L ETO XX I . — Številka 41

'J«anovi;clji: občinske konference 8 2 t ) l - Jesenice, Kranj, Radovljica, 8lt°fia Loka in Tržič. - Izdaja časa plstto Dodjctje Gorenjski tisk Kranl.

r edakcijo odgovoren Albin Učakar

K R A N J — sobota, 25. 5.1968

Cena 40 par a l i 40 s tar ih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik« Od 1. januarja 1958 kot poltednikj Od 1. januarja 1960 trikrat tedenskem Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s i e d a h in s o b o t a h

S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

T i t o v e m r o j s t n e m d n e v u

W c , - ° V ° u n c h med vojno, kadar so ga izgovarjali svob 0 ' d * V e nelo kot obljuba zmage, kot lepši dnevi v ie , v„. u,Danes pa je ime Tito le sinonim za naš boj, tiste,?*11"1 Z a na^ socializem, za politiko aktivne kock-Har0(]CC' I m e predsednika Tita je tako povezano z našo nekje

njSt,J0 zgodovino, da Titove biografije, kot pravi *gorfn .0siP Vidmar, sploh ne moremo ločiti od naše

y v ' " ie. Vc^kaayiem zgodovinskem trenutku se vedno pojavi t°čeiie?Seb'lost> ki spozna pomembnost in zrelost do. '/iVo p družbenega dogajanja. Titovo ime je neloč-8o.v/OV) ° V e j a " o z ustanovitvijo KPJ, s prvimi upori ju-ski;, 0 J 7 s * ' / ? narodov, z ustanavljanjem prvih partizan-Osebi10s

rteciov- Veličina in moč je lastna samo velikim

lalik l m ~~~ d a n a m r e Č lahko v najtežjih trenutkih, a e"/e d o l c t c narod, ko mu grozi potujčenje in uni-

Ce 71 y*}diJo niti organiziranega odpora. *a "ašo J°sip Broz med vojno legenda, to ne velja Pred,, Sedanjost. živo zavzemanje za vse, kar je na-

zadevanje za uveljavitev socialističnih * a r °dov ' / °dno.sov doma in v svetu budita zaupanje Vcl'ko t \ROslavije v predsednika, katerega ime pove !*Ho Prebivalcem številnih detel po svetu. Ne Jljkf nar 'zfclevanie za politiko miroljubnega soiitja hel>osred • m .zavzemanje za mir v svetu, tudi številni vfe/i d e * 'V stlki predsednika s predstavniki skoraj C | , e o ti j S v e t a *" ne nazadnje tudi številne publika-VS?ZQ ti e o v i osebnos ti v Evropi in zunaj nje — zaradi * ;'e*a m;?.,1e.ime Tito in s tem tudi Jugoslavija ter l * J«o 0 , ',n*bna politika znana v svetu. Z imeni Tito ^ e V a , l ' a se kot tujci v neznanih deielah spora-yto z domačini, doma pa nam beseda — naš

Q,liosti P O V e v s e - N a S — ker je povezan z našo se-v°diVe/,Q° m n a š o Zgodovino. Obenem pa je kot vzor "e6a S V e t

S(,c'<distične drŽave last vsega svobodoljub-p r e d

a ~~ Posebno še narodov v razvoju. hCtl »hkd * 0 v r°i'stm' dan praznujemo v maju, me-

»ihdi'1' V c s ™esec maj je bil posvečen mladim. , d i h iJ1 J? v e d " ° slonela vsa sila napredka, v srit * a l dr, i V e d n o t i s t i v Z S O M , ki je premikal in pre-JJ in dr M l u d t s" b , U z a v s e n o v ° ' t e p ° ' p r a V , Č '

biin^ač,t0 o d starega, za ideale, zaradi katerih 0 vredno povzpeli se na barikade, prijeti za

rcvolu-pred-

revolucio-}orca za vsestranski napredek pri nas in v

L. Mencinger

Dut °"o v A »i are ga, za tacate, zaraai *. 2 * * e ^ s k ' r e d " ° Povzpeli se na barikade, prij sellQrni. ^ r n i k « . mladi so bili iti bodo vedno r 2J**°ve*a P r a v v , C ! " ' L ' smisel praznovanja S V P , Q "1 ' b o r 0 ' S t n 2 m d : i C - k o t P r a z m k a r e V C

V . e ' « . rc<* Za vsestranski napredek pri nas

V e l i k o z a n i m a n j e z a n a k u p s t a n o v a n j

M inu l o soVjto sta S G P Projekt K r a n j in Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo K r a n j ob jav i la v našem časniku razpis o prodaj i stanovanj za pr ihod ­nje leto. V drug i po lov ic i prihodnjega leta bo namreč v stanovanjski soseski V o ­dovodni stolp II zgrajenih nadal jn j ih 232 stanovanj.

N o v c e s t n i

o d s e k n a T r a t i

N a T ra t i p r i Skof j i L o k i je v sredo popoldne predsed­nik skupščine občine Škofja L o k a Zdravko K r v i n a odp r l nov cestni odsek, k i povezu­je naselje s cesto p ro t i L ju ­b l jan i . Dolg je 680 metrov i n posebno pomemben za tam­kajšnjo industr i jo in stano­vanjsko naselje, vključuje pa tudi progo znanih motod i rk za nagrado Loke . Finančna sredstva za izgradnjo novega cestnega odseka so pr ispevala skoraj vsa loška podjetja in občinska skupščina, veljal pa je 55 mi l i jonov s tar ih dinar­jev. Izvajalca S G P Tehnik iz Škofje Loke in Cestno podje­tje kranj sta delo oprav i la v zelo k ra tkem času — v dveh mesecih. -sz

N o v e l o k a c i j e

v š k o f j e l o š k i

o b č i n i

Urbanistični program obči­ne Skofja Loka , k i je še v izde lav i , med drug im pred­v ideva razširitev površin za stanovanjsko izgradnjo. T a ­ko je že izdelan predlog, ka ­tera naselja naj b i b i la zaz id l j i va . Za tiste kraje, k jer gradnja v urbanističnem i n komuna lnem pogledu n i sporna, je svet za urbanizem že spreje l sklep, da se l ahko prične z izdajo l okac i j sk ih dovoljenj (Godešič, Roteče, Dolenja vas i td. ) . - «

V s a stanovanja bodo ime la opremljene kuh in je i n cen­tralno ogrevanje. Razen tega bo še pred dograditvi jo s ta­novanj naselje komuna lno opremljeno. Prav tako je predvideno, da bo prihodnje leto v novem stanovanjskem naselju, v ka lorem bo leta 1970 zgrajenih še okrog dve­sto stanovanj, zgrajen tud i prcskrbova ln i center. Rezer­v i rano pa je tudi zemljišče za vzgojno-varstveno ustano­vo in za osnovno šolo.

K o smo pred dnevi popra-šali v Podjetju za stanovanj­sko in komunalno gospodar­stvo, če so morda že proda l i kaj stanovanj, k i bodo zgra­jena prihodnje leto, so nam povedal i , da je bi lo že nekaj dm po razpisu oddanih okrog

130 stanovanj. Čeprav je za kranjsko občino znano, da so potrebe po stanovanj ih p re ­cejšnje, pa ta številka vsee­no malo preseneča. Zato so nam v podjetju povedal i , d a bodo letos začeto gradnjo stanovanj povečali na račun gradnje 200 stanovanj (za k a ­tera je predvideno, da bodo zgrajena leta 1970), če bo po-praševanje večje od p r e d v i ­dene gradnje.

K e r pa bo leta 1970 stano­vanjska soseska Vodovodn i stolp II zazidana, v Podjet ju za stanovanjsko in komuna l ­no gospodarstvo v K r a n j u že sedaj pr iprav l ja jo gradnja stanovanj na Z latem po l ju . Gradn ja teh stanovanj j e predvidena po letu 1970.

A . Z .

D a n e s i n j u t r i v Š k o f j i L o k i

N a s l i k i je prikoličar Se lbmann s sovozačem R u t t c f o r d o m med d i r k o za ve l iko nagrado Belg i je . Oba j u n a k a asfaltne steze bomo v ide l i p r i delu tud i Ju t r i v Sko f j i L o k i . K o t zani ­mivost naj povemo še to, da je Se lbmann po narodnos t i Nemec, Rut te fo rd Anglež, n j u n stro j — nova 500 kubična H o n d a C B — pa i z Japonske. I. G .

' • u i i i m m i i i i n i m i i i ^ m i i i i H i i i ' i i i i H ' i . ^ ^

OBČANI KRANJA!

V sredo, 29. maja, vas vabimo na svečano otvoritev XIII. festivala bratstva in enotnosti. Na svečani otvoritvi bo zbrana mladina 11 mest iz vseh naših republik, v programu pa bodo sodelovali godba na pihala, pevski zbori, folklorni ansambli, Športniki in drugi.

Svečana otvoritev bo ob 15.30 na Trgu revolucije in ne ob 16. uri na sta­dionu, kot je navedeno v obvestilih, ki ste jih prejeli na dom.

Organizacijski odbof XIII. festivala bratstva in enotnosti

miiiiiiimiiuiiuimii'.iiiif^

:

S P O R E D P R I R E D I T E V O B X I I I , F E S T I V A L U B R A T S T V A I N E N O T N O S T I V K R A N J U

>

i S R E D A , 29. maja J 15.30 — Svečana otvori tev fest ivala na T r g u revoluci je i 20.00 — Nas top vseh f o l k l o rn ih ansamblov v dvoran i

k i n a Center

ČETRTEK, 30. maja 8.30 — Začetek športnih tekmovanj v r o k o m e t u i n

košarki na stadionu ter v namiznem tenisu v avl i S O K r a n j

16.00 — Nadal jevanje športnih tekmovanj 18.00 — Otvor i tev l ikovne razstave v galer i j i mestnega

muzeja v K r a n j u . Popoldne i n zvečer nastop f o lk l o rn ih ansamblov v Cerk l j ah , Predos l jah i n Stražišču

19.00 — L i t e r a rn i večer v Goren jskem muzeju v K r a n j u 19.30 — Gledališka predstava zagrebškega ansambla v

Prešernovem gledališču 20.00 — M l a d i n s k i ples v d o m u J L A

P E T E K 31. ma ja 8.30 — Nadal jevanje športnih tekmovanj

16.09 — Nadal jevanje športnih tekmovanj 17.00 — Začetek tekmovanj v at le t ik i na s tad ionu 17.00 — Nastop f o lk l o rn ih ansamblov v garniz i j i J L A

Popoldne a l i zvečer nastop f o lk l o rn ih ansamb-Jov v Preddvoru in na G o l n i k u

19.30 — Gledališka predstava k r a n j s k i h igralcev v Pre­šernovem gledališču

20.00 — Tekmovanje v p lavan ju na letnem kopališču a l i v z imskem bazenu

20.00 — M l a d i n s k i ples v d o m u J L A

S O B O T A , 1. jun i j a 8.30 — F ina lna športna tekmovanja v r okometu i n

košarki na stad ionu 15.30 — Z b o r vseh udeležencev fest ivala n a T i tovem

trgu 16.00 — Zaključna svečanost i n ples do 21. ure n a

T i t ovem t rgu

XIII. festival bratstva in enotnosti

M l a d i n a e n a j s t i h j u g o s l o v a n s k i h m e s t v K r a n j u

Pokrovitelj festivala je predsednik JS Slovenije Stane Kavčič

o

1 0

0

0

N a četrtkovi tiskovini kon feremci je organizac i jsk i od­bo r X I I I . fest ivala brat­stva i n enotnost i sporočil preds tavn ikom t i ska i n rad ia nekatere podrobnost i p r e d začetkom fest ivala, k i se bo začel 29. ma ja i n bo tra ja l do 2. jun i j a . N a fest iva lu bo sodelovalo o k o l i 700 mla­dincev i n m l a d i n k iz enajst ih jugos lovansk ih mest. Največ predstavnikov mlad ine bo iz Zagreba i n Subot ice , saj j i h bo prišlo k a r o k o l i sto.

Ideja festivala brats tva i n enotnost i se je porod i la p red več let i na m l a d i n s k i h delov­n i h akc i jah . M l a d i n a je čuti­la , da b i b i lo potrebno s t ike med m l a d i m i i z vseh jugoslo­vansk ih republ ik , še poglo­b i t i . T ako je to k u l t u r n o i n športno srečanje m l a d i h l ju ­d i vsako leto v drugem me­stu. Letos je na vrs t i K r a n j . S icer pa so b i l i Kranjčani gost i te l j i jugoslovanske mla­dine že pred devet imi le t i . N a srečanje v K r a n j bodo prišli m l a d i n c i i n m la ­d inke i z B i to l e , Bosanskega Samca , Gorn je Radgone, K r a n j a , Nikšiea, Niša, Prišli, ne, Reke, Slavonskega B r o d a , Subot ice in Zagreba.

Poseben poudarek sreča-f) w »000000000000000000000000000000*0000000*£

n o v o s t j ^ e k o m o d e l . p . e 1 e g a n e a

V P O L A R T E L E Č J E M B O K S U , P E S E K I V A R J U I N K O K O S J U N . B O K S U C E N A 9 9 - N . D I N A R J E V

t o v a r n a o b u t v e t r ž i c , c e s t a n e S

nju m l a d i h je tud i pokrov i ­tel jstvo nad fest ivalom brat­stva in enotnost i , k i ga je prevzel predsednik republiš­kega izvršnega sveta Stane Kavčič.

V sredo se bo s povorko vseh udeležencev festivala, uradno začel festival. Povor­ka bo kren i l a od dijaškega d o m a n a Z la tem po l ju do Trga revoluci je. Fest iva l b o odpr l predsednik k ran j ske občinske skupščine S lavko Za lokar .

V štirih fest iva ln ih dneh se bodo m l a d i pomer i l i v roko­metu , košarki i n n a atlet­skem tekmovanju. V Prešer­novem gledališču bo v četr­tek zvečer predstava zagreb­škega gledališča m l a d i h . V mestnem muze ju v K r a n j u bodo odpr l i l i kovno razsta­vo, i s t i večer p a bo tud i l i t e ra rn i večer v Goren j skem muze ju .

F o l k l o r n i ansambl i vseh enajst ih mest bodo vse d n i fest ivala nastopal i v K r a n j u ter v okoliških k r a j i h . V sredo zvečer bodo vs i fo lk lor­ni ansambl i nas top i l i v k i n u Center, naslednjega dne pa v Cerk l j ah , Predos l jah i n Stražišču. V potek p a še v Preddvoru i n n a G o l n i k u . N a sporedu je tud i tekmovanje v p lavanju.

Organizator jem so p r i sko . čila na pomoč občinska skup­ščina K r a n j i n k r a n j s k a podjet ja. Posebej p a je treba

omeni t i pripravl jenost -ske garnizi je, da pomaga ganizatorjem festivala, g * bodo posodi l i 150 voja** postelj za dijaške dfljgj D i j a k i bodo namreč **• p i l i domove udeležencerfl st ivala, n j ih same pa 0 L, gostol jubno sprejele 2 3 y štiri dn i kranjske d r u f i j ^ j petek, 31. maja , ko bodo 17. u r i popoldne v gj^JS nastopi le fo lk lorne skup" | je dovol jen vstop prav vs«1

k i b i s i r ad i to P^rZ ogledal i . Prav tako bo v

trtek i n petek zvečer P i e s

pros to r ih doma JLA . Organizator j i so za to P

ložnost i zda l i tudi brosu , j e d * *

slovenščini, srbohrvaščii*1.' banščini in m a k e d o n s k o j ; brošuri, k i j o bodo

3to

t i skano v štirih

bodo P * 1 1

vsem mlad incem na feS^^j bo or isan gospodarski *• t u r n i razvoj ter nekaj zgodovine bo priložen tud i mes tu .

N a zaključni sIovesOjjjL soboto popoldne na T j , t ° r ^ t rgu v K r a n j u bodo P ] v

stavni k o m enajstih JWufi vansk ih mest podel i l i se naste plakete z reliefom , sta K r a n j a . Do cnaindvaJ

t r g " V ure zvečer bo na Nekatera gost inska i ' 1

ska podjet ja bodo postavi la tud i s t o j n i c i ^ bodo točili brezalKO'^ pijače. *"

— 0 *

tri

Izredna seja delavskega sveta Aerodrom Ljubljana — Pula

P o s t o p e k j e b i l p r a v i l e n

Osnovna naloga v prihodnje: nadalje1

razvoj podjetja V četrtek dopoldne je b i l a

n a letališču B r n i k i i z redna seja delavskega sveta pod­jet ja , n a ka te r i so se člani seznani l i z n o v i m d i rektor ­j e m podjet ja F rancem Scver-j em ter razprav l ja l i o pote­k u reelekcije i n dogodk ih , k i so tako v podjet ju kot v j avnos t i povzročili precej razprav .

n a začetku JJ V sveta ^ ^ Tako j

sednik delavskega le bi b i l o prav, če biv D i ono prav, ce «•"• <e , rek tor ju Jure tu t ^ j M pr i zna l i , da je ^ ^ j i J pr ipomoge l k današnjemu go&P°f* * J položaju podjetja. sJft, m u je v imenu fl^l sveta tud i zahvalu- *

, •, j _ Pun V V je poudar i l ,

O b č i n s k a k o n f e r e n c a

R a d o v l j i c a p o z i v a _

vse prostovol jce v bo j ih za slovensko severno t"^j^° Koroškem i n štajerskem, k i še n iso vključeni v ^eti0,

na Jesenicah, da pošljejo pr i jave za sprejem v --> — " ^ v ^ . , . j ^ j w ( / l l j c . H . /.« 3 | 7 I V J » - —

V p ismeni p r i j av i je treba poleg osebnih P * , , (p r i imek i n ime, ro jstvo, sta lno bivališče) na j " i? da tum vstopa med prostovol jce (november 1 9 1

n ^ 1 9

bruar ja 1919), naziv enote, ime i n p r i imek kotO$*y0P/' ter k r a t k o biograf i je — tud i za čas II. svetovne P ismene pr i jave je treba poslat i najkasneje do 1 j ^ d ^ ' j a 1968 n a naslov Občinska konferenca S Z D ^ Ij ica.

Po občnem zboru tržiških upokojencev

D o k o n c a l e t a 1 0 n o v i h s t a n o v a n j z a u p o k o j e n c e

k i r i ' d nedavnim je imelo društvo upokojencev v Tržiču, dar° članov, občni zbor, na katerem so prcg lc-

1 svoje dosedanje delo, poleg tega pa so se tudi pogovori l i 0 "aiTtih niko nam

Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsed-0 1 tržiškega društva upokojencev A lo j zcm Korošcem, k i

Je takole opisal dejavnost tržiških upokojencev:

Z a d n j e m času je naše 2 o rn U ° p o s v e t i , ° največ pe­skih.0*'' r e ^ c v a n J u stanovanj-p r e d l

p r ° D l c m o v upokojencev.

» a o i e 1 l n l a n i s m o V ta

voda P r e k r e P u b l i i k ^ a z a * I5 r I Z a socialno zavarovanje j ^ ' 1 53 mi l i jonov S d in in k a t e ° f c č °m , da se letos ne-j ^ c e " 1 t r z i š k i m upoko. tiovan^ o b c t a J ° n o v a s t a " Pfeur/r K o n k r ° t - n o gre za 6 k e » ^ ! t e v bivšega sam-

doma tržiškega grad­c u ^ Podjetja, saj ra-laika ° ' 0 0 Preureditev let' a s n e J e k<>nčana do konca

vanii * l c t a 1 0 b o 1 0 s t a n ° -J 2e letos vsel j iv ih. V tem

preurejenem domu bodo 3 garsonjere, štiri enosobna in tr i dvosobna stanovanja, vsa skupaj pa bodo veljala oko­l i 38 mi l i jonov S d in . Pred­nost p r i vsel itvi v nova sta­novanja bodo prav gotovo imel i t ist i upokojenci , k i da­nes žive v nemogočih stano­vanjsk ih razmerah. Nadal je bomo p r i vsel i tvi oz i roma dodeljevanju novih stanovanj upoštevali tudi upokojence — borce, p r i vseh pa je pogoj, da so brez otrok.«

»Z izgradnjo desetih nov ih stanovanj boste gotovo re­šili najbolj kritične primere, zanima me pa, al i dajete po-

O b n o v l j e n i c e s t i v S e l š k o

i n P o l j a n s k o d o l i n o

ln |>0.. p r i n o d n j i teden bodo začeli obnavl ja l i cesti v Selško d i „ a r . J a n s k o dol ino. Obnovitev bo stala 600 mili jonov starih C e s t n i V|! ^ d t e R a k° v ' o z ' ' v obnovo 100 mil i jonov republiški Skupš-- < 1 , P r c°stal ih 200 mil i jonov pa bo najela občinska 0n>i £ ! n a k o t posojilo pr i Cestnem podjetju v K r a n j u . Na j -L o k a _ n a v s t i cesta Skofja Loka—Železniki in nato Skorja

—Gorenja vas i n Treb i j a—Zi r i do občinske meje. cestah bodo najprej ured i l i odvod za vodo, nato Na

° vinkp°^'š^' e i z ravnal i , nekol iko razširili s , r°ka 5 ^ e S ' a v * * e ' * k o dol ino, k i je dolga približno 17 k m . bo Ce^tj . oietra, v Pol jansko dol ino, 20 k m ceste, pa 5 metrov. n°-bet ' m * ' U "> cm bito-grainozne podlage in 1.5 cm asla l t -Jii|jja ° n s ke prevleke. Predv idoma bosta narejeni do meseca

— sz U

n ie t r e , t ravn ik r a z v i t i delo s a m o goditi 0 l * g a n o v v podjet ju,

s k t W , r a n J ° z a k ° n o d a j o

£ \ K i S e a Z a p n , a d a , J n J i f a Z -* a | 'šča a 1 P u l e

. Ko 2 B r n i k -

dal °- i ' ° r i l

in samega

o reelekci j i , je b i l postopek

* 1 a krT" / a k ° n i t . T u d i vo­d v i l j 0 i i a 'e v redu i ^ , y J V o , e delo. Obrazlo-

fefr 2 k r a / p i s a ' n a k a -J J t t i . j r Q

S e Javil i tr i je kan -

» * &komisija U8J" ho fclSS l l s | r c f f l e izobraz-

ČE?* '

tedanji d i r ek to r ne izobraz-sam umak-

r o . K o m i s i j a se vver i a - odločila za F ranca

Je i ^ d i d a , - c " T 1 m e d v s e -L T (>vari š i n a ' ooljše pogo-

feN v S , k ° l z o b r a z b o Ln

> l t e u a ' J a na ekonomsk i

tlel p a P r c d | og ;>m komi-N i s v e , , C s l r i ^ a l »udi

t > . ko sP a s « nastale po-

5 ? ' č n c g a a t o p i l a vodja

Ra>„_ K l t a l n e g a sektor-S i Z e n t e * a

»i? H - - 5 0 s e P f ^ t k i . brez kate-

1 na četrtkovi s o se mnenja,

N a seji so med drug im tu­di poudar i l i , da samoupravni organi niso b i l i vedno dobro obveščeni o gospodarskih in drug ih vprašanjih v podjetju. Poudar i l i pa so tud i , da vse kr iv ice za nekatere s labost i ne moremo naprt i t i samo nekater im vod i ln im uslužben­cem, ampak da je delno p r i tem k r i v tudi delavski svet.

D i r ek to r podjetja tovariš Franc Sever pa je povedal, naj b i b i l a četrtkova seja delavskega sveta pre lomnica tak im stvarem. Prizadevati si je treba za pravi lne samo­upravne odnose i n nadal jn j i razvoj podjetja. »To pa bo kolekt iv dosegel, le Če bo enoten,« je povedal med d r u . g im d i rektor Sever. S icer pa moramo povedati , da je med zadnj imi dogodki ves čas de­lo na letališču potekalo nor­malno.

Nazadnje pa je delavski ni odbor uredi odpovedi svet sprejel sklep, naj uprav-omenjcnih dveh vodi j . Z dru­g im sk lepom pa je zadolžil d i rektor ja Franca Severja, da s s t rokovn imi službami takoj prevzame vodstvo podjetja. H k r a t i pa je delavski svet pozval člane ko lekt iva , da si vsi skupaj prizadevajo za nadal jnj i razvoj podjetja in samoupravn ih odnosov.

A . Za lar

sameznlm upokojencem tudi kakšna posoj i la za gradnjo stanovanj?«

»Tudi ta ob l i ka reše­vanja stanovanjskega proble . m a je p r i nas pr isotna, saj smo v zadnjem času dal i po­soj i la za gradnjo stanovanj štirinajstim upokojencem. Ob tem naj omen im, da vsak, k i se zanima za to ob l iko gradnje, lahko dobi največ 1 mi l i j on S d in posoj i la , p r i tem pa je za upekojence-bor-ce odplačevalna doba 20 let z 1% obrestmi , za druge pa 10 let z ? ' 0 obrestmi.«

»Znano je, da razna društva upokojencev dajejo svo j im članom tudi denarno pomeč, npr . za nakup ozimnice. K a ­ko je s tem pr i vas?«

»Tudi pr i nas v tem ne za­ostajamo, saj smo leta 1966 za tako imenovano pomoč 72 prosi lcem razdel i l i 1 m i l i ­j on S d in , lani pa 1,400.000 S din.«

Živahna družabna aktivnost

Tržiški upokojenci imajo svojo okrepčevalnico, v kater i pa je tudi posebna soba, na­menjena družabni akt ivnost i . Sicer pa prepust imo besedo predsedniku društva upoko­jencev A lo jzu Korošcu:

»V posebni sobi imajo na­ši upokojenci na voljo karte in šah, poleg tega pa lahko poslušajo tudi radio, a l i pa si na gramotonu zavrte SVOJO pr i l jubl jeno ploščo. Društvo ima tudi zelo akt ivno keglja-ško in ba l inarsko ekipo, rav­no sedaj pa ustanavl jamo tu­di pevski zbor. Za svoje člane pr i re jamo tudi izlete po S lo . venij i in zamejskih kra j ih , vendar je zadnja leta čutiti manj zanimanja. V z r o k i so prav gotovo v precej v i sok ih stroških ža takšne izlete, ne nazadnje pa tudi v n i zk ih poko jn inah posameznih sta­rejših Tržičanov. K l j u b temu pa smo letos že b i l i na obi­sku p r i upokojencih v Idr i ­j i , ogledali pa smo si tudi par . t izansko bolnišnico Fran jo . Pr ihodnj i teden pa namera­vamo ob iskat i Koroško, ven­dar le, če bo dovolj prijav.«

V . Guček

M i n i m a l n e d o h o d k e j e

t r e b a i z p l a č e v a t i

Med razpravo o problemu izplačevanja min ima ln ih osebnih dohodkov je zvezni izvršni 6vet ugotovil , da na tem podredju n i vse v redu in p r i tem poudard, da sploh ne sme pr i t i do vprašanja, a l i m in ima lne osebne dohodke izplačati a l i ne. Zato bo v kratkem predlagal, da izplačilo teh dohodkov zagotove občine, če pa te ne bi imele sredstev, b i sredstva zagotovile republ ike.

Zvezn i sekretar za informacije je objavi l , da zapo­slovanje pr ipravn ikov ne teče po predvidenih smerni­cah, saj je do sedaj dobilo zaposlitev le okol i 4000 pr ipravn ikov . Ob sprejemanju zakona o obveznem sprejemanju mlad ih strokovnjakov pa smo pričakovali, da v vsej državi ne bomo sprejel i manj kot 50.000 pr ipravn ikov oziroma naj bi b i la ta številka desetkrat večja cd tega, kar je bi lo storjenega do sedaj.

vig

V škofjeloški občini prve štiri mesece

p r o i z v o t l n j a z a 2 3 o d s t o t k o v

v e č j a k o t l a n i

Škofjeloška industr i ja je dosegla v a p n l u zelo ugodne rezultate; precej boljše od lansko le tmh dosežkov v tem obdobju. Proizvodnja je do­segla vrednost 4.484.000 Nd in , kar je za 38 ods.otkov več kot v lanskem apr i lu . K te­mu so največ pr ispevala nekatera večja podjetja v občini, k i so močno povečala svojo proizvodnjo. Tako so v Iskr i Železniki proizvodnjo, doseženo v lanskem apr i lu , presegli kar za 82 odstotkov. V L T H za 65 V v E l r i za 39 odstotkov. Je lov ic i za 16 od­stotkov in v L I P Cešnjica za 26 odstotkov. Manj kot lani sta v tem času proizvedl i le podjetji Marmor i n Scšir.

Se lepši uspeh pa je indu­str i ja dosegla pr i izvozu, k i je b i l v apr i lu večji kar za 85.7 %, v p rv ih štirih mese­cih letos pa za 39.1 %. Škofjeloška podjetja so v apr i lu izvozi la za 448.489 do­larjev blaga, medtem ko so ga lani v istem mesecu le za 241.442 dolarjev. Največji i z ­voznik v apr i lu je b i lo pod­jetje L T H , k i je kar petkrat preseglo izvoz v lanskem apr i lu in doseglo že skoraj 40° i planiranega izvoza za letos. Večji izvoz kot lan i so v p r v ih štirih mesecih doseg-

K o n č a n 3 5 . n o v o s a d s k i

k m e t i j s k i s e j e m

V ponedeljek so v Novem Sadu zapr l i jubi le jn i 35. med. narodni kmet i j sk i sejem, k i Je po doseženih rezultat ih doslej najuspešnejša sejem­ska prireditev. Zato n i čud­no, da so nekateri domači i n inozemski proizvajalci že se­daj pr i j av i l i svojo udeležbo na pr ihodnjem se jmu. M e d številnimi vsakoletnimi razstavi falci zasledimo tudi L T H Iz Škofje Loke in L ibe lo iz Cel ja. G lavna značilnost letošnjega kmeti jskega sejma v Novem Sadu je b i l a po­slovnost, saj Je b i lo samo za

7.1 uvoz opreme sklenjenih 470.000 dolarjev pogodb.

V s i razstavl javci so ob kon­cu sejma Izrazil i zadovoljstvo s sejmom, saj so sk len i l i vr . sto poslovnih pogodb, bodi­si za uvoz kmet i jske opreme, za nakup licenc al i pa za so­delovanje na tem področju. Zan imiva je tudi ugotovitev, da so nekatere domače in tu­je proizvodne organizacije prodale vse razstavljene iz­delke, v promet pa so z last i šli manjši t raktor j i s p r ik l ju ­čki, škropilnice ter črpalke za namakanje .

v ig

l i še v Iskr i Železniki. J e l o ­v ic i . E l r i in Seširju. L a n s k o ­letnega izvoza v p rv ih štirih mesecih niso dosegli le v Go­renjski predi ln ic i in L I P Ceš­nj ica.

Pomembno je tudi i zbo l j ­šanje plačane realizacije, k i raste celo hitreje kot pro i z ­vodnja (indeks plačane rea l i ­zacijo v apr i lu 155, indeks proizvodnje 138). Najbolj so plačano realizacijo izboljšali v Je lov ic i , L I P Cešnjica, E l ­r i , L T H in I skr i Železniki.

Ce še enkrat pogledamo re­zultate prv ih štirih mesecev lahko na kratko zapišemo to­le: proizvodnja je b i la v p r i ­merjav i s prv imi štirimi me­seci lani večja za 23,5 odstot­ka, izvoz za 39.1 odstotka in plačana realizaci ja za 28,3 od ­stotka.

S. Z .

S p r e j e t o d l o k o

k r a j e v n e m

s a m o p r i s p e v k u

za sofinanciranje , izgradnje šol v loški

občini Odborn ik i občinske skup­

ščine v Skof j i L o k i so na zad­nj i seji , preteklo sredo, so­glasno sprejel i odlok o uved. bi krajevnega samopr ispevka za sof inanciranje šolskih po­slopij v občini. Tako se s t em od lokom uvaja za celotno ob­močje občine Skof ja L o k a kra jevni samoprispevek za dobo pet ih let.

Zaposleni občani, kmet je , ob r tn ik i , družinski, i nva l i dsk i in starostni upokojenc i bodo tako s L ju l i j em lotos začo-l i plačevati ustrezen delež, k i ga določa sprejeti od lok. Za samoprispevek so se od­ločili n a re ferendumu. 21. apr i la , ko je 61,34% vseh vp i ­sanih volivcev glasovalo zan j .

