univerza v mariboru ekonomsko-poslovna ... - dk.um.si
TRANSCRIPT
1
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR
DIPLOMSKO DELO
POSTOPEK IZBIRE IN OCENJEVANJA DOBAVITELJEV V DRUŢBI
UNIOR d.d.
SELECTION AND EVALUATION OF SUPPLIERS IN SOCIETY UNIOR
D.D.
Kandidatka: Jasna Vovk
Program: univerzitetni
Študijska smer: marketing
Mentor: dr. Bruno Završnik
Vitanje, junij, 2012
2
PREDGOVOR
V trţno naravnanem ekonomskem okolju in vse večji globalizaciji gospodarstva si podjetja
prizadevajo biti korak pred konkurenco, da pa so v tem uspešni, morajo poslovne napore
usmeriti na svoje ciljne skupine-odjemalce. Za uspešno realizacijo strategije v podjetju je
potrebno natančno predvideti korake, ki bodo storjeni na posameznih področjih, da bi čim
boljše realizirali določeno konkurenčno prednost.
Managerji v nabavi morajo vse pogosteje iskati prave informacije o dobaviteljih, najti način in
metode za izbiro pravega oziroma kakovostnega dobavitelja. Te odločitve vsekakor niso
lahke, kajti imajo lahko usodne posledice za obstoj in razvoj podjetja. Prave odločitve pa
nedvomno zagotavljajo podjetju konkurenčno prednost v boju za obstanek na globalnem in
izredno konkurenčnem trgu.
Proces izbiranja dobaviteljev postaja ena izmed strateško pomembnih odločitev vsakega
podjetja. Ustrezen dobavitelj je namreč v današnjem turbulentnem in tehnološko zelo
razvitem okolju neprecenljiv vir za podjetje. Prav tako je dandanes vse pomembnejše
raziskovanje nabavnega trga, kateremu so v preteklosti posvečali premalo pozornosti. Podjetja
lahko le od dobri raziskavi nabavnega trga prepoznajo trţne priloţnosti in probleme ter
najdejo rešitve zanje.
Ena izmed številnih nalog nabavne sluţbe je tudi postopek izbire in ocenjevanja dobaviteljev.
Kakovostni dobavitelji so neprecenljiv vir za podjetje. Dobavitelji, ki ustrezajo zahtevanim
kriterijem se uvrstijo na listo odobrenih dobaviteljev. Vedno bolj pa se podjetja nagibajo k
dolgoročnemu poslovnemu sodelovanju z ustreznimi dobavitelji, strateškemu povezovanju z
njimi, s katerimi lahko dosegajo obojestranske koristi (situacija »win – win«). V podjetju se
za izbiro in ocenjevanje dobaviteljev oblikujejo timi, sestavljeni iz vodij in sodelavcev nabave
in drugih poslovnih funkcij, kot sta tehnična in tehnološka funkcija, vse večjo vlogo pa ima
tudi funkcija s področja varstva okolja.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh vsebinskih sklopov. V prvem delu je teoretično
prikazana raziskava nabavnega trga. Bolj natančno sem preučila iskanje in izbiranje
dobaviteljev in z njimi povezane postopke izbire, vire informacij, merila izbire in presoje
dobaviteljev ter metode in modele za izbiro in presojo le teh.
V praktičnem delu diplomske naloge sem predstavila druţbo Unior d.d. in postopek izbire in
ocenjevanja dobaviteljev. Večji poudarek je na tekočem ocenjevanju dobaviteljev, podala pa
sem tudi primere oziroma ocene posameznih dobaviteljev, ki jih je ocenila druţba Unior d.d.
po svojih izbranih kriterijih.
Druţba Unior d.d. se zaveda pomena kakovostnega dobavitelja, ki jim prinaša konkurenčno
prednost. Z ocenjevanjem dobaviteljev neustreznim dobaviteljem preprečijo navezavo
poslovnih stikov, z dobavitelji, ki ustrezajo njihovim kriterijem pa vzpostavijo dolgoročne
poslovne odnose.
Nabavna sluţba druţbe Unior d.d. izvaja postopek izbire in ocenjevanja dobaviteljev za
obstoječe in nove dobavitelje. Kontinuirano ocenjevanje ţe obstoječih dobaviteljev je
pomembno zaradi konstantnega preverjanja njihove kakovosti.
3
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ................................................................................................................................... 5
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ................................................................................... 5
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE .................................................................... 5
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ......................................................... 6
1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ................................................................ 6
2 RAZISKOVANJE NABAVNEGA TRGA ........................................................................ 7
2.1 SPLOŠNO O RAZISKAVI NABAVNEGA TRGA ....................................................... 7
2.2 PODROČJA PROUČEVANJA NABAVNEGA TRGA ................................................. 8
3 ISKANJE IN IZBIRANJE DOBAVITELJEV ................................................................. 10
3.1 POMEN ISKANJA IN IZBIRANJA DOBAVITELJEV .......................................... 10
3.2 RAZLOGI ZA ISKANJE IN IZBIRANJE DOBAVITELJEV ...................................... 11
3.3 POSTOPKI IZBIRE DOBAVITELJA ........................................................................... 11
3.4 VIRI INFORMACIJ ZA ISKANJE IN IZBIRANJE DOBAVITELJEV ...................... 13
3.4.1 Adresarji, seznami nabavnih virov in industrijski registri ..................................... 13
3.4.2 Sejmi in razstave .................................................................................................... 13
3.4.3 Publikacije, ki jih izdajajo dobavitelji ................................................................... 14
3.4.4 Baze podatkov ........................................................................................................ 14
3.4.5 Borzna in trţna poročila ......................................................................................... 14
3.4.6 Strokovni časopisi in revije .................................................................................... 15
3.4.7 Dnevni časopisi in sluţbe informacij ..................................................................... 15
3.4.8 Poslovni časopisi .................................................................................................... 15
3.4.9 Rumene strani ........................................................................................................ 15
3.4.10 Statistične publikacije ............................................................................................ 15
3.4.11 Viri v podjetju ........................................................................................................ 15
3.4.12 Informacije od posrednikov...................................................................................... 16
3.4.13 Izmenjava izkušenj s kolegi iz stroke v drugih podjetjih .......................................... 16
3.4.14 Objave inštitutov za konjunkturne raziskave ............................................................ 16
3.4.15 Sporočila bank, zbornic in vladnih ustanov .............................................................. 16
3.4.16 Inštituti za trţne raziskave ......................................................................................... 16
3.5 POMEN OCENJEVANJA ŢE IZBRANIH DOBAVITELJEV ................................... 17
3.6 MERILA IZBIRANJA IN PRESOJANJA DOBAVITELJEV ..................................... 17
3.7 METODE IN MODELI ZA IZBIRANJE IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV .... 20
3.7.1 Subjektivna metoda ................................................................................................ 21
3.7.2 Kategorična metoda ............................................................................................... 21
3.7.3 Metoda uporabe ponderjev (uteţi) ......................................................................... 22
4
3.7.4 Metoda razvrščanja ................................................................................................ 23
3.7.5 Matrična metoda .................................................................................................... 23
3.7.6 Metoda točkovnega ocenjevanja ................................................................................. 24
3.7.7 Metode stroškovnega razmerja .................................................................................... 25
4 IZBIRANJE IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V DRUŢBI UNIOR D.D. ............ 27
4.1 Predstavitev druţbe Unior d.d. .................................................................................. 27
4.2 Organizacijska struktura druţbe Unior d.d. ............................................................... 30
4.3 Organiziranost in vloga nabavne sluţbe .................................................................... 30
4.4 Iskanje in izbira dobaviteljev v druţbi Unior d.d. ..................................................... 32
4.4.1 Iskanje potencialnih dobaviteljev v druţbi Unior d.d. ........................................... 32
4.4.2 Ugotavljanje sposobnosti dobavitelja .................................................................... 33
4.4.3 Uvrstitev dobavitelja na listo dobaviteljev ............................................................ 34
4.4.4 Pregled in odobritev liste dobaviteljev................................................................... 34
4.5 Tekoče ocenjevanje dobaviteljev ............................................................................... 34
4.5.1 Ocenjevanje dobaviteljev ....................................................................................... 34
4.5.2 Ocenitev po kriterijih ............................................................................................. 36
4.5.2.1 Določanje razreda dobavitelja po kriteriju KAKOVOST .................................. 36
4.5.2.2 Določanje razreda dobavitelja po kriteriju ROK ................................................ 38
4.5.2.3 Določanje razreda dobavitelja po kriteriju NABAVNI STROŠKI .......................... 39
4.5.2.4 Določanje razreda dobavitelja po kriteriju RAVNANJA Z OKOLJEM ................. 40
4.5.3 Ocenjevanje dobaviteljev – določitev skupne ocene – razreda ................................... 40
4.5.4 Potrjevanje programov aktivnosti za sanacijo kritičnih dobaviteljev ......................... 41
4.5.5 Ocenjevanje storitev .................................................................................................... 42
4.5.5.1 Ocenjevanje pogodbenih prevoznikov ..................................................................... 42
4.5.5.2 Ocenjevanje pogodbenih ponudnikov za opravljanje servisnih storitev v Energetiki
.............................................................................................................................................. 43
5 SKLEPNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI .................................................................... 44
6 POVZETEK ...................................................................................................................... 45
SUMMARY ...................................................................................................................... 46
7 SEZNAM VIROV IN LITERATURE .............................................................................. 47
8 PRILOGE .......................................................................................................................... 50
5
1 UVOD
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Vloga nabavne sluţbe se je skozi čas zelo spremenila. Včasih je bil večji poudarek na razvoju
in raziskavah ter trţenju, nabava pa je predstavljala le eno izmed operativnih funkcij v
povezavi s proizvodnjo. Danes je vloga nabave zelo pomembna, kajti le gospodarna in
učinkovita nabavna funkcija veliko pripomore k uspešnosti podjetja. Poslovna uspešnost
nabavne funkcije bistveno vpliva na poslovno uspešnost drugih funkcij in s tem na uspešnost
poslovanja celotnega podjetja. Za dobro sodelovanje kupca z dobaviteljem so ključnega
pomena zanesljivost, zaupanje in odprtost. Ustrezen dobavitelj je v današnjem času
neprecenljiv vir za podjetje. To je tisti dobavitelj, ki lahko zagotovi konstantno kakovost
svojih izdelkov v dogovorjenih rokih in po primernih cenah, se je sposoben prilagajati ţeljam
kupcev, ima dobro logistično podporo in hitro ter zavzeto odpravlja morebitne napake in
podobno. Nabava v podjetju pa s svojimi internimi ocenjevalnimi vzorci in vprašalniki ter
obiski pri dobaviteljih izloči slabe in izbere dobre kakovostne dobavitelje.
Najprej ţelim predstaviti proces izbiranja in ocenjevanja dobaviteljev v druţbi Unior d.d..
Poudarek bo predvsem na merilih izbiranja in presojanja dobaviteljev in opis metod in
modelov za ocenjevanje le- teh. Podjetje mora namreč dobro poznati dobavitelje, če hoče
oblikovati ustrezno nabavno politiko do njih, zato ima natančno evidenco ţe obstoječih
dobaviteljev, ki so vodeni na listi odobrenih dobaviteljev.
Nazadnje pa ţelim preveriti, kako se proces izbiranja in ocenjevanja dobaviteljev v druţbi
Unior d.d. sklada s teoretičnim procesom.
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE
V diplomski nalogi je moj namen spoznati in raziskati postopke izbire in ocenjevanja
dobavitelja v druţbi Unior d.d. in jih primerjati s teoretičnim delom. Skušala bom dokazati,
kako pomembna je izbira pravega dobavitelja tako v teoretičnem delu kot tudi na primeru
druţbe Unior d.d..
Cilj diplomskega dela je predstaviti proces izbiranja in ocenjevanja dobaviteljev v druţbi
Unior d.d..
V diplomskem delu ţelim dokazati naslednje trditve:
Podjetje se vedno bolj usmerja k primerni izbiri poslovnih partnerjev, s katerimi bodo
dosegla ţeleno kakovost izdelkov in storitev. Pomembna funkcija nabave je
ocenjevanje in izbiranje primernih dobaviteljev in izbira najustreznejšega.
V podjetju se veliko posvečajo izbiri in ocenjevanju dobaviteljev , enkrat letno druţba
Unior d.d. opravi ocenjevanje dobaviteljev na osnovi izbranih kriterijev, neustrezne
dobavitelje izloči, nove dobavitelje pa uvrsti na seznam odobrenih dobaviteljev.
Pomembno merilo izbire dobaviteljev je zagotavljanje kakovosti, rokov dobave in
plačilnih pogojev.
6
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE
Za izdelavo diplomskega dela je potrebna dosegljivost kakovostnih podatkov in informacij s
strani zaposlenih v podjetju ter uporaba njihovih znanj in izkušenj. Predpostavljam, da bodo
uporabljeni podatki točni in da v času nastajanja diplomskega dela ne bo prišlo do sprememb
postopkov izbora in ocenjevanja dobaviteljev.
Omejitev tega diplomskega dela bo predstavljala omejenost uporabe podatkov s strani druţbe
Unior d.d. za javnost. Zaradi obseţnega področja obravnave problematike, bodo nekatera
področja opisana le delno.
1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA
Pri pisanju diplomske naloge bom uporabila deskriptiven način raziskovanja. Kot metode
deskriptivnega pristopa pa:
metodo primarne raziskave – intervju,
metodo komparacije oziroma metodo primerjanja,
metodo deskripcije oziroma opisovanja dejstev in procesov,
metodo komplikacije – v teoretičnem delu z navajanjem spoznanj, stališč in mnenj
drugih avtorjev.
7
2 RAZISKOVANJE NABAVNEGA TRGA
2.1 SPLOŠNO O RAZISKAVI NABAVNEGA TRGA
Raziskovanje nabavnih trţišč je vrsta ekonomske analize, ki z znanstvenimi metodami zbira,
registrira in analizira podatke o nabavnih virih. Pri tem skuša čim temeljiteje ugotoviti in
spoznati čim več potencialnih nabavnih virov in na ta način omogočiti zadovoljevanje
objektivnih potreb po količini, asortimentu, kvaliteti, ceni in rokih ( Kaltnekar 1993, 191).
Raziskava nabavnega trga je aktivno, sistematično in ciljno usmerjeno zbiranje, obdelovanje
in analiziranje podatkov in informacij, ki se nanašajo na materiale in storitve, ki jih potrebuje
podjetje za svoj poslovni proces (Potočnik 1996, 19).
Dejavniki, ki poudarjajo potrebo po sistematičnosti raziskave nabavnega trga so (Potočnik
2002, 66):
Nenehen tehnološki razvoj. Da bi bilo proizvodno ali trgovsko podjetje
konkurenčno, se mora usmeriti na inovacije izdelkov in izboljšanje njihove kakovosti,
zato mora stalno izpopolnjevati poznavanje svojih nabavnih trgov.
