načrtovanje didaktičnih pripomočkov za 8. in 9
TRANSCRIPT
Univerza v Ljubljani
Pedagoška fakulteta
Oddelek za specialno
in rehabilitacijsko
pedagogiko
Načrtovanje didaktičnih pripomočkov za 8. in 9.
razred osnovne šole s prilagojenim programom z
nižjim izobrazbenim standardom za predmet
Družboslovje
Usmeritve za načrtovanje in primeri načrtovanih pripomočkov -
študijsko gradivo za izvedbo vaj pri predmetu Učenje in
poučevanje otrok s posebnimi potrebami: družboslovje
Uredila: Mojca Vrhovski M.
Ljubljana, 2019
1
Načrtovanje didaktičnih pripomočkov za 8. in 9. razred osnovne šole s prilagojenim
programom z nižjim izobrazbenim standardom za predmet Družboslovje
Usmeritve za načrtovanje in primeri načrtovanih pripomočkov - študijsko gradivo za izvedbo vaj
pri predmetu Učenje in poučevanje otrok s posebnimi potrebami: družboslovje
Urednica Mojca Vrhovski M. Oblikovanje in priprava Claudia Štrok Lektoriranje Besedila niso lektorirana
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
Oddelek za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko
Ljubljana, 2019
2
KAZALO
O NASTAJANJU IN NAMENU PUBLIKACIJE 3
PRIMERI NAČRTOVANJA DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV 5
8. razred OŠ S PP Z NIS
Avtorici: Jasna Kešnar in Anja Struna; Mentorica: Mojca Vrhovski M. Evropa – ali poznaš svojo celino 5 Priloge 64 UČNI SKLOP Evropa
UČNA VSEBINA Geografske enote Evrope
Avtorici: Manca Tori in Julija Videnšek; Mentorica: Mojca Vrhovski M. Odkrivanje stare celine 13 Priloge 74 UČNI SKLOP Evropa
UČNA VSEBINA Geografske enote Evrope
9. razred OŠ S PP Z NIS
Avtorici: Nives Vogrinec in Vojka Vrečič; Mentorica: Mojca Vrhovski M. Kako živijo Jackson, Jozsef, Amina, Jamnien, Zachary in Lupita? 29 Priloge 78 UČNI SKLOP Zemlja v vesolju; Državljanska in domovinska vzgoja in etika
UČNA VSEBINA Oceani in njihova lega, Kontinenti in njihova lega; Življenje v skupnosti,
narodu in državi: vprašanja demokracije
Avtorici: Kaja Klančišar in Kaja Leskovar; Mentorica: Mojca Vrhovski M. Moja pot okoli sveta 47 Priloge 120 UČNI SKLOP Zemlja v vesolju
UČNA VSEBINA Oceani in njihova lega, Kontinenti in njihova lega
3
O NASTAJANJU IN NAMENU PUBLIKACIJE
V publikaciji so zbrani opisi didaktičnih pripomočkov, ki so jih pripravile študentke 3. letnika
študijskega programa Specialna in rehabilitacijska pedagogika Pedagoške fakultete Univerze v
Ljubljani. Izdelki so nastali v študijskem letu 2018/19, na osnovi navodil za načrtovanje, pod
mentorstvom dr. Mojce Vrhovski Mohorič, v okviru predmeta Učenje in poučevanje otrok s
posebnimi potrebami: družboslovje.
Publikacija zajema izdelke za posamezne vsebine družboslovja za 8. in 9. razred osnovne šole s
prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom (OŠ s PP z NIS). Namenjena je
strokovnim delavcem in študentom kot učno gradivo in sicer kot primer za načrtovanje didaktičnih
sredstev v OŠ s PP z NIS.
Vsak posamezen opis izdelka sledi naslednji vsebinski shemi:
Uvod, v katerem so kratko predstavljene vsebine celotne naloge, lastni cilji (kaj želi študent-ka
doseči z nalogo).
Predstavitev izdelka:
Izdelek in učni načrt – študent-ka izbere in načrtuje:
Program, vodilni predmet in razred
Učno vsebino (po učnem načrtu)
Cilje in standarde znanja (po učnem načrtu oz. doda operativne cilje za posamezne
vsebine in aktivnosti ter tudi standarde znanja, ki v učnih načrtih niso podrobno
načrtovani; pri čemer posebej opozarjamo, da tovrstno dodajanje standardov služi
zgolj učenju načrtovanja diferenciacije vsebin, nalog in aktivnosti in ne ocenjevanju
znanja)
Medpredmetne povezave (Študent-ka prikaže kako se povezujejo vsebine vodilnega
predmeta z drugimi predmeti istega razreda, cilji in standardi znanja iz učnega
načrta oz. z načrtovanimi cilji in standardi znanja.)
Izdelek in potrebne zmožnosti učencev (Študent-ka predvidi katere zmožnosti (spretnosti in
veščine) učenec potrebuje, da bo pri rokovanju z učilom in pri reševanju nalog čim bolj
samostojen. Lahko zapiše za katero posamezno nalogo oz. aktivnost predvideva določene
zmožnosti z namenom, da jih bo učenec uspešno in čim bolj samostojno opravil.)
Opis izdelka in načina uporabe:
Predstavitev vsebine, ki naj bi jo učenec usvojil (Študent-ka predstavi vsebine, ki naj
bi jih učenec s pomočjo pripomočka (učila, ponazorila) usvojil. Zapiše lahko tudi,
katere vsebine, pojave, koncepte lahko učenci z uporabo učila bolje razumejo.)
Nove ideje oz. povzemanje idej iz literature, virov (Študent-ka predlaga in utemelji
(ne le predstavi) lastne ideje in rešitve; predstavi temeljni vir, s pomočjo katerega je
načrtoval-a nadgradnjo, nov način, metodo ipd. (naredi primerjavo, izpelje
samostojen sklep, ilustrira s svojimi primeri).)
Viri in literatura (navedena po APA6 standardih)
4
Priloge (Študent-ka priloži tudi vse naloge oz. druga besedila; navodila za uporabo; priporočila
avtorjev o uporabi, fotografije ipd.)
Didaktična sredstva (za katere uporabljamo zelo raznolike izraze: učni/didaktični pripomočki (učila,
ponazorila, pomagala, didaktični material) naj bi omogočala učencem, da bolje razumejo, usvojijo,
pomnijo, si bolje predstavljajo določene vsebine iz učnega načrta in vsakodnevne, za življenje
uporabne in aktualne vsebine ter da jih učinkovito uporabijo v novih situacijah. Prav tako
spodbujajo kognitivni konflikt, služijo kot demonstracijsko sredstvo in kot sredstvo v raznolikih
učnih situacijah, omogočajo prehod iz konkretne na abstraktno raven razumevanja. Z njimi in ob
njih učenci razvijajo tudi raznolike spretnosti in veščine.
Izdelava tovrstnih sredstev spodbuja (bodoče) učiteljice in učitelje, da jih načrtujejo na način, ki
podpira in spodbuja izkušenjsko učenje in učinkovito oblikuje miselne sheme. Inovativne učne
metode, oblike in sredstva namreč ponujajo drugačno izkušnjo in so osredotočene na učenca. Od
učencev zahtevajo, da sami (i)zbirajo vire in organizirajo podatke; da raziskujejo, preiskujejo,
primerjajo, analizirajo, sklepajo; da samostojno predstavljajo ugotovitve in zaključke. Učencem
tako omogočajo, da napredujejo, da delajo napake in se učijo iz njih, da so kritični do svojega dela
in da svoje dosežke preverjajo in izboljšujejo. Prav tako pa dopuščajo, da se samostojno odločajo
kako se lotiti reševanja naloge oz. učenja in kako predstaviti rezultate in rešitve.
Z dobro pripravljenimi in prilagojenimi didaktičnimi pripomočki (z jasno strukturo besedila, z
ustreznimi (produktivnimi) vprašanji, z dodanimi slikovnimi navodili, s konsistentnim barvnim
označevanjem nalog in aktivnosti (z legendo), z uporabo primerov, s pojasnjevanjem pojmov, s
poimenovanjem in s strukturiranim organiziranjem pripomočkov, z označevanjem zaporedja
vsebin, različnega zaporedja aktivnosti oz. izbire zaporedja ipd.) vplivamo na proces razumevanja
in učenja, ki vključuje učinkovito organizacijo prilagojenega materiala, samostojno spremljanje
uspešnosti in napredka (kontrolo napake), znanje o načinih in strategijah učenja (kako se učiti) ter
samoregulacijo. Poudarek je na uporabnosti pripomočka, ki spodbuja aktivnost, motivacijo,
vztrajanje ob odkrivanju novega, pozitivna stališča do učenja in samostojnost učencev.
Načrtovani standardi znanja, operativni cilji in stopnje doseganja ciljev omogočajo spremljanje
pridobljenega znanja na vseh taksonomskih ravneh (od spoznavanja do vrednotenja). Načrtovane
medpredmetne povezave predvidevajo smiselnost povezovanja vsebin raznolikih predmetnih
področij in s tem celovitejšega usvajanja vsebin. Načrtovanje potrebnih zmožnosti, spretnosti in
veščin omogoča predvidevanje, katero nalogo lahko učenec uspešno opravi in pri kateri aktivnosti
je pri rokovanju z učilom čim bolj samostojen. V primeru, da določenih spretnosti in veščin nima
zadostno razvitih oz. ima na določenih področjih funkcioniranja težave, se lahko dejavnost
prilagodi tako, da mu pri rokovanju z učilom pomagajo učitelj ali sovrstniki. S tem omogočimo
učencu samostojnost v okviru lastnih zmožnosti in/ali sodelovanje v paru oz . v skupinah.
V nadaljevanju prikazujemo primere načrtovanih didaktičnih pripomočkov. Avtorice so se trudile,
da se v njihovih izdelkih, poleg zgoraj navedenega, kaže tudi inovativnost in ustvarjalnost.
Predlagale so številne nove ideje oz. nadgradile že obstoječe ideje iz raznolikih virov, zato menimo
in želimo, da bo publikacija v pomoč strokovnim delavcem in študentom pri načrtovanju,
oblikovanju in primerjanju podobnih učil.
Mojca Vrhovski
5
PRIMERI NAČRTOVANJA DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV
EVROPA Ali poznaš svojo celino?
Razred OŠ s PP z NIS: 8. razred Vodilni predmet: družboslovje
Avtorici: e-mail: Jasna Kešnar [email protected] Anja Struna [email protected]
Mentorica: Mojca Vrhovski M.
6
Uvod
V 8. razredu osnovne šole z NIS pri predmetu družboslovje v okviru geografije spoznavajo našo
celino – Evropo. Učenje imen držav, njihove lege in glavnih mest lahko hitro postane suhoparno in
dolgočasno, zato sva ustvarili pripomoček, pri katerem to znanje lahko usvajajo, utrjujejo in/ali
preverjajo na bolj zabaven način – skozi igro. Poleg imen držav, glavnih mest in geografske enote, v
katero država spada, sva pripravili za vsako državo tudi kartico z zanimivostmi, ki bo morda komu
pomagala, da si bo snov lažje zapomnil.
Pripomoček lahko uporabljamo na različne načine in za doseganje različnih ciljev. Uporabljamo ga
bodisi za pridobivanje ali za utrjevanja znanja na čimbolj zanimiv in zabaven način. Preko
pripomočka je učencem omogočeno razvijati pozitivno samopodobo in doživljati občutek uspeha.
Skozi celotno nalogo sva pripomoček utemeljili s standardi znanja, cilji iz UN, s spretnostmi, ki so
potrebne za uporabo le tega ter s slikami in prilogami, ki prikazujejo sam pripomoček.
Najin cilj je bil ustvariti enostaven pripomoček, s katerim bi učenci preko igre spoznavali, utrjevali
ali preverjali svoje znanje o geografiji, natančneje o povezavi med evropskimi državami, njihovimi
glavnimi mesti, lego in zanimivostmi.
Predstavitev izdelka
Slika 1: Oštevilčen zemljevid, tabela z rešitvami in karte (lastni arhiv)
7
Izdelek in učni načrt
Izdelek temelji na različnih podobnih izdelkih – na igri spomina, črnega Petra, a je sam po sebi
avtorsko delo. Je nadgradnja naštetih izdelkov.
Vsebino sva črpali iz učnega načrta za družboslovje v 8. razredu OŠ z NIS
Program, vodilni predmet in razred
Razred in program: 8. razred OŠ s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom
Vodilni predmet: Družboslovje
Pripomoček bi bil primeren tudi za starejše učence in odrasle, saj gre za splošno uporabno znanje.
Učna vsebina
Geografski sklop: Evropa
Cilji in standardi znanja
1. Splošni cilji predmeta
- razvijajo sposobnost orientacije in uporabe zemljevidov;
- razvijajo sposobnost izražanja geografskega znanja
- spoznavajo bogastvo različnosti ljudstev na zemlji, se vzgajajo v spoštovanju te različnosti
ter strpnosti do drugačnih po veri, rasi, jeziku in navadah
- razvijajo sposobnost komuniciranja in sposobnost za delo v skupini
Etapni splošni cilji:
- spoznajo Evropo kot matično celino
- spoznajo regije Evrope in njihove značilnosti
Vsebine:
- geografske enote Evrope
- politična karta Evrope (na zemljevidu poišče glavna mesta držav)
2. Standardi znanja
Minimalni standardi znanja
Učenec:
- Pozna delitev Evrope na osnovne geografske enote
- Na zemljevidu pokaže države Južne in Jugovzhodne Evrope
- Na zemljevidu pokaže lego Srednje Evrope.
- Na zemljevidu pokaže države Srednje Evrope.
- Na zemljevidu pokaže lego držav Zahodne Evrope.
- Na zemljevidu pokaže države Severne Evrope
8
Temeljni standardi znanja
Učenec:
- Na zemljevidu pokaže natančno lego posameznih držav*
- Pozna glavna mesta držav Evrope*
Zahtevnejši standardi znanja
Učenec:
- Poveže zanimivosti s pripadajočo državo Evrope.*
*Standard znanja, ki sva ga določili sami
3. Učenec (operativni cilji):
- Na zemljevidu pravilno pokaže lego države Evrope.
- Državo umesti v pravilno geografsko enoto Evrope.
- Državi določi glavno mesto.
- Poveže zanimivosti s pripadajočo državo Evrope.
Izdelek in potrebne sposobnosti (spretnosti in veščine)
Komunikacijske spretnosti
Zmožnost branja X
Zmožnost pisanja X
Zmožnost govora X
Zmožnost poslušanja X
Neverbalne spretnosti X
Grafične spretnosti
Vizualne in opazovalne spretnosti
Zmožnost natančnega opazovanja vzorcev
in odnosov
Zaznavanje perspektiv
Zaznavanje oblike X
Zaznavanje barve X
Imaginativne (predstavne) spretnosti
Zmožnost postaviti sebe v druge situacije in
čas, prostor ali osebo
Zmožnost vizualizacije drugačnih izkušenj
Učne in organizacijske spretnosti
Zmožnost izločitve informacij X
Zmožnost urejanja v nize X
Zmožnost klasificiranja X
Zmožnost presojanja X
Zmožnost interpretacije podatkov X
Zmožnost izvajanja sklepov X
9
Številske spretnosti
Zmožnost ocenjevanja
Zmožnost merjenja
Zmožnost razumevanja in uporabljanja
številskih odnosov
X
Telesne in praktične spretnosti
Zmožnost izvajanja ročnih spretnosti X
Zmožnost koordiniranih, telesnih gibov X
Zmožnost učinkovitega ravnanja z orodji
Preglednica 1: Potrebne sposobnosti
Z X so označene vse potrebne spretnosti in sposobnosti za uporabo pripomočka. Sicer vse
navedene spretnosti in sposobnosti niso nujno potrebne, saj je možna prilagoditev za večino le-
teh. Spretnosti in sposobnosti, ki jih lahko enostavno prilagodimo so: branje, govor ter neverbalne
spretnosti, zaznavanje oblik in barve, pri interpretaciji podatkov in sklepanju, ter pri vseh
zmožnosti ročnih spretnosti ter koordiniranih telesnih gibov. Pri vseh teh lahko sam učitelj
prilagodi tako, da on ali kak drug učenec bere in pomaga učencu, ki potrebuje te prilagoditve.
Opis Izdelka in načina uporabe
Slika 2: Karte (lastni arhiv)
Pripomoček je sestavljen iz 189 kart (naslovna karta, države Evrope, glavno mesto vsake države,
geografske enote in zanimivosti pripadajoče države), zemljevida Evrope (glej priloga 3; oštevilčen
zemljevid; vsaka številka predstavlja drugo državo), navodil (glej priloga 4) in oštevilčene tabele
(glej priloga 2) ter tabele za kontrolo napake (glej priloga 1). Kartice imajo na sprednji strani okvir
različnih barv glede na to ali ima kartica ime države, glavnega mesta ali pa lego države v Evropi.