D i j a k i kran jske pok l i cne šole za kov insko i n e lektro s t roko na sprejemu p r i podpredsedniku občinske skupščine — Foto : F . Perdan

I. festival dela

U s p e h d i j a k o v k r a n j s k e p o k l i c n e š o l e

O d 17. do 20. ma ja je b i l v Zren jan inu I. festival dela, k i se ga je udeležilo prek 500 d i jakov iz ok rog 40 ju ­gos lovanskih šol za različne stroke . N a tem fest ivalu so tekmova l i učenci različnih pokl icev, iz kran jske pokl ic ­ne šole za kov insko in e lektro sitroko pa je odšlo na tekmo­vanje šest d i jakov: dva rez-ka lca , dva strugarja in dva s t ro jna ključavničarja. Po končanem tekmovanju v iz­delovanju praktičnih izdelkov pa so b i l i Kranjčani nemalo presenečeni. N j ihov sošolec Blaž M a r k u n je namreč med

47 rezkalc i zasedel p rvo me­sto. Čeprav pred v rn i t v i j o v K r a n j še n i so b i l i znani vs i rezultat i , pa so d i j ak i kran j ­ske šole izvedeli , da so se uvrs t i l i med peto i n deseto mesto. To pa je za šolo, k i i m a precej težav zaradi ne­ustreznih prostorov ter nekaj kadrovsk ih in finančnih te­žav, nedvomno zelo lep uspeh. Zato so na šoli že sk l en i l i , d a omenjen im še­s t im d i j akom ne bo treba plačati taks za zaključne iz­pite, oproščeni pa bodo tud i praktičnega dela i zp i ta .

V četrtek pa je di jake i n

O d g o v o r n o s t t r ž n i h i n š p e k t o r j e v

n a r a š č a

Poročali smo že, da so ime l i občinski tržni inšpektorji i z naše republ ike cd 20. do 22. maja v K r a n j u s trokovni s emi ­nar o kontro l i kakovost i blaga. Seminar sta p r i p rav i l a re­publiški i n zvezni tržni inšpektorat. Po končanem seminar ju pa je b i lo v četrtek v K r a n j u še posvetovanje o prob lemat ik i blagovnega prometa i n režima ob l ikovanja cen.

N a tem posvetovanju so ugotov i l i , da je nov temeljni zalkon o blagovnem prometu gospodarstvo precej sprost i l oz i roma povečal samostojnost gospodarskih organizaci j . V e n ­dar pa gospodarske organizaci je tega niso i zkor is t i l e i n tudi n iso vnesle v svojo notranjo zakonodajo. Je pa zaradi novoga zakona precej porasla odgovornost tržnih inšpektorjev, so poudar i l i na posvetovanju, ker se morajo sedaj le-tj ravnat i bol j po pos lovnih navadah, kot pa po predpis ih , k i j i h j e b i lo p red tem več. Čeprav so se v zadnjem času za vrsto pro izvodov cene sprosti le pa so na posvetovanju men i l i , da bo kontro la cen v pr ihodnje še vedno potrebna, posebno v p r ime r ih , k j e r se pojavl jajo znak i monopolne proizvodnje.

P reds tavn ik i zveznega i n republiškega tržnega inšpekto­rata pa so opozor i l i na nekatere pojave v posameznih obči­nah, p r i čemer so poudar i l i , da so le- t i bolj pogosti v d rug ih repub l ikah . Povedal i so, da ponekod tržne inšpekcije zasto­pajo precej l oka lne interese, s tem, da p r i poslovalnicah podjeti j , k i imajo sedež zunaj občine, izvajajo ze lo ostro kontrolo. D a b i zaščitili domača podjetja, ponekod prepove­dujejo prodajo po kata log ih, za rad i prometnega davka o v i ­rajo potujoče prodajalne i td . To pa mečno nasprotuje potrebi i n želji potrošnika ter težnjam reforme, da b i se tud i b l a ­govn i promet osvobodi l nekater ih admin i s t ra t i vn ih spon i n se uve l j a v i l zgolj na ekonomsk ih osnovah. M e d d rug im p a so nazadnje t u d i zahteval i , naj se p redp i s i o kva l i t e t i p ro i z ­vodov hitreje pri lagajajo tehnologi j i predelave živil i n ra zn im embalažnim novost im. A . 2 .

predstavnike šole ter tovarne K o v i n a r v kater i se bo Blaž M a r k u n zaposl i l po končani šoli, sprejel tud i podpredsed. n ik kranjske občinske skup­ščine Janez Sušnik. Vsem d i j akom je čestital k uspe­hom, k i so j i h dosegli na te­kmovan ju in j i m podel i l zna. čke K r a n j a , medtem k o j e B la­žu M a r k u n u (doma je iz Sre­dnje vasi p r i Šenčurju) pode­l i l tudi knjižno nagrado. Ob tej p r i l i k i pa je tudi tovarna K o v i n a r nagradi la M a r k u n a in sošolca, k i je prav tako dosegel lep uspeh v Zrenja­n inu , z denarno nagrado.

Podpredsednik občinske skupščine se je potem dlje časa zadržal v pogovoru z udeleženci tekmovanja i n se posebej zan ima l , če imajo že vs i zagotovl jeno zaposl i­tev po končani šoli. Predstav­n i k i šole so povedal i , da j i m je letos uspelo za vse di jake sporazumet i se s podjet j i i n zasebnik i za zaposlitev. Men­da je nekaj težav nastalo le v dveh k ran j sk ih podjet j ih (TOSO in K o v i n s k o podjet­je). Učenci teh dveh podjet i j namreč še ne vedo, če se bodo l ahko zapos l i l i po kon­čani šoli.

N a spre jemu pa so se po­govarjal i tud i o nagrajeva­n j u di jakov. Ugotov i l i so, da različna podjet ja različno na­grajujejo d i jake. Tako so najbol je nagrajeni učenci S G P Pro jekt , najnižje nagra­de pa daje K o v i n s k o podjet­je. S preds tavn ik i šole pa se j e podpredsednik pogovar­j a l o nekater ih težavah to­v rs tn ih šol p r i nas i td . , na­zadnje pa je šestim d i j akom kran jske pok l i cne šole za kov insko i n e lektro s t roko zaželel še ve l iko sreče i n uspehov v pr ihodnje .

K čestitkam i n željam se pridružuje tud i naše ured­ništvo! A . 2 .

Seja občinske skupščine Kamnik Ž i v a h n a r a z p r a v a o b p o r o č i l u

s a n i t a r n e g a i n š p e k t o r j a

Čeprav je dnevni red 13. se­je občinske skupščine K a m ­n ik , k i je b i la v torek, 21. maja , vseboval nekatera na videz pomembnejša vpraša­nja (varstvo, urejanje in iz­gradnja Ve l ike planine, nove cene k ruha , p rav i ln ik o šti­pendi jah, nov delovni čas in druga vprašanja), pa je b i lo največ razprave deležno po. ročilo sanitarnega inšpektor­j a za leto 1967.

Lansko delo sanitarno-in-špekcijske službe v kamniški občini b i l ahko razdel i l i na šest de lovnih področij: sani­ta rno nadzorstvo v epide­miološki službi, higiena pre . h r r n e , komuna lna h ig i ena , higiena dela, nadzorstvo nad pro izvodnjo in prometom s s t rup i ter šolska higiena.

Vz roke za različne nalezl j i­ve bolezni v kamniški občini lahko iščemo v slabi p r e sk rb i s p i tno vodo, neurejenih stra­niščih in hišnih odp lakah , nepr imern i osebni higieni ter v nehig ienskem ravnan ju z živili. Da bi te stalne vire na­lez l j iv ih bolezni odprav i l i , b i mora l i z last i v h r i bovsk ih vaseh ured i t i stranišča, grez­nice ter gnojišča in gnoj ni­čne jame.

S laba higiena v nekater ih trgov inah

L a n i je imel sani tarni in­špektor največ dela p r i pre­gledovanju obratov, k jer pro­dajajo a l i pa izdelujejo živi­la, in p r i tem ugotovi l , da nekater i obrat i n imajo naj­osnovnejših pogojev za vzdr­ževanje higiene — n i teko­če vode, garderobnih omar ic , slabe in neurejene sanitar i je .

H ig i ensko neurejeni prostor' so predvsem v Tuhinjski do­l i n i (v L o k a h , Potoku in t * zah) , pa tud i v samem Kam­n i k u , Smarc i i n Mostah. Ome­njene trgovine b i bi lo potre* no temelj i to obnovi t i , ali P a

j i h presel i t i v nove prostore-Vendar takšna rešitev ni * j goča takoj , zato je sanita* 1" inšpektor pred dilemo, ali vse neustrezne prostore z a p r e * pust i občane brez preskrb z živili a l i pa še nadalje ca­ka i n zap i ra oči pred knjj' čnim položajem. Tudi g*f šča niso dosti boljša, z' 3 5 1 1

vel ja to za stranišča. Zato *° se na seji odločili, da je { r t

ba vse gostilne, k i ne u s " . san i ta rn im predpis 0 1" ' zajo

zapret i , še prej pa I jim J e tre

t o v a r t n i s

tiče I ostem

ba da t i priliko, da odpr&V0

Poman jk l i vos t i . . N a področju higiene P1*"

•^x„n sta­nje nekaterih ""^kih

menz, z last i voza obrokov iz obratov.

K a m n i k nujno potrebuj j avno stranišče

P j a vrnem stranišču v

njegovi potrebnost i MP**! Uajo v K a m n i k u že vrsto <l

i n tud i : ; n l S 0 a torkov i s e j i ^ n I . tega prob lema obsh ški gostinci se nam reč že ne-

da P* kaj čas a pritožujejo, stajajo stranišča v gost w= ^ ob ra t ih javna stranišč* Jg^L teh ne more jo redno vza ^ t i . K e r bodo letos ure ne naprave na kopališču in očistili Mlinščico, bo denar za w» £ n jo javnega stranišča $ Ijo šele pr ihodnje l « * *

P o m o č z a p o s l e n i m v p r i v a t n *

s t r o k i Radov l j i c i ne pomen« ^ s ind ika ta pro t i pr lva«" ^

M i n u l i mesec so na pobu­do občinskega s ind ika lnega sveta v Radov l j i c i us tanov i l i s ind ika lno podružnico za p o. s lenih v p r i va tn i ob r t i . Ob­činski s ind ika ln i svet se je odločil za ustanovitev te sin­d ika lne podružnice, ker so se zaposleni v p r i va tn i ob r t i večkrat oglašaii n a službi pravne pomoči zarad i kršitev n j ihov ih prav ic na de lu.

V radovljiški občini je v pr i va tn i obr t i prek t r is to za­pos lenih. Zato je odbor sto­r i t ven ih dejavnosti p r i občin, skem s ind ika lnem svetu me n i l , da so dan i vs i pogoji za ustanovitev s ind ika lne po­družnice, čeprav n a občni zbor n i prišlo to l iko delav­cev kot so pričakovali, pa so s ind ika lno podružnico vseeno ustanov i l i . H k r a t i pa so skle­n i l i , da zaposleni v p r i va tn i ob r t i še vedno l ahko posta­nejo člani s ind ikata .

K o smo se pred dnevi po­govar ja l i s predstavn ik i ob­činskega s indikalnega sveta, so nam povedal i , da ustanovi­tev s ind ika lne podružnice za­poslenih v p r i va tn i o b r t i v

ampak gre za zaščito • v, cev oz i roma nj ihovih P v

To pa je predvideno « M « p rog ramu dela s D l < J ^ podružnice. Povedali so ^. tud i , da so n a m e r a v a l i d ika lno podružnico « s ' ^ f tud i na B l edu , vendar J g tem zaradi slabe u d e l ^ i 0 T občnem zboru niso. ,jH sk l en i l i , da bo za %^L^\ d ika lna podružnica & y zaposlenih v P r i v a 4jXčird l c

za vse zaposlene v v Radov l j i c i .

V petek v W seja o b č i n ^

cd

kon f e r ence - ^ P r i h o d n j i teden\J> fi&

31. m a i a bo v T r * £ # * £ seja Z K S , na kater i M

navali , ^ P ° * * J e J > f l > dohodka i \ del<< tev

po l i t i ko v trži organizaci jah ter loge članov Z K .

ških « ki

T e d e n s k i p r e g l e d

L J U B L J A N A , 20. maja — Republiški komite za zu-^n j e l r gov insko dejavnost Je na svo j i seji obravnaval Predloge l n ukrepe v zvezi z dopo ln i tvami deviznega režima in zunanjetrgovinskega sistema. Bistveno je, da J uresničili letošnji izvozni p lan, so poudar i l i na sej i . P r i »ein pa v zunanjetrgovinskem sistemu ne b i kazalo delati kakšnih rad ika ln ih sprememb, temveč se je t r p h a u&nicriti predvsem na izpopolnitev nekater ih po-

m a n J k ! j i v o s t i . Za uspešnejši izvoz je potrebna večja l ab i lnos t in dolgoročnost zunanjetrgov inskih predpl-

ne pa nj ihovo neprestano spreminjanje.

L J U B L J A N A , 21. maja — Predstavnik i teksti lne in-s t r i j e so na seji sveta za tekst i lno, usnjarsko i n

• •

du obut\ delav,

eno industr i jo pr i republiškem odboru s ind ikata 1 . C C V industr i je in rudarstva Slovenije grajal i ko C n o t ' n o s zvezne uprave do predlogov predstavni-. v tekstilne industr i je , z last i še zaradi tega, ker je S [ n e s t e k s t i l n a industr i ja v nezavidl j ivem položaju. nen°? S ' 1 ' tekst i lc i zlasti nasprotujejo počasnemu in ^Pos lovnemu reševanju problemov in so zato sk len i l i , 0 t j n , ' h ° v e želje in potrebe ne bodo upoštevane, bodo dn J ' c a n S v ° i e predstavnike v skupščinskih i n

•ugih zveznih organih.

n a vB r ° G R A D ' 2 2 m a J a — Z v e z n I izvršni svet Je obrav-

dru,\ V e ^ v P r a šar>} s področja gospodarstva i n med r e 7 fm i zob l ikova l tud i osnutek zakona o b lagovnih Ust ^ a b ' tem predlogu lahko blagovne rezerve Pa v s c družbenopc'itične skupnost i , uporab l ja l i 1,1 , n bodo v sk ladu z odnosi in smern icami , določe-

m i 2 družbenimi p lan i .

te ^ ^ ^ L ^ V 20. m a j a — Center za raziskavo javne-j e ? ^ , , e n l a P r i V i s o k i šoli za politične vede v L jub l j an i »lov> Z anketo, katere namen Je zbrat i podatke o j e l a

l ' n ^ e " i Javnem mnenju v letu 1968. Anketa bo za-*500 Slovencev.

se j ~ ? l n i T A N A , 20. maja — V Grob l j ah pr i Domžalah sfcu

/ a t -V ' s ^ m i n a r za predsednike in tajnike kra jevnih Ug0j Na prvem dnevu seminarja so udeleženci dena I? 1 ' ' d a b i n i ° r a l e krajevne skupnost i imet i več na| t , r / l l n sredstev za reševanje najbolj perečih komu-

n Potreb posameznih naselij

C K V M O ^ A N 1 1 ' 2 3 - m a l a — N a seji predsedstva °odo s o •zbral i dvajset m lad insk ih mentorjev, k i Čilo P r e ^ c l 1 pr iznanje. N a seji so tud i poslušali poro-g r - ° , V s e h ' n s k i h i n kadrov i k l h pr ipravah na V I I I . kon-v V c i ! , n s k e m'adine, k i r;-j b i b i l 21. i n 22. jun i j a

e n J u . Udeležilo se ga bo 262 delegatov.

teze ^ ' ^ J A N A , 21. maja — V javn i razprav i so zvezne n j a j _ J r a z v o J u in izpopolnjevanju sistema izobraževa-S ?C>1 c f g o ^ e 0 b t e m i e b i i n a republiški konferenci dogov ^, e n ' J c uvodni sestanek, na katerem so se čunaj^"' 1 za usklajeno akc i jo ob javn i razpravi . Ra-iti vz P • b o Javna razprava o s istemu izobraževanja

8 0-> e trajala do konca jeseni.

le n 1I i ' ! )

Hi R A D » 2 2 maja — Predsednik predsedstva Zve-

ko U f e ^ l n e Jugoslavi je Janez Kocjančič je na t i skovn i * l a r i i " e n c : i seznani l nov ina i j e o svetovnem festivalu V f tusk V " š , u d e n t o v , k i bo polet i v So f i j i . Jugoslo-«Ot|e|0

d e , e K a c l J a . k i bo štela od 400 do 500 članov, bo * e*tlval V V S c h mani festaci jah kul turnega programa fantj e

a " .M*- 'd d rug im bodo jugos lovanska dekleta i n Pa b o d P n r e t i , I i t u d i S l l r l nacionalne večere, sodeloval i

a o tudi v številnih športnih tekmovanj ih .

^ n i a ^ I ' J ^ A ' 22. maja — V komis i j i za pravna vpra-JJici S Q gospodarstvu p r i republiški gospodarski zbor­n a 0 ° ° r a vnava l i predlog za izdajo temeljnega za-

' tem° c t n i * t v u in drug ih ob l ikah pravne pomoči. razlog a H

S o y?o tov i l i , da n i nobenega utemeljenega *a$ top a ' n - a b ' od\c tn ik i imel i še naprej monopo l p r i

P ravn ik i iz go-t ^ d a r s t i 1 1 B o s P ( > d a r s k i h organizaci j . 1 o d v e ^ J 1 3 ' b i z a t o » & i m a J ° enake kval i f ikac i je

P r a v n c f 0 1 ' 4 1 . ( o p r a v l j e n s t rokovn i i zp i t ) , oprav l ja l i vse unkci jc , ket j i h zdaj opravl ja jo odvetn ik i .

k Z a c ^ ^ 0 , 2 3 1 m a J a — Ustavno sodišče Jugoslavi je , , t e 8ku°s ° ° r a 7 P r a v o ° od l oku mar iborske občin-U f l ivec n ° ' d a m , a d , n a ' mlajša od 16 let, po osmi k p r«"dsCH n C S m e b , t I n a u , , c a h - o b k °ncu razprave ^ b o r u , k u s , a v n c g a sodišča Jugoslavi je priporočil ^ U p . S

S 1 občinski skupščini, naj znova preuči svoj

k ^ o k a i , 5 č e p a b o dokončno sodbo o ustavnost i J K a fcreuo k a s n e J e

G O R E N J S K A

K R E D I T N A

B A N K A

s poslovnimi enotami KRANJ — J E S E N I C E — RADOVLJICA — SKOF­JA LOKA — TRŽIČ

E U svoje varčevalce

d v e

D N E 14.8. 1968

in 15. 2. 1969

Prvi nagradi sta

n a g r a d n i ž r e b a n j i

S k u p n o 2 0 0 n a g r a d

v vrednosti prek 8 2 . 0 0 0 . 0 0 N d i n

d v a o s e b n a a v t o m o b i l a

z n a m k e Š k o d a

ZA V L A G A T E L J E ,

ki bodo od 1.1.1968 — 31.1.1969 vezali

2000 N din za dobo 1 leta ali

1000 N din za dobo 2 let

V s a k o m e s e č n o ž r e b a n j e o d 1 . j u n i j a 1 9 6 8 d a l j e

DVA SREČNA DOBITNIKA BOSTA PRI VSAKI POSLOVNI ENOTI VSAK M E S E C NAGRAJENA Z L E P O NAGRADO.

Za varčevalce navadnih vlog, ki bodo vložili v mesecu vsaj 100.00 N din.

Ž r e b a n j e s t a n o v a n j s k i h v a r č e v a l c e v

Pripravljenih je 10 nagrad v vrednosti 5.100.00 Nd ln , ki se lahko uporabijo za nabavo gradbenega materiala ali opreme po izbiri za osebe, ki varčujejo za dobo 2 let ali več.

K r a n j — M i n u l i teden so kmetovalc i na vzhodnem delu Gorenjske že začeli pospravl jat i letošnji pr ide lek detelje. Če­prav so m is l i l i , da bo detelja zaradi suše letos bolj s laba, pa sedaj pravi jo, da je pridelek kar dober. Pred k r a t k i m pa so na Gorenjskem odeveteli tud i orehi . Ce ne bo hujšega mraza, kaže, da bodo dobro obrod i l i . — an

S t i ska vas — Prebiva lc i St iske vasi so m inu l i teden posul i cesto, k i pelje od ceste G r a d — Senturška gora do vasi . Odka r so pred dvemi leti zgradi l i to cesto, jo vaščani redno vzdržujejo. Cesta je tako dobro urejena, da se da sedaj v vas p r i t i celo s tovorn im av tomobi lom. Vaščani si sedaj želijo, da b i cesto zgradi l i še do zgornjega dela vasi — do zadn j ih kmetovalcev. _ a n

•••••••••••••••••ft*

# b i o

ma Z A t S V I l o

Kulturna prireditev ob 20-Ietnici podjetja LIP Bled

D e l a v s k o s l a v j e

V lesno indust r i j skem podjet ju B l ed so v soboto, 18. maja , slovesno pros lav i l i 20. obletnico obstoja. V ta namen se Je v blejski fest ivalni dvoran i zbralo več kot sedem sto delavcev. Zanje je delavski svet p r ip rav i l ku l tu rno pr ireditev, zatem pa se je celotni ko lekt iv sešel na družabno srečanje. Starej­šim delavcem so pode l i l i pr i znanja i n praktične nagrade.

roško, saj so t a m t u d i že na­stopal i . Povojna leta so zbor vod i l i znani pedagogi, med n j i m i E m i l S iv ic , Kante , Cer-mel j , K a r e l Boštjančič i n drug i . N a letošnjem medna­rodnem srečanju zborov Se-gizzi v Gor i c i je zbor dosegel drugo mesto.

K u l t u r n a pr iredi tev je po­tek la v zelo slovesnem raz ­položenju. Delavci m usluž­benci podjetja so z navduše­njem pozdrav i l i slovenske umetnike, k i so peli in re­c i t i r a l i slovenske pesmi in skladbe. Pred de lavsk im ko­lek t i vom so nastop i l i : člana Slovenskega narodnega gleda­lišča — Drame Duša Počka-jeva in Janez Rohaček, iz Opere pa prvak in ja Vancla Gerlovičeva in tenorist Raj ko K o r i t n i k , vmes pa je pel opern i oktet. Izvajalci so se predstav i l i s Prešernovimi ne­m i m i Zdrav l j i ca in M o r n a r ter HČere svet in z narodni­m i . Operni sol ist i so zapeli nekaj ar i j iz znanih oper, kot so Madame Butter f i v , Tos-ca in Rigoleto. — P r v i del sporeda je potekel zelo spro­ščeno. Gledalc i so z navduše. n jem spre je l i Prešernovo Zdrav l j i co , k i je razvnela do­ma la celotno občinstvo. P rav pr i je tno pa so učinkovale na­rodno zbadlj ive in šaljive pe­čmi, k i j i h je pr ipovedova l Janez Rohaček.

V drugem delu koncerta sta nastopi la moški pevski zbor Vas i l i j M i r k s Tržaške­ga in godba na p iha la Gorje. Zbor je z dobr im i n uglaše­n i m petjem ponovno razvnel poslušalce. Zape l je pesmi Goren jc i iz Gorenjskega slav-čka, koroško v pr i r edb i Pav­l a Ke rn j aka Mojce j , in dve tržaški v p r i r edb i dir igentov M i l a n a Pertota i n d ir igenta zbora Ignaci ja Ota. Ce lo tn i koncert so gostje izvajal i z ve l iko zborovsko ku l turo , prežeto z močnim liričnim navd ihom ter z razgibano di­namiko . Po porek lu je zbor amatersk i , vendar i m a za se­boj bogato t rad ic i jo in dra­gocene izkušnje. Obstaja in deluje že vsa povojna leta, m to v r okah usposobl jenih i n požrtvovalnih dir igentov. Ve­čina pevcev je doma iz Pro­šeka p r i T r s tu in iz Kontove-l a . T am je obstajal zbor že več kot desetletje p red voj­no, vendar je njegovo delo­vanje zadušila fašistična dik­ta tura . Po drug i svetovni voj­n i se je naglo spet f o rm i ra l v k a r več sestavih: v m lad in ­skega, moškega, ženskega ter v oktet. V s i t i zborovsk i se­stavi so nekaj let združevali več kot dvesto pevcev. Da­našnji zbor j e v svoj i kva­l i t e t i močno napredoval . Vo ­d i ga d i r igent Ignacij Oto iz T r s ta . V zadnjem času so pevci p r i r ed i l i več koncertov n a Tržaškem in v domu k u l ­ture v Trsitu. Pre j pa so go­s tova l i tud i že v L jub l j an i , v Beogradu, na R e k i , v Mar i ­b o r u , v K r a n j u i n drugod. Dobre st ike imajo tudi s Ko -

Ob zaključku dramskega srečanja 1968 v radovljiški občini

V š e s t i h s e z o n a h 1 2 0 p r e m i e r

V zboru pojejo star i vete­ran i še i z predvojne dobe, ve l iko pa je med n j im i tud i m lad ih pevcev. Po pok l i cu so največ delavci, kmetje in deloma uslužbenci — torej v s i že zaposleni z rednim de­l om. Za vajo najdejo čas vsak teden po dvakrat , po­gosto pa tudi sodelujejo na koncer t ih in proslavah. Zbor oprav l ja zelo pomembno po. slanstvo p r i širjenju domača pesmi in slovenske besede na P r imorskem. S svojo kva l i ­teto in izbrušenostjo pa nav­dušuje na Tržaškem tako Slo­vence kot Ital i jane. Pevce druži resnična vnema in ve­selje do umetnost i , obenem pa potreba po ohranjevanju tradic i je slovenskega petja i n širjenju narodne samozave­st i med p r i m o r s k i m i Sloven­c i .

Godba iz Gor i j se je tudi to pot dobro izkazala in pre­seneti la gledalce z dobršnim de lom povsem novega kon­certnega sporeda. Izvajal i so ga z v e l i k im pos luhom ; n dovršenostjo.

V resnic i je lesno industr i j ­sko podjetje B l e d nadvse dobro poskrbe lo za pravo k u l t u r n o razvedr i lo svo j ih de. laivcev. Organizator j i zasluži­j o vse priznanje spričo pozor­nos t i , kd so j o i zkaza l i vsem članom ko lekt iva , posebej pa t i s t im, k i so vsa delovna le­ta preživeli v tem podjet ju. Pokaza lo pa se je tudi , kako naši delavci cenijo lepo be­sedo i n žlahtno pesem i n ko . l i k o j i m pomeni dobra k u l ­tu rna prireditev.

J . B o h i n c

M i n u l o nedeljo so v B o h i n j u v hote lu Stane Žagar v orga­n izac i j i občinske ku l turne zveze Radov l j i ca p r i r ed i l i zaključno strokovno posvetovanje po letošnjem občinskem dramskem srečanju. Ob navzočnosti 75 igralcev i n režiserjev so ocenje­va l i uspeh dramskega srečanja 1968, k i so ga zaključili prejš­n j i teden, pretresal i pa so tud i gledališko amatersko dogaja­nje v boh in jskem, radovljiškem, k roparskem i n b le jskem območju za obdobje šestih let. P o ugotovitvah analize o ama­tersk i i g ra lsk i dejavnosti so v tem času gledališke družine naštudirale 120 premie rsk ih gledaliških predstav, vseh up r i ­zoritev v t em času p a so zabeležili 405. To pa so številke, k i govore o Izredno dinamičnem dogajanju na področju gleda­liškega življenja.

M e d najbolj delovne sku- ! p ine na področju dramat ike se uvrščajo Boh in j ska B i s t r i ­ca , B o h i n j s k a Srednja vas, Boh in j ska Bela , Lesce, Moš­nje, .Ribno i t d . — V Boh in j ­sk i B i s t r i c i so v šestih let ih, od 1961 do 1967, zabeležili 82 predstav a l i 17 premier . Vse to so upr izor i tve in dela, k i so j ih pr iprav i l e za oder i n upr izor i l e domače igralske skupine. Ne štejejo pa sem gostovanj od drugod. Izbor d ramsk ih del, k i so j i h upr i ­zar ja l i v tem kra ju , je dokaj zahteven, saj zajema dela kot so K r a l j E d i p , Pohujšanje, Matiček se ženi, čajnica, K o bi padl i oživeli i n še druga. D ramska družina Svobode Tomaž Godec se uvršča s t em med najbolj delavne v občini z bogato gledališko tradic i ­jo , s hvaležnim občinstvom i n z ne najboljšimi mate­r i a l n i m i i n tehničnimi mož­nos tmi za delo. Za tako raz­gibano delavnost je v naj­večji mer i zasluga prizadev­n i h vodij in režiserjev ter predsednikov Svobode. Po­manjk l j i vos t p r i repertoar-nem i zboru pa je v tem, ker n i na sporedu m lad insk ih del.

N a Boh in j sk i Be l i so v razdobju šestih let naštudi-

ra l i domači igralc i prav ta­ko 17 odrsk ih del in j i h upr i ­zor i l i 55-krat. Značilno za ta kraj je, da n ima večjega zaledja, zato so vsako delo doma igral i lahko samo dva­krat , z d rug imi upr i zo r i t vami pa so gostovali v drug ih kra ­j i h . V dramskem i zboru te­ga kra ja so zastopani ena­kovredno domači kot tu j i avtor j i , zraven tega p a so med 17 del i ka r 4 z mlad in­sko tematiko. M e d avtor j i del, k i so j i h igra l i , najdemo Cankar ja , Nušiča, Mo l i e ra , 0 'Ne i l l a , Bo ra , Finžgarja in druge. Zan imivo je, da so igra l i dela z družbeno in so­cialno tematiko, kot so K r a l j na Betajnovi , Strast pod brest i , Vo jak Tanaka , Hiša na robu mesta, zgodovinsko delo iz N O B Zvezde so več­ne, družbeno sat i ro Naši t r i ­je angeli i n druge.

V obeh k ra j ih je gledališ­ka dejavnost temel jna zvrst kul lurno-prosvetncga dela, spričo aktualnost i upr i zor i t , venega sporeda pa opravl ja pomembno nalogo p r i vzgoji i n ku l tu rnem osveščanju l ju­d i . Očitno se uvel javl ja zah­teva po dobrem in angažira­nem programu, čeprav b i b i l o potrebno kval i teto dela še nadalje izboljševati in bolj

V O K V I R U P R O S L A V 1 7 . J U N I J A

— d n e v a z a š č i t e o t r o k v p r o m e t u

p r i r e j a A M D K r a n j v t o r e k , d n e

2 8 . m a j a o b 1 6 . u r i n a T i t o v e m t r g u

v K r a n j u

t e k m o v a n j e s s k i r o j i

Vse pri jatel je naših najmlajših vabimo, da s i v čim večjem številu ogledajo to zanimivo pr ireditev. V p r i m e r u slabega vremena bo tekmovanje v četr­tek, dne 30. 5.1968. ob is tem času.

AMD Kranj

Č e t r t o s r e č a n j e f i l m s k e m l a d i n e J u g o s l a v i j e

l e t o s v š k o f i i L o k i

8. jun i j a bo Skof ja L o k a gostitelj f i lmske mlad ine i z vse Jugoslavi je, obenem pa pr i red i te l j sedme revije pio* n irskega f i lma . 150 otrok od vsepovsod, razdel jenih v sne. malne skupine po 3 do 5 oseb, bo snemalo po mestu kra tke f i lme, najrazličnejše pr izore , stavbe, oko l ico l n drugo. Glede i zbora vsebine imajo m lad i snemalci popol­no svobodo. F i lme bo potem posebna strokovna komis i j a oceni la in za škof jc!o k i ob­

čanski praznik (18. decembra) bodo najboljše od n j ih na­grad i l i .

M l a d i f i lmar j i bodo prišli v Škofjo L o k o 8. jun i j a zjut­ra j . Tako j po s lavnostnem spre jemu pred d o m o m Z B bodo v skupine razdel jeni p i on i r j i pričeli z de lom. Or . ganizator j i so s i že zagoto­v i l i sodelovanje škofjeloških gimnazijcev, k i bodo posa­mezne ekipe vod i l i po mestu . Snemanje naj b i predv idoma trajalo vso dopoldne. Ob 12.

u r i bo mlade udeležence sre­čanja spreje l i n pozdrav i l predsednik skupščine občine Skof ja L o k a Zdravko K r v i -na .

Pokrov i te l j te pr i red i tve je sekretariat za ku l tu ro i n prosveto S R Sloveni je, orga­n izator j i pa Zveza pri jatel jev mlad ine Slovenije, Zavod za šolstvo S R Slovenije, Z M S , Zveza kul turno-prosvetn ih or­ganizacij Slovenije i n K i n o zveza Sloveni je.

