Leto LXXm, št. 23

j n o i u m wn>» ' h K U M H t«OIUf)n« I r«i.fo» » « - » ( 4 H i M t u i t i a t o i u O UJ - OetL I t i u i a t l j u * lt* 464 M u r a H l M Ul l»«M u i a» r i l * UkljO«M U l l ap t l « m MlaM I* IUII)» U ta<M*aiat**i 0P1 A A. lil las*

Pofttotaa p l t h i i v gutevtal • DW M t t M I l k w Preis • Cena L 2

> m o. SLOVENEC 1 A N U A K l«<45

30 TOREK

In schwerem Ringen mit starken sowjeti-schen Verbanden

Feindliche Bodengevvinne im oberschlesischen Indnstriegebief. — Gegenangriff aus dem Ktnun Rybnik warf sovvjetische Vorhnten zuriick. — Angriff gegen die Flanke der auf Elbing vorgeslossenen feindlichen Panzerarmee. — Srhwere Kfimpfe beiderseits Konigsberg.

DNB Aus dein Fiihrerliauptquartier. J9. Januar. Das Oberkommando der Wehrmac.ht gibt bekannt:

In Ungarn danern harte Abwchr-kampfe zwischen P l n t t e n s e e und D o n a a nnd im \Vestteil von B u d a -pest an. 33 feindliche Panzer wurden hierbei vernichtet

Beiderseits der oberen W e i c h s e l nnd im o b e r s c h l e s i s c h e n Indu-striegebiet stehen unsere Truppen in schvvcren Ringen mit starken sowjeti-schen Verbiinden, die weiter Boden ge-vvinnen konnten. Ein Gegenangriff au« dem Rauin R y b n i k warf die feindli-chen Vorhnten weit narh Nordosten zuriick. An der O d e r vvurden zwi-seben K o s c i und B r e s l n u zahlreiche bolschewistiscIic Angrilfe abgeschlagen nnd mehrere feindliche Briickenkijpfe bcscitigt oder eingeengt Bei S t e i n a u gewann der Feind trotz hartniickiger Gegenwehr auf dem Westnfer der Oder Geliinde.

Die Besatzungen von L i s s a , Po-sen und Sel i n e i d cm 0 h I viesen starkero Angriffe der Bolsc.hewistcn ah. An der O b r a - F r o n t lebte die Geferhtstatigkeit auf. Im Ranm n8rd-lieh der N e t z e nnd nordlich B r o al-fa e r g drangen die Sovvjets vveiter nach Norden nnd Nordvvcsten vor. Feindli-che Vorstftsse gegen T h o r n wnrden zerschlagen. Ani Unterlauf der VVeich-sel kam es zn wechselvolIen K8mpfen. Die M a r i e n b u r g wird gegen heftige feindliche Angriffe gehalten.

Der Angriff ans dem westlichen O s t p r e u s s e n gegen die Flanke der auf E l b i n g vorgestossenen feindlichen Panzerarmee drang bis in die Niihe von P r e u s s i s c h - H o l l a n d dnreh. ln seinem Verlaaf vernichtcte die nie-dersachsische 131. Infanterie-Division pestem 4? sovvjetische Panzer. Gegen die Siid- und Ostfront Ostpreussens hiilt der feindliche Drnck an. Beider-seits K f l n i p s b e r g sind schwcre Kampfe mit eingebroc.henen feindlichen Kraften im Gonge.

Der Briickenkopf M e m e l vtnrdc nach griindlirher Zerstbrung aller mi-litarisch Vrichtigen Anlagen, insbeson-dere des Ilafens, gcriiumt.

An der k u r l a n d i s c h e n Front IicGen die Angriffe der Sovrjets nach. Siidlich F r a n e n b u r g griff der Feind stnrker an, wurde aber abgevviesen.

Schlacht- nnd Jagdfliegcrverbfinde fiigtcn auch gestern in den Kampfran-men der Wintcrschlacht im Osten dem Gegner hohe Ausfalle nn Menschen und Material zn.

Im W e s te n sind nn unserem M a a s-B r i i c k e n k o p f ostlich G e r t r u i d e n -b e r g ernent Kampfe mit Knnadiern im Gange.

Bel starken Schnectreiben wiesen unsere Truppen an der R u r Angriffe der Englander ab. Nur in S t O d i -I l e n b e r g , siidostlich R B r m o n d , konnte der Feind nach schvveren Ifau-serkampfcn eindringen. Im Raum nord-ostlieh S t V i t h , bei V i a n d e n nnd siidostlich R e m l c h wurden stiirkere Angriffe der Amerikaner in unserem Ilauptkampffeld anfgcfangen.

Im E l s a s s seheiterten alle feind-lichen Angriffe gegen unsere Stellun-gen am K o t h-Abschnitt im zusam-mengefassten Artilleriefeuer oder durch Gegenangriff e. Zwischen S c h i e 11 -s t a d t und K o l m a r verst&rkten sich die Angriffe des Gegners iiber die I I I und fiihrten znm Verluste von D r u s e n h c i m . Bei S e n n h e i m und T h a n n blieben Angriffe des Feindes erfolglos.

Vor der w e s t n o r , w e g i s e h e n Kii-ste schossen dentsehe Zerstorer iin Artilleriegefccht mit einem Verband britischer Kreuzer einen der Krenzer In Brand und bcschHdigten ihn ansscr-dem dnreh mehrere Volltreffer schwer. Unsere Zerstorer setzten ihren Marsch fort.

Bel angloamcrikanischen Terroran-griffen auf das w e s t l i c l i e R e i c h s -g e b i c t enstanden gestern vorwiegend Seli a d en In WohnvierteIn von K « I n und D o r t m u n d . In der vergangenen Naeht warfcn britische Terrorflieger Bomben auf S t n t t g a r t - Ausserdem wnrde die R c i c h s h a u p t s t a d t dnreh schnelle Kanipfflugzenge angegriffen. NachtjSgcr und Flakartillcrie schossen 21 viermotorige Bomber ab.

Zagrizena nemška obramba na vzhodu Berlin. 29. Jan. Mednarodni poroče-

valski urad poroča s Blezijskega bojišča: Boljševiki so usmerili proti jugu

močne rezerve, katere so prvotno hoteli uporabiti ob Odri ter podvojili svoje na-pore za zasedbo gornjošlezijskega indu-strijskega področja. V Beuthenu, llin-denburgu, KonlgshOtteju ter oh sever-nem robu Katovic se šo vedno uspešno branijo močna nomSka oporišča proti napadom z vseh strani ter prizadevajo Sovjetom najtežje izgube. Nekaj večjih bojnih skupin, ki jim je grozila ob juž-nem robu premogovnega okrožja obko-litev, so je prebilo ter včlanilo v ostale nemške napadalne oddelke. Proti neka-terim sovjetskim mostiščem na zapad-nem obrežju Odre so izvedle nemške če-te silno napade, stisnilo več mostišč ter drugfknut zavzele nazaj majho mesto Kraippitz

Po visokih izgubah prejšnjih dni BO bili včeraj boljševiki mimi pred obramb-nim pasom Vrati stavo.

Nekaj močnejših boljševiških sunkov proti Srhneidemtlhlu se je zopet zrušilo v nemškem obrambnem ogniu. Ob se-vernem robu Bidgošča je odbila nemška odporna skupina silne napade. Proti Torunu so izvedli Sovjeti le šibkejšo sunke, ki so bili vsi brezuspešni Na ho-jiSču ob Visli so izpraznile nemško čete

mostišče Kuhn. Silne sovjetsko sunke proti mostišču Graudenz so nemško četo z lahkoto odbile.

V Marienburgu divjajo dalje ogor-čeni poulični boji. Posebno siloviti boji divjajo za stari grad, kjer so zadale nemške čete sovjetskim napadalnim ko-lonam ponovno visoke izgube. Nemške čete »o uničile nekaj sovjetskih prednjih oddelkov, ki so severnovzhodno od Ma-rionburga prekoračili Noga t.

Medtem ko so je posadka Elbinga uf»pešno branila, so bili odbiti tudi bolj-šoviški napadi na zapadni bok vzliodno-pruskega bojišča. Bilka na tem področju se bliža svojemu višku, ker sta |>osluli obe strani v lw>) močno sile. Ena ramo nemška divizija jo uničila včerai 47 so-vjetskih oklepnikov. So< ietl še nadaljo z isto silovitostjo pritiskajo nn lumigs-borg. Severno in južno od mosta so do-segli boljševiki globlje vdore, ki so jih nemški oddelki v težkih bojih zajezili.

Mostlščo Memel jo bilo p° po|x»lnem razrušenju vseh vojaških naprav, pred-vsem luke, izpraznjeno.

Na kurlandskem bojišču so jiopustiH boljševiški nomadi v »meri proti Liepaji. Samo južno o«l Frauenburga eo navalili boljševiki z večjimi oddelki, vendar so bili povsod odbiti.

Vojno razpoloženje v Vratislavi

V težkih borbah z močnimi sovjetskimi oddelki

Sovražnik je napredoval na zgorjnešlezijskem industrijskem pod-ročju- — S protinapadom s področju pri Rybniku smo vrgli sovjetske prednje straže nazaj. — Napad na bok do Elbinga prodrle sovražne

oklepniške armade. — Težki boji ob obeh straneh Kiinigsbergu.

Fiihrerjev glavni stan 29. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil po-roča:

Na M a d ž a r s k e m se nadal ju je jo trdi obrambni boji med B l a t n i m j e-ze r om in D o n a v o ter v zapadncin delu B u d i m p e š t e . Pri tem smo uni-čili 33 sovražnih oklepnikov.

