno sodelavec okupatorja, ima drugačno resnico. Ampak v življenju je toliko možnosti, da lahko oba komunicirava, mirno in svobodno. Spravljivo.

Moja Slovenija 27

Ž A R I Š Č e

Ste v vseh teh letih svojega ustvarjanja sodelovali tudi z zamejskimi pesniki in pi-satelji?Odnos do zamejstva je zanimiv, včasih absurdno naiven. Zdaj, ko uradno ni več meja in komaj še vemo, kje so do nedavnega bile, se zdi, da živimo vsi v isti deželi, v skupni, (idilični?) domo-vini. Zamisel o enotnosti naroda pa smo veliko bolj načrtovano negovali, jo utrjevali v 80. letih, ko je potekalo veliko kulturno-politično gibanje o enotnem slovenskem kulturnem pros-toru. Trdim, da t. i. manjšinci niso ka-tegorija zase, ampak del slovenske na-cionalne skupnosti in znotraj nje tudi njene kulture, ne glede na to, kje kdo živi, v Ameriki, Avstraliji ali kjer koli že. Ta prostor je bil in ostaja najbolj vi-talen v stikih s Slovenci v Italiji. Prvič zato, ker jih povezuje skupna pripad-nost primorstvu, ki se manifestira kot nekakšna posebna stopnja v nacional-ni zavesti. Mnogi Primorci se namreč najprej počutimo Primorci in šele po-tem Slovenci. Pahor, Rebula, Košuta, Kravos in drugi – to niso zamejski pi-sci, ampak v slovenski nacionalni za-vesti normalno živeči in delujoči slo-venski avtorji. Manjšini v Italiji in na Koroškem sta v slovenskem prostoru močno prisotni. Tanjše so naše vezi s Porabjem. Velik problem je oddaljenost izseljencev od matičnega jedra. Bil sem v Argentini, Avstraliji (pred kakšnimi štirimi de-setletji [!]), kjer se že s prvo generacijo naglo izgublja pripadnost slovenstvu. Razlogi so povsem praktične narave. Posameznik je namreč v današnjem procesu proizvodnje bolj kot v pretek-losti izpostavljen nepretrgani asimi-laciji. Večino svojega časa namreč preživi v družbi drugojezičnih sodelavcev. No, ne bi rad modroval v prazno.

Za konec morda samo še to, g. Zlobec: še pišete pesmi, pripravljate kakšno novo zbirko?Vsako obdobje življenja omogoča, da pišeš. Celo spodbuja te lahko. S smrt-jo kot realnostjo in misterijem sem se torej srečal ob izgubi svojih dveh otrok. Moji prejšnji dve zbirki (Tiho romanje k zadnji pesmi, 2011, in Biti človek, 2014) sta posvečeni spominu nanju. Zame je bila njuna smrt nekaj najhujšega, kar človeka lahko doleti v življenju. V obeh zbirkah je smrt v središču mojih čustev in razmišljanj,

zato se mi logična zdi misel, da sploh ne bom napisal nobene pesmi več. A začutil sem, da bi se od svojega občinstva le moral posloviti z ljubezni-jo kot svojim osrednjim pesniškim navdihom. Ta zbirka je torej izbor iz vseh mojih zbirk. Presegla je že 6.000 izvodov prodaje in je bila nekaj me-secev najbolj prodajana knjiga, kar je tudi v mojih očeh nepojmljivo. Ljudje so začutili, da je prav ljubezen v resnici naše najbolj univerzalno čustvo. Mislim, da bo ta zbirka moje dokončno slovo. Sicer pa ne lenarim. V počastitev svojega jubileja sem prevedel Sipje kosti, prvo, slovito zbirko Eugenia Montaleja, italijanskega nobelovca. Imam to srečo, da sem prevedel vse

Ciril Zlobec: Dokler se še imava

“Ah, kakšna sreča, da se še imava!”si vsako jutro dahneva v pozdrav,a trpka misel naju spreletava:“Prej ali slej bo eden sam ostal.”

Razvajenca ljubezni dvoedine,kako le s pol življenja, s pol srcane bi ostala lahek plen praznine,v njen mrtvi svet, pohabljenca, zašla?

Drug drugemu zdaj vsa se podariva,drug v drugem prebudiva, okrepiva,moj? tvoj? - nikar ne ugibajva, čigav -

odrešujoči jutrišnji spomin,ki bo življenje živemu, čepravodprtih ran, še živih brazgotin,

da ne bo sam, kdor bo - kdaj? - sam ostal.

(Ciril Zlobec: Ljubezen, čudež duše in telesa, slike: Metka Krašovec, Mladinska knjiga, 2015)

tri pesnike, italijanske nobelovce. Car-duccija, Quasimoda in Montaleja. Torej še en sklenjen krog mojega življenja s poezijo. Pri zadnji zbirki so mi mediji še pose-bej naklonjeni, občinstvo prav tako, in zdi se mi, da je to lepo slovo tako od poezije kot od življenja.

Še dolgo sva s Cirilom Zlobcem sedela ob kavi za odmaknjeno mizo, v miru, ob prijetni glasbi in premlevala res-nico življenja in poezije. Potem pa sva vstala, prijel je za svojo palico in počasi sva se odpravila proti izhodu. Lepo je bilo, počutila sem se bogatejšo. Hvala, pesnik!

Moja Slovenija 28

Ž A R I Š Č e

Velika Prešernova nagrajenca: Tone Partljič in Ivo Petrić Besedilo: Blanka Markovič Kocen, STA • Fotografije: STA

Prešernovo nagrado za življenjsko delo za leto 2016 sta prejela pi-satelj in dramatik Tone Partljič ter skladatelj Ivo Petrić. Partljič je ustvarjalec, ki je odločilno zaznamoval slovensko literarno in gle-dališko dogajanje zadnjega pol stoletja, Petrićev ustvarjalni opus pa velja za enega najbolj prepoznavnih in najvplivnejših v sodobni slovenski glasbi.

Tone Partljič – klasik slovenske komedije Partljič je edini sodobni slovenski dra-matik, ki je komedijam posvetil večino svojega pisateljskega talenta. V njih se odziva na družbeno-politično doga-janje, a hkrati svoje komične učinke gradi tudi na elementih univerzalne, nadčasovne komike, zato so tudi številne njegove komedije iz preteklih časov žive še danes.

Širši javnosti je najbolj poznan po komediji Moj ata, socialistični kulak. Ta velja za najuspešnejšo sloven-sko komedijo po drugi svetovni vo-jni, doživela je številne uprizoritve in izjemno ekranizacijo v režiji Matjaža Klopčiča.Partljič je, kot je v utemeljitvi zapisala Mateja Pezdirc Bartol, klasik sloven-ske komedije, saj ga odlikuje izjemno poznavanje komedijskih zakonitosti,

pri čemer nadaljuje tradicijo Linhar-ta in Cankarja ter jo razvija v lastni maniri in slogu. Kot človek gledališča zelo dobro obvlada prvine značajske, situacijske in jezikovne komike. Kar ga dela edinstvenega in za kar ga pub-lika vedno nagradi, pa je njegovo ra-zumevanje malega človeka.Je tudi mojster proze, saj je objavil več kot 20 del tako za odrasle kot za mlade bralce. Ne smemo pa pozabiti niti nje-govega prispevka k razvoju sloven-skega filma, domačih TV-nadaljevank in TV-filmov, kjer se podpisuje kot sce-narist pomembnih in odmevnih del, pogosto nastalih na podlagi njegovih lastnih dramskih besedil, piše v ute-meljitvi.Bil je tudi dramaturg v Drami SNG Maribor, umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega in umetniški vodja SNG Drama Ljubljana, poleg tega je pomembno sooblikoval podobo festivala Borštnikovo srečanje, v letih 2004–2009 kot njegov predsednik. V letih 1997–2004 je bil tudi predsednik gibanja Bralna značka, vse do danes ostaja njegov podpredsednik.

Moja Slovenija 29

Ž A R I Š Č e

Ivo Petrić – brezkompromisni sledilec last-nih poetskih načel

Petrić je ustvaril obsežen in raznolik kompozicijski opus, v katerem zasledimo vse od orkestralnih do komornih in solističnih del. Kot je v utemeljitvi zapisal Matjaž Barbo, skla-datelja opredeljuje brezkompromisno sledenje lastnim poetskim principom, pa naj bodo še tako v opreki z vodilni-mi tokovi okolice in z veljavnimi načeli povprečnega okusa.To izhodišče je na začetku njego-vega ustvarjanja v pogojih nenarav-nega optimizma, prevladujočega socialističnega realizma 50. let, sprožalo Petrićev mladostni odpor in ga vodilo v območje ostrega moder-nizma.Pozneje je Petrićev nekonformi-zem terjal ustvarjalni odklon tudi od vse bolj prevladujočih in vsesplošneje uveljavljujočih se vzorcev modernističnega hlepenja po novem ter mu narekoval ustvarjalno poglo-bitev glasbenega jezika z doslednim vztrajanjem pri lastnih temeljnih poetoloških principih.Danes je eden najpogosteje izvajanih sodobnih slovenskih skladateljev. Nje-gova dela so bila izvedena na mnogih najpomembnejših koncertnih odrih tako pri nas kot v tujini, izdana pa so na številnih nosilcih zvoka z najvidnejšimi glasbenimi poustvarjalci.Kot (so)snovalec in v veliki meri idejni vodja mlade generacije skladateljev, združene v Klubu komponistov in v skupini Pro musica viva, je bil zaslužen za odpiranje slovenskega glasbenega prostora modernizmu. Ustanovil je Ansambel Slavko Osterc in bil nje-gov dolgoletni vodja, več desetletij je umetniško vodil Slovensko filharmoni-jo. Petrić je tudi dolgoletni vodja Edicij Društva slovenskih skladateljev.

Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prve nagrade so bile podeljene leta 1947, na dan kulturnega praznika. Nagrade so bile z za-konom, sprejetim leta 1955, poimenovane po Francetu Prešernu. Že leta 1956 je zakon natančneje opredelil znanstvena področja, največja spre-memba pa je bila sprejeta leta 1961. Nagrade so od tedaj namenjene samo še umetniškim delom, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Število nagrad se je spreminjalo vse do sprejetja za-kona konec leta 1981. Tedaj je bilo število nagrad omejeno na največ tri Prešernove in največ deset nagrad sklada. Zakonska sprememba iz leta 1991 je število nagrad še bolj zmanjšala, in sicer na največ dve Prešernovi nagradi oziroma največ šest nagrad Prešenovega sklada.

Nagrade Prešernovega sklada

Nagrade Prešernovega sklada za leto 2016 so prejeli pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu, igralka in per-formerka Katarina Stegnar, režiser Ja-nusz Kica, slikar Aleksij Kobal ter skla-datelj in zborovski dirigent Ambrož Čopi.

Moja Slovenija 30

Ž A R I Š Č e

Slovenski kulturni dan odmeval po svetu

Skopje, MakedonijaV ponedeljek, 8. februarja je v Domu humanitarnih organizacij Dare Džambaz v Skopju potekala proslava ob praznovanju Prešernovega dne, slovenskega kul-turnega praznika. Slovesnost je pripravilo Slovensko združenje France Prešeren v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Republiki Makedoniji. Nas-topili so pevski zbor France Prešeren z venčkom slovenskih pesmi, učenci dopol-nilnega pouka slovenščine so se predstavili s pesmimi Ferija Lainščka, sledili so kratek prizor iz Dedka in vnukinje Giannija Rodarija, Napoleonov plač Napoleona Coste in Valček Fernanda Carulli na kitari. Študentje slovenisti Filološke fakultete Blaže Koneski v Skopju so nastopili s pesmijo Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad ter odlomki iz Skodelice kave Ivana Cankarja. Mladi igralci so program obo-gatili s točko Dvorjenje. Uprizorili so Prešernove pesmi iz cikla Gazele ter Neza-konsko mater in točko zaokrožili s pesmijo Siva pot. V programu je gostoval tudi pevec in glasbenik g. Pero Dimitriević s slovenskimi pesmimi.

Slovenskega kulturnega Prešernovega dneva nismo praznovali samo doma, ampak so se največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu poklonili tudi številni zamejski Slovenci in Slovenci po svetu. Društva in organizacije so organizirali številne prireditve in koncerte, kjer sta odmevali slovenska beseda in glasba.

Washington in New YorkSlovensko veleposlaništvo je ob kul-turnem dnevu v Washingtonu pri-pravilo sprejem in razstavo plakatov Jožeta Domjana z naslovom Oko.Misel.Roka. Prešernov dan so praznovali tudi v New Yorku ob nastopu kvar-teta Jana Kusa, recitalu poezije in slikarski razstavi Mira Zupančiča. Zbrane sta nagovorila veleposlanik Božo Cerar in veleposlanik EU v ZDA David O’Sullivan, ki sta med drugim poudarila, da tokratno praznovanje poteka v znamenju 25. obletnice sa-mostojne Slovenije. Kusu so na odru delali družbo člani kvarteta Sean Fitz-patrick (klavir), Dan Martinez (bas) in Joel E. Mateo (bobni). Prešernove pesmi je recitirala igralka Gaia Che-rie. V newyorški cerkvi sv. Cirila so že v nedeljo odprli razstavo slik Mira Zupančiča, ki živi in ustvarja v ZDA.

KopenhagenV petek, 5. februarja je na slovenskem veleposlaništvu v Kopenhagnu potekalo srečanje slovenske skupnosti, na katerem so počastili slovenski kulturni praznik. Veleposlanik Tone Kajzer, ki je na začetku na kratko nagovoril prisotne, je iz-postavil pomen slovenske kulture, slovenskega jezika in slovenske besede, pri krepitvi ljubezni do domovine in ohranjanju slovenstva in skupne identitete, kar je še posebej pomembno med Slovenci, ki živijo v tujini. V kulturnem programu, ki je potekal zahvaljujoč priznanemu slovenskemu virtuozu na harmoniki Dea-nu Delguistu, ki živi in študira na Danskem, ter staršem in najmlajši generaciji Slovencev na Danskem, Eneju, Roku in Žani, so v recitalu in upesnitvi prisluhnili pesmi Franceta Prešerna O, Vrba in drugim pesmim velikana slovenske poezije.

Pančevo, SrbijaV kulturnem centru v Pančevem v Srbi-ji je ob slovenskem kulturnem prazni-ku potekala svečana akademija, ki jo je organiziralo Združenje Slovencev južnega Banata „Logarska dolina” iz Pančeva. Celotno prireditev je posnela tudi RTV Panonija.

Moja Slovenija 31

Ž A R I Š Č e

Banja LukaDruštvo Slovencev RS Triglav je v skupni organizaciji z Veleposlaništvom Republike Slovenije v BiH in Kul-turnim centrom Banski dvor v nedeljo, 7. februarja 2016, obeležilo sloven-ski kulturni praznik, Prešernov dan. V Kulturnem centru Banskega dvora v Banjaluki je Simfonični orkester konservatorija za glasbo in balet iz Maribora izvedel čudovit koncert. Na programu so bile kompozicije Ludviga van Beethovna, W. A. Mozarta, Franza Schuberta in Benjamina Ipavca. Solist na klavirju je bil mlad 16-letni pianist Žan Milošič Dundek, orkester je iz-vrstno vodil prof. Slavko Magdić. Med številno publiko so bili tudi velepo-slanik Republike Slovenije v BiH Iztok Grmek, konzul konzularne pisarne Re-publike Slovenije v Banjaluki Marjan Ristič, predstavnik Urada Vlade Re-publike Slovenije za Slovence v zamej-stvu in po svetu Marjan Cukrov, vodja pisarne OHR in namestnik visokega predstavnika v Banjaluki Ulrike Hart-mann.

OttawaVeleposlaništvo Republike Slovenije je 5. februarja v sodelovanju s slovensko skupnostjo v Ontariu ter veleposlaništvoma Avstrije in Italije v Kanadi na otavski univerzi organiziralo koncert slovenskega harmonikarja in glasbenega učitelja iz Krmenke pri Trstu Denisa Novata. Denis Novato je leta 1998 postal svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko, doslej pa je poleg Slovenije in Italije nastopil že v številnih državah. Za sodelovanje pri izdaji albuma Valterja Ostanka je bil med drugim nominiran za gremija, sicer pa je doslej posnel že 25 zgoščenk. Obiskovalci koncerta so napolnili Akademsko dvorano otavske univerze, odziv publike je bil zelo dober, zato se je glasbenik moral vrniti na oder z dvema do-datkoma. Poleg koncerta v Ottawi, je Denis imel koncerte še v Torontu (na pustni prireditvi slovenskega letovišča, skupaj s slovensko skupino iz Kanade Murski val, Domu Lipa in prostorih društva SAVA v Kitchenerju.

CelovecV Celovcu osrednjo kulturno pri-reditev vsako leto organizirajo kul-turni organizaciji Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) ter Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji in Generalni kon-zulat RS v Celovcu. Letošnji slavnostni govornik je bil zgodovinar Teodor Domej, ki se je v govoru dotaknil vseh mejnikov slovenskega književnega jezika. Na odru so se zvrstili še številni recitatorji in recitatorke, člani Mlajše gledališke skupine KPD Planina Sele, mladinski zbor SPD Danica, zbor Klu-ba slovenskih študentk in študentov na Koroškem in instrumentalni trio Matjaž iz Slovenije.Kulturni praznik pa so obeležila tudi slovenska krajevna društva. Na Reki pri Šentjakobu v Rožu so v petek or-ganizirali glasbeno-literarni večer z branjem Dese Muck, Slovensko pros-vetno društvo Zarja in Slovensko pros-vetno društvo Valentin Polanšek bosta slovenski kulturni praznik počastili v soboto, 13. februarja v farni dvorani v Železni Kapli. V Selah pa je Katoliško prosvetno društvo Planina slovenski kulturni praznik obeležilo 19. febru-arja.

VaršavaNa Prešernov dan 8. februarja so v rezidenci veleposlanika v Varšavi praznovali slovenski kulturni praznik. Kulturni večer so organizirali v sodelovanju s študenti slovenščine varšavske univerze pod mentorstvom prof. Jasmine Šuler Galos. V uvodnem nagovoru je veleposlanik Krmelj med drugim izpostavil pomembnost kul-ture skozi zgodovino pri oblikovan-ju slovenske narodne identitete ter opozoril na pomembnost negovanja slovenskega jezika povsod tam v tu-jini, kjer je prisotna živa slovenska beseda. Poljski študenti slovenščine so v literarnem večeru recitirali in peli pesmi različnih slovenskih avtorjev, Prešerna, Vodnika, Cankarja, Jenka, Gradnika, Soemna, Šalamuna, Tauferja in nedavno preminulega Aleša Debel-jaka. Študenti so spekli zvitke iz testa, v njih pa so bili “skriti” citati sloven-skih literatov. V spomin na dogodek je bila izdana brošura literarnega večera.