Dinamika nabavnih trgov. Trgi dobaviteljev se nenehno spreminjajo.
Sprememba povpraševanja. Nabavni referenti morajo vnaprej predvideti morebitne
spremembe, povezane s povpraševanjem in ponudbo posameznih vrst materiala.
Raziskavo nabavnega trga razdelimo na (Potočnik 2002, 66):
analizo nabavnega trga,
opazovanje nabavnega trga,
napoved razvoja nabavnega trga.
Analiza nabavnega trga ali raziskava nabavnega trga v oţjem pomenu je ugotovitev stanja
na določenem trgu v danem trenutku. Završnik ( 2004, 16) meni, da se pri tem lahko za
določen trenutek ugotovi število ponudnikov (dobaviteljev), njihove proizvodne zmogljivosti,
njihov trţni deleţ, konkurenčna situacija itd. Pomembno področje analize nabavnega trga je
analiza dobaviteljev.
Z analizo nabavnega trga ţeli podjetje ugotoviti predvsem (Završnik 2004, 17):
- kdo so dobavitelji na domačem in tujih trgih,
- kateri dobavitelji ustrezajo glede količin, kakovosti in cen materiala,
- kako velika je konkurenca s strani ponudbe,
- kakšna je konkurenca na strani povpraševanja po materialih,
- kakšne so moţnosti za nabavo nadomestkov (materiali, ki lahko zamenjajo osnovni
izdelavni material),
- katere nabavne poti lahko upoštevamo,
- kakšne so logistične moţnosti in katera prevozna sredstva je mogoče uporabiti.
Opazovanje nabavnega trga se nanaša na ugotavljanje trţnih sprememb v določenem
časovnem obdobju. Pri tem so pomembna predvsem naslednja vprašanja in odgovori nanje:
- kako se giblje količina in kako se spreminjajo cene materiala,
- kako se spreminja konkurenca na strani ponudbe in povpraševanja po materialu,
- kakšne spremembe lahko pričakujemo glede razvoja tehnologije in nadomestnih
materialov (Potočnik 2002, 67).
8
Napoved razvoja nabavnega trga temelji na analizi in opazovanju trga. Najpomembnejši
napovedi za nabavne odločitve sta napoved razvoja cen materiala ter napoved spremembe
količin, po kateri bodo povpraševali odjemalci oziroma jo bodo ponujali dobavitelji (Potočnik
2002, 67).
Od sistematične trţne raziskave moramo razlikovati trţno poizvedovanje, pri katerem se
podjetje le občasno informira o stanju na nabavnem trgu oziroma posameznih dobaviteljih na
manjših delnih trgih za določene vrste materiala ipd. (Potočnik 2002, 67).
2.2 PODROČJA PROUČEVANJA NABAVNEGA TRGA
Na nabavnem trgu preučujemo ponudbo in povpraševanje po materialu in z njima povezana
gibanja glede cen, količine, kakovosti, dobavnih okov ipd. Završnik (2004, 21) meni, da če
ţelimo, da je trg določene dobrine v njegovih povezavah in menjalnih odnosih pregleden,
moramo dobiti različne podatke in zbrati različne informacije. To predvsem zato, ker je
dogajanje na danem nabavnem trgu rezultat skupnega delovanja velikega števila dejavnikov.
Razlikujemo tri področja raziskovanja trgov1:
Makroekonomska raziskava, ki se nanaša na splošno gospodarsko okolje in je
usmerjena na dejavnike, ki lahko vplivajo na gospodarske razmere v prihodnosti
(gibanje plač, zaposlenost, povprečna raven cen, inflacija in povprečno stanje naročil).
Mezoekonomska raziskava se osredotoča na posamezne gospodarske panoge, za
katere so pogosto na voljo podatki osrednjih statističnih uradov.
Mikroekonomska raziskava se nanaša na posamezne dobavitelje in nabavne dobrine
ter tudi na proučevanje dobaviteljevega finančnega stanja.
Temeljna področja raziskovanja nabavnih trgov so2:
Material, blago in storitve – cilj raziskave je prihranek oziroma zmanjšanje nabavnih
stroškov.
Z raziskavo dobaviteljev ugotavljamo moţnosti za razvijanje dolgoročnih odnosov z
njimi.
Sistem in postopki – dober nabavni informacijski sistem je zelo pomemben za vse
nabavne referente, zato je potrebna stalna izboljšava virov informacij.
1 Povzeto po Završnik 2004, 21
2 Povzeto po Završnik 2004, 22
9
Preglednica 1: PODROČJA IN VSEBINA RAZISKOVANJA NABAVNEGA TRGA
Vir: Završnik 2004, 23
PODROČJE RAZISKOVANJA VSEBINA RAZISKOVANJA
Predmeti nabave (nabavne dobrine) Raziskovanje potreb po nabavnih dobrinah,
asortimentu, količini, kakovosti, postopkih
izdelave, času nabave, moţnih nadomestkih in
najvišji dopustni ceni.
Ponudba in povpraševanje Ugotavljanje razmerij med ponudbo in
povpraševanjem za posamezne nabavne dobrine,
raziskovanje količine in kakovosti nabavnih
dobrin.
Trţna gibanja Raziskovanje konjunkture, trendov na nabavnih
trgih, razvoj trgov in deleţa podjetja na
posameznih nabavnih trgih.
Nabavni viri Identifikacija dobaviteljev in ugotavljanje
njihovih značilnih lastnosti, kot so obseg
proizvodnje, prodajni pogoji, kakovost materiala,
dobavni roki, finančno stanje, prodajne strategije,
perspektive ipd.
Nabavne cene Proučevanje nabavnih cen in popustov, ki jih
zagotavljajo posamezni dobavitelji.
Nabavne poti Ugotavljanje prednosti in pomanjkljivosti ter
stroškov posameznih nabavnih poti, določanje
razmerij med neposrednim in posrednim
nabavljanjem ter nabavljanjem na domačem ali
tujem trgu.
Nabavni stroški Ugotavljanje nabavnih, logističnih, skladiščnih
stroškov in stroškov zalog ob upoštevanju
različnih dobavnih virov in nabavnih količin.
Ekonomična količina naročila Določanje optimalnih nabavnih količin in
različnih normativov zalog (optimalna,
varnostna, signalna in maksimalna zaloga) s
ciljem čim niţjih skupnih stroškov materialne
preskrbe ter ugotavljanje moţnosti za
zadovoljitev teh zahtev na trgu.
Pakiranje in embalaţa Proučevanje vrst in načinov embalaţe ter
postopkov pakiranja.
Organizacija nabavne sluţbe Proučevanje opremljenosti nabavne sluţbe in
računalniških povezav z dobavitelji, proučevanje
delovnih postopkov v nabavni sluţbi,
proučevanje organiziranosti nabavne sluţbe.
10
3 ISKANJE IN IZBIRANJE DOBAVITELJEV
3.1 POMEN ISKANJA IN IZBIRANJA DOBAVITELJEV
Ključni pomen za uspešno poslovanje podjetja je izbira dobrega dobavitelja. Dobri dobavitelj
je tisti, ki zagotavlja konstantno kakovost svojih izdelkov, izdelki in storitve morajo vsebovati
določene standarde, se je sposoben prilagajati ţeljam kupcev, dobavljati svoje izdelke v
dogovorjenih rokih, ima konkurenčne cene, dobro logistično podporo in je sposoben hitro in
učinkovito odpravljati napake. Nabava v podjetju pa mora skrbeti, da s svojimi metodami
izbere dobrega kakovostnega dobavitelja.
Proces presoje in izbire dobavitelja se razlikuje glede na to, ali gre za rutinsko nabavljanje ali
pa gre za nabavo novega materiala. Rutinsko nabavljanje pomeni,da naročimo blago pri
dobavitelju, ki je na seznamu odobrenih dobaviteljev, ker se je ţe izkazal za zadovoljivega pri
nabavah. Naročilo izvedemo brez raziskave nabavnega trga in brez procesa presoje in izbire
primernega dobavitelja. Kadar pa kupuje podjetje nabavne dobrine prvič, je tveganje večje,
zato potrebujemo več informacij o potencialnih dobaviteljih in uporabimo merila, na podlagi
katerih vrednotimo in izbiramo dobavitelje (Završnik, 2004, 53).
Izbira dobavitelja je v veliki meri odvisna tudi od njegove atraktivnosti, pri čemer vrednotenje
atraktivnosti dobavitelja zajema niz kriterijev, s katerimi organizacija presoja primernost
obstoječega ali potencialnega dobavitelja za graditev dolgoročnega povezovalnega odnosa,
npr. finančni, ekonomski, tehnološki, organizacijski, kulturni, strateški dejavniki in dejavniki
izvedbe (Ellram, 1990; Lambe, Spekman in Hunt, 2002; Beckman, Haunschild in Phillips,
2004; Wuyts in Geyskens, 2005 v Iršič, 2009, str. 37).
Kaltnekar (1993, 206) je mnenja, da je izbor dobavitelja zelo pomembna naloga in je od nje
odvisna uspešnost nabavnega poslovanja. Preučiti je potrebno mnogo dejstev, zbrati in
preračunati mnogo podatkov in upoštevati mnogo subjektivnih dejstev.
Selekcija in prava poslovna politika do »pravih dobaviteljev« je ključ za doseganje ţelene
stopnje kakovosti, pravočasnosti v dobavah, pravih cenah, potrebne stopnje tehnične pomoči
in ţelene stopnje storitev. Da bi to dosegel, mora kupec (Dobler in Burt 1996, 214):
razvijati in vzdrţevati zadovoljivo bazo dobaviteljev,
izvajati pravilne strateške in taktične operacije,
skrbno določiti potencialne dobavitelje in preučiti, če imajo potencial, da postanejo
dobri poslovni partnerji,
odločiti se za pravilno izbiro dobaviteljev,
izbrati ustrezno skupino strokovnjakov v podjetju za to nalogo,
zagotoviti, da bo izbrani dobavitelj zagotovil pravočasno dobavo zahtevane kakovosti
izdelkov in seveda po pravi ceni.
Izbira in presoja »pravega dobavitelja« ima največji pomen pri obseţnejših nabavnih poslih,
pri katerih lahko ţe mala razlika v nabavnih pogojih pusti za sabo velike posledice (primer so
investicijski posli). Prav tako je pomembna raziskava dobavitelja takrat, ko se potencialni
dobavitelj in kupec med seboj ne poznata, ko kupec ne pozna dobaviteljevih nabavnih
pogojev, ko gre za večjo spremembo pogojev ali za nove materiale. Še posebej pomembna pa
je raziskava dobavitelja takrat, ko podjetje izbira stalnega dobavitelja za daljši čas.
11
3.2 RAZLOGI ZA ISKANJE IN IZBIRANJE DOBAVITELJEV
Scheuing (1989, 215-216) pravi, da se potreba po identificiranju in izbiranju (selekciji)
novega dobavitelja lahko pojavi iz različnih razlogov. Pretekli dobavni vir lahko preneha s
sodelovanjem ali ukine linijo proizvodnje, lahko se zviša njegova cena ali pa zdrsne kakovost
njegovih proizvodov na nesprejemljivo raven. Tudi tehnologija dobavnega vira lahko zastara,
podjetje pa lahko doda svoji ponudbi nov izdelek, kar lahko zahteva nabavo dodatnih
materialov.
Na obseg iskanja bodo vplivali naslednji dejavniki (Završnik 2004, 55):
stopnja zadovoljstva z dobavitelji,
spremembe v zahtevah končnega potrošnika,
moţnost finančnih prihrankov,
tehnološke izboljšave v proizvajalnih procesih,
izboljšane storitvene ugodnosti alternativnih dobaviteljev,
spremembe v izdelčnih zahtevah, vključno s potrebo po novi opremi.
Ne glede na to, kaj je razlog za iskanje dobaviteljev, ima vodstvo nabave zapleteno in
dolgotrajno nalogo v procesu izbire, da bi našlo in pridobilo nabavni vir (dobavitelja, ki bo
najprimerneje zadovoljil zahteve in potrebe podjetja.
Vukovič in Završnik (2008, 83) v svojem delu pravita, da zelo veliko dejavnikov vpliva na
izbiro primernega in ustreznega dobavitelja in vsak od njih predstavlja različno teţo ter
vrednost za posamezno podjetje. Podjetje mora pred začetkom ocenjevanja in izbiranja
potencialnih dobaviteljev najprej narediti spisek zahtev, ki naj bi jih izbrani dobavitelj čim
bolj zadovoljil. Prav tako mora podjetje na začetku določiti, kakšen bo odnos do izbranega
dobavitelja: ali bo samo dobavitelj materiala ali ţeli podjetje z njim skleniti dolgoročno
pogodbo o sodelovanju.
3.3 POSTOPKI IZBIRE DOBAVITELJA
Pravilna, racionalna izbira dobavitelja je odvisna tudi od pravilnega postopka izbire
dobavitelja, ki vsebuje naslednje stopnje (Vukovič in Završnik, 2008, 83):
1. Vodja nabave mora najprej upoštevati vse razpoloţljive vire informacij o dobaviteljih.
2. Postavi kriterije izbirnega procesa skupaj z vsemi sodelujočimi predstavniki
posameznih funkcij v podjetju.
3. Neformalno zbiranje eksplorativnih informacij, da se na začetku postopka izločijo
očitno neprimerni kandidati dobaviteljev (proces izbire je namreč drag in zamuden).
Tu so pomembne informacije o proizvodnih zmogljivostih, tehnologiji in proizvodnih
potencialih dobaviteljev.
4. Tako imenovane »polfinaliste« je treba podrobno proučiti, in sicer na podlagi posebej
pripravljenih vprašalnikov.
5. Odgovore pregleda vodja nabave s skupino sodelujočih.
6. Sledi obisk te skupine pri tistih dobaviteljih, ki na osnovi obstoječih informacij
najbolje ustrezajo vsem kriterijem in pogojem ter kaţejo zanimanje za poslovno
sodelovanje. Skupina si ogleda podjetje dobavitelja in se pogovori z vodilnimi ljudmi
v podjetju.
7. Skupina izbere najprimernejšega dobavitelja.
12
Iz razpoloţljivih in dostopnih virov informacij, ki vključujejo objavljene vire, interne vire,
osebne stike in mednarodne vire, vodja nabave sestavi izčrpen seznam potencialnih
dobaviteljev, ki jih prikazuje slika 1.