Pripomoček je sestavljen iz štirih delov:
1. Države pokažemo na zemljevidu
2. Državam določimo glavna mesta
3. Igra spomin s souporabo zemljevida
4. »Črni Peter«
10
V prvi fazi vsak učenec izvleče eno karto iz kupa kart držav Evrope, glasno prebere ime in (najprej s
pomočjo učitelja, potem pa čimbolj samostojno) pokaže kje ta država je na zemljevidu. Ko je
učenec pravilno določil lego države, odčita iz zemljevida številko države in v priloženo tabelo
napiše ob številki države, ime le-te.
V drugi fazi učenec državam, ki jih je pri prejšnji nalogi iskal na zemljevidu, določi glavna mesta
(poišče ustrezne kartice in zapiše v tabelo).
V tretji fazi poteka igra »spomin«, kjer morajo učenci dobiti par država-glavno mesto. V tej fazi za
vsak pravilni par učenec glasno prebere državo in glavno mesto in dobi kartico z zanimivostmi
pripadajoče države (tudi to glasno prebere). Učenec lahko preveri pravilnost parov s pomočjo že
izpolnjene tabele.
V četrti fazi (v fazi utrjevanja) učenci igrajo prilagojeno igro »Črni Peter«. Vsak učenec izbere
komplete kart za 3 države (komplet sestavljajo država, glavno mesto, geografska enota in karta z
zanimivostmi). Karte zmešajo skupaj še z naslovno karto, ki služi kot Črni Peter. Karte razdelijo, en
igralec dobi karto več. Učenci iz svojih kart izločijo celotne komplete (če jih imajo), jih preberejo in
pokažejo državo na zemljevidu. Nato sosed igralca z dodatno karto temu igralcu izvleče eno od
kart. Če dobi komplet, sledi zgornjim navodilom, drugače nadaljujejo v krogu. Igra traja dokler niso
na mizi vsi kompleti kart, enemu igralcu pa ostane v rokah karta Evropa – Črni Peter. *Karte z
zanimivostmi lahko vključimo v igro, lahko pa jih dobijo naknadno, ob dobljenem kompletu kart.
Pri dejavnostih lahko izbirajo med celotnim kompletom kart, lahko pa vzamejo le karte
posameznih geografskih enot, izločijo karte držav, ki jih niso obravnavali …
Predstavitev vsebine, ki naj bi jo učenec usvojil
Učenec naj bi s pomočjo pripomočka spoznal države Evrope, njihovo geografsko enoto, lego na
zemljevidu, glavno mesto in zanimivosti. Natančnejša vsebina je prikazana v tabeli (priloga 1).
Nove ideje oz. povzemanje idej iz literature, virov
Za oblikovanje pripomočka sva se zanesli polovično na svojo domišljijo, polovično pa na že
obstoječe igre kot so spomin in Črni Peter. Verjetno obstaja že kakšna podobna igra z državami in
glavnimi mesti, a je najina nadgrajena še z geografskimi enotami, zanimivostmi, predvsem pa jo
dopolnjuje zemljevid, da ne gre zgolj za učenje parov država – glavno mesto na pamet, pač pa da
znajo učenci države umestiti tudi na zemljevidu. S tem izboljšujejo svoj občutek za orientacijo,
dobijo predstavo o velikosti držav, njihovih sosedah, glede na lego pa morda lahko sklepajo tudi o
podnebju in podobnih podatkih.
Začetni fazi sta zastavljeni na način zabavnega usvajanja novega znanja (kot nadomestilo oz. še
bolje dopolnitev običajnemu poučevanju). Kartice so izdelane z različnimi barvnimi okvirji glede na
to ali ima kartica zapisano državo, glavno mesto ali lego, da bi v fazi igre bilo malo lažje (saj držav je
veliko in možnost, da po naključju žrebaš le države ali le glavna mesta je precej velika). Za
zemljevid sva se odločili, da izdelava enega, ki spada le k tej igri. Čeprav bi lahko uporabljali šolski
zemljevid se nama je tako zdelo boljše, ker sva se odločili da oštevilčiva države in odebeliva meje
geografskih leg (severna, južna Evropa…). Za igri spomin in Črni Peter pa sva se odločili, ker sta se
nama zdeli najbolj primerni za utrjevanje znanja na podoben način kot smo ga pridobivali.
11
Pripomoček je uporaben tudi zaradi svoje velike prilagodljivosti – učitelj (ali učenci sami) lahko iz
kompleta kartic vzamejo samo kartice za določeno geografsko enoto (običajno se Evropa
obravnava po sklopih) in tako pridobivajo/utrjujejo znanje za vsak del posebej, prav tako lahko
države, ki jih v šoli morda niso obravnavali, iz kompleta izločijo. Kartice bi lahko služile tudi
preverjanju znanja, samostojno kot priprava na pisno/ustno ocenjevanje ali celo kot ocenjevanje
samo.
Prav kot prilagoditev za pomoč učencem sva si zamislili tabelo za kontrolo napake, kjer pišejo vse
države s pripadajočimi glavnimi mesti ter lego in zanimivosti. Na tak način lahko učenci čimbolj
samostojno igrajo in uporabljajo pripomoček. Seveda lahko pripomoček še dodatno naredimo
zahtevnejši s tem, da v igri spomin iščejo pare država-zanimivosti ali pa v igri Črni Peter iščejo
kvartete država-glavno mesto-lega-zanimivosti.
12
Viri in literatura
17 Interesting Facts About Andorra (b.d.). Pridobljeno s:https://everything-everywhere.com/8-
facts-about-andorra/
Brinovec, S., Košark, M. (1998). Planet Zemlja in Evropa Zemljepis za 6. razred OŠ. Mladinska knjiga
Brussels and the European Union (b.d.). Pridobljeno s:
https://en.wikipedia.org/wiki/Brussels_and_the_European_Union
Čebular, A. (2000). Potep po Evropi. Ljubljana: Urad Vlade RS za informiranje.
Kosovo (b.d.). Pridobljeno s:https://sl.wikipedia.org/wiki/Kosovo
Marc Chagall (b.d.). Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marc_Chagall
Marica, I. (2018). What is Romania famous for? People, places & more. Pridobljeno s:
https://www.romania-insider.com/things-romania-most-famous-for
Morris, H. (2019). 25 remarkable things you did not know about North Macedonia. Pridobljeno s:
https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/macedonia/articles/amazing-
facts-about-macedonia/
Pavlovic, S. (2017). 11 Incredible Things You Never Knew About Montenegro. Pridobljeno s:
https://theculturetrip.com/europe/montenegro/articles/11-incredible-things-you-never-
knew-about-montenegro/
Račič, J., Tomšič, Ž. (2005). Geografija 7. Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Senegačnik, J., Drobnjak, B. (b.d.) Geografija Evrope in Azije. Delovni zvezek za 7. razred OŠ.
Rešitve vaj. Pridobljeno s: https://en.calameo.com/read/0024922487edf08bbaf8c?page=5
Turčija (b.d.). Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tur%C4%8Dija
Učni načrt na prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom za predmet
družboslovje. (b.d.). Pridobljeno s:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/pr
ogrami/ucni_nacrti/pp_nis_druzboslovje_3_triada.pdf
Vališer, A., Zupančič, H. (2009). Družboslovje 8 (CD): Učbenik za 8. razred osnovne šole: prilagojeni
izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenija za šolstvo.
Viri slik:
Zastave Evrope. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Galerija_dr%C5%BEavnih_zastav
Zemljevid Evrope. Pridobljeno s: https://online.seterra.com/sl/vgp/3007
13
ODKRIVANJE STARE CELINE
Razred OŠPP z NIS: 8. razred
Vodilni predmet: družboslovje
Avtorici: E-mail:
Manca Tori [email protected]
Julija Videnšek [email protected]
Mentorica: Mojca Vrhovski M.
14
Uvod
V nalogi predstavljava izdelek oziroma pripomoček, s pomočjo katerega učenci 8. razreda
prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom spoznavajo Evropo in njene države
(delitev Evrope po geografski delitvi, države Evrope in njihova glavna mesta ter zastave ter različne
značilnosti vsakega dela Evrope). Predstavili bova tudi spretnosti ter veščine, ki jih učenci
potrebujejo za samostojno rokovanje s pripomočkom in nalogami, ter spretnosti in znanja, ki jih
bodo preko pripomočka osvojili. V nadaljevanju opisujeva sam pripomoček ter navodila za
uporabo le-tega. Z uporabo pripomočka so povezane tudi naloge, ki sva jih sestavili za doseganje
posameznih standardov znanja. Na koncu bova zapisali še predloge in izboljšave za najin
pripomoček ter alternativo uporabe pri drugih predmetih ali v nižjih/višjih razredih prilagojenega
programa z nižjim izobrazbenim standardom.
Cilji, ki sva jih želeli doseči z nalogo so:
- ustvariti pripomoček, ki bo učencem služil večkrat;
- ustvariti pripomoček, ki ga bo učitelj lahko, z istim razredom, uporabljal več let (t. j. primeren
za učence predmetne stopnje)
- ustvariti pripomoček, ki bo motiviral učenca za delo in sodelovanje pri učni uri;
- ustvariti pripomoček, ki bo nazoren, sistematičen ter enostaven za samostojno uporabo;
- ustvariti pripomoček, ki bo učencem služil tako pri usvajanju nove snovi, kot pri ponavljanju;
- ustvariti pripomoček, ki bo učencu omogočil lažjo predstavo o Evropi (sestavljenost celine,
delitev na celinske in (pol)otoške države, razlika v velikosti držav, oddaljenost držav…).
15
Predstavitev izdelka
Slika 1 in 2: Odkrivanje stare celine
Izdelek in učni načrt Program: - prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom
Vodilni predmet: - družboslovje
Razred: - 8. razred
Učna vsebina: - Geografski sklop – Evropa
Cilji in standardi znanja:
1. Splošni učni cilji
- Spoznajo Evropo kot matično celino (UN).
- Spoznajo regije Evrope in njihove značilnosti (UN).
- Imenujejo večje evropske države.
2. Operativni učni cilji
Učenec:
- na nemi karti pravilno pokaže in položi izrezane države južne, jugovzhodne, srednje,
zahodne, severne in vzhodne Evrope.
- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države južne Evrope (Ciper, Grčija, Italija, Malta,
Portugalska, Španija, Andora).
- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države jugovzhodne Evrope (Albanija, Bolgarija,
Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija, Črna Gora, Severna Makedonija, Romunija).
- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest J in JV Evrope
(Madrid, Rim, Atene in Zagreb, Beograd, Sarajevo).
16
- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav J in JV
Evrope.
- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države srednje Evrope (Avstrija, Češka, Lihtenštajn,
Madžarska, Nemčija, Poljska, Slovaška, Slovenija, Švica).
- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest Sr. Evrope (Dunaj,
Ljubljana, Berlin).
- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav sr.
Evrope.
- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države zahodne Evrope (Irska, Velika Britanija,
Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Francija, Monako).
- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest zahodne Evrope
(London, Bruselj, Pariz).
- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav zahodne
Evrope.
- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države severne Evrope (Danska, Finska, Islandija,
Norveška, Švedska, Estonija, Litva, Latvija).
- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest severne Evrope (Oslo,
Stockholm, Talin).
- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav severne
Evrope.
- na nemi karti pravilno pokaže in našteje države vzhodne Evrope (Belorusija, Moldavija,
Rusija, Ukrajina).
- na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vzhodne Evrope
(Moskva, Minsk, Kijev).
- *na nemo karto pravilno zapiči zastavice z imeni držav in glavnih mest vseh držav vzhodne
Evrope.
- * vsaki evropski državi pravilno priredi in zapiči ustrezno zastavo.
Opomba: Operativni cilji z zvezdico (*) ne veljajo za vse učence (diferenciacija in individualizacija).
17
3. Standardi znanja
Minimalni standard znanja
- Pozna delitev Evrope na osnovne geografske enote.
- S pomočjo zemljevida v delovni knjižici na nemo karto Evrope pritrdi izrezane oblike držav
južne, jugovzhodne, srednje, vzhodne, zahodne in severne Evrope.
- Določenim evropskim državam (ki so naštete v delovni knjižici) priredi njihova imena in
glavna mesta.
Temeljni standard znanja
- S pomočjo zemljevida v delovni knjižici na nemi karti Evrope pokaže območje držav južne,
jugovzhodne, srednje, vzhodne, zahodne in severne Evrope.
- Na nemi karti Evrope samostojno poišče in poimenuje države južne, jugovzhodne, srednje,
vzhodne, zahodne in severne Evrope.
- Pravilno reši računsko nalogo v delovni knjižici.
- Loči med skandinavskimi in pribaltskimi državami.
Zahtevnejši standard znanja
- Vsaj desetim Evropskim državam priredi ustrezno zastavo.
- Večini evropskih držav priredi njihova glavna mesta.
Medpredmetne povezave - Matematika
Cilji:
o Učenec deli z enomestnim deliteljem z ostankom.
o Učenec računa z merskimi enotami.
o Učenec bere in primerja števila med seboj ter določi velikostne odnose med njimi.
o Učenec izmed danih števil izbere po moči največje število.*
Standard znanja:
o Pisno deli z enomestnim deliteljem z ostankom.
o Rešuje enačbo z eno neznanko.
o *Pretvori zapisano besedo s številko.
o *Bere in ureja naravna števila do 500 000.
OPOMBA: učni cilji in standardi znanja z zvezdico (*) niso iz UN.
18
Izdelek in potrebne zmožnosti (spretnosti in veščine) Učenec za čimbolj samostojno sodelovanje in rokovanje s pripomočkom potrebuje naslednje
temeljne spretnosti in veščine:
- KOMUNIKACIJSKE SPRETNOSTI
o Učenec tekoče dekodira in razume navodila in besedila v knjižici.
o Učenec prepoznava oblike držav in jih razporedi po barvah.
- VIZUALNE IN OPAZOVALNE SPRETNOSTI
o Zmožnost opazovanja: opazuje nemo karto Evrope ter njene sestavne dele (obrisi
držav, zastave z imeni in glavnimi mesti ter njihove zastave).
o Zaznavanje oblike in barve: s pomočjo zemljevida v delovni knjižici in škatli postavlja
obrise držav na ustrezno mesto na nemi karti.
- UČNE IN ORGANIZACIJSKE SPRETNOSTI
o Zmožnost zadrževanja koncentracije in pozornosti.
o Zmožnost vztrajanja pri aktivnosti.
o Zmožnost ohranitve podatkov v spominu med reševanjem nalog.
o Zmožnost organiziranosti delovnega prostora.
- PREDSTAVNE (IMAGINATIVNE) SPRETNOSTI
o Zmožnost prostorske predstavljivosti.
o Zmožnost primerjave različnih evropskih držav po velikosti in oddaljenosti.
- ŠTEVILČNE SPRETNOSTI
o Zmožnost ocene velikosti držav glede na dane številske podatke.
o Zmožnost deljenja z enomestnim deliteljem.
- TELESNE IN PRAKTIČNE SPRETNOSTI
o Zmožnost učinkovitega in samostojnega ravnanja s pripomočkom.
o Dobro razvite finomotorične spretnosti (pikanje zobotrebcev v podlago, pritrjevanje
obrisov držav na nemo karto).
o Zmožnost razlikovanja regij Evrope glede na šest barv.
- SOCIALNE SPRETNOSTI
o Zmožnost upoštevanja navodil.
o Zmožnost prepoznavanja neverbalne komunikacije.
Poleg že naštetih spretnosti, pa pripomoček učencem omogoča razvijanje sposobnosti
samostojnega dela in učenja ter spretnosti samostojnega iskanja informacij.
19
Opis izdelka in načina uporabe Pripomoček je namenjen spoznavanju celine Evrope in njene delitve na geografska območja.
Osrednji del najinega pripomočka je tako nema karta Evrope s pripadajočimi barvnimi obrisi držav
skupaj z glavnimi mesti. Učenca skozi celotno učno uro vodi delovna knjižica, v kateri so zbrani
najpomembnejši podatki o vsaki izmed regij Evrope ter naloge, ki jih morajo opraviti ob karti ali
samostojno. Pripomoček je opremljen tudi s škatlo, v kateri se nahajajo delovna knjižica ter vsi
ostali pripomočki, potrebni za izvajanje učnih ur. Pripomočki se lahko spreminjajo glede na
zastavljenost nalog v delovni knjižici.
Izdelek sva zastavili kot večkratni učni pripomoček, ki ga učenci uporabljajo skozi celotno šolsko
leto pri urah družboslovja. V delovni knjižici je zato predstavljenih le nekaj nalog, s katerimi si
učenci pomagajo pri usvojitvi in ponovitvi učne snovi.