Na obeh straneh gornje V i s l e In nn go r n j e š l e z i j s k e m industrijskem področju so nnše čete v težkih bojih z močnimi sovjetskimi oddelki, ki so nadalje napredovali. S protinapndom iz področja R y b n i k n smo vrgli so-vražne prednje straže daleč nazaj pro-ti severovzhodu. Ob O d r i smo odbili med K o s e l o m in V r n t i s l a v o šte-vilne boljševiške napade te.r zožili ali odstranili več sovražnih mostišč. Pri Ste i n a n u je sovražnik k l jub trdo-vratni protiobrambi zasedel ozemlje nn zapadnem obrežju Odre.

Posadke L i s s e , P o z n a n j a in S c h n c i d e m i i h l a so odbile močnejše boljševiške napade. Na bojišču ob O d r i j e oživelo bojno delovanje. Na področju severno od N e t z e in sever-no od B i d g o š č a so prodrli Sovjeti dalje proti severu in severoznpadu. Sovražne sunke proti T o r u n n smo razbili. O b spodnjem teku V i s l e je prišlo do menjajočih se bojev. Ma-r i e n b u r g držimo proti silnim sovraž-nim napadom.

Z napadom iz zapadnega dela v z h o d n e P r u s i j e proti boku so-vražne oklepniške armade, k i ^e pro-drla do E l b i n g a , smo prodrli v bli-žino P r e u s s i s c h - I I o l l a n d a . Pri tem je uničila spodnjesaška 131. pe-hotna divizija včeraj 4? sovjetskih oklepnikov. Sovražnik nadalje pritiska proti južnemu in vzhodnemu bojišču vzhodne Prusije. Na obeh straneh K8-n i g s b c r g a so v teku težki boji z vdrlimi sovražnimi silami.

Mostišče M c m e I smo po temeljitem razrašenju vseh vojaško važnih naprav, posebno luke, izpraznili.

Na k u r l a n d s k e m bojišču so po-imstili sovjetski napadi. Jnžno od F r a u e n b u r g a Jo sovražnik močneje napadal, vendar smo ga odbili.

Oddelki borbenih in lovskih letal BO "da l i tudi včeraj na bojnih področjih limsko bitke na vzhodu nasprotniku vi-soke Ijgub« v ljudeh in gradivu.

Na n a p a d u se ob našem mostiiču ob IU a a s i vzhodno od G e r t r u i d e n -b • r g a nnnnrnn hnrimn a R n n n d e i .

r . i močnem sneženem viharju se nd-Mle nsišn ?cte nanndo Anglcirv ob

Vojni poročevalec Ileinz Broker. Trdi za'kon vojne obvladuje že več dni spod-nješlezljsko obmejno mesto ob Odri, ob tej usodni reki nemškega vzhoda. Pola-goma se je moralo prebivalstvo sprijazni-ti z ukrepi, ki BO postali potrebni za-radi vojnega položaja. Navodila krajev-nih skupin za odvoz mater in otrok ter kasneje žensk sploh, pa tudi staircev, bolnikov in invalidov so vsi uvidevno sprejeli na znanje tor se po njih rav-na l i V nekaj dneh so spravili iz Vrati-slavo stoiisoco preuivatiev

Na sankah, vozovih, prikolicah «o vozili ljudje prtljago, najnujnejše, kar so zbrale rodbine, na kolodvore in na zbi-rališča. Brez prestam k a je vozila elek-trična cestna zeleznica, ne da bi kdo zahteval vozimo. Sosed Je pomagal so-sedu, strankina politični vodie pa niso mirovali niti trenutka, kdor j J bil blizu zbirališča, je po •iasneženlb potiti in trgih kar soim privlekel svoj nahrbtnik in svojo kovčke.

Zaikon vojno je ukazovtvl. Ljudje so mu sledili. Cesto so bile še bolj živahne, ker so prihajali v mesto kmetje s svoji-mi vozovi in sankami, ker so se hoteli umakniti iz ogroženih pokrajin zgornje in spodnje Alezijo. Naročilu o pripravi ljudi na preselitev je sledil kmalu poziv v nemško ljudsko vojsko. Moški so se javljali pri krajevnih skupinah, koder so dobili evoj* povelja, nakar so odšli

z orožjem v roki v boj za domov>no. Vse so jo odigravalo v miru in redu. Čeprav jo morda manjši del vratislav-skega prebivalstva šo pred kratkim dvo-mil v resno ogroženjo šlezijskegu glav-nega mesta, se je vendar ta kruj ob-našal sednj tako, da je bil vreden dobe iz leta 1813, ko jo postala ftlezija obno-vitvena celica nemških dežel, pa tudi onega slavnega dejanja, ki je lota 1211 zlomilo naval vzhodnih lioni ter s tem rešilo Rvrojio.

Vratislava, bojiščno mesto, nI prene-halo dihati in živeti. Mrzlično se jo ol>o-rožilo v teh nekaj dneh za obrambo. Na vožjiih cestah, ki vodijo vanjo, so pri-pravljeno iMuikado, mostovi protfo Odre so podmimiranj, pionirji in ostale teh-nične čete so razstrelili led na reki, da bi na ta način preprečili ali otofkočili njeno prekoračenje. Treba bo le pritiska na gumb, pa bodo v danem trf-nutku zleteli v zrak ponosni, široki in krasno razpeti prehodi preko Odre, da bi za-prli sovražnim oklepnikom pot v no-tranje mesto. Vpoklicani pripadniki ljud-ske vojske gledajo z zanimanjem na na-padalne lopove, protitankovske in proti-letalske oddelke, poljsko havbice in druge skupine, ki bile na bojišče. Njih obraze preveva zaupanje. Vralislaro bo-do držali do zadnjega z vzgledno moš-kostjo. Sovražnik 1h» naletel tu na odlo-čen odpor.

Amerikanec o suženjstvu v SSSS R o e r j u. Ramo v S t. 0 d i 1 i e n b e r -g u , jugovzhodno od R ii r m n n d a je vdri sovražnik po težkih hišnih bojih. Na področju severovzhodno od S t V i t h a pri V i a n d e n u in jugovzhod-no od R e m i c h a smo prestregli moč-nejše napade Amerikancev na našem glavnem bojišču.

V A l z a c i j i so se zrušili vsi so-vražni napadi proti našim postojankam na odseku R o t h v osredotočenem top-niškm ognju ali s protinapadi. Med S c h l e M s t a d t o m in K o l m a r j e m je ojačil nasprotnik svoje napade preko l i l a ter zavzel D r u s e n h e i m. Pri S e u n h e i m u in T h a n n u so bili so-rražni napadi brezuspešni.

Preti z a p a d n o n o r v e S k o obalo so zažgali nemški rušilci v topniškem boju z oddelkom britanskih križark ne-ko križarko ter jo razen tega t več za-detki v polno teiko poškodovali. Naši rušilci so nato nadaljevali svojo pot.

Angloameriški strahovalni napadi na z a p a d n o N e m č i j o so povzročili včeraj škodo predvsem v stanovanjskih okrajih K d i n a in D o r t m u n d a. V pretekli noči so vrgli britanski straho-valni letalci bombe nad S t u 11 g a r t. Razen tega so napadla hitra bojna le-tala B e r l i n . Nočni lovci iu protiletal-sko topništvo je sestrelilo 21 štirimotor-nih bombnikov.

V preteklost ni povratka Berlin, 28. jan. Pod naslovom »Nobe-

nega povratka v prejšnjo dobo-c obrav-nava list »Deutsche Allgemeiue Zeitung« socialne problemo današnjosti ter vpra-šuje, ali je možen povratek v prejšnje razmere, kakor to pričakuje:o v Londo-nu in Washimgtonu. List prihaja do za-ključkov: državljanska vojna v Urč'" slične tendence v Bolgariji, ojačenje Ti-tove sile ter razmere v Franciji kažejo, kam gre razvoj. Kal vseh teh stvari se je pokazala ie dolgo pred pričetkom voj-ne. Svet — in to ne samo evropski — je več let pred pričetkom te vojne pre-koračil meje ohe dobe. Socialno vpraša-nje je obvladalo vsa ostala. Chuikar opo-zarja s tem v zvozi na razmero v Grčiji, kjer so imeli leto za letom državljansko vojno ter na vlado ljudske Ironte v Fran-ciji. Ze dolgo pred vojno je bilo jasno, da bo pripadlo, skoraj avtomatično, vod-stvo Evropo onemu narodu, ki bo našel rešitev lz socialnih tečkoč. Rešitev so-cialnega vprašanja so jo rodila v Nem-čiji. Načelo dela je bilo sa Nemce m e ro-da jno, načelo možnosti vzpona za vsako-Cfir, ki se čuti za to sposobnega in to jo

Lizbona, 29. jnn. VVilliam White, ki je lansko leto spremljal predsednika ameriško trgovinske zbornice .tohnstona na potovanju v Sovjetsko zvceo podaja v ameriškem tedniku »Readers Digest« sliko boljševiške nasilne diktature, ki vlada z nepredstavljivo brutalnostjo.

Wbite poroča na podlagi svojih ugo-tovitev, da so Sovjeti po zasedbi balt-skih držav in vzhodne Poljsko odvlekli stoHsoče rodbin v notranjost Sovjetsko zveze, pri čemer so sistematično ločili moške od žensk in otrok. Samo iz vzhod-ne Poljske so deportirali en in pol mi-lijona civilistov. Vozili so jih v zamre-ženih živinskih vagonih, ki so ostali čosto cele dneve na stranskih tirih. Sa-mo od časa do časa so odprli vrata va-gonov, dn so lahko pobrali trupla onih. ki so umrli od lakote.