Slika 1: Izbiranje novega dobavitelja
Vir: Završnik, 2004, 57
Viri informacij o dobaviteljih
Objavljeni viri Notranji viri Osebni stiki Mednarodni viri
Seznam kandidatov
Oblikovanje meril izbire
Preliminarni izbor
Določanje kvalificiranih kandidatov
Podrobna analiza
Izbrani dobavitelj
Potrjen seznam
dobaviteljev
Informacije iz
trţnih raziskav
Obiski dobavitelja
Finančne informacije
Vprašalniki
Izločanje
nekvalificiranih
kandidatov
Zavrnjeni
dobavitelji
Nepotrjeni dobavitelji
13
3.4 VIRI INFORMACIJ ZA ISKANJE IN IZBIRANJE DOBAVITELJEV
Erridge (1995,33) meni, da je bolje da osnovne informacije, kot so število in lokacija
potencialnih dobaviteljev, proizvodi, cene in napovedi o ekonomski in politični stabilnosti, ki
so potrebne za natančno analizo nabavnega trga, podjetje poišče samo, kot da jih kupi od
različnih organizacij.
Vukovič in Završnik (2008, 84) v svojem delu pravita, da se proces izbiranja dobaviteljev
prične s skrbnim raziskovanjem razpoloţljivih virov in se konča z dodajanjem izbranega
dobavitelja na odobreni seznam dobaviteljev.
Dejavniki, ki jih moramo upoštevati pri iskanju primernih informacij so:3
Viri informacij morajo biti objektivni in zanesljivi.
Zbiranje informacij mora biti načrtno in nepretrgano (da informacije o dobaviteljih ne
zastarajo), ker morajo viri informacij vsebovati realne podatke in za kupca določeno
uporabno vrednost.
Upoštevati je potrebno načelo, da morajo biti stroški, ki nastanejo s preskrbo
informacij niţji kot koristi, ki iz tega sledijo. Zato je pridobivanje informacij v nabavi
praviloma zaznamovano s smiselno kombinacijo dela za pisalno mizo in dela na
terenu.
Zbrane trţne podatke in podatke o dobaviteljih iz različnih virov moramo urediti, jih shraniti
v arhiv in jih narediti dostopne vsem raziskovalcem nabavnega oddelka. Shraniti je treba
samo dokumentacijsko vredne informacije, zastarele ugotovitve izločiti in omogočiti, da
aktualne informacije kontinuirano pritekajo v arhiv. Potrebno je skrbeti tudi za premišljen in
racionalen vrstni red zbiranja informacij, da le te lahko kadarkoli pridobimo hitro in varno.
3.4.1 Adresarji, seznami nabavnih virov in industrijski registri4
Pogosto uporabljeni viri informacij o dobaviteljih so adresarji, priročniki o panogi in seznami
nabavnih virov vseh vrst. Izdajajo jih preteţno zaloţbe, zdruţenja, gospodarske in trgovinske
zbornice. Seznami nabavnih virov sluţijo v glavnem zgolj seznamu potencialnih dobaviteljev
za določen izdelek in za ugotavljanje naslova ponudnika; nič ne povedo o zmogljivosti
navedenih proizvajalcev. Slabost teh seznamov je v tem, da so pogosto zastareli. V Evropi
poznamo register, imenovan »Kompas Publications«, v Sloveniji pa imamo register IBON, ki
vsebuje finančne podatke in analize nekaterih podatkov za skoraj vsa slovenska podjetja.
3.4.2 Sejmi in razstave5
Sejmi in razstave kot vir informacij raziskovanja nabavnega trga ponujajo prednost ogleda
predmetov nabave. Kupec lahko na sejmu v mnogih primerih vidi, kako delujejo razstavni
izdelki in lahko spozna področje njihove uporabe. Na sejmih predstavlja svoje izdelke več
domačih in tujih razstavljavcev, zato imajo raziskovalci nabavnega trga moţnost primerjati
izdelke med seboj. Prav tako lahko raziskovalci nabavnega trga osveţijo svoje znanje o
3 Povzeto po Vukovič in Završnik, 2008, 84-85
4 Povzeto po Završnik, 2004, 59
5 Povzeto po Završnik, 2004, 59-61
14
tehničnih novostih, izboljšanih proizvodnih postopkih, nadomestnih dobrinah in o prihodnjem
tehničnem razvoju.
Kot slabost moramo navesti relativno visoke stroške obiskov sejma in porabo časa za obisk
ter časovno omejenost sejmov in razstav.
Temeljni pogoj za uspešno zbiranje informacij na sejmih in razstavah je temeljita priprava. Ta
sega od problemov, o katerih hočemo zbrati informacije, prek analize podjetij, za katere
predvidevamo, da bomo od njih lahko pridobili ţelene podatke, do osnutka načrta obiska
sejma.
3.4.3 Publikacije, ki jih izdajajo dobavitelji6
K publikacijam, ki jih izdajajo dobavitelji, štejemo predvsem kataloge dobaviteljev in
cenovne liste, prospekte, poslovna poročila in interne časopise podjetij.
- Katalogi dobaviteljev vsebujejo podatke o celotnem proizvodnem in prodajnem
programu nekega podjetja na področju standardnih proizvodov in dajejo praviloma
tudi podatke o tehničnih podrobnostih ponujenih izdelkov in cenah.
- Prospekti, ki jih pošiljajo dobavitelji, na splošno opozarjajo na določeni proizvod iz
nabavnega programa ponudnika in pojasnjujejo njegovo moţnost uporabe.
- Iz poslovnih poročil dobaviteljev lahko vidimo bilančne podatke in poročila o
dobičku in izgubi in sklepamo o podatkih o razvoju proizvodnje in razvoju naročil, o
asortimentu izdelkov, številu sodelavcev ali o novem proizvodnem postopku. Tu lahko
najdemo tudi opozorila o ekonomskem in finančnem poloţaju, o načrtih izgradnje in
razvoja, o prevzemih, sodelovanju, povezavah in udeleţbi.
- Interni časopisi podjetij dobaviteljev delno vsebujejo aktualnejša in za raziskavo
nabavnega trga pomembnejša poročila, kot so poslovna poročila, vendar so redko
uporabljeni vir informacij.
3.4.4 Baze podatkov7
- CD-marketing je poslovna baza podatkov, po kateri iščemo in izločamo podjetja po
različnih merilih.
- »Wer liefert Was« (kdo kaj dobavlja) je mednarodna baza podatkov o dobaviteljih,
kjer lahko dobimo ţelene podatke prek interneta ali na CD-ju.
- Internet kot sam elektronski medij postaja vedno uporabnejše orodje za iskanje
potencialnih dobaviteljev.
3.4.5 Borzna in trţna poročila8
Borzna poročila vsebujejo informacije o dnevnem dogajanju na nacionalnih in mednarodnih
blagovnih borzah in v borzam podobnih ustanovah.
Trţna poročila sluţijo pravilnemu presojanju o celotnem trţnem poloţaju in razvoju
posameznih panog.
6 Povzeto po Završnik, 2004, 61-62
7 Povzeto po Završnik, 2004, 62
8 Povzeto po Završnik, 2004, 62
15
3.4.6 Strokovni časopisi in revije9
Strokovni časopisi in revije so smiselni vir informacij za raziskavo nabavnega trga šele tedaj,
ko so v nabavnem oddelku redno, sistematično in natančno izkoriščeni. Pri tem gre za
uporabo tako strokovnih časopisov kot tudi oglasov dobaviteljev. Ker je število domačih in
tujih strokovnih časopisov zelo veliko, se morajo v nabavnem oddelku med obstoječo
mnogovrstno ponudbo odločiti za izbor, ki se ravna po posebnih informacijskih potrebah
raziskovanja nabavnega trga v nekem podjetju.
3.4.7 Dnevni časopisi in sluţbe informacij10
Poročila v časopisih segajo na skoraj vse predmete raziskovanja nabavnega trga. Je pa
relativno zamudno izmed tako številnih poročil in objav izbrati tista, ki so primerna za
raziskovanje potencialnih dobaviteljev.
3.4.8 Poslovni časopisi11
V specializiranih poslovnih časopisih pogosto najdemo še več informacij o posameznem
dobavitelju kot v klasičnih. Oglasi v teh časopisih so pogosto prvi stik kupca z dobaviteljem.
V Sloveniji je zelo znan finančni časnik Finance, ki ga prebira velika večina vodstvenih
delavcev v podjetjih.
3.4.9 Rumene strani12
Na rumenih straneh telefonskih imenikov lahko najdemo le naslov in telefonsko številko, kar
nam lahko predstavlja začetek raziskovanja.
3.4.10 Statistične publikacije13
Za nabavno področje so pomembni predvsem statistični podatki o strukturi cen in stroškov ter
tudi statistični pregledi o strukturi in razvoju posameznih nabavnih trgov. Izdajajo jih uradne
sluţbe ali gospodarska zdruţenja.
3.4.11 Viri v podjetju14
Tudi zaposleni v različnih oddelkih podjetja lahko pomagajo nabavi z informacijami o
potencialnih dobaviteljih. Pomembna, vendar praviloma malo uporabljena vira informacij
znotraj lastnega podjetja sta tudi prodajni oddelek in raziskava prodajnega trga. Z znanjem
prodajnega osebja o značilnostih lastnih izdelkov, podobnih in konkurenčnih izdelkov in
njihovih proizvajalcev so nabavnemu oddelku v veliko pomoč pri iskanju novih dobaviteljev.
Oddelek za raziskavo prodajnega trga v podjetju lahko pomaga nabavi predvsem pri
9 Povzeto po Završnik, 2004, 63
10 Povzeto po Završnik, 2004, 63
11 Povzeto po Završnik, 2004, 63
12 Povzeto po Završnik, 2004, 63
13 Povzeto po Završnik, 2004, 64
14 Povzeto po Završnik, 2004, 64
16
vprašanjih nadaljnjega konjunkturnega razvoja in pričakovanih cenovnih sprememb v
določeni panogi.
3.4.12 Informacije od posrednikov15
Posredniki lahko dajo dobra sporočila, če so dobro poučeni o potrebah odjemalcev po
informacijah. Te informacije s pomočjo posrednika se nanašajo predvsem na podjetje, ki ga
zastopa, in na njegove izdelke.
3.4.13 Izmenjava izkušenj s kolegi iz stroke v drugih podjetjih16
Z izmenjavo izkušenj s kolegi iz stroke v drugih podjetjih skušajo znanje o nabavnem trgu in
dobaviteljih, ki je na voljo v drugih podjetjih, uporabiti v lastnem podjetju. Temeljni pogoj za
sodelovanje na tem področju je vsekakor obstoj zaupanja me udeleţenci in vzajemnost
izmenjave informacij. Stiki s kolegi iz stroke drugih podjetij dovoljujejo vpoglede v nabavno
strategijo in taktiko konkurentov na strani povpraševanja.
3.4.14 Objave inštitutov za konjunkturne raziskave17
Pri proučevanju konjukturnega poloţaja in pričakovanem razvoju na nabavnih trgih se
raziskovanje nabavnega trga dolgoročno opira na objave inštitutov za konjukturne raziskave.
Pri raziskovanju pridejo v poštev predvsem tisti inštituti, ki opravljajo svoje raziskave posebej
za posamezne gospodarske veje ali panoge za katere se kupec zanima. Pri tem je treba
opozoriti tudi na konjukturni test in sliko, ki ju izdaja IFO – Inštitut za gospodarsko
raziskovanje v Mȕnchnu. Ti inštituti so natančno razčlenjeni po posameznih panogah.
3.4.15 Sporočila bank, zbornic in vladnih ustanov18
Informacije, ki jih ponujajo te institucije, obsegajo predvsem finančni in premoţenjski poloţaj
podjetja, njegov poloţaj na trgu in njegove poslovne zveze. Konzulati, veleposlaništva in tuje
trgovinske zbornice imajo kot vir informacij veliko vlogo pri poizvedovanju o tujih nabavnih
trgih.
3.4.16 Inštituti za trţne raziskave19
Inštituti za trţne raziskave so pri svojem delu naravnani predvsem na trge porabniških dobrin.
Nabavni oddelek dobi s pregledovanjem različnih virov celo vrsto zanimivih informacij in
podatkov o stanju na trgu, o posameznih dobaviteljih, o zanimivih materialih itd. Vse te
informacije pa ne pomenijo nič, če niso na voljo takrat, ko jih podjetje potrebuje. Podjetja
zato izdelajo razne registre in kataloge dobaviteljev kot so: register nabavnih informacij o
dobaviteljih, katalog dobaviteljev in katalog ponudb.
15
Povzeto po Završnik, 2004, 64-65 16
Povzeto po Završnik, 2004,65 17
Povzeto po Završnik, 2004,65-66 18
Povzeto po Završnik, 2004,66 19
Povzeto po Završnik, 2004,66-68
17
3.5 POMEN OCENJEVANJA ŢE IZBRANIH DOBAVITELJEV
Završnik (2004, 109) v svojem delu pravi, da po predhodni selekciji dobaviteljev in izbiri
ustreznih sledi stalno oziroma kontinuirano ocenjevanje, ki zagotavlja konstantno kakovost
dobavitelja na dolgi rok. V veliko podjetij izbor dobaviteljev še vedno poteka na osnovi
subjektivnih ocen, nekatera podjetja pa so s ciljem doseči optimalno strukturo dobaviteljev ţe
uvedla formalne sisteme ocenjevanja izbranih meril.
Pri kontinuiranem vrednotenju dobaviteljev ločimo:
Neformalno (subjektivno) vrednotenje, ki vključuje neformalne ocene in
subjektivna mnenja na podlagi osebnih stikov med kupcem in dobaviteljem.
Formalno (objektivno) vrednotenje, ki je natančnejše in objektivnejše od
neformalnega vrednotenja; za objektivno presojo izdelamo razpredelnice, s katerimi
sistematično primerjamo in ocenjujemo podatke o količini, ceni, kakovosti, dobavnih
rokih, plačilnih pogojih, storitvah ipd.; večina sodobnih sistemov ocenjevanja
dobaviteljev je računalniško podprtih.
Z naraščanjem pomembnosti dobaviteljev v poslovni verigi podjetja se povečuje potreba po
objektivni oceni njihovega poslovanja. Največkrat ne zadostuje, da je dobavitelj trenutno
sposoben izpolniti zahteve po materialu ali storitvene zahteve. Kupec ţeli tudi ugotoviti, ali je
dobavitelj zadostno opremljen, da bo sposoben dolgoročno izpolnjevati zahteve in potrebe
podjetja. Pomembno je tudi, da vemo, ali lahko dobavitelj zagotovi nepretrgano dobavo.
Sistematično zbiranje podatkov o dobaviteljevem poslovanju omogoča kupcu, da doseţe
natančen dogovor o zmanjševanju števila zavrnitev prevzema, skrajšanju celotnega
dobavnega časa in zniţanju stroškov (Van Weele, 1998, 317 – 318).
Ocenjevanje dobavitelja lahko poteka na štirih ločenih ravneh (Van Weele, 1998, 318):
- raven izdelka,
- procesna raven,
- raven sistema zagotavljanja kakovosti in
- raven podjetja.
