predatorski stenici na lisnite vo[ki na tutunot 55/tutun 2005 11-12 (1).pdf · vo site proizvodni...

237

PREDATORSKI STENICI NA LISNITE VO[KI NA TUTUNOT

Vesna Krsteska 1, Eftim An~ev 2, Mile Postolovski2, Qiljana Proti}3

1 Institut za tutun - Prilep, R. Makedonija

2 Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje, R. Makedonija

3 Prirodnonau~en muzej, Belgrad, Srbija i Crna Gora

VOVED

Tutunot (Nicotiana tabacum L.) ima

golemo socijalno, ekonomsko i

tradicionalno zna~ewe za na{ata zemja.

Zgolemuvaweto na kvalitetot i kvantitetot

na proizvodstvoto na tutun, pokraj

ostanatite merki bara i re{avawe na

problemite na negovata za{tita od {tetni

insekti.

Lisnite vo{ki, kako ekonomski

zna~ajni {tetnici, permanentno se javuvaat

vo site proizvodni reoni na tutun i pri

kalamitetni pojavi pri~inuvaat ogromni

zagubi vo proizvodstvoto na ovaa

industriska kultura.

Sovremeniot sistem na za{tita na

rastenijata predlaga integralen metod na

za{tita na kulturite -tutunot, vo koj

prou~uvawata na entomofagite i nivnoto

koristewe kako bioregulatori zazemaat

posebno mesto.

Vo kompleksot na prirodni

neprijateli - entomofagi, zna~ajno mesto

zazemaat i vidovite od familijata Miridae.

Polifagni pri izborot na hranata,

predatorskite stenici se sre}avaat vo golem

broj na biocenozi. Golemata konsumativna

mo} i golemata podvi`nost na vidovite od

ovaa familija gi pravi pogodni za biolo{ka

borba.

MATERIJAL I METOD NA RABOTA

Ispituvawata na predatorskite

vidovi od familijata Miridae gi izvr{ivme

po nekolku standardni metodi. Intenzitetot

na napadot na apternite populacii na lisnite

vo{ki i populacijata na predatorskite

stenici relativno to~no se utvrduvaat so

pregled na 100 listovi po metodot na D a v i e

s, 1934. Od zarazenata parcelka so lisni

vo{ki po slu~aen izbor se zemaat vnimatelno

po 100 tutunski listovi vo interval od 10

dena, vo tekot na celata vegetacija na

tutunot.

Vo edna godina na ispituvawe

pregledani se vkupno 1.000, ili vo

trigodi{niot period 3.000 tutunski listovi

Po vtoriot metod, pregled na 20

strakovi tutun, po slu~aen izbor od celata

povr{ina na opitot zemani se strakovi na

sekoi 10 dena, po~nuvaj}i od 1 juni pa s# do

krajot na septemvri.

Vo site tri godini, so ovoj metod na

rabota se izvr{eni po 10 kontroli i

pregledani se po 200 strakovi tutun godi{no

ili 600 strakovi so vkupno 18.192 tutunski

listovi.

Sobraniot materijal od pole, vo

biolo{kata laboratorija be{e pregleduvan

so pomo{ na binokular. Ispituvanite vidovi

od familijata Miridae gi odgleduvavme i

prepariravme so voobi~aenite laboratoriski

postapki.

Meteorolo{kite podatoci se

koristeni od meteorolo{kata stanica pri

Institutot za tutun vo Prilep.

UDC 633.71

Tutun/Tobacco, Vol.55, No 11-12, 237-243, 2005

Institut za tutun - Prilep, R. Makedonija

ISSN 0494-3244

UDK: 633.71:581.192(497.2)

Izvoren nau~en trud

238

REZULTATI I DISKUSIJA

Vo tekot na na{ite istraùvawa,

od faunata na familijata Aphididae (Homoptera)kako {tetnik na tutunot go konstatiravme

vidot Myzus persicae Sulzer ( Sl. 1).

Sl. 1. M. persicae

Fig. 1. M. persicae

Praskovata vo{ka e kosmopolitski

vid, heteroeci~na i fakultativno

holocikli~na. Rasprostraneta e vo site reoni

kade se odgleduva tutunot i pripa|a kon

avtohtonata entomofauna vo Makedonija. Ima

visok potencijal na razmnoùvawe, golem broj

na generacii i mnogu lesno se prilagoduva

kon uslovite na nadvore{nata sredina.

Najintenziven napad na lisnite vo{ki

e vo mesecite juli i avgust, koga i

intenzitetot na cvetawe na tutunskite

rastenija e najgolem.

