strukturne študije oligomerov in amiloidnih fibril

Interno glasilo Instituta “Jožef Stefan” Številka 121, oktober 2005

Strukturne študije oligomerov in amiloidnih fibril StefinovStrukturne študije oligomerov in amiloidnih fibril StefinovStrukturne študije oligomerov in amiloidnih fibril StefinovStrukturne študije oligomerov in amiloidnih fibril StefinovStrukturne študije oligomerov in amiloidnih fibril Stefinov~~~~~ IkozaedričniIkozaedričniIkozaedričniIkozaedričniIkozaedričnikvazikristali in jedrska magnetna resonancakvazikristali in jedrska magnetna resonancakvazikristali in jedrska magnetna resonancakvazikristali in jedrska magnetna resonancakvazikristali in jedrska magnetna resonanca ~~~~~ OdprOdprOdprOdprOdprtje rtje rtje rtje rtje razsazsazsazsazstttttavavavavave Dare Dare Dare Dare Darkkkkka Slava Slava Slava Slava Slavcacacacaca

Samo nadarjenost ne naredi pisatelja, za knjigo mora biti šeSamo nadarjenost ne naredi pisatelja, za knjigo mora biti šeSamo nadarjenost ne naredi pisatelja, za knjigo mora biti šeSamo nadarjenost ne naredi pisatelja, za knjigo mora biti šeSamo nadarjenost ne naredi pisatelja, za knjigo mora biti šečlovek.človek.človek.človek.človek.

(EMERSON)(EMERSON)(EMERSON)(EMERSON)(EMERSON)

KAZALOKAZALOKAZALOKAZALOKAZALO

Novice IJS, glasilo Instituta ”Jožef Stefan”Urednika: dr. Polona Umek, Blaž Kralj, univ. dipl. kem.Sodelavka: Natalija Polenec, univ. dipl. inž. arh., Lektor: dr. Jože GasperičNaslovnica: Molekule ogljikovega monoksida na stopničasti površini bakra (111). Slika v

velikosti 125 nm × 1250 nm je bila posneta z nizkotemperaturnim vrstičnimtunelskim mikroskopom na odseku F5.Avtorja slike: Erik Zupanič, in Rok Žitko.

Fotografije: Marjan Smerke in avtorji prispevkovhttp://www-novice.ijs.si, e-pošta: [email protected]. Tisk: Grafika M, fotoliti: Fotolito DolencPonatis vsebine je dovoljen z opombo, da gre za prispevek iz Novic IJS. Članke, predloge inpripombe lahko pošljete po e-pošti: [email protected] vsebino strokovnih in (poljudno)znanstvenih člankov odgovarjajo avtorji!

ISSN 1581-2707

Jesen že trka na vrataJesen že trka na vrataJesen že trka na vrataJesen že trka na vrataJesen že trka na vrata

pa zato niti ni potreben pogled na koledar niti ogled vremenske napovedi. Dovolj je le pogledna institutsko parkirišče, ki je spet zapolnjeno do zadnjega kotička. Upam, da ste dopustniškedni dobro izkoristili in da ste si nabrali moči za nove izzive.

Sedaj pa k tokratni številki Novic, v kateri vas čaka kratek komentar preskusov znanja ovarnosti pri delu, ki smo jih reševali spomladi. Iskreno priznam, da me reševanje le-teh vsajmalček spravi v smeh. Ob tem se spomnim svojega “postdoka”. Tamkajšni vodja skupine jepredlagal, da bi na temo varnosti posneli kratek film. Ta naj bi bil namenjen novim sodelavcem,ki naj bi se tako seznanili z delom v laboratoriju. Njegovo mnenje je bilo, da slika pove več,kot pa tekst, napisan v tujem jeziku. Nosilci glavnih vlog v filmu pa naj bi bili kar članiskupine. Seveda je predlog požel salve smeha. Smeh pa nas je ob prvi nezgodi minil. Dejstvoje, da za lastno varnost največ lahko naredimo sami s previdnostjo in načrtovanjemeksperimentov. Če pa do nezgode le pride, pa največ pomaga trezna glava, in prav to je tudinamen tovrstnega izobraževanja.

Želimo vam uspešen začetek delovnih dni.

Polona Umek

P. S. .... Po institutskem dvorišču se ne smete voziti hitreje kot 10 km/h, in to velja tudi zakolesarje.

Sporočili so namSporočili so namSporočili so namSporočili so namSporočili so nam .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 33333SatNEx- mreža odličnosti na področju komunikacij ........................................................................... 33333Sestanek evropskega projekta NURESIM .............................................................................................. 44444Predavanje dr. Janeza Potočnika, komisarja za znanost in raziskave EU ............................ 55555Nagrada za raziskovalce IJS ......................................................................................................................... 66666Kratek zapis sestanka zastopnikov sindikata z direktorjem IJS .................................................. 66666Sporočila sekretarke IJS ................................................................................................................................. 88888

Prišli-OdšliPrišli-OdšliPrišli-OdšliPrišli-OdšliPrišli-Odšli ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 99999PrispevkiPrispevkiPrispevkiPrispevkiPrispevki ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 1111100000

Ikozaedrični kvazikristali in jedrska magnetna resonanca .......................................................... 1111100000Strukturne študije oligomerov in amiloidnih fibril Stefinov ......................................................... 1111144444Varnost in zdravje pri delu - izobraževanje in kratka analiza preizkusa znanja ............... 1111177777

Obiski na IJSObiski na IJSObiski na IJSObiski na IJSObiski na IJS ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 1111188888Obiski po odsekih ............................................................................................................................................. 1111188888

Kulturno dogajanje na IJSKulturno dogajanje na IJSKulturno dogajanje na IJSKulturno dogajanje na IJSKulturno dogajanje na IJS ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 2222211111Odprtje razstave slik Darka Slavca ......................................................................................................... 2222211111

3NOVICE IJSNOVICE IJSNOVICE IJSNOVICE IJSNOVICE IJS oktober 2005oktober 2005oktober 2005oktober 2005oktober 2005

SPOROČILI SO NAMSPOROČILI SO NAMSPOROČILI SO NAMSPOROČILI SO NAMSPOROČILI SO NAM

Institut “Jožef Stefan” je preko Odseka zakomunikacijske sisteme (http://www-e6.ijs.si), ki ga vodi prof. dr. Gorazd Kandus,član panevropske mreže odličnosti napodročju satelitskih komunikacij SatNEx. Tamreža združuje enaindvajset partnerjev izevropskih raziskovalnih organizacij inuniverz. Dolgoročni cilj projekta SatNEx je,da se z združitvijo vodilnih raziskovalnihorganizacij trajno izboljša povezanost medinstitucijami na področju satelitskihkomunikacij.

Poleg tega želi mreža odličnosti SatNExzagotoviti kritično maso raziskovalcev inomogočiti izmenjavo znanja na območjucelotne Evrope. Zaradi tega je mobilnostraziskovalcev pomemben del tega projekta,saj spodbuja izmenjavo raziskovalcev inštudentov med vodilnimi raziskovalnimiorganizacijami na področju satelitskihkomunikacij in omogoča dostop dospecializirane znanstveno raziskovalneopreme in znanja ter tako pospešujeintegracijo raziskav.

Osnovni princip delovanja projekta SatNExtemelji na izboru in izvajanju skupnihusmerjenih aktivnosti, katerih namen jeizkoriščanje znanja, ki je razpršeno medpartnerji mreže odličnosti, z namenomzagotavljanja učinkovite in trajne integracije.Izbor usmerjenih aktivnosti vključujeaktivnosti pri raziskovanju, povezovanju medinstitucijami in objavljanju raziskovalnihrezultatov. Aktivnosti pri raziskovanju so šeposebej usmerjene v zapolnitev vrzeli priraziskavah in k bogatenju znanja naraziskovalnem področju mreže odličnostiSatNEx.

Pomemben del projekta SatNEx jeizobraževanje, ki je podprto s številnimiaktivnostmi, kot so: podiplomske inpodoktorske štipendije, organizacija poletnihšol in izdaja znanstvenih in strokovnihpublikacij, namenjenih izobraževanju.Priložnosti s področja izobraževanja, ki jihponuja projekt SatNEx, so objavljene skupaj

SASASASASATNEX – MREŽA ODLIČNOSTNEX – MREŽA ODLIČNOSTNEX – MREŽA ODLIČNOSTNEX – MREŽA ODLIČNOSTNEX – MREŽA ODLIČNOSTI NTI NTI NTI NTI NA PODRA PODRA PODRA PODRA PODROČJU SOČJU SOČJU SOČJU SOČJU SAAAAATELITTELITTELITTELITTELITSKIHSKIHSKIHSKIHSKIHKKKKKOMUNIKAOMUNIKAOMUNIKAOMUNIKAOMUNIKACIJCIJCIJCIJCIJ

z drugimi dejavnostmi na spletni straniprojekta SatNEx: http://www.satnex.org/.

Mrežo odličnosti SatNEx sicer tvorijo leakademske inštitucije, vendar si konzorcijprizadeva za plodno sodelovanje z industrijo.Tako so člani posvetovalnega odbora projektaSatNEx predstavniki evropske industrije napodročju satelitskih komunikacij, satelitskihoperaterjev in standardizacijskih inregulatornih organizacij.

Glavne značilnostiSatNEx je mreža odličnosti v 6. okvirnemprogramu EU za raziskave in razvoj.

Projekt deluje v okviru druge tematskeprioritete Tehnologije informacijskedružbe (IST) in se nanaša na strateška cilja“Mobile & Wireless System Beyond 3G” in“Broadband for All”.

V projekt SatNEx je vključenihenaindvajset partnerjev iz devetihevropskih držav.

Trajanje projekta je dve leti.

Celoten proračun projekta je 4,4 milijonaevrov.

Projekt SatNex koordinira in vodi Inštitutza komunikacije in navigacijo v okvirunemškega raziskovalnega inštituta DLR.

Spletna stran mreže odličnosti SatNEx:http://www.satnex.org

Kontaktna oseba na IJS: prof. dr. GorazdKandus, e-pošta: [email protected]

PartnerjiDeutsches Zentrum für Luft- undRaumfahrt e. V. (koordinator), Nemčija

Aristotle University of Thessaloniki, Grčija

University of Bradford, Velika Britanija

Budapest University of Technology andEconomics, Madžarska

Centre National d’Etudes Spatiales,Francija

Consorzio Nazionale Interuniversitarioper le Telecomunicazioni, Italija

Fraunhofer Gesellschaft zur Förderungder Angewandten Forschung e. V., Nemčija

4 NOVICE IJSNOVICE IJSNOVICE IJSNOVICE IJSNOVICE IJS oktober 2005oktober 2005oktober 2005oktober 2005oktober 2005


Groupe des Ecoles desTélécommunications, Francija

Institute of Communication andComputer Systems of NTUA, Grčija

National Observatory of Athens, Grčija

Istituto di Scienze e Tecnologiadell’informazione “Alessandro Faedo”,Italija

Institut “Jožef Stefan”, Slovenija

Rheinisch-Westfälische TechnischeHochschule Aachen, Nemčija

Office National d’Etudes et de RecherchesAérospatiales / TeSA / SUPAERO, Francija