3.6 MERILA IZBIRANJA IN PRESOJANJA DOBAVITELJEV20
Dandanes podjetja ocenjujejo dobavitelje z velikim številom meril, ki vplivajo na njihovo
ustreznost. Uporabljajo različne metode za ocenjevanje dobaviteljev, od enostavnih do bolj
zapletenih. Ker je dejavnikov, ki vplivajo na izbiro dobaviteljev, veliko, je pomembno, da
podjetje s svojimi zahtevami ne pretirava, saj se utegne med zbranimi podatki izgubiti.
Najprimernejše število meril, ki jih podjetja uporabljajo za ocenjevanje in razvrščanje
dobaviteljev je pet:
kakovost,
cena,
dobavni rok,
način in rok plačila,
mnenje zaposlenih v nabavni sluţbi o obravnavanem dobavitelju.
Nekatera podjetja dodajo temu še šesto merilo – ostale dejavnike, ki vplivajo na izbor:
popusti, transport, embalaţa ipd.
20
Povzeto po Završnik, 2004, 109 - 116
18
Ko podjetje določi merila za ocenjevanje in razvrščanje, lahko dobavitelje razvrsti v tri
skupine: zelo dober, pogojno dober in slab dobavitelj. Zelo dobre dobavitelje uvrsti na
seznam odobrenih dobaviteljev, pogojno dobre odvisno od materiala, ki ga ti dobavljajo, s
slabimi dobavitelji pa podjetje naj ne bi sklepalo poslov.
Selekcija in prava poslovna politika do »pravih« dobaviteljev je ključ za doseganje ţelene
stopnje kakovosti, pravočasnosti v dobavi, ustreznih cen, potrebne stopnje tehnične pomoči in
ţelene stopnje storitev. Da bi to dosegel mora kupec:
razvijati in vzdrţevati zadovoljivo bazo dobaviteljev;
izvajati pravilne strateške in taktične operacije;
skrbno določiti potencialne dobavitelje in proučiti, ali lahko postanejo dobri poslovni
partnerji;
pravilno izbrati dobavitelja;
izbrati primerno skupino strokovnjakov v podjetju za to nalogo;
poskrbeti, da bo izbrani dobavitelj pravočasno zagotavljal zahtevano kakovost
izdelkov in seveda po ustrezni ceni.
Ocenjevanje dobaviteljev je potrebno zaradi:
zvišanja preglednosti nabavnih odločitev;
načrtnega pridobivanja in opuščanja dobaviteljev – ţe pred ocenjevanjem je treba
določiti ukrepe, ki bodo izhajali z ocene;
sistematičnega povečevanja sposobnosti dobavitelja – ocena omogoča dobavitelju
oporne točke za izboljšave pri naslednjih dobavah;
zmanjšanja tveganja oskrbe – tveganje se pojavi zaradi napačne presoje sposobnosti
dobavitelja;
povečanja konkurence – predpostavka je seznanitev dobaviteljev z ocenami;
izogibanja neracionalnim odločitvam – obstaja tendenca, da pri odločanju pripisujemo
izkušnjam iz bliţnje preteklosti večji pomen kot oddaljenim;
zagotavljanja »know – howa« - pri ocenjevanju so dokumentirana pomembna
spoznanja, za katera si podjetje ne more privoščiti, da bi bila le v glavah zaposlenih v
nabavi.
Ocenjevanje dobaviteljev poteka v treh fazah:
1. zbiranje informacij,
2. določanje relevantnih meril za ocenjevanje in
3. vrednotenje ter končna ocena.
Ker vseh dobavitelje ni mogoče ocenjevati z enako intenzivnostjo, je potrebno dobavitelje
razdeliti po pomembnosti po naslednjih merilih:
promet z dobaviteljem,
pomen nabavne dobrine za lastno sposobnost dobavljanja,
pomen nabavne dobrine za ohranjanje lastnih kvalitetnih zahtev,
tveganje na specifičnih nabavnih trgih.
19
Dobavitelji so naši poslovni partnerji in prav zato jih je treba obvestiti o tem, da bodo
vključeni v proces ocenjevanja. Obvestimo jih glede:
namena ocenjevanja in izbire programa,
razloga, zaradi katerega bodo ocenjeni,
naših pričakovanj o njihovi kakovosti,
našega načina razvrščanja dobaviteljev,
časa: kdaj imamo namen narediti ocenitev,
osebja: kdo bo naredil postopek ocenjevanja.
Obvestilo moramo poslati vsem našim dobaviteljem. V vsakem primeru morajo biti navedena
naša pričakovanja glede dobaviteljevega poslovanja. Pomembno je sporočilo o doseţenih
ocenah, ki morajo biti dostavljena v roku. Dobavitelji morajo vedeti, kateri standardi in
metode bodo uporabljeni pri ocenjevanju, zato so enostavnost, razumnost, doslednost in
dejansko stanje potrebni pri postopku ocenjevanja.
Enostavnost: ocenjevanje ne sme biti preveč strokovno, saj ga osebje ne bi razumelo;
merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju, morajo biti razumljiva.
Razumnost: merila morajo biti dobavitelju dosegljiva.
Doslednost: pogosto menjanje standardov lahko povzroči neučinkovito ocenjevanje in
tako onemogoči ugotavljanje realnega stanja; doslednost prav tako zagotavlja pošteno
ocenjevanje.
Dejansko stanje: dobavitelji lahko z upoštevanjem rezultatov po ocenjevanju
poskušajo izboljšati poslovanje, zato je treba ocene in rezultate vnesti v primerno
dokumentacijo.
Šest meril, ki jih je potrebno uporabiti pri objektivnem merjenju:
1. napovedljivost: dobavitelji morajo določiti datum njihove dostave izdelka glede na
sprejeta naročila; njihovo doslednost lahko izmerimo s tem, da primerjamo določeni
datum z datumom dostave in seveda upoštevamo predčasno dostavo ali morebitne
zamude pri dostavljanju;
2. zasilne rešitve: podatki o tem so ponavadi navedeni v katalogih o izdelkih, zato lahko
merimo njihovo poslovanje tako, da ugotovimo, ali so ponujene rešitve res učinkovite;
3. postavljanje cen: izmerimo vztrajnost pri cenah ali popustljivost s postavljanjem
ugodnejših cen;
4. odprava in sprejemanje: oddelek za sprejemanje mora voditi evidenco o problemih,
kot sta zamujanje ali nepravilna odprava neskladnosti;
5. rok plačila: računovodstvo mora voditi evidenco o problemih na tem področju in o
rešitvah, ki jih ponuja dobavitelj;
6. garancijski postopek: naveden je v katalogih.
Pri subjektivnem merjenju je edino merilo kakovost, ki jo lahko ugotovi oddelek za kakovost
in le ta lahko ugotovi, ali je zajamčena kakovost res doseţena in kako zadovoljuje zahteve
oziroma standarde.
20
3.7 METODE IN MODELI ZA IZBIRANJE IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV
Metode ocenjevanja dobaviteljevega poslovanja se med podjetji razlikujejo, na splošno pa
ločimo dve vrsti metod.
Subjektivne metode uporabljajo podjetja, ki ocenjujejo dobavitelje na podlagi osebne
presoje, na primer s kombiniranjem izkušenj različnih oddelkov z dobaviteljem.
Objektivne metode pa, kadar skušajo dobaviteljevo poslovanje ovrednotiti količinsko. Te
metode so (Van Weele, 1998, 319 - 320):
Preglednice. Uporabljamo jih za sistematično primerjanje in ocenjevanje ponudb, ki
jih prejmemo od dobaviteljev. Najpomembnejša merila ocenjevanja so navedena
vodoravno, ponudbe dobaviteljev pa navpično. Tako dobimo matriko s polji, v katera
vnašamo podatke.
Osebno ocenjevanje. Uporabljamo jo za tiste dobavitelje, s katerimi tesno
sodelujemo. Oddelki, ki imajo z njimi izkušnje, jih »vrednotijo« po vnaprej potrjenem
vprašalniku.
Razvrščanje dobavitelja. Omejeno je le na količinske podatke. Nanaša se na
vrednotenje cene, kakovosti in zanesljivosti dobave. Spremembe cen pri dobaviteljih
primerjamo z gibanjem cen pri njihovih konkurentih. Kakovost merimo s stopnjo
zavrnitve prevzema ali s številom ustavitev na proizvodni liniji zaradi napak materiala.
Zanesljivost dobave vrednotimo s številom prepozne (ali prehitre) dobave.
Revizija dobaviteljev. Ta metoda zahteva, da dobavitelje občasno obiščejo kupčevi
strokovnjaki, ki skrbno preverijo njegov proizvodni proces in organizacijo kakovosti.
Z dobavitelji preučijo ugotovljene pomanjkljivosti, se pogajajo o ukrepih za
izboljšanje o njihovem izvajanju.
Dovoljeni stroški. To je skrajni pristop, pri katerem ocenjujejo kupca s simulirano
kalkulacijo na podlagi najnovejše tehnologije za tovrstno proizvodnjo. Pri tem
ugotovijo, kolikšna je sploh lahko dobaviteljeva lastna cena za posamezni sestavni del,
nato pa dobaviteljevo dejansko lastno ceno. Razlika med obema ocenama je predmet
razprave med kupcem in dobaviteljem, pri čemer izmenjujeta predloge, kako bi lahko
dosegla reven dovoljenih stroškov.
Potočnik (2002, 203- 204) v svojem delu pravi, da če se podjetje preusmeri na nove
dobavitelje, so koristna bonitetna poročila o njihovem finančnem poloţaju poleg podatkov o
cenah, kakovosti, količini itd. pri bonitetnih poročilih gre za pretekle podatke, vendar lahko
ocenimo potencialne priloţnosti in nevarnosti za prihodnje nabavno poslovanje. Če podjetje
pridobi tudi finančne podatke o konkurenčnih dobaviteljih, lahko izdela bonitetno primerjavo,
ki je osnova za odločanje o izbiri dobavitelja.
21
3.7.1 Subjektivna metoda21
Subjektivni sistemi ocenjevanja so zasnovani na vprašalnikih, ki jih spremljajo ustrezne
numerične lestvice. Izpolnjeni vprašalniki so poslani ocenjevalcem znotraj nabavne funkcije,
kakor tudi ocenjevalcem na drugih funkcijskih področjih podjetja (kakovost, računovodstvo
itd.). Prednosti tovrstnega pristopa so enostavnost uporabe in osvojitve ter pridobivanje
povratnih informacij s strani neomejenega števila dobaviteljev. Slabosti te metode se kaţejo v
majhnem številu vrnjenih vprašalnikov s strani anketiranih, v velikem številu
nesistematiziranih podatkov, ki oteţujejo odločanje in v nizki stopnji objektivnosti. Metoda
ima razmeroma nizke tehnološke zahteve, stroški pa naraščajo premo sorazmerno s številom
dobaviteljev in dolţino vprašalnika.
Preglednica 2: Primer vprašalnika pri uporabi subjektivne metode
Na lestvici od 1 do 10 (10 je najvišja, 1 najniţja ocena) ocenite dobavitelja na naslednjih
področjih
1. Ali material ustreza vašim zahtevam? 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
2. Ali dobavitelj zagotavlja ustrezno raven storitvenih
dejavnosti?
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
3. Ali prodajalec odgovarja na tel. klice? 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
4. Ali so dobaviteljevi računi pravilni? 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Vir: Završnik, 2004, 117
3.7.2 Kategorična metoda22
Kategorična metoda spada med klasične metode ocenjevanja dobaviteljev. Temelji na
izkušnjah in sposobnosti posameznega dobavitelja in je najmanj natančna metoda
ocenjevanja. Ocenjevanje dobavitelja temelji na podatkih iz preteklega sodelovanja z
dobaviteljem. Stopnje se dodelujejo dobavitelju po enostavnem sistemu: plus, minus in
nevtralna stopnja.
V skladu s tem pristopom se kot ključna merila v procesu vrednotenja upoštevajo stroški,
kakovost, točnost dobave itd. ta metodologija je intuitivna, enostavna in ima zaradi tega
omejeno uporabnost.
Z numeričnimi ocenami bi izboljšali preglednost in merljivost metode. Hkrati predvidevamo,
da so vsa upoštevana merila enako pomembna.
Prednosti tovrstnih metod so predvsem te, da so poceni, hkrati pa ne zahtevajo velikega
števila podatkov. Kategorični modeli ne vključujejo ocenjevanja pomembnosti posameznih
meril, kar lahko štejemo kot slabost, saj zaradi tega niso primerni za dolgoročno vrednotenje.
21
Povzeto po Završnik, 2004, 116 - 117 22
Povzeto po Završnik, 2004, 116 - 118
22
Preglednica 3: Merila vrednotenja v kategoričnem modelu
Merila vrednotenja
Dobavitelj Stroški Kakovost Dobava Skupaj
1 + - - -
2 - + 0 0
3 0 - 0 -
4 + + + +++
… … … … …
m 0 + + ++
+ = dobro, - =nezadovoljivo, 0 = nevtralno
Vir: Završnik, 2004, 117
3.7.3 Metoda uporabe ponderjev (uteţi)23
Za to metodo je značilno:
določanje kritičnih dejavnikov dobaviteljevega izvajanja;
določanje ponderjev pomembnosti kritičnim dejavnikom, katerih seštevek je 1,00;
določanje postopka za merjenje dejanskega izvajanja dobavitelja za vsak dejavnik;
merjenje dejanskega izvajanja kot odstotkov od popolnega izvajanja (odlično = 100
odstotkov);
mnoţenje ocen izvajanja s ponderji;
seštevanje prej dobljenih zmnoţkov in to pomeni indeks celotnega izvajanja.
Metoda se lahko izvaja na osnovi uporabe obrazca za vrednotenje dobavitelja ali uporabe
indeksnih števil.
Obrazec za vrednotenje dobaviteljev zdruţuje uporabo kategorične metode in metode
ponderjev, kar je v praksi zelo koristno.
Uporaba indeksnih števil temelji na primerjavi med stanjem v obdobju, ki ga analiziramo, in
baznim obdobjem, za katerega določimo vrednost 100. Ta metoda je uporabna:
kadar primerjamo dobaviteljevo kakovost med dvema različnima letoma;
kadar so naročila razporejena med dva ali več dobaviteljev in si ţelimo prikazati
oziroma analizirati kakovost vsakega dobavitelja posebej s ciljem primerjave med
različnimi dobavitelji.