Vo tekot na trigodi{nite

istraùvawa po metodot na D a v i e s,

pregledani se 3000 tutunski listovi i na niv

se konstatirani 99.950 lisni vo{ki, dodeka

so metodot pregled na 20 strakovi tutun, na

600 tutunski rastenija so vkupno 18192

tutunski listovi utvrdeni se 220765 vo{ki.

� Fauna na vidovite od familijata Miridae (Hemiptera)

Familijata Miridae e najgolemata

familija od redot Hemiptera, so okolu 800

roda i so nekolku iljadi vidovi. Vo SSSR

se opi{ani 143 roda, so okolu 440 vidovi.

Pretstavnicite od familijata Miridae imaat

ovalno izdolèno telo, razli~no se oboeni,

a naj~esto se slamesto‘olti i zelenkasti

(H a r i z a n o v, B a b r i k o v a, 1990).

Vo Makedonija nema prou~uvawa na

predatorskite stenici od familijata Miridae

na tutunot.

Vo na{ite trigodi{ni ispituvawa gi

determiniraveme slednive vidovi:

red: Heteroptera

familija: Miridae

1. Macrolophus costalis Fieber, 1858

2. Dicyphus pallicornis Fieber, 1861

3. Deraeocoris (Camptobrochis) serrenus

Douglas & Scott, 1868

Od ovie predatorski stenici,

najbroen vid vo na{ite ispituvawa be{e M.

costalis - tutunskata stenica.

Spored K a i t a z o v et al. (1982) i H a r

i z a n o v, B a b r i k o v a (1990), vidot M. costalis

pri~inuva najgolemo biolo{ko regulirawe na

praskovata lisna vo{ka na tutunot.

Imagoto od M. costalis ima zelena boja.

Na krilata i {tit~eto ima crni to~ki, a


239

teloto e pokrieno so svetlo‘oltenikavi

vlaknenca. O~ite se violetovocrveni, a

~len~iwata na antenite se razli~ni po

dolìna i so razli~na boja, taka {to prvoto

e crno, a poslednoto ‘oltokafeavo. Nozete

se dolgi i ‘oltozeleni. Dolìnata na teloto

se dviì od 3,2 do 3,7 mm. @enkata gi polaga

jajcata vo parenhimot na listot.

Larvite i imagata se hranat so lisni

vo{ki, tripsi, belokrilki, cikadi, mladi

larvi od peperutki. Gustinata na ovoj vid e

najgolema vo tekot na avgust i septemvri.

Spored D i m i t r o v (1997), brojnosta

na M. costalis se zgolemuva vo vtorata

polovina na avgust, najbrojna e vo tekot na

septemvri i pretstavuva 70 % od stenicite

na tutunot vo R. Bugarija.

P r o t i } (1998), spored re‘imot na

ishranata, go klasira vidot M. costalis kako

fitozoofag. Pokraj predatorskata uloga vrz

lisnite vo{ki, toj se javuva i kako {tetnik

na familijata Solanaceae (tutun i kompir).

D. pallicornis ima dolìna na teloto

od 2,6 do 3,9mm. Bojata na teloto mu e

svetlo‘oltenikava do temnokafeava. Teloto

e pokrieno so gusti, svetli vlaknenca.

Vidot D. serrenus e pogolema stenica,

so dolìna na teloto od 3,4 do 4,0 mm. Taa

ima posvetla boja na teloto so mnogu sitni

to~ki. Nozete se so crvenoòlta boja, a na

femurot i tibijata ima crn prsten.

� Kvantitativna zastapenost na familijata Miridae

Na Tabela 1 e pretstavena

kvantitativnata zastapenost na familijata

Miridae vo trigodi{niot period, po dvata

ispituvani metoda. Spored ispituvawata po

metodot na 100 listovi, moè da se zaklu~i

deka maksimalnata pojava na predatorskite

stenici vo 1996 godina be{e vo vtorata

polovina na avgust. Vo 1997 godina se

konstatirani dva maksimuma vo sredinata na

avgust i na septemvri. Brojnosta na stenicite

vo 1998 godina be{e najgolema vo tekot na

septemvri.

Toa zna~i deka ovaa familija, kako

bioregulator na lisnite vo{ki kaj tutunot,

se javuva so najgolema kvantitativna

zastapenost kon krajot na letoto.

Od kvantitativnata analiza spored

metodot na pregled na 20 strakovi mo‘` da

se konstatira deka stenicite vo 1996 god.

imaat najgolem razvitok od sredinata na

avgust do sredinata na septemvri. Vo 1997

god. predatorskite stenici bea prisutni vo

tekot na celiot ispituvan period, sledej}i

ja pojavata na lisnite vo{ki na tutunot. Ovaa

godina se konstatirani vkupno 1259 stenici,

so najgolema brojnost od sredinata na avgust

do po~etokot na oktomvri. Vo 1998 godina

familijata Miridae, spored ovoj metod, ima{e

pogolema bioregulatorska uloga vo sredinata

na avgust.