Prvi del izdelka je nema karta Evrope, opremljena z naslovom, legendo in stranmi neba. Pritrjena
je na stiroporne plošče, za lažje zapikovanje zobotrebcev v zemljevid. Učenci jo lahko tako
uporabljajo skozi celo leto in postopoma ter na konkreten način spoznavajo delitev Evrope, pa
tudi njene druge značilnosti (verska delitev, jezikovna raznoličnost, države Evropske Unije,
zgodovinska delitev…).
Slika 3: Nema karta Evrope
Drugi del izdelka je velika škatla. Učence na notranji strani pokrova pozdravita raziskovalca Jon in
Jona, ki jih spremljata tudi skozi celotno delovno knjižico in med reševanjem nalog. Jon in Jona
napovesta navodila in seznam pripomočkov, ki jih mora vsebovati škatla. Učence navodila usmerijo
k reševanju delovne knjižice in izpolnjevanju neme karte Evrope.
V škatli se nahajajo naslednji pripomočki: delovna knjižica, 12 barvnih kuvert (2 modri, 2 zeleni, 2
rdeči, 2 oranžni, 2 rožnati, 2 rumeni) z zastavami z imeni in glavnimi mesti ter zastavami držav,
čokolada, rogljički, termovka s črnim čajem in plastični kozarci, 3 bele kuverte z napisom ZAČIMBE,
6 prozornih mapic z različno obarvanimi območji Evrope, mapica z rešitvami nalog.
20
Slika 4: škatla s pripomočki in navodili
Delovna knjižica je sestavljena iz 16 strani, na katerih so različne naloge, informacije in zanimivi
podatki o Evropskih državah in delitvi Evrope. Skozi celotno knjižico jih vodita raziskovalca Jon in
Jona, ki jih motivirata pri reševanju nalog. Na začetku delovne knjižice je legenda, ki učencem
omogoča lažje sledenje pri nalogah. Informativno so predstavljeni znaki za doseganje minimalnih
(eno povečevalno steklo), temeljnih (dva povečevalna stekla) in zahtevnejših (tri povečevalna
stekla) standardov, zvezdica (*) predstavlja zahtevnejše naloge, ki sva jih pripravili za hitrejše in
bolj sposobne učence (individualizacija), klicaj (!) pomeni, da lahko učenec pravilen odgovor
preveri v mapi z rešitvami. V legendi se nahajajo tudi znaki za multisenzornost (oko = poglej,
zvočnik = poslušaj, nos = povonjaj, usta = poskusi) ter znaka za računalnik = interaktivnost vsebin in
nalivno pero = reši.
Slika 5: Legenda
Naloge si sledijo po geografskih delitvah, in sicer po tematikah. Najprej učenci obravnavajo celotno
geografsko delitev Evrope na 6 delov: južna, jugovzhodna, srednja, zahodna, severna in vzhodna
Evropa. Učenci morajo s pomočjo neme karte ali zemljevida, ki je v mapi z rešitvami nalog, pravilno
zapisati geografska poimenovanja delov Evrope.
21
Slika 6: Geografska delitev Evrope
Najprej se z učenci posvetimo južni, nato jugovzhodni, srednji, zahodni, severni in še vzhodni
Evropi. Vsak izmed geografskih delov je najprej opremljen z nekaj osnovnih podatkov o predelu
Evrope. Nato vsakemu delu sledijo 3 identične naloge (pritrjevanje območij na nemo karto,
pritrjevanje in določanje imen držav ter glavnih mest in prirejanje ustreznih zastav vsaki državi).
Poleg tega je vsak del Evrope opremljen s svojim okvirčkom »ALI VEŠ?«, ki predstavlja različne
zanimivosti. V okvirčku »ZANIMIVOST« se skrivajo različne interaktivne ali multisenzorne naloge, ki
so povezane z različnim delom Evrope. V desnem kotu vsake strani delovne knjižice je pobarvan
zemljevid določenega dela Evrope, in sicer za učenčevo lažjo orientacijo in pomoč pri nalogah.
Slika 7: južna Evropa, prva stran
22
Slika 8: južna Evropa, druga stran
Slika 9: jugovzhodna Evropa, prva stran
Slika 10: jugovzhodna Evropa, druga stran
23
Slika 11: srednja Evropa, prva stran
Slika 12: srednja Evropa, druga stran
Slika 13: zahodna Evropa, prva stran
24
Slika 14: zahodna Evropa, druga stran
Slika 15: severna Evropa, prva stran
Slika 16: severna Evropa, druga stran
25
Slika 17: vzhodna Evropa, prva stran
Slika 18: vzhodna Evropa, druga stran
Predstavitev vsebine, ki naj bi jo učenec usvojil S pripomočkom želiva učencem na zabaven in konkreten način približati delitev Evrope na več
geografskih enot. S pomočjo konkretnih materialov se učenec zaveda velikosti posameznih držav
ter oddaljenost držav med seboj. Poleg tega si lahko vizualno predstavlja, kje se nahajajo glavna
mesta (označena so s črno piko). Zastavice z imeni držav in glavnih mest ter zastave še bolj
nazorno in organizirano prikažejo delitev Evrope.
Pri vsaki delitvi učenec izve tudi nekaj zanimivosti in multisenzorno spoznava vsako geografsko
delitev Evrope in njene posebnosti.
Nove ideje oz. povzemanje idej iz literature, virov Izdelek se lahko uporablja tudi pri pouku redne osnovne šole v nižjih ali višjih razredih. Prav tako se
lahko oblike držav nadomestijo z drugačno delitvijo (npr. delitev držav po znamenitostih, verstvih,
jezikovnih različnostih, zgodovinskih dejstvih…), saj so na nemo karto pritrjeni samolepilni »ježki«
za večkratno uporabo.
Temeljni vir, ki sva ga uporabljali za izdelavo, je bil učbenik za geografijo za 7. razred osnovne šole.
Ker pa je bil učbenik izredno pomanjkljiv (izšel je leta 1999), sva si pri izdelavi pomagali tudi s
spletno stranjo Google.
26
Viri in literatura Bahar, I. in Košak, M. (1999). Geografija 7: učbenik za 7. razred osnovne šole. Ljubljana: Založba
Mladinska knjiga.
Učni načrt za prilagojen izobraževalni standard z nižjim izobrazbenim standardom predmet
družboslovje. Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/pr
ogrami/ucni_nacrti/pp_nis_druzboslovje_3_triada.pdf
Učni načrt za prilagojen izobraževalni standard z nižjim izobrazbenim standardom predmet
matematika. Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/pr
ogrami/ucni_nacrti/pp_nis_matematika.pdf
Stropnik, S. in Kodrič, J. (2012). Prilagoditvene spretnosti. Psihološka obzorja, 21 (2), 41 – 50.
Pridobljeno s http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2012_2/stropnik_kodric.pdf
Viri slik Slika 19: Lupa. Pridobljeno s: https://emojiterra.com/right-pointing-magnifying-glass/
Slika 20: Jugoslavija. Pridobljeno s: http://www.icty.org/bcs/o-mksj/sta-je-bivsa-jugoslavija
Slika 21: Zastava Finske. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Finska#/media/File:Flag_of_Finland.svg
Slika 22: Zastava Švedske. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0vedska#/media/File:Flag_of_Sweden.svg
Slika23: Zastava Norveške. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Norve%C5%A1ka#/media/File:Flag_of_Norway.svg
Slika 24: Zastava Estonije. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Estonija#/media/File:Flag_of_Estonia.svg
Slika 25: Zastava Latvije. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Latvija#/media/File:Flag_of_Latvia.svg
Slika 26: Zastava Litve. Pridobljeno s:
https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Litve#/media/File:Flag_of_Lithuania.svg
Slika 27: Zastava Danske. Pridobljeno s:
https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Danske#/media/File:Flag_of_Denmark.svg
Slika 28: Zastava Islandije. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Islandija#/media/File:Flag_of_Iceland.svg
Slika 29: Zastava Rusije. Pridobljeno s:
https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Rusije#/media/File:Zastava_Ruske_Federacije.svg
Slika 30: Zastava Belorusije. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Belorusija#/media/File:Flag_of_Belarus.svg
Slika 31: Zastava Ukrajine. Pridobljeno s:
https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Ukrajine#/media/File:Flag_of_Ukraine.svg
Slika 32: Zastava Moldavije. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Moldavija#/media/File:Flag_of_Moldova.svg
27
Slika 33: Zastava Nemčije. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C4%8Dija#/media/File:Flag_of_Germany.svg
Slika 34: Zastava Poljske. Pridobljeno s:
https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Poljske#/media/File:Flag_of_Poland.svg
Slika 35: Zastava Češke. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Ce%C5%A1ka#/media/File:Flag_of_the_Czech_Republic.svg
Slika 36: Zastava Slovaške. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Slova%C5%A1ka#/media/File:Flag_of_Slovakia.svg
Slika 37: Zastava Madžarske. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Mad%C5%BEarska#/media/File:Flag_of_Hungary.svg
Slika 38: Zastava Avstrije. Pridobljeno s: http://zastave.vlajky.org/evropa/avstrija.php
Slika 39: Zastava Lihtenštajna. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Lihten%C5%A1tajn#/media/File:Flag_of_Liechtenstein.svg
Slika 40: Zastava Švice. Pridobljeno s: https://www.avantura.info/zastava-svica
Slika 41: Zastava Slovenije. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Zastava_Slovenije#/media/File:Flag_of_Slovenia.svg
Slika 42: Zastava Severne Makedonije. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Severna_Makedonija#/media/File:Flag_of_North_Macedonia.svg
Slika 43: Zastava Hrvaške. Pridobljeno s: http://zastave.vlajky.org/evropa/hrvaska.php
Slika 44: Zastava Romunije. Pridobljeno s:
https:/sl.wikipedia.org/wiki/Romunija#/media/File:Flag_of_Romania.svg
Slika 45: Zastava Bosne in Hercegovine. Pridobljeno s:
https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Bosne_i_Hercegovine#/media/File:Flag_of_Bosnia_and_He
rzegovina.svg
Slika 46: Zastava Srbije. Pridobljeno s:
https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Srbije#/media/File:Flag_of_Serbia.svg
Slika 47: Zastava Kosova. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Zastava_Kosova#/media/File:Flag_of_Kosovo.svg
Slika 48: Zastava Črne Gore. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crna_gora#/media/File:Flag_of_Montenegro.svg
Slika 49: Zastava Albanije. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Albanija#/media/File:Flag_of_Albania.svg
Slika 50: Zastava Bolgarije. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Bolgarija#/media/File:Flag_of_Bulgaria.svg
Slika 51: Zastava Portugalske. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Portugalska#/media/File:Flag_of_Portugal.svg
Slika 52: Zastava Španije. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0panija#/media/File:Flag_of_Spain.svg
Slika 53: Zastava Italije. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Italija#/media/File:Flag_of_Italy.svg
Slika 54: Zastava Malte. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Malta#/media/File:Flag_of_Malta.svg
Slika 55: Zastava Grčije. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C4%8Dija#/media/File:Flag_of_Greece.svg
28
Slika 56: Zastava San Marina. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Flag_of_San_Marino.svg
Slika 57: Zastava Vatikana. Pridobljeno s
https://sl.wikipedia.org/wiki/Vatikan#/media/File:Flag_of_the_Vatican_City.svg
Slika 58: Zastava Andore. Pridobljeno s
https://sl.wikipedia.org/wiki/Andora#/media/File:Flag_of_Andorra.svg
Slika 59: Zastava Cipra. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ciper#/media/File:Flag_of_Cyprus.svg
Slika 60: Zastava Irske. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Flag_of_Ireland.svg
Slika 61: Zastava Velike Britanije. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske#/me
dia/File:Flag_of_the_United_Kingdom.svg
Slika 62: Zastava Nizozemske. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Nizozemska#/media/File:Flag_of_the_Netherlands.svg
Slika 63: Zastava Belgije. Pridobljeno s:
https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Belgije#/media/File:Flag_of_Belgium.svg
Slika 64: Zastava Luksemburga. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Luksemburg#/media/File:Flag_of_Luxembourg.svg
Slika 65: Zastava Francije. Pridobljeno s:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Francija#/media/File:Flag_of_France.svg
Slika 66: Zastava Monaka. Pridobljeno s:
https://hr.wikipedia.org/wiki/Zastava_Monaka#/media/File:Flag_of_Monaco.svg
Slika 67: Zvok. Pridobljeno s: http://pluspng.com/soft-sound-png-black-and-white-9439.html
Slika 68: Vonj. Pridobljeno s: https://www.shutterstock.com/search/sense+of+smell
Slika 69: Računalnik. Pridobljeno s: http://cliparting.com/free-computer-clipart-2802/
Slika 70: Kompas. Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompas#/media/File:Compass_card_(sl).svg
Slika 71: Okus. Pridobljeno s: https://www.abcteach.com/documents/clip-art-senses-1-taste-color-i-
abcteachcom-15819
Slika 72: Evropa. Pridobljeno s: http://maplewebandpc.com/europe-blank-map-worksheet/
Slika 73: Delitev Evrope. Pridobljeno s: https://pasarelapr.com/detail/map-of-europe-divided-into-
regions-26.html
Slika 74: Raziskovalec. Pridobljeno s: https://www.canstockphoto.com.sg/safari-kids-40070841.html
Slika 75: Laponci. Pridobljeno s: https://www.finance.si/8356500?cctest&
Slika 76: Oči. Pridobljeno s https://airjordanenligen2015.com/explore/see%20clipart/
Slika 77: Černobilska nesreča. Pridobljeno s https://www.finance.si/310076
Slika 78: Pisalo. Pridobljeno s http://clipart-library.com/pens-cliparts.html
29
KAKO ŽIVIJO JACKSON, JOZSEF, AMINA, JAMNIEN, ZACHARY IN LUPITA?
Razred OŠ s PP z NIS: 9. razred
Vodilni predmet: družboslovje
Avtorici: e-mail:
Nives Vogrinec [email protected]
Vojka Vrečič [email protected]
Mentorica: Mojca Vrhovski M.
30
Uvod
V 9. razredu osnovne šole s prilagojeni izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim
standardom učenci pri predmetu Družboslovje spoznavajo tako geografske vsebine kot tudi
vsebine predmeta Državljanska in domovinska vzgoja in etika. Učenci bi na tej stopnji v okviru
pouka geografije morali spoznati kontinente in oceane ter njihovo lego, se seznaniti z aktualnimi
problemi sodobnega sveta, družbenimi razmerami na posameznih kontinentih, oblikovati vrednote
in stališča ter se seznaniti s temeljnimi človekovimi pravicami; slednje se povezuje tudi z vsebinami
državljanske in domovinske vzgoje in etike. Z izdelavo izdelka sva želeli povezati vsebine in združiti
cilje obeh področij, tako geografskega kot tudi sociološkega. Zavedava se, da imajo otroci z
znižanimi intelektualnimi sposobnostmi težave pri integraciji in prenosu znanja v nove situacije,
zato je pripomoček zasnovan tako, da učenci najprej usvojijo geografsko znanje o posamezni celini
oz. državi, nato pa se seznanijo še s pojmom človekove pravice. Iz izkušenj, ki sva jih pridobili v
času prakse, veva, da so predstave učencev o svetu, legi celin, različnih kulturah ter življenju ljudi v
različnih državah precej popačene ter pomanjkljive – zasnovali sva naloge, kjer učenec postopoma
spoznava različna znanja in jih je primoran med seboj povezovati, če želi naloge uspešno rešiti.
Izdelali sva delovno knjižico, ki učenca s kratkimi navodili, podkrepljenimi s slikovnim materialom
in fotografijami, vodi skozi celoten učni proces. Pri nalogah sva dodali in uporabili mnoge materiale
(zemljevid, kartice, zgodbe, IKT tehnologija) , ki pomagajo učencem usvojiti abstraktne predstave
ter jih napeljujejo na reševanje miselnih problemov in kritičnost do aktualnih problemov
sodobnega sveta. Učni pripomoček lahko učenec uporablja samostojno, brez učiteljevega vodenja,
spodbuja pa tudi medsebojno sodelovanje preko dela v parih – le-to je lahko učencem motivacija
in pomoč, mnogim pa sodelovalno učenje predstavlja izziv zaradi slabše usvojenih socialnih veščin
in težav v komunikaciji.
31
Predstavitev izdelka
Slika 1: Nemi zemljevid sveta z delovno knjižico in pripadajočimi materiali.