Moja Slovenija 32

Ž A R I Š Č e

Praga: slovenski kulturni praznik v znamenju Prešerna in Debeljaka Besedilo: Andrej Šurla, učitelj/lektor slovenščine na Katedri za južnoslovanske in balkanistične študije

Filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi • Fotografije: osebni arhiv A. Š.

Praškemu praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki ga je s kar dvema dogodkoma – knjižnim sejmom in prižiganjem sveč na grobu velikega slavista Matije Murka – začelo slovensko veleposla-ništvo, smo se pridružili tudi na Filozofski fakulteti, kjer je Katedra za južnoslovanske in balkanistične študije s slovenskim lektoratom pripravila večer literarnega branja, posvečen spominu na Franceta Prešerna in nedavno preminulega Aleša Debeljaka.

Na dogodku se nas je zbralo dvajset predstavnikov različnih generacij, poklicnih profilov in vsaj treh narod-nosti, s pozdravi in zagotovili, da so v duhu z nami, pa se nas je spomnilo tudi še kar nekaj prijateljev in študentov na poizpitnih počitnicah.Srečanje je s kratko predstavitvijo življenja in dela obeh pesnikov odprla njegova pobudnica, predstojnica naše katedre doc. Alenka Jensterle-Doležal. V besedah, ki jih je namenila Alešu De-beljaku, ni umanjkal niti osebni spo-min na njuna skupna študijska leta na

ljubljanski filozofiji. Sledilo je branje Prešernovih in Debeljakovih pesniških (in nekaj obpesniških) besedil po prostem izboru udeležencev, dopol-njeno z nekaj avtorskimi pesmimi navzočih pesnikov. Svoje najljubše ali najmočneje doživete Prešernove in/ali Debeljakove pesmi smo se trudili dostojno predstaviti že omenjena gospa predstojnica, ljubljansko-praški doktorand (in soorganizator srečanja) Aljaž Koprivnikar, praški Slovenec in pesnik Aljaž Polič, študentka Kateřina Honsová, pisec tega poročila, pesnica

na obisku Katja Gorečan, filozof in pro-fesor etike na univerzi v slovaški Nitri Roman Králik, g. Peter Kuhar, ki je z nami delil tudi nekaj svojih spominov in pogledov na prezgodaj umrlo veliko osebnost sodobnega slovenskega lite-rarnega in intelektualnega sveta, in z nekaj obsežnejšim izborom svojih last-nih prevodov Debeljakovih pesmi Len-ka Kuhar-Daňhelová. Svoj prevod De-beljakovega eseja Literarna republika je poslal tudi pardubiški kolega Aleš Kozár, prebrala pa ga je domača slo-venistka Hana Mžourková. Jensterle-Doležalova, Koprivnikar in Polič so se pesnikoma poklonili tudi z nekaj last-nimi pesmimi.Aleš Debeljak je pred 25 leti v zapisu Telesni kriterij poezije povedal: »Jaz pa trmasto verjamem, da dobra pesem, ki ima /…/ eksistencialno pokritje, pri-poveduje o svetu tako, kakor je bil in bo, onstran trenutnih zgodovinskih stru-janj; pripoveduje o svetu na usoden in zavezujoč način.« Petkov večer je kljub nepoetičnosti časa, v katerem živimo, naša srca vsaj za nekaj časa spet na-polnil z dobro mero literaturi lastnega prepleta prodornih misli, iskrenih iz-povedi, iskanja dobrega in etičnega ter lepote pesniške govorice.

Moja Slovenija 33

Ž A R I Š Č e

Prenovljena Narodna galerija: iz palače v sodoben muzej Besedilo: Blanka Markovič Kocen • Fotografije: STA

Po nekaj letih prenove so konec januarja v Ljubljani javnosti preda-li Narodno galerijo in umetnine, ki jih hrani. Slavnostni govornik, predsednik Borut Pahor je odprtje prenovljene palače in nove stal-ne zbirke označil za pomemben mejnik v zgodovini slovenske kul-ture. Prenova je prvič povezala vse tri stavbne dele galerije, njena zbirka je za tretjino večja.

Po predsednikovih besedah je odprtje prenovljene galerije tudi praznik za slovenski narod. “Odslej bo Narodna galerija vrhunska umetniška dela iz svojih bogatih zbirk lahko postavila na ogled na dragocenih dodatnih raz-stavnih površinah, njeni varuhi kul-turne dediščine so pridobili dodatne delovne površine, arhitekturni biser slovenske prestolnice je moderniziran s številnimi tehničnimi izboljšavami,” je poudaril. V svojem nagovoru je spomnil na začetke galerije, sprva društva, ki je svoje poslanstvo začelo uresničevati leta 1918 v Narodnem domu, ki je “v času narodnih gibanj v 19. stoletju postal duhovno torišče slovenskih rodoljubov”. Skoraj sto let trajajoče skupno domovanje telovad-nega društva Narodni dom in Na-

rodne galerije se je letos, kot je dejal, dokončno zaključilo.Predsednik je izrazil prepričanje, da bo galerija s svojo novo opravo še uspešneje uresničevala svoje po-slanstvo in uveljavljala slovensko kulturno dediščino kot del skupne evropske dediščine enakopravnih narodov ter da bo kot “priznana ustanova odličnosti” podobo slovenst-va, enako kot ob ustanovitvi, oblikova-la tudi v prihodnje.

Doprsni kip kot poklon dolgoletni direktorici Anici Cevc

Posebno zahvalo pa je namenil Anici Cevc, ki je galerijo vodila 28 let. Dolgo-letni ravnateljici so se na slovesnosti, ki se je je udeležilo ogromno število

ljubiteljev umetnosti in predstavnikov slovenske kulture, poklonili tudi z od-kritjem doprsnega kipa, delom kiparja Mirsada Begića.Kot je izpostavila ministrica za kul-turo Julijana Bizjak Mlakar, bi državi ob 25-letnici težko podarili bolj drago-ceno darilo, kot je prenova nacional-ne galerije. Ker je zbirka nastajala na pobudo in z donacijami vizionar-skih posameznikov, je naša dolžnost po njenih besedah, da njihovo delo spoštujemo in nadaljujemo, galerijo pa odpiramo najširši javnosti. Pri tem je omenila tudi nacionalno zavest, po-nos in samozavest, ki jih taka ustanova vzbuja.

O prenovi palače posebna razstava

Po besedah direktorice Barbare Jaki se je končala dolga pot prostorskega povečevanja galerije, ki ga je že pred 30 leti zastavila takratna ravnateljica Cevčeva. Z rezultatom so, kot je dejala, resnično zadovoljni. O delu številnih, ki so sodelovali pri prenovi palače v sodoben muzej, govorita posebni raz-stavi v pritličju, posebej pa je omenila glavnega projektanta, arhitekta Uroša Birso, Marijo Režek Kambič kot odgo-vorno konservatorko ter vodjo projek-ta Dušana Benka in sodelavca Jožeta Raspeta. “Prenove se veselimo zaradi vseh bodočih obiskovalcev, ki bodo sedaj lahko doživeli popolnoma novo, sodobno galerijsko izkušnjo, ki je lah-ko spodbuda in opora za državljansko zavest,” je poudarila.Prenova osrednje nacionalne ustanove za starejšo umetnost v Sloveniji je do-slej največji evropski projekt minis-trstva za kulturo. Stal je dobrih 12,3 milijona evrov, od tega je 85 odstotkov nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstot-kov je prispevala država.Galerija po novem obsega skoraj 13.000 kvadratnih metrov v treh povezanih stavbah: najstarejši in zdaj popolnoma prenovljeni Narodni dom iz leta 1896, Ravnikarjevo novo krilo iz leta 1993 in steklena vhodna avla iz leta 2001. Stalna galerijska zbirka je s prenovo večja za tretjino. Obsega ok-rog 600 eksponatov, ki datirajo od vi-sokega srednjega veka do sredine 20. stoletja.

Moja Slovenija 34

Mala inovativna podjetja bodo postala hrbtenica slovenskega gospodarstva Besedilo: Blanka Markovič Kocen

Kako na postopek privatizacije Julona gle-date z današnje perspektive? Bi danes kaj storili drugače? Kot rečeno, smo bili v Sloveniji edi-no podjetje, ki smo se privatizirali sočasno z dokapitalizacijo, kar po-meni, da smo se morali dogovoriti s takratnim svetom delavcev v Julonu in takratno komisijo za privatizacijo, ki je bila imenovana med zaposlenimi v podjetju. Država oziroma komisija za privatizacijo je stala ob strani z odvetnikom, ki je samo opazoval, ali se v postopkih držimo zakona. Privati-zacija je torej potekala izredno trans-parentno, odprto, na koncu je predvi-dela, da ostane v kapitalu še 640 malih delničarjev, od katerih smo v vseh teh letih odkupili deleže in jih pošteno poplačali. To je trajalo skoraj 20 let, tako da smo privatizacijo v bistvu zaključili pred dvema letoma.

Kako komentirate napovedane prodaje

N A P O s L O V N I H K R I L I H

Intervju: Edi Kraus

Edi Kraus, generalni direktor Julona, d. o. o., manager, predvsem pa zaveden tržaški Slovenec, se je pred dvema desetletjema aktivno vključil v privatizacijo tega tedaj slovenskega podjetja. Po njegovih besedah je šlo za splet okoliščin, tedaj je namreč skupaj z očetom vodil turistično agencijo Aurora Viaggi. »Ker sem znal oba jezika, sloven-skega in italijanskega, in poznal kulturi obeh narodov, so me povabili, da bi nekaj mesecev pomagal v zahtevnem postopku privatizacije,« pojasnjuje Kraus in poudarja, da je bil Julon eno redkih, če ne edino veliko podjetje v Sloveniji, ki je bilo privatizirano s sistemom doka-pitalizacije. »Bila so to težka, skoraj leto in pol dolga pogajanja,« se spominja. »Ko smo Julon dokapitalizirali z italijansko skupino Aqua-fil, so me prosili, če bi ostal še šest mesecev. Zdaj pa sem tu že 20 let …« pravi Edi Kraus, ki svoj pogled na zamejstvo, odnose med Slovenijo in Italijo ter, seveda, slovensko gospodarstvo, razkriva tudi bralcem Moje Slovenije.

državnih podjetij?Mislim, da so te prodaje nujno potrebne, bistveni pa so postopki. Pro-dajati je treba pregledno, najboljšemu ponudniku. Izogibati se je treba neposredni prodaji finančnim skladom in prodajati tistim, ki so v določenem sektorju že na trgu, ker lahko poleg kapitala prinesejo tudi novo znanje, kar je za razvoj teh podjetij ključnega pomena.

Leta 2013 ste bili v Trstu imenovani za novega občinskega odbornika za gospodar-ski razvoj. Kje je danes Trst, kar zadeva gos-podarski položaj? Kje vidite prednosti in kaj bi bilo treba izboljšati?Trst je mesto z več posebnostmi. Označuje ga izredno hud demografski padec, skoraj 25 odstotkov Tržačanov je starih nad 65 let, industrijska proiz-vodnja vpliva na bruto notranji proiz-vod za manj kot 10 odstotkov, veliko pa je državnih podjetij oziroma državnih

služb. Obenem je bil Trst v vseh po-vojnih letih na samem robu Italije, tako fizičnem, geografskem, kot tudi političnem, kar je ustvarilo poseben položaj tega mesta. To pa se je obrnilo na glavo, ko so z vstopom Slovenije in Hrvaške v EU padle meje. Trst danes spet pridobiva osrednji položaj, ki ga je imel pred prvo svetovno vo-jno in za vse države srednje Evrope postaja izhodišče na morje. Dobre obete ima torej v pristaniški in tudi v industrijski dejavnosti, kajti imamo zelo veliko industrijsko cono, ki pa je slabo izkoriščena, predvsem pa je razvoj starega dela pristanišča, kjer je približno 500 tisoč kvadratnih metrov zemlje tik ob morju v samem središču mesta. To je zares biser v celotnem Mediteranu! Razvoj tega območja bi prinesel preporod celotnega Trsta, ne samo mesta, pač pa celotne širše regi-je, v katero je vključena tudi Slovenija.

Se še vedno vsak dan vozite iz Trsta v Lju-bljano v službo in nazaj?Od imenovanja za občinskega odbor-nika nekaj manj, ker sem najmanj dva dni na teden na občini, preostale dni pa se še vedno vozim.

Ali kdaj obiščete Tržaško knjižno središče?Nazadnje sem bil tam pred nekaj dne-vi, ko sem prevzel izvode Primorskega dnevnika. Pomagati skušam tudi pri organizaciji dogodka v času Barcolane. Lani smo s Konzulatom RS v Trstu in z našimi jadralnimi društvi v knjižnem središču zelo dobro pripravili sprejem za vse slovenske posadke, ki so sode-lovale na Barcolani. Upam, da bo to v prihodnje postalo tradicija, del urad-

Moja Slovenija 35

N A P O s L O V N I H K R I L I H

nega programa Barcolane, ki združuje slovensko jadralstvo, društva, sloven-ski konzulat in tudi Tržaško knjižno središče.

Kako je biti Slovenec v Trstu?Mislim, da so se v zadnjih 15 letih stvari močno spremenile. Nacionalistični naboj, ki je prej izredno obremen-jeval odnose, je pojenjal in zdaj se odnosi med obema državama po mo-jem mnenju skokovito izboljšujejo. So na odličnem nivoju, k čemur sta v prvi vrsti pripomogli politika in diplomaci-ja. Pozitivne spremembe je občutiti tudi na lokalni ravni v Trstu. V tržaški občinski upravi nimam težav, ker sem Slovenec, in mislim, da je to velikanski pokazatelj, da so se stvari spremenile na bolje.

Kakšne so razlike med italijanskim in slo-venskim poslovnim okoljem?Vidim, da velikih razlik ni, oba sistema pa potrebujeta veliko dela, veliko ino-vativnosti, dostopa do novih trgov, kajti niti Slovenija niti Italija nimata surovin, repromaterialov, tudi energetsko nista močni, tako da morata biti z delom in inovativnostjo konkurenčni na trgu. V obeh ekonomijah vidim vzporednici. Pomembno je, da po 20-letnem valu, ki je sledil slovenski osamosvojitvi, ko se je celotno gospodarstvo ubadalo z veli-kimi podjetji in tajkunstvom, danes vi-dimo, da tudi v Sloveniji končno rastejo izredno inovativna podjetja, vodena s strani mladih podjetnikov, ki imajo de-set, dvajset zaposlenih. Ta podjetja so izredno agresivna na trgih in mislim, da bodo postala hrbtenica slovenskega gospodarstva. Tako kot mala in sred-nja podjetja tudi v Italiji držijo pokonci vso italijansko ekonomijo in so popol-noma neodvisna od trenutne politične situacije, kar je ključnega pomena in do tega mora priti tudi v Sloveniji.

Se vam glede na te izkušnje zdi, da so danes res najhujši časi za podjetnike?Mislim, da so. Na sprejemih, ki se jih udeležujem na državni ravni, v gos-podarskih zbornicah, bankah itd, konkretno vidim, da se je cikel popol-noma spremenil, ljudje so se spreme-nili, ogromno je mladih. Tudi sam sem v določenih težavah, ker teh ljudi ne poznam. Mislim, da so to mladi ljudje, ki so prisotni v gospodarstvu, kar je zelo dober začetek preporoda in mis-

lim, da bo na tem slonelo slovensko gospodarstvo. Katero gospodarstvo – slovensko ali itali-

jansko – se bo prej izvleklo iz krize?Slovensko gospodarstvo je v primer-javi z italijanskim zelo majhno. Vedno ju primerjam kot veliko ladjo in maj-hen čoln. Italijansko gospodarstvo se kot velika ladja v težkih trenutkih težje potaplja, v dobrih trenutkih pa si tudi težje opomore. Slovensko gospodarst-vo se je v začetku krize izredno hitro poslabšalo, a se sedaj tudi zelo hitro popravlja, tako da bo verjetno prej iz-plulo slovensko gospodarstvo, vendar si ne smemo dovoliti, da bi na teh re-zultatih zaspali, kajti zelo hitro lahko spet pride do ponovne krize.

Maja 2011 ste v Julonu uresničili investicijo, za katero ste mi pred tem dejali, da zagotav-lja prihodnost proizvodnje v Ljubljani in je zelo pomembna za skupino Aquafil ter njen trajnost-ni razvoj. Se je ta napoved uresničila? Še več kot to! Z izdelkom Econyl, s ka-terim regeneriramo odpadne mate-riale in poliamide 6, smo celo presegli ambiciozne načrte in imamo odlične rezultate. S to investicijo smo na ogled v Slovenijo privabili predstavnike različnih svetovnih korporacij, ki niso niti vedeli, kje je Slovenija in niso mo-gli verjeti, da ta projekt deluje. Ver-jamem, da smo Sloveniji in Ljubljani naredili veliko promocijo in ju pripel-jali v same politične in socialne vrhove, kjer se govori o trajnostnem razvoju in zelenih energijah. S tem dajemo doda-no vrednost ne samo našemu podjetju, ampak celotni regiji.

Kje vidite neizkoriščene možnosti boljšega sodelovanja med Slovenijo in Italijo?Nujno bi bilo predvsem sodelovanje med obema lukama, Koprom in Tr-stom. Tu so neizmerne možnosti in bi lahko z razmeroma majhnimi inves-ticijami prišli do velikih rezultatov. Najbrž bi bilo mogoče marsikaj storiti

tudi na področju energetike. Italija ima potencial, znanje in kapital, potrebuje pa dodatne energetske vire. Tudi tu bi se slovenska podjetja lahko vključila v italijansko gospodarstvo. Če se malo odmakneva od gospodarstva:

Zadruga Naš Kras, Kraška hiša, Kraška ohcet so projekti, v katere se prav tako vključujete. Še predsedujete Zadrugi Naš Kras?Še vedno, da. Ravnokar je izšel razpis, iščemo nov kraški par za ohcet, ki naj bi bila kot običajno tretjo nedeljo v av-gustu. Lani smo jo morali odpovedati, ker nismo dobili para, upam, da se bo letos kdo prijavil. Čakamo do konca meseca, če se bo par prijavil, potem bodo stekle priprave na ohcet. Kraška hiša živi, lani smo popravili streho, ki je začela puščati, kar je bil večji finančni zalogaj, sicer pa aktivnosti tečejo po načrtih.

