LETO XLVII, ŠT. 24 PTUJ, 16. JUNIJA 1994 CENA 70 TOLARJEV

M, Žagar ponovno v Delti Glavni d irektor L a b o d a N o v o m e s t o Andre j K i r m je pred krat

kim v o d s t v o ptujskega podjetja D e l t a s e z n a n i l , da je v p tu j skem podjetju n u j n o p o t r e b n o uves t i nekatere u k r e p e zaradi n e d o s e -ganja plana v dal j šem o b d o b j u . Zaradi s l ab ih d e l o v n i h rezul tatov naj bi b i lo f i n a n č n o stanje s labo , kar kažejo podatk i o i zgub i .

N a ko leg i ju d irektorjev je A n d r e j K i r m predlagal , da bi i m e n o vali zunanjega p o g o d b e n e g a s o d e l a v c a M i r k a Žagarja za p o m o č sedanji vrš i lki d o l ž n o s t i direktorja Z d e n k i Bezjak. M i r k o Žagar po n jegov ih b e s e d a h podjetje p o z n a , i m a pa tudi v e l i k o i zkušenj z d r u g i m i p o d j e t j i , k i so i m e l a p o d o b n e t e ž a v e . N a p o v e d a l i so predvsem poos tr i t ev d e l o v n e d i s c i p l i n e , izbol jšanje organizaci je dela in večje v z p o d b u d e z a p o s l e n i m za boljše rezultate dela. Izboljšali naj bi p r e d v s e m k a k o v o s t de la , kontrolorj i b o d o o d g o varjali g l a v n e m u direktorju , sankc i je pa b o d o do le t e l e tudi direktorje p o s a m e z n i h tovarn , če b o k a k o v o s t dela v nj ih slaba.

DLŽ J

DOBRODILNA PRIREDITEV »TEK ZA NASMEH<

Na dan državnosti bo v Ptuju velika dobrodelna prireditev Tek za na-^neh,]f.i jo organizirajo Tur is t ičnoin-formativni center Ptuj . K sodelovanju vabijo vse, ki jim humanos t nekaj pomeni in želijo pomagati . Vstopnine za posamezne priredi tve bodo simbolične in jih bodo prav tako darovali za bolne otroke. Kdor bo imel vstopnico za oddajo Poglej in zadeni , l i bo tega dne ponovno v Ptuju, si bo ' ruge prireditve lahko ogledal brezplačno.

Ob osmih se bo v teniškem centru Luka pričel teniški turn i r dvojic in

tu rn i r v malem nogometu. Vsi udeleženci bodo plačali pr is topnino kot pomoč obolelim otrokom. Ob enajstih bodo v ptujski bolnišnici svečano odprl i nov otroški oddelek, ki so ga uredil i v nekdanj ih prostorih porodnega oddelka.

V zadnji etapi teka ob mejah Slove-nije se bodo tekačem kluba Maraton priključili znani špor tniki , polit iki , es t radni umetn ik i , gospodarstveniki , ki bodo prav tako prispevali štart-n ino v korist obolelim otrokom.

Priredi tev v mestu se bo pričela s koncer tom, nadaljevala s sprejemom tekačev in ku l tu rn im programom pod geslom "Ker hočemo pomagati". Udeleženci dobrodelne prireditve "Tek za nasmeh" se bodo predstavili tudi v oddaji "Poglej in zadeni". Tokra tna oddaja je namenjena vsem Slovencem ob dnevu državnosti in ima sporočilo: "Malo nas je Slovencev, zato mmoramo pomagati , kajti n ihče od nas ne ve, kdaj bo sam potreben pomoči."

MG

Ob dnevu državnosti na Ptujski Gori

Naslednji četrtek, 23. junija, bo na Ptujski Gori posebno slovesno, saj bodo od 17. ure naprej praznovali dan državnosti, ki je sicer dva dni kasneje. Najprej bodo duhovniki ptujskih župnij opravili vptujskogorski cerkvi mašo za domovino; kot škofov zastopnik jo bo vodil pater Tarzicij Kolenko. Na trgu pred cerkvijo pa bo po maši slovesnost, na kateri je kot slavnostni govornik napovedan zunanji minister Lojze Peterle, natopa boše kulturni program in zabavni del prireditve.

McZ

V BOLNIŠNICI FOTOGRAFIJE OB SVETOVNEM DNEVU NEKAJENJA

v jedilnici internega oddelka ptujske bolnišnice so prejšnji četrtek odprli zanimivo razstavo fotografij amaterke Sandre Požun, članice foto kluba iz Maribora, ki s fotografijo "razmišlja" o problemu kajenja. Na ogled j e dese t fo tografi j , k i j ih j e v obli-ki stalne razstave podarila bolnišnici. Na otvoritvi sta govorila dr. Lojze Arko, direktor bolnišnice, ki se je avtorici zahvalil za razstavo oziroma po

darjene fotografije. Sandra Požun pa je ob tej priložnosti predstavila svoje videnje problema kajenja, ki se ga kot kadilka še kako 7.aveda. "Človek v kajenju v začetku nekaj vidi, čez čas se osvesti in zave, da sta zaradi kajenja prizadeta zdravje in denarnica kadilca."

Sandra Požun si želi, da bi razstavo videlo čim več Ptujčanov.

MG

lapornke gor, zapornice dol, Ptujcmipa godrnjajo. fo to ; /M. Ozmec

NOVA PROMETNA UREDITEV RAZBURJA

v ponede l jek , 13. junija, je v Ptuju pričela veljati nova , po le tna pro- • metna ureditev, ki bo po odloku o b č i n s k e s k u p š č i n e veljala vse tja do 31. i oktobra. Obrazložitev s s h e m o nove p r o m e t n e ureditve je bila podrob-; neje predstavljena v prejšnjem T e d n i k u , v bistvu pa gre za uč inkov i - ; tejšo p r o m e t n o zaporo starega m e s t n e g a jedra z zapornicami in ž iv im : nadzorom. Ods le j je z m o t o r n i m i vozil i m o ž e n dos top v staro m e s t n o jedro le t i s t im, ki s o si pridobil i p o s e b n e d o m i c i l n e na lepke , voz i lom na n u j n e m prevozu in v d o l o č e n e m času dostavl ja lcem.

Ptujčane so zaporn ice seveda precej razbur i le , zato s m o prvi dan nove p r o m e t n e ured i tve ob p o m o č i naš ih p r ak t i kan tov zbral i nekaj mnen j , j Večina anke t i rancev se je s t r in ja laz novo p r o m e t n o uredi tvi jo,saj j e b i l a p o ; n j ihovem mnen ju p r o m e t n a gneča nevzdržna . Neka te r i so t rd i l i , da se b o d o ; povečali p r o m e t n i zastoji , d rugi imajo po novem težave s p r i h o d o m na de- ] lovno mes to , tretji pa men i jo , da s e p r o m e t v cen t ru Ptuja kl jub vsemu ne bo bis tveno sp remeni l . \

-OM ]

PtllJlIOllUlfflCI

Iz vsebine:

PO SPREMEMBAH STANOVANJSKEGA ZAKONA: Kako odkupiti denacionalizirano stanovanje... stran 2

STRAH PRED IZGUBO DELA: Delavci so potrpežljivi stran 3

SREČANJE UPOKOJENCEV V MOŠKANJCIH: Z dobrim namenom in odprtim srcem stran 4 GENERALNI SEKRETAR ZVEZE MUZEJEV KITAJSKE NA POSLOVNEM OBISKU V PTUJU: Soočanje dveh civilizacij stran 6 SIMBOLNI POMEN PTUJSKEGA KULTURNEGA MARATONA: Vztrajali kljub slabemu vremenu stran 7

OPTIPLAST ORMOŽ PRED STEČAJEM: O optimizmu ni več sledu stran 20

OSEMDESET LET GIZELE BLAGOVIČ: Še vedno jo zanima vse, kar se dogaja stran 23^

2 - DOMA IN PO SVETU 16.JUNIJ 1994- TEDNI

Minu l i t o r e k so s p o d p i s o m pogodbe med S t a n o v a n j s k i m sk la d o m R e p u b l i k e S l o v e n y e , p t u j sk im podje t jem S t a n o v a n j s k i ser vis in p tu j sko Direkc i jo za gopo-d a r s k o i n f r a s t r u k t u r o zagotovi l i d e n a r za g r a d n j o 32 n e p r o f i t n i h n ^ e m n i h s t a n o v a n j v p tu j sk i občin i .

Stanovanjski sk lad R e p u b l i k e Slovenije b o pr ispeval 71 mil i jonov 544 tisoč tolarjev p o u g o d n i h k re di tn ih pogoj ih , kar p o m e n i 40 od s to tkov v rednos t i na ložbe . Kred i t je za d o b o 25 let s t r i o d s t o t n o o b r e s t n o m e r o . O s t a l e de leže s ta zagotovi la občinski p r o r a č u n in podjetje Stanovanjski servis.

N e p r o f i t n a s tanovanja naj bi pričel i gradi t i še le tos , p r e d v i d o m a s e p t e m b r a , na koncu Oso jn ikove ces te - pri p tu j skem gas i l skem d o m u . Izvajalec še ni znan , saj na teča j p r avka r p o t e k a , s tanovanja pa naj bi zgradi l i v 12 d o 14 mese cih, tore j d o konca p r ihodn jega leta . Poglavi tni pogojoj j e , da g rad b e n a c e n a za kvadra tn i m e t e r ne-p ro f i tnega n a j e m n e g a s tanovanja ne s m e presega t i 1.200 m a r k in p o leg t ega so m o r a l e neprof i tne stanovanjske organizac i ja zadost i t i še n e k a t e r i m pogo jem iz razpisa , ki se nanaša jo na eko loške in e n e r g e t ske zah t eve .

DLZ

V KREDITNI BANKI MARIBOR

Nižje obresti za^ ^ Kred i tna b a n k a M a r i b o r j e s 1.

juni jem znižala o b r e s t n e m e r e : za k r a t k o r o č n e kred i te s 13 na 11 o d stotkov, za d o l g o r o č n e pa s 16 na 15 ods to tkov . Nižje o b r e s t n e m e r e so rezul ta t manjš ih s t roškov pos lo vanja b a n k e . K r e d i t n a b a n k a M a r i bor je začela tudi dev izno kredi t i ranje d o m a č i h p ravn ih o s e b za plačevanje b laga ins to r i t ev v tujini; o b r e s t n a m e r a z a d e v i z n e k red i te je 12-ods to tna .

Vods tvo b a n k e je na nedavn i tiskovni konferenc i p reds tav i lo tudi pos lovne rezu l ta te za le to 1993, po t r j ene z revizijskim p r e g l e d o m . Banka je p o izgubi v letu 1992 lani že poslovala z d o b i č k o m . B i l ančno p remožen je se je v l anskem letu

V Tra janovi ulici 1 v Ptuju je zobozdravn ik dr . Z v o n k o N o t e s b e r g v pr iz idku svoje hiše ured i l s o d o b no z o b o z d r a v s t v e n o a m b u l a n t o , ki je hkra t i prva z a s e b n a s a m o -plačniška zobozd ravs tvena a m b u lanta v ptujski obč in i . V njej b o opravljal vse z o b o z d r a v s t v e n e s toritve, p o u d a r e k pa je na p ro te t ik i .

A m b u l a n t a , ki ima tudi svoj r en t gen , b o o d p r t a vsak d a n : v p o n e d e l -

Dr. Zvonko Notesberg. Foto: JB

j ek in č e t r t e k p o p o l d a n , v to rek , s r e d o in v p e t e k pa d o p o l d n e . Pacie n t e b o d o naroča l i na telefonski številki 772-994. C e n e s tor i tev v sa-moplačn išk i zobozdravs tven i a m bu lan t i b o d o na ravni cen zdravstv e n e g a d o m a in zasebn ih zobozdravs tven ih a m b u l a n t , ki imajo konces i jo in p o g o d b e o de lu z Z a v o d o m za zd ravs tveno zavarovanje S love n ij e. N ov i zaseb n i zobozdrav -nik v ptujski občini dr. N o t e s b e r g ima p o n e k a j d n e v n e m de lu d o b e r o b č u t e k ; pravi , da b o preživel , zav e d a pa se , da b o mora l vel iko de lati.

MG

Ob40-Ietnici Emone-Merkurja

V petek je bilo v lovskem domu v Kidričevem redno letno srečanje delavcev Emone-Merkurja s poslovnimi partnerji, na katerem so v strokovnem delu govorili o položaju slovenske trgovine in njeni prihodnosti, v soboto pa so skupaj s kupci proslavili desetletnico samopostrežne trgovine Bratje Reš.

MG

T E D N I K TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdata Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIKPTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman lunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec m Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarit PROPAGANDA: Oliver Težak.

•0776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK Raičeva 6,62250 Ptuj. p.p. 95,9(062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.640 tolarjev, za tujino 7.280 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije ši 23/58-92 z dne 12 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za kateregase plačuje davekod prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov

### PO SPREMEMBAH STANOVANJSKEGA ZAKONA

S p r e m e m b e in dopoln i tve s tanovan j skega z a k o n a , ki so pr iče le veljati T.maja letos, se n a n a š a j o z las t i na 125. č len, to j e na r a z m e r j e med l a s t n i k o m , ki mu j e bi lo s tanovanje v rn jeno na podlagi p redpisov o denac iona l izac i j i , t e r na j e m n i k o m s t anovan ja oz i roma pre j šn j im ime tn ikom s t a n o v a n j ske pravice in n a nač in reševanja teh r a z m e r i j . Za raz lago smo p ro sili J a n k a B o h a k a , ki j e v p tu jsk i direkci j i za g o s p o d a r s k o infras t r u k t u r o odgovoren za s t a n o van j sko področ je .

D R U G A S T A N O V A N J S K A P R I V A T I Z A C I J A i

s s p r e m e m b o 177. člena s t a n o vanjskega zakona so obč ine in d rugi lastniki nacional iz i ranih s t ano vanj iz recno zavezani za p roda jo nacional iz i ranih s tanovanj , za kat e r a ni bila v ložena zah teva za d e nacional izaci jo. V 123. č lenu je d o l o č e n o , da l ahko prejšnji imetnik s tanovanjske pravice oz i roma njegov ožji družinski č lan odkup i s tanovanje , za ka t e rega ni bila v ložena zah teva za denac iona l iza cijo d o 12. d e c e m b r a 1993 oz i roma je bil zah tevek za denacional izac i jo zavrnjen p r e d 7. majem 1994, v roku šest mesecev od uveljavitve s p r e m e m b in dopoln i tev s t ano vanjskega zakona od 7. maja dalje, s i c e r p a v š e s t i h m e s e c i h o d p r a v n o -m o č n e zavrnitve zah tevka za d e n a cionalizacijo. Za in te res i r an i imetniki s tanovanjske pravice so že d o sedaj vložili 298 zahtevkov za odkup s tanovan j , ki j ih je obč ina Ptuj pr idobi la z nacional izaci jo , in so prejeli o d g o v o r e , da se b o d o reševale p o sprejetju s p r e m e m b in dopo ln i t ev s tanovanjskega z a k o n a p o 7. maju letos. V konkre tn ih primer ih so n a v e d e n e vloge že kar po novni zahtevki . G l e d e na to se b o kupn ina za s tanovanja iz računala p o dosedanj i me tod i , ki je do ločena v s tanovanjskem zakonu , o b upoš tevanju vrednos t i točke na d a n sklenitve p o g o d b e (sedanja v rednos t točke je 135,59 SIT) .

Novi 121. a člen smise lno povzema določi lo zakona o S lovenskem o d š k o d n i n s k e m skladu, k i j e izrecno oprede l i l n a m e m b n o s t kupn ine za s tanovanja kot d o h o d e k tega sk lada . Pogodba o prodaji s t ano vanja se pošlje S tanovan j skemu o d š k o d n i n s k e m u skladu, v njej pa m o r a biti tudi do ločeno , da kupec nakaže ce lo tno k u p n i n o oz i roma j o o b r o č n o nakazuje na žiro r ačun Slovenskega odškodn inskega sklada .

Na osnovi z akona o davku na p r o m e t nepremičn in iz leta 1990 je zavezanec za plačilo p r o m e t n e g a davka lastnik s tanovanja , to je p r o dajalec - obč ina Ptuj , venda r pa se obveznos t plačila p r o m e t n e g a davka l ahko p renese na kupca , če je to iz recno d o l o č e n o v kupoproda jn i pogodb i . Pri prodaji s tanovanj p o s tanovanjskem zakonu je doslej obč ina plačevala p r o m e t n i davek iz naslova kupnin . Ker pa je kupn ina pri prodaj i s tanovanj , pr idobl jenih z nacional izaci jo in za ka te ra ni bil vložen zah tevek za denac iona l izacijo, d o h o d e k Slovenskega o d š k o d n i n s k e g a sklada, je vprašljivo , iz ka t e rega naslova b o obč ina Ptuj plačevala p rome tn i davek v zvezi s p roda jo teh s tanovanj .

V R N J E N A S T A N O V A N J A -N O V I L A S T N I K I

v p r imeru , ko je bilo s tanovanje ali pos lovno-s tanovanjska hiša vrnjena uprav ičencu d o denac io nalizacije oz i roma p o k o n č a n e m zapušč inskem pos topku , s ka t e r im je bil do ločen novi lastnik, l ahko prejšnji imetnik s tanovanjske pravice na t akem stanovanju uveljavl

ja pravico d o nakupa s tanovanja . Način o d k u p a je odvisen o d spora z u m a m e d las tn ikom in ime tn ikom s tanovanjske pravice. Z a k o n p red videva tri m o d e l e .

I. Dogovorna pr iva t izac i ja na isti lokaciji

Č e se lastnik, ki mu je bilo s t ano vanje v rn jeno na podlagi p redp isov o denacional izaci j i , strinja s sp ro -dajo v skladu z določili s tanovanj skega zakona , ima pravico do nadomes t i l a za popus t v višini od 30 d o 60 ods to tkov od zavezanca za vrnitev s tanovanja - torej od obč ine Ptuj . Razl iko od po lne cene s t a n o vanja, ugotovl jene na način iz 93 . č lena zakona o denacional izaci j i (v rednos t točke predstavl ja tolarsko p ro t iv rednos t 4 D E M ) , pa dob i v višini polovice te v rednos t i v ob veznicah Slovenskega o d š k o d n i n skega sklada , d r u g o polovico pa v lastniških v rednos tn ih papir j ih Sklada republ ike Slovenije za razvoj.

II. N a k u p d rugega s t a n o v a n j a ali n o v o g r a d n j a

Č e lastnik, ki m u j e bilo s t anovanje v rn jeno n a p o d l a g i p redp isov o denacional izaci j i , ne p r i s tane na prodaja s tanovanja p o p rvem o m e n j e n e m načinu, si l ahko prejšnji imetnik s tanovanjske p ra vice, o b soglasju lastnika, sam pris

krbi s tanovanje za n a k u p ali se odloči za g radn jo s tanovanjske hiše. V t em p r i m e r u mu m o r a lastnik izplačati kot o d p r a v n i n o za izp razn jeno s tanovanje 30 ods to tkov od v rednos t i s tanovanja , ki ga zaseda, ugotov l jeno na način iz 93. č lena z a k o n a o denacional izaci j i . Polovico na ta način i z r ačunane vrednos t i s tanovanja pre jšn jemu imetn iku s tanovanjske pravice zagotovi v višini ene tret j ine zavezanec za vrni tev s tanovanja - obč ina Ptuj , t ret j ino p re jme od Slovenskega o škodn inskega sklada v obliki obveznic ter t ret j ino od Sklada R e publ ike Slovenije za razvoj v lastniških v rednos tn ih papirj ih. V primeru , da o d p r a v n i n a ne zadošča za k u p n i n o za n a k u p s tanovanja ali za g radn jo hiše, j e na zah tevo prejšnjega imetn ika s tanovanjske pravice Stanovanjski sklad do lžan najkasneje v roku šest ih mesecev od v ložene zah teve odobr i t i posojilo v skladu z 8 1 . č l enom s tanovanj skega z a k o n a po cen i , ki j o za izračun posojila pr iznava S t a n o vanjski sklad Repub l ike Slovenije. Prejšnji imetnik s tanovanjske pravice ima tudi pravico zah teva t i , da mu stanovanjski sklad v roku šestih mesecev odkup i pre je te obveznice s lovenskega o d š k o d n i n s k e g a sklada in lastniške v r e d n o s t n e papir je Sklada Repub l ike Slovenije za razvoj po tržni ceni .

Č e lastnik odk lon i soglasje, da si l ahko bivši imetnik s tanovanjske pravice sam priskrbi s tanovanje za n a k u p ali se odloči za g radn jo , m o r a pre jšnjemu imetn iku s t ano vanjske pravice izplačati odp ravn i no za izpraznjeno s tanovanje zavezanec za denacional izac i jo , tore j obč ina Ptuj . T a pa s t em pr idob i pravico d o vselitve d rugega na jemnika v to s tanovanje pod enak imi pogoji , kot so veljali za prejšnjega imetn ika s tanovanjske pravice .

Z a v e z a n e c za denac iona l i zac i jo m o r a svojo obveznos t d o prejšnjega ime tn ika s tanovan jske pravice izpolniti v r o k u šest ih mesecev o d sp r e j ema zah teve .

III. O d k u p n a d o m e s t n e g a s ta novan ja od obč ine

Č e lastnik, ki m u j e b i lo s t a n o vanje v rn jeno na podlag i p r edp i sov o denacional izaci j i , ne p r i s t ane na p roda jo s tanovanja , kot je navede no v m o d e l u d o g o v o r n e privat izacije na isti lokaciji, prejšnji imetn ik s tanovanjske pravice pa se ne odloči za n a k u p ali g r a d n j o p o drug e m m o d e l u , l ahko zah teva o d zavezanca za vrni tev s tanovanja - v tem p r i m e r u obč ine Ptuj - p o d a t k e in s eznam o vseh razpoložlj ivih na-zaseden ih in za seden ih s t anovan j ih, ka te r ih lastnik je z avezanec in ki j ih m o r a ponud i t i v o d k u p .

O b č i n a Ptuj l ahko v n a d o m e s t n i o d k u p p o n u d i le t ista s tanovanja , ki jih najemniki - prejšnji imetniki s tanovanjske pravice - ne b o d o odkupili v roku štirih mesecev o d uveljavitve s p r e m e m b in dopo ln i tev s tanovanjskega z a k o n a . T o p o men i , da imajo čas le še d o 7. sept e m b r a le tos! V t e m r o k u imajo bivši imetniki s t anovan jske pravice , ne g lede na dvole tn i rok , pravico zahteva t i o d k u p s tanovan ja s p o p u s t o m o d 30 d o 60 o d s t o t k o v in

p o d pogoji po s t anovan j skem zakonu .

P o d a t k e in s e z n a m je do lžan zavezanec izročiti najkasneje v 30 d n e h od pos l ane pisne zah t eve , v e n d a r pa ne p r e d p o t e k o m štiri-m e s e č n e g a roka ( to re j ne p r e d 7. s e p t e m b r o m ) , v k a t e r e m imajo prejšnji imetnik i s tanovanjske p ra vice - najemniki m o ž n o s t ta s t ano vanja odkup i t i .

Č e prejšnji imetn ik s tanovanjske pravice , ki je odkup i l s tanovanje , p o n u d i na jemniku v svojem s t a n o vanju v z a m e n o s t anovan je , ki ga sam zaseda , je ta do lžan p o n u d b o sprejet i , če se lastnik p o n u j e n e g a s tanovanja s t em strinja. V t em pr i m e r u je lastnik s tanovanja , ki mi j e bi lo s tanovanje v rn jeno na podlag i p redp isov o denacional izac i j i , do lžan sklenit i n a j e m n o p o g o d b o pod istimi pogoji kot s prejšnj im i m e t n i k o m s tanovanjske pravice na t e m s tanovanju .

Č e ' l a s t n i k s tanovanja , ki m u je b i l o v r n j e n o n a podlagi p r e d p i s o v o denacional izaci j i , ne p r i s t a n e na reši tve po op i san ih t r eh ponu jen ih mode l ih , ne sme s p ravn imi posli m e d živimi odtuji t i s t anovan ja v roku pe t ih let od odk lon i tve p r o d a je po p rvem in d r u g e m m o d e l u . Z a zavrni tev pa se šteje p i snazav rn i t ev p roda je s tanovanja ali e n o m e s e č n i molk las tnika na p r i p o r o č e n o pisno p o n u d b o na jemnika .

K l jub t e m u da j e u p r a v i č e n c e M i n i s t r s t v o za okolje in p r o s t o r seznan i lo s s p r e m e m b a m i s t a n o van jskega z a k o n a v obl ik i obvestila za j a v n o s t , so l judje s p red log i s l abo seznan jen i . Z a t o bi, še posebej z a r a d i k r a t k e g a roka , bi lo dob r o , d a se za p o d r o b n e j š e p o d a t k e oglasi jo na direkci j i za g o s p o d a r sko i n f r a s t r u k t u r o in sez m o ž n o s t mi temel j i to s eznan i jo .

Darja Lukman Žunec

podvoj i lo i n z n a š a 6 7 m i l i j a r d to larjev.

V zače tku julija b o začela investicijska d r u ž b a S to lp , d.d., zbirati las tn iške cer t i f ika te . T e b o m o ž n o pr ines t i na 70 vpisnih mes t s i rom Sloveni je . Nekaj kasneje se bos t a v zbi ranje cer t i f ikatov vključili še dve investicijski družbi K r e d i t n e b a n k e M a r i b o r . Lastniki , ki b o d o svoje cer t i f ikate zaupal i K B M , se b o d o odločil i za ma jhno r iz ičnost in so l idno d o n o s n o s t . Investicijske d r u ž b e b o d o n a m r e č zagotavl jale r azp r šenos t na ložb v najman j 50 mal ih , s rednje velikih pa tud i velikih podjeti j na razl ičnih g o s p o d a r s k i h področ j ih .

JB

B O S N A I N HERCEGOv, NA: Minu l i teden je v Bih prj/! v e l j a t i d o g o v o r o p r e m i r j u ^ k r š i t v a h o p a z o v a l c i p o r o ^ ' p redvsem z območja Bihača, y\ se v l a d n e če te bor i jo z enotatn' z v e s t i m i o d p a d n i š k e m u IH\^^^

m a n s k e m u v o d i t e l j u Fikre.l A b d i č u , venda r se n jemu zvesj, s.ile počasi le umikajo pred petjjjj ko rpusom bosanske vojske. In j dent se je zgodil tudi pri MagljiJ ko so bosanski Srbi napadli britaj sko oboroženo izvidnico. ^

* * * I I E V R O P S K A UNIJA: V dv5

najstih državah članicah Evropsijj unije so minul i konec tedna volin poslance evropskega parlamentat S t r a s s b o u r g u . Kjub zmagi itaij, j ansk ih ,nemških in španskihkon. se rva t ivcev b o d o social is t i tudj poslej v večini. Med najvidnejšimi poraženc i evrovoli tev sta britan. ski premier John Major in španskj Fel ipe Gonzales , največji zmago, valeč pa prav gotovo nemški kancler H e l m u t K o h l . S tem je Kohl p r i d o b i l t u d i p o t r e b n o moč za bližajoče se nemške zvezne volit, ve, ki bodo jeseni letos. Udeležba na evrovoli tvah je bila 54-odstot. na, kar je 4 odstotke manj kot pred pe t imi leti . Znači lnos t volitev je, da so odločale predvsem notranjfr p o l i t i č n e t e m e v posameznih državah, manj pa skupni evropski program.

AVSTRIJA: T a m so se v nedel-jo izrekali o č lans tvu v Evropski unij i . Dve tretjini glasovalcev sta se s tem strinjali, ena pa je biiapro-ti. T u d i v Avstriji so domači politiki glasovanje o članstvu v Evrop« ski uniji vzeli predvsem kot kaza lec poli t ične moči njihovih strank^ Vel ika koalicija je v primerjavi^ volitvami leta 1990 izgubila precd volilcev, a še vedno sme računat na vsaj dve tretjini. Tako se je tud v Avstriji z glasovanjem o vstopui EU pričela predvoli lna kampaM za j e s e n s k e v o l i t v e . N a j b « odločni borci zoper vključevanje! unijo Svobodnjaki in Zeleni pašo bili tokrat poraženi , vendar se jin obeta tretjina glasov volilcevjčesai doslej vendarle niso imeli. Z vsto pom Avstrije v EU se bo položaji vzhodni Evropi precej spremenil saj si bo ta preko Avstrije pokušab p r i l agod i t i t ud i v z h o d n e dele,i precej težavnejšem položaju pa bfl tudi še vedno izolirana Švica.

RUSIJA: Ruski demokrad SOM v nedeljo združili v pravo politično s t ranko. Poimenovali so jo Demok r a t i č n a od loč i t ev Rus i j e , njei predsednik pa je postal Jegor Gaj: dar . Gre za s t r anko t is t ih ruskil demokratov, ki so na svojih rame n ih nosi l i vso težo zgodovinskih s p r e m e m b zadnjih let. Na zvezni ravni so se doslej pol i t ično trdno o r g a n i z i r a l e k o m u n i s t i č n a , kmečka in liberalnodemokratska s t ranka . Novi predsednik Gajdar je poudar i l predvsem ekonomske temelje delovanja s t ranke in napovedal zavzemanje stranke za zaseb no las tn ino, t rdno nacionalno va l u t o , zasebna vlaganja in gospo darsko rast.

ISLANDIJA: T a d r ž a v a najbrž do konca leta zaprosila za članstvo v Evropski uniji . Doskl se je že pridružila evropskemu gO" spodarskemu območju, v katerem so države Evropske unije in države E F T E .

JUŽNA KOREJA: Južnokorei-ske ob las t i so v nede l jo ukazal« p r e g l e d vseh zak lon i šč in zalo? vode, seulske mestne oblasti pa s" več kot enajstim milijonom prebivalcev priporočile, naj si zaradi n«' petosti med Severno in Južno Korejo pripravijo zaloge zahudečasfi' Opazovalci napovedujejo, da se bo n a p e t o s t po uvedb i sankci j vaf' nostnega sveta O Z N proti Severi" Koreji k z a o s trila. Južna KorejaiD Japonska želita s sankcijami pr'*' i l i t i Severno Korejo , da bi svetu razgrnila svoje jedrske načrte. Se vernokorejsko vodstvo pa je že zagrozi lo , da bo sankcije razumel" kot vojno napoved in temu ustreZ' no ukrapalo.

Pripravila: DLŽ^

rfEDNIK -16.JUNU1994 POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3

! M J J I f A ' M J J I J M ! M l i J e ^ : T . | . ' J : U J M i a n » :

Bo prihodnjo pomlad Že zvonilo? v t e h d n e h so že skora j vsi in te r

e s e n t i za t e le fon , ki so vrni l i podp i s a n a n k e t n i list , da so pr ip rav l jen i p o d p o g o j e m , ki so jih p o n u d i li n a PTT-ju, sode lova t i v akci j i za n a p e l j a v o t e l e fona , podp i sa l i po g o d b e za s k l e n i t e v n a r o č n i š k e g a r azmer j a .

Pogoji so zdaj še malo boljši, kot so bili opisani v anke t i , ki jo je podpi sano vrn i lo 130 interesentov. Kredit P T T - j u je zdaj 1500 D E M in ga plačajo v 12 ob rok ih po 125 D E M v tolarski p ro t iv rednos t i pos redu jem

tečaju banke Slovenije na dan plačila, to je vsakega 20. v mesecu. Vračilo kredi ta pa je po dvo le tnem morator i ju v t reh letnih obrok ih z devizno klavzulo in 3-odstotnimi obres tmi . Nepovra tna cena telefona, ki zdaj znaša 97.800 tolarjev, bo plačljiva s p rv imi t remi računi za telefon.

Hkra t i so seorganizator j iakci jeza napeljavo telefona dogovori l i , da bodo poštarj i ,kl jub t emu d a t r e n u t -no ni 200 interesentov, priključil i

vsako gospodinjs tvo v krajevni skupnos t i , ki se bo pri javi lo, ne glede na oddal jenost od centra le .

Dogovor i l i in vpisali v pogodbo so tud i , da v naslednj ih pet ih letih v Žetalah ne m o r e n ihče dobi t i telefona pod bolj ugodn imi pogoji , kot so

zdaj . Vsi , ki so se zdaj prijavili , m o rajo dobi t i telefon najkasneje v e n e m letu od podpisa pogodbe . Dela se b o d o začela v avgustu , in če bo ugodna z ima, b o d o spomladi tud i v Žeta lah zvonil i telefoni.

I.Š.

I z v e d e l i s m o

SESTSTO PODJETNIKOV P O S A M E Z N I K O V

D o 3 1 . m o j a s e j e s k l a d n o z z a k o n o m o g o s p o d a r s k i h d r u ž b a h v

s a m o s t o j n e g a p o d j e t n i k a p o s a m e z n i k a p r e o b l i k o v a l o ž e š e s t s t o

o b r t n i k o v v p t u j s k i o b č i n i .

KAZEN N A J M A N J M I L I J O N TOLARJEV

v S e k r e t a r i a t u z a g o s p o d a r s t v o o b č i n e P t u j p r i p r a v l j a j o s e z n a m

v s e h t r g o v s k i h p o s l o v a l n i c , k a t e r i h l a s t n i k i n i s o p r i j a v i l i d e l o v n e g a

č a s a z a l e t o 1 9 9 4 . T a s e z n a m b o d o k a s n e j e p r e d a l i v p o s t o p e k

t r ž n e m u i n š p e k t o r j u , k e r u g o t a v l j a j o , d a v l a d a n a t e m p o d r o č j u p r e

c e j š e n n e r e d o z i r o m a n e s p o š t o v a n j e p r a v i l n i k a o d e l o v n e m č a s u

t r g o v i n e . K d o r n e o b r a t u j e v č a s u , d o l o č e n e m z o d l o č b o , m u j e z a

g r o ž e n a k a z e n n a j m a n j m i l i j o n t o l a r j e v . O d l o č b o o d e l o v n e m č a s u

p o t r e b u j e j o t r g o v c i z a v s a k o s p r e m e m b o d e l o v n e g a č a s a .

ZBIRANJE P O M O Č I ZA BEGUNCE!

v o r g a n i z a c i j i O b r t n e z b o r n i c e P t u j b o j u t r i p o t e k a l a z b i r a n j e

p o m o č i z a b e g u n c e iz B o s n e , k i s o v b e g u n s k e m c e n t r u v P t u j u . O d 9 .

d o 1 2 . u r e b o d o n a s e d e ž u z b o r n i c e z b i r a l i h r a n o , o b l e k o , i g r a č e i n

d r u g o , k a r p o t r e b u j e j o b e g u n c i . V o d s t v o z b o r n i c e si p r i z a d e v a , d a b i

se t e h u m a n i t a r n e a k c i j e u d e l e ž i l o č i m v e č o b r t n i k o v . S i c e r p o s e j e

O b r t n a z b o r n i c a P t u j ž e d o s l e j i z k a z a l a s p o m o č j o z a b e g u n s k i c e n

t e r .

JEKLOTEHNA PONUJA PROSTORE

T r g o v s k o - p r o i z v o d n o p o d j e t j e J e k l o t e h n a M a r i b o r j e v z a č e t k u

l e t o k u p i l o p r o i z v o d n o - p o s l o v n i o b j e k t I s k r e - D e l t e n a O r m o š k i c e s t i

3 0 v P t u j u . V n j e m b o d o u r e d i l i s o d o b n i n a k u p o v a l n i c e n t e r , k a k r š n e

p o z n a j o v t u j i n i . P r e u r e d i t v e n a d e l a b o d o p r i č e l i s r e d i m e s e c a , o d p r l i

p a g a b o d o ž e n o v e m b r a l e t o s . N o v i c e n t e r b o z a n i m i v z a p o d j e t n i k e

i n o b r t n i k e , k e r b o d o v n j e m p r e c e j p r o s t o r a n a m e n i l i t u d i r a z l i č n i m

s p r e m l j e v a l n i m d e j a v n o s t i m . J e k l o t e h n a p o n u j a d e l c e n t r a t u d i v n a

j e m . N j i h o v a ž e l j a j e , d a b i p r i d o b i l i s e r v i s e r j a z a b e l o t e h n i k o , a k u s

t i k o , m a l e g o s p o d i n j s k e a p a r a t e , u r a r j a , č e v l j a r j a , f o t o g r a f a , o p t i k a ,

d o m a č e g a l e k a r n a r j a i n p o d o b n o . N o v i J e k l o t e h n i n c e n t e r v P t u j u b o

i m e l š t i r i t i s o č k v a d r a t n i h m e t r o v p r o d a j n i h p o v r š i n .

T U R I S T I Č N I OBISK PTUJSKE OBČINE

v T u r i s t i č n o i n f o r m a t i v n e m c e n t r u v P t u j u s o p r i č e l i z b i r a t i t e d e n s k e

p o d a t k e o t u r i s t i č n e m o b i s k u . N a j v e č n o č i t e v s o v p r v e m t e d n u j u n i j a

i m e l i v h o t e l u S u p e r L i , v P o k r a j i n s k e m m u z e j u j e b i l o 2 6 2 4 o b i s k o v a l

c e v , v o r g a n i z a c i j i t u r i s t i č n i h a g e n c i j i n T I C - o p a j e v P t u j p r i p o t o v a l o

7 6 7 g o s t o v . Z a i n f o r m a c i j e i n d r u g o s e j e v p r v e m t e d n u j u n i j a o g l a

s i l o 1 9 9 g o s t o v , o d t e g a v e č i n a t u j c e v .

ODLOČBE O D O H O D N I N I DO I S . AVGUSTA

v p t u j s k i i z p o s t a v i R e p u b l i š k e u p r a v e z a j a v n e p r i h o d k e s o p o v e d a

l i , d a b o d o o b č a n i v e č i n o o d l o č b o d o h o d n i n i z a l e t o 1 9 9 3 p r e j e l i d o

1 5 . j u l i j a , p r e o s t a l i p a d o 1 5 . a v g u s t a . Ž e p o p r v i p o š i l j k i , k i j e z a j e

m a l a d e s e t t i s o č o d l o č b , s o p r e j e l i p r e c e j v l o g z a o d p i s . O t e m b o

o d l o č a l a p o s e b n a k o m i s i j a , k i j o b o i m e n o v a l d a v č n i o r g a n .

DVAJSET LET DRUŠTVA ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI

D r u š t v o z a b o j p r o t i s l a d k o r n i b o l e z n i P t u j p r a z n u j e l e t o s d v a j s e t l e t

n i c o u s p e š n e g a d e l a . J u b i l e j b o d o p r o s l a v i l i s p r o s l a v o , k i b o 1 8 . j u

n i j a o b d e v e t i h v N a r o d n e m d o m u v P t u j u . O b t e j p r i l o ž n o s t i b o o

d v a j s e t l e t n e m d e l u d r u š t v a g o v o r i l a d i a b e t o l o g i n j a d r . L i d i j a T r o p , k i

d e l a v d r u š t v u o d u s t a n o v i t v e . V k u l t u r n e m p r o g r a m u b o d o n a s t o p i l i

f o l k l o r n a s k u p i n a i z p t u j s k e b o l n i š n i c e , r i t m i č n a s k u p i n a o s n o v n e

š o l e D o r n o v a i n u č e n c i g l a s b e n e š o l e K a r o l a P a h o r j a iz P t u j a . Z a s

l u ž n i m č l a n o m i n d r u g i m b o d o p o d e l i l i p r i z n a n j a , z a h v a l e i n p l a k e t e .

Pripravila: MG

S T R A H P R E D I Z G U B O D E L A

D e l a v c i s o p o t r p e ž l j i v i R a z m e r e v g o s p o d a r s t v u so še

vedno kr i t ične , kljub temu da se vladni vrhovi v Sloveniji in tudi po občinah radi pohvalijo, da je oživljanje na pohodu. Toda za kakšno c e n o ! Najbo l j so v teh razmerah prizadeti delavci, ki so tudi najbolj brez pravic. Ker j ih menežerske in vodstvene strukture ustrahujejo, v bojazni , da bi izkupii i še tako tan e k k o s k r u h a , m o l č i j o in pren a š a j o b r e m e n a g o s p o d a r s k e g a p r e s t r u k t u r i r a n j a in t ranz ic i j e države, na drugi strani pa se tudi pod žegnom države rojeva rod kapi ta l i s tov , ki so že i dosedanj imi mahinacijami uspeli močno opus-tošiti družbeno premoženje. Sedaj pa samo še čakajo na lastninjene, ki j im bo prineslo dodatno bogastvo. Z menežerskimi in drugimi privilegiji so se uspeli zagotoviti znatna sredstva. Ker so tudi sindikati premalo odločni oziroma j ih ponekod sploh ni, so v nekaterih okoljih d e l a v c i t a k o r e k o č p r e p u š č e n i sami sebi . Dogaja se ce lo , da j ih s i n d i k a t i p r e p r i č u j e j o , da j i m l a h k o v s a k j a v n i n a s t o p š k o d i , čeprav j e v teh razmerah za delavce še edino učinkovito sredstvo javni nastop in javna predstavitev težav.

N a o b m o č n e m o d b o r u Svobodnih s indikatov v Ptuju s m o od preds e d n i k a Viktorja Markoviča izvedel i , da p o p o d a t k i h , ki j ih imajo, r a z m e r e v g o s p o d a r s t v u o b č i n e n i so neka j p o s e b n e g a . Še najbolj k r i t i č n o j e g l e d e p l a č v k idr ičev-s k e m Č e v l j a r s t v u . Z e n k r a t n i m i s i n d i k a l n i m i p o m o č m i s k u š a j o omili t i de lavsko st isko - v t reh mesecih je je bilo za 3 8 5 tisoč tolarjev.

P r e p r i č a n j e , d a bi na t e m p o

dročju mora le več naredi t i inšpekcije. Čeprav se veliko govori , k a k o obr tn iki in podjetniki ne izplačujej o d o g o v o r j e n i h p lač o z i r o m a j ih d e l a v c i s p r e j e m a j o v g o t o v i n i v zapr t ih kuver tah , tega po poda tk ih o s n o v n e o r g a n i z a c i j e s i n d i k a t a delavcev pri zasebnih delodajalc ih ni mogoče trditi . P redsedn ica Mirka Murata je poveda la , da se doslej z a r a d i p lač ni še n ihče oglasi l pri njih. Tak ih p o d a t k o v n imajo tudi pri Neodvisnih s indikat ih .

P r edsedn ik Rastko Plohi j e p o v e d a l , d a v s e m , ki s o s o c i a l n o ogrožen i , skušajo pomaga t i po najbol jš ih m o č e h . V n e k a t e r i h pod jetjih so o rgan iz i rane posoji lnice in hrani lnice , ki lahko de lavcem v kritičnih t renutk ih pomaga jo .

Z e l o ma lo pa imajo pr i tožb dela v c e v z a r a d i p l a č in d r u g e g a na inšpekcijskih s lužbah. Več kot prit ožb za r ad i p lač je p r i t o ž b za rad i tega, ker jih delodajalci ne prijavijo . Inšpekcije v k o n k r e t n i h p r i m e rih sicer napišejo od ločbo , tudi prijavo sodniku za p rek r ške , rezul tat i pa niso odvisni od njih. Najboljše je seveda , če se delavec in de lodaja lec o vseh sporn ih zadevah l ahko sama pogovor i ta . Ker pa so ponavad i de lavci t i h o , m o l č e in p o t r p e ž l j i v o p renaša jo vse, kar se dogaja v podjetju ali ob t ra tovain ic i , imajo de lo dajalci moč , ki je sicer ne bi imeli. Č e pa bi p ravna država dela la , kot bi m o r a l a , se t o n e bi d o g a j a l o . Dok le r pa tega ne bo , se b o še vedno dogajalo, da b o d o delavci v t renutku , ko b o d o prijavili menežer je ali vods tvo podjetja, tudi prekinili de lovno razmer je .

MG

Z A K O N O Z A A A N J S A N J U P O R A B E T O B A K A

R e k l a m e z a v a j a j o Bliža se tretje branje zakona o

z m a n j š e v a n j u p o r a b e t o b a k a . Upamo, da ne bo veliko sprememb od zače tn ih predlogov , kajti sleh e r n o b r a n j e j e z a k o n n e k o l i k o omil i lo.

E n o j e go tovo : VSI ( tudi kadilci) se z a v e d a m o škodl j ivos t i t o b a k a . I n če j e neka snov zdravju škodlj iva, p o t e m ni logično, d a j o propagi ra m o , še najmanj na način, kot to izvaja T o b a č n a tovarna . R e k l a m e so a g r e s i v n e , š t ev i lne , vsiljive, n e r e snične . In z a m a n stat is t ike kažejo, da vel iko število kadilcev želi opus titi ka jen je ; o b tak ih r e k l a m a h to pač ni izvedljivo. R e k l a m e zavajaj o , i z z i v a j o , p o n u j a j o . T a k o ne b o m o prišli do želenih rezul ta tov -n a m r e č z m a n j š e v a n j e p o r a b e tobačn ih izdelkov.

Kaj t o r e j s to r i t i ? I m a m o le dve možnos t i :

1. d o v o l i t i r e k l a m e izk l jučno v t r a f i k a h , k a m o r z a h a j a j o kadi lc i ( d o b r o b i b i l o , č e bi p r o d a j a tobačn ih izde lkovbi la izk l jučnove-z a n a na t r a f ike ) . S t em bi olajšali de lo tržni inšpekciji in lažje kon t ro lirali p roda jo o t r o k o m . Na ta način bi r e š i l i p r o b l e m v z a d o v o l j s t v o o b e h s t r a n i - T o b a č n e t o v a r n e in nekadi lcev.

2. p r e s t r u k t u r i r a t i T o b a č n o to

v a r n o , da bi p ro izva ja la d r u g e izd e l k e , kot to de la jo na p r i m e r to va rne zdravil .

V n a s p r o t n e m p r imeru ne b o m o m o g l i u s t a v i t i v e d n o v e č j e g a n a r a š č a n j a š tev i la nov ih , m l a d i h kadilcev, ki postajajo zasvojenci in n a r k o m a n i ter nam povzročajo š tevilne nerešljive p r o b l e m e .

Si res ne že l imo zdrave in za de lo sposobne populac i je? Ali n i m a m o z a d o s t i s o c i a l n i h p r o b l e m o v ? Zdravs tvo bi moralo bolj r ad ika lno in z večjo zagnanos t jo reševati p r o b l e m e , ki so na d lan i . G o s p o d minister za zdravstvo bi mora l - m i m o zakona - p repoveda t i s l ehe rno kaj e n j e v z d r a v s t v e n i h u s t a n o v a h -nosi lkah zdravstva za večjo avtor i teto zdravstvenih delavcev m e d populac i jo in za r e sn ično p romoc i jo zdravja. Zd rave šole in zdrave bolnišnice bi mora l e biti t ake s ame p o sebi , ne pa da bi zanje pripravljali posebne , d rage pro jek te , počasne v izvajanju in o m e j e n e le na p o s a mezne us tanove .

Posk rb imo že enkra t za vse p re bivalce Slovenije, saj nas je komaj d o b r a peščica!

dr. Marija Djurdjevič, članica projektnega sveta Zdravo

mesto Ptuj

P R E J E L I S J V l O

fesnita po ievljarsko (Odgovor na sestavek v 1 edniku

št. 23: V K I D R I Č E V S K E M Č E V L JARSTVU I M A J O N O V E G A D I R E K T O R J A : P l a č e na jpre j zas lužiti)

Tako kot v vsaki de lovni o rgan i zaciji t ud i pr i n a s o p r a v l j a j o različna de la različni ljudje. N e k a t e r i §a o p r a v l j a j o d o b r o in n e k a t e r i iianj d o b r o . Povsod je d o l o č e n nek •Normativ, p o k a t e r e m l j u d j e spravljajo de lo , le pri na s v to l iko '^lih še v e d n o vztrajajo pr i skup in -l i no rmi .Te j no rmi pa je p r i m e r e n

'^di zaslužek (uprav ičen ali pa ne ) .

P r e d l e t i . k o n a s j e d e l a l a le Peščica, s m o bi l i vsi z a d o v o l j n i , ^adi s m o o d h a j a l i d e l a t in t e m u Pr imernosmobi l i p l a č a n i . T u d i d e -'s^ni odnos i so bili dobr i .