Učni pripomoček sestavlja delovna knjižica z navodili in nalogami, nemi zemljevid sveta, šolski
zemljevid sveta, barvni lističi z imeni celin in posameznih držav, kuverte s karticami s podatki o
celinah in državah, poenostavljena Deklaracija o človekovih pravicah, knjižica z zgodbami
posameznikov iz različnih držav, kocka, flumaster ter merilnik časa.
Izdelek in učni načrt Pripomoček služi realizaciji vzgojno-izobraževalnih ciljev pri predmetu Družboslovje, navedenih v
učnem načrtu za 9. razred osnovne šole s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim
izobrazbenim standardom. Slednji veleva, da naj bi učenci v geografskem sklopu Zemlja v vesolju
in geografske značilnosti sveta spoznali kontinente in njihovo lego, družbene razmere na
posameznem kontinentu ter njihove družbenogeografske značilnosti. Pri tem bi se naj učenci
seznanili tudi z aktualno problematiko sodobnega sveta ter oblikovali svoja stališča in vrednote,
kot so spoštovanje do drugih narodov in kultur, strpnost do drugačnosti ter mednarodno
povezovanje. Omenjene vsebine se neposredno povezujejo s temami predmeta Državljanska in
domovinska vzgoja in etika, ki v sklopu Življenje v skupnosti, narodu, državi: Vprašanja
demokracije, obravnava pomen družbenih skupin za družbo in posameznika, ter pravila v družbi in
temeljne človekove pravice.
Program, vodilni predmet in razred
Učni pripomoček s pripadajočimi nalogami in materiali je primeren za delo učencev v 9. razredu, ki
obiskujejo prilagojen osnovnošolski izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom.
Učence vodi skozi proces usvajanja snovi pri predmetu Družboslovje, in sicer skozi vsebine
geografije ter državljanske in domovinske vzgoje ter etike.
Učna vsebina
Učni pripomoček temelji na podlagi predlagane učne vsebine, ki je zapisana v učnem načrtu
Družboslovja za 9. razred osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim
32
standardom. Ideje sva črpali tudi iz geografskega priročnika Living Geography, učbenika za
geografijo v 8. razredu redne osnovne šole z naslovom Geografija 8 ter spletnih e-gradiv za pouk
geografije v osnovni šoli. Učenci pri uporabi pripomočka spoznavajo lego kontinentov in oceanov
ter značilnosti posameznih celin ter držav na njih, kar je tudi neposredno povezano z življenjem
ljudi v posamezni državi. Naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti posameznih
področij so namreč neločljivo povezane, vplivajo pa tudi na življenje posameznikov znotraj družbe
ter upoštevanje človekovih pravic v posamezni družbi. Učno vsebino, ki je zapisana v učnem načrtu
ter predstavljena v učbenikih sva nadgradili in sestavili naloge, preko katerih lahko učenci
podrobneje spoznajo značilnosti posameznega kontinenta oz. države ter spoznajo, kaj so temeljne
človekove pravice in kako ukrepati ob njihovem kršenju. Vse naloge sva poskušali zasnovati tako,
da bi učenec moral med seboj povezovati znanja, ki jih je že pridobil, z novimi vsebinami, biti ves
čas aktiven ter kritično vrednotiti prebrano.
Cilji in standardi znanja
V nadaljevanju so navedene dejavnosti, ki jih mora učenec opraviti pri uporabi učnega
pripomočka.
Učenec:
- prebere navodila za delo s pripomočkom,
- se orientira na nemem zemljevidu,
- sledi navodilom v delovni knjižici,
- reši naloge v delovni knjižici,
- preveri pravilnost rešenih nalog,
- igra igro, v kateri si mora zapomniti na kartici zapisana dejstva o državi/kontinentu,
- uporablja IKT,
- sodeluje v pogovoru s sošolcem.
V nadaljevanju so zapisani operativni cilji in standardi znanja, ki naj bi jih učenec z uporabo izdelka
dosegel. Standardi znanja so označeni tudi v delovni knjižici ob nalogah (z eno zeleno zvezdico
minimalni standardi, z dvema oranžnima zvezdicama temeljni standardi znanja in s tremi rdečimi
zvezdicami višji standardi znanja). Oblikovali sva jih sami, izhajajoč iz splošnih učnih ciljev v učnem
načrtu.
33
1. Splošni cilji iz učnega načrta
5. razred
Ljudje v družbi, času in prostoru
Spoznavajo:
- temeljne otrokove in človekove pravice in dolžnosti;
- službe in ljudi, ki pomagajo uveljavljati otrokove in človekove pravice.
Razvijajo:
- občutek odgovornosti do sebe in drugih.
9. razred
Geografski sklop – Zemlja v vesolju in geografske značilnosti sveta
- spoznajo kontinente in njihovo lego;
- ob študiju primerov z različnih kontinentov spoznajo aktualne probleme sodobnega sveta,
kot so prenaseljenost, oskrba z vodo, hrano, energijo, politična nasprotja;
- spoznajo družbene razmere na posameznih kontinentih v odvisnosti od družbenih
možnosti;
- oblikujejo stališča in vrednote, kot spoštovanje drugih narodov in kultur, strpnost do
drugačnosti, mednarodno sodelovanje;
- spoznajo nekatere naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Sveta kot celote;
- spoznajo potrebo po prizadevanju za uresničevanje svetovnega miru in ohranjanje naravne
in kulturne dediščine.
Sklop Državljanska in domovinska vzgoja in etika – Življenje v skupnosti, narodu in državi:
Vprašanja demokracije
- razumejo pomen strpnosti (tolerance) med pripadniki različnih družbenih in kulturnih
skupin.
2. Operativni cilji, ki sva jih zapisali sami (ne iz UN)
Učenec:
- razvrsti imena kontinentov na ustrezno mesto na nemi zemljevid,
- razvrsti imena oceanov na ustrezno mesto na nemi zemljevid,
- s svojimi besedami obnovi vsebino o izbranem kontinentu, zapisano na izvlečeni kartici,
- razvrsti ime izbrane države na ustrezno mesto na nemi zemljevid,
- s svojimi besedami obnovi vsebino o dani državi, zapisano na izvlečeni kartici,
- s pomočjo prilagojenega seznama temeljnih človekovih pravic označi tiste pravice, za
katere meni, da so v njegovem življenju upoštevane,
- s pomočjo prilagojenega seznama temeljnih človekovih pravic označi tiste pravice, za
katere meni, da v njegovem življenju niso upoštevane,
- primerja razlike in podobnosti v upoštevanju pravic s sošolcem,
- po prebrani zgodbi imenuje pravice, ki so bile posamezniku kršene,
- pove, da se lahko v primeru kršenja človekovih pravic obrne na varuha človekovih pravic,
34
- po ogledu video posnetka obnovi postopek reševanja človekovih pravic s pomočjo varuha
človekovih pravic.
3. Standardi znanja iz učnega načrta
5. razred
Ljudje v družbi, času in prostoru
Minimalni standardi znanja
- našteti nekaj temeljnih otrokovih pravic in dolžnosti (do igre, varnosti, izobraževanja …).
Temeljni standardi znanja
- izbrati službe in ljudi, ki pomagajo uveljavljati otrokove in človekove pravice v domačem
kraju.
9. razred
Geografski sklop – Zemlja v vesolju in geografske značilnosti sveta
Minimalni standardi znanja
- pokaže celino in ocean na zemljevidu (iz UN),
- našteje vse kontinente in jih pokaže a zemljevidu (iz UN),
- na zemljevidu pokaže in poimenuje oceane (iz UN),
- S pomočjo zemljevida sveta pokaže in poimenuje vse kontinente (iz UN),
- na zemljevidu pokaže lego kontinenta in oceane, ki ga obdajajo (iz UN),
- na zemljevidu sveta pokaže Afriko in poimenuje oceane, ki jo obdajajo,
- na zemljevidu Sveta pokaže Severno Ameriko in poimenuje oceane, ki jo obdajajo,
- na zemljevidu Sveta pokaže Južno Ameriko in poimenuje oceane, ki jo obdajajo,
- na zemljevidu pokaže Avstralijo in oceane, ki jo obdajajo.
Sklop Državljanska in domovinska vzgoja in etika – Življenje v skupnosti, narodu in državi:
Vprašanja demokracije
Temeljni standardi znanja
- Na lastnem primeru razložiti pomen tolerance do drugih in drugačnih in pripadnikov
različnih kulturnih in verskih skupnosti.
35
Standardi znanja (ne iz UN)
Minimalni standardi znanja
Učenec:
- poimenuje kontinente na nemem zemljevidu,
- poimenuje oceane na nemem zemljevidu,
Temeljni standardi znanja
Učenec:
- usvoji temeljne značilnosti izbranega kontinenta s področja družbenogeografskih in
naravnogeografskih značilnosti,
- umesti dano državo na ustrezno mesto na nemi zemljevid,
- usvoji temeljne značilnosti izbrane države s področja družbenogeografskih in
naravnogeografskih značilnosti,
- se seznani s temeljnimi človekovimi pravicami,
- spozna vlogo upoštevanja človekovih pravic v vsakdanjem življenju.
Višji standardi znanja
Učenec:
- učenec primerja lastno vrednotenje upoštevanja človekovih pravic s sošolcem,
- vrednoti zgodbo o kršenju temeljnih pravic posameznikov,
- analizira postopek reševanja človekovih pravic.
Medpredmetne povezave
Skozi naloge v učnem pripomočku sva združili vsebine znotraj predmeta družboslovje, in sicer
znanja geografije ter državljanske in domovinske vzgoje ter etike.
Prav tako se naloge medpredmetno povezujejo z vsebinami predmeta slovenščina – učenci med
uporabo pripomočka morajo ves čas pozorno slediti navodilom, pri branju seznama človekovih
pravic označijo tiste, ki jih ne razumejo, ter so napeljani k analiziranju in iskanju bistva pri zgodbah,
v katerih so opisane kršitve različnih pravic posameznikov.
Učenci pridobivajo in utrjujejo tudi znanja računalniškega opismenjevanja. Le-tega sicer v 9.
razredu več nimajo, a je kljub temu pomembno vzdrževati in nadgrajevati nivo usvojenega znanja
in veščin iz tega področja. Učenci se pogosto ne zavedajo, da je lahko brskanje po spletu zabaven
način učenja in pridobivanja novih informacij, ne pa zgolj kratkočasenja na socialnih omrežjih ali
pasivno spremljanje različnih spletnih vsebin.
Tretje področje, s katerim sva povezali najine naloge, so socialne kompetence. Do 6. razreda imajo
učenci v izobraževalnem programu s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom
predmet socialno učenje, vendar iz izkušenj veva, da jim sodelovanje dela velike težave tudi v višjih
razredih. Zasnovan učni pripomoček ne spodbuja tekmovanja med posameznikoma, ki delata v
paru, pač pa spodbuja medsebojno pomoč in nadgrajevanje znanja drug drugega.
Cilji za medpredmetne povezave iz Učnega načrta:
9. razred:
36
Geografski sklop – Zemlja v vesolju in geografske značilnosti sveta
TH, Etika in SL:
- na zemljevidu pokaže Avstralijo in oceane, ki jo obdajajo;
- na zemljevidu pokaže Antarktiko in oceane, ki jo obdajajo;
Sklop Državljanska in domovinska vzgoja in etika – Življenje v skupnosti, narodu in državi:
Vprašanja demokracije
Zgodovinske vsebine, geografske vsebine:
- na lastnem primeru razložiti pomen tolerance do drugih in drugačnih in pripadnikov
različnih kulturnih in verskih skupnosti.
Izdelek in potrebne zmožnosti (spretnosti in veščine)
Različni avtorji navajajo mnoge definicije kompetenc. Skupna točka mnogih definicij je, da
kompetence zajemajo znanja, veščine, spretnosti, osebnostne in vedenjske značilnosti, prepričanja
in vrednote. To so znanja in zmožnosti, ki so potrebne za uspešno in učinkovito delo ter čim
kvalitetnejšo delovno uspešnost. Torej so kompetence povezane s posameznikovim
funkcioniranjem v njegovem delovnem okolju; izpopolnjujejo se vse življenje preko pridobivanja
različnih izkušenj (Dialogos: Strateške komunikacije, b. d.).
V literaturi avtorji pojma kompetence ter spretnosti oziroma sposobnosti velikokrat enačijo, zato
je pomembno, da pojasnimo razliko med omenjenima pojmoma. Kompetence so namreč širši
pojem, saj zajemajo značilnosti posameznika v splošnem, prav tako pa tudi znanja in spretnosti.
Sposobnosti so prirojeni potenciali posameznika, ki predstavljajo zmožnost naučiti se nečesa ali
nekaj narediti. So pokazatelji možnosti uspešnosti pri delu, vendar niso nujno zagotovilo, da bo
temu res tako. Sposobnosti so pri posameznikih različno razvite in jih delimo na telesne in
duševne. Telesne sposobnosti so statične in gibalne, duševne sposobnosti pa delimo na čutno-
zaznavne in umske. Pod slednje spadajo inteligentnost, ustvarjalnost ter druge specifične
sposobnosti (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje – Kakšen sem, sposobnosti, b. d.). Avtorici
S. Stropnik in J. Kordič (2012) izpostavljata tudi prilagoditvene spretnosti, med katere prištevata
konceptualne, socialne in praktične spretnosti. Teh se posameznik nauči, da lahko uspešno deluje
v vsakdanjem življenju. V spodnji tabeli so z X označene spretnosti, ki jih posameznik potrebuje za
učinkovito uporabo izdelanega učnega pripomočka.
37
Komunikacijske spretnosti
Zmožnost branja X
Zmožnost pisanja X
Zmožnost govora X
Zmožnost poslušanja X
Neverbalne spretnosti
Grafične spretnosti X
Vizualne in opazovalne spretnosti
Zmožnost natančnega opazovanja vzorcev
in odnosov
Zaznavanje perspektiv X
Zaznavanje oblike X
Zaznavanje barve X
Predstavne spretnosti
Zmožnost postaviti sebe v druge situacije in
čas, prostor ali osebo
X
Zmožnost vizualizacije drugačnih izkušenj X
Učne in organizacijske spretnosti
Zmožnost izločitve informacij X
Zmožnost urejanja v nize
Zmožnost klasificiranja
Zmožnost presojanja X
Zmožnost interpretacije podatkov X
Zmožnost izvajanja sklepov X
Številske spretnosti
Zmožnost ocenjevanja X
Zmožnost merjenja X
Zmožnost razumevanja in uporabe
številčnih odnosov
Telesne in praktične spretnosti
Zmožnost izvajanja ročnih spretnosti
Zmožnost koordiniranih, telesnih gibov
Zmožnost učinkovitega ravnanja z orodji X
Tabela 2: Spretnosti, potrebne za uporabo učnega pripomočka.
38
Opis Izdelka in načina uporabe
Učni pripomoček za pouk družboslovja v 9. razredu je namenjam samostojnemu učenju. Učenca
skozi vse naloge vodi delovna knjižica.
V 1. nalogi se učenec seznani z nemim zemljevidom sveta, ki sva ga izdelali. Učenec na zemljevid
pravilno razvrsti lističe z imeni kontinentov in oceanov. Naloga je zasnovana tako, da omogoča
učencu samopreverjanje rešitev – pomaga si lahko z barvami ter liki, narisani na hrbtni strani kartic
z imeni oceanov.
Slika 2: Delovna knjižica s 1. nalogo.
V 2. nalogi je učenec pozvan k igranju igre, v kateri se posameznik seznani z dejstvi in značilnostmi
o eni izmed celin. Igra se igra po principu Brainboxa – prvi učenec izvleče kartico ter si v
odmerjenem času poskuša zapomniti čim več dejstev, ki so zapisana na njej, drugi učenec pa meri
čas ter po izteku le-tega zastavi prvemu učencu dve vprašanji, da preveri njegovo znanje. Učenca
nato zamenjata vloge.
Kartice v nalogi so razdeljene v 3 kategorije, in sicer kot naravnogeografske in družbenogeografske
značilnosti vsake celine ter zanimivosti o njej. Učenec žreba, katere bo v tokratni igri spoznal.
39
Slika 3: Delovna knjižica z nalogo 2.
Slika 4: Kartice s podatki o celinah.
V 3. nalogi učenec spozna eno izmed držav, ki leži na celini, katero je učenec spoznal v prejšnji
nalogi. Učenec izbere listič z ustrezno barvo, pripadajočo njegovi celini. Dobljeno državo poišče na
zemljevidu sveta, nato pa listič z imenom države pritrdi na ustrezno mesto na nemem zemljevidu.
Slika 5: V 3. nalogi učenec na zemljevidu najde dano državo.