I. G .

skrbet i za temelj itejŠo reztf sko pr ipravo i n za čist o s k i jez ik.

V Lescah so od 1961 do 13 p rem l U

1964. leta 68

so igral i NaslednJ3

s o« predstavami . . t r i leta pa n i b i l o nobene do mače upr izor i tve več, ker so dvorano preured i l i v telova?' n ico . D ramska dejavnost J 3

b i l a pred let i steber ku l i ' " " nega dela amaterjev. Zabel* žili so bogate sezone s 4 Prf mie rami , zelo veliko pa & b i l o ponovitev. M l a d i " 5

, r a | i igro Najlepša roža so k a r dvanajskrat, opere* 0 . trški gor i desetkrat, k a ^ e i j . za amaterske odre zelo ko . Z nekater imi p r e d s l * m i so dosegli dokaj izp-1 J

odrsk i izraz in vel iko P0?^ larnost med občinstvom-segali so bol j po zaba\ i zboru, precej pa je 0 1 j^r sporedu m lad insk ih del, je posebej pohvalno.

B o h i n j s k a Srednja vas Jj med najbolj delavnimi žinami daleč naokol i . " ^ j . let ih, k o l i ko r časa je ta dru*^ na vključena v občinsko jo, so zaigral i ka r 1* P j , mier , ve l iko pa so Jih " L 0

zo r i l i tud i že pre j . Znaci ^ za igralce v tem kraj n j ihova ve l ika delovna . m a i n resničen ljubit«! odnos do igralstva.

T u d i Boh in j ska CfV&o ima dobro razvi to gledal ^. l jubi te l jsko delavnost, . po pr idnos t i i n številu \v^ zoritev ne zaostaja d ° s t

t

Med kraje a m a t e r ^

uvrst'" medtej

e ponekod i g r a l f ^ v a r .

Srednjo vasjo, razvi to igra lsko akt ivnost jo b i lahko še k o časno zamrlo i n se več U#£J ja jo z d rug im i zvrstmi * turno-prosvetnega dela. velja z las t i z a Podnart, * j 5 Po, Zas ip , medtem ko so 0

na Brez jah nekaj fetjjg de lavni , isto velja za gorico. V teh kra j ih V g n j i h l e t ih n iso več tfr. N a B l e d u ter v Radov l j i c i " mači amater j i že dolgo P^j, ak t i vn i , k l j ub temu pa v

t 0

k r a j i h l judje dokaj P ° * % v id i jo gledališke P r ? d s ' V od drugod. V teh kraj »Mg. stujejo največ poklicna * a . dališča, včasih p a tudi ter j i .

V z r okov za zastoj gledališke u s t v a r j a l n o ^ ^ nekater ih k r a j i h je * J g a l i nekod n ima jo režiserje ^ vodi j a l i p a sp loh n ^ L j U ' 1 1

l i kovan ih d ramsk ih ^ p skup in . Pogosto so vz f . $ m r t v i l o tud i mater ial " A tehnični razlogi . Slej K sfi P a v večjih

d»^l\

kra j ih tako močnih t ist ih P j J j ^ J interesov, k i b i s f V j V \ l j u d i k u s t v a r j a l n o s t 1 ^ ta pa se razodeva ob l i kah in dejavnost" ^ . n a pok l i cnem in n p3 področjih. Zelo o ^ J V i splošna družbena " r j j r,f

c i j a l j ud i i n I ^ J t f f c i sojanja i n spre jo i> zahtevnejši.

S O B O T A — 25. M A J A I%8 G L A S * 7. S T R A N

R a z p i s K a j u h o v i h n a g r a d

z a l e t o 1 9 6 8

Zavod B O R E C L jub l jana letos spet razpisuje Kajuhove nagrade za leto 1968, in sicer z namenom, da b i narodnoosvo­bodilna vojna slovenskega naroda dobi la v slovenski književ­nosti še večji poudarek, pa z namenom, da bi pisatelje, pesni­ce in druge umetniške obl ikovalce ter zgodovinarje, z last i pa V s e , k i so kako rko l i sodelovali v N O V , še bolj zainteresiral i 2 3 pisanje del s temat iko iz narodnoosvobodi lne vojne.

Kajuhove nagrade podeljuje zavod Borec za i zv i rna in še •^objavljena dela, napisana v slovenščini: za roman, povest, Pesniško zb i rko , zb i rko novel, dramo, dokumentarno delo, spomine ter za i lustraci je in opremo knj ig , ki j i h izda zavod "Orec. Za Kajuhove nagrade pr idejo v poštev le dela, k i °°ravnavajo part izanstvo, ilegalo, predvojno part i jsko delo in razredno borbo, koncentrac i jska taborišča ter zgodovinsko g&lnitvena dela s tega področja Po potrebi žirija lahko od-°či, da se nagrade podeli./!) posebej za beletr ist iko in posebej

Z a dokumentarna dela. Za književna dela za Ie»o 1968 razpisuje zavod Borec t r i

2utH»rUde' i n s l c e r p r v a 4 0 0 0 N d , n ' d l u g a 3 0 0 0 N d i n , n t r e t j a

f j ^ N d in . Za opremo knj ig pa razpisuje dve nagradi , i n * , c e r p r v a 1000 N d in , druga pa 500 N d in . . Bela za nagrade naj avtor j i pošljejo zavodu Borec, L jub-Jana, Beethovnova 10 (III. nadstropje) do 30. septembra letos.

Posebna žirija, k i j o bo imenoval zavod Borec, bo ocenila Poslana dela. Vsa nagrajena dela bo s posebno pogodbo

tkupi ] zavod Borec in j i h uvrs t i l v svoj redni knjižni pro-j»ram. Kajuhove nagrade bodo podeljene ob obletnic i Ka ju-n o v c smr t i , 21. februarja 1969.

V počastitev meseca mladost i je b i la m inu lo nedeljo v Preddvoru zadnja le ošnja revi ja p e v sk ih zborov v k ran j sk i občini. Na tej rev i j i so nastopi l i številčno najmočnejši zbor i v k ran j -s k i občini. Tako sta nastopi la dva odrasla zbora in šest šolskih. Pevski zbor osnovne šol« Preddvor (na s l ik i ) Je vod i l Anton Dolinšek. Foto : F. Perdan

D r ž a v n a z a l o ž b a S l o v e n i j e

ima v svojem bogatem založniškem programu tu U strokovna dela s področja kmetijstva in živinoreje. Na nekatere knjige vas še posebej opozarjamo:

i

i -

dr. F. Ločniškar — S. Arko: REJA P E R U T N I N E Knjiga o perulninarstvu je pregledno napisan priročnik tako za rejce malih živali kot za tiste, ki se izključno po­svečajo reji perutnine (zadruge, farme itd.) — 176 strani, cena: broš. 20 N din. Dolfe Cizej: GOVEDOREJA Obširen priročnik, bogato ilustriran, bo odlično služil vsem, ki se posvečajo govedoreji bodisi na področju za­sebnega ali družbenega gospodarstva. — 421 strani, cena: Ppl. 50 N din. Ing. Jože Strgar: V R T N E TRAJNICE Knjiga je namenjena vsem, ki imajo vrtove ali pa so po­klicni vrtnarski delavci, saj imajo vrtne trajnice pomemb­no meslo pri urejanju vrtov, zelenic in nasadov. Med tek­stom je mnogo črno-belih in barvnih fotografij. — 200 strani in 48 prilog, cena: pl. 60 N din. Tit Doberšek: VINOGRADNIŠTVO Avtor pregledno in umi j ivo posreduje vsa področja vino­gradništva: od razširjenosti vinske trte ter njenih biolo­ških osnov prek sort vseh vrst naših in evropskih trt do naprav novih vinogradov, oskrbovanja in trgatve. Knjiga jc bogato ilustrirana. — 416 strani, cena: broš. 52 N din.

— T. Bantan: PRIROČNIK ZA UGOTAVIJANJE VREDNO­STI SADNIH NASADOV IN POSAMEZNIH SADNIH D R E V E S

— 80 strani in 2 prilogi, cena: kart. 9,80, ppl. 10,80 N din.

— Franjo Kafol: ČEŠNJA IN VIŠNJA Strokovna knjiga o gojitvi, negi, cepljenju, pomlajevanju, in obnavljanju nasadov češenj in visenj. — 72 strani s sli­kami, cena: 5 N din.

— H . W. Smolik: ŽIVALSKI S V E T Knjiga ima obliko priročnega leksikona in bo odlično slu­žila ne samo lovcem in čuvajem lovskih revirjev, temveč vsem, ki so z delom vezani na naravo in jih zanima žival­ski svet. Avtor je prilagodil izbor opisanih živali najširše­mu krogu bralcev in posvetil posebno skrb slikovnemu pripovedovanju, saj je v knjigi poleg 32 strani barvnih pri­log še nad 1000 črnobelih slik in ilustracij. — 776 strani velikega formata, cena: pus. 120 N din.

Te in druge strokovne knjige dobite v vseh knjigarnah. Na­ročila sprejema tudi uprava Državne založbe Slovenije, Ljub­ljana, Mestni trg 26.

I ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' » " " l l l l l l l l l l l I l l l l l l H

i Tudi vi ste vabljeni k BREZPLAČNI POKUŠNJI 0 J U H E C VLIFORNIA, M I N E S T R O N E ^ | > D R . O E T K E R

0 K R O K E T I (novost) PUDINGI

l « E 1 2 7 . M A J A u.

' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' • " i i i i i M i i i i i m i i i i i i m m i i t m n i t i i M

-11. ure -16. ure

g ! • I . I . I i n u

^ • H i n i l i

O DR.OETKER

j ^ t E i i i i i t i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i s i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i f i i i i i f z f i i s i f f i i t i i i i i i f i i i i i i i i i c i E i i i f i i i i i i i i i i i i i f i i i : ; i t i i f i i

3167 kilometrov po Jugoslaviji

I N a š a d o m o v i n a j e r e s l e p a |

t n i i i i f i i i i i t i i i i i i t i i i i i i i i i i i i i l i t i i i t i i i i i i i i i i i i f t i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i t i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i l i i i i t i i i i i i T T

»Dobro jutro . Jaz sem An­dre j , če boste kaj potrebo­va l i , kar povejte. Ce bom le mogel , vam bom ustregel,« nas je pozdrav i l v petek, 26. apr i l a , z jutraj šofer Sapove-ga avtobusa mercedes L J -705-11. Petdeset tretješolccv kran jske gimnazi je potuje po Jugos lav i j i , b i lahko imeno­va l i naš izlet, toda, da ne bo zamere, tretješolccv — dija­kov tretjega le tn ika kran jske g imnazi je — nas je b i lo le osemin.štirideset, ka j t i vod i la sta nas tudi dva profesor ja — Olga Janša in Janez Ro-bas.

P R V I D A M — NAJDALJŠI D A N

Prv i c i l j našega izleta je b i lo Sarajevo, vmes pa več kot 600 k i l ometrov pot i . Zato je b i l prv i dan najdaljši dan, z last i za našega šoferja. V Sarajevo smo dopotoval i poz­no zvečer. Cestna razsvetl ja­va ni b i la ravno najboljša, pa tudi domačini ne poznajo svojega mesta preveč dobro . Končno smo le našli dom Po­čitniške zveze. Names t i l i smo se po sobah. Največ zan ima­nja je b i l o za postelje p r i o k n i h in le malo je man jka lo , da se dva vročekrvna kran j ­ska petelinčka nista stepla za postel jo p r i oknu . K sreči 6 e je vse miro l jubno ured i lo — gala predstava v prost i ro-koborb i je žal odpadla . Po tuširanju z mrz l o vodo, v kar dobro ure jen ih sani tar i jah , smo odšli na zaslužen poči­tek.

Drugo j u t r o nas ni zbudi ­l o sonce, temveč so se nam že pred sončnim vzhodom og las i l i p razn i želodci i n k m a l u smo b i l i vs i pokonc i . V restavrac i j i M a r i j i n dvor nas je čakal obi len za j trk, tak, da ga nekatera dekleta niso mogla pojest i — fantje p a se seveda n i smo b ran i l i doda tn ih obrokov .

K m a l u smo ugotov i l i , da se s p o l n i m i želodci zelo težko hodi po muze j ih . Prvega, b i ­ološki oddelek Zemal jskega muzeja, smo s i vsi ogledal i , nato pa so bi le nekater im bol j všeč simpatične k lopice v botaničnem v r tu . Res, lepo je b i lo sedeti pod japonsko Češnjo, medtem ko so drug i , marljivejši, g ledal i arheolo­ške zb i rke .

Baščaršija je menda naj­večja sarajevska znameni­tost. Ogledoval i smo si jo po ldrugo uro pred kos i l om . Fan tom so bi le najbol j všeč »čevapdžinice«, kjer si lahko dob i l porc i jo čevapčičev sa­mo za 240 dinarjev, i n to sta­r i h . Sicer pa Baščaršija n i nič posebnega. L a h k o b i re­kel — ba lkansk i Ponte Rosso v ma l em.

D U B R O V N I K — B I S E R JUŽNEGA J A D R A N A

Vsaj tako m u prav i jo Dub­rovčani! S icer pa je tud i za Kranjčane najlepše mesto K r a n j ! ?

Dubrovn ik je st isnjen v staro srednjeveško obzidje. Stavbe so stare, vendar zelo dobro ohranjene. Za nove zgradbe v D u b r o v n i k u ni pro­stora. Dom Počitniške zvezo je zgrajen v Gružu — d u -brovniškem pristanišču. Fan t ­je smo se mora l i razde l i t i — v domu je b i lo za vse pre­ma lo prostora . Tako je šlo pet najbolj »pridnih« fantov spat v pr ivatne sobe, drug i pa smo spal i v k ra sn i sob i z ba lkonom.

N a ba lkonu je b i l a kamn i ­ta k lop in odločili smo se, da bo to naša garderobna oma­r i c a za čevlje (da b i b i l v sob i boljši z rak ) . Toda neka­teri so pr ihodnje j u t r o svojo odločitev obžalovali. Ponoči je namreč deževalo in nekaj parov čevljev je b i l o zunaj i n znotraj temel j i to opran ih .

Sp loh pa smo ime l i p rv i dan v D u b r o v n i k u s labo vre.

me. Tako slabo, da smo imel i prosto popoldne. Vendar smo raje ostal i v sobi, ker se je spet pr iprav l ja lo k dežju. Tarok nam je krajšal čas do večerje, dežja pa n i b i l o .

Že pre j , pa tud i p r i večerji, smo ugotovi l i , da dubrovn i -ški natakar j i po delavnost i prav nič ne zaostajajo za svo j imi goren jsk imi kolegi . N a čaj in dva kosa k ruha sem čakal kar osemnajst m i ­nut .

Dubrovniška znamenitost je prav gotovo tudi t ramvaj . Z n j im smo se voz i l i v dom, ker je b i lo peš kar malo pre­daleč. N i pa to edina dubrov­niška znamenitost . Vsaka h i . ša je tu znamenitost zase ;n potrebova l i b i najmanj te­den dn i , da b i Dubrovn ik res spoznal i .

V dveh dneh smo si ogle­dal i le najznamenitejše zani­mivos t i . Profesor ica, k i nas je vod i la , n i b i la prvič tu in je vedela, kaj nas bo zani­malo . In res so bi 'e trdnja­ve Lovr i j^nac . Minčeta in Re-vel in zelo zanimive. Na\duš :l nas je tudi Pomorsk i muzej in zelo bogat akvar i j . S icer pa je v Dubrovn ku vse lepo — Knežji dvor, palača Spon-za, oba vhoda v mesto — Pi­le in Ploče, cerkve v mestu, najstarejša l ekarna v franči­škanskem samostanu, Onofr i -jev v o d n j a k . . .

Drug i dan smo se popoldne s čolnom odpeljati na Lok-r u m . Najpogumnejši so se tu kopa l i . Našiel sem tr inajst kopalcev v vodi s približno 17 s top in jami Celz i ja , poleg tega pa je b i lo še oblačno vreme. Dvanajst fantov je b i . l o i n le eno dekle.

T I T O G R A D — S P A L I S M O V »KASARNAH«

Jad ranska mag is t ra la nas je vod i la do Ko to r j a , k jer smo kos i l i in se tud i skoraj vs i kopa l i , čeprav mor je ni b i l o dost i toplejše kot v Dub­r o v n i k u . Potem smo se po pet indvajset ih lovčenskih ser­pent inah povzpel i skoraj na sam v rh in se spust i l i v Ce-tinje. Navdušil nas je izred­no bogat muzej v bivši črno. gorsk i pres to ln ic i .

C i l j naše prvomajske vož­nje pa je b i l a sedanja črno­gorska presto ln ica — Tito-grad, k i pa se nam n i naj­

lepše predstavi l . Prenočevali smo v domu študentov, k i pa je b i l še najbolj podoben avstroogrskim kasarnam kot pa spodobnemu mestu za pre­nočevanje.

Slovenska dekleta so za na. še južne brate pojem lepih deklet. To so ugotovi l i tudi m lad i Tilograjčani, saj so na s i lo hote l i p r i t i v sobe, kjer so spala naša dekleta. Prav gotovo so spala bol j malo , ker so se tresla od s t rahu. No , ko sta j i h prišla varovat po dva k repka K ran j ca , je bi­lo vse v redu in celo Tito­grajčani so j o pop iha l i do­mov.

N A C A K O R U ŠE S N E G

Nas lednj i dan nas je pot vod i la od. Ti tograda po ja­d r a l k i magistra l i do Bi je log pol ja, nato pa po malo slabši cest i skoz i Andr i j ev ico na C a k o r in potem v Peč. Cakor , eden izmed vrhov v gorovju Prok le t i je, je eden najvišjih jugos lovansk ih cestnih prela­zov, saj leži 1849 metrov nad mor j em in ko smo ga ob i ska , l i , smo se lahko še kepal i . Skoz i Rugovsko k l i suro smo dopotoval i v Peč. M a l o pred mestom smo se us tav i l i , da bi si ogledal i znamenite fre­ske v pečki patriaršiji. V s i fantje pa n ismo b i l i razpolo­ženi za ku l tu rno izobraževa­nje. Po k ra tkem, površnem ogledu patriaršije smo se vr­n i l i k avtobusu, šofer Andre j je dal krpe i n očistili smo prvo in zadnjo s tran avtobu­sa, saj se je čez C a k o r pošte­no zapraši 1.

O H R I D S K E P O S T R V I S L O V E P O V S E M S V E T U Najjužnejša točka našega

izleta je b i l a cerkev Sv. N a u m na južni obal i Ohr idskega je­zera, dvesto metrov od al­banske meje. To pa n i b i l a edina cerkev na O h r i d u , k i smo si jo ogledal i . Sv. Sof i ja , Sv. K l i m e n t , Sv. Jovan Ca-neo — vse to so cerkve, k i so vredne ogleda in n i nam bi lo žal, da smo j i h ob i ska l i .

P r i Svetem N a u m u so se nekater i tud i kopa l i , vendar je b i lo jezero zelo mrz lo , ker je nedaleč stran i zv i r Črnega Dr ina . Fant je pa so svoj po­gum pokaza l i že p r v i ve i e r , ko smo pri.šlj na Ohr id . Ob pol desetih zvečer so pogumneži

zakoračili v jezero namesto v umiva ln ico .

Vsak , k i obišče O h r i d , mo. ra jest i ohr idske postrv i . Te­ga nenapisanega prav i la sinO se držali tud i m i . Za večerjo smo j i h dob i l i , a so bi le por­cije zelo majhne, komaj za pokušino. Vseeno pa so oh­r idske pos t rv i dobre. Ma lo —• pa t isto dobro, p rav i sloven­sk i pregovor, in res je tako.

3167 K I L O M E T R O V — D O L G A P O T J E B I L A

Zadnje t r i dn i je b i la naša vožnja precej pospešena, ab bolje rečeno, izlet je b i l pred­vsem potovanje z avtobusom, ogledov pa je b i lo man j .

V S k o p j u smo si ogledan cerkev svetega Spasa z odlič­n im i lesorezi in grobnico Go-ce Delčeva, nazadnje pa 1» ostanke ob potresu leta 1963 porušene železniške postaje. Ura kaže še vedno 5.17 — čas, ko je Skopje postalo ena sa­ma ruševina. Tujec, k i za po-, tres še n i n iko l i slišal, pa te­ga ne b i mogel več ugotovit i . Posledice potresa so odprav­ljene, le železniška postaja stoj i še t aka — kot spomenik na tiste težke trenutke.

V Nišu smo se ustavi l i p n Čele-Jculi, medtem ko smo v Paračinu kos i l i . Na Aval i smo ob iska l i spomenik neznan-' 1* 1 1* j u n a k u , v Beogradu pa Kale* megdan. .

Zadn j i dan p a vožnja oa Beograda do K r a n j a — s k ° " raj 500 k i lometrov . K e r n a * vreme na i z l e tu n i bilo p ' e -

več naklonjeno, smo se odlo­čili za kopanje v čateških to­p l i cah . Lep o l imp i j sk i bazen i n topla voda sta mars ikoga navdušila, da je sk len i l , o 3

sem še pride, ka j t i za ponov­n i obisk Dubrovn ika . K o ' 0 1 ? ' T i tograda, Ohr ida a l i Skop ) * ne bo k m a l u takšne priložno­st i , kot je b i l a naša. .

V K r a n j smo prišli ob P°^ osmih zvečer, 7. ma ja — P f dvanajs t ih dneh. Slovo g ! šoferja Andre ja je b i lo tez*S — navad i l i smo se nanj. saj

nas je vso pot zabaval i n rjf nazadnje — varno nas je P pe l ja l domov. 3167 kilome­trov — dolga je b i la pot-

»Hvala, Andre j . Vožnje vami , našega izleta ne bonio

n ikda r pozab i l i . Srečno.« V lado Biirabaš

z r e d n a p r i l i k a z a k m e t o v a l c e

MOŽNOST N A B A V E D O D A T N E O P R E M E Z A ŽETEV P R O D A J A Z A D I N A R J E :

cosmos A l n I II I ROČNE II I r I N D M O T O R N E I I L I I II l i K O S I L N I C E

Tehnični poda tk i t ipa E x p o r t

Moč 4,5 K S — dvo tak tn i m o t o r poraba 0,8 kg na uro

P R E S T A V E : 1. b r z ina 1,5 k m na u r o 2. b r z ina 3 k m na uro 3. b r z ina 6 k m na uro

dolžina noža 90 c m teža 48 kg učinek košnje do 4000 m1 na u ro

L jub l j ana , Celovška 32, tel . 313-141, 313-770 M a r i b o r , C O S M O S , G r a j s k a 7, tel . 22 654 Celje, A V T O C E L J E , L jub l j anska 11, te l . 21 80 Kope r , T R G O A V T O , J L A 25, tel. 21 620

m m * r*, • • « i i i i i i i i % *e d n i p o s v e t u

j j ^ t ' B L J A N A , 21. maja — ' Povabilo predsednika i z -

ftJ;n('Ra sveta Sloveni je je J sPi'la na dvodnevn i u rad -đe i . 0 b i s k v n a * ° republ iko v i ^ ^ U a koroške deželne ta R i Jo votli koroški de-

, n » glavar Hans S ima .

B J J A C J A , 21. maja - Iz »a« 3 ° v n o v i « slišati resne B l c o

0 v o . k i zahtevajo tričlan-<jp a1,' celo štiričlansko fe-M C L J ° v novi državnoprav­

n i t vi C S S R .

N J R 2 i- m a * - P r o d -* Z ( ' a u " e J c sprejel noVi , M n e r i S k « i n sever-n l i r o

e t n a r n s k f delegacije na n * m u n l h P°*»J , » | J* h ° V i r t " ske "j P r ( d s t a v n i k Vietnam-Se n r e , e * a t i j c je i z jav i l , d a iHj 8 0 v a delegacija zavzc-Vorj 1* f»mbolj javne pogo-

P o v a ? ? R A D - 22- maja - N a P r 'hod p r e d s o d n i k a T i t a 1 ) 0

8kaj n i i mesec uradno obi-U l a m

n ^ ° državo predsednik ^ k o ^ p u b l i k e Mavre ta -M<>ktar O u l d Dadah.

4 o S N - 22. maja - Radio "oivai »ronte je spet s ta n u : P r e b i v a l c e Saigona, k i * l oPij - b , , z u " P r a v n i h po-V S r L . ! n . a nU'riških objektov ste dom 1 " m i > s t a . n a J z a P u " naPa<l«T°VC i n t a k o 0 , a J S a J ° t r " s i i i I P ° ^aigonu so raz-D° 2 i vorn U < l i H s l k c s P ° d H b n i m

iz p n demonstraci j se don (;rrrJ' 2 3 - maja - V a l

7 K l h - dem jo r a z-širi l tud i na

»tr t.hi • Kjer so študenti na &el

r a 2obe s i , b r U s ( v l Js ike univerze Mihovi i . ^ o c o zastavo. Ko t J ,no V i f zastav« L U d ' b^i„ r a n c o s k i ko leg i se

a io , f 1 J S K i študenti zavze-* r m o

pa temeljito refor

fetovJJ S o l s U ' a . Medtem h!, s ° se a £ e n c ' J e poročajo, j^aviii ... . s , u d«'nts.ki nemi r i «5 ,7 v Z D A in v Ko -

S « i ! ! S o suđenu z a -

°A, , l « a »rediMa. Ko t v * s ,°Mli» ' v K o l u m b i j i P o U c i j a l n 6 t a d c n t

Je

S «

C ^ u i k V i o , m a j a -i

\n k l»rja ° J e sprejel

o , J » in r , m t v > i a Su l zbcr s « ' I n ' i m pogovarjal

**>li po l i . i k i V in terv ju-\'!ir]" tatoednlk T i to odgo-Viy, n * vprašanja o dogod-

češkoslovaškem, o »n l ? n i n i z m u . o

% i , r n p l « k r i z i na S r ed -'Tp,, * l h » m i in o bližnji k o n -

* neuvrščenih.

^ 7 ? . H « d maja — G l a -e Pravo piš<?, da

i N ^ i demokrat«

C l o v a 5 - k ^ P o i ° ^ J u na C e -V s l ^ C n n ' ! ! . U d a r j a , H « * W J * ? . p i s a n J a

ILIIIIIIIIIIIIII!l!llllllllllllllllllllllllllllllli:t!tlllltlllllllllllllllllllllllllll!llllllllllll!!lllllll^

I T i t o v o o t r o š t v o i n m l a d o s t j

~Tiitcif•••iitiiiitiiiiiiiiiiifiiiiiiiifititiit••iiiiiiaiiiitiiiiiifiisiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiieif11fliiiiiiiiiiiifit :iiiiiiiiitiiiiiiittiiiiiifiifiiiiiiziiiiifiitiii ii :riiiinifiiii!isit

V različnih dokument ih nalet imo na različne rojstne datume za Jos ipa Broza-T i ta . V spričevalu za p r v i razred l judske šole v K u m r o v c u je zapisano, da se je rod i l 7. 5., v seznam učencev četrtega razreda je vp isan 1. maj, v nekem vojaškem dokumentu avstroogrske vojske i z časov, ko je služil kader, je zap isa­no, da se je rod i l 25. maja, v razn ih po l ic i j sk ih in oku­patorskih t i ra l i cah sta ome­njena datuma 5. in 12. marec.

Jos ip Broz je preb i l naj­večji de l svojega zgodnjega otroštva v vasi Podsreda. na drug i s t ran i Sotle, v S love­n i j i , na domu starega očeta Mar t ina Javoršaka. Ded je imel rajši svojega Jožeta kot druge vnuke, čeprav je med nj ima včasih prišlo tudi do manjših nesporazumov.

V p i s v šolo. k i je b i l a v K u m r o v c u odprta 1899. leta, je ločil osemletnega Jos ipa Broza od tako l jube m u de-dove vasi . Skupaj z n j im je bi lo vp isan ih v šolo še 224 deSkov in 142 dekl ic .

»Takrat se je b i lo težko učiti,« — je pr ipovedoval Jos ip Broz o teh otroških dneh. — »Veljal s i za de lov­no meč. N i k o l i n isem ime l časa, da b i se b i l uč i l . . . 2 i v ino paseš, kopl ješ . . . in za otroštvo s i pravzaprav opeharjen . . .«

Tiste čase je življenje v K u m r o v c u teklo kot več sto­leti j pred tem; kmetje so se shaja l i , ličkali koruzo, čehali perje in kasno v noč pr ipo­vedoval i o svo j ih doživetjih al i pel i pr i l jubl jene stare z a ­gorske pesmi, največkrat v in­ske in žalostne, prav kot so b i l i tudi dnev i i n leta teh l jud i .

»Težko je opisat i moje otroštvo, ker ga pravzaprav n i t i n i bilo,« — je pripovedo­val T i to ve l iko let kasneje p ion i r jem, k i so se b i l i z b ra ­li v L judsk i skupščini v Beogradu. — »2ivcl som živ­ljenje otroka, k i je od mla­dih nog, ko je komaj shodi l , mora l občutiti vso revščino, k i je takrat v ladala z last i na kmet ih . Takrat je bi lo d r u ­gače, kot je danes. Po kon­čani l judsk i .šoli .so b i l i o t roc i prepuščeni sami sebi i n so si sami u t i ra l i pot v življe­nje. K o sem končal l judsko šolo, sem s i želel od i t i e kmetov, ke r sem že takrat v idel , da tam zame n i življe­nja. Hote l sem odit i v svet. I n cdšel som. V S i s k u sem se u>i! obrt i , potom sem, če­prav še otrok, odšel po svetu služit k r u h a . . .€

Jos ipa Broza so po končani l judsk i šoli še kot otroka pos la l i služit v vojaško k a n ­t ino v Sisak, k jer je de la l tud i po 16 u r na dan. O d tam je sam odšel v ključav­ničarsko de lavnico N iko l e Karasa , v ka te r i se j e začel

1907. leta učiti ključavničar­ske obrt i , uk pa je končal septembra 1910. leta.

B ro z je kot delavec v Za­grebu že oktobra 1910. leta postal član Zveze kov inar ­jev in Socialno-demokratske stranke Hrvatske in Slavoni­je in ak t i vn i udeleženec de­monstrat ivn ih kolon — 1910. leta prot i terorju bana To-mašiča. 1911. leta na ve l i k i prvomajsk i proslav i , avgusta 1911. leta v splošni s t avk i v Zagrebu.

K o je potem 1911. leta i ska l dela, je odšel v Trst i n v L jubl jano, potem pa v K a m n i k , kjer je našel delo v tamošnji t ovarn i kov in­skega blaga (danes Titan). Toda tudi tukaj ni mogel dolgo ostati zaradi gospodar­ske kr ize , pa je s skup ino delavcev, potem ko je tovar­na maja 1912. leta bankro t i ­rala, odšel dalje v svet, v »fremd« kot so temu takrat r e k l i — s trebuhom za k r u ­hom. To je b i l začetek nove­ga obdobja v Brozovem življenju, obdobja st ikov z delavci drug ih dežel i n ved­no bolj organiz iranega sode­lovanja v revolucionarnem delavskem gibanju.

Ma ja 1912. leta je delavec Jos ip Broz odšel iskat dela v ve l ike evropske tovarne. De la l je v Cenkovu i n P l z n u na Ceftkem, potem v M a n n -hc imu v Porur ju v Nornčiji in nazadnje, oktobra 1912. le­ta, na Dunaju i n v D u n a j ­skem Novem mestu.

Jos ip Broz se je mora l 1913. leta zglasit i , da odsluži redni vojaški rok. Z Duna ja je odšel v Zagreb, k jer ga je v domobranski vojašnici v I l ic i dohite la tudi vojna.

»Takoj k o sem stop i l v vojašnico, me j e prestregel kap lar z besedami: »O, go­spod, social ist, tud i v i tuka j . Lepo pros im, kar malo bliže stopite, da sprav im v red vaše l ase . . . « Pograb i l j e str igalo in m i nap rav i l križ skoz i lase.« Tako je b i l B ro z takoj , ko je prišel k vo ja ­kom, zaznamovan kot p o l i ­tično suml j i v .

K e r so ga določili za pod­častniško solo in ker j e b i l izkušen mečevalec, s i je J o ­sip Broz pr izadeval , da b i se čim bolje izučil v vojaških veščinah. Ko t večina voja­kov, je tud i on vojno i m e l za možnost, da se dokončno osvobodimo Dunaja i n B u ­dimpešte. Toda kma lu je po­sta l podčastnik i n s celo marškempanijo 25. domo­branskega po lka so ga posla­l i na fronto v Gal i c i jo .