Sedaj pa se dogaja t o , česar tudi v •Najslabših sanjah ne bi hotel i sanja-

Javno nas ponižujej jo in t ep ta jo "Naša p r i z a d e v a n j a , da b i v t e h

t e ž k i h č a s i h p r e ž i v e l i . O d l o č n o z a v r a č a m o oč i tke , da si v le tošnjem letu še n i smo prislužili p lač za marec, april in maj .

D o s e d a n j a vrši lka do lžnos t i gospa N a d a Ju ranč i č in gospa S i m o n a K o v a č i č i m a t a t o č n o e v i d e n c o opravl jenih de l . Iz ev idence je razv i d n o , ko l iko in kaj je k d o pri nas opravljal . O d l o č n o t r d i m o , da s m o si s svojim d e l o m že zdavna j pr is lužili svoje p lače .

Č e p a t o d e l o ni b i l o d o b r o p l a č a n o ali p r av i l no i z v e d e n o , pa naj odgovar ja jo tisti, ki so za svoje " d e l o " ( ! ) p re j e l i z e l o l e p e p l a č e . D v o m i m o pa , da so si j ih zaslužili. Č e bi vsi svoje d e l o opravl ja l i d o b r o , bi mi še sedaj hodili z vesel jem d e l a t , ne pa s a m o v s lužbo , kot so n a m oči tal i .

S prijateljskimi pozdrav i !

Predsednica sindikata Danica Jus in 13 podp i sn ikov

GOVORISE.., ...DA so prvi tuji turisti, ki so

množično naselili novo turistično naselje v Termah, prišli oziroma prileteli iz južnih krajev. Gre za turiste, ki se sicer vračajo sleherno teto, si tu gradijo gnezda in valijo, pred zimo pa znova hajd v tople kraje.

... DA je v Ptuju zadnje dni taka gneča zaradi tega, ker si vodstva sosednjih mest, tudi tujih, množično ogledujejo največjo ptujsko znamenitost, rdečo-bele cevi z utežmi, ki jih dvigujejo močni mladeniči. Nazadnje vodniki obiskovalce popeljejo še na ogled znamenitega objekta, v katerem sedijo ljudje, ki so si prej omenjeno znamenitost izmislili.

...DA so se slabše obveščeni ljudje ob zadnjem nastopu dveh politikov v ptujskem gledališču spraševali: "Kakšna komedija pa je nocoj na sporedu?"

VIDI5E.,,

... DAv Ptuju avtomobili bolj stojijo v kolonah in zelo zelo malo vozijo. Zakaj bi torej sploh še potrebovali kolesa?!

... DA se predsedniku SDSS že vidi, da je bila njegova stranka nekaj časa v vladi in da je že mednarodno priznana: ima namreč majico z mednarodnim znakom Pume. Predsednik SLS nosi navadno belo majico. Na bodočih lokalnih volitvah bosta menda stranki nastopili skupaj. Zaenkrat je še vprašanje, kakšen kruh bo rodila zmes žitnega klasa in bodeče vrtnice.

Posvet o lokalni samoupravi v soboto, 18. junija, bo v Ptuju posvet o lokalni samoupravi, na katerem

bosta gosta poslanka državnega zbora in podpredsednica odbora za lokalno samoupravo pri državnem zboru Jana Primožič in vladin sekretar za lokalno samoupravo g. Olub. Posvet se bo pričel ob 10. uriv župnijski dvorani na Potrčevi ulici.

Podoben posvet bo popoldan v Ormožu.

McZ

4 - P O NAŠIH KRAJIH 16.JUNU 1994- T E D N I K

GOSTOVANJE UČENCEV GLASBENE SOLE11MONOSTRA

Za iim tesnejšo vez z matiino domovino

Mladi g lasbeniki iz Monoštra -Szentgottharda na Madžarskem so 7. junija letos na povabi lo ptujske glasbene šole priredili koncert. • .

Devet inšt i r ideset učencev, njihovi mantor j i in ravnatelj g. Gorgi, so predstavil i solistične točke na klavirju, violini, flavti, klarinetu in trobenti, zanimivi pa so bili tudi različni komorni sestavi. Slišali smo duet violin, kvintet violončel, kvartet ki tar , kvartet blokflavt, na koncu pa še pevski zbo r . P r e d s t a v i l i so n a m s k l a d b e skladateljev Bartoka, Readinga, Cho-pina , Schuber t a , H a n d l a , Mozar t a , Corelija, CaruUija, Szelenyija, Soko-laya, Gardonyja in Amst ronga ter s svojim izvajanjem navdušil i številne

poslušalce. Program je napovedovala ter pre

vajala Marija Rituper , učiteljica klavirja v M u r s k i Soboti in vodja pevskega zbora iz Monoš t r a , ki je tudi vzpos t av i l a vez m e d e n o in d r u g o glasbeno šolo. Gost večera je bil pred-s e d n i k zveze zamejsk ih Slovencev J o ž e H i r n o k , k i si p r i z a d e v a za čimvečje sodelovanje med zamejskimi Slovenci in mat ično domovino.

Prvo povratno gostovanje učencev Glasbenešole Karola Pahorja Ptuj bo že 22. junija, ko se bo v Monoštru s sa-m o s t o j n i m k o n c e r t o m p r e d s t a v i l mladinski godalni orkester.

M. Trop

P r v a k a v r a č u n a l n i š t v u in e l e k t r o n i k i Ptujčani so zadnje čase vse bolj

u s p e š n i na raz l i čn ih področ j ih -tudi v državnem merilu. Minulo soboto, 4. junija, pa so bogatejši za dva mlada državna prvaka, ki sta dragocen naziv dosegla z nadarjenostjo in učenjem.

Po odl ičnih uvrs t i tvah na občinskem in regijskem tekmovanju se je namreč prejšnjo soboto na državnem tekmovanju v računalništvu in elek

t r o n i k i v Kran ju pomer i l o več kot 400 mladih iz raznih krajev Slovenije. Na sp lošno so bili rezul tat i udeležencev presenetljivi. Odlično pa sta se odrezala učenca 8. razreda osnovne šole Olge Meglic v Ptu j u: Primož Ko-lar i č je p o s t a l d r ž a v n i p r v a k v računalniš tvu, njegov sošolec Matej Horvat pa je osvojil naziv državnega prvaka v elektroniki .

-OM

prire ja ta i v četrtek, 23 . junija, ob 18. uri v V I T E Š K I D V O R A N I na g radu

predavanje in o k r o g l o m i z o z nas lovom I

K A J S L O V E N C I M E N I J O O S E B I

Vodil jo bo dr. Niko

Toš, nosilec projekta

Slovensko javno

mnenje 1994/2.

Vabljeni sociologi , po l i to log i , d ružbos lovc i in VSI , ki vas zanima , kaj Slovenci m e n i m o o d r u ž i n i , po l i t ik i , pol i t , s t r a n k a h , nacion a l i z m u , t u r i z m u , k d o so naš i sov ražn ik i , k d o pri jatel j i , česa se bo-j imo,ka j si ž e l i m o i n š e , š e , p a š e . . .

SRECAMSe UPOKOJENCEV PODRAVJA IM POMURJA V M05KAMJCIH

Ednbfim nainifiofii In odbiffin srcGm č e z o s e m t i s o č u p o k o j e n c e v ,

nekateri ocenjujejo okol i 10.000, s e je v soboto , I I . junija, zbralo na l e t a l i š č u v M o š k a n j c i h . V s e je potekalo po programu,o katerem s m o v T e d n i k u že pisal i . Ve l ika več ina u d e l e ž e n c e v se je vračala -eni k m a l u po s l a v n o s t n e m de lu , drugi š e l e p o z n o p o p o l d n e - na svoje d o m o v e zadovoljnih. "Vrem e in Rige ln ik sta na naši strani," s e m s l i š a l n e k a j h u d o m u š n i h modrovanj .

K r i t i č n e p r i p o m b e so bi le s amo te, zakaj je bila s lovesnost z revijo pevskih zborov s a m o v enem štoru in jo je l ahko z očmi spremlja lo le dob r ih dva t isoč udeležencev, d rugi pa so p r i s r čne besede in u b r a n o s lovensko pesem le slišali , v nekat e r ih s t r n s k i h šo to r ih pa še to ne . V s e e n o l a h k o z a p i š e m o , da je bil i z j e m e n t r u d o r g a n i z a t o r j e v pop l a č a n , u d e l e ž b a je p r e s e g l a pr ičakovanja , ljudje so odhajal i zadovol jn i . T o pa je organiza tor jem

na)več)epr iznan)e .

Na letališču v Moškan jc ih jeb i lo ž i v a h n o še v z g o d n j i h j u t r a n j i h u rah . Gos t i n sko podjetje Gas t ro iz

Ptuja je v šo tor ih in ob nj ih u red i lo 15 d e l i t v e n i h in p r o d a j n i h m e s t h r a n e in p i j a č e . G a s i l c i iz o k o l iških druš tev so imel i vel iko dela, da so osebne av tomobi l e in av tobu-se s p r o t i u s m e r j a l i na p a r k i r n a mesta . Na p ros to ru pred letal iščem je igrala p tu j ska godba na p iha la , na s topa l e so m a ž o r e t k e , pr ihaja l i so ude leženc i v večjih in man j š ih skup inah . Nekaj po 9. ur i je slovesnost začel mešan i pevski zbor D U Ptuj ob spremljavi godbe in p iha la z državno h i m n o .

S l o v e s n o s t je p o t e k a l a n a o k r a š e n e m o d r u v e n e m o d os rednj ih šo torov pod geslom D A J M O L E T O M Ž I V L J E N J E . U p o ko jence z o b m o č j a Š ta j e r ske je v i m e n u o r g a n i z a c i j s k e g a o d b o r a pozdravi l Mirko Bernhard, p redsednik Z D U P t u j , v i m e n u o b č i n e P t u j pa n jen p r e d s e d n i k Voj teh Rajher.

Foto: Kosi Daljši pozd ravn i govor je imel še

S t a n k o H v a l e , p r e d s e d n i k Zveze upokojencev Sloveni je , ki je n a n i zal v r s to p r o b l e m o v , s ka t e r imi se d a n e s s rečuje jo u p o k o j e n c i . "Nis m o in n o č e m o bi t i socia lna kategorija, z a h t e v a m o prav ice sedanjega časa!" j e m e d d r u g i m p o u d a r i l in doživel ž ivahen aplavz.

S lavnos tn i govo rn ik je bi l Herm a n R i g e l n i k , p r e d s e d n i k Državnega zbora R Slovenije . T u d i njegov jedrna t i in vsem razuml j iv i govor so upokojenc i pogos to p r e k i n jali s p loskan jem. P o u d a r k e iz njegovega govora objavl jamo posebe j .

P r o g r a m srečanja se je nadal je val z revijo pevsk ih zborov . Začel je m l a d i n s k i p e v s k i z b o r O Š G o r i š n i c a , n a d a l j e v a l i so ž e n s k i pevsk i zbor i u p o k o j e n k iz L j u t o m e r a , M a l e č n i k a pr i M a r i b o r u in M a r i b o r a - T a b o r a , n a t o m o š k i pevski zbor i i z ivan jkovcev , L ju to mera in M a r i b o r a - C e n t r a , o k t e t iz O r m o ž a ter m e š a n a pevska zbora u p o k o j e n c e v iz T i š i n e in P t u j a . Vsak z b o r je na s top i l s po d v e m a

p e s m i m a .

S l a v n o s t n i del srečanja so skle-ni l i z r a zv i t j em p r a p o r a Društva u p o k o j e n c e v P tu j in s podelitvijo p r i z n a n j za d o s e ž k e v špor tn ih srečanj ih upokojencev (streljanje? z r ačno p u š k o , kegljanje in v šahu). O o b o j e m b o m o p o d r o b n e j e poroča l i p r i hodn j i č .

P o i zda tn i mal ic i j ena letališčuv M o š k a n j c i h s l e d i l o d r u ž a b n o s rečanje upoko jencev Podravjain P o m u r j a . V šo to r ih in posameznih d e l i h p r i r e d i t v e n e g a p r o s t o r a so n a s t o p a l e s k u p i n e pevcev in godcev. Č e z s t o n a t a k a r i c i n natakarjev je s k r b e l o , da ude leženc i n iso bili lačni in žejni , da so bi l i h i t ro post-reženi pr i m i z a h . A e r o k l u b Ptuj pa je bil ob i skova lcem ves dan na razpo lago s svoj imi letali za poletenad P t u j e m . Za ples na platoju pred let a l i š č e m je sk rbe l a n s a m b e l Ptuj sk ih 5 s svoj imi pevci .

FF

POUDARKI IZ GOVORA HERMANA RIGELNIKA

Spoštovat i m o r a m o starost in i zkušnje . V a š a generac i ja je k t e m u , kar d a n e s i m a m o , dala največ , to je dejs tvo .

H u m a n o s t v sake družbe se v idi v o d n o s u do n e m o č n i h . Tudi nova Slovenija je soc ia l na država. N a račun u p o k o jencev ne m o r e m o delat i l epe p r i h o d n o s t i . N i č v e č dodat nega st iskanja pasu.

P r e v l a d o v a t i m o r a p o l i t ična modrost . N i č , kar je narejeno na hitro, ni trajno.

S l o v e n c i s m o bili p o m e m b e n č l en v ant i faš is t ični fronti m e d drugo s v e t o v n o vojno . T o je z g o d o v i n a i n t e g a n i m o č zbrisati.

P o v s o d s m o za d o b r e s o s e d s k e o d n o s e . Z Avstrijo in M a d ž a r s k o o b s t a j a j o , s H r v a š k o j ih š e n i s m o z n a l i urediti , o d l o č n o pa nasprotujemo izjavam ital i janskih po litikov.

IzobraŽevanje za podjetništvo v o r g a n i z a c i j i C e n t r a za p o d j e t n i š k o s v e t o v a n j e P t u j se je v

S r e d n j e š o l s k e m c e n t r u v P t u j u v p o n e d e l j e k p r iče la e n o t e d e n s k a pod je tn i ška de lavn ica , v o k v i r u ka t e r e b o d o di jaki t re t j ih letnikov g imnaz i je spoznal i pod je tn i š tvo . P r ip rav i l i so jo z n a m e n o m , da bi m l a d i m p o m a g a l a s p o z n a t i o s n o v e pod je tn i š tva , p o j m e in veščine oz i roma znanje , p o t r e b n o za zagon podjetja. Pod je tn i ško delavnico b o d o mlad i konča l i z izdelavo pos lovnega nač r ta in t ako p rak t i čno pre izkus i l i znan je , ki ga b o d o p r idob i l i v okv i ru eno tedenskega seznanjanja s p o d j e t n i š t v o m . Za p o d j e t n i š k o de l avn ico je m e d dijaki, profesorji in v o d s t v o m ptujskega Srednješolskega cen t ra ve l iko zani manje . Pro jek t b o d o izvajali v okv i ru p r o s t i h i zb i rn ih vsebin .

MG

ŠOLSKI ZVONEC #TRNOVSKAVAS-Prejšnji te

den so se drugo- in tretješolci naučili plavati v Termah, četrti razredi pa so ta teden v šoli v naravi v Simonovem zalivu. V tej osnovni šoli pripravljajo ob letu družine srečanje s starši, za katere so pripravili program. Srečanje bo 21. junija ob 16. uri v šoli.

#MAJŠPERK-Prejšnji torek so se predstavile šolske lutkovne in gledališke skupine, v sredo ob 18. uri so se med seboj v športnih igrah pomerili učenci in starši, nato pa so se predstavili še modelarji. Osrednja prireditev, s katero so počastili dan šole, je bila v Majšperku v petek ob 17. uri v šolski telovadnici. Starši, krajani in gostje so si ogledali razstavo izdelkov, ki so jih napravili učenci. Celotne prireditev je bila posvečena družini, šoli in domačemu kraju.

• GRAJENA - V torek so se v Domu krajanov predstavili štirje zbori in šolski ansambel, tako da je nastopilo več kot 100 pevcev. Koncert sta organizirala osnovna šola in prosvetno društvo.

# M A R K O V C I : l z šole v naravi v Simonovem zalivu so se zadovoljni

ivrnili tretješolci in njihovi učitelji. V petek, 10. junija, pa so se osmošolci z valeto poslovili od osnovnošolskih

I klopi.

SEDEM (NE}POMEMBNIH DNI SEDEM (NE}POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIHDNI SEDEM (NEVPOMEMBNIH DNI

Zasluge in zaslužni Predsednik slovenske vlade dr. Ja

nez Drnovšek je na ponedeljski T V konferenci samozadovoljno ugotovila, da so na ekonomskem področj u vsi poglavitni kazalci spodbudn i : industrijska proizvodnja narašča, inflacija je še naprej v predvidenih okvir ih , nezaposlenost se začenja zmanjševati , devizne rezerve rastejo. To la r bi lahko postal konver t ib i len (kar pom e n i , da b i l a h k o z n j i m v t u j i n i plačevali tako kot z markami , dolarji, lirami ...). Čeprav premier nikoli ne pozabn i opozor i t i , da je zanj "ekonomsko področje" eno izmed tist ih, s katerim se že posebej ukvarja, v svojih javnih nastopih in ocenah vendarle ostaja predvsem na ravni površinskega naštevanja dosežkov. Zarad i tega velikokrat ostaja uganka, kaj od tistega, kar se dogaja v gospodarstvu, je moč pripisati neposrednemu vplivu tekoče vladne ekonomske poli t ike, kaj pa drugim dejavnikom. Zlasti tudi zato, ker je vlada skupaj s predsednikom kar naprej nekako presenečena. T u d i tokrat je dr. Drnovšek omenjal , da so pravzaprav doseženi rezultati boljši od (vladnih?) predvidevanj. Sicer pa je premier prepr ičan, da se slovensko gospodarstvo defmi-tivno dviga s svojega dna in da so se-dan j a g i b a n j a z a č e t e k d o l g o t r a j

nejšega pozitivnega procesa.

KAJ JE HOTELA VLADA

v ocenah v zvezi z gospodarskim ož iv l jan jem je d i r e k t o r Bajtovega ekonomskega inšt i tuta prof dr. Jože Mencinger manj kategoričen in manj " t rdno prepričan" kot predsednik dr. Drnovšek . V nekem intervjuju je te dni izjavil, da je gospodarsko oživljanje t a k š n o , k a k r š n o je; d o b r o bi bilo, da ne bi bila samo kratkotrajno. O č i t n o je rezu l ta t dveh e l emen tov povpraševanje. Prvo ima svoje koren ine v neuspešnosti gospodarske po-l i t i k e p r i z a d r ž e v a n j u r a s t i p l ač . L a h k o bi celo rekl i , da je do gospodarske rasti prišlo gospodarski polit iki navkl jub . T a je pr isegala, da je treba gospodarstvo najprej stabilizirati in na tospodbudi t i . Šlo jesamood sebe, brez v to usmerjene gospodarske p o l i t i k e in p redvsem na račun t ako i m e n o v a n e dokap i t a l i z ac i j e . Drugo , najbrž trajnejše oživljanje izhaja iz izvoznega povpraševanja, iz oživljanja nekater ih delov evropskega gospodarstva. Tako torej prof dr. Menc inger . Po temtakem zdaj predsedn ik vlade sebi pr ipisuje zasluge tudi za tisto, česar v resnici ni hotel.. .

Sicer pa dr. Mencinger misli, da v Sloveniji stabilne rasti še ne bo in da zdajšnji dobri makroekonomski kazalci niso nekaj trajnega. Še naprej bo veliko podjenj propadalo. Čez pet let bo zaradi tega s t ruktura slovenskega gospodarstva popolnoma drugačna. V e l i k o v e l i k i h s i s t e m o v ne bo p r e ž i v e l o , o s t a l o j ih bo m o r d a kakšnih deset, veliko več pa ne. Vse drugo bodo drobni proizvajalci različnih sestavnih delov za multinacio-na lke po Ev rop i ... Dr . Menc inge r meni , da se ne kaže razburjati, ker je takšna usoda malih gospodarstev.

Seveda pa takšen tok razvoja postavlja vrsto novih vprašanj, ki jih ne načenjajo niti vladni ljudje niti prof dr. Mencinger . Katera "velike sisteme" bo Slovenija ohranjala in katero bo kar tako pustila propadati? Agonija m a r i b o r s k e g a Tarna je najboljši p r i m e r , k a k o v e l i k o d e j a v n i k o v lahko vpliva (pozitivno ali negativno na usodo takšnega gigenta. Pri tem je odločilna tudi vloga države, bank in jasna razvojna politika. V tem (in podobnih) pr imerih pač ne gre zgolj za to, da naj se nekdo uveljavi in potrdi na t rgu - ali pa p r o p a d e . T a m ima tržišča, pestijo pa ga predvsem hipoteke preteklosti , za katere pa ni kriv samo on. Tud i še nekatera druga podjetja zdaj ne morejo normalno proizvajati in prodajati predvsem zaradi b remen iz preteklost i , čeprav imajo

atraktivne in perspektivne proizvodne programe. Njim bi najbrž kazalo pomagati na vse možne načine, preden se nad njimi napravi dokončen križ. Sicer pa bo spremenjena struktura gospodars tva u s o d n o vplivala tudi na položaj in razvoj posameznih drugih dejavnosti, v končni posledici t u d i o b e h u n i v e r z in n j u n i h p ro gramskih usmeritev. O tem in posled icah tega za n a c i o n a l n i razvoj za zdaj razmišljajo zelo redki.

KAJ PRAVI AMERIŠKI PROFESOR

Predvsem pa je glede tega preveč h i t r i h , e n o s t r a n s k i h in p a n i č n i h sklepanj. Nedavno se je eden izmed s lovenskih novinarjev pogovarjal z znan im amer i šk im znans tvenikom slovenskega rodu dr. Dušanom Pre-vorškom, ki ima prijavljenih več kot 100 patentov in dva najvišja univerzite tna predavatejska naziva v Z D A . Med d r u g i m ga je tud i vprašal , kaj misli o teksilni industriji v Sloveniji, "ki je zelo na tleh, slabše kot njej gre morda le še železarstvu". Novinarja je z a n i m a l o , k a k š n e so po n jegovem m n e n j u n jene p e r s p e k t i v e . "Jo bo mogoče spet postaviti na noge?" Odgovor p r o f dr. Prevorška je v marsičem presenetl j iv: "Na vsek način! Pravite, da je ta sektor v Sloveniji na deh , jaz pa upam, da ni tako, in bi re

kel, da je živ in dobrega zdravja. Dejal bi še, da so zaradi 'globalizacije' tudi amer i ške teks t i lne tovarne na t leh, saj moramo v Z D A konkur i ra t i vsemu svetu, z našimi plačami moramo biti konkurenčni . Seveda so naše tova rne najbolj p r o d u k t i v n e , i m a m o t u d i o d l i č n o t e h n o l o g i j o , a m p a k kljub temu je zelo težko. V Sloveniji, kot sem videl, je pa tako: kupil i ste licence, toda kar kupiš , ni vedno najboljša dosegljiva tehnologija. Predvidevam, da bo mogoče tehnologi jo s pomočjo tukajšnje univerze in morda še koga drugega, tudi s posredovanjem vlade, izboljšati . Veseli me , da tekst i lna industr i ja v treh let ih, odkar sta se odcepili od Jugoslavije, ni p r o p a d l a . Če se bos te v nas l edn j ih treh letih pravilno usmeril i , namreč v raziskave, če boste pripravljeni na povečanje trga in če bo tehnologija bolj ekonomična , to pa p o m e n i , da morate danes paziti ne na nove izdelke, ampak na to, da boste delali hi treje, ceneje in bolje. To se da naredit i . N a p o v e d u j e m , s k r a t k a , ve l ika izboljšanja v slovenski teksti lni tehnologij i v naslednjih treh letih." Naš novinar je po takšnem razmišljanju dr. P revorška ugotovi l : "Zelo s te opt i mist ični - kar je seveda tudi prav. Nerentabi lnih teksti lnih tovarn torej ne kaže zapirati , mar ne?" Dr. Prevoršek pa je odgovoril: "Ne. Tekst i lna industrija, ki je že v Sloveniji, je jedro. Če ga u k i n i t e , je za vedno izgubl jeno.

Misl im, da je vaš izhodiščni položaj za uspešen razvoj ugoden."

Skoraj hkra t i s takšnimi optimist ičnimi H a p o r e d m i svetovno znanega znans tven ika pa smo lahko prebrali , da teksti lni inšt i tut v Mariboru, ki ima 40-letno tradicijo in ki je odločilno vplival na r a z v o j tekstilne industri je v Sloveniji v nekdanji Jug o s l a v i j i , t a r e j o v e l i k a finančne težave.. .

Ali s lovenska vlada in vsi drug' dejavniki dovolj sodelujejo s Slovenci, ki so v raz l ičnih krajih po svetu pr iznani strokovnajki? Ali v Sloveniji sploh vemo, koliko jih je in kje so? J im znamopovedat i , da jih zaradi njihovega ugleda cenimo in spoštujemo tudi d o m a ? J i h z n a m o ( i n ali jih splot' h o č e m o ) vkl juči t i v kre i ranje naš^ p r i h o d n o s t i in v iskanje odgovore*' na zdaj aktualna vprašanja? Prof d ' Pevoršek je na vprašanja, ali bi bil s svojimi izkušnjami in znanjem p f pravljen sodelovati pri izboljševanj" produkt ivnos t i in kakovosti slovenske tovarne po l imern ih vlaken Yu-lom, takoj pr i t rd i lno odgovoril: "^^ samo da bi bil počaščen, temveč bi* t e m , če b i v t u j i n i p r idob l j e"^ izkušnje lahko kor is tno uporabil 0 d o m a č i h t leh , d o p o l n i l svojo ži^'' jenjsko funkcijo. T o bi mi bilo v veli' ko zadovoljstvo."

Jak Koprive

^0DNIK -16. JUNIJ 1994 KULTURA. IZOBRAŽEVANJE -5

^ I V E R Z A L N A M O N O T E I -^IČNA RELIGIJA-ZAKUUČEK

j^onoteizem je v e r a v e n e g a sa-i ega boga in je najvišja r azvo jna Jopnja rel igije. T a zvrs t , ki je p o pjstanku najmlajša, s e je razvila o d ^ in5- st- P""- naš im š te t jem dalje in liste najuspešnejše so pos t a l e tud i jvetovne religija (k r ščans tvo , bud i -^gm. islam.)

Vse znane in o b r a v n a v a n e religija pa lahko d e l i m o tud i p o e t i č n o -jocialnem k r i t e r i j u v narodne in univerzalne. V tip n a r o d n i h religij lahko štejeva vse s topnje od prvot-

pr imi t ivn ih pa tja d o razv i t ih politeističnih, v s k u p i n o univerza l nih religij p a p o p r a v i l u s p a d a j o i^onoteistične religije z iz jemo hin-duizma.

Se spominjaš , da sva na zače tku preučevanja k r ščanske religije d e jala, da si j o b o v a p o g l e d a l a p o drobneje prav z a t o , da bi ugotovi la pjene značiulnost i in razl ike g lede naprejšnjetipe religij. D o teh zaključkov se bova p r i k o p a l a iz znanja , !(isva ga d o b i l a pr i p r e u č e v a n j u krščanstva kot najbolj razvi te svetovne m o n o t e i s t i č n e in un iverza l ne religije. J a s n o mi j e , pa tebi tudi , da bi b i lo p r a v i l n o t a k e s p l o š n e zaključke napravi t i , ko bi spozna l a tudi d r u g e t a k o r a z v i t e r e l i g i j e (npr. bud i zem, i s l am. . . ) , saj bi t a k o natanko vede la , kater i e l e m e n t i so skupni (za def in ic i jo u n i v e r z a l n e religije) in kater i specifični. Pa vendar b o v a p o i z k u s i l a t u d i t a k o l e , brez p r imer ja lne ana l ize . Poglejva, kaj sva ugotovi la :

1. Subjekt religije so posamezniki iz v s e h d r u ž b e n i h s lojev . N a irehodu iz n a r o d n e religije k univerzalni je p r i š l o d o p o s t o p n e g a /eobra ta iz kolekt iv izma k indivi-i u a l i z m u . K e r s o s e s p r e m e n i l i družbeni in e k o n o m s k i o d n o s i , se spremenita tudi m e s t o in vloga p o sameznika. P o s a m e z n i k p o s t a n e s a m o s t o j e n ( a v t o n o m e n ) č l e n družbe in t e g a s v o j e g a z n a n j a in moči se tud i z a v e d a . T a k o se un i verzalna re l ig i ja o b r a č a na p o s a meznika in t o ne g l ede na t o , k a t e remu d r u ž b e n e m u s lo ju p r i p a d a (bogat, reven , s tar , m l a d . . . ) . T o pa nibila znači lnost prejšnjih religij .

2. Z n o t r a j re l ig i je posameznik sam z a s e v z p o s t a v l j a s t i k z božanstvom, kar p o m e n i , da g re za obojestransko p r i č a k o v a n j e : un i verzalna religija se o b r a č a na posa-"leznika, le-ta pa si l a h k o zagotovi s pomočjo religije od reš i t ev (individualno seveda ) . Ali se še s p o m i n jaš, da sva v prejšnjih tipih religije

s reča la kolekt iven način odreš i tve , saj je bil t akra t tudi posamezn ikz l i t s c e l o t o ?

3. Univerzalna religija je večnacionalna. N a r o d n e r e l i g i j e zd ružu je jo p l e m e n a , l judstva ... in e t ična o z i r o m a d r u ž b e n a skupnos t se t a k o p r ep l e t a z v e r s k o s k u p n o s t ' j o . U n i v e r z a l n a religija pa se reši t e h d r u ž b e n i h i n e t i č n i h o k v i r o v t e r p o s t a n e večnacionalna. Svoje vernike ima m e d različnimi d ružben i mi sloji (bogat i in revni) , kakor tudi m e d razl ičnimi na rod i .

4. Univerzalna religija j e nadna-cionalna. Z a un ive rza lno religijo je znač i lno , da se ne širi s a m o ter i tor i a l n o , a m p a k t u d i v s e b i n s k o . Z a vseb insko širjenje pa m o r a biti religi ja i z r e d n o f l e k s i b i l n a in p r i l a godljiva, t a k o da zna svojo dok t r i n o p r i l agodi t i raz l ičnim s topn jam z g o d o v i n s k e g a , d r u ž b e n e g a in e k o n o m s k e g a stanja in razvoja. Pri obl iki religije p a j e p o t r e b n o o p o zori t i , da se religije v razl ičnih delih sveta in pri razl ičnih na rod ih pojavljajo na razl ične nač ine .

5. Težnja po eksanziji . Ke r ima un iverza lna religija pogoje , da p re sega n a r o d n o s t n e okvire ter i tor ia l n o in vseb insko , se pojavi težnja po ekspaniz i j i . T e g a n a r o d n a religija ne z m o r e , kaj t i t a l a s t n e b o g o v e ščiti in j ih skr iva , ne pa r e k l a m i r a d r u g i m (saj bi pot le j le-ti l ahko pomagal i tudi nj im). V različnih univ e r z a l n i h rel igi jah pa se t e ž n j a p o e k s p a n z i j i k a ž e r a z l i č n o ( z a krščans tvo j e npr . znač i lno , da u p o rab l j a o r g a n i z i r a n e m i s i j o n a r s k e m e t o d e , t o p a ni z n a č i l n o s t v s e h un ive rza ln ih religij) . V s e k a k o r pa se m o r a u n i v e r z a l n a religija pri lagajat i m n o ž i c a m , tore j tudi nj ihov i m i n t e r e s o m , ž e l j a m , o k u s u in z a h t e v a m .

6. Nižja toleranca do drugih religij. N a r o d n e religije so m e d seboj bolj t o l e r a n t n e kakor un iverza lne . V s a k a o d un ive rza ln ih religij t rd i z a s e , d a j e e d i n o o n a prav i lna . T a k o z a g o v a r j a t e z o , da se m o r a širiti m e d ljudi in p o m a g a t i l judem d o "prave vere" .

7. Avtonomija religiozne organizacije. V univerzalni religiji so duh o v n i k i p o s e b e n d r u ž b e n i s l o j ( zap r t a kas ta , ločujejo se o d laikov, težijo, da bi si cerkev pr idobi la suve renos t v s v e t u . . . ) in tudi v smislu, da d u h o v n a funkcija ni več v r o k a h k ra l j a oz . p r o f a n e g a v o d s t v a . Ko p r i d e d o p e r s o n a l n e loč i tve m e d d u h o v n i š k o in v l ada r sko funkcijo, so ustvarjeni prvi pogoji za konflikt e m e d p r e d s t a v n i k i r e l i g i j e in preds tavn ik i d ržave .

8. D o k t r i n a . N a r o d n e r e l ig i j e

imajo mi te , ki niso s t rogo fiksirani in so p r e t e ž n o r i tual is t ične na rave . V un ive rza ln i religiji pa se pojavi težnja, da religijo s is temat iz i ra jo v nauk - dok t r i no , seveda v skladu z idejami veljavne miselne ku l tu re .

9. Odnos do sveta. Nar t )dne religije niso obl ikovale svojega las tnega o d n o s a do sveta , univerza lne pa se zavzemajo za d o l o č e n o stališče d o sveta, d r u ž b e , d r u ž i n e . . . Ni univerza lne religije, ki ne bi imela izobl ikovanega o d n o s a d o sveta. Z vid ika o d n o s a religij d o sveta l ahko d e l i m o religije na več razl ičnih tipov.

Z a univerza lne religije l ahko torej r e č e m o , da so usmer j ene k svetu kot celoti in hkrat i k posamezn iku -č loveku, ne g lede na njegovo regiona lno , n a c i o n a l n o a l i d r u ž b e n o p r i -padnos t .

In kaj l ahko rečeva čis to na koncu? Zgodovinar j i , sociologi , t eo logi . . . pa tudi midva sva ugotovi la , da so m e d različnimi s topnjami s tar ih civilizacij in religij številne p o d o b nosti in da tudi v pr imit ivnih religij a h ( n e k a t e r e obs ta ja jo še d a n e s ) l ahko s p o z n a m o p r v o t n o stanje civiliziranih religij. T a k o sva si v tem do lgem druženju ustvar i la p reds ta vo o p reha j an ju in razvijanju na j -primit ivnejših religij v religije civil i z i r a n e d r u ž b e ( p o l i t e i z m a ) d o najv iš je r a z v i t i h m o n o t e i s t i č n i h univerzalnih religij danes . Spoznala sva, "da nosi lec razvoja ni bila religija, t e m v e č d r u ž b e n n a p r e d e k . Ni se razvijala d ružba zaradi religij e , t emveč so se razvijale religije zaradi d r u ž b e n e g a napredka . "

D a ne bi govor i l a le v s u h o p a r n e m t eo re t i čnem jeziku, ki ga razume jo le tisti, ki se s t ako p r o b l e m a t iko pod robne j e ukvarjajo, sva obiska la raz l ične deže le . Ustavi la sva se v p u š č a v i , kjer so p o d p e s k o m odkri l i civilizacijo Sumercev . Obi skala sva deže lo , k a m o r letijo pozimi las tovke, deže lo , v kater i so 3000 let verjeli v iste bogove in v ka t e re d a n e s ne ver jame nihče več. Peljala sva se m i m o Kre t e v Grči jo in spoznala , da so tudi njihovi bogovi danes mrtvi (v smislu, da ljudje vanje več ne ver jamejo) , da pa s m o mi vsi v E v r o p i , pa če to h o č e m o ali ne , o t roc i te civilizacije. Še enk ra t sva p r e č k a l a mor je in ob i ska l a v e č n o m e s t o Rim, se srečala z n a s t a n k o m n a m najbližje rel igi je k r ščans tva . T u d i k r š č a n s t v o ko t re l ig i ja i m a zelo do lgozgodov insko in razvojno pot , ki se ni zaključila kot pri poli-t e i s t i č n i h b o g o v i h E g i p t a a l i G r č i j e , a m p a k j e d e l s t v a r n o s t i današn jega časa in p ros to ra , in kakor kaže , b o to tudi še do lgo .

Možnosti za turizem MLilDf SPODBUDILI RAZMIŠLJANJA O RAZVOJU TURIZMA V KIDRIČEVEM

Čeprav so se krajani Kidričeve-8av skromnem številu odzvali na povabilo m l a d i h r a z i s k o v a l c e v "snovne šole Kidričevo, ki so j i m želeli predstaviti raziskovalno nd-\ o Kidričevo in turizem, s o v e n -'larle prišli vsi tisti, ki že danes de-' jo vturizmu tega kraja. Mladi raziskovalci Kat ja K r a j n c , N a d j a ^ovak, Tanja Mojzer, Marko Ha-^abent, M a t e j Z a f o š n i k , M a t e j a •"eg in Petra Pišek so ob strokovni

Pomoči in vodenju mentoric Ivan-Gorše in R o m a n e Lepoša pri

pravili vzorno nalogo, k i j e anal iza Sedanjega s t a n j a t u r i z m a v Ki-''••'čevem in n a k a z u j e n e k a t e r e "možnosti pr ihodnjega razvoja te ''^Javnosti.

Mladi so sprejeli izziv starejših, da '^^iskovalno delo na tem področ ju "^daljujejo. Prepričani so, da bodo s ^^ojim raz iskovanjem pr ispeval i k ^č j i t u r i s t i č n i p r o p a g a n d i K i dričevega.

, Njihova osnovna ugotovitev je, da ""a kraj vse možnost i za razvoj turiz-' ) kar je v nadaljevanju pojniiia^

tud i javna t r ibuna o možnost ih razvoja tur izma v Kidričevem. Potrebno pa bo povečat i raven obstoječe pon u d b e , jo p o v e z a t i in t u r i s t i č n o označit i vse pomembnejše objekte v k r a j u in o k o l i c i t e r s p o d b u j a t i možnosti za investiranje v turist ično dejavnost.

K i d r i č a n i ugotavl ja jo , da imajo najboljše pogoje za razvoj športnega

turizma, največ pa lahko z njim zaslužijo v po l e tn i sezoni . Nj ihov osrednji turistični objekt je poletno kopališče, ki je bilo odprto že pred ptujskimi Termami in ki ga v poletni sezoni poleg domačinov obišče veliko M a r i b o r č a n o v , Bis t r ičanov , Celjanov in Ptujčanov. Kopališčepropagi-ra kraj širše. V organizaciji restavracije Pan bodo letos na njem organizirali edinstveno prireditev v Sloveniji -ples na vodi.

MG

Mladi raziskovala osnovne šole Kidričevo. p0t0;K0Si

VČETRTEK, 1 6 . JUNIJA, OB 1 9 . 3 0

SeetftovnoirvederfMaffmfti Koncertni program, ki ga ptuj-

skemuglasbenemu občinstvu kreira in p o n u j a Pokra j insk i muzej Ptuj , privablja v goste domače in tuje poustvarjalce. Ljubitelji klasične glasbe bodo v četrtek, 16. junija, ob 19.30 lahko prisluhnili kom o r n i m s o n a t a m L u d w i g a van Beehovna, kijih bodo v viteški dvo-r a n i i z v a j a l i p r i z n a n i d o m a č i u m e t n i k i : Igor Š k e r j a n e c - v iolončelo, Drako Brlek - klarinet in Vladimir Mlinaric - klavir.

S k u p š č i n a o b č i n e P t u j j e v le tošnjem letu p o n o v n o n a m e n i l a del ku l tu rnega tolarja konce r tn im pr i red i tvam. Glasbeni večeri so vse bolj ob i skan i , ze lo razvesel j ivo j e t u d i , d a t o v r s t n e p r i r e d i t v e p r i vab l ja jo vse širši k r o g l jubi te l jev

g l a s b e . V n a š e m m e s t u n a s t a j a p r a v c a t i k o n c e r t n i a b o n m a , ki v z a d n j i h l e t i d o b i v a z e l o v i s o k o u m e t n i š k o razven , s č i m e r se P t u j uvršča m e d t ista s lovenska m e s t a , ki nudi jo svojim m e š č a n o m in d ru -g i m v i s o k o k a k o v o s t n a g l a s b a doživet ja .

V le tošnjem letu b o m o g o s t i l i pri nas še števi lne u m e t n i k e . Naj o m e n i m o le n e k a t e r e : ku l tu rna karavana I D R I A R T b o pr ipel ja la s seboj s i m f o n i č n i o r k e s t e r , k a r b o z a P tu jčane z a g o t o v o p rava pos las t i ca (30. jul i ja); v viteški dvoran i b o v avgustu nas topi l sloviti Kvar te t kitar iz Prage (v sode lovanju s Pole t n i m f e s t i v a l o m L j u b l j a n e ) ; s e p t e m b r a b o m o p r i s l u h n i l i o d l i č n e m u K o m o r n e m u z b o r u

A V E iz Ljubljane te r izvrstni flavtistki Ireni G r a f e n a u e r . . .

Č e t r t k o v B e e t h o v n o v večer bo prav g o t o v o privabil v vi teško dvor a n o z e l o š i r o k k r o g l j ub i t e l j ev g l a s b e . Slišali b o m o de la , ki jih je vel iki sk l ada te l j posvet i l k o m o r n i z a s e d b i : S o n a t i za k l av i r in v io-lončelov A - d u r u o p . 69 te r št. 2 v g-molu o p . 5 in T r i o za klar inet , violonče lo in klavirv B-duru o p . II.

Igor Šker janec , Vlad imir Mlinaric in D a r k o Brlek so od l i čno u b r a n t r io , ki n e n e h n o potrjuje d o s e d a n je od l i čne kri t ike d o m a in na tiijem. Z a t o r e j p r i s l uhn imo Bee thovnu in n jegovim p o u s t v a r j a l c e m ! Vljudno vabljeni .

Darja Kater

Wm' m IPM If m n n P i ^mf^mnm W m i » P i n » •! M w n w ^ f c » B ' IBr If It M M11 nu m m' II11 v •> Ml B$

Osnovnošolc i O Š Ljudevita Pivka s o v Ptuj povabili B r a n k o J u r c o , saj so njen 80. rojstni dan - pisateljica ga je proslavila p red dob r im m e secem - proslavili s pro jek tn imi nalogami o Branki Jurci kot pisateljici za o t r o k e in m l a d i n o . T a k o so p r v o - in d r u g o š o l c i b r a l i k r a t k e z g o d b e , t re t ješo lc i so z g o d b e o b navljali in i lus t r i ra l i , pe tošo lc i so bra l i revi jo C ic iban , šes tošolc i so p r e b r a l i k n j i g o o U h a č u , s e d -mošolci po o Vohljačih. Osmošolc i s o o b i s k a l i P o t r č e v o d o m a č i j o , p r e bra l i pa knjigi R o d i š se s a m o en krat in Ko zorijo j a g o d e . Učenci so si v k inu o g l e d a l i t ud i film s t e m nas lovom in obiskali Knjižnico Ivana Po t rča v Ptuju.

McZ

Prvoiolčkisopisateljici Branki Jurcifženi pokojnega pisatelja Ivana Potria,čestitali\ ob visokem jubileju.

I L junija je b i l o v g l e d a l i š č u P t u j s r e č a n j e o d r a s l i h f o l k l o r n i h s k u p i n o b č i n e P t u j , kjer s o s e u s p e š n o p r e d s t a v i l i p l e s a l k e in p l e s a l c i iz Ptuja , D o l e n c , Cir-k o v c , M a r k o v c e v , L a n c o v e v a s i , D e s t m i k a t er k o t p o s e b n i g o s t j e fo lk lor i s t i iz B e l t i n c e v .

P r i r e d i t e v j e p o t e k a l a v pr i je t nem vzdušju. L e p o s ta jo povezovala s i m p a t i č n a m l a d a igra lca p t u j s k e g a g l eda l i š ča U r š k a V u č a k in E r v i n Š t o p f e r . Š k o d a j e , d a s o tovrstne pr i redi tve zadnja leta slabo ob i skane .

Gost i te l j i p r i red i tve - F o l k o r n a skupina Bolnišnice - smo vložili veliko t ruda in pros tega časa, da je vse po teka lo , ko smo si želeli. Mnog i so n a m t u d i t o k r a t s t a l i o b s t r a n i , p r e d v s e m k o l e k t i v b o l n i š n i c e .

p reds tavn ik i Z K O Ptuj in pož r tvo

valna m e n t o r i c a Cve tka Gla tz .

Z a v e d a j o č se , d a so p r i s p e v a l i

vel ik i d e l e ž k n a š e m u u s p e h u , se vsem skupaj zahval ju jemo.

Folkoristi Bolnišnice Ptuj

NA PTUJU ZOPET RJkZSTAVLJA VOJKO POGAČ AR

Sl ikar V o j k o P o g a č a r je p r v i č s a m o s t o j n o r a z s t a v l j a l v P o k r a j i n s k e m m u z e j u n a P t u j u p r e d e n a j s t i m i l e t i . P o t e m je svoja d e l a p r e d s t a v i l š e dvakrat . S e d a j je s v o j z a d n j i s l i k a r s k i o p u s razs tav i l v z a s e b n i galer i j i sv . Jurija , ki i m a s v o j e p r o s t o r e v s t a r o d a v n e m m e s t n e m s t o l p u , t ik z r a v e n p r o š t i j s k e c e r k v e .

R a z s t a v a j e ses tav l jena iz dveh ( z a r a d i s o č a s n o s t i več r az s t av in d e l o m a p ros to r ske stiske neko l iko o k r n j e n i h ) s l i k a r s k i h o p u s o v . "Iskanje izgubljenega srca" se p revesi v ciklus najnovejših p la ten z naslovom "Robna poetika".

Prvi s l ikarski c ik lus ses tavl ja jo velika in visoka p la tna , kjer d o m a l a p resenečen i o s t r m i m o nad "pogledi", izraženimi v sl ikarski govorici V o j k a P o g a č a r j a . Č e se j e v

p r e j š n j e m s l i k a r s t v u sk r iva l n e k o b u p in p e s i m i z e m , ve je iz t e g a povsem nova, svetlejša in op t imis t ična misel . Slikar .sam pravi , d a j e s p o z n a l v r e d n o s t o p t i m i z m a , veselja in n o t r a n j e o s v o b o d i t v e , ka r p a j e bi lo , kljub v s e m u , zmera j skrito v njegovi podzaves t i . "Iskanje izg u b l j e n e g a s rca" nas opoza r j a , da " r a t i o " , na k a t e r e g a se t a k o r a d i z g o v a r j a m o in ki p r e v l a d u j e v današn j em času, pač ni vse, a m p a k da obsta ja še nek višji nivo, nek sist em, kjer "srce" preds tavl ja s imbol n e z a v e d n e g a , neke nove d imenz i je in d inamike v nas samih . P r o b l e m -skost Pogačar jeve l ikovne govor ice se nam kaže v preseganju ba rvne in v s e b i n s k e c e l o t e na r a v e n n o v o č u t e n i h in dojemlj ivih vsebin . Slikar se spremin ja , hodi svoja p o t a in ustvarja na podlagi novih doživeti j in spoznan j , ki j ih p o t e m mater ia l i -

zira. Slike Vojka Pogačar ja so polne no t ran jega naboja in življenjske energ i je , skozi čas pa b o d o še prav g o t o v o d o b i l e svoj pravi p o l e t in učinek.

Zadn ja , najnovejšaol ja prestavlja jo n e k e vrs te slikarjevo "vmesno obdob je" . N e k čas , kjer slikar posl u š a s v o j o n o t r a n j o s t , m i r u j e , a o b e n e m t ipa nap re j . " R o b n a poet i ka" je r a z i s k o v a l n a , p o e t i č n a in v p a s t o z n i h n a n o s i h r d e č e b a r v e i z ražena skri ta poezija. Male slike, ki so p rave min ia tu re v primerjavi s p r v i m c i k l u s o m , p r e d s t a v l j a j o n e k o iskanje pot i d o cilja. T a si ikar-s k o - r a z i s k o v a l n a - p o e t i č n a pot pa je pes t r a in živa. Vo jko Pogačar ne hiti, a m p a k opazu je , spoznava in se odziva na po t tudi m e d d v e m a ciljema .

