urška podgoršek, nlb december 2003
DESCRIPTION
Urška Podgoršek, NLB December 2003. Vloga revizorja informacijskih sistemov v zvezi z zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Vsebina predstavitve. Uvod - trg kapitala Zakonske podlage delovanja kapitalskega trga v Republiki Sloveniji - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Vloga revizorja informacijskih sistemov v zvezi z zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje
Vsebina predstavitve
Uvod - trg kapitala Zakonske podlage delovanja kapitalskega trga v
Republiki Sloveniji Vloga revizorja informacijskih sistemov v zvezi s
ZISDU-1 (obseg, zahtevnost-kje, kdaj, kaj, kako?) Zaključek - dileme
Trg kapitala Vlagatelj, varčevalec
denar vrednostni papir
Kapitalski trgi, finančni posrednik
denar vrednostni papir
Podjetja, Države, Finančne institucije
Vrednostni papirji
Delnice (lastniški vrednostni papirji) Obveznice (obvezniški vrednostni papirji) Serijski vrednostni papirji Izvedeni finančni instrumenti Komercialni zapisi Zakladne menice Kuponi vzajemnih skladov
Cilji varčevanja v vrednostnih papirjih
Večja donosnost ob sprejemljivem tveganju Opustitev konservativnih varčevalnih navad
(bančne vloge, nepremičnine, zavarovalniške naložbe) z majhnim donosom
Ključna odločitev vlagatelja je strateška razporeditev prihrankov oziroma premoženja
Osnovne poti investiranja v vrednostne papirje
Neposredno vlaganje Individualno upravljanje premoženja Vlaganje preko investicijskih skladov
Značilnosti varčevanja v vrednostnih papirjih
Varčevalci so lahko fizične ali pravne osebe Aktivni varčevalci Varčevalci z višjimi prihranki Varčevalci z dolgoročnimi finančnimi cilji Varčevalci, ki se zavedajo tveganja Izobraženi varčevalci
Najrazvitejši kapitalski trgi na svetu
ZDA (50%) Japonska (13,7%) Evropa (VB, Francija, Nemčija – 17,4%) Evropskemu vlagatelju se je letos splačalo ostati
doma, saj so nemške delnice (DAX) rastle hitreje (ob upoštevanju tečajnih nihanj) kot ameriške (Nasdaq Composite), slovenske (SBI 20) in japonske (Nikkei)
Slovenski trg kapitala Nastal je pred približno 10 leti z lastninskim
preoblikovanjem Nanj so in še danes vplivajo
Davčna reforma Pokojninska reforma Zniževanje obrestnih mer , nominalizem Razcvet tečajev na ljubljanski borzi Tuja konkurenca Značilnosti domačih varčevalcev Zakonodaja
Zakonodaja
Nadzorna institucija – Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Zakonodaja z zamikom sledi potrebam razvijajočega trga kapitala
v Sloveniji Osnovni zakoni, ki urejajo trg kapitala v Sloveniji
Zakon o trgu vrednostnih papirjev Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje Zakon o prevzemih Zakon o deviznem poslovanju Zakon o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju PID Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje
ZISDU-1, Uradni list RS – 18.12.2002 Podzakonski predpisi (40) – Uradni list RS –
18.6.2003 Sklep o kadrovskih, tehničnih in organizacijskih
pogojih ter dokumentaciji Sklep o podrobnejši obliki, najmanjšem obsegu ter
vsebini revizijskega pregleda in poročila o revidiranju letnega poročila družbe za upravljanje
Sklep o podrobnejših pravilih o obvladovanju tveganj družbe za upravljanj
Področje, ki ga regulira ZISDU-1
Družba za upravljanje
Investicijski skladi Premoženje dobro poučenih vlagateljev
Vzajemni skladi Investicijske družbe
Vrednostni papirji
Družba za upravljanje Opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov in
premoženja dobro poučenih vlagateljev DZU je lahko organizirana kot :
Delniška družba Družba z omejeno odgovornostjo
Zanjo veljajo določila ZGD Najnižji znesek osnovnega kapitala 50.000.000 SIT ATVP mora dati dovoljenje za opravljanje storitev Zakon opredeljuje tudi delovanje tujih DZU
Investicijski sklad
Javno zbiranje denarnih sredstev fizičnih in pravnih oseb in nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelu razpršitve tveganj Oblikuje se kot vzajemni sklad ali Ustanovi kot investicijska družba
Vzajemni skladi Vzajemni sklad ni pravna oseba Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila
vlagateljev in je v njihovi lasti V zadnjih letih zelo popularna oblika varčevanja, ki prinaša
precej visoke donose Predstavljajo razpršenost naložb v različne vrednostne papirje Razprši tveganje in zniža stroške borznih transakcij Vlagatelji zaupajo naložbe svojih sredstev upravljavcu Celotno premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enote
– kupone Z vloženimi sredstvi dobijo vlagatelji kupone Kupone lahko kadarkoli podajo; odkupi jih vzajemni sklad
Obseg varčevanja v vzajemnih skladih v Sloveniji (20)
0
10
20
30
40
50
60
70
80
1999 2000 2001 2002 2003
mrd SIT
Investicijska družba
Je delniška družba Zanjo veljajo določila ZGD oz. ZISDU-1 Ustanovi jo DZU, ki mora pridobiti dovoljenje ATVP Osnovni kapital je 2000.000.000 SIT Potrebna je javna objava poziva za vpis in vplačilo
delnic investicijske družbe Investicijska družba ne sme opravljati druge
dejavnosti kot nalaganja sredstev v vrednostne papirje po načelu razpršitve tveganj
Novosti ZISDU-1
Prilagoditev usmeritvam Evropske unije (Direktivi o investicijskih skladih in Direktivi sveta Evropskih skupnosti
Odprava omejitev pri naložbah v tujino Konkurenca tujih ponudnikov
Novosti…
Pogoj za bolj urejeno in odprto delovanje trga kapitala v slovenskem prostoru
Razvoj novih oblik konkurenčnih vzajemnih skladov Centralizacija opravljanja storitev upravljanja
premoženja Vpeljava vloge skrbnika premoženja Vloga interesnega združenja družb za upravljanje Vloga revizorja informacijskih sistemov
Skrbnik Skrbnik premoženja investicijskega sklada je :
Skrbniška banka ali Druga finančna institucija,katere poslovanja ureja ZTVP-1
DZU mora za račun investicijskih skladov s skrbnikom skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev: Vodenja računov vrednostnih papirjev Hrambe vrednostnih papirjev Vodenja denarnih računov Zagotavljanja pravilnosti obračunov vrednosti sredstev
sklada, provizije in stroškov upravljanja
Sklep o kadrovskih, tehničnih in organizacijskih pogojih ter dokumentaciji
Sklep določa tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati DZU za opravljanje storitev upravljanja investicijskih
skladov in opravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev
Skrbnik za opravljanje skrbniških storitev Sklep določa tudi dokumentacijo o izpolnjevanju
pogojev iz prejšnje alineje: Opis računalniške in programske opreme Opis delovanja informacijskega sistema Opis ukrepov tehničnega in fizičnega varovanja
Dodatne zahteve glede tehničnih pogojev skrbnika
Informacijski sistem skrbnika mora najmanj enkrat na leto pregledati pooblaščeni revizor informacijskih sistemov
Pooblaščeni revizor mora o pregledu informacijskega sistema izdelati poročilo
Skrbnik je dolžan največ v osmih dneh po prejemu poročila to predložiti ATVP
Sklep o tehničnih pogojih in PSIST BS 7799
Določilo sklepa o tehničnih pogojih zahteva smiselno uporabo standarda : V DZU Pri skrbniku
Septembra 2003 je Slovenski inštitut za standardizacijo sprejel nov ne-preveden standard SIST ISO/IEC 17799-2003 imenovan Informacijska tehnologija – Kodeks upravljanja varovanja informacij
Vloga revizorja IS v zvezi z ZISDU-1
Notranja revizija, notranja kontrola Zunanja revizija Nadzorne institucije
Agencija za trg vrednostnih papirjev Banka Slovenije Agencija za zavarovalni nadzor Nadzorniki držav članic Evropske unije in tujih držav
Vloga revizorja IS v zvezi z ZISDU-1 – kje ?
Revizor informacijskih sistemov deluje torej: V DZU, podružnici DZU Pri skrbniku Pri dobavitelju računalniške programske opreme
podpori poslovanju investicijskih skladov
Vloga revizorja IS v zvezi z ZISDU-1 – kdaj ?
Za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev DZU Za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev
skrbnika Za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev
upravljanja posameznega investicijskega sklada Pri prenosu storitev na drugo DZU Pri prenosu storitev k drugemu skrbniku Ob uskladitvi poslovanja z novim ZISDU-1
Vloga revizorja IS v zvezi z ZISDU-1 – kdaj ?