Whi'te nalo trdi, da postopajo Sovjeti z isto nasilnostjo napram lastnemu pre-bivalstvu. Tuko je videl v Magnitogor-sku dolge vrste žen. ki so bile oblečene v cunje in ki so jih stražarji z nasaje-nimi bajoneti vodili na delo. Nek tehnik iz Združenih držav mu je rekel v Om-sku, da živi v Sovjetski zvezi najmanj 10—15 milijonov ljudi na prisilnem do-lu, ki sliči najslaibšema suženjskemu živ-ljenju. Tako je delalo pri neki gradbeni tvrdki. pri kateri ie bil v službi tudi ta ameriški tehnik, 70.000 moških in žensk,

povečini žensk. Vsled povsem nezadost-ne oskrbe so pomrli tisoči od lakote in samo v enem mesecu jih je umrlo 2000 na tifusu. Kot brano so dobivali posu-šene ribe, ki so jih jim metnli nadzor-niki t voza, kot mečejo ribe morskim psom.

\Vhile nadalje poroča, da je sovjet-ska vlada sama uradno ustanovila črno borzo, da bi na ta način izkoristila de-lavska mezde ter preprečila štodnjo. Kajti štednja je v sovjetskem sistemu zločin. Dclavci naj živijo iz rok v usta, da ne bi nikdar izšli iz svojega suženj-skega življenja. Vsi inozemski diplomati in časnikarji so od prebivalstva strogo ločeni, da no bi prišla resnica na dan.

To strahovito poročilo Amerikaucs Whiteja je pomembno predvsem vsled tega, ker dokazuje, da so v VVashinglo-nu prav dobro poučeni o Erozovitih raz-merah, ki vladajo v Sovjetski zvezi. Kljub temu pa stalno razlagajo politični voditelji, pred vsemi Rooseveit, da vlada v Sovjetski zvozi prava Hlcniokratičn« svoboda«: in da so Sovjeti nosilci novo bodočnosti. Če primerjamo to zlagano in brezvestne agitneijske frazo z navedba-mi \Villiaima Whiteja, potem takoj vidi-mo, na kak nesramen način varaio Roo-seveit In njegovi židovski dninarji ame-riški narod.

Proslava 30. lanuarla v L ublians

Ljubl jana, 20. jan. (949. Na predvečer obletnice prevzemu

oblasti v Nemčiji je SS Obergrtippeu-fiihrer in general der VVnllen SS Ro-sener priredil v držuvni optr i v Ljub-ljani slavnostno uro. Oder opernega gledališču je bil n\ to |>riliko slovesno okrašen z zastavami in cvetjem. MaJo pred osmo uro jc bilo gledališče i e napolnjeno; prišli so SS OtHTgrupuien-fiihrer in general der \VaIfen SS IW>-sener, generalni inšpektor slov. doauo-brunstvu prezident general R upnik. Dienstleiter der NSDAP Pg. Hans Ro-galski, nemški iu hrvatski konzul in številni zastopniki vojaških in civilnih oblasti v Ljubl jani .

Policijski glasbeni zbor je najpr«J zaigral slavnostno koračnico iz VVaf-nerjevo opere > l annhauser«, nakar govornik v kratkih in klenih stavkih označil »klic času«. Pevski zbor Unter-fuhrerschule je nato zapel j>esem, nu-kar je deklamator lepo JKAIOI pesem »Sturm, Sturm, S turm. . . « Ob sprem-stvu godbe je |K-vski zbor nato za-nosno zupel pcseiu: »Narod k puški...« Glavne misli iz !• iihrerjevih besed *> lepo podale smisel borbe ucm-.kega narodu. Potem ko je godba odigrala »Hohenfiredbcrge.rmurscn«, je lluns Rogalski, Dien-tlcitor der NSDAI v svojem govoru ined drugim izvajal:

Uvodoma jo označil pomen sedanj« strnjenosti nemškega naro<la in se v po-sebno zanosnih besedah zahvalil prezi-dentu generalu Rupniku za njegovo so-udeležbo in sodelovanja pri tem delu v tej veliki uri našo zgodovino. Nato je očrtal pomon DO. januarja 1063, ki ni ni-kak jubilej, amjKik konec veliko dobo v razvoju neinškegn naroda. Tega dno jo namreč nemški narod dosegel tisto ve-liko zmago, ki mu je bila L 1918 ©d-tegnjena. Nemški narod se je tistega (lne fO[H>t znašel ln ves strnjen odbitel v no-vo dolio, kajti narodni socializem je raz-vil vso narodno silo za dosego dejanske-ga socializma. Ker pa ae je nemški ni;-rod znašel v trdni edinosti, so njegovi sovražniki začeli leta t'.i3'J z novim na-|Kwlom nanj in ga skušali razbiti. Skle-nili so doseči popolno u n i č i j o narodu. Toda v tej veliki uri jo bil nemški na-rod močan In trden, gorje pu tiutomu ljudstvu, ki bi v lakih velikih urah po-stalo omahljivo in slabotno. Govornik j« nato navajal primere Finske, Romunije, Holgarije in Grčije. Sovražnik prinaša vsem popolno uničenje, nemški narod pa je danes strnjen v [x>|K>Uii obrambi. V tej vojni pa vodi Nemčijo in nemški na-rod Fiihrer, okoli katerega Je ves narod strnjen v neomajni zvestobi, odločno kljub udarcem usode. Sedaj je nemški narod ves v delu obrambe, nato (»a bo sledilo delo obnove. To veliko silo pa črpa nemški narod iz narodnega socia-lizma. I.elo 19CiiJ je bilo za nemški narod leto notranjo odločitve, konec vojne pa bo prinesel nemškemu narodu zunanjo odločitev. Konec vojne pa bo prinesel zmago revolucionarne vojsko narodnega socializma — Voikssturma.

Za svojo lepo in globoko misli fe žci govornik dolgotrajno in navdušeno odo-bravanje.

Pevski zbor je ob spremstvu godbo zapel pesem: »Dolga jo bila noč . . . « , nakar je stopil nu govornico SS Ober-Krnppenfiihrcr Rosener ki je v krat-kih besedah povdaril, da stopa danes strnjeno in zbrano ves nemški nurod za istim ciljem. Nato je izreke! pozd.rov Fiihrerju, ki so gu vsi navzoči vzklik-nili stoje. Godba je nato zaigrala him-ni, ki »o ju vsi stoje zapeli.

Izjava generala Guderiana Berlin, fiet nemškega generalnega

štaba generalni polkovnik Guderian jo podal naslednjo izjavo: »Naj vas ne mo-ti opustitev ozemlja. Vodstvo zasleduje jasen načrt. Vodstvo razpolaga šo z vse-mi oddelki. V sovjetske roke niso prišli nobeni celi oddelki, divizije ali zbori. S področja srednje Visle korakajo, slično kot j>otujočl kotli, naše divizijo proti za-padu in njihove osli so žo dosgelo nove postojanke. Istočasno so valijo 7. vseh

I strani ojačenja. S »sovražnimi ofenzivni-mi silami se bo pričel boj v trenutku, ko bodo našo priprave končano. Css protisunka določa vodstvo.«

Sumljiv »samomor« Stoekholm. Kakor javlja agencija Reu-

ter lz Helsinkov, nekateri gardni čast-niki »iz nerazumljivega domoljubja' niso izročili svojega orožja, marveč so ga skrili Med lemi častniki sta bila stotnik grof Jorm Armfelt, poveljnik garde v Helsin-kih ter njegov adjutant Johannson. Sov-jeti 60 to razkrili ter te častnike zaprli. Armfelt se je v svoji celici obesil, Jo-hannson jxi čaka na razpravo pred voj-nim sodiščem.

Takšno jc poročilo agencijo Reuter. Dvomljivo pa je, ali je poveljnik finske garde resnično izvršil samomor. Verjet-no je končal njegovo življenje boljševi-ški strel v tilnik. Na vsak način meče to poročilo čudno luč na sedanje razmere v Finski.

nadomestil Stalin 9 strahom pred lakoto. S svojimi ogromnimi množicami lahko sicer doseže vojaške učinke, (oda ne mo-re obiti Ideje, kl se jo porodila iz glo-bine nemškega kulturnega naroda. >Kar koli se tudi zgodi«, tako končuje list, >nemška rešitev tega vpradnja je priče-lok novega stoletja, kl <••« >o že pričelo in ki ga le slepci ne vidijo.« ""-4

Peta delitev Poljske Lizbona, 29. jan. K dogodkom na

Poljskem in v Jugoslaviji pišo Correia Marques v listu >Vozc: »Zavezniki so sedaj v zelo težkem položaju, kor je prišel čas, ko tnornjo tretjino Evrope prepustiti Sovjclom. Ciničen Stalinov realizem no bo umaknil niti ene edine svojo zahteve. Kreraelj noče le vzposta-viti mejo carske Rusijo v večjem obse-gu, marveč zahteva tudi boljševiško vplivno področje. Zato je odstranjeno vse, kar je bilo kdaj koli pisano ali go-vorjeno o demokraciji in svobodnem iz-ražanju ljudske volje. Kakor jo smatral Chuchill v jugoslovanskem primeru kot svojo dolnžost, da se je zvazel za Tita, so tudi v primeru Poljske no bo branil zagovarjati lublinskoga komiteja ter bo pristal na pelo delitev Poljske, ki se mu jo zdelu tako grozovita, ko je bila Polj-ska razdeljena med Sovjetsko zvez/j in Nemčija Sedaj pa je popolnoma zado-voljen, ker ima od te delitve edino ko-rist Moskva. Nesramnost pa bo Sla tako daleč, da bodo na naslednji konferenci treh zopet izjavljali, da se bo nadalje-val boj za pravico, demokracijo itd. do zmagovitega konca.