Stanka Gacnik

6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 16.JUNU 1994- TEDNlii GENERALNI SEKRETAR ZVEZE M U Z E J E V KITAJSKE NA P O S L O V N E M O B I S K U V P T U J U

cmlizaclf v nedel jo in ponede l jek , 5. in 6. ;

j u n i j a , s m o imeli čas t in p r i l ožnos t gos t i t i i m e n i t n e g a gos t a iz d a l j n e K i t a j s k e J i I l o n g h a n g a , g e n e r a l nega s e k r e t a r j a Zveze muzejev Ki- j ta j ske . V Sloveni jo j e pr i še l na po- j vabi lo Zveze muzejev Sloveni je in ; njenega p r e d s e d n i k a Ralfa Č e p l a - : ka . Udelež i l s e j e o t v o r i t v e n e s lo- : ves tnos t i ob o d p r t j u 2. s lovenske- j ga muze j skega se jma , k i j e p o t e k a l ; v L jub l j an i v p r o s t o r i h C a n k a r j e - i vega d o m a od 31 . m a j a d o 4 . j u n i j a ^ tega le ta . V času s e j m a j e p r i p r a v i l zan imivo p r e d a v a n j e o muze j ih n a K i t a j s k e m , o s t a n j u r e s t a v r a t o r - | ske in k o n z e r v a t o r s k e s t r o k e , go- i vori l p a j e t u d i o d e l o v a n j u Zveze muzejev K i t a j ske .

Ji H o n g h a n g j e prišel v Sloveni jo : p r edvsem z d v e m a n a m e n o m a : d a ; obišče Muze j neev ropsk ih kul tur v \ G o r i č a n a h in k r i t i č n o o v r e d n o t i ; b o g a t o zb i rko kitajskih muzea l i j , ki -j o hran i jo v o m e n j e n e m g r a d u pri ; M e d v o d a h , d rug i n a m e n njegove- ; g a o b s k a p a j e t e m e l j i l n a ^ "soočanju" s s lovensko k u l t u r o t e r ' na pog lab l j an ju in vzpos tav l j an ju I s t i kov s s l o v e n s k i m i m u z e a l c i in ] s lovenskimi muzej i . In t a k o s m o že i pr i Ptuju.

V n e d e l j o z v e č e r j e g o s p o d J i \ užival v r o m a n t i č n e m s o n č n e m za- r] h o d u , ki se m u je odp i ra l o b pogle-1 d u s P t u j s k e G o r e , v p r e l e t i h , zadn j ih l e ta l , ki so še p r e l e t a v a l a i n e b o nad Moškanjc i , o b dob r i h r a - 1 ni, ki so j o pripravil i v gosti lni Fir - ] bas , pa tudi o b pog l edu na osvet l jeni p tu jski g r a d , n j e g o v e m siju n a g lad in i r e k e D r a v e in k d o ve še v čem. V ponede l j ek pa se j e v p r o s - ' t o r ih P o k r a j i n s k e g a m u z e j a P tu j \ seznanil z o rgan iz i r anos t jo in d e l o - ; vahjem muzeja , si n a t o og leda l ar- j heo lošk i lap idar i j in z b i r k o d r o b - i n e g a a r h e o l o š k e g a g rad iva v Do-1 m i n i k a n s k e m s a m o s t a n u , z b i r k e ! n a p t u j s k e m g r a d u , s t o p o v s k e ! p l o š č a d i p a j e o b č u d o v a l v e d u t o ! s ta rega Ptuja z r e k o D r a v o , o b r o n - i ki H a l o z itn. S t a r o m e s t n o jf d r o s i svojimJ z n a m e n i t o s t m i j e bi lo nje-: govo t o k r a t n o zadnje p o p o t o v a n j e , po zakladnici t isočlet i j . \

Ji H o n g h a n g , a r h e o l o g in u m e t - l nostni zgodov ina r po izobrazbi , žel 42 let de la v z n a m e n i t e m Prepove - ] d a n e m m e s t u ( P a l a č e m u s e u m ) vi

Pek ingu . Zgol j v i lustraci jo in primer j avo razsežnos t i m e d Kitajsko in S l o v e n i j o t e r m e d o m e n j e n i m m u z e j e m in P o k r a j i n s k i m m u z e j e m Ptuj navjam nekaj zanimivos t i , kot na p r i m t r to , da j e na Kitajskem okol i 1000 muzejev , v Pekingu 88,

Generalni sekretar Zveze muzejev Kitajske Ji Honghang na

ptujskem gradu. Foto:Aleš Cainik

d a P r e p o v e d a n o m e s t o l e ž i n a 720.000 k v a d r a t n i h me t r ih (skupaj z vrtovi okol i en mil i jon) , da imajo v muze ju okol i 1 milijon e k s p o n a t o v , d a j e nj ihova institucija sestavl jena iz 21 o d d e l k o v , v ka te r ih dela 1489 ljudi, od tega skoraj polovico s t rok o v n e g a o s e b j a itn. Z a s lovenske r a z m e r e s i j e zago tovo t ežko p red stavljati , da so za rad i varnos t i o m e -j i l i d n e v n o š t e v i l o o b i s k o v a l c e v muze ja na 30.000. Po tej številki se v r a t a muze j a " a v t o m a t s k o zapro" . V p r i m e r j a v o l a h k o n a v e d e m p o d a t e k , d a P o k r a j i n s k i m u z e j Ptu j kot najbolj o b i s k a n o muze j sko ins t i t u c i j o v S l o v e n i j i v p o v p r e č j u o b i š č e oko l i 65 .000 o b i s k o v a l c e v l e tno .

Kljub raz l ikam, p r e d v s e m v velik o s t i in š t e v i l u o b i s k o v a l c e v , p a l a h k o m e d k i ta j sk imi in p tu jsk im m u z e a l s k i m i p r i z a d e v a n j i o p a z i m o z a n i m i v o , a p r e s e n e t l j i v o p o d o b n o s t . Kljub t e m u da g o v o r i m o o Kitajski kot o zak ladn ic i najstarejših civilizacij na svetu in o Ptuju kot zakladnic i t isočleti j , j e zgodovina o r g a n i z i r a n e g a m u z e a l s t v a na Ki ta jskem s t a r a to l iko kot zgodovina muzea l sk ih pr izadevanj v Ptuju ( d o b r i h s to le t ) .

Navzlic dejstvu, d a j e zgodovina

ki tajskega muzeals tva r a z m e r o m a m l a d a in d a s e j e r a z v i j a l a p r e d v s e m p o d sovje tsk imi vplivi , pa s m o l ahko d a n e s na Kita jskem priča ve l ikemu r a z m a h u novih muzejev ( tudi pr iva tn ih) in s o d o b n i m t r e n d o m v m u z e o l o g i j i . P o

p o r o č a n j u C h i n a D a i l y ( 1 5 . 1 1 . 1993) p a j e na Kitajskem tudi okoli 50 milijonov ljudi p o v e z a n o z z b i r a -te l j s tvom! Z a t o nas ne p r e s e n e č a dejstvo, da so prav v tej državi p red k ra tk im odpr l i velik muzej privatnih zbi ra lcev. Sam i sk reno u p a m , da se b o m o d o leta 2000 s takšn im m u z e j e m l a h k o postavl ja l i tud i v Ptuju!

O b z a k l j u č k u b i r a d p u d a r i l vsem že d o b r o p o z n a n o dejstvo, da postaja Kitajska e n o od n a j p o m e m b nejših pol i t ičnih, gospoda r sk ih pa tudi kul turnih tržišč na svetu in da j e za P tu j čane , p tu j sko k u l t u r o in gospoda r s tvo , p o m e m b n o ne le to , da se že l imo vključevati na evropska t rž i šča , t e m v e č hkra t i tudi na azijska. V času evropske recesije je to ne le po t r eba , t emveč tudi nuja. Z a t o s e m p r e p r i č a n , d a b o že v k r a j š e m času p r i š l o d o t e s n e j š i h ku l t u rn ih povezav m e d Ptu jem in Kitajsko, d o izmenjave razstav, publikacij , znanja in informacij , kajti i n t e re s je obo jes t ransk i ! Najboljši d o k a z za to pa je zago tovo obisk gospoda Ji H o n g h a n g a . gene ra lnega sekre tar ja Zveze muzejev na Kitajskem.

AlešGačnik

P o s e b n a komis i j a Zveze muze jev Sloveni je , ki j o vodi d r . Sergej Vrišer , j e podel i la najvišja muze j ska p r i z n a n j a in n a g r a d o za življ e n j s k o de lo . K a r dve od t r e h pod e l j e n i h V a l v a s o r j e v i h p r i z n a n j s ta pr iš l i v P tu j - prejeli so j i h Slo-

jan Kerbler, ki g a j e p r e d l a g a l za p r i z n a n j e Pokra j in sk i muzej P tu j kot svojega s t a lnega sode lavca za p rofes iona lno sk rb in pr i h r a n j e n j u s t a r i h fotografij in negativov na s teklu , in muzejski kus tod in j iMoj -ca Vomer Gojkovič in Nataša Kolar za l an sko l e tn i pro jekt Archaeo lo-gia p o e t o v i o n e n s i s . P r i z n a n j e s ta dobi l i še M a r j e t a M i k u ž in Alenka S i m i k i č , n a g r a d o za ž i v l j e n j s k o de lo pa sve tova lka m a r i b o r s k e g a P o k r a j i n s k e g a m u z e j a M a r j e t i c a S imoni t i .

T o je že tretje visoko pr iznanje , ki je p r i š lovzadn j ih treh le t ihv Pokrajinski muzej Ptuj , in je dokaz , da je muzej v Ptuju poleg kobar i škega vodilni v Sloveniji. T o potrjuje tudi število obiskovalcev in njihovi p r o jekt i , ki so m e d n a r o d n o opažen i in pr iznani , je poveda l ravnatel j muzeja Bor is Miočinovič . S tem je mislil tudi na letošnjo razs tavo zbirke glasbil, s ka t e ro se je muzej že uvrstil na s e z n a m n a j p o m e m b n e j š i h svetovnih tovrstnih zbirk.

M e d n a r o d n i stiki so za muzej in Ptuj iz jemno p o m e m b n i , saj se tudi t a k o pr ivabl ja jo v najs tare jše slovensko m e s t o s trokovnjaki in turisti. T a k o je Ptuj tudi zaradi muze j ske dejavnost i v zadnjem času obiska lo nekaj p r eds t avn ikov velikih svetovnih muzejev (prejšnji t eden p r e d s e d n i k Zveze muzejev Kita j -

M o / c a ^omer Gojkovič in Nataša Kolar sta prejeli nagrado zqi^

lanskoletni projekt Archaeologia poetovionensis.

Stojan Kerbler, stalni sodela

vec Pokrajinskega muzeja

Ptuj, nagrajen za profesional

no skrb in hranjenje starih fo

tografij in negativov na steklu.

ske) in tujih novinarjev, saj državni U r a d za informiranje pošilja svoje

gos te prav v Ptuj .

T u d i n a g r a j e n k i Mojca Vome Gojkovič i n N a t a š a Kolar sta v časi p r ip rave razs tave vel iko sodeloval s tujimi s t rokovnjaki . "Sedaj se do g o v a r j a m o , d a bi se pribl ižni 10.000 kosov naše n a r a v n e in kul t u r n e ded išč ine iz Avstri je vrnilo-P t u j , " j e p o v e d a l a M o j c a Vome Gojkovič .

Sicer pa v Ptuju res ne manjka ar h e o l o š k e d e d i š č i n e . Bori Mioč inovič men i , da bi Ptuj lahki pr ikazal na t e r e n u in v zbirkah vei k o t k a t e r o k o l i d r u g o slovenski m e s t o . O b d o g o v o r u gospodarst v a , o b l a s t i in s t r o k e bi se tuka l a h k o razvilo v r h u n s k o strokovni s redišče inv r s t a akt ivnost i d o zaba ve za š i roko obč ins tvo . Se bo Ptu spopri je l s to možnos t jo za svoj tu ristični razvoj?

M. Zupanič

SREČANJE DRUŽIN PTUJA IN OKOLIŠKIH ŽUPNIJ

Leto d r u ž i n e na s kliče, da posvet i m o tej osnovni celici d r u ž b e pos e b n o p o z o r n o s t . Z vese l j em vas v a b i m o , d a se ude lež i t e s k u p n e g a s rečan ja vseh d r u ž i n P tu j a in okol i šk ih ž u p n i j z n a s l o v o m Družina družini - v letu družine.

Vsi v e m o , da ni naj lepša knjiga t i s t a , ki j e p o s t a v l j e n a na v i d n o m e s t o na polici d n e v n e sobe , a m p a k t i s t a , ki p o v e z u j e d r u ž i n s k o življenje, in to je "knjiga d ruž inske ljubezni in darovanja", torej tista, iz ka t e re vsi vsak dan be re jo in se b o gati jo z novimi spoznanj i . T a "knjig a " j e še p o s e b e j p o m e m b n a v d a n a š n j e m č a s u , k o s e zd i , davese l -j e d o življenja in d r u ž i n s k e s r eče ugaša . Z a t o si že l imo snidenja tudi

z V a m i , in sicer v s o b o t o , 18. juni ja , d o p o l d a n na dvor išču mino r i t ske -ga s a m o s t a n a na Ptuju.

L e p o vabljeni na to p raznovan je d r u ž i n e , kjer b o m o mogl i okus i t i s o č e n sad s rečan ja pri jatel js tva in s k u p n e g a vesel ja . P o d a r i t e sebi in d rug im, s svojo navzočnos t jo , l ep in pr i je ten dan .

P R O G R A M

8.30 - sv. maša v cerkvi sv. Pe t r a in Pavla

9 .30 -de l avn i ce :

* o t r o š k a g lasbena de lavnica z g . J a n e z o m Bi t encem

* mlad inske de lavnice :

- "Mir, d o b r o t a , veselje, s reča" -mlajša mlad inska skup ina (s tarejš i

o s n o v n o š o l c i in d i j a k i ) , vodi p. M i r k o Verš ič

- " P o g u m za p r e p r o s t o s t " - starejša m l a d i n s k a skup ina (dijaki ir š tuden t j e ) , vodi g. Cvijeta Pahlina

* s rečan je z a k o n c e v , vod i ta zakonca Vanja in Mik lavž K r ž a n

* mol i tvena u ra za d ruž ine

1 1 . 3 0 - a g a p e

11 .45-12 . -d ruž ine se igrajo-tek

movanje druž in v različnih igrah

12.30-13.30 - zaključek s podelit vijo s imbol i čn ih nag rad v igri naj boljšim d r u ž i n a m

Mir in d o b r o !

Frančiškova družina sv. Jurij

ZBIRMEC IMEN S m e j d I s e b o in s e j im pri

družil. Sprejel i ga b o d o m e d s e in

postal bo eden izmed njih.

Č l o v e k a , ki s e s m e j e , i m a j o

radi vvsaki družbi.

Gledal se je v steklu, prijel z le

v ico s p o d n j o us tn ico na zunanji

s trani ter jo z v s o s i l o potegn i l

proč. Nato je zamahni I z n o ž e m i n

si jo odrezal v eni sami potezi .

T a k o , je že bolje.

M i m o g r e d e , brez p o m i s l e k a ,

je odvrgel košček m e s a preko ra

mena.

Prijel je zgornjo ustni

co , pa mu je s p o l z e l a iz

pod krvavih p r s t o v . P o

skusil je š e nekajkrat,

- v hiši s o se še v e d n o

o b č a s n o drli, rekel je: že

grem. že grem. a g a verjet

n o n i s o s l i š a l i , le s t ek lo

pred s e b o j je p o p r a š i l z

drobnimi kapljicami -

/g

-/u

/2

ze(^

ei//(^

|

nato pa uvidel , da tako ne bo

š lo . Zamenjal jc roki. Z desn ico je

lahko čvrsto zgrabil m e s o , levica

p a ni b i l a t a k o s p r e t n a in na

tančna, za to jc moral zamahnit i

nekajkrat in vrczati n a s m e h po

kos ih .

Z d l a n j o je h o t e l o d s t r a n i t i

kaplje s stekla, da bi s e bolje vi

del, a jc š e bolj razpacal p o d o b o .

Raje s e jc skloni l ter pogledal v

nedotaknjenem kotu.

Odl i čno .

" Ž A L O S T M I I I I L O O O O J -

ZEEEEE!!! !"

"Nič več, nič več," jc spet popl

juval s l iko in dodal: "Zc grem, že

grem."

*

"Prihaja," jc šepnil Max, "pri

pravi se ."

T u d i R a f je s l i š a l k o r a k e v

predsobi .

"Pripravljen sem." je rekel.

"Pssssst ," se je oglas i lo

z druge strani t eme , ki jc

pravkar p r i č e l a d o b i v a t i

prvo slutnjo vsebine.

K o r a k i s o s e u s t a v i l i

pred vrati. Raf jedržal roko nast i -

kalu in čakal. Zunaj so peli črički,

v ušes ih jc tleskalo srce in lastno

dihanje se mu je zdelo nenomia l -

no g lasno .

H e j . si jc rekel, to je prijetno

p r e s e n e č e n j e , ne pa z a s e d a . Ni

treba biti razburjen.

Vrata s o sc odprla le za tretji

no.

L o j z e t a je p r e s e n e t i l a t ema .

Trak lunine svet lobe sc je prikra

del v prostor.

Nato je vstopajoči odpri vrata

d o konca . Raf je zagledal obris

sence z nežno svet lobo za hrbtom

in nekaj čudnega je bilo na njej.

Potreboval je več časa, za raz

mislek, za ogled.

"Daj," je z desne siknil Max.

Rafje prižgal luč.

Vsi trije s o hkrati. še preden je

žarnica dodobra zagorela, iz dna

pljuč zavpili.

PRESENEČENJE!! ! ! ! ! !

* Aco je počival na križišču. Pod

njim s o gorele luči kampa: nekaj

svct i lkv dveh vrstah na travi, pod

n j imi š o t o r i . V r e c e p c i j i je

us lužbenec bral časopis .

Mir in s p o k o j . N o r m a l n o s t .

Pogled v nek drugi svet.

M o g o č e bo v vili podobno in ga

bodo fantje zmerjali s scni lncžem

in norcem. Bodi tako, je rekel.

5 .

Taki so , jc g loboko razočaran

doumel Lojze, taki so . Prideš na

smejan in ne sprejmejo te medse .

Kričijo, vreščijo in zakrivajo oči

pred tabo. Odmikajo s e in eden

med njimi, tisti Max. celo bruha.

Taki so . Povedal jim je, da sc jc

spremenil le zaradi njih. in kljub

temu so ga zavrgli.

Kako s o ga razočarali. Zareza

li v srce.

Taki s o .

Ranili s o ga, ranili.

D o s t i je b i lo , t ega ne bo v e č

prenašal . Dosti je bilo.

Nobenega spoštovanja nimajo

do njega in do njegove lastnine.

S p l o h ne pogledajo, kani stopijo ,

ko se brez veze podijo s em ter tja.

Prevrni l i s o n j e g o v nahrbtn ik!

Kako pa mislijo, da bo prišel do

i m e n a , brez n a h r b t n i k a ? B r e z

opreme''

S tres l i so k lešče , sekiro , vse .

P o h o d i l i varova lke . Kako l e p o

ime imajo še le te: 1 , 5 A . Kajbidal

za tako ime!

J e m o g o č e , da s o s a m o tako

štorast i? Ne. ne, zlobni s o in po

kvarjeni!

Vsi po vrsti.

Pobral jc sekiro in pogledal po

jedilnici.

Nikjer ni bilo nikogar. Pustil i

s o ga samega. S e tako ravna s pri

jateljem?

"Kje s te?" je zavpil in se čudil

pršenju kaplj ic , ki s o n a p o l n i l e

prostor. "Ju-hu ju-hu, kje s te?"

S k r i v a j o s e . Z a d n j e upanje .

Mogoče se igrajo z njim, v s e e n o

n i so tako pokvarjeni?

"Ju-hu ju-hu, kje s t e?"

P o g l e d a l je č e z p r e v r n j e n o

mizo in zagledal S a m a , ki jc tiščal

glavo med ramena in se stiskal k

t lom.

P o č a s i je s t egn i l roko p r e k o

r o b a in jo z a č e l p r i b l i ž e v a t i

sključenemu ramenu. S c preden

sc ga jc dotaknil , je nekaj gos t ih

kapljic spo lze lo s konic prstov in

kapnilo na bel ino majice.

S a m o je pogledal navzgor.

"Ku-kuc, ti loviš!" je prijazno

rekel Lojze in s kivjooprhal obraz

pod sabo .

S a m o jc z a k r i č a l , p lani l po

k o n c i , odrini l Lojze ta in s tekel

proti vratom.

Odrivajo m e . je pomis l i l Loj

ze. Noče jo se igrati, porivajo me

proč, kot s o počeli z menoj že v sa

leta. Nov val b e s a n i bil več lahko

ten in minljiv kot prejšnji, zagra

bil ga je in ga ni hotel izpustiti .

" S a m o . S a m o . prihajam," je

rekel in odšel ven.

Res. bil je jezen, d bil je pra

vičen.

"Vem, S a m o . " je rekel, "vem

nis i ti p o p o l n o m a s l a b . Tudi ^

tebi je nekaj dobrega."

*

Raf se je stiskal za kuhinjskimi

vrati in prisluškoval. Najprej si m

zna l raz lagat i č u d n i h blobota

j oči h z \ o k o v in še le po Samovcm

kriku in pobegu jc pričel razume

vati Lojzc tovogovorenjc . iniop

je še bolj prestraši lo.

Kaj se je zgodi lo? NenadoniA-

brez vzroka se jc s o š o l e c sprcmc

nil v norca, ki je naprej pohabil s<>

mega sebe , sedaj pa lovi še njih

Začuti l je s l a b o s t in nape l i '

vse s i le , d a n i bruhal.

Kje jc Ma.\? V paniki ni g N * '

za njim, zde lo pa se mu je, dal*

pobegnil ven. J e torej sam vhi^i-

Počas i , po prstih sc je pripla^''

do okna in pogledal skozenj .

Tik pred njim je prikolovraf'

L o j z e in Raf je k o m a j zadržal

krik.

Ni g a videl . iskal je S a m a .

Nadaljevanje prihodnji'-"

if 0DNIK -16. JUNIJ 1994 NASI KRA.TI IN UUDJE - 7 SIMBOLNI POMEN PTUJSKEGA KULTURNEGA MARATONA

y četrtek popoldan in do p o / n e počijo trajal ptujski kulturni ma-raton, n a katerem j e nas topi lo 2 2 liOpin, članic Zveze kulturnih or

ganizacij o b č i n e P tu j in d r u g i h , prva tovrstna prireditev v Ptuju je bila posvečena 130. obletnici ustanovitve p tu j ske č i t a l n i c e kot zad e t k a vse k a s n e j š e l j u b i t e l j s k e liulture v o b č i n i . N a o d r u p r e d ptujskim gledal iščem je nastopi lo 260 pevcev, godbenikov, plesalcev, recitatorjev in gledališčnikov, s lovesno pa sta govorila članica ptujskega izvršnega sveta, odgovorna 13 kulturo, Krist ina Šamperl Purg in predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj Franc Lačen.

Kuhurn i m a r a t o n si j e o g l e d a l o bolj malo gledalcev, saj j ih j e izjemno s l abo v r e m e o d g n a l o s p r i z o rišča. Z a r a d i dež ja j e o r g a n i z a t o r nameraval p r i red i tev ce lo o d p o v e dati, n a t o pa so j o na žel jo sode lu jočih kl jub s l a b e m u v r e m e n u nadaljevali - neko l iko v p r o s t o r i h g ledališča, v e č i n o m a pa kar p r e d njim. Vztrajanje l jubi tel jskih us tvar ja l cev kljub i z r e d n o s lab im v r e m e n skim r a z m e r a m j e t a k o dob i lo c e l o simbolni p o m e n . Ljubitelji ku l tu re so dokazal i , da b o d o kljub s labšim gmotnim r a z m e r a m , kijih pr ipravl ja zanje država , vzdržal i v svoji d e j avnost i. Ali kot se je vpraša l v govoru p redsedn ik Zveze ku l tu rn ih or ganizacij F r a n c Lačen : "Zakaj Slovenija ne izkorist i svoje p r e d n o s t i in se ne postavi v v logo učiteljice za Evropo?" T a si n a m r e č že l ep čas prizadeva, da bi doseg la na t e m p o dročju slovenski f e n o m e n - da bi se tako kot pri nas ukvarjal s k u l t u r o vsak pet i p r e b i v a l e c . Z o b e t a j o č o reorganizacijo pa se b o najbrž tudi ^Sloveniji ljubiteljska ku l tu ra težje ohranjala .

O K U L T U R N E M

M A R A T O N U SO REKL!

Jože K o l a r , p r e d s e d n i k zbora DPD Svoboda M ^ š p e r k : "Takšno prireditev je Ptuj že dalj časa p o t r e boval in mi srno j o z zadovol j s tvom

sprejeli ter se z vesel jem odzvali vabilu. Ž e d o l g o n a s t o p a m o , t a k o d a ta nas top sam p o sebi ni nič p o s e b nega za nas . U p a m , da so bili obi skovalci, č e p r a v j i h j e b i l o z a r a d i v r e m e n a bol j m a l o , z n a m i z a d o voljni. G o s t u j e m o p o raznih krajih in s o d e l u j e m o z r a z n i m i d r u š t v i . Tako nas 29. juni ja čaka še n a s t o p na Rogl i, kjer b o d o sodeloval i u p o -ko j ensk i z b o r i iz v s e S l o v e n i j e . Osnova za d o b r o de lovan je z b o r a je f inančna kons t rukci ja , v e n d a r se tudi z d o b r o voljo l a h k o d o s e ž e j o dobri rezul ta t i . Na s r ečo s m o dos lej n a s t o p a l i v e d n o v b l i ž i n i M a j š p c r k a , t a k o d a z n a s t o p i n i b i l o velikih s t roškov. Sicer pa d e n a r za pevovodjo d o b i m o o d Z K O , vadi mo pa v p r o s t o r i h o s n o v n e š o l e , tako da n i m a m o težav z o g r e v a n j e m , p r o s t o r o v p a t u d i n i č n e plačujemo. I m a m o še to s rečo , da f am je t o v a r n a v M a j š p e r k u da l a l^lago za z a d n j e o b l e k e , t a k o d a snio plačali le šivanje."

Branka Bezeljak Glazer, ZKO: Ko s m o pripravljali obč inske revi

ji- ki so p reg led p o s a m e z n i h dejav-•^osti, s m o ugotovil i , da bi o b koncu sezone bi lo d o b r o , da se vsi skupaj ^•"ečamo in p r i p r a v i m o bol j z a b a ven večer , s o č a s n o pa ugo tav l j amo , da so to p r i red i tve , ki so vsaj v mcs-

bolj s l abo o b i s k a n e ; hkra t i pa bi 'koral i vsi v e d e t i , d a l j ub i t e l j sko

Nastop skupine HelloMiseiY pred ptujsidmgledaliiieni.

ku l tu ro ustvarja v naši občini okoli 3000 ljudi, ki hodi jo na vaje, pojejo, p l e š e j o , i g r a jo . P o v a b i l i s m o vsa k u l t u r n a d ruš tva , č lanice Z K O , in t u d i s k u p i n e , ki n i s o v k l j u č e n e v

Z K O , p a u s t v a r j a j o na o b m o č j u obč ine Ptuj . Odzva la se je pr ib l ižno po lov icaskup in oz i roma se je prijavilo za n a s t o p 500 ustvarjalcev. Za l imajo n e k a t e r i pevski zbor i in folk l o r n e s k u p i n e n a s t o p e p o n e k o d d r u g o d ali so z a d r ž a n i z a r a d i bo lezni in so se opravič i l i . Vsi so pa bili za t o , d a bi p r i r e d i t e v pos t a l a t r a d i c i o n a l n a , k a r tud i n a č r t u j e m o . U p a m , da b o m o za nas lednja le ta uspel i zbra t i kaj denar ja , le tos s m o n a m r e č v se o r g a n i z i r a l i na p o v s e m prostovol jni bazi."

M i r a M i j a č e v i č , v o d i t e l j i c a m a ž o r e t k : " P r i r e d i t e v j e d o b r o zamiš l j ena , žal pa j e v r e m e s labo , v e n d a r se ljubitelji n i smo dali z m o ti t i . O s e b n o sem p r i č a k o v a l a kulturni žur , medsebo jn i pogovor nas , ljubiteljskih ustvarjalcev, izmenjavo izkušenj in to tudi p o č n e m o . Ža l nas ni t isoč ali več, pač zaradi vrem e n a . M a ž o r e t k e so p o eni s t ran i e n o s t a v n e , p o drugi s t rani p a g r e za n e k a j v o j a š k e d i s c i p l i n e , ka r g r e mlad im d e k l e t o m težko od rok. Z a de lo i m a m o d o b r e pogoje , saj de lam o v osnovni šoli Olge Meglic, k i je d o b r o o p r e m l j e n a , d o b i m o te rmi ne , ko jih p o t r e b u j e m o . Je pa t ežko delat i z mlad imi zaradi dvo izmen-

skega p o u k a v SŠC, t ako da ni nob e n a d e j a v n o s t m o g o č a p r e d pol o s m o zvečer . T o pa je že p r e p o z n o za t is te , ki se vozijo v šolo o d zunaj , t ako da se prav zaradi tega ne m o rejo vk l jučeva t i . T o j e ze lo ve l ika škoda." Milena Zupanič

1 3 0 LET OD U S T A N O V I T V E

PTUJSKE ČITALNICE

Ideja o u s t anav l j an ju č i ta ln ic v d r u g i po lov i c i 19. s t o l e t j a ni b i l a n o v a , s a j s o p o d o b n e k l u b e , d ruš tva in u s t anove v Angliji o d p i rali že v 17. s tolet ju.

O d s r ede 18. stolet ja so se uveljavile na H r v a š k e m , kjer so od igra le

p o m e m b n o p r e p o r o d i t e l j s k o vlog o . K o j e p r i š e l n a P t u j t i s k a r Schu tz in j e us tanovi l izposojevaln i c o k n j i g - Lesekabinett ( 1 7 9 3 -1795) , se naše m e s t o vključi v tok evropskih dogajanj .

Č i t a l n i c e , kot j ih p o z n a m o kasneje , so nas ta l e po čeških vzorih. J anua r j a 1861 ustanovi jo prvo slovensko či ta lnico v Trs tu . Istega leta se u s t a n o v i t u d i v M a r i b o r u . O b njeni ustanovitvi pa sodelujejo tudi "rodoljubi Ptuja".

D o p i s n i k s p s e v d o n i m o m H a l o ž a n (Bož ida r Ra ič ) , e d e n najbolj navdušen ih na rodn ih budi te l -jev , k a p l a n pri sv. Barba r i v Ha lo zah , j e v Novicah 3 1 . julija 1861 zap i s a l ko t č e s t i t k o o b u s t a n o v i t v i m a r i b o r s k e či ta lnice:

"Sprejmite od nas bratovski pozdrav, napredujte serčno in krepko, naj sevvas zercalijo tudi druga mesta in tergi na Slovenskem. Živite!

V starinskem Ptuj i imamo dosti uglednih gospodov dohtarjev, ki so sinci slovenske matere, kerv naše kervi; oh da bi tudi bili serce našega serca!

Ker je sedaj določena doba nastala, da stopimo v svoj domači ali pa v nasprotni sovražniški tabor... - je treba nam se združiti v narodno vzbujanje, napredek, omiko in čast: pokažimo svetu, da ljubimo dom in rod, da smo vredni sinovi slovenske zemlje.'"

T a poziv je ob rod i l sad šele čez dve leti, ko se je us tanovi l začasni o d b o r či talnice. Sestavljali so ga dr . A v g u s t Č u č e k , m e š č a n in poses t n ik , sodni adjunkt Mihae l H e r m a n , p o rodu N e m e c , ki je bil p o s l a n c e v Š t a j e r s k e m d e ž e l n e m z b o r u , kjer s e j e o d l o č n o zavzemal za pravice s lovenskega ljudstva, in kaplan Jak o b M e š k o . Z a č a s n i o d b o r j e 12. j u n i j a 1 8 6 3 v s l o v e n s k e m in n e m š k e m j e z i k u izdal P O Z I V , v k a t e r e m vabi za p r i s top k čitalnici:

"Ko podpisani svojepooblaščenje iz omenjene okolnosti prijemši pri-jatlom narodnega napredka prijateljski ta POZI V k osnovanju slovenske čitavnice v starem Ptuji izročuje-jo, naznanjajo ob enem, da bodo, kolikor koli jim bode moči in upljiva, vsekozipravila in vodila resnice,pravice in zmernosti zastopali, in za poglavitno nalogo slovenske čitavnice predvsem duševno povzdigo, izo-braženje jezika in omiko slovenskega naroda, potem takem pripravo za pričakovano izvršenje narodne rav-nopravnosti držali. Kteri pristopiti želijo, naj se pri podpisanem začasnem odboru oglasilo.

Ptuj, 12. junija 1863, Čuček, Meško Hernaman"

Začasn i o d b o r je bil zelo agilen in je zbral podp i se ter sestavil osnut e k p r a v i l . K o j e b i lo z b r a n i h 50 podpisov , so sklicali 23. julija 1863 o b 10. uri v gostilni mes tnega s trelišča us tanovni občni zbor . O b t em d o g o d k u so se razpisale Novice. Na

zboru so potrdi l i pravila in izvolili stalni odbo r .

J a k o b M e š k o , r avna te l j g l avne u č i l n i c e in d u h o v n i p o m o č n i k v m e s t n i ž u p n i j i , j e p r e d l a g a l za "p rvosedn ika" M i h a e l a H e r m a n a t e r za " p e r e s n i k a " ( z a p i s n i k a r j a ) Božidar ja Raiča , ki s ta bila soglasno izvojena.

O b ustanovi tvi j e č i ta lnica š tela 102č l ana -p redv ladova l i so duhovniki - 33 ,7 jur is tov, 6 rea l i te tn ih p o sestnikov, 5 kmetov , 4 pr ivatniki , 3 zdravniki , 3 lekarnarj i , 3 obr tn ik i , 3 srenjski preds to jn ik i , 2 oskrbn ika , 1 inženir , 1 gost i lničar in 1 prevozn i k . Č e t r t i d a n p o u s t a n o v n e m o b č n e m zboru 27. julija 1863 so že imeli 1. sejo, na kater i je bil izvoljen ravnatel j či talnice g. A. Čuček .

E n a najvažnješ ihnalogje bila zagotoviti čitalnici p r i m e r e n p ros to r . Ž e v N o v i c a 12. a u g u s t a 1863 j e Božidar Raič zapisal:

"Ako vse po sreči pojde, kanimo meseca kimovca svetečno odpreti čitalnico." Pa j im sreča ni bila mila in j e b i la č i t a ln i ca o t v o r j e n a še le naslednje leto.

2 1 . ma ja 1864 je d e ž e l n a v l a d a k o n č n o o d o b r i l a č i t a l n i c o in pot rd i la njihova pravila. Skupšč ina je bila sklicana 23. junija 1864. T a je sk l en i l a , da b o d o na jp re j v č i ta l -niških p ros to r ih časniki; naročil i so j i h 15 - o s e m s l o v e n s k i h , š t i r i n e m š k e , f r ancoskega , i ta l i janskega in m a d ž a r s k e g a . D i j ak i b o d o lahko b rezp lačno ob praznikih ob i skovali či talnico.

5. s e p t e m b r a 1864 j e bi la slav-nos tnao tvo r i t ev či talnice z b e s e d o . Besedo so pozravili mnogi pr iznani ku l tu rn i de lavc i (T r s t en j ak . Blei-weis) .

Od takra t napre j je či talnica de-lovalavhiš i M. H e r m a n a . o d kode r se je preseli la v p ros to re nad kavarn o E v r o p a , p o t e m v h o t e l " Z u r S t a d t W i e n " ( d a n a š n j i N a r o d i d o m ) . Z a r a d i n a c i o n a l n e n e s t r p nos t i so ka sne j en (1882) t a ho te l kupili inga pre imenova l i v N a r o d n i d o m , kjer so imeli las tne p ros to re .

Po letu 1890 seje dejavnost čitalnice m o č n o r azmahn i l a . Povečalo se j e š tev i lo p r i r e d i t e v ; k o n c e r t i , igre, v sako le tno pus tovan je ,mar t i -novan je in s i lves t rovan je . K o n e c s t o l e t j a j e b i l a p r i s o t n a m o č n a igralska in g lasbena dejavnost .

L e t a 1907 se j e u s t a n o v i l a samos to jna knjižnica, k i j e de lova la vse d o 2. svetovne vojne .

Le ta 1906 je či talnica us tanovi la te lovadni od.sek, iz ka t e rega se čez dve leti razvije Sokolsko d ruš tvo .

L e t a 1912 j e bi la u s t a n o v l j e n a ptujska pod ružn i ca m a r i b o r s k e g a d r a n m a t i č n e g a d r u š t v a in se p o osvobodi tvi leta 1918 osamosvoj i la.

Marija Hernja-Masten

PO 50 lETIM ¥ SLOVENIJI PONOVNO NOTARIJiT

Onotariih in notariatu Nadaljevanje iz prejšnje številke

S CiM JE N O T A R I A T N E Z D R U Ž L J I V

Z N d o l o č a , da je z n o t a r i a t o m n e z d r u ž l j i v o o p r a v l j a n j e o d v e t niš tva ali ka terekol i p l ačane s lužbe o z i r o m a funkcije.

P r a v t a k o no t a r ju n i d o v o l j e n o o p r a v l j a n j e p o s l o v , k i so n e z d r u ž l j i v i z u g l e d o m a l i n e o p o rečnost jo , ki ju zah teva opravl janje no ta r i a t a , ali za rad i ka te r ih bi bi lo l ahko o k r n j e n o zaupan je v notar jevo nep r i s t r anskos t oz i roma v verodos to jnos t pr i n jem i zdan ih l i s t in .

Z N ne pove oz. n e naš teva k o n k r e t n i h p r i m e r o v , t e m v e č to p re pušča p raks i . P o m o j e m m n e n j u pa bi m n o g i s m a t r a l i , da bi bi l ug led notar ja o m a j a n , če bi n p r . o s e b n o s t r e g e l g o s t o m v l a s t n i g o s t i l n i , m n o g i p a b i izgubi l i zaupanje v njegovo nep r i s t r anos t , če bi np r . no t a r nas topa l kot p r id iga r pr i nek i verski s k u p n o s t i ali p r e v n e t o agi t i ra l za n e k o p o l i t i č n o s t r a n k o ali pisal š o v i n i s t i č n e i n s o v r a š t v a p o l n e č l a n k e p r o t i d r ž a v l j a n o m n e s l o venske n a r o d n o s t i i td .

P O Š T E N O S T I N V E S T N O S T N O T A R J A

Z N vsebuje več do ločb , ki silijo no ta r ja k p o š t e n e m u in v e s t n e m u opravl janju svojega dela , ka te rega b o m k o n k r e t n e j e pr ikaza l v nada l jevanju tega č lanka . T a k o npr . Z N določa , da n o t a r n e s m e opravl ja t i zadev v pos l ih , ki so po z a k o n u ned o p u s t n i ali o ka te r ih s u m i , da jih s t r a n k e sk lepa jo s a m o n a v i d e z n o ali za to , da bi se i z o g n i l e z a k o n s k i m o b v e z n o s t i m , ali da bi p r o t i p r a v n o o š k o d o v a l e t re t jo o sebo . N o t a r n e s m e poslovat z osebo , o ka ter i ve , da zaradi mlado le tnos t i ali iz d rugega zakonskega razloga ne m o r e veljavno sklepat i p ravnega posla .

Z a n i m i v a pa je d o l o č b a , da n o tar , ki je sicer s t r a n k o opozor i l , da ni up rav ičena sk len i t i do ločenega p r a v n e g a p o s l a , mora t a k p o s e l venda r l e sk l en i t i , če s t r anka vztraja pr i zah tev i , da se tak posel sk lene . V t a k e m p r i m e r u pa m o r a n o t a r v l is t ini naves t i , da je s t r a n k o opozoril na tako pomanjk l j ivos t . Če pa bi no ta r v n a v e d e n e m p r i m e r u o d k l o -n i l p o s l o v a n j e k l j u b v z t r a j a n j u s t r a n k e , se s t r a n k a l ahko pr i tož i na N o t a r s k o z b o r n i c o Slovenije , ki bo o pr i tožb i odloči la .

K D A J N O T A R N E S M E P O S L O V A T I

V 22. čl. Z N je do ločeno , da no t a r n e s m e poslovat i v zadevah , iz kat e r i h n e p o s r e d n o izhajajo p r av i ce ali o b v e z n o s t i z a n j , za n jegovega zakonca ali osebo, s ka t e ro živi v izvenzakonsk i življenjski s k u p n o s t i , za osebe, s ka t e r imi je v so rods tvu v ravni črt i do ka te regakol i ko lena , v s t r a n s k i vrs t i ali po svaš tvu pa do drugega ko lena , ali za osebe, ka te r i m je posvoj i te l j , posvojenec , rejn ik ali sk rbn ik , ali v zadevah , v kat e r i h je z a k o n i t i z a s t o p n i k k a k š n e g a u d e l e ž e n c a a l i n j e g o v p o o b l a š č e n e c . Č e pa n o t a r k l j u b p repoved i sestavi v zgoraj naveden ih p r i m e r i h no t a r sko l i s t ino , taka l i s t ina n i m a p r a v n i h uč inkov javne l i s t ine (o po jmu javne l i s t ine in n jenem p r a v n e m u č i n k u b o m pisal v nadal jevanju tega č lanka) .

B R E Z H I B N O S T IN J A S N O S T N O T A R S K I H LISTIN

Z N predp i su je , na k a k š n e m papir ju m o r a j o b i t i p i s a n e n o t a r s k e l i s t i n e , k a k o m o r a j o b i t i p i s a n e , k a k o p o d p i s a n e , k a k o se s m e p r e č r t a t i del b e s e d i l a , k a k o m o r e no ta r ugotovi t i o s e b n o i s tovetnos t s t r ank , da jih m o r a odvrača t i od nejasnih in dvoml j iv ih izjav i td.

P O D R O Č J E N O T A R S K E D E J A V N O S T I

P o g l a v i t n a de javnos t no tar ja je sestavljanje no t a r sk ih l is t in , ki jih Z N n a š t e v a in i m e n u j e : notarski zap i s i , n o t a r s k i z a p i s n i k i in n o tarska potrdila.

V s e n a v e d e n e l i s t i n e so javne l i s t ine , če so b i l e u p o š t e v a n e pr i n j ihovem sestavljanju vse b i s tvene fo rma lnos t i , do ločene v Z N . T u je p o t r e b n o po jasn i t i , da člen 230 Zak o n a o p r a v d n e m pos topku smat ra za javno l i s t ino t i s to , ki jo v p redp i sani ob l ik i izda d ržavn i o rgan v mejah svoje p r i s to jnos t i , in t i s to , ki jo izda v taki ob l ik i s a m o u p r a v n a organizaci ja ali s k u p n o s t v izvrševanju j avnega poob la s t i l a , ki ji je po v e r j e n o z z a k o n o m al i na z a k o n o p r t i m o d l o k o m o b č i n s k e s k u p š č i n e . T a k a l i s t i na dokazu je r e s n i č n o s t t i s t e g a , k a r se v njej pot r ju jea l i do loča , venda r je dovoljeno dokazova t i , da so v javni l is t ini dejstva n e r e s n i č n o ugotovl jena ali da je s a m a l i s t i na n e p r a v i l n o sestavl jena.

I s to las tnos t g lede d o k a z n e moči ko t javna l i s t ina iz čl. 330 cit. zakona ima no ta r ska javna l is t ina.

O g l e j m o s i na jvažne jšedoločbev o m e n j e n i h n o t a r s k i h l i s t inah .

N O T A R S K I Z A P I S I

P o d p o j m o m " n o t a r s k i zap i s i " r a z u m e m o r a z n e p i s n e p o g o d b e ( k u p n e , d a r i l n e , i z roč i l ne i td . ) in d r u g e p i sne p r a v n e ak te (npr . opor o k e i t d . ) , s k l e n j e n e s sode lovanjem notar ja , ki m u Z N točno predpisuje, k a k o jih m o r a napisa t i v form a l n e m p o g l e d u , kdaj mora jo pr i p i san ju t e h l i s t i n s o d e l o v a t i t ako i m e n o v a n e z a p i s n e p r i č e , t o l m a č i td .

Važna je do ločba , da je no ta r sk i zapis izvrši lni nas lov , ka r p o m e n i , da s t r a n k a l ahko na njegovi podlagi d i r e k t n o sproži izvrš i ln i pos topek , če je v zap i su d o l o č e n a obveznos t nekaj s tor i t i ali dopus t i t i , če je gled e t a k š n e o b v e z n o s t i d o v o l j e n a p o r a v n a v a in če zavezanec soglaša z n e p o s r e d n o i zv r š l j i vos t jo n o t a r skega zapisa.

P R A V N I P O S L I , S K L E N J E N I V O B L I K I N O T A R S K E G A Z A P I S A

P o 47 čl. Z N mora jo bi t i sklenjeni v ob l ik i no ta r skega zapisa, sicer n i so vel javni , t i le p ravn i posl i :

1. p o g o d b e o u r e j a n j u p r e možen j sk ih razmeri j m e d zakoncem a , ko t n p r . p o g o d b a o s k u p n e m p r e m o ž e n j u , p o g o d b a o d o t i , pog o d b a o n a k u p u n e p r e m i č n i n , pogodba o ren t i i td.

2. p o g o d b e o razpolaganju s prem o ž e n j e m o s e b , ki j im je odvze ta pos lovna sposobnos t

3. p o g o d b e o i z r o č i t v i in razdeli tvi p remožen ja za življenja, pogodb e o d o s m r t n e m p r e ž i v l j a n j u in s p o r a z u m i o odpoved i neuvedene-m u dedovan ju

4. d a r i l n e ob l jube in da r i lne pog o d b e za p r i m e r smr t i

5. k u p n e p o g o d b e s p r i d r ž k o m l a s tn in ske pravice

6. d r u g i p r a v n i pos l i , za ka t e re zakon določa , da mora jo bi t i sklenjeni v ob l ik i no ta r skega zapisa.

Na j o m e n i m , da je v Z a k o n u o g o s p o d a r s k i h d r u ž b a h (Ur . list Re-p u b l i k e S l o v e n i j e š t . 3 0 / 9 3 ) d o l o č e n o , d a m o r a j o b i t i izdelani in sk len jen i v ob l ik i no ta rskega zapisa t i le p r a v n i ak t i : s ta tu t de ln i ške d r u ž b e , d r u ž b e n a pogodba za ustanovi tev d r u ž b e z o m e j e n o o d g o v o r -nos t jo , akt o u s t anov i tv i d r u ž b e z o m e j e n o odgovornos t jo , ki jo ustanovi s amo en us tanovi te l j , pogodba o us tanovi tv i gospodarskega interesnega zd ružen j a , pogodba za od-svojitev deleža v d ružb i z omejeno o d g o v o r n o s t j o , p o g o d b a za zd ruž i t ev in p reob l ikovan jegospo-da r sk ih d r u ž b i td.

P o d o l o č b i 1 2 9 . č l . Z N s e d o l o č b e 4 7 . č l . n e u p o r a b l j a j o d o 31 . d e c e m b r a 1994.

O p o z o r i m na j , da je tud i po Zak o n u o j a v n i h b e l e ž n i k i h iz leta 1930 b i lo o b v e z n o sklepat i v glavn e m e n a k e p r a v n e pos le kot sedaj po Z N v ob l ik i no ta r skega zapisa, poleg teh pa še vse l i s t ine o p ravn ih posl ih m e d ž iv imi , ki so jih osebno sk len i l i s slepi ali ki so jih osebno sk len i l i g l u h i , ki n i so znal i citati, ali n e m i , ki n iso znali p isa t i .