V nadaljevanju, v 4. nalogi učenec igra podobno igro kot jo je že pred tem v 2. nalogi, s to razliko
da tokrat spozna dejstva o eni izmed držav celine, ki jo je že spoznal (v prejšnji nalogi). Po enakem
sistemu kot prej, učenec izmed treh kategorij kartic pri vsaki državi (naravnogeografske značilnosti,
družbenogeografske značilnosti, zanimivosti) učenec izžreba eno ter jo v določenem času (30 s)
40
podrobneje spozna. Drugi učenec meri čas ter preveri, koliko si soigralec zapomnil. Nato učenca
menjata vloge in ponovita postopek od začetka.
Slika 6: Navodila za igranje igre pri 4. nalogi.
Slika 7: Kartice s podatki o državah.
Pri 5. nalogi se učenec seznani s poenostavljeno in prilagojeno Deklaracijo o človekovih pravicah.
Učenec spozna, zakaj je pomembno, da spoštujemo pravice drug drugega ter kaj nam le-te
omogočajo.
Slika 8: Poenostavljena Splošna Deklaracija o človekovih pravicah.
41
V nalogi, ki se navezuje na prilagojeno Deklaracijo o človekovih pravicah, učenec izbere pravice, za
katere meni, da so v njegovem življenju upoštevane; da v njegovem življenju niso upoštevane ter
tiste, ki jih ne razume dobro. Po opravljenem delu igralca primerjata svoje delo.
Slika 9: 5. naloga v delovni knjižici.
V nadaljevanju (6. naloga) učenec spozna, da so pravice ljudi iz različnih koncev sveta večkrat
kršene. Skozi branje zgodbe o kršenju pravic prebivalca države, ki jo je učenec spoznal v prejšnjih
nalogah, se seznani z aktualnimi problemi sodobnega sveta v povezavi s temeljnimi človekovimi
pravicami.
Na podlagi prebrane zgodbe in prilagojene Deklaracije o človekovih pravicah učenec reši učni list s
tabelo o tem, katere pravice so posamezniku v zgodbi kršene.
Slika 10: 6. naloga v delovni knjižici.
42
Slika 11: Knjižica z zgodbami o kršenju pravic.
Slika 12: Učni list s tabelo o kršenju pravic.
V zadnji, 7. nalogi učenca s pomočjo video posnetka o varuhu človekovih pravic spoznata, kako
ravnati v primeru kršenja človekovih pravic ter kaj le-ta počne. Video posnetku sledijo naloge v
povezavi z varuhom človekovih pravic; prva naloga je odprtega tipa, ostali dve pa zaprtega oziroma
za obkroževanje.
43
Slika 13: 7. naloga v delovni knjižici.
Na koncu delovne knjižice učenca čaka shema za ponovitev. To učencu omogoči, da strne nova
spoznanja in jih med seboj poveže.
Slika 14: Shema za ponovitev.
Po opravljenih izziv, čaka učenca priznanje. Učitelj lahko le-te po želji razmnoži in ob koncu ure
priredi manjšo »svečano« podelitev ter učencema pred celim razredom čestita in preda priznanje.
Slika 15: Priznanje.
44
Predstavitev vsebine, ki naj bi jo učenec usvojil
Učenec naj bi z uporabo izdelka usvojil orientacijo na zemljevidu sveta – poimenovanje
kontinentov ter njihovo lego na zemljevidu sveta, obliko kontinentov, razporeditev oceanov,
iskanje držav na kontinentih, ter spoznal naravnogeografska in družbenogeografska dejstva o
kontinentih in državah. Učenec bi naj preko uporabe pripomočka usvojil tudi temeljne človekove
pravice, prepoznal kršenje le-teh in usvojil proces reševanja kršenja človekovih pravic.
Nove ideje oz. povzemanje idej iz literature, virov
Učni pripomoček je najino avtorsko delo, saj izvira iz lastne ideje. Le-to sva dobili med brskanjem
literature, konkretno knjige Living Geography: exciting futures for teachers and students. V delu
sva našli nalogo, namenjeno učencem redne osnovne šole, v kateri mladostniki spoznavajo
uresničevanje človekovih pravic preko resničnih zgodb posameznikov iz različnih delov sveta. To
nalogo sva v procesu izdelovanja pripomočka vzeli kot jedro, okoli katerega sva navezovali različne
geografske in negeografske vsebine, ki bi jih naj učenec pridobil. Zgodbe sva prilagodili in
poenostavili, s čimer sva omogočili lažje razumevanje učencev z znižanimi intelektualnimi
sposobnostmi. Izhajali sva iz dejstva, da lahko posameznik razume zgodbo v celoti, le če pozna tudi
države oziroma kontinenta, na katerem posameznik iz zgodbe živi. Pripomoček je zelo fleksibilen
za uporabo – učitelj lahko po želji dodaja in odvzema države, ki jih učenec spozna. Vsako državo
lahko poišče na zemljevidu ter jo doriše tudi na nemi zemljevid sveta. Učitelj lahko tudi regulira
količino informacij, ki jo učenec usvoji, glede na individualne sposobnosti učenca. Naloge v delovni
knjižici so označene tudi s standardi znanja, torej lahko učitelj določi, če naj učenec reši vse ali le
posamezne naloge – torej takšne, ki so v njegovem dosegu znanja. Na takšen način, z učiteljevimi
prilagoditvami, je določene naloge mogoče uporabiti tudi v nižjih razredih osnovne šole (učenci se
o temeljnih človekovih pravicah učijo že v 6. razredu). Določene naloge je mogoče uporabiti tudi
pri mlajših učencih.
Med brskanjem po spletu in literaturi sva zasledili mnoge spletne vsebine, ki jih lahko učitelj
uporabi za poglobljeno razumevanje predstavljenega področja:
Amnesty Slovenia. (21. 9. 2016). Človekove pravice, razložene v dveh minutah [Video]. Pridobljeno
s https://www.youtube.com/watch?v=MtswXtPOU00
TVInfodrom. (10. 12. 2015). Infodrom: Mladi za človekove pravice [Video]. Pridobljeno s
https://www.youtube.com/watch?v=zYD_Tk2Eal8&t=18s
TVInfodrom. (22. 2. 2013). Infodrom: Varuh človekovih pravic [Video]. Pridobljeno s
https://www.youtube.com/watch?v=sGtAuVBrWas
TVInfodrom. (19. 9. 2013). Infodrom: Otroško delo v Tanzaniji [Video]. Pridobljeno s
https://www.youtube.com/watch?v=6cu7oDIHA1Y
45
Otroke pravice: Moje pravice. (b.d.). Pridobljeno s http://www.pravice-otrok.si/index.php?id=7
Viri in literatura
Dialogos: Strateške komunikacije. (b. d.). Pridobljeno s
http://www.dialogos.si/slo/storitve/svetovanje/model-kompetenc/kompetence/
Janžekovič, M. & Jeršin Tomassini, K. (2015). Geografija 8: i-učbeniki za geografijo v 8. razredu
osnovne šole [Elektronski vir]. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s
https://issuu.com/emka/docs/geografija_8_ucb
Mitchell, D. (2009). Living geography: exciting futures for teachers and students. London: Chris
Kington Publishing.
Stropnik, S. & Kodrič, J. (2012). Prilagoditvene spretnosti. Psihološka obzorja, 21(2), 41-50.
Učni načrt za prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom za predmet
družboslovje. (b. d.). Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/progra
mi/ucni_nacrti/pp_nis_druzboslovje_3_triada.pdf
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje – Kakšen sem, sposobnosti. (b. d.). Pridobljeno s
https://esvetovanje.ess.gov.si/KaksenSem/Sposobnosti/
Slikovni viri
Avstralija. (b. d.). Pridobljeno s http://eucbeniki.sio.si/geo8/2573/index.html
Južna Amerika. (b. d.). Pridobljeno s http://eucbeniki.sio.si/geo8/2591/index1.html
Kitajski zid. (b. d.). Pridobljeno s
http://www.bluepointravel.it/capodanno%20pechino%202012.html
Indijanci. (b. d.). Pridobljeno s http://eucbeniki.sio.si/geo8/2583/index.html
Afrika. (b. d.). Pridobljeno s http://eucbeniki.sio.si/geo8/2857/index.html
Buda. (b. d.). Pridobljeno s http://budisminvestagation.blogspot.com/2013/03/the-origins-of-
buddhism.html
Azijski otrok. (b. d.). Pridobljeno s https://www.catholicnewsagency.com/news/whats-it-like-
to-be-an-invisible-child-under-chinas-one-child-policy-67212
Panda. (b. d.). Pridobljeno s https://www.topchinatravel.com/china-giant-panda/giant-
panda-zoos-in-asia.htm
Mont Everest. (b. d.). Pridobljeno s https://www.carbonbrief.org/new-study-99-of-mount-
everests-glaciers-could-be-gone-by-2100
Ameriška zastava. (b. d.). Pridobljeno s
https://en.wikipedia.org/wiki/Flag_of_the_United_States
Kanadska zastava. (b. d.). Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Flag_of_Canada
Severna Amerika. (b. d.). Pridobljeno s
https://www.pinterest.com/pin/557742735073339339/?lp=true
Žirafa. (b. d.). Pridobljeno s http://clipartmag.com/africa-clipart
Afriška podoba. (b. d.). Pridobljeno s https://www.pinclipart.com/pindetail/xJJbmb_africa-
clipart-african-culture-african-american-culture-clipart/
Tajska zastava. (b. d.). Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Tajska
46
Tajski otok iz apnenca. (b. d.). Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Thailand
Tajska zemljevid. (b. d.). Pridobljeno s
https://sl.wikipedia.org/wiki/Predloga:Lokacijska_karta_Tajska
Zastava Gane. (b. d.). Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Gana
Tropski deževni gozd. (b. d.). Pridobljeno s https://meqasa.com/blog/why-you-should-
consider-living-in-cape-coast/kakum-national-park/
Slon v Gani. (b. d.). Pridobljeno s https://www.worldatlas.com/articles/animals-that-live-in-
ghana.html
Beloglavi orel. (b. d.). Pridobljeno s http://clipart-library.com/clipart/183277.htm
Bela hiša. (b. d.). Pridobljeno s https://www.whitehouse.gov/about-the-white-house/
Kip svobode. (b. d.). Pridobljeno s http://cliparting.com/free-statue-of-liberty-clipart-34893/
Zemljevid Argentine. (b. d.). Pridobljeno s https://es.maps-argentina.com/argentina-mapa-de-
monta%C3%B1as
Južna Amerika. (b. d.). Pridobljeno s https://geology.com/world/south-america-satellite-
image.shtml
Madžarska. (b. d.). Pridobljeno s https://sl.maps-hungary.com/mad%C5%BEarska-
nadmorske-vi%C5%A1ine-zemljevid
Nova Zelandija. (b. d.). Pridobljeno s https://trektrek.si/potovanje-nova-zelandija/zemljevid-
nova-zelandija-2/
47
MOJA POT OKOLI SVETA
Učni pripomoček za utrjevanje geografskih značilnosti sveta
Razred OŠ s PP z NIS: 9. razred
Vodilni predmet: družboslovje
Avtorja: e-mail:
Kaja Klančišar [email protected]
Kaja Leskovar [email protected]
Mentorica: Mojca Vrhovski M.
48
Uvod Poznavanje oceanov, celin in pripadajočih osnovnih geografskih značilnosti so ena od ključnih
znanj pri rednem izobraževanju in izobraževanju v programih z nižjim izobrazbenim standardom na
področju družboslovja (geografije). Hkrati so to znanja, ki sodijo k splošni razgledanosti, le-ta pa je
nujna, da se posameznik dobro znajde v okolju.
Iz tega razloga sva izdelali didaktično učilo z naslovom Moja pot okoli sveta, ki je namenjeno
ponovitvi že obravnavane snovi preko igre in reševanja delovnih listov z raznolikimi nalogami.
Vsebine zajemajo poznavanje in lociranje treh oceanov in sedmih celin ter značilnosti le-teh.
Izbrane vsebine so zahtevane v učnem načrtu za deveti razred Osnovne šole s prilagojenim
programom in nižjim izobrazbenim standardom.
Sestavili sva učilo, ki zahteva tudi spretnosti drugih šolskih predmetov, predvsem matematike in
slovenščine, saj mora učenec rešiti nekaj križank, rebusov in nalog črka-številka. Izdelek je izrazito
barvno sistematičen, kar pripomore k večji samostojnosti učenca, ki je v igri upoštevana v največji
možni meri.
Didaktično učilo je v osnovi namenjeno zabavni ponovitvi snovi, ki spodbuja aktivnost učenca. Ker
se učenec ves čas preverja sam, pripomore k večjemu samozaupanju posameznika in
odgovornosti.
Podrobnejši opis izdelka z vsemi prilogami in fotografijami je predstavljen v nadaljevanju. Nato
sledi povezava izdelka z učnim načrtom in cilji, zapisanimi v njem. Zastavili sva si minimalne,
temeljne in zahtevnejše standarde znanja. Navedli sva tudi vse potrebne veščine za uporabo
izdelka. Na koncu pa sva izpostavili še nekaj najinih idej, kako bi lahko najin pripomoček še
izboljšali.
Pri načrtovanju sva si zastavili sledeče cilje:
- ustvariti pripomoček, pri katerem bodo učenci aktivni in samostojni pri utrjevanju in
izkazovanju že usvojenega znanja,
- ustvariti pripomoček, ki bo povečal motivacijo učencev za šolsko delo,
- ustvariti pripomoček, ki bo uporaben za delo v oddelkih NIS (9. razred),
- ustvariti pripomoček, s pomočjo katerega bodo učenci usvojili temeljne cilje učnega načrta
na temo geografskih značilnosti posameznih celin.
49
Predstavitev izdelka
Z didaktičnim učilom bo učenec ponovil in preveril že usvojeno znanje iz področja geografskih
značilnosti posameznih celin preko igre Pot okoli sveta. Lociral in poimenoval bo vse 3 oceane in
celine. Skozi igro bo ponovil 3 ključne značilnosti vsake celine.
Izdelek in učni načrt Izdelek je zasnovan glede na učni načrt predmeta Družboslovje za deveti razred Osnovne šole s
prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom.
Program, vodilni predmet in razred
Osnovna šola s prilagojenim izobraževalnim programom in nižjim izobrazbenim standardom
Družboslovje
9. razred
Učna vsebina
Učna tema: Geografske značilnosti posameznih kontinentov
Učna enota:
- Oceani in njihova lega
- Kontinenti in njihova lega
- Lega Evrope. Izbran primer.
- Lega Azije. Izbran primer.
- Lega Afrike. Izbran primer.
- Lega Severne Amerike. Izbran primer.
- Lega Južne Amerike. Izbran primer.
- Lega Avstralije. Izbran primer.
- Lega Antarktike. Izbran primer.
50
Cilji in standardi znanja
1. Splošni cilji iz predmeta
- Učenec razvija sposobnost orientacije na zemljevidu.
- Učenec pridobi osnovno znanje o naravnogeografskih in družbenogeografskih procesih in
pojavih na svetovni ravni.
- Učenec razvija sposobnost izražanja geografskega znanja.
- Učenec spozna bogastvo različnosti ljudstev na Zemlji.
2. Operativni cilji
- Učenec prepozna, pokaže in poimenuje ocene (Tihi ocean/Pacifik, Indijski ocean, Atlantski
ocean) in oceni njihovo lego.
- Učenec na zemljevidu sveta pokaže, poimenuje in razlikuje kontinente (Evropa, Azija,
Afrika, Severna in Južna Amerika, Avstralija, Antarktika).
- Učenec na zemljevidu pokaže Azijo in določi njeno lego.
- *Učenec se seznani s mejo Azije z Evropo, monsunskim podnebjem in kulturnimi rastlinami
v Aziji.
- Učenec na zemljevidu pokaže Evropo in določi njeno lego.
- Učenec na zemljevidu Evrope pokaže naravnogeografske značilnosti Evrope (otoki, otočja,
polotoki, morja, oceani, morske ožine).
- *Učenec se seznani s geografskimi enotami Evrope in pripadajočimi značilnostmi ter
državami in pripadajočimi glavnimi mesti.
- Učenec na zemljevidu pokaže Severno Ameriko in določi njeno lego.
- *Učenec se seznani z ključnimi naravnogeografskimi značilnostmi (morja, oceani, otok),
Indijanci ter državama ZDA in Kanada.
- Učenec na zemljevidu pokaže Južno Ameriko in določi njeno lego.
- *Učenec se seznani z večinskim jezikom južnoameriškega prebivalstva, tropskim gozdom in
problemi v povezavi z njim ter zgodovino Inkov.
- Učenec na zemljevidu pokaže Avstralijo in določi njeno lego.
- *Učenec se seznani z značilnimi avstralskimi živalmi, domorodci Aboridžini in predmetoma
(didžeridu, bumerang).
- Učenec na zemljevidu pokaže Antarktiko in določi njeno lego.