Vo tekot na trigodi{niot period

afidofagnite stenici bea najbrojni vo 1997

god. Spored kvantitativnata analiza na

faunata od familijata Miridae, najgolem

razvitok na populacijata na stenicite be{e

utvrden kon krajot na avgust i septemvri.

Cvetnite kitki i semenskite ~u{ki

pretstavuvaat pogodno mesto za razvitok na

predatorskite stenici. Nivnata maksimalna

pojava na generativnite organi e kon krajot

na avgust i vo tekot na septemvri. Taa se

sovpa|a so maksimalnata brojnost na

populacijata na M. persicae na tutunot,

oformena na generativnite organi (Tabela 2).

Od Tabela 1 i 2 se gleda deka faunata

na familijata Miridae ima pogolema

kvantitativna zastapenost na cvetot i

semenskite ~u{ki so vkupno 2.786 utvrdeni

stenici, vo odnos na nivnata brojnost na

tutunskite listovi koga se registrirani 1.485

stenici vo dvete ispituvani godini.

Vo tekot na trigodi{niot period

na ispituvaweto utvrdeni se 5.086 stenici

od familijata Miridae.

� Dinamika na populacijata na familijata Miridae

Vo Grafikonot 1, ja prezentirame

dinamikata na populacijata na vidovite od

familijata Miridae, spored metodot na D a -

v i e s. Pojavata na stenicite po~nuva vo prvata

dekada na juli vo 1997 god., a vo drugite dve

godini prvata pojava e na 20. 07.

Maksimalnata pojava ima dva pika, i toa vo

sredinata na avgust i vo sredinata na

septemvri. Ciklusot na razvitok pokaùva

deka populacijata e najbrojna vo sredinata

V. Krsteska, E. An~ev, M. Postolovski, Q. Proti}: Predatorski stenici na lisnite vo{ki na tutunot

240

Tabela 1. Kvantitativna zastapenost na familijata Miridae

Table. 1. Quantitative representation of the Miridae family

Tabela 2. Kvantitativna zastapenost na familijata Miridae na

cvetot i semenskite ~u{ki

Table. 2. Quantitative representation of the Miridae family on flower and seed capsules


241

na septemvri i deka dolgata topla esen vo

1997 i 1998 godina ovozmoì prodolùvawe

na populacijata na familijata Miridae do

krajot na septemvri. Silnite vrneì vo

po~etokot na septemvri vo 1996 god. i

nedostatokot od hrana ja prinudija faunata

na familijata Miridae da go zavr{i svojot

razvitok mnogu porano.

Populacijata na vidovite od

familijata Miridae, spored metodot pregled

na 20 strakovi tutun, vo site tri godini

ima{e razli~na brojnost. Najbrojna be{e vo

1997 god., so porast na populacijata so

po~etokot na razvitokot na populacijata na

lisnite vo{ki. Po~etnata pojava vo 1996 god.

i 1998 god. e zadocneta za 20 dena. Iako

predatorskite stenici vo 1996 god. se pojavija

podocna, tie bea vo pogolema brojnost. Vo 1996

i 1998 god. maksimalnata brojnost e vo avgust,

dodeka vo 1997 god. ima{e prodolèna

populacija i maksimalna brojnost na 10. 09.

so 943 stenici (Grafikon 2).


242

2. Babrikova T., Georgiev V., Vasileva M.,

Mateeva A., 1994. Correlations between the harm-

ful and predatory entomofauna in alfalfa. Zbornik

na trudovi od XVIII Sovetuvawe za za{tita

na rastenijata, Ohrid, 9-10 Noemvri, 1993, vol.

5, Skopje;

3. Balarin I., 1974. Prilog poznavanju

predatorske faune Heteroptera na krmnim

leguminozama i prirodnim livadiama. Biljna zastita,

1974, br. 5, Zagreb;

4. Janu{evska V., 2001. Predatori i

paraziti na lisnata vo{ka Myzus persicae Sulzer

na tutunot. Magisterski trud, Zemjodelski

fakultet, Skopje;

5. Ka$tazov A., Cankov T., Videnova

E., Nackova B., 1982. Nar†~nik za biologi~na

borba s nepri®telite po rasteni®ta. Zenizdat

- Sofi®.