Technische Universität Graz, Avstrija

Universidad Carlos III de Madrid, Španija

The University of Surrey, Velika Britanija

The University Court of the University ofAberdeen, Velika Britanija

Universita di Bologna, Italija

Universita degli studi di Roma “TorVergata”, Italija

Universidad de Vigo, Španija

Universitat Autonoma de Barcelona,Španija

Polona Zorko, E-6

Na Bledu je bil 8. in 9. septembra 2005sestanek sodelavcev projekta NURESIM(Nuclear Reactor Simulations), ki odfebruarja 2005 poteka v okviru 6. okvirnegaraziskovalnega programa EU. Cilj triletnegaprojekta je razvoj enotne platforme zasimulacije 3D večfaznih tokov v sistemihjedrskih elektrarn. Tema sestanka je bilpregled stanja in potreb na področjumodeliranja dvofaznih tokov, ki smo gaopravili v prvem polletju od začetka projekta.Na sestanku so bili natančneje določeni ciljiprojekta in naloge posameznih partnerjev. IJSpri projektu sodeluje na področju simulacijkondenzacije pare v stiku s hladno vodo (I.Tiselj, L. Štrubelj) in na področju simulacijkritičnega toplotnega toka (B. Končar).Srečanja se je udeležilo skupaj 22raziskovalcev iz 14 evropskih institucij, polegtreh iz IJS še:

dr. Dominikue Bestion, CEA, Commissariata l’Énergie Atomique, Grenoble, Francija

dr. Antoine Guelfi, dr. Marc Bouckner, dr.Alain Martin, Electricité de France, Pariz,Francija

dr. Gabor Hazi, KFKI, Atomic EnergyResearch Institute, Budimpešta, Madžarska

SESSESSESSESSESTTTTTANEK EVRANEK EVRANEK EVRANEK EVRANEK EVROPSKEGOPSKEGOPSKEGOPSKEGOPSKEGA PRA PRA PRA PRA PROOOOOJEKJEKJEKJEKJEKTTTTTA A A A A NURESIMNURESIMNURESIMNURESIMNURESIM

prof. dr. Michel Giot, dr. Jean-MarieSeynhaeve, Université Catholique deLouvain, Belgija

dr. Djamel Lakehal, ASCOMP-ETH, Zürich,Švica

dr. Mikko Ilvonen, VTT, Technical ResearchCentre, Finska

dr. Markuu Puustinen, LappeenrantaUniversity of Technology, Finska

dr. Brian Smith, Paul Scherrer Institute,Villigen, Švica

dr. Dirk Lucas, dr. Eckart Krepper, E. Bodele,FZR, Forschungszentrum Rossendorf,Nemčija

dr. Jirí Macek, NRI, Nuclear ResearchInstitute, Rez, Česka Republika

dr. Martina Scheurer, GRS, Gesellschaft fürAnlagen- und Reaktorsicherheit, Nemčija

dr. Fabio Moretti, Davide Mazzini,Universita di Pisa, Italija

doc. dr. Henryk Anglart, KTH, RoyalInstitute of Technology, Stockholm,Švedska

doc. dr. Iztok Tiselj, R-4

5NOVICE IJS oktober 2005NOVICE IJS oktober 2005NOVICE IJS oktober 2005NOVICE IJS oktober 2005NOVICE IJS oktober 2005


PRPRPRPRPRVI SLVI SLVI SLVI SLVI SLOOOOOVENSKVENSKVENSKVENSKVENSKO-JO-JO-JO-JO-JAPONSKI SEMINAPONSKI SEMINAPONSKI SEMINAPONSKI SEMINAPONSKI SEMINARARARARAR

Od 12. do 16. septembra 2005 je bil naInstitutu “Jožef Stefan” prvi slovensko-japonski seminar z naslovom “Syntheses,structures and applications of advancedinorganic fluorides”. Udeleženci seminarja izJaponske so bili priznani strokovnjaki z večuniverz (Aichi Institute of Technology;Faculty of Textile Science & Technology,Shinshu University; Doshisha University,Graduate School of Engineering; Faculty ofEngineering, Tokyo Polytechnic University;Center for Cooperative Research in Science& Technology, Faculty of Engineering,University of Fukui in University of Hyogo).Seminar je organiziral Odsek za anorganskokemijo in tehnologijo. K sodelovanju smopovabili še Fakulteto za kemijo in kemijskotehnologijo Univerze v Ljubljani (enudeleženec) in Nacionalni kemijski inštitut(en udeleženec).

Namen srečanja je bil pregled dela napodročju zanimivih in potencialno uporabnihanorganskih fluoridov. V dvajsetih prispevkihso bili prikazani rezultati raziskav napodročju sinteze materialov, uporabnih vprimarnih in sekundarnih litijevih baterijah,f luoriranja in interkaliranja ogljikovihnanocevk, uporabe plazme za jedkanje,uporabe raznih metod in postopkov zaf luoriranje izhodnih snovi, pripravefluoridnih stekel, uporabe klasičnih analitskihmetod pri identifikaciji novih produktov in

Udeleženci seminarja

priprave novih potencialno uporabnihkoordinacijskih spojin.

Sodelovanje med Odsekom za anorganskokemijo in tehnologijo ter Department-om ofApplied Chemistry na Aichi Institute ofTechnology uspešno poteka že več kot 13 let,predvsem na področju sintezevisokofluoriranih grafitov, uporabnih vlitijevih baterijah. Sodelovanje poteka tudi zDepartment-om of Energy, University ofKyoto, in sicer na področju raziskav ionskihtekočin. Eden od namenov tega srečanja jebil medsebojno spoznavanje prihodnjihpartnerjev na področjih, potencialnozanimivih za sodelovanje.

dr. Melita Tramšek, K-1

V ponedeljek, 10. oktobra 2005, bo naš institutobiskal dr. Janez Potočnik in bo imel ob 10h

predavanje z naslovom:

Raziskovalna politika EU – instrument

konkurenčnosti razširjene EU .

Po predavanju (30 min) bo gost odgovarjalna vprašanja poslušalcev. Vabljeni!

dr. Jože Gasperič

PREDPREDPREDPREDPREDAAAAAVVVVVANJE DR. JANEZA POANJE DR. JANEZA POANJE DR. JANEZA POANJE DR. JANEZA POANJE DR. JANEZA POTTTTTOČNIKAOČNIKAOČNIKAOČNIKAOČNIKA, K, K, K, K, KOMISOMISOMISOMISOMISARARARARARJJJJJA ZAA ZAA ZAA ZAA ZAZNZNZNZNZNANOSANOSANOSANOSANOST IN RAZISKAT IN RAZISKAT IN RAZISKAT IN RAZISKAT IN RAZISKAVE EUVE EUVE EUVE EUVE EU



Na XX. kongresu in generalnem shoduMednarodnega združenja za kristalografijo(IUCr), ki je potekal med 23. in 31. avgustomv Firencah, Italija je komisija, ki so jo sestavljaliugledni znanstveniki: Maria-ArmeniaCarrondo (predsednica komisije), CarlosFrazao, Ramakumar Suryanarayanarao, Xiao-Dong Su, Edward Mitchell, Marius Jaskolski znagrado za najboljši poster nagradila posterz naslovom: “Proline isomerisation in stefinB: A crucial step towards amyloid fibrilformation” avtorjev dr. Saše Jenko Kokalj, dr.Gregorja Gunčarja, dr. Eve Žerovnik, in doc.dr. Dušana Turka z Odseka za biokemijo inmolekularno biologijo z našega instituta.

Raziskovalcem za nagrado iskreno čestitamo!

Uredništvo

NANANANANAGRADGRADGRADGRADGRADA ZA RAZISKA ZA RAZISKA ZA RAZISKA ZA RAZISKA ZA RAZISKOOOOOVVVVVALALALALALCE IJSCE IJSCE IJSCE IJSCE IJS

Dr. Saša Jenko Kokalj

Predsednik in sindikalni zaupnik sindikata IJSM. Gams in D. Bevc sva se odzvala vabiludirektorja IJS prof. dr. Jadrana Lenarčiča inse sestala z njim v četrtek, 18. 8. 2005. Nasestanku je bila navzoča tudi Marta SlokanButina, sekretarka IJS. Sestanek je potekal vprijetnem ozračju in je trajal uro in tričetrt.Dnevni red ni bil določen, zato sva zMatjažem pripravila naslednja izhodišča zarazgovor:

1. Kaj sindikat pričakuje od direktorja?

- Da za vse notranje akte pridobi mnenjesindikata;

- da pri vseh morebitnih odpuščanjihpridobi mnenje sindikata;

- da v zvezi z obratovanjem okrepčevalnicepridobi mnenje sindikata;

- da za ocenjevanje kvalitete dela pridobimnenje sindikata

Direktor si želi sodelovanja s sindikatom inod njega pričakuje, da bo opozarjal na stvari,za katere meni, da niso pravilne. Želi si

povratnih informacij in ob morebitnemnesoglasju s sindikatom poiskati prave rešitve.

Vsi notranji akti bodo poslani sindikatu vpresojo, preden bodo stopili v veljavo. Sedajje v pripravi Pravilnik o uporabi službenihmobitelov. Ko bo pripravljen, bo poslansindikatu, da poda svoje mnenje. V zvezi zetičnim kodeksom, ki ga je sindikat že zavrnilkot slabega in nepotrebnega, direktor meni,da ni potreben.

Glede obveznega trimesečnegapodiplomskega študija v tujini direktor meni,da je priporočljivo, vendar ne obvezno in setako strinja s sindikatom.

2. Ugled IJS:

- zadeva Stanič

- obiski na IJS

- delo z gospodarstvom

Zadevo s prof. dr. Staničem želi direktorspeljati korektno in čimprej, brez dodatnegaposlabševanja ugleda IJS in prepirov pomedijih.

KRAKRAKRAKRAKRATEK ZAPIS SESTEK ZAPIS SESTEK ZAPIS SESTEK ZAPIS SESTEK ZAPIS SESTTTTTANKA ZASANKA ZASANKA ZASANKA ZASANKA ZASTTTTTOPNIKOPNIKOPNIKOPNIKOPNIKOOOOOV SINDIKAV SINDIKAV SINDIKAV SINDIKAV SINDIKATTTTTA ZA ZA ZA ZA ZDIREKTORJEM IJSDIREKTORJEM IJSDIREKTORJEM IJSDIREKTORJEM IJSDIREKTORJEM IJS



Na obisku na IJS je že bil minister za visokošolstvo, znanost in tehnologijo, dogovorjanjepa poteka v zvezi z obiskom predsednikavlade J. Janše z nekaterimi resornimi ministri,kar bo medijsko zagotovo podprto.

Direktor meni, da je potrebno tesnosodelovanje IJS z univerzo. Pripravlja se obiskrektorice univerze z nekaterimi dekanifakultet.

Enkrat mesečno se direktor sestaja z dr. F.Demšarjem (glede ocenjevanja programov,projektov itd…).

Na IJS bo direktor obiskal vse odseke, sepredstavil vsem sodelavcem in odgovarjal namorebitna zastavljena vprašanja ter si ogledalnjihove delovne prostore. Želja direktorja kotsindikata je, da IJS deluje kot celota.

V sodelovnju z gopodarstvom direktor vidiveliko priložnosti za sodelovanje, zato se bopovezal z NEK in Kliničnim centrom.

3. Pereča problematika na IJS:

- spletna stran IJS (videz, ažuriranje,notranji akti IJS)

- dopust za delo z nevarnimi snovmi(kemikalijami itd…)

- dodatno kolektivno pokojninskozavarovanje

- parkirni prostori, kolesarnica

- čistilni servis, okrepčevalnica

- institutska stanovanja za tujce

Nova spletna stran IJS je v izdelavi, zaažurnost spletne strani in poštne naslove boodgovorna Eva Tozon. Akte IJS in zapisnikesi bo možno ogledati na spletni strani.

Direktorja sva seznanila, da je sindikat vskladu s Kolektivno pogodbo za raziskovalnodejavnost prejšnjemu direktorju poslalpredlog, da se ugotovi, kateri delavci soupravičeni do dodatnega dopusta glede nadelo z zdravju nevarnimi snovmi. SekretarkaIJS je dejala, da je prejšnji direktor dal nalogovarnostnemu inženirju, da to ugotovi napodlagi ocen tveganja za posamezna delovnamesta do septembra 2005. Koliko je žestorjeno v zvezi s tem, pa nam bo sporočilasekretarka.