Leto 2016 se je komaj dobro začelo. Kaj pričakujete od njega? V Julonu se pripravljamo na cikel novih investicij, odprli smo pomembno sodelovanje z bližnjim Atlantisom, ki ga ogrevamo z našo odpadno toploto. Projekt je pomemben za celo mesto Ljubljana, ne le za nas, kajti s tem zmanjšujemo porabo ogljikovega dio-ksida in zagotavljamo velike okoljske prednosti. Predvsem pa je zanimivo to, da se dva soseda z medsebojnim zau-panjem spustita v tako investicijo, da najdeta sinergije. Tudi na naši lokaciji v Kranju urejamo določene investicije, radi bi posodobili logistični center, enako tudi na lokaciji v Ajdovščini, ver-jetno pa se bomo odločili tudi za do-datno posodobitev naših tradicional-nih proizvodnih kapacitet. V letošnjem letu nam dela res ne manjka!

JulonLjubljansko kemijsko in tekstilno podjetje Julon, proizvajalec poliamidnega granulata in poliamidnih vlaken za uporabo v tekstilni industriji (najlon) in industriji talnih ob-log. Je najpomembnejši proizvodni obrat skupine Aquafil, ki ima 15 podjetji na treh celinah in v osmih državah.V Evropi ima skupina več podjetij v Sloveniji, Italiji in Nemčiji, po eno na Hrvaškem in Škotskem, v Aziji ima Aquafil po eno podjetje na Kitajskem in Tajskem ter eno podjetje v ZDA.V skupini, ki zaposluje nekaj več kot 2.400 ljudi, na leto izdelajo 130 tisoč ton poliamid-nih vlaken.

Moja Slovenija 36

N A P O s L O V N I H K R I L I H

S spremembo miselnosti k spodbudnejšim poslovnim okoljem in hitrejšemu napredku Besedilo: Brane Krajnik • Fotografije: arhiv Slovenia Times

V letu 2016 se bomo večkrat spo-mnili, da je minilo 25 let, odkar imamo svojo državo. Marsikaj smo postorili, a izzivov je še ve-liko. Države, ki so se Evropski uniji pridružile približno takrat kot Slovenija, se hitreje razvijajo, očitno so vzpostavile družbene mehanizme, ki tak razvoj omogo-čajo – smo si v Sloveniji sobivanje tako zapletli, da ne zmoremo hi-trejšega napredka?Državljani si želijo bolje živeti, pripravljeni so več delati in bolje zaslužiti, a za to očitno ni pravih pogojev. Treba jih bo ustvariti. Kako o tem razmišljajo tuji in domači direktorji uglednih pod-jetij?

Jože Mermal, predsednik uprave BTC, d. d.

»V letu 2015 smo ustanovili ABC pospeševalnik, ki mladim start-up podjetjem pomaga umestiti njihove inovativne zamisli v globalno uspešne poslovne modele. Na državni ravni la-hko skupaj z našo vlado sooblikujemo inovativni ekosistem, ki ga bo treba za učinkovito izvajanje podpreti z znat-nim financiranjem komercialnih bank.S takim pristopom želimo zmanjšati število brezposelnih, učinkovito znanje mladih in jih usmerjati na nji-hovi poslovni poti. Slabo bi bilo, če bi leto 2016 prineslo poslabšanje na področju davčnih predpisov, ker bi se tako konkurenčni položaj gospo-darstva poslabšal. Dobrodošle bi bile davčne olajšave za najbolj obetavne ekipe v smislu plačila socialnih prispevkov in olajšave na plače zapo-slenih.«

Marjan Batagelj, predsednik uprave Postojnske jame, d. d.

»Da bi Slovenija postala bolj konkurenčna, potrebujemo najprej stabilno davčno okolje - stabilnost mora biti dolgoročna. Žal se pre-pogosto dogaja, da se ob političnih spremembah in menjavah vlad spre-menijo tudi davki. Če želimo Slovenijo narediti mednarodno konkurenčnejšo, potrebujemo prožen trg delovne sile, kar pomeni možnost odpuščanja in hitrega zaposlovanja, ko ekonomske razmere tako narekujejo. V Sloveniji je preveč birokracije -javna uprava bi morala biti vitka, zaposleni v njej pa bolj odgovorni za svoje opravljeno delo. Uradni postopki bi morali teči hitreje.«

Poslovna anketa

Moja Slovenija 37

N A P O s L O V N I H K R I L I H

Wolfram von Ohain, direktor, BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje

»Slovenija bi lahko postala bolj konkurenčna, če bi vlada zmanjšala obdavčitev stroškov dela, saj konkurenčnost v primerjavi z dru-gimi državami izgublja prav zaradi visokih stroškov dela. Možni ukrepi za zmanjšanje stroškov dela so: - spremembe dohodninske lestvice,- uvedba socialne kapice (omejitev najvišjih socialnih prispevkov), - nižja obdavčitev bonusov zaposlenih. Spremeniti bi bilo treba sistem izobraževanja v smeri tesnejše povezave med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom, kjer bo večji poudarek na praktičnem us-posabljanju. Prav tako bi bilo nujno povečati udeležbo podjetij pri pripravi izobraževalnih programov in učnih načrtov, kar pomeni uvedbo dualnega sistema – to bi bilo še posebej koristno za proizvodna podjetja, kot je naše.«

Franci Pliberšek, lastnik in generalni direktor MIK, d. o. o.

»Če želimo biti uspešni, moramo najprej biti konkurenčni. Toda kako bi slovenska podjetja lahko bila konkurenčna, če poslujejo v tako zelo zahtevnih in umetno zapletenih razmerah? Zato moramo najprej ust-variti zdravo poslovno okolje, ki bo spodbudilo in pospešilo izvozno gos-podarstvo in prihod tujih vlagateljev ter svežega kapitala. Za tuje in domače vlagatelje moramo pripraviti spod-budno davčno okolje – predlagam, da se davek na kapitalski dobiček zniža za vsaj tri do pet odstotkov, kar bi bila spodbuda za tuje vlagatelje, da bi v Sloveniji odprli več podjetij in ustvarili več novih delovnih mest ter dobiček. Prav tako je treba ustvarjati nova delovna mesta z višjo dodano vred-nostjo, ki bodo bistveno pripomogla k večji rasti BDP. Vlada ima torej na voljo številne ukrepe in upam, da jih bo uresničila. Po mojem mnenju imajo v Sloveniji preveč moči delavski sin-dikati, ki so s svojim lobiranjem in ukrepanjem v zadnjih 20 letih bloki-rali razvoj podjetij. Ti isti sindikati, ki zastopajo zgolj lastne interese, so v stečajnih postopkih mnogokrat pustili delavce brez zaščite in brez sredstev.«

Medeja Lončar, direktorica, Siemens Slovenija

»Pogoji za povečanje konkurenčnosti niso le konkretni ukrepi, ampak pred-vsem sprememba miselnosti. Problem slovenske konkurenčnosti je, da se država vse bolj zapira. Zato se morajo ukrepi osredotočiti v izboljšanje pogojev vključevanja pod-jetij v svetovne gospodarske tokove, ki jih je mogoče doseči predvsem z ustrezno davčno politiko. Ugoto-viti moramo, kako želimo umestiti Slovenijo, da postane prepoznaven del svetovnega gospodarstva, nato pa sistematično promovirati naše konkurenčne prednosti – navznoter in navzven. Slovenija ostaja močan dobavitelj evropskemu gospodarstvu in aktivno sodeluje v konceptih “In-dustrija 4.0” (tehnološke spremembe v smeri bolj intenzivne digitalizacije in avtomatizacije proizvodnje), zato moramo skrbno načrtovati vlogo Slo-venije v industriji prihodnosti in nato sprejeti potrebne ukrepe: prilago-diti izobraževalni sistem, spremeniti davčno okolje in uvesti spodbude za raziskovalne projekte. Na tak način la-hko dosežemo svoj želeni položaj.«

Moja Slovenija 38

s L O V e N C I P O s V e T U

Pariz je lahko tudi paradiž* Besedilo: Jure Vodnik • Fotografije: Jure Vodnik

Med Slovenci razširjen rek, da težko najdeš mesto v svetu, kjer ne bi srečal rojaka, se vedno znova izkaže za resničnega. Slovenci s(m)o ve-dno hodili “čez mejo”, naj si bo s trebuhom za kruhom, zaradi ljubezni ali pa zgolj zaradi nemirnega, vedoželjnega duha. Medtem ko so se številni v tujih deželah ustalili, našli delo, ustvarili družine, so se mno-gi po nekaj letih ali desetletjih vrnili v domovino. Vzorec se nekako ponavlja, ne glede na obdobje. Tudi s pariškimi Slovenci je podobno.

Največ Slovencev se je v Pariz prese-lilo v letih po drugi svetovni vojni, tja do konca šestdesetih let. Da bi se še bolj povezali, so julija 1960 ustanovili Slovensko prosvetno društvo, ki se je leto kasneje preimenovalo v Društvo Slovencev v Parizu, ki pod tem imenom deluje še danes. Kot je povedala aktu-alna predsednica, gospa Ana Vičič, »je društvo skozi desetletja spreminjalo svoj obraz glede na izzive časa, kot tudi glede na navdih njegovih voditeljev«. Organizacijo društva so posodobili pred osmimi leti, ko so uredili tudi svojo spletno stran.

Tradicionalna srečanja

Število članov je nihalo; trenutno jih Društvo Slovencev v Parizu šteje 70. Ob tem gospa Ana poudarja, da je članstvo vedno bolj mobilno, prehod-no in občasno. Podobno je s srečanji, ki jih organizirajo. Trudijo se, da pri-pravijo že tradicionalna srečanja, kot so Prešernov dan v februarju, junijski shod pariških Slovencev in obeležitev

dneva državnosti. Včasih pripravijo tudi martinovanje in silvestrovanje, odvisno od razpoložljivosti in za-nimanja članov. Vmes pa organizirajo priložnostne koncerte in druge do-godke. Številni člani in prijatelji pa se enkrat do dvakrat na mesec srečajo pri slovenski maši v Châtillonu, ki ji na-vadno sledi tudi skupno kosilo.Na vprašanje, kako je z drugo oziroma tretjo generacijo Slovencev v Parizu, gospa Ana odgovori, da pri srečanjih društva sodelujejo le redki. V od-boru društva so sicer tri mlajše pred-stavnice, vse tri mamice in zaposlene, zato pomagajo, ko jim to čas dopušča. So pa zelo aktivne pri projektih, ki predstavljajo Slovenijo v francoski družbi. Mlajši otroci pa sodelujejo le občasno, ali v društvu ali Slovenski katoliški misiji.Podobno je z novo generacijo Slovencev, ki se priseljuje v Pariz, saj se bolj skromno in le občasno vključuje v dejavnosti društva, kjer so vsakega sodelovanja zelo veseli, še posebno pomoči lektoric slovenskega jezika, ki

delujejo v Parizu. »Nekateri pravijo, da jim je Châtillon predaleč in odročen, drugi da nimajo časa, ker so se že vključili v preostale strukture ali pa jih društvene deja-vnosti ne zanimajo. Včasih je pa tudi vzrok pomislek, da smo v Châtillonu preveč enostranski. To seveda ne drži, društvo želi združevati pariške Slovence vseh generacij, ne glede na različne nazore. Toda potrebovali bi veliko več človeškega potenciala, ide-alizma in zagnanosti, da bi se društvo prilagodilo vsem potrebam in izzivom sodobne, mlajše in starejše migracije,« pojasnjuje gospa Ana.Glede slovenskih skupnosti drugod po Franciji gospa Ana pove, da si sode-lovanja seveda vsi želijo, so pa žal zelo redka, predvsem zaradi velikih razdalj med njimi.

Posebna izdaja Korenin – Mi, ki smo odšli

Društvo ima tudi svoj kulturno-infor-mativni list Korenine, ki je začel izha-jati konec sedemdesetih let. Letos, ob obeležitvi kulturnega praznika, bo izšla prav posebna številka, v kateri so zbrana pričevanja pariških Slovencev. Urednica pričevanj, gospa Liza Japelj Carone, je v uvodniku zapisala: »Os-rednji del te posebne izdaje z naslo-vom MI, KI SMO ODŠLI, je posvečen vašim zgodbam. Zgodbam ljudi, ki jim je bila lepega dne domovina pre-tesna, ki so dvignili sidro in smelo zajadrali v širni svet. Vaša pričevanja odgovarjajo na vprašanja, kdaj, kako in predvsem zakaj ste odšli. Pa tudi, kako ste se tukaj znašli, se nastanili in si na novo organizirali svoja življenja.« Gre za osebne izpovedi, pisano pa-leto življenjskih zgodb, ki so se zaradi

Moja Slovenija 39

s L O V e N C I P O s V e T U

ekonomskih razlogov, ljubezni ali be-gom pred oblastjo pisale v Franciji so ganljive, a kljub vsem nevšečnostim in težavam, ki so jih premagovali, iz pričevanj veje optimizem in vztrajnost. »To je darilo vašim otrokom, vnukom in pravnukom: lahko si bodo prebrali, od kod so in zaradi tega si bodo lažje začrtali pot, kam bi radi šli!« je med drugim zapisala gospa Liza.

Tudi zgodbe mlajše generacije pariških Slovencev so zelo pisane

Svoje zgodbe si seveda piše tudi gene-racija Slovencev, ki se je v zadnjih letih preselila v Pariz. Slednji, novodobni izseljenci so se sprva povezovali v Yahoo skupini MladiPariz, zdaj pa si informacije izmenjujejo preko istoi-menske Facebook strani. Gonilna sila povezovanja je Urban Sila, ki se je v Pariz preselil pred štirimi leti, ko se je zaposlil kot ekonomski svetovalec pri Organizaciji za ekonomsko sodelovan-je in razvoj (OECD). Urban skrbi, da se mladi v Parizu srečujejo, pripravljajo dogodke in izmenjujejo informacije. Pripravijo nekje med štiri in šest do-godkov na leto, ki jih sofinancira tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med drugim organizira-jo piknik ob Seni ter več filmskih in glasbenih večerov. Kot pove Urban, je odziv zelo različen, od skromnih petih udeležencev pa vse tja do 40. Med njimi so pogosto tudi mladi Parižani, potomci slovenskih staršev. Po njegovi oceni je v Parizu približno sto “mladih” izseljencev iz Slovenije. Večinoma gre za izobražence, ki so si tukaj našli delo, nekaj je tudi študentov. To sta tudi

dva glavna razloga za selitev današnje generacije Slovencev v Pariz. Večini se je tukaj ponudila nova priložnost za službo ali pa jih je v mesto privabila ljubezen do jezika, kulture.Z Društvom Slovenci v Parizu sodeluje-jo, čeprav je zaradi oddaljenosti Châtil-lona za dejavnosti društva med mladi-mi manj zanimanja. Seveda si želijo, da bi bilo sodelovanja še več. Kanček zgodbe, zakaj so se preselili in kako se tukaj znajdejo, je zapisala tudi mamica štiričlanske družine, ki se je v Pariz preselila zaradi očetove službe.

Šarm in pomanjkljivosti mednarodnega okolja

»V Pariz smo se preselili v letu 2015. Vzrok je bila zaposlitev moža in naša skupna odločitev, da si želimo dati priložnost za spoznavanje novega jezi-ka in kulture. Kaj kmalu smo ugoto-vili, da je izkupiček naših pričakovanj večji, kot smo pričakovali, saj smo navezali stike z ljudmi z vsega sveta. Spoznali smo jih bodisi preko šole otrok bodisi preko moževe službe. Znašli smo se v mednarodnem okolju Pariza. To ima svoj šarm, pa tudi po-manjkljivosti. Med te sodi predvsem dejstvo, da je prevladujoč jezik komu-nikacije angleščina in zato bolj počasi napredujemo v francoščini. Poudariti pa moram, da v času svojega bivanja tukaj nisem naletela na stereotipnega Francoza, pred katerim so me svarili v domovini. Moje izkušnje s Francozi (v mislih imam osebje v trgovinah, javnem prevozu, zasebnih ambulan-tah, zdravnike, zobozdravnike) so izredno pozitivne. Na kratko: so pri-

jazni, ustrežljivi in dostopni. Prijetno presenečenje.

Mesto priložnosti

Seveda je Pariz mesto priložnosti v vseh pogledih, med drugim priložnost za spoznavanje bogate zgodovinske, kulturne in umetniške dediščine, mode, kulinarike in še marsičesa. Priznam, da me je v začetku bogastvo kulturno-zgodovinskih spomenikov begalo, a kaj hitro se mi je porodilo za-nimanje za zgodovino in kulturo mes-ta in države. Prav tako se z veseljem udeležujem občasnih organiziranih sprehodov po mestu ali ogledov muze-jev. Moje osebno prepričanje je, da vsak človek bogati duha, ko prestopa meje svoje domovine, hkrati pa razvija tudi odnos in ljubezen do nje. Selitev nam je dala prav to. Seveda se spopadamo tudi z izzivi in situacijami, ki jih ni-kakor nismo mogli predvideti in so posledica kompleksnih razmerij v družbi današnjega časa. Žal pa na te okoliščine nimamo vpliva in, tako kot vsi ljudje dobre volje na tem planetu, lahko samo upamo na najboljše,« strne svoje vtise novodobna izseljenka v Parizu.

Pariz, drugi domKaj naj dodam po petih mesecih bi-vanja v mestu, ki nikoli ne spi? Osebno me je Pariz očaral; kot turistična des-tinacija že pred leti, kot drugi dom me tako ali drugače očara vsak dan znova. Ne mine namreč dan brez negodovan-ja; nemogoč promet, nepredstavljiva gneča, par deset pasjih iztrebkov na poti do šole, administracija, o kateri ne bi izgubljal besed, a ko potegneš črto, ugotoviš, da si spoznal čudovite ljudi, otroci pa številne nove prijatelje. Mesto ti na vsakem koraku ponuja nove priložnosti, zgodaj zjutraj zadiši po sveže pečenih bagetah in rogljičkih, čarobni večerni klepeti ob kozarčku na pariških terasah, ulični umetniki, gledališče in kino za vsakim vogalom … Ja, ob vsem, kar nam selitev v tu-jino daje in jemlje, lahko razvijamo in poglabljamo odnos in ljubezen do domovine. In z distance domovina za-sije v povsem novi luči.

* “Ajouter deux lettres à Paris, c’est le paradis.” Jules Renard

Moja Slovenija 40

s L O V e N C I P O s V e T U

Selitev v Pariz – težka, vendar čudovita! Besedilo in fotografije: Alja, 13 let

Pred letom in pol sem se z družino pre-selila v Pariz. Moj oči je v službi napre-doval in ponudbo bi bilo težko zavrniti. V Pariz je moral takoj in z mami sta se odločila, da bo odšel sam, tako da smo lahko vsi trije otroci dokončali šolsko leto v Sloveniji. Pol leta je vsako nedel-jo zvečer odhajal v Pariz in se vračal na četrtkove večerje. Bilo je težko brez njega, vendar smo se nekako privadili.

Ob koncu leta smo se mu pridružili. Nastanili smo se v stanovanju na ju-gozahodu Pariza. Bilo mi je zelo nena-vadno živeti v stanovanju – v Sloveniji smo imeli hišo z vrtom, v naravi, blizu prijateljev in družine.