Konec prihodnjič M i r k o K o s t a n j e v e c

8 - NAŠI KRA.TI IN UUD.TE 16. JUNIJ 1994- TEDNIK JANEZ JANŠA, MARJAN PODOBIK IN IVO BIZJAK NA JAVNI TRIBUNI V PTUJU

ttopka k(mkxetm vprašani S O C I A L D E M O K R A T I I N S L O V E N S K A L J U D S K A S T R A N K A S K U P A J Ž E N A L O K A L N I H V O L I T V A H • D E M O K R A T I Z A C I J A - Ž A L O S T N A Z G O D B A # Z A U S T R E Z E N O D N O S D O K M E T I J S T V A I N P O D E Ž E L J A • P R E V E Č U K V A R J A N J A S A M I H S S E B O J

V organizacij i občinslc ih o d b o rov Soc ia idemokrats lce s tranke , S l o v e n s k e l judske s tranke in Slov e n s k i h k r š č a n s k i h d e m o k r a t o v je v petek v p tu j skem g leda l i š ču potekal pogovor s p r e d s e d n i k o m S o c i a l d e m o k r a t s k e s tranke S lovenije J a n e z o m J a n š o , predsedn i k o m S l o v e n s k e l judske s tranke Marjanom P o d o b n i k o m in podp r e d s e d n i k o m S l o v e n s k i h krščansk ih d e m o k r a t o v I v o m Bizjakom. Govor i l i s o o aktualn ih dogajanjih v s l o v e n s k i družbi in odgovarjali na vprašanja udel e ž e n c e v javne tr ibune.

J a n e z Janša je govor i l o povezovanju nov ih d e m o k r a t i č n i h s t r a n k Slovenije, da bi dosegl i cilje, ka te r ih u resn ičevan je je b i lo t ako nena ravno p rek in j eno . P reds tav i l i so tud i že o s n u t e k s p o r a z u m a , po kate rem bi na p r i h o d n j i h l oka ln ih vol i tvah nas topi l i skupaj s S lovensko l judsko s t r a n k o , k sode lovanju pa so povabi l i t ud i S lovenske k r ščan ske d e m o k r a t e in G o š n i k o v e Zelen e Slovenije . S p o r a z u m je pos led i ca projekta Majniška deklaracija -pet let pozneje.

Demokra t i zac i j a d ržave je, ko t je dejal J anez Janša , bolj ža los tna zgodba. D e m o s jezačel n e k a t e r e re

forme, n e k a t e r e je izvedel zelo daleč, neka t e r e pa so os ta le na pol pot i . Še v e d n o n i izvedena ^ f o r m a tretje veje oblas t i - sodstva] M n o g e zadeve pr i denacional izac i j i stojijo. Pr ivat izaci ja , ki je k l jučna ustavna reforma na področ ju e k o n o mije, n e po teka t ako , da bi bil i upoš tevani vsi in teres i nac iona lne ga gospodars tva in da bi b i lo zadoščeno načelu soc ia lne pravičnost i . G lede re fo rme loka lne sam o u p r a v e je Janša dejal, da jebi l ref e rendum n e s t r o k o v n o pr ip rav l jen in da ni uspel , ker ni bi lo po l i t i čne volje. Opozor i l pa je tud i na nelegit imnos t dvanajs t ih pos lancev iz vrst Ze l en ih - E k o l o š k E soc ia lne s t r anke Sloveni je , D e m o k r a t o v in jel inčičevcev, ki so v p redvo l i ln i kampan j i zas topal i d r u g a č n e p ro g r a m e in prevara l i voli lce.

Marjan P o d o b n i k je preds tav i l neka te re o s n o v n e pog lede S L S na sedanje r a z m e r e v Slovenij i . Kl jučna neva rnos t , ki s t a lno obs ta ja in ki bi l ahko prepreč i la naš s k u p n i u s p e h , je dejal P o d o b n i k , je v t em, da bi bi le tud i naše s t r a n k e preveč o d m a k n j e n e od k o n k r e t n i h p r o b l e m o v l judi , kot je to b i lo v prejšnjem enopa r t i j skem s i s t emu . Marjan P o d o b n i k se je zavzel za

us t rezen o d n o s do kmet i js tva in podežel ja , ki je za s t r a n k o k l jučnega p o m e n a , ko gre za vkl jučevanje Sloveni je v Evropo .

Ivo Biz jak pa je m e n i l , da se v Slovenij i preveč u k v a r j a m o s a m i s s seboj , zato tud i n i s m o uspešn i na m a r s i k a t e r e m področ ju . G lede s p o r a z u m a o sodelovanju s sociald e m o k r a t i in L j u d s k o s t r a n k o na loka ln ih vo l t ivah pa je poveda l , da m o ž n o s t i za skupen nas top so , pot r e b n o pa je upoš tevat i ob jek t ivne o k o l i š č i n e i n rea lnos t .

Ude leženc i javne t r i b u n e so Ja-

Prerf okroglo mizo so se politiki sprostili v nogometu • tudi dež jih ni mogel pregnati. Mimogrede: zmagali so socialdemokrati. Foto: Kosi

nezu Janš i , Mar j anu P o d o b n i k u in Ivu Bizjaku zastavil i precej konk r e t n i h vprašan j . K a k o je s sporaz u m i o predaj i vojaških objektov v c iv i lne n a m e n e ? Ali veljajo tud i sedaj , ko Janez Janša ni več o b r a m b n i m i n i s t e r ? N a č e l o m a bi mora l i veljat i , če pa v p tu j skem p r i m e r u n i t ako , naj p r izade l i vprašajo preds e d n i k a o b č i n e in izvršnega sveta. Delavc i so v zdajšnjih r azmerah

Okrogla miza je pritegnila množico Ptujčanov. FotO: Kosi

najmanj zašč i ten i , kako naj uveljavijo pravice? Mar jan P o d o b n i k je p r e p r i č a n , da ni d r u g e m o ž n o s t i , ko t da težave javno izpostavijo. P r i zadevi S m o l n i k a r j e P t u j č a n e z a n i -ma lo , ali je bil na plači lni listi minis t r s tva za no t ran je zadeve. Ivo Bizjak na to ni želel odgovar ja t i , ker ni več zaposlen v min i s t r s tvu . K a k š n a je gospoda r ska teža gospoda r sk ih s p o r a z u m o v , ki jih podp i suje Lo jze Pe te r le? Vel iko jih je p o d p i s a n i h , v gospodars tvu pa se to ne pozna . Ivo Bizjak je odgovor i l , da gre pr i t em za zadeve, ki se ocen-jujo na več mes t ih p reden se podpišejo. P r o b l e m č rne zobozdravs t v e n e p rakse je p r i so ten v celi Sloveni j i , k a k o ga reš i t i? Janez Janša je k t e m u p r i p o m n i l , da če se ne urejajo ve l ike zadeve, se tud i ma jhne ne . Č r n a zobozdras tvena praksa ni več vprašan je sive ekonomi j e , g re za k r i m i n a l . O d d r u g i h vprašan j , ki so jih P tu jčani naslovil i n a g o s t e javne t r i b u n e velja o m e n i t i še vprašanja g lede državl jans tva in zbiranja cert i f ikatov, kjer pa b o prav tako pot r e b n o še mars ikaj na red i t i .

MG

LENART

Ponovno Demokratska stranka K e r je p r v o t n a D e m o k r a t s k a

stranka z združitvenim kongresom treh strank prenehala delovati, se je del njenega članstva, ki se ni priključil l iberalcem, odloči l , da svoje politično delo nadaljuje kot ponovn o o r g a n i z i r a n a D e m o k r a t s k a stranka Slovenije in tako upraviči mandat, ki so jim ga zaupali volilci. Zaradi tega je bil 23. maja v Benediktu v imenu iniciativnega odbora organiziran ustanovitveni občinski zbor Demokratske stranke Sloveni

je Lenart in krajevni zbor D S S Benedikt, na katerem je bil poleg drugega č lanstva navzoč tudi Drago Sinko, član glavnega odbora D e m o kratske stranke Slovenije.

Za č lane obč inskega u p r a v n e g a odbora so izvolili Alojza Ketiša, Mirka Šijanca, Milana Raj terja, Janka Se-nekoviča in Romana Raj terja.

M e d d r u g i m so p reds t av i l i programska izhodišča svojega delovanja, v k a t e r i h se o p r e d e l j u j e j o kot stranka, ki jih ne moti različno poli

t ično prepr ičanje sodržavljanov oz. njihov svetovni nazor, ampak ocenjujejo delo posameznika ali skup in , k i s svojimi s t rokovnimi pri jemi prispevajo čim več k splošnemu napredku. Zavračajo vsakršno ideologizaci-jo s t ranke, saj se zavzemajo, da bi bila njihova stranka laična, torej lahko v njej delujejo tako verni kot neverni ljudje. Zagovarjajo pa predvsem prof e s i o n a l n o s t p r i s t o p a k r e ševan ju problemov, za katere vsekakor ni pom e m b n o , kaj je levo in kaj desno, am

pak p rav i lna identif ikacija problema. P rogramska izhodišča stranke, g ledana iz obč insk ih oz. krajevnih po t reb , se nanašajo predvsem na to, da bi s svojim znanjem omogočili slo-venskogor i škemu človeku čim boli dostojno življenje. Aktivno pa se želijo vključiti tudi v snovanje nove lokalne samouprave in komunalne politike na teh področjih.

Strankarsko življenje se tudi v le-narški obč in i torej prebuja. In prav zanimivo bo videti , kako vroče bo pol i t i čno in s t r a n k a r s k o poletje pred naslednjimi volitvami.

AlešLipko

ZDRUŽENA USTA SOCIAINIH DEMOKRATOV PTUJ

Stališia o lokalni samoupravi V o l i l c i s o na re ferendumu 29.

maja dali krepko lekcijo parlamentu in strankam. Ljudje niso za hitre in premalo domišljene spremembe, za to s o na r e f e r e n d u m u dali nezaupnico celotnemu projektu lokalne samouprave. Poti nazaj ni. Tega se m o r a m o zavedat i vs i ! T a k o v stroki kot v parlamentu, predvsem

pa v strankah bi morali razmišljati, kako naprej, ne pa se brezplodno medsebojno obtoževati. Upoštevati je treba Ustavo, voljo ljudi in tudi kontinuiteto lokalne samouprave, uveljavljene v sedanjih krajevnih s k u p n o s t i h in o b č i n a h . O d l o č n o smo proti, da bi šli po dveh tirih -enem za tiste, kjer so se izrekli za sa

mostojno občino , drugem za tiste, kjer jebila večina proti. Lokalno samoupravo je treba graditi in uveljavljati enotno.

T o je nekaj razmišljanj in stališč razširjene seje predsedstva Združene liste socialnih demaokratov Ptuj , ki je bi la 7. juni ja . V razprav i se n i so omejevali le na rezultate referenduma v sedanji ptujski občini , temveč v vsej državi. Bilo je povedanih precej zan imivih misli in predlaganih sta-

liščjSaj vsak razmišljaposvoje. Izraz-prave je bilo moč razbrati , da nekateri še v e d n o d o j e m a j o n o v o obč ino , opredeljeno v 139. in 140. členu ustave, kot pomenjšano sedanjo občino z v s e m i n j e n i m i s l u ž b a m i in pisarniškim aparatom. Zato tudi nič čudnega, če se model lokalne samouprave podobno dojemali tudi volilci, ki so se odločili proti ali sploh niso šli na volišča.

FF

Upokojensko društvo iz Gorišnice je letos svoj občni zbor organiziralo še le 4. jun i ja v gas i l sk i d v o r a n i v Z a m u š a n i h . Druš tvo želi namreč v svoje p ro s to r e napel ja t i c e n t r a l n o ogrevanje, in da bi nabrali kar največ d e n a r n i h s r e d s t e v , so s k l e n i l i društveni prapor opremit i z novimi trakovi in novimi žebljički. Odborniki upravnega odbora so naredili veliko korakov od posameznika do posameznika, do raznih obrtnikov ter

delovnih organizacij in uspeh je bil izreden - našli so kar 13 darovalcev trakov, žebljičke je darovalo kar 142 posamezn ikov , p r ib l i žno tol iko pa jih je priskočilo društvu na pomoč s prostovoljnimi prispevki.

Iz teh ralogov so torej občni zbor o rgan iz i ra l i pozneje kot običajno. O b i s k a l i so nas p r e d s t a v n i k i sosednjih društev ter predstavnik Zveze društva upokojencev občine Ptuj Mirko Bernhard, ki je podrobno raz

ložil u p o k o j e n s k o p r o b l e m a t i k o v ptujski občini .

Vsi smo bili veseli, da je za kul turni začetek nastopil domači upokojenski pevski zbor, ki obstaja že tri leta. Vodi ga M i r o Mule j . Z b o r je začel vaje z osmimi pevci, s prizadevnostjo vseh pevcev in vodstva društva pa se je razširil na osemnajst pevcev.

Gospa Micica Fr ic je sestavila besedilo o sodobni upokojenski problemat iki , posredovala pa sta ga učenka

in učenec gorišniške šole. Iz p o r o č i l je b i l o r a z v i d n o , da

d r u š t v o d o b o r a d e l u j e . Č lan ice r o č n o d e l s k e g a k rožka razstavljajo celo v Ptuju,rednoorganizirajoizlete - okrog 5 izletov letno - in družabna srečanja. Druš tvo ima torej dosti zaslug za dobro počutje svojih članov,za k a r g r e z a h v a l a v s e m u vods tvu d ruš tva , še posebej F rancu Mešku predsedniku D U Gorišnica.

A.C.S.

PREJELI SMO

Bomo upokojenci dočakali pravičnejšo odmero pokojnin Pr i Slovenski l judski s t rank i ob

staja upokojenska zveza, ki je zadnje čase posebno ak t ivna pr i p rav ičnem razreševanju temel jnega p rog rama za socia lno varnos t vseh starejših l judi , zlasti pri t em, da bi se sredstva za upokojence delila na čimbolj p rav ičn i osnovi . Zveza si pr izadeva za znižanje razlik med najnižj imi in najvišjimi p o k o j n i n a m i ; zdaj je najnižja pokojn ina 12.000, najvišja 150.000 to

larjev. Upoko jenska zveza pr i S L S

od ločno naspro tu je l i n e a r n e m u zviševanju poko jn im,sa j nastaja na tak način v e d n o večja razl ika pri poko jn inah . O tem smo zadnja leta v našem d n e v n e m časopisju prebral i že na d e s e t i n e o g o r č e n i h pr is pevkov, ki jih pišejo ljudje z najnižj imi p o k o j n i n a m i , t ist i z v isokimi pa so razuml j ivo - t i ho . M e n i m o , da naj bi se p o k o j n i n e pri

zviševanju usklajevale t ako , da bi napos led znašale raz l ike m e d naj nižjo in najvišjo p o k o j n i n o le 1:3,5. P r e d v i d e n a je n a m r e č p o s t o p n a uvedba n a c i o n a l n e p o k o j n i n e , ki omogoča preživet je vsem starejš im. N a c i o n a l n o p o k o j n i n o bi izplačevali iz državnegsa p r o r ačuna (ne iz s reds tev Z P I Z A ) .

P r o g r a m U p o k o j e n s k e zveze pr i S L S temelj i na g o s p o d a r s k e m p r o g r a m u . V tej smer i si še posebej p r i -

ČETRTI ROJSTNI DAN RAČUNALNIŠKEGA PODJETJA BYTEK IZ PTUJA

Ne delajte vozlov, mi mislimo na vas! č e t r t e g a junija je računalniško podjetje Bytek praznovalo četrto ob le tn ico de lovanja . Ustanovl jeno je bilo 4. junija leta 1990, da bi pro.

dajalo strojno računalniško o p r e m o , s e ukvarjalo z razvojem ter tržilo programsko o p r e m o na področju t ehno log i j e in proizvodnje . Ob ustanovitvi je imelo tri de lavce , d a n e s jih zapos lu je o s e m s p o v p r e č n o v i š j e š o l s k o i zobrazbo e k o n o m s k o - t e h n i č n e smeri . V t e m č a s u so kupci dobro spoznal i njihov s l o g a n : N e delajte vozlov, mi mislimo na vas!

D i r e k t o r , k i j e s k u p a j z ž e n o t u d i l a s t n i k B y t e k a , Davorin Kelenc p r a v i , d a j e p o d j e t j e n a š l o s v o j p r o s t o r n a t r g u . V l e t u 1 9 9 0 i n 1 9 9 1 s o d o ž i v e l i r a z c v e t , k i j i m j e z a g o t o v i l r a z v o j v n a s l e d n j i h l e t i h . D a n e s s o s s v o j o d e j a v n o s t j o p r i s o t n i v g o s p o d a r s t v u c e l e S l o v e n i j e . L a n i s o p r e c e j i n v e s t i r a l i t u d i v p o s l o v n e p r o s t o r e in s e p r e s e l i l i v M a i s t r o v o u l i c o 4 v R u j u .

Š e l a n i s o bi l i n j i h o v i p r e t e ž n i k u p c i p r o i z v o d n a p o d j e t j a z o k r o g d v e s t o z a p o s l e n i m i , l e t o s p a s o n a r e d i l i k o r a k d l j e in p r i č e l i s o d e l o v a t i z v e č j i m i s l o v e n s k i m i p o d j e t j i . I s k r a - e l e k t r i č n o o r o d j e v K r a n j u i m a n a p r i m e r v e č k o t š e s t s t o z a p o s l e n i h in r a č u n a l n i š k o m r e ž o s 7 0 d e l o v n i m i p o s t a j a m i . P o m e m b e n k a k o v o s t e n n a p r e d e k s o d o s e g l i t u d i z u v a j a n j e m I S O s t a n d a r d o v , p r e d v s e m 9 0 0 1 v C o m e t u C o t i m v L o č a h , I S O 9 0 0 2 p a v Isk r i -e l e k t r i č n a o r o d j a .

ISO STANDARDI V PROGRAMSKI OPREMI I S O s t a n d a r d i p o m e n i j o k v a l i t e t e n n a p r e d e k v p r o g r a m s k i o p r e m i , s k a t e r o p o k r i v a j o p o

d r o č j a n a b a v e , v h o d n e k o n t r o l e , p r o d a j e , k a l k u l a c i j , t e r m i n i r a n j a in p l a n i r a n j a p r o i z v o d n j e , v k l j u č n o z u v a j a n j e m in s p r e m l j a n j e m . O m e n j e n i s e g m e n t i s o p o d p r t i t u d i s f i n a n č n o - r a č u n o -v o d s k i m p r o g r a m o m d o z b i r n e g a z a j e m a n j a v g l a v n o k n j i g o . T e h i n s t a l a c i j v k l j u č n o s p r o i z v o d n o o p r e m o j e b i l o d o s e d a j v v e č j i h p o d j e t j i h d e v e t , s f i n a n č n i m i a p l i k a c i j a m i p a o b d e l u j e j o p o d a t k e v 7 4 p o d j e t j i h .

D o s e d a j s o n a t r g p l a s i r a l i v e č k o t 8 0 0 p r o g r a m s k i h m o d e l o v . P r o g r a m s k o o p r e m o t r ž i j o p o d n a z i v o m P o s l o v n e aplikacije V3.0., t e h n o l o g i j o i n p r o i z v o d n j o p a z v e r z i j o V3.0. P r i r a z v o j u p r o g r a m s k e o p r e m e s o u p o r a b l j a l i b a z o p o d a t k o v D B a s e in C l i p p e r . L a n i s o n a r e d i l i k a k o v o s t e n p r e m i k in p r i č e l i u p o r a b l j a t i M i c r o s o f t o v o b a z o F O X P R O t e r p r o g r a m s k i j e z i k F O X P R O in C L I P P E R . S t e m j e b i l o p r a v l j e n t u d i k a k o v o s t e n n a p r e d e k v u p o r a b n i š k e m v m e s n i k u . P r o g r a m e s o p r e n e s l i v o k o l j e W I N D O W S . L e t o s b o d o z r a z v o j e m a p l i k a c i j v o k o l j u F O X n a d a l j e v a l i .

P r e d v i d o m a j e s e n i b o d o p r i č e l i z v e r z i j o p r o g r a m s k e o p r e m e z a o p e r a t i v n i s i s t e m U N I X . T o p o m e n i , d a b o d o z r a v e n o k o l i j D O S in W I N D O W S t e r r a č u n a l n i š k i h m r e ž N o v e l l N e t v v a r e in d i g i t a l o v e m r e ž e P a t h v \ / o r k s p o k r i v a l i t u d i p o d r o č j e o p e r a c i j s k e g a s i s t e m a U N I X .

LETOS USTANOVILI BYTEKTRGOVINO IN PROIZVODNJO L e t o s s o u s t a n o v i l i n o v o p o d j e t j e - Bytek trgovina in proizvodnja, d . o . o . , P t u j , k i s e u k v a r j a

s p r o d a j o s t r o j n e r a č u n a l n i š k e o p r e m e , o b e n e m p o n u j a k a k o v o s t n e in c e n o v n o u g o d n e o s e b -n e r a č u n a l n i k e t e r t i s k a l n i k e E P S O N . S r e d n j i r a n g r a č u n a l n i k a 4 8 6 D X s t r d i m d i s k o m i n b a r v n i m m o n i t o r j e m d o b i t e p r i n j i h ž e o d 1 7 0 t i s o č t o l a r j e v n a p r e j . V s a o p r e m a j e n a z a l o g i i n j o ^ d o b a v i j o t a k o j .

Z a r a d i z n i ž e v a n j a s t r o š k o v p r i n a b a v i s o d e l u j e j o z d r u g i m i r a č u n a l n i š k i m i p o d j e t j i . V n o v e m p o d j e t j u s o d e l u j e j o t u d i d e l a v c i p o d j e t j a B y t e k , ki s o s t e m p o s t a l i n j e g o v i s o l a s t n i k i . D ' K I e F I K J

TRIJE POGOJI ZA USPEŠNO UPORABO INFORMACIJSKEGA SISTEMA ® D a v o r i n K e l e n c p r a v i , d a j e i n f o r m a c i j s k i s i s t e m p o s t a l i z z i v i n z a h t e v a d a n a š n j e g a č a s a , j e k a k o v o s t n o o r o d j e p r i i z v a j a n j u v s e h p o s l o v n i h f u n k c i j

v p o d j e t j u t e r d a j e u s t r e z n e p o d a t k e z a v o d e n j e in u p r a v l j a n j e p o d j e t j a . Z a u s p e š n o u p o r a b o i n f o r m a c i j s k e g a s i s t e m a m o r a j o b i t i i z p o l n j e n i t r i j e p o g o j i : n a p r v e m m e s t u j e u s t r e z n o r e š e n a o r g a n i z a c i j a p o d j e t j a , n a d r u g e m j e p r o j e k t n i p r i s t o p r e š e v a n j a i n f o r m a c i j s k e g a s i s t e m a , n a t r e t j e m p a u s t r e z n i č a s z a u v a j a n j e i n f o r m a c i j s k e g a s i s t e m a , k i j e o b i č a j n o o d d v e h p r i m a n j š i h , d o š e s t m e s e c e v p r i v e č j i h p o d j e t j i h .

Propagandna služba

zadevata Mar jan P o d o b n i k , predsedn ik S L S , in tud i dr . Ber ta Jereb, ki je še posebej ak t ivna prav na pO' dročju pravičnega razdeljevanja poko jn in , kajti prav pa radoksa ln i je, da sedaj znaša razl ika med naJ' nižjo in najvišjo poko jn ino že vec kot l : 1 0 ; n i h č e n e m o r e t r d i t i , d a s o si t i s t i , ki imajo tako vel ike pokoj' n ine , le-te r e sn ično zaslužil i s svoi-im m i n u l i m de lom.

Franjo Hovnik

fi0DNIK • 16. JUNIJ 1994 TRZNI KAŽIPOT-9

f EDNIK 16..IUNLT 1994 OD TOD IN TAM -13

V e l i k a Z m a g a K e l n e r j a prizadevni člani Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so tudi tokrat do-l azali, da so kos zahtevnejšim kole-jarskim tekmam v vsakem vremenu. Kljub neprekinjenemu dežju so namreč minulo nedeljo, 12. junija, nspešno izvedli tekmovanje mladih liolesarjev za pokal Slovenije in za v,eliko nagrado Ptuja. Start in cilj sta bila pred Srednješolskim centrom v Ptuju. Dečki B so na progi Ptuj - Mestni Vrh - Grajena -ptuj prevozili 23 km in dosegli tele rezultate: 1. Matic Strgar (Astra), 2. Lovro Žiberna in 3. Luka Kreus (oba Styrian), 7. Matjaž Finžgar (Perutni na Ptuj ^

Starejši dečki A so prevozili tri kroge oziroma 34,5 km: 1. Matevž Bajda (Rog), 2. Boštjan Krevs (Styrian), 3. Vedran Benovič (ZMC), 8. Miha Žohar in 9. Matej Marin (oba Perutnina Ptuj). Mlajši mladinci so prevozili 6 krogov - 69 km: 1. Aleš Mrvar (Rog), 2. Uroš Černe (Sava) in 3. Domino Černe (Bled). Starejši mladinci pa so prevozili kar 11 krogov oziroma 126,5 kilometra: 1. Miran Kelner (Perutnina Ptuj),2. Peter Čeh (Rog) 3. Andrej Kokot ( H I T Casino) in 5. Peter Purg (Perutnina) .

-OM

Start dečkov A kljub dežju uspešen. Foto: M. Ozmec

ELEKTRONSKI DART

K o n e c l i g e P o m l a d ' 9 4 Prejšnji torek, 7. junija, se je konča lo tekmovanje s lovenske vzhodne lige v e lek t ronskem p ikadu za pomla dansko sezono '94, ki jo organizira Zveza društev igralcev na špor tn ih avtomatih Slovenije. V ligi A l je zmagala ekipa Solid 2 iz Dornave pred Kamnico 1, Topolšico, Žogo iz Bukovcev, Bistrojem M iz Ptuja in Kajtno 1 iz Poljčan. V ligi B I /e zmagala ekipa Solid 2 iz Dornave pred Kamnico, Kaj tno, L u k o iz Ptuja, Cebekom iz Ptuja in Pinkijem iz Borovcev. V ligi B2 je zmagal Metulj iz Ptuja pred Javernikom iz Lovrenca, Stolpom V iz Ptuja, Rogaško Slatino in Carjem iz Mozirja. V ligi C 1 Je prvi Čuk iz Velenja pred Mondom iz Dravograda, Pikom Sančom iz Slovenj Gradca, Lipo iz Velenja, P i rna tom iz

Letuša in Mohorjem iz Velenja. V ligi C2 je prva ekipa Pri Mici iz Janežov-cev, druga Goya iz Hajdoš, tretji Ba-cardi iz Podgorcev, četrti Nino 1 iz Poljčan in 5. Obrtnikovi iz Ptuja. V ligi C3 je zmagovalec Amfora s Hajdi-ne pred Haitijem iz Maribora, Nino 2 iz Poljčan ter Chorumom, Lipo in L D S - v s i iz Ptuja. Jesenski del lige '94 se bo začel 1. septembra. 25. in 26 junija pa bo v organizaciji Zveze društev igralcev na športnih avtomatih Slovenije in Športnega kluba B N N P Rakek drugo državno prvenstvo v elektronskem pikadu. Posamezniki in posameznice bodo igrali igro 501 D.O. , moške in mešane dvojice 301D.O. ,ženskedvoj icepa301M.O.

Ji

DRŽAVNO PRVENSTVO DELAVCEV ONZ V RIBOLOVU

Najboljši Ptujčan Ivančič in Celjani Ob Dravi v Ptuju je v soboto , 11. junija, kljub nepr i jaznemu v r e m e n u uspešno potekalo prvo državno prvenstvo delavcev organov za notranje zadeve Slovenije v ribolovu. V odlični organizaciji ribiške sekcije Policijske postaje Ptuj in ptujske ribiške družine se je v lovu rib s plov-cem pomer i lo 21 ekip oz i roma 84 policajev in drugih delavcev organov za notranje zadeve. Udeleženci prvenstva so prispeli v Ptuj že v petek popoldne in se po prisrčnem sprejemu kljub dažju odpravili na ogled trase od ptujskih toplic do železniškega mostu, kjer je od 17. do 19. ure potekal uradni t rening. Na sobotnem tekmovanju, ki je pote-

^magovalna ekipa iz UKS Celje ob razglasitvi rezultatov.

• alo od 9.15 do 12.15, so bili doseženi tile rezultati: prvo mesto je osvojil ^rad kriminalist ične službe Celje Pred Pdici jskim oddelkom Tezno in spravo za notranje zadeve Nova Go-••'ca. Policijski oddelek Majšperk je ''il četrti, policijska postaja Ptuj sed

ma, policijski odedelek Kidričevo enajsti, trinajsd pa policisti z mejnega prehoda Središče ob Dravi. Med posamezniki je zbral največ točk in tako postal državni prvak Janko Ivančič i z P P Ptuj pred Sašom Ačkom iz Ljubljane Centra in tret-jeuvrščenim Miletom Vrsajkovičem iz Celja. Četrti je bil Tomaž Veler iz Kidričevega, peti Franc Šalamun iz Majšperka itd. Še pregled zmagovalcev po sektorjih: v sektorju A jebil najboljši Mile Vrsja-kovič iz U K S Celje, v sektorju B Tomaž Veler iz P O Kidričevo, v sektorju C Sašo Ačko iz PP Ljubljana Cen ter, v sektor j u D pa absolu tn i zmagovalec Ptujčan Janko Ivančič. Orga-

OTO: KOSI

nizatorji so še posebej hvaležni sodniški ekipi Ribiške družine Ptuj, sponzorjem Gastroju Ptuj in K D M Ptuj,ki jeopravilaračunalniškoobde-lavo podatkov.

-OM

2 0 L E T N O V I N A R S K I H R I B l t l A O

T r a d i c i o n a l n a s r e č a n j a s loven s k i h n o v i n a r j e v v š p o r t n e m r ibol o v u R I B I Č I A D E p r a z n u j e j o le t o s 20 - l e tn i co . N jen i o r g a n i z a t o r -ji s m o č l a n i a k t i v a n o v i n a r j e v P t u j , r i b i č i a d e p a s o o d v s e g a z a č e t k a p o v e z a n a z d e j a v n o s t j o R i b i š k e d r u ž i n e P t u j . T a je n a m r e č o b svoj i 2 5 - l e t n i c i s p o m l a d i l e t a 1974 o b j eze ru v D e ž n e m pr i P o d l e h n i k u o d p r l a r i b i š k o h i š i c o D e ž n i c o , ki je k m a l u p o s t a l a c e n t e r š t e v i l n i h r i b i š k i h , š p o r t n i h in d r u g i h p r i r e d i t e v . T e s m o r e d n o s p r e m l j a l i t u d i nov ina r j i in k m a lu s p o z n a l i , k a k o l e p o je v t e m k o n c u n a š e d e ž e l e . N a n a š o p o b u d o je b i l a p r i R D Ptu j u s t a n o v l j e n a s ekc i j a n o v i n a r j e v r i b i čev .

JUBILEJNO-20. RIBIČIADO PTUJ 1994 SO OMOGOČIU:

genera ln i pokrovitelj T a l u m Kidr ičevo

ter sopokrovitelji:

KKPtuj, Perutnina Ptuj, Slovenske gorice - Haloze, KKJeruzalem Ormož in Izvršni svet Skupščine občine Ptuj.

Za pomoč smo hvaležni tudi: Ribiški družini Ptuj, Mercatorju Mipu Ptuj, Emoni Merkurju Ptuj, Obrtni zbornici Ptuj, ZKO in Izvršnemu svetu SO Slovenska Bistrica, Altiusu Ptuj, Optiplastu Ormož, Optilu Ormož, Termam Ptuj, Petlji, Suhi robiPintar, Ptujskim pekarnam in slaščičarnam, Sladkemu butiku, Butiku Sonja, Aeroklubu Ptuj, KB Manbor - PE Ptuj, Mlekarni Ptuj, bratom Matic s tržnice. Tenis centru Luka, Gosa-du Središče ob Dravi, Graverstvu Rosenfeld-Aracki, Tovarni sladkorja Ormož, gostišču Jeruzalem, Hotelu Ormož, gostilni Prosnik Ormož, Svečarstvu Puž, marketu Špic iz Markovcev ter cvetličarnama Roža in Rožmarini

I d e j a o s r e č a n j u n o v i n a r j e v v P o d l e h n i k u je vzk l i l a v glavi T V s n e m a l c a , v n e t e g a r i b i č a Vlada Serca iz Kidr ičevega , ki jeza akcijo k m a l u zagre l še nov ina r j a Večera Jože ta S lodn jaka , nov inar ja rad ia L j u b l j a n a F r a n c i j a G o l o b a t e r

M a r t i n a Ozmeca od Ptu jskega tedn iku .

PRVARIBIČ IADAV PODLEHNIKU

P r v o s r e č a n j e s l o v e n s k i h nov i narjev, T V snemalcev in fotorepor-t e r j ev v š p o r t n e m r i b o l o v u , k o t s m o ga takra t imenova l i , s m o organ i z i r a l i v n e d e l j o , 29 . s e p t e m b r a 1974, ob p o d l e h n i š k e m jezeru. P o leg b i l t ena s m o pr ip rav i l i k a r t o n ske s p o m i n s k e obeske s s t i l iz i rano račko. V t ak r a tnem T e d n i k u jeb i lo zap i sano : " V nedeljo je bilo ob ribniku Ribiške družine Ptuj v Podlehniku kar precej živahno. V organizaciji Ribiške družine Ptuj ter pripravljalnega odbora je pod pokroviteljstvom Ptujske Perutnine lepo uspelo L ribiško tekmovanje novinarjev Slovenije. Tu in tam je malce ponagajal dež, a ni mogel do živega vnetim ribičem, ki so za prvič ujeli kar precej rib."

O d prve r ib ič iade so s t ekmovalc i č lani R ib i ške d r u ž i n e P t u j , ki vseskozi skrbi jo za sodn i šk i nadzo r in pravi la r ibiškega tekmovanja .

P rv ih šest, sedem r ibič iad smo or-g a n i z i r a l i v P o d l e h n i k u . Š t ev i lo tekmovalcev je vedno b i lo m e d 30 in 50, število udeležencev pa je leta 1979 p r e s e g l o r e k o r d n o š t e v i l o

Tudi novinarji znamo loviti v kalnem.

100, saj je z n a n o , da so r ib ič i ade po-l e g s t a n o v s k i h t u d i d r u ž i n s k a srečanja. K e r s m o , kot kaže , iz pod-lehn i škega jezera polovi l i vse, s m o d v e r i b i č i a d i o r g a n i z i r a l i v g ra m o z n i j ami v T r ž c u . z a t e m spe t v P o d l e h n i k u , le ta 1992 pa p r v i č v i d i l i č n e m oko l ju r i b n i k a K n e z o v ih v M e s t n e m V r h u .

TUDI LETOS SMO LOVILI V MOKREM

L e t o s s l a v i m o d v a j s e t l e t n i c o , zato je bi lo v sobo to , 11 . juni ja , ob K n e z o v e m r i b n i k u v M e s t n e m V r h u posebej s l ovesno , č ep rav n e tako m n o ž i č n o , kot s m o pr ičakovali.

D e ž e v n o v r e m e je s k o r a j d a na š spremljevalec . T u d i letos je še n o č p r e d r i b i č i a d o l i l o k o t iz š k a f a . K l jub r a z m o č e n i m b r e ž i n a m s m o se v š k o r n j i h in z dežn ik i v r o k a h o d p r a v i l i r i b a r i t v k a l n o . K a r t r i u r e s m o n a m a k a l i t r nke , l ov i l i r ibe , r ake in žabe , t rgal i na j lonske v rv ice in kr iča l i : R I B A A A A . . .

Komis i j a R D P tu j je bi la do gram e n a t a n č n a . V e k i p n i razvrs t i tv i

Foto:M.Ozmec

so bi l i najboljši novinar j i mar ibo r s k e g a š t u d e n t s k e g a r a d i a M a r š p r e d 1. in 2. ek ipo Radia in T e d n i k a P t u j . Če t r t i so bi l i ve te ran i Večera i td . V žensk i k o n k u r e n c i so tud i tok r a t z m a g a l e n o v i n a r k e R a d i a in T e d n i k a p r e d r a d i o m M a r i b o r in m a r i b o r s k i m Kajem.

M e d p o s a m e z n i c a m i sta e n a k o š t e v i l o t o č k d o s e g l i N a t a š a V o d u š e k ( S t i g m a ) in Majda Gozn ik ( R a d i o - T e d n i k ) , zato sta si delili p rvo m e s t o , tretja pa je bi la Ne-venka Dob l j eka r (Rad io M a r i b o r ) . V k o n k u r e n c i p o s a m e z n i k o v je p r e j e l z m a g o v a l n i p o k a l D e j a n Do l šak , ki je ujel t ud i najtežjo, 350-g r a m s k o r i b o , p red D a m j a n o m Ve-se lkom (oba M A R Š ) , tretji pa je bil Jože Brač ič ( R a d i o - T e d n i k ) .

Po l eg tega s m o podel i l i t ud i pos e b n o n a g r a d o za na jmanjšo r ibo , ki jo je uspe l ujeti n o v i n a r Večera Jože S l o d n j a k , t e h t a l a pa je s a m o 1,5 g r a m a . P o s e b n i s p o m i n s k i d i p l o m i s m o i z r o č i l i p o b u d n i k u n a š i h r i b i č i a d V l a d u Š e r c u t e r p r v e m u ude ležencu iz tu j ine Arve-ju H o v i g u iz N o r v e š k e .

-OM

NA JURSINSKEM VRHU ODPRLI HERBERSTEINOVO KLET

Z n a n i j u r š i n s k i g o s t i n e c Alojz K a u č i č je p e t e g a juni ja n a J u r š i n -s k e m v r h u 24 odp r l g o s t i n s k o - t u -r i s t i č n i hramNerbersteinova klet. I z v i r n o i n d o m i s e l n o je o b n o v i l ob j ek t , ki bi s i c e r p r o p a d e l . P r e d zadnj i l a s t n i k je bil O t t o H e r b e r -s t e i n , z a d n j a l a s t n i c a p a C i t a Š o š t a r i č . K o ga je p r e d d e s e t i m i le t i k u p i l Alojz K a u č i č , je v e d e l , d a ga bo n e k o č o b n o v i l v z a n i m i v in p r i v l a č e n g o s t i n s k o - t u r i s t i č n i ob j ek t .

Po d v e h le t ih n a p o r n e g a dela je objekt obnovi l kot p o d r u ž n i c o gost i lne v Ju r š inc ih . Z de lom sredstev, ki predstavl ja manj kot pet ods to t k o v v r e d n o s t i i n v e s t i c i j e , ga je p o d p r l t u d i o b č i n s k i r a z v o j n i sk lad .

G o s t i n s k o - t u r i s t i č n i hram Her-berstetnova klet bo odpr t vsak petek , sobo to in nedel jo , med t e d n o m pa za na javl jene o r g a n i z i r a n e s k u p i ne . V redn i p o n u d b i bodo postregl i z m e s o m iz t u n k e , d o m a č i m i klob a s a m i , s r n i n i m g o l a ž e m , p o t i c o i n d o m a č i m k r u h o m ter d o m a pr idel a n i m k a k o v o s t n i m v i n o m : r en s k i m r i z l ingom, r u m e n i m muška t o m , l a šk im r i z l i n g o m , sauv igno-n o m , b e l i m p i n o t o m in be l im p ino -t o m - pozna t rga tev . P a r a d n i konj

h i š e je r u m e n i m u š k a t . Č e b o d o gosti želeli, jim b o d o postregl i t ud i z d r u g i m i d o m a č i m i spec ia l i te ta -mi .

Na otvoritvi se je zbralo več kot 250 gostov.

Alojz Kauč ič je p r e d v s e m p o n o sen na k l e t , ki v d e g u s t a c i j s k e m p ros to ru spre jme do 35 gostov. N e kajkrat l e tno bo vanjo povabi l tud i enologa, ki bo vodil prerez le tn ika . K a u č i č e v a v ina so po svoji k a k o v o s t i z n a n a d a l e č n a o k r o g . N a ocenjevanju vin v P o d g o r c i h je za r e n s k i r i z l i n g in r u m e n i m u š k a t prejel dve zlati medal j i , na se jmu v

Gorn j i R a d g o n i pa bo v ocenjevanje p o n u d i l be l i p i n o t in lašk i r iz l ing. V klet i j eb i lo po lansk i t rgatvi med d r u g i m šest t i sočbu te l jk , s i ce r

FOFO:JOS

pa je v h ras tov ih sod ih p ros to ra za 25 t isoč l i t rov vina .

H e r b e r s t e i n o v a k l e t na J u r š i n -s k e m v r h u je od P tu j a o d d a l j e n a ok rog tr inajst k i l ome t rov ; cesta je v g l a v n e m a s f a l t i r a n a r a z e n t r i s t o m e t r o v , a j ih b o d o g l e d e na p l a n kra jevne skupnos t i asfalt irali še letos . N a t e m o b m o č j u S l o v e n s k i h gor ic je v razdalji nekaj ki lometrov

več t u r i s t i čno z a n i m i v i h objektov , ki so v r e d n i o g l e d a . V b l i ž i n i je razg ledni s tolp na G o m i l i , P u c h o -va d o m a č i j a , d o m a č i j i A n t o n a Slodnjaka in dr. Štefke Cobel j . Odpirajo se nov i gos t insko- tu r i s t i čn i objekt i , a Alojz K a u č i č pravi , da jih j e š e p r e m a l o . Č e b i jih bi lo t r idese t , bi to nekaj p o m e n i l o in bi si l ahko p o n u d b o porazdel i l i . Sam se bo še napre j t r ud i l , da bo p o n u d b o bogati l , č e tud i država ni najbolj za inter e s i r a n a , da bi s p o d b u j a l a razvoj g o s t i n s t v a in t u r i z m a na t e m o b m o č j u . Če bo le dobi l kredi t pod u g o d n i m i pogo j i , bo v n o v e m ob-

I jektu v nekaj le t ih uredi l tudi deset ! sob . D o t ak ra t pa b o vabil v klet in j d r u g e p r o s t o r e novega gos t in sko -

t u r i s t i č n e g a h r a m a , v ka t e r ega je v t k a n o de lo Kauč ičev ih in d rug ih l jud i S l o v e n s k i h go r i c . Za naš i t e zavese je Ju l i jana Kola r i č porabi la š t i r i m e s e c e , s l i k e so de lo J o ž i c e N e d e l j k o , za l e s t e n c e se je t r u d i l d o m a č i k o v a č . O b j e k t pa je t u d i svojevrs ten muzej s ta r in . V gost inskem delu je oh ran jena av ten t ična preša za olje iz leta 1914, v posebni sobi l ončena peč, za nas lednjo trgatev pa je p r ip rav i jena stara preša.

MG

14 - ŠPORT 16.JUNU 1994- TEDNIK K A OBISKU PRI PTUJSKEM NOGOMETNEM KLUBU

D O L G O L E T N A P R I Z A D E V A N J A P T U J S K I H N O G O - |

M E T A Š E V P O P L A Č A N A # K L U B I Š Č E S P O N Z O R J A I

Redki športni kolektivi se lahko pohvalijo, da ji je v nekem obdobju uspelo uresničiti domala vse cilje, ki so s i j i h z a s t a v i l i . N K D r a v a končuje tekmovalno sezono z velikim uspehom - osvojitvijo prvega mesta, ki pomeni vrhunec prizadevanj in n e n e h n e g a v z p o n a nogometa v Ptuju.

Z a u s p e h e D r a v e ima m n o g o zaslug t r ene r Jože Hadler. Njegovi varovanc i ga spoš tu je jo z a r a d i s t r o kovnost i in p r e d a n o s t i de lu , ljubit e l j i n o g o m e t a , n a j b o d o t o P t u j č a n i ali k d o d r u g , p a z a r a d i z m a g v l e tošn jem p rvens tvu , ki so m o š t v o p o p e l j a l e v n e s l u t e n e višave. U s p e h in nač r t v p r ihodn j i t e k m o v a l n i s e z o n i je k o m e n t i r a l t akole :

" V s e k a k o r g r e za večji d o s e ž e k k l u b a dos l e j . N a č r t n o us tvar jan je m o č n e e k i p e in z a v z e t o d e l o s t a k o n č n o o b r o d i l a s a d o v e , saj s m o verjeli v sposobnos t i naših igralcev. Pohvala in zas luge za pož r tvova lno igro g r e d o vsej ekipi . P o r a z m e r a h

o b s ta r tu se je zde lo bolj ver je tno , da b o k lub u toni l v povpreč ju . T o d a zgodi lo s e j e prav o b r a t n o , akt ivirali s m o vse po t enc i a l e , pri č e m e r je bila d r u g a liga velik vzpodbu jeva -lec. Navijači modr ih ins impat izer j i p o S loven i j i p r i č a k u j e j o 'logično' nadal jevanje , toda m a l o skepse ne b o š k o d o v a l o . M o š t v o j e v celot i izp o l n i l o n a l o g o . S r e č e n s e m , t e h občut i j ni m o g o č e popisat i ."

O b uvrs t i tv i v višji r a n g t e k m o v a n j a v P t u j u ž e r a z m i š l j a j o o m o č n e j š e m u p r a v n e m o d b o r u in e n a njegovih najvažnejših na log b o pr i tegni t i še več sponzor jev . V e d o , d a bi se v nada l jevan ju l a h k o tudi kaj z a t a k n i l o , če k lub f inančno ne b o v z d r ž a l s i lno a m b i c i o z n e tekm o v a l n e p o l i t i k e . T o d a p r i z a d e van jem za večjo kakovos t b o še naprej vel ika ovira - d e n a r .

"Zdaj so cilji n e p r i m e r n o višji in n a l o g e t e ž a v n e j š e . D r a v a j e k lasičen p r i m e r k luba , ki ima sposob no vods tvo , kar j e ed ina fo rmula za u s p e h . V novi t e k m o v a l n i s ezon i

nas čaka težko de lo , saj b o v II. ligi n a s t o p i l o neka j ze lo kakovos tn ih m o š t e v . P o t r e b n a b o d o z n a t n a fin a n č n a s r e d s t v a . S p r i d o b i t v i j o glavnega sponzor ja bi v klubu rešili velik p rob l em.

Letošnj i p r e s t o p n i rok b o trajal o d 2 0 . d o 3 0 . j u n i j a , In č e b o možnos t , se b o k lub igralsko o k r e -p i l . K o n k u r e n c a b o m o r a l a p o š t e n o r a č u n a t i na n a s . K a d e r b o m o dopolnjeval i tudi z n o g o m e taši iz mlajših k lubskih se lekci j , v k a t e r i h de la jo p r i znan i in delavni t renerj i z O . Z e m u n o v i č e m nače lu .

D o m a č a enajs ter ica bi v sekakor zaslužila, da bi o b šampionsk i p r o mociji z boga t im p r o g r a m o m igrala p r e d p o l n i m s t a d i o n o m . O b č i n s t v o bi m o r a l o b i t i v p r i hodnje dvanajsti igralec Drave , če j e t o č n a t e z a , d a j e P tu j š p o r t n o mes to . "

T a k o o uspeh ih ptujskega nogom e t a J o ž e H a d l e r , ka j b o s t a m o š t v a p o l e g višj ih s t r o š k o v ( in g l avobo lov T i n e t u V o g r i n c u ) pr i nesla nova sezona in d ruga liga, pa zaenk ra t ostaja zap i sano v ve t ru .

IvoKornik

BOKS - 5 . kofo ekipnega državnega prvenstva v boksu

Tokrat naiboliši BK Ptui Pred bistrojem Gabrovec j e po

tekalo 5. kolo ekipnega državnega prvenstva v boksu. Mogoče j e bilo nenavadno, d a j e potekalo na prostem, vendar to ni prvič. Pa tudi zanimanje za to kolo je bilo izredno, saj j e bilo ve l iko gledalcev, ki j i h mogoče ne bi bilo tol iko v kakšni športni dvorani.

T o k r a t s o bil i na jbo l j š i p tu j sk i boksa r j i , č l an i BK P t u j , ki so se v s k u p n e m s e š t e v k u m o č n o p r i bližali ekipi S lovenske Bis t r ice . V z a d n j e m k o l u , ki b o p o t e k a l o v Ljubljani, b o d o poskušal i p revze t i vods tvo in pos ta t i ek ipni p rvak Slovenije. T o pa b o ze lo t ežko , saj j im lahko nagaja ž reb .