K srbski krizi Anistcrilum. Kol poroča Ileuterjev

diplomatski dopisnik, pričakujejo v Lon-donu, da bo prišlo v jugoslovanski krizi v ponedeljek ali lorek do odločitvo. V ponedeljek do|>oldne je sprejel kralj Pe-ter ministrskega predsednika dr. šuba-šiča in ostalo člane vlade. >Jugoslovan-ski vladni krogi*, tako pravi jx>ročllo, JSO danes izjavili, da l)odo Šubašič iu njegovi sodelavci verjetno v kratkem od-jK>tovali v Beograd.«

Ženeva. Po Reulerjevein j>on>č.ilu s« je bnvila moskovska »Pravda« sedaj pr-vič s srbsko krizo, pri čemer je ostro nastopila proti bivšemu kralju Petru. List piže, da ne obstaja nikaka vladna kriza, temveč osebna kriza kralja. Kra-ljevo obnašanje, na katerega vplivajo reakcionarji, predstavlja samo zanj ne-varnost, ki obstaja v tem, da se bo po-polnoma ločil od svojega naroda.

Amsterdam. Radio London poroča, da so našli v Grčiji nadaljnjih (iS trupel oseb, ki so bile umorjene. S tem Je na-raslo število doslej najdenih trupel nu preko tisoč,

Stoekholm. Kakor poroča rndlo Mo-skva, je zahteval državni pravnik v So-fiji, da obsodijo bolgarske regente na trnrt

-»STJOVUINEC*, torek, 80, prosinca 1945 —• K . 28.

Prosvetni dom na Igu zopet P o t r eh l e t i h s a v o j A e g a m to l ova j-

s k e g a t i r a n s t v a j e b i l P r o s v e t n i d o m

n a I g u z ope t p r i z n a n za to , za k a r

so gu v a š č a n i z g r a d i l i — d a b i b i l

i ž a n s k i vus i in n j e n i o ko l i c i o g n j i š č e t

s l o v e n s k e k u l t u r e . K o j e p o d n e v i h '

s a v o j s k e g a i / u u j s t v a in k o m u n i s t i č n e

s t r a h o v l a d e p r i š l a v vas d o m o b r a n s k u

p o s a d k a , j e n a š l a d o m t u k o r e k o č

opus t o šen . V d o m u ni b i l o n i t i e n e

ž a r n i c e , s to lov n i b i l o n i k j e r , u n i č e n

j e b i l ce l o l ep o d r s k i zus to r . D o m o -

b r a n c i , k i so p r i ne s l i u n i č e n i vas i

o b n o v o m i r n e g a ž i v l j e n j u , so k m a l u

z a če l i o b n a v l j a t i t ud i P r o s v e t n i

d o m . Z a to se j e m n o g o t r u d i l po-

v e l j n i k p o s a d k e n a d p o r o č n i k B u d a

F r a n c . D a n e s j c d o m z n o v a u r e j e n i n

v n j e m se j e n a s e l i l o ž i v a h n o k u l t u r -

n o ž i v l j e n j e . D o m o b r a n c i «o v n j e m

s k u p n o z d o m a č i m i i g r u l c i p r i r e d i l i ž e

l e p o v rs to p r i r e d i t e v , k i j i h n a j n a

k r a t k o n a š t e j e m o .

V o b n o v i j e u e m d o m u j e b i l a p r v a

i g r a l un i s e p t emb r a . I g r a l i so b u r k o

» D v a g l u h a « . V n a s l e d n j i h n e d e l j a h

so i g r a l c i p r i r e d i l i še n e k a j p o d o b n i h

b u r k . N a nede l j o , p o s v e č e n o s p o m i n u

n a m i s i j o n e po sve tu , so se t u d i I žan-

c i l e po p r i p r a v i l i . N a to n e d e l j o so

p r i r e d i l i l epo u s pe l o m i s i j o n s k o p r i -

red i t ev . P r i h o d n j a p r i r e d i t e v v i ž an-

s k e m p r o s v e t n e m d o m u ie b i l a

M a r t i n o v o n ede l j o , k o j e b i l o n a I g u

p r o š č e n j e . I g r a l s k a d r u ž i n a j e pr i re-

d i l a z n a n o l j u d s k o i g ro » D v a p a r a se

ž en i t a « . P r i r e d i t e v j e b i l a m o č n o ob i-

s k a n a . I g ro so p r i š l i g l e d a t t u d i l i u d j e

i z o k o l i š k i h vus i . Se v e č j i u spe l i p a

so i g r a l c i — č l a n i d o m o b r a n s k e po-

s a d k e i n d o m a č i n i — i m e l i n a Mi-

k l a v ž e v o , k o so p r i r e d i l i G r ž i n č i č e v o

o p e r e t o » M i k l a v ž p r i h a j a « . Z a o p e r e t o

j e b i l o m e d v a š č a n i t a ko z a n i m a n j e ,

d a so j o i g ra l c i m o r a l i še d v a k r a t po-

nov i t i . O p e r e t o » M i k l a v ž p r i h a j a « so

i g r a l c i p o n o v i n i t u d i v G r o s u p l j e m ,

k j e r so b i l i l j u d j e p r a v t a k o k o t n a

I g u ze l o z a d o v o l j n i .

Še ne mesec n a t o so i ž a n s k i domo-

b r a n c i p r i r e d i l i p r i s r č n o b o ž i č n o igr i-

co » Z m a g a l j u b e z n i « . G l o b o k sm ise l te

b o ž i č n e i g re j e g l o b o k o v p l i v a l n a gle-

da l ce . N a N o v o l e to j e i g r a l s k a d ru-

ž i n a zope t p r i p r a v i l a v a š č a n o m pr i-

s r čno i g r i c o »Sve ta n o č v k i a l jest v u

T r i g l a v a « , k i j e l j u d e m z e l o u g a j a l a .

S e d a j se i ž a n s k a i g r a l s k a d r u ž i n a

ž e zope t p r i p r a v l j a n a ce lo v rs to pri-

red i t ev , k i n a j o b n e d e l j s k i h z i m s k i h

v e če r i h p r i p r a v i j o v a š č a n o m v e l i k o

vese l j a , o b e n e m p a j i m d o k a z u j e j o ,

d a j e d o m o b r a n s k o v a r s t vo p r i n e s l o

v vas p o l n o v s e b i n o o b n o v e r e s n i č n e g a

n a r o d n e g a ž i v l j e n j a . E n a n a j v a ž n e j -

š ih p r i r e d i t e v , k i j i h I ž a n c i p r i p r a v-

l j a j o , p a j e v s e k a k o r d o m o b r a n s k a

a k a d e m i j a , k i j o m i s l i j o d o m o b r a n c i

fi r i red i t i n a Sve čn i c o . T a k o v s t a j a n a

g u p r o s v e t n o ž i v l j e n j e , k i j e b i l o t r i

l e t a z a t i r a n o . K a k o r n a I g u v s t a j a t u d i

še v m n o g i h v e č j i h d o l e n j s k i h vaseh ,

k i j i h b r a n i j o s l o v e n s k i d o m o b r a n c i .

K o pa b o d o u n i č e n i in s t i l i sovraž-

n i k i a n š e n a r o d n e p r o sve t e — z loč in-

Obvestila Prevoda Posebno opozorilo vsem trgovcem, zadrugam, pekom, gostilniškim

obratom in mlekarnam Opozar jamo vse zgor»J navedene obrate,

da oddajo p r i j avo vsega raelonlranega hI«-gn. kl na Ima jo ua založi 31 januar ja opol-dne. Izpoln jene obrazce jo oddati na Pre •od. Gosposka alle« I M soba »t 11 med uradn imi urami do 3. februarja.

Ker moramo v tre! dneh zakl juč i t i v»' pr i jave trgovcev ponovno opozarjamo vse prizadete, da ae strog drž i jo določenega i latuma pr i oddaj i pr i jav .

Varcujte z elektriko! N a r o d n i p ion ir j i p iše jo

Zvezna /linama Narodnih pionirjev v Ko-lodvorski ul it »J, ponovno oposarja tvoj-ce delovnih obvetnikvv. da v Zvezni /mami lahko odpošljejo nakete in pisma v vse de-lovne odseke, prav tako t-am ludi lahko dvig ne jo obratno pošto. ,,

Nova pošta: Demšar Cene, tv Mik lauc; Mar i ja Drorenig, tv. Mlklnuo; osebje tv 111 klauu pred Škofi jo; Pola leo Mari ja , Moste. Čuvajnica 381: A m tirni Alojzi j , tiulilr. ii^ Ca»se St 24 Salzburg B 12: § • « ! * « • Cl-ri la, Borštnikov trte <• Fablan ,lakob Glin-kka al. 17: Silrer Mari l GradiSče 17; Ma li6 Mar i ja , Drag,. fiS; Stanejčič Mari ja . Pre dovičeva i ! ; 1'olilka Fritz, Spodnja HrnAlca SO; Si lva Krita, Sp idn ja HruSica 3»; J idan lvankn. Stari I r« JI Hočevar Ančka, /gor-nja HrnUiea 3. Bricelj Ana. Zg. HruSica 10; Cvirn Si lva. Pot ns mkovo jk l io I .enarMf Vera. Mestni trn 38; Sive TončU . Tržaška 81-Berlka Kršmane Notranje goric. (Ml; Suf lar Andrej . Sploši.a holnišn-ea, kirurg. oddelek: Ciri l Potočnik, ZaloAka Splošna liol.l; Etna Oratrer, Kadelnikuva 5; Hubad Jožko. »ploš

sk i k o m u n i s t i — , b o d o vs ta l i t u d i o n i j n o 0I',,i7.je pri Sokolu ' l . ld i ja Kastelio. Pre

p o š k o d o v a n i i n p o r u š e n i p r o s v e t n i i dovičeva iS; Sav« Ju l i j a . Cerkvena ul I; i * i ' i l • • * i . „ Cviton Silvu Pot na rakovo je So: nar is An

d o m o v i , k j e r s e d a j s t r a h u j e j o še ko- u V a , i a V Koretlč An*. . Metivedova 18: m u n i s t i č n e t o l pe .