Septembra se je začela šola. Klemen, moj najmlajši brat, je imel dve leti, ko je začel obiskovati “ecole maternelle”. Francoščine ni znal, vendar je že po ne-kaj mesecih znal šteti do 20, medtem ko mu v slovenščini ni uspelo priti niti do pet. Domen, moj drugi brat, je imel devet let, ko je začel obiskovati “ecole primaire”, peti razred oziroma v francoskem sistemu CM2. Jaz pa sem začela obiskovati sedmi razred v Ecole Jeannine Manuel. To je mednarodna šola, ki ima prav poseben razred za tiste, ki se preselijo v Pariz in ne znajo

francosko.Kmalu sem ugotovila, da je šola veliko bolj zahtevna, kot sem pričakovala. Pouk se je začel ob 8.30 in končal ob 16.15 ali pa ob 17.10. Ko sem prišla domov, sem morala narediti še ogrom-no domače naloge. Bila sem izčrpana. V Sloveniji je bilo zelo drugače; šolo sem zaključila ob 12.50 ali pa 13.40, domače naloge skoraj ni bilo, imela pa sem čas za popoldanske aktivnosti: dvakrat na teden violina, enkrat na teden teorija, trikrat ples, dvakrat pev-ski zbor … Imela sem čas za druženje s prijateljicami, nato pa sem kar naenkrat ves čas posvečala šoli.

Kljub selitvi sem s prijateljicami še ve-dno v stiku. Pišemo si sporočila ali pa se slišimo preko FaceTime. Lansko leto me je ena od njih obiskala, letos pride-ta dve na obisk. Čeprav imam tu veliko novih prijateljic, še vedno mislim na stare in jih obiščem vedno, ko grem v Slovenijo.

Francoščina je zelo zahteven jezik, po letu in pol ga končno lahko razumem, vendar pa še vedno ne dobim 20 pri pisanju eseja. V šoli imam polovico predmetov v francoščini, polovico pa v angleščini. Tisti v angleščini so

mi še vedno bolj pri srcu kot oni v francoščini. Doma govorimo slovensko in občasno z bratom obiščeva pouk slovenščine na slovenskem veleposlaništvu, vendar se mi vedno pogosteje dogaja, da iščem besede v slovenščini, a jih ne najdem, tako da kar nadaljujem v nekem dru-gem jeziku. Mami in oči se trudita in nas popravljata.

Kljub vsemu je bila selitev v Pariz zelo dobra odločitev. Namesto le dveh jezikov, zdaj govorim štiri, spoznala sem veliko novih ljudi iz različnih držav, obiskujem najboljšo šolo v Pari-zu … A kljub vsemu me kdaj pa kdaj prevzame domotožje in bi se najraje vrnila domov. Najhujša stvar pri selit-vi je, da družine in prijateljev ni več ob meni. Vendar Pariz obožujem in z veseljem bi ostala tukaj.

Moja Slovenija 41

s L O V e N C I P O s V e T U

Nova Zelandija skozi oči Nataše Kokalj Besedilo: Metka Bogataj • Fotografije: osebni arhiv N. K.

Nataša prihaja iz majhnega slikovitega kraja v Sloveniji, iz Rovt. S šestletnima dvojčkoma Filipom in Zojo, dvema najstnikoma Žigom in Marušo ter možem Matjažem trenutno živijo na Nizozemskem. Pred tem pa so bili skoraj osem let na Novi Zelandiji. Vsak član družine je polno zaposlen z različnimi aktivnostmi. Natašo trenutno poti vodijo v šole, med učence in učitelje.

Slovenija bo vedno v njenem srcu

Zanimanje za šolske sisteme in izobraževanja po svetu je bilo včasih del njenega poklica. Danes pa poskuša biti čim aktivnejša pri soustvarjanju bodočih šol, za katere misli, da bi morale biti zelo povezane z lokalnim okoljem, naravo. Morale bi burno spodbujati ustvarjalno moč otrok, glo-bine vsakega, da ostanejo avtentični in sledijo svoji raziskovalni strasti ter želji po povezovanju in prispevanju v družbi. Sicer pa je po izobrazbi pro-fesorica umetnostne zgodovine, soci-

ologinja kulture in notranja oblikoval-ka.Nova Zelandija se je v Natašinem življenju prvič pojavila, ko je bila zapo-slena na univerzi. Takrat si je za popol-ni odklop od norega delovnega tempa zamislila, da bo med malico raje pre-brala dnevne novice iz čisto drugega konca sveta. Pogledala je na zemljevid in oči so se zapičile v Novo Zelandijo. To je bila odlična odločitev. Novice so bile iz precej »drugačnega testa« kot v Sloveniji, včasih prav zabavne. To je

bila njena zelo »intimna vez« z Novo Zelandijo. Kakšno leto po njenem »časopisnem surfanju« je mož dobil ponudbo za službo na Novi Zelandiji. Pred odho-dom je bilo tudi nekaj strahu, ker niso vedeli, kaj jih čaka, v kaj se podajajo. Vendar je na srečo pri otrocih bilo več navdušenja in radovednosti kot strahu. Z njima so se veliko pogovarjali o selit-vi, skupaj gledali slike dežele, ki je še niso poznali, zanimali so se za šole.

Privajanje na novo okolje

Preden sta se dokončno odločila, sta najprej odšla v Wellington in v službo, kjer bi Matjaž delal. Nataši se je zdelo potovanje brezkončno, kot da ni nič več naprej. Ko so prispeli, je deževalo, bila je zima, mesec julij in narava se je ponašala z zelenjem na vsakem kora-ku. Vselili so se v hišo, začeli s šolo in Matjaž s službo. Štirinajst dni so se navajali na nov ritem življenja in na družbo, na ljudi, ki so izjemno prijaz-ni, odprti in pripravljeni pomagati na vsakem koraku. Doživeli so kar nekaj presenečenj, na primer, da se tudi pozi-mi kosi travo, da srečaš otroka, ki hodi bos v deževnem nalivu sredi zime, da nikakor ni najti kvasa v trgovini, da so šole odprte za starše in lahko v zbor-nico ali razred vstopiš, kadar koli želiš. Otroka sta se hitro privadila na novo okolje, k čemur so verjetno prispevali tudi odnosi v družini in šola, kjer so učitelji polni empatije in se poskušajo spraviti v udobne ali neudobne čevlje otrok, da bi jih čim bolje razumeli in jim lahko pomagali. Maruša je postala prava patriotka in je v šoli predstavljala Slovenijo ob vsaki priložnosti. K odličnemu počutju družine je prispevala tudi družba. Hitro so spoznali prve prijatelje, ki so s svojimi selitvenimi izkušnjami iz različnih dežel pomagali s praktičnimi nasveti.

Brez jezikovnih ovir

Jezikovnih ovir ni bilo treba preskako-vati. Z Matjažem sta angleško že prej govorila in sta jezik le malce izpilila, za otroka pa je bilo učenje jezika pri-jeten izziv in sta po štirih mesecih že znala angleško. Seveda sta v šoli imela ogromno podpore in ker pravijo, da se otroci največ naučijo skozi igro, je bilo tako tudi z jezikom v šoli. Jezika sta se učila spontano, ne da bi to ve-

1

Moja Slovenija 42

s L O V e N C I P O s V e T U

dela. Po dveh letih bivanja na Novi Zelandiji je starejši sin Žiga imel bolj razvit besedni zaklad kot sovrstniki. Tako je angleški jezik za oba otroka postal prvi jezik. Želeli pa so ohraniti tudi stike s slovenščino, zato sta Žiga in Maruša imela dvakrat tedensko uro slovenščine preko Skypa.

Na vprašanje, kako je doživela deželo, Nataša pravi, da je Nova Ze-landija zelena. Avtohtoni gozdovi so kot kakšne džungle, bujno zaraščeni in prepojeni z vlago, v njih pa domu-jejo mnoge ptice, kot so Tui, Hihi, Ka-kariki, Kereru. Nekateri predeli Nove Zelandije so izjemno podobni Sloveni-ji, predvsem tam, kjer so gore, alpske doline in prevladujejo iglasti gozdovi. Da je Nova Zelandija otok sredi Tihega oceana, kaj hitro občutiš tudi na svoji koži. V Wellingtonu, glavnem mestu, pogosto silovito piha, februarja pa običajno sledi prijetno zatišje. Pogosti so potresi zaradi aktivnosti Indoavs-tralske ter Pacifiške plošče, katerih stičišče poteka ravno pod Novo Ze-landijo. Zato imajo otroci v šolah in vrtcih redne vaje, da vedo, kaj naredi-ti v primeru potresa. Kadar se strese, otroci hitro skočijo pod mizo in zavza-mejo položaj želve. Kljub potresom je življenje na drugem koncu sveta zelo prijetno in sproščeno, tudi zato, ker spoštujejo drug drugega in, kar se zdi bistveno, sami sebe.

Spoštljivi in strpni

Otroci že od malega spoznavajo, da niso sami na svetu in da se od vsakega človeka pričakuje aktivno sodelovanje v družbi. V vrtcu se seznanjajo z igro in raziskovanjem, pogosto pa vzgo-jiteljica pove zanimiv stavek: »You are important but others are too,« po-meni: »Ti si pomemben, a so in drugi tudi.« Ko živite na Novi Zelandiji, je velika verjetnost, da boste pletli nova prijateljstva s priseljenci z vseh koncev sveta. Tako multinacionalna družba z različnimi kulturami odstira različne poglede na življenje. Ob tem se goji strpnost. Na družbeno razno-likost so zelo ponosni in jo v šolah tudi poudarjajo. Nič ni nenavadnega, da je eden od partnerjev doma in skrbi za otroke. Prepričani so, da je to najbolje za odraščajoče otroke. Nekateri se vrnejo na delo šele, ko otroci zaključijo osnovno šolo. K temu pripomore tudi dejstvo, da je porodniška odsotnost zelo kratka, le 16 tednov.

Hitra hrana, alkohol in nasilje

Ljudje so zelo praktični, ne zapletajo si življenja. Zelo priljubljeno je ne-delj-sko zajtrkovanje v “cafejih”, kjer imajo odlične sladice. Temnejša plat prehranjevanja je to, da otroci v šolah nimajo toplih kosil. Znano je prehran-jevanje s hitro hrano. Nova Zelandija je ena najmanj skorumpiranih držav na svetu, na kar so zelo ponosni, znajo pa biti precej kritični, zato vedno s strast-jo stremijo k novemu, še boljšemu. Seveda pa ni vse tako rožnato. Poleg alkohola med mladimi imajo tudi ve-like težave z nasiljem v družini, o čemer se veliko govori in ozavešča. Otroci do 14. leta ne smejo biti sami doma sbrez nadzora odrasle osebe. Mnogi se tega zelo držijo in tudi še tako prijazen sosed vas bo na to opo-zoril. Ljudje, ki se želijo preseliti na Novo Zelandijo, lažje najdejo službo, če imajo specifična znanja, ki jih na trgu dela primanjkuje, kot recimo zdravni-ki, arhitekti, znanstveniki. Na začetku je seveda težko, po prvi službi na Novi Zelandiji pa se možnosti precej odpre-jo. Ljudje pogosto menjajo službe in spreminjajo svoje profesionalne kari-ere.

Ravnaj z drugimi tako, kot želiš, da bi drugi ravnali s tabo

Ljudje veliko pozornosti namenjajo medsebojnim odnosom. Veliko se po-govarjajo v vrtcih in šolah, predvsem kadar na to nanese situacija, da se otroci učijo na primerih. Kadar gre kaj

narobe, se tega ne pomete pod pre-progo, pač pa se o zadevi na prijazen in odkrit način pogovorijo. Nataša je večkrat slišala izjavo, »ravnaj z drugi-mi tako, kot želiš, da bi drugi ravnali s tabo«, in to dobro misel dejansko tudi živijo. Pravijo tudi, da je vsak otrok poseben, edinstven in je na nas odraslih, starših, učiteljih, da prepoznamo v njih talente in jih ne uokvirjamo v lestvice. Nova Zelandija je bila tudi prva država na svetu, kjer so ženske dobile vo-lilno pravico. Morda je zanimivo, da je možna poroka istospolnih oseb, ki tudi lahko posvojita otroka. Ministrstvo za šolstvo spodbuja razumevanje in strpnost do drugače spolno usmerjen-ih v šolah in nasploh v družbi. Učitelji morajo pri tem vedno znova spoznava-ti sami sebe, svoje poglede in percep-cije, da presežejo svoje predsodke. Otroci vstopijo v šolo, ko so stari pet let. Prvo leto je razred majhen, kas-neje pa jih je v razredu okrog trideset z enim učiteljem. Učitelji imajo izred-no razvite spretnosti za individualno poučevanje in vse je prikrojeno posa-meznemu učencu. Učitelj je tisti, ki z izzivi učence navdušuje in prebuja zanimanje za nove stvari. Učenci pa sami ustvarjajo nova znanja, pri čemer razvijajo kritičnost, spretnosti sode-lovanja in avtonomnost.

»Odprte« šole

Prisotnost staršev je v šoli zelo dobrodošla, zato lahko kadarkoli vsto- pijo v razred ali zbornico. Starši so

2

Moja Slovenija 43

s L O V e N C I P O s V e T U

dnevno vpleteni v šolsko dogajanje in ogromno pripomorejo k delovanju šole. Nataša pravi, da se ji zdi vredno poudariti, kako pomembno je pri tem obojestransko spoštovanje, zaupanje med starši in učitelji. Razred je varen prostor, kjer se goji empatija, se na napakah učijo, kjer ni tekmovalnosti in primerjanja med učenci, kjer so učenci cenjeni po tistem, kar so, in ne po tem, kako ugodijo učitelju. Maorska kultura je zelo vpletena v šolski kurikulum. Učitelji imajo veliko podpore za svoj profesionalni in oseb-nostni razvoj preko raznih institucij, znotraj šol, različnih skupin. V osnovni in večji del srednje šole otroci nimajo ocen. Za starše in družbo je pomemb-no, da otroci v času šolanja najdejo svoj talent. Ko nanese beseda na vrnitev na Novo Zelandijo, Nataša odgovori, da bi se tja brez težav takoj vrnila. Z bivanjem v različnih deželah je tako kot z znan-jem različnih tujih jezikov. Ko govoriš tuj jezik, se malce spremeniš in to velja tudi, ko živiš drugje. Nova Zelandija ji je pri srcu tudi zato, ker so ljudje iskre-ni, skromni in se ne primerjajo ter ne obsojajo oziroma nimajo mnenja prav o vsaki stvari. Seveda pa to še ne po-meni, da so vse stvari in ljudje na Novi Zelandiji popolni.

Z Nove Zelandije na Nizozemsko

Sedaj živijo na Nizozemskem, kjer so pristali zaradi Matjaževe službe, vendar pa ne le zaradi tega. Iskali so deželo v Evropi, kjer imajo šole, ki so vsaj malo podobne novozelandskim. Nizozemska družba je sicer precej podobna slovenski, a pravo nasprotje novozelandski. Radovednost se pre-taka po njihovih žilah, tudi pri njunih štirih otrocih, zato so venomer na poti. O morebitni vrnitvi v Slovenijo pravi takole: »To možnost imamo zagotovo vedno v žepu. Težko je napovedati vnaprej. Je pa vedno fantastično priti v Slovenijo. Odlično je družiti se z najini-mi starši, sorodniki in prijatelji, s ka-terimi smo zelo povezani, neskončno uživamo v naravi, pri naši hiški in vrtu, pogovorih s sovaščani. Si pa želim, da bi tako neobremenjeno živela tudi, če se vrnemo nazaj. Od daleč se vsi prob-lemi Slovenije zdijo povsem preprosto rešljivi, celo smešni. Ko pa si enkrat tam, pa stvari iznenada postanejo pre-cej kaotične.«Nazadnje sva se z Natašo dotaknili tudi vprašanja, kako je s Slovenci na Novi Zelandiji. Pravi, da so v vseh os-mih letih bivanja na Novi Zelandiji Slovence, ki tam živijo, srečali le dvakrat. Matjaž je spoznal družino v

Aucklandu, ki pa se je kasneje preselila v Združene države Amerike. Drugič pa so doživeli prijetno naključno srečanje z mladim slovenskim fantom na ne-deljski tržnici. Na žalost je bilo to vse. Leta 2014 je bilo po statističnih po-datkih na Novi Zelandiji vsega skupaj le okrog 200 Slovencev. Verjetno pa je številka zdaj že malce drugačna, ker se menda kar precej mladih seli na drugo stran sveta. Veliko bi si imeli še povedati, kajti Nataša je izjemno prijetna sogovor-nica, preprosta, neverjetno topla ose-ba. Ker so zelo preprosta in delovna družina, povsod na svetu najdejo pri-jatelje, znajo se veseliti majhnih, drob-nih stvari. Zato je zanje svet velik dom. Nikjer pa ne pozabijo svojih slovenskih korenin, saj ponosno povedo, da so iz male, a prelepe Slovenije.

_____________________________________________

+ Fotografije:

1. fotografija: Matjaž in Nataša z dvojčkoma2. fotografija: Nataša z Žigom in Maruško3. fotografija: nacionalni park Abel Tasman, Južni otok

3

Moja Slovenija 44

M e D N A M I

Združenje Slovenska izseljenska matica

65 let Združenja Slovenska izseljenska matica Besedilo: Jasmina Ilič Draković • Fotografije: Žuža Pižent, Maja Cerjak (napovedni plakat)

Začeli smo 11. februarja, ko smo v preddverju Velike čitalnice v Narod-ni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani odprli razstavo z naslovom Besede. Naslov je izbran na podlagi istoimenske pesmi Cilke Žagar, naše izseljenke, ki v zadnji kitici pravi: “Dolarje ti pošiljam mamadolar pozna ves sveta tipošlji mi besede,ki grejejo potiv tujini.”In ta verz objema ves pomen domače besede, ko živiš na drugem koncu sveta … Z glasbenim uvodom sta nas v prireditev vpeljala mlada sopranistka Tadeja Pance v spremljavi pianista Marka Petrušiča.

Od Rodne grude do Moje Slovenije

Na tej razstavi smo prikazali tiskovine – revijo Rodna gruda, ki jo je Združenje Slovenska izseljenska matica začelo izdajati že davnega leta 1954, izhajala pa je vse do aprila 2004, nato je kot njena naslednica do konca leta 2005 izhajala revija Slovenija.svet. Zadnjih deset let pa revijo Moja Slovenija za Slovence, ki živijo v tujini, izdaja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Rodno grudo lahko danes berete na spletu, na povezavi www.rodnagruda.si, ob koncu leta pa Združenje SIM na-tisne letno številko z izborom člankov, objavljenih na spletu v tekočem letu. Slovenski izseljenski koledar je bil redni letni zbornik Združenja SIM. Prva številka je izšla leta 1953 za leto 1954 kot naslednica Ameriškega družinskega koledarja, ki je izhajal v ZDA med leti 1915 in 1950. Zasno-van je bil za objavljanje prispevkov

o zgodovini slovenskega izseljenst-va, življenjepisov znanih slovenskih izseljencev, opisov organizacij, društev, knjižnic, narodnih in delavskih domov, časopisja, šol, župnij in cerkva ter in-formacij o domovini. Koledar je vse do leta 2004, ko je prenehal izhajati, ohra-nil skoraj enako vsebinsko zasnovo, v zadnjih letih izhajanja nekoliko bolj prepoznavno z vsebinami: domovina, literarni almanah, Slovenci po svetu in English Section.