Z e l o d o b r o b o r b o in m o č n o p r e v l a d o v r i ngu s t a o d d o m a č i h pokaza la H o r v a t in Zukč i č . od šole boksa Breg pa Zavec .

Albin Mere, trener B K Ptuj, je p o tekmovanju poveda l : "Z današn j im k o l o m s em z e l o z a d o v o l j e n . Naši fantje so pokazal i dopadlj ivi boks . T u d i g leda lc i so z g l a s n i m v z p o d bujanjem p r ipomogl i k u s p e h u turnir ja . Ek ip i iz S l o v e n s k e Bis t r i ce s m o se približali na s a m o pe t točk. V zadn jem kolu v Ljubljani b o m o poskušal i naredi t i še zadnji ko rak .

Borbe so bile tokrat za spremembo na prostem

a b o ze lo t ežko . O d naših boksar jev bi pohvali l i p r e d v s e m H o r v a t a , pa tudi d rug i so bili na zavidljivem nivoju.

REZULTATI # p e r e s n a : Novak ( K r a n j ) - Š ib i la ( B K Ptuj) 2 : 0 - 1 . r u n d a ; l a h k a : Rucič (Cel je) - Holc ( B K Ptuj) 2:0 - 2. r unda ; polvel ter : Bedekov ič ( B K Ptuj) - Raš ič ( M a r i b o r ) 2 : 0 ; v e l t e r : B r u m e n ( B K Ptuj) - Izirovski (Cel je) 2:0 - 1 . runda ; Zavec (Breg Ptuj) - Lah (Slov. Bistr ica) 2:0 - 2. r u n d a ; po i s r edn j a :

N o v k o v i č ( B K P t u j ) - R a v n i k ( K r a n j ) 2 :0; A r n u š ( B r e g P tu j ) -C e d e r ( M a r i b o r ) 2:0 - 3 . r u n d a ; srednja: H o r v a t ( B K Ptuj) - Mujič (Savoy) 2 : 0 - 1 . runda ; Zukč ič ( B K Ptu j ) - Jas ič 2:0 - 1. r u n d a ; težka: Jus t in (Kran j ) - G r d i n a ( B K Ptuj) 2:0 b .b .

Ek ipn i vrstni red: Slovenska Bis t r i c a 1 0 7 , B K P t u j 102 , B a k r a Kranj 9 1 , Savoy Ljubljana 67, Mar ibor 65, Breg Ptuj 50 točk itd.

Danilo Klajnšek

v soboto, 11. junija, je Kinološko d r u š t v o Ptuj o rgan iz i r a lo d r žavno tekmovanje službenih psov skupin A in B. Udeležilo se ga je 12 tekmovalcev skup ine A in 16 tekmovalcev v skupini B.

P o r azde l i t v i s t a r t n i h š tev i lk so vodn ik i svoj imi psi pr iče l i t ekmovanje po razporedu. Tekmovanje obsega sled, pos lušnos t i in o b r a m b o . Vaje poslušnost i in obrambe smo si l iubitelji psov ogledali na vadbišču K D P t u j vBud in i .

V skupini A je zmagala doberman-ka Queen V. D . Hochstede z vodnico Nuško Sluga, v skupini B pa nemška ovčarka Luca z vodnikom Branetom Zunom.

Zelo uspešno so v skupini B nastopili vsi trije ptujski vodniki : nemški ovčar Mijo z v o d n i k o m M i h a e l o m Pajnkiharjem je zasedel tretje mesto, nemški ovčar Gliff z vodnikom Vla-dom Domanjkom četrto mesto in do-berman Murnegro iz Kosez z vodni-

Med vajo poslušnosti službenih psov.

kom Pet rom Letonjem. Tekmovanje je potekalo tekoče in

pogled na lepo vzgojene pse jebil prava paša za oči. Zato lahko organizatorju, K D Ptuj pod vodstvom Mat-

Foto: Kos/

jaza Krepf la ob sodelovanju nekaj pr izadevnih članov, iskreno čestitamo.

Marta Muršec

OBISK SEKRETARJA EVROPSKE GOLF ZVEZE

v Kidričevem so v petek uradno odpr l i vadb i šče za golf s š e s t imi luknjami. To je za Golf klub Ptuj , k i j e bil us tanovl jen šele pred letom in pol, velik dosežek, je povedal njegov predsednik Dani lo To-plek, posebej pa sta ptujski klub pohval i la tudi gosta - predsednik Ciolf zveze Slovenije Mirko Vovk in sekre tar evropske zveze igralcev golfa John C. Storjohann. Gospod Stor johann Je tudi uradno odprl vadbišče in izvedel prvi udarec.

Vadbišče v Kidr ičevem ima sicer s a m o d v e p o p r e d p i s i h u r e j e n i luknji , v e n d a r ju l a h k o igralci p o skuša jo zade t i s t r eh mes t in z a t o govori jo o igrišču s šest imi luknjami. Kakorko l i , t o j e prva možnos t igranja golfa na Š t a j e r skem. Golf klub Ptuj , ki je bil us tanovl jen šele n o v e m b r a 1992, je doslej organiz i ral že tri šole golfa, njihovi člani pa sode lu je jo na tu rn i r j ih d o m a in v tu j in i . Z u r a d n i m o d p r t j e m vad -bišča za golf so dosegli svoj prvi cilj, poglavitni načr t , izgradnja pravega igrišča z 18 luknjami, pa j ih še čaka . "V misl ih smo imeli nekaj lokacij v okviru današnje občine Ptuj , naj-resnejša je pod gradom Bori v smer Muretincev," razlaga predsednik Golf kluba Ptuj Dani lo Toplek. "Iz-

Prvi udarec je izvedel sekretar evropske zveze igralcev golfa John C. Storjohann,

gradnja ni odvisna samo od naših organizac i jskih s p o s o b n o s t i , pač pa tudi od sposobnost i pridobiti finančna sredstva. Tudi v idea ln ih razmerah traja gradnja dobri dve leti."

K d o bi i g r a l n a b o d o č e m gol f igrišču?

Dani lo Toplek: "Igralci golfa so kot p t i ce s e l i v k e , ki s i v e d n o na novo izbirajo igrišča. V prvi vrsti bo namenjeno n a m , nato sosedom Avstr i jcem, tudi b l iž ina Zagreba

ni zanemarljiva."

G e n e r a l n i s e k r e t a r ev ropske zveze za golf J o h n C. Stor johann je po leg pohval pr inesel ptujskim gol-f a r j e m in p r e d s e d n i k u IS Ptuj B r a n k u B r u m n u , k i j e tudi prisostvoval odpr t ju vadbišča , simbolična d a r i l c a , P t u j č a n i p a so evropski zvezi iz roč i l i za s p o m i n maskoto m e s t a - k u r e n t a .

Milena Zupanič

KARATE - državnega prvenstva za dečke in deklice

Tri medalje z državnega prvenstva Č L A N I K K P O E T O V I O S O Z

D R Ž A V N E G A P R V E N S T V A Z A D E Č K E IN D E K L I C E V Š P O R T N I H B O R B A H P R I N E S L I T R I M E D A L J E

B o j a n a Skrila j e p r i n e s l a z l a t o m e d a l j o v s t a r o s t n i s k u p i n i s t r a -rejših dekl ic v pol težki kategor i j i . Občinsk i prvak De jan U n u k j e pri mlajših dečk ih dosege l 3 . m e s t o v pol težki kategori j i . M a r k o G e r d a k pa si je m e d ml. dečki težke ka t egori je p r a v t a k o pr i s luž i l b r o n a s t o medal jo .

P rvens tvo je bi lo v nedel jo , 5. junija, v Idriji. Udelež i lo se ga je rek o r d n o število -160 tekmovalcev iz 29 klubov. Novost je bila uvedba ta-tamijev, oblaz injenih bor išč . ki jih je kupila Kara te zveza Slovenije.

Rezul ta t i d rugih Ptujčanov: Aleš Š u š t e r š i č j e m e d starejšimi dečki v poisrednji kategoriji zasedel 5. - 8. mes to . 1. kolo je bil p ros t , v IL kolu p a j e po podal jšku 1:0 izgubil prot i Boru tu Strojini i zZa lca . L e - t a g a j e potegni l v repasaž , kjer je prvo bor b o dobi l s 5:2 p ro t i K l e m e n u Lo-

Lanskoletna državna prvakinja Elvira Karabasanovič (desno) med borbo.

gar ju iz I l i rske Bis t r i ce , d r u g o pa po podal jšku izgubil z 1:0 pro t i Bi-s t r ičanu Bilisavu Dera i ču .

N e j c F o r b i c i j e b i l m e d s tarejš imi d e č k i t e ž k e k a t e g o r i j e v 1. k o l u pros t , v II. kolu p a j e izgubil prot i Ma te ju R e i s m a n u (Bran ik M B ) . V r e p a s a ž n i b o r b i j e z M a r i b o r č a n o m Iličem Lorbe r j em za las izgubil.

L a n s k o l e t n a d r ž a v n a prvakinja Elvira Karabasanovič letos ni imela š p o r t n e s reče . V l .kolu j o je s5;3 p r e m a g a l a i z v r s t n a I d r i j č a n k a A n k a Pe lhan , kije bila v srednji kategori j i s icer t ret ja , v e n d a r Elvire ni po tegn i l a v r epasaž .

Silvo Vogrinec

NOVOST V PTUJU

Foto: Kosi

Šport studio Olimpic iz Ptuja je v soboto izjemno uspešno izvedelprci seminar za inštruktorice aerobike. Enodnevni seminar je potekal v njihovem aerobic centru na Vičavi in v Termah Ptuj. Udeležilo se ga je 13 vaditeljic iz Slovenije, odlično pa ga je vodila mednarodna inštruktoricaAFAA Renata Plavša.

Vrhunec seminarja je bila predstavi

tev aqua v Sloveniji, kije potekala v Termah Ptuj. V praktičnem delu so se voditeljicam spontano pridružili tudi drugi kopalci in tako ustvarili pravi "shozo".

Aqua aerobiko bo Olimpic ponudil zainteresiranim čez poletje in s tem obogatil rekreacijske možnosti vsem, ki uživajo v vodi.

Rebeka Mahorič

D P Ptuj

Poletni planinski tabor

T u d i le tos prireja Planinsko d ruš tvo Ptuj pole tn i tabor . Pot e k a l b o o d 2. d o 10. ju l i j a v G o z d - M a r t u l j k u . C e n a tabora j e 8000 S IT . R o k prijave je do 2 3 . jun i j a , in s icer d o zasedbe m e s t ( 2 0 ) . P r i j a v i t e se na s e d e ž u d r u š t v a . O b p r i j av i p lača te 3000S1T. P o d r o b n e inf o r m a c i j e d o b i t e n a s e d e ž u d ruš tva vsak to rek in pe tek od 16. d o 18. u r e . Vodja pole tnega t a b o r a b o J a n e z Ver t ič .

Odbor za informiranje in propagando pri DP Ptuj

f CDNIK -16. .TUNU 1994 ŠPORT-15 NOGOMET

. SLOVENSKA NOGOMETNA j;iGA-VZHOD

gezult^t' tekem 25. kola: Caissa A l u

minij - K O B Ford 1:1, Slovenj Gradec -

prava 1:1.Trgotrans -1mpol 2:1, Dravo

grad - Pohorje Megras 3:1, Ža lec - Papir-

i ifar 2:3. Svoboda - Kovinar 1:1, Po-

j,rcžje-RačeO:l.

1 PRAVA 25 16 6 3 67:21 38

2 CAISSAALUMINIJ 25 14 6 5 58:31 34

jPAPIRNKlAR 25 11 9 5 39:21 31 4 DRAVOGRAD 25 11 7 7 38:26 29

5K0BF0RD 25 9 11 5 36:27 29

J KOVINAR 25 10 7 8 31:28 27

7 SVOBODA 25 8 9 8 30:35 25

J SLOVENJ GRADEC 25 9 6 10 32:36 24

9 ŽALEC 25 7 8 10 24:34 22

lO.IMPOL 25 6 9 10 19:31 21

]1 POHORJE MEGRAS 25 7 4 14 34:52 18

12.TRG0TRANS 25 6 5 14 33:51 17

13,P0BREŽJE 25 5 7 13 25:49 17

14.RA(!E -2 25 7 4 14 28:52 16

Pari zadnjega, 2 6 . kola: sobota, 18 . j u

nija, ob 17.00: Drava - Dravograd, Kovi

nar- Caissa Aluminij , Impol - Pobrežje,

Rače - Svoboda, K O B Ford - Žalec , Pa-

pirničar - Slovenj Gradec , Pohorje M e

gras-Trgotrans.

KVALIFIKACIJE Rezultat 1. kvalikikacijske t ekme za

uvrstitev v 3. S N L - vzhod: B A K O V C I -

Š E N T J U R 1:2. # Rezultat 1. kvalifika

cijske tekme za uvrstitev v 2. S M L -

vzhod: D O R N A V A - P E K R E / L I M -

BUŠ3:2

Branko Lesnik

SLOVENJ GRADEC-DRAVA1:1 (1:0)

Slovenj Gradec - s tadion v športnem

parku, gledalcev 1 0 0 , sodnik Ši lak

(Laško)

Strelci - 1 : 0 Smajlovič ( 6 ) , 1:1 Mihae l

K r a j n c ( 8 8 ) .

Drava: Klinger, Kralj, Pihler, Robert Krajnc, Korher, Mihael Krajnc, Roman Krajnc, Leber, (Meznarič), Hotko (S. Komik), Vrbanec, Vesenjak.

M o č n o oslabljeni Ptujčani so p o ane

mičnem prvem polčasu zaigrali v dru

gem kot prerojeni in zasenčili gostitelje.

Domači igralci so presenetili goste že v

šesti minuti, ko so prešli v vodstvo. Smaj-

lovičje po napaki obrambe z roba kazen

skega prostora neubraljivo zadel mrežo

sicer odl ičnega Klingerja. Po o d m o r u so

imeli prvaki ves čas pobudo , vendar so

veliko premoč izkoristili še le v finišu tek

me. Veselje gostiteljevje v o s e m i n o s e m -

deseti minuti pokvaril ze lo dobri Mihael

Krajnc, ki je izkoristil z m e d o d o m a č e

obrambe in izenačil izid. T e k m a ni

odločala o ničemer, nogometaš i Drave

pa so z igro potrdili uvrstitev v 2 . s loven

sko ligo. V šet inosemdeset i minuti je bil

zaradi grobosti izključen R. Kotnik (Slo

venj Gradec) .

Robert Kraje, kapetan Drave: "Mlada

ekipa, od katere s m e m o več pričakovati

v naslednji dveh ali treh letih, ima za se

boj izkušnje zelo napornega prvenstva.

Zelo p o m e m b n o se mi zdi tudi, daje bilo

vzdušje med igralci, trenerjem in vodst

vom odlično."

Srečanje 26. kroga b o 18. junija ob 17.

uri, ko se bosta srečali moštvi d o m a č e

Drave in Dravograda.

IvoKornik

CAISSA ALUMINIJ - KOB FORD 1:1(1:0)

K i d r i č e v o - S t a d l o n C a i s s e Aluminija ,

gledalcev okoli 1 5 0 , sodnik Lenovšek iz

Letuša.

Strelca - 1:0 K m e t e c v 9 . minut i , 1:1 Hrast v 7 5 . minuti

Caissa Aluminij: Budimir E. Hojnik (Levačič), Žitnik, Grbavac. Emcršič, I. Fridl, Mohorko, F. Fridl, Kavče\'ič (R. Hojnik), Pavlic in Kmetec.

Nogometaš i Ca i s seAlumin i ja so proti

ekipi nogometašev iz Kungote pričeli

zelo poletno. G o s t e so potisni l ina njiho

vo polovico terposkušali čim prej doseči

vodilni zadetek. T o jim je uspe lo v 9. mi

nuti, ko je Marko Kmetec premagal gos

tujočega vratarja. Tudi drugi polčas se je

pričel z dominacijo domačih n o g o m e

tašev. Tudi v tem delu so zamudili nekaj

zelo lepih možnosti za zadetek. Česar

niso znali izkoristiti domačini , so gostje

iz Kungote. V e n e m izmed ze lo redkih

napadov na vrata Caisse Aluminija je re

zervni igralec Hrast nepričakovano ize

načil.

Danilo Klajnšek

I. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA

DRAVA - HIT GORICA 2 :0

Strelec: Vogr inec (2-krat)

Ptujski nogometaš i so v dvoboju s fa-

voriziranimi gosti zaigrali m n o g o bolje,

ATLETIKA

U S P E H P T U J S K I H A T L E T O V NA E K I P N E M P R V E N S T VU P O K A L A B R U N O ZAULI V S O B O T O IN N E D E L J O V L J U B L J A N I • D O B R A P R I P R A V L J E N O S T IN K L J U B M U H A S T E M U V R E M E N U D O B R I R A Z U L T A T I

Najbolje se jc od reza l a Iledvika Korošak z osebniiTi r e k o r d o m in d rug im m e s t o m v t roskoku . D o s e g la j e r e z u l t a t 13 ,48 m e t r a in za ž e l e n o n o r m o za b l i ža joče se evr o p s k o p rvens tvo na F inskem zaostala le za 2 c e n t i m e t r a ! Kljub o s e b n e m u r e k o r d u pa ni zadovol jna , saj bi l a h k o b i la z m a l o bol j š im s k o k o m , kar l ahko doseže , že m e d po t niki za He l s inke .

Dejan Doki je zvel iko b o r b e n o s t j o kljub dežju v suvanju krogle d o segel d o b e r rezul ta t - t o č n o 16 m e trov in osvojil p e t o m e s t o . T a d a n m u m e t i n i s o u s p e v a l i t a k o , ko t p r e d dnevi v Z a g r e b u , ko je s 16,94 m e t r a dosege l osebni r eko rd . T a k o se j e z e l o p r ib l i ža l že o s t a r e l e m u d r ž a v n e m u r e k o r d u , ki m u r a s t e b r a d a in znaša 17,06 m e t r a . S t re

n e r j e m C i m e r m a n o m s t a p r e pr ičana , da je le vprašanje časa, ko b o p a d e l tud i ta r e k o r d . T ren ing i kažejo na najboljše.

Manj s reče je imela Vanja Kotar, ki je bila d o l o č e n a za š tafeto 4 krat 4 0 0 m e t r o v . T o d a v r e p r e z e n t a n č n i h k rog ih t rener jev je pr iš lo d o s p r e m e m b pr i ses tav i š t a f e t e . V a n j a j e t a k o i z p a d l a iz š t a f e t e , č ep rav je boljša in ima rezul ta t , ki bi j o uvrstil vanjo.

N a š i r e p r e z e n t a n c i s ta osvojil i t re t je m e s t o , ženski pa se je g lede na rezu l ta te skupin v Car ig radu in D u b l i n u že u s p e l o uvrst i t i v p rvo ev ropsko ligo poka la B r u n o Zaul i . ***

Neka te r i naši at let i so se t ako kot Dok i udeleži l i m e d n a r o d n e g a mit i n g a v Z a g r e b u in dosegl i d o b r e

Hedvika Korošak s trenerjem Gorazdom Rajher jem - do Helsinkov še 2 cm. Foto: 1. kotdr

r e z u l t a t e . T a k o se j e M i l e n k o Potočnik na 800 met rov spustil pod mejo 1:54,00 m i n u t e , Van ja pa j e e n a k o razdal jo p re tek la v 2:13,50.

Starejši a t le t i imajo sedaj krajši p r e m o r , čez 14 dni pa se b o d o za

k l u b s k e b a r v e že bor i l i na d ržav n e m p r v e n s t v u na o b n o v l j e n e m s t a d i o n u v Ve len ju . M l a d i r o d pa b o že to s o b o t o nas topi l v Kranju .

Gorazd Rajher

TENIS Tenis four Luka '94

Vedno večje zanimanje za telcmovanje rekreativcev

Drugega turnirja za posameznike v

vseh treh kategorijah v okviru Tenis tou-

ra Luka ' 9 4 s e j e udeleži lo 7 2 rekreativ

cev iz Maribora, S lovenske Bistrice,

O r m o ž a , Lenarta in Ptuja.

Pri moških do 35 let je zmagal Gorazd

Gojčič , ki je v finalnem srečanju prema

gal Matjaža D o l e č k a iz Maribora. Po

drugem turnirju v kategoriji moških do

35 let vodita Tadej Bojnec in Gorazd

Gojčič s po deset ima točkama, drugo

m e s t o pa si deli ta Črtomir G o b e c in Mat

jaž Do leček s po osmimi točkami. Pri

moških nad 35 let sta se v finale uvrstila

Marjan Rola in Vladimir Bračko, a

srečanja zaradi s labega vremena nista

moglaodigrat i .

Pri ženskah je vnovič slavila Sabina

Markol i iz Lenarta, ki je doslej iztržila

maksimalno število točk - dvajset, druga

j e M o j c a G r a m c s l 6 t o č k a m i , n a t r e t j e i n

četrto mesto pa sta se uvrstili Vera

Nahberger in Neva Nahberger.

V s o b o t o se b o d o v teniškem centru

Luka v okviru tenis toura Luka '94 po

merile moške in mešane dvojice. Pri

moških dvojicah trenutno vodita Žleb-

nik- Kokalj. pri mešanih Dušan Gramc-

Mojca Grame.

)K )K )K

25. junija b o v teniškem centru Luka

športni del dobrodelne prireditve za bol

ne otroke. Prevzeli so organizacijo

teniškega turnirja dvojic, nogometnega

turnirja in gost insko ponudbo. Pred tem

pa so nakazali svoj delež v dobrodelne

namene . Teniški turnir bo potekal pod

naslovom Teniški turnir estradnih umetnikov in znanih Slovencev. Za zdaj se ve ,

da b o d o nastopile vsaj štiri ekipe v ma

lem nogometu . D o k o n č n o je udeležbo

potrdila že ekipa radia Ga-ga s Sašom

Hribarjem nače lu , drugi b o d o tostoril iv

teh dneh. Prijavnina za n o g o m e t n o eki

po b o sto tisoč tolarjev. Tudi tenis b o d o

igrali znani Slovenci,športniki,kulturni

ki in gospodarstveniki, ki se zavedajo po

m e n a humanitarnosti . Svoj delež bo tudi

tokrat prispevalo Vinarstvo Slovenske

g o d c e - H a l o z e .

MG

PREJELI SMO prejeli smo

Predlog za^klic izredne skupščine Športne zveze Ptuj

č lan i komisije za selekcijsko-vrhun-

ski šport pri Š Z Ptuj in posamezni člani

predsedstva Š Z Ptuj predlagamo člani

cam Športne zveze Ptuj sklic izredneseje

skupščine Š Z Ptuj.

S m o pred ključnimi trenutki zašport v

ptujski občini . saj je javni zavod za šport

v b i s t u ž e ustanovljen. N a podlagi usme

ritev športa to leta 2000 in nacionalnega

programa športa v Sloveniji je potrebno

izdelati koncept in smernice tudi za

vrednotenje športa pri nas.

V sedanjem vodstvu ŠZ Ptuj se pojav

lja obilica nesoglasij , podtikanja, spreje

manje odločitev, kontradiktornih skle-

pomskupšč ine ŠZ Ptuj kot najvišjegaor-

gana v tej športni organizaciji pri nas.

Zaradi množice nepravilnosti in ne

korektnosti pri odločanju in vodenju

Športne zveze Ptuj predlagamo sklic iz

redne skupščine Športne zvez.

Konkretnih razlogov je obi lo , pred

staviti jih že l imo s a m o nekaj:

- J A V N O S T D E L A : preko občil je

nujno, da javnost izve za aktivnosti, skle

pe, realizacijo in druge aktivnosti v špor

tu. N a seje praviloma vodstvo ŠŽ Ptuj

novinarjev ne vabi, kar je direktno

kršenje statuta ŠZ Ptuj;

- SKLIC SEJ IN ZAPISNIKI: stro-

kovnas lužbadosedajn i pripravljalapra-

vočasno gradiva za seje predsedstva in

skupščine ter zapisnikov po sejah. Člani

predsedstva in komisije za sel. vrhunski

šport ne prejemajo ustreznih informacij

in gradiv, ta so dostopna le nekaterim.

Na seje se ne vabi predsednika kom. za

sel. vrhunski šport, ki je prav gotovo

kompetenten pri sprejemu strokovnih

odločitev v športu - seveda skupaj s ko

misijo in predsedstvom;

- S T R O K O V N A D E L A : strokovna

služba p o z n o ali pa sploh ne pripravi po

trebnih in naročenih informacij, analiz,

poročil indrugegamater ia laza se je inza

informiranost članic Š D PTUJ;

- Posamezniki v predsedstvu si jemlje

jo kompetenca , ki jim ne gredo;

- Predsednik ŠZ Ptuj se ne udeleži seje

predsedstva, k i jo je sam sklical;

- Kljub sklepčnosti predsedstva (dne

13. junija 1994) seje ni bilo, saj na to nista

pristala t.i. podpredsednik in sekretar

ŠZ Ptuj .čeprav so na sejo čakali člani ko

misije in pet članov predsedstva (od sed

mih) ter predsednik nadzornega odbo

ra, ki je tudi opozoril , da se seja mora

opraviti. Obrazložitev, da seje ne more

biti, ker se je (neopravičeno) ni udeležil

predsednik, dejstva ne spremeni;

- Predlagatelji se ne strinjajo, da sta v

Svetu Zavoda za šport dva člana pred

sedstva iz e n e zvrsti športa.

Predlagatelji apel iramo na vse članice

ŠZ Ptuj. da podprete prizadevanja za ko-

rektno in in uspešno delo v ptujskem

športu vnaprej .

Člani kom. za sel vrh. šport in člani preds. ŠZ Ptuj:Vidovič, Čuš, Zinrajh, Rajh, Pšajd, Markovič

O b dnevu državnosti bodo tekači

ptujskega kluba Maraton že tretjič pre

tekli 1 2 0 0 kilometrov ob mejah Sloveni

je . Tek skozi 3 5 s lovenskih občin bo tra

jal štiri dni in noči;začel iga bodov torek,

2 1 . junija (startali bodo z osrednje pri

reditve na Mes tnem trgu v Ptuju ob 2 0 . uri), v zadnjih kilometrih pa se bodo v

soboto, 2 5 . junija, tekačem pridružili

udeleženciTeka za n a s m e h - d o b r o d e l n e

prireditve, ki bo ta dan v Ptuju.

T e k o b mejah Slovenije nisamosvojst -

vena manifestacijaob dnevu državnosti,

ampak tudi velik izziv č lovekove psi

hične in fizične zmogljivosti, ptujski

tekači pa ga občutijo tudi kot dokazo

vanje pripadnosti narodu.

Poleg množičnih prireditev ob startu

in cilju teka v Ptuju b o d o med tekom pri

reditve tudi v Kamnici pri Mariboru, na

Vršiču in v Portorožu. N a vseh teh prire

ditvah se b o d o predstavili ptujski tekači,

ki so pred tremi leti pričeli ta v svetu

edinstveni tek.

Tekaški klub Maraton je letos k sode

lovanju pritegnil ptujsko podjetje Stig

ma. ki bo tek v celoti spremljalo s televi

zijsko in fotografsko kamero ter z novi

narskim peresom in zabelež i lo vse, kar

se bo na 1.200 km dolgi poti dogajalo. O b

koncu teka b o d o namreč pripravili spo

minsko monografijo, ki naj bi predvido

ma izšla v jeseni .

T e k in spremljajoče prireditve s o javnosti predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci na ptujskem gradu, kjer so s lovesno podpisali p o g o d b o o sode lo vanju m e d generalnim sponzorjem teka Pro banko - družbo za upravljanje Maribor, tekaškim klubom Maraton in Stig-mo.

Naj vapi predstavimo še tekače. O b

mejah Slovenije b o d o tekli: R a d o

Ačimovič , B o ž o Doki , Ivan G o l o b , Pri

mož Meško , Sergej Pavličev, R o m a n

Pernat, Milan Potočnik, Ivan Rogel j ,

Marjan Rogina, Mihael Svržnjak, Jože

Svržnjak, dr. Urban Toplak, Mirko Vin-

diš, Franc Zupanič in N i k o Žuraj .

•OM

PREJELI SMO prejelismo

Predsedstvu športne zveze Ptuj Skupščina športne zveze Ptuj je na

svoji seji dne 5. maja 1994 v skladu s svojimi pristojnostmi sprejela finančni in delovni program za letošnje leto.

Ž e dalj časa predlagamo, da naj predsedstvo ŠZ omogoč i izvajanje na skupščini sprejetih sklepov. Pri tem s m o opozorili na dejstvo, da klubi zaradi takšnega odnosa še zmeraj prejemajo finančna sredstva za osnovno dejavnost v višini lanske dvanajstine namesto takšne, kot jim pripada glede na dosežene rezultate in sprejeti občinski proračun.

Pri tem prihaja do razkola v predsedstvu, posamezni člani pa nočejo več sodelovati pri delu tega predsedstva.

Športno in širšo javnost žel imo seznaniti ssklepi in predlogi komisije zase lek-cijsko vrhunski šport, sprejetimi na zadnjih sestankih:

- Predsedstvo ŠZ naj pri svojem delu upošteva sklepe zadnje seje svoje

skupščine (zapisnik še do danes ni pripravljen!).

- Predsedstvo naj pri delu spoštuje veljavni statut in pravilnike.

- Predsedstvo je do lžnozagotov i t i č im hitrejše izvajanje f inančnega in de lovnega načrta, sprejetega na skupščini.

- N o g o m e t n i klub Drava je z uvrstitvijo v 2. državno ligo izpolnil kriterije za uvrstitev v prioriteto. V ta namen naj se mu pravočasno zagotovijo dodatna sredstva v skladu z veljavnim pravilnikom.

- Pri volitvah dveh članov Š Z v svet Športnega zavoda naj se upošteva volja in zaupanje članic ŠZ ter sposobnost in pripravljenost za po lno angažiranje na športnem področju.

Volje in zaupanja članic Športne zveze ni težko preveriti.

Komisija za selekcijsko-vrhunski šport pri ŠZ Ptuj

klub borilnih veščin

Uspel seminar v Ptuju Klubbor i ln ihvešč injevsredo . 11 .JU

NIJA, v telovadnici O Š L. Pivka v Ptuju

organiziral seminar za nosilce višjih sto

penj v kung fuju, samoobrambi in kick-

boxingu. Vodila sta ga glavni inštruktor

KBV Vladimir Sitar in glavni inštruktor

Budokai centra Hrvatske dr. Emin

Topič iz Zagreba.

Sodelovali so tile kandidati za višje

stopnje v borilnih veščinah: pionirji: Se-

bastjan Zinrajh in Maja O z m e c ; člani in

trenerji: Branko Fidler, Dušan Pavlica

in Z v o n e Zinrajh. Vsi kandidati so izpite

uspešno opravili ter si pridobili nas

lednje stopnje: Sebastjan in Maja - pio

nirski mojstri pas 1. D A N ; Fidler in Pav

lica - člansko 12. s topnjo (rjavi p a s 4 . st .) .

Z v o n e Zinrajh - mojstrski pas 1. D A N iz

budokaja in kickboxinga ter s a m o o b

rambe.

Strokovna komisija je bila zadovoljna

s prikazanim znanjem kandidatov, ki so

se na izpite pripravljali več mesecev .

Vladimir Sitar

NOGOMET zg ledno s o se borili in potrdili stopnje

vanje forme. N a začetku so modri prese

netili mlade H I T O V C E in povedli , ka

sneje so p o b u d o na igrišču zadržali.

Goričani so z igro razočaral i ,respaje ,da

so jih v tako igro prisilili tokrat odlični

gostitelji. Občinstvo je navduši lobramb-

ni igralec Damjan Bezjak.

2 4 . (pre loženi ) krog: 18. junija ob 15.

uri Drava -Železničar Št. pivovarna

I. SLOVENSKA KADETSKA LIGA D R A V A - H I T GORICA 7:1

Strelci: Kokol (2-krat), B. Krajnc (2-

krat), Kuserbanj, Pihler, Šoštarič.

Drava je zopet nanizala visoko zmago

in si priborila novi par točk. Prvi polčas je

bil povprečen, nadaljevanje pa m n o g o

bolj ž ivahno in kvalitetno. Za izvrstno

igro je treba še posebej pohvaliti Rober

ta Šoštariča.

24 . (pre loženi ) krog: 18. junija ob 13.

uri Drava - Železničar Št. pivovarna.

T e k m a pionirjev Drave bo ob 12. uri.

Ivo Kornik

S T O J N C I V R E N K O V C I H

N o g o m e t a š i Ž o g e Stojnci b o d o igrali

prvo srečanje za popolni t ev3 . državnega

n o g o m e t n e lige - vzhod v soboto , 22. ju

nija, ob 18. uri z ek ipo Renkovcev, prva

kom občinske n o g o m e t n e lige Lendava.

Ž r e b j e bil n o g o m e t a š e m izStojncev na

klonjen, saj sta se v prvem kolu že p o m e

rila favorita kvalifikacij, Bakovci in Šent

jur (zmaga Šentjurja 2:0).

U s p e h v kvalifikacijah tekmah i n s t e m

uvrstitev v višji rang tekmovanja bi za

Stojnčane vel iko pomenila: redkokatera

e k i p a s e namreč takoj vrne visti rang tek

movanja, od koder je izpadla.

Danilo Klajnšek

TENIS Uspešen konei v II. ligi

v odločilni tekmi II. rep. teniške lige v

Žalcu s o ptujski tenisarji doživeli ne

pričakovan poraz- s i cer minimalen 4:5,a

je odloči l o prvaku lige. O b e ekipi sta do

segli e n a k o število zmag (petkrat sta

zmagali in dvakrat bili poraženi) , odločil

pa je direkten dvoboj, ki ga je žal izgubil

T K P t u j .

D v o b o j v Žalcu je bil v nemogoč ih vre

menskih razmerah - ves čas je deževalo

in igrišča so bila bolj p o d o b n a b a z e n u ka

kor igreišču za tenis. Bolj so se znašli

domačini in zas luženo slavili.

Ptujčani v ligi niso razočarali, prvo

m e s t o pa s o izgubili v Brežicah, kjer so

gostovali brez treh članov prve ekipe , ki

so bili zaradi študija zadržani, pozna pa

se tudi neigranje tekmovalcev, ki so v

Ljubljani na študiju.

Rezultat i T K Ptuja v ligi: Radgona -

Ptuj 4:5; Ptuj - Slovenska Bistrica 7:2;

H o č e - Ptuj 4:5; Brežice - Ptuj 6:3; Ptuj -

Ravne 7:2; Ptuj - Slovenske Konjice 8:1;

Ž a l e c - P t u j 5:4.

U p a j m o , d a s e bo d e l o z m l a d i m i kmalu obrestovalo in b o d o ti v prihodnjih sezonah še bolj uspešno sodelovali v ekipi.

0 P r v i nastop v glavnem delu turnirja

z nagradnim skladom 10.000 U S D je

prejšnji teden v Murski Soboti odgirala

N e n a Vukasovič . Kljub ze lo dobri igri je

izgubilaz Jasno Agnel i (Ital i ja)zrezulta-

tom 6:4 - 6:4. Agnelijeva se je kasneje

uvrstila v finale. Trenutno N e n a nastopa

n a p o d o b e m turnirju v Maribor.

# V s o b o t o se bo ob 9. uri pričel 1.

klubski turnir za dvojice. Igralo se bo v

štirih kategorijah: člani do 30, od .30 - 45

in od 45 let naprej ter članice. Vabljeni

vsi člani T K P t u j .

T.K.

JUDO v Salzburguje bilo mednarodna liga v

juduAlpe-Jadran . N a tem vel ikem mednarodnem tekmovanju so bili prisotni tudi judoisti ptujske Drave.

V prvem kolu je ekipa Drave izgubila z e k i p o Straswalchna z rezultatom 12:5 (20:45) . Zmagi za Dravo sta osvojila Sebastjan Kolednik in Filip Lešnik. V naslednji tekmi je Drava premagala ekipo Tonig iz Nemčije z rezultatom 4:2 (35:15) . Z m a g e za Dravo so dosegli Sebastjan Kolednik, Boštjan Dobovišek, Filip Leščak in Andrej Murko. V tretji tekmi, ki je odloča la o finalu lige Alpe-Jadran.je Drava po izjemno izenačenem srečanju izgubila proti domači ekipi PSV Salzburg z rezultatom 2:5 (20:43). Zmagi za Dravo sta dosegla Boštjan D o bovišek in Andrej Murko, Sebastjana Kolednika in Filipa Leščaka p a s o s o d n i ki oškodoval i .

V končni uvrstitvi je ekipa Drave dosegla z e l o dobro 3 . mesto .

N a ligi Alpe-Jadran sta bili tudi ekipi Olimpije iz Ljubljane in Kurokitercenta iz Italije.

I2SEL JE TURISTICMO-POSIOVMI ZCMUCVID PTUJA

Altius, podjetje za market ing , ob l ikovanje , aranžiranje in storitve iz S l o m š k o v e 3 v Ptuju, je v petek v palaciju na ptujskem gradu javnosti predstavi lo tur i s t i čno-pos lovni zeml jev id Ptuja, ki bo po n j ihovem prepričanju u s p e š n o zamenja l načrt m e s t a Ptuja iz leta 1976, ki ga je izdalo Tur i s t i čno društvo Ptuj .

Kot je povedal d i r ek to r podjetja Božo V u k a š i n o v i č , je o d ideje do realizacije p re tek lo manj kot pol leta. Podjet jem so želeli nekaj p o n u di t i , vedeli pa so t u d i , da P tu j t akšen zemljevid pot rebuje , saj je prejšnja karta Ptuja že zastarela. Podje tn i kom služi za preds tav i tve napos lov -nih sejmih in pr i pos lovn ih par t nerjih ter ob d r u g i h p r i ložnos t ih .

Ko t večina m l a d i h podjetij so se tudi pri Al t iusu znašl i v zadreg i , ko je bi lo p o t r e b n o zagotovi t i d e n a r za

izdajo. Za to so ga ponud i l i v o d k u p podjetjem in d r u g i m , ki se na zemljevidu podrobne je predstavljajo. S tem so ga tud i na najenostavnejši nač in d i s i r ibu i ra l i . N o v o karto Ptuja so uspeli p roda t i v nakladi deset t isoč izvodov, na t i sn i l i pa so jih 12 tisoč. P o po t reb i b o d o kar to dot iskal i in k sodelovanju skušali p r i tegni t i t ud i d ruga podjetja oziroma vse, ki se na njej želijo predstaviti . P r i tes t i ranju tržišča so ugotovi l i , da bi najmanj dva t isoč kar t le tno

Nova karta Ptuja.

mora l i p roda t i v Tur i s t ičnoinfor m a t i v n e m cent ru Ptu j glede na to , da so doslej p o d o b n i h kart le tno prodal i osem tisoč izvodov. V maloprodaji bo karta Ptuja stala 300 tolarjev.

V Al t iusu si želijo, da bi jim obč ina omogoči la prodajo novih kar t na mejn ih p rehod ih v ptujski obč in i . "V njenem interesu mora b i t i , da se obiskovalcem predstavlja že na meji , s t em pa skrbi tud i za svojo promoci jo ," poudarja Božo Vukaš inovič .

MG

SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH

V emendtlbaieao Zadnji k o n e c tedna v maju je

bi lo v z n a n e m romarskem kraju Svet i Trojici v S lovensk ih goricah zopet ze lo ž ivahno. Potekala je namreč tradicionalna spomladanska kvatrna nedelja, na kateri s e ponavadi zbere staro in mlado o d blizu in daleč .

Tudi letos n i bilo n ičdrugače, opaziti pa je bilo mogoče tudi nekaj turističnih avtobusov iz sosednje Avstrije, kar jeza večjo uveljavitev tega kraja vsekakor zelo spodbudno. Veliko vernikov je seveda obiskalo znamenito trojiško cerkev, ki se s svojimi tremi zvoniki mogočno razkazuje nad jezerom.

Domači gostinci so se tudi tokrat izkazali, saj se je bilo mogoče odžejati in okrepčati skoraj "vsakih deset metrov". Pa tudi kramarjev ni manjkalo.

AlešLipko

T o n e Hl i š je gospodar p o d o d b o ra Jama Tržeč in skrbi za red v r ibn i ku, ki je nastal iz nekdan je g ramoznice. T u in t am seveda tud i namoč i t rnek in kaj ujame. R ib ič j e ž e o d leta 1964 in težko bi naštel vse svoje t rofejne r ibe.

Četr tega junija prot i večeru je še zadnjič vrgel b les t ivko , p o t e m pa je nameraval o d n e h a t i . T o d a prav

zadnji met je bil uspešen. N a bles-l ivkoš t . 1 s e j e o b e s i l a š č u k a , p o d k a -te ro se je kazalec t eh tn ice ustavil na 7,5 k i lograma, dolga pa je bila 86 cen t ime t rov . K a r lepa trofeja, poleg lega pa so ščuke take velikosti in še posebej iz ene najbolj čist ih voda daleč naokol i zelo okusne .

JB Tone Hliš s svojo trofejno ščuko

Kuharski nasveti D a n e s b o m o p r ip rav i l i o c v r t e s v i n j s k e r o l a d i c e p o

p a r i š k o in p r š u t z m e l o n o .

1. OCVRn SVIMJSKE RULADICE PO PARIŠKO POTREBUJEMO: 4 svinjske zvrezl<e po 12 dag 2 dag moke 2 jajci - za pan i r an j e NADEV: 20 dog mletega mesa (teletina ali svinjina) 3 dag blanširanih in fino nasekljanih i p /nočn ib listov sol, poper 1/2 ddsladke tekoče smetane Z r e z k e p o t o l č e m o , s o l i m o , p o p r a m o i n no t e n k o p o -

d e v o m o p o n j i h n o d e v , k i s m o g a p r i p o v i l i iz n a v e d e n i h

s e s t a v i n . Z r e z k e z a v i j e m o v r u l o d i c o , p a r i š k o p a n i r a m o

i n o c v r e m o . P a r i š k o p a n i r a m o t a k o , d a r u l o d i c o p o v a l j a

m o n a j p r e j v m o k i , n o t o v r a z t e p e n i h j a j c i h i n p o s t o p e k

p o n o v i m o . Z r a v e n p o n u d i m o k u h a n o z e l e n j a v o ( g r a h ,

c v e t o č o , k o r e n j e ) , p r e l i t o z r a z t a l j e n i m m a s l o m .

2. PRŠUT Z MELONO 12 tankih rezin pršuta I/2 melone po želji poltrdi sir M e l o n o o l u p i m o i n n a r e ž e m o n a p o d o l g o v a t e p a l č k e .

P r š u t o v i j e m o o k r o g p a l č k t a k o , d a k o n i c a m e l o n i n e

p a l č k e n i z a v i t a . P o t e m p a l č k e s p r š u t o m z l o ž i m o n a s t e k

l e n k r o ž n i k v o b l i k i p a h l j a č e . K o t d r ž a j p a h l j a č e d e k o r a

t i v n o n a r e ž e m o i n n a l o ž i m o s i r . Z r a v e n p o n u d i m o

o p e č e n t a s t .

Presenet i t e svoje gos te in pripravite narezek malo drugače!

NadaPignar, u č i t e l j i c a k u h a r s t v a

V v r t u v S A D N E M VRTU je v drugi

tretjini junija najpr imernejš i čas z a p o l e t n o r e z d r e v j a . S p r a v o č a s n o rezjo v z d r ž u j e m o ravn o t e ž j e m e d ras t jo d r e v e s a in razvojem pr ičakovanega pr ide l ka, tudi m e d vegetac i jo u s m e r j a m o in v z d r ž u j e m o v z g o j n o ob l iko d r evesna krošnje , in kar j e n a j p o m e m b n e j š e , z z e l e n o r e z j o v p l i v a m o na f o r m i r a n j e cve tnega nas tavka za p r ihodnje le to .

V r h o v e j ab lan in hrušk sprost i m o t a k o , d a vrhnj i p o g a n j e k o d s t r a n i m o in ga o d v e d e m o na p r i m e r n e g a s t r a n s k e g a , če ne ž e l i m o , d a bi se n a m d r e v e s n a krošnja še zvišala. P regos te po ganjke v vrhu r az reč imo , d r u g e p a u p o g n e m o v r a h l e m l o k u n a v z d o l . Z u p o g i b a n j e m n e s a m o vrhnjih, t emveč tudi s t ranskih vej p r e p r e č i m o nada l jn jo rast . V upogn jenem poganjku se p r e t o k r a z s t l i n s k i h s o k o v upočasn i in pr ične se tvoriti več cvetnih brs tov. Na o g r o d n i h vej ah d revesne krošnje ods t ran juj e m o pri po le tn i rezi pogan jke , ki ras te jo na spodnji s t rani , poganjke, ki ras te jo na hrb tn i s t rani, pa le r edč imo . Č e ni s t r anskeg a , g a n a d o m e s t i m o z n a v pičnim t ako , da ga u p o g n e m o v l ahnem loku in se b o razvil v rodni poganjek.

O b poletni rezi o p r a v i m o tudi vse d ruge u k r e p e , ki so po t r ebn i pr i negi s a d n e g a drevja v času v e g e t a c i j e . O d r e ž e m o p o ganjke , ki j ihje napad la pepe las -ta p lesen, in j ih iz nasada ods t ra n imo , j ih s e ž g e m o ali zakoplje-m o .

Letošnje le to je "ušivo", saj na vrtu skoraj ni ras t l ine , ki je ne bi napad la ze lena ali č rna listna uš. Z a k r n e l e , zma l i čene in skodra -ne poganjke , v ka te r ih je vel iko o s t a n k o v u n i č e n i h ali o d m r l i h u š i , j e n a j b o l j e o d r e z a t i in uničit i , p o d o b n o kot če bi j ih napadla pepe las t a p lesen .

Č e i m a m o v s a d o v n j a k u d o b r o rodnos t in s plodovi preveč ob ložene veje, kar je letos sicer prava redkos t , p lodiče p o juni j s k e m o d p a d a n j u p r e r e d č i m o , ka r kor i s t i p r i d e l k u in r a z b r e meni d revo . Z a redčenje p lodov velja pravi lo , da j e za p r e h r a n o enega p lodu p o t r e b n i h o k r o g 20 d o b r o razvitih in zdravih listov, plodovi pa naj bi bili p o veji ena -k o m e r n i p o r a z d e l j e n i z a dolž ino pest i .

Pt ice r a d e pozobl je jo češnje. Ker je ta sad letos bolj s k r o m e n in bo za to tudi bolj og rožen , ne b o odveč nasve t , k a k o odvrn i t i pt ice , da ne bi pozoba le češenj . Z d r o b i m o nekaj s t rokov česna in ga v majhnih p o s o d a h pos tav imo na r o d n e veje. Nepr i j e ten vonj b o ptiče odvrni l .

V O K R A S N E M V R T U se v r t n i c a m i z t eka p r v o o b d o b j e najbujnejšega cvetenja , a b o d o

še do lgo v j e sen o b i l n o cvete le , če j ih b o m o p r i m e r n o negoval i . Spro t i ods t r an ju j emo plevel , j ih o k o p a v a m o in p r e p r e č u j e m o zaskor jenos t tal , d o g n o j u j e m o z rudn insk imi gnojili , s k r b i m o za s p r o t n o vars tvo p red rast l inskimi bo lezn imi in škodljivci, in kar j e še posebe j ko r i s tno in p o t r e b n o , s p r o t n o o d s t r a n j u j e m o o d c v e t e l e c v e t o v e in k r a j š a m o pogan jke . S t enTnamreč ras t l ino v z p o d b u j a m o k rast i in razvoju novih poganjkov p r e v s e m iz za-listnikov in cvetnih brs tov.

O b r e z a n e g r m e vr tn ic op le je -m o in p o t r o s i m o v širši ko loba r pes t m e š a n e g a gnoj i la n i t ro fo -skala z večjo vsebnos t jo duš ika in ga pl i tvo z a g r e b e m o . Gno j i lo ne s m e pas t i na list, t r o s i m o pa ga s a m o v s u h e m v r e m e n u .