Glede razlike med vplačilom za dodatnopokojninsko zavarovanje, ki ga delavcem IJSplačuje inštitut (5.000 SIT) do osebnegamaksimuma 5,844 % od bruto plače (sedajnekateri plačujejo neto zneske) in znižanjavstopnih stroškov smo se strinjali, dadelavcem priporočimo bruto vplačila ter dase je treba s Prvo pokojninsko družbodogovoriti o znižanju vstopnih stroškov. Čebo potrebno, se bomo v zvezi s tem ponovnosestali.

Direktor se strinja, da je parkirni prostor velikproblem na IJS, vendar kratkoročnih rešitevni. Dejal je, da bo treba obnoviti vratarnicona Jamovi in kolesarnico. Obnovitev bi bilodobro dati v investicijski načrt za naslednjeleto. Direktor si je že ogledal prostoreokrepčevalnice in dejal, da so potrebniobnove.

S čiščenjem inštitutskih prostorov nizadovoljen. Meni, da bi bilo treba ob iztekupogodbe preveriti, ali je možno pridobitikvalitetnejšega izvajalca.

V zvezi s službenimi stanovanji IJS za tujce jedirektor dejal, da bo dodeljeval službenastanovanja izključno v skladu s pravilnikom.Službena stanovanja si bo tudi ogledal.

Direktor je dejal, da bi moral biti stimulativnidel plače (M1) bolj selektiven. Pri tem je mislil,da se stmulacija ne deli kar povprek, ampaknaj jo dobi tisti, ki si jo zasluži. M. Gams jedejal, da je proti zmanjševanju plač zlastitistim, ki sodelujejo z gospodarstvom, da morastimulacija ostati.

Direktor je predložil, da bi se sindikat IJSskupaj z drugimi sindikati zavzel, da bi seukinil davek na izplačane plače, kar bi bilozelo ugodno za IJS.

Poudarila sva, da sindikat od novegadirektorja pričakuje boljše delovanje IJS intudi boljše sodelovanje s sindikatom. Sindikatbo pomagal po svojih močeh, od vodstva IJSpa pričakuje korekten in kolegialen odnos dovseh sodelavcev.

prof. dr. Matjaž Gams, predsednik

sindikata

Dušan Bevc, sindikalni zaupnik


SPORSPORSPORSPORSPOROČILA SEKRETOČILA SEKRETOČILA SEKRETOČILA SEKRETOČILA SEKRETARKE IJSARKE IJSARKE IJSARKE IJSARKE IJS


Upravni odbor Instituta »Jožef Stefan« je imel16. 8. 2005 svojo 54. sejo, na kateri je sprejelinformacijo o imenovanju novih članov inpotrdil zapisnik 53. seje z dne 19. 4. 2005.Nadalje je Upravni odbor Instituta obravnavalobvestila direktorja, potem ko je direktor prof.dr. Jadran Lenarčič vse navzoče pozdravil inpredstavil svojo vizijo uspešnega delaUpravnega odbora Instituta v prihodnje,seznanil je navzoče o tem, da je opravilrazgovore z vsemi vodji organizacijskih enot,s predsednikom Politehnike Nova Gorica, zdirektorjem Tehnološkega parka Ljubljana, otem da pričakuje obisk rektorice ljubljanskeuniverze, da je imenoval strokovne svete zaširša raziskovalna področja in da je v pripravinova spletna stran Instituta »Jožef Stefan«.Upravni odbor Instituta je bil seznanjen sposlovanjem Instituta v obdobju od 1. 1. 2005do 30. 6. 2005 in sprejel sklep, s katerim jesprejel Polletno poslovno poročilo za prvopolletje. Upravni odbor Instituta je ugotovildelovno uspešnost direktorja v letu 2004 indal soglasje k imenovanju dr. Ingrid Miloševza vodjo Odseka za fizikalno in organskokemijo, K-3. Direktor je dr. Ingrid Milošev napodlagi vseh potrebnih soglasij s 1. 9. 2005imenoval za vodjo Odseka K-3. Upravni odborInstituta je sprejel sklep, s katerim je dalsoglasje k pripojitvi Odseka za radioekologijo,K-2, k Odseku za znanosti o okolju, O-2.

Znanstveni svet Instituta je na svoji 118. redniseji 1. 9. 2005 potrdil zapisnik 117. seje z dne30. 6. 2005, obravnaval obvestila direktorja opomembnih dogodkih v času od zadnje seje,se seznanil s polletnim poslovnim poročilom,podal soglasje k ukinitvi Centra za raziskaveortopedskih implantatov v Odseku zafizikalno in organsko kemijo, K-3, in potrdilizvolitve nekaj sodelavcev v znanstvene nazive

ter potrdil seznam predloženih referentov, kibodo podali mnenje za izvolitve raziskovalcev.V prihodnje bo v postopkih habilitacijesodelavcev Instituta na univerzi ali na drugemvisokošolskem zavodu podal mnenjeZnanstveni svet Instituta. Komisija za izvolitvev nazive deluje v dosedanji sestavi donaslednje seje ZS Instituta. Znanstveni svetInstituta je razpravljal o predlogu prof. dr.Matjaža Gamsa o izdelavi analize oprimerljivosti Instituta s tujimi in domačimiinstitucijami glede kvalitete raziskovalnegadela. Po daljši razpravi o problematikivrednotenja raziskovalnega dela na področjuraziskovalnih programov, raziskovalnihprojektov in mentorjev mladih raziskovalcevje Znanstveni svet Instituta imenoval Komisijoza metodologijo vrednotenja raziskovalnegadela v sestavi: prof. dr. Stanko Strmčnik,predsednik, prof. dr. Leon Cizelj, član, prof.dr. Marija Kosec, članica, in prof. dr. PeterPrelovšek, član.

Na javni poziv za predlaganje mentorjev, kibi v letu 2005 usposabljali mlade raziskovalcena posameznih področjih, je Institut prijavil164 kandidatov.

Upravni odbor Javne agencije za raziskovalnodejavnost RS je 16. 6. 2005 sprejel «Listomentorjev, ki bodo v letu 2005 usposabljalimlade raziskovalce«. Z Instituta »Jožef Stefan«se je na listo mentorjev uvrstilo 32 mentorjevin po pritožbenem postopku še 1 mentorica.Na javnih razpisih za kandidate za mladeraziskovalce pri znanih mentorjih v letu 2005je bilo izmed prijavljenih kandidatov izbranih29 mladih raziskovalcev. Javna agencija zaraziskovalno dejavnost RS bo pričelafinanciranje novih mladih raziskovalcev s 1.11. 2005.

Marta Slokan Butina, sekretarka IJS


PRIŠLI-ODŠLIPRIŠLI-ODŠLIPRIŠLI-ODŠLIPRIŠLI-ODŠLIPRIŠLI-ODŠLI

Vsem novima sodelavcem želimo prijetnopočutje na delovnem mestu!

Marta Slokan Butina, sekretarka IJS

Prišli v delovno razmerje:Prišli v delovno razmerje:Prišli v delovno razmerje:Prišli v delovno razmerje:Prišli v delovno razmerje: Odšli iz delovnega razmerja:Odšli iz delovnega razmerja:Odšli iz delovnega razmerja:Odšli iz delovnega razmerja:Odšli iz delovnega razmerja:

1. 7. 05 dr. John Gerard Fisher, znanstvenisodelavec v K-5

4. 7. 05 Mojca Rjavec, univ. dipl. org.,strokovna sodelavka pripravnica v U-3

11. 7. 05 mag. Andreja Urbančič, višjastrokovna sodelavka v CEU

11. 7. 05 David Aleksander Fabjan, univ. dipl.org. inf., vodilni strokovni sodelavecv U-9

1. 8. 05 dr. Igor Mozetič, strokovni svetnik vE-8

1. 8. 05 Luka Snoj, univ. dipl. fiz., asistentzačetnik pripravnik v F-8

16. 8. 05 Natalija Petkovič, dipl. inž. kem. teh.,strokovna sodelavka v K-6

16. 8. 05 Neža Kozina, univ. dipl. ekon.,strokovna sodelavka pripravnica v U-3

1. 9. 05 prof. dr. Jurij Franc Tasič, svetovalecv direktorjevi pisarni

15. 9. 05 Smiljana Golja, tajnica v F-7

9. 7. 05 Marija Kožuh, ekon., sistemskaanalitičarka v CPO – upokojitev

18. 7. 05 Albert Kolarič, samostojni grafik vtehničnih servisih – upokojitev

1. 8. 05 Roman Peklenk, nabavljač v U-3 –upokojitev

7. 8. 05 mag. Dubravka Ročak, raziskovalno-razvojna sodelavka v K-5 – upokojitev

31. 8. 05 Božena Božič, soc. del., samostojnareferentka v U-2 – upokojitev

31. 8. 05 Darja Cesar, ekon., komercialistka vU-3

31. 8. 05 Nuša Horvat, dipl. inž. lab. biomed.,strokovna sodelavka v O-2

31. 8. 05 Danilo Šlebinger univ. dipl. inž. el.,višji strokovni sodelavec v E-1

18. 9. 05 dr. Polona Smrkolj, asistentka zmagisterijem v O-2


PRISPEVKIPRISPEVKIPRISPEVKIPRISPEVKIPRISPEVKI

Pred dvema desetletjema so Shechtman,Blech, Gratias in Cahn uradno naznaniliodkritje »trdne kovinske zlitine, ki sipljeelektrone kot monokristal, vendar imaikozaedrično točkovno simetrijo, kar pomeni,da struktura zlitine ne more biti translacijskoperiodična« (prevedeno iz [1]). Zlitino soavtorji pripravili iz taline aluminija inmangana (v masnem razmerju 6:1), ki so jona hitro ohladili. Glede na simetrijo novoodkrite zlitine so avtorji njeno fazopoimenovali ikozaedrična. Po več kot sedemdesetletij starih spoznanjih kristalografijeikozaedrična simetrija ni združljiva speriodično strukturo, kakršno imajo kristali.Z drugimi besedami, ikozaedrična simetrijaspada med nekristalografske točkovnesimetrije. Pojavitev ostrih vrhov v sliki sipanjaelektronov pri novo odkriti zlitini pa jezgledno pričala o redu dolgega dosega v tejzlitini, torej o povsem urejeni razporeditviatomov na posameznih območjih, ki somnogo večja od medatomske razdalje. Doodkritja nove zlitine je veljala trdno stoječaparadigma, da je red dolgega dosega mogočle v kristalih, torej v snoveh s periodičnostrukturo. Red dolgega dosega in periodičnastruktura sta bili tako rekoč sopomenki.Odkritje nove zlitine je močno zarezalo v toparadigmo, saj je bil potrjen obstoj nove vrstereda dolgega dosega, in sicer ikozaedričnegaorientacijskega reda dolgega dosega. Temu sorazmeroma hitro sledila odkritja še drugihkovinskih faz z redom dolgega dosega, a znekristalografskimi točkovnimi simetrijami.Takšne faze danes s skupnim imenomimenujemo kvazikristali, ikozaedrične faze sotako ikozaedrični kvazikristali. Staroparadigmo je zamenjala nova, ta zamenjavapa je lep primer znanstvene revolucije vsmislu, ki ga je vpeljal zgodovinar znanostiKuhn [2].