M e d potjo v Ga l i c i j o so ga zapr l i v petrovaradinsko t r d ­njavo, k jer je odsedel nekaj časa v cel ici zarad i prot ivoj-ne propagande.

Po z im i 1915. leta jo b i l s svo j im po lkom premeščen na karpatsko fronto, spomladi

istega leta pa v Bukov ino , kjer je b i l p r i mestecu Okna hudo ranjen in ujet. Medtem, ko je odbi ja l udarec prvega Čerkeza, ga je od zadaj na ­padel drug i i n ga sun i l s kopjem. Rana je b i la globo­ka in huda. Ujet, ranjen je zbolel še za logarjem i n t r i ­najst mesecev nepremično ležal v bolnušniei v Svijaž-sku . Rdeč trak so mu tyb že zavezal i za posteljo, kar je pomenilo, da je zapisan smr t i . . . K o je ozdravel , je kot ujetnik dela l v neštetih kra j ih Rusi je ; v Ardatovu, Ka las i j evu , Kungur ju , na U r a l u in na n e k i majhni že­lezniški postaji b l i zu Perma. Naučil se je ruščine in j u ­n i ja 1917. leta je ušel iz Per­ma in prišel v Petrograd.

V Petrogradu so se kma lu začele krvave ju l i j ske de­monstracije 1917. leta. V v r ­stah petrograjskega pro le ta-r iata je b i l tudi ujetnik Jo­sip B r o z K o je hotel zbežati, so ga na F inskem uje l i in ga vnovič odved l i v Kungur , toda zbežal je v S ib i r i j o . N a postaji A t amansk i Hutor, v

bližini Omska, je zvedel, da je i zbruhni la ve l ika oktobr­ska revoluci ja ; takoj je vsto­p i l v Internacionalno rdečo gardo. V Omsku je b i l 1918. leta sprejet v komunistično parti jo. V S ib i r i j i se je ože­n i l z mlad im rusk im dekle­tom Pelagi jo Belousovo i n Ostal v t istem kra ju Rudije vse do vrni tve v Jugos lav i jo na jesen 1920. leta.

Medtem je va l revo luc io­narnega vrenja zajel tud i njegovo deželo, njegov Z a ­greb. Že 29. ok tobra 1918 je več ket deset ti seč delavcev z rdečimi zastavami demon­str i ra lo na Markovem trgu i n zahtevalo razglasitev repub­l ike in v zk l i ka l o ok tobrsk i revo luci j i .

Tako j po pr ihodu v Jugo­s lav i jo je Broz stopi l v k o ­munistično parti jo Jugos l av i ­je, k i je b i la ustanovl jena na Kongresu zedinjenja ap r i ­la 1919 in se z vsem ognjem posveti l borbi revo luc ionar­nega delavskega gibanja, k i je bi lo že pod kone-c 1920. le­ta z razvpito Obznano po ­stavl jeno zunaj zakona i n pris i l jeno, da se od takrat bije i legalno.

L e nekaj mesecev potem^ ko se je b i l v r n i l v domov i ­no, s i je Broz januar ja 1921. leta našel delo kot mehaniki v m l i n u Samuela Po laka v V e l i k e m Tro j s tvu b l i zu B j e ­lovara .

K r a n j , 24. maja — Danes so se četrtoSolcl dveh k r a n j s k i h srednj ih šol pos lov i l i od svo j ih šol, dijaških l e t . . . l n tako nared i l i p r v i ko rak na novo pot. Ob 10. u r l dopoldne so »Gaudcamus ig i tur . . . « zapel i najpre j d i j ak i Upravno admi ­nistrat ivne šole v K r a n j u , ob 1130 pa še četrtošolci k ran j ska gimnazi je — Fo to : F. P c r d a n

N a t a k a r i c a

M a r j a n c a :

» N i s e m š t e l a , k o l i k o

s n u b c e v t r k a n a m o ­

j e s r c e . «

Pred Majdnekovo gost i lno v Lescah s lo j i p rometn i znak S T O P , na katerega se m l a d i nepr id ip rav i iz objestnost i obešajo i n ga kr i v i j o . Ne vem, zakaj takšna jeza n a cestni znak, k i i m a namen opozor i t i vozn ika na nevarno križišče. Mene ta znak ne m o t i , temveč me vedno spom­n i , da se m o r a m zglas i t i p r i M a r j a n c i . T r i metre od S T O P znaka so v ra ta i n za v ra t i naša Mar j anca .

Naša p ra v im zato, k e r j o i m a m o vsi rad i in j o spoštu. j emo. Če m i je dolgčas, po-sed im v gost i ln i i n opazu­j e m Mar janco , k i se kot ple­sa lka suče okrog gostov. Sko­raj neverjetno je, kakšen po­s luh ima za svoj pok l i c ; stre­že, računa, obenem pa sliši še druge goste, k i j i od m i z a l i za točilno m i zo naročajo jedačo a l i pijačo. Mar janca j e pr i jazna. Roko na srce in pr i zna jmo, da gremo ra j . ši v t is ta gostišča, k jer so p r i k u p n e natakar ice . Smo pač l judje . Večkrat opažam, ka ­k o se fantje p r i M a j d n e k u naslanja jo na točilno mi zo . Ne zaradi pijače, ampak za­rad i Mar jance . Zato sem j o nek i dan pobara l , k o l i k o že­n i t ven ih ponudb je pre je la , odka r je na takar i ca . Predir -l j i vo me je pogledala, se skr i vnos tno nasmehni la in m i zašepetala: »Nisem štela. Vse­k a k o r precej . . . « Zaupa la m i je tud i , da pok l i c natakar ice i n zakonsk i stan ne gresta skupaj zarad i l jubosumnos t i .

Zmen i l a sva se za in terv ju . N a mo ja vprašanja je Mar ­j anca takole odgovarja la:

»Marjanca, a l i strežete m l a . do l e tn ikom alkohol?«

»Ce vem da so, ne.« »Kako pa ugotoviš, k d o je

mladoletnik?« »Vidim po postav i , če p a

ga vprašam, se m i tako vsak zlaže.«

»Kaj pa p i j an ih osebam? A l i j i m daješ alkohol?«

»Ce razgraja i n kriči ne, sicer pa nihče ne p r i zna , da je pijan.«

»Kdo so najboljši gostje?« »Domačini, tujcev p r ide

ma l o v gostilno.« »Koliko nap i tn ine dobiš?« »Od vsakodnevnih gostov

ma lo , nekaj več polet i od tu­ristov.«

Na to m i je potožila, da je pok l i c natakar ice s icer zani ­m i v , toda zahteven. Gost je l ahko vesel, žalosten, jezen, spočit, u t ru jen , trezen, p i j an i t n . samo na takar i ca m o r a b i t i vedno dobre volje.

Ma r j anca Zor jan i z Sloven­s k i h Gor i c , k i j e že pet let p r i M a j d n e k u , n i hod i l a v go­s t insko šolo, toda k l jub t emu je mo js te r v svo jem p o k l i c u .

J . V i d i c

B O G O M I L D E B E L J A K

3

m S

0

ZE PREO MR URRMR SEMORfJlO U/T/HRLETf7-

L/ŠOE.

U d o b j e

p a t a k o

V nekem hotelu v kanadski provinci visi še danes objava, ki jo je obesil nekdanji last­nik še leta 1882: »Preden le­žeš v posteljo, si sezuj čev­lje in cokle, če so podkovane Z ostrimi žeblji. Prosimo vse goste, da vstanejo do šeste ure zjutraj, ker uporabljamo rjuhe kot namizna pregrinja. la pri zajtrku.«.

Današnji lastnik hotela me­ni, da lahko sodobni gost na podlagi teh starih pravil bolj ceni udobje, ki ga je sedaj deležen v tem hotelu.

N a t a k a r i c a M a r j a n c a Zo r j an

K r i ž a n k a š t . 3 7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

12 13

14

& v , -

15 .•-£ i' 16

17 ggj % '*?

13 i J Ig1 20

21 22 23

24 25

B 26

mm 28 29

30 31 32 m 33

34 35

M 36

37 18

V O D O R A V N O : L del starega K r a n j a , 7. k r a n j s k i skakalec v višino, k i je dosegel nov s lovenski r eko rd i n je kand idat za M e h i k o (Polde) , 12. naprava , p r i s t ro j , 13. vratar , hišnik, 14. na rodn i heroj , večkratni komandant med N O B , sedaj pos lan ik v N D R (Bo jan , par t . Ime St jenka ) , 15. kreposten, 16. k r a t i c a ene i zmed repub l ik v S F R J , 17 židovsko moško ime, 18. zgo­dov insko meste v M a l i A z i j i , k i so ga G r k i oblegal i 10 let, 20. l a t i n s k i veznik, 21. vrsta srednje šole, 24. nekdan ja k ra t i ca za kon jsko s i lo , 26. t ravn ik , 27. g lavno mesto Gane (naša pisava) , 30. f igura p r i četvorki, 32. žensko ime, 33. popularen i ta l i jan­s k i nogometni k l u b , 34. ženska ob leka s širokimi r okav i , 36. j ambo rn ik , 37. s lovenski s l i ka r (France ) , 38. nekdan j i k r a n j s k i dekan, naspro tn ik Prešerna (Jožef).

NAVPIČNO: L l jubkova lno ime za očeta, 2. reakc i ja n a nasi l je , 3. obveza, tud i i zraz na plačilnih dokument ih , 4. v rs ta zelo trdega k a m n a , 5. eden i zmed sodnikov v grškem podzem­l ju , 6. konec cel ine, 7. mrčes, k i žre vo lno (množ.),8. k em . znak za i r i d i j , 9. k ra t i ca za »ljudska t ehn ika Slovenije«, 10. uradna k ra t i c a za I r sko , 11. podel i tev 'mena , 13. nevezana beseda, nasprot je poezije, 15. ena i zmed do l i n na po t i na T r i ­glav, 18. k l ada za sekanje drv , 19. mestece v I nd i j i , severo­vzhodno od Bombava , 22. tanka kožica, 23. igralec, činitelj, 24. piškot, 25. slog, način izražanja, 28. i t a l i j ansk i s l i kar , predstav­n ik ba roka (1575—1642, G u i d o ) , 29. otočje na jugozahodu I rske , 31. žensko ime. 33. akademsk i naslov , 35. osebni za imek, 36. k r a t i c i slov. epskega pesn ika .

Miha Klinar: ^

I \ < m

III. D E L

»Da, seveda,« Kos i rn ik t i m ise l na sedanjo lakoto, n a

n jemu p lavo las i . J - P a saj to s i t i , K<* i r n 'V

j e l , nato p a temnolasemu 1<0^ p% b i l i okrog njega, pripovedova. A m kako se je s k r i v a l pred c£\i(t^ tu je dopovedoval , da je p rava pr idobi tev . Social ist ie<J']

»Tako je govor i l Volodja. y nova l i politične komisarje, m čnika . . .« pv,

— K o s i r n i k , ve l ike Čase /f T a k o je govor i l i n p r i P ° v V *

v a l , da bo v nekaj dneh v*»e\ $ — Tud i to mesto bo a v K o s i r n i k u gori v očeh

takrat v Vo lod jev ih o i c h , ^ \ ' r \ sko nebo, k i je viselo nad ™5$A kako r božična drevesca S.S^9J Zaisaja-le so se s svoj im 1 ^ J j r j omet i n ga krušile v ^jjlijl

Toda mesto, čeprav s ° a ] o ' n / j l n j . V 1 za rdeče mesto, je k i ju b

za rad i p rema jhn ih ^ " ^ V nekod pr iha ja t i čete ben m ga vod i la Igor in Volodj»jJ|

zamujeno ;e če*j pravo trdnjavo. Dohode ^ bodečo žico, k i so jo °\ ,[c^ poprej gosto prepleten

Tako so p r i p o v e d o v a l ^ ^ de

zaporom in nas i l ju , k i l j | om m nasu ju , « - ' ^ A ^ i n se potem pridružiti ^ srečilo pobegnit i , so p l

eneH^^]

čanii vojne, k i se je Pj^ j 0 l t i. g ladu, k i je načel m a samo konca, pa naj

•st°> tj«

S O B O T A — 2 5 . M A J A ms G L A S * 11. S T R A N

ITALIJA

AVSTRIJA

OSTERREICH

ITALIA

M J p e n t o u r « — a v t o m o b i l s k i t u r i z e m b r e z m e j a N a turističnem področju se Je v pretekl ih let ih razvi lo že zeto tesno sodelovanje med Gorenjsko, Koroško in Ju l i j sko kra j ino (občino Trbiž) . P r v i vidnejši rezultat skupn ih naporov štirih sosednih občiii (Be l jaka, Trbiža, Jesenic i n Radovl j ice) je b i l skupn i z imsk i prospekt »Tri dežele — eno z imsko športno središče«, potem tako imenovani S K I - P A S S , za letošnjo sezono pa so p r ip rav i l i novo akci jo — Alpentour, k i naj pospeši pre l i ­vanje gostov, posebno motor i z i ran ih , v navedenem območju in spoznavanje najpomembnejših turističnih postojank. Urad* n i začetek AJpentoura je b i l že 15. maja, dan prej pa je b i la v Trbižu t iskovna konferenca, k i jo je pr iprav i la Azienda d l soggiorno. Udeležili so se je predstavnik i vseli štirih občin, predstavnik i turističnih organizaci j s tega področja in novi« nar j i i z vseh treh dežel.

r r a n c ° s k i park — arboretum v Volčjem potoku — Foto : F. Perdan

P r v i A lpcntouru gre za to, da bodo motor iz i rani tu j i gostje, k i se bodo poleti kot dopustn i k i zadrževali v Itate-r i ko l l izmed teh treh tfežel, spoznali tud i sosedne dežele i n nj ihove najvažnejše tu r i ­stične postojanko. Gre torej resnično za avtomobi lski t u ­r izem brez meja, vendar lc ne zgolj za avtomobi lski tur izem, ne z«o!j za to, kdo bo z avtomobilom čim hitre­je prevozi l vse tr i d. ž< !< in zbra l potrebne kontrolne ži­ge. Vsem trem deželam gre za izmenjavo turistov, k i bo­

do kraje, k i so določeni, re» spoznali, k i se bodo v n j i h ustavili; prav zato so v se­znam krajev r, k i j i h bodo udeleženci mora l i obiskati i n kjer bodo moral i dobit i k o n ­tro ln i žig. uv rs t i l i tudi precej tak ih, kamor se ne pr ide z avtom ampak se je potrebno poslužiti tudi žičnice.

Ka t e r i so ti k ra j i o z k o n ­trolne točke, kot j i h i m e n u ­jejo? V vsaki deželi j i h jo deset, skupno torej 30. N a posebni turistični kar t i , k i

( N a d a l j . n a 1 4 . s t r . )

J r l ^ dežele eno gospodarsko središče $ Drei Lander, ein VVirtschaftszentrum $ Tre paesi, un centro economico

A J V O L F S B E R G

Sr.ANPKA 4r ANDKA f

LAVA M U N P

POGRAD

jO* k. ČRNA

r/.

H O T E L LETALIŠČE Aerodrom L jub l j ana

K o potujete po cest) K r a n j — K a m n i k , se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel . Ob sobotah in nedeljah popol­dne na terasi hotela P L E S od 16. do 22. ure.

Postreženi boste z dobro kap l j i co , o k u s n i m i j ed i l i i n specia l i tetami na žaru.

V letni in z imsk i sezoni je odpr ta b runar i ca i n de­pandansa v T i h i do l in i na K r v a v c u .

N a vol jo i m a m o 60 ležišč.

H O T E L LETALIŠČE F lugp la t z L jub l j ana

Au f Ihrer Reise von K r a n j nach K a m n i k bleiben Sie be im F lugp la tz stehen! Dor t befindet s ich einla-dend a m VValdrand e in Hote l . Samstags und sonntags Nachmi t tag auf der Ho -telterrasse T A N Z von 16 —22 h. Es w i rd ein guter Tropfon, schmackhafte Speisen und Rostspezial i t i i ten serviert . In der Sommer- und Win-tersaison stehen Ihncn eine Berghutte und eine Depcndance in der T I H A D O L I N A (St i l les Tal ) am Krvavec (1858 m) zur Ver-fi igung. VVir verfugen i iber 60 Schla fstat ten

R is torante a l l 'aercoporto Aereoporto d i L jub l j ana

Se viaggiate i n macc ina su l la s t rada K r a n j — K a m ­nik , fermatevi al l 'aerco­porto. N e l R is torante aH ' Aereoporto, s i tuato in u n paesaggio pi t toresco d i bosehi e montagne, potre-te r i s t o ra rv i , godendovl p iat t i special i e v in i or i «i nal i .

Durante l'estate e d' inver no sono apert i anehe \z »•Depcndance« ed i l »Cot-tage« nel la »Tiha dolina« *,'La Va l l e si lenziosa) sul pendio del monte Krvavec . I due i m p i a n t i d ispongono di 60 let t i .

S T R O J I , O R O D J A ,

S T A V B N O I N

POHIŠTVE­N O O K O V J E

J o s e f S t r a u s s

V i l l a c h - B e l j a k

P roda ja na ve l iko — Gasvverkstrasse 7 Proda ja na d robno — Bahnho fs t rasse 17 Telefon 042 42, 60 61 i n 68 53

MODNI SALON

angleško b lago per i l o

kon fekc i j a

C e l o v e c , Tarv iserstrasse 10

Govo r imo s lovensko

p r i Ste inerne B r u c k e b l i zu VVulfenia k i n o

H A D E R L A P !

EXSTRA — E X P O R T

S i m o n P r e s c h e r e n Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 vam nudi po izredno ugodnih cenah: % Trgov ina z električnimi potrebščinami % P r a l n i s t ro j i % Rad io — televiz i jski apara t i % Svet i lke — žarnice % šivalni s t ro j i — dvokolesa # Ploščice za t lakovanje — otroški

vozički — peči na olje % Ol ive t t i računski in p isa ln i s t ro j i Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini ,>.y.v>*v.v.v:v>:-:<'x

S. p. A. A . R e j n a

Trieste — Trst

UI. Cassa di Risparmio 4, telefon 36094

Največja Izbira a v t omob i l sk ih delov l n

opreme

Spec ia l i z i rana t rgov ina za prevleke lastne pro izvodnje i n nas lonja la za glavo

Spre jemamo dinar je

! ! ; ; „ ! I I I H I " IIIMIII!IIIIIIIIIMIIII!!im:!lll!!l!

Janez: M i c k a , jetzt babe« vvir schon die ganze b t K r a n j durehvvandert. 1

habe schon einen VVo» hunger! M i c k a : D u Armer ! Kom" 1" ' ich f i ihre D ich z inn

» J E L E N « h t

dort vvirst Du " 1 L "

son nur i gut, d e m auch bi l -l ig esscn kbnncn .

Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri S A M 0 N I G

Govorimo slovensko V I L L A C H , A M SAM0N1G - E C K

B E S U C H E N S I E H O * ^

TRIGLAV B L E D

Bi l l ige Pensions — u %%m kost igungpre isc Qftfk Tour i s t enmen i i fbr pen — Einhe imische j sen u n d GetranK* Schattengarten Te lephon 77-365

•

S P O R T V I L L A C H

B E L J A K Mor i tschstr . 5

S A N D R I E S S E R

• športna oblačila nasprot i ». V s e za tenis

Park Hote la • potapljaški p r i bo r • gumi čolni a» spec ia l i z i rana trgovina

za ribištvo

D O S T A V N O — T R P E Ž N O

Prenovite s am i svoje stanovanje •godnimi ^ d n i m i b j»rvami

Z A H T E V A J T E J I H V V S E H T R G O V I N A H Z B A R V A M I

T U R I S T I !

Priložnost vam nud i ugodnost. Za vsakogar nekaj , nekaj za vse

boste dob i l i v gost i ln i in t rgov in i

J o ž e M a l l e Lo ib l t a l — St Lenart v B r o d c h

le 3 k m od l jubel jskega predora Govor imo slovensko! Ugodna menjava!

Dobrodošli!

Ca

* butan p ropanom ' n t i s t im butanom P ° l N l M O F I N S K E B O M B E

mping v Zaki

B L E D C e s t a i A 1 V I A " Vodovodna t e l - 3 u 1 ^ L«*ostrojem) —

S,6-'»8/315-759

B E S U C H E N S I E R E S T A U R A N T

B E I R E G A T N I C F N T E R

I N B L E D !

Spezial i taten am Rost — Jugoslavvische VVeine — Freundl iche Bedienung — Sonnige Terasse — Bade s t rand. E s empfiehlt s lch

B O Z O M E J A V S E K

O g l a s

v G h s s u -

z a n e s l j i v

u s n e h

VZORCI

NE CENE^

DOMŽALSKI MAJSKI S E J E M 68 od 25. V. do 3. VI.

1968

Razprodaja

u g o d e n

n a k u p

UVOŽENE T R A J N 0 2 A R N E P E C I

K U P P E R S B U S C H

© m in ima lna poraba premoga

O i zkor is tek do 87 H gor l j i v ih snovi

© do 13 kg premoga za 36 ur gorenja

© brez vsake nevarnost i O premog žari

neprekinjeno vso z imo © estetska ob l i ka Peči l ahko nabavite, do­kler traja zaloga p r i T R G O V S K E M P O D J E T J U

K U R I V O K R A N J

Ve l ika hiša za vsakogar

R a d i o

S c h m i d t Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22

Z A S T O P S T V O

T R I E S T E

TRST

z a n e t t i & p o r f i r i

P R O D A J N I O D D E L E K : N O V A I N R A B L J E N A V O ŽILA, N A M E N J E N A ZA I Z V O Z V J U G O S L A V I J O Capo d l P iazza št. 2, telefon 36-262

S E R V I S N A SLUŽBA: ZA G E N E R A L N A P O P R A V I L A M O T O R J E V fiat 600 D, 1100 in 1300 V i a F. Severo št. 30, telefon 76-4287 in 764886

SLUŽBA ZA Z A M E N J A V O I N N A B A V O or ig ina ln ih f iatov ih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) V i a Severo št. 30, telefon 764287 In 76-4286

O D D E L E K ZA P R O D A J O nov ih in rabl jen ih f iatovih voz i l V i a Locch i , št 26/3, telefon 93 787

T u r i s t i č n e i n f o r m a c i j e

© Boh in j — Zaseden je m lad insk i dom, dovolj pro­stora pa je v zasebnih tur i ­stičnih sobah.

© Bled — Odpr t i so vs i holel j in je povsod dovolj pros'.ora. Žičnica na Stražo obratuje vsak dan.

© K ran j ska gnra — V Podkorenu. G c z d - M a r t u l j k u . K r a n j s k i gori in Ratečah je dovol j prostora v hotel ih in v zaseb.i ih turističnih sobah. Dovolj prostora je tudi v p lan insk ih kečah na V ; - , J. Obe sedežnici v K r a n j s k i go-rj obratujeta, na Vršiču pa obratujeta prenosni smučar­s k i vlečnici.

© . l i-s-nire — V oko l i c i Jesenic je dovolj prostora.

© Tržič — V Tržiču. Pod -l jube l ju in na L jube l ju je dovol j prostora. P l an inska domova na Ko f cah in Ped Storžičcm str odprta. Odprt je tudi p lan insk i dom na Ze­len ic i . Koča na Dobrči je odprta le ob sobotah in ob nedeljah. Koca na Kriški go­r i pa je odprta samo ob ne­deljah in p razn ik ih . Žičnica na Zelenico ne bo obratovala do 15. ju l i j a .

© K r a n j — Prostor je v obeh hotel ih in v zasebnih sobah. P rav tako je prostor tud i v domu na Smar je tn i gori , v domu na Joštu, v ho­telu na B r n i k u , p r i zasebni­k i h v Nak l em in v domu na K r v a v c u . V Preddvoru in Jezerskem je povsod dovol j prostora. Coštka keča jo od ­prta ob sobotah in nedeljah. Odprt je tudi Par t i zansk i dom na Vodijski p lan in i na Je lov i c i . Z imsko kopališče v K r a n j u jc odprto vsak dan, razen ob ponedel jk ih in tor­k i h .

© Skorja L o k a — Do po­nedel jka bo v Skof j i L o k i /: J " n hotel K r o n a . Za -e -dene bodo tudi vse zasebne turistične sobe. Dovol j p ro ­stora pa je v Loški krči na S larea i v rhu in v p lan inskem domu na L u b n i k u .

O V Po l jansk i in Selški dolinj je povsod dovol j pro­stor.'1. Nekaj prostora je tud i v hotelu Dem pod P lan ino v Trebi j i ter v L i t o s t r o j i k em domu na Soriški p l an in i .

P r i r e d i t v e © V nedeljo ob 11. ur i bo

v zdraviliškem p a r k u na Ble­du promenad ni koncert .

© Danes (sobota) bo na Jesenicah mednarodno te­kmovanje v j u d u .

© N a Jesenicah je do 29. maja odpr ta tudi spominska dokumentarna razstava, k i pr ikazu je Koroško v b o r b i od 1941. do 1945. leta.

E lekt rode lavn ice

I n g . D u l l n i g

Celovec — Klagenfurt Pischeldorferstrasse 4

8 Maistrasse 33

Električni s t ro j i , orodja , naprave, surovine, žice,

kab l i .

Dobava — poprav l ja ln ica poceni in h i t ro .

B l ed

Bel jak

G ! A S * 14 S T R A N T U R I Z E M S O B O T A - 25. M A J A 1 #

(Nadaljevanje z l i . strani)

so j o p r ip rav i l i v ta namen, so vs i pregledno označeni,' prav tako pa je na ka r t i tud i prostor za kontrolne žige. V s i udeleženci A lpen toura bodo mora l i ob iskat i tele kra je :

Koroška: VVurzenpass (Ko­rensko sedlo), VVarmbad gj V i l l a c h (svetovno znane ter­malne toplice na južnem ro­bu Be l jaka , največje pokr i te termalne topl ice v Evropi ) , V i l l a c h (Beljak), V i i l a chc r A l ­pe (razgledna točka), K a n z e l -hiihe (nad Oso jsk im jezerom, kamor pelje n iha lna žičnica), Burg ru ine Landskron (razva­l ine gradu Landskron na vzpet in i vzhodno od Be l jaka ) , St i f t Ossiach (benedikt inski eamostan ob Osojskem jeze­r u , znan prvič leta 1028, s l ov i kot spomenik baročne umet­nosti na Koroškem), Faaker -see (najjužnejše avstr i jsko jezero v podnožju Karavank ) , Vc lden am VVorthersce (Vrba ob Vrbske.m jezeru), I l o l l cn -burg (starodavni grad nad Rožno dolino).

J u l i j s k a k r a j i na : Tarv is io (Trbiž), Lagh i d i Fusine (zna­čilni a lpsk i jezer i pod M a n ­gartom), Lago de Pred i l (je­zero, 2 k m od predi lskega prelaza), M . Pr i esn ig (raz­gledna točka za Trbiž i n okol ico, dostop s sedežnico na zgornjo postajo), M . Lus-sar i (VLšarje, znameni ta bož­j a pot), Se l la Nevea (11 k m od pred i lskega pre laza ; pod­ročje, k i se razv i ja v z imsko športni i n l e tn i turistični center), Passo Pramo l l o (12,5 k m od Pontebbe), A u p a (5 k m od Pontobbe), R i fug io Nord io — Deffar (1210 m, 7,5 k m od Ugovizze po gorski do l in i Uqua , izhodišče z a sprehode i n izlete), Ma l ga Seisscra (6,5 k m i z Va lb rune po cesti v do l in i Seisscra).

S loven i ja : Bovec, Vršič, K r a n j s k a gora, Pcričnik, B led , Pok l juka , Boh in j , Ra­dovl j ica, K r opa , L jube l j — Zelenica.

Interesenti se merajo z a A lpcn tour p r i j a v i t i (predloži­t i morajo vozniško in pro­metno dovol jenje ter osebne dokumente), i n sicer pr ; nas v Tur is t progresu v Radov­l j i c i , razen tega pa morajo k u p i t i turistično kar to »A l -pentour«. Z a motor iz irane goste, k i so nastanjeni na tom podrečju, stane kar ta 10 N d i n (oz. 20 šilingov a l i 500 l ir ) , z a domačine pa 20 N d i n (oz. 40 šilingov a l i 1000 l i r ) . K d o r obišče le 15 k o n ­t ro ln ih točk (5 v v s a k i od omenjenih t reh pokraj in) ,

dob i p laketo za avto, seveda potem, ko predloži od k o n ­t ro l potr jeno turistično k a r . to organizaci j i , k i m u je kar to izdala. K d o r pa obišče vseh 30 točk, dob i srebrno p laketo za avto razen tega p a bo udele­žen v nagradnem žrebanju.

N a t i skovn i konferenc i v Trbižu so predstav i l i i z B e ­l j aka poudar i l i , d a so za

'propagando to akci je že pre­cej nap rav i l i v Zahodni Nem­čiji. P r i nas jo nameravajo predvsem propagirat i med Nizozemci , k i bodo polot i k a m p i r a l i ob Sobčevem ba -jer ju .

Franc Zvan . predsednik je­seniške občine, je na konfe­renci i z raz i l zadovol jstvo nad napredkom sodelovanja med tremi deželami oz. štiri­m i občinami. Koren ine tega sodelovanja sedajo že precej daleč nazaj, p r v i konkre tn i razgovor i pa so b i l i leta 1904. »V tem času so se od­nosi med našimi t remi drža­vami poglabl jal i i n izboljše­vali,« je poudar i l , »mislim pa, da smo mi , naše štiri ob­čine, napore naših držav s tem sodelovanjem celo pre­hi te l i . M i s l i m , da je tako prav in da bi bilo prav, če bi se tudi v prihodnje odnosi med našimi štirimi občinami razv i ja l i hitreje kot odnosi med državami. Zdaj , ob k o n ­cu prvega c ik lusa sodelova­nja na turističnem področju, moramo razmišljati, kako to še poglobit i in razširiti na osnovi t ist ih interesov, za kalere smo že spoznal i , da so nam skupn i . Predlagam, da v tem času, ko prvo eta­po sodelovanja zaključimo, pride do sestanka predsed­nikov vseh štirih občin in da zanj dajo pobudo tur i ­stične organizacije«

»Mislim,« je nadal jeval tov. Zvan . »da naj bi bi la ena izmed pr ihodnj ih akc i j sodelovanje na področju športnega tur i zma . Možnosti imamo dovol j i n prve pobu­de so bile že dane. Vse 4 obmejne občine bi lahko izkor is t i le ponoven razcvet

P lanice . Z c zdaj b i mora l i razmišljati, kako na pod­ročju vseh štirih občin ak­t iv i ra t i turistične kapacitete pr ihodnjo pomlad, ko bo morda na novi planiškl ve­l i k a n k i dosežen nov svetov­n i rekord. Ce se bomo pravočasno l o t i l i , b i b i lo mogoče zasesti pr ihodnjo pomlad marsikatero turistič­no kapaciteto ne glede na to, v kater i občini je.

Drugo je ideja podpredsed­n ika občine iz Trbiža, naj bi nekoč, v daljši pr ihodnost i , organiz i ra l i na našem pod­ročju večjo športno prire­ditev, morda res zimsko športno ol impiado. Možnosti so.

In zadnja stvar — sodelo­vanje na gospodarskem pod­ročju, nasploh večja po­vezanost vseh štirih občin. Verjetno bi kazalo i zkor is t i t i vse možnosti vp l i van ja na deželne vlade i n države za izboljšanje ces in ih povezav, k i so še zelo slabe. P r v i se­stanek urbanistov Sloveni je in Koroške je že b i l v Ce lov­cu. V prihodnje bi bilo treba sem vključili tudi Ju l i j sko krajino.«

To je bi lo le nekaj m i s l i za pr ihodnj i program sodelo­vanja štirih obmejnih občin. Vse kaže, da bo mars ika j od tega uresničeno, da se bodo redi le še nove ideje, saj so začetki prav obetajoči. T i ­skovna konferenca v TVo;/.u je pokazala, da se za sodelo­vanje in za razširitev sode­lovanja zanimajo vse t r i de­žele in da so na turističnem področju že poželi nekaj uspehov, zato za pes imizem ni mesta. A . Tr i l e r

R a v n i n s k i t r i k o t m e d K r a n j e m

i n S m l e d n i k o m

V r e m e Vremenska s l i ka : Nad sred­

njo in Vzhodno Ev ropo se je zgradi lo obsežno področje vi­sokega zračnega p r i t i ska , k i se počasi širi nad B a l k a n . V višinah doteka od jugozaho­da toplejši z rak . '

Napoved za soboto i n nede­l jo : de loma sončno in nekol i­ko topleje. Dnevne tempera­ture oko l i 20, nočne okrog 6 stopinj Celz i ja .

