SEMINARSKI TRUD PO PREDMETOT MENAXMENT

IKEA - ORIENTMentor:

Dekemvri, 25, 2007

SODR@INA Voved............................................................................................3 Istorijat i strategija na IKEA..........................................4

Organizacija i menaxerska struktura na IKEA..............5

Etikata i nejzinata primena vo IKEA..............................6 Konkurentska prednost ..........................................................8

Kompanija za mebel- Orient........... ....................................12 Zaklu~ok....................................................................................15 Koristena literatura............................................................16Voved

Vo ovoj seminarski trud ke se obideme vo najkratki crti da go predademe zna~eweto na menaxmentot vo raboteweto na firmite. Edna od najva`nite, pa mo`ebi i klu~na kompomponenta koja treba da e osnova za zapo~nuvawe i naj maliot biznis e menaxmentot na organizacijata. Menaxmentot e onaa baza koja treba da bide po~etok vo celokupnoto rabotewe. Samo dobro menaxirawe i dobra strategija na rabotewe e ona {to ja nosi firmata kon posakuvaniot uspeh.

Menaxment e proces na koristewe na resursite vo organizacijata preku planirawe , organizirawe ,vodewe(rakovodewe) i kontrola .Sekoja efikasna organizacija najproduktivno gi iskoristuva svoite resursi .Sekoja efektivna organizacija gi sledi soodvetnite celi i gi postignuva celite so iskoristuvawe na svoite resursi za sozdavawe na proizvodi i uslugi koi gi baraat potro{uva~ite .

Primer za efikasno i efektivno rabotewe i dobro menaxirawe e tokmu edna kompanija koja e lider vo svetot za proizvodstvo na mebel ,a toa e IKEA so koja }e ve zapoznaeme vo ovoj seminarski trud. Vo toj kontekst ke se obideme da ve zapoznaeme kakva treba da bide organizacijata na edna firma za da gi postigne svoite celi , kakva strategija terba da koristi i kako etikata e pat do vrvot.No ,vo ovoj seminarski trud isto taka ke dademe i edna komparacija pome|u IKEA i kompanija koja ne se pridr`uva na dobra organizacija i koja za moment zaborava na poimot etika, a toa ja nosi kon propast.Istorijat i Strategija na IKEA IKEA e vizija za podobar `ivot ,IKEA e ona {to mu dava smisla na sovremeniot `ivot.Seto ova }e go opravdame koga }e vi gi ka`eme slednite podatoci:IKEA e otkriena vo 1953 od strana na Ingvar Kamprad,vo 1988 IKEA ostvaruva proda`ba od 14,5bilioni [vedski kruni {to e ednakvo na 2,5bilioni $ .Seto toa zapo~nalo koga vo [vedska cenite na site dobra za domakinstvata porasnuva,a osobeno za mebel ~ii ceni porasnaa za 41% .Kamprad vo toa vreme samo nabquduva{e {to se slu~uva i gi istra`uva{e site komponenti na proizvodstvoto, a najmnogu koristeniot i skapo nabavuvan materijal i toa go dovede do eden zaklu~ok deka treba da po~ne da se zanimava so ovoj biznis.