Kljub hitremu napredku pri odkrivanjustabilnih kvazikristalnih faz se je

IKIKIKIKIKOOOOOZAEDRIČNI KVZAEDRIČNI KVZAEDRIČNI KVZAEDRIČNI KVZAEDRIČNI KVAZIKRISAZIKRISAZIKRISAZIKRISAZIKRISTTTTTALI IN JEDRSKA MAALI IN JEDRSKA MAALI IN JEDRSKA MAALI IN JEDRSKA MAALI IN JEDRSKA MAGNETNGNETNGNETNGNETNGNETNAAAAARESONANCARESONANCARESONANCARESONANCARESONANCA

drdrdrdrdr. Mar. Mar. Mar. Mar. Martin Klantin Klantin Klantin Klantin Klanjšekjšekjšekjšekjšek, F, F, F, F, F-5-5-5-5-5

eksperimentalna določitev njihove struktureizkazala za izjemno težek problem (glejdenimo [3]). V primeru periodičnih kristalovje ob poznanju strukturnih faktorjev zaposamezne atome mogoče strukturopopolnoma določiti že na osnovi sipanjarentgenske svetlobe in elektronov. Osnovnacelica namreč vsebuje končno število atomov,sipanje na posameznih osnovnih celicah papoteka na enak način. Problem določitvestrukture je tako enak problemu določitve legkončnega števila atomov, te pa lahko opišemos končnim številom parametrov. Kvazikristalinimajo osnovne celice in pri določanjustrukture bi načeloma bilo trebna določitineskončno število parametrov (za končnovelik vzorec sicer končno, a zelo veliko število).Skupek teh parametrov je v nekemabstraktnem (torej ne realnem) prostorumogoče pojmovati kot zvezno porazdelitev,katere oblika pa ni vnaprej znana. Vsakposkus določitve strukture kvazikristalov takopoteka na osnovi vnaprej postavljenegamodela te porazdelitve z nekaj prostimiparametri. Na problem določitve strukturekvazikristalov lahko pogledamo tudi z drugeplati. Namesto da se ukvarjamo neposrednos strukturo, se lahko posredno ukvarjamo sporazdelitvijo neekvivalentnih mrežnih mest.V periodičnem kristalu je številoneekvivalentnih mrežnih mest zaradi obstojaosnovne celice končno. Nasprotno pa vkvazikristalu sploh ni mogoče najti dvehekvivalentnih mrežnih mest, tako da je številoneekvivalentnih mrežnih mest neskončno(oziroma zelo veliko za končno velik vzorec).Z izbiro takšne primerne porazdelitveneekvivalentnih mrežnih mest, ki jo določanekaj prostih parametrov, pa problem spetskrčimo do končne, celo dovolj majhnerazsežnosti. Pri izbiri porazdelitve nasnavadno vodijo simetrijske lastnosti(strukture) kvazikristala, s katerim imamoopravka.



Posebej prikladna eksperimentalna tehnika,ki omogoča vpogled v lokalno mikroskopskozgradbo trdnih snovi, torej tudi vporazdelitev neekvivalentnih mrežnih mestv teh snoveh, je jedrska magnetna resonanca(NMR iz angleškega nuclear magneticresonance) [4]. Kot tipalo lokalnemikroskopske okolice se uporabljajo jedraatomov določene izbrane vrste. Tehnika senaslanja na dve bistveni lastnosti jeder: jedraatomov imajo magnetni moment in vrtilnokoličino (spin). Količini sta vzporednavektorja, katerih velikosti sta povezani ssorazmernostno konstanto in sta značilni zavrsto jeder. Magnetni momenti jeder se vhomogenem zunanjem magnetnem poljuorientirajo pretežno v smer polja, tako da jejedrska magnetizacija, torej vektorska vsotamagnetnih momentov jeder, v ravnovesjuvzporedna s smerjo polja. Če magnetizacijoiz te smeri odklonimo, se zaradi vrtilnekoličine jeder ne začne preprosto vračati vsmer polja po najkrajši poti, temveč začneprecesirati okoli smeri polja. Precesijskofrekvenco imenujemo Larmorjeva frekvenca.

Sorazmerna je z velikostjo magnetnegamomenta jeder in je v magnetnih poljihvelikostnega reda 1 T tipično nekaj desetmegaherzcev, kar so frekvence, ki ležijo napodročju radijskih valov.

Magnetni momenti izoliranih jeder določenevrste, torej takšnih, ki ne bi bila v interakcijis svojo lokalno okolico, bi v homogenemzunanjem magnetnem polju vsi precesirali zenako frekvenco, torej z Larmorjevo.Vsakršna interakcija jeder z lokalno okolicopa vpliva na precesijo njihovih magnetnihmomentov in na odklon precesijske frekvenceod Larmorjeve. Če se lokalne okolice jederdoločene vrste med seboj razlikujejo, namestoene precesijske frekvence dobimo celoporazdelitev, imenovano spekter. Meritevspektra precesije jeder določene vrste(skrajšano spektra NMR) nam torej zinterakcijo jeder z njihovimi lokalnimiokolicami ponudi vpogled v določenelastnosti teh lokalnih okolic, natančneje, vporazdelitev teh lastnosti in s tem samihlokalnih okolic. Natanko ta porazdelitev panas zanima, ko raziskujemo strukturo trdnesnovi, saj je mrežno mesto v strukturi trdnesnovi določeno s svojo lokalno okolico.

Natančna kvantnomehanska obravnava jederpokaže, da je preprosta klasična slika sprecesijo magnetnega momenta pravilnasamo za jedro s spinom I = 1/2. Magnetnimoment jedra z višjim spinom ima vzunanjem magnetnem polju v splošnemnekoliko zapletenejšo dinamiko,poenostavljeno pa lahko rečemo, da naenkratprecesira z 2I različnimi frekvencami. Spekterprecesije magnetnega momenta jedra sspinom I potemtakem sestoji iz 2I ostrih črt.V primeru ko je jedro izolirano, ko torej niinterakcije z lokalno okolico ali pa je tazanemarljiva, se vseh 2I frekvenc sklada, vseso enake Larmorjevi frekvenci in spet obveljaklasična slika. V vzorcu trdne snovi jedra nisoizolirana, poleg tega pa se jedra iste vrstelahko nahajajo v različnih lokalnih okolicah.V tem primeru vsako jedro precesira s svojimnaborom 2I frekvenc, nabori pa se zaposamezna jedra iste vrste razlikujejo. Spekterprecesijskih frekvenc vseh jeder določenevrste tako vsebuje mnogo črt in je zvezen.

Slika 1. Kotna odvisnost NMR-spektrajedrskih magnetnih momentov 27Al vvzorcu ikozaedričnega kvazikristalaAl69,6Pd22,1Mn8,3, raščenega v enem kosupri sobni temperaturi [Larmorjevafrekvenca in gostota magnetnega poljasta nnnnn0(

27Al) = 26,134 MHz in B0 = 2,35 T]. a)petštevna os, pravokotna na B0; b)petštevna os, vzporedna z B0; c) spekterhipotetične amorfne snovi [za primerjeder s spinom I = 5/2], ki je v povprečjuizotropna in jo lahko opišemo sCzjzekovim modelom [glej besedilo].



Lastnost lokalnih okolic, ki nam je dostopnaz meritvami spektra precesije jeder določenevrste, je določena s prevladujočo interakcijomed jedrom te vrste in njegovo lokalnookolico. Interakcija jeder z zunanjimmagnetnim poljem, ki vodi do precesije, takoimenovane Zeemanska interakcija, je sicermočnejša od vseh notranjih interakcij, takoda lahko slednje obravnavamo kot motnjoZeemanske interakcije. Daleč najmočnejšanotranja interakcija v primeru kvazikristalovje tista med električnim kvadropolnimmomentom jedra in gradientom električnegapolja okolice [5].

Gradient je količina tenzorskega značaja, kisi jo lahko predstavljamo kot elipsoid. Vkoordinatnem sistemu vzorca tak elipsoidnatanko določajo trije Eulerjevi koti F, Q inY, ki opisujejo orientacijo elipsoida, terpolmeri treh paroma pravokotnih osi, kidoločajo velikost in obliko elipsoida. Kota Q(polarni kot) in Ψ (azimutalni kot) določatanaklon najdaljše osi v koordinatnem sistemuvzorca, F pa je kot zavrtitve elipsoida okolinajdaljše osi. Gradient električnega polja namestu jedra je določen z razporeditvijonabojev v dovolj bližnji okolici tega jedra, sajprispevki nabojev padajo s tretjo potencorazdalje nabojev od jedra. Ker v kvazikristaluni mogoče najti niti dveh ekvivalentnihmrežnih mest, je gradient električnega poljana mestih posameznih jeder določene vrsterazličen. Vsako jedro k spektru NMR prispevarazličen nabor precesijskih frekvenc, spekterpa je tako zvezen. Odvisen pa je tako odporazdelitve velikosti in oblik gradientaelektričnega polja kot tudi od porazdelitvenjegovih orientacij.

V prispevku se osredotočimo na vzorec venem kosu raščenega ikozaedričnegakvazikristala Al

69,6Pd

22,1Mn

8,3 [6]. Za tipalo

smo si izbrali jedra 27Al s spinom I = 5/2, sajimajo od vseh navzočih jeder največjimagnetni moment in jih je zato najlažjeopazovati. Ker vzorec kvazikristala zaradisvoje strukture ni izotropna snov, je izmerjenispekter NMR načeloma lahko odvisen odorientacije vzorca glede na smer zunanjegamagnetnega polja B

0. Ravno z morebitno

odvisnostjo spektra od orientacije vzorca v

zunanjem magnetnem polju, s t. i. kotnoodvisnostjo spektra, pa smo se ukvarjali v našištudiji. V edini tovrstni doslej znani študiji [5]avtorji niso opazili kotno odvisnega spektra,nemara zaradi slabe natančnosti pri merjenju,saj je kotna odvisnost predvidoma šibka.

V magnetnem polju gostote 2,35 T, v kateremje Larmorjeva frekvenca za jedra 27Al 26,134MHz, smo pri sobni temperaturi posnelispektra pri dveh orientacijah vzorca: pri prvije bila petštevna simetrijska os vzorca(določena z ikozaedrično simetrijo vzorca)pravokotna (pra) na smer zunanjegamagnetnega polja, pri drugi pa je bila z njovzporedna (vzp) [Sliki 1 a) in b)]. V spektrihje očiten oster osrednji vrh pri Larmorjevifrekvenci. Kot motnja namreč prevladujočaelektrična kvadropolna interakcija močnovpliva na 2I – 1 = 4 precesijske frekvencemagnetnega momenta vsakega jedra 27Al, enapa ostane skoraj nespremenjena in skorajenaka Larmorjevi frekvenci. Ustrezniprispevki posameznih jeder 27Al se tako vsizberejo pri Larmorjevi frekvenci. V resnicikvadropolna interakcija vpliva tudi na to

Slika 2. a) Kotna odvisnost spektralneintenzitete jedrskih magnetnihmomentov 27Al v izbranem frekvenčnemintervalu širine 10 kHz, izmerjena v točkis frekvenčnim premikom 1 MHz glede naLarmorjevo frekvenconnnnn0 [na sliki 1 je tapremik označen s črtkano črto]. bbbbb je kotmed petštevno osjo in B0. b), c) in d) paustrezna kotna odvisnost, izračunana vokviru preprostega ikozaedričnegamodela [glej besedilo] za tri tipičneporazdelitve orientacije gradientovelektričnega polja, prikazane na slikah 3b), c) in d).



frekvenco, vendar v precej manjši meri. Poštiri spremenjene frekvence za posameznajedra 27Al se zlijejo v široko »ozadje«, ki nasposebej zanima, saj nosi pečat električnekvadropolne interakcije in s tem strukturevzorca. Spektra pri obeh orientacijah senekoliko razlikujeta, razlika v intenziteti paje največja pri frekvenčnem odmiku 1 MHzod Larmorjeve frekvence. Prav v tej točki smoposneli celotno kotno odvisnost intenzitetespektra [slika 2 a)], saj bi bilo merjenje kotneodvisnosti celega spektra preveč zamudno.Kotna odvisnost je izrazita, vzporedni (vzp)in pravokotni (pra) orientaciji pa na sliki 2a) zaporedoma ustrezata kota b = 0 in b = 90.Tako smo kotno odvisnost spektraikozaedričnega kvazikristala opazili kot prvi,čakala pa nas je še naloga razumeti opaženokotno odvisnost in iz nje izvleči kakšenpomenljiv podatek o strukturi merjenegavzorca.