Trg. podjetje ELITA, Kranj

SPOROČA,

da bo zaradi rušenja stavbe na Koroški cesti 5

ZAČASNO PRESEL ILO trgovino B A B Y v prostore NEBOTIČNIKA,

Cesta JLA št. 6

PRI NAKUPU

vsega otroškega blaga vam bomo dali

10 Vo IZREDNEGA POPUSTA

Ne zamudite velike ugodnosti, ki vam jo nu­dimo in obiščite nas v Nebotičniku.

K R A N J

Za današnjega motor i z i ra ­nega a l i nemotonz i ranega gosta skora jda n i več ovir , ko sc odloča, k a m se bo pe­l ja l na sobotn i i n nedel jski izlet. Bo l j znan i turistični k ra j i , kot so B l ed , Boh in j i n še nekater i na pomlad k a r ožive od povečanega tur is t i ­čnega vrveža. Vsakdo se se­veda odloča za najbol j zna­ne i n obl judene kraje — na­vada je železna srajca — i n ljudje hočeš nočeš, obiskuje­jo najraje kraje, k i so j i h najbolj vajeni.

V človeku p a je zelo p r i ­sotno tud i hotenje po spre­membah, po d i n a m i k i i n ved­no nov ih spoznanj ih t e r do­živetjih. Takšna notranja nu­ja ga vod i od časa do časa tudi v manj obl judena obmo. čja, v p r i r odo , v gozdove, na planine in drugam.

T u d i meni se je zgodilo, da sem v takšnem razpoloženju in vnemi on dan po daljšem času spet zašel v kraje ob le­vem bregu Save južno od K r a n j a pro t i S m l e d n i k u in Z b i l j s k c m jezeru, seveda z zgornjega gorenjskega kon­ca. Dobro vzdrževana cesta vodi skoz i naselja Hrast je , Prebačevo, Zcr javka , Trboje t ik ob levem bregu struge Save, k i je v tem delu stisnje­na med globoke pečine aH pa jo obdajajo s t rmi bregovi Ondi je zelo privlačen r ibo­lov. K e r pa so k r a j i i n ob­močja levo od Save bogato poraščeni z gozdovi, se ponu­j a tud i pr i jeten počitek ob gozdnih jasah, za lovce pa je seveda tud i vabl j iv lov.

Ob taki p r i j azn i jas i na pla­nem neko l iko zunaj vasi Tr­boje sto j i lepo urejeno in vabl j ivo gostišče Zar ja Tlfoo-je. Za slehernega ob iskova lca je po križarjenju po t i s t ih va­seh i n po sprehodu po gozd­n ih stezah tam oko l i prav pri jeten in zaželen počitek. Posobsj dobrodošlo pa je ckrcpčilo, če kaj dobrega in domačega ponudi jo . — Prav pr i jetno smo b i l i presenečeni nad p r i j a zn im spre jemom v tem gostišču, posebno pa nad dobro in ob i lno domačo postrežbo. — Gos t i lna Zar ja stoj i na samem, vendar ne daleč zunaj naselja a l i glavne pot i med K r a n j e m in Smled­n i k o m . Zato pa nanjo opo­zarjajo rek lamne table ob cesti. Razen domačinov in rednih gostov tur i s t i in d ru ­gi občasni ob iskova lc i , k i zai­dejo v te kraje, skora jda ne vedo /anjo.

Pa vendar! V gostišču Za­r ja vedo, kako je treba po-streči gostom. Pr i jazna go­spodinja Mar i j a , gostilničar-ka , je povedala, da i v J n o pr ire ja jo družabne-pless z a goste, vedno pa imajo r.a vo­l jo i zb i ro domačih jed i .

»V nedeljo, 26. maja , bomo p r i r e d i l i kulinarično razsta­vo domačih jedi,« je poveda­la gostifai£ar1(a M a t i j a . »To bo ti druga r o vr^t i . L a n i sivi J jo p r i p rav i l i p r v ik ra t , i. i ker \z dobro uspela, K U U

se odločili zanjo tud i teto*'' Gos t i lna Zar ja je druga*

obrat trgovslko g o s t i n s k i 3

podjet ja C E N T R A L iz nja . Je p a res prav i ?-i]ca

družbenega gostinskega ta z ve l iko osebno angažtf*' nost jo i n iznajdlj ivostjo t« osebno inic iat ivnost jo 1J U^' k i ga vodi jo. .

»Veste, k nam prihajaj največ /motoriz irani 6^' ker smo pač neko l iko o<Jđ

l jeni od naselja, sredi P r'!-. de! Ob iskova lc i se P°^utlJ, tod prav pr i j e tno Ln so vo l jn i . Največ j i h prihaja nedeljah i n sobotah, ko P rejamo domače veselice ples z dobro muz iko . Na %^ ' načine se t rud imo, da , ustregl i obiskovalcem. tednom so s icer bolj P o r. c., k i . — E n k r a t do dvakrat i

Jico na prostem

F no p r i r e d i m o tud i večjo ^ l i co na prostem. Takrat l jud i k a r tare od pdvsoftjB k o da skoro ne moremo v^J ustreči. Dosle j so dV» « ] i g ra l i tud i S l a k i s pevci. ' > di to zelo pr i vab l ja ljudi- m sije s i pač želijo razvedri a plesa, dobre glasbe in d ^ j p če i n okusne postrežbe- J drugače, po teh z a h t e^J>A moramo ravnat i , če da gre naprej.«

Gostilničarka n i P r a V _ pret i ravala . T a k a je r e f f i Gos t i lna Zar ja je it znana po tem, da zna P g | beti za razvedri lo , na * *S pa i m a vedno izbiro Jj A čih okusn ih jedi. T u J ' 5 p lepo urejeno ter v/drze \ gostišče je to. Za o b i ^ y ca k a r vabl j ivo. In JJLflU linarična razstava doin j. 0

jedi? T u d i to je V*xtCi\ $ p c ia t i vnost i , iskanja rai?'0jfL l i k , kako popestr i l i &pffj'

T a p r ime r je ^ ° J $ C ' tudi d rug im, kako je 1 1 1 ^ poskrbet i za goste, ' n f M ni vseeno, če ga P ° v S ^ ( j ^ V ' puščamo, d a se sam z " a l i dolgočasi. . y$ V

Drugače pa Trb°J«<* sredi bogato poraščena/l 1 ninskoga območja, k i * j <J \ verne i n vzhodne s ' ' j iK \ . dajajo naselja Sencu [ $ -tališče B r n i k i , * ] J Sj Smledn ik , z " " ^ " V # N ) pa se ta ravninsk ' * f , r V ključuje s strugo ^ J J lega ravninskega J ^ j ,.*eB

kr i va bogata in plffit \l l ja , več kot p o l o v i c a ^ ^ raščena z gozdovi i »JJ jC V na s s l ikov i t im i W.A ^\

*>"'>•• v n ^ f ^ j S ' V Je zan imiva izlet 1 k,«, smledniški grad * *U *l k\ neko l iko v z h o d i

dil. ' P a redno V>^)^%, bavnih plesov ter ve j

p r i B r o d u pa ZbUjiJcena j sz^ru , r L I Pa na P o d i ^ J , •

slovanskega P%P* n-oua J enka , p jv t t J

polja. Za slehernega < u W ^

skovalca , h zeli sPjfffi« l 'e '-raj,- i n ljudi, o ° ^ }

tem ravninskem | { J f y " ran Sorskega P Odkrit je i n doti

"irTiT-iT'

Š o l a r j i i z l e t a 1 9 1 2 i z P r e d d v o r a Naš dop isn ik A n t o n Va l ja -

vec je v tej r u b r i k i v G lasu >t. 39 (18. ma ja 1968) p i sa l o *o l i i n paši v oko l i c i Pred­dvora pred šestdesetimi le t i . Zdaj n a m je pos la l še zani­mivo s l iko šolske skupine Iz Preddvora iz leta 1912. Pred­vsem je zanimivo , k a k o so °lli o t roc i takrat oblečeni. Skoraj vsi dečki imajo »lajb-

če« l n vsi so bosonogi (glej p rvo vrsto ! ) .

M e d šolarji je tud i učitelj Jože Mihelič, k i je b i l obe­nem cerkveni organi s t i n pe-vovodja. O n je v P reddvoru ustanov i l še tret j i razred šo­le, medtem ko sta b i l a prej samo dva.

An ton Val javcc je p i s m u priložil t ud i tako imenovano »izpustnico« svojega pokojne­

ga bra ta Jožeta, k i Je b i l le­to mlajši od njega, je pa tud i v šolski s k u p i n i na s l i k i . V »Šolskem naznani lu ponav-Ijalne šole« i z leta 1917 so uspeh v šoli ocenjevali d ru ­gače kot danes: enka je b i l a odlično, petica nezadostno. Jožef Val javec je ime l npr . tele ocene: vedenje 1, p r id ­nost 2, veronauk 3, branje 2, pisanje 3, s lovenski učni je­

z ik 3, računstvo i n geometri j­sko obl ikoslovje 3, prirodo-znanstvo 2, zemljepis In zgo­dov ina 2, kme t i j sk i pouk 2, zunanja ob l i ka p i smen ih iz­delkov 3.

Zan im ivo b i b i l o , če b i k d o podrobneje, z vsemi domači­m i imen i , op isa l t akra tno moško i n žensko nošo, ven­dar ne praznično, ne svatov-sko, ampak delovno, t isto za doma.

(at)

VARČEVANJE PRI

KB L J U B L J A N A

V A M PRINAŠA IZREDNO UGODNE OBRESTI

6,25 •/. 7 Vi 8 Vi

Poleg tega pa sodelujejo varčevalci vezanih v log i n vezanih dev iznih računov ter kme t i j sk i i n stanovanj­s k i varčevalci vsake 4 me­sece p r i nagradnem žre­banju .

G o r e n j s k i

k r a j i

i n l j u d j e

K h ' P P l an i l k

^ . j ' l s ^ k a l *« ^ ob-S S 5 ^ , k i so

»>• * « f i o t a k r a t i m * -X , J 8 0 v e g a p o m o . ' v « a Pomo-

f ^ ^ k o f j f V o r i l -f O1*,) k z»„, j e 8°re a

' p » S vt Jr n i h i n

^ A - ^ i

j t ^ h , . 1 * « * ! ^ ^ e l e od

J >en i i - ' ' p °Prav i l

W „ n ' Jarka l n 2

, < 2 * i odr : r e l e o d

" » • ^ V t o T * 1 k i Bta

• d f i S S ^ i m c s t ° v

5 S , 3 V a c J b i -

' * L S > s ^ 1 J n a v ^ l -

V j ^ J e m , žele

— T o je slabo, zelo slabo, — je govori l Volodja in meni l , da bodo meščani v mostu naposled akt i vno podpr l i bele, ker so b i l i pač šte­vilčno močnejši i n seveda tud i mnogo bolje oboroženi. B i l je p repr i ­čan, da bo rdečemu odredu predla še bolj trda, če odred ne zavzame mesta i n če ne razoroži be l ih .

Komandant Igor, k i je položaj ocenjeval z vojaške p la t i , je b i l črnogled. Spomni l je Volodjo, da so mesto zaman napadal i že ce l ih deset dn i , a so se mora l i vsakokrat umakn i t i . N i t i tega ne morejo preprečiti, da b i v mesto ne pr ihaja le nove okrepitve be l ih . T u d i z borci svojega odreda n i b i l zadovoljen. Navdušenje prv ih dn i je sp la ­hnelo. D isc ip l ine n i več. Vsaj take ne, kakršna bj po njegovo mora­la b i t i . O k a k i posebni rdeči zavesti pa p r i nepismenih i n razredno ncosveščenih l judeh n i mogoče govorit i . Samo osveščeni lahko veru­je jo v zmago socia l izma, ker vedo, da s i bo najprej treba zagotovit i socialistično oblast in socia l izem šele ustvar i t i . Neosveščeni pa koleba-jo. Zanje je socia l izem konec vojne in vojaščine In prav tako misl i jo , da je treba samo zmagati , potem p a bodo social izem že zajemal i z v e l i ko žlico. Slišal je vojake, da so govor i l i o Len inu kot o kakem svetem Nikolaju-čudodelniku, k i bo naprav i l že ju t r i i z Rusi je ču­dež in deželo, podobno obl jubl jeni deželi, k jer se bosta cedi la mleko i n med. Ne vodo, da bo treba srečno deželo i z Rusije šele ustvar i t i z l a s tn im i r okami i n lastn im znojem. Ne zavedajo se, da je Rus i ja ogromna i n zaostala dežela i n da je gospodarsko med drug imi drža­vami šele na sedemnajstem mestu, pa so nekatere druge države z Rusi jo prav i p r i t l i kave ; ne samo po ozemlju, marveč tudi po številu prebivalstva. To so dejstva, položaj pa je tudi tak, da oblast že vedno n i povsod v rokah sovjetov.

— In dokler ne bo, bodo neosveščeni kolebal i med revoluci jo i n kontrarevoluci jo . . .

Tako je men i l komandant Igor, dokler njegovega razmišljanja n i ustav i l po l i t ruk Vo lod ja , k i je meni l , da je treba mis l i t i na osnovne naloge i n da je treba začeti s štetjem pr i eni in ne p r i neskončnem številu.

— Najpre j je treba zmagati in si zagotoviti sovjetsko oblast. To je številka ona pr i soc ia l i zmu, a za nas ta številka pomeni : zmagati nad be l imi v mostu in vzpostavi t i oblast mestnega sovjeta de lavskih, vojaških in kmečkih deputatov.

— T u d i jaz ne m i s l im drugače, - je rekel Igor ln meni l , da b i moral odred dobit i nove in močne okrepitve, ker brez teh po njego­vem mnenju ne bo mogoče uničiti vojaške premoči be l ih , k i vladajo v mestu.

— Zmaga s premočjo bi ne bi la problem, - je p r i t rd i l tudi V o ­lodja . Toda na izdatne in takojšnje okrepitve n i bi lo mogoče m is l i t i . Treba b i b i lo najt i drug način za polastitev mesta. Morda s kako vo­jaško zv i ja .o kakor s tar i G r k i Trojo. Imeti b i moral i kakega tro jan­skega kon ja .

— K o n j bi b : l premalo ! Konjen ico bi moral i imet i , — je reke l Igorjev namestnik, k i je b i l prav tako kakor K o s i r n i k prisoten p n tem pogovoru.

— Nisem m i s l i l pravega konja , — je reke l Vo lod ja i n poveda l zgodbo o Odiseju in njegovem lesenem konju, v katerega so se s k r i l ; starogrški vo jak i . Nekakega takega »trojanskega konja« b i s i mora ­l i i zm i s l i t i , j e r eke l Vo lod ja i n predlagal , da bi razmišljali.

»Razmišljali smo,« pr ipoveduje Kos i rn ik . A zaman. Nobene z v i ­jače, k i bi j i m zagotovi la zmago, s i niso mog l i i zm is l i t i , dok ler n a ­s lednj i dan zaseda, k i jo je vod i l on, n i nalete la na oddelek vo jakov, k i je spreml ja l nekega po lkovn ika i n njegov £tab. Vo jak i , čim so z a ­gledal i rdeče, so obračunali s po lkovn ikom i n o f i c i r j i i n se j i m p r i ­družili. B i l o j i h je okrog sto. Batjuška je of ic ir je s l eke l i n pr inese l s seboj nj ihove uni forme.

— Niso krvave ! Vo j ak i so gosposko svojat povišali z zanko ! Te lo un i fo rme pa b i lahko ob l ek l i naši pove l jn ik i , da b i b i l i bolj imen i t ­n i , — je reke l batjuška.

Vo lod ja ga je nevšečno pogledal, Igor pa skoro zak la l s pogle­dom.

— Tele buržujske cunje obleci ka r t i , batjuška, če hočeš, da t a bom zamenjal i n ponevedoma ust re l i l .

— Ce je tako, j i h raje vržem v ogenj, — je reke l batjuška i n hotel svoje besede takoj spremeni t i v dejanje, a je kakor r i s p l a n i l k n jemu Volod ja i n mu iz trga l pol kovni ško uni formo.

— Ne vrz i v ogenj trojanskega konja, — je v z k l i k n i l . — Saj n i konj , tovariš po l i t ruk, — je reke l batjuška i n zmajeva l

z glavo* kakor da e po l i t rukom nekaj n i v redu. Potem je Vo lod ja zahteval po lkovn ikovo torbico i n dokumente. '

Njegov obraz je vedno bolj žarel. Izprašal je tud i vojake, k i .so se pridružili odredu, vse podrobnosti o po lkovn iku i n njegovem of ic i r ­skem spremstvu. Na posvetu je potem zatr jeval , da ima »trojanskega konja« že na uzdi in zatrjeval , da bo najkasneje čez dva dn i mesto rdeče. Hote l je, da b i se tud i drug i vživeli v njegovo zamisel in d a bi 6i porazde l i l i vloge, a je temu nasprotoval Igor.

— Take maškerade ne bom tvegal, — n i verjel v Vo lod j in načrt* da bi se preoblekl i i n odšli v mesto kako r po lkovn ikovo spremstvo i n enota, po lkovn ikova zaščita.

Toda Volodja n i odnehal. B i l je prepričan v uspeh svojega tve-' ganega načrta. Vztra ja l je in terjal, naj mu Igor samo za dva d n i prepusti povel jstvo nad odredom in nad izvedbo tveganega dejanj a«' na kar je Igor naposled k l jub vsemu vendarle pr ista l .

»In tako se je Vo lod ja spremeni l v po lkovn ika Belovolova. Id, naj bi postal novi kontrarcvo luc ionarni komandant mesta,« pr ipove ­duje Kos i rn ik . Zamise l je b i la , kakor že rečeno, zelo tvegana. V i d e t i je bi lo, da je celo Volodja podvomi l , a l i bo uspela a l i ne. Zato je skle-; n i l , da bo pre i zkus i l sovražnika najprej p r i enoti , k i se je vkopa la p r i tovarni a lkohola in k i j i j e povel jeval rabe l jsk i poročnik I van Ivanovič K u z m i n . Računal je tudi na morebi tni neuspeh, k i pa na j bi ga p r i k r i l vsaj z napadom i n uspehom na tem odseku bole fronte.' Želel s i je, da b i dob i l prav tega poročnika v pest i n ga prepust i l njegovim vojakom, da bi ga kaznova l i . Vede l je, da ne samo vojaki^ k i so prebegni l i k njegovemu odredu, marveč da tudi drugi v o j ak i poročnika sovražijo. Vo lod ja je vse natančno premis l i l i n pretehtal, 1

R ŠOLSKIH K L O P I S O B O T A — 25. M A J A 1968

O d k r i t j e s p o m i n s k e p l o š č e A n t o n u H a f n e r j u V nedeljo, 12. maja , je b i l a

na Godešču p r i Sko f j i L o k i pros lava in odkr i t j e spomin­ske plošče vodj i judenbur-škega upora — An tonu Haf­ner ju .

Te svečanosti se je udele­žilo ve l iko število domačinov in prebivalcev bližnjih vasi . Na jpre j je tovariš Lojze Ude iz L jubl jane govor i l o u p o r u s lovenskih fantov v Juden-burgu in opisal življenje A n -

Š a h

V prejšnji številki ste spo­zna l i , k a k o zmaga le v kon­čnici dame prot i kme tu , če ta s to j i n a l i n i j i b, d , e a l i g. K a j pa če kmet sto j i na l i ­n i j i c a l i f? Oglejte s i d i a ­g ram!

tona Hafner ja . Po končanem govoru je predsednik občine Skor ja L o k a Zdravko K r v i n a o d k r i l spominsko ploščo. Plo­šča je b i la pok r i t a s sloven­sko in jugos lovansko zastavo. Ploščo je prevzel v varstvo las tn ik hiše. An t onu Hafner­j u smo se oddolžili z cnomi -n u t n i m m o l k o m . Na to je pev­s k i zbor i z Trate zapel nekaj pesmi . S led i l i so rec i ta tor j i osnovne šole Trata in Reteče. N a svečanosti so sodeloval i še moški zbor i z Retoč i n godba i z šk. Loke . Z a konec n a m je starejši mož prebra l od lomek iz dela Prcžihovega Vo ranca Doberdob, v katerem opisuje

zadnje ure Antona Hafner ja , Davtoviča, štefaniča in Moži. ne.

Domačina Antona Hafner ja ne bomo n iko l i pozab i l i , ke r je b i l dober tovariš in junak . N i ma ra l , da b i zarad i nje­ga u m i r a l i d rug i , ampak je junaško stop i l na morišče. N jegov ih besed: »Srečno fan­tje, dobro se držite!« ne bo­m o n i ko l i pozabi l i . Ponosni smo n a vel ikega j u n a k a — Antona Hafner ja . Želela b i , da b i se naša šola imenova la po n jem.

M i h e l a Bonce l j , 6. b, osnovna šola T ra ta p r i Sk . L o k i

R o ž n i g r m c v e t e

B e l i i g ra enako kot ste že naučili:

1. Dd8—b6 !-2. Db6—c5 3. Dc5—b4 + 4. Db4—c3 5. De3—b3 +

K b l — a l K a l — b i K b l — a l K a l — b i

V s a k d o bo m i s l i l , da mora črni i g ra t i K b l — c l , d a b ran i kmeta , b e l i p a p r i dob i čas, da se približa s k r a l j em . T o ­da črni m i s l i drugače i n i g r a :

5. . . . K b l — a l

Ce be l i v zame kmeta , je črni k ra l j v patu. Ce p a ga ne vzame, prav tako ne mo­re dobi t i part i je , saj se črni k ra l j p r em ika samo po po ­l j i h a l in b i .

Sem lepa v r tn ica , k i cvete n a v r tu po lnem cvetja. Ne­kega spomladnega dne me je iz zemlje i zvabi lo sonce. Ra ­s la sem in k m a l u vzcvetela. M o j i cvetovi so rdeči, m l a d i i n po ln i svežine. Ponosna sem nanje. K a d a r me zalije­jo , sem po lna svežine in spo­mladanskega veselja. Toda nekater i me ne more jo vide-

P e s e m

v i e t n a m s k e g a

o t r o k a Naši dnevi niso sonca polni, naši dnevi so nebo megleno, naše drevje ni zeleno; naši so otroci bolni.

Puške, vrsta topov, v zrak kipi,

gozd teman je in ožgan, vojakov vrsta s puškami je v jarke črne pokopana.

Glad nam narekuje prošnje: »Dajte nam kruha in ne ubijte nas, saj smo tudi mi ljudje!«

Neven-ka L u k a n c , osnovna šola L u c i j a n Se l jak K r a n j

t i i n m i odtrgajo cvet. Tedaj sem žalostna. M o r a m v vazo. Vsak dan m i dol i je jo vodo, da d o b i m hrano i n svežino. Toda mojega življenja je k m a l u konec. Posušim se i n oven i m. Vržejo me v smet i ­šče. Tam se ne počutim pre­več ugodno. U m r e m , toda drugo leto bo iz koren ine pognala še lepša v r tn i ca . Zad­njič pogledam k soncu in v z k l i k n e m : »Zbogom sonce, k i s i m i b i lo kot mati!«

Vesna Božič, 4. c, osnovna šola

Luc i j an Se l jak, K r a n j

T o v a r i š u T i t u s m o p o s l a l i

v o š č i l o z a r o j s t n i d a n 25. ma ja praznujemo T i tov r o j s tn i dan. T a dan Ime­

nujemo tud i dan mladost ; . O d vsepovsod pr ihaja jo čestitke i n pozdrav i za T i tov ro j s tn i dan . E n a od če­st i tk i n pozdravov je tud i kurirčkova pošta. P i on i r j i j o prenašajo po poteh nekdan j ih kur i r j ev .

Vsako leto je spre jmemo tud i v naši šoli. Letos so n a m jo preda l i p i on i r j i iz Predosel j . Spre je l i smo jo v soboto čez nedeljo je ostala v naši Šoli, v ponede­l jek je b i l a pros lava, nato pa oddaja kurirčkove pošte. Pros lava je potekala takole. V av l i naše šole smo b i l i zb ran i vs i p i on i r j i . T a b o r n i k i so pr ines l i kurirčkovo pošto. V o d i l j i h je ha rmon ika r . Spre je la jo je tovariŠi-ca Marc i janova , k i nam je a i d i povedala zgodbo o ku­r i r j i h . Nato so na oder prišli učenci nekater ih razre­dov, da so dek lami ra l i . Vmes je pel zbor. N e k a pionir­k a je prebra la čestitke i n pozdrave za tovariša T i ta . K o je b i la proslava končai.a, smo pošto odda l i p ionir­j e m šole S imona Jenka .

Tovariš T i t o praznuje letos svoj 76. ro j s tn i dan. V s i m u želimo še mnogo srečnih i n zadovo l jn ih let.

K r i s t a šiler, 4. a, osnovna šola France Prešeren, K r a n j

Vam

K a j j e

v pouk

b a s e n ?

Zgodbica, v ka t e r i živali k a k o r l judje govore. Živali imajo svoje lepe navade a l i pa grde razvade. T e j i m k o ­r i s t i j o aH škodujejo. B a s n i so p i sa l i in pozna l i že stani

N a š e g o r e

N a d mo jo rodno vasjo se dvigajo ponosne gore. R a d j i h i m a m . Najvišji je Stor-žič. Lep je poz im i , ko njego­ve stene p r ek r i va snežna be­l i na , lep pa je tud i spomla­d i , ko zaželeni v m ladem ze­len ju .

Gore rad ob i sku j em. K e r sem član p laninske sekcije, sem j i h zato ob i ska l že pre­cej . Letošnjo pomlad smo z našo tovarišico učiteljico, k i je tud i naš vodnik , ob i ska l i

Kriško goro in Kofce. B i l o je lepo. S sončnih vrkov smo gledal i v do l ino in n a sosed, nje vrhove, spoznaval i gorske cvetice in uživali lepoto go­ra . Do konca tega šolskega leta bomo naprav i l i še ne­kaj izletov, k i se j i h zelo ve­se l im.

S lavko Zupane, 4. a, osnovna šola M a t i j a Val javec, P reddvor

k u l t u r n i narod i . V s a k a basen nas nekaj nauči za življenj • N i k o l i nas ne u t ru j a , ker i vedno k r a t k a .

Lev, k ra l j živali, počiva P° k o s i l u . O d nekod se p n s r n ^ k a d robna miška in m u sk n a nos. Lov j o zgrabi z no taco i n uboga ž i v a i 1 c a A j c v i l i v s t r ahu : »Kaj & £ ime l , mogočni lev, če me s . sneš do smrti?« VeJ ikodu* " lev se p remis l i i n spusti ta ško n a svobodo.

Cez nekaj tednov nato ^ ujame lev v nastavljeno n ^ žo. Ne more se rešiti. sliši njegovo rjovenje, P1*1 ^ če, pregr izne mrežo in leva.

T u d i k ra l j em in r a * # * kori« 9tlw

u k o m more *•<-"' _.u

D A . O PSU

N I T I NE GOVORIMO

X M 3 3 E B R Z E L N A D ČUDNO P 0 K R A 3 I N 0 .

U D O B N E J C I P O M . Z l V A 3 E & I L A V N S O V E M

S P R E T N E G A .

M A S E K M A L U

P R E M A G A L A R A D O V E D N O S T .

1

N I T I P O S T O J N S K A " 3 A M A . S £ N E M O R £ K O S A T I Z LEPOTO T E H S T E B R O V .

A

! l B O T A - 25. M A J A 1968 DRUŽINSKI P O M E N K I G L A S * 17. S T R A N

H a r m o n i j a b a r v i n d o b e r o k u s j ^ 3 ) ne nos imo npr . črnih no -J c k rjavim čevljem? K d o b i J sP't>h lahko to b r a n i l — r a -

"a*ega lastnega dobrega o k u -^ T ° d a to, kar jc za naše noge p/|0' bi moralo b i t i to l iko bol j ^ H b n o za naš obraz. Pa ven-

Prav v tem zelo pogosto po­stio.

^ ° P a ni tako zelo čudno : s k r b - make u p - je k l jub

^ sod« m e d najstarejše ^ n o s t i , še le ' v našem času sa­lti, * P r e l n ° s t podčrtati tisto, ka r

%i n a n a S e m " c u i n zuna" kjr

1 Pokazati, a l i pa s k r i l i ono ,

% * " a m Z d i ' d a j c b ° ' ^ Č C

lip e v ozadju. Sodoben make

%i n a m r e i i v ve l ik i me r i p l o d \ * U - U o sedanj ih odtenkov i i^ 0

) o f e s e barve mora jo p o >ilno

1 °*lt-» harmoni je barv p r a ­li, ^ ^ r t a v a t i barvo kože, ob r -8W ' . , r c n a ' n » c , usten i n s led­i l u d l nohtov. T o ugotovit i je

ihkr. • H n j a

0 s t v a r intuic i je , po-Si, , l n ostrega da ru opazo-

)« ta.3 m n ° g o bolj zanesl j i -

ž, š (" n S t V C n a m C t ^ a • K » , 2 osnovne t ipe : svetlo J Hlece , l a s t ' ^ . črno lasega V b a r v

a S e g a ' s o P r imerne po-^ H i h 6 V d o ! o č c n i h n i ansn ih ?J i t i ( i L l s t

l n . ^ P o n i h . K o z m c t i -^ a s ' a l i S č W P r i t e m n i m a - , a h '

»i v e w * ? n a n o b e n e z a n e -

B i n iajo S C k o t v s a k a 1 1 1 0 4 1 4

n i<biri k V e n d a r *•> Je treba V h n Q

ba>v M v e s m a k e

ta* * 5 ? a l j a t i : p ™ t a k o * J * m C r n e b a r v

S k r b n , > s , J ° »zbirati S a j Pom ? 1 3 P ° s a m e z n e t i ­

ka, ^ r u ^ n i j ° b a , T a Po l t i , las,

J ? P'-ave k 8 r a d i l i ' * j p r i l a -ha n « o b - J T * 1 >n posk rbe t i b ^ i J o . U***t' za resnično Vid, U p ^ n i ^ - U k o Pos lane ma -in?n^ \ * " č l ° v e s k e i nd i -

N » ^ I n o s ^ u S k , a d n ° ^ n c Pri jct a Z a ta "~ u c

1 1 0 Pozornost i . Sele

to je tista idealna sfopnja prave negovanosti , k i tudi zunanje pod ­p i r a človekovo osebnost.

Seveda m oram o p r i tem upošte­vat i , da so vsi pripomočki za ma ­ke up ne le p r ime rn i v barvah, temveč tudi kval itetno i zbran i . T o se prav i , da m o r a na p r i m e r k r e m a za grundiranje kože hkrat i kožo negovati, da m o r a le f ini p u ­der lepo in enakomerno pokr i va ­ti kožo z najbolj d r o b n i m i de lc i , da se črtalo za ob rv i ne briše, da je črtalo za veke i n trepalni ­ce netoplj ivo v vod i , da črtalo za ustnice mehča ustnice in j im omogoča dihanje, da lak za noh­te ne poka, da je trajen in da se ne lušči i td . i td . Vse to so osno­vne zahteve glede kvalitete kozme­tičnih izdelkov, ki j i h lahko v po l ­ni mer i zagotavlja samo pro izvod­nja, zasnovana na znanstvenih do­sežkih in istočasno upoštevajoč m o d n a gibanja.

Po vsej E v r o p i dobro znano in iz redno vpel jano podjetje Marga ­ret Astor se že vrsto let, ob iz redno močni konkurenc i na vseh ev ropsk ih tržiščih, uspešno uve­ljavlja predvsem zaradi tehle last­nost i : v rhunska kvaliteta vseh iz­delkov in izrednega čuta za i p đ mljanjc m o d n i h teženj tako v barvah , kot v ob l ikah . K e r s lov i ­jo i zde lk i hiše Margaret Astor tudi po zelo okusn i in smise ln i embalaži , je razuml j ivo , zakaj se­ga vedno več žena prav po iz­de lk ih Margaret Astor .

Tehno log i in kozmetični stro­kovn jak i tovarne Margaret Astor so izdelal i poleg zelo bogatega iz­bo ra najsodobnejših barv šc po­sebna navodi la za posamezne t i ­pe : za svetlolaske, r javolaske, čr-no laskc in za rdečelaske, p r i po ro ­čajo barve, k naj j ih uporab l ja jo za svoj make up. P r i tem so upo­števali tudi potrebne nianse, ki najbolje usterzajo posamezn im t ipom. S temi navodi l i so p r i ­h ran i l i ženam mnogo t ruda in

Š i v a l n i s t r o j

S L k o n ^ n o n iP x a z i t i n a šivalni'stroj.