23
Povzeto po Završnik, 2004, 118 - 121
23
3.7.4 Metoda razvrščanja24
Gre za kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih meril. Po tej metodi:
1. se izberejo merila za vrednotenje dobaviteljev;
2. se določi ponder posameznega merila in s tem pomembnost posameznega merila glede
na ostale; običajna največja vrednost je 10; če npr. ocenimo merilo s 5, drugo pa z 10,
se drugo šteje za dvakrat pomembnejšega od prvega;
3. se dobavitelji točkujejo glede na njihove sposobnosti doseganja zahtev, ki jih določajo
posamezna merila; običajno se uporablja kot maksimum vrednost 10;
4. dobavitelje razvrstimo tako, da za vsakega dobavitelja ponder posameznega merila
pomnoţimo z dobaviteljevo ocenjeno vrednostjo merila; pomnoţene vrednosti za
vsakega posameznega dobavitelja nato seštejemo v skupno vsoto;
5. tako dobljena skupna vsota je osnova za razvrstitev dobaviteljev; izbere se dobavitelj z
najvišjo vrednostjo.
Preglednica 4: Metoda razvrščanja
Merila Ponder Vrednotenje dobaviteljev Razvrščanje dobaviteljev
Dobavitelji A B C D A B C D
Delovanje 10 8 10 6 6 80 100 60 60
Stroški 8 8 10 6 6 80 100 60 60
Servis 8 8 10 6 6 80 100 60 60
Tehnična pomoč 5 8 10 6 6 80 100 60 60
Kreditni pogoji 2 8 10 6 6 80 100 60 60
Skupaj
(razvrstitev
dobaviteljev)
219 223 204 222
Vir: Završnik, 2004,122
3.7.5 Matrična metoda25
Matrična metoda v primerjavi z metodo razvrščanja zajame in upošteva več meril, postopek
izračuna pa je drugačen. Skupna vrednost meril se računa po naslednjem postopku, ki je
prikazan v spodnji preglednici.
24
Povzeto po Završnik, 2004, 121 - 122 25
Povzeto po Završnik, 2004, 122 - 123
24
Preglednica 5: Matrična metoda
Merila vrednotenja Ponder Dobavitelj A Dobavitelj B
Odziv na ponudbo
Razumevanje problema 6 3 2
Roki in pogoji 4 4 3
Skupaj (10) 7×10=70 5×10=50
Tehnični vidik
Tehnična dokumentacija 10 8 6
Izkušnje 5 4 3
Skupaj (15) 12×15=80 9×15=80
Kakovost/ Zanesljivost
Izkušnje v zagotavljanju
kakovosti
5 6 5
Pretekle izvedbe del 10 - 7
Skupaj (15) 6×15=40 12×15=80
Stroški
Razvoj 3 2 7
Usposabljanje 7 1 2
Skupaj (10) 3×10=30 9×10=90
Vsota
Odziv na ponudbo 2 2×70=140 2×50=100
Tehnični vidik 3 3×80=240 3×60=180
Kakovost / Zanesljivost 6 6×40=240 6×80=480
Stroški 4 4×30=120 4×90=360
Skupaj (15) 740 1120
Primerjalni izračun 740/15=49,3 1120/15=74,7
Vir: Završnik, 2004, 122 – 123
3.7.6 Metoda točkovnega ocenjevanja26
Za metodo točkovnega ocenjevanja je značilno, da vključuje več meril, katerih relativna teţa
oziroma vrednost se numerično izrazi. Na osnovi podatkov lahko določimo sestavljen indeks
zmoţnosti in izdelamo primerjavo dobaviteljev. Kot najpomembnejša dejavnika upoštevamo
kakovost in dobavo ter na tej podlagi izoblikujemo takšen sistem razvrščanja:
kakovost 40 točk
dobava 30 točk
servis 20 točk
cena 10 točk
Spremenljive in nespremenljive razvrstitve izhajajo iz sestavljenega razvrščanja, na primer 85
in več je odlično, 84 – 70 je sprejemljivo in pod 69 je nesprejemljivo.
Prednosti te metode:
ponder posameznega merila se določi glede na lastnosti in potrebe posameznega
podjetja,
uporabimo lahko večje število meril ocenjevanja,
stopnja subjektivnosti ni velika.
26
Povzeto po Završnik, 2004, 123 - 124
25
Preglednica 6: Metoda točkovnega ovrednotenja
Prejete pošiljke Odstotek
reklamacij pod
normalo
Razvrščanje po
kakovosti
(%×40)
Odstotek
doseganja
planiranih
rokov dobave
Razvrščanje po
dostavah
(%×30)
Dobavitelj A 100 90 36 80 24
Dobavitelj B 60 80 32 90 27
Dobavitelj C 50 70 28 100 30
Analiza vrednosti –
predlogi zniţanja
stroškov
Odstotek od skupne
vrednosti
Razvrščanje na osnovi
zniţanja stroškov
Dobavitelj A 1 20 4
Dobavitelj B 1 20 4
Dobavitelj C 1 20 12
Povprečna
cena/enoto
Najniţja
cena/aktualna cena
(= %)
Razvrščanje na
podlagi cene (cena
% / 10)
Skupno
kombinirano
razvrščanje
(kakovost dostave,
zniţanje stroškov,
cene)
Dobavitelj A 40 40/40 =100 10 74
Dobavitelj B 50 40/50=80 8 71
Dobavitelj C 60 40/60=67 7 77
Kakovost
(40 točk)
Dostava
(30 točk)
Zniţanje
stroškov
(20 točk)
Cena
(10 točk)
Kombinirano
razvrščanje
Dobavitelj A 36 24 4 10 74
Dobavitelj B 32 27 4 8 71
Dobavitelj C 28 30 12 7 77
Vir: Završnik, 2004, 124
3.7.7 Metode stroškovnega razmerja27
Metode stroškovnega razmerja omogočajo objektivno in racionalno presojo za ocenjevanje
ključnih dobaviteljev. Ocenjevanje, ki temelji na stroškovni osnovi, kaţe celotno stroškovno
podobo poslovanja z dobavitelji.
Metoda se nanaša na razmerje določenih stroškov nabavljanja glede na vrednost nabavnih
postavk s strani dobaviteljev. Večje ko je razmerje stroškov glede na postavke, niţje v
procesu razvrščanja so dobavitelji postavljeni. Seveda lahko porabimo različne kategorije
stroškov, odvisno od namena oziroma nabavnih postavk.
27
Povzeto po Završnik, 2004, 124 - 126
26
Najpogosteje se pojavljajo naslednji stroški:
stroški v zvezi s kakovostjo,
stroški dostave,
stroški storitev,
skupno stroškovno razmerje.
Omenjene vidike stroškov nekateri avtorji zdruţujejo v dva dejavnika:
SPI (supplier performance index) – indeks učinkovitosti dobavitelja
SFR (service factor rating) – merilo stopnje storitev
Indeks učinkovitosti dobavitelja lahko računamo po enačbi:
𝑆𝑃𝐼𝑖 = 𝐸𝑃𝑃𝑖 + 𝑁𝑃𝐶𝑖
𝐸𝑃𝑃𝑖= 1 +
𝑁𝑃𝐶𝑖
𝐸𝑃𝑃𝑖 × (6)
EPP = razširjena nabavna cena, ki jo določi dobavitelj i (extended purchase price)
NPC = stroški neučinkovitosti dobavitelja i ( non- performance cost)
Merila, ki obsegajo storitve, je teţje kvantificirati in so bolj subjektivne narave. Lahko
vključujejo:
dobaviteljevo zmoţnost za reševanje problemov,
dobaviteljevo pripravljenost na dajanje zahtevanih tehničnih podatkov,
dobaviteljeve nenehno komuniciranje, s katerim lahko rešujemo sedanje in
identificiramo morebitne probleme,
neprekinjeno informiranje,
neprekinjen odziv na zahteve odjemalca v smislu korektivnih ukrepov.
Za izračun stopnje storitev mora vsak odjemalec, ki ţe ima neposredne izkušnje z
dobaviteljem, tega oceniti na podlagi ţe naštetih kvalitativnih dejavnikov. Na izbrani lestvici,
na primer od 1 do 7 (1 – zelo neučinkovit, 7 – zelo učinkovit), lahko ocenjujemo
dobaviteljevo zmoţnost za reševanje problemov, njegovo informiranje itd.
𝑆𝐹𝑅 = 1
𝑛 𝐹𝑖 × 7)
𝑛
𝑖=1
Fi = ocena, dodeljena dobavitelju i
Tak model ima dve prednosti:
1. omogoča vključevanje tako kvantitativnih kakor tudi kvalitativnih meril,
2. kvalitativno vrednotenje izvaja osebje, ki je v neposrednem stiku s proučevanimi
dobavitelji.
Hkrati sta oba indeksa (SFR in SPI) komplementarna in ju je mogoče kombinirati. Kljub temu
se še vedno izognemo komponenti subjektivnosti v procesu vrednotenja.
27
4 IZBIRANJE IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V DRUŢBI UNIOR D.D.
4.1 Predstavitev druţbe Unior d.d.
ZAČETKI DRUŢBE UNIOR D.D.
Na obronkih Pohorja so prve ţelezarne (fuţine) zrasle v 18. stoletju. Do sredine 19. stoletja
so na tem območju delovale štiri ţelezarne, med njimi tudi zreška. Delovale so predvsem kot
večje kovačnice, ki so na ročni način izdelovale poljedelsko in obrtniško orodje. Leta 1919 je
bila ustanovljena Štajerska ţelezo-industrijska druţba z omejeno zavezo. Leta 1950 se je
druţba preimenovala v Tovarno kovanega orodja Zreče (TKO) in prešla v druţbeno last. Leta
1974 so pričeli intenzivno vlagati v razvoj; v proizvodnjo ročnega orodja, sintranih in hladno
kovanih proizvodov, toplo kovanih delov za avtomobilsko industrijo ter se pod lastno
blagovno znamko pričeli intenzivno usmerjati na svetovna trţišča. Tovarno so preimenovali v
"UNIOR". V Lenartu so pričeli s proizvodnjo pločevinaste embalaţe, v Starem trgu ob Kolpi
pa s proizvodnjo vodoinštalacijskega orodja. Z odkupom planinske koče na Rogli so vidni
prvi kazalci razvoja turizma, proti koncu sedemdesetih let pa so intenzivneje pričeli z
razvojem turizma v zreški dolini in na Pohorju. Konec sedemdesetih let so pričeli z razvojem
in proizvodnjo strojne opreme, manipulatorjev in namenskih strojev. Leta 1986 so pričeli z
licenčno proizvodnjo sklopov prednjih pogonov za avtomobile, v devetdesetih letih s športno
zdravstvenimi storitvami, v letu 1993 pa s strojno obdelavo odkovkov.
S spremembo organizacije poslovanja – decentralizacije razvoja na pet strateških skupin
oziroma programe je UNIOR, d.d., večje proizvodno in storitveno podjetje kovinsko
predelovalne in turistične dejavnosti. Usmerjeni so na svetovno trţišče. Druţba Unior d.d. je
ena največjih evropskih proizvajalcev kvalitetnih ključev, klešč in ostalega ročnega orodja.
Zdruţuje tradicijo, ergonomijo in tehnologijo ter razvija nove generacije orodij. Ročna orodja
so bila tista, ki so prva ponesla ime UNIOR v svet.
Delniška druţba Unior je med največjimi in izvozno najpomembnejšimi slovenskimi podjetji.
S svojimi petimi programi Odkovkov, Sintra, Ročnega orodja, Strojne opreme in Turizma je
druţba zavezana visoki kakovosti, doseganju visoke stopnje izkoriščenosti svojih
zmogljivosti, povečevanju produktivnosti in doseganju optimalne dobičkonosnosti. Druţba
deluje v skladu s certificiranim sistemom kakovosti mednarodnega standarda ISO 9001.
Druţba Unior d.d. je:
partner evropske avtomobilske industrije,
nepogrešljiv pomočnik poklicnih in ljubiteljskih mojstrov,
razvojni dobavitelj in zanesljivi partner,
28
strokovni poznavalec avtomatske obdelave kovin,
zaveznik narave in sprostitve.
VIZIJA DRUŢBE UNIOR D.D.28
Stabilen, mednarodno poslovno uspešen sistem, ki v diverzifikaciji prodajno – proizvodnih
programov išče trţne moţnosti in zmanjšuje tveganje trţne odvisnosti od enega samega
programa, poleg tega pa ljudem z znanjem in izkušnjami nudi moţnost izraţanja inventivnosti
na vseh področjih zaposlitve.
STRATEGIJA DRUŢBE UNIOR D.D.29
Uprava druţbe bo z vso odgovornostjo, strokovnostjo in ustvarjalnostjo vodila druţbo v
skladu s postavljenimi cilji. Pri tem se bo osredotočila na temeljna in strateška načela:
TEMELJNA NAČELA ZA DOSEGANJE CILJEV
Temeljno načelo poslovnega sistema Unior d.d. je nadaljevati pot k trajni odličnosti.
Dosegli jo bodo z dinamičnim sistemom upravljanja:
Doseganje rezultatov bo zadovoljevalo vse udeleţene strani.
Osredotočenost na odjemalce bo ustvarjala trajno vrednost.
Vodenje in stanovitnost namena bo jasnovidna.
Upravljanje na podlagi procesov in dejstev bo organizirano z nizom medsebojno
odvisnih in povezanih sistemov ter procesov.
Vključevanje zaposlenih v razvoj bo povečevalo njihov prispevek in pripadnost
organizaciji.
Stalno učenje in inoviranje bo ustvarjalo priloţnost za spremembe in izboljšave ter
intelektualno lastnino.
Razvijanje in vzdrţevanje partnerstva za doseganje skupnih ciljev bo dodajalo
vrednost.
Pospeševanje druţbene odgovornosti in ekološke trajnosti bo usmerjeno na lokalni in
globalni skupnosti v sedanjost in prihodnost.
STRATEŠKA NAČELA ZA DOSEGANJE CILJEV UNIOR d.d.
Vodenje v smeri zagotavljanja pozitivnega denarnega toka, izboljšanje donosnosti,
ustvarjanje vrednosti in povečevanje stabilnosti.
Uresničevati pričakovanja delničarjev.
Zagotavljati in povečevati zadovoljstvo odjemalcev.
Skrbeti za timsko delo, komuniciranje, usposabljanje, razvoj kadra, motiviranost,
inovativnost, zdravje in varnost zaposlenih ter vzpodbujati pripadnost, zaupanje,
spoštovanje in pozitiven odnos do dela.
Vzpostavljati vzajemno koristne odnose z dobavitelji in drugimi zainteresiranimi
stranmi.
Odpravljati slabosti in nevarnosti, izkoriščati prednosti in priloţnosti, zmanjševati
tveganja.
28
http://www.unior.si/vizija, 2012 29
http://www.unior.si/strategija, 2012
29
Utrjevati blagovno znamko, izboljševati lastnosti izdelkov, izboljševati in uvajati
nove tehnologije, storitve, proizvajati varne in ekološko sprejemljive izdelke ter
zdravstveno ustrezna ţivila.
Krepiti prodajno mreţo, nastopati na trgih, kjer še nismo prisotni, razvijati nove
izdelke, storitve in tehnologije z večjo dodano vrednostjo in izdelke ki nas ločijo od
konkurence, izkoriščati naravne in klimatske zmoţnosti, povečevati trţni deleţ,
zagotavljati razvoj, rast in gospodarsko moč.