- *Učenec se seznani z razlikami med Antarktiko in Arktiko, polarno nočjo in živalmi (pingvin,
severni medved).
- Učenec na zemljevidu pokaže Afriko in določi njeno lego.
- *Učenec se seznani z značilnimi afriškimi živalmi, reko Nil in puščavo Sahara.
*Cilje sva zapisali sami.
51
3. Standardi znanja
Minimalni standardi (iz UN)
- Učenec na zemljevidu pokaže in poimenuje oceane.
- Učenec s pomočjo zemljevida sveta pokaže in poimenuje vse kontinente.
- Učenec na zemljevidu pokaže lego kontinenta (Azija, Avstralija, Antarktika, Afrika, Severna
Amerika, Južna Amerika, Evropa) in oceane, ki ga obdajajo.
- Na zemljevidu sveta pokaže Ural, Kaspijsko jezero, Črno morje, Sredozemsko morje.
- Pozna delitev Evrope na osnovne geografske enote in jo pokaže na zemljevidu.
- Na zemljevidu Evrope zna pokazat Pirenejski, Apeninski in Balkanski polotok.
- Na zemljevidu pokaže otoke Korzika, Sardinija in Sicilija.
Temeljni standardi*
- Učenec pozna značilnosti monsunov.
- Učenec pozna in locira državi ZDA in Kanada.
- Učenec našteje nekaj kulturnih rastlin v Aziji ob pomoči voha in sluha.
- Učenec pozna države in pripadajoča glavna mesta v Evropi.
- Učenec poimenuje domorodce v ZDA -Indijance.
- Učenec prepozna domorodce v Avstraliji - Aboridžine.
- Učenec pozna razlike med Antarktiko in Arktiko.
- Učenec reši križanko in našteje afriške živali.
- Učenec prepozna reko Nil.
Zahtevnejši standardi*
- Učenec locira velemesto v ZDA.
- Učenec prepozna latinoameriški jezik - španščina.
- Učenec razloži pojem ´pljuča sveta´ v povezavi z Amazonskim nižavjem.
- Učenec loči Antarktiko in Arktiko po pripadajočih živalih (severni medved, pingvin).
- Učenec preko povezave črka-številka našteje avstralske živali.
- Učenec s poslušanjem in ob pomoči slike prepozna avstralski instrument didžeridu.
- Učenec locira puščavo Sahara na zemljevidu.
- Učenec preko rebusa določi pojem polarna noč.
- Učenec pozna značilnosti ameriške zastave.
*standarde znanja, ki sva jih zapisali sami.
52
Medpredmetne povezave
Cilji medpredmetnih povezav so vzeti iz učnega načrta za nižje razrede, saj se predpostavlja, da
imajo učenci to znanje v devetem razredu že usvojeno, le da ga uporabijo na drugačen in nov
način.
- Matematika: rebus
Operativni cilji
o Učenec odvzame ali doda določeno množico črk (elementov) in ugotavlja število črk v
množici, ki je ostala.
o Učenec šteje od 1 do 10 naprej in nazaj.
o Učenec določi predhodno in naslednjo črko (predhodnik, naslednik).
o *Učenec pravilno reši rebus.
Standardi znanja
o Minimalni: Učenec šteje, bere in zapiše števila do 10.
o Temeljni: Učenec določi predhodnik in naslednik črke.
o *Zahtevnejši: Učenec brez pomoči na drugi strani kartončka reši rebus.
- Matematika in slovenščina: povezava črka-številka
Operativni cilji:
o Učenec pozna vrstni red črk v abecedi.
o Učenec prepozna zaporedje črk v abecedi.
o Učenec prepoznava črke v besedi.
o Učenec šteje do 100 s prehodom.
o Učenec določi predhodno in naslednjo število ter predhodno in naslednjo črko.*
o Učenec pravilno poveže številko z ustrezno črko in reši nalogo.
Standardi znanja:
o Minimalni: Učenec šteje, bere in zapiše števila do 100.
Učenec pozna vrstni red črk v abecedi.
o Temeljni: Učenec določi predhodnik in naslednik črke.
Učenec določi predhodnik in naslednik števila.
o Zahtevnejši*: Učenec brez pomoči reši nalogo črka-številka.
* predstavlja cilje in standarde znanja, ki sva jih zapisali sami
53
Izdelek in potrebne zmožnosti (spretnosti in veščine)
Učenec za čim bolj samostojno reševanje in rokovanje z didaktičnim učilom potrebuje naslednje
spretnosti in veščine:
Komunikacijske spretnosti
Zmožnost branja x
Zmožnost pisanja x
Zmožnost govora x
Zmožnost poslušanja x
Neverbalne spretnosti
Grafične spretnosti x
Vizualne in opazovalne spretnosti
Zmožnost natančnega opazovanja vzorcev in
odnosov
x
Zaznavanje persprektiv x
Zaznavanje oblike x
Zaznavanje barve x
Imaginativne (predstavne) spretnosti
Zmožnost postaviti sebe v druge situacije in
čas, prostor ali osebo
Zmožnost vizualizacije drugačnih izkušenj x
Učne in organizacijske spretnosti
Zmožnost izločitve informacij
Zmožnost urejanja v nize x
Zmožnost klasificiranja x
Zmožnost presojanja x
Zmožnost interpretacije podatkov x
Zmožnost izvajanja sklepov x
Številske spretnosti
Zmožnost ocenjevanja
Zmožnost merjenja
Zmožnost razumevanja in uporabe številčnih
odnosov.
x
Telesne in praktične spretnosti
Zmožnost izvajanja ročnih spretnosti x
Zmožnost koordiniranih, telesnih gibov
Zmožnost učinkovitega ravnanja z orodji
54
Opis izdelka in načina uporabe
Izdelek je namenjen samostojnemu delu učenca, vendar pa se ga lahko uporabi tudi pri skupinski
obliki dela. Namenjen je ponovitvi večine snovi v 9. razredu NIS – Geografske značilnosti sveta.
Učencu so v pomoč napisana navodila, ki ga vodijo skozi celoten proces rokovanja z učilom.
Izvaja se v učilnici.
Igra vsebuje:
- Kovček (mapo) v kateri so vsi potrebni materiali in pripomočki. V kovčku najdeš:
- Podlogo (Zemljevid sveta z igralnimi polji)
55
- Igralne figurice
- 8 kuvert
o kuverta: celine, oceani, potni list
o kuverta: Evropa
o kuverta Azija
o kuverta: Afrika
57
o kuverta: Antarktika
V kuvertah s celinami so naloge in za njih potrebni pripomočki, rešitve in žigi
Plastično posodico, ki pripada kuverti Azije
POTEK IGRE:
Učenec iz kovčka zloži ves potreben material (na tla ali na mizo). Preveri, če ima pred sabo vse
zgoraj zapisane elemente (podlogo, 8 kuvert, igralne figurice, plastično posodico).
Vzame KUVERTO 1, v kateri so modeli celin in napisi oceanov. Pritrdi jih na ustrezno mesto na
podlogi. Ogleda si lego celin na podlogi in s konico prsta spozna obliko celine na kuverti.
V nadaljevanju igra poteka tako, da se z igralno figurico pomika po poljih od START-a do CILJ-a.
Vsakemu polju pripada naloga. Polja na podlogi so enake barve kot celine na podlogi in na kuverti,
in sicer:
VIJOLIČNA BARVA: SEVERNA IN JUŽNA AMERIKA
RUMENA BARVA: AFRIKA
ZELENA BARVA: EVROPA
ROZA BARVA: AZIJA
MODRA BARVA: AVSTRALIJA
BELA BARVA: ANTARKTIKA
Torej, ko učenec pride na polje modre barve, le-to pripada Avstraliji, zato vzame kuverto Avstralije,
kjer ga čaka naloga (pravzaprav tri naloge – za tri polja). Tako se pomika po poljih in na vsakem reši
eno nalogo iz kuverte.
58
Pri tem mora paziti: Amerika je v celoti vijolične barve, tako Severna kot Južna, ki pa imata vsaka
svojo kuverto. Poglej, ali na polju piše S (Severna) ali J (Južna) in pazi, da vzameš pravo kuverto.
Učenec posamezno nalogo preveri z rešitvami, ki so na drugi strani lista.
Ko reši vse naloge iz posamezne kuverte, vzame žig in ga odtisne v potni list. Na koncu igre bo imel
v svojem potnem listu kar 7 žigov.
Predstavitev vsebine, ki naj bi jo učenec usvojil
- Oceani
Vse svetovno morje je sestavljeno iz oceanov. Poznamo tri velike oceane:
o Tihi ocean ali Pacifik
o Atlantski ocean ali Atlantik
o Indijski ocean
- Celine ali kontinenti
Na Zemlji je tudi kopno. Velike površine kopnega imenujemo celina ali kontinent.
Na Zemlji je sedem celin ali kontinentov:
o Evropa,
o Azija,
o Afrika,
o Severna Amerika,
o Južna Amerika,
o Avstralija,
o Antarktika.
- Azija
Azija je največja celina na svetu. Obsega skoraj tretjino vsega kopnega na Zemlji. Od Evrope je
štirikrat večja. Skoraj v celoti je na severni polobli.
Meja z Evropo poteka:
o po gorovju Ural,
o po Kaspijskem jezeru,
o čez Kavkaz in Črno morje,
o skozi ožini Bospor in Dardanele.
59
Monsunsko podnebje:
Ves južni in jugovzhodni del Azije ter vzhodna Kitajska imajo monsunsko podnebje. Ime je dobilo
ime po vetrovih – monsunih.
Pozimi je hud mraz nad osrednjo in severno Azijo, nad južnim in vzhodnim morjem pa je precej
bolj toplo. Zato prodira hladen zrak iz notranjosti proti morju. Tako nastane zimski monsun. Poletje
je v notranjosti Azije vroče, nad morji pa hladnejše. Tako pihajo poleti vlažni vetrovi z morja proti
kopnemu. Ker so polni vlage, oddajajo velike količine padavin v obliki dežja in hudih nalivov.
Kulturne rastline:
Iz Azije izhaja vrsta kulturnih rastlin, ki jih človek goji za svojo prehrano ali kot surovino za
nadaljnjo predelavo. Najpomembnejše kulturne rastline so: riž, čajevec, soja, gumijevec, bambus
in začimbe (cimet, poper, ingver, muškatni orešek, nageljnove žbice in druge).
- Afrika
Afrika je druga največja celina na svetu. Kar trikrat je večja od Evrope. Pretežni del Afrike je v
vročem pasu. Od Evrope jo loči Gibraltarski preliv in Sredozemsko morje. Od Azije jo loči Rdeče
morje. Na zahodu Afriko obliva Atlantski ocean, na vzhodu pa Indijski ocean.
Živalstvo:
Afrika ima pester živalski svet. Živalstvo se je prilagodilo podnebju in rastlinstvu. V vlažnem
tropskem gozdu živijo raznovrstni ptiči, metulji, žabe in kače. Tu najdemo tudi različne vrste opic.
Savana je domovina znanih afriških živali: levov, žiraf, zeber, antilop, slonov, nosorogov. V
puščavah in stepah najdemo miši, kače, lisice, kamele.
Puščava Sahara:
Puščava je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin. Prekriva približno tretjino
kopnega na Zemlji. V puščavi skoraj nikoli ne dežuje. Podnevi je zelo vroče, ponoči pa zelo hladno.
Rastlin in živali je zelo malo.
Sahara je največja, najbolj vroča in suha med vsemi puščavami na svetu.
Reka Nil:
Nil je najdaljša reka na svetu. Nil nastane, ko se zlijeta Beli in Modri Nil. Utira si pot skozi puščavo
na sever proti Sredozemskemu morju. Nil je ena najpomembnejših rek v Afriki. S svojo vodo
spreminja puščavo v rodovitno zemljo, saj namaka številna polja.
- Avstralija
Avstralija je najmanjša celina na svetu. Od Evrope je najbolj oddaljena celina. Avstralija je država in
celina. Leži južno od ekvatorja na južni polobli. Severni del celine sega v vroči, vlažni pas, skrajni
južni del v zmerno topli pas. Notranjost celine je suha in vroča. Avstralijo oblivata Tihi ocean in
Indijski ocean.
Aboridžini:
Do prihoda Evropejcev so avstralski črnci živeli v popolnem sožitju z naravo. Ko je pričelo
primanjkovati hrane, so se preselili na novo območje.. Po prihodu Evropejcev se je močno
60
zmanjšalo število domačinov zaradi nalezljivih bolezni. Večinoma so živeli v najbolj odmaknjenih
predelih dežele. Danes število prvotnih naseljencev zopet narašča. Čeprav so jim vrnili nekaj
nekdanje zemlje, jih danes živi večina v revnih četrtih velikih mest.
Živalstvo:
Avstralija ima najbolj nenavadno živalstvo, ker je osamljena in oddaljena celina, brez povezave z
ostalim kopnim (kenguru, koala, dingo, tasmanski vrag, vombat …). Nekaterih živalskih vrst ne
najdemo nikjer drugje na svetu.
Didžeridu in bumerang:
Didžeridu in bumerang sta značilna za Avstralijo, predvsem Aboridžine. Didžeridu je instrument,
bumerang pa pripomoček za lov (v preteklosti), danes pa za igro.
- Evropa
Naravnogeografske značilnosti Evrope
Otoki v Evropi: Islandija , Sicilija , Sardinija, Korzika
Otočje v Evropi: Britansko otočje
Polotoki: Skandinavski polotok, Iberski polotok, Apeninski polotok, Balkanski polotok
Morja: Črno morje, Sredozemsko morje
Ocean: Atlantski ocean
Morske ožine: Bospor, Dardanele , Gibraltarska vrata
Delitev Evrope:
Evropa se deli na Vzhodno, Srednjo, Severno, Zahodno, Južno in Jugovzhodno Evropo.
Države v Evropi in pripadajoča glavna mesta.
- Severna Amerika
Cela Severna Amerika leži na severni polobli. Večji del ozemlja je v severnem zmerno toplem pasu,
manjši del ozemlja na severu pa v severnem hladnem pasu.
V Severni Ameriki sta samo dve državi: Združene države Amerike (ZDA) in Kanada. Obe sodita med
gospodarsko najbolj bogate države na svetu.
Naravnogeografske značilnosti Severne Amerike:
Na severozahodu jo od Azije loči le Beringov preliv. Od Evrope jo loči Atlantski ocean. Severno
Ameriko oblivajo: Tihi ocean ali Pacifik, Atlantski ocean in Severno Ledeno morje.
Indijanci:
Pred prihodom Evropejcev je na ozemlju Severne Amerike živelo približno 1,5 milijona Indijancev.
Pripadali so različnim plemenom. Kmalu so se priseljenci začeli naseljevati tudi na indijanskih
ozemljih. Čeprav so se upirali in borili za svoja ozemlja, je bila do leta 1890 moč Indijancev
zlomljena. Umakniti so se morali v rezervate. To so posebna ozemlja, kjer lahko Indijanci živijo po
svojih načelih in izročilih.
ZDA:
61
Zastava ZDA je sestavljena iz 50 belih zvezdic v modrem okvirju v levem zgornjem kotu ter 7 rdečih
in 6 belih črt.
50 zvezdic predstavlja 50 zveznih držav, 13 črt pa predstavlja prvotnih 13 zveznih držav.
- Južna Amerika
Južno Ameriko prečka ekvator, vendar večina celine leži na južni polobli. Del kontinenta je v
vročem pasu. Južno Ameriko oblivajo Karibsko morje, Tihi ocean in Atlantski ocean.
V Južni Ameriki je večinski jezik španščina. V Braziliji govorijo portugalsko. Ta dva jezika so pred
500 leti v Južno Ameriko prinesli osvajalci iz Španije in Portugalske. Južni Ameriki rečemo tudi
Latinska Amerika.
Amazonsko nižavje:
Amazonsko nižavje, ki leži južno od ekvatorja. To je vroče, mokro območje, kjer raste največji
tropski deževni gozd na svetu. Pravijo mu tudi pljuča sveta. V Amazonskem nižavju teče Amazonka,
ki je druga najdaljša reka na svetu. Po količini vode, ki teče po njeni strugi, pa najmogočnejša. Velik
del njenega toka je ploven
Inki:
Inki so bili odlični inženirji. Gradili so ceste in namakalne jarke po težavnem goratem ozemlju. Kako dobri
gradbeniki so bili, kažejo ostanki mesta Machu Picchu, ki je bilo terasasto vklesano v gorsko
pobočje 2000 m nad morjem. Stavbe, postavljene iz velikih kamnitih kvadrov, so preživele številne
potrese
- Antarktika
Antarktika je edina celina, ki jo vse leto prekrivata sneg in led. Antarktika je z ledom pokrita
puščava.