Izmerjena spektra s slik 1 a) in b) sta zelopodobna spektru na sliki 1 c)], izračunanemza primer domnevne amorfne snovi napodlagi Czjzekovega modela za amorfnesnovi [7]. Model amorfno snov obravnava kotskupek v prostoru naključno porazdeljenihnabitih krogel izbranega polmera, pri čemer

je povprečna gostota krogel v skupkuenakomerna. Celoten skupek je tako vpovprečju izotropen in spremembaorientacije skupka glede na smer zunanjegamagnetnega polja ne vpliva na oblikoizračunanega spektra. Domnevna amorfnasnov torej nima kotno odvisnega spektra. Vprimeru vzorca ikozaedričnega kvazikristalapa izmerjena kotna odvisnost spektra priča,da imamo opravka s trdno snovjo zanizotropno strukturo oziroma z anizotropnoporazdelitvijo orientacij gradientovelektričnega polja na mestih jeder 27Al. Zaradipodobnosti spektrov si pri snovanju modelaza ikozaedrične kvazikristale iz Czjzekovegamodela izposodimo porazdelitev velikosti inoblik gradientov električnega polja na mestihjeder 27Al. Pri kovanju porazdelitve orientacijgradientov pa se opremo na poznanosimetrijo ikozaedričnih kvazikristalov. Naslikah 3 b), c) in d) so prikazane tri tipičnediskretne različice takšne porazdelitve.Orientacijo posameznega gradienta sicerpodajajo trije Eulerjevi koti F, Q in Y, na sliki3 pa so orientacije gradientov podane le vravnini, napeti na cos Q in Q, ki podajatanaklon najdaljše osi gradienta vkoordinatnem sistemu vzorca. Vse triprikazane porazdelitve imajo ikozaedričnosimetrijo, smeri najdaljše osi pa so v vsakemprimeru zgoščene okoli smeri določenegatipa simetrijskih osi ikozaedričnegakvazikristala (dvo-, tri- in petštevnih),porazdelitve pa zato imenujemo po tipihustreznih simetrijskih osi (npr. dvoštevnaporazdelitev). To seveda niso edine možneporazdelitve orientacij gradientov, temveč letri, na neki način skrajne. Ravno v izbiriporazdelitve orientacij gradientov pa se skrivasvoboda našega modela, ki bi jo lahko povzeliz nekaj parametri, kakor smo dejali na začetkuprispevka. Model zaradi opiranja na zgoljikozaedrično simetrijo poimenujemopreprost ikozaedrični model.

V okviru tako zasnovanega modela smo za vsetri tipične porazdelitve orientacij gradientovelektričnega polja na mestih jeder 27Alizračunali pričakovano kotno odvisnostspektra NMR in na podlagi te pričakovanokotno odvisnost intenzitete spektra v točki sfrekvenčnim odmikom 1 MHz, ki je bila

Slika 3. Diskretne različice porazdelitveorientacij gradienta električnega polja,kakršne so opisane v besedilu: a)izotropen amorfni primer; b), c), d)primeri z ikozaedrično simetrijo, vkaterih so najdaljše osi gradientaelektričnega polja gosteje zbrane okolidoločenega tipa simetrijskih osiikozaedričnega kvazikristala: b) okolidvoštevnih, c) okoli trištevnih in d) okolipetštevnih osi.



opazovana količina pri naših meritvah. Kakorje razvidno s slike 2, se razultatu meritevnajbolj približamo v primeru trištevneporazdelitve. V primeru dvoštevneporazdelitve je še doseženo kvalitativnoujemanje z meritvijo, v primeru petštevneporazdelitve pa je vedenje modela ravnonasprotno kot pri meritvi.

Tako smo dvakrat izpolnili nalogo. Po enistrani smo pokazali, da ikozaedrična simetrijavzorca sama zadostuje za pojasnitev opaženekotne odvisnosti spektra NMR, po drugi stranipa, da se izmerjena kotna odvisnost spektrarabi kot filter. Razlikuje se lahko namreč medkvalitativno različnimi ikozaedričnimiporazdelitvami orientacij gradientovelektričnega polja. Podatek o takšniporazdelitvi pa je ključnega pomena zateoretike, ki se ukvarjajo s snovanjemstrukturnih modelov ikozaedričnihkvazikristalov.

Literatura[1]D. Shechtman, I. Blech, D. Gratias, and J.W. Cahn. Metallic phase with long-rangeorientational order and no translationalsymmetry. Physical Review Letters, 53 (1984),1951

[2] T. Kuhn. Struktura znanstvenih revolucij.Založba Krtina, 1998

[3] M. Mihalkovič, Quasicrystals: anIntroduction to Structure, Physical Properties,and Applications, uredniki J.-B. Suck, M.Schreiber, P. Häusler (Springer-Verlag: Berlin,Heidelberg, New York, 2002), strani 167-182

[4] A. Abragam. The Principles of NuclearMagnetism. Oxford University Press, 1971

[5] A. Shastri, F. Borsa, D. R. Torgeson, J. E.Shield, and A. I. Goldman. NMR and NQRstudy of the electronic and structuralproperties of Al-Cu-Fe and Al-Cu-Ruquasicrystals. Physical Review B, 50 (1994),15651

[6] T. Apih, M. Klanjšek, D. Rau, and J.Dolinšek. Distribution of inequivalent latticesites in icosahedral quasicrystalAl

72.4Pd

20.5Mn

7.1 studied by NMR.Physical

Review B, 61, (2000), 11213

[7] G. Czjzek, J. Fink, F. Götz, H. Schmidt, J.M. D. Coey, J.-P. Rebouillat, and A. Liénard.Atomic coordination and the distribution ofelectric field gradients in amorphous solids.Physical Review B, 23, (1981), 2513

Na Odseku za biokemijo in molekularnobiologijo IJS se že vrsto let ukvarjamo zraziskavami proteolitičnih encimov innjihovih naravnih inhibitorjev. Proteolitičniencimi so proteini, ki kot biokatalizatorjisodelujejo pri razgradnji peptidne vezi.Vpleteni so v mnoge procese v celici, ki sopomembni za normalno delovanje in razvojživih organizmov. Kadar je ravnotežje medencimi in inhibitorji porušeno, pride doraznih bolezenskih procesov. Naravniinhibitorji proteolitičnih encimov so meddrugim tudi stefini, ki so bili prvič temeljitopreučeni prav na Institutu “Jožef Stefan” (odtod tudi ime). Poleg uravnavanja delovanjaencimov stefini lahko tvorijo vlaknaste

SSSSSTRTRTRTRTRUKUKUKUKUKTURNE ŠTUDIJE OLIGOMERTURNE ŠTUDIJE OLIGOMERTURNE ŠTUDIJE OLIGOMERTURNE ŠTUDIJE OLIGOMERTURNE ŠTUDIJE OLIGOMEROOOOOV IN AMILV IN AMILV IN AMILV IN AMILV IN AMILOIDNIH FIBRILOIDNIH FIBRILOIDNIH FIBRILOIDNIH FIBRILOIDNIH FIBRILSTEFINOVSTEFINOVSTEFINOVSTEFINOVSTEFINOV

drdrdrdrdr. Saša Jenko K. Saša Jenko K. Saša Jenko K. Saša Jenko K. Saša Jenko Kokokokokokalj, Balj, Balj, Balj, Balj, B

strukture, imenovane amiloidne fibrile. Vsodelovanju z dr. Evo Žerovnik s skupine zaproteolizo, ki se ukvarja s študijemmehanizma tvorjenja amiloidnih fibril, in pod

Slika 1: Amiloidne fibrile stefina B,posnete z mikroskopom na atomsko silo



mentorstvom dr. Dušana Turka, vodjemskupine za strukturno biologijo, ter dr.Gregorja Gunčarja, prav tako iz skupine zastrukturno biologijo, sem v okviru svojegadoktorskega dela preučevala struktureamiloidnih fibril in prefibrilarnih tvorbstefinov A in B.

Kaj so amiloidne fibrile? To so po definicijidolga, ravna vlakenca, premera od 6 nm do13 nm z značilno notranjo zgradbo (slika 1).

Vlakenca imajo zelo čvrsto strukturo, tako dajih celo encimi ne morejo razgraditi. Polegtega pa se značilno obarvajo s fiziološkimibarvili, kot sta kongo rdeče in tioflavin T.

Amiloidne fibrile najdemo v tkivih bolnikov,obolelih za različnimi boleznimi živčevja, kotso Alzheimerjeva, Parkinsonova in prionskebolezni. Ime amiloidne fibrile so vlakencadobila pomotoma, saj so jih v prvotnihraziskavah tkiv zamenjali za škrob (‘amylon’pomeni grško škrob). Značilost amiloidoz, kottudi poimenujemo naštete bolezni, je, danastajajo počasi, so napredujoče in zanje niučinkovitih zdravil.

Najnovejše raziskave so pokazale, da jetvorjenje amiloidnih fibril splošna lastnost

proteinov, to pomeni, da lahko katerikoliprotein pod določenimi pogoji tvoriamiloidne fibrile. Različni proteini torejtvorijo amiloidne fibrile s podobno zunanjoin notranjo strukturo. V našem primeru smose odločili za študij mehanizma fibrilacije sstrukturnega vidika na dveh homolognih,netoksičnih proteinih, stefinih A in B (slika2).

Najprej smo z rentgensko difrakcijo (slika 3)in mikroskopijo na atomsko silo (slika 1)določili notranjo in zunanjo zgradbo vlakencter z biokemijskimi študijami potrdili, davlakenca ustrezajo vsem zahtevam in daspadajo med amiloidne fibrile.

Zanimivo je, da stefin B veliko hitreje tvoriamiloidne fibrile od njegovega sorodnikastefina A. Z analizo tridimenzionalnihstruktur in modelov stefinov smo ugotovili,da je del strukture proteina, ki se mora nazačetku procesa tvorjenja fibril odlepiti, pri

Slika 2: Tridimenzionalni strukturimonomerov stefinov A (temnejša) in B(svetlejša), naloženi ena na drugo

Slika 3: Slika difrakcijskega vzorca fibrilstefina B (levo). Shema značilnegadifrakcijskega vzorca amiloidnih fibril(desno)

Slika 4: Prikaz hitrosti rasti fibril stefinaB pri 37 oC. Graf prikazuje fluorescencobarvila tioflavina T, vezanega na fibrilev odvisnosti od časa.



stefinu A močneje vpet v jedro proteina kotpri stefinu B. V nadaljevanju študije smo seodločili za karakterizacijo skupkov proteina,ki nastanejo na začetku procesa tvorjenjaamiloidnih fibril. Vedno več dokazov govoriv prid dejstvu, da so ti prefibrilarni skupki(oligomeri, kritični oligomeri in protofibrile)bolj strupeni za celice od zrelih fibril.Oligomeri namreč interagirajo s celičnomembrano in povzročijo oksidativni stres,poveča se koncentracija prostih ionov Ca2+,kar nadalje vodi v celično smrt. Procestvorjenja fibril je zelo hiter (slika 4), zato smov našem laboratoriju uporabili trik in zzamenjavo ene aminokisline (prolina namestu 79 s serinom) ‘’ustavili’’ fibrilacijo nastopnji tetramera (skupka štirih molekulstefina B).