6. Margaritopoulos J.T., Tsitsipis J.A.,

Perdikis D.C., 2003. Biological characteristics of

the mirids Macrolophus costalis and Macrolophus

pygmaeus preying on the tobacco form of Myzus

persicae (Hemiptera: Aphididae), Bulletin of En-

tomological Research,Volume 93, Number 1 Janu-

ary 2003, pp. 39-45(7), CABI Publishing;

7. Petrovic O., Ljubicic V., Boškovic T.,

1990. Dinamika kretanja brojnosti lisnih vašiju i

njihovih prirodnih neprijatelja na pšenici u okolini

Beograda. Glasnik zaštite bilja, 9 - 10 1990,

Beograd;

8. Petrovic O., 1992. Biljne vaši

(Aphididae, Homoptera) strnih zita. Magisterski

rad, Poljoprivredni fakultet, Zemun;

9. Petrovic O., 1999. Diverzitet faune biljnih

vašiju (Aphididae, Homoptera) Srbije. Zbornik

rezimea Simpozijum Entomologa Srbije, 21-23

Oktobar, 1999, Goc, Entomološko Društvo Srbije;

10. Popov P., 1975. V†zmo`nosti za

ulav®ne na vidove ot razred d†rvenici

(Heteroptera) na Svetlinni primamki.

Rasteniev†dni nauki, Vol XII, No 10, Sofi®;

11. Protic Lj., 1998. Catalogue of the

Heteroptera fauna of Yugoslav countries. Part one,

Natural History Museum, Belgrade, specijal issue

38, 1-215;

12. Sudo S., 1995. Biological control of

tobacco aphid. CORESTA/Meet. Agro-Phyto

Groups/Réunion Groupes Agro-Phyto, Oxford,

1995;

13. Thailji R., 1988. Sastav i sezonska

dinamika insekata pradatora lisnih vaši na poljima

suncokreta u Vojvodini. PR. ISFC. 12. YU: 1988,

2, 172-173;

14. Harizanov A., Babrikova T., 1990.

Biologi~na borba sre…u nepri®telite po

rasteni®ta. Izdatelstvo "Zem®", Sofi®;


Na{ite ispituvawa se sovpa|aat so

ispituvawata na K a i t a z o v et al. (1982),

H a r i z a n o v, B a b r i k o v a (1990) i D i

m i t r o v (1997). Maksimalna brojnost na

predatorskite stenici na listovite, a

osobeno na socvetijata na tutunot e

konstatirana od po~etokot na avgust do docna

esen, so {to stenicite najuspe{no deluvaat

vo namaluvawe na populaciite na lisnite

vo{ki.

ZAKLU^OK

Pri faunisti~kite ispituvawa na

familijata Miridae vo biocenozata na tutunot

kako bioregulatori na M. persicae gi utvrdivme

predatorskite stenici M. costalis, D. pallicornis

i D. serrenus.

Najbroen vid be{e M. costalis -

tutunskata stenica.

Maksimalna brojnost na

predatorskite stenici na listovite, a

osobeno na socvetijata na tutunot e

konstatirana od po~etokot na avgust do docna

esen, so {to stenicite najuspe{no deluvaat

za namaluvaweto na populaciite na lisnite

vo{ki.

LITERATURA

1. Arcanin B., Balarin I., 1972.

Predatorske vrste Heteroptera zastupljene u fauni

nasada Hrvatske. Acta Entomologica Jugoslavica,

Vol 8., Num. 1-2, Zagreb;

243

PREDATORY BUGS ON TOBACCO APHIDS

Vesna Krsteska1, Eftim Ancev2, Mile Postolovski2, Ljiljana Protic3

1Tobacco Institute, 7500 Prilep, R. Macedonia2Faculty of Agricultural sciences and food, 1000 Skopje, R. Macedonia

3 Museum of Natural Sciences, Belgrade, Serbia and Montenegro

SUMARRY

In the complex of natural enemies - entomophags on tobacco aphid, the species of Miridae

family play an important role.

Predatory bugs are polyphagous and can be found in a great number of biocenoses. The high

consumptive power and mobility of the species of this family make them suitable for biological control.

In faunal investigations of the Miridae family as bioregulators of M. persicae in tobacco bioceno-

sis, the following species were identified: M. costalis, D. pallicornis and D. serrenus. The most numer-

ous among them was M. costalis.

Maximum number of predatory bugs on tobacco leaves and especially on inflorescence ap-

pears from the beginning of August to late autumn, when bugs are the most successful in reducing the

population of aphids, and thereby in protection of tobacco crop.

Author’ s address:

Vesna Krsteska

E- mail: [email protected]

Tobacco Institute - Prilep

Kicevski pat bb,

Republic of Macedonia


predatorski stenici na lisnite vo[ki na tutunot 55/tutun 2005 11-12 (1).pdf · vo site proizvodni...

Documents