Poseben pomen imajo objave pesmi in proze slovenskih izseljencev vseh ge-neracij ter tudi knjige, ki so jih napisali izseljenci z vsega sveta. V 65 letih se je nabralo veliko tiskanega gradiva. Tudi letos načrtujemo tisk pesniške zbirke izseljenke iz Argentine.

Vse prisotne je najprej pozdravil namestnik ravnateljice NUK mag. Zoran Krstulović, ki je v svojem na-govoru poudaril pomen pisane besede

V letu 2016 praznuje Združenje SIM 65 let neprekinjenega delovanja. Od leta 1951 s svojim delovanjem in povezovanjem s Slovenci z vsega sveta vzdržuje stike, pomaga in sodeluje s posamezniki ter slovenskimi kulturnimi društvi. To leto bo polno dogodkov, razstav, predavanj in okroglih miz, na katerih bomo obrav-navali tematiko naših izseljencev in tako obeležili to visoko obletnico.

1 2

Moja Slovenija 45

M e D N A M I

vseh, ki v slovenščini literarno ust-varjajo v tujini. Predsednik združenja SIM Sergij Pelhan je predstavil de-lovanje združenja, glavne dosežke in izrazil željo po nadaljnjem dobrem sodelovanju z izseljenci. Ob visokem jubileju je združenju čestital direk-tor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti mag. Igor Teršar, v imenu Ministrstva RS za kulturo in v imenu ministrice mag. Julijane Bizjak Mlakar se je čestitkam pridružil tudi državni sekretar Anton Peršak. V imenu minis-tra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca pa je prisotne na-govoril in Združenju SIM čestital sek-retar Urada dr. Zvone Žigon. Slavnostni govornik na odprtju razstave je bil akademik Ciril Zlobec, ki nas je vse navdušil s svojim govorom, v katerem je izpostavil, da bomo morali čedalje bolj zreti sami vase in na potovanju iz sebe v samega sebe prodreti do svo-jega bistva. Človek enostavno mora vedeti, kje so njegove korenine, od kod izhaja. V času globalizacije in asimi-lacije je to še posebno težko, pa ven-dar v določenem trenutku človekovega življenja bistvenega pomena. Hvala mu za te njegove misli.

Poletne šole in delavnice

Začetek poletja pa vse tja do konca septembra je rezerviran čas za poletne šole in delavnice. Najprej bomo pripra-vili 25. likovno kolonijo za izseljence, ki bo letos v Pišecah v občini Brežice med

3. in 11. junijem. Za nastanitev smo se dogovorili s povratnikom iz Nemčije Martinom Bibičem, ki je z veseljem pripravljen pomagati. Strokovna voditeljica in mentorica bo Monika Ivančič Fajfar. Tema letošnje kolonije bo Dve domovini. V današnjem času velikih svetovnih migracij je to vseka-kor zelo aktualna tema in velika večina izseljencev se s tem pojmom srečuje vse svoje življenje. Je to prednost ali pomanjkljivost? To pa vedo vsi tisti, ki dve domovini imajo.

Z mislijo na mlade smo letos pripravili tudi projekt poletne šole z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola bo organizirana v sodelovanju z Ministrstvom RS za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodom RS za šolstvo, potekala pa bo med 10. in 16. julijem v Radencih. Ker že 25 let orga-niziramo likovno kolonijo za slikarje, želimo vanjo povabiti tudi mlade, ki bodo ob učenju slovenščine ustvarja-li na določeno temo. K sodelovanju jih bomo povabili tudi z likovnim natečajem, ki bo objavljen na spletni strani Združenja SIM v začetku marca. Nadaljevali bomo tudi s keramično delavnico, ki bo septembra v sode-lovanju z lončarskim ateljejem v Slo-venskem etnografskem muzeju potekala pod vodstvom akadem-ske kiparke Eve Peterson Lenassi. Udeleženci delavnice se bodo seznanili predvsem s tradicionalnim slovenskim lončarstvom in seveda predmete pod

strokovnim vodstvom tudi izdelali. Po delavnici pa bodo pripravili tudi raz-stavo. Oktobra bomo v sodelovanju z vodst-vom vile Vipolže v Brdih organizirali okroglo mizo o Louisu Adamiču, kajti letos je preteklo 65 let od njegove smrti. Ob tem bomo postavili tudi priložnostno razstavo.Načrtujemo veliko dogodkov in že sedaj vabimo, da se jih udeležite! Vse bo pravočasno objavljeno na naši spletni strani (www.zdruzenje-sim.si) in na Facebooku.

______________________________________________

+ Fotografije:

1., 2. in 4. fotografija: utrinki z odprtja razstave ob 65. obletnici Združenja sIM

3. fotografija: akademik Ciril Zlobec, slavnostni govornik ob odprtju

3 4

Moja Slovenija 46

M e D N A M I

Predsednik Republike Slovenije Svetovnemu slovenskemu kongresu podelil red za zasluge Besedilo: Luka Klopčič • Fotografije: arhiv SSK

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 26. decembra 2015 na posebni slovesnosti v Predsedniški palači ob 25-letnici delovanja Svetovnemu slovenskemu kongresu (SSK) vročil red za zasluge za pri-spevek pri povezovanju Slovencev v zamejstvu in po svetu z domovino.

Svetovni slovenski kongres

Odlikovanje je iz rok predsednika republike prevzel predsednik Sve-tovnega slovenskega kongresa dr. Bo-ris Pleskovič, ki je v zahvali izpostavil, da je to odlikovanje simbolno in nosi s seboj zelo pomembno sporočilo za 2,5 milijona Slovenk in Slovencev, živečih v domovini in tujini, da lahko le skupaj gradimo še lepšo in boljšo Slovenijo. Ob sprejetju reda za zasluge se je dr. Pleskovič zahvalil tudi vsem članom, predavateljem in prijateljem Svetovne-ga slovenskega kongresa, ki pomagajo soustvarjati projekte te organizacije in

tako pomagajo pri njenem osnovnem poslanstvu – povezovanju Slovenk in Slovencev po vsem svetu. Istega dne je predsednik države sprejel tudi 130 mladih slovenskih izobražencev, ki delujejo v tujini. Dr. Boris Pleskovič je ob tem dodal, da je to zelo primerno, saj se Svetovni slovenski kongres že vrsto let ukvarja s problematiko dodiplomskih in po-diplomskih študentov. Za Slovenijo je ukvarjanje s to tematiko nujnost, saj vedno več naših študentov odha-ja na študij v tujino, kjer si nabirajo

pomembna znanja in neprecenljive izkušnje. Želja in prizadevanja Sve-tovnega slovenskega kongresa ob vsem tem pa so, da bi se jih čim več vrnilo nazaj v Slovenijo ter pomagalo graditi našo skupno prihodnost.

ZBORZBIK

Svetovni slovenski kongres je v sredo, 3. februarja 2016, pripravil izredno zanimiv večerni dogodek, na katerem smo predstavili čezmejni projekt. V obdobju 2013–2015 je v okviru Pro-grama čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo pod vodstvom Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU potekal projekt ZBORZBIK: kulturna dediščina med Alpami in Kra-som. Projekt je bil namenjen popisu, ureditvi, predstavitvi in ovrednotenju muzejskih zbirk na obeh straneh slo-vensko-italijanske državne meje, pri čemer so vse zbirke povezane s sloven-sko etnično skupnostjo. Vključenih je bilo 34 muzejskih zbirk, 19 na italijan-ski in 15 na slovenski strani državne meje; od tega je večina zasebnih, druge pa so v lasti lokalnih društev oz. občin ali države. O projektu, poteku dela, številnih rezultatih ter pomenu za posameznike, lokalni prostor in slo-vensko kulturo nasploh so spregovori-le dr. Mojca Ravnik, dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Barbara Ivančič Kutin, dr. Saša Poljak Istenič, ki so vse aktivno sodelovale v izvedbi projekta. Glavni nosilec je bil ZRC SAZU, na italijan-ski strani pa Universita degli Studi di Udine. S projekcijo fotografij smo se sprehodili po vseh 34 zbirkah. Barbara Ivančič Kutin pa je predstavila svoje delo na terenu - pogovore z informa-torji in gradivo, ki ga je dokumentirala pri njih. Izpostavila je pomen zvočnega gradiva za nadaljnje folkloristične, jezikoslovne in etnološke raziskave. Dogodka se je udeležilo trideset ljudi.

Moja Slovenija 47

M e D N A M I

Umik čez Ljubelj skozi objektiv Marjana Kocmurja Besedilo: Boštjan Kocmur • Fotografije: arhiv SVS

Od četrtka, 4. februarja, do začetka marca je v Gorenjskem muzeju na ogled razstava Umik čez Ljubelj, maj 1945, skozi objektiv Marjana Kocmurja in Najdeni predmeti ob poti umikajočih se ljudi čez Ljubelj Slavka Hočevarja in Jožeta Romšaka. Zgodovinar dr. Jože Dežman je ob odprtju navzoče pozdravil v imenu Gorenjskega muzeja, nato pa so spregovorili nečak fotografa Boštjan Kocmur, dr. Primož Lampič in zbiratelja ter dva pričevalca tistega časa.

Lani smo se spominjali 70-letnice odhoda več tisoč Slovencev po drugi svetovni vojni. Gorenjska in njeni pre-bivalci so bili na začetku maja 1945 nemi opazovalki dolgih kolon be-guncev, ki so se vile v sosednjo Avstri-jo. Med njimi je bil tudi ljubljanski poklicni fotograf Marjan Kocmur, ki je pred vojno imel dva ateljeja v Lju-bljani, v Mostah in na Čopovi ulici, ter na Blaževi ulici v Škofji Loki. Ker je bil Marjan Kocmur kot fotograf tudi sam vpet v medvojno dogajanje na protikomunistični strani, se je 5. maja 1945 skupaj z očetom začasno umaknil na Koroško. Zadnja ohranjena fotografija, posneta v Ljubljani, je bila z ustanovne seje Narodnega odbora za Slovenijo, 3. maja 1945, v mali dvorani na Taboru, kjer so prvič v zgodovini Slovencev razglasili samostojno Slo-venijo. Dogodek se je ponovil šele po 46 letih oziroma pred 25 leti.Ko je Rdeča armada prodirala v Sloveni-jo, se je Kocmurjeva družina odločila,

da se za 14 dni umakne. Podali so se na pot do železniške postaje, s čimer se začne razstava. Pot so nadaljevali proti Šentvidu in nato do Gameljn, a prehodi so se zapirali. Družina je kmalu ugoto-vila, da ženske s pettedensko dojenčico ne bodo zmogle takšne poti, posebno potem, ko očetu ni uspelo dobiti voza, s katerim bi se skupaj odpeljali. Zato so se ženske vrnile domov, Marjan in oče pa sta se priključila valu beguncev. O tem dogajanju najbolj nazorno pričajo razstavljene fotografije.13. maja sta Marjan in njegov oče prečkala Karavanke in se ustavila v Vetrinju, ženski del družine pa se je iz Gameljn vrnil v Ljubljano. 27. julija 1945 je Marjan Kocmur za-pustil taborišče Vetrinj in se nasta-nil v Žihpoljah/Maria Rain, kjer se je ponovno začel preživljati s fotografijo. Z dovoljenjem pristojnih uradov je veliko fotografiral in prepotoval vsa koroška taborišča. Iz časa bivanja na Koroškem se je ohranilo približno

3000 negativov, ki so zaradi svoje povednosti brez dvoma del slovenske in svetovne dediščine. Po dobrih treh letih bivanja na Koroškem je leta 1949 prek Genove odplul v Argentino in tam odprl štiri fotoateljeje na različnih koncih mesta Buenos Aires. Po zaslugi založbe Mohorjeva iz Ce-lovec in Izseljenskega društva Sloveni-ja v svetu je po digitalizaciji begunskih fotografij nastala knjiga, ki zelo kako-vostno osvetljuje čas odhoda 17.000 Slovencev prek Gorenjske in Ljubelja na Koroško. Vsi, ki smo pri tem projek-tu sodelovali, se zavedamo, da razstava in knjiga zapolnjujeta vrzel v mozaiku slovenske zgodovine, hkrati pa se veselimo, da se je fotograf Marjan Koc-mur prek svojih fotografij končno vrnil v njemu tako ljubo Slovenijo.

+ Fotografije:

1. Dr. Primož Lampič ob predstavitvi razstave Umik čez Ljubelj, maj 1945, skozi objektiv Marjana Koc-murja.2. Domačini iz Podljubelja si ogledujejo svoje kraje v fotomonografiji Marjana Kocmurja Umik čez Ljubelj, ki jo je pred meseci izdala Mohorjeva založba Celovec.

1

2

Moja Slovenija 48

ZAMeJsTVO

Moj svet sredi oceana Besedilo: Mirjam Muženič, RTV Slovenija • Fotografije: osebni arhiv J. T.

Slovenka iz Sesljana pri Trstu se je pred leti odpravila v Avstralijo na daljše potovanje in učenje angleškega jezika. Želja po svobodi jo je pripeljala na krov jadrnice Calypso in v objem partnerja Ricka, oba skupaj pa na izjemno zahtevno plovbo v soncu in dežju, v strahu in smehu od Mehike do Polinezije. Tri tisoč milj dolgo plovbo v 32 dneh je nekdanja učiteljica, jadralka in vsestranska športnica, pa tudi odlična pisateljica opisala v knjigi Moj svet sredi oceana. Namenjena je ja-dralcem, pa tudi tistim, ki še nikoli niso stopili na jadrnico. To ni samo knjiga o jadranju! Ni samo dnevnik vsega, kar se je Jasni in Ricku zgo-dilo na morju, lepega in grdega, o njuni neizmerni sreči in tudi popol-ni grozi. Bistvo knjige so izzivi, težave, odločitve in strahovi, s kateri-mi se srečujemo vsi. Knjiga je vredna branja in v bralcu pušča sled!

Jasna Tuta in njeno življenje na jadrnici

Svoboda

Z Jasno Tuta sva se srečali, kje drugje kot na obali pred Sesljanom! Vreme je bilo milo zimsko, z nekaj sončnimi žarki in nežnim vetrom. »Vse prej kot oceansko,« je z nasmehom na ustih priznala zgovorna sogovornica, ki sta jo iz varnega družinskega pristana, kjer ji je življenje teklo med študijem in športom, tudi jadranjem v domačem klubu Čupa, odgnali radovednost in sanje o svobodi. »Ja, nikjer na svetu ne moreš biti tako svoboden kot na jadrnici! Tam je popolna svoboda!

Z Rickom sva že štiri leta jadrala ob obalah in se preizkušala kot jadral-ca, kot jadralski par, hkrati pa sva na oceansko preizkušnjo pripravl-jala tudi jadrnico. Calypso je posebna, težka oceanska jadrnica, zgrajena za zahtevnejše razmere in bolj okorna. Mene je, na primer, bolj strah pripluti v marino kot jadrati po oceanu. Nekega dne sva začutila, da sva pripravljena na zahtevno pot. In s takim občutkom moraš preprosto odpluti!«

Plovba kot meditacija

In sta odjadrala na zahtevno fizično in psihološko preizkušnjo, ki jo je Jasna živo opisala v svoji knjigi. »Plov-bo bi lahko opisala kot meditacijo! Dober mesec sam s sabo, z velikimi tehničnimi in psihičnimi izzivi, z za-vestjo, da ne moreš nikamor pobegniti. Da ne moreš reči, aha, zdaj bom pa ne-hal. Preizkušnja, ki te zagotovo spre-meni, predvsem na psihološki ravni.«32 dni sta bila sama na oceanu. Občasno sta slišala druge morjeplov-ce, obiskali so ju delfini, za kratek čas se jima je pridružila ptica. »Na morju, na tako dolgi plovbi je vsako tako doživetje nekaj posebnega, ti obogati vsakdanjik in polepša dan. Tisto ptico sva imela zelo rada in ko se je poslo-vila, nama je bilo kar malo žal.«

Prvo pravilo: pomoč jadralcu v stiski

Z Rickom sta si vse delo razdelila. Jasna je imela rada nočne straže in je večkrat ob doživljanju jutra partnerja pustila spati dlje od dogovorjenega časa. Mojemu razmišljanju o vzrokih za tako ravnanje je le pritrdila. Nočne straže znajo biti zelo grozljive ob slabem vremenu, se je spominjala. Ob mirni plovbi pa je zadovoljna gledala zvezde in jadrala proti njim. Jutra s prebujanjem novega dne so bila vedno znova posebna doživetja. Vsak dan je videla novo predstavo, nekaj, kar se je splačalo dočakati. Sicer pa na oceanu veljajo drugačne vrednote kot na kop-nem. Na vrhu lestvice je pomoč jadral-cu v stiski.

Moja Slovenija 49

ZAMeJsTVO

»Ja, to je na morju prvo pravilo,« priznava jadralka iz Sesljana. »Tudi če sebe postavljaš v nevarnost, moraš pomagati!« Na morju nikogar ne za-nima, kakšno izobrazbo ima jadralec in katere šole je končal. Tudi vsota denarja na bančnem računu ne! Prav tako ni pomembno, kakšen avto voziš, ali imaš hišo … Rick je pred odhodom na morje treniral konje. Šel je v jadral-ni tečaj, se naučil vsega potrebnega in izbral jadranje. Tudi sama sem včasih tekmovala v domačem jadralnem klu-bu Čupa, vendar je ta šport povsem drugačen svet od oceanskega jadran-ja.«Seveda me je zanimalo, ali sta bila z Rickom kdaj v hudi nevarnosti. Pa tudi, kako ju je zaznamovala ta izkušnja, saj so čustva na ladji zelo intenzivna. Kako sta doživljala čas, kar je na jadrnici edi-no, česar imaš na pretek?