P r e d p e p e l a s t o plesni jo šk ro p i m o vr tn ice d e s e t d n e v n o z ž v e -p l e n i m i p r i p r a v k i , l is tne uši pa sprot i u n i č u j e m o z insekticidi , ki zast rupl ja jo rast l inski sok.

Brokol i ali be luševo zelje j e v n a š i h Z E L E N J A V N I H V R T O V I H še vse p r e m a l o z a s t o p a n a v r t n i n a . V r t n a k a p u s n i c a b r o koli j e p o d o b n a cve tač i , n j e n o p r i d e l o v a n j e j e e n o s t a v n e j š e , vzdrž i pr i n e k o l i k o nižjih t e m p e r a t u r a h , n j e n a u p o r a b n a in p r e h r a m b e n a v r e d n o s t p a j e prece j večja od cvetače . Z a razliko od cve tače oblikuje ma jhna , ok rog l a , ze l enkas t a socvetja , ki so p r i m e r n a tudi za z a m r z o v a n -j e . P l o d o z i r o m a s o c v e t j e j e slajše in vsebu je več v i t a m i n o v ( C , B1 ,B2 , k a r o t i n ) in m i n e r a lov (že lezo , kalcij , fosfor in kalij) k o t c v e t a č i n o .

I m a s o r a z m e r n o k r a t k o ras t n o d o b o , saj razvi je u p o r a b n o r o z e t o že v 11 d o 14 t e d n i h p o setvi. Z a r a b o v jeseni , poz imi in h r a m b o z a m r z n j e n e g a l a h k o brokol i s e j emo še d o konca jun i ja . Ker se janci s l abo p r e n a š a j o p r e s a j a n j e , g a s e j e m o n e p o s r e d n o na g red ice v d o b r o pr ipravl -j e n o in r o d o v i t n o z e m l j o v m e d v r s t n i razda l j i 30 cm in 15 c m v v r s t i .

P r i d e l o v a n j e b roko l i j a se o d cve tače razlikuje še p o t em, d a z r e z a n j e m o s r e d n j e g a c v e t n e g a d e l a p o s p e š i m o r a z v o j n o v i h s t r ansk ih pogan jkov c v e t n e r o -ze te . s č imer se podaljšuje r a s t n a d o b a r a s t l i n e v n e k o l i k o h l a d nejšo j esen in povečuje kol ič ine s v e ž e g a p r i d e l k a še v o b d o b j e p r e d n a s t o p o m m o č n e j š e g a mrazovja .

Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 12. do 14. ter 21. in 22. junija, plodov od 14. do 16. terod 23. do25. junija, korenike od 16. do 19. junija ter cveta in zdravilna zelišča od 10. do 11 ter 19. in 20. junija.

Miran Glušič, ing. agr.

KRVODAJALCI 3 1 . M A J - P e t e r V n u k , Ja-

s t rebc i 12, K o g ; S t a n k o Bau-m a n . P a r t i z a n s k a 1 3 , S re d išče ; B r a n k o Vogr inec , Vuz-m e t i n c i 1, M i k l a v ž ; I v a n k a D o g š a , L j u t o m e r s k a 2 , Sred i šče ; Pavel R u b i n , Jas i rebci

9, K o g ; Majda P l o h i , Breg 39, S r e d i š č e ; K a t i c a R u ž m a n , G o m i l a 5 l / a , K o g ; M a r k o Po-k r i v a č , J a s t r e b c i 5 0 , K o g ; Slavko Janež ič , G r a b e 20, Sred i š č e ; A l o j z i j a H o r v a t , Slov e n s k a 4 7 , S r e d i š č e ; B r a n k o Škr in j a r , O b r e z 96 , Središče ; D r a g i c a L u k m a n , K o g 8 1 ; I v a n Š a v o r a , P o š t n a 19, Sred i š č e ; Majda V o g r i n e c , Vuz-m e t i n c i 1, M i k l a v ž ; K r i s t i n a M u n d a , S l o v e n s k a 2 3 , S re d i š č e ; J o ž i c a P o k r i v a č , Jas t r e b c i 6 0 , K o g ; A n a P l o h , T r g talcev 1, Središče ; Zdrav-ko H a n ž e l i č , K o g 44/a; Mari ja Š k r i n j a r , B r e g 3 9 , S r e d i š č e ; F r a n c T r s t e n j a k , Šalovci 30, Središče ; Mihae l H o r v a t , Slovenska 47 , Središče ; Z d r a v k o H l e b e c , K o g 107; Mari ja Bork o , V i t an 9, K o g ; Oti l i ja Majč , P r e č n a 2 , S r e d i š č e ; M a r i j a P o t o č n i k , D r a v s k a 5 , S r e d i šče ; Zor ica R u b i n , Š inkova

10, S r e d i š č e ; M i l a n A n u š e k , K o g 7 5 ; F r a n c M a j č , P r e č n a 2 5 S r e d i š č e ; Igo r R o z m a n , G o m i l a 2 , K o g ; A n t o n T k a l e c , Berce tova 20, Središče ; J anez L u k m a n , P a r t i z a n s k a 9 / a , S r e d i š č e ; B o l f e n k L u k m a n , K o g 8 1 ; A n i c a K r e č , S lovens k a 4 6 , S r e d i š č e ; M a r t i n Ž ižek , Jas t rebci 62 , K o g ; Jože P e r e , J a s t r e b c i 38 , K o g ; J o ž e B o m b e k , P t u j s k a c. 2 0 , O r m o ž ; S t a n k o L u k m a n , K o g 26 ; H e r m i n a G a v e z , V i t a n 10, '[ K o g ; Bojan Gavez , S lovenska

C. 3 1 , Sred išče ; F r a n c Cve tko , P o l e n š a k 5 1 ; S lavko Ivanč i č , H r a s t o v e c 73 /a , Z a v r č ; I v a n L u k m a n , O b r e z 117.

1. J U N I J - D a n i c i F r a s , O b Gra j en i l /a , P t u j ; V lado Bezj a k , V o l k m e r j e v a 3 0 , P t u j ; Ange la A r n u š , Podv inc i 43/a, P t u j ; E m i l F u r e k , V i d e m pr i P t u j u 5 9 ; I r e n a S i r e c , . P e r š o n o v a 24, P t u j .

2 . J U N I J - M a r j a n B r a t e c , Sobe t inc i 8, M a r k o v c i ; Z l a tko K r a l j , Desn jak 33 , L j u t o m e r ; Bolfenk Pokr ivač , Sodinc i 34, V e l . N e d e l j a ; I v a n Š e g u l a , J u r š i n c i 4 8 ; S r e č k o B e z j a k , L o č i č 27, T r n o v s k a vas; Štefka K o m e t , Pe s t i ke 5/a, ZavrČ; Z v o n k o Ž i b r a t , P o t r č e v a 32, P t u j ; P e t e r M a r k e ž , P laca r 5, D e s t r n i k ; Silvo F u r m a n , Gor e n j s k i V r h 30, Z a v r č ; A r m -a n d o H v a l a , Čr tkova 14, P t u j ; I v a n k a Fajfar, T u r š k i V r h 17, Z a v r č ; Jože H e n i a k , D o r n a v a 1 1 9 ; V i n c e n c C v e t k o , H l a -p o n c i 5 3 , P o l e n š a k ; J a n e z K r a j n c , K o r e n j a k 6, Z a v r č ; R e n a t a P l o h i , B u k o v c i 9 3 , M a r k o v c i ; S l a v i c a K o k o l , H l a p o n c i 4 9 , P o l e n š a k ; V i n k o C v e t k o , H l a p o n c i 5 3 , P o lenšak ; S t anko M e n o n i , N o v a vas 8 5 , P t u j ; V l a d o R o z m a n , M a r k o v c i 9 ; D a n i l o Bo-r o v č a k , M e j n a c . 3 0 , P t u j ; Mi r ko K o z e l , L a h o v a 19, M a r i b o r ; Si lvo Gor janc , Zlaiol ič je 70, S ta r še ; Jože Lisec , T r u b a r jeva 6 , P t u j ; B r a n k o U n u k , P r e p o l j e 7 2 , S t a r š e ; B o r i s K u r b u s , P r e p o l j e 42 , S ta r še ; Ivan H r g a , D r b e t i n c i 7/a, Vi-t o m a r c i ; Z l a t k a K i r b i š , M a r jeta 11/a, S t a r še ; A l e k s a n d e r Z i d a n š e k , Korče tova 3, Mar i b o r ; Jože R u b i n , Ces ta P ro le -t a r s k e b r igade 60, M a r i b o r . _

f EDNIK -16. JUNIJ 1994 POSLOVNA SPOROČILA-17

18 - POSLOVNA SPOROČILA 16.JUNLT 1994- TEDNIK

f EDNIK -16. JUNIJ 1994 OGLASI IN OBJAVE-19

Kulturni križem kražem

• G L E D A L I Š Č E PTUJ -Drevi ob 19. uri bo predstava, ki so jo pripravile dijakinje Dijaškega doma Ptuj, Županova Micka. Namenjena je profesorjem SŠC in za izven.

• PTUJSKI G R A D - Drevi ob 19.30 bo v viteški dvorani naptuj-skem gradu Beethovnov večer. Komorne sonate Ludwiga van Beethovna bodo izvajali priznani domači umemiki Igor Škerjanec, violončelo, Darko Brlek, klarinet, in Vladimir Mlinaric, klavir.

#PTUJ-Vpetek ,17 . jun i ja ,bo od 22. ure naprej v Dravski ulici ponovno večer alternativne glasbe. Pogojno je napovedan tudi koncert skupin V okovih in Hello Misery.

• MARIBOR, M U R S K A SOBOTA - Od mesta do mesta potuje Gauloises Blondes show, glasbeno-scenski dogodek, v katerem nastopajo Alenka Vidrih, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Miladojka Vouneed in Diesel Dance Group. V Mmski Soboti bodo nastopili 16. junija pred 1. osnovno šolo, v Mariboru pa 17. junija na Trgu svobode - obakrat ob 19. uri.

• SLOVENSKA BISTRICA - 24. junija ob 21.30. uri bo na notranjem dvorišču bistriškega gradu sklepni koncert študentskega pevskega zbora Jurija Vodovnika iz Slovenske Bistrice.

• SLOVENSKA BISTRICA - Ob dnevu slovenske državnosti bo na notranjem grajskem dvorišču sklepni koncert izbranih pevskih zborov občine Slovenska Bisttica.

• ORMOŽ - 23. junija ob 16. uri bo v skupščinski dvorani v ormoškem gradu predstavitev četrtega zbornika občine Ormož.

• ORMOŽ - V počasdtev dneva državnosti in ob praznovanju 15. praznika krajevne skupnosti Ormožbo24. junija ob 18.30 uri v mali dvorani doma kulture prikaz arheologije Ormoža. Razstava bo odprta vse do 23. oktobra.

# O R M O Ž - 2 5 . j u n i j a o b 9 . u r i se bo v ormoški Mesmi grabi pričel prvi prvi festival godb Slovenije v zabavnem programu. Svoje sodelovanje je prijavilo 14 godb na pihala iz raznih slovenskih krajev.

• SVETI T O M A Ž - V petek, 17. junija, ob 19. uri bo v likovni galeriji pri Svetem Tomažu odprtje razstave letošnje 9. likovne kolonije.

V dobrem tednu zameniati še 17.000 dokumentov

2 5 . / u n i ; je zadnji dan, ko še

veljajo vozniška in prometna

dovoljenja na jugoslovanskih

obrazcih. Po tem datumu bodo

voznike brez novih dokumen

tov izločali iz prometa in jih

ovadili sodniku za prekrške. V

Ptuju je 30.588 vozniških dov

oljenj in skoraj 30.000 promet

nih dovoljenj, občinski oddelek

za notranje zadeve pa bo moral

do naslednje sobote zamenjati

še 6.200 avtomobilskih in

4.300 traktorskih dovoljenj ter

6.800 prometnih dovoljenj. To

liko občanov je namreč kljub

triletnemu roku z zamenjavo

dokumentov čakalo do zadnje

ga trenutka. Prav zato je pred

upravnimi pisarnami sedaj veli

ka gneča, čeprav ž e dolgo časa

delajo zaradi zamenjave teh

dokumentov za stranke vsak

dan, tudi v soboto. Pač pa je

povsem po nepotrebnem gneča

za zamenjavo osebnih izkaz

nic. Te namreč veljajo do datu

ma, ki je napisan na osebnem

dokumentu.

McZ

O P T I P L A S T O R M O Ž P R E D STEČAJEM

Več kot l e to dni b l o k i r a n ž iro račun pri krovnem podjetju Opti-plast in skoraj leto dni pri družbi O p t i p l a s t Ferop las t , nova draga naložba za izdelavo poliprupilens-ke fo l i j e in n j e n a n e r e a l i z i r a n a prodaja ter še vrsta drugih vzrokov so dokončno zlomili Optiplast kot mater , pod okr i l jem katere se ta naložba nahaja.

"Ozadje težav je večp las tno , z a t o j i h p r i n a š e m p o g o v o r u n e b o m o g o č e v celot i razvozlat i . Ž e lans k o l e t o j e b i lo j a s n o , d a b r e z r e s t r ik t ivn ih p r i s t o p o v ve r j e tno p o s a m e z n e d r u ž b e , ki so pod okri l jem Op t ip l a s t a , ne b o d o mogle zvoziti. O p t i m i z e m j c vlivala nova na ložba , ki s m o j o m a r c a lani spravili v po gon . G r e za p ro izvodnjo po l ip rop i -l e n s k e fo l i je , ki j o p o t r e b u j e j o v p r e h r a m b e n i industrij i . A na ložba , ki je bila s f inančnega vidika izredno zah t evna , saj g re za leasing na izr e d n o k r a t k o o d b o b j e t r eh let, ni da la v d o b r e m letu p r ak t i čno n o b e nega uč inka . Z a p a d a l e so le anu i t e te , k i j ih je kot ga ran t Kred i tna ban ka M a r i b o r r e d n o p l a č e v a l a in s t e m tudi r e d n o o b r e m e n j e v a l a O p t iplast , pri k a t e r e m s i je s h i p o t e k o zavarova la to garanc i jo .

T a d o d a t n a o b r e m e n i t e v in ne r e a l i z i r a n a p r o d a j a foli je s t a d o k o n č n o z lomi la Op t ip l a s t , s o č a s n o pa njegove d r u ž b e niso prav u k r e p a l e , d a n e b i l e z l e g l o b l j e v fin a n č n e težave . Le d r u ž b a Oča la , ki je najmanjša v s t oods to tn i lasti O p t ip las t a , kaže kval i te tni p r e m i k in m o ž n o s t preživet ja . P o d o b n o n ima l ikvidnostnih težav m e š a n o podje t je P las t id i spenser , kjer je naš del le 75 -ods to t en in ki m e d Op t ip l a s to -vimi d r u ž b a m i zapos lu je tud i na j v e č l judi , več ko t 150. O b e d r u g i močnejš i d ružb i - P las teks , kjer izdeluje jo p i h a n o e m b a l a ž o , t e r F e roplas t , kjer i zde lu je job lagoš i roke po t rošn j e , v t e m odbo ju kljub de lu in n a r o č i l o m , ki j ih i m a t a , n i s t a uspe l i zmanjša t i las tnih f inančnih o b r e m e n i t e v in zaživet i n e k o l i k o s v o b o d n e j e in bol j še . N a s p r o t n o , o b e d r u ž b i s t a z l e z l i v še v e č j e t e ž a v e . V s e t o s k u p a j d a s t a n j e , k a k r š n o je d a n e s - nič kaj r o ž n a t o in o p i m i s t i č n o . " je o p i s a l t e ž a v e dir e k t o r O p t i p l a s t a L a d o Fric .

PRVE ODLOČBE O TEHNOLOŠKIH PRESEŽKIH

K o v O p t i p l a s t u ni b i l o v e č m o g o č e zagotovi t i p lač , so na zboru delavcev pred laga l i , da se lotijo p o i z k u s a p r i s i l n e p o r a v n a v e . V e č i n i z a p o s l e n i h , t e h j e v O p t i p l a s t u 3 0 , s o i z d a l i o d l o č b e o t e h n o l o š k e m p r e s e ž k u , p r e d t edn o m dni pa tudi še niso prejeli plač za apri l .

"Agonija , ki b o še t rajala , spravlja p r e d v s e m t is te , ki za rad i n e k a t e rih opravi l v e n d a r l e m o r a r a j o biti na d e l o v n e m mes tu , še v s labšo volj o in manjšo pr ipravl jenos t za de lo . Osnovn i razlog za sedanje stanje v O p t i p l a s t u j e n e u s p e š n a n a l o ž b a o z i r o m a n jeno n e u s p e š n o t rženje . Raz loga za to ne v e m o . Investicija j e b i la o p r a v l j e n a dovol j kval i te t n o , s t ro jna o p r e m a daje kva l i te tne i z d e l k e , t u j e p o d j e t j e , s k a t e r i m s m o sklenil i p o g o d b e in d o g o v o r e za t r ž e n j e za i n o z e m s k o t rž i šče -k a j t i v e d e l i s m o , d a s l o v e n s k o t rž išče p o l i p r o p i l c n a še ne b o pot r ebova lo t ako h i t ro - do p red dvem a m e s e c e m a ni d a l o n o b e n e g a k o n k r e t n e g a n a r o č i l a . N a r o č i l o nekaj dese t ton pa p o m e n i po svoje ze lo m i z e r n o vso to , s k a t e r o ni bilo m o g o č e p o r a v n a v a t i k a k r š n e k o l i obligacije na r ačun te na ložbe . T o j e za O p t i p l a s t g l a v n i r a z l o g , s o č a s n o pa seveda tudi n e s p o s o b nost d r u ž b , razen Plas td ispenser ja in Oča l ter P u m m e - d ružbe v lasti n e m š k e g a pa r tne r j a , ki niso mogle r e d n o poravnava t i s tor i tev, k i j ih je O p t i p l a s t zan je o p r a v l j a l . N u j n a pos led ica je po izkus pris i lne poravnave , ta pa najbrž ne b o mogla biti u s p e š n a . Glavni naši upniki so Kre

d i tna b a n k a Mar ibor , Zavarova ln i ca Mar ibo r , Poliplast Cel je , R e p u b l i š k a c a r i n s k a u p r a v a in n e k a j man j š ih . T u d i k r e d i t o v za l a s t n o obra tovan je ni, r azen investicijskih in do lgoročn ih , " je nadaljeval Lado Fric .

NAJHUJE V PLASTEKSU INFEROPLASTU

ž e o m e n j e n a neuspešnos t dveh na jmočne j šp ih d r u ž b Plas teksa in Fe rop l a s t a v tem ce lo tnem o b d o b ju je d e l n o p r ipomog la k še težjemu stanju pri m a t e r i , pa tudi sami sta lezli v t e žave ,p redvsem zadn ječase Plas teks , k i je mora l zaradi majhne

ver jetnost i zagotavljanja plač iti po pot i ugotavljanja t ehno lošk ih p re sežkov. Le tos je s težavo uhajal b lokadi l a s tnega ž i ro r a č u n a , v e n d a r se m u je v z a d n j e m času t a k o približal, da se iz nje ne bo več izvil.

F e r o p l a s t j e v b l o k a d i n e k a j m a n j č a s a kot O p t i p l a s t , a so pri m a t e r i in F e r o p l a s t u več kot le to dni na za jamčenih p lačah , posledica p a j e d e m o t i v i r a n o s t , m a n j š a p r i p r a v l j e n o s t za d e l o in s o č a s n i s t rah , da ne bi izgubili še tega, kar imajo.

Z a reševanje stanja v Opt ip las tu in d v e h d r u ž b a h so b i l e še d o letošnje pomlad i n e k a t e r e zamisli , a so se z neka te r imi akt ivnos tmi odmakn i l e . M e d njimi je bila revizija in sproženi spor , ki še ni d o konca r e š e n . V t e m č a s u j e p r i s p e l a še pr is i lna poravnava , ka te re zače tek b o p o vsej ver jetnost i že v juni ju.

PRI TRŽENJU IZBRALI NAPAČNEGA PARTNERJA

"Ko p o s k u š a m o v različnih skup inah in z različnimi ljudmi analizir a t i , kje in k a t e r e g l a v n e n a p a k e s m o na red i l i , se mi zdi , da je bi la p rva n a p a k a s t o r j ena p r e d t r emi , š t i r i m i l e t i , v č a s u u v e d b e p o l i t ičnega e m b a r g a s Srbijo in o b d o k o n č n e m r a z p a d u jugos lovanske ga t rga, ker t akra t n i smo r igorozno u k r e p a l i , a p m a k s m o si vzeli ko t pravi lo in m o t o obdrža t i zapos lene inzanje najti k ruh . R e s j e . d a s m o t a k ruh našli v p re težn i meri v storitvah , v t ako imenovan ih lohn poslih, ker že t akra t ni bilo dovolj s redstev za obra tovan je . Počasi pa s e j e pokazalo , da gre kljub vsemu za drug a č n o c e n o m i n u t e , u re ali meseca pri do ločen i realizaciji o b e n a k e m s t rošku kot takra t , ko je bil trg drug a č e n in so imel i d e l o t e r a r t ik l i d r u g a č n o ceno . D r u g a večja napa-k a j e b r e z d v o m a naložba v pol ipro-p i l e n s k o fol i jo , v e n d a r ne t o l i ko n a l o ž b a s a m a , t e m v e č i z b i r a n a p a č n e g a p a r t n e r j a , k i j e s e b e preceni l v sposobnos t ih trženja na evropskih tržiščih o b sočasni recesiji in s p r e m e m b a h na trgu, ki so se v t em obdob ju dogajale ," je analiziral d i r ek to r Opt ip las ta .

Ka te r i delavci so postal i t e h n o loški p resežk i? L a d o Fric je povedal , da niso gledali to l iko na profil delavcev, a m p a k bolj na to, kakšno d e l o k d o oprav l j a in ali zanj de lo sploh še obstaja . Za folijo t r e n u t n o ni n o b e n e g a naroči la , stroj za p re de lavo po l ip rop i l cna ali pol is tere-na, ki so ga osvojili v lanski jeseni kot e n o izmed možnos t i p rede lave na isti dopoln jen i o p r e m i , požene

j o le nekaj dni v mesecu . Z a to de lo so obdrža l i , čeprav z o d l o č b a m i o t e h n o l o š k i h p r e s e ž k i h , v e n d a r z obveznos t jo prihajanja na de lo , kadar to j e , nekaj delavcev in t is te , ki j i h p o t r e b u j e j o na f i n a n č n e m , p r a v n e m ali o r g a n i z a c i j s k e m p o dročju.

P o d o b n o kot pr i O p t i p l a s t u se bo pr ičelo dogajat i tudi pri Plas tek-su, m e d t e m ko Ferop las t t r e n u t n o še ima naroči la , kljub t emu pa realizacija v Fe rop la s tu i z redno niha, p o s e b n o p r i a r t i k l i h š i r o k e p o trošnje za domač i trg, kjer so pogoji plačevanja i z redno težavni ter dolgi. Tudi to je e d e n izmed razlogov p o g l a b l j a n j a t ežav in n e z a g o t a v -Ijanja zados tn ih o b r a t n i h s reds tev , lovljenja za vsak t o l a r te r iskanja

denar ja za p lače . D o sedaj so jih še imeli, v e n d a r za jamčene , ker je pač d r u ž b a b lok i r ana , ni pa videt i no b e n e možnos t i , da bi se deb lok i ra -la.

V O p t i p l a s t u u p a j o , d a b o d o našl i t a k š n e g a s t eča jnega uprav i t e l j a , ki b o v r e s n i c i s k r b e l za povečanje s tečajne mase tudi skozi p ro izvodnjo , ki b o m o ž n a . M o ž n a pa j e na vseh del ih , ki se obravnavajo , seveda o b d rugačn ih s t roških.

AGONIJA OPTIPLASTA NE BONEGATIVNAZA PLASTDISPENSER

D i r e k t o r j a L a d a F r i c a s m o vprašal i , kako b o stečaj Op t ip l a s t a vplival na P l a s t d i s p e n s e r , ki je 75 ods to tkov v njegovi lasti. "Menim, d a b o s t e č a j n i s e n a t l a h k o h i t r o ugotovil , da je P las td i spenser v celoti pozi t iven, in b o ta del izločil, saj gre za d r u g o vrs to reševanja, kajti tuji m a n j š i n s k i l a s t n i k f i r m a Ed H a s s iz L i n z a j e p r i p r a v l j e n ne s a m o o d k u p i t i de lež , t emveč ce lo več . s č imer s m o p r a k t i č n o že pripravili vse pod lage za tovrs tno aktivnost, a s o j o revizija, prisi lna poravnava in d r u g o zavrle , d rugače bi to t ransakci jo , ki jo je tudi Agenci ja vsaj u s t n o p r i zna la kot m o ž n o , že opravili .

O s e b n o mislim in tudi prvi pogovor i s s o d n i k o m , ki je d o l o č e n za pris i lno poravnavo , so pokazal i , da vsaj pr i sod i šču r a z u m e v a n j e b o . p r a v i j o p a , d a j e o d s t e č a j n e g a upravitel ja odvisno , v kolikšni meri in pod kater imi pogoji b o d o l ahko te z a d e v e r a z r e š e v a l i , " j e sk len i l Lado Fric .

SINDIKAT PREDLAGA SnČAJ

Prejšnji č e t r t ek zjutraj so Opt i p l a s t o b i s k a l i p r e d s t a v n i k i O b m o č n e g a o d b o r a Z S S za P o -dravje s s ek re t a rko krajevnega sveta iz O r m o ž a ter se ses ta l i s člani izvršilnega o d b o r a s indika ta v O p t iplastu, d i rek tor jem ter p r a v n o in f inančno s lužbo v podje t ju . P redstavniki s indikata so z vidika zavarovanja vseh zapos len ih in njihove s o c i a l n e v a r n o s t i p r e d l a g a l i stečajni pos topek , da bi delavci čim m a n j č a s a č a k a l i ko t t e h n o l o š k i presežki , ker ne kaže , da bi se kaj izboljšalo. Z b o r delavcev, ki je p o t e kal v pe tek , 10. junija, se je z m n e n j em s indikata strinjal.

Vida Topolovec

Č R N A k r o n i k a !

S TRAKTORJEM OVIRAL POLICISTE

V t o r e k , 7 . j u n i j a , p o z n o p o p o l d n e s t a s e v V i s o l a h p r i S l o v e n s k i B i s t r i c i h u d o s p r l a A n t o n Š . i n A l o j z S . N e k d o j e o t e m o b v e s t i l p o l i c i s t e v S l o v e n s k i B i s t r i c i . P o s r e d o v a t s t a p r i š l a d v a p o l i c i s t a i n j u s k u š a l a p o -m i r i t i . P r i t e m j e A n t o n Š . z g r a b i l e n e g a o d p o l i c i s t o v z a ž e p s r a j c e , k r e p k o p o t e g n i l i n m u s t r g a l r o k a v n a s r a j c i . R a z g r e t e ž a s t a p o t e m p o l i c i s t a s p r a v i l a v p o l i c i j s k o v o z i l o , d a b i g a d o p e l j a l a n a p o l i c i j s k o p o s t a j o , k j e r b i g a p n d r ž a l a d o i z t r e z n i t v e . T u j e h o t e l p r e p r e č i t i A n t o n o v b r a t F r a n č i š e k Š . , s e p o g n a l n a t r a k t o r i n g a z a p e l j a l p r e d p o l i c i j s k o v o z i l o . P o d a l j š e m p r i g o v a r j a n j u j e t r a k t o r l e u m a k n i l , k l j u b t e m u p a g a b o d o o v a d i l i j a v n e m u t o ž i l s t v u , p r a v t a k o n j e g o v e g a b r a t a , ki s o g a o d p e l j a l i s s e b o j i n g a p r i d r ž a l i d o i z t r e z n i t v e .

MLADOLETNIK Z NOŽEM V PRSI

N a d v o r i š č u s t a n o v a n j s k e h i š e v S p . Ž e r j a v c i h , o b č i n a L e n a r t , s t a s e v č e t r t e k , 9 . j u n i j a , z v e č e r s t e p l a 1 6 -l e t n i I. E . i n 2 5 - l e t n i F e l i k s P . z a r a d i t e g a , k e r I. E . n i p u s t i l p r e m i k a t i r o -v o k o p a č a p o z e m l j i š č u s v o j e g a o č e t a . V p r e p i r s o s e v m e š a l i t u d i b r a t j e F e l i k s a P . P r e t e p s e j e k o n č a l t a k o , d a j e I. E . p o t e g n i l l o v s k i n o ž i n z a b o d e l F e l i k s a P . v z g o r n j i d e l p r s n e g a k o š a . P r e p e l j a l i s o g a v l e -n a r š k i z d r a v s t v e n i d o m , o d t a m p a v m a r i b o r s k o b o l n i š n i c o , k j e r j e o s t a l n a z d r a v l j e n j u . P o l i c i s t i z b i r a j o p o d r o b n e j š a o b v e s t i l a o o k o l i š č i n a h t e g a s p o r a , m l a d o l e t n i k a p a b o d o p r a v g o t o v o o v a d i l i j a v n e m u t o ž i l s t v u .

Z AVTOM TESNO PRED MOPED

P o P a r t i z a n s k i c e s t i v S l o v e n s k i B i s t r i c i s e j e v s o b o t o , 1 1 . j u n i j a , o p o l d n e p e l j a l n a k o l e s u z m o t o r j e m D e j a n Š u c . P r i h i š i š t . 2 8 / a g a j e z o s e b n i m a v t o m o b i l o m d o h i t e l D r a g o G r a c e j , g a p r e h i t e l i n n e n a d o m a z a p e l j a l n a d e s n o p r e d m o -p e d i s t a , k i j e t r č i l v a v t o . V o z n i k a k o l e s a z m o t o r j e m j e v r g l o v z r a k i n j e p a d e l n a p o k r o v p r a v i l n o p a r k i r a n e g a o s e b n e g a a v t o m o b i l a v b l i ž i n i . P r i t e m j e b i l D e j a n Š u c h u d o r a n j e n .

AVTO NA STREHO

P o c e s t i o d G o r c e p r o t i P o d l e h n i -k u s e j e v n e d e l j o , 12. j u n i j a , o b 1 8 . u r i p e l j a l z o s e b n i m a v t o m o b i l o m B o r i s H a b j a n i č i z H a j d o š . V n e p r e g l e d n e m o v i n k u j e z a p e l j a l n a b a n k i -n o , p o t e m v o b c e s t n i j a r e k , k j e r s e j e a v t o o b r n i l n a s t r e h o in o b s t a l . V o z n i k s e j e p r i t e m h u d o r a n i l , n j e g o v i s o p o t n i c i 1 5 - l e t n a M . Š . i n 1 6 - l e t n a S . Š . , o b e i z V i d m a p r i R u j u , p a s t a b i l i l a ž j e r a n j e n i .

S ČEŠNJE OMAHNIL V SMRT

v p e t e k , 1 0 . j u n i j a , p r e d p o l d a n j e 5 5 - l e t n i F r a n c Š u e n i z D r a g o v i č a , K S J u r š i n c i , s p l e z a l n a č e š n j o o b i r a t s l a d k e r d e č e s a d e ž e . N a d e b e l e j š i v e j i m u j e s p o d r s n i l o , p a d e l j e v g l o b i n o i n s e t a k o h u d o r a n i l , d a j e u m r l š e p r e d p r e v o z o m v b o l n i š n i c o .

Z a n i m i v o j e , d a s e j e d a n z a t e m z g o d i l a p o d o b n a n e s r e č a v H r a s -t o v j u pr i M a r i b o r u , k j e r s e j e p r i p a d c u s č e š n j e u b i l 7 0 - l e t n i J o ž e f K e r e c i z H r a s t o v j a .

PTUJČANA OVADILI V LJUBUANI

J a v n e m u t o ž i l s t v u s o k r i m i n a l i s t i U N Z L j u b l j a n a o v a d i l i R. Š . i z P t u j a . U t e m e l j e n o g a s u m i j o v e č k a z n i v i h d e j a n j . T a k o n a j b i b i l v l o m i l v d v e s t a n o v a n j i i n d v a p o s l o v n a p r o s t o r a v L j u b l j a n i , u k r a d e l p a n a j b i b i l t u d i d e n a r v f r a n č i š k a n s k i c e r k v i i n o g o l j u f a l h o t e l L e v v L j u b l j a n i , k j e r j e n e k a j d n i p r e n o č e v a l , r a č u n a p a n i p l a č a l .

TIHOTAPIL ŽENSKETORBICE

v t o r e k , 7 . j u n i j a , p o p o d n e s o p o l ic is t i iz G o r i š n i c e v S t o j n c i h u s t a v i l i t o v o r n j a k z m a r i b o r s k o r e g i s t r a c i j o , v k a t e r e m j e b i l s o p o t n i k M . G . i z P t u j a . P r e g l e d a l i s o v o z i l o i n n a š l i 4 1 3 u s n j e n i h ž e n s k i h t o r b i c , k i n a j b i j ih b i l M . G . p r e j š n j i d a n p r e t i h o t a p i l

č e z z e l e n o m e j o i z H r v a š k e . Z a vozn i k a t o v o r n j a k a s o u g o t o v i l i , d a ni v e d e l z a t o r b i c e i n j e l e o p r a v l j a l prev o z . P o l i c i s t i s o k a s n e j e u g o t o v i l i , d a s o b i l e p r e t i h o t a p l j e n e t o r b i c e izd e l a n e n a H r v a š k e m i n s k r i t e pri F r a n c u G . v M e j a h pr i C i r k u l a n a h , ta p a j e p o l i c i s t o m p o v e d a l , d a j e tovor d o n j e g a p r i p e l j a l m l a j š i m o š k i z i m e n o m Z l a t k o . T u d i o s u m l j e n i p t u j s k i p o d j e t n i k M . G . j e t r d i l , da^ t o r b i c e k u p i l o d h r v a š k e g a držav l ja n a Z l a t k a . S o d i š č u b o m o r a l pojas n i t i , z a k a j s e j e k o t p o d j e t n i k lotil p o s l a b r e z p a p i r j e v i n m i m o c a r i n e . P o o c e n i s o b i l e t o r b i c e v r e d n e 1,5 m i l i j o n a t o l a r j e v .

LAŽNA OVADBA POLICISTA

V s o b o t o , 11 . j u n i j a , d o p o l d n e je p r o m e t n i p o l i c i s t J . K. v B i š u pri T r n o v s k i v a s i n a d z o r o v a l p r o m e t in u s t a v i l V. Č. i z S p . S e n a r s k e v le-n a r š k i o b č i n i , k i j e p o u g o t o v i t v a h bil v i n j e n . N i č s e n i u p i r a l , p o l i c i s t u je r e k e l , d a n a j v z a m e d o k u m e n t e iz a v t o m o b i l a , s a m p a j e o d š e l . Po l i c i s t j e i z d a l p o t r d i l o o z a č a s n e m o d v z e m u v o z n i š k e g a d o v o l j e n j a in g a p u s t i l v a v t o m o b i l u . P o t e m p a s e j e V. Č. v r n i l d o s v o j e g a a v t o m o b i l a i n s e z n j i m o d p e l j a l d o p o l i c i j s k e p o s t a j e L e n a r t , k j e r j e o v a d i l p o l i c i s t a , d a m u j e v z e l 130 D E M . P o l i c i s t i s o u g o t o v i l i , d a j e b i l a p r i j a v a l a ž n a , z a t o b o d o V. Č. o v a d i l i j a v n e m u t o ž i l s t v u .

FF

R O D I L E S O - Č E S T H A M J Sonja Marinkovič , Volkmcrjevj 5, P tu j - N i k o ; M a r i j a Krajnc Ločič 12, Trnovska vas - Aleng! I r e n a K e l c , Z a m u š a n i 8l/g ' G o r i š n i c a - F l o r j a n a ; Štef^j Škrlec, Prešernova 9/b. Ljutomer - Mateja; Jožica Pondelak, Štukj 32 , P tu j - A n j o ; T i n k a Štuhec

s Žvab 15, Ivanjkovci - Blaža; Mag! ; da Korošec, Prešernova 2, Ptuj . ' dečka; Lidija Resman , Podvinci

68/a, Ptuj - deklico; Cecilija Mun-d a , T r n o v c i 6, T o m a ž - dečka-A n i c a Fak in , Kupčinji Vrh 32* S t o p e r c e - d e k l i c o ; Andre j a

: Haložan, Gomila 2, Kog - Aleša; . R o m a n a Kovačec, Trnovski Vrh

21,Trnovska vas-deklico; Nataša Žgeč, Žabjak 48, Ptuj - Anjo.

P O R O K E - P T U J : Štcfek Grmeč , Varaždinska 56, Cestica, in Milena Krčmar, Ul. B. Radiča 30, Mala Subotica; Vlado Perhač, P l a c a r 14, in R e n a t a Mern ik , Mestn i Vrh 7; Jožef Florjanič in Mart ina Roškar, Strelci 9.

U M R L I S O : V e r o n i k a Rosic, rojena K O D R I Č , Volkmerjevac. 10, Ptuj,:i= 1 9 1 2 - 1 3 . junija 1994; Antonija Pravdič, rojena KLINC, Turšk iVrh34 /a , : i : 1912- t4 . jun i -ja 1994; Stjepan Kukec, Gorišnica 99, 1 9 1 0 - 1 5 . junija 1994; Man-ja Hajšek, rojena Z U P A N C , Panonska ul. 2, Ptuj, 1921 - 1 7 . junija 1994; Elizabeta Hvaleč, rojena K R A N J C , Skor išn jak 19, % 1913 - t 6. j un i j a 1994; Marija Ščavničar , ro jena P O T O Č N I K , Vel ičane 28,-i: 1933 - 1 6 . junija 1 9 9 4 ; M a r t i n Kise l j ak , Zi-danškova ul. 2, Ptuj, 1926 - 1 7 . j u n i j a 1994; Bol fenk L u k m a n , Lačaves 42, 1910 - 1 8. junija 1994.

Prva javna predstitvlfev v nedeljo, 29. m^ja, j e bil v Veliki

nedelj' pomemben praznik. Kra-jrii s** po^iistili svojega nekdanje-

' ž u p n i k a in d a n e s p r i o r j a ^|.j2evniškega reda za S l o v e n i j o gpgomira K o c j a n a , k i j e s s lav-^ystno m a š o na d a n sv. T r o j i c e proslavil petdeset let svoje pasto-^^\ne službe. Dogodku so prisost-,(,vaii številni častni gostje, krajami pa so se potrudili , da j e v Veliki Nedelji ves dan vladalo s lavnostno vzdušje.

Gotski plastiki SV. Marjete in neznane svetnice, peščenec, ok. 1420/25. Fotografiral Vladimir Pajek leta 1982, pred pričetkom restavratorskih del.

Ptujski muze j je za ta dan najavil dan odpr t ih vra t v e tno lošk i zbirki v prvem n a d s t r o p j u v e l i k o n e d e l j -skega g r a d u , hkra t i pa j e bila gra j ska k a p e l a prv ič u p o r a b l j e n a ko t razstavni p r o s t o r . Z n e k a j f o t o povečavami s m o preds tav i l i s t a r e zemljevide o z i r o m a tiste deta j le na njih, na ka t e r ih je za r i sana Vel ika Nedelja. P r e d več s to leti so zemljevide za r i sova l i n e k o l i k o d r u g a č e , kot to p o č n e m o d a n e s , z a t o so s t a re karte v e d n o zan imive . Ve l ika Nedelja je m e d d r u g i m u p o d o b l j e n a kot majhna s h e m a t i č n a v e d u t a tudi na akvarel i rani risbi iz leta 1706, na kateri s ta sever in j u g o b r n j e n a in najdemo R a d g o n o o b s p o d n j e m robu r isbe, P tu j , Ve l iko Nede l jo in Ormož pa o b zgorn jem. K t akšn im .smljevidom sodi še nepogreš l j iva • e d u t a V e l i k e N e d e l j e G e o r g a Vla t thausa V i s c h e r j a iz 1681 , na kateri j e m o g o č e r a z b r a t i m n o g e s p r e m e m b e , ki s t a j i h c e r k e v in grad doživela o d t a k r a t d o d a n e s .

Osrednji in na jdragocene jš i eksponat, razs tavl jen v kape l i , j e bila lesena p o z l a č e n a in k o l o r i r a n a plastika sv. Mar j e t e , ki s m o j o da t i rali v č a s o k r o g 1500 . P r a v p r e d kratkim je ptujski muze j izpolnil še zadnje o b v e z n o s t i d o z a s e b n e g a lastnika, o d k a t e r e g a je kupil d r a goceni kip. N a k u p i go t ske p las t ike so dandanašn j i s e v e d a vel ika r ed kost in za to j im tudi n a m e n j a m o veliko p o z o r n o s t i . G r a c i l n o o b l i k o vana sv. Mar je ta j e v Veliki Nedel j i d o ž i v e l a s v o j e p r v o s r e č a n j e z obč ins tvom. I z t e k a j o č i se g o t s k i čas je na o b m o č j u , ki ga p o k r i v a ptujski muze j , pusti l kar nekaj d ra gocenosti. Sv. Mar je ta , ki v labilni stoji zmaguje nad zma jem pod svojimi nogami , ima še svoj p e n d a n t -sv. Ba rba ro , k i je že nekaj let vpisana v i n v e n t a r p t u j s k e g a m.uzeja. Ker res tavra torsk i pos topk i še t ra jajo, kipa še ni m o g o č e razs tav i t i .

U p a m o pa , d a b o m o o b e p las t ik i l a h k o kma lu skupaj predstavi l i javnost i .

N a t a n č n e p r o v e n i e n c e o b e h kipov žal ne p o z n a m o . V zadnj ih de setlet j ih sta zamenja la nekaj zaseb-n ih l a s t n i k o v in m a r s i k a t e r i p o m e m b n i p o d a t e k j e šel v p o z a b o . D o m n e v a p a s e , d a i z v i r a t a z o b m o č j a d a n a š n j e o r m o š k e o b č i n e , kar j e bil z a d o s t e n raz log , d a s m o prvo p rezen tac i jo d r a g o c e n e p r i d o b i t v e p r i p r a v i l i n a

o b m o č j u O r m o ž a .

O b k r h k i p o z n o g o t s k i sve tn i c i s m o predstavi l i še nekaj mlajši epi-taf, ki p o vsej ve r j e tnos t i izvira iz V e l i k e N e d e l j e , č e p r a v se kakšn i n a d r o b n i p o d a t k i n i s o o h r a n i l i . N a p i s pojasnjuje , da gre za n a g r o b no p loščo k o m e n d a t o r j a n e m š k e g a v i t eškega r eda L e o n a F o r m e n t i n a , k i je umr l 19. j anua r j a 1572. N e r a v no vel ika p lošča iz salovca je n e ž n o k o l o r i r a n a , p l i t k o v g r e b e n a r i sba p a p r e d s t a v l j a p r e d K r i ž a n i m k l e č e č e g a k o m e n d a t o r j a z g r o b o m , n a d n j im p a se v z g o r n j e m de lu p lošče dviga v n e b o vstali Zve -ličar.

V e l i k o n e d e l j s k o gra jsko k a p e l o odl ikuje š t u k a t u r a , ki prekr iva njen s t r o p . V e č j a o b n o v i t v e n a d e l a v g r a d u s o p o t e k a l a v l e t i h 1723-1730 i n v ta čas l ahko p o s t a v i m o tudi nas t a n e k š t u k a t u r e . N e ž n o ko lor i ran i t r akov i ,vege tab i ln i motivi i n v a z e s cvet jem obda ja jo os redn je polje na k v a d r a t n e m s t r o p u z m o č n o pou dar jen im č r n o o b a r v a n i m kr ižem -z n a m e n j e m r e d a . D a bi p o s e b e j opozor i l i na to največjo a rh i t ek tu r no kval i te to k a p e l e , s m o v središču p r o s t o r a p o s t a v i l i z r c a l o , v k a t e r e m odsevajo d r o b n i okrask i in re-d o v n o z n a m e n j e .

N a v e d e n a p r e d s t a v i t e v j e b i l a n a m e n j e n a p razn iku , ki so ga p re bivalci Vel ike Nede l je s k u p a | z g o s ti slavili na d a n sv. Troj ice . Ze več kot dese t let pa sta za kra jevno zbirk o v V e l i k i N e d e l j i s p o d r o č j a u m e t n o s t n e zgodovine n a m e n j e n a dva d r u g a go t ska kipa, ki ju je prav za to poda r i l a d ruž ina Sok iz T r g o -višča . L e t a 1982 j e ak t iv k m e č k i h žensk v Veliki Nedelj i pripravil nab i r a lno akcijo s tar in z željo, da bi v g r a d u nas ta la zbi rka , ki bi opoza r

j a l a na p r e t e k l o s t t e h k r a j e v . V z a č a s n e m skladišču v grajski kapel i se je v r a z m e r o m a krat kem času nab r a l a v r s t a p r e d m e t o v , ki d a n e s predstavl ja jo j e d r o e tno loške zbirke v p r v e m g ra j skem n a d s t r o p j u . M e d poda r j en imi p r e d m e t i pa sta se znaš l i t u d i dve k a m n i t i go t sk i plastiki. Šteti ju s m e m o m e d redka velika odkri t ja , ki se dandanaš j i komajda še dogodi jo . G r e za lika sv. Mar je te in nedoločlj ive svetnice iz k o l o r i r a n e g a p e š č e n c a , ki s m o ju

o b konzu l t ac i j i z d r . E m i l i j a n o m C e v c e m d a t i r a l i v č a s o k r o g 1420/25 in postavil i v t a k o imeno v a n o " v e l i k o n e d e l j s k o k i p a r s k o s k u p i n o " , ta pa je spe t na j tesne je p o v e z a n a s t a k r a t n o u m e t n i š k o de javnos t jo na Ptujski G o r i . Leta 1982 sta bili plastiki v s l abem stanju . Števi lne d o d a t n e pres l ikave so zakrivale d r o b n e finese v obdelavi , žal pa so se nad k i p o m a nekoč znesli tudi t ako , da so j ima odbili roke in o b e glavi . So bili to T u r k i , ki so v o s e m d e s e t i h let ih o b v d o r u v cerkev na P tu j sk i G o r i na t ak nač in poškodoval i več k ipov? Kakorkol i že , p o š k o d o v a n i m a sve tn i cama je n e k d o kasne je (ver je tnov 19. s to l e t j u ) i zde l a l nov i g lavi in d o k a j s k r b n o ujel r i tem nagiba in r a m e n skih linij, čeprav p r v e m u mojs t ru ni bil k o s v u m e t n i š k i dovršenos t i . D o p r e d nekaj dnevi sta bili plast iki v r e s t a v r a t o r s k e m ateljeju res tavra-torja - special is ta Viktor ja Gojko-viča, ki je k i p o m a vrnil m n o g o nekd a n j e g a sijaja, č e p r a v so največje r ane seveda os ta le nezacel jene .

O b e svetniški plastiki sta v l i teraturi že objavljeni, in sicer v zborni ku Ormož skozi stoletja II ( O r m o ž , 1983). Njuno p rvo j a v n o preds tavi tev pa s m o pripravili v grajski kape li v Veliki Nedelj i , k a m o r vas vabim o v torek, 21 . junija 1994, ob 17. uri. Ž e l i m o si, da bi nas o b i s k a l o čim več ljubiteljev u m e t n o s t i . Priredi tev naj bi izzvenela kot zahvala d r u ž i n i S o k , ki j e o m o g o č i l a , da t a k o p o m e m b n o odkr i t je p o s t a n e d o s t o p n o javnost i . P r i čaku jemo pa tud i s o d e l o v a n j e r e s t av ra to r j a V. Gojkoviča , ki nam bo razložil, k a k o p o t e k a z a h t e v n o restavriranje gotskih d ragocenos t i .