' V ; frich:...: S l v a n i u moramo stroj

T S ' V a - l t i i V r eJ ^ e fcX[0i J e v v s a k e m gospodinjstvu draga invest ic i ja. \7 a

n°st. \ i u . p r ' n i š i od prejšnje generacije, pomeni \ c h k o %\z n eka i j e r a gospodinja, k i ga ima , s i še vedno ^ i o 8 a p r t i n a r ^ S a ' t , a P ° * ' i e obleke i n per i lo ter tud i kaj

f 0J e V r edno ' * * a č u n j i k a ž e - d a s t e m P r e c c J P r i h i a n i . ) l

, . V a i l J u a U l ^ e s a r 'mamo prej a l i slej razne težave z n j im oj ^ roj n e

" e stati p red odp r t im o k n o m , k jer se praši pa je tudi zračnim spremembam, kot

av tako n i zanj p r imerno mesto v k u -Sy, J e . topi,, 1? 3 1 e > a l i o b zakur jen i peči. V laga pospešuje 5,roj n a r na/ . a r t , p a p rekomerno osuši olje, s ka te r im je

• Le tekoče olje blaži trenje, p r i osušenem ol ju

o j tako zapret i , da obva-1 1 1 Pred prahom. Prah in druga nesnaga stroj

n a in e s m e

s L i t d - P r a v tako n i zanj

rr, j " " c t nisle^ t C Ž k ° t e č e ' \[\^ tako; n ° I T 1 n i o ' a m o izbrat i p r imerno mesto zanj, da r d C ° s t r o i v , r o k i ' k a d a r ' " ' a m o kaj za šivanje. Po delu

feJ$e * njetn, n ° v takem stanju, da lahko drugič ka r W J ročnCu ' n < 5 i v a r n o - S t ro jno krpanje je petkrat bi-ft S J e r T i niti a 3 ' , t o d a l e . če se nam n i treba mud i t i z nape-v let J n a i bn , j J ' e m o l i a - ure janjem manjših napak i td . h tek

S S i ^ i h ^ i a i d n o č i s t - Pod šivalno nožico'se nabere pol-^ c n ° k , r a j 0 v

a k i ov ira jo a l i sploh onemogočajo Siva-P o I n p r a h u t ^ l v a l r i i s istem. Redno odstranjevanje teh

H , I m V s >akem *• c z asto je preprečuje. Pod nožico položi-? V ^ m a z \ n ' V a n i u k o š ć e k debelejše tkanine.

n j e je nujno potrebno, in to z najboljšim ^ ' o V S n a r " a z a n v.-y C h " j j e — - « stroj pusca p r i »ivmiju •

\ i ^ n e r n o x - n o v o namazan stroj treba dob a s P r 0 t i J " V a t i - Sem m tja naj stroj pregle»

Popravi napake.

pušča p r i šivanju mostne s!e-' ro obr isat i

da strokov-

časa, obvaroval i pa so j i h more ­b i tn ih spodrsljajev p r i izb i r i barv in sredstev, oz i roma preparatov, ki naj j i h uporabl jajo.

V Jugoslavi j i je tovarna Zlato­rog iz Mar i bo ra pričela izdelovati po l icenci Margaret Astor popo ln sort iment make up preparatov in pr iprav , med d rug imi S tandard šminke v 23 m o d n i h barvah (od tega 3 pearl nianse) in zahtevnej-l c Internacional šminke v 18 n i -ansah, (od tega 9 pearl nianse) . Lake za nohte — prav tako l icen­ce Margaret Astor — izdeluje to­varna Z latorog v 29 n iansah, tako da praktično vsaka niansa u.stieza barv i šminke. Dalje jc na razpolago 15 nians v pcar l -od len -k ih , k i dajejo sedaj tako zelo m o d n i in pr i l jubl jeni b iserni le­sket.

T a k o je na jugos lovanski t rg pr i spe la tudi imenovana »cosme-tica alta« — v isoka kozmet ika Margaret As to r !

T o je tol iko pomembnejše , ke r jo prav Margaret As to r v Evro ­p i vod i lna znamka in i m a m e d vsemi osta l imi tudi najmočnejši­m i konkurent i sorazmerno najvi ­šjo proda jo svojih izdelkov. V Zahodn i Nemčiji je npr. v prete­k l em mesecu f i rma Margaret Astor p roda la prek 30°/0 vseh šmink, nekatere druge že dolgo znane f i rme pa le do 12%. P r i ­l jubljenost, kakršno uživajo pre-paruLi Margaret Astor po vsej E v ­rop i , si je dekorat ivna kozmet ika tc tovarne p r i dob i l a z nenehn im spreml jan jem m o d n i h gibanj po svetu in s sp ro tn im vnašanjem vseh m o d n i h novostli v svojo barv­no paleto in pro izvodn i p rogram.

G u m i j a s t e

r o k a v i c e

z a z a š č i t o

r o k

Zaščita rok oz i roma ko. že na rokah je danes za vsako žensko nujno po­trebna. P r i čiščenju sta­novanja in p r i ročnem pran ju sodobna gospodi­n ja redno uporab l ja raz­ne detergente, k i so koži nevarnejši k a k o r mi l o . Nekatere gospodinje se celo pritožujejo, da dobi­j o na rokah izpuščaje, če perejo z detergentom. Pred n j im se l ahko zava­rujete z gumi jas t imi roka­v icami .

Sprva se boste v roka­vicah zelo nerodno poču­tile. Pozneje, ko se boste pr ivadi le — zato je treba vsaj teden dn i časa — vam ne bodo več delale preglavic. Gumi jas te roka­vice j c treba prav i lno ne­govati . V s e k a k o r j i h do­bro osušite — najbolje bo, če s i roke v rokav icah obrišete v brisačo — pred vsako uporabo pa natros i ­te v vsako rokav ico šče­pec otroškega pudra . S ta­k i m ravnanjenu j i h boste zelo dolgo ohrani le .

Pletena črtasta obleka v pr i j e tn i svetlo r jav i , rumen i i n be l i komb inac i j i . M o d n a je in lahko jo oblečete skoraj ob vsak i priložnosti.

L e t a s e p o z n a j o n a v r a t u Mnogo ženske imajo dvaf-

n i podoradrk. Navadite se hodit i z glavo pokonci , spite s tanko blazino in pomagajte si z masažo. Pndbradek b o tako kma lu i zg in i l .

Ž e n s k e p o s v e č a j o mnogo v e č p o z o r n o s t i o b r a z u k o t v r a t u . V e n d a r , k a j p o m a g a n e g o v a n o b r a z , k o p a p o d n j i m v r a t t a k o j » n a p r a v i « ž e n s k o z a v e č l e t s t a r e j š o k o l m o r d a j e .

N o g a v r a t u j e v s a k d a n p o t r e b n a , p r a v t a k o k o t n o g a o b r a z a . Ce si o b r a z u m i j e t e , s i u m i j t o t u d i v r a t , č e o b r a z n a m a ž e t e s k r e m o , s t o r i t e t o t u d i n a v r a t u . S e v e d a s i b o m a r s i k a t e r a i z o g i b a l a n o g e v r a t u v s t r a h u , d a b o z a m a -z a l a o b l e k o . T o j e r a z u m l j i ­v o , z a t o g a n o g u j t o z v e č e r , z j u t r a j p a g a u m i j t e s t o p l o v o d o i n m i l o m .

O t e k l i g l e ž n j i

Verjetno kdaj opazite, da so vam gležnji o t ek l i ; zvečer od napornega del«, z jutraj pa od prečute noči. Ce ste prepričani, da otekl ine niso znamenje bolezni , na p r imer srčnih, marveč posledica pre ­utrujenost i , tedaj bodo ob-k l a d k i i z kamiličnega čaja k m a l u sprav i l i gležnje v pr­votno obl iko. V tak obkladek lahko zavi jete gleženj čez noč, vendar pazite, da j i h ne boste povezal i pretrdo. O v i ­ran k r v n i obtok b i vam l a h ­ko nap rav i l več škode ko t kor i s t i .

Iillllll l l l l l!llll l l l l l l!llll l l l l l l l l!llll l l l l!lll!llll l l

N a s v e t i # Umazan dežnik očistimo

šele potem, ko se je posušil. Ce umazani je ne moremo skrtačiti, se je lo t imo z vol­neno k rpo , namočeno v raz­topino vode s k i s o m .

0 Steklenice n mleko a l i kozarce od jogurta očistimo takoj potem, ko smo j i h iz­prazn i l i , s h ladno vodo. P o nekaj u rah a l i naslednj i d an j i h je mnogo teže očistiti.

M) Lončnice zal i jemo s po­s lano vodo tako, da p r i l i -vamo vodo ob robu lončka in ne z višine po rožah.

$) Rjave Čevlje, posebno otroške, k i so že močno odrgnjeni , premažemo p"> ra ­njenih mest ih z jodovo t ink­turo.

# Nove volnene preproge p r v i h šest mesecev n i po­trebno čistiti s sesalcem za prah i n j i h iz tepat i . Dovo l j je, če j i h vsah dan pokrtači-tc z mehko krtačo.

Oktobrska revoluci ja je pr ines la svobodo tud i vo jn im u j e tn ikom v R u s i j i . M e d temi so pa b i l i poleg pisca teh vrst ic tud i njegovi tr i je bratje: Joža, Janez in Peter.

Leto dni je min i l o , preden smo prek domačih izvedel i , k a m je koga veter zanesel. Tedaj smo si začeli dopisovat i i n seznanjati d rug drugega o svoj ih ujetniških doživljajih. Teh tu ne kaže opisovat i ; omen im naj j i h samo mimogrede, ko­l i k o r so v neposredni zvezi s pričujočim sp isom.

Joža, najstarejši, je potem ko so m u zacel i l i rano na glavi , k i m u j o je b i l a zadala k r i v a kozaška sabl ja, p r i r o m a l do Volge. N a njenem v isokem desnem bregu se je ustav i l nekje n a kmet ih b l i zu Car i c ina , mesta, k i so ga nov i ob las tn ik i v Rus i j i po končani državljanski vo jn i p rekrs t i l i v Sta l ingrad. Po Sta l inov i smr t i so ga p a drug i novi ob las tn ik i pre imenoval i v Volgo-grad, da ne bi tako slavno in zgodovinsko važno mesto morda dišalo po k u l t u osebnosti . To novo ime bo pa, upajmo, držalo do konca dn i , se prav i , dok ler bo Vo lga ruska reka. — V to slavno rnesto torej je brat Joža pr iha ja l i n pomagal na trgu prodajat i pr ide lke svojega gospodarja, po-volšikega muz ika Smirnčva.

Janez jc b i l čevljarski mojster i n se je v svoj i s t rok i spec ia l iz i ra l za izdelovanje škornjev, k i j i m Rus i prav i jo sapogi. Te vrste obuvalo pa uživa v Rus i j i malone tako čast in slavo kako r vsemu svetu znana r u s k a vodka. K o je torej Ja­nez praktično dokaza l svoje s t rokovno znanje in spretnost, so ga pohva l i l i in nehal i gonit i iz kra ­j a v k ra j . Dokončno so ga odprav i l i v Ha rkov , k jer se je uvel javi l i n zas idra l v ve l ik i čevljar­s k i delavnic i Ukra j inca Horošenka.

Peter je tud i ostal v U k r a j i n i . K e r je b i l iz-učen krojač, je k m a l u dob i l delo in zaslužek v krojaški delavnic i mo js t ra Dorošenka v Jekater i -nos lavu ob Dnjepru , mestu, imenovanem po ca­r i c i K a t a r i n i . K e r pa so v Rus i j i z ok tobrsko revoluci jo dokončno obračunali s car j i i n car i ­cam i , so K a t a r i n i posvečeno mesto pre imenova l i v Dnjepropetrovsk. M i v tem sp isu ostanimo p r i s ta r ih imen ih , ker se dogodki v n jem nanašajo n a čas pred omenjen imi spremembami .

Mene, najmlajšega, je usoda pr ipe l ja la najdlje, daleč t ja v puščavsko Srednjo Azi jo , i n me od­ložila v Taškentu. V razn ih taboriščih sem dve le t i i n po l dolgčas prodaja l i n lenobo pasc i . K o so pa boljševiki prišli na oblast, so r ek l i : »Do­vol j t i je lenobo past i i n dolčas proda jat i , delat po jd i , tovariš, delat!« — In sem j i h lepo ubogal i n šel na delo in se nisem kesal , čeprav prav i jo R u s i , da »rabota duraka ljubit!«

Do prve pomlad i po ok tob rsk i revo luc i j i sem v uprav i rezervnih vojaških konj v Taškenlu že to l iko prislužil, da sem začel resno m i s l i t i na odhod v domovino . K a k o r druge je tud i mene dana nam svoboda vedno bolj vab i la na pot, če­prav vo jna na zahodu še n i b i l a končana. Toda vse je kazalo , da ne bo več dolgo traja la. Ne­m a r a avstro-ogrsko cesarstvo razpade že pred našo vrn i t v i j o a l i pa t ik po njej . Zatorej poh i t i fant, da bos- priča ve l ikemu zgodov inskemu polo­m u na zahodu. To se utegne zgodit i ka r čez noč tako rekoč, k a k o r v R u s i j i z revoluci jo .

Po leg te^a me je pr igan ja l tud i študij. U n i ­verzo b i že lahko imel pod streho i n po l d ip lome v žepu, tako pa je žep prazen, v glavi pa suša.

Po tn i načrt je b i l k m a l u narejen. Do Samare — sedaj KujbiŠcv — 2200 k m z v l akom, od tam do Car i c ina z ladjo po Vo l g i navzdol , poiščem Joža, nakar skupaj odr ineva, z v l akom v H a r k o v , kjer se nama pridruži Janez, potem pa vsi tr i je z v l akom v Jckater inos lav do Petra. Vzd ignemo ga in vsi štirje h k r a t i odr inemo iz ujetništva i n pr idemo domov — to je v H u d o grapo pod Do­bro goro.

Načrt sem sporočil b ra tom. Odobr i l i so ga in me pozval i , naj ga začnem čimprej i zva jat i . Najkasneje do kresa, da smo vsi vkup , ker želijo za cerkveno žegnanje b i t i že doma i n poslušati p r i t rkavan je zvonov p r i ce rkv i svetega Jakoba . Na tanko štiri leta po razg las i tv i mobi l i zac i je .

Računati sem mora l s 5000 k m pota na svoje stroške, ker na državne uje tn ikov iz Turkes tana tedaj še niso odprav l ja l i . Denar ja za tako dolgo pot n isem ime l dovol j . Priporočil sem se b ra t om, k i so gmotno vs i bol je s ta l i kot jaz. Odzva l i so se in pr ispeval i k po tn im stroškom, vsak po svoj ih močeh, vs i skupaj pa to l iko , da me dolga pot n i več skrbe la .

Po prvomajskem praznovanju, k i je b i lo t isto p rvo leto po o k t o b r s k i revo luc i j i v Taškentu še

posebno slovesno, sem se bahavo odpel ja l na ko lodvor s t ro jko , k i je vso pot pozvanjala s kraguljčki i n veselo pela: »gremo, gremo, gre­mo . . .« Tako sem občutil, ko sem zapuščal Taškent. Še na kra j pamet i m i n i padlo, da b i količkaj podvomi l , da ga zapuščam za zmeraj .

Praznično razpoložen sem se na ko lodvoru pomešal med potn ike , k i so se gnetl i p red bla­gajno, i n s i s komo l c i pomagal naprej . K u p i l sem l istek tretjega razreda do Samare in plačal zanj šestdeset rubl jev, potem pa se z r in i l na peron i n pred v lak, k i je že stal na tretjem t i ru . T u šele je b i la gneča i n borba za vstop v vagone. Sko z i okna i n vrata so lezl i po tn ik i vanje. K a r j i h notranjost n i mogla sprejet i , so j i h prevzele strehe. V vagon sem se sicer z r i n i l , sedeža ozi­r o m a ležišča pa nisem dob i l . M o r a l sem stati a l i neudobno sedeti na svo j i prt l jag i do postaje A r i s , k jer se je tedaj odcepi la s t ranska proga v Semirečjc, stopetdeset k i lometrov od Taškenta. Nič zato, če malo posto j im, sem se tolažil, saj se pel jem domov.

Toda naš lukamat i j a na naftni pogon je vozi l počasneje, kot smo pričakovali. T u d i sta l je na nekater ih postajah vse preveč dolgo, zato v pe­t ih dneh n ismo dospeli do Samare, temveč samo do Ak t jub inska , okrajnega mesteca, 1600 k m od Taškenta. T u pa nas je čakalo hudo preseneče­nje; v lak se je ustav i l in obtičal za nedoločen čas. »Proga n i prosta!« je b i lo rečeno.

Proga n i prosta? . . . P o t n i k i so osupn i l i i n se vznemir i l i . Zakaj so pa potem v lak odposla l i iz Taškenta? Nas mar hočejo za norca imeti? A l i smo v Ak t jub insk prišli na uro gledat? Kakšno poslovanje, kakšen red pa je to? Diši po sabo­taži! P red revo luc ionarn i t r ibuna l s sabolažniki!

Zabavl janje n i nič pomagalo. Pot pro t i Oren-burgu, mestu na evropskoaz i jsk i mej i , j c b i la zapr ta to noč. Zapr l i pa so jo orenburški kozak i , k i j i h vodi a taman Dutov. Zak le l se jc postav i t i

se sovjetom po robu , j im enkrat za vselej za­pret i izhod iz Turkes tana v Ev ropo na tej s t ran i in onemogočiti sleherno pomoč iz nje. — To smo izvedeli od posta jn ih uslužbencev.

Spričo t ak ih novic je med delom potn ikov nasta l preplah. Najbo l j so se razbur ja l i begunci Po l j ak i iz nekdanje ruske Pol jske, k i so se vra­čali na svoje domove po sklenjenem m i r u z Nem­ci v L i t ovskem Bres tu , in v lek l i s seboj mnogo ropoti je. R u s o m je b i l a nenadna zapora »ničevo«. Tako j so začeli vso stvar omalovaževati in napo­vedovati skorajšen konec zapore. »Dan, dva, nič več,« so govor i l i . »Boljševiki, k i so v revo luc i j i s lavno zmagal i , bodo kozake pošteno namla t i l i , pognal i v beg in progo spet odpr l i . Dvakrat je že poz imi b i lo tako in bo tud i to pot tako. Več kot dva al i t r i dn i ne bomo čepeli v A k t j u b i n s k u i n se dolgočasili.«

Nekater i so verjel i in pr i t r j eva l i , d rug i zmaje­va l i z g lavami , vs i pa smo mora l i v lak i zprazn i t i i n zapust i t i , če se n ismo mara l i z n j i m čez dve u r i odpel jat i nazaj p ro t i Taškentu.

Čakalnice na postaj i i n peron so zasedl i drug i p o t n i k i , k i so ime l i mnogo prtl jage, jaz sem se zatekel malo dalje v senco skladišča, iz katerega sta dva delavca nos i la žito v vrečah v poleg sto­ječe tovorne vagone. Odložil sem prt l jago, na­hrb tn ik in lesen kovček, sedel nanj i n se p r i p rav i l na sk romno kosi lce . Preden pa sem b i l z n j im p r i k r a j u , sem po govor ic i obeh delavcev ugotovi l , da sta Slovenca. S top i l sem bliže, j u pozdrav i l i n ogovor i l . Beseda da besedo in kar h i t ro smo ve­del i , katere gore l is t je kdo . E d e n i zmed n j i j u , večji i n močnejši fant mo j i h let, jc b i l iz Nak l c ga p r i K r a n j u , d rug i , manjši, starejši i n zgovornejši

pa iz Krope . K r o p a r j a sem po govorici spo^J k a k o r h i t r o j c usta odpr l i n začel nevedno1

Nak lancu dopovedovati , kje je H u d a grapa P Dobro goro. „

»To je tam«, je dejal s po redn im nasmcl^ na širokih ustn icah, »kjer se fantje vsako % na dan cerkvenega žegnanja pošteno n a P ' M 0 ^ temel j i to stepejo. Zato se p a imenuje * grapa!« . u

V r n i l sem mu mi l o za drago i n rekel: »• veš, ke r s i iz K r o p e doma.« A i .

»To pa, to«, p r i t rd i Nak lan , »le škoda. * ^ prej ne moreš, ker je v K r o p i konec sveta & vidiš drugega pred seboj kot kos neba.« y

»Jaz pa iz Ak t jub inska zdaj naprej n f ^ rem,« pop r imem za besedo i n povem, k J , bi čevelj žuli, da b i namreč r ad kotiček, k a i ^ ^ se s t i sn i l , dok l e r se pot p ro t i Orcnburg 1 1

odpre. ^ Sedaj sta mi fanta tovariško svetova''1' .„»

vprašam skladiščnika, njunega n e p o t f i predsto jn ika . On da je član mestnega izveden človek in vp i i vcn mož.

»Kje pa naj iščem tega izvedenega in v P1K

in P°; ga moža?«

»Pravkar gre sem,« odgovori K r opa r z r oko na črnolasega možakarja v škor jj. širokih hlačah, brez pokr i va la , s šopom v iov v rokah . v V p*

Delavca sta odšla z nos i l i v skladišče-Jj jj n se v r n i l k svoj i pr t l jag i i n tam P0*-sem

vedenega moža. , Možakar me je najprej malce razočara-

čakoval sem, da bo to kak pr is ten R u s P pil se mo t i l . Njegova zunanjost je razodeva' ^ Az i ja ta kot Rusa . Narodnos t i m u sicer ni- s l-, f gnal , pač pa nekaj drugega. B i l je na «|' V doben t istemu k l o vnu v taškentskem c i r k RjlJf so mu rek l i »Strekoza«,^to je kačji past " ' duhov i to zabaven burkčž. C i r k u s je P 0 1

smeha, take je užigal. n ^ 1

Spričo te slučajne podobnost i mi J c "~'ytf možakar srednj ih Jet, zagorelega obraza, . f k i m o r l ovsk im nosom i n živimi črnimi -TjLjjt stal na mah s i la všeč, ne vem, po kak ih n ih zakoni tos t ih . K a k o r starega znanca ^^ci ogovor im in povem, da b i ga rad nekaj v

vprašal. »Kaj pa, dragec?« reče z nasmeškom. ^ »Za dober svet bi vas rad vprašal«

skladiščnik.« . Jg, »Dober svet je zlata vreden, neznani t

de modro in previdno. »Res je,« p r i t r d i m . »Zlata sicer n i m a " 1 ^ ' ;

vam dam steklenico dobre ta.škentske ke, iz roz in kuhane, če m i pomagate P r l t fgd tička, kamor b i se s t i sn i l , dok le r se P o t , jd , nč odpre. Sem ro jak vaših dveh d e l a J f ^ r a d domov. K a r pa se samogonke t i " ' pre t i ravam. Izvol i te pokus i t i . «

In Že i/vlečem steklenico iz kovčka. in ponud im. Možakar poduha, pomcži k n j r veselo: »Na zdravje!« — Privošči si k r .(

žirek. Sanic f ionka je učinkovala. I z v e d e ^

iS** vp l i vnemu možu zažare drobne oči, s l v " b l a i n jez ik razveže. Tako j sva postala ^°rC(lsP ca, on Gruz inec Gandu la , i n jaz, sl° v

m a r iz H u d e grape pod Dobro goro. ^ »Opoldne,« nadal juje Gandu la , ) , k ? piP^

domov r.a kos i lo , vzamem vas s seboJ' čim vas mo jemu hišnemu gospodari L i e b u i n njegovi gospodinj i , k i hiši t r L , s t « 5 p i ra . Hiša je čisto b l i zu , je ve l ika in °^ | U dob i l i v njej zaželeni kotiček.« tjr^S

K a k o r j c rekel , tako se j c zg° c , ' , 0 '#tf !^ zneje sem postal Liebov kvar l i rant . : 1 ? ) <f Ija na dan smo se pogodi l i z gospodn^-j sff debeluško N e m k o p r i petdesetih. ^a.,nl0> p r i pet Gandu i i i n m u izročil obl jubl jeno je b i l hudo vesel.

ve

T r i tedne sem preb i l p r i Lieb«* « upoko jen železničar, povolški N e n l . H ' . V S zd

aratovu ob Vo lg i . Imel je sina, k i P A K O druženega podjetja »S:epnoj soju*' ^

sku . Vprašal sem ga čez nekaj dni , ^ \ ^ C ' $ v n j ihovem pod je l ju kaka slu/.bica * pa znate?« me jc vprašal. Povedal * k i m a l je i n dejal : »Pri nas potrebuje" ^ knj igovodjo i n knj igoveza. Ce eno al tc, vas takoj spre jmemo in dobro p

u£jj0 K a j sem hotel? V g imnaz i j i se ne

govodstva i n knjigoveštva.

P e t e r i n P a v e l

Dragi Pavel!

Časi se spreminjajo in mi z njimi, pravi stari latin­ski pregovor. Pa še res je. O tem sem se ondan pre­pričal.

Imam staro mamo, ki gre naprej z duhom časa. Cez

osemdeset jih ie ima, a se zanima za športne rezultate. Živi leksikon, ti pravim.

Moja stara mama ve, kaj je svetoval Johnson Ken-nedyju, kdaj in zakaj so pričeli stavkati jrancoski de. wvc/. Ve za vse umrle. Včasih sem pomislil, da ve tudi vnaprej, kdo bo umrl. Znano ji je, kdaj bodo prišli hudje na mesec. Na kratko: vse ve, kar mora človek vedeti, če ieli iti naprej s časom.

»Časi se spreminjajo,« sem dejal stari mami, »kako, aa še vedno hodiš v cerkev, saj ti to prav nič ne pti? st°)i kot moderni stari mami,«

*Res je. Spreminjajo se. Pojdi v kranjsko gledališče. Pojdi v kranjsko cerkev. Nič ne rečem, sam boš videl,« se

m

)e nasmehnila. Najprej sem odšel v gledališče. Sicer ne zahajam

ja kaj dosti bolj pogosteje kot v cerkev a mislim, a le ta ustanova le pomembnejša.

"se po starem! Le zakaj mi je rekla, da se časi Prf'"injajo!? Nagajiva kot je, mi je gotovo hotela

ma}° ponagajati! . isina, da sem si upal komaj po prstih hoditi. Mir

"lotilo le vztrajno škripanje tal pod nogami. Da bi Šel > * * * * * neli"bi glasbi sem se usedel. Tedaj se je

c Začelo! Stol je škripal kot bi bil na koncertu "ogrne glasbe.

I 4 *ratka — vse po starem. Spomnil sem se pripove-Z sk a " l a ^•L'dališkega igralca. Ko so igrali na kranj-

ern odru, je oder nenadoma prečkala podgana. Le l^!l.lm Pogumom in predanostjo igralk umetnosti, I »o fPeljali igro do konca.

Pa s?ne sicer v gledališču nisem videl, spoznal sem • (ta je vse po starem.

*ied °. i e m m i koleni, zaradi premajhnega razmaka ^^^^ališkimi sedeti, sem stopil v nasproti stoječo

"•»Jrt S e s P r e n w i i a i ° ' Sedeti so lepo oblazinjeni, da ietn0 človek res spodobno poči je. Tudi podgan ver-v p/e saj je znano da hodijo ljudje klobase jest

Tnl^e m n e v c e r ^ e v • • • £ *? sem spoznal, da ima moja stara mama le prav!

PoknSl s e spreminjajo! Včasih so hodili ljudje delat 0 v cerkev, sedaj pa v gledališče!

Lepo Te pozdravlja Peter

e i B A

Za učinkovito uničevanje Tirčesa

Bohinjska cesta zaprta

S G P Sloveni ja ceste, k i je z investitorjem sk l en i l po­godbo za obnovo bohinjske ceste, že nekaj časa oprav l ja dela na nov i tras i bodoče bo­hinjske ceste. K e r pa se bo­do pr ihodnj i teden približali stari cesti na odseku M o k r i log—Hitnje, kjer bodo potom en mesec opravl ja l i groba ze­mel jska dela, je republiški prometni inšpektorat sk lon i l , da bo cesta B l ed—Boh in j ska Bistr ica od 28. maja do pred­v idoma 30. jun i ja zaprta za ves promet. To so mora l i sto­r i t i zaradi nemotenega pote­k a de l in da b i ta del ceste lahko odpr l i še pred glavno turistično sezono.

Medtem pa bo veq promet preusmerjen na ceste tretje­ga reda na progi B led—Po­k l juka—Boh in j ska B i s t r i c a . — Le lokalni promet bo lahko potekal do Ncmenja. Tako bo en mesec ves promet po­t r k a l po cestah Bled—Spod. G o r j e — K r n i c a — M r z l i stude­nec—Gorjuše—Jereka—Bitnje —Boh in j ska Bis t r ica . K e r pa so vse to makadamske ceste in tudi bolj ozke, bo na naj ­bolj ozkem odseku (Krn ica— M r z l i studenec) promet v tem času enosmeren. In sicer bo enosmerni promet potekal v pres ledkih poldruge ure s pričet kom ob polnoči za smer B l ed—Pok l juka i n s pričet-kom ob 0.45 za smer P o k l j u ­k a — B l e d .

N a cestnem podjetju v Kran ju so nam povedal i , da bodo tako pr i K r n i c i kakor tudi p r i Mrz l em studencu opozorilne table, na kater ih bo označeno, kdaj je dovo­l jen promet v eno in kdaj v drugo smer. Povedal i so nam tudi , da je cesta skoz i nase­lje Jeroka precej ozka in je po njej je prav tako nemo­goč dvosmeren promet. Ven­dar pa na tem odseku cesta ne bo enosmerna, ampak bodo na treh najbolj o zk ih mest ih postavi l i ogledala in tako omogočili varnejši promet.

Voznike motornih voz i l opozarjamo naj bodo na ob­voznih cestah še posebej paz­l j i v i . Da pa ne b i prišlo do nel jubih zastojev v prometu, naj upoštevajo čase o eno­smernem prometu. A . 2 .

Popravek V G lasu , z dne 11. maja

1968, se je t i skarsk i škrat po­igral z naslovom Ocenjevanje rado\ljiških psov. P rav i l en naslov je seveda Ocenjevanje rodovniških psov.

Danes in jutri v Kranju republiško prvenstvo podzveznih nogometnih

reprezentanc

Pionirji — pridite na stadion V organizaci j i gorenjske nogometne podzveze in pod po­

krovi te l js tvom O b Z T K K r a n j bo danes in ju t r i na stadionu Stanka M lakar j a v K r a n j u 4. prvenstvo podzveznih p i on i r sk ih nogometnih reprezentanc. Nastopi lo bo 6 ekip : Ljubllana, M u r s k a Sobota, Mar ibo r , Celje, K r a n j I. In II. Naslov p rvaka brani ekipa Cel ja. N a letošnjem prvenstvu je vprašanje prvaka povsem odprto. Nogometna reprezentanca Gorenjske, k i bo igrala pod imenom Kran j a , bo nastopi la z dvema eki­pama. Goren jska reprezentanca se je pr iprav l ja la za to prvenstvo dalj časa pod vodstvom Rud i j a Grosa . Prvo ekipo je pr iprav l ja l Mar j an Mihelčlč, drugo pa Ivo K r an j c .

O pr ipravl jenost i gorenjskih reprezentanc za to pomemb­no tekmovanje pa je da l kapetan obeh ekip R u d i Gros na­slednjo izjavo: »Naše priprave so trajale mesec dn i . S kva l i ­teto igralcev nisem popolnoma zadovoljen, ka j t i samo Tr ig lav i n K r a n j posvečuta pravi lno pozornost mlademu naraščaju i n bosta obe ek ip i sestavljeni v glavnem iz igralcev teh dveh k lubov, čeprav smo domačini, n imamo kakšnih posebnih upov za visoko uvrstitev. V najboljšem pr imeru bomo osvoj i l i tretje mesto.«

Za A ekipo Kran ja bodo igral i naslednj i : H u m a r (Trž ič ) , Lebar (K ran j ) . Kuns tc l j (Triglav) , Bencd ik I (Kran j ) , Zumer , Bajželj (oba Tr ig lav ) , Stelanovič (Kran j ) , S t rnad (Tr ig lav ) , K a l a n (Kran j ) , Grosar . Jakovac, Medved, Konc , B u k o v n i k (vsi Tr ig lav ) , V rhovn ik (Svoboda)

B ekipa pa bo sestavljena iz naslednjih igralcev: Zaletel , Benedik II (oba Kran j ) , G r i l , Sajovic (oba Tr ig lav ) , Novak, Bec (obe Lesce), Mcrčun, Ažman, Komovcc (vsi N a k l o ) , Grošelj, Svetel i (oba Svoboda), Kosem, šmid (oba Železniki), Zupan (Kranj ) in Rudič (Nak lo ) .