Teden dnr bofev v Selški dolini V Se l ško d o l i n o se Je p r ed d o b r i m i

dese t im i d nev i p r i k l a t i l o več komun i-

st iču ih b r i gad . Te to lpe so v svo jem na-

čr tu ime l e poleg ropan j a t ud i l ikv id i rn-

n je d o m o b r a n s k e pos to j anke v Selc ih .

Domob r a n c i se lške posadke i n sosedn j ih

pos to jank pa so takoj , k ako r h i t r o so

zvede l i za komun i s t i č ne nak l epe , pr iče l i

t m o č n i m i p ro t i uk rep i . Domob r a n c i n iso

pus t i l i , da b i se komun i s t i č ne tolpe pri-

b l i ž a l e vasem, t emveč so šli v selške

gozdove , da to lova jske tolpe p reženo in

razb l j e jo . Boji s komun i s t i č n im i t o l pami

so t ra ja l i teden dn i . V tem času so do-

mob ranc i nepres tano j ioši l ja l i močne iz-

v idn ice na vse s t ran i , venda r so se to-

lovaj i bo jem ves čas i zm ika l i , ka j t i n iso

si upa l i čisto pokazat i slabosti svo j ih

tolp, k i je tud i ve l i ko š tev i lo ne mo re

pr ikr i t i .

Tolova j i so se z domobranc i pomer i l i

r orož ju le takrat , k a d a r so j i h ti pri-

lUUi. Tako je pr i š lo le d o n e k a j več j ih

spoj iadov, v ka ter ih pa so b i l i domo-

branci v edno zmagova lc i .

0 p r vem več jem spopadu s m o že po-

ročali. Tak ra t Je v bo j u p ad l o Jest tolo-

vajev, domobranc i j>a so zap len i l i veli-

ko m n o ž i n o ag i tac i jskega in vo jaškega

mater i a l a . D rug i večji spopad s komu-

n is t i čn im i t o l pami pa je b i l v nedel jo .

Boji so se vrši l i v okol ic i 2e l e zn i kov i n

Cein j ic . Š tev i lna komun i s t i č na tolpa Je

n i a l i l a , d a bo mog la k l j ubova t i bl ižajo-

t Rangus J o ž e , v iš j i n a redn i k Novo mntt« j anuar ja

Kdo Izmed domo-brancev novomeške hojnt akupine al poznal pokoj. Jožeta i tangusa l Vedno nn smejan. vedrega n veselega obraza J" bil bodisi doma med floboroi, bodisi na bojnem pohodu ali v zasebni družbi . Poznali ao Ka pa tndl komunist i . »a i j« aejal smrt med

nje, kadar so skupaj trčil i . Njegova brzo-•iTelka. stalna njegova spremljevalka, je marsikateremu Izkoreuinjencu tlovenskega narodu pretrgala nit iW .ien.ia. se potem, l o e bil na Ostrt-m vrhu »rartnonevnrno ranjen, jo sprožil rafal iu poslal v 13. lir: gadu enega komunista. Večkrat je prlpovo-doval: če bom rnnjen bom zliri.1 So svoje poal dnjo moč-i da maščujem svoj« Rinrt.

V VS je vstopil že s prvimi protikoiun-nist ičniml borci avgusta 1012 Ko je padel muči n i ike Hinrti sorojak C- Stnnkn Gralnit. jo bilo tudi njegovo ž iv l jenje v nevarnosti. Bi l je namreč vpliven fant Sn ar cške zup ulje. predsednik fantovskega odseka, ab-solvent kmetijsko Sole na Grmu ln zadru i neg.-i te"nia in kot. tak bol na poti zlo činske OF. Kor so vedoli. da ga z lepimi frazmni ne bodo pridobil so ga hoteli umorit i . Vendar je pravočasn.. zvedel za nakano in .jo prijel za puško. da brani vero naših očetov in svoj nnrod V neit bah kakor na Javorie.i, nn DoUu, v SnSicah in drugje je n.insrov vod doeegol krasne uspehe. Hraber junak, počivaj v mi ru '

č i m se d omob r a n cem . Domobranc i pa se

n i so dosti zmen i l i za močno s t re l j an je

to lovajev, zlasti k e r to s t re l j an je ni b i l o

prav n i č ostro. P o k ra tkem času pozi-

ci jske borbe so domobranc i preš l i v na-

pad in pregna l i to lovaje, k i so Imel i v

bo ju n ad dvajset m r t v i h in večje števi lo

r an jen ih . Domob ranc i so dob i l i mnogo

komun is t i čnega ag i tac i j skega ma te r i a l a .

Ta domobranska zmaga je bi la ena naj-

večj ih , ka r so j i h dosegl i goren jsk i do-

mobranc i v z adn j em Času. To lova j i se

namreč n i k j e r ne u p a j o spust i t i v dadjšo

Svajgcr Cir i lo. IlorStnikov trg I ; MarkelJ Just ina , SuSterSičeva IS- Mar i ja Sproltzer. Pot na rakovo JelAo; Pogačar Franc Spod. HniAica K: J amn i k Frane. Poljanska 10. An i l n Nežka. Tomačevo 78; Palanc Mari ja . Moste, čuvajn ica 381: l .akrer Kutar ina, l lru Stvena H: Zel Vanda. Orlova JI: Fr idaMir-gorod^kj-. KriievnUSka I I ; Stern Mil ica, J u r čkovn pot 55; Ivan Kmet l i . IN inISka ul 24: Klemenčlfr .lotiea. Ro lna dollnn 7; Meglič Antoni ia. Campova Ifi- I! i bič Edvard, Scnln Santa Koj. 42 Trati Pavi« KoSIr. P. M. v Po I ju 1J7; Btirgar Slavko Vodnikova 1« : Pa sler Mar i ja . ST. 1'otra 3; Svajgor Cir i la , BorSInlko'- trg 1

Zaostala pošta; TSrajer Ivan , Stab dom. Iiat., Cerknica: Dijak Ivan Kongresni trg 18; Glavič Stanko, domobranec; Hočevar Maru »ka. Kongresni trg !* Rotar Frano, Podmot nik 14; KoSIr Tončk«, Dunajska 29; Kmeti* Ivan, RlhniSka -'4: ICelnerlč Jože. I .oa^anč Rezlka, Delavski dom; LočniSkar, Dobrnnje lR-.Novak Ana. Bre/.ja PleSko Guatl, Po-

namreč n i k j e r ne u p a j o spust i t i v dailjso , ^ n i | k a p,'nt Pepea. Vrhovčeva i ; Polav-horbo z domobranc i , ka j t i ra je beže, ka- 5,.k Francka. Mo«to: Plrman Cilka, Rakek

kor pa da b i sl n akopa l i t a ko ža los tno

usodo, k ako r jo do ž i v l j a j o to lova jske tol-

pe na Do len j skem .

O S E B N E N O V I C E Porot l la sta ie v nedeljo 28. t. in. » d o -

mači SenlpeterBki cerkvi gospodična Naca Dolinar, h.Vrka pekovskega mo etra — in gospod Ludvik Osterc, uradnik bolnlfcke bla-gajna T. B P. Dr Novoporo>cncema. ki sta oba iz uglednih krManskih druž in , iskreno čestitamo iu žel imo obi lo bo i jega blago-slova!

1.TS: Stare Alojz i j . hle'welsova .Via; Skufca Franc. Petrarkova: Strnmbelj Jožo, Knerov Strndon: Odrnno Pepca Ostrog Vanich G ie ti. Rožna dol. IS; Vrstoviek Franc. Svablčeva 7; Zupančič Anton, Sn^artlnska c.: Jerman Vino, SiSks; Žhogsr OK'a, Rožna dol 11, P ivko I J n dm i l a Erjavčeva 21: KogovSek Francka, Petkovškova lu; Ko* Renata, Po-ljanski nasip tn.

Paketi, c rv Ana. Kneza Koclja 33 Am-broi Mar i ja , Prule 19; Mari ja ArsiTJev, Pri-voz (i (pri Novak); Vrh Antoni ju, Ribniška «; Cajben Mar i ja . Zr.riobrova a-, Plečko Gu-atl. Poljanska n : Erjavc Valentin. Ježica 7.

Rodi informaciji Štrukelj Cir i l .