Antarktika je med sedmimi celinami peta po velikosti. Antarktika je območje, ki leži na celini in na
otokih okoli južnega tečaja. Večino pokrajine prekriva debela plast ledu in snega. Obkrožajo jo Tihi,
Indijski in Atlantski ocean.
Polarna noč:
Antarktika ima nekaj mesecev trajajo temo (polarna noč).
62
Nove ideje oz. povzemanje idej iz literature, virov
Učilo oz. didaktična igra »Moja pot okrog sveta«, ki je najino avtorsko delo, prinaša zanimive nove
poti do znanja in odkrivanja sveta. Učilo je barvito in vizualno privlačno, kar predstavlja neko
začetno motivacijo za uporabo le-tega. Igra je strukturirana na ta način, da se sklopi med seboj
povezujejo po barvah, ki te vodijo od ene naloge k drugi. To omogoča samostojnost učenca. Prav
tako je igra fleksibilna, saj omogoča prilagajanje pravil učencu oz. skupini učencev. Lahko se
prilagodi število igralcev, pomikanje po poljih za 1 ali pa s pomočjo igralne kocke itd. Kljub temu,
da sva z izdelkom zadovoljni, pa obstajajo številne možnosti za izboljšave in nadgradnjo. V prvi vrsti
bi lahko dodali širšo razlago vsebin, ki so zajete in bi na ta način izdelek lažje namenili tudi
usvajanju nove snovi, ne samo ponavljanju. Poleg tega je tematika, ki sva jo izbrali precej široka,
vsebine pokrivajo velik del učnega načrta zadnje triade, zato sva uspeli zajeti samo izbrana
področja v grobem. O posameznih celinah bi bilo mogoče vključiti še mnogo več, kar bi bilo
smiselno z vidika obravnave snovi, po drugi strani pa mogoče vprašljivo z vidika trajanja in
kompleksnosti igre. Midve sva se odločili, da pri vsaki celini sestaviva tri naloge, ki zajemajo tako
neke osnovne značilnosti kot tudi zanimivosti celine in niso nujno najpomembnejše informacije o
danem kontinentu. Lahko bi torej vsako celino predstavili po področjih od lege, podnebja,
rastlinstva do držav, glavnih mest, posebnosti itd. Na ta način pa bi učilo dobilo povsem nov smisel
in spremenjen način uporabe.
63
Viri in literatura
Dmitrovič, N., Ferlinc, I., Gorše, A., Vališer, A., Župančič, H. (2010). Družboslovje 9. Učbenik za
9. razred osnovne šole. Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim
standardom. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo.
Učni načrt za prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom:
Družboslovje (7., 8., 9. razred)
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potreb
e/programi/ucni_nacrti/pp_nis_druzboslovje_3_triada.pdf (pridobljeno dne 2 0. 5.
2019)
Viri slik
Policist. Pridobljeno s https://www.kisspng.com/png-police-officer-coloring-book-police-car-
clip-art-p-192428/
Tovarna. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/File:Factory_1b.svg
Nos. Pridobljeno s https://www.iconexperience.com/v_collection/icons/?icon=nose
Zemljevid. Pridobljeno s https://interaktivne-
vaje.si/geografija/evropa/gradiva/evropa/otoki_polotoki_morja_ozine/otoki_morja_ozi
ne_tezja.htm
Nema karta Evrope. Pridobljeno s https://www.pinterest.com/pin/295267319301252618/
Zemljevid Evrope. Pridobljeno s http://www.modrijan.si/Solski-program/Solski-
program/Gradiva-za-ucitelje/Srednja-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenika-
Evropa-2.-in-3.-letnik-gimnazije
Zastava ZDA. Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:46_Star_US_Flag.svg
Machu Picchu. Pridobljeno s https://www.intrepidtravel.com/adventures/machu-picchu-
history-peru/
64
PRILOGE PISNIH IZDELKOV DIDAKTIĆNIH PRIPOMOČKOV
Jasna Kešnar in Anja Struna: Evropa – ali poznaš svojo celino?
69
Priloga 2 (tabela za reševanje)
Geografska enota Država Glavno mesto
Južna in jugovzhodna Evropa
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
Srednja Evropa
20
21
22
23
24
70
25
26
27
28
Zahodna Evropa
29
30
31
32
33
34
35
Severna Evropa
36
37
38
39
40
41
42
43
Vzhodna Evropa
44
45
46
47
72
Priloga 4 (navodila za učence)
EVROPA – ALI POZNAŠ SVOJO CELINO? Pred tabo je igra o evropskih državah in njihovih glavnih mestih. Nekaj o tem že veš, kaj pa
boš morda izvedel/-a na novo.
Vsebina:
189 igralnih kart:
o 1 naslovna karta
o 47 kart z imeni držav
o 47 kart z glavnimi mesti
o 47 kart z geografskimi enotami
o 47 kart z zanimivostmi
Zemljevid (nema karta Evrope z oštevilčenimi državami)
Prazna tabela
Tabela z rešitvami
Evropo lahko spoznavaš na različne načine. Lahko spoznavaš vse države hkrati, lahko pa
vzameš le del kart (npr. samo karte za severno Evropo). Če ti naloga ne bo šla, prosi za
pomoč sošolca, učitelja, poglej v učbenik ali atlas, vedno pa ti je na voljo tudi tabela z
rešitvami.
1. Lahko igraš sam ali s soigralci. Potrebuješ karte z državami, zemljevid in tabelo.
Karte položi v kupček z zeleno stranjo navzgor. Vzemi prvo karto. Preberi državo, ki
piše na njej. Pokaži jo na zemljevidu. V tabeli z rešitvami poišči številko države, ki si
jo pokazal, in preveri, če si imel prav. Državo napiši na ustrezno mesto v svoji tabeli.
Če si pokazal pravilno, obdrži kartico, drugače pa jo vrni nazaj v kupček. Igro
nadaljuje naslednji. Igra se konča, ko na kupčku ni več nobene karte.
2. Nadaljevanje prve dejavnosti. Vzemi karte z glavnimi mesti. Poskušaj svojim državam
(države, ki si jih prej pravilno pokazal na zemljevidu) poiskati pravo glavno mesto.
Pare preveri v tabeli z rešitvami in jih zapiši v svojo tabelo.
3. Preveri znanje, ki si ga dobil pri prvih dveh dejavnostih! Za to dejavnost potrebuješ
vsaj enega soigralca. S kartami držav in glavnih mest se igraj igro spomin. Iščeš pare
država – glavno mesto. Vsak par, ki ga najdeš, glasno preberi in pokaži na
zemljevidu.
Za vsak dobljen par boš dobil karto z zanimivostmi. Še to na glas preberi.
73
4. Si upaš? Skupaj s sošolci preveri svoje znanje z igro Črni Peter. Vsak igralec naj
izbere komplet kart za 3 države (komplet sestavlja ime države, glavno mesto,
geografska enota in zanimivosti). Izbrane komplete zmešajte skupaj z naslovno karto,
ki bo imela vlogo Črnega Petra – ne spada v noben komplet.
Razdelite vse karte. Nekdo ima eno več – njegov sosed bo začel igro. Na začetku v
svojih kartah poglejte, če imate kakšen komplet. Če ga imate, ga položite pred sabo
na mizo. Na glas preberite položene karte in državo pokažite na zemljevidu.
Sosed igralca, ki je začel s karto več, izžreba eno od njegovih kart. Če s tem dokonča
komplet, ga položi na mizo pred sabo. Zdaj naslednji igralec izžreba eno izmed
njegovih kart.
Igra se konča, ko vsi igralci ostanejo brez kart, le pri enem ostane karta Evropa – Črni
Peter.
*Igro lahko poenostaviš – naj komplet sestavljajo samo karte držav, glavnih mest in
geografskih enot, karte z zanimivostmi pa dobite, ko komplet kart položite pred sebe.
74
Manca Tori in Julija Videnšek: Odkrivanje Stare celine
Priloga 1: Rešitve Evropske države in njihova glavna mesta
78
Nives Vogrinec in Vojka Vrečič: Kako živijo Jackson, Jozsef, Amina, Jamnien,
Zachary in Lupita? Kartice celin
1. Katero gorovje je na vzhodu?
2. Med katerima oceanoma se nahaja
Severna Amerika?
3. Kako se imenujeta veliki in uravnani
pokrajini?
4. Na katerem delu celine je podnebje
polarno?
1. Kateri dve državi sestavljata
Severno Ameriko?
2. Kateri del ZDA je najpogosteje
poseljen?
3. Kateri del Kanade je najbolj
poseljen?
4. Zakaj je gospodarstvo dobro
razvito?
5. Naštej nekaj naravnih bogastev
Severne Amerike.
1. Kdo je odkril Ameriko? Katerega
leta?
2. Kako se imenuje najbolj suho in
vroče področje?
3. Kdo so bili prvi prebivalci?
4. V kakšnih odnosih so bili Indijanci z
Evropejci?
NARAVNOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI SEVERNE AMERIKE
APALAČI so znano gorovje na vzhodu.
DRUŽBENOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI SEVERNE AMERIKE
Ko govorimo o državah Severne Amerike,
običajno mislimo na Kanado in ZDA
(Združene države Amerike).
Na različnih delih celine je podnebje različno. Na skrajnem
severu celine je podnebje že POLARNO.
KANADSKI ŠČIT in
LABRADOR sta zelo veliki in uravnani pokrajini. Tukaj je
veliko rek in jezer.
Nahaja se med Atlantskim oceanom in Tihim oceanom.
Najgosteje je poseljen
vzhodni del ZDA in jugovzhodni
del Kanade.
Gospodarstvo je dobro razvito, ker
ima Severna Amerika veliko
naravnih bogastev. To so železo, premog, les.
GOSPODARSKA VELESILA!
ZANIMIVOSTI O SEVERNI
AMERIKI
Ameriko je odkril Evropejec Krištof Kolumb
leta 1492.
Prvi prebivalci so bili INDIJANCI. Evropejci so z
njimi ravnali zelo grdo. Veliko jih
je umrlo.
DOLINA SMRTI = je najbolj suho in vroče področje
severne Amerike. Tukaj je puščava.
79
1. S katero drugo celino se stika?
2. Kaj jo prečka?
3. Katera je najdaljša reka?
4. Katero je največje jezero?
1. Kako se imenujejo prvi prebivalci?
2. Kaj so favele?
3. Naštej 3 kulturne rastline.
4. Kje je najbolj zgoščeno
prebivalstvo?
1. Kaj pomeni Eldorado?
2. Kateri ples izvira iz te celine?
3. Pridelovanje katere rastline je
dolgoletna tradicija?
4. Imenuj znano zgodovinsko
osebnost.
NARAVNOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI JUŽNE AMERIKE
Prečka jo ekvator. Stika se s Srednjo in Severno Ameriko.
Najdaljša reka je Amazonka
(6165 km). Največje jezero je
TITIKAKA.
Po površini je manjša od
Severne Amerike, a večja
od Evrope. Nahaja se med
Tihim in Atlantskim
oceanom.
DRUŽBENOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI JUŽNE AMERIKE
Prvo ljudstvo so bili
Indijanci. Prebivalstvo
je zgoščeno v
mestih ob
obali. Na obrobju velikih mest nastajajo revna naselja oziroma FAVELE.
Veliko ljudi je revnih.
Glavne kulturne rastline: kakav, tobak, sladkorni trs, kava, bombaž,tropsko sadje.
ZANIMIVOSTI JUŽNE AMERIKE
Njeno drugo ime je Eldorado,
kar pomeni zlata dežela. Od tu
izvira
ples
TANGO.
Dolgoletna
tradicija je
pridelovanje
kokinih listov.
Che Guevara je bil pomemben
politik. Spodbujal je revolucijo v
državah Južne Amerike.
80
1. Kako se imenuje najvišja gora
Evrope?
2. Imenuj vsaj eno reko.
3. Katero je najbolj razširjeno rastje?
4. Katera morja oblivajo Evropo?
1. Je Evropa gosto ali redko poseljena
celina?
2. Katero verstvo prevladuje?
3. Kam se naseljuje vse več ljudi?
4. Katera je najgosteje naseljena
država?
1. V kakšno zvezo oziroma skupnost se
povezujejo države Evrope?
2. Kdaj je v EU vstopila Slovenija?
3. Naštej 3 države, ki še vedno imajo
kralja ali kraljico.
4. Kateri je najbolj priljubljen šport?
Najdaljši reki sta: - Donava, - Volga.
Površje je zelo raznoliko.
Obliva jo veliko morij. Največja so:
- Sredozemsko morje, - Črno morje, - Severno morje.
NARAVNOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI EVROPE
Najvišja gorstva
so na jugu.
Najvišja gora je
Elbrus.
Najbolj
razširjen je
mešani
gozd.
DRUŽBENOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI EVROPE
Druga najpogosteje poseljena celina.
Veliko različnih
narodov in
kultur.
Večina ljudi
je kristjanov.
Ljudje se vse bolj pogosto iz vasi preseljujejo v
mesta.
Nizozemska je najpogosteje naseljena država.
ZANIMIVOSTI EVROPE
Države Evrope se povezujejo v Evropsko unijo.
Države, ki še vedno
imajo kralja in/ali
kraljico:
o Velika Britanija, o Nizozemska, o Belgija, o Danska, o Norveška, o švedska, o Španija.
Leta 2004
Slovenija vstopi
v Evropsko unijo.
Najbolj priljubljen šport
je NOGOMET.
81
1. Kako se imenuje najbolj znana
puščava?
2. Kako se imenuje največje gorovje?
3. Katero je najvišja gora?
4. Katero je največje jezero na svetu?
1. Ima celina največ ali najmanj
prebivalstva?
2. Katera država ima največ
prebivalcev?
3. Po čem je znana Japonska?
4. Katera je prevladujoča panoga?
5. Kateri sta najbolj razširjeni verstvi?
6. Kako imenujemo raso, ki je značilna
za Azijo?
1. Katero državo imenujemo »dežela
vzhajajočega sonca«? Zakaj se tako
imenuje?
2. Katera stavba se vidi tudi iz vesolja?
Kdo jo je zgradil?
3. Ima Azija hitre ali počasne vlake?
4. Kaj je značilno za »male azijske
tigre«?
5. Katere države sestavljajo »male
azijske tigre«?
NARAVNOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI AZIJE
NAJVEČJA celina.
Najvišja gora leži v gorovju
HIMALAJA. To je Mount Everest. Visok je 8884 m.
Največje jezero na svetu je
Kaspijsko jezero.
Prevladujejo sušna podnebja. Znana je puščava Gobi.
DRUŽBENOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI AZIJE
Celina z največjim številom
prebivalstva. Država z največ
prebivalci na svetu je Kitajska.
V Aziji živi
rumena rasa.
Razširjeni verstvi sta
HINDUIZEM in BUDIZEM.
Gospodarsko najrazvitejša azijska država je JAPONSKA.
Prevladujoča panoga je
kmetijstvo.
ZANIMIVOSTI O AZIJI
Japonska je 'dežela
vzhajajočega
sonca'. Leži najbolj
na vzhodu, zato se
tukaj najprej začne
daniti.
Azija ima
najhitrejše vlake
na svetu in
najdaljšo
železniško progo.
Južna Koreja, Tajvan,
Hongkong in Singapur so 'mali
azijski tigri'. Zanje je značilno
izjemno kakovostno delo in
poceni delovna sila.
Kitajski zid je edina
stavba, ki jo je zgradil
človek in se vidi tudi iz
vesolja.
82
1. Na katerem mestu je celina glede
na velikost in število prebivalcev,
glede na ostale celine?
2. Je celine topla ali hladna?
3. Katera je največja puščava na
svetu?
4. Kako se imenuje 2. največji otok na
svetu, ki leži jugovzhodno od
Afrike?
1. Kakšna je poselitev prebivalstva?
2. Kdo so Masaji?
3. Kje je najbolj poseljeno območje?
4. Kaj je delta?
5. Koliko jezikov se govori na celem
kontinentu?
1. Zakaj Afriki pravimo »zibelka
človeštva«?
2. Katere živali živijo v Afriki?
3. Kaj so Evropejci naredili z Afričani?
4. Kakšne so razlike med Afriškimi
državami?
Med afriškimi državami so zelo velike razlike
nekatere so bogate, druge pa zelo revne.
DRUŽBENOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI AFRIKE
Prebivalstvo je zelo neenakomerno
poseljeno.
Najpogosteje poseljeno območje je
ob delti reke Nil.
DELTA = tam, kjer se reka
izliva v morje.
Afričani govorijo
zelo veliko različnih jezikov (več kot 3000).
Masaji so znano
ljudstvo, ki živi v Afriki.
ZANIMIVOSTI O AFRIKI
V Afriki živijo levi,
žirafe, sloni in druge zanimive živali. Se
spomniš še katere?