Marjeta Ciglenečki

m^ŠJŠ^lETNKI OBRTNE ZBORNtCE LENART

f l c m t o v a gospodarstva V s r e d o , 1. j u n i j a , j e m i n i s t e r g o s p o d a r s k e d e j a v n o s t i R e

publike S loven i je dr. M a k s T a j -•»ikar s l o v e s n o o d p r l p r o d a j n o -•"azstavnl s e j e m g o s p o d a r s t v a 'Občine L e n a r t , ki g a j e v okv iru '5 - l e tn ice o r g a n i z i r a n e g a d e l o vanja o b r t i in p o d j e t n i š t v a le-•»arške o b č i n e pr i red i la O b r t n a zbornica L e n a r t , p o d p r l a pa S O Lenart kot g lavni s p o n z o r .

Afl sejmu se jc predstavilo okoU 50 ''ozstavtjalcev, v večini iz domače 'Občine, posamezni razstavljale i pa so f"'^^li tudi iz Maribora. Ptuja, Slovenske ^^trice, Motnika, Daljnih Slavečev, ^/ada itd. Med gosti gre posebej omeni-

razstavljalce iz avstrijske občine ^^urek, ki so svoje izdelke na ogled in

prodaj predstavili na površini 36 '^^odratnih metrov.

Zasebno podjetje R8 Inženiring je v lanskem letu odprto športno dvorano na Ptujski cesti 25pri Lenartu za potrebe sejma preuredilo v okusno in enovito

pripravljeno razstavišče, ki siga je bilo od 1. do 5. junija, kolikor je sejem trajal, vredno ogledati. Najslovesnejšije bil seveda otvoritveni dan, ko se je pred vho

dom v razstavni prostor zbralo lepo število vabljenih gostov, obrtnikrn; podjetnikov, predstavnikov družbenih fimt ter občanov.

Po krajšem kulturnem programu, ki so ga sestavih pihalni orkester KUD MOL iz Lenarta z mažorctkami. moški pevski zbor Obrtnik Lenart ter otroška folklorna skupina Osnovne šole Lenart je na vzoče s slavnostnimi besedami nagovoril predsednik Obrtne zbornice Lenart Jože Petrovič in devetim obrtnikom izročU priznanja za zasluge pri razvoju obrti v lenarški občini Bronasto priznanjepajelenarškizbomici izročila

Otvoritve razstave se je udeležil tudi minister za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar

tudi Obrtna zbornica Slovenije, ki jo je na odprtju sejma zastopal njen podpredsednik Jože Stolnik. Sosednje obrtne zbornice iz Ptuja, Gornje Radgone, Ljutomera, Lendave pa so jubilantki -Obrtni zbornici Lenart - izročile priložnostna darila. Zbrane je pozdravil tudi župan občine Cmurekg. Neubau-er, ot\'oritveni govor pa je imel minister dr. Tajnikar. Med drugim je dejal, da tovrstne predstavit\'e obrti in podjetništva dokazujejo vse večje zavedanje pomena, kiga imata tivejigospodarstva pri njegovem preoblikovanju in prizadevanju za vstop v evropski gospodarski prostor.

Po odprtju sejma so sezbmigostje ter posamezni razstavljalcisešlišena okro

gli mizi v motelu Vindiš, na kateri so s svetovalcem vlade za i7mlo gospodarstvo RS Pavlom Korbunom razpravljalio perečih problemih v zasebništ\'u. zlasti kar zadeva šušmarjenje, zaposlovanje "na črno", plačilni nered in visoke obremenitve na plače. Pri tem so predstavniki cmurške občine ugotovili, da so problemi splošni in znani tudi v sosednji A vstriji.

Razstavno-prodajni sejem je peti, kar jih je v 15-letnem delovanju organizirala Obrtna zbornica Lermrt. Organizatorji si želijo, da bi tovrstne sejemsko-razstavne predsta vitve postale tradicija, ki bi v bodoče privabljala kar največ obiskovalcev (in kupcev seveda).

Stanka Devjak

MARIJA miKONJA, PREDSEDNICA DRUŠTVA ZA BOJ PROTI SlADKORNI BOUZHI

DiuibmpiemohsmMmlem stoKuhKbtmboteznii^

V soboto , 18. j u n i j a , bo v N a r o d nem d o m u v P tu ju o s r edn j a slovesnos t ob dvajse t le tn ic i d r u š t v a za boj p ro t i s l a d k o r n i bolezni P t u j . Z njo bodo p tu j sk i in o r m o š k i s ladko rn i bolniki p ros lav i l i t ret j i d a n s l a d k o r n e bolezni v Slovenij i , svetovni d a n s l a d k o r n i h bolnikov 26. j u n i j in mesec boja p ro t i s l a d k o r n i bolezni . O b jub i le ju j e na s t a l pogovor s p r e d s e d n i c o d r u š t v a M a r i j o Vel ikonja .

T e d n i k : P t u j s k o d r u š t v o za boj p r o t i s l a d k o r n i bo lezn i p r a z n u j e dvajse t le tn ico u spešnega de la . Na k a t e r a o b d o b j a v d e l o v a n j u vel ja ob tej pr i ložnos t i posebej opozor i t i?

M . Ve l ikon ja : " D r u š t v o za b o j prot i s ladkorni bolezni Ptuj je imelo us tanovni občni zbor p r e d dvajset imi leti, to je 1974. leta, v s t a n o vanju p o k o j n e g a g o s p o d a D r a g a Zupanč i ča , kije bil prvi p r e d s e d n i k d ruš tva . Član i o d b o r a so se tudi v naslednjih letih sestajali v razl ičnih pros tor ih : pri Horva tov ih , v Konu-sovih p i sa rnah , k o n č n o P A s m o do-bili ma jhen p r o s t o r na H r v a š k e m trgu 5. N a t o smo se preselil i v p ros to re s ta rega kopal išča, lani pa s m o dobili ogrevan p ros to r pri te lefonski central i na Potrčevi od ptujske bolnišnice .

Stare jš i č lani našega d ruš tva se s p o m i n j a j o z a č e t k o v n a č r t n e g a zd rav l j en ja d i a b e t i k o v na n a š e m o b m o č j u . V boln išn ic i ni b i lo p o -s e b n e a m b u l a n t e , š e l e v l e t u 1980je dr . T r o p o v a , ki se je pričela n a č r t n o s t r o k o v n o p o s v e č a t i zd r av l j en ju d i a b e t i k o v , d o b i l a o r d i n a c i j o in o p r e m o , k i j o j e d a r o v a l a P e r u t n i n a P tu j . V njej de l a še d a n e s . Dobi l i s m o tudi o b e sestri Drag ico in Ljub ico , kasne je še d r u g o z d r A v n i c o dr . S imoničevo.

Največjo t ežavo i m a m o s čaka l nico, kije p rak t i čno ni, množ ica pacientov, ki prihaja na p reg l ede , p o o d v z e m u krvi p o v e č u r č a k a n a h o d n i k u p r e d o r d i n a c i j o . K l jub t e ž a v a m , za k a t e r e u p a m o , da se b o d o ured i le , saj ima vods tvo bol-n i š n i c e v e d n o p o s l u h za n a š e t ežave , s m o z d i spanze r j em z a d o vol jn i , saj so zd ravn ic i in ses t r i z nami prijazni in nam na razpo lago , č e p r a v m n o g o k r a t z a r a d i n a r a v e bolezni p r iha jamo zunaj običa jnega načr ta .

De lovanje d ruš tva je bi lo v vseh dva j se t ih le t ih u s p e š n o . U p r a v n i odbor i soves čas skrbeli za l i te ra turo , rekreac i jo in srečanja . Pr ipravljali so predavanja . Lani s m o na t reh srečanj ih obdelal i s e d e m tem. Letos s m o imeli že tri srečanja v Ptuju in e n e g a v R o g a š k i S l a t i n i . N a s r e č a n j i h se p o n a v a d i z b e r e č e z d v e s t o č l a n o v . D r u š t v o u s p e š n o dela tudi zaradi t esnega sode lovanja z d iabe to lošk im dispanzer jem."

T e d n i k : S k a t e r i m i p r o b l e m i se s l a d k o r n i b o l n i k i n a j p o g o s t e j e s rečuje te?

M. Ve l ikon ja : " D r u š t v o za bo j p r o t i s l a d k o r n i b o l e z n i P tu j ima o k r o g 800 članov, bolnikov pa j e v p tu j sk i in o r m o š k i o b č i n i o k r o g štiri t isoč. Najpogoste jše težave so hipoglikemije ali h ipe , ki pa u p a d a j o z a r a d i d o b r e g a v o d e n j a in

zd rav l j en j a . S l a d k o r n i bo ln ik i so tudi manj o d p o r n i , z a t o j e več d r u gih pos l ed i čn ih bo lezn i , zlast i b o lezni ožilja, okvar srca, s topa l , ledvic in oči."

Tednik: Kakšen j e odnos družbe do s ladkornih bolnikov?

M. Velikonja: "Družba je p r e m a lo seznan jena s to z a h r b t n o bolez-n i j o . M n o g i n e r a z u m e j o , t u d i z d r a v s t v e n o o seb j e , da tak bo ln ik p o t r e b u j e t u d i z d r a v i l a , ki p r e prečuje jo n e k a t e r e pos l ed ične b o lezni. T u d i na področ ju p r e h r a n e je pri nas p r e m a l o na re j enega . H r a n a za d i a b e t i k e , ki j e z d r a v a t u d i za d r u g e l j u d i , j e p r e d r a g a in si j e mnogi ne m o r e j o privoščiti ."

T e d n i k : Kaj s l a d k o r n i b o l n i k sme, č e s a n e ?

M . Velikonja: "S ladkorn i bo ln ik l a h k o d e l a , f i z i čna a k t i v n o s t m u celo korist i , se l ahko rek re i r a , ima l ahko razl ične konj ičke, d o k l e r ne p r i d e d o z a p l e t o v . P r e p o v e d a n o mu je uživati s l adkor in d r u g e j ed i , ki ga vsebujejo. Kol ič ino h r a n e , ki je o m e j e n a , m o r a zaužit i vsaj v p e tih t o č n o o d m e r j e n i h o b r o k i h . Biti m o r a d i s c i p l i n i r a n in p o š t e n d o sebe . Izogibat i se m o r a s t r e s o m in živčnim n a p o r o m . "

Marija Velikonja. Foto: J B

Tednik: Kako j e z zdravstvenim varstvom s ladkornih bolnikov?

M . V e l i k o n j a : " Z d r a v s t v e n o vars tvo d iabe t ikov j e t r e n u t n o u r e j e n o . V d i s p a n z e r j u i m a m o d v e zd ravn ic i in dve ses t r i , s k a t e r i m i s m o zadovol jni . Ž e l i m o pa si večje p r o s t o r e z a d e l o t e r p r i m e r n o č a k a l n i c o . Z d r a v i l a , ki so za n a s nujna, so še b r ezp l ačna ; u p a m o , da b o t a k o tudi v b o d o č e . Ne z n a m o si p reds tav l ja t i , k a k o bi plačevali in-zulin in vsa d r u g a zdravi la te r p o t r e b š č i n e , saj j e s o c i a l n i p o l o ž a j naših č lanov kri t ičen."

Tednik: V z a d n j e m č a s u j e v se več m l a d i h s l a d k o r n i h bo ln ikov . Kaj tem lahko društvo ponudi?

M . Velikonja: "Mladih bo ln ikov , ki se z d r a v i j o z i n z u l i n o m , j e v zadnjem času vel iko. Naše d r u š t v o ima na logo , da j im p o m a g a , da jih o.svešča, da se s s l a d k o r n o bolezni jo da skoraj n o r m a l n o živeti, da ni p o t r e b n o o b u p a t i , d a se m o r a j o vključevati v razl ične akt ivnos t i , izl e t e , p r e d a v a n j a , d a p r e b i r a j o u s t r e z n o l i t e ra tu ro , ki j o i m a m o , da se udeležuje jo razl ičnih s rečan j , izmenjujejo izkušnje in p o d o b n o . "

T e d n i k : . Vaše v idenje reševanja p r o b l e m o v s l a d k o r n i h boln ikov?

M. Vel ikonja : "Moja želja j e , da bi bi lo bo ln ikov čim man j . Ke^ pa nas je ve l iko , že l im, da bi se ljudje č imbo l j s eznan i l i s s l a d k o r n o b o leznijo, da bi j o o b v l a d o v a l i in da bi zdravi r azumel i naše težave. H r a n o za d i a b e t i k e bi m o r a l i p o c e n i t i , c e n a zanjo en bi sme la biti višja kot c e n a za n o r m a l n o h r a n o , zdravi la pa naj bi os ta la b rezp lačna . Sredst va o b v e š č a n j a naj bi v e č k r a t seznanjala ljudi o s ladkorn i in drugih b o l e z n i h t e r n a s p l o h o z d r a v e m načinu življenja."

T e d n i k : In vaše želje ob dvajsetle tn ic i?

M. Vel ikonja : "Ob jubi le ju žel im, da bi se č imveč bolnikov včlani lo v naše d r u š t v o , ker b o m o t a k o lažje p r e m a g o v a l i t e ž a v e . K o t č l a n i b o d o d e l e ž n i p r e d a v a n j , vab l jen i b o d o na iz le te in s r e č a n j a , dobi l i b o d o naš časop is in d r u g o l i teraturo , ki j im b o p o m a g a l a reševat i zagate ."

T e d n i k : Kaj vas j e o s e b n o v o d i l o , d a s te p revze l i p r e d s e d n i k o v a n j c d r u š t v a ?

M . V e l i k o n j a : " P r e d s e d n i š k o funkci jo sem spre je la p red d v e m a l e t o m a , ke r s e m se kl jub bo l ezn i ču t i l a to l iko m o č n a , da l a h k o p o m a g a m , in z a r a d i p o t r e b e p o d r u ž e n j u z l j u d m i . P o upoko j i t v i sem se ba la s a m o t e , saj sem vse živl-j en j e d e l a l a z l judmi in za ljudi in bila v e d n o z mlad imi . "

T e d n i k : K a k š n i so n a č r t i d r u š t v a ?

M. Ve l ikon ja : " O s n o v n a na loga je i zobraževan je , seznanjan je bolnikov z bo lezni jo , za to imarno letno šest d o s e d e m predavan j , o k r o g šest izletov, p o s r e d u j e m o l i teraturo , s o d e l u j e m o z drugimi društvi in z Z v e z o d ruš t ev d iabe t ikov Slovenije. S o d e l u j e m o s časop i som Sladk o r n a b o l e z e n , ga d e l i m o č l anom ter p o m a g a m o s o c i a l n o o g r o ž e n i m b o l n i k o m . Le tos p r a z n u j e m o v m e secu bo j a p r o t i s l a d k o r n i bo lezn i d v a j s e t l e t n i c o o b s t o j a d r u š t v a . P r i s top i l i b o m o v sk lad "Ljudevit M e r č u n " in pr i speva l i s r eds tva za n a b a v o a p a r a t o v in n a p r a v za z d r a v l j e n j e s l a d k o r n i h b o l n i k o v . Z a s l u ž n i m č l a n o m in sode l avcem b o m o o b dvajset letnici , ki j o b o m o p raznova l i 18. juni ja , podel i l i plak e t e , z a h v a l e in p r i z n a n j a . Z l a t i p l a k e t i b o m o p o d e l i l i d r . Lidi j i T r o p in d i a b e t o l o š k e m u d i s p a n zerju Ptuj , s r e b r n e dr . Mar t i S imo-nič, višji med ic insk i sestr i Dragic i P o l a n e c in Al fonzu Zavrn iku , prizn a n j a M a r t i n u V e g a n u , A d o l f u Brezn iku , A n t o n u Ciglarju, F r a n c u Č e h u , N a d i M u h i č , A l o j z u Č u č k u , D a n i c i H o r v a t , dr . J o ž e t u B e š v i r j u , B e r t i Č r g u l j in Ljubic i Z a v e c , z a h v a l e pa Majdi G o z n i k , Silvi Č e r č e k , S O P tu j in O r m o ž , M e r c a t o r j u M i p u P t u j , P tu j sk im p e k a r n a m in s l a šč i ča rnam. Perut n in i P t u j , M l e k a r n i P t u j , R a d i o -T e d n i k u P t u j , E m o n i - M e r k u r j u P t u j , T o v a r n i s l a d k o r j a O r m o ž , R d e č e m u križu Ptuj in Solidu C o -nexiu Dornava . "

Majda Goznik

22 - NAŠI KRA.TI IN UUD.TE I6..IUNI.T 1994- TEDNIK mMISlA¥ ZAViC VODJA IZPOSTAVI UPUBUŠKl UPRAVE ZA SAVNI PRIHODKI V PTUJU, POJASNJUJE

Dohodnina po novem Nadaljevanje

S P R E M E M B E Z A K O N A O

D O H O D N I N I PRI P O S A M E Z

N I H V I R I H

2 . D a v e k o d d o h o d k a iz k m e tijstva

T a vir d o h o d n i n e je bil z n o v i m

Z a k o n o m o d o h o d n i n i (v nadal je

v a n j u Z D ) d e l e ž e n n a j m a n j š i h

s p r e m e m b . Z a r a d i ve l i kega m e d -

le tnega izpada zavezancev iz nas lo

va tega vira d o h o d n i n e je z a k o n o

dajalec zmanjša l meje s topenj dav

k a ( 2 7 . č l e n Z D ) . P o n o v e m je s topnja O % o d osnove ka tas t r skega d o h o d k a , ki je nižj i o d 30 % povp r e č n e l e tne plače zapos len ih v RS iz p r e t ek l ega leta (nada l j e P L P Z ) in 8% nad 3 0 % P L P Z . Tu jc i , l as tn i ki kmet i j sk ih zemlj išč , pa plačujejo ta vir d o h o d n i n e po s topnj i 17% o d ka tas t r skega d o h o d k a .

V obč in i P tu j bo delež povečanja zavezancev na r ačun znižanja me j n e o s n o v e z a n e m a r l j i v , saj je razdrobl jenos t kme t i j sk ih povr š in vel ika in so ka tas t r sk i d o h o d k i n i zk i .

N a n o v o so oprede l j ena določ i la , ki se nanaša jo na gozdove . T a k o je m o ž n a d v a j s e t l e t n a o p r o s t i t e v p l a č e v a n j a d a v k a o d p o g o z d e n i h zeml j i š č . D o v o l j e n o je t u d i uve l j a v l j a n j e š k o d e n a g o z d n i h p o v r š i n a h , k i je g l e d e v l o g e i n o p r o s t i t v e e n a k o u r e j e n o k o t za d r u g a k m e t i j s k a zeml j i šča (33 . čl. Z D ) .

3. D a v e k o d d o h o d k o v iz dejavnost i

Z D p o l e g že p r e j d o l o č e n i h na novo opredel ju je zavezance za davek iz de javnost i o b č a n e , ki dosegajo dohodke z oprav l jan jem k m e t i j s k i h s tor i tev d r u g i m s k m e t i j s k o mehan izac i jo .

Spremenjena so t u d i določi la zak o n a , k i opredel jujejo s t roške :

- P lače zapos len ih se pr iznava jo s a m o do v i š ine , ki je op rede l j ena s k o l e k t i v n o p o g o d b o . D r u g i p r e jemki delavcev in s t rošk i v zvezi z de lom pa se pr iznavajo do v i š ine , ki je p r e d p i s a n a z u r e d b o V l a d e RS ( U r . l . R S št. 72/93).

- Č e i m a zasebn ik p o t n e s t r o ške v z v e z i s s l u ž b e n i m i p o t o v a n j i , s t roške za p r e h r a n o m e d d e l o m , če uporabl ja svoj a v t o m o b i l v zvezi z d e l o m , l a h k o uve l j av l j a s t r o š k e , venda r spet do v i š ine prej omen je ne u redbe .

D a v č n i o r g a n l a h k o d o l o č i davčno o snovo (dob iček) tud i s ceni tv i jo , če:

- z avezanec n e vloži d a v č n e napovedi ali jo vloži b rez p o d a t k o v , ki so p o t r e b n i za o d m e r o ;

- ugotovi , da so n a p o v e d a n i p r i h o d k i n e s o r a z m e r n i z o d h o d k i ;

- če zavezanec vloži n a p o v e d , n e pr i lož i ali pa n e vod i d a v č n i h evid e n c ali jih vodi pomanjk l j ivo .

Z D p r i znava tud i rezervaci jo fin a n č n i h s r e d s t e v v v i š i n i 1 0 % dob ička za obdob je š t i r ih let za nab a v o , m o d e r n i z a c i j o a l i r e k o n s t rukc i jo o s n o v n i h s reds tev . P r a v t a k o l a h k o u v e l j a v l j a z n i ž a n j e d a v č n e o s n o v e za 20 % zneska , ki ga je inves t i ra l v o p r e d m e t e n a osnovna s r e d s t v a . Č e pa t a k o o s n o v n o s reds tvo odtuj i prej kot v t r eh le t ih , pa se m u d a v č n a o s n o v a p o n o v n o določi za nazaj in se na n o v o o d m e r i davek skupaj z o b r e s t m i .

P o v e č a n e so t u d i o l a j š a v e za novo zapos lene delavce, če j im je to prva zaposl i tev ali pa so pri javljeni na zavodu za zaposlovanje . D a v č n a osnova se zniža za 50% zneska plač , ki so bi le i zp lačane delavcu v p rv ih dvanajs t ih mesec ih zaposl i tve . Pr i zaposlovanju inva l idov , ali pa če so zavezanci sami inva l id i , olajšava n i časovno omejena .

O l a j š a v e se p r i z n a v a j o t u d i za p r i p r a v n i k e in u č e n c e , ki se izobražujejo pr i zavezancu na podlag i učne pogodbe .P r i zavezanc ih , ki so naveden i v Z D (53. in 54. čl . ) , da se j im l a h k o u g o t a v l j a d o b i č e k na p o d l a g i n o r m i r a n i h o d h o d k o v

(poleg že n a v e d e n i h v s t a r em zakon u so še d o d a t n o samos to jn i novi narj i in izvajalci s tor i tev s kme t i j s k o m e h a n i z a c i j o ) , se je s t o p n j a davka povečala z 12 oz. 15 % na 25 %.

4. D a v e k o d d o b i č k a iz kapitala B i s t v e n a s p r e m e m b a p r i o b

d a v č i t v i t e g a v i r a je i z p u s t i t e v d o b i č k a iz k a p i t a l a , ki se doseže s p r o d a j o p r e m i č n i h p r e d m e t o v . O b d a v č e n je t o r e j d o b i č e k , ki se doseže s p roda jo :

- n e p r e m i č n i n , če so od p r idob i t ve d o proda je p re t ek lo manj kot tr i leta (prej deset let) in

- v r e d n o s t n i h papir jev in d r u g i h deležev v kap i t a lu (določba se uporablja po 1 .1 .1995) .

Z D o p r e d e l j u j e na n o v o t u d i d o l o č i l a d o l o č i t v e d o b i č k a i n plači la davka pr i zamenjavi nep re m i č n i n . O s n o v a je razHka m e d obem a d o b i č k o m a .

D o l o č e n a je t u d i n o v a v i š j a s topnja davka 3 0 % .

5. D a v e k o d d o h o d k o v iz prem o ž e n j a

D o l o č i l a o b d a v č i t v e d o h o d k o v iz p r e m o ž e n j a se n i s o b i s t v e n o s p r e m e n i l a . P o v e č a n a je s t o p n j a d a v k a s 15 n a 25 %. Č e zavezanec dosega d o h o d k e od p r e m o ž e n j a v t u j i n i , s e m u odmer j ena d o h o d n i n a zmanjša za p l ačane davke v tu j in i . T o p o m e n i , da s o r e z i d e n t i R S d o l ž n i v n a p o v e d i za d o h o d n i n o n a p o v e d a t i v tu j ini pre je te pre jemk e iz n a s l o v a d o h o d k o v iz p r e moženja .

S p r e m e m b e g l e d e v l o ž i t v e i n o b r a č u n a b o d o op i sane v poglavju o vloži tvi napoved i .

D a v e k o d d o h o d k o v i z p r e m o ž e n j s k i h pravic

P r i t e m v i r u n i n o b e n i h s p r e m e m b g l e d e n a p r e j š n j i z a k o n . T a k o ostajajo še napre j d o h o d k i iz av to r sk ih p rav ic in d o h o d k i od izum o v in z n a k o v r a z l i k o v a n j a o b davčen i po s topnj i 25 %.

S p r e m e m b e g l e d e v lož i tve nap o v e d i in o d m e r e d o h o d n i n e

Po leg s p r e m e m b , ki so b i le že nap i s a n e v p r v e m de lu č l a n k a , velja o m e n i t i še n e k a t e r e b i s tvene sprem e m b e :

- P r i d o h o d k i h iz p remožen ja in p r e m o ž e n j s k i h p rav ic , k a d a r je izp lačeva lec p r a v n a oseba ali zasebn ik , ni p o t r e b n o več vlagati posebn e n a p o v e d i . Izplačevalec je do lžan o b v s a k e m i zp lač i lu za zavezanca o b r a č u n a t i vse davke ob upoštevan i h p a v š a l n i h s t r o š k i h . D e j a n s k e s t r o š k e pa z a v e z a n e c l a h k o uvel javlja v n a p o v e d i d o h o d n i n e . K a -dar je izplačevalec fizična oseba, pa je do lžan zavezanec sam napovedati p r i h o d k e v pe tna js t ih d n e v i h , o d ka r j ih je preje l , če gre za za celoletn i na jem, pa do 15. januar ja za p re tek lo le to .

- O b r t n i k i oz. samos to jn i podjetn i k i v laga jo n a p o v e d za d a v e k iz de javnost i d o 28 .2 . , napoved za doh o d n i n o pa do 3 1 . 3 .

G l e d e v l o ž i t e v n a p o v e d i s i j ena j -bol je n a t a n č n o p reč i t a t i javni poz i v , k i ga I z p o s t a v e i z o b e s i j o v zače tku leta.

G l e d e o d m e r n e g a p o s t o p k a je p o d a l j š a n r o k o d m e r e d a v k a iz kmet i j s tva do 31 .12 . tekočega leta.

Z D p r e d p i s u j e t u d i p o s t o p e k , k a d a r z a v e z a n e c za d o h o d n i n o u m r e :

- če u m r e p red izdajo od ločbe , se pos topek ustavi s s k l e p o m ,

- če u m r e p o izdaj i o d l o č b e , se m o r e b i t n a terjatev ali p rep lač i lo iz n a s l o v a d o h o d n i n e p r e n e s e v zapušč ino poko jn ika .

S p r e m e m b e g l e d e o b r a č u n a vanja in p o b i r a n j a d a v k o v

K a d a r je o d m e r j e n a d o h o d n i n a več jaod i O O O S I T , d a v č n i o r g a n a v -t o m a t s k o v r n e p reveč p l ačano doh o d n i n o v t r i d e s e t i h d n e h , za vrači la do omen jenega zneska pa je p o t r b n o dat i p o s e b n o zah tevo . Č e

z a v e z a n e c tega n e z a h t e v a , se m u znesek preveč p lačane d o h o d n i n e v š t e j e v n a s l e d n j a v p l a č i l a a l i v plači la d r u g e v r s te davkov . O tem Izpostava obvest i zavezanca.

P o d r o b n e j e Z D ureja tud i od log in odpis plačila davkov (115. , 117. i n 1 1 8 . č l . Z D ) . O b i z p o l n i t v i do ločen ih p o g o j e v l a h k o d a v č n i o r -gan od lož i p lač i lo davka iz dejavnos t i in davka iz kmet i js tva do šest mesecev. Vloga mora bi t i v ložena v r o k u za p l a č i l o p r v e g a o b r o k a a k o n t a c i j e oz . o b r o k a d a v k a . P r i o d l o g u , o b r o č n e m o d p l a č e v a n j u ali odp i su d o h o d n i n e mora bi t i izpolnjen pogoj ogroženos t i nujnega preživljanja zavezanca in njegovih d r u ž i n s k i h č lanov. Vloga m o r a bit i v ložena v roku za plači lo d o h o d n i ne.

Največ p rob lemov pomen i jo nep o p o l n e vloge zavezancev, saj m o r a m o u g o t a v l j a t i p r i o d p i s u vsa d e j s t v a , ki so p o m e m b n a za odloč i tev o reši tvi vloge.

PREJELI SMO

Refe rendumi za oblikovanje novih občin so za nami. V naši sedanji o b č i n i j e o d 22 r e f e r e n d u m s k i h o b m o č i j s a m o v 13 r e f e r e n d u m p o t r d i l p r e d l o g , da se u s t a n o v i občina.

Na grobo lahko ocenimo, da so se volilci v obrobnih voliščih, ki so oddal jena od večjih centrov, v večjem številu udeležili referendumov in se tudi z večino opredelili, da se na njihovem r e f e r e n d u m s k e m območju u.stanovi občina. Prav tako je razvidno, da so se v tistih KS, ki so bile za večino tako imenovane stroke sprejemljive za nove občine, ker so imele dovolj prebivalstva in so izpolnjevale večino pogojev iz 13. člena Zakona o obč inah , volilci p rav i loma odločil i proti. V ta sklop ocene lahko vnesem tudi to, da so na tistih referendumskih območjih, za katera so mnogi govorili, da nimajo pogojev za samostojnost, ljudje glasovali za, kjer pa je bilo teh pomislekov manj, tam so se pa v g l a v n e m o d l o č i l i p r o t i . T o potrjujejo izidi referenduma na Haj-

dini in Ptuju, prav t ako v Vidmu in Leskovcu, Podlehniku in Žetalah.

T a k š e n r a z p l e t nava ja na zakl juček, da so se prebivalci v KS, ki so se ču t i l i dovol j p o m e m b n i , da b o d o občino lahko imeli, iz nerazumljivih razlogov kljubovalno odločili proti , t a m , kjer pa j e b i l o o b l i k o v a n j e občine bolj vprašljivo in so se ljudje ustrašili, da bi jih Državni zbor priključil k drugemu kra ju ,paso se vvečini opredelili za lastno občino.

Po referendumu mnogi trdijo, da je za slabo udeležbo in za veliko glasov proti krivo p r e m a l o s trokovnih podlag, nejasnost delitve pristojnosti med občino in državo, vprašanje financiranja novih občin, delitev premoženja, prevelika razdrobljenost in p o m a n j k a n j e s t rokovn ih kadrov v novih občinah. Analiza referenduma v ptujski občini pokaže , da ni tako. Prebivalci večjih naselij so bili verjetn o p r o t i v p r e p r i č a n j u , da b o d o občino zagotovo imeli in da jim te ustavne pravice ne bo mogel vzeti niti Državni zbor.

Takšni razplet je reformo lokal ^ s a m o u p r a v e zelo otežil in sedaj[j^j po t r ebno poiskati obliko, da se tudj tam, kjer so volilci bili proti, nanov^ preveri njihova resnična volja.

D r ž a v n i z b o r l a h k o izbere tudj d rugo možnost, in to takšno, da tistj r e f e r e n d u m s k a območja , ki so bilj prot i lastni občini, priključi k tisiip, referendumskim območjem, ki soj^ opredeli la za občino. Po tej metodibj v sedanji občini Ptuj dobili 13 občin in to obč ino Že t a l e , v kater i bi bilj tudi KS Podlehnik, občino Leskovec v kateri bi bila tudi KS Videm, občino Hajdina, v kateri bi bil tudi Ptuj, i,, občino lx)vrenc s KS Cirkovce. Cebi se Državn i zbor odloč i l za takšno rešitev, b o zanimivo prisluhniti, kako se bodo odzvali prebivalci krajev, ki so glasovali proti lastniobčini inbipo sklepu Državnega zbora dobili cen-te robč ine v sosednjem kraju.

Pred dokončnim sprejemom zako-n a o d o l o č i t v i - n o v i h o b č i n bomo doživeli še veliko zanimivega.

Ivanjurkovič

Vcerai danes Jutri

Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa

je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete

v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne.

Razvil se je v veliko prijazno korporacijo, ki bo jutri močna,

človeku in okolju prijazna delniška družba.

Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo

Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih

servisov. Samo v severovzhodni Sloveniji 49. 36 bencinskih

servisov imamo odprtih ves dan in vso noč. Tudi v Mariboru,

na Šentilju, v Murski Soboti in Dolnjem Lakošu ter na Ptuju.

Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali

smo Vitrex in Antifriz. Ponudili Vam bomo olje Proton.

Petrol je slovenska naftna družba, ki skrbi (udi za to, da bo

naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v

ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi pri

Vas. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas

brezplačno v Mariboru na Partizanski cesti, na Tržaški in

Ptujski in tudi v Murski Soboti. Pri točenju goriv skrbimo za

varnost in zaščito okolja.

Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je

Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in

naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri.

Slovenska naftna družba

f EDNIK -16. JUNIJ 1994 OD TOD IN TAM-23

Se vedno jo zanima vse, kar se dogaja

^ e n d a ni O r m o ž a n a , ki n e bi oznal B l a g o v i č e v e G i z i k e , v e d -

^ 0 e legantno o b l e č e n e ter ureje-S p o m n i j o s e je tudi š t e v i l n e

eneracije n j e n i h u č e n c e v , ki j im , jjila neko l iko stroga, vendar do-bra in pravična uči te l j ica , ter nje-

š tev i ln i s l u ž b e n i t o v a r i š i , ki jjp je b i la p o g o s t o v z o r v m a r -

5 i č e m . K o se d a n e s njeni n e k d a n ji učenci - d a n e s že odrasl i ljudje -J svojimi d r u ž i n a m i s p o m i n j a j o . osnovnošolskih dni , ki s o jih pre-(jjli v O r m o ž u , k j e r je G i z i k a poučevala z g o d o v i n o , z e m l j e p i s jnnemški jezik, v e d n o radi p o v e do, da je bi la s i cer stroga, vendar jil, je r e s n i č n o ve l iko nauči la . T o pa je za vsakega učite l ja največja pohvala.

Rodila se je 11. juni ja 1994, t a k o

fekoč na p r a g u p rve sve tovne voj ne. V njenem ro j s tnem l is tu je zapis a n k o t k r a j r o j s t v a G r a d e c . Otroška le ta , na ka te ra ima ve l iko lepih s p o m i n o v , je p r e ž i v e l a v Ormožu, ki je bi l v t i s t ih časih zanjo in še za mar s ikoga nekaj posebnega - n a j l e p š i k ra j n a z e m e l j s k i o b l i . Želja po znan ju jo je peljala v Maribor, kjer je konča la učitel j išče.

Nezaposlenost n i i z um današn je ga časa, Giz ika n a m je o t e m vel ikokrat p r i povedova l a v šoli m e d odmori, a n a m se je zde lo , da je to ne kaj oddal jenega in da se kaj takega , ko bodo mora l i m l a d i po nekaj let čakali na p rvo zaposl i tev , n e b o več dogajalo. N a svoje p r v o s l u ž b e n o mesto, k i so ji ga t e d a n j e š o l s k e oblasti z d e k r e t o m d o d e l i l e p r i Svetem D u h u v H a l o z a h - na R o d n e m Vrhu, je mora l a čakat i ka r t r i leta. Ta le ta pa n i d r ž a l a k r i ž e m r o k , temveč je b i l a n e k a j č a s a c e l o hmača u č i t e l j i c a n a f a l s k i ffaščini. K a k o se je kot mestni otrok sp rva

počutila v H a l o z a h , n i p o t r e b n o posebej p r i p o v e d o v a t i . A r e v n e , vendar srčno d o b r e h a l o š k e o t r o k e je vzljubila, oni pa njo. M n o g i so jokali, ko j im je n j ihova g o s p o d i č n a učiteljica odhaja la .

Njeno nas ledn je s lužbeno m e s t o jebil Po lenšak , kjer je ostala vse do druge vo jne in b i la ko t s l o v e n s k a učiteljica t u d i s u s p e n d i r a n a , n a t o p a pol l e t a p o d p o l i c i j s k i m n a d zorstvom. K e r p a j e p a č b i l o p o t r e b no živeti , se je zapos l i la ko t p isar niška moč . E n o i zmed p r v i h povo j nih let j eprež ive la ko t učitel j ica pr i Svetem T o m a ž u , n a t o p a je n a osnovni šoli v Kr i ževc ih p r i L j u t o meru v s e d o 1 9 5 9 . 1 e t a , k o j e k o n č n o p r i š l a v O r m o ž , k a r si je v e d n o srčno ž e l e l a . K o s m o jo v č a s i h v p r a š a l i , k akšna je raz l ika m e d Slo-venjegoričani, H a l o ž a n i in M u r e -Poljci, ki živijo na robu Pr lek i je , je smeje poveda la , da kar precejšnja. Goričani č loveka h i t r o vzl jubijo in Sa vzamejo za svojega, v K r i ž e v c i h , l^ierso d o m a b o g a t i , i r d n i i n n a s v o -1 0 t r a d i c i j o p o n o s n i k m e t j e , p a p r i š l e k a najprej opazujejo, sprva z n e z a u p a n j e m . K o u g o t o v i j o , i^akšen je, p o s t a n e k o n č n o nj ihov -Gizika je bila n j ihova.

Katera s lužbena leta so bi la zanjo •^ailepša? Vsaka po svoje, a po vsej V e r j e t n o s t i p rav t is ta , ki jih je p re -' ' i l a v O r m o ž u , k l jub t e m u da so ta-' rat pričeli e k s p e r i m e n t a l n e refor-

v š o l s t v u , ki j ih n i b i lo v e d n o lahko r azume t i .

Ko je 1971 . leta odš la v p o k o j , z U č i t e l j s k i m d e l o m ni p o v s e m pre -'^'nila. N a D e l a v s k i u n i v e r z i je Poučevala na r a z n i h tečajih n e m š k i ' ^ 2 i k , n e k a j č a s a je d e l a l a n a '^''nioški šol i , n a to so jo povabi l i na ^ s n o v n o šolo S tanka Vraza in k M i -^'avžu pr i O r m o ž u . T a k o je vse d o

^78. l e t a b o l j a l i m a n j n a d o -"^eščala d e l a v k e na p o r o d n i š k i h Sustih.

Veliko lepih s p o m i n o v nas veže leta, ki s m o jih skupaj z G i z i k o

' '• 'eživeli v z b o r n i c i o r m o š k e ^ S n o v n e š o l e . T o je b i l a v t i s t e m ^asu r e s n i č n o v e l i k a š o l a s p o -

"^užnicami v I v a n j k o v c i h , na

Tako nasmejane se je spominjajo njeni o c e n e / in učitelji. F o t O ; E m o Ž a l a r

R u n č u in H u m u . Giz ika je ob ravnatel ju Z l a t k u Kovač iču skrbela za pedagoško pla t dela. N i č man j s t roga kot do učencev je bi la do nas , ta-k r a t m l a d i h u č i t e l j e v , a n a s je vzpodbuja la k delu in š tudi ju . P o sebej s m o ji hva ležn i - pa n e s amo m i u č i t e l j i , t e m v e č t u d i d r u g i O r m o ž a n i - da na s je p o p e l j a l a v svet. D e s e t d n e v n i p rvomajsk i izlet i , v p rv ih poč i t n i šk ih d n e h pa Ben e t k e P r a g a , B u d i m p e š t a , D u n a j , P a r i z , Rim.; N e a p e l j , A m s t e r d a m , C a r i g r a d , M i i n c h e n in Še k a t e r o m e s t o so bi l i za vse nepozabn i .

Posebej p o n o s n a jeb i la , ko je njen o m e s t o p r a z n o v a l o 7 0 0 - l e t n i c o obstoja . P r i t em je vel iko delala in o b tej p r i l o ž n o s t i p re je la najviš je o b č i n s k o p r i z n a n j e - p l a k e t o O r m o ž a . A k t i v n a je bila pr i s ind i ka tu , pa t u d i pr i t ak ra tn i Socialist i čn i zvezi ter seveda D P D Svoboda v O r m o ž u . V vel iko veselje ji je bil k rožek O Z N , ki ga j e n a o r m o š k i šoli u spešno vodi la dolga leta.

N a š a s k u p n a s l u ž b e n a l e t a v O r m o ž u so b i l a p o l n a t u d i d r u gačn ih , p rav tako lepih s p o m i n o v . O b n j en ih ro j s tn ih d n e v i h s m o bil i de ležn i n a d v s e d o b r e d o m a č e oreh o v e t o r t e ; p r i p r a v i l a jo je n jena te ta Pav l a , ki je za G i z i k o sk rbe la kot za svojo h č e r k o . S p o m n i m se , kako je bi la včasih po sili s t roga in u r a d n a , ko so učenci ob o d m o r i h v t ak ra tn i o r m o š k i šol i , ki j eb i l a pretesna , pos ta l i n e m i r n i . Še posebej h u d o je b i l o ob s e m a n j i h d n e v i h , ko so b i l e p o d š o l s k i m i o k n i pos tavl jene s to jn ice z r az l i čn imi predm e t i . O b t a k š n i h p r i l o ž n o s t i h je povzd ign i l a glas in mi smo v zborn ic i r a d o v e d n o p r i s l u h n i l i , kaj se dogaja zuna j . T u in t am je k d o izm e d nas k r a d o m a odšel na h o d n i k in se p o t e m h i t r o v rn i l , da ga n e bi o p a z i l i u č e n c i a l i c e l o G i z i k a . K m a l u s m o vse izvedel i , in ker so b i le p o g o s t o t o to t ud i k o m i č n e situac i j e , je v z b o r n i c i , p o t e m k o je učenci n i so več v idel i , snela u r a d n i izraz. Na jp re j so se ji h u d o m u š n o zasvet i le oči , usta pa raz tegni la do ušes , na to pa s m e h , ki je pr ihajal od srca. Seveda s m o ji pr i s m e h u radi p r i t egn i l i t ud i d rug i in p o t e m dost i boljše volje odšl i v razrede .

S v o j e n a j o ž j e d r u ž i n e s i c e r n i i m e l a , ze lo b l i zu pa so ji b i l i b ra t E m i l te r s v a k i n j a M i l k a in n j u n i o t roc i . Posebe j p o n o s n a je bi la na o b a n e č a k a : E m i l a , z n a n e g a kar d io loga , in V lada , z o b o z d r a v n i k a , t e r n a n j u n e o t r o k e , M a j o , z a p i s a n o gledal iški u m e t n o s t i , in C v e t a n k o , ki je še v e d n o na p o s e b n e m mes tu v G i z i k i n e m s r c u .

T u in t am se srečujeva in poklepetava , tud i o po l i t ik i , ki jo kot zgod o v i n a r k o še v e d n o ž ivo z a n i m a . Vesela je, da s m o Slovenci k o n č n o v svoj i d r ž a v i , n i pa ji v š e č , k e r se s t r a n k e m e d sabo to l iko prepi ra jo za ob las t , p r e m a l o pa pr i t em misl i jo na s lovenski na rod .

R a v n o na njen osemdese t i rojs tni dan so njeni nekdan j i učenc i , ki so v O r m o ž u p r e d t r i d e s e t i m i l e t i k o n č a l i o s m i r a z r e d , p r i p r a v i l i srečanje in povabi l i t ud i n e k d a n j o r az r edn i ča rko . K d o ve, ali so vedel i za njej jubi le j .

Vida Topolovec

Qb osemcksetfefirfcl Profesor Jože Gregorc nam je prijazno odstopil pesem, ki

so mu jo ob njegovi 80-letnici posvetili člani pevskega zbo-ra Slave Klavore iz Maribora.

Proslavljaš/ "Resnično visok juhilej, Opevan 2 veliko zahvalo. Venomen tvoj, ki hrez mej Evropo sirom posejalo, S slavo tehi - pevcem priznalo Oclličja, Renome Je dalo, \JgleJ, poznanstvo za vselej! Junaško šel si skozi življenje. Ovire vse častno ohšel! 'žlahtne misli si uspel lBxplicite pa v hotenje To pa v prelepo izvršenje \jhrano vsak primer zadel. Glasha se je s tehoj rodila, Razkošno te je razsvetlila, l^ksperi postal splošno priznan, Glasnik v vsej Evropi znan. Ohjavilsi stvaritve krasne, Res mnoge so razveselile. Cvetele hodo na vse čase, \Jhrani tvoj opus proslavile. Znal si ustvariti polet Akordov v vsakiglashi resni. odličen hilsi interpret, Salvator tudi v lahki pesmi. Jimotiven v vsem snovanju, y[aesiro v visokem znanju. Dirigent priljubljen hil. Jl.lanov poln - vedno čili Samo še k tvoji profesuri: ^ksempelnaši si kulturi! Tempusfugit - za tvoje slavje. "Lepoto, zdravje in veselje Ex animo so moje želje, Tehi še mnogokrat: "Na zdravje!"

Spoštovanemu prijatelju zapisal Boris Demovšek. v februarju 1994

V s p o m i n

R o m a n j M o h o r k o

z žalostnim srcem smo sprejeli vest, da nas je 4. junija v 62. letu starosti zapustila naša Romana Mohorko.

V letu 1993je stopila v naše vrste kot invalidska upokojenka. Že v tistem letu je opazila, da bo potrebno trdo prijeti za delo, če hočemo naš dom ohraniti. V letu 1994je bila že predsednica društva upokojencev Lovrenc na Dravskem polju. Krmilo 370-članskega društva je vodila vse do letošnjega leta.

Pod njenim vodstvom je bilo opravljenih veliko del Vedno je znala prisluhniti, pomagati, reči opogumljajočo besedo. Veselila se je izletov, kijih je vedno sama vodila. Pod njenim vodstvom smo upokojenci prepotovah celo Slovenijo. Vodila nas je tudi izven naših meja. A ktivno je bila vključena v delo tudi pri Zvezi društev upokojencev Ptuj

Resneje je začela bolehati v lanskem letu. Kljub iskanju zdravja po bolnišnicah je bolezen napredovala in letos je odločila, da ne bo več predsednica društva. Izvohli smo novega predsednika. Romano pa imenovali za častno predsednico dništva. Na občnem zboru v aprilu je še obljubila, da bo pomagala društvu po svojih močeh. Vendar je bila bolezen močnejša od zdravja. V sredini maja je odšla v bolnišnico. Zdravniki so se tnidili, vendar zaman. Romana je 4. junija za vedno zaspala.

Slovo od Romane je bilo 6. junija na Ptujski Gori. Njen pogreb je pokazal, kako jebila priljubljena, saj smo pokopališče na Ptujski Gori napolnili do zadnjega kotička. Lovrenški upokojenci in upokojenke smo počastili njen spomin s častno stražo. Pevke našega dništva, kijih je imenovala Romana "moje pevke", soji zapele žalos-tinke v slovo. Pogreba so se udeleždi tudi s prapori iz sosednjih društev upokojencev - Hajdina, Cirkovce in Ptujska Gora.

Za vse, draga Romana, kar si storila za napredek in lepši videz v našem društvu, se ti še zadnjič zahvaljujemo. Hvala ti!

Hedvika Pulko

RAZISKOVALNO DELO M L A D I H

Raz i skova lne na loge sva se lotil i p r e d v s e m iz r a d o v e d n o s t i , k a k o so n e k o č mlel i in k a k o se je razvijala vas Bukovc i . Želeli sva p reds tav i t i njen razvoj od začetka pa vse do danes . Za p r i k a z l e e n e v a s i j e o h r a n j e -nega p r e m a l o g r a d i v a , z a t o sva se o p r e d e l i l i na c e l o t e n o k o l i š n e k danje o b č i n e M a r k o v c i .

N a j i n o de lo je temel j i lo na razis k o v a n j u . G r a d i v o sva č r p a l i iz Zgodov inskega a rh iva P t u j , š tud i j ske knj ižn ice , župni j skega u r a d a v M a r k o v c i h in iz šo lske k r o n i k e O Š Markovc i . P o d a t k e sva dobi l i t ud i iz o b č i n e P t u j , nekaj pa sva izvedeli od s ta re j š ih o b č a n o v v B u k o v c i h . Lo t i l i sva se tud i t e renskega dela in posnel i kase to , ki p r ikazu je vse pom e m b n e j š e u s t anove v M a r k o v c i h .

N a l o g o sva r a z d e l i l i v t r i več je sk lope:

P r e d s t a v i l i sva g e o g r a f s k i o r i s krajev in spoznal i razvoj vasi , ki so se od n a s t a n k a do d a n e s b i s t v e n o sp remen i l e . Z a n i m i v a so p r e d v s e m i m e n a krajev, ki j ih prestavl java v tej tabel i .