Kamprad pregovara so mnogu dobavuva~i so cel da nabavi kvaliteten, no evtin materijal so koj vo svojata prva fabrika vo Almut }e mo`e da proizvede u{te poatraktiven i pokvaliteten mebel so koj }e privle~e u{te pove}e kupuva~i. Vo toa uspea otvoraj}i vo 1953 salon koj vsu{nost ima{e uloga na skladi{te vo fabrikata vo Almut. Vo toj period be{e ostvarena proda`ba od 16 000 000 [vedski Kruni. Toa namami u{te pove}e dobavuva~i koi se pove}e bea zainteresirani, pa duri i gi namalija cenite. Seto ova rezultira{e da Kamprad da otvori proda`ni saloni vo Norve{ka (1963); Stokholm (1965); Danska (1969)... Francija (1981); USA (1985) ... {to zna~i deka IKEA ne samo {to ja zazede teritorijata na Skandinavija tuku navleze i vo Evropa. Ako sumirame do 1990 te Ikea postoe{e vo 25 zemji i ima{e 111 proda`ni saloni. Vakviot podvig be{e kako rezultat na toa {to Kampradovata strategija se zasnova{e na mnogu istra`uvawa za site elementi za proizvodstvoto vklu~uvaj}i gi dobavuva~ite, transportot i izgledot na prodavnicite. No iznao|aweto na novi pokvalitetni dobavuva~i novi transportni sredstva nov i sekoga{ se poatraktiven izgled na salonite rezultira{e so skapi istra`uvawa koi za Kamprad bea bezzna~ajni pa za nego sekoj }e ka`e: He focuses on the human aspect. What motivates Ingvard is not profit alone, but proving the quality of life of the people. Ikea proizveduva{e i proizveduva mebel za dnevni sobi; detski sobi; kujni ... ~ii {to dizajni i den denes se usovr{uvaat i adaptiraat na sovremeniot `ivot. Site ovie proizvodi ne samo {to bea promovirani vo proda`nite saloni tuku gi ima vo bezbroj katalozi; {tandovi na saemi... Toa rezultira{e od edna strana so zgolemuvawe na brojot na potro{uva~ite i nivnoto zadovolstvo, a od druga strana i zgolemuvawe na problemite vo organizacijata na proizvodstvoto, transportot pri dostavuvaweto, a pred se i snabduvawe in a materijali koi pak suma sumarum bea u{te pove}e ote`nati poradi lo{ata i nedovolna razviena komunikaciska tehnologija. ({to sekako ne e slu~aj denes).Organizacija i menaxerska struktura na IKEA

Imajki predvid deka se raboti za kompanija ~ija strategija e na globalno nivo, mora najmnogu da se obrne vnimanie na dobrata organizacija koja e klu~ za postignuvawe na celta na edna kompanija. A toa vsu{nost zna~i namaluvawe na tro{ocite od edna strana, a od druga strana dostignuvawe na vrvno nivo na satisfakcija na potro{uva~ite. Se do 1990 godina Kampradovata {ema na organizacija na menaxerite i toa na svetsko nivo be{e slednata {ema: President ingvard Kamprad

Regional manager west Europe

Regional manager central Europe

Regional manager north Europe

Regional manager scandinavia

No sogledavme deka toa re{enie ne e idealno i re{ivme da napravime celosno prestuktuirawe na vakvata organizacija. So cel da imame pogolema prreglednost i vrvna organizacija pri soo~uvawe so predizvicite na sredinata re{ivme vo sekoj sektor da vovedeme menaxeri koi }e bidat naso~eni samo na nivnata funkcija pa zatoa imame : Store Disribution Manager : go analizira sinxirot na snabduvawe, osiguruvaj}i distributivnite centri da mo`at da se prilagodat na potrebnoto koli~estvo na dobra koi se pobarani od prodavnicite. Customer Distribution Manager : e odgovoren za razvivawe distibucioniot biznis od skladi{tata do klientite Transport Operational Coordinator : e vrska pome|u IKEA i dostavuva~ite obezbeduvaj}i da se dostavi pravoto koli~estvo na dobra vo pravoto mesto. Warehouse Operations Manager : osigura efikasnost niz distributivnite centri i odgovara na snabduva~kiot sinxir. Quality Manager : e odgovoren za kontrola na kvalitetot vo skladi{tata i efikasnost vo dostavuvaweto na klientite. Transport Business Developer : gi gradi i odr`uva vrskite pome|u IKEA i nejzinite dobavuva~i no istovremeno ja iznao|a najsoodvetnata transportna mre`a Goods Flow Coordinator : go osigura najvisokoto mo`no nivo na dostapni proizvodi za potro{uva~ite i e odgovoren toa da go napravi so najniski tro{oci.Etikata i nejzinata primena vo IKEA IKEA pretstavuva primer za toa kako treba sekoja kompanija vo svoeto rabotewe da go implementira kodeksot na etika i istiot da go po~ituva.Za IKEA etikata zna~i: Po~ituvawe na vrabotenite;

Po~ituvawe na `elbite na potro{uva~ite;

[titewe na pravata na vrabotenite; Prifa}awe na ideite na vrabotenite;

Odr`uvawe na dobra komunikacija pome|u vrabotenite;