Posodabljati kapacitete, dopolnjevati tehnologije in storitve, izboljšati logistiko,
povečevati sinergijske učinke znotraj skupine.
Skrbeti za okolje; spremljati emisije v okolje, preprečevati onesnaţevanje,
racionalizirati izrabo virov in nenehno izboljševati vplive na okolje povezane s
prepoznanimi okoljskimi vidiki.
Skrbeti za integriran informacijski sistem, za pokritje informacijskih potreb
odjemalcev z informacijskimi tehnologijami, ki zadostujejo potrebam po varnosti in
kakovosti.
Upoštevati procesno organiziranost, racionalizirati notranje poslovne procese, jih
povezovati v doseganje ciljev, povečevati produktivnost, uvesti proces stalnih
izboljšav in nadzor nad izvajanjem strategij.
Upoštevati zakonske in druge predpise.
Strateške - enkratne naloge izvajati projektno na osnovi zastavljenih ciljev.
Nadgrajevati strateško povezovanje druţbe.
Skrbeti za lastniško strukturo, ki bo podpirala doseganje strateških ciljev druţbe.
Skrbeti za učinkovito upravljavsko organiziranost druţbe.
Z uresničevanjem teh strateških smernic ţeli druţba Unior vplivati na povečanje svoje
gospodarske moči, povečanje produktivnosti in ekonomičnosti, izboljšanje poslovne
sposobnosti ter zagotavljanje varnosti. Na ta način bo izpolnila tudi pričakovanja svojih
zaposlenih in strank, delničarjev in lokalne skupnosti.
Skupaj z dobavitelji gradijo dolgoročne partnerske odnose in s tem zagotavljajo stabilnost na
področju oskrbe ter zmanjšujejo nabavne rizike. Prizadevajo si za razvoj dobaviteljev,
spodbujajo inovativnost, saj jim to omogoča dosegati zastavljene cilje.
Od dobaviteljev pričakujejo:
konkurenčne cene,
ustrezno kakovost,
inovativnost,
dolgoročne partnerske odnose in
ustrezno politiko do okolja.
30
4.2 Organizacijska struktura druţbe Unior d.d.
Organizacijska struktura temelji na osnovi petih strateških programov:
odkovki,
ročno orodje,
strojegradnja,
turizem in
sinter.
Ti programi so decentralizirano organizirani v ključne in podporne procese ter v naslednje
skupne sluţbe oziroma sektorje:
nabava,
splošno kadrovski sektor,
finančno računovodski sektor,
informacijska tehnologija in sistemi,
investicije,
vzdrţevanje,
energetika,
kakovost in okolje ter
kontroling.
4.3 Organiziranost in vloga nabavne sluţbe
Nabavna funkcija v druţbi UNIOR d.d. je organizirana kot samostojna organizacijska enota
(sluţba). Je enakovredna drugim funkcijam podjetja, njen vodja pa je neposredno odgovoren
upravi druţbe. Sama notranja organiziranost nabave pa je kombinirana, torej centralizirani
del in del nabave decentralizirano, zaradi specifičnosti nekaterih proizvodnih programov.
Zaradi tako nesorodnih programov se je seveda nabava organizacijsko prilagodila na te
razmere. Vsa nabava tako poteka preko centralne nabave, razen za del nabave pri ročnem
orodju (gotovi izdelki), sektorju ITS (specifični materiali, izdelki in storitve) ter turizmu
(specifični materiali in storitve).
V sami centralni nabavi je delitev dela med zaposlenimi organizirana po kriteriju predmetov
nabave, kar pomeni, da je urejena po vrstah materiala glede na fizikalne ali kemične
lastnosti, vrsto uporabe v proizvodnji, industrijske veje. Prednost takšne organizacije je v
dobrem poznavanju določenih materialov in trga s strani nabavnih referentov.
31
Slika 2: ORGANIGRAM NABAVNE SLUŢBE V UNIOR D.D.
Vir: Unior d.d., 2012
DIREKTOR NABAVE
Zdenko Kovačec
VODJA NABAVE
Lucija Šrot
Nabavnik I
Suzana Kopinšek
Nabavnik II
Olga Gačnikar
Nabavnik II
Marinka Rečnik
VODJA NABAVE
Matjaž Sekirnik
Nabavnik I
Mojca Vehovar
Nabavnik II
Jože Frim
Nabavnik II
Aleš leva
VODJA STRAT.NABAVE
Dušan Pelc
Nabavnik I
Gregor Vuherer
Nabavnik II
Suzana Kozič
Nabavnik II
Brigita Šojč
Nabavnik II
Danica Maglica
Nabavnik II
Edi Jug
VODJA SKLADIŠČA
Stanko Šrot
Skladiščnik
Srečko Štabej
Skladiščnik
Rajko Frim
VODJA MEH.DELAVNICE
Ludvik Škrinjar
Monter specialist
Edvard Vivod
Šofer
Martin Brglez
Šofer, kurir
Krešo Brkljačič
Šofer, mehanik
Štefan Ribič
Šofer, mehanik
Jožef Turner
Šofer, mehanik
Simon Šprajc
32
4.4 Iskanje in izbira dobaviteljev v druţbi Unior d.d.
V druţbi Unior d.d. nabavna funkcija pridobiva podatke o dobaviteljih na osnovi trţnih
raziskav, obiskov sejmišč, ponudb in prospektov. V druţbi imajo v ta namen t.i.
organizacijski predpis katerega namen je določiti postopek za izbiro, potrjevanje in
ocenjevanje ter spremljanje in razvoj dobaviteljev tako, da vnaprej preprečijo navezavo stikov
z dobavitelji, ki niso sposobni zagotavljati ustrezne kakovosti dobav. Z dobavitelji, ki niso
prišli na listo dobaviteljev, druţba vzpostavi sodelovanje, ki omogoča ob doseţeni
dogovorjeni kakovosti še izboljševanje poslovnih odnosov.
Postopek, ki ga predpisuje organizacijski predpis, nabava izvaja za obstoječe in nove
dobavitelje s katerimi druţba Unior d.d. vzpostavi trajnejše poslovno sodelovanje. Postopek
ni obvezen za enkratne nabave materialov, kot so posebna naročila zaradi začasno povečane
proizvodnje, kadar dobavitelj z liste dobaviteljev ne more zagotoviti dobave ali v primeru
uvoza, ko bi postopek pri dobavitelju povzročil nesorazmerno visoke stroške. Za te proizvode
vhodna kontrola takoj po prejemu preveri, če so njihove lastnosti skladne z zahtevami. Vodja
nabave odloči, kateri dobavitelj bo dobil enkratno naročilo.
4.4.1 Iskanje potencialnih dobaviteljev v druţbi Unior d.d.
Nabavna sluţba v druţbi Unior d.d. je zadolţena za odkrivanje in analiziranje vira materialov
in storitev, ki jih potrebuje druţba zaradi vzrokov kot so:
potreba po novem materialu zaradi uvajanja novih materialov, polproizvodov,
proizvodov, zamenjave ali spremembe dosedanjih materialov, proizvodov, razvoja
tehnologije industrije;
zaradi prekinitve pogodbenih odnosov z obstoječim dobaviteljem;
zaradi potrebe po večjih količinah uporabljenih materialov, ki jih obstoječi dobavitelji
ne morejo zagotoviti;
zaradi nepripravljenosti kritičnih dobaviteljev, da izvedejo program izboljšanja
kakovosti in s tem doseţejo zahtevani nivo kakovosti;
zaradi iskanja ugodnejšega dobavitelja.
Osnovno načelo nabave je, da za vse pomembnejše materiale, proizvode ali teţje nabavljive
materiale/proizvode registrira več potencialnih dobaviteljev in med njimi izbere
najprimernejše. Vodje nabavnih področij odločajo o tem, katerim potencialnim dobaviteljem
bodo poslali v izpolnitev »Vprašalnik za novega dobavitelja – registracijo, predocenitev«
(priloga 1).
33
4.4.2 Ugotavljanje sposobnosti dobavitelja
Izbira sposobnih dobaviteljev je ena od temeljnih dejavnosti v poslovnem sistemu. Nabava
izbira sposobnega dobavitelja med registriranimi potencialnimi dobavitelji. Z iskanjem
ponudb in/ali vzorcem materiala/proizvoda se prične izbira sposobnega dobavitelja. Prednost
pri izbiri imajo podjetja s certifikatom kakovosti in/ali okolja ter podjetja s katerimi druţba
Unior d.d. ţe ima pozitivne izkušnje sodelovanja glede kakovosti, roka nabave in plačilnih
pogojev.
Vzorce materiala/proizvoda pregledajo strokovnjaki s treh področji in sicer:
Tehnolog kakovosti s svojimi sodelavci pregleda vzorce materialov, proizvodov z
namenom, da ugotovi ali karakteristike kakovosti in ostale zahteve ustrezajo skladno z
zakonodajo.
Predstavnik s tehničnega področja (tehnolog, razvojnik, konstrukter) pregleda vzorce
s stališča tehnične ustreznosti in ga potrdi oziroma homologira ustreznost.
S stališča ustreznosti ravnanja z okoljem pa vzorce pregleda skrbnik za varstvo okolja.
V primeru, ko vzorec materiala/proizvoda v celoti ne ustreza, se predstavnik tehničnega
področja z dobaviteljem dogovori za potrebne spremembe, da bo material/proizvod ustrezal
zahtevam druţbe. Na podlagi ekonomsko – tehničnih, ekoloških kriterijev in skladno z
obstoječo zakonodajo nabava med večimi potencialnimi dobavitelji izbere sposobne
dobavitelje.
Vodstvo nabave oceni, kdaj je potrebno organizirati presojo sistema kakovosti in/ali sistema
ravnanja z okoljem sposobnega dobavitelja. Namen presoje je preventivno preprečiti
navezavo stikov z dobavitelji, ki niso sposobni dolgoročno zagotavljati dobave
materialov/proizvodov in storitev ustrezne kakovosti.
Vodstvo nabave v sodelovanju z vodjo sektorja kakovosti sestavi skupino za presojo
dobavitelja. Pri tem upoštevajo področje dejavnosti dobavitelja, tako da je zagotovljena
kompetentnost skupine presojevalcev. Za praktično izvajanje presoje dobavitelja presojevalci
upoštevajo »Vprašalnik za presojo dobavitelja« (priloga 2).
Nato skupina presojevalcev pripravi predloge za odločanje o sposobnosti presojanega
dobavitelja na osnovi celovitega vpogleda v sistem kakovosti in/ali sistema ravnanja z
okoljem s katerim dobavitelj zagotavlja kakovost, ki je v skladu z okoljskimi kriterijami.
V primeru ko druţba Unior d.d. uvaja novega dobavitelja,za nove kakovosti materiala
oziroma, če so večje spremembe pri obstoječih materialih, so potrebne analize materiala
prvih vzorcev. Potrebo po vzorčenju nabava pisno sporoči dobavitelju. Nabava mora v
sodelovanju s področjem kakovosti in tehničnim področjem definirati karakteristike ter
velikost vzročne pošiljke. Le te morajo biti posebej označene (POZOR POSEBNA
IZVEDBA), da se razlikujejo od serijskih dobav. Vzorčne pošiljke materiala analizira in oceni
vhodna kontrola tudi v proizvodnji. Vzorce materialov, ki bi lahko imeli negativen vpliv na
okolje, pregleda še skrbnik za varstvo okolja.
34
4.4.3 Uvrstitev dobavitelja na listo dobaviteljev
Dobavitelj, ki ustreza ekonomsko – tehničnim, ekološkim in zakonsko zahtevanim kriterijem,
se uvrsti na listo dobaviteljev. Listo dobaviteljev nabava vodi in vzdrţuje z računalniškim
programom. V primeru, ko odjemalec zahteva oziroma predpiše dobavitelja glede dobav
materiala, le tega uvrstijo na listo dobaviteljev. Pri izboru dobaviteljev nabava upošteva s
strani končnega odjemalca odobren seznam dobaviteljev.
4.4.4 Pregled in odobritev liste dobaviteljev
Direktor nabave najmanj enkrat letno na podlagi pridobljenih podatkov potrjuje listo
dobaviteljev. Kriterij za ocenjevanje najpomembnejših dobaviteljev je rezultat aktivnosti
»Ocena dobaviteljev«, za manjše dobavitelje pa podatki, ki jih zbira nabava, področje
kakovosti (reklamacije, nespoštovanje dobavnih rokov in okolja). Direktor nabave določa,
kateri dobavitelji ostanejo na listi dobaviteljev in kateri so neprimerni. Na podlagi odločitve
nabava neprimerne dobavitelje briše iz liste dobaviteljev. Pri teh dobaviteljih ne sme naročati
materiala, proizvodov, dokler dobavitelj ne sanira nastale situacije. Vodja nabave pripravi
program aktivnosti za sanacijo dobavitelja.
4.5 Tekoče ocenjevanje dobaviteljev
4.5.1 Ocenjevanje dobaviteljev
Druţba Unior d.d. poslovno sodeluje z veliko dobavitelji. Med njimi nabava izbere
najpomembnejše po kriterijih:
glede na vrednost posla,
ali gre za osnovni material in
glede na tehnično problematiko.
Te dobavitelje nabava in področje kakovosti najmanj enkrat letno ocenita in rangirata v
razrede A, B ali C. Ocenjujejo se po štirih kriterijih in sicer:
KAKOVOST,
RAVNANJE Z OKOLJEM,
ROK in
NABAVNI STROŠKI.
Pregled najpomembnejših dobaviteljev ter ocene za posamezen kriterij nabava vodi po
obrazcu »Ocena dobaviteljev«.
35
Slika 3: Obrazec »Ocena dobaviteljev«
® Datum: februar 2012
OCENA DOBAVITELJEV Ocenitev za leto 2011
Kovaška industrija d.d. * - primerjava z oceno za leto 2010
# prvič ocenjen ↑ raste ↓ pada = ocena enaka
KRITERIJ ZA OCENO DOBAVITELJA skupna ocena
D o b a v i t e l j
Kakovost *
Dobavni
rok * nabavni strošek *
ravnanje z okoljem *
Število točk *
Ocena dobavit
.
ADRIATECNICA Š 16062 A 5 = A 4 = B 2 = B 2 = 13 = A
AGIS PLASTIFICIRNICA P 2833 B 3 = B 2 = B 2 = B 2 = 9 = B
ARCELOR HUTA WARSZAWA SP. Z.O.O.
S 26813 A 5 = A 4 = B 2 = A 3 = 14 = A
ASCOMETAL IMMEUBLE LE COLISEE
S 21005 B 3 ↓ C 1 = B 2 = A 3 = 9 ↓ B
BD BONAKO P 19727 A 5 = A 4 = B 2 = B 2 = 13 = A
BELL P 2229 A 5 ↑ B 2 ↓ B 2 = B 2 = 11 = B
BENTELER TRGOVINA, D.O.O.