K U L T U R N I O B Z O R N i K

ena med D knjige, je časa monograf i ja

Mere žkovsk i j : Napo leon

Po Pravdinovoro Džingiskanu. ki je l i l a ajbol j branimi kn j igami NaAe v Isti »hirki IzSla pred nekaj

j drugom vojskovodji, ki ie Imel namen, postati »vladar sveta«, o Napoleonu, kakor ga je doumel znani ruski emigrant. plsa,telj In filozof Dimit-r'1 M«v režkovskij. Tako smo loliili sedaj I « Lndvi-govl monograf i j i nov Napolonov portret ka-kor ga je naslikal rnski bo!.'ol-.knteljRkl mi-stični pisatelj. Ta prevod kakor ga je v lepi izliknnl s lovenl i ln i prevel d t. Mrak. obstaja iz dveh Mrrežkovskega knj ig, nnmroč iz pr-ve polovice, ki nosi naslov Napoleon in nji"-IJOVO življenje in druge; Napolem - flovek, zato se v par mestih ponavljala, oziroma do-polnjujeta. Iz Izrazitega mističnega ruskr-a mesljnnlzma »vesoljnega bratstva- Je zajel Merežkovskij sedaj ludi Napoloo ia, ki ne mu kaže kot skrivnost, kot mističen pojnv iz skrlvnojra razoiletja, kot božansko orodje Usode, skoraj kot človek božanskega izvora V prvem delu opisnle Napoleonovo življenje, njegovo rnlailost, odtujenost ttnlijnnskt do-inovini in privezanost na revolucionarno Frunciiio, glasiteljlco bratstva, enakosti, svo-lxide, kl pa je prinosla samo zme<lo, umor, gnus in nasilje svolKhle Kot «'n te revolu-cije, ki gn je čudežno dvigni la nn povrSje, jo prišel Napoleon kot od Fw>de poslHn, da uravna kaos in razširi osnovne pridobitve revolucije po vsem svetu. Tako jo postal vedno sin revolucije, čeprav je eno dinasti jo prenesel na drugo, nstanovll tnko novo ce-sarstvo, katerega oblast pa jo »od . judsiv iu . kakor ie rad ponavljal Mere-/tovs"i s-ircmlia od zmage do zmage, po vseh po-tih v Evropi, Afr ik i (Fr ipt) ln Azi j i (Pale slina), koder Je iskal r»t! v Indi jo , da bi »zavojSMI Angli jo, edino sovražnico nlogo vecn svetovnega vlndarstva. Tz nacionalnegn borca je podal junak bratstva narodov 11 ljudi vsega uvela, in ta in'ernnc!onalizei" je pogubil njega In Franci jo kateri J"=c nlegove vojske ni«o prinesle drnn-oga K-01 neka! mil i jonov mrtv ih in »slavo*, t a m pa se jo zamajala njegova 1110.': in začel po raz, ki Ima počelo - ne v moi l sovražnikov

Brez posmrtnega ž i v l j en j a j e vse časno ž iv l j en je satani-zem. (Gritndtvr.j

Koledart Torek, H . prosinca: Fellk« IV. , papet i

MarUna, devica In mučenlcai Sav lns ,

sveta žena.

Sreda, t l . proslaoa: J ano* Botko, «po-

znavale« ln ustanovitel j reda; Ludovik«

Alb. . vdova: J u i l J , »pornaTaleo.

L e k a r n i š k a s l u ž b a :

Nočno službo Imajo lekarne: mr. Len-

itek. Besljev« ooala 81: mr Bahovae,

ivongresnl trg 12; mr. Komotar, VIS —

TriaSka cesta.

. Z A T E M N I T E V O D 18 D O ?.10 V — i — — i — 11 1 '

Rdeči križ poroča Paketi . Vratni red »a sprejemanje pake-

tov V času od 29. lan do 1. febr. 194S je sledeči: A B. C In C v ponedeljek. U. E, F. O in H v torek. 1, J In L » sredo. K tn M v četrtek. - Cenj občinstvo opozarjamo na spremenjeni vrstni red za črko M, ki pride na vrsto na dan pred praznikom, t. j. v četrtek. Ine 1. februarja t. 1.. popoldne od S do Jiol 5 . . „

Pozivi V poizvedovalnem oddelku. Mari-j in trg S. na j se zglasi pri ref I I I t upnik Lukman Fran io

& a o £ L M novic*

M A T E R E IN t E N R Na i « mesečna duhovna obnova be U . m

31. januar. '* Pri UrSullnkah. V torek bo popoldne ob t r l totr t aa Mir* »kupni rotnl venee ,ob 4 govor ln nato l i tanl je » Blago-slovom. V sredo Ejutr*> bo cb H »v maSa t kratkim nagovorom la skapa*m sv obh»-

^"°ZaduSii lea za pokojn im podpolkovnikom Vidmar Hermanom bo Sl Januar ja ob 8 pri kri iovem ol tar ju v frančUkanakl cerkvi.

Zunan ja «lovesno»t Pr»*n lk« »v. « " « • » noska bo na Rakovn iku pr ihodnjo nedeljo. 4. februarja Na svetnikov god (II. J*n.) se bodo darovale »v. maSe pri njegovem ol-tar ju do 11. . . _

Mesečna rekolekHJa za go«pode z aka-domsko izobrazbo bo v sredo 11. Januar ja 194.1 ob 18 v Kr ižankah.

Za vae častilce »v ReSnle*« Telesa bo v četrtek 1. februar ja ob pol sodmlb i j i i lTSj v nrfn l lnskl eerkvl skupna pobninost v čaat najsvotejSemu Zakramentu s kratko pr id igo in sv. ma«o z blagoslovom.

Škofijska dobrodelna pisarna sporoča: Zavodi na| pr idejo po poapor«- I I Januar » dopoldne. Val ostali podpirane' d l ' ak l 1. fe-bruar ja In naslednl dneve dopoldne. V1n-eenel.leve In El lzabotne konference p« kakor navadno. Oh popoldnevih Je n ' iarna do na-dal.inega zaprt« .

Za nčltelj lee bo mesečne duherna obnova v četrtek prsd prv im petkom dne 1. febru-ar ja ob pol 18 v samostanski kapeli pri ur-Sutlnkah. Vse učitel j ico Iskreno vabljenel

G. Meta MačkovUek ln K Ver« VsrSee sta ilnrovall Slovenskemu Udečemu kr i i u Ur 150 mesto cvetja n® krsto b laropokojne ge. Kat lnke Fur lanovo: g. j u l i j a In Vera Mnrg i l t l i r 300 mesto evet j« na »rob blago-uokolnega g. n r imar l j « nr. Frana Gootl«. Prisrčna bvalat

Graf ična organizaci j« začasno pnslujs v Pokra iinski delavski i ve i l n« Miklo«lčcvl cesti St. Prosimo vse. da »s v vseh za-devah, kl se tičejo 'o organ-»aelje. obrača-jo na navedeni nn«1ov. odnosno uporab l ja jo tel stev. r In 27-97

Za stare In onemor' v mestnem *«ve-llSčn v Jap l lev l ul st« v počastitev spoml . . . . , , . , - , . , . na pok. ge. Ka l l nks rfr Fur lanovs podarila I nredprodaja vstopnic pri blagajni kina ga M In g S Kor l t zk ) 30" l i r , namesto I Union za sobotno predstavo. Za nedeljsko In venca 'na r rob pok. Be. Ane TnrV Je poda- , ponedeljsko predstavo pa se —

Naknpovalntca Socialne po-moči kupuje stara oblačila, obutev, perilo, posteljnino itd.

po dnevnih cenah

š p o r t " Tridnevni boksarski turnir

v Ljubljani Za boksaški turnir, ki bo Izveden t. febr.

T f n l o n u , 4. In 5. pa s prlčetkom ob 17. v Frančiškanski dvorani , ss je pričela te

ril g. Mlk l l « Fr«nn zahva l«

500 Ht Najtoplejša prodaj« v sredo v poslovalnici v Soleuburgovl nllcl.

prične pred-Servis biroja

A L I O G L A S I

— temveč — v lastni slabosti. Tako nI raz-laga Merežkovskij zaton njenove zvezde, kl jo preko I Jpska in Elbe ter Wa.tcrUxm nn"-io ela v zaton In je na S . Heleni zatonlla, razočarana nad »velikodušnostjo« dedneg« sovražnika, prevzetega Se od konventa. To trairlčno pot iz jutra v dan, večer in /alon podaja v prvem deln. Drur/i pa hoče razlo-žiti bistvo Napoleona kot »fenomena, v zgo-dovini. Knkor Je Napoleon sam ie skrivnost, zveza vseh nasprottj. lako ga Merežkovskij So bolj zoodeva v mistiko in v mil. Je mu kot mistični človek Atlandlde, človek, po-slan zu svetovnegn vladarja pol ženska pol moški, hudoben in dober, neveren Jakohince ln veren vlnilnr. kl hoče umreti katoliško, čepraiv tnko ni živel Človek brez domovine, kor je bil poklican ;a vse človeštvo, za knr je trpel. On je irtev poslanstva, l jubitel j miru, zato je šel v vojno, romantični P<n Kihot, ki je živel lo v sanjali, rojen vodnik, najlirabrejši človek, jasnovidce ln napol »ko-medijanl-, Izpolnjevnlec Usode, poklican, da da nredi »/ono* revolucije*. Ce ga je katoli-čan Bloy poliožanstv-il. g Merežkovskij po-slavlja kot demona, ne boga ne hudiča, tem-več človeku z veliko začetnico, kl je trpe! za človeštvo, za bratstvo vseh in ki je sam za-krivi l svoj poraz, ker je oslabel v duSl.

Tako je Merežkovskij kot ruski mistik, k! je doživel pekel ruskega kaosa, doživel v Napoleonu žol.io po takem urejevalcu zmed, kl bi bil tudi sedaj potreben, zato citira Na-poleonov Izrek; »Domislili sc me bodo kadar si rnski barbari osvojo Evropo, kar b i r *e ne zgodilo brez vas, gospodje Angleži« Za-vrača sicer barliare kot oznako zn vso Ruse, toda Napoleonov spomin inn lebdi Se danes pred očmi kot silhueta tistega Jezdeca, -kl gleda v daljo, na Vzhod, goli meč drži v rokah in — straži. Koga in pred komi Ev-ropci ne vedo, s vedo Rusi. sveto Evropo pred rdečim hudičem« (str 247).

Tako j« Merežkovskij dvigni l Napoleona v nov mit XX . stoletja, v vteleScnjo pri-vida. ki nnj kot Človek združi v < n v odporu proti kaosu rdeče revolucije. Podal je pogled v globino Napoleonove lu.Se. knko-se kaže ruskemu mistiku, ki živi le med bogovi in h udi M in gloda vse dogajanje na svetu v svit M Usod, duhovnega ozadja, mi-stičnega krščanstva, zakl jučujoč svoj spis z inoli lvi jo za »božjega hlapca Napoleona*

ta.

DEKUCO ki ima veselje do tr-puviae io pomagati v l-ospodinjstvn - sprej-mem. V poSle* pride samo pridna in poSts-ca. Ponudbe na npr. »Slov« pod »Začetni-ca« it. trs. tb

DEKLE veiča nege dojenčka, dobi takoj dobro služ-bo. Nulov 1 upravi »Slov. pod h . 66).

Gospod. POMOCNICA stareiSa, vešča tudi oekuliko kuhe. dobi takoj slaibo. Naslov v opravi »Slov.« pod 91. 666. (b

VAJENCA u kleparsivo in vo-dovodne instalacij« -•prejaieoi. Florijauska ulica 7.

iščem OČIVIDCE. ki tu opazovali dne 6. dec. 1944 dogodile na 0|x-kankl cmti it. 4) prepir, /.glasijo naj se as Opekarski e. *i-l.

BOSAN. PREPROGE v raznih velikostih -proda llinko Priv&ck. Gradišča 7. (f

RJUHE. KAPNE io druKo iKtttcljno pe-rilo kupi llinko Priv-Sek, Gradišče 7. |k

SPALNICO čista in dobro ohra. njeno, kupita Nojsiov v uprnvi >S1OT.< poti St. V8. (i

SNKZKE 7.A DECO kupuje Hinko Priv-ick. Gradišče 7. (k

KUH. KREDENCO knpim. Plačam po »rednosti. Naslov v d.(>rovi »Slov.« pod it. 576. (k

POST REZN ICO mlajšo, »prej mam tri-krat tedensko. Flori, janska «1. 7-11.

SREBRNO URO damsko, sem izgubil« v ponedeljek 29. I. m. od '/»»—9 aa Heslievi, Komenskeca, kolodvor-ski alici do kolodvo-ra. ker mi j« drag •pomi«, prosim poite-oega najdUelia. a« 10 vrne prati dobri nu-gradj v nprivi »Slov.«

KONJA S 1*4 starega, prodam. Dolenjska cesla 64. -O^led vsak dan.

OTROŠKE SNEZKE Ste v. 32 zamenjam za enaks M. » . Sv. Pe-tra e. H « .

MOŠKI SKORNJI St. 41. skorai oovi, os-prodsj. Naslov v upr. »Slov.« pod It. 674.

SALONSKO OBLEKO v najboljšem stanja, zs visoko postavo, za-menjam oz. prodam. Ogled dnevno ined 2 In 5 pop. pri Leben. Pra/okovfl 17-11.

Visoke SNEZKE St. 59 prodam 10 4R0 lir. Perko, Zamikava ulica 15. (1

» M a m a , vso no č n i s e m m o g e l spa t i ,

k e r si ti ves čas m i s i n a n a m e •

» K a k o veš to?c sem ga z a č u d e n o

v p r a š a l a .

»V ide l sem — ne, č u t i l sem t v o j e

m i s l i , k e r si t a k o m o č n o i n i « l i l a n u n e

i n i m a š r. m e n o j n e u n j e t n e n a m e r e . . .

V e m . da m e hočeš pos l a t i p r o č . . . «

M"islila sem, d a j e vse le n j e g o v a

d o m i š l j i j a . P o z n e j e pa sem le m o r a l a

u v i d e t i , d a g re tu za n e k o p o s e b n o

sposobnos t . Č u t i l j e , če j e k:k- b i l

s o v r a ž n o r a z p o l o ž e n n u p r a m n j e m u in

m u že le l k a j h u d e g a . I>o n e k e m e j e

j e ta sposobnos t v v s a k e m č l o v e k u .

N e k o č sem jra o dved l a k z n a m e n i -

t e m u dušeo l ovcu v Varšavo . K o ga j e

n a t a n č n o p re i s ku l in i zp raša l , m i je

d e j a l : » N j e u o v o z d r a v s t v e n o s t a n j e n i

n o r m a l n o . V z r o k j e p r e d v s e m v svoje-

v r s t n e m m e š a n j u k r v i . Ma t i j e b i l a

r o m a n s k e g a p l e m e n a , o č e G e r m a n . De-

č e k je j n s n o č u t e n le r i m a m e d i j a n s k e

spodobnos t i na š k o d o t e l e s nemu zdrav-

ju- Pn z i t e n a n j ; k a j t i n j e g o v a duša j e

l a b i r i n t in n i h č e ne m o r e vede t i , k n j

se s k r i v a v n j e j . Iz n j e g a l a h k o po-

s t a ne sve tn i k a l i jui z l o č i nec . «

K o je d o p o l n i l d e v e t n a j s t o l e to , s e m

n n i z r o č i i a m a t e r i n o z a p u š č i n o , nam-

reč ška t l i c o , / u v i t o v p l a t n o . N e v e m

n a t a n č n o , k a j j e b i l o v n j e j : m i s l i m

pa , d a j e b i l inn j h en č rn k r i ž e c in ne-

k a j p i s em . N i s e m ga p o v p r a š e v a l a p o

t em in t u d i s a m n i n i k d a r n i č e s a r

o m e n i l .

V e n d a r pa ga j e m o r a l a v s eb i n a

ze l o pre t res t i . Posta l j e resen in mo l-

čeč, l i o l j ko t k d a j ko l i p r e j .

Nc.koč m i j e r e ke l : » Z d a j v i d i m

svoj c i l j j a s no p r ed »ebo j . «

O d g o v o r i l a sem m u : t T o r e j si se

že o d l o č i l , k a k š n e g a p o k l i c a se boš

o p r i j e l ? «

Z d e l o se je , d a to t r e z no v p r a š a n j e

p r a v n i č ne s p a d a ined n j e g o v e sa-

n j a r s k e mis l i . Ves z a č u d e n m e j e po-

g l e d a l in se p o l a g o m a p r e b u d i l .

» P o k l i c ? . - . A h , seveda I Vsak člo-

vek m o r a i m e t i Se k a k pok l i c , « j e

d e j a l s k o r a j p o r o g l j i v o .

» T u d i j a z m i s l i m t a k o . . . A kn j

d r u g e g a t o re j n a m e r a v a š ? K a t e r i c i l j

v id i š j a-no p r e d s ebo j ? «

Z a d n i e v p r a š a n j e j e š lo k a r m i m o

n j e g a . H i t r o j e o d v r n i l : » K m e t o v a l e c

h o č e m posta t i . S a j t i j e p r a v , m a m a ? «

M e n i je b i l o p o p o l n o m a p r a v T a k o

b i l a h k o če/, n e k a j let p r evze l pose-

stvo. R a d a b i ga b i l a pos l a l a v Nem-

č i jo , k j e r sem i m e l a s o r o d n i k e , o n pa

me je p ros i l , d a b i s m e l n a d a l i e v a t i

š t u d i j e na D u n a j u . P r e j j e šc o d š t e -

val z n e k a t e r i m i tovar i š i n a R i v i e r o .

N i k d a r m i n i p o v e d a l t e ga , k a r se in

s l u č a j n o /.vedela j j o z ne j e : d a j e nam-

reč odše l za n e k a j d n i na K o r z i k o . .

N a D u n a j sem m u r e d n o p o š i l j a l a

m e s e č n o v z d r ž e v a l n i n o .

K m a l u pa se j e p r e m i s l i l in se vpi-

sal na m e d i c i n s k o f a k u l t e t o . P r a v j>o-

s e b n o -e je z a n i m a l za s uges t i j o in

h i p n o t i z e m . O te j ved i j e i m e l s k o r a j

vse k n j i g e , k i j i h j e t a k r a t b i l o mo-

goče dobit i- Po leg tega po sc j e s ku š a l

u sposob i t i zn d r u ž a b n o ž i v l j e n j e , r ad

se j e e l e g a n t n o o b l a č i l in se ude leže-

va l vseh d r u ž a b n i h p r i r e d i t e v . Njego-

vo ime . f in n a s t op in p r i k u p n o vede-

n j e m n j e p r i p o m o g l o do ze lo vji vn ih

p r i j a t e l j e v in do d o s t o p a v n a j l h d j iz-

b r a n e d r u ž a b n e k r oge .

Č e p r a v j e del p o č i t n i c Se v e d n o pre-

b i l n a Vos tohu , se j e t teh le t ih t ud i

n a z u n a j v e d n o b o l j o d d a l j e v a l o d

m e n e .