Prvenstvo se začne danes (v soboto) ob 14. u r i s predtek-m m .inji v dveh skupinah, v nedeljo dopoldne od 9. ure dalje pa bodo na sporedu f inalna srečanja.

P. Didič

Elektrotehna trgovsko uvozno in Izvozno podjetje z elektrotehničnim mater ia lom L J U B L J A N A , T i tova c. 39

želi zaposl i t i v prodaja ln i K R A N J

poslovodjo P O G O J :

V i sokokva l i f i c i ran delavec elek­trotehnične stroke z večletno ustrezno prakso.

P O N U D B E , k i naj obsegajo kratek življenjepis, pošljite K o m i ­s i j i D S za delovna razmerja, L jub l jana , Ti tova 39 do 31.5.1968.

ŠOLSKI C E N T E R ZA B L A G O V N I P R O M E T

v K r a n j u , Župančičeva 22

E vpis slušateljev v večerne šole:

ZA P R O D A J A L C E ZA P O S L O V O D J E Z A K O M E R C I A L I S T E

Pogoj i za vpis so: L šola za prodajalce — dovršena osemletka 2. Sola za poslovodje — dovršena šola za prodajalce 3. Komerc ia lna šola — dovršena šola za prodajalec

al i druga strokovna šola

Za sprejem v vse t r i šole je potrebna dvoletna prak­sa v blagovnem prometu in stalna zaposlitev. Vpisovanje bo 1. ju l i j a od 16. ure dalje.

G L A S * 20 S P R A N S O B O T A — 25. M A J A 1968

Našli so moško truplo N a t ravn iku na Suh i pr i

Skor j i l o k i so v četrtek, 23.

m:\ja, popoldne našli moško

truplo, k i je že razpadalo. —• Odpel ja l i so ga v kran jsko mrtvašnico, pre iskova ln i sod­n ik pa je odredi l obdukci jo.

K o m i s i j a za razpis p r i osnovni šoli F R A N C E PREŠEREN K R A N J razpisuje pros t i de lovni mes t i

1. P R E D M E T N E G A UČITELJA al i P R O F E S O R J A ZA M A T E M A T I K O

2. H IŠN IKA Pogo j i : Pod 1 zaključena višja a l i v i soka šola Pod 2 kva l i f i c i ran delavec sposoben m i za r sk ih , k l ju ­čavničarskih i n električnih del. Nas top službe pod 1 s 1. septembrom, pod 2 s 1. j u ­l i j em 1968. Osebni dohodek po p r a v i l n i k u . Stanovanj n i .

Prijave sprejema razpisna komisija do 15. 6.

Zahvala Ob izgubi naše dobre mame i n tete

Marije Košir se iskreno zahval ju jemo zd ravn ikom dr . Bcžku, dr . H r i b e r n i k u za n juno pomoč na d o m u ter dr . Do­lencu i n strežnemu osebju bolnice Go ln ik . Zahva­l ju jemo se tud i duhovščini, pevcem, darova lcem cvetja, sosedom i n vsem, k i so nam pomagal i .

K r a n j , 20. 5.1968

Žalujoči: M i l k a z družino i n drugo sorodstvo

Zahvala Ob prerani izgubi našega l jubega očeta, brata , s ina i n s t r i ca

Štefana Vrečka •<e i skreno zahval ju jemo vsem so rodn ikom, sose­dom, pr i ja te l j em i n znancem, k i so nam i z rek l i sožalje in n a m v težkih t r enutk ih sta l i ob s t ran i . E n a k o se zahval ju jemo č. duhovščini iz Šenčurja k a k o r tud i gas. društvu Sredn ja vas i n Šenčur, še enkrat vsem skupaj najlepša hvala .

Žalujoči: s in Štefko, hčerka V i l m a , mama , sestra M a r i j a , K a t a r i n a z možem, bratje: Janez, Primož, F l o r j an i n Lojze z družinami.ter drugo sorodstvo.

S r edn ja vas, 2. 5.1968

Nesreče tega tedna

Od torka, 21. maja se je na gorenjskih cestah pr ipet i lo 12 prometnih nesreč.

V četrtek nekaj m inut po polnoči je na cesti tretjega reda v Rod inah zletel s ce­ste osebni avtomobi l L J 206-25, k i ga je voz i l F ranc Gor-janc iz Žirovnice. Nesreća se je pr ipe t i la , ko je av tomob i l začelo zaradi nepr imerne h i ­trosti i n voznikove neizkuše­nosti zanašati. Po petdesetih met r ih take vožnje je avto­mob i l zletel s ceste čez na ­sip i n se p rev rn i l . P r i tem se je sopotnik Zdravko J e n ­ko hudo ran i l . N a avtomobi­l u pa je za oko l i 6000 N d in škode.

Istega dne ob peti u r i z j u ­traj je v osebnem avtomo­b i lu nemške registraci je za­dremal vozn ik Drago Imper l i z L jub l jane . A v t o mo b i l je zaneslo s ceste na t ravn ik . Vo zn ik je b i l p r i tem lažje ra ­njen, na avtomobi lu pa je za 6000 N d in škode.

Istega dne je ob pol dva ­najst i u r i ponoči na cesti pr ­vega reda L jube l j—Nak lo za­rad i nepr imerne hitrost i za­del v z id drugega predora komb i L J 563-23, k i ga j c vo­z i l Vo j i s lav Balaneskovič iz L jubl jane. Vo zn ik n i b i l r a ­njen, škode na voz i lu pa je za okol i 4500 N d i n . L . M .

Obvestilo Tur i s t i , k i potujete skoz i K r a n j na nedeljske izlete a l i vveekendc

N A B A V I T E SI M A S O Z A C E V A P C l C E A L I RAŽNJIĆE i n drugo del ikatesno blago,

katero vam po vaši želji in okusu pr iprav i jo v naši poslovalnic i na Mais t rovem t rgu 7 v K R A N J U ,

k i je odprta tudi ob nedel jah in p razn ik ih od 6. do 11. ure. Priporoča se ko lekt iv

D E K l a v n i c a K R A N J

>©»«

Zahvala Ob nenadni s m r t i našega dragega moža, očeta, brata , s t r i ca i n starega očeta

Jakoba Šimnovca se i skreno zahval ju jemo vsem so rodn ikom, sosedom, pr i ja te l j em i n znancem, k i so n a m i z r ek l i sožalje, darova l i vence in cvetje ter ga v tako ve l ikem šte­v i l u spremi l i na njegovi zadnj i po t i . Zahva l ju jemo se tud i g. župniku i n sosedu za ganlj ive besede p r i odpr t em grobu. Se enkrat vsem skupaj p rav lepa hvala .

žalujoči: žena, s inov i in hčerke ter bratje in sestre B r e g ob Sav i st. 13, 20. 5.1968

O B V E S T I L O C E N J E N I POTROŠNIKI

Izkor is t i te popust, k i ga priznavajo Zasavsk i premo­govn ik i (Trbovlje-Zagorje) od 1. apr i l a do 30. jun i ­j a 1968 za premog, k i bo nabavl jen v tem času za ši­r oko potrošnjo.

S E PRIPOROČA Trgovsko podjetje »KURIVO« K R A N J

K M E T I J S K O Ž IV ILSKI K O M B I N A T K R A N J O B R A T M L E K A R N A

R A Z P I S U J E

D E L O V N O M E S T O

SKLADIŠČNIKA Pogoj i : končana pok l i cna šola trgovske stroke in

5-letna p raksa v skladišču a l i v trgovini t živili. Nastop dela tako j .

Prošnje sprejema kadrovska komis i j a do 31. 5. 1968.

S T A N O V A N J S K O P O D J E T J E S K O F J A L O K A

P R O D A J A 1. S T A N O V A N J A V N A S L E D N J I H S T A N O V A N J ­

S K I H HIŠAH ŠK. L O K A :

Mes tn i t rg št. 10, Cesta talcev št. 3 Godešič št. 70. Gosteče št. 5, Fužine št. 7, Po­l jane št. 63, Goren ja vas št. 91 in 45, Cešnji­c a 73, v ka te r ih stanovalci niso i zkor i s t i l i predkup­ne pravice, proda ja je p ros ta prometnega davka .

2. N O V A S T A N O V A N J A V S E L J I V A V A V G . 1968

a) Grohar jevo naselje sko f j a L o k a : dvosobni stanovanj i 57 m 2 , cena 86.428 « n

83.285 N d i n , podstrešno stanovanje 44 m» cena 53.487 N d i n .

b) Goren ja vas b lok K 8 / I I dvosobno stanovanje (manjše) 42 m' , cena 67.000 N d i n .

Razp i sn i pogoj i so interesentom na razpolago « a

oglasni desk i Stanovanjskega podjet ja sko f j a Loka o d 27. V . 1968 dalj«

1 K j e k u p i t i p o h i š t v o Specializirane trgovine D E K O R — KRANJ , Koroška 35 i«1

D E K O R — Jesenice, Javornik, B.Kidriča 21

V a m nud i j o najkvalitetnejšo stanovanjsko opr e r l?£ p r i znan ih tovarn pohištva, zaves, ob log za tla postel jnine.

potrošniška P 0 ^ Jt o e

t K R A N J

% Odobravamo brez porokov i n takojšnje udeležbe.

% Brezplačno mon t i r amo % Pohištvo dostavl jamo na dom

ZA OBISK S E PRIPOROČA

K O K R A — D E K O R

S O B O T A - 25 . M A J A i968 G L A S * 21. S T R A N

p o č i l a poslušajte vsak dan J J 5-. 6., 7., 8., 10., 12., 13.. 15.,

22., 23 l n 24 u r i ter ra-JUskl dnevnik ob 19.30 u r i . , b nedeljah pa ob 6.05. 7., 2 1 2-, 13., 15., 17., 22., 23. in *?• uri ter rad i j sk i dnevnik 5^19.30 u r i .

^ S O B O T A — 25. ma ja

8 08 Glasbena matineja — •-> Radi jska šola za nižjo 'opnjo __ Q 2 5 ^ a j s e t m j n u t

našimi amsambli — 9.45 Iz , J b l 'ma skladb za mlad ino —

T u - P r i v a s d o m a — 1 1 0 0

s t r i stični napotk i za tuje go-

]2[JT~ l '-20 K a r po domače rt N a današnji dan — 12.10 E ? * 3 s u i t a — 1 2 3 0 K m e -J s * i nasveti — 12.40 Popcv-* I z studi ja 14 — 13.30 P r i ­č a j o vam - 14.05 Od K r ( S d l j e d o melodije — 14.55 L h o o a D a n k a in hran i ln i ca

ju&ljana — 15.20 Glasbeni l i s r ? 6 2 2 0 ~~ 1 5 4 5 N a š p o d " v a s ° l ~ " 16.00 Vsak dan za 17W~"* 1 7 ° 5 Gremo v k ino —

1 Jgramo tx>at — 10.00 Akt tu ^ a l . n o s t i doma in v sve-185^" 1 8-15 Pravkar pr ispelo I9.00 f , k n i i i n i t l g a t r C a — 1 9 15 p n C l 5 ' o l r o c i —

P^t ^ d a l a v r i tmu — 19.25 S p o ^ ' n u t za E P - 20.00 fio , * V a J r n o svet in domovi-21.30 i 0 0 L ° P C melodije — po r j j * tono'.eke radia Ko -i i s c i j C n

1 0 Oddaja za naše in p- e

C e ~~ * 3 0 5 s pesmijo Dr . i l ' ^ 0 1 v nov i teden 20 05 , " r>V r O ~ r a m

2 0 . 2 80 5 G i b o n a

Vefer J^tf11 r i tm i za majsk i r«dbe n- - 2 0 Zborovske p r i -J u ,»aki u l l a P r i ? B l J a - 21.40 22.00 p , k o n c e r t n i h dvoran -Pn H o ^ ' s v noči — 23.00 U r a

°rtu Schumannu

t ^ J ^ - 2 6 . maja

i ^ i j ^ 1 ' 0 j U t r o ~ 7 3 0 Z a

J ; 0 3 vSL p r o i z v a J a i c c -N a * i D Q , 1 . T O B 0 « A N ~ 9 0 5

£**raj?• . s a l l , i čestitajo i n ^ n i t e J O ~ ~ J ~ ".OO Se E^ai £, , * 0 l w a r i « i - 10.45 N e l j 4 ? ° in dela - 10.45 taj ^ m o z a i k i , . p i h m e -M 11.00 Turistični na-Xr°8°Vor c J e g o s t c - 11-50

d a n a s n = ? 0 s l u š a l c « - 12.00 I

. ^uSa l c 1 ! fer.12-10 N a "

tu °bi j n I T - - 13.15 Iz

P a r l i , U r - 13-40 k f 0 1 C l C > P O r t a ž a ~ 14-00 H H u m ^ b ^ i glasbi -

J 0 , , ^ m e n i t i operni

o,. športno po-. - L a h k o noč, J S i e e

1 9 - 1 5 Glasbene raz -V nedeljo 20.00

21 n? ; 1 5 S c r ( , n a d n i 2 3 0 5 L i t e ra rn i nok-

9.35«' Drogram

H ka r ste i zbra l i

^ o r r ^ ^ v i z gora - 14.35 Siasbena drama -

17.15 Sonata za k l a v i r — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Stran i i z slovenske proze — 19.20 L a h k a glasba današnjih dn i — 20.05 Iskanja i n dog­nanja — 20.20 Glasbena med-igra — 20.30 Iz repertoarja Komornega zbora R T V L j u b ­l jana — 21.20 Radi jska re­portaža — 21.30 Konce r tn i drobiž z Bachovo glasbo — 22.00 Galsbena skr in ja — 23.00 Nočni koncert

P O N E D E L J E K — 27. maja

8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže 9.10 Iz jugos lovanskih s tu-diov — 9.45 Za mlada gr la 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 11.20 Melodi je za razvedri lo — 12.00 N a današ­nj i dan — 12.10 Al legro iz klavirskega tr ia — 12.30 Kme­t i j sk i nasveti — 12.40 K v ' n -tet N i k o Str i to f ob sprem­l javi Štirih fantov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z ve­l i k i m i orkestr i — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po­zdravl jajo — 14.55 Kred i tna banka in hran i ln i ca L jubl ja­na — 15.20 Glasbeni inter-

mezzo 15.40 Poje moški zbor iz Laškega — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 O d l om k i iz opere Manon — 18.00 Ak tu ­alnost i doma in v svetu — 18.15 S igna l i — 18.35 M lad in ­ska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, o t roc i — 19.15 Minute s pevcem N i n o m Rcbičcm — 19.25 Pet minut za E P — 20.00 Reprodukc i ja koncerta Komornega /bo; a R T V L jub l jana — 22.10 R a d i ste j i h poslušali — 23.05 L i ­terarni nok turno

Drug i program 20.05 Nadal jevalni tečaj

nemškega jez ika — 20.20 Iz­bra l i smo vam — 21.20 Za­bavni intermezzo — 21.30 Pol ure orgelske glasbe — 22.00 Večer umetniške besede — 22.40 Dvoje orkest ra ln ih del S lavka Osterca — 23.00 Cock-tai l jazza

T O R E K — 28. maja

8.08 Operna matineja — 8.55 Rad i j ska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Polkice Miška Hočevarja — 9.40 Cic ibanov svet in Pesmica za najmlaj­še — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 11.20 V r i t m u današnjih dn i — 12.00 N a da­našnji dan — 12.10 Pro f i l i — za orkester — 12.30 K m e t i j ­sk i nasveti — 12.40 Igra p iha ln i orkester R T V , d i r i ­g ira Jože Privšek — 13.30 P r i ­poročajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 L a h k a glasba — 14.55 Kred i tna banka in Hran i l n i ­ca L jub l jana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan z a vas — 17.05 Igra Simfonič­ni orkester R T V L jub l jana — 18.00 Aktua lnost i doma in po svetu — 18.15 Jakov Gotovac: Ko l eda — 18.45 Narava i n človek — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M inute s pev. cem Stanetom Manc in i j em — 19.25 Pet m inut za E P — 20.00 Rad i j ska igra — 21.00

Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodi j — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupn i program J R T — studio Sarajevo — 23.05 L i ­terarni nok turno

Drug i program 14.05 Rad i j ska šola za višjo

stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.05 Svet in m i — 20.20 Vedno lepe melodi je — 21.20 Pesmi iz časov ameriš­ke državljanske vojske — 21.40 Iz skladatel jske sk ic i r -ke — 22.00 Jugos lovanski za­bavni ansambl i i n orkest r i 23.00 Dvesto let godalnega k\arteta

S R E D A — 29. maja

8.08 Glasbena mat ine ja — 8.55 Pisan svet prav l j ic i n

zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambl i zabavne glasbe 9.45 Glasbena pravi j ca — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 11.20 Slovenske na­rodne in domač- melodi je za sredo dopoldne — 12.03 Na današnji dan — 12.10 Iz orkestralnega opusa E m i l a Adamiča — H3Q K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Operetni zvo­k i — 13.30 Priporočajo vam 14.05 Igramo za razvedr i lo 14.35 Naši poslušalci čestita­jo in pozdravl jajo — 14.55 Kred i tna banka in hran i ln ica L jub l jana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš pod. l istek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mlad ina sebi i n vam — 18.00 Aktua lnos t i do­ma in v svetu — 18.15 Naši umetn ik i vam . ierajo Debus-syja — 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroc i — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet m nut za E P — 20.00 Ascanio v A l b i — opeta 22.10 Za l jubitel je jazza — 23.05 L i t e ra rn i nokturno

Dru (ji program 14.05 Rad i j ska šola za sred­

njo stopnjo — 14.35 Vese l i akord i — 20.05 Okno v svet 20.20 Rad i j i h poslušate — 21.20 Koncert za flavto in or­kester — 21.40 Od skladbe do skladbe — 22.15 Naj narod i pojo — 23.00 Razgledi po so­dobni glasbi

ČETRTEK — 30. maja

8.08 Glasbena mat ine ja — 8.55 Rad i j ska šola Za višjo stopnjo — 9.25 Ansambel in sol ist i M i l ana Stanteta — 9.40 Pet minut za novo pes­mico — 10.15 P r i vas doma 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 11.20 Rev i ja ju­goslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.00 Na današnji dan —- 12.10 Pr izor iz opere Ve ron ika Deseniška — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Igrajo p iha ln i orkestr i — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 I zbra l i smo vam — 14.35 Ena j s ta šola — 15.20 Glas­beni intermezzo — 15.40 Ma j ­hen recital sopranistke Zlate Ognjanovič — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov s im­fonični koncert — 18.00 Ak tu ­alnost i doma in po svetu — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jez ikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroc i — 19.15 M inute s pevcem Raf­k o m Irgoličem — 19.25 Pet

minut za E P — 20.00 Četrt­kov večer domačih pesmi i n napevov — 21.00 L i t e ra rn i ve. čer — 21.40 Glasbeni noktur­no — 22.10 Večer slovenske komorne glasbe — 23.05 L i ­terarni nokturno

Drug i program 20.05 Nadal jeva ln i tečaj

ital i janskega jezika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Me­lodije po pošti — 22.20 Med mojs t r i lahke glasbe — 23.00 Za l jubitel je in poznavalce

P E T E K — 31. ma ja

8.08 Glasbena matineja p r i Cajkovskem — 8.55 P i on i r sk i tednik — 9.25 P r v i nastop moškega zbora iz. Polzele — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pr i vas x b m a — 11.00 Tur i ­st.eni napotk i za tuje goste 11.20 Igramo za vas — 12.00 N a današnji dan — 12.10 Igrata v io l in is t V l a d i m i r Sker lak in k lar inet is t Igor K a l i n — 12.30 Kme t i j s k i na­sveti — 12.40 Iz kra ja v kra j 13.-.0 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci česti­tajo i n pozdravl jajo — 14.55 Kred i tna banka n hran i ln i ca L jub l jana — 15.20 Turistični napotk i — 15.25 Glasbeni in ­termezzo — 15.45 K u l t u r n i globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdrav­je — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualno­sti doma i n v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po sodobni glasbi — 18.45 N a mednarod-n iho knžpotjih — 19.00 Lah­ko noč, o t roc i — 19.15 M i ­nute s pevcem Lado Lesko­va: jem — 19.25 Pet minut za E P — 20.00 Glasbeni cockta i l 20.30 Slovenska zemlja v pes­m i in besedi — 21.15 Oddaja o mor ju in pomorščakih — 22.10 Iz nove francoske glas­be — 23.05 L i t e ra rn i noktur­no

Drug i program 14.05 Rad i j ska šola za nižjo

stopnjo — 14.35 Z me lod i j ami križemsvet — 20.05 Rad i j ska igra — 20.41 Z ansamblom M o j m i r a Šepeta — 21.20 L judske pesmi slovenske Be. nečije — 21.40 Nov i posnetk i violončelista C i r i l a Sker jan-ca — 22.00 S k d l n s k i h kon-ce i tn ih odrov 1967 — 23.35 Goda la za lahko noč

K r a n j C E N T E R 25. maja, premiera franc.

barv. C S pusto!, f i lma G E N . T L E M A N IZ C O C O D Y J A , ob 16., 18. in 20. u r i , premiera angl. amer. barv. f i lma SA­M O N A P R E J , K A V B O J I ob 22. u r i

26. maja angl.-amer. f i lm S A M O N A P R E J , K A V B O J I ob 13. u r i , nemški barv. f i lm DEŽELA S M E H L J A J A ob 15. u r i , amer.- i tal i j . barv. f i lm R I N G O I N N J E G O V A Z L A T A PIŠTOLA ob 17. i n 19. ur i , premiera amer. barv. CS f i lma A G O N I J A I N E K S T A Z A ob 21. u r i

27. maja angl.-amer. barv.

f i lm S A M O N A P R E J . K A V ­B O J I ob 16.. 18. in 20. u r i

28. maja angl.-amer. barv . f i lm S A M O N A P R E J . K A V ­B O J I ob 16.. 18. in 20. u r i

K r a n j S T O R Z l C 25. maja amer.- i tal i j . barv.

f i lm R I N G O IN N J E G O V A Z L A T A PIŠTOLA ob 15.45, ind i j sk i f i lm P R I J A T E L J ­S T V O ob 17.45, i ta l i j . - jap. f i lm M A D A M E B U T T E R F L Y ob 20. u r i

26. maja amer.- ital i j . barv. f i lm R I N G O IN N J E G O V A Z L A T A PIŠTOLA ob 13.45, ind i j sk i M m P R I J A T E L J ­S T V O ob 15.45, nemšiki barv . f i lm DEŽELA S M E H L J A J A ob 18. in 20. u r i

27. maja premiera franc. barv. C S f i lma G E N T L E -M A N IZ C O C O D Y J A ob 16., 18. in 20. ur i

28. maja franc. barv. C S f i lm G E N T L E M A N IZ C O -C O D Y J A ob 16.. 18. i n 20. u r i

Stražišće S V O B O D A 25. maja nemški barv. f i lm

DEŽELA S M E H L J A J A ob 20. ur i

26. maja angl.-amer. barv. f i lm S A M O N A P R E J , K A V ­B O J I ob 17. in 19. u r i

Cerk l je K R V A V E C 25. maja špan. barv. C S

f i lm P O S L E D N J I M O H I K A -N E C ob 20.30.

26. maja špan. barv. C S f i lm P O S L E D N J I M O H I K A -N E C ob 17. in 19. u r i

K a m n i k DOr.I 25. maja franc. barv. C S

f i lm F A N T O M ob 18. u r i , i ta l i j . f i lm R I G O L E T O . ob 20. u r i

26. maja franc. barv. C S f i lm F A N T O M ob 16. in 18. u r i , i ia l i j . - jap. f i lm M A D A ­M E B U T T E R F L Y ob 20. u r i

27. maja nemšk; barv. f i lm DEŽELA S M E H L J A J A ob 18. i n 20. u r i

Skofja L o k a S O R A 25. maja amer. barv. C S

f i lm H O M B R E ob 18. i n 20. u r i

26. maja amer. barv. C 3 f i lm H O M B R E ob 17. u r i

27. maja amer. barv. C 3 f i lm H O M B R E ob 19. ur i

28. maja franc. f i im D E ­M A R K A C I J S K A C R T A ob 20. u r i

Jesenice R A D I O 25. do 26. maja franc. b m v

C S f i lm R E D O V N I C A 27. maja amer. f : im MORI

. T U R I 28. maja amer. bnrv. C 3

f i lm R E V O L V E R J I N E K V/.. P R A V L J A J O

Jesenice PLAVŽ 25. do 26. maja amer. bar-'.

C S f i lm R E V O L V E R J I JUH R A Z P R A V L J A J O

27. do 28. maja franc. barv. C S f i lm R E D O V N I C A

Žirovnica 26. maja amer. barv. f i lm

T A J N I A G E N T M A T H E L M Dovje-MoJ«trana 25. maja nem. barv. C S

f i lm N A S V I D E N J E N A M O D R E M M O R J U

26. maja italij-špan. barv. C S f i lm S E D E M H R A B R I H 2 E N A

Kran j ska gora 25. maja amer. barv. f i lm

T A J N I A G E N T M A T H E L M 26. maja amer. ban*, f i lm

L A D J A Z A S P O S O J A N J E

-1

Televizija

S O B O T A — 25. maja

9.40 T V v šoli — 14.50 T V v šoli ( R T V Zagreb) — 16.45 T i tov življenjepis — 17.15 T i ­to z m lad ino ( R T V Beograd) — 18.00 M l a d i n s k i f i lm — 18.35 Sprehod skoz i čas — 19.00 V i java ja — 19.15 T V dnevnik ( R T V Ljubl jana) — 19.40 Predaja Titove štafete — 20.00 Prenos proslave ob dne­vu mlados t i — ( R T V Beo­grad) — 21.30 Videofon-za-bavno glasbena oddaja ( R T V Zagreb) — 21.45 C i k cak — 21.50 S to tn ikova hči II. del — 23.10 T V kažipot — 23.35 Zadnja poročila ( R T V L jub . Ijana) — D r u g ! spored: 21.00 Spored i ta l i janske T V

N E D E L J A — 26. maja

9.10 K m e t i j s k a oddaja v madžarščini ( R T V Beograd) — 9.30 Dobro nedel jo vošči­m o s t r i o m B u r n i k in Fan t i t reh do l in ( R T V L jubl jana) — 10.00 K m e t i j s k a oddaja ( R T V Beograd) — 10.45 Poto­vanje Jamesa Coocka ( R T V L jub l jana ) — 13.45 Ob 25-le tn ic i smr t i športnika M i -l u t m c a ( R T V Beograd) — 14.15 Rokome tn i f inale — 15.20 Ot roc i po jo ( R T V Za­greb) — 17.55 T V kažipot — 18.10 S lovensk i ansambl i tek­muje jo — 19.15 Poštno leže­če — f i l m — 19.45 Nepod­kup l j i ve dudule — f i l m s k a bur l e ska ( R T V L jubl jana ) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Beo­grad) — 20.45 C i k cak ( R T V L jub l jana ) — 20.50 Z la t i za­detek ( R T V Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT ) — 22.20 T V dnevnik ( R T V Beo­grad) — D r u g i spored : 21.00 Spored i ta l i janske T V

P O N E D E L J E K — 27. ma ja

9.40 T V v šoli — 10.35 Ru­ščina ( R T V Zagreb) — 11.00 Osnovne splošne izobrazbe ( R T V Beograd) — 14.50 T V v šoli — 15.40 Ruščina ( R T V Zagreb) — 16.10 Angleščina 16.45 K u l t u r n a panorama v madžarščini ( R T V Beograd 17.00 Poročila — 17.05 M a l i svet — 18.20 K u h a r s k i nasve­t i — 18.50 Raša — reportaža 19.20 S k r i t a k a m e r a — 19.30 Novos t i i z s tud ia 14 ( R T V Zagreb) — 20.00 T V dnevnik 20.30 C ik cak — 20.35 Poroč­na poste l ja — T V i g r a — 21.35 Teme z var i jac i jami ( R T V Beograd) — 22.05 Zad­n j a poročila ( R T V L jub l j a ­na) — Drug i spored: 20.00 T V dnevnik ( R T V Beograd) — 21.00 Spored i ta l i janske T V

T O R E K — 28. maja

9.40 T V v šoli — 10.00 An­gleščina ( R T V Zagreb) —• 11.00 Osnovne splošne izo­brazbe ( R T V Beograd) —

14.50 T V v šoli - 15.40 An­gleščina ( R T V Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobraz­be ( R T V Beograd) — 18.15 Mo j s istem — 18.35 F i l m za c t roke — 18.50 To rkov večer z l j ub l j ansk im jazz ansamb­lom — 19.15 K u l t u r n a pano­rama — 19.55 Vi java ja — 20.00 T V dnevnik — 20,30 C i k cak — 20.40 P i k n i k — ame­riški f i lm — 22.10 Zadn ja poročila ( R T V L jubl jana) — Drug i spored: 20.00 f V dnev­n ik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V

S R E D A — 29. maja

16.05 Madžarski T V pre­gled ( R T V Beograd) — 16.20 Poročila — 16.25 Nogomet V a r d a r : Spar tak ( R T V Skopje ) — 17.15 Po S loveni j i ( R T V L jubl jana ) — 17.30 Na­daljevanje nogometnega pre. nosa ( R T V Skopje ) — 18.15 Vi javaja ( R T V L jubl jana) — 18.20 Ne črno, ne belo ( R T V Beograd) — 19.05 Operna scena ( R T V Zagreb) — 19.35 Nogometni f inale (Evrov i z i -ja) — 20.30 T V dnevnik ( R T V L jubl jana ) — 20.45 Nadalje­vanje nogometnega f ina la (Evrov iz i ja ) — 21.30 V i java ja 21.45 Pesem so l idarnost i — zabavno glasbena oddaja — 22.15 Zadnja poročila ( R T V Ljubl jana) — Drug i spored: 20.30 T V dnevnik ( R T V Beo­grad) — 21.00 Spored i ta l i ­janske T V

ČETRTEK — 30. ma ja

9.40 T V v šoli — 10.35 N e m . ščina ( R T V Zagreb) - 11.00 Angleščina ( R T V Beograd) — 14.50 T V v šoli — 15.45 Nemščina ( R T V Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobraz­be ( R T V Beograd) — 17.10 Poročila — 17.15 T ik tak ( R T V L jubl jana ) — 17.30 Dal jno­gled ( R T V Beograd) — 18.00 Po S loveni j i — 18.15 Propa­gandna medigra ( R T V L jub­l jana) — 18.20 Na r edna glas. ba ( R T V Skopje ) — 18.45 Dve leti po uk in i t v i železni­ce ( R T V L jubl jana) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja ( R T V Beograd) — 19.45 V i ­javaja — 20.00 T V dnevnik 20.30 C i k cak — 20.35 O nek i družini — 21.45 Vsak čas s i ob l iku j e drugačna ogledala 22.25 Zadnja poročila ( R T V Ljubl jana) — Drug i spored: 20.00 T V dnevnik ( R T V Beo­grad) — 20.30 Propagandna odaja ( R T V Zagreb) — 20.35 K u l t u r n i razgovori ( R T V Beograd) — 21.35 Mara t onc i — T V ig ra — 22.25 Včeraj, danes, j u t r i ( R T V Zagreb)

P E T E K — 31. maja

9.40 T V v šoli — 14.50 T V v šo­l i ( R T V Zagreb) — 16.10 F i l m i i z produkc i j e Zastava f i lma ( R T V Zagreb) — 17.50 Poko . pa 1 išče — f i l m ( R T V L jub­l jana) — 18.20 Razgovor o glasbi ( R T V Beograd) — 19.05 Človek, znanost i n pro­i zvodnja — 19.35 P r e p i h — oddaja iz c i k l a Sa lon za smeh — 19.55 V i java ja — 20.00 T V dnevn ik — 20.45 C i k cak — 20.50 O neki zabavi i n

gostih — češki f i lm — 22.20 Zadnja poročila ( R T V L jub­l jana) — 22.35 Koncer t učen­cev srednj ih g lasbenih šol ( R T V Zagreb) — Drug i spo­red : 20.00 T V dnevnik ( R T V Beograd) — 21.00 Spored ita­l i janske T V

Prešernovo gledališče v Kranju

N E D E L J A — 26. maja, ob 15. u r i lu tkovna predstava Simonćič: M E D V E D A L O V I ­M O — gostovanje na Jezer­skem

Loterija Poročilo o žrebanju srečk

21. ko la , ka t e r ih žrebanje je b i l o 23. V . 1968.