Seto ova }e se potvrdi dokolku gi proizneseme mislewata za Kamprad za koj sekoj znae da ka`e deka: Kamprad e ~ovek koj se fokusira na ~ove~kiot aspekt.Ona {to go motivira Kamprad ne e samo profitot tuku i kvalitetot na `ivotot na lu|eto.U{te od po~etokot na raboteweto Kamprad re{i da proizveduva mebel so [vedski nacionalen dizajn koj {to }e mu go ponudi na lu|eto niz celiot svet.Vnesuvaweto na [vedskite dizajni za Kamprad pa i denes ne zna~i navreduvawe na nacionalniot dizajn na sekoja zemja poedine~no tuku na{ata cel e da vovedeme ne{to novo vo `ivotot na lu|eto t.e. da ponudime mebel koj od edna strana ke se odlikuva so kvalitet i komfort.Mebelot na IKEA e izraboten od kvalitetni materijali: ko`i, dabovo drvo, drvo za brodogradba... koi ne se ba{ evtini materijali.No na{ata cel ne e da ostvarime profit preku lo{ kvalitet na materijalot a so toa i na mebelot tuku profitot vo IKEA se ostvaruva vrz baza na niski tro{oci koi gi ostvaruvame so voveduvawe na nova tehnologija,namaluvawe na transportnite tro{oci i tn.

Timska rabota e ona {to IKEA ja pravi poinakva od drugite.Po~ituvaweto na vrabotenite i nivnite idei e ona na koe {to se osvrnuva{e Kamprad , a toa e za~uvano i denes. Sekoj dizajn na mebel vo IKEA ne e napraven samo od eden dizajner tuku e zbir na ideite od site vraboteni , pa zatoa mo`ebi unikatnosta e prva karakteristika na mebelot na IKEA. A i kako ne bi bile unikatni koga se izraboteni od edna kompanija ~ii {to ~len sekoj bi sakal da bide. Celta na Kamprad be{e motivirawe na vrabotenite, a ne zloupotrebuvawe na pozicijata. Toj nikoga{ ne vr{e{e pritisok vrz vrabotenite koga be{e potrebno da se zgolemi proizvodstvoto tuku vremeto be{e edinstveniot resurs na koj {to najmnogu se fokusira{e i gleda{e najracionalno da go iskoristi. Toa ne zna~e{e prekuvremena rabota , tuku imlementacija na dobar plan za rabota vo koj ~esto i samiot u~estvuva{e. Toj ne gi forsira{e vrabotenite tuku im dava{e vreme da se opu{tat , a potoa so novi sili da go zavr{at procesot na proizvodstvo. Posle napornoto rabotno vreme toj ~esto znae{e da gi sobere svoite vraboteni i im dava{e mo`nost sekoj da gi proiznese svoite kritiki i novi idei za ponatamo{nata rabota na IKEA. Vakviot odnos ne be{e edinstvena motivacija za vrabotenite tuku i dobro plateniot trud.Konkurentska prednost Ima pove}e komponenti koi Ikea ja pravat poinakva od drugite:

Dostavuvawe na proizvodite do potro{uva~ite

Na~inot na pakuvawe na proizvodite

Izgledot na proda`nite saloni na Ikea

Uslugite koi gi nudat

Rabotewe so najniski tro{oci

Niskite tro{oci se dol`at na racionalno iskoristuvawe na site mo`ni resursi na kompanijata i koristewe na naj vrvna tehnologija koja e vidno go namali kako kvalitetot taka i vremeto vo proizvodstvoto i dostavuvaweto na proizvodite. Ona {to posebno napravi presvrt vo na{ata kompanija e toa {to 1996 godina pronajdovme re{enie so koe za{tedivme mnogu. Toa be{e koristewe na metod za reciklirawe na materijalite osobeno na plasti~ni kesi vo koi bea se pakuvani materijalite od na{ite dobavuva~i i preobrabotuvawe na plasti~nite materijali vo koi se oblo`eni materijalite pri pogolem transport vo drugite zemji toj process e prika`an na slednata {ema:

Ona {to gi namali tro{ocite e i pakuvaweto. Najnovo be{e toa {to go vovedovme flat paking na~inot. Ovie kutii doma}instvata mo`at da gi koristat i pri preseluvawe poradi nivnata prakti~nost. Tro{ocite se namalija so toa {to sekoj mebel na Ikea mo`e da se rasklopi na mnogu mali delovi koi {to mo`at da se smestat vo pomali kutii, a toa u{te pove}e }e gi namali tro{ocite za transport so toa {to }e mo`ime da ispora~ame pogolema koli~ina, a toa bi zna~elo poretki pratki, a toa pak bi rezultiralo so poniski tro{oci za transport.