Strah, ki ni panika

»Ni bilo tako zahtevno, kot sem pričakovala! Pa vendar ni bilo lahko! V življenjski nevarnosti nisva bila. Če ne bi bila kos nevarnostim, bi se drugače končalo. Niso bili hudi trenutki, ko je bilo zahtevno, temveč splošen strah, ki pa ni groza, panika. Strah, ki je vedno prisoten, ker veš, da si sam, da ti nihče ne bo prišel pomagat … Mislim, da me je plovba čez Tihi ocean za vedno spre-menila. Mislim tudi, da je ta plovba ne-kaj čudovitega. Zelo sem ponosna, da sem jo zmogla!«Ko Jasna Tuta danes pogleda nazaj, sešteje vse dobre, pa tudi manj dobre

izkušnje na poti čez ocean, ima od-govor na vprašanje, ali je bilo vredno, na dlani. Prav gotovo je bilo vredno, je prepričana. To je bil izziv, ki jo je čakal in ne bi bila mirna, če ga ne bi opravila!

V marcu bo znova doma na jadrnici, na Novi Zelandiji, v Rickovem objemu. In potem? Jasna in Rick imata tudi to svobodo, da ne načrtujeta. Kakor koli, mirno morje!

Moja Slovenija 50

ZAMeJsTVO

Rojaki v Furlaniji - Julijski krajini skupaj zmorejo Besedilo: Mirjam Muženič, RTV Slovenija (prejemnica posebnega priznanja - Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2015)

• Fotografije: STA

Za Slovence na Tržaškem in v celotni Furlaniji - Julijski krajini je bil lanski 23. junij praznični dan. V Trstu so slovesno odprli novo knji-žno središče, ki je poleg knjigarne tudi prostor srečanja s slovensko kulturo, večkulturnega dialoga v mestu ter predstavitve Slovenije. Za velikopotezni načrt je moči združilo kar sedem partnerjev iz vrst slovenske narodne skupnosti in matične države ter skupaj postavilo zgled za prihodnje združene uspehe. Novo knjižno središče je dokaz odličnosti, ki jo zmorejo združeni Slovenci v Italiji in Slovenija skupaj.

Koledarsko leto novih izzivov z dobro de-narno popotnico

Za Slovenci v Italiji je izjemno leto pomembnih dogodkov in uspehov, pa tudi jubilejev, ki pritrjujejo njihovi zgo-dovinski prisotnosti in vpetosti v na-rodnostno mešani prostor ob meji med krušno Italijo in matično Slovenijo. Do-kazali so, da ob pomembnih odločitvah znajo stopiti skupaj in skupaj tudi zmorejo delovati na številnih delovnih področjih in reševati vprašanja nji-hovega pravnega položaja ter narod-nostnih pravic. Bodo dogovor, skupno načrtovanje in soglasno odločanje vo-dili tudi delo v prihodnjih mesecih?

Proračunski denar za narodnostne potrebe

Slovenci v Italiji leto 2016 začenjajo z dobro denarno popotnico. Iz državnega proračuna bodo letos pre-jeli 10 milijonov evrov in zatem ena-ki vsoti še leta 2017 in 2018. To je z amandmajem k italijanskemu stabi-lizacijskemu zakonu po dolgotrajnih pogajanjih uspelo doseči poslanki Tamari Blažina, edini Slovenki v rim-skem parlamentu, kar je velik uspeh. Pripadnikom narodne skupnosti tako ne bo treba vsako leto znova prositi za denar, ki jim pripada po državnem zaščitnem zakonu iz leta 2001. Fi-nanciranje je sistemsko urejeno in zagotovljena bo vsota denarja, kot je

zapisana v že omenjenem zakonu za zaščito Slovencev v Italiji. Prijazna novost je tudi to, da bo ves denar v enem samem poglavju, ki ga bo dežela Furlanija Julijska krajina razdelila po potrebah posameznih upravičencev do prispevka in s posvetovanjem pris-tojne deželne komisije ter slovenskimi člani v njej. Postopek delitve državnih prispevkov bo hitrejši, bolj smotrn in koristen.Furlanija - Julijska krajina bo v letošnji deželni proračun Slovencev primak-nila milijon evrov. Njen parlament pa je prižgal zeleno luč tudi za iz-redni prispevek 440 tisoč evrov za stadionu 1. maja v Trstu, in sicer iz vsote za vzdrževanje in obnavljanje nepremičnin. Ta odločitev je pomemb-na tudi zato, ker so se v finančni podpori stadionu združili Slovenci v različnih političnih sredinah in orga-nizacijah civilne družbe. Zdaj jih čaka soočenje o prihodnosti nekaterih dru-gih slovenskih športnih in kulturnih nepremičnin in skupna odločitev o nji-hovi uporabi.Za pet odstotkov več naj bi bilo letos tudi denarja iz proračuna Slovenije, je napovedal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Namenjen bo tudi posameznim prijav-ljenim projektom, prejeli pa naj bi ga že v prvih mesecih leta, tako da bi se izognili morebitnim težavam zaradi zamud pri nakazilih.Predsednika obeh krovnih organizacij civilne družbe, to je Slovenske kultur-no-gospodarske zveze in Sveta sloven-

Moja Slovenija 51

ZAMeJsTVO

skih organizacij, Rudi Pavšič in Wal-ter Bandelj, sta zadovoljna z denarno popotnico, hkrati pa odločna v zahtevi, da bo denar potrebno premišljeno in koristno razdeliti za redno delo in tudi nove razvojne načrte.

Združevanje sorodnih in enakih dejavnosti

Ob deželnem prispevku za slovensko narodno skupnost v vladi Furlanije - Julijske krajine pričakujejo oz. pozivajo k združevanju obstoječih »dvojčkov«, Narodne in študijske knjižnice ter Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI, slovenskih glasbenih šol Emila Komela v Gorici in Glasbene matice v Trstu. Direktorju le-te Bogdanu Kralju se pobuda zdi smiselna in povsem razumljiva. Z združitvijo obeh šol, v katerih se glasbeno izobražuje skupaj 1350 gojencev od Milj do Trbiža, bi narodna skupnost le pridobila, in to na ugledu in moči, pa tudi v pogajanjih z ministrstvom za državno priznanje slovenskega glasbenega šolstva, je prepričan. Da je tako priznanje še kako pomembno in potrebno, dokazuje letošnja državna novost. Italijanska vlada je namreč 15 milijonov evrov namenila za pomoč gojencem javnih glasbenih šol pri nakupu novih glasbil. Za državni prispevek tisoč evrov pa ne more zaprositi nihče od gojencev tržaške in goriške glasbene šole, ker nista javni ustanovi. Država jim tudi

ne priznava stroška plačane šolnine, dobrih 500 tisoč evrov, namenjenih slovenskemu oddelku pri tržaškem konservatoriju Tartini, pa vsako leto ostaja v Rimu, saj tega oddelka v Trstu še vedno ni.

Reforma krajevnih uprav mimo Slovencev

V duhu varčevanja je Italija lani uki-nila pokrajine, dežela pa prva v državi dodala temu tudi združevanje 218 občin v 17 medobčinskih zvez, česar pa ni izpeljala do konca. Številne občine so zavrnile sprejem statutov in pravil-nikov novih krajevnih uprav in se celo pritožile na deželno upravno sodišče. Med njimi so tudi občine s slovenskim prebivalstvom, ki se boji, da mu bodo s spremembami okrnjene narodnostne pravice. Začetek izvajanja reforme so tako zamaknili za tri mesece.

Leto jubilejev in uglednih priznanj

70 let Primorskega dnevnika, 60 let Slovenske kulturno-gospodarske zveze, 40 let stranke Slovenska skup-nost, 30 let dvojezične šole v Špetru je le nekaj okroglih lanskih jubilejev, ki pritrjujejo zgodovinski prisotnosti Slovencev v obmejni deželi. Sloven-ski državni odlikovanji Primorskemu dnevniku in krovni SKGZ, srebrna plaketa Javnega sklada za kulturne dejavnosti zborovodji Janku Banu so

potrdili poznavanje in spoštovanje njihovega dela tudi v Ljubljani. Predsednik italijanske Republike pa je odlikoval gospodarstvenika Edija Krausa in novinarja Jurija Paljka. Literarna kritičarka Tatjana Rojc iz Trsta je za monografijo o pisatelju Borisu Pahorju Tako sem živel prejela literarno zgodovinsko nagrado, ki nosi ime po grofih Emilu in Janji Auersperg. Pred koncem leta so v tržaški hiši Sta-dion izpeljali odmevno dražbo 127 umetniških del klasikov slovenskega slikarstva.Na trditev avtorice članka, da Slovenci v Italiji skupaj zmorejo, štirje njihovi predstavniki odgovarjajo:Mara Černic, podpredsednica goriške pokrajine: »Slovenci smo zelo vitalna skupnost, ki ustvarja nove zagone!«Aleksander Koren, odgovorni ured-nik Primorskega dnevnika: »Pritrju-jem tej trditvi, hkrati pa opozarjam, da je nujno hitro najti odgovore na neka-tera vprašanja!« Igor Gabrovec, deželni tajnik stran-ke Slovenska skupnost: »V to ver-jamem in prepričan sem, da tudi pi-satelj Boris Pahor, ki je pred kratkim postal častni član naše stranke.«Rudi Pavšič, predsednik SKGZ: »Ves čas sem se trudil, da bi probleme reševali skupaj! In tako bo tudi v pri-hodnje!«

Moja Slovenija 52

O D K R I V A J M O s L O V e N I J O

Cerkniški pustni karneval: niti v Benetkah se ga ne bi sramovali Besedilo: Blanka Markovič Kocen • Fotografije: Bor Šparemblek

V Cerknici so v času pusta tudi letos oblast prevzeli Butalci, pustni karneval, ki so ga poimenovali Ščuka na suh’m, pa je privabil tisoče obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi iz zamejstva. Pokop pusta je bil »moker«.

Pust v Cerknici ima že več kot 40-letno tradicijo in tudi letos so v tem notranj-skem mestu pustovali kar ves teden. Kako tudi ne, saj se na dogodek pri-pravljajo praktično vse leto in z njim živi vsa občina. Na pustni četrtek, 4. februarja 2016, so Butalci, pustni liki, poimenovani po namišljenih osebah iz zbirke hu-moresk slovenskega pisatelja Frana Milčinskega, ki so se »skregali s pa-metjo«, organizirali revolucionarni prevzem oblasti. Po pravilih, seveda.Povabili so župana Cerknice, sicer Be-gunca z veliko začetnico (dolgoletni cerkniški župan Marko Rupar prihaja iz kraja Begunje v cerkniški občini), ki jim je vnovič predal oblast. To je v svoje roke vzel Župan Butalski in ves

teden skrbno pazil nanjo. Prevzem oblasti je v Cerknici poseben dogodek, povezan z žaganjem babe, ki pa ni čisto prava baba, ampak lesen hlod. Žaganje pa je čisto pravo. »Na ta način simbolično odžagamo, kar je odžagati treba in skočimo iz dopustne-ga v pustni čas,« pravijo organizatorji iz Pustnega društva. »To je čas, ko nam nič več ne manjka do pusta, a si vseeno vzamemo nekaj dopusta.«Pustni petek je bil v znamenju urad-nega butalskega razvedrilno-dezinfor-mativnega TV-programa. Po letu pre-mora se je TV Čohovo ponovno vrnila na oder Kulturnega doma Cerknica. TV Čohovo je več kot klasični TV-program. Ponuja glasbo, novice, šport, kulturo, letno dezinformativno oddajo Butalnik

in seveda tradicionalni govor Župana Butalskega. Brez omembe ščuke in njenih dogodivščin letos seveda ni šlo.Petkova večerna zabava se je nadalje-vala v šotoru pri Žajfn’ci, poleg gasil-skega doma, komunale in pustne hale, nastopila pa je priljubljena slovenska pevka Tanja Žagar z gosti. Sobota je po tradiciji namenjena otroški maškaradi s coprnicami, Bu-talci, petjem in plesom. »Kakšna je razlika med otrokom, ki se udeleži otroške maškarade, in med otro-kom, ki se je ne udeleži? V eni sami črki. Razpoloženje prvega je pustno, razpoloženje drugega pa pusto,« pravi-jo v Pustnem društvu. Na pustno soboto se v Cerknici zberejo tradicionalne maske, kot so butalci, žabe in čarovnice ter ob spodbudi ani-matorjev in glasbenih gostov veselo rajajo v družbi mladih obiskovalcev. Ti pa ta dan niso navadni otroci – prelevi-jo se v princeske, prince, škratke, med-vedke, čebelice, žabice, supermene, betmane … Zvečer pa vnovič glasba in ples v šotoru!

Moja Slovenija 53

O D K R I V A J M O s L O V e N I J O

Nedelja, 7. februar, točno okoli 12.32: karneval po ulicah Cerknice

Karneval na pustno nedeljo točno oko-li 12.32 je od nekdaj osrednja pustna prireditev v Cerknici. Leta 1975 je skupina pustnih navdušencev z Mirom Jenčkom na čelu sklenila, da je pustni pogreb premalo za pustno navdušeno Cerknico in začela se je pisati pustna zgodba, kot jo poznamo danes. Obis-kovalcem Butal se predstavijo tradi-cionalne velike figure na čelu s prama-terjo coprnico Uršulo. V karnevalskem sprevodu lahko vidimo do 14 metrov dolge in tudi do šest metrov visoke figure, med njimi Martina Krpana s kobilico, zmaja, rdečeperko, butalske policiste, butalskega ježa, hribce …

Pokop pusta

Na pepelnično sredo so se v Cerknici poslovili od pustnega rajanja in poko-pali pusta. V povorki so se odpravili od Žajfn’ce (Žajnice), kjer stoji hala, ki daje zavetje pustnim likom, do mosta čez Cerkniščico, kjer so pusta zažgali in vrgli v potok.

Tradicionalne prireditve, ki jo v Cerknici imenujejo Najstarejša premikajoča pustna ulična predstava na Slovenskem z ognjeno-mokrim koncem, se je udeležila množica ljudi. Butalski župan je oblast vrnil cerkniškemu in v Cerknici danes življenje teče normalno in ne butalsko, kot pravijo domačini. Butale so spet Cerknica, življenje se je vrnilo na stare tire.

»Samo z ustrezno popularizacijo no-tranjskega izročila in s spoznavanjem izročil drugih pokrajin bomo v času globalizacije in brisanja posebnosti izročil ohranili in prenesli narodno edinstvenost na mladi rod,« poudarjajo v Pustnem društvu, kjer že razmišljajo o pustu 2017.

Moja Slovenija 54

Š P O R T

Peter Prevc, rojen za zmage Besedilo: Andreja Jernejčič • Fotografije: www.facebook.com/Peter-Prevc-fanclub

V zadnjih mesecih se prav gotovo niste mogli izogniti fenomenu Petra Prevca, tudi če sicer ne spremljate smučarskih skokov ali športnih pri-reditev. Po številnih uspehih so ga namreč mediji okronali za junaka, nespornega kralja, uganko, rekorderja, mišico, izvenserijskega, orla, njegove skoke in polete pa z zadržanim dihom spremlja na desettiso-če ljudi znotraj in zunaj meja Slovenije. Njegovih uspehov se veselijo tako domači kot tuji komentatorji, ljudem pa se je prikupil s svojo pre-prostostjo in skromnostjo. Kdo je fenomen Peter Prevc?

Peter Prevc, smučarski skakalec

Skakal pri desetih letih

23-letni Peter Prevc je smučarske skoke začel trenirati pri devetih letih, leto dni kasneje pa ga je njegov oče vpisal v SK Triglav Kranj. Svoj prvi 25-metrski skok je opravil nedaleč od domače Dolenje vasi na skakalnici Bregarica. Pri 17 letih je debitiral na smučarskih skokih v Lillehammerju na Norveškem, kjer se je že na prvi tekmi uvrstil na 22. mesto, sezono pa končal kot 35. Samo leto dni kasneje se je uvrstil na zimske olimpijske igre

v Vancouvru, kjer je komaj 18-leten končal na 7. (srednja skakalnica) in 8. (skupinsko) ter 16. mestu (velika ska-kalnica). Leta 2010 se je prvič udeležil svetovnega prvenstva v Oslu, kjer je ekipno osvojil 3. mesto, že naslednje leto pa je v Planici skupaj s svojimi sotekmovalci stal na stopničkah – os-vojili so 3. mesto.

Poškodba ga ni ustavila

Po poškodbi rame v Obersdorfu je Pe-ter Prevc predčasno končal sezono,

a še pred tem je na ekipni tekmi sve-tovnega pokala v poletih s svojimi sotekmovalci Sloveniji priskakal prvo ekipno zmago v zgodovini.V sezoni 2013 je nadaljeval z ekipnimi zmagami v Zakopanih, Willingenu in Planici, v Vikersundu pa je postavil nov osebni rekord 230 metrov. Na svetov-nem prvenstvu v nordijskem smučanju v italijanskem Val di Fiemme je osvojil srebrno (velika skakalnica) in bronas-to (mala skakalnica) medaljo. Ob kon-cu sezone pa je stopil še na stopničke v Planici in na posebnem tekmovanju zmagal v vseh skokih svetovnega po-kala v sezoni 2013. Skupna dolžina njegovih skokov je znašala 7328 me-trov. Od takrat naprej se je njegova kariera le še dvigovala in kot kaže, se Peter Prevc ne bo ustavil. Leta 2014 je v Kulmu osvojil mali kristalni globus, priskakal pa si je tudi svojo prvo zma-go v svetovnem pokalu. Istega leta je po zmagi v Saporu kot tretji Slovenec oblekel rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu. Z olimpijskih iger v Sočiju se je vrnil s srebrno in bronasto medaljo. Na svetovnem prvenstvu v poletih je istega leta osvojil bron. Na tekmi svetovnega pokala na prenov-ljeni Bloudkovi velikanki pa je zmagal in osvojil skupno 2. mesto.

Moja Slovenija 55

Š P O R T

Orel je poletel

V letu 2015 je Peter Prevc dobesedno poletel. Najprej je postavil slovenski skakalni rekord v Vikersundu z 245,5 metra, potem pa tu postal tudi prvi človek, ki je preletel 250 metrov. Na najvišji stopnički je tako stal v Sappo-ru, Vikersundu in Planici, sezono pa končal na 2. mestu.V letošnji sezoni je Peter Prevc skoraj-da nepremagljiv. Do 13. tekme v sezoni (od skupno 32 tekem) je osvojil že 1.084 točk in ima kar 305 točk pred-nosti pred drugouvrščenim Severinom Freundom (v članku niso upoštevani rezultati tekem v Saporu). Za primerja-vo, lansko sezono je Peter Prevc končal s skupno 1.729 točkami. V letošnji se-zoni pa je zmagal že na sedmih tekmah in tako beleži že 13 zmag v svetovnem pokalu.

Najboljša sezona kariere

Postal je nesporni zmagovalec 64. no-voletne skakalne turneje, potem ko je zmagal na treh od štirih skakalnic in osvojil rekordnih 1.139,4 točke ter Slo-veniji priletel zlatega orla. Na najvišjo stopničko se je prvič povzpel tudi na svetovnem prvenstvu v Kulmu in tako zlatemu orlu obesil okoli vratu še zlato medaljo. Mimogrede je postavil še dva

rekorda skakalnice, najprej z 243 in naslednji dan še s 244 metri. Petru Prevcu pa niso naklonjeni le smučarski bogovi, ampak tudi mediji in javnost. Po izboru društva športnih novinarjev je postal športnik leta 2013, 2014 in 2015. Z besedami ne skoparijo niti njegovi skakalni kolegi, pa čeprav so v zraku tekmeci. Največkrat ga opišejo kot ambicioznega, delavnega, pridnega in prijaznega mladega fanta, ki ne govori prav veliko. Raje ostane osredotočen na skoke in tekme. Red-kobeseden je tudi v pogovorih s sedmo silo.

Skoki, položeni v zibko

In kaj preprostega fanta iz Selške doline naredi šampiona? Zagotovo pomaga dejstvo, da prihaja iz športne oziroma, bolje rečeno, skakalne družine. S smučarskimi skoki se je ukvarjal njegov oče. Tisti, ki spremljate smučarske skoke, veste, da gre letos odlično tudi Petrovemu bratu Domnu, ki trenutno v skupnem seštevku zase-da 10. mesto, s skakalnice pa naj bi se kmalu spet spustil tudi Cene, tretji med brati Prevc. Smučarske skoke tre-nira tudi mlajša sestra Nika, medtem ko mama Julijana in še ena sestra Ema nista skakalki. Poleg skakalnih genov je Peter po nara-

vi perfekcionist in globoko verjame, da je rojen zmagovalec, kar njegova de-janja v letošnji sezoni tudi potrjujejo. Iz vsake ne najbolje izpeljane tekme poskuša izluščiti le najboljše, se česa naučiti in predvsem gledati naprej. Ne ukvarja se s preteklostjo, ki jo pušča za sabo, ampak je raje osredotočen na prihodnost, prihajajoče tekme in izzive. Eden od teh je tudi pripeljati rumeno majico v Planico pred domače občinstvo, kjer se bo zagotovo trlo navdušencev in slovenskih zastav.

Pred izzivom kariere

Ali bo Peter Prevc postal prvi človek na svetu, ki je v eni sezoni osvojil no-voletno turnejo, postal svetovni prvak v poletih in osvojil veliki kristalni glo-bus? Trenutno vse športne stavnice, napovedi in kalkulacije kažejo na to, da bo Peter Prevc sezono zaključil v slogu športne zvezde, če mu načrtov ne prekriža kakšna poškodba. A ne glede na zaključek letošnje sezone je pred komaj 23-letnim mladeničem za-gotovo še dolgoletna in plodna športna kariera, ki jo bodo z veseljem sprem-ljali Slovenci doma in po svetu.

Moja Slovenija 56

Š P O R T

Pol stoletja slovenske košarke v Italiji Besedilo: Blanka Markovič Kocen • Fotografije: slosport.org

Slovenska košarka v italijanskem zamejstvu je v januarju praznovala častitljivih 50 let. Pomemben jubilej so 11. januarja 2016 obeležili z odmevno slovesnostjo v Večnamenskem centru pri Briščikih pri Trstu ter s predstavitvijo knjige 50 let naše košarke avtorja Branka Lako-viča.

»V telovadnici se je kar trlo ljudi. Prisot-ni so bili vsi predstavniki matičnih društev AŠD Jadran, ki se pri nas ukvarjajo s košarko: Bor iz Trsta, Breg iz Doline, Dom iz Gorice, Kontovel, Po-let z Opčin in Sokol iz Nabrežine ter vse mladinske ekipe projekta Jadran. Tri-bune okusno okrašene dvorane so bile pretesne, tako da je veliko gledalcev pestremu programu prisostvovalo kar stoje. Številni so bili tudi gostje, med katerimi naj omenim tržaškega župana Roberta Cosolinija, tržaškega odbor-nika za šport Edija Krausa, predsednika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Ivana Peterlina in dru-ge,« pojasnjuje Branko Lakovič, avtor knjige 50 let naše košarke, s katero je pomembnemu jubileju in slovenski košarki v Italiji nasploh postavil svo-jevrsten spomenik. Prireditev, ki si jo je omislil košarkarski

1 2

delavec Andrej Vremec, je odlično vo-dil Evgen Ban, ki ga v Sloveniji verjetno dobro poznajo, saj je bil med odgo-vornimi za paviljon Expo v Milanu. Po uvodnem govoru predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina so podelili priznanja trinajstim zaslužnim košarkarskim delavcem, ki so zaznamovali to dolgo obdobje. Njihove portrete so razobe-sili na steni atrija telovadnice. Med slavljenci je bil tudi Ljubljančan Peter Brumen, ki je več kot štirideset let tre-niral v zamejstvu.

Začetek organizirane košarkarske deja-vnosti

Košarkarsko gibanje Slovencev v Italiji je izjemno prepoznavno. »Nedvomno sodi košarka med naše najbolj pre-poznavne športne panoge, ne samo v deželi Furlanije - Julijske krajine, temveč

celo v Italiji. Zares težko je v nekaj vrsti-cah opisati 50-letno pot košarke med Slovenci v Italiji.« Po Lakovičevih bese-dah je bila že po drugi svetovni vojni košarka med mladino v italijanskem zamejstvu precej priljubljena. Prvo or-ganizirano dejavnost pa zasledimo šele v šestdesetih letih s turnirji na veliki manifestaciji Slovenske športne igre in šolskih turnirjih. Prva košarkarska sekcija pri Športnemu združenju Bor je bila ustanovljena septembra 1965, ko so jo vpisali tudi v italijan-sko košarkarsko zvezo. »Ta datum označujemo kot začetek organizirane košarkarske dejavnosti med Slovenci v Italiji. Odtlej je košarka bliskovito osva-jala našo mladino.« Ustanavljali so košarkarske sekcije pri Poletu, Kontovelu, Bregu, Domu in Sokolu. Po desetih letih stalnega množičnega in kakovostnega raz-voja so predstavniki naših društev uvideli, da je napočil čas, da združijo sile in ustanovijo društvo, ki bi na najvišji možni ravni predstavljalo našo košarko v deželi in celo Italiji.

Več kot pet tisoč navijačev v osrednji tržaški športni dvorani

Tako je bil rojen Jadran, ki je z leti postal pravi športni fenomen celo na vsedržavni ravni in v sezoni 1984/85 napredoval v italijansko B-ligo. »Na odločilni tekmi za prestop v drugo ligo proti Stefanelu iz Trevisa se je v tedaj os-rednji tržaški športni dvorani zbralo več kot pet tisoč naših navijačev, kar še zdaj velja za enega izmed najpomembnejših dogodkov med Slovenci v Italiji sploh,« pojasnjuje sogovornik. Poleg Jadra-na so tudi druge ekipe slovenskih košarkarskih društev v zamejstvu dosegale vidne rezultate tako na članskem kot mladinskem področju. Prirejale so mednarodne turnirje, seminarje in drugo. Lakovič: »Pri tem ne moremo mimo dejstva, da so nam pri razvoju te panoge krepko pomagali košarkarski strokovnjaki iz nekdanje Jugoslavije in zdaj iz Slovenije. Že na samem začetku so nam priskočili na pomoč Mik Pavlovič, Janez Drvarič, Pe-ter Brumen, Jože Splichal, Andrej Žagar in drugi. Pomagali so nam tudi svetovno priznani strokovnjaki Boris Kristančič, Aca Nikolić, Ranko Žeravica, Mirko No-vosel in drugi. Zato ni čudno, da so nam v Italiji pravili, da igramo tipično ‘jugo-

Moja Slovenija 57

Š P O R T

+ Fotografije:

1. fotografija: prva borova košarkarska ekipa, ki je v sezoni 1965/66 nastopila v prvenstvu prve di-vizije v okviru italijanske košarkarske zveze; stojé z leve: Andrej Rudes, branko Lakovič, Maks Gergo-let, silvan Ambrožič, Adrijan Zavadlal; čepé: Vili Prinčič, Pavel Švara, Darko Košuta, silvano Roiaz.

2. fotografija: Marko ban na ramenih navdušenih navijačev, ko je Jadran maja 1985 v odločilni tekmi v Trstu pred več kot 5.000 gledalci premagal ekipo stefanela iz Trevisa in napredoval v italijansko b-ligo.

3. fotografija: naslovnica knjige 50 let naše košarke

3

košarko’. Ta čas sicer ne dosegamo tako odmevnih rezultatov kot v sedemdesetih in osemdesetih letih, naša košarka pa je glede na število ekip in po kakovosti še vedno med vodilnimi v deželi Furlaniji - Julijski krajini.«

Po dvajsetih letih nova publikacija

Branko Lakovič je že 1995. uredil knji-go o prvih 30 letih slovenske košarke v zamejstvu, ob letošnjem jubileju pa je izdal novo publikacijo. Na vprašanje, ali gre za nadgradnjo prve, odgovarja: »Če sem za knjigo 30 let naše košarke v glavnem skrbel sam, sta mi pri novi publikaciji krepko pomagala soavtorja Veronika Sossa in Niko Štokelj, za pre-vod v italijanščino pa sta poskrbela Ser-gio Tavčar in Albert Voncina. Ne gre za nadgradnjo prve, temveč knjiga obsega vseh 50 let košarke pri nas. Odločili smo se tako, ker je bila prva knjiga izključno v slovenščini. Že prva leta pa je bilo pri naših društvih kar lepo število igralcev in trenerjev, ki niso govorili slovensko, tako da smo drugo publikacijo v celoti prevedli v italijanščino.«

Zbiranje gradiva

»Za prvih 30 let je bila seveda naša naloga olajšana, saj smo v glavnem povzeli pisno in slikovno gradivo iz prve knjige,« o zbiranju gradiva pove Lakovič. »Ker pa je prva knjiga vse-bovala kar 400 strani, ni bilo prepro-sto vsega materiala strniti v približno 90 strani.« Lakovič poudarja, da je košarkarska literatura med Slovenci v Italiji precej bogata. Doslej so namreč različni avtorji izdali precej publikacij. Tu so še Zborniki slovenskega športa v Italiji, razne brošure in druge pub-likacije ter seveda športne strani Pri-morskega dnevnika. »Gradiva torej ni manjkalo, težava je bila, kako ves ta material strniti.«

Vloga združenja slovenskih športnih društev s predsednikom Ivanom Peter-linom na čelu je bila po sogovornikov-ih besedah predvsem pri zbiranju finančnih sredstev zelo pomembna. »Predsednik Peterlin si vedno priza-deva, da bi bila dejavnost vsega športa med Slovenci v Italiji ‘vidna’ v različnih medijih, še posebno pa se veseli vsake publikacije in seveda knjige. Zato mu je bila knjiga 50 let naše košarke pri srcu

in si je za izdajo le-te močno prizadeval, za kar se mu vsi avtorji in prevajalca knjige iskreno zahvaljujemo.«

Združenje slovenskih športnih društev v Italiji

Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) je bilo ustanovlje-no leta 1970 in je v bistvu nasled-nik Udruženja slovanskih športnih društev, ki je nastalo leta 1924, a so ga fašistične oblasti 1927. razpustile.»Namen je bil od samega začetka povsem jasno začrtan: ustvariti trd-no krovno zvezo, ki naj posameznim športnim enotam na terenu pomaga pri rasti, jih usmerja in ustvarja skup-no športno politiko,« pove predsednik združenja Ivan Peterlin. Med temeljni-mi vrednotami, ki so zapisane v sta-tutu, izpostavlja skrb za ohranjanje slovenskega jezika, proces, ki naj gre skozi športno vadbo, krepitev čuta pri-padnosti slovenskemu narodu in pre-boj s slovenskim znakom v vseitalijan-ski športni sistem.

V združenje so vstopila vsa sloven-ska športna društva, ki delujejo na območju Furlanije - Julijske krajine v Italiji. »Na osnovi zadnje raziskave iz leta 2014 o trenutnem stanju sloven-skega športa v Italiji lahko razberemo, da je v različne organizirane oblike športa vključenih kar 10.464 ljudi, kar je nedvoumen dokaz, da je športna ak-tivnost med Slovenci v Italiji zelo prilju-bljena dejavnost in predstavlja enega najbolj vitalnih segmentov vseh naših organiziranih dejavnosti,« pove Peter-lin in dodaja: »ZSŠDI ima zelo izostren čut za svojo “zunanjo politiko.« Stiki s sorodnimi organizacijami, klubi in nastopi na najrazličnejših manifestaci-jah, tako v Italiji z italijanskimi part-nerji kot v Sloveniji, so po njegovih besedah neverjetno bogati. »Poudariti moram tudi dejstvo, da je naše sode-lovanje s koroško Slovensko športno zvezo povsem utečeno, smo pa tudi pol-nopravni člani Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.«

V združenju imajo veliko načrtov, ki zajemajo najrazličnejša področja nji-hovega vsakdanjega življenja. »Kot predstavniki našega vsakdana si seveda želimo vrhunskih tekmovalnih rezul-

tatov, ki naj nam dajejo ustrezno pre-poznavnost v italijanskem športnem svetu, naše moči in naši programi pa so usmerjeni tudi na področje sociale, ko govorimo o zdravi rasti naše popu-lacije, tako pri mladih kot pri manj mladih, utrjevanja slovenskega jezika in predvsem v projekte, ki naj v srcih naših mladih okrepijo pripadnost slo-venskemu narodu. Naj poudarim, da je slovenska športna komponenta v Italiji izjemno žilava, zdrava, še vedno obetavna, dinamična in da v njej suhih vej pravzaprav ni,« dodaja predsednik ZSŠDI.

Knjiga 50 let naše košarke obsega 324 strani, v njej je 340 slik. Izdala jo je Mla-dika, grafično oblikoval Igor Lakovič. Za prvo poglavje, od povojne košarke do sezone 1994/95, in za igralce, ki so nastopili v itali-janski reprezentanci, je poskrbel Branko Lakovič. Obdobje od sezone 1995/96 do 2014/15 je opisal novinar Radia TS A Niko Štokelj, pričevanja pa je zbrala novinarka Primorskega dnevnika Veronika Sossa. Pre-vod v italijanščino je delo Sergia Tavčarja in Alberta Voncine.

Moja Slovenija 58

Š P O R T

Tomaž Humar: ZDA v dobrem in zlu Besedilo: Tomaž Humar • Fotografije: osebni arhiv T. H.

V spomladanski Moji Sloveniji nadaljujemo popotniško-športni blog Tomaža Humarja, sina enega najbolj legendarnih slovenskih športni-kov, hribolazca Tomaža Humarja. 19-letni mladenič se je namreč od-ločil prekolesariti svet, o čemer poroča tudi za naš medij.

Sedim na letalu za Miami, ZDA, in prvič imam čas pomisliti, kaj sploh počnem. Čudni občutki me spreletavajo, ogrom-na nihanja. Od sreče do občutka, da je stvar morda prevelika, do ponosa, tudi utrujenost je prisotna. Po dolgotrajnih pregledih končno zaslišim, “welcome to USA”, se nasmehnem, v tistem pa me zadane vročina skupaj z vlago in pomislim, če je tako ob desetih zvečer, kako bo šele čez dan ... Celo Florido odkolesarim pod oblaki in v poletnih nevihtah, ki so zares zastrašujoče, me pa ščitijo pred soncem. Kmalu po tem, ko zapustim raj za upokojence, mi postane jasno, da je Amerika vse prej kot raj. Država, v kateri so razlike ve-like: bogat in reven ali pa črn in bel. V Georgii in Južni Carolini je to še pose-bej izrazito. Jacksonville-Savannah-Charleston: mentalno eni najtežjih dni, promet, milo rečeno, katastrofalen.

Ameriške sanje so umrle

Po desetih dneh v ZDA ugotovim, da ameriških sanj več ni in da so verjetno umrle nekje v 90. letih. Država poka po šivih, ali si bogat ali pa reven, vmes ni nič, daleč od tega, kar vidimo po televiziji. Vsepovsod visijo reklamni panoji z napisi “greatest country in the world”, realnost pa je druga. Videl sem ničkoliko ljudi, ki so šepali in bolehali, ker si niso mogli privoščiti zdravstvene oskrbe, pa tudi tistih, ki nimajo bo-gatih staršev, da bi jim plačali šolanje, zdaj pa delajo v treh službah, da sploh preživijo. Ena v McDonald’su, druga v BurgerKingu, tretja pa v Subwayu. Iz-raz na obrazu teh ljudi zares pove več kot tisoč besed.

Od Miamija do Kanade

Prebijam se na sever. Severna Caro-lina, kjer se promet nekoliko izboljša, nato Virginija s prestolnico Washing-

ton DC, potem Maryland, nato pa se začnejo hribi. Pennsylvania. Apalači in dnevi z več kot 2000 metrov vzponov, kolena opravljajo zares izjemno delo. Čudim se, kako hitro telo okreva. De-set in večodstotni klanci, za kar pora-bim celo večnost, nato pa se spustim nazaj, kjer sem bil v eni minuti. Glava trpi, ravno tako kot noge. Nekako se mi le uspe preriniti čez Apalače. Pred Kanado je le še New York State. V treh dneh prispem do Niagarskih sla-pov in Kanade. Izjemni prizori, ko ob sončnem zahodu s pogledom na sla-pove prečkam mejo. Skoraj ne morem verjeti, od Miamija vse do Kanade v 20 dneh. Dva dni pozneje sem v Torontu.1. oktober, kot novopečeni študent ekonomije, bi se na ta dan moral zgla-siti na fakulteti, z nepopisanimi zvezki in prazno glavo, pripravljen, da mi povedo, kaj naj naredim z njo. Moja šola pa se je začela 1. avgusta in pre-senetljivo vsebuje precej ekonomskih vložkov! Dosežem najsevernejšo točko v Severni Ameriki, nato pa hitim proti jugu, da me ne ujame hladna fronta, ki se bliža s severa Kanade. Tri dni kole-sarim po umirjenem Ontariu, nato pa prečkam mejo nazaj v realnost.

Onstran Mississippija druga pravila

Detroit … Ne vem, če je še katero mesto tako v razsulu. Kriminal, droge, pro-padla infrastruktura in podjetja. Vsi bežijo ven, tudi jaz. Ujamem severov-zhodnik, za naslednjih pet dni me odnese do 1000 km oddaljenega St. Louisa, ki leži na desnem bregu Missis-

Moja Slovenija 59

Š P O R T

sippija. To so bili, v smislu kilometrine, najboljši dnevi. 213 km v osmih urah, zares vrhunsko. Ko prečkaš enega od mogočnih mostov čez reko Mississi-ppi, si uradno na zahodu, kjer se, kot sem kmalu ugotovil, veliko stvari spre-meni. Tu veljajo druga pravila. Vsak mož zase. Gorovje Ozarks se vleče prek Missourija. Precej naporni dnevi, am-pak tempo ostaja nespremenjen. Okla-homa razen vetra v prsi ni zahtevna. Ravne in razmeroma položne ceste. Na meji s Texasom v “mestu duhov” Texoli, ki leži na stari Route 66, se iz zapuščenih hiš zapodijo štirje popol-noma razjarjeni psi. Ovčar, rotvajler, preostalih dveh se ne spominjam. Rep in ušesa spuščeni, zobovje zunaj, trije znaki, da se poberem. Lovijo me cela dva kilometra, komaj se poganjam, nato pa se odločijo, da je dovolj. Nikjer nobenega človeka, razmišljam, kako bi se soočil s štirimi psi, že eden je ve-lik problem. Stvari ne pridem do dna, zato se delam, kot da se ni nič zgodilo. V Amarillo prikolesarim čez dva dni, v popolni temi. Uštel sem se s kilometri in urami. Do New Mexica ni več daleč, to je pravi divji zahod!