Tetramer smo kristalizirali, optimiziralivelikost kristalov (slika 5) in rešilitridimenzionalno strukturo s skoraj atomskoločljivostjo (do 0,14 nm).

Kristalna struktura je pokazala, da je tetramersestavljen iz dveh prepletenih dimerov (slika6; zgornji: svetlejšia verigi; spodnji: temnejšiverigi).

Na podlagi vzporednih študij kinetikefibrilacije in rešene tridimenzionalnestrukture tetramera smo ugotovili, da semehanizem tvorjenja fibril stefina B začne znastankom prepletenega dimera in nadaljujez združevanjem dimerov v tetramere. Kaj panaprej? Žal kristalnih struktur večjih skupkov

še nimamo. Z mikroskopijo na atomsko silosmo lahko določili le obliko in izmerili njihovedimenzije, atomska struktura pa pomeni izzivza prihodnje raziskave.

Natančnejše poznanje osnovnegamehanizma nastajanja amiloidnih skupkov infibril ter njihove posledične škodljivosti zacelice bi v prihodnosti lahko prispevalo k boljracionalnem načrtovanju zdravil protinevrodegenerativnim boleznim.

Slika 5: Kristali tetramera stefina Brastejo v kapljici nasičene raztopineproteina v primernem pufru. Slika jeposneta v polarizirani svetlobi.

Slika 6: Tridimenzionalna strukturatetramera stefina B



Na pobudo nekaterih sodelavcev na Institutusem pripravil kratko analizo preizkusa znanjao varstvu pri delu. V skladu s 24. členomZakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. listRS št. 56/99) in po Programu izobraževanjas področja varnosti in zdravja pri delu (vnadaljnem besedilu VZD) smo dolžni opravitiperiodično izobraževanje iz varstva pri deluin ga končati s preskusi znanja.

Preskus so opravili vsi zaposleni na IJS in sobili zelo uspešni. Sezname uspešnoopravljenih preskusov VZD sem poslalvodjem odsekov. Testi so bili pripravljeninamensko za različne skupine, skupni je bille splošni del. Gledano pedagoško so bilavprašanja v testih srednje težka, predvsem paso imela za cilj opomniti sodelavce nadolžnosti in obveznosti posameznika indelodajalca v sistemu VZD ter jih seznaniti znovimi predpisi.

Komentar testa se nanaša le na vprašanja, prikaterih je prihajalo do večjega številanepravilnih odgovorov, in sicer le v oblikipravilnega odgovora (krepko označenega):

- Pravico do VZD imajo (pravica pomeni tudiizobraževanje, zaščita, osebna varovalnaoprema, odškodnina...)? - osebe, kiopravljajo kakršnokoli družbenokoristno in priznano delo (zaposleni,šolarji, zaporniki itd.) …NAJVEČNEPRAVILNIH ODGOVOROV, pribl. 15 %

- Glavna odgovorna oseba za VZD vorganizaciji je direktor;…manj kot 10 %nepravilnih odgovorov.

- Delavec je dolžan neposrednemu vodjiprijaviti vsako pomanjkljivost, okvaro,poškodbo pri delu in druge pojave, ki bilahko pri delu ogrozili njegovo varnost invarnost sodelavcev, takoj.

- Pri določanju zdravstvenih in psihofizičnihsposobnosti, ki jih mora delavecizpolnjevati pri delu, sta delavec in vodjadolžna upoštevati mnenja in stališčamedicine dela.

- Hitrost vozil na dvoriščih je omejena na10 km/h (če ni drugače določeno, vzaprtih objektih pa 5 km/h).

VVVVVARNOSARNOSARNOSARNOSARNOST IN ZDRAT IN ZDRAT IN ZDRAT IN ZDRAT IN ZDRAVVVVVJE PRI DELJE PRI DELJE PRI DELJE PRI DELJE PRI DELU - IZU - IZU - IZU - IZU - IZOBRAŽEVOBRAŽEVOBRAŽEVOBRAŽEVOBRAŽEVANJE IN KRAANJE IN KRAANJE IN KRAANJE IN KRAANJE IN KRATKATKATKATKATKAANANANANANALIZA PREIZKUSALIZA PREIZKUSALIZA PREIZKUSALIZA PREIZKUSALIZA PREIZKUSA ZNA ZNA ZNA ZNA ZNANJANJANJANJANJAAAAAmag. Radivmag. Radivmag. Radivmag. Radivmag. Radivoooooje Šućurje Šućurje Šućurje Šućurje Šućur, služba za v, služba za v, služba za v, služba za v, služba za varararararnosnosnosnosnost in zdrt in zdrt in zdrt in zdrt in zdravavavavavje pri deluje pri deluje pri deluje pri deluje pri delu

- Kdo sme menjati žarnice, električnevarovalke in popravljati električnonapeljavo in naprave? Elektrikar oz.strokovnjak za to področje.

- Vodja je odgovoren za vse segmentedelovnega procesa (objekte, ljudi,delovne priprave in naprave,material, …).

- Kdo praktično uvaja v delo na novosprejetega delavca oziroma delavca, ki jezamenjal delovno mesto, ali tistega delavca,ki se je po daljši odsotnosti vrnil na svojedelovno mesto? Vodja.

- Ali je v laboratorijih dovoljeno kajenje inuživanje hrane in pijač? Ne.

- Kisline mešamo z vodo tako, da vlivamokislino v vodo in mešamo.

- Naštejte vsaj tri vrste kemijskih nevarnosti(škodljivosti): eksplozivnost,vnetljivost, toksičnost, jedkost…

- Dele aparature (bučke), ki jih moramomed poskusom ogrevati, ogrevamo tako,da jih pritrdimo posebej na stojalo.

- Za ogrevanje lahkovnetljivih tekočinuporabljamo električne grelne napravev protieksplozijski izvedbi »S« oz.»ESX«.

- Z biološkim materialom ravnamo kot skužnim, ki je potencialno kužen-----nevaren.

- Kako dekontaminiramo (biološko)delovne površine? Pokrijemo z vpojnimmaterialom in prelijemo z razkužilomter pustimo, da se posuši.

- Z usti smemo pipetirati? Nikoli!- Delovno (varovalno) obleko - haljo, ki jo

nosimo v laboratoriju/ambulanti, smemonositi samo v tem laboratoriju/ambulanti

Upam, da bodo ta prispevek prebralipredvsem tisti sodelavci, ki so drugačeodgovarjali. Izobraževanje je največiprispevek v boju za zmanjševanje nesreč inškod.


OBISKI NA IJSOBISKI NA IJSOBISKI NA IJSOBISKI NA IJSOBISKI NA IJS

OBISKI PO ODSEKIH (1OBISKI PO ODSEKIH (1OBISKI PO ODSEKIH (1OBISKI PO ODSEKIH (1OBISKI PO ODSEKIH (18. 6. - 18. 6. - 18. 6. - 18. 6. - 18. 6. - 15. 9. 2005)5. 9. 2005)5. 9. 2005)5. 9. 2005)5. 9. 2005)

TTTTTeoreoreoreoreoreeeeetična ftična ftična ftična ftična fizikizikizikizikizika Fa Fa Fa Fa F-1-1-1-1-1

Od 29. 8. do 4. 9. 2005 je bil na delovnemobisku v okviru slovensko-poljskegaprojekta prof. dr. Wojciech Broniowski,Institut za jedrsko fiziko v Krakovu, Krakov,Poljska.

Med 21. 8. in 31. 8 je bil na na delovnemobisku v okviru slovensko-portugalskegaprojekta prof. dr. Manuel Fiolhais, Univerzav Coimbri, Coimbra, Portugalska.

V okviru sodelovanja pri problematiki olastnostih tetrakvarkov je bil med 6. 7. in11. 7. 2005 na obisku prof. dr. VeljkoDmitrašinović, Institut Vinča, Beograd,Srbija in Črna gora. Med svojim obiskomje imel gost tudi predavanje na odseku.

V okviru slovensko-avstrijskega projekta spodročja fizike kompleksnih omrežij je bilna krajšem obisku (4. 7.–6. 7. 2005) prof.dr. Stefan Thurner, Univerza na Dunaju,Dunaj, Avstrija.

Na enodnevni obisk je 29. 6. 2005 prišelprof. dr. Hiroshi Hasegawa, Univerza vTokiju, Tokio, Japonska. V okviru obiskaje imel gost predavanje z naslovomInformation geometry and Tsallisstatistics - Its quantization.

Fizika nizkih in srednjih energij F-2Fizika nizkih in srednjih energij F-2Fizika nizkih in srednjih energij F-2Fizika nizkih in srednjih energij F-2Fizika nizkih in srednjih energij F-2

Zaradi sodelovanja pri razvoju analitskihmetod na ionskem mikrožarku sta bila naobisku dr. Fabian Naab (7. 7.–10. 7. 2005)in prof. dr. Jerome L. Duggan (8. 7. 2005),IBMAL, Departament of Physics,University of North Texas, Deyton, ZDA.

Fizika trdne snovi F-5Fizika trdne snovi F-5Fizika trdne snovi F-5Fizika trdne snovi F-5Fizika trdne snovi F-5

Med 1. 9. in 9. 9. 2005 je bil na obisku prof.dr. Raymond L. Withers, AustralianNational University, Research School ofChemistry, Canberra, A. C. T., Avstralija.Namen obiska so bile skupne raziskavepri problematiki moduliranih innizkodimenzionalnih struktur. Prof.Withers je priznan strokovnjak napodročju elektronske mikroskopije in jeimel med svojim obiskom v okviruseminarjev na F-5 in K-7 predavanje z

naslovom Local crystal chemicalflexibility and its consequences.

Od 21. 8 do 30. 8. 2005 je bil na obiksu dr.Tadeusz Walczak, Dartmouth College ofMedicine, Hanover, New Hampshire, ZDA.Obisk je potekal v okviru slovensko-ameriškega projekta Vloga EPR-oksimetrije in vivo pri študiju vplivatopikalne aplikacije vazodilatorja naučinkovitost obsevanja v radioterapijitumorjev. Med obiskom je dr. Walzaksodeloval pri izdelavi elektronike zaavtomatično stabilizacijo EPR-signala, karnaj bi bistveno izboljšalo kvaliteto meritevEPR in vivo.

Na dva enodnevna obiska (29. 6 in 8. 8.2005) je prišel prof. dr. Ivo Šlaus, InstitutRudjer Bošković, Zagreb, Hrvaška. Obaobiska prof. Šlausa sta bila namenjenapripravi projekta v okviru programa MarieCurie.

Med 22. 7 in 28. 7. 2005 je bil na obiskuprof. dr. Luis Carlos Otero-Diaz,Departamento de Quimica Inorganica,Facultad de Ciencias Quimicas,Universidad Complutense, Madrid,Španija. Obisk je potekal v okviruslovensko-španskega bilateralnegaprojekta. Namen obiska je bilo dokončatiskupni članek o vplivu različnih dopantovna valovanje gostote naboja v MxTaS2 teropraviti nekaj STM-meritev pri sobnitemperaturi na vraščenih plastnih kristalihSnSxNbS2. V okviru seminarjev na F-5 jeimel gost 25. julija 2005 predavanje znaslovom New forms of nanostructuredcarbon obtained from Fe(C

5H

5)

2 and NbC.

Na dvodnevni obisk je 4. 7. 2005 prišla dr.Valentina Domenici, Dipartimento diChimica e Chimica Industriale, Universitadi Pisa, Pisa, Italija. Z dr. Domenicisodelujemo na področju dinamike tekočihkristalov.

Od 5. 7. do 7. 7. 2005 sta bili na obiskuštudentki Lidija Habjanec in MarijaHabjanec, Imunološki zavod v Zagrebu,Zagreb, Hrvaška. Obisk je potekal v okviruslovensko-hrvaškega bilateralnega


projekta Študij interakcije liposomov zaminokislinami in peptidi za usmerjenprenos v organizem z metodamielektronske spinske resonance. Gostji staopravili meritve spinsko označenihimunoglobulinov in vivo na L-pasovnemEPR-spektrometru.