P r e v z e l a gn j e ž e l j a p o j i o t oven j i h .

S kuSa l j e ž ive t i b o l j s k r o m n o , da si

j e p r i h r a n i t d e n a r za p o t o v an j e . B i l

j e v I t a l i j i , F r a n c i j i in n a Mad ž a r s kem-

Pro t i k o n cu š t u d i j s k e d o b e «e j e

n e n a d o m a prese l i l v B u d i m p e š t o . Več

mesecev n i sem s l i ša la n i česa r o n j e m .

N e k e g a d n e m i j e p i sa l , d a «e j e za-

roč i l . N jegova z a r o č e n k a da ie h č e r k a

k o m e r c i a l n e g a s v e t n i k a , l j u b k a in do-

b r a ko l ange l . Z a r a d i b o l e z n i se ni-

sem mog l a u d e l e ž i t i z a roke . Blagoslo-

vil: ! sem n je f f a in n j e g o v o M a r i j o Sig-

m a r . k i b o m o r d a n e k o č g o spoda r i c a

n a V o s t o h u . . .

PREPROGO bosansko ali pirotsko, večjo io manjšo, kn-pim. Naslov v upravi »Slovenca« pod Slev. 577. (k

PREDPRAŽNIK Kokus-vclotir - kupi Hinko PrrvSek, Grs d išče 7. (k

RJUHE, KAPNE. jedilni pribor in ne-kaj porcelana kupim za večjo družino. Na-»lov pove npr. »SI.« pod št. 579. (k

TEKAf-E volnene io iz linoteja kupi Hinko Privšek Gradišče 7. (k

' OTOMANO

Bm in zložljivo posteljo,

čistn kupim Neslov upravi »Slov.« pod

St. 574. (S

BRISAČE pJntncne in frotlrke. kuhinjske brisoče. prte in servete knpi llinko PrivSek, Gradišče 7.

STOLE IN MIZE zn eo&tilno kupim — Nasl v piv» .,. • vn »Slov.« pod 51. 575. (k

PRAZNE KANTE vseh velikosti in vsa ko količino kupimo. Pctroniifla, Dunajska c. 55 a. (k

SMUČARSKI DRES zs 7 let kupim «11 ia-menjilm. - Naslov v uprnvi »Slo«.« pod St. 158.

HISO. PARCELO, njivo sli trsvnik zno troj ali zunnj blokn kupim. • Cankarjeve nnbrcžje M. IS - jo-stilns. (P

j « t s o t u « posteljni nrežs. ot< mi ne mo lcrne k s ti če In fote j« nud1 solidno in p<

BISKI ceni

RUDOLF RA90VAN tapeti.lk

L J U B L J A N A

vle4tni 11 v S<ev. 18

OTR. POSTELJICO le-M-no in čisto kupim. Naslov v upravi »SI.« pod št. 572. (k

1000 kg krnvj. SENA kupim. Jnrc« Trene. Slape 24. (k

ŽENSKO KOLO dobre ohranjeno . io preproge za spalnico ali jedilnico knpim. Ponndlie na upravo

»Slov« pod »Ugodna prilika« St. 619. (k

KRMILNO PESO in korenje kupujemo. Petronaftn, Dunajska c. 55 a. (k

LASTNIKI GLASOVIRJEV

1'osluinjte se telelnn-<ke itevilke 39.2V ki pokliče specialne tvrd-ke «a ngloS>-vanje ter popravila glasovirjev

in harmonijev I n r S s e k , Zrinjskrga cesta 7>U. Ljubljana

LEPOSLOVJE slovensko tn tnjp tet ustale izvirne knjige in prevode kupuje jssei Dolžan knjigarna — Stritarjeva ulica.

NOV RADIO 5 cevni, moderna obli-ka, naprodai Koblar-ieva T.

HARMONIKE klavirske i« ktoma-tične proda - Hinko PrivSek, GradlSče 7.

V«e d e n a r n e

<0 trcii«<<kr o m l »

»vrAim 111 ro ločar <r • IIDITR T»RT|MIROČS

17101 >11 / n m

L|ub t|nn«

. . l e d i l i t k s ni IV

l e t Vi i a

. a a a « a w a a a a i

MOŠKA KOLESA prod« llinko Privšek. Gradllče 7. (00

GRAMOFON salonski. » omarici • prodn Hinko PrivSek, GradliČe 7.

RADIO »PHILIPS« 5 cevni, ie v novem stanja, zn 19 00« 11» niprodsj. Merkur, Pn-harjeva ulica 6. (i

DVE HARMONIKI klavirski. popolnoma novi — na tri rcgl. •tre r sn basi i " bns-n| register poceni pro-dam. Istotnm naprodaj krasna kromntičn«, 4-vrstn« z se te-leznlk He'jn»Vs allrs 54, SiSka. gostilna, (g

l i l

I t t

I f t

Kl\0 O SI jO f* I a

» T A K O J S E V R N E M « P r e d s t a v e ob I I la 11.

o-u

n n k i \ o »r\io\* » U S O D A N A V E L E T O K U t

P r e d s t a v e ob 16 la 18

K l \ < > » M 1 7 / ( 4 « » P O G L E D V P R E T E K L O S T «

P r e d s t s v « ob <6 ln 18

ELEKTR. MOTOR od 5—10 KS ia mlin kupim. Vpraistl prii Žitnik Rndi, Ižanski crsU 44.

KUPIM sanke in dva dobio ohranjeni iimnlei. Na-slov ito\e upr. »Slov.« pod it. 571.

DVE OMA^ I visoki in nizko oma-ro za perilo kupi do-ber plačnik. Naslov pove uprava »Slov.« pod It. 575.

n f f f P H a m n a R B B + Dotrpel Je naš ljubi dedek, skrbni oče ln dragi soprog, gospod

I V A N V E L E P I C poštni spravnlk v pok.

Na zadnji poti ga bomo spremili v torek 59. t. m. ob 9 z Žal. kapela sv. Krištofa, k Sv. Križu.

I.Jnbljann. dne 28. januarja 1945. Magda, soproga; Marija, hči; Ciril, »in;

Tnnja In Mitja, vnuka ter ostolo sorodstvo

PRODAM sli zamenjam 16 m fi-nega belega Sifona, moSko obleko, kratek Športni lodnast suk-njič. nioSke čevlje M. 39 in damski črn ko-stum. Vse zelo dobro ohranjeno. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6S0. (I

ŽENSKE GOJ7.ERJE it. 59, »knraj nove in t par moških škornjev 51. 42 prodam. Malini-čsva 25 a. visoko pri-tličje (Kode.ljeve).

V Stični Je umrl po hudem trpljenj«

domobranec

M A R C l C j o š k o lz Slovenjgrailr«

dijak Knoblcharjevega zavoda.

Pognb bo v torek 39. jan. 1945 ob 19 v Stični.

KNOBLEHARJEV ZAVOD

ZAHVALA. Vsem, ki sle se mojega moin, očeta, gospoda

I v a n a O o l e n c a železniškega čuvaja v pok.

spominjali, ga poscčall in ca spteuiili na zad-nji poti ler aam Izkazali sožtilje, najlepša hvala. Žalujoči: Frančiška, žena: Jože in France, si-

nova — ler ostalo sorodstvo.

+ V cvetu mladosti nas Jc zapuitil nn» tjab-I jeni sinček in bratec

A n d r e i č e k

Pokopali ga bomo v sredo, dno 11. jsn. ob pol 9 * Zal, kapela sv. Jurija, k Sv. Križ«.

Ljubljana, »kolin Loka, 28. januarja 194».

Globoko žalujoča rodbina ftIFRERJETA In sorodstvo.

Po težkem trpljenju nas je v starosti 81 let zapustil dnnes naš predobri mož, oče, tn»t

in bral, gospod

D r . F R A N G O S T L primarii umobolnice v pokoja

Pokopali ga bomo v sredo, dne 31. t. m. ob ' iz kapelice sv. Frančiška nn Žalah, k 5v. Kriza.

Ljubljana, dne SS januarja 1945. Žalujoča ienn MARIJA, sin ing. arh. PAVEU sinaha EI.ZA, sestri SR. FRAUCOISE In M. STA-

NISLA — ler ostalo sorodstvo.

t Vdani v sveto božjo voljo sporočamo v neizmerni žslosti vsem sorodnikom. P" ! 0 ' leljcm in znancem, da je Vsemogočni po-klicni dnnes k Sebi po hudem trpljcni«. previdenegn s sv. zakramenti, mojega IJnD-

IJenega moža I« našega dobrega slnn. brala, strlčka in svaka, gospodu

dr, Joie Vorifča o d v e t n i k « v L j u b l j a n i

Njegove utrujeno truplo leil no ž«I«h v ka-pelici sv. Nikolaja, od koder ga botno spremi" k večnemu počitku začasno na pokopališče »

Sv. Križu v sredo, 11, t. m. ob 19 dopoldne. LJubljana, Sv. Tomaž, dne »8. i«nnnr|a 1945.

Žalujoči: TANJA, žena: ANA. mttllt dr. ALOb Z1J, FRANfEK, MICKA KAT1KA. LIZIKA .1" ANIKA. brnta In s«>slre, nečaki I« nečnklaie-

svaki In svnkinje In oslnlo sorodstvo.

Fllr »Ljudska tiskarna« z* LJndskO sVnrnni J n i « Krnmsr lč — Hcrausgeber, da jate l j : Joško KrošelJ nrednlk: J anko Hafner.

— Schrlftleltcr.