Poškodba

Izjemen niz, dolg 74 dni, 140 km na dan brez počitka, se prekine na običajno jutro v Fort Sumnerju, New Mexico. Mestu, ki je ustavilo Billy the Kida. Vstanem, na obraz nanesem sončno kremo, med oblačenjem premaknem glavo na hitro v desno in ne potrebu-jem zdravnika, da mi pove, da imam

močno uščipnjen živec. Živci so dosegli svojo mejo, tako močno je uščipnjen, da samo premaknem čeljust in me za-krivi v hrbtu, kot da imam 80 let. Tu-lim od bolečine. Če bi tisti trenutek kdo vstopil, bi zbežal. Na pol oblečen, po obrazu na debelo namazan s sončno kremo, tulim, hkrati pa me krivi. Pokličem domov, da ne vem, kaj naj na-redim. V tistem pade šala na moj račun in se začnemo smejati tako močno, da mi tečejo solze po licih, ne vem več, ali od bolečine ali smeha. Bizarna situacija se nadaljuje še kakšnih pet minut. Bolečina, smeh in solze, to je kombinacija za zmago. Pade odločitev, da je najbolje, da dan izkoristim za tranzit. Zaradi poplavljene ceste bi to tako ali tako moral storiti, najbolje, da danes. Ko pridem v Albaquerque, za-vijem v prvo lekarno, kjer za pultom stoji človek z imenom Jesus. Ravno njega potrebujem, si rečem. Da mi najmočnejše protibolečinske tablete, ki jih je mogoče dobiti brez recepta. Pogoltam jih 12 in se pošteno zadet odpravim na železniško postajo, kjer se mi uspe še urezat. Prekolnem vse svetnike, ki se jih spomnim, torej dva, čeprav se mi je tisti trenutek zdelo, da jih poznam vsaj 50. Med pakiranjem kolesa, nezmožen izvajati hitre gibe, porabim dve uri za opravilo, ki bi mi vzelo 20 minut. Nekje med 15-urno vožnjo z vlakom Amtrek v sedečem položaju in pod mrzlo klimo se je stvar izboljšala do te mere, da ob prihodu v Los Angeles čutim, da lahko odpeljem nekaj kilometrov. Še vedno ne mo-rem premakniti glave v desno, ampak

pomembno je, da lahko gledam na levo, kjer je promet.

Iz Kalifornije proti Mehiki

Toplo kalifornijsko podnebje živcem dobro dene. Vrat me močno boli še pet dni, ampak vsak dan manj. Počutim se bolje, zato ni razloga, da ne odkole-sarim do Mehike. Natančneje Tijuane, zloglasnega mesta ob meji z ZDA. Pri-zori, ki me spremljajo ob obali, so res fantastični. Kalifornija je prav gotovo najlepša zvezna država v ZDA. Hribi, obala in mediteranska klima. Mehika je druga zgodba, prejšnje po-letje sem bil v Mexico Cityju, zato sem vedel, da se ni pametno zadrževati v mestu. Pomolim jezik na drugo stran in takoj nazaj proti Los Angelesu, kjer me čez nekaj dni čaka let na Novo Ze-landijo v Auckland. Če bi takrat ve-del, kakšna drama se bo odvijala na losangeleškem letališču, bi se s precej manjšim nasmeškom vozil nazaj.7.600 km, dva meseca, vsak dan drugi kraj. Amerika je bila nora ali pa sem nor jaz. Kakor koli, črta čez kontinent je izrisana!

14-urni let čez Pacifik – kam? Na konec sveta, dlje ni mogoče. Preden grem, si zaželim samo: živ, zdrav, brez poškodb, drugo ni pomembno oziroma je stvar danosti!

Tomaža lahko spremljate tudi na:www.tomazhumarbike.com.

Moja Slovenija 60

P R e V O D I

C U R R e N T e V e N T s

Prevedel: Kristjan Radikovič

Ingrid Sergaš, Milan Predan and Boris Jesih are the Consuls General for Slovenian minorities – Seregaš in Trieste (Trst), Predan in Klagenfurt (Celovec) and Jesih in Szentgotthard (Monošter). At the start of this year we asked them about the condition of their minorities and their most important projects this year.Ingrid Sergaš arrived at Trieste in the end of 2013 and took up the duty of Consul General in 2014, Milan Predan on 1 Sep-tember 2015 and Boris Jesih in November 2015. Slovenian Consulates General in the neighboring countries where Slove-nian minorities are present are, according to Sergaš, the most important bodies when it comes to connecting the minority to its home country. They are dynamic areas where the representatives of minorities and their organizations have dealt with difficult, reluctant and even hostile conditions, despite the help and support received from their home country.

30th Anniversary of Slovenian Migration Institute

Striving to overcome double standards regarding past and present-day migrationsWhile Europe is writing a new chapter on the history of migrations, the Slovenian Migration Institute at the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (ZRC SAZU) is celebrating its 30th anniversary. At the institute, top ex-perts carry out interdisciplinary researches of the migration processes. In the article, you will find a summed-up interview with the President of the Scientific Council of the Slovenian Migration Institute, Janja Žitnk Serafin, PhD.

Consuls General Optimistic About Future

15th Anniversary of Italian Act on Protection of Slovenian Minority

On Valentine’s Day 2001, a week before its dissolution, the Italian Parliament passed an act on the protection of our fellow citizens, the members of the Slo-venian minority group in Italy. The passing of the act followed a series of nego-tiations and compromises, however, it represented an important legal basis for regulating the legal status and ethnic rights of the Slovenian minority in Italy, putting their language and culture in the foreground. To this day, Act No. 38 has still not been completed – in fact, it is somewhat outdated and in need of revision.

Urška Matjašec – Zither Student in Salzburg

Bringing the zither closer to the people

Her love for the zither took Urška Matjašec, who is originally from Lo-gatec, to the prestigious Mozarteum University in Salzburg where she will finish her studies this June. Her goal is to bring the instrument closer to the people and prove that it can conjure more than just the soundtrack of Flow-ers in the Autumn (Cvetje v jeseni).

T H e Y O U T H

Moja Slovenija 61

P R e V O D I

T H e Y O U T H

Tina Žerdin – World Famous Harpist

Tina Žerdin is an artist with a capital “A”. She studied in Vienna and is one of the best harpists in the world. She has collaborated with most renowned bands and has received multiple

From studying biology in Ljublja-na to becoming a professional harp player in Vienna

awards for her work. She is currently a solo harpist at Wiener Akademie, Wiener Kammerorchester and Öster-reichisch-ungarische Haydn-Philhar-monie. She is also a regular guest at the

Great Recipients of the Prešeren Award: Tone Partljič and Ivo Petrič

In 2016, the Prešeren Award for Life Achievement was presented to the writer and dramatist Tone Partljič and to the composer Ivo Petrič. The works of Partljič had a distinguished impact on the Slovenian literary and theater events in the last 50 years, while the creative oeuvre of Petrič is considered to be the most recognizable and influ-ential in contemporary Slovenian mu-sic.Partljič is the only free Slovenian dra-matist who has dedicated most of his

talent to writing comedies. They are known for criticizing the current so-cio-political events, while at the same time relying on elements of the univer-sal, timeless comedy to empower their comic effect. This is the reason why many comedies written by Partljič live to this day.Petrič is the mastermind behind the vast and diverse oeuvre of composi-tions that consists of orchestral, cham-ber and solo music pieces. As writ-ten by Matjaž Barbo, the composer is

characterized by an uncompromising pursuit of his own poetic principles, regardless of how acceptable they are by the current trends and applicable principles of average taste.

National Gallery Renovation: From Palace to Contemporary Museum

Vienna Volksopera and Vienna Staat-soper. She has played the first harp un-der the conductor’s baton of maestros Valery Gergiev, Pierre Boulez, Gustav Kuhn, Daniel Harding, Adam Fischer and Martin Haselböck. In 2015, she toured as a solo harpist with the Milan Teatro alla Scala Orchestra.We met her in Ljubljana, where she is currently planning the promotion of her new album Harfonija.

I N T H e s P O T L I G H T

After a couple-of-years-worth renovation, Ljubljana finally got back its Nation-al Gallery and the artworks it stores. The keynote speaker at the opening, the President Borut Pahor, labeled the opening of the renovated palace and its new permanent collection as a major milestone in the Slovenian cultural history. The renovation finally connected the three building parts and also increased the size of the artwork collection by a third.According to the President’s words, the opening of the renovated National Gal-lery should be celebrated as a holiday: “The National Gallery can now showcase its artworks in precious additional exhibition areas, while those working here now have a wider working area. The architectural pearl of the Slovenian capital has been modernized with many technical improvements.”

Moja Slovenija 62

P R e V O D I

Prevedel: Kristjan Radikovič

T H e b U s I N e s s W O R L D

Small innovative companies will carry the Slovenian economy Interview: Edi Kraus

The Director-General of Julon, d.o.o., a manager and a conscious Slovenian from Trieste (Trst), Edi Kraus, actively participated in the privatization of this at-that-time Slovenian company. Ac-cording to his words, it was all due to the set of circumstances. At that time, he led the tourist agency Aurora Vi-aggi together with his father. “Because I know both languages, Slovenian and Italian, and was familiar with both cul-tures, I was invited to participate in a complicated process of privatization,” says Kraus, who also emphasizes that

Julon was one of the few, if not the only big company in Slovenia that was privatized with the system of recapi-talization. Kraus remembers the hard year and a half of negotiations, recall-ing: “As we recapitalized Julon with the Italian Aquafil Group, they asked me to stay for additional six months. And I have been her for the past 20 years.” In the interview for Moja Slovenija, Kraus shares with the readers his views on the Slovenian minority, Slovenian-Ital-ian relations and, of course, the Slove-nian economy.

I N T H e s P O T L I G H T

InterviewCiril Zlobec: “Life, you have given plenty and taken all.”

Despite his honorable age, Ciril Zlobec, the oldest living Slovenian poet, is still a witty and thoughtful interlocutor. He is the last author of the notorious poem collection “Four Poets” (Pesmi štirih) which is known to be an im-portant milestone in Slovenian poetry. Zlobec has been tested by life on many an occasion but as he says, it has also given him plenty. His ninetieth birth-day coincides with the publication of

his collection of love poems “Love – Miracle of Body and Soul” (Ljubezen – Čudež duše in telesa) which he says also marks his farewell to poetry. It was a true honor to do an interview with the elder of Slovenian love poetry. We met in January on an unusually warm Friday in the center of Ljublja-na, namely in a hotel where he has his “own spot”. After seeing how he was welcomed by the personnel, it seemed

that the table with two chairs slightly away from the other tables was really “his own”. In the interview, the Poet discusses his views on love; the role of poetry in to-day’s world; his legendary debut Four Poets, co-written with Tone Pavček, Kajetan Kovič and Janez Menard; and his last publication “Love – Miracle of Body and Soul” which was published on his 90th birthday.

Moja Slovenija 63

P R e V O D I

Slovenians in Friuli Venezia Giulia Join Forces

23 June 2015 was a special day for Slo-venians living in Trieste and the rest of Friuli Venezia Giulia. Trieste opened a new book center. It is not just a book store but also a place where one can meet the Slovenian culture, experience the multicultural dialogue and get to know Slovenia. The extensive proj-ect was carried out by seven partners from the Slovenian minority group and Slovenia, setting an example for future group successes. The new book center is proof of what Slovenians in Italy can accomplish together.

Slovenians in Italy have had a great year, full of events, accomplishments and anniversaries which bear wit-ness to their historical presence and involvement in the ethnically diverse area near the border between Italy and Slovenia. They have proven they can join forces in making important decisions on the question of their legal status and ethnic rights in numerous working environments. Will agree-ment, group planning and consensual agreement making also mark their work in the months to come?

s L O V e N I A N s A R O U N D T H e G L O b e

New Zealand through the eyes of Nataša Kokalj

Always Carrying Slovenia in Her Heart

Nataša comes from Rovte, a pictur-esque Slovenian village. She is the mother of six-year-old twins, Filip and Zoja, and two teenagers, Žiga and Maruša. Together with her children and husband Matjaž they currently live in the Netherlands. Prior to that, they lived in New Zealand for nearly eight years. Each family member is fully oc-cupied with different activities. Cur-rently, Nataša works in various schools among teachers and students.

Paris can also be paradise*Slovenians have a saying that says it is hard to find a city in this world where one would not run into a fellow citi-zen and the saying always proves to be correct. Slovenians have always been “crossing the border”. Some left for new job opportunities, others for love and the rest simply due to their restless and eager spirit. While a big portion of them have settled abroad, found a job and started a family, many also returned to Slovenia after a cou-ple of years or decades have passed. Regardless of the era of emigration, this pattern is somewhat repetitive and same holds true for the Slovenians living in Paris.

sLOVeNIAN MINORITIes

Moja Slovenija 64

P R e V O D I

Prevedel: Kristjan Radikovič

Peter Prevc – Born to WinEven if you pay no attention at all to ski jumping or sports events in general, you couldn’t have missed the phenomenon of Peter Prevc in the last few months. Fol-lowing a series of success, the media have crowned him as a hero, undisputable king, enigma, record-setter, muscle, one-of-a-kind sportsman and an eagle. His ski jumps and flights have been seen by tens of thousands of people from Slovenia and elsewhere. His accomplishments bring joy to Slovenian and foreign commen-tators and his simplicity and humility have won the hearts of the people. Who is the phenomenal Peter Prevc?

Peter Prevc – The Ski Jumper 50 Years of Basket-ball in ItalyAcross the Italian border, Slovenian basketball celebrated its 50th anniver-sary last month. On 11 January 2016, the honorable jubilee was celebrated in the Multipurpose Hall in Briščki with the presentation of the book 50 Years of Basketball (50 let košarke) by Branko Lakovič. The author also gave an interview for the readers of Moja Slovenija.

s P O R T s

D I s C O V e R I N G s L O V e N I A

Cerknica Shrovetide Carni-val: Good Enough for VeniceThis year the Dimwits (Butalci) again took control of Cerknica and the Shrovetide carnival which was named “Pike on Dry Land” (Ščuka na suh’m) attracted visitors from all over Slove-nia and abroad. The Shrovetide burial was rainy. Shrovetide has a rich 40-year-old tra-dition in Cerknica. This year was no exception and the town celebrated the Shrovetide for a whole week. They have been preparing for the event all year long – it is, after all, the great-est festival in the municipality. Do not miss the photo story.

Sailing Calypso

Jasna Tuta and Her Life on a Sailboat

Jasna Tuta comes from Sistiana (Sesl-jan), a town near Trieste (Trst). Years ago, she took a long trip to Australia where she wanted to learn the Eng-lish language. Yearning for freedom, she met her partner Rick and together they embarked on a sailboat journey from Mexico to Polynesia. The ex-teacher, sailor and versatile sports-woman describes this three-mile long journey that took 32 days to complete in her book Sailing Calypso (Moj svet sredi oceana). The book is intended for sailors and also those who have never set their foot on a sailboat in their lives. It is not just a book about sailing! It is not just a diary of all the things Jasna and Rick experienced while sailing, the good and the bad, the utter luck and sheer horror. The book is about the challenges, burdens, deci-sions and fears we all meet in our lives. It is worth opening and is bound to leave an impression on its reader.

sLOVeNIAN MINORITIes

www.atet.si

BetterPRICE • SERVICE

BOLJŠA CENA, BOLJŠI SERVIS!

Ljubljana Dt • Ljubljana Apt • Maribor Dt • Bled Dt • Koper Dt

Book on www.atet.si and get FREE GPS. Use keyword SLOVENC in Discout code box.

Rezervirajte vozilo na www.atet.si in z uporabo kode SLOVENC pridobite brezplačen GPS.

Prejemnik GZS certifikata "EXCELLENT SME SLOVENIA"

Holder of CCIS certificate “EXCELLENT SME SLOVENIA”

+386 (0)1 320 82 30 • sales@atet.si

Par

k Ti

voli;

foto

: Tom

o Je

seni

čnik

N A R O Č I L N I C A N A R e V I J O M O J A s L O V e N I J A

Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija.

Revijo želim prejemati od meseca _____ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja v TUJINO za 4 številke znašajo 20 EUR. Stroški pošiljanja po SLOVENIJI za 4 številke znašajo 12 EUR.

Ime in priimek: ___________________________________________

Ulica: __________________________________________________

Kraj (in zvezna država): _____________________________________

Poštna številka: __________________________________________

Država: _________________________________________________

Telefon: _________________________________________________

e-pošta: ________________________________________________

Datum in podpis: _________________________________________

Plačal sem preko banke, na vaš račun št.: sI56 1010 0005 2419 765 (banka Koper) Plačal bom z osebnim čekom.

Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom pošljete na naslov: Domus, založba in trgovina, d.o.o. (Revija Moja slovenija), Dunajska 5, 1000 Ljubljana, Slovenija

Za dodatne informacije o možnostih prevzema ali distribucije večjega števila izvodov revije, pripombah, predlogih, ipd., nas kontaktirajte po elektronski pošti: info@mojaslovenija.net ali na naslov: Domus, založba in trgovina, d.o.o. (Revija Moja slovenija), Dunajska 5, 1000 Ljubljana, Slovenija

S podpisom te naročilnice soglašam, da lahko izdajatelj te revije moje osebne podatke posreduje v hrambo baze naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu, s katero upravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

lastoročni podpis naročnika

Moja Slovenija 39

www.postojnska-jama.eu

Explore the magnificent undergroundof Postojna cave

WORLD

FAMOUS

ATTRACTION

SINCE

1818

Oglas_PJ_A4.indd 1 3/12/13 2:35 PM

Foto

: Dun

ja W

edam

DOBRODOŠLI DOMA 2016

Tokrat v osrčju Ljubljane

četrtek, 30.6., petek, 1.7. in sobota, 2.7.

Sodelujoči Slovenci s celega sveta

Vseslovenski simfonični orkester pod vodstvom Simona Krečiča

24-urni slovenski kulturni maraton

Športne prireditve www.slovenci.si