Med 11. 7. in 15. 7. 2005 je bila v okviruslovensko-hrvaškega projekta Študijinterakcije liposomov z aminokislinamiin peptidi za usmerjen prenos v

organizem z metodami elektronskespinske resonance na obisku dr. VesnaNoethig Laslo. Namen njenega obiska jebila priprava vesiklov iz oleinske kislinein meritve permeabilnosti njihovihmembran z EPR.

Na povabilo prof. Blinca je bil na odsekuF-5 med 21. 6. in 22. 6. 2005 na obisku prof.dr. Norbert Kroo, podpredsednikMadžarske akademije znanosti. V časusvojega obiska je imel gost na F-5 v okviruodsečnih seminarjev predavanje znaslovom Bright new world (A new typeof light and its applications).

Eksperimentalna fizika osnovnih delcev F-9Eksperimentalna fizika osnovnih delcev F-9Eksperimentalna fizika osnovnih delcev F-9Eksperimentalna fizika osnovnih delcev F-9Eksperimentalna fizika osnovnih delcev F-9

Od 9. 7. do 13. 7. 2005 je bil na obisku prof.dr. W. Leslie Rogers, University ofMichigan, Biomedical Engineering andInternal Medicine, Ann Arbor, ZDA. Prof.Rogers je bil član komisije na zagovorudoktorata mladega raziskovalca AndrejaStudena, univ. dipl. fizike. Namen obiskaprof. Rogersa je tudi sodelovanje prirazvoju detektorjev za slikanje v mediciniv okviru projekta Comptonska kamera.Med obiskom je imel gost na odseku tudipredavanje z naslovom Simulations andExperimental Results for a Compton PETImager for Small Animals.

Med 8. 8. in 12. 8. sta na delovni obiskzaradi meritev obsevanih vzorcev zaeksperiment ATLAS na LHC prišla dr.Cigdem Issever in dr. Todd Huffman,University of Oxford, Oxford, VelikaBritanija. Elektronske komponente, nakaterih sta izvajala meritve so bileobsevane z nevtroni v reaktorju TRIGA.

ElektrElektrElektrElektrElektronsonsonsonsonskkkkka ka ka ka ka kerererereramikamikamikamikamika Ka Ka Ka Ka K-5-5-5-5-5

Na enodnevni delovni obisk je 29. 8. 2005prišel prof. dr. Toshio Ogawa, ShizuokaInstitute of Science and Technology,Shizuoka, Japonska. Prof. Ogawa je imelpredavanje z naslovom Giant

Piezoelectricity on k31 mode in RelaxorCrystals-Origin and Application.

V okviru programa izmenjaveraziskovalcev v mreži EU POLOCER je bilaod 26. 6. do 12. 7. 2005 na delovnemobisku ga. Stancu, National Institute ofMaterials Physics, Magurele, Romunija. Medsvojim obiskom se je gostja ukvarjala spripravo raztopin, v katerih je z dodatkomrazličnih polimerov poskušala spreminjatidelež poroznosti v plasteh.

NNNNNanosanosanosanosanostrtrtrtrtrukturukturukturukturukturni matni matni matni matni materiali Keriali Keriali Keriali Keriali K-7-7-7-7-7

Med 18. 7. in 29. 8. 2005 je bil na obiskudr. Jae-Ho Jeon, Korea Institute ofMachinery and Materials - KIMM,Changwon, Južna Koreja. Dr. Jeon sodelujepri projektu Interface Analysis of

Piezoelectric Ceramic Materials, ki ga vodidoc. dr. Miran Čeh. Njegov obisk jenamenjen skupnim preiskavam vzorcev spresevnim elektronskim mikroskopom.

Na enodnevni obisk sta 3. 8. 2005 prišlaprof. dr. Helmuta Clemensa in dr. ChristineScheu, Montan Universität Leoben,Leoben, Avstrija. Obisk je bil namenjenpogovorom o prihodnjem sodelovanju.

Od 3. 7. do 10. 7. 2005 je bil na obiskuStavros Chalkiadakis, B.Sc., NationalHellenic Research Foundation - NHRF,Theoretical and Physical ChemistryInstitute, Atene, Grčija. Obisk je potekal vokviru bilateralnega projekta Fuel storagenano-composites fabricated by pulse laser

deposition, ki ga s slovenske strani vodidoc. dr. Spomenka Kobe.

Na krajšem obisku je bil med 1. 7. in 4. 7.2005 Nobuto Nakanishi, B. Sc., HashimotoLab., Tokyo University of Science, Tokio,Japonska. Obisk je bil namenjenpogovorom o nadaljevanju sodelovanjamed Tokyo University of Science in IJS.Gost se je pred obiskom udeležil 7th

Multinational Congress on Microscopy vPortorožu, ki ga je soorganiziral odsek K7.



Na tridnevni obisk je 30. 6. 2005 prišelprof. dr. Makoto Shiojiri, Kyoto Instituteof Technology, Kyoto, Japonska. Obisk jebil namenjen pogovorom o nadaljevanjusodelovanja med kyotskim tehnološkiminštitutom in IJS. Prof. Shiojirija je sprejeldoc. dr. Miran Čeh. Gost se je pred obiskomna IJS v Portorožu udeležil kongresa 7th

Multinational Congress on Microscopy vPortorožu, ki ga je soorganiziral odsek K7.

Med 3. 7. in 4. 7. 2005 je bil na obisku dr.Marek Faryna, Institute of Metallurgy andMaterials Science, Polish Academy ofScience, Krakow, Poljska. Namen obiskaje bila izmenjava vzorcev materialov zapreiskave v okviru projekta BI-PL/04-05-101: Orientiranost kristalitov in

mikroanaliza sodobnih materialov.

Od 18. 6. do 25. 6. je bil na obisku prof. dr.Jose Maria Ferreira, University of Aveiro,Department of Ceramics and GlassEngineering, CICECO, Aveiro, Portugalska.Prof. Fereira je sodelavec pri bilateralnemprojektu BI-PT/04-06-016: Improvedmaterials processing through tailoring

the surface characteristics of nano- andmicro-sized powder, ki ga s slovenskestrani vodi dr. Saša Novak. Med svojimobiskom se je gost kot predavatelj udeležilkonference ECerS v Portorožu.

Med 19. 6. in 15. 7. 2005 so bili na obiskudr. Goran Branković, Milica Počuća, dipl.inž., in Milan Žunić, dipl. inž., Centar zamultidisciplinarne studije, Univerzitet uBeogradu, Beograd, Srbija in Črna gora.Gostje so sodelavci pri bilateralnemprojektu Razvoj varistorske keramike zznižano vsebnostjo dopantov inizboljšanimi mikrostrukturnimi in

električnimi karakteristikami, ki ga naslovenski strani vodi dr. Slavko Bernik. Medobiskom so se gostje udeležili konferenceECerS 2005 v Portorožu.

Znanosti o okolju O-2Znanosti o okolju O-2Znanosti o okolju O-2Znanosti o okolju O-2Znanosti o okolju O-2

Med 1. 7. in 31. 7. 2005 je bil na delovnemobisku Michael Beeston, University ofExeter, Exeter, Vel. Britanija. Obisk jepotekal v okviru slovensko-britanskegasodelovanja.

Od 4. 7. do 6. 7. 2005 je bil na obisku prof.dr. Antonio Sacco, Univerza v Bariju, Bari,Italija. Obisk je bil namenjen vzpostavitevislovensko-italijanskega sodelovanja napodročju avtentičnosti oljčnega olja,meritve delta-15 N v olivnem olju inklorofilu, izoliranem iz olivnega olja.

Digitalne komunikacije in mreže E-6Digitalne komunikacije in mreže E-6Digitalne komunikacije in mreže E-6Digitalne komunikacije in mreže E-6Digitalne komunikacije in mreže E-6

Od 2.7. do 7. 7. 2005 je bil na delovnemobisku prof. dr. Jan Sycora, CzechTechnical University in Prague, Praga,Češka Republika. Med obiskom je imelprof. Sycora na odsekui seminar Signal

processing and properties of space-timecoded nonlinear multichannelmodulations.

V okviru projekta WIMAX je 12. 7. 2005prišel na obisk prof. dr. Aleksandar Nešić,Institut za mikrovalovno tehniko inelektroniko, Beograd, Srbija in Črna gora.

Odsek za reaktorsko tehniko R-4Odsek za reaktorsko tehniko R-4Odsek za reaktorsko tehniko R-4Odsek za reaktorsko tehniko R-4Odsek za reaktorsko tehniko R-4

V okviru izmenjave študentskih praksIAESTE je bil med 27. 6. in 5. 8 na praksiWilliam Douglas Brian Cartmell, Heriot-Watt University, School of Eng. andPhysical Sciences, Edinburgh, VelikaBritanija. Med prakso se je ukvarjal sprogramiranjem Python-a, in sicer jespremenil označevanje setov v Phyton-skriptu za generacijo modelovpolikristalnih skupkov. Dodatno je preverilpravilnost delovanja skripta za primer 500zrn.

Od 30. 8. do 9. 9. 2005 je bil v okvirubilateralnega projekta BI-CZ/05-06-004 naobisku doc. dr. Radin Briš, Univerza vOstrawi, Ostrawa, Češka. Med svojimobiskom se je dr. Briš udeležil mednarodnekonference Nuclear Energy in NewEurope 2005 na Bledu.

V Novicah IJS objavljamo le tiste obiske, kiso vneseni v bazo podatkov (http://www.ijs.si/ijs/obiski). S tem lahko zagotav-ljamo večjo ažurnost, pravilnost in zaneslji-vost objav.



KULKULKULKULKULTURNO DOGTURNO DOGTURNO DOGTURNO DOGTURNO DOGAAAAAJJJJJANJE NANJE NANJE NANJE NANJE NA IJSA IJSA IJSA IJSA IJS

ODPRODPRODPRODPRODPRTTTTTJE RAZSJE RAZSJE RAZSJE RAZSJE RAZSTTTTTAAAAAVE SLIK AKADEMSKEGVE SLIK AKADEMSKEGVE SLIK AKADEMSKEGVE SLIK AKADEMSKEGVE SLIK AKADEMSKEGA SLIKARA SLIKARA SLIKARA SLIKARA SLIKARJJJJJAAAAADDDDDARKA SLAARKA SLAARKA SLAARKA SLAARKA SLAVVVVVCCCCCAAAAA

Iskanje poti k daljnim obzorjem v nedosežno

neizmernost

Slikarstvo Darka Slavca, ki na slikah značilnopovezuje kozmološki in realistični pogled, jepoduhovljena podoba časa, ki ga umetnik živi,dojema in izpoveduje. Njegovo ustvarjanje jeposledica želje po obstojnosti in trajnostisveta, ki izvira iz tesnobe obstajanja vsakegaposameznika kot ločenega bitja v tem svetu.Je metafizično, ker nastaja iz spoznanj, kitemeljijo na racionalnih in raziskovalnihpostopkih, a hkrati izhaja tudi iz duhovnosti,ki jo umetnik nosi v sebi kot izročilo okolja,študija slikarstva in grafike ter lastne notranje,človeško mistične izpovedne dimenzije.