Marjana Kostanjevec in Andreja Anžel

Kdaj se vas prvič omenja ime vasi ime vasi dones 1.1464 Worofeze Borovc i 1.1286 P u e c h B u k o v c i 1.1322 N e u d o r f N o v a vas 1.1215 St. M a r x e n M a r k o v c i 1.1322 O b e r h a r d P r v e n c i 1.1286 Z o b e n d o r f Sobe t inc i 1.1441 S c h u t z e n d o r f Strelci 1.1477 Z v e S a b a Zabovc i

Bukovci pri Ptuju • razglednica iz leta 1936

Našl i sva t u d i r azg ledn ice vasi , in sicer Marovcev iz leta 1913 in Buk o v c e v iz leta 1936 t e r d r u g e . N a razg lednicah l ahko v i d i m o p o d o b o kraja včasih .

V d r u g e m d e l u sva p r e d s t a v i l i o b č i n o M a r k o v c i , n jen n a s t a n e k , r a z v o j in p o d r o č j a n j e n e g a d e l a , kajt i spe t pos ta ja a k t u a l n o , da b o K S Markovc i posta la obč ina . P r e d -v i d e v a v a , da se b o t u d i b o d o č a obč ina srečevala s p o d o b n i m i p ro b l e m i , k o t s e j e b i v š a . L j u d j e s o t u d i takra t plačevali davke , ker b i rok ra cija v e d n o d o b r o deluje. P o t r e b n o bo tud i precej časa in t r u d a , p r e d e n bo obč ina p o n o v n o zaživela.

P o m e m b n e u s t a n o v e i n d ruš tva v M a r k o v c i h sva obde la l i v t re t j em delu . Spoznal i sva, da j e b i l o n e k o č živl jenje ve l iko bolj p e s t r o , ko t je danes . M l a d i so se l a h k o vkl juči l i v razl ična d ruš tva . T u so delala te lov a d n a d r u š t v a O r l i , S o k o l i , t e l o v a d n o d ruš tvo P a r t i z a n , ki so gojila r az l i čne š p o r t n e d i s c ip l i ne . D e l o valo je t u d i b r a l n o d r u š t v o . Še da

nes se je obdrža la folklora, ki nam p r ikazu je l judske plese in običaje. V č a s i h se je p r e d s t a v i l a s k u p a j z m a s k a m i , ki so z n a č i l n e za ta del Sloveni je . O d kod izvira k u r e n t ? Iz

V uredništvu Tednika smo se

odločili, da bomo v veČ nadalje

vanjih pripravili predstavit\>e

nalog najboljših mladih razi

skovalcev - osnovnošolcev in

srednješolcev - z letošnjega dru

gega regijskega srečanja, ki je

bilo za srednješolce 2L aprila,

za osnovnošolce pa 13. maja.

Tokrat predstavljamo nalogo

učenk 4. e razreda ptujske gim

nazije M a r j a n e Kostargevec iz

Bukovcev in Andre je Anže l iz

C i r k u l a a

M a r k o v c e v ; z raven njega in folklore so se p reds tav i l i še kopjaši , pice-k i , rusa , m e d v e d i , vile in orači . Fol k lora v M a r k o v c i h jebi la ena izmed najš tevi lnejš ih na P tu j skem polju,

ker j ezd ruževa la ka r sedem s k u p i n , v e n d a r se t e danes pojavijo le še ob p u s t u .

M a r k o v c i so d o b i l i i m e p o sv . M a r k u . L e g e n d a p rav i , da je v d rugi po lov ic i 14. stolet ja stal v Mar k o v c i h g r a d , z g r a j e n n a j b r ž o d p t u j s k i h g o s p o d o v . Avgus t a 1493 je v d r l t u r š k i p a š a in razsa ja l po p tu jsk i okol ic i . P tu ja n i mogel zavze t i , p o r u š i l pa je g r a d P a b s t e i n v

M a r k o v c i h . Iz porušenega gradu so preb iva lc i po do lgem času postavil i c e r k v i c o , ki je do d a n e s dož ive la več adap tac i j .

Spozna l i sva t ud i nekaj o razvoju šole v M a r k o v c i h . Ž e leta 1789 sta z a č e l a p o u č e v a t i p r v a "uči te l ja" : ž u p n i k Andre j L e d e n i k i no rgan i s t B e r n a r d D o m a n j k o . P o u k je obsegal p r e d v s e m v e r o u k in p i s a n j e . P r a v i p o u k se je z a č e l f e b r u a r j a 1810 v s tar i mežnar i j i . Pojavljali so s e p r o b l e m i g lede uč i ln ic in p rav ih , u g o d n i h p r o s t o r o v za u č e n j e . Današn ja šola v M a r k o v c i h je bila postavl jena 1.1979, p r inaša pa veliko p r e d n o s t i g l ede na s ta ro šolo v posoj i ln ic i .

Zvede l i sva ve l iko novega in zan imivega , mars ičesa sva se nauči l i .

R a d i bi se zahva l i l i v s e m , ki so k a k o r k o l i p r i p o m o g l i k n a s t a n k u n a l o g e Markovci - pregled krajevne zgodovine.

Andreja Anžel Marjana Kostanjevec

S i l v e s t e r V o g r i n e c : N E W A G E - 1

^^^^^^^^

KAJ J E P O L E M I K A I N K A K O P O L E M I Z I R A T I • C E R K E V I N K R Š Č A N S T V O V V E Č N E M R A Z K O R A K U • " S C H I N D L E R J E V S E Z N A M # Z V E Z E C E R K V E Z M A F I J O • P R I H O D N O S T C E R K V E I N K R Š Č A N S T V A

KAJ JE P O L E M I K A I N K A K O P O L E M I Z I R A T I

P o l e m i k a je konf ron tac i ja dveh n a s p r o t u j o č i h si m i s l i in i d e j . Iz ražena je z d ia lek t ičn im n a č e l o m b o j a e n a k o s t i in n a s p r o t i j a l i z vzhodnjašk im p r inc ipom j in - j a n g ( p o e n o s t a v l j e n o r e č e n o : " b e l o -č r n o " ) . P o l e m i k a j e n u j n a , saj si ljudje skozi n joob l iku je josvo jas ta -l išča. P rav t a k o j e d e m o k r a t i č n o u z a k o n j e n a , v e n d a r p a m o r a bi t i k o n s t r u k t i v n a in o b j e k t i v n a , d r u gače j e b r e z p r e d m e t n a .

N a seš tevek , ki j e p r e d vami , so me napeljali trije gospod je . Dr . A . Žižek, moj "dežurni naspro tn ik" , j e u spe l n a p e l j a t i d v a t e o l o g a , g. S. H a l o ž a n a in dr . S. Kra jnca , naj zv i -d i k a C e r k v e r a z t r g a t a m o j e t o l mačenje "človeškega" J e z u s a Kristusa (feljtoni: O krščans tvu t a k o in d r u g a č e ) , ki je o b e n e m to lmačen je n e m š k e g a t e o l o g a H o l g e r j a Ker -s tena ( ta vir sem ve l ikokra t p o u d a ril). Dr . Kra jnc m e n i , d a j e u p o d o bitev J e z u s a kot r e sn ičnega č loveka "blatenje in norčevan je iz t is tega, kar j e kr is t janu najbolj sveto" , s č imer s em baje "ranil in o s r amot i l " v s e k r i s t j a n e . D r u g i , g o s p o d H a l o ž a n , p a j e šel še ko rak dalje in n o n š a l a n t n o iz jav i l , d a j e N E W A G E a l i t . i . g i b a n j e " N O V E D O B E " p r o d u k t e z o t e r i k e in di -abol ičnih sil, ter ga izenači! z nacizm o m , pri č e m e r je d e m a g o š k o "pozabi!" na u r a d n a s t a l i š č a C e r k v e m e d d r u g o sve tovno vo jno . V svoji po lemični vnemi so gospod je povs e m p o z a b i l i na b o n t o n in s r č n o ku l tu ro , kar m e j e še posebe j p r e s e n e t i l o p r i " u g l e d n i h " k r š č a n s k i h teologih.

Najbolj pa m e pri o m e n j e n i h gospod ih m o t i n j u n o z a v e s t n o s p r e n e v e d a n j e . D r . K r a j n c j e t a k o l e označ i l N e w A g e : "Za t r ju j e jo , da imajo v posest i vso resn ico , vsi d ru gi pa , ki so zuna j , so v zmot i , ali ce lo p o d s a t a n o v o o b l a s t j o . " N j e g o v a

o z n a k a me m o č n o spomin ja na ozn a k o r i m o k a t o l i š k e c e r k v e , k i j e d r u g a č e misleče zmera j preganja la z g rožn jami "večnega prek le t s tva" in j ih zažigala kot "lažne p re roke" . C e r k e v nikoli ni dovol jevala individ u a l n e i n t e r p r e t a c i j e Bibl i je , kakor j c oč i t no , da tega ne dovoljuje niti d a n e s , saj m e dr . Krajnc pri t em zmer ja s " sp le tkarsko dušo" .

C e r k e v kot l ažno p r e r o š t v o in sa-n a t i z e m p o j m u j e p o g a n s t v o , z n a n s t v e n i m a r k s i z e m , b u d i z e m , i s l am, h i n d u i z e m , new age itd. V svoj ih p r i z a d e v a n j i h j e p o d o b n a d o n k i h o t s k e m u boju z o p e r ml ine na ve te r . In ne nazadn je g. Ha ložan z n o v a d e m a g o š k o s k l e n e : " K r š č a n s t v o ne s m e in p o svojem b i s tvu ne m o r e bi t i t o g o , t e m v e č o d p r t o za z n a m e nje časa."

C E R K E V I N K R Š Č A N S T V O V V E Č N E M R A Z K O R A K U

K r š č a n s t v o u č i : N e u b i j a j , n e laži, ne k rad i , ne prešuštvuj itd. Pa v e n d a r je C e r k e v v p re tek los t i b rez o b ž a l o v a n j a g r o b o krši la vseh d e set Božjih zapoved i .

J e z u s j e u č i l : " L j u b i s v o j e g a b l i ž n j e g a k a k o r s a m e g a s e b e " ; "Ljubi svoje sov ražn ike in j im od p u s t i " in " Č e te k d o u d a r i p o d e s n e m licu, m u nas tavi še levega." Pa si og l e jmo , kaj je Ce rkev vse poče la v J e z u s o v e m i m e n u in v i m e n u krščans tva skozi zgodov ino .

K R I Ž A R S K E V O J N E , h ka t e r im je pozval p a p e ž U r b a n II., s o v d v e s t o l e t n i b i l anc i n e s m i s e l n e g a k lan ja , r o p a n j a in gor ja v bo ju za " J e z u s o v g r o b " t e r j a l a o k r o g 750 .000 č l o v e š k i h ž ivl jenj , ka r j e b i l o g l e d e na š t e v i l o e v r o p s k e g a prebivals tva o k r o g I. 1 2 0 0 p r o c e n -t u a l n o višje število o d človeških izg u b v drugi svetovni vojni.

Š P A N S K A R E K O N K V l S T A j e v 16 . s t o l e t j u v i m e n u k r i ž a t rp inč i la , posi l jevala in pobi la več m i l i j o n o v a m e r i š k i h I n d i j a n c e v .

S tare indijanske ku l tu re ,ko t sob i le I n k i , M a j i , A z t e k i , s o p o v s e m uniči l i in t o iz č i s tega p o h l e p a p o osvajanjih, zlatu in rudnik ih živega s rebra .

V D R U G I S V E T O V N I V O J N I je u r a d n a poli t ika Ce rkve podpr l a f a š i z e m in n a c i z e m . Z n a m e n j a časa: genoc id , zločin in nasilje nad civilnim p reb iva l s tvom; čas , ko so škofje p o f a š i s t i čno p o z d r a v l j a l i duce ja in je r azpe lo pos t a lo "kljukasti križ". V tej največji vojni vzgo-dovini človeštva je u m r l o o k r o g 45 m i l i j o n o v l jud i . U r a d n o s t a l i š če p a p a ž a Pija X I I . p a j e bilo, d a j e to "pravična vojna" in da Cerkev blagoslavlja p r i zadevan ja Hi t ler ja in Mussolini ja .

K o se d a n e s s p r a š u j e m o , zakaj p a p e ž kljub pr i t i skom z vseh s t rani sve ta ni ho te l izobči t i o m e n j e n i h ant ikr is tov , je odgovor povsem posve tne in kor is to l jubne narave: la-t e r anska p o g o d b a . T a p o g o d b a , ki jo j e Pij XI . sklenil s fašisti, je Vat i kanu da la samos to jnos t in d ržavno s u v e r e n o s t . Kaj p a s v e t o v n a javn o s t ? L e - t a j e o b s o d i l a C e r k e v , m n o g i c e r k v e n i d o s t o j a n s t v e n i k i p a s o b i l i p r o g l a š e n i za v o j n e zločince (v Sloveniji škof Gregor i j R o z m a n , v Hrvaški nadškof Alojzij S t e p i n a c i td . ) . V z a d n j e m času se pri nas vel iko govori o spravi med naspro tu joč imi se s t r a n m i v drugi vojni. O s e b n o sem za spravo in za o d p u š č a n j e v d u h u k r š č a n s k e ljubezn i , v e n d a r g rozo t t ega časa ne b o m o in ne s m e m o pozabi t i . Tud i filmi, kot je "Schindlerjev seznam", nas opozar ja jo na to .

V s r e d n j e m v e k u j e d e l o v a l a v 12. stoletju us tanovl jena I N K V I Z I C I J A ali c e rkveno sodišče za zat i ranje herezi j v državah z a h o d n e E v r o p e . Še p o s e b e j krvava j e bi la š p a n s k a i n k v i z i c i j a . H e r e t i k i a l i " b r e z -b o ž n e ž i " s o b i l i p o s t r a h o t n i h m u č e n j i h n a v a d n o o b s o j e n i na smr t in zažgani na g rmad i , njihovo p r e m o ž e n j e pa so si razdel i l i cerkveni velikaši in fevdalci. Ž r tve t. i.

"lova na č a r o v n i c e " .so bili m n o g i nap redn i duhovi človeštva: znans t veniki , misleci , svetovni popo tn ik i , a lkimist i , ljudski zdravniki idr. Na g r m a d a h je zgore lo na tisoče ljudi, med njimi tudi Jan Hus , G i o r d a n o B r u n o idr. Inkvizicija je nusmil je-no preganja la Gal i lca Gal i le ia , Niko l a j a K o p e r n i k a , K r i š t o f a K o l u m b a , M a r k a P o l a , M i c h e l a d e N o s t r a d a m u s a in m n o g e d r u g e . Z a r a d i nje se c e l o t n o o b d o b j e v zgodovini imenuje "mračni srednji vek".

"Sveta" inkvizacija je bila obujena v prvi polovici 16. s tolet ja , ko se je zaradi korupci je in nemora lnos t i viš je d u h o v š č i n e u p r l a n iž ja d u hovščina (najvidnejši p reds tavnik i : Mar t in Luter , J e a n Kalvin, E r a z e m R o t e r d a m s k i , P r i m o ž T r u b a r ) in zah teva la C e r k v e n o R E F O R M O . Lu te r je obtoži l papeža , da lahkom i s e l n o t rat i C e r k v e n o b o g a t s t v o in d a ga p r i d o b i v a n a n e p o š t e n način (proda ja "odpustkov") . Prav t a k o j e iz raz i l d v o m o " p a p e ž e v i nezmotlj ivosti" in dejal , naj se vernik ne zanaša s a m o na d u h o v n i k a ko t e d i n e g a p o s r e d n i k a m e d b o g o m in č l o v e k o m . E r a z e m R o t e r damski pa se je norčeval iz Ce rkve ne p raznovernos t i . "Sveta" inkvizacija j e pr i t e m p o s t a l a t a k o p a r a no ična , da je na njen s eznam prišel sam Ignacij Loyola, ustanovi tel j j e zuitov in e d e n od najvidnejših vodij p ro t i re formaci je .

T r d i t e v , da si je C e r k e v z m e r a j pr izadevala bolj za posve tno oblas t k o t za d u h o v n o , j e n a j b o l j p o d k r e p l j e n a z d v e s t o l e t n i m t. i. "in-v e s t i t u r n i m b o j e m " m e d papeš tvom in cesars tvom. Boj s e j e v r t e l o k r o g v p r a š a n j a , " k d o i m a najvišjo oblas t na zemlji, p a p e ž ali vladar". Boj se je končal s s to le tn im " a v i g n o n s k i m s u ž e n j s t v o m " papežev , ko je francoski kralj Fil ip IV. preselil papeža iz R i m a v Avig-non . Teda j je z m e d a v Cerkvi dose gla v r h u n e c z veliko z a h o d n o shiz-m o , ko sta se m e d leti 1378 do 1417 bor i la za p r e m o č hkrat i dva. p o z n e je pa celo trije papež i .

D a n e s si je Cerkev najbolj u m a za la r o k e s svojimi Z V E Z A M I Z M A F I J O in u l t r a d e s n i č a r s k o o r g a -

nizaci jo p r o t o z i d a r j e v , z n a n o kot P2 (o t em sta g o s p o d a H a l o ž a n in K r a j n c g o t o v o d o b r o o b v e š č e n a , saj se v e l i k o m u d i t a v R i m u ) . T o zvezo je razkril velik škanda l , ki je i zbruhn i l le ta 1982, z M i c h e l e j e m S i n d o n o , f i n a n č n i m s v e t o v a l c e m Va t ikanske b a n k e in z n a n i m mafij-c e m , ki je bil n a t o obso jen na 25 let j eče . K o j e novi p a p e ž J a n e z Pavel I. sk leni l , da b o raz iskal f i n a n č n o p o s l o v a n j e V a t i k a n s k e b a n k e , j e mora l umre t i . S a m o t r ideset dni p o izvolitvi so ga zas t rupi l i . Vse te d o g o d k e je z r aven j a v n e g a š k a n d a l a l epo pr ikaza l film "Bote r III.". Janez Pavel 1. je bil e d e n i zmed redkih "p rosve t l j en ih" p a p e ž e v , ki je jezil c e r k v e n o kuri jo s t akšn imi izj avami : "Bog ni s a m o vaš oče , amp a k t u d i v a š a m a t i . " P o d p i r a l j e ž e n s k e p r a v i c e in bil p r i p r a v l j e n p r e u č i t i d o l g o z g o d o v i n o c e r k v e n e g a n a s p r o t o v a n j a u m e t n i k o n t rolni rojstev.

Z a k o n e c b o m s a m o še izpostavil n e m o r a l n o s t neka t e r ih p a p e ž e v in višje d u h o v š č i n e , m e d k a t e r i m i je bil b rez d v o m a najbolj znan p a p e ž A l e k s a n d e r V I . Borg ia , k i j e imel d v a o t r o k a , z n a m e n i t e g a vo j sko vodja Cesare ja in h č e r k o Lukrec i -jo , s k a t e r o j e imel inces tno r a z m e r je-

K A K Š N A B O P R I H O D N O S T C E R K V E I N K R Š Č A N S T V A

Skoraj 2 .000-letna b i lanca u r ad ne C e r k v e n e pol i t ike n a m razkr iva po l i t i ko nasil ja, sovraš tva , ubo jev in n e m o r a l n o s t i , ki ji ni pa r a . In če je za današn je t eo loge o s e b n a razl a g a Bibl i je še v e d n o h e r e z i j a in "b la ten je" C e r k v e , p o t e m m o r a m r e č i , d a n o b e n p o s a m e z n i k n e m o r e bolj oblat i t i C e r k v e , kot s e j e s a m a s svojim o d m i k o m o d izvornega Jezusovega učenja .

Č e se v p r a š a m o , k a k o j e t akšna i n s t i t u c i j a s p l o h p r e ž i v e l a skoz i č a s , se o d g o v o r skr iva v g l o b o k i h v r e d n o t a h J e z u s o v e g a n a u k a in v i s k r e n i h p r i z a d e v a n j i h niž je d u h o v š č i n e ( r e d o v i , k o t so f r a n č i š k a n i i pd . ) in p r av ih ve rn i kov, ki so in še živijo po J e z u s o v e m

u č e n j u , n e p a p o u r a d n i politii^ C e r k v e .

N a d a l j n o u s o d o C e r k v e pastj n a p o v e d a l a dva z n a m e n i t a prero. ka Malahi ja in N o s t r a d a m u s . Ko je le ta 1138 irski d u h o v n i k Malahijj o b i s k a l R i m , j e v e k s t a t i č n i z^. m a k n j e n o s t i v ide l c e l o t n o zapo. red jc 112 p a p e ž e v . Njegovi zapi^j so se izkazali za p resene t l j ivo na. t a n č n c , p o g o s t o p a j e napovedal ce lo nj ihova imena . Nostradamus j e l e t a 1555 p r v i č o b j a v i l usodo zadnj ih šes t ih papežev (Malahijev izvirni tekst so odkri l i šele 24 let po N o s t r a d a m u s o v i s m r t i ) . Po njuni napoved i sta po zdajšnjem papežu p r e d d o k o n č n i m p r o p a d o m Cerkve os ta l a s a m o še dva papeža . Nos t r a d a m u s pravi , da b o s edem mes e c e v na p r e s t o l u l a žen papež ,v C e r k v i pa b o nas ta l r azko l zaradi bo ja u l t r akonze rva t i vcev in refor-mistov. N o s t r a d a m u s imenuje 111, p a p e ž a za K l e m e n t a , o b a preroka pa ima ta zadnjega za Pe t ra . Z njiin naj bi se sklenil dvat isočle tn i krog, ko b o V a t i k a n o p u s t o š e n In sc bo C e r k e v sesula.

V e n d a r k r š č a n s t v o ne b o prop a d l o ! N a rušev inah C e r k v e se bo d v i g n i l o k o t f e n i k s iz p e p e l a . Dož ive lo b o svoj velik p r e p o r o d in se povrn i lo k i zvornemu Jezusovem u učenju . "Oče" b o vsakega posa-m e z n i k a n a g o v o r i l p o "svetem D u h u " in v s a k d o ga b o l ahko slišalv sebi . "Nebo" se ne bo več deli lo na k r š č a n s k o , m u s l i m a n s k o , budist ično itd. Ljudje b o d o spoznal i , da vsi p r i pada jo k e n e m u in skupnemu Izvoru, ne g lede na r a sno ali versko i zpoved . .Ka j t i "Oče , k i j e neboa v e s k o z m o s , " n e l o č u j e "svojih o t rok" po zunanj ih znači lnost ih . Za n j e g a so vsi l j u d j e s i n o v i enega r o d u . Naj zakl jučim v a n t i č n e m jeziku ognja: "I V O M V A " ( K d o si,a veš, k d o s em jaz? ) in v odgovor : "1 A M O N Y O N " (Ti in jaz sva eno) -O T R O K A S V E T L O B E !

(PS: Spoštovana gospa Haložan in Krajnc, v nekaj naslednjih prispevkih vama bom odgovoril, kdo je biUezus Nazarenec, kaj je nevvagein za kaj se new age zavzema.)

i .

RAZBURJANJE NA VOLIŠČU Pod gornjim naslovom je

Tednik 2. junija letos objavil zapis, ki tako v naslovu kot tudi po vsebini sugerira neupravičeno "razburjAnje". Za presojo, ali je šlo za "razburjenje" občanov ali za nezakonite in prot ipravne postopke posameznih krajevnih funkcionarjev, je treba uvodoma ugotoviti, da je po uradnem zapisniku, sestavljenem 25.5.1994 pod štev. 121/94, volilna komisija referendumskega območja štev. 212 (Gorišnica), sveta krajevne skupnosti Gorišnica, na redni seji 24. 5. 1994 na podlagi zborov krajanov sklenila: "Izvede se anketa o imenu občine in sicer anketni list vsebuje vprašanje ali ste za spremembo imena občine Gorišnica v ime občine Sv. Marjeta. Nadalje pooblašča volilnokomisijo referendumskega območja 212 -Gorišnica - ter odbore, da se anketa izvede na enak način kot referendum z.a ustanovitev občine."

Verjetno bi samo v Butalah bilo potrebno posebej napisati , da se tovrstno vprašanje postavi istočasno, ko se sprašuje o občini. Tovrstna nejasnost bi lahko nastopila tudi v glavah tistih, ki vedo vselej kaj povedati o dragi državi, če le doldčen dogodek ne ustreza njihovim predstavam.

Zakaj volilna komisija - te si

cer jasno izražene - volje krajanov ni hotela izpolniti, bo zato najlažje pojasnila predsednica volilne komisije. V polpreteklih časih smo pač imeli nevidne n i t i ,k i se jim jepo domače reklo parujska politična koordinacija. Koliko takih nit i še obstaja in kako se prilegajo naši javno deklarirani želji po poti v Evropo, naj presodijo bralci kar sami. Z informacijami bo zanesljivo na voljo tudi gospa Minka Čuš, ki je odločila, da sprejetega sklepa ne bo uresničila. Morda prav to najlepše kaže, kako resno nekateri mislijo s krajevno samoupravo.

Tis t im, ki verjamejo, da lahko opozorilo na njihovo ignoriranje sklepov občanov proglasijo za razburjenje, bo zelo verjetno tudi takoj pri roki kakšna izjava "o vmešavanju v politiko". Pri tovrstni retoriki - ne pojavlja se tako redko - predlagam, dasvoja izvajan ja prične jo z navedbo tistega člena ustave, ki loči državljane na take, ki se smejo zavzeti z.a javno dobro, in one druge, ki tega ne bi smeli. V nekaterih glavah so namreč še kar močno prisotni recidivi včerajšnjega. Takim občasno branje ustavnih določil zelo pomaga. Baje se vsi /.avzemamo za to, da bi bili čim bolj podobni civilizirani Evropi, le da gre enim to težje od rok kot drugim.

Ivan Holobar

ODGOVORNA ČLANEK (Vojko Švetak - tujec v svoji

domovini? - Tednik št. 21, 26. maja 1994, str. 13)

Na številne neutemeljene obtožbe na račun Cen tra za soci

alno delo Ormož oz. njegovih delavcev Milene Zorčič in Antona Praprotnika v zvezi z državljanstvom Vojka Švetaka ter njegovih t renutnih socialnih težav, dajemo naslednji odgovor:

Razumemo čustveno prizadetost naše bivše rejnice gospe Petkove zaradi nerešene vloge v zvezi s pridobitvijo slovenskega državljanstva za njenega nekdanjega rejenca Vojka Švetaka, ne moremo pa ob tem biti tisti, ki smo tako rekoč krivi za vse. Res je, da Vojkovo otroštvo ni bilo lahko, tako kot ni lahko za mnoge njegove vrstnike s podobnimi življenjskimi usodami. Bil je naš rejenec od leta 1975, ko smo ga namestili v rej-niško družino gospe Terezije Kralj , pozneje v letu 1976 pa v rejniško družino Petkovih, kjer biva še sedaj.

Ob vsej očitani "socialni neskrbi" z.a svojega varovanca je Vojko, kot je razvidno iz članka, uspešno končal osnovno šolo in ekonomsko srednjo šolo. Ves čas bivanja v rejniški družini mu ie bila zagotovljena popolna materialna oskrba, takšna in v takšni višini, kot so določali takrat veljavni predpisi. V času šolanja.na srednji in pozneje na višji šoli jeprejemal štipendijo v najvišjem znesku, ki ga je bilo moč uveljaviti. Da jepri tem nekaj pripomogla v skrbi za svoje varovance socialna služba, se rado kaj hitro pozabi.

Po končani srednji šoli je Vojko najprej izrazil željo po odslužitvi vojaškega roka, pa si je premislil in se odločil, daboprej

opravil pripravništvo. Cen ter za socialno delo mu ga je uredil na Službi družbenega knjigovodstva - ekspozitura Ormož, kjer ga je tudi uspešno opravil. Njegova nadaljnja želja je bila, da se vpiše na Pedagoško fakulteto, vendar se je pozneje odločil za študij prava.

Po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmeriih rejništvo kot posebna oblika družbenega varstva preneha z dopolnjenimi 18. leti otrokove starosti oz. že prej,če je rejenec usposobljen za samostojno življenje. Določba zakona je mogoče za posamezne specifične primere kruta, vendar takšna je in ješe vedno v veljavi. Vojku smo zaradi njegovega marljivega učenja v srednji šoli status rejenca, ob prevzemu nemale odgovornosti, podaljšali (s tem tudi pravico do rejnine) do konca šolanja v ekonomski šoli in pozneje še na pravni fakulteti.

Rejniško razmerje z rejnico gospo Petkovo je bilo prekinjeno z našo odločbo in izplačevanje rejnine ustavljeno 1. juliia 1993. Po vzroku se pisec članka ne sprašuje, čeprav bi mu to Vojko lahko povedal, če mi seveda ni.

V članku je navedenih polno vprašani, na katera bi moral i odgovoriti, čeprav z.a odgovor na marsikaterega nismo pristojni.

Pisec članka se sprašuje, zakaj Vojku nismo pomagali poiskati zaposlitve po končanem pripravništvu, čeprav je bil naš varovanec. Že uvodoma smo po)a-snili, da je Vojko želel nadaljevati študij, pa tudi sicer bi bilo v

letu 1991 izredno težko najti zaposlitev v poklicu, ki ga je imel.

Čudi nas, od kod piscu podatek, da je Vojko moral študij opustiti po enem letu, ker da smo mu ukinili vso denarno po-mosč. Na pravno fakulteto se je namreč vpisal leta 1991/92, prejemal vse do septembra 1993. leta maksimalno štipendijo, do 1. julija 1993 pa smo zanj izplačevali rejnici tudi rejnino.

Kdo je odgovoren za to, da še danes nima slovenskega državljanstva? T u d i tu smo izpostavljeni kot krivec, ker da smo drugim vse uredili. Katerim le? Nikomur nismo urejali državljanstva, ker za to nismo pristojni in ker z izjemo Vojka takega primera nismo imeli. Prošnja za sprejem v državljanstvo neke države je osebna odločitev nekoga in se ne more prenesti na neko institucijo. Po osamosvojitvi Sloveniji v juniju 1991 so sredstva javnega obveščanja velikokrat pozivala občane, da preverijo svoj dr/.avljanski status oziroma si ga uredijo do 25. decembra 1991. Pričakovati bi bilo, da je nekdo, ki je končal srednjo šolo in ie študent pravne fakultete, toliko osveščen, da si svoje osebne zadeve ureja sam. Center za socialno delo ob sklenitvi rejniškega razmerja v preteklosti ni ugotavljal republiškega dr/.avljanstva za nobenega reienca, ker to takrat ni bilo pomembno oziroma potrebno v postopku. Tako tudi v letu 1991 s podatkom o Vojkovem državljanstvu ni razpolagal in mu tega ni mogel sporočiti. Kakršna koli očitana namer-

nost, da mu nismo hoteli pomagati oziroma da smo se ga hoteli na tak način otresti, je neumestna.

Potem ko je bilo Vojku sporočeno s krajevnega urada Tomaž , da ni državljan Republike Slovenije in je tudi nas seznanil s tem, smo mu priskočili na pomoč, kolikor smo lahkogledenasvojopristojnost . Kot bodoči pravnik je mogoče Vojko seznanjen z zakonom o varovanju osebnih podatkov, ki ne dovoljuje brez izrecnega dovoljenja posameznika vpogleda v njegove osebne podatke oz. evidence teh podatkov. Kot polnoleten in opravilno sposoben je tako lesam lahko zahteval od pristojnih organov listine, potrebne v postopku za pridobitev drž.avljanstva, vložil prošnjo in v nadaljnjem postopku sodeloval s pristojnimi organi.

Nič neoči tamo Vojku in rejnici, ki je svoje rejniško delo primerno opravljala, le pisec članka bi se lahko pred obiavo oglasil na Cen tru z.a socialno delo, da bi spoznal obe plati medalje. Tud i mi bi mu postavili marsikatero vprašanje, ki bi mu lahko služilo kot odgovor na njegove nekorektne obtožbe.

Za Center za socialno delo Ormož:

Marjeta Stampar

POBIRANJE KOMUNALNE

GA PRISPEVKA Uporabniki vode iz vodovod

nega sistema in uporabniki , pri katerih nastajajo komunalni odpadki na območju odvažanja po odredbi IS SO Ptuj , so te dni

prejeli ali še bodo položnice za plačilo vodarine in odvoza odpadkov v višjem znesku. Da ne bo nesporazumov. Direkcija za gospodarsko infrastrukturo občine Ptuj sporoča, da gre za komunalni prispevek, ki so ga izvajalci storitev zaračunali uporabnikom po Odloku o komuna lnem prispevku v občini Ptui, Odlok so sprejeli zbori skupščine 10. maja 1994 in je objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj štev. 12 z dne 19. maja 1994.

Po Odloku se zbira komunalni prispevek ob plačilu vodarine v znesku 25,00 SIT/m^ ter ob plačilu odvoza odpadkov pri go-spodijstvih v višini 163,00 SIT/mes. in za podjetja in druge 876,00 S I T / m l Komunalni prispevek ob vodarin i se bo zbiral dve leti, ob odvozu odpadkov pa 8 let.

Zbrana sredstva od prispevka ob vodarini se bodo porabila za izgradnjo vodovodnega omrežja po programu za leto 1994 in varstvene ukrepe ' varstvenih pasovih vodnih virov na Dravskem polju.

Zbrana sredstva od prispevka pri odvozu odpadkov se bodo porabila za potrebe sanacije lO ureditve centralne deponije komunaln ih odpadkov za občin" Ptuj v Brstju.

Nadzor nad porabo sredstev' bo imela neposredno Skupščin^ občine, ki bo ob spreienu' občinskega proračuna sprei^' mala tudi program porabe sredstev.

Direktor : Slavko Vamberger

f g P N l K -16. JUNIJ 1994 ZA KRATEK CAS - 25

INFO-glasbene novice! po napornem dnevu verjetno tudi vi radi prižgete radijski sprejem

nik, na katerem se bodo v prihodnje rolale tudi te skladbe!

^ ^ ) t * - o d h č n a plošča dobra plošča

^ - solidna plošča potem, kosem rahlozanemari l ple

sne komade, vam tokrat opisujem kup novih plesnih plošč:

ICH MC so letos že imeli hit Take away the colour, v diskoteke pa prihaja komad T H I N K A B O U T T H E \VAY. ^(^^*

Najprej se jc pevka STELLA GETZ spoprijateljila z nami v komadu Friends, sedaj pa nas osvaja s ploščo DR. L O V E . * *

Nekdanji član dua Modern Talking piethcr Bohlan že nekaj let zanje uspehe s skupino B L U E SVSTEM. Njegova nova pesem je či-sto klasičen

" š t a n c " k o m a d 6 Y E A R S - 6 N I G H T S . * * *

Švicarski duo Y E L L O je bil ponovno v studiu, kjer je posnel "štikl" s naslovom D O IT. * * *

Prav tako iz Švice prihaja D. J. B O B O , ki ga v najnovejši skladbi E V E R Y B O D Y ni dosti slišati, saj .so glavne vokale posnele njegove "back" vokalistke. * * *

INTERMISSION ostaja po hitu Piece of my heart ena izmed boljših plesnih skupin z najnovejšim hitom SIX DAYS. * * *

Dokaj čudno ime pa ima fant B. G. T H E P R I N C E O F R A P , ki ima velike želje in apetite s ploščo T H E C O L O U R O F M Y D R E A M S . * * *

Za konec tedna "dance" pregleda mi ostaja še komad I G O T T O G I V E IT UP, ki ga izvaja skupina MAS-T E R B O Y . * * *

DANNII M I N O G U E , sestra bolj znane Kylie, ki snema novi album, je

Info-kviz Ali ste uganili, katera pevka je na sliki? Izrežite sličico, v »oblaček« vpišite njeno ime, m če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili lasersko ploščo.

Prejšnji teden je bil na sliki Prince. CD prejme . Prosimo, da pride po potrdilo o nagradi k nam na Tednik.

Odgovore pošljite (ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: ponedeljek, 20. junija •

izdal že deveto single ploščo G E T INTO Y O U . * * *

Največji hit skupine Aswad z naslovom Don't t um around je priredila skupina Ace of Base, medtem pa se

A S W A D vračajo s skladbo SHINE.

Bivša pevka skupine Sub Sub ME-IJ^INE VVILLIAMS seje odločila za solopot, ki jo pričenja spesmi joEVE-R Y D A Y T H A N G . * * *

V diskoteke .sodi tudi komad dveh "div" plesne glasbe KYM M A Z E L L E

& J O C E L Y N B R O W N , ki sta skupaj priredili hit Donne Summer N O M O R E T E A R S ( E N O U G H IS E N O U G H ) . * * *

Skupina B R A N D N E W H A V I E S je dosegla viden uspeh v Z D A s ploščo Dream on, Dreamer, zato bo zanimivo spremljati tudi njihovo najnovejšo pesem B A C K T O LOVE. * * *

Nekatere glasbene revije pišejo, da je skupina BLUR t renutno najboljša pop skupina, kar dokazujejo v pesmi T O T H E EN D. * * *

P E T S H O P B O Y S s t a s k u p a j z d v e -ma britanskima humoristkama posnela novo pesem A B S O L U T I L Y F A B O U L E S , ki paje neboste našli na njunem zadnjem albumu Very! * * *

Najboljše zmeraj pride ob koncu: vračata se dve legendami zasedbi T R A F F I C in BOSTON! Skupina T R A F F I C j e posnela skladbo H E R E C O M E S T H E MAN. * * * BOST O N paso pretekli teden izdali album Walk on, s katerega prihaja prvi single I N E E D Y O U R LOVE. * * *

David Breznik

POPULARNIH 10 1. The Real Thing - 2 Unilmited

2. Don 't Turn Around - Ace ofBase

3. Crazy-Aerosniith

4. Around The World - East 17

5. Sweets For My Sweets - C J Lewis

6. Anytime You Need a Friend -

Martah Carey

7. United - Prince ItalJoe & Markv

Mark

8. The Most Beautiful GirI In The

World-Prince

9. No More (I Can 7 Stand It) - Maxx

10. Always - Erasure

Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro).

M l a d i d o p i s n i k i ^ i V l I a d i d o p i s n i k i ^ M l a d i d o p i s n i k i ^ M l a d i d o p i s i l i k i j

KAJENJE ŠKODUJE

OENARNia Vsi se zmeraj s a m o pogova r j amo ,

kako kajenje škoduje zdravju. Mislim, da vsi v e m o , d a j e kajenje s labo za zdravje, da ne s m e m o kadit i oz. naj ne bi. Nihče pa se nikoli ali p a bolj p o r e d k o vpraša , kol iko denar ja porabimo za kajenje. Še manj pa, d a bi si to izračunali . Nared i l a b o m to na mes to vas.

V trgovini so mi povedal i , d a imajo cigarete različnih vrst - če ste ka-dilec,jih najbrž pozna t e . S t a n e j o o d 65 S I T d o 180 SIT . Najbolj se p r o d a -i a j o c i g a r e t e z a 7 2 i n 8 5 S I T - v r s t e n e poznam. Jaz b o m t o c e n o s p r e m e n i -la iz tolarjev v m a r k e - t ako b o d o cifre manj g rozne . Povprečen kadi lec jokadi na dan e n o ška t loc igare t - in to dejstvo b o m uporab i l a pri izračunu.

Torej takole : Če en kadi lec v e n e m dnevu poka

di za e n o m a r k o cigaret , to znaša : - na mesec = 30 D E M = 6,4 %

bruto za jamčene plače - na leto = 369 D E M = štirje dnevi

ob G a r d s k e m jezeru - na 10 let = 3600 D E M = 670 pizz - n a 20 let = 7200 D E M = 1800

k a r t i c 3 x 3 - na 30 let = 10800 D E M = 50 po

tovanj za tri dni B u d i m p e š t o - na 40 let = 14400 D E M = 20 ko

les

- n a 5 0 1 e t = 18000 D E M = av to

Č e torej kadi te ali bos te kadili 50 let, bos te v tem času pokadil i ci t ro-en A X ali renau l t clio, to pa ni malo .

U p a m , da bos te naslednjič, ko bos te vzeli c iga re to v roke , d o b r o premisli l i , ali kad i te kolesa ali p a s t e m o r d a že pri s t rehi av tomobi la . Seveda če bos te to tudi dočaka l i? !

Petra Kosec, 8. r. O Š Ivanjkovci

P O M L A D P o m l a d čez polje je zavila,

se v b r a z d e rjave zemlje skrila. In zemlji rodni m o č je dala , da j e vsa d rh t eča vstala.

P o m l a d čez t ravnik je zavila, se v m o k r e t rave, cvetje skrila. J e travi, cvetju ro so dala , da travica kot p r e p r o g a je posta la .

P o m l a d a v naša srca j e zavila, nas vedre , s rečne , sp roščene nare dila. Uživajmo l epo to njeno, saj v njej se s m e h in sreča skriva.

Matej Meznarič, 6. d OŠ Mladika

BIL SEM ČEBELICA Zjutraj sem se zbudil v čebelnjaku

m e d b renčan jem čebel . Z a č u d e n sem opazi l , da sem čebel ica. Vese lo sem odfrčal na rdeči mak in pričel nabi ra t i cvetni p rah . O k r o g m e n e so tudi d ruge čebel ice nabira le cvetni p rah . Iz njega se dela med . Vese lo s m o letali m e d cvet l icami, ki so čudov i to dišale . Imeli s m o se zelo lepo.

Utru jen sem zaspal v pLsanem tul ipanu in se zbudil v svoji postelji.

Aleksej Vajda , l . a , OŠ O. Meglic

KOLINE NEKOČ

Ko je bila moja babica mlada, so bile kol ine pravi praznik. Nanj so se pripravljali v e č d n i . P o t r e b n o j e bilo nabrust i t i nože , naredi t i spale, p rebrat i a jdovo kašo in pripraviti raznovrs tne posode , ki so seveda bile lesene, saj takra t niso slišali za plast iko.

Koline so se pričele zelo zgodaj . Mesarji so prišli že, ko je bil še jutranji mrak. T o so bili vsi strici, dedki in sosedje. Zbral i so se v največji izbi, ki soj i rekli "hiša". Popili so čaj z žganjem in pojedli kos kruha . N a t o so iz izbe odnesl i postelje in o m a r e . M e d tem je gospodinja po-molzla kravo. Mleko je nesla prašiču, takoj za njo pa so šli mesarji. Prašiča so prijeli, glavni mesa r pa gaje z dolgim nožem zabodel v srce. Prašič je seveda zelo brcal , t ako da j e včasih kater i od mesarjev obležal kje v gnoju. Pri t em so seveda zbijali šale in se smejali. Nekje na skrivaj jih je opazoval kak sosedov fant in p o t e m ves dan sestavljal p i smo za kolinarje. T o p ismo jc p o t e m zvečer mora l prinest i k hiši tako, da ga ni nihče opazil . Ponavadi ga je dal v nogavico, na t l ačeno s s enom, v kateri je bil tudi velik kamen , da je lahko to nogavico nekje od daleč vrgel v vrata .

Ko so prašiča zaklali, so ga odnesli

v izbo. T a m s o p o t e m ves dan kt)lini-li. Najbolj zabavno je pos ta lo , ko so delali k lobase. Tak ra t so prišle tudi že vse tete in sosede, pa seveda tudi njihovi o t roci . M a s o za klobase so moral i poskusiti vsi, p r e d e n so jih pričeli delat i . Pri t em so se vedno smejali d o solz. Zadnje mesar jevo opravi lo je bilo, d a j e nasolil meso . N a t o je gospodinja mora la s k r t ačo poribat i lesen pod, v izbo so dali veliko mizo in na mizo prinesli v ročo j u h o . Z a j u h o so na mizo prinesli kosti , iz njih je štrlel ok rašen rep . Glavni mesa r j e moral rep razrezat i in ga razdeliti med vse, t ako da je vsak dobil t ako debel rep , kot si ga je čez vse leto zaslužil. T o je običajno trajalo kakšno uro , saj j e vsakemu pri tem moral povedat i kaj smešnega . N a t o so jedli sirove pogače , za tem pa je prišla pokušnja vseh vrst klobas, ki so jih naredil i . Nazadnje so vedno prinesli na mizo pečena rebra in kislo zelje. Vse to so seveda splaknjevali s pr is tnim haloškim vinom in za to se ni nikomur mudi lo domov. Odšli so običajno šele takra t , k o s e j e ž e danilo.

Babica pravi, da je bilo nekoč dosti lepše kot danes ,pa čeprav so vse to delali ročno in ob petrolejki .

Danilo Kokot, OŠ Zavrč

PSIČKA PIKA Moja babica živi v Poljčanah. Ker

hiša stoji na s a m o t n e m kraju, sva se s te to , ki živi v Mar iboru , odločil i , da babico presenet iva z majhnim dari

lom - s ps ičkom. V malih oglasih v časopisu Veče r sva s t e to v n e t o iskali, ali bi bil kje kakšen oglas o prodaji psa. Sreča n a m a ni pokaza la h rb ta in našli sva oglas .

Moral i sva iti na Pragersko , ki je z v lakom odda l j eno za dve železniški postaji . Kar precej časa je p r e t ek lo , p r e d e n sva našli hišo, kjer so s t ano vali lastniki č is tokrvne slovaške čuvajke. Lastnik n a m a j e pokaza l njene mladiče . Bilo je nekaj psičk in edini psiček, ki p a j e bil že p r o d a n . Ko s m o prišli d o pesjaka in j e lastnik izpustil psičke na dvorišče , sva s t e t o obstal i kot vkopan i . Izza lesenih vrat s e j e pr ikazala o g r m n a snežno-bela postava čis tokrvne slovaške čuvaj ke. Kar zijal i sva od začudenja . Šele p o nekaj t r enu tk ih p rese nečenja in osuplos t i sva se zavedal i , da okoli naju raz igrano in p o l n e pr ičakovanja skačejo psičke. Ker so bile vse t ako lepe, debe lu šne in razig rane in p o d o m a č e rečenocarf//7ve, sva se komaj odločili , k a t e r o bi kupili. Lastnik n a m a je dal vse p o t r e b ne nasvete in napo tke , kako je t r eba ravnat i z njo, s čim jo hran i t i . . .

Ko sva se z v lakom pripeljali nazaj v Poljčane na železniško posta jo , sva s te to k r e p k o pljunili v roke in psičko i z m e n o m a nosili. Do lga pot navkreber n a m a je še bolj o n e m o gočala nošnjo. Po poti sva p re mišljevali, kako bi ji dali ime. In ker je imela na čelu be lo p iko , sva sklenili, da ji b o ime Pika.

K o sva prišli d o m o v s Piko v

naročju , je bila babica zelo presenečena in od veselja, da ne b o več sama , so se ji zasolzile oči. Rek la je , da ne ve, k a k o naj se n a m a zahvali .

Le tos maja b o Pika dopolni la e n o le to svojega življenja, in ker se pari , j o je babica da la cepiti prot i brejos-ti. Pika je ze lo raz igrana in divja. Ko je še bila majhna , se je babica zelc jezila nanjo, če j e Pika opravi la svojo p o t r e b o v k a k š n e m kotu kuhinje, p r e d s o b e ali pa ce lo kopalnice in WC-ja . Babica j o skoraj vsak večer spusti z ver ige in njena prva stvar je , da se zdivja, d r u g a pa, da s teče v p r e d s o b o , se s sprednj ima t a c a m a povzpne na nizko polico za c o p a t e , j ih zgrabi , s teče ven in jih grize, ce-fra in nosi naokol i . Ko je konec njene lekcije uničevanja copa t , se še nekajkrat p o ž e n e p o okolici in p o tem m o r a nazaj na verigo. Ve , kdaj je konec njenegadivjana , z a to se ner ada pusti ujeti.

Tud i razvajena je , saj rada je sladkarije, sadje, slaščice in p e č e n o koruzo . Ker se babica rada igra z njo, ima roke vse p o p r a s k a n e in pogri -zene , a se tolaži , češ k o b o malce starejša in jo b o srečala pame t , ne bo več tega delala .

Pika je zvesta psica, saj r a z u m e mars ika ter i ukaz . Imam jo zelo rada . N e v e m , k a k o b i se lahko ločHa od nje. Bilo bi mi zelo hudo . Č e s a m o pomis l im na to , sem žalostna.

Aleksandra Krunič, 5 . r. O Š Trnovska vas

26 - ZA RAZVEDRILO 16. JUNIJ 1994- TEDNIH