S 6668 A 5 = A 4 = B 2 = B 2 = 13 = A
BGH EDELSTAHL FREITAL GmbH
S 17881 A 5 = A 4 ↑ B 2 = C 1 ↓ 12 ↑ B
…
ŠTORE STEEL D.O.O. S 9415 C 1 ↓ B 2 ↑ A 3 = A 3 = 9 ↓ B
…
Vir: Unior d.d., 2012
Tabela 1: Povzetek ocene dobavitelja za dobave v letu 2011
Št. ocenjenih dobaviteljev na podlagi naročil… za leto: 2011 znaša 51
Kriterij za oceno Ocena A Delež Ocena B Delež Ocena C Delež
Kakovost materiala 43 84,3% 7 13,7% 1 2,0%
Rok dobave 32 62,7% 15 29,4% 4 7,8%
Nabavni stroški 6 11,8% 41 80,4% 4 7,8%
Ravnanje z okoljem 18 35,3% 29 56,9% 4 7,8%
Skupna ocena 29 56,9% 22 43,1% 0 0,0%
Vir: Unior d.d., 2012
36
4.5.2 Ocenitev po kriterijih
4.5.2.1 Določanje razreda dobavitelja po kriteriju KAKOVOST
Ocenjevanje aktivnih dobaviteljev, ki dobavljajo kosovni material, temelji na rezultatih
prevzema posameznih pošiljk, ki ga definirajo tehnično prevzemni pogoji in ga izvajajo
vhodni kontrolorji.
Glede na specifiko programov se v druţbi Unior d.d. uporablja več načinov prevzema, ki ga
opisujejo delovna navodila posameznih programov. Vse sluţbe kakovosti programov imajo
definirane kritične napake, ki so zapisane v tehnično prevzemnih pogojih, za
materiale/proizvode, ki jih prevzema od dobaviteljev.
Iz evidence prevzemov je razvidno število in način prevzema pošiljke oziroma število
zavrnjenih pošiljk za vsako časovno obdobje. Tako lahko po naslednji formuli izračunamo
vrednost Q, ki podaja oceno dobavitelja.
Q = 100 − ZP × 100 + (PP × 50)
KP – KTI − TZQ
Pri čemer pomeni:
ZP - število zavrnjenih pošiljk (ali kg v zavrnjenih pošiljkah)
PP - število pogojnih prevzetih pošiljk (ali kg v pog. prevz. pošiljkah)
KP - število kontroliranih pošiljk (ali kg kontroliranih pošiljk)
KTI – kazenske točke incidenta (kritične napake)
n - število incidentov v ocenjevalnem obdobju
KTI = n × 6
V primeru, da prispe v druţbo Unior d.d. pošiljka, ki vsebuje kritično napako, to zahteva
takojšnjo intervencijo druţbe. Takšen dogodek se imenuje INCIDENT in se kaznuje z
dodatnimi kazenskimi točkami (KTI). Dobavitelj, ki v ocenjevalnem obdobju ni imel
incidentov, ne dobi kazenskih točk. Če pa se v ocenjevalnem obdobju le ti zgodijo, se
kaznujejo za vsakega s 6 točkami.
TZQ – točke zagotavljanja kakovosti ( za kritične napake):
0 točk – dobavitelj ima vzpostavljeno 100% kontrolo za ugotavljanje kritičnih napak.
1 točka – dobavitelj ima vzpostavljeno vzorčno kontrolo za ugotavljanje kritičnih
napak.
2 točki – dobavitelj nima vzpostavljene kontrole kritičnih napak.
Iz vrednosti Q izhajajo naslednji razredi dobaviteljev:
RAZRED VREDNOST Q
A Q ≥ 95 ZANESLJIV DOBAVITELJ
Tem dobaviteljem druţba zaupa in z njimi razvija večje oblike
sodelovanja. Končni cilj je vstop proizvodov v proizvodni proces
brez kontrole. V dobaviteljevih pošiljkah ne sme biti kritičnih
napak.
B 85 < Q <95 SPREJEMLJIV DOBAVITELJ
Izboljšave so nujne. Potrebno ga je usposobiti tako, da lahko čim
prej napreduje v višji razred.
C Q ≤ 85 NESPREJEMLJIV DOBAVITELJ
Sledi prekinitev dobav.
37
Primer: Interna ocena druţbe Unior d.d. za dobavitelja Štore Steel d.o.o.
Vir: Unior d.d., 2012
100,00
91,85
100,00 100,00 100,00 100,00 98,24 100,00 100,00 100,00
89,04
81,48
0,00
10,00
20,00
30,00
40,00
50,00
60,00
70,00
80,00
90,00
100,00
110,00
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
GIBANJE OCENE DOBAVITELJA - Štore Steel d.o.o.
Ocena 2010 Rang A Rang B Ocena 2011
OCENA DOBAVITELJA - Štore Steel d.o.o
Dosežene ocene Ocena po kriteriju kakovosti za posamezen mesec
Ocena 2010 Ocena 2011 Rang KP ZP PP KTI Opomba
JAN 100,00 80,24 C 2.427.680 102.380 171.860 2
FEB 91,85 91,28 B 2.278.750 166.095 65.196 0
MAR 100,00 64,02 C 3.015.874 139.860 1.166.910 2
APR 100,00 96,22 A 2.629.695 49.905 98.815 0
MAJ 100,00 93,44 B 2.144.735 118.080 45.185 0
JUN 100,00 95,34 A 2.523.843 94.170 46.730 0
JUL 98,24 77,54 C 1.920.265 276.785 78.720 1
AVG 100,00 97,88 A 2.005.855 42.595 0 0
SEP 100,00 36,18 C 2.799.770 164.220 1.901.250 4
OKT 100,00
0 0 0 0
NOV 89,04
0 0 0 0
DEC 81,48
0 0 0 0
SKUPAJ Q 96,72 81,35 21.746.467 4.728.756 21,74%
38
Skupno oceno (razred) dobavitelja podajo predstavniki sluţb kakovosti posameznih
programov za vsakega ocenjevanega dobavitelja. Nabava zbira in analizira podatke. Skupno
oceno (razred) dobavitelja vseh treh programov določi nabava po naslednjem ključu:
Tabela 2: Določitev skupne ocene dobavitelja
Kombinacija ocen posameznih programov Skupna ocena (razred)
A,A,A A
A,A,B A
A,A,C B
A,B,B B
A,B,C B
A,C,C B
B,B,B B
B,B,C B
B,C,C, C
C,C,C C
Vir: Kovačec, 2004
V primeru, da dobavitelja ocenita samo dva programa, obvelja ocena tistega, ki ima več dobav
oziroma v primeru ocene A in C je skupna ocena B.
V primeru večjega padca kakovosti proizvodov dobavitelja (padec v razredu) ali v primeru, da
ţelimo zvišati nivo kakovosti proizvodov dobavitelja, se nabava lahko posluţuje presoje
dobavitelja. Nosilec aktivnosti je vodja nabave v sodelovanju z vodjo sektorja kakovosti.
Skupino presojevalcev sestavita z upoštevanjem področja dejavnosti dobavitelja tako, da stem
zagotovita čim večjo kompetentnost skupine. Za presojo dobavitelja skupina presojevalcev
uporablja »Vprašalnik za presojo dobavitelja« (priloga 2). Skupina presojevalcev lahko v
takšnih primerih daje usmeritev, kako izboljšati nivo kakovosti proizvodov dobaviteljev ali
priporoča prekinitev pogodb z neustreznimi dobavitelji.
4.5.2.2 Določanje razreda dobavitelja po kriteriju ROK
Nabava druţbe Unior d.d. spremlja rok dobavitelja po kriteriju:
NAROČILO → ROK DOBAVE → DEJANSKA DOBAVA
Glede na število vseh dobav dobavitelja nabava izračuna odstotek dobav, ki niso bile
dobavljene v roku in ga razporedi v enega od razredov:
Razred A do 20%
Razred B od 21% do 40%
Razred C več kot 41%.
Dejanski odstop od dogovorjenega termina dobave se ugotavlja s pomočjo računalniškega
programa, kateri upošteva datum za katerega je material naročen oziroma potrjen s strani
dobavitelja, ter datum prve dejanske dobave. Upošteva se tudi prva delna dobava v primeru
večjega naročila.
39
4.5.2.3 Določanje razreda dobavitelja po kriteriju NABAVNI STROŠKI
Razred določi nabava glede na podatke o nabavnih stroških, ki jih ima za posamezne
dobavitelje istih proizvodov. Dobavitelje razvrsti v razrede A,B ali C.
Pri ocenjevanju dobavitelja nabava druţbe Unior d.d. upošteva naslednje kriterije:
Kriteriji Točkovanje glede na pomembnost kriterija
Cena (skladišče naročnika) Neugodna Manj ugodna Ugodna Zelo
ugodna
0 20 45 65
Plačilni rok Avans < = 45 dni > 46 < 74
dni > = 75
dni
0 3 5 10
Strošek zaloge > 61 dni > 31, < 60
dni < = 30 dni
Dobava na
odpoklic
0 5 10 20
Dodatni stroški saniranja odpadka za "čisto okolje" Večji Manjši Str. so v NC
Odpadek prodajo
0 1 3 5
Vir: Kovačec, 2004
Ocena dobavitelja po kriteriju CENA (Σ točk):
70 – 100 točk → RAZRED A (ugodna cena),
40 – 69 točk → RAZRED B (sprejemljiva cena),
0 – 39 točk → RAZRED C (slaba cena – neugodni nabavni stroški).
Primer : Ocena dobaviteljev v druţbi Unior d.d. po kriteriju nabavni stroški
N a b a v n i s t r o š k i Skupna ocena
Dodatni str.
saniranja
Dobavitelj Cena Plačilni rok Str. zaloge odpadkov
Št. točk Rang
ABS ACCIAIERIE BERTOLI - SAFAU S.P.A.
S 25535 45 5 10 5 65 B
ARCELORMITTAL GANDRANGE S.A. S 19334
45 3 5 5 58 B
ASCOMETAL IMMEUBLE LE COLISEE S 21005 45 3 5 5 58 B
BENTELER TRGOVINA, D.O.O. S 6668
45 10 5 5 65 B
BGH EDELSTAHL FREITAL GmbH S 17881
45 5 5 5 60 B
BTS COMPANY,D.O.O. S 2549
45 10 10 1 66 B
DOLINŠEK-S,D.O.O.ŠEMPETER S 3978
45 10 20 1 76 A
FRIDRO D.O.O. S 3149
45 10 10 1 66 B
GLOBEVNIK S 14360
65 10 10 3 88 A
ŠTORE STEEL D.O.O. S 9415
65 5 10 5 85 A
MB NAKLO S 2605
45 10 10 1 66 B
OVAKO BAR OY AB S 30963
20 3 5 5 33 C
Vir: Unior d.d., 2012
40
4.5.2.4 Določanje razreda dobavitelja po kriteriju RAVNANJA Z OKOLJEM
Dobavitelje nabava druţbe Unior d.d. razvrsti glede na njihov sistem ravnanja z okoljem v
naslednje razrede:
Razred A: dobavitelj ima certificiran sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 oziroma
deluje v skladu z njim.
Razred B: dobavitelj je v fazi vzpostavitve sistema ravnanja z okoljem.
Razred C: dobavitelj nima vzpostavljenega nobenega sistema ravnanja z okoljem.
4.5.3 Ocenjevanje dobaviteljev – določitev skupne ocene – razreda
Nabavna sluţba v Unior d.d. je zadolţena za zbiranje podatkov (kakovost, rok, nabavni
stroški, imetnik certifikata kakovosti), analiziranje le – teh in vzdrţevanje preglednice »Ocena
dobaviteljev«. Vsak dobavitelj na preglednici je za vsak kriterij razvrščen v enega od razredov
A,B ali C. Vsak razred posameznega kriterija je točkovan glede na pomembnost kriterija, ki
ga prikazuje naslednja tabela.
Tabela 3: Pomembnost kriterija
Razred Kriteriji
KAKOVOST NABAVNI
STROŠKI
DOBAVNI ROK RAVNANJE Z
OKOLJEM
A 10 8 6 2
B 5 4 3 1
C 1 1 1 0
Vir: Kovačec, 2004
Za vsakega dobavitelja izračunan seštevek točk pove, kakšno skupno oceno in razred, ki ga je
dosegel.
SKUPNA OCENA (Σ točk) RAZRED
20 – 26 A Zanesljiv dobavitelj
12 – 19 B Sprejemljiv dobavitelj
4 – 11 C Nesprejemljiv dobavitelj
Vir: Kovačec, 2004
Ko nabava pripravi predlog ocene dobaviteljev, skliče odbor za potrjevanje liste dobaviteljev,
ki potrjujejo ocene dobaviteljev. Odbor sestavlja vodstvo nabave in predstavniki področja
kakovosti. Vsem ocenjenim dobaviteljem nato nabava pošlje dopis o doseţenem številu točk
in razredu dobavitelja.
41
4.5.4 Potrjevanje programov aktivnosti za sanacijo kritičnih dobaviteljev
Dobavitelja, ki je dosegel razred C (neustrezen dobavitelj) po izvršenem ocenjevanju nabava
praviloma izloči iz liste dobaviteljev. Temu sledi prekinitev dobav in iskanje novega
dobavitelja. V primeru, da obstaja interes druţbe za nadaljevanje sodelovanja z izločenim
dobaviteljem (pomemben, teţje nadomestljiv dobavitelj, dobavitelj pri katerem se je hitro
poslabšala kakovost dobav) vodja nabave v sodelovanju z vodjem sektorja kakovosti pripravi
»Plan aktivnosti za sanacijo dobavitelja«. Postopek se odvija po sledeči blok shemi.
Slika 4: Plan aktivnosti za sanacijo dobavitelja
Vir: Unior d.d., 2012
Enak postopek sledi pri dobaviteljih, katerih kakovost dobav je na meji sprejemljivosti. To so
dobavitelji s skupno oceno dobavitelja 14 do 15 točk (spodnji razred B). takšne dobavitelje
druţba Unior d.d. označi kot »Kritični dobavitelj« in pripravi program za sanacijo dobavitelja
z namenom, da skupaj doseţejo izboljšanje kakovosti dobav (priloga 5: Primer: Korektivni
ukrepi pri presoji dobavitelja Štore Steel). V primeru, da »Kritični dobavitelj« ni pripravljen
sodelovati, nabava naroča pri drugih dobaviteljih z liste dobaviteljev.