Srečke s končnicami

so zadele N d i n

80 8 22090 1000 44360 400 61640 500

277230 2000

1 4 40721 404 52871 1004 71681 504

267731 10.004

2 4 29772 404 53822 • 504

787162 2004 952142 2004

53 8 73 20

44953 408 78373 520

046653 10.008 238273 100.020

64 10 11954 500 66654 500

303184 2000 463594 30.000 619554 2000

85 8 605 50

52845 1000 98715 400

674075 2000

6 4 01336 504 52686 1004 54096 404

345626 2004

167 100 18557 400 26897 400 72837 500

126427 2000 867017 50.000

58 8 88 10

2028 200 18558 508

325518 2000

39 8 26309 400 64339 408 93069 500

018239 2008

Prodam Prodam stoječo vrtno T R A ­

V O . Ješe, Križe 8, Tržič 2666

Prodam K O N J A , vajen de­la. Dvorje 44, Cerk l j e 2686

H L A D I L N I K - k o m p r e s o r s k i — 110-litrski ugodno prodam. K r a n j , c. 1. maja 9 2685

Zelo pocenj prodam l e v i ŠTEDILNIK tobi. Marčun J u l k a , Stražiška 15, K r a n j

2687 Prodam vprežne G R A B -

L J E in P R I K O L I C O za B C S kos i ln ico a l i zamenjam za goved. Bučar V inko , K r a t k a pot 1, Ljubljana-Ježica 2688

Prodam dva P R A S l C A za pleme po 90 kg težka, P R I -MO-175ccm i n R O L E R puch 125 cem po ugodni ceni a l i zamenjam za M O P E D . V o d i ­ce 9 ' 2689

Prodam malo K R A V O v 9. mesecu brejosti . Prapro-še 1, Podnart 2690

Prodam zaz id l j i vo P A R ­C E L O v Radov l j i c i , na kate­r i sta že e l ek t r ika in vodo­vod. Naslov v oglasnem odde lku 2691

Prodam K R A V O , k i bo v kra tkem telet i la, i n V O L A za pleme, 490 kg težkega. Megl ic , Podl jubel j 61, Tržič

2692

RSNZSRS — U p r a v a javne va rnos t i v K r a ­n ju zamen ja dve dvo­sobni k o m f o r t n i sta­novanj i v Tržiču za snakovredn i v K r a n j u . In formac i je v K r a n j u ,

T r g revo luc i je 1, soba 188/11.

Predam K R A V O z drug im teletom — K r a n j , L jub l jan­ska 35 2693

Prodam T E L I C O , eno leto staro. Poženk 16, Cerk l j e

2694 Prodam nov k rom i ran n a ­

mi zn i ŠTEDILNIK in 40-litr-s k i B O J L E R . Palovšnik A l ­b in , Zgoša, n. h . Begunje

2695 Ugodno prodam Š IVALNI

S T R O J A Q U I L L A v omar ic i . Ogled vsak dan od 15. ure dalje razen srede. VVendling, P l an ina 29, K r a n j 2696

Prodam 16-colslki G U M I -V O Z . N a k l o 47 2697

F ia t 1300, l e tn ik 1965, t em­no siv, odlično ohranjen pro­dam. Ogled vsak dan. Dr . Božo F a k i n , L jub l jana, Emon-ska 10, telefon 22-861.

P rodam K R A V O s t re t j im te letom. Mavčiče 53, Medvode

2710 P rodam K R A V O s teletom.

Sp. B r n i k 66, Cerk l j e 2711

P rodam delovnega V O L A i n suhe smrekove D E S K E (25 m m ) . Zg. Be la 44, Pred­dvo r 2712

P rodam delovnega V O L A in K R A V O z drug im teletom. Megl ic , L o m 19, Tržič

2713

P rodam S L A M O R E Z N I C O n a moto rn i pogon. Rupa * K r a n j 2714

P rodam 4 PRAŠIČKE odoj­ke. K r a n j , Jezerska C §

2715

Prodam polglobok OTRO­ŠKI VOZIČEK (nemški) J * S T A J I C O . Ud i r , M . Pijade «; K r a n j W

Prodam ma lo rablje" M O L Z N I S T R O J alfa l a v a l j S K A L E za betoniranje. P*S brezje 25, Dupl je

P r o d a m globok OTRO*g VOZICEK-nemški. Zepič, JJ Polje 5, K r a n j 2 7 1

Prodam ČEBELNJAK K r a n j u . Nas lov v odde lku

Prodam mi za rsk i stroj R A V N A L K O in g n o j n i c " 0 j £ torno ČRPALKO s SOflJE Moste 83, K o m e n d a 2 ,

P rodam 500 žlindrinih K D A K O V (40x25x20) in 1 U J navadnih. C. n a Klanec [ K r a n j 2

Prodam 2000 kosov cernj*' ne strešne OPEKE-šP 1^' K r t Drago, K u r i r s k a P°lj^ K r a n j '

P rodam vprežne GRAB j za seno. Orehovl je 4, K^ffl

Poceni p rodam KAVČ i f l

P R A L N I S T R O J s c e n t r d ^ Dolinšek, P lan ina 27,

P rodam B U K O V A Šenčur 233

2725

R A B ^

Prodam vprežne ^r^.^ 10 i n smrekove D E S K E ^ 25 m m ) . Letence 2, G° i n

272^

Prodam dobro ° n r a n ^ -M O P E D zarad i b o l a * 1 1 , M B r n i k 66 p o d g 0 r ;

P r odam M O P E D , šek L en i , ZI. Polje 6, * Q J

Prodam zelo dobro <*£ njon F I A T 750. V račun * m e m tudi smrekove P1 JJ0 Ovsenik, Jezerska c. 92, K r a n j p

Prodam M O P E D T - l * ^ nedikova 12, K r a n j - S H " 8 ^

P r o d a m delovnega y°!je sposoben za vsa

dela, »].'je­menske PRAŠIČE. Kose" kob , Brezov i ca 3, Kr°p* jfl

Prodam rabl jen po^Lt* tiinl P R A L N I STROJ g j ^ centr i fugo i n staro 1

K O L O . Nas l o v v odde lku

•m

Cenjeni potro r jav ih p r e m o g 0 * ^ .

Zasavsk i premoi^P

ter J » T R B O V L J E KOČEVJE i n * i k e , -obveščajo potrosn« ^ lahko kup i j o r j a v i F . ^ odlične kvalitete V ^ F kalorične vrednosi ^ roko potrošnjo, P° . \V> nI ceni do 30. Ju » , j a

Priporoča ? « t J e

trgovsko P ° a j

K U R I V « K R A N J

8 0 B 0 T A - 25. M A J A 1968 M A L T OGLASI G ! A S * » . STRANJ

P rodam K R A V O , dobro mlekar ico. Trstenlk 14, Go l -nik 2700

Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK ( i ta l i janski ) z vložkom. Naslov v oglasnem oddelku 2701

Prodam 5 komple tn ih K O ­L E S za La t 750 in večjo ko-lič ino betonskega ŽELEZA (6 mm) . Strahin j 61, N a k l o

2702 Prodam 6 tednov stare

PRAŠIČKE, TRAČNICE za obžagovanje lesa in 2 A G O c i rku larko . P i u n a n , Br i t o f 70, Kran j 2703

Več P A R C E L prodam. Po-izve se: Hotemože 27, Pred­dvor 2704

Prodam električno O M A R I -CO-kompletno s števcem in Ploščo, p r imerna za gradbi­šč . C. na Klanec 37, K ran j

2705 Poceni prodam KAVČ, dva

P O T L U A in banjo-160 c m . Kran j , M . Pijade 7/1

2706 Samski dom-Iskra , P lan ina

*• odda brezplačno premogov »LES« 2707 . Prodam lahk i G U M I V O Z ' n srednje ve l iko kos i ln ico b a U 2 . Zbil je 4, Medvode

2703 Prodam dva G U M I V O Z A ,

toni in 3 t. ter kroglične Jjljčne ležaje. Benda, T r z i n , Mengeš 2709

Poceni prodam M O P E D £<*kvito Fe rn , G a s i l k a 6, K r a n j , Stražišoe 2731

Vodarn F O R D - T A U N U S ^ - k a r a v a n . Ješe, Križe 8, 1 n * 2669

" " U l l i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i m i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i

K 2 K K R A N J O B R A T K M E T I J S T V O

obveščamo interesente, da bomo v torek, dne 28.5. 1968 ob 10. u r i prodaja l i Preostalo košnjo lucerne n a V r tna r i j i Z lato polje » « v sredo, dne 29. 5.1968 °b io. u r i košnjo travni­kov v Zalogu p r i Cerk l jah . Informacije na uprav i dc-»ovišča V r tna r i j a in upra­

vi delovišča Lahovče.

""»Illlllllllllllllllilillllllllllllllllllllinillllli

Prodam N S U - P R I M O 150 . x n , dobro ohranjeno. L a -° ° ^ e 11, Cerk l j e 2732

Vodarn F I A T 750. Naslov oglasnem odde lku 2733

prodam motorno K O L O * W 350 ccm. Zg . Gorje 53 k B l c d u 2 7 3 4

^ o d a m M O P E D col ibr i . i G r a d 18, Cerk l j e

fc 2735 ( V / ^ a m M O T O R puch 250 ^ m M O P E D s 7000 k m v J a n stanju. Ravn ikar Lv i . 0 2 ' Križna gora 2, Sk.

* a • 2736 j ^ d a m P U C H - R O L L E R 125 Pfcrj a l i zamenjam za M O -delu" ^ a s ' ° v v oglasnem od-

j £ u 2737 ^ j . ^ a m dobro ohranjen

750 D, letnik 1961. M o ­l j , J anez , Dolenčice, Po-

* e nad Sk. L o k o 2738 f i u ^ c ' n i prodam a l i zame-b r ^ . KOMBI - IMVV 62 — ^S l b e n 2 3 0 5 0 0 0 1 avto. G * * M a r J a n , Nova vas 16,

lJUr p r i Ce l ju 2739

*nž*

Prodam t r i P R A S l C E po 20 kg, eden 120 kg. Zalog 8, Cerk l j e 2740

Prodam večjo količino rab­ljene O P E K E špičak. Cer­k l janska Dobrava 4 2741

Prodam P L U G OBRAČAL­N I K in vprežno K O S I L N I C O za enega konja . G l in j e 8, Cerk l j e 2742

Prodam I Z R U V A C za k r o m ­pir . Vok l o 36, Šenčur 2743

Prodam T E L I C O . 9 mese­cev brejo. Suha 7, K r a n j

2744 Prodam M A H za steljo na

Suh i . Predoslje 20, K r a n j 2745

Prodam G R A B L J E . O B R A ­ČALNIK za seno ln M O P E D T-12. K r a n j , Suha 14 2746

Za 120 N d i n prodam dobro ohranjen vz id i j i v ŠTEDIL­N I K . K r a n j , Luznar j cva 20

2747 Prodam stoječo S E N O , lu -

cerno in crno deteljo. Olšc-vek 47, Preddvor 2748

Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in V W , letnik 1980. K r a n j , Tavčarjeva 11 2749

Prodam AVTO-DKVV F-102; 40.000 k m . M . Lakota , Tav­čarjeva 11, Jesenice 2750

Ugodno prodam strešno O P E K O folc, cement. Kon ja r Matevž, Zg . Pirniče 107, Medvode 2751

Predam stoječe S E N O , na ­vaden V O Z in nc-kaj kmeč­kega O R O D J A . Naslov v oglasnem odde lku 2752

Prodam K L E P A R S K O O-R O D J E . Pongrašič, K r a n j , Pšcvska pot 11/a 2753

Prodam L U C E R N O , meša­no a travo. Gost i lna L ikozar , V i soko 2774

Ugodno predam vsel j ivo D V O S O B N O S T A N O V A N J E v središču Kran j a . Naslov v oglasnem odde lku 2775 Prodam dobro ohranjen kom-bin i ran OTROŠKI VOZIČEK ter P R I M O 150 ccm. C i r i l o -va 6, K r a n j — Orehek 2779

Začasno zaposl im moškega v p las t ik i , priučenega a l i i z u -čenega ključavničarja pa po preizkušnji za stalno. Petek, Lesce 2780

Kupim K u p i m HIŠICO v zelenju s

preužitkom. Ponudbe poslati pod »Počitnice b l i zu vode«

2627 K u p i m K O N J A , starega 8

do 15 let. B is t r i ca 7, Dupl je 2754

K u p i m L E S za ostrešje. S turm Anton , 2eje 8, Dupl je

2755 K u p i m F ia t 750. letnik

1965. Plačam v gotovini. Te­lefon št. 228-34 (Mubi) 2684

Ostalo K O T L E za žganjekuho vseh

vrst izdeluje kval i tetno K A ­P E L J V . bakrokotlarstvo, L jub l jana, Aljaževa c. 4, S i -6ka 1260

R O L E T E i n struženje P A R ­K E T A naročite zastopniku S P I L E R J U , Radovl j ica, Grad-n ikova 9, telefon 70-046 2638

Iščem moškega za pomoč na kmet i j i . Naslov v oglas­nem oddelku 2756

Izgubil sem avtomobi lsko G A R N I T U R O KLJUČEV l n dvigalo od Kran j a do Ljub­ljane. Pošten najditel j naj odda prot i nagradi , Rakar , 2a lna 2, Grosupl je 2757

Hrano in stanovanje dam osebi za varstvo otrok v do­poldanskem času v Skof j i L o k i . Naslov v oglasnem od­de lku 2758

U P O K O J E N K A , k i želi svoj dom in mirno življenje pr i samskemu upokojencu z last­no hišo v t ihem kra ju na Gorenjskem, naj pošlje po­nudbo na oglasni oddelek »Sporazumno življenje« 2759

Honorarno zaposl im K U ­H A R I C O — takoj. Gost i lna pr i Bergantu, St. L o k a 27, Skofja L o k a 2760

Potrebujem dobrega M I ­Z A R J A , k i bi znal vodit i sa­mostojno mizarsko obrt. Vo­jaščine prost in po možnosti, da ima delovodsko šnlo. Po­nudbe poslati ped »Mizar«

2761 D.-kle gre varovat otroke v

K r a n j u . Ponudbe poslati pod »Varstvo« 2752

Iz javl jam, da nisem pkč-nica dolgov mojega moža Raztresena Jožcia. Opozarjam vse, da ne kupujejo predme­tov cd imenovanega. Raztre­sen Jožefa, Prc le tarska 6, Tržič 2763

Prek l i cu jem vse, kar sem neresničnega govori la o F r e -l i h M a r i j i in A l b i n i i n se j ima zahval jujem, da sta od­s t o p i l i od tožbe. Biček Zofka, 2abnica 61 2764

Zadnjič opozarjam vse, k i bodo še širili enoletne ne­resnične govorice o meni, da j ih bom sodno preganjal . K a l a n Janez, Breg ob Savi 6, K ran j 2765

Iščem S O S T A N O V A L C A . K r a n j , Cankar jeva 16 2766

Spre jmem S O S T A N O V A L ­C A . Jovičič N iko la , M . P i j a ­de 11, K ran j 2767

22. 5. 1968 sem izgubi la od cerkve do nebotičnika D E ­N A R N I C O z z la t im obeskom, ker m l je to drag spomin, pros im najditel ja, da jo vrne prot i nagradi v oglasni od­delek 2763

KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ

R A Z P I S U J E n a s l e d n j i p r o s t i d e l o v n i m e s t i :

1. analitika v oddelku za organizacijo in analizo v Kranju Pogoji: ekonomska fakulteta in 4 leta ustrez­ne prakse

2. revizorja prispevkov soc. zavarovanja

v finančnem oddelku v Kranju Pogoji: ustrezna višja izobrazba in 3 leta prakse v finančni stroki Ponudbe s priloženimi dokaz i l i o izobrazbi , dose­danjem službovanju i n življenjepisom sprejema Komis i j a za razpis in sprejem delavcev p r i K Z S Z K r a n j , Stara cesta 11 do vključno 10.6.1968. Osebni dohodeK je določen s Prav i ln ikom o razde­l jevanju osebnega dohodka in povračil delavcem K Z S Z K ran j S stanovanji zavod ne razpolaga.

Spoznal bi rad starejšo p r i ­jatelj ico, visoke postave, za skupne izlete. Ponudbe po­slati ped »Starejši« 2769

Prireditve G O S T I L N A V R E C E K , Tu-

paliče pr i re ja v nedeljo, 26. 5. 19C8, Z A B A V O s p l e ­nom. Igral bo trio Frenky . Vab l j en i ! 2770

V nedeljo, 26. 5. 1968, p r i ­reja G O S T I L N A Z A R J A T R -B O J E zabavo s plesom. Igral bo trio M E T O D A . Vab l j en i !

2771 G O S T I L N A na B R E G U pr i ­

reja zadnj ikrat v maju K E G ­L J A N J E za K O S T R U N A . T u ­di za ples bo poskrbl jeno.

2772 Gost i lna p r i M I L H A R J U v

Smartncm pr ire ja v soboto, 25. 5. 1968, zabavo. Igral bo T R I O F R E N K Y . Vab l j en i !

2773

SERVISNO PODJETJE KRANJ, Tavčarjeva ulica 45

razpisuje delovno

mesto

s k l a d i š č n i k a Kandidat mora imeti srednjo strokovno izo­brazbo ali 10 let prakse v skladiščni službi in poznavanje raznih materialov.

Prošnje je, vložiti do 10. junija 1968.

K \\l\Osi sTVO KRAVI .fm« op zalogi veliko izbiro

\ V G R O B N I H S P O M E N I K O V

' I H i A u i n i k o s i l a h k o BtptfMe - v s k l a d i š č u - . • m ft:)DJFT:lA

$ & ' ' k p R $ $ K A ' naročilu vam nudimo po>cbcn popust.

b i o ma Z A i V O L N O

Izdaja i n t i ska C P »Go­renjsk i tisk« K r a n j , Ko ­roška cesta 8. — Nas lov uredništva i n uprave l i s ta : K r a n j , T r g revolucije 1 (stavba občinske skupšči­ne) — Tek. račun p r i S D K v K r a n j u 515-1-135. — Te­lefoni : redakc i ja 21-833 21-860; uprava l i s ta , ma-loogiasna i n naročniška služba 22-152 — Naročni na : letna 24.—, pol letna 12.— N d i n . Cena posamez­n ih številk 0.40 N d in -Inozemstvo 40.00 N d in — Mal t oglasi beseda 0.6 do 1 N d i n . Naročniki imajo 10",, popusta. Neplačanih oglasov ne objavl jamo.

G L A S S P O R T S O B O T A - 2 5 . M A J A 1968

Nazadovanje v telesni kulturi kranjske občine Zapis s konference Občinske zveze za telesno k u l t u r o K r a n j

Letošna konferenca O b Z T K K r a n j je potekala pod vti­som do*:aj slabega razpolo­ženja delegatov In je razpra­va ves čas od začetka pa do k c n c a tek la samo o pomanj­kan ja finančnih sredstev oz i roma sploh o neurejenost i na j i na f inanc i ranja telesne ku l tu re v k r a n j s k i občini. Iz poročila predsednika in do­kaj bogate razprave o f inan­c i r an ju je b i lo razv idno, da telesna k u l t u r a v k r a n j s k i občini v zadnj ih dveh le t ih n i naprav i la n ikakega k o r a k a napre j , pač pa je b i l a sploš­na ugotovitev — stagnaci ja. K a t e r i so b i i i g lavni v z rok i Za to nerazveselj ivo ugotovi­tev na četrtkovi konferenci O b Z T K K r a n j ?

Pred leti se je telesna ku l ­tu ra sicer enakovredno vk l ju­čila v statut občine, vendar je to praktično ostalo le n a pap i r ju . Deklarat ivnega uspe­ha pa na drug i s t ran i n i b i l o uresničenega v p raks i . L a n i je skupščina občine K r a n j u k i n i l a samosto jn i svet za telesno ku l tu ro , poleg tega pa je zabeležena stagnaci ja v f inanc i ran ju redne dejavnost i na tem področju. Nedvomno je svet za telesno k u l t u r o v pre tek l ih le t ih od igra l po­membno vlogo in je b i l celo za zgled mnog im občinam po Sloveni j i . V sedanjem zdru­ženem svetu za ku l tu ro , pro-sveto in telesno k u l t u r o — v njem je 15 članov — pa sta le dva predstavn ika te­lesne vzgoje in je zato kon­ferenca sk len i la , da se pred­laga skupščini občine K r a n j , da se v pr ihodnje spet usta­nov i samostojen svet za te­lesno k u l t u r o a l i pa , d a se vse pr i s to jnos t i , k i j i h je doslej uprav l ja l samosto jn i svet za telesno ku l tu ro , pre­nesejo n a izvršni odbo r O b Z T K K r a n j .

K a k o družba in njoni upravn i organi vrednot i jo neko dejavnost, se prav go­tovo po vseh izrečenih i n na­p isan ih besedah končno naj­bolj vel javno pokaže takrat , ko je t reba zanjo odmer i t i finančna sredstva. V k ran j ­sk i občini se čuti p r i f inan­c i r an ju telesnovzgojne dejav­nost i po letu 1965 stalno upadanje. K e r se stroški za opremo in potovanja na dru­gi s t rani v tem času nenehno dvigajo, je razuml j i vo , da se za to obse j redne dejavnost i v organizaci jah za izravnavo nujno m o r a zmanjšati. Zmanj ­ševanje pa seveda neizogibno vp l iva na polet ter v debršni mer i duši in ic ia t i vo društve­n ih oz i roma k l u b s k i h uprav p r i n j ihovem delu. To se kaže tud i v vedno manjšem šte­v i lu organizaci jskega in s t ro . kovnega kadra v vseh tt.ies-novzgojnih organizaci jah. Iz leta v leto se število akt iv­n i h organizatorjev, vadite­ljev, trenerjev i n sodnikov manjša. Zd i se, da se večina nekdaj vnet ih delavcev v športnih organizaci jah u m i k a v pasivo zato, ker pogreša predvsem mora lne s t imulac i ­je, delno pa tud i za to, ker je perspekt iva razvoja teles, ne ku l ture v k r an j sk i občini iz leta v leto bol j negotova.

K l j u b določenim uspehom, k i so b i l i zabeleženi v zad­n j i h dveh l e t ih , saj so b i l i v nekater ih šprotih doseženi zelo kva l i t e tn i rezul tat i ozi­r o m a uspehi , k i n iso samo državne vrednost i , pač pa tud i mednarodne, p a bomo m o r a l i več pozornost i posve­t i t i tudi množičnosti, k i jo p a društva v glavnem zane­marja jo zarad i p rema jhn ih sredstev, k i j i h dobi jo iz proračuna- občine. Akt i vnos t po posameznih društvih je v

Danes in jutri v Škofji Loki V torek je prišla iz Franci je presenet l j iva nov ica, da za­

rad i vsesplošne stavke i n neredov v deželi odpadejo tud i ve l ike mednarodne moto d i rke v C lerment-Ferrandu. Uvrs t i ­tve na tem tekmovanju , k i b i mora lo b i t i prav danes in j u t r i , torej istočasno z v e l i k im i d i r k a m i za nagrado Loke , se upo­števajo p r i točkovanju za svetovno prvenstvo v vseh tekmo­va ln ih razred ih . To je b i l tud i vzrok, da smo med pri javl je­n i m i tekmova lc i za d i rko v škofji L o k i pogrešali nekatera znana imena. Toda že nekaj u r potem, ko se je razvedelo, Qa d i r k v ma l em f rancoskem mestecu ne bo, so na naslov A M D Skof ja L o k a pričele deževati brzo javke s prošnjami za start. Prek 2 0 j i h je b i lo . Organizator j i so odobr i l i nastop le pet im najbol j znan im tekmova lcem. M e d n j i m i je tud i odlični Jugos lovan J a n k o štefe, k i bo voz i l v razredu motor­jev do 5 0 i n do 1 2 5 c cm , Nemec Rudo l f K u n z , rekorder proge v najlažji kategor i j i , i n še d rug i p rav tako znani Nemec Georg Anscheidt . štefe bo s tar ta l na tomosu D6S, oba nje­gova tekmeca pa na k re id l e r j ih .

Organizator j i so pred dnevi vendarle odob r i l i nastop Ita­l i j anu Par l o t i ju , za katerega smo p red tednom zapisa l i , da ga tokra t ne bo. Konkurenca je letos torej prvovrstna,.v vseh t ekmova ln ih razredih bo startalo maksimalno možno število tekmovalcev. I. G.

zadnjem času precej padla on obstoja bojazen, da se bo to stanje še naprej stopnje­valo, če ne bodo pr i s to jn i or­gani v pr ihodnje telesno ku l ­turo v občini drugače vred­no t i l i .

Število razn ih igrišč je si­cer zadovol j ivo, p r iman jku j e pa z last i prostorov za z im­sko vadbo — za smučanje i n telovadnice. Zato je b i l tud i sklep konference, da se v p r i ­hodnje iz sredstev športne stave in loto nameni več sred­stev za z imske športe v ne­posredni bližini K r a n j a (vle­čnica pod šmarjetno goro in na Joštu, gradnja 70-metrske skakaln ice ) . Znano je namreč, da so prav pogoj i za še ve­čji množični razvoj z imsk ih športov v K r a n j u najslabši in je zato nedvomno treba pozdrav i t i prav i lno usmer i ­tev delegatov na konferenci v K r a n j u .

Večje objekte v K r a n j u uprav l ja Zavod za vzdrževa­nje in izgradnjo športnih ob­jektov. Težnja delegatov na konferenci pa je b i l a , da b i se Zavodu priključili v vzdr . zevanje i n upravl janje tud i drug i športni ob jekt i v K r a ­n ju (stadion in D o m telesne ku l ture v Stražišču, štiristez-no kegljišče in še nekater i drug i manjši objekt i ) . Vse­kakor b i se s tem povečali stroški Zavoda p r i vzdrževa­nju, vendar b i mora l Zavod po zgledu drug ih zavodov po Sloveni j i mnogo več s to r i t i tud i za drugo pr idob i tno de­javnost, k jer b i b i l večji v i r dohodka in ne samo čakati na sredstva iz proračuna ob­čine.

O b Z T K K r a n j združuje 26 osnovnih organizaci j i n ob­činski s t re lsk i odbor s skup­no o k o l i 5000 člani. Letošnja konferenca je opozor i la na zelo resne probleme v telesni k u l t u r i občine K r a n j i n bo ime l nov i 25-članski izvršni odbor, če bo hotel poz i t i vno oprav i t i svoje zaupanje, do­vol j dela, da vse sklepe ures­niči. Ze l ja pa je, da b i b i l iz­vršni odbor bol j delaven kot je b i l sedanji in da b i na pr­v i seji f o rm i r a l predv ideni 9 . članski sekretar iat iz l j ud i , k neposredno ne delajo v osnovnih organizaci jah, ke r se bodo sicer spet kaza l i raz­n i vp l i v i posameznikov po fo rs i ran ju določene panoge ne glede na to, a l i spada med pr io r i t i tne športe a l i ne. Mnen ja smo, da m o r a b i t i se­kretar ia t kot najbol j opera­t ivno telo O b Z T K K r a n j se­stavljen iz najbolj de lavnih in športno nevtra ln ih telesno, vzgojnih delavcev, s icer ne bo opravičil zaupanja 5 0 0 0

športnikov kran jske občine.

J . Javo rn ik

Kranj že prvak Gorenjske čeprav prvenstvo še ni končano v gorenjski nogometni

l ig i , pa je K r a n j že osvoj i l naslov p r vaka Gorenjske. V zadnjem k o l u je igra l neodločeno s Svobodo i n je tako v vodstvu z eno točko prednost i pred Ločanom.

Lestv ica : K r a n j 11 8 2 1 30:15 18 Ločan 12 X l 3 34:13 17 Svoboda 11 6 3 2 31:20 15 Tržič 11 4 2 5 19:19 10 Lesce 11 3 2 6 15:21 8 N a k l o 12 3 1 8 18:36 7 Železniki 12 1 3 8 17:39 5 izven konkurence Tr ig lav B 13 5 2 7 35:46 12

Bo rac : Predosl je 5:2, Trbo je : Podbrezje 4:3, K r o p a : P r e d ; dvor 2:2, m lad inska l iga: Ločan : Jesenice 1:5, p ion i rska l ig 8 /

: Tr ig lav 0:7, K r a n j : Svoboda 2:0, Železniki : Tržič lih P. Didič

Lesce Ločan Jesenice 1:0.

Nastopa 14 moštev J u t r i bo odigrano na Goren jskem prvo ko lo za nogometni

poka l maršala T i ta za področje Gorenjske. Za tekmovanj i se je pr i jav i lo 14 ek ip v članski in 4 v m lad insk i konkurenci« Srečali se bodo naslednj i pa r i : Podbrezje : Železniki, Ločan • Nak l o , Lesce : Predosl je. Preddvor : K r o p a , Trboje : Kran j , Tržič : Borac , Tr ig lav B : Svoboda, v m lad insk i konkurenci pa Tr ig lav : K r a n j in Jesenice : Ločan. ,

p. Didic

Prvi poraz Radovljice V 14. ko lu gorenjske rokometne lige je doživela Radovl j ica

p r v i poraz v tem prvenstvu. K l j u b vsemu pa je že P r v a ' Presenetl j ivo je K a m n i k v tem ko lu po razbur l j i v i i g r i s te n i m rezul tatom odprav i l vodečo Radov l j i co . .

R E Z U L T A T I : K a m n i k : Radov l j i ca 26:25 (11:14), Jesenice. K r a n j B 17:14 (8:8), Selca : Krvavec 26:10 (11:5), Žabnica • Križe B 26:13 (14:8), Sko f ja L o k a : K r a n j s k a gora 5:0 w. •

Lestv ica : Radov l j i ca sko f j a L o k a K r a n j s k a gora Selca Žabnica K a m n i k K r a n j B Jesenice Krvavec Križe B V nedeljo se bodo s r c

L o k a , Križe B : Selca, Krvavec Radov l j i ca : K r a n j s k a gora.

14 13 0 1 325:212 13 9 1 3 247:168 14 8 2 4 254:213 14 8 (t 6 200:165 14 7 0 7 288:260 13 6 2 5 256:259 1 14 6 1 7 198:195 1 14 5 l 8 267:264 14 2 0 12 171:339 14 1 1 12 173:304 naslednj i par i : Žabnica '• šk .

P, Didić

Poraz Storžiča v Dupljah Dve k o l i p red zaključkom tekmovanja v drugi 6 O R ^ " ^ 0

rokometn i l ig i je že rešeno vprašnje prvaka . Zmagova posta l i i g ra lc i Veterana. . . ve-

R E Z U L T A T I : Tržič B : Selca B 23:10 ( 1 1 : 3 ) , B i s t r i ca . terani 16:31 ( 8 : 1 5 ) , Dupl j e B : Storžič 22:15 _ ( 1 1 : 9 ) . ^ g t o r .

J u t r i se bodo pomer i l i nas lednj i : Dupl je B žič : Žabnica B , veterani : Selca B .

Tržič

p. Didtf

Nihče več neporažen V petem k o l u gorenjske košarkarske lige je b i lo doseže 0 ^

nekaj presenet l j iv ih rezultatov. V Radov l j i c i je Kropa 1 a

magala domače moštvo, v Medvodah pa so mlad inc i l r A a V o i zgub i l i z domačo ekipo. M l a d i n c i Jesenic pa so s L

zmagal i v Cerk l j ah . J n v l l i c 3

R E Z U L T A T I : K rvavec : Jesenice 22:32, K r o p a : R % đ , 4 l

58:49, Medvode : Tr ig lav 67:52, Jesenice : T rh le vsj« 5 0 ' Les tv ica :

Tr ig lav Medvode Tekst i lec K r o j Jesenice Trh le veje Radov l j i ca K r o p a Krvavec

329: " 1

279:^-3 259:185 243:181 226:224 J l 0 : i ^ 243:2*5 198:253

" " V l a v ) 9 2 , St re l c i : T . K n i f i c (Medvode) 1 0 8 , T o r k a r (Triglav;

l inar (Teksti lec) 8 5 , i t d . . . Tek s t 1 ' Danes se bodo pomer i l i nas lednj i pa r i : 3es?m^ .' K r oP 3 '

lec, Radov l j i ca : K r o j , Tr ig lav : Krvavec , M e d v o a ^ ^ Radov l j i ca : T rh le veje. * '