INCLUDEPICTURE "http://www.ikea.com/ms/en_US/img/customer_service/ikea_services/intro279x279.gif" \* MERGEFORMATINET

Ona {to ne napravi poinakvi od drugite e tokmu ova pakuvawe kade {to vo sekoja od kutiite osven potrebnite delovi na mebelot ima i soodveten alat koj mo`e i `enite da go koristat i sami da go sostavat pora~aniot mebel.

[to se odnesuva do dostavuvaweto sekoj pora~an mebel go nosime do domovite, a za taa pratka klientite ~ekaat najmnogu 10 dena. Za kujnite i mebelot koj {to ne mo`e tolku da se rasklopi imame servis koj gi montiraat istite. Toj process mo`e da se prosledi od slednite sliki:

Isto taka za da go dostigneme vrvnoto nivo na satisfakcija na kupuva~ite proda`nite saloni na Ikea vo svojot sostav imaat mesta vo koi kupuva~ite mo`at da se opu{tat dodeka kupuvaat, a toa se restorani, detski zabavni kat~iwa i drugo.

Spored gore navedenovo se potvrduva kako dobrata organizacija t. e. dobro sproveden menaxment e ona {to ja vodi firmata do vrvot. Toa se slu~i so IKEA i ne slu~ajno e nare~ena THE WORLDS LARGEST HOME FURNISHINGS RETAILER. No, dokolku ne se sprovede soodvetna strategija i ne se po~ituva kodeksot na etika celiot proces }e se odviva vo sprotivna nasoka. Bi mo`ele da nastanat nekoi od slednive slu~ai {to }e gi navedeme podolu.

Kompanija za Mebel- Orient So cel da gi ispolnime `elbite na lu|eto t.e da otkrieme {to e ona {to sakaat da go promenat svojot dom i da se ~ustvuvaat po komotno napravivme edno intervju i gi sledevme site anketi napraveni na internet. Rezultatite bea za~uduva~ki bidejki naj golem procent od anketiranite lica odgovorija deka ona {to sakaat da go promenat e nivniot mebel. Otkako doznavme deka mebelot e ona {to najmnogu se bara re{ivme da doznaeme vo kakov stil treba da bide toj mebel t.e da go najdime dizajnot {to }e gi privle~e najmnogu. Ona za koe lugeto najmnogu sakaa da go imaat vo svoite domovi e orientalno dizajniran mebel.

Taka re{ivme da formirame edna kompanija koja }e gi ispolnuva ovie kriteriumi. No,svesni bevme deka materijalite za izrabotuvawe na vakov mebel }e mora da gi uvezuvame od stranski dobavuva~i pa za taa cel re{ivme da na{ata kompanija bide partnerstvo,od ~etiri ~lenovi koi }e u~estvuvaat vo vkupniot kapital.Taka vo 1995 godina se otvori nova kompanija za mebel vo Makedonija koja e unikatna vo svoite dizajni. Po~etniot kapital ni be{e 80.000 ,pa moravme da pregovarame so mnogu dobavuva~i od Turcija kade materijalite bea naj evtini od edna strana ,od druga strana samo tie nudea soodveten materijal za takov orientalen mebel. Materijali koi ni trebaat se platno,drvo,ko`i... Pa drvoto go nabavuvavme i seu{te e taka od Makedonija taka {to tuka za{tedivme na tro{ocite. No,ni be{e potreben i dizajner koj ke gi pravi dizajnite koi moraa da bidat unikatni i da odgovaraat na `elbite na potro{uva~ite. Sepak ne ostavivme se na dizajnerot tuku rabotata vo na{ata kompanija od sekoga{ bila i }e bide timska bidej}i zaklu~ivme deka samo takva rabota mo`e da go zabrza procesot na proizvodstvo i prilagoduvawe na promenata na pobaruva~kata na na{iot mebel.Za~uduva~ki bea rezultatite od pobaruva~kata na na{iot mebel na Skopskiot saem kade dobivme golem broj pora~ki od ~ija pak proda`ba ostvarivme 1.000.0000 . Po vakviot presvrt sfativme deka nemame dovolno vraboteni i ne e dovolno dobra na{ata menaxerska sruktura. Ovoj zaklu~ok be{e napraven vrz osnova na brkotnicata koja ni nastana vo prvite pora~ki, pa zatoa re{ivme za sekoj sektor da imame posebni menaxeri. Na{ata menaxerska sruktura e slednava: Menaxer za istra`uvawe i razvoj