Skozi različna obdobja je Slavec znova inznova slikal steze skrivnostnih, v vesoljurazpredenih globin in jih povezoval zbivanjskim prostorom današnjega človeka, znjegovo ogroženostjo in željo po preživetju.Vedno si je prizadeval za samosvoj likovniizraz in izrazito oseben način slikanja naosnovi razmišljanj o dimenzijah prostora inčasa ter usodni vpetosti človeka in civilizacijev vesolje. Vse od začetka se je veliko posvečalproučevanju perspektive, difuzije svetlobe,barvnih harmonij in kontrastov ter figuri,premišljeno umeščeni v polje slike. Za njegovanajbolj ekspresivna dela so značilneneobičajne zgradbe elementov, sestavljenkeiz barvnih likov, geometrijskih elementov inorganskih vzorcev, simbolov, nekaterih figuriz svetovne zgodovine umetnosti in celo delovbesed, iztrganih iz določenega klasičnegabesedila oziroma pomena. Vsaka slika, nakateri je upodobljen realni in imaginarni svet,je kot premišljena in kompozicijsko urejenacelota prostor, kjer elementi njegove likovneizpovednosti igrajo vsak svojo, vendarenakovredno vlogo. Miza, prt in kruh so zaSlavca osnovni simboli našega civilizacijskegaobstajanja, ki ga določajo obdajajoči monoliti,tkanine, ki spremljajo od rojstva do smrti

sleherni dan kot kruh na naših s prtompogrnjenih mizah.

Za slikarja je kruh rdeča nit, simbol in gonilnasila, pretvorjen v kozmično substanco kotenovito, planetarno, iz prahu sestavljenovrednost in človeško vrednoto, ki ni nikolihrana in nikoli predmet, temvečpoduhovljena mikrostrukturalnoindividualizirana gmota, nastala iz učinkovanjzemlje, vode, zraka in ognja. Prerazporejanjeznanih oblik je utemeljeno vsakokrat posebejin različno. Včasih s skoraj literarnimprijemom, ko Slavec slikarsko opisuje danostiiz vesolja, narave in okolja ter jih postavlja vdrugačna razmerja in odnose. S tem kaženjihovo – posredno pa tudi svojo – drugo,po navadi skrito naravo. Sporoča čistodoločeno resnico, zgodbo in občutje v siceršokantni, a še vedno po estetskih zakonitostihzgrajeni kompoziciji. Nastajajo skoraj klasičnepodobe vodilnega pripovednega insimbolnega motiva v podrejeni strukturi znam čisto tujimi prvinami. V tem slikarstvu,ki je zelo oseben odmev avtorjeve umetniškezrelosti, je vse nekakšna nova resnica zvečnim vprašanjem, nov pogled na svet zdruge strani sprejetega izkustva, in seveda nanovo stkano, vendar še klasično izročiloumetnosti.

PPPPPonedeljekonedeljekonedeljekonedeljekonedeljek, 1, 1, 1, 1, 19. sep9. sep9. sep9. sep9. septttttembrembrembrembrembra 2005, ob1a 2005, ob1a 2005, ob1a 2005, ob1a 2005, ob15 uri, Galerija Ins5 uri, Galerija Ins5 uri, Galerija Ins5 uri, Galerija Ins5 uri, Galerija Instituttituttituttituttitutaaaaa »Jo »Jo »Jo »Jo »Jožžžžžef Sef Sef Sef Sef Stttttefefefefefan«an«an«an«an«

RazsRazsRazsRazsRazstttttavavavavava bo odpra bo odpra bo odpra bo odpra bo odprttttta do 26. okta do 26. okta do 26. okta do 26. okta do 26. oktobrobrobrobrobra 2005.a 2005.a 2005.a 2005.a 2005.

Odprtje razstave je bilo dobro obiskano.


Le majhen del Slavčevega ustvarjanja koreniniv primarnem procesu doživljanja, vnezavednem. Postopki nezavednega soradikalno drugačni od logičnih racionalnihnačinov zavestnega izražanja, vendar imajosvoj notranji simbolični smisel. Čeprav sopovezana s sublimno vsebino, njegova delaniso niti podzavestna potovanja niti fantazija,ki je še možna v nedotaknjeni duši, temvečzavestno govorijo o povezavi med človeškoin civilizacijsko duhovno vpetostjo vneskončno dimenzijo vesolja. V obsežnemciklu “Kruh, svet in kozmos” so posameznepodobe kot psihične pokrajine, kjer niomejitev za intuicijo in spontanost, vendar jev kompozicijski ureditvi in obvladovanjubarvnih zakonitosti vselej navzoč razum.Izslikane – največkrat razletene –kompozicije (kruh, planet, miza, folija) rastejoin težijo proti vrhu podobe, v prostranstvavesolja, v krčevitem prizadevanju poprevladovanju svetlih sil nad temnimi, zmagiživljenja nad smrtjo, vendar ne s smrtjo kot

fizičnim koncem, temveč psihičnim, ko vseizgubi svoj smisel in vrednost, celo življenjesamo. V teh podobah ni nikakršne tesnobein strahu, negativne sile niso upodobljene, ssvojo odsotnostjo so navzoče samo kotnasprotni pol upodobljenega ter tako še boljpoudarjene, saj vemo, da so nekje v ozadjuprikazanega. Slikarjevi simboli se vbreztežnost dvigajo kot k nekakšnemu bogu,ki mu ne moremo najti imena, saj je njegovapodoba v nas samih, v zavedanju lastne biti –istočasne božanskosti in ničnosti.

Za umetnika, ki kot Darko Slavec gradi svojlikovni svet s samozavestno doslednostjo inneomajno notranjo prizadetostjo, nastopitrenutek, ko seže še dalje, sprejme izzivdrugačnega, (skoraj) nedosegljivega. Medtemko je za klasično usmerjeno slikarstvo v ciklih“Kruh, svet in kozmos” in “človek in vesolje”značilen odnos med kruhom, človekom,svetom in vesoljem, pa gre pri novem cikluslik “Sonca” za obratno pot razmišljanja, zapovsem drugačno zasnovo. Površina platnapostane prostor eruptivnih barvnih inenergijskih silnic, prostor čisto novih vsebin,življenja in moči, ki nagovarjajo s svetlobo inpoetiko.

Slikar, ki je prvo zamisel za ta cikel v svojoslikarsko skicirko zapisal že pred petnajstimileti, sedaj ustvarja podobe sonc v različnihtehnikah in velikostih. Naslikana so radostno,z energijo, prepričljivo, z veliko likovnegaznanja ter sodobne likovne občutljivosti.Njegova sonca so – kot totemi upanja alipostaje na njegovi poti do sreče – naslikanav svetlih, pozitivnih, veselih in pestrih barvah,ki nas navdajajo z upanjem po dokončniduhovni odrešitvi. Mlada, pravkar rojenasonca so modra, nekoliko starejša so bela,srednjih let so rumena, še starejša so oranžna,najstarejša pa rdeča in napihnjena ter v stanjutik pred eksplozijo svojega plinastega ovoja.Slikar ve, da obstajajo tudi druge barve sonc,ki skupaj dajejo pravi mavrični in vzorčnikalejdoskop odtenkov in individualnihpovršinskih značilnosti. Z izbranimibarvnimi vrednostmi je dosegel trdnostkompozicijskih jeder z obdajajočimisvetlobnimi žarišči, neslutenimi prostranstviin globinami, kjer se resničnost diskretno


Darko Slavec med govorom na odprtjurazstave


Darko Slavec, akademski slikar specialist in

grafik specialist, se je rodil 10. junija 1951 v

Postojni. Diplomiral je na Akademiji za

likovno umetnost v Ljubljani leta 1975. Po

diplomi se je vpisal na slikarsko specialko,

kjer je diplomiral pri prof. Gabrielu Stupici

leta 1975. Istega leta se je vpisal še na

grafično specialko, kjer je diplomiral leta

1980 pri prof. Bogdanu Borčiču. Do sedaj je

pripravil 95 samostojnih razstav ter

sodeloval na 113 razstavah doma in v tujini.

Zaposlen je kot redni profesor za risanje in

slikanje na Oddelku za tekstilstvo

Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v

Ljubljani. Je soustanovitelj Visoke strokovne

šole za risanje in slikanje v Ljubljani in

profesor na tej šoli od ustanovitve 1990 do

danes. Dela in ustvarja v Ljubljani.


spaja z vesoljnim, nebesnim. V nasprotju sprejšnjim težkim, dramatičnim, konkretnim,temnim in realističnim slikarstvom, soizredno sodobna in sveža ter popolnomazaživijo v svojem primarnem bistvu barv inoblik ter silovite umetnikove nove ustvarjalneenergije. Ob pogledu nanje se dvigamo vvedrino stanja brez sporov, v harmonijo ssamim seboj in s svetom.

V Slavčevih najnovejših okroglih slikah palahko gledamo tudi nekakšno igro zresničnostjo, ki povezuje slikarjevi likovniizpovedi v obeh velikih ciklusih zadnjih let,

in se v očeh ustvarjalca vseskozi sprošča v lenavzven abstrakten, ponekod maloneiluzionističen prostor neomejenih daljav insimboličnih ter dramatično realističnoizslikanih pomenov. Slikarjeva odločitev zakrog kot obliko izpovedi tudi v nadaljevanjucikla “Kruh, svet in kozmos” njegovegaosnovnega sporočila ne spreminja. V okroglihslikah njegovega novega pogleda, zgrajenegana zrelih spoznanjih in modrosti, ostajaiskanje poti k daljnim obzorjem v nedosežnoneizmernost kot slutnja želje po prepuščanjuprostranstvu nespremenjena.

Tatjana Pregl Kobe

Darko Slavec

Fo

to:

Jošt

Ste

rg

ar

še

k

GORSKA KRČNICA (Hypericum montanum L.)GORSKA KRČNICA (Hypericum montanum L.)GORSKA KRČNICA (Hypericum montanum L.)GORSKA KRČNICA (Hypericum montanum L.)GORSKA KRČNICA (Hypericum montanum L.)

Družino krčničevke (Hypericaceae) vSloveniji zastopa en sam rod. Podoločevalnem ključu slovenske flore,Mala flora Slovenije, so to enoletnice,zelnate trajnice ali polgrmi znasprotno nameščenimi listi, ti pa sovečinoma prosojno pikčasti. Cvetnoodevalo je dvojno, torej iz zelene čašein rumenega venca, petštevno.Plodnica je nadrasla, s tremi do petimivratovi. Iz nje se po oprašitvi in sledečioploditvi razvije plod. Plodovikrčničevk so glavice (kot npr. makovaglavica) ali jagode (kot npr. grozdnajagoda). Imajo številne prašnike, lahkozrasle v snopiče.

Edini rod v Sloveniji se imenujekrčnica, latinsko Hypericum. Naobmočju Slovenije so našli 11 vrst, kijih botanični sistematiki uvrščajo v tarod. Med njimi je gotovo najbolj znanašentjanževka (H. perforatum)uporabljana v ljudskem zdravilstvu intudi v sodobni farmacevtski industriji.

Šentjanževka ima priostrene, suličastečašne liste, njihov rob pa je cel,kvečjemu s posameznimi žlezami. Prašnikov je 50 do 60 in so razporejeni v treh snopičih.

Medtem pa so čašni listi gorske krčnice po robu žlezasto nazobčani. Njeno steblo je redkoolistano, proti vrhu celo brez listov. Prašnikov ni toliko, svetlo rumeni venčni listi pa so brezčrnih pik. Rastlina je po Sloveniji splošno razširjena v kolinskem in v montanskem pasu,predvsem v nekoliko zasenčenih predelih, na primer med grmovjem ali v gozdu. Je trajnica,ki cveti poleti od junija do avgusta. Na sliki je gorska krčnica iz doline Topla na Koroškem.

Jošt Stergaršek

Viri:Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, A. Martinčič et. al, TZS 1999

Navodila za vaje iz sistematske botanike, N. Jogan, 2000

Gradivo za Atlas flore Slovenije, N. Jogan et. al., Center za kartografijo favne in flore, 2001

strukturne študije oligomerov in amiloidnih fibril

Documents