Ob vsaki novi različici računalniške programske opreme podpori vodenju poslovnih knjig in sestavljanju poslovnih poročil investicijskega sklada (po predhodni izjavi dobavitelja o usklajenosti podpore z zakonskimi določili)
Najmanj enkrat na leto pri skrbniku
Vsako leto v sklopu revizijskega pregleda in poročila o revidiranju letnega poročila DZU
Vsako leto v sklopu revizijskega pregleda in poročila o revidiranju letnega poročila skrbnika
Revidiranje letnega poročila
DZU in skrbnika Sklep določa podrobnejšo obliko, najmanjši obseg ter vsebino
revizijskega pregleda in poročila o revidiranju letnega poročila Revizor mora poročati o kvaliteti IS Podati splošno oceno in mnenje o:
Skladnosti delovanja IS s poslovnimi cilji in predpisi, ki urejajo IS Učinkovitosti IS Politiki in organizaciji varovanja IS Primernosti splošnih, sistemskih in drugih kontrol Tehnološki opremljenosti
Presoja ustreznosti / kakovosti IS
Znanje, izkušnje, etična načela revizorja IS Uporaba znanih metodologij (COBIT
Cilj učinkovitost in uspešnost poslovanja Pravilnost, celovitost, pravočasnost poročanja
Zakon posebej poudarja ustreznost, kakovost: Vhodnih, izhodnih podatkov Obdelav, izračunov, prenosov Revizijske sledi
Presoja varnosti IS
Smiselna uporaba Kodeksa upravljanja varovanja informacij pri DZU in skrbniku
Zakon poudarja: Upravljanje in nadzor nad dostopnimi pooblastili Vodenje revizijskih sledi Izdelavo rezervnih kopij podatkov in programske opreme Logično kontrolo dostopov Nepretrgano napajanje Načrte obnovitve poslovanja po nesreči Ukrepe za tehnično in fizično varovanje
Presoja …
Varovanja zaupnih podatkov Izvajanja predpisov na področju pranja denarja Upravljanja operativnih tveganj
Presoja funkcionalne ustreznosti računalniške podpore
Ni v celoti natančno opredeljena; torej jo pogojuje predvsem uporabnik/naročnik (DZU oz. skrbnik)
Določilo podzakonskega sklepa zahteva dokazilo o skladnosti programske opreme z vsakokrat veljavnimi predpisi s področja vodenja poslovnih knjig in sestavljanja poslovnih poročil
Dokazilo sestoji iz: izjave dobavitelje opreme o zagotavljanju ustrezne posodobitve in mnenjem revizorja IS o izpolnjevanju omenjenih pogojev
Zaključek - dileme
Izjava dobavitelja računalniške programske opreme, da zagotavlja ustrezne posodobitve vodenja poslovnih knjig in sestavljanja poslovnih poročil Moč izjave ? Kako obvezuje dobavitelja v odnosu do upravljavcev,
nadzornikov, revizorjev ? Opredelitev v pogodbenih odnosih
Zaključek - dileme Mnenje revizorja IS, da vsakokratna različica programske
opreme izpolnjuje pogoje za vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil Zahteve poda naročnik/uporabnik Kdo je pristojen za presojo ustreznosti vodenja poslovnih knjig in
sestavljanje poslovnih poročil ? Kaj je minimalna dokumentacija programske opreme, ki še
omogoča presojo izjave dobavitelja opreme ? Kaj je minimalna dokumentacija programske opreme, ki še
omogoča izdelavo korektnega mnenja revizorja IS ? Pregled za izdelavo mnenja revizorja IS ob prvem pregledu se
(lahko) razlikuje od ostalih pregledov (smiselno nadaljevanje predhodnih preverjanj)
Zaključek - dileme
Dokumentacija o računalniški programski opremi kot pogoj za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev Minimum opisa računalniške strojne in programske
opreme Minimum opisa delovanja informacijskega sistema Minimum ukrepov tehničnega in fizičnega varovanja
Zaključek - dileme
Vloga gospodarskega interesnega združenja (izobraževanja; dogovor o minimalnih funkcionalnostih programske opreme, sodelovanje z nadzorniki, sodelovanje s SIR-om,…)
Zaključek - dileme
DZU mora opredeliti delovanje notranje kontrole Ali gre morda za pomoto ? (notranja revizija)