2. razvojna skupina za informacijsko –

komunikacijske tehnologije

vodja: Andrej Mertelj

Zakaj je področje pomembno za razvoj Zakaj je področje pomembno za razvoj Slovenije?Slovenije?

Brez lastnega obvladovanja IKT-ja ter predvsem pa brez razvoja ni mogoč nadaljnji razvoj .SI

spillover efekti tudi na druga področja (npr. upravljanje, tehnični napredek, ...)

vedno več programske opreme bo porazdeljene in kooperativne, področja SOA,SLA & virtualizacija naslavljajo razne probleme povezane s premikom načina razvoja SW

Principi ki jih je NUJNO upoštevati: odprti standardi,interoperabilnost, integracija,varnost, zaupanje, dostopnost,zanesljivost

IKT = 25 % bruto domačega proizvoda v EU & 40 % rasti produktivnosti gospodarstva

Gospodarski pomen IKTGospodarski pomen IKT

Ali ustvarja velik del BDP, velik del izvoza, dosega visoke dodane vrednosti? 2006 = 1.556m€ (od tega

IT 573,68m€) izvoz 322m€, uvoz 411m€ 2.825 podjetij, 24.670 ljudi dodana vrednost 713m€

Ima velik potencial rasti? Artemis: >50% ePoslovanje: >100% letno Tudi najnižje rasti > 20%

letno

REVENUE IN SLOVENIAN ICT SECTOR, 2002-2006 (MIL.EUR)

2.198,20

2.309,42

2.472,782.495,63

2.510,80

2.000,00

2.100,00

2.200,00

2.300,00

2.400,00

2.500,00

2.600,00

2002 2003 2004 2005 2006

Gospodarski pomen IKT - nadaljevanjeGospodarski pomen IKT - nadaljevanje

IT SPENDING IN % OF GDP

2,70%

2,20%

2,00%1,90%

1,80%

0,00%

0,50%

1,00%

1,50%

2,00%

2,50%

3,00%

EU CZECHREPUBLIC

HUNGARY SLOVENIA ADRIATIC(Serbia, Croatia,

BiH,Montenegro,

Albania)

IT SPENDING STRUCTURE, 2006

30%35%

45%

55%

45%42%

40%

25%

25% 23%20% 20%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

EU GLOBAL SLOVENIA ADRIATIC

Hardware Services Software

Globalno konkurenčni raziskovalci in Globalno konkurenčni raziskovalci in podjetjapodjetja

Imamo v Sloveniji globalno konkurenčne raziskovalce? Na katerih področjih? NESSI: storitvene arhitekture, inteligentni sistemi, obdelava

geometrijsko-prostorskih podatkov, razpoznavanje govora, domensko-specifični jeziki, kakovost in varnost podatkov, sistemov in storitev, vgradni sistemi

LivingLabs za eStoritve Artemis: dr.Jovana(IJS) dr.Žemve (IJS), IJS, dr.Colnarič, dr. Terbuc(FERI MB) NEXOF-RA: Xlab Tehnologije znanja (analiza podatkov, semanticni splet (in Web 3.0),

pravljanje znanja, podpora odlocanja) vidimo kot kljucne tehnologije za razvoj bodoce na znanju temeljece druzbe (IJS, FERI).

Nujno potrebno določiti nekaj prioritetnih scenarijev!!!! Vključiti ekologijo v povezavi z IT !!!

Slovensko globalno konkurenčna podjetja iz panoge Hermes SoftLab (custom development), Instrumentation Technology

(krmilniki, nadzor), Sekvenca (medicinska informatika), XLAB (grid, telekomunikacije & remote presence), DataLab (ERP za SME), EuroPlus (barkoda), CosyLab (sinhrotroni, observatoriji), WebTech (BSPlayer),SetCCE (kripto),Marand,Iskratel,Telekom, ...

Razvojne priložnosti in izziviRazvojne priložnosti in izzivi Internacionalizacija

Povečati izvoz visoko tehnoloških izdelkov z visoko dodano vrednostjo IVDV. Ocenjena številjka trenutno je 5% celotnega izvoza in cilj vlade je ta kazalec potisniti na 15% v naslednjih 5 letih.

Cilj: ZITexa ki podpira to usmeritev je 15% povečanje izvoza na leto kar bi na 5 letrni ravni prineslo podvojitev izvoza IKT sektorja.

Vizija: Poleg “globalnega” dosega nekaj igralcev je potrebno omogočiti regijsko prisotnost večjemu številu manjših podjetij

Rezultat: Economy of scale, manj odvisnosti od domačega trga

IKT kot platforma Ne-le ostalim desetim razvojnim področijem ampak celotnemu

gospodarstvu Cilj: podpremo pri njihovih usmeritvah Vizija: aktivna promocija Living Labov, ki omogočajo, da agilno

uvedemo novosti in njihovo uvajanje podpremo z finaciranjem evropskih skladov

Rezultat: hitrejše uresničevanje ciljev ostalih, utilizacija LivingLabs & EU financ

Izkoristiti interne IT oddelke v podjetjih / spin-off priložnosti

Razvojne priložnosti in izzivi -Razvojne priložnosti in izzivi -nadaljevanjenadaljevanje

Vzpostavitev inovacijskega "ekosistema" Tehnična in inovacijska kultura v celotnem šolskem sistemu Podjetniška klima Visokošolska inovativna središča Mednarodno sodelovanje KADRI in TALENTI

Omejitve Relativno mali priliv domačih kadrov v panogi je ovira hitrejšega razvoja. Slaba splošna povezanost s svetovnimi centri in omejene možnosti

izvoza tehnologije Strategije za preboj

Vzpostaviti v Sloveniji okolje (davčno, infrastruktura,...), ki bo omogočalo postati center za IKT podjetja iz Evrope in Sveta (Dubai, Malta, Irska).

Visok priliv visoko izobražene tuje delovne sile in s tem ugodni davčni učinki za državo, kljub, za preboj potrebni manjši obdavčitvi sektorja.

Pridobitev velikih svetovnih korporacij in postavitev razvojnih oddelkov v Sloveniji ter s tem večja možnost odpiranja tujih trgov tudi za vsa naša podjetja in pridobitev vloge partnerjev pri takih multinacionalkah

Ugodnejši demografski vplivi, kot pri uvozu nizko izobražene delovne sile Hitrejši razvoj panoge v Sloveniji in boljša povezanost s svetom