42
4.5.5 Ocenjevanje storitev
4.5.5.1 Ocenjevanje pogodbenih prevoznikov
S sklenitvijo pogodbe se začne stalno spremljanje kakovosti opravljenih prevozov pogodbenih
prevoznikov, to je njegove sposobnosti zagotavljanja učinkovitosti storitev in pravočasnega
ukrepanja v primeru slabe kakovosti. Druţba Unior d.d. ocenjuje prevoznike, s katerimi ţe
sodeluje. Pri tem uporablja vse kvalitativne (primerljive) podatke, ki so v druţbi na razpolago
(točnost prispetja, poškodbe tovora, reklamacije opravljene storitve, cene in podobno).
Podatke zbere sluţba nabave od sluţb, ki imajo podatke pomembne za razvrščanje
prevoznikov v razrede. Ocenjevanje prevoznikov izvaja sluţba nabave enkrat letno in po
potrebi v primeru nezanesljivosti (poslabšanja) opravljanja storitev prevozov.
Ocenjevaje prevoznikov poteka primerljivo po naslednjih kriterijih za ocenjevanje
pogodbenih prevoznikov:
1. točnost prispetja na kraj nalaganja in razlaganja (1 – 5 točk);
2. opremljenost, zanesljivost vozila in velikost voznega parka (oprema za posebne
prevoze) (1 – 3 točke);
3. število reklamacij prevozne storitve v preteklem letu (1 – 5 točk);
4. cena prevoza (5 – 10 točk).
Na osnovi vsote doseţenih točk, so prevozniki razdeljeni na tri razrede:
RAZRED A: od 18 do 23 točk
RAZRED B: od 12 do 17 točk
RAZRED C: od 3 do 11 točk
Prevoznik, ki je v razredu C ne sme opravljati usluge prevoza.
Sluţba nabave pripravi vse podatke in oceno opravljenih storitev prevoznika na »Ocenjevalni
list za pogodbene prevoznike« (priloga 3).
Ocenjevalni list ima status veljave po podpisu direktorja nabave. Nabava na podlagi
ocenjevalnega lista uvrsti pogodbenega prevoznika na listo dobaviteljev.
43
4.5.5.2 Ocenjevanje pogodbenih ponudnikov za opravljanje servisnih storitev v
Energetiki
S sklenitvijo pogodbe se začne stalno spremljanje kakovosti opravljenih storitev, to je njegova
sposobnost zagotavljanja učinkovitosti storitev in pravočasnega ukrepanja v primeru slabe
kakovosti. Druţba Unior d.d. ocenjuje kvaliteto opravljene storitve, časovno razpoloţljivost
ponudnika servisne dejavnosti. Pri tem uporabljajo vse kvalitativne (primerljive) podatke, ki
so v druţbi na razpolago kot so hitrost odziva v primeru okvar, reklamacije opravljene
storitve, cene in podobno. Podatke zbere sluţba energetike. Ocenjevanje ponudnikov
servisnih dejavnosti opravlja sluţba energetike enkrat letno in po potrebi v primeru
nezanesljivosti (poslabšanja) opravljanja storitev.
Kriteriji za ocenjevanje ponudnikov za opravljanje servisnih dejavnosti:
1. časovna razpoloţljivost: 1- 5 točk
2. kvaliteta opravljene storitve: 1 – 5 točk
3. cena: 1 – 10 točk.
Dobavitelj je po seštevku doseţenih točk razvrščen v razrede:
RAZRED A: 17 – 20 točk
RAZRED B: 10 – 16 točk
RAZRED C: 3 – 9 točk.
Sluţba energetike pripravi vse podatke in oceno opravljenih storitev ponudnikov servisnih
dejavnosti na »Ocenjevalni list za ponudnike opravljanja servisnih storitev v energetiki«
(priloga4). Ocenjevalni list ima status veljave po podpisu vodje energetike. Energetika na
podlagi ocenjevalnega lista uvrsti ponudnika servisne dejavnosti na listo dobaviteljev storitev.
44
5 SKLEPNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI
Raziskovanje nabavnega trga in ocenjevanje ter izbira dobaviteljev je pomemben dejavnik pri
poslovnih in trţnih odločitvah v podjetjih. V druţbi Unior d. d. gotovo obstaja več moţnosti,
kako izboljšati zadovoljstvo njihovih dobaviteljev s partnerskimi odnosi.
Da bi druţba Unior d.d. izpolnila zastavljene cilje, zahteve uprave in lastnikov podjetja, se
mora podjetje hitro odzivati na spremembe v okolju, kjer deluje. Podjetje mora več pozornosti
posvečati tudi dobaviteljem in jih čim bolj povezati s kupci v dobavni verigi, da bi se izognili
napakam, nekvalitetni dobavi, zamujanju rokov in da bi izdelek bil takšen, kot ga pričakujejo
kupci.
S proučevanjem druţbe Unior d.d. sem ugotovila, da druţba oziroma nabavna funkcija
posveča zelo veliko pozornost izbiri in ocenjevanju dobaviteljev. Dobavitelje ocenijo na
osnovi štirih kriterijev in sicer: kakovost, dobavni rok, nabavni stroški in ravnanje z okoljem.
Dobavitelj, ki izpolnjuje zahteve druţbe Unior d.d., se uvrsti na listo odobrenih dobaviteljev.
Druţba Unior d.d. posveča tudi zelo veliko pozornosti zmoţnosti dobavitelja za dolgoročno
sodelovanje v smeri nenehnega izboljševanja in razvijanja kakovosti sodelovanja.
Druţba Unior d.d. poslovno sodeluje z veliko dobavitelji. Med njimi nabava izbere
najpomembnejše po kriterijih: glede na vrednost posla, ali gre za osnovni material in glede na
tehnično problematiko. V druţbi se zavedajo, da je kakovost ključnega pomena pri izbiri
dobavitelja, vendar pa morajo pri tem biti izpolnjeni tudi pogoji o nabavni ceni, dobavnem
roku, nabavnih stroških in mnenju drugih zaposlenih v podjetju, še posebej s področja sluţbe
kakovosti in sluţbe ravnanja z okoljem.
Vsa nabava v druţbi Unior d.d. poteka preko centralne nabave, razen za del nabave pri
ročnem orodju (gotovi izdelki), sektorju ITS (specifični materiali, izdelki in storitve) ter
turizmu (specifični materiali in storitve). Kot slabost centralne nabave bi izpostavila
verjetnost, da pride do zapostavljenosti lokalnih dobaviteljev. Sem mnenja, da bi lahko bila
nabavna sluţba v nekaterih primerih bolj decentralizirano organizirana, saj se lokalni
dobavitelji bolj in v krajšem času prilagodijo spremembam v lokalnem okolju.
Proces izbire in ocenjevanja dobaviteljev je v druţbi Unior d.d. dobro izpopolnjen. Nabavna
sluţba pa bi morala večjo pozornost usmeriti tudi v raziskovanje in analizo nabavnega trga, da
bi bila druţba korak pred konkurenco in spremembi tehnologije ter tako še dosegala boljšo
učinkovitost in konkurenčnost na nabavnem trgu. Prav tako bi svojo pozornost lahko tudi bolj
usmerili v izobraţevanje in usposabljanje nabavnih referentov, da bi bili učinkovitejši pri
izbiri dobrega, kakovostnega dobavitelja.
45
6 POVZETEK
Proces raziskave nabavnega trga in izbira dobavitelja je proces, ki postaja vedno bolj in bolj
pomemben v današnjem okolju. Podjetja se zato v današnjem času vse bolj posvečajo nabavi,
saj tukaj lahko v veliki meri zmanjšajo stroške, kajti največji del vrednosti proizvoda
predstavlja ravno nabavljen material. Nabavno poslovanje postaja vse bolj obseţno,
dopolnjujejo ga sedaj ţe trţne funkcije, kot so proučevanje nabavnega trga, planiranje nabave,
odločitve glede dobaviteljev, razvoj dobaviteljev, odločitve o oblikah in načinih nabavnega
poslovanja ter nabavnih poteh.
Nekdaj tradicionalno razumevanje odnosa kupec–dobavitelj, ki je temeljil na zniţevanju cen
in tekmovalnosti med udeleţenci v menjalnem procesu, usmerjenim v proizvajanje dobrin, je
zamenjal sodoben pristop, ki ima v celotni oskrbovalni verigi v središču končnega kupca in
idejo, kako zadovoljiti njegove ţelje in potrebe.
V Uniorju, d. d., smatrajo dobavitelje kot strateški kapital in ugled svojega podjetja, zato jim
ni vseeno, kdo so njihovi poslovni partnerji. V ta namen vlagajo v razvoj dobaviteljev vse
svoje znanje in hotenja, da bi lahko skupaj z njimi razvijali nove inovativne izdelke, nove
procese in kljubovali vse močnejši globalni konkurenci. Zavedajo se, da bodo le skupaj
povezani v celotni dobavni verigi uspeli čim bolj zadovoljiti potrebe, ki jih od njih pričakujejo
njihovi kupci.
Ključne besede: nabava, dobavitelj, izbira dobavitelje, ocenjevanje dobaviteljev, kriteriji
ocenjevanja.
46
SUMMARY
Process research of the purchasing market and choice of supplier is a process that is becoming
more and more important in today's environment. The company, therefore, in today's
increasingly focused on purchasing, because here you can greatly reduce the cost, since the
largest part of the value of a product represents the flat purchased material. The cost of doing
business is becoming increasingly widespread, complemented by now already marketable
features, such as the study of the purchasing market, planning to purchase decisions with
regard to suppliers, the development of suppliers, the decision on the forms and methods of
purchasing business and purchase channels.
Formerly a traditional understanding of the relationship of buyer-supplier, which was based
on the price depression and competition between participants in the Exchange process, aimed
at producing goods, was replaced by the modern approach, which has in the entire chain of re-
supply in the heart of the final purchaser, and an idea of how to satisfy his desires and needs.
In Unior d. d., they think that the vendors as a strategic capital and reputation of your
company, so they do not care who they are, their business partners. To this end, investing in
the development of suppliers for all your knowledge and willingness to be with them, develop
new innovative products, new processes, and kljubovali all the stronger global competition.
Be aware that they will only along linked throughout the supply chain to succeed as much as
possible to satisfy the needs of their customers.
Keywords: purchase, supplier, selection of suppliers, evaluation of supplier evaluation
criteria.
47
7 SEZNAM VIROV IN LITERATURE
1. Dobler, Donald W. and David N. Burt. 1996. Purchasing and Supply Management.
New York: the Mcgraw – Hill Componies.Inc.
2. Erridge, Andrew. 1995. Managing purschasing. Oxford: Butterworth Heinemann.
3. Interno gradivo Unior d.d.. 2012. Zreče. Unior d.d..
4. Iršič, Matjaţ. 2009. Kvalitativne sestavine povezovalnih odnosov organizacij s
strateškimi dobavitelji in njihov vpliv na udejanjanje strategij nabavnega marketinga.
Akademija MM – Slovenska znanstvena revija za trţenje. Ljubljana. Št. (13).
Dostopna na:[ http://www.marketingmagazin.si/media/13.akademija.mm.pdf.]
5. Kaltnekar, Zdravko. 1993. Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj. Moderna
organizacija.
6. Kottler, Philip. 1998. Marketing management – trţenjsko upravljanje. Ljubljana:
Slovenska knjiga.
7. Kottler, Philip. 2004. Management trţenja. Ljubljana: GV Zaloţba d.o.o..
8. Kovačec Z., Črešnar D. 2004. Izbira in ocena dobaviteljev OP 0105020-1. Zreče.
Uprava Unior d.d..
9. Kovačec Z., Črešnar D. 2004. Nabavne aktivnosti OP 0105020-2. Zreče. Uprava
Unior d.d..
10. Kovačec Z., Sekirnik M. 2004. Prevzem in overitev nabavljenih
materialov/proizvodov OP 0105020-3. Zreče. Uprava Unior d.d..
11. Potočnik, Vekoslav. 1996. Komercialno poslovanje z osnovami trţenja. Ljubljana.
Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta.
12. Potočnik, Vekoslav. 2002. Nabavno poslovanje (s primeri iz prakse). Ljubljana.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani. Enota za Zaloţništvo in Inštitut za trţenje pri
Ekonomski fakulteti.
13. Scheuing, E. 1989. Purchasing Management. New Yersey: Prentice Hall.
14. Trim, P. 1994. The strategic Purasching Management. London: Pitman Publishing.
15. Unior d.d.. 2012. Vizija podjetja. [online]. Dostopno na: [http://www.unior.si/vizija].
[15.5.2012].
16. Unior d.d.. 2012. Strategija podjetja. [online]. Dostopno na:
[http://www.unior.si/strategija]. [15.5.2012].
17. Van Weele, Arjan J. 1998. Nabavni management. Ljubljana: GV Zaloţba.
48
18. Van Weele, Arjan J. 1998. Nabavni management: analiza, planiranje in praksa.
Ljubljana. Gospodarski vestnik.
19. Završnik, Bruno. 2000. Nabava. Maribor: EPF.
20. Završnik, Bruno. 2004. Izbiranje in ocenjevanje dobaviteljev. 1. Natis. Ljubljana: GV
Izobraţevanje.
21. Vukovič, G., Završnik B.. 2008. Obvladovanje nabave, 2. Izdaja. Celje: Visoka
komercialna šola Celje.
49
SEZNAM SLIK:
Slika 1: Izbiranje novega dobavitelja ....................................................................................... 12
Slika 2: ORGANIGRAM NABAVNE SLUŢBE V UNIOR D.D. .......................................... 31 Slika 3: Obrazec »Ocena dobaviteljev« ................................................................................... 35 Slika 4: Plan aktivnosti za sanacijo dobavitelja ....................................................................... 41
SEZNAM TABEL:
Tabela 1: Povzetek ocene dobavitelja za dobave v letu 2011 .................................................. 35 Tabela 2: Določitev skupne ocene dobavitelja ......................................................................... 38 Tabela 3: Pomembnost kriterija ............................................................................................... 40
SEZNAM PREGLEDNIC:
Preglednica 1: PODROČJA IN VSEBINA RAZISKOVANJA NABAVNEGA TRGA .......... 9 Preglednica 2: Primer vprašalnika pri uporabi subjektivne metode ......................................... 21 Preglednica 3: Merila vrednotenja v kategoričnem modelu ..................................................... 22
Preglednica 4: Metoda razvrščanja .......................................................................................... 23 Preglednica 5: Matrična metoda ............................................................................................... 24 Preglednica 6: Metoda točkovnega ovrednotenja .................................................................... 25
50
8 PRILOGE
Priloga 1: Vprašalnik za novega dobavitelja – registracijo, predocenitev«
51
Priloga 2: »Vprašalnik za presojo dobavitelja«
52
53
54
Priloga 3: »Ocenjevalni list za pogodbene prevoznike«
55
Priloga 4: »Ocenjevalni list za ponudnike opravljanja servisnih storitev v energetiki«
56
Priloga 5: Primer: Korektivni ukrepi pri presoji dobavitelja Štore Steel