Menaxer za marketing i proda`ba

Menaxer za proizvodstvo

Menaxer za smetkovodstvo

Menaxer za materijalno liderstvo

Menaxer za skladi{tata

Menaxer za distribucija

No nie ne zastanavme tuka tuku prodol`ivme da go promovirame svojot mebel vo na{ite proda`ni saloni. Ona {to ne izdvojuva od drugite e toa {to na{iot mebel mo`ete da go pora~ate i da izmenite ona {to vi nedostiga,ili da pravite svoevolni kombinacii. Poradi vakvata unikatnost na na{iot mebel isto taka uspeavme da privle~eme golem broj stranski kupuva~i i na po~etokot bevme ba{ zadovolni od toa. No,bidej}i se raboti za pove}e partneri dojde do sudir na predlozi. Na pogolemiot del mu be{e va`en profitot a dodeka pak na mal del ne. Pritoa nikoj ne zede predvid deka seto toa }e donese visoki tro{oci pri nivno dostavuvawe. So zgolemuvawe na tro{ocite paralelno dojde do namaluvawe na profitot. Pa taka re{ivme da gi minimizirame tro{ocite, odnosno golem broj menaxeri na sredno nivo bea otpu{teni bidej}i nie kako kompanija se obidovme da gi namalime tro{ocite preku restruktuirawe i namaluvawe na rabotnata sila. Na{iot golem problem be{e toa {to organizacijata vraboti mnogu menaxeri, a menaxerite se skapi. Platite na menaxerite, beneficiite, kancelariite i sekretarite pretstavuvaat ogromen tro{ok za organizaciite. Golem problem isto taka ni pretstavuva{e i transportot, bidej}i na{ata kompanija raspolaga so transportni vozila koi ne |i zadovoluvaat vo celost na{ite potrebi. Ova e poradi toa {to mebelot proizveden kaj nas ne mo`e da se rasklopuva i poradi toa ni se potrebni pogolemi vozila za istiot da bide ispora~an vo soodvetna golemina i bez nikakvi o{teti. No sepak na kraj nie kako partneri se soglasivme i ostanavme da go podr`ime na{oto moto a toa e ,,da ostvarime visok kvalitet i da ponudime proizvodi na pazarot koi se barani od potro{uva~ite."

Zaklu~ok

Na kraj kako zaklu~ok za ovie dve kompanii mo`eme da go ka`eme slednovo: Sekoja efikasna organizacija najproduktivno gi iskoristuva svoite resursi . Sekoja efektivna organizacija gi sledi soodvetnite celi i gi postignuva celite so iskoristuvawe na svoite resursi za sozdavawe na proizvodi i uslugi koi gi baraat potro{uva~ite. Celta na sekoj menaxer e da uspee da gi svede tro{ocite na minimum i da ostvari visok profit. Primer za efikasno i efektivno rabotewe i dobro menaxirawe e tokmu kompanijata IKEA koja e lider vo svetot za proizvodstvo na mebel. Nasproti ovaa kompanija e kompanijata koja isto taka proizveduva mebel, no raboti so mnogu pomal profit za razlika od prethodnata. Za da uspee i taa kako lider vo svetot potrebno e da se namalat tto{ocite za transport i tro{ocite za restruktuirawe i namaluvawe na rabotnata sila.Koristena literatura

1."Sovremen Menaxment"-Garet Xouns, Xenifer Xorx, ^arls Hil2. Internet stranici:

www.ikea.com www.management.com

7

VKUPNO POENI:

OSVOENI POENI:

Asanoska Nurhan 74 / 06 S.F.R.

Jovanova Marija 154 / 06S.F.R.

Dimova Maja 160 / 06S.F.R.

Velkovska Elizabeta 186 / 06S.F.R

Stojanoski Mile 240 / 06 M.M.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

Prof. d-r Mirjana Borota

Izgotvile:

.

PAGE 3