Afriki pravimo 'zibelka človeštva'. Tukaj so živeli prvi
ljudje.
Ko so prišli v Evropejci, so se za Afričane začeli težki časi. Evropejci so tamkajšnje ljudi
imeli za sužnje.
NARAVNOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI AFRIKE
2. največja celina po velikosti in številu prebivalstva.
Po povprečnih
letnih temperaturah
je NAJTOPLEJŠA
celina.
Jugovzhodno od Afrike leži Madagaskar. To je 2. največji otok na svetu.
Največja puščava
na svetu je Sahara.
83
1. Katerih barv je avstralska zastava?
2. Kaj je evkalipt?
3. Katere posebne živali so značilne za
ta kontinent?
4. Naštej nekaj naravnih bogastev, ki
jih najdemo v Avstraliji?
1. Kakšna je poselitev prebivalstva?
2. Kateri je uradni jezik?
3. Kdo so Aboridžini?
4. So bolj gosto poseljene vasi ali
mesta?
1. Kje se nahaja najbolj znana operna
hiša?
2. Kateri barvi veljata za nacionalni
barvi?
3. Kaj so Aboridžini uporabljali za lov?
4. Iz katerega materiala je narejen
tradicionalni avstralski klobuk
akubra?
NARAVNOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI AVSTRALIJE
Najmanjša celina na svetu.
Najbolj
oddaljena
od Evrope. Najbolj značilno visoko
drevo z debelimi listi in
močnim vonjem je
EVKALIPT.
Ima veliko naravnih
bogastev, kot so: železo,
baker, zlato, diamant.
Tu živijo posebne živali:
KENGURU,
KOALA,
EMU.
DRUŽBENOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI AVSTRALIJE
Prebivalstvo je neenakomerno
razporejeno.
Prvi
prebivalci se
imenujejo
ABORIDŽINI.
Velik delež prebivalcev
predstavljajo priseljenci
iz Evrope.
Največ ljudi je
naseljenih v mestih.
Uradni
jezik je
angleščina
.Aa.
ZANIMIVOSTI AVSTRALIJE
Ena največjih zanimivosti je operna
hiša v Sydneyu.
Prvi prebivalci Aboridžini iznašli bumerang za lov.
Zelena in zlata sta
nacionalni barvni,
uporabljeni pri športu
in nastopih.
Klobuk AKUBRA je del avstralske kulture, izdelan iz zajčjega
krzna.
85
Kartice držav
1. Kako se imenuje gorovje na
vzhodu?
2. Kateri sta najdaljši reki?
3. Katera je najbolj značilna žival za
ZDA?
1. Kateri je najbolj priljubljen šport?
2. Kje stoji Kip svobode?
3. Kdo je Američanom podaril Kip
svobode?
4. Koliko zveznih držav sestavlja ZDA?
1. Katero je glavno mesto ZDA?
2. Kako se imenuje hiša, kjer živi
predsednik?
3. Katero je največje mesto?
4. Kateri je uradni jezik?
5. Zakaj ZDA pravimo tudi »talilni
lonec«?
NARAVNOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI ZDA
DRUŽBENOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI ZDA
Na vzhodu so gozdovi in gričevja ter gorovje Apalači.
Morensko jezero v Skalnem gorovju.
Najdaljši reki sta Mississippi in Missouri.
Glavno mesto je Washington. Tukaj živi tudi predsednik, in sicer v 'beli hiši'.
ZDA pravimo TALILNI LONEC. Tukaj živijo ljudje vsega sveta in različnih kultur. Vse se med seboj
razumejo.
Največje mesto je New York.
Beloglavi orel.
Uradni jezik: ANGLEŠČINA
ZANIMIVOSTI O ZDA
Sestavlja jo 50 zveznih držav. Zato ima zastava 50 zvezd.
Ameriški nogomet je najbolj priljubljen šport.
KIP SVOBODE stoji v New Yorku. Američanom so ga podarili Francozi.
86
1. Kateri je uradni jezik?
2. Med katerim gorovjem in oceanom
se nahaja Argentina?
3. Katero je glavno mesto?
4. Kaj je Llanura Pampeana?
1. Kaj pridelujejo?
2. Katera kmetijska panoga
prevladuje?
3. So za Argentino značilne velike ali
majhne kmetije?
4. Katera naravna bogastva so značilna
za Argentino?
1. Na koliko provinc je razdeljena
država?
2. Kaj je La Boca in kaj je zanjo
značilno?
3. Kako se imenuje romantični ples, ki
izvira iz Argentine?
DRUŽBENOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI ARGENTINE
Prevladujejo
VELIKE kmetije.
V okolici Buenos Airesa pridelujejo sadje in zelenjavo. Prevladuje intenzivna mesna in mlečna govedoreja.
Imajo bogata
ribolovna območja.
Pomembna
proizvajalka nafte in
zemeljskega plina.
ZANIMIVOSTI ARGENTINE
Država je razdeljena na 23
provnic. Vsaka ima svojo
ustavo, vlado in parlament. Za stanovanjsko
soseska La Boca so
značilne
živobarvne hiše. V La Boci se je rodil romantičen TANGO (ples).
NARAVNOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI ARGENTINE
Druga največja država v Južni
Ameriki.
Uradni jezik je
ŠPANŠČINA.
Glavno
mesto je
Buenos
Aires.
Nahaja se med Andi in
Atlantskim oceanom. Gosto rastje, kot so
gozd, travniki s
palmami.
V sredini države je najbolj
poljedeljsko bogata zemlja,
znana kot Llanura
Pampeana.
87
1. Naštej reke, ki tečejo skozi
Madžarsko.
2. Kako se imenuje najbolj znan
madžarski gozd? Kje se nahaja?
3. Katero je najbolj znano jezero?
Katero je drugo ime za to jezero?
1. Katera veroizpoved najbolj
prevladuje?
2. Naštej nekaj etničnih manjšin
značilnih za Madžarsko.
3. Kaj je čardaš?
4. Katere so njihove tipične
specialitete?
1. Katero je glavno mesto?
2. Zakaj je Madžarska znana kot
»mesto centrov dobrega počutja?«
3. Zakaj sta mošeja Qasima in
Benediktinska opatijska cerkev tako
pomembni?
NARAVNOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI MADŽARSKE
REKE:
Donava, Tisa, Raba. Najznačilnejši je
Bakonjski gozd.
Nahaja se
severno od
Blatnega jezera.
Eno najbolj čistih jezer v
Evropi je Blatno jezero ali
Balaton, ki ga imenujemo
tudi madžarsko morje.
Največji del Madžarske je
nižina ALFÖLD.
DRUŽBENOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI MADŽARSKE
Etnične manjšine:
Romi,
Nemci,
Slovaki,
Hrvati,
Romuni,
Ukrajinci.
Največja verska skupnost
so KATOLIKI.
Od leta 1960
pomembna
turistična država.
Znane specialitete:
paprikaš, ribje juhe in
mesne palačinke.
Popularni
ples je
ČARDAŠ.
ZANIMIVOSTI MADŽARSKE
Turistično najbolj obiskano je
glavno mesto BUDIMPEŠTA.
Zaradi izjemnih termalnih kopališč in
mnogih izvirov tople vode znano kot
»mesto centrov dobrega počutja.«
Mošeja Qasima in Benediktinska
opatijska cerkev sta na Unescovem
seznamu svetovne dediščine.
88
1. Katero je glavno mesto Tajske?
2. Zakaj pravimo, da je Tajska
obmorska država?
3. V katerem delu Azije leži Tajska?
4. Kaj je značilno za monsunsko
podnebje?
5. Iz katere kamnine so značilni otoki
na Tajskem?
1. Katere barve so na tajski zastavi?
2. Katera veroizpoved prevladuje?
3. S čim se ukvarja več kot polovica
prebivalstva?
4. Kakšna polja so značilna za Tajsko?
1. Kaj v tajščini pomeni beseda
»Thaj«?
2. Kaj privablja turiste?
3. Kdo vlada državi?
4. Po čem je znana Tajska?
NARAVNOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI TAJSKE
Glavno mesto je Bangkok.
DRUŽBENOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI TAJSKE
ZANIMIVOSTI O TAJSKI
Beseda Thaj v tajščini pomeni »svoboden«.
Na Tajskem še vedno vlada
kralj.
Tajska leži blizu morja. Pravimo, da je obmorska
država.
Leži v Jugovzhodni Aziji.
Podnebje je MONSUNSKO.
zanj so značilni
MONSUNSKI VETROVI. Zelo
izraziti sta deževna doba in sušna doba.
Značilen otok iz
apnenca.
Tajska zastava:
4. najbogatejša država v Aziji.
Na Tajskem živi številna
kitajska manjšina.
Turiste privabljajo čudovite
plaže.
Polovica prebivalstva se ukvarja s
KMETIJSTVOM.
Pomembno verstvo je BUDIZEM.
Riževo polje.
Zelo znana in okusna je tudi Tajska kuhinja.
89
1. V katerem delu Afrike leži država
Gana?
2. Katero je največje jezero?
3. Po katerem rastju je znana Gana?
4. Katera žival je na fotografiji?
1. Katere veroizpovedi je večina
prebivalstva?
2. Katera je druga najpogostejša
veroizpoved?
3. Katere barve so na zastavi?
4. Kateri je uradni jezik?
5. Kakšno politično ureditev ima Gana
in kdo vodi državo?
1. Kakšno je geslo Gane?
2. Preden je Gana postala neodvisna
država, del katere druge države je
bila?
3. Kako so se Evropejci obnašali so
Gancev?
4. Je večina prebivalcev revnih ali
bogatih?
NARAVNOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI GANE
Obmorska država v Zahodni Afriki.
DRUŽBENOGEOGRAFSKE
ZNAČILNOSTI GANE
Večina prebivalcev je kristjanov. Drugo najbolj razširjeno verstvo je islam.
Veliko jezikovnih in etničnih manjšin.
Gana je demokratična republika. Vodi jo predsednik.
Uradni jezik: ANGLEŠČINA
Gana je znana po tropskem
deževnem gozdu.
ZANIMIVOSTI O GANI
Geslo: »Svoboda in pravičnost.«
Gana je postala neodvisna država leta 1957. Pred tem je
bila Združenega kraljestva Velike Britanije.
V preteklosti so mnogo Gancev
Evropejci ugrabili in jih
imeli za SUŽNJE.
Veliko prebivalcev je zelo revnih.
Največje in najpomembnejše je
jezero Volta.
90
1. Kaj ločuje glavna otoka Nove
Zelandije?
2. Kako se imenujeta glavna otoka?
3. Katero gorovje se nahaja na Južnem
otoku? Kateri je najvišji vrh?
4. Kaj je gejzir? Na katerem otoku se
nahajajo?
1. Kje živi večina prebivalstva?
2. Kako se imenujejo staroselci?
3. Katera je najpomembnejša
gospodarska panoga?
4. Kateri življenjski stil so prevzeli
staroselci?
1. Katera dva pomena ima beseda
»kivi«?
2. Po čem so znani prebivalci?
3. Kaj je posebnost ptice kivi?
NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
(PAPUA)NOVE ZELANDIJE
Otoška država jugovzhodno
od avstralske obale.
Sestavljata jo 2 glavna otoka:
Severni in Južni otok.
Glavna otoka ločuje Cookov preliv.
Na Južnem otoku se nahajajo
Južne Alpe.
Najvišji vrh je Mt. Cook.
Na Severnem otoku so delujoči vulkani z
mnogimi gejzirji (izvir termalne vode).
DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
(PAPUA) NOVE ZELANDIJE
80% prebivalstva živi
v mestih.
Stari oziroma prvi
prebivalci se imenujejo
MAORI.
Zaradi evropskih
priseljencev so Maori
prevzeli njihov način
življenja in si pridobili
državljanske pravice.
Pomembna gospodarska panoga je živinoreja.
ZANIMIVOSTI (PAPUA) NOVE
ZELANDIJE
Prebivalci so si
ljubkovalno nadeli
imeli »kiviji« in slovijo
po prijaznosti in
poštenosti.
Kivi se imenuje
tudi ptič, ki je
postal simbol Nove
Zelandije. To je
ptič, ki ne leti.
Ime Papua izvira iz
imena Ilah dos
papuas, kar v
malajščini pomeni
»otok kodrastih
las.«
92
Prilagojena deklaracija človekovih pravic
SPLOŠNA DEKLARACIJA
ČLOVEKOVIH PRAVIC
1. Vsi ljudje se rodimo svobodni in imamo enake pravice. Med
seboj bi se morali spoštovati.
2. Vsi imamo enake pravice. Ni važno, kakšna je naša barva
kože, iz katere države prihajamo, kakšen jezik govorimo,
katerega spola smo ali v kaj verujemo.
3. Vsi imamo pravico do življenja in varnosti.
4. Suženjstvo je prepovedano.
5. Mučenje je prepovedano.
93
6. Če kdo krši naše pravice, lahko gremo na policijo ali na
sodišče. Tam bodo pravično odločili, ali so bile naše pravice
kršene.
7. Nihče ne sme biti obtožen za stvar, ki je ni prekršil. Kaznovan
je lahko samo, če sodišče ugotovi, da je kriv.
8. Vsi imamo pravico do gibanja. Lahko si izberemo, kje bomo
živeli.
Če je v naši državi vojna ali so naše pravice kršene, se lahko
preselimo drugam
9. Vsi ljudje, starejši od 18 let, se lahko poročijo. Ustvarijo si
lahko tudi družino.
10. Nihče nas ne sme prisiliti, da se poročimo, če ne želimo.
94
11. Vsak ima pravico do veroizpovedi. Nekateri ljudje so kristjani,
muslimani, budisti, hindujci, judje … To je njihova pravica.
12. Pravico imamo, da povemo, kaj si mislimo in kaj želimo.
13. Državljani lahko odločamo o tem, kakšna bo naša država.
Lahko gremo na volitve, se udeležimo referendumov ali
gremo na protest.
14. Vsi imamo pravico do dela. Sami si lahko izberemo, kakšen
poklic želimo opravljati.
15. Za naše delo v službi moramo dobiti pravično plačilo. Če
nimamo službe, nas mora država zaščititi.
16. Vsi imamo pravico do počitka in prostega časa. Učenci v
šolah imajo počitnice, starši v službi pa dopust.
95
17. Vsi imamo pravico hoditi v šolo. Otroci morajo hoditi v
osnovno šolo, ki je obvezna.
18. Nihče ne sme kršiti naših pravic.
97
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE (ZDA) Vsi ljudje bi morali imeti enaki pravice in biti enakovredni.
V zgodovini (še takrat ko so bili naši dedki in babice mladi), so nekateri ljudje menili, da
so temnopolti ljudje manj vredni od ostalih. Niso smeli hoditi v enake šole kot belci, niso
se smeli poročati z belci. Belci so jih včasih imeli celo za sužnje. Če niso ubogali, so jih
tudi tepli.
Danes je to prepovedano. Temnopolti in belopolti ljudje imamo enake pravice.
V ZDA se pa se na žalost še danes zgodi, da so temnopoltim pogosteje kršene pravice.
Jackson je belopolt in je ime temnopoltega prijatelja Kevina. Kevina so policaji ubili, ko
je šel v trgovino. Ker ni vzel košarice, so mislili, da krade. Brez da bi ga vprašali za
pojasnilo, so ga ustrelili.
ARGENTINA Leta 2002 je bil v Argentini aretiran vojaški poveljnik Leopoldo Galtieri.
Policija je ugotovila, da je Leopoldo kriv za mnoge ugrabitve, izginotja in umore nedolžnih
Argentincev. Zločini so se dogajali v tako imenovani »umazani vojni.«
V vojni je umrl tudi Lupitin dedek.
98
Lupita je 14-letno dekle. Svojega dedka nikoli ni poznala.
MADŽARSKA Sergey je Rom.
ROMI so narod, ki nima svoje države. Imajo svoj jezik, svoja pravila in običaje. Ker
nimajo svoje države, živijo v različnih državah po vsej Evropi. Nekaj Romov živi tudi na
Madžarskem.
Veliko ljudi Romov ne mara, ker ne razumejo njihovih običajev in jezika. Menijo, da so
drugačni in manj vredni kot ostali.
Na Madžarskem je težava tudi v tem, da se policaji grdo vedejo do Romov. V nevarnosti
jih nočejo zaščititi. Kadar pride do prepira, vedno rečejo, da so krivi Romi. To pomeni, da
se jim zgodi krivica.
Zaradi tega je Sergey zelo žalosten.
99
TAJSKA Jamnien Wannowanksa je Tajka iz Bangkoka.
Ima majhnega otroka in dela v tovarni oblačil.
Čeprav Jamnien dela cele dneve, nikoli nima prostega dneva. Njena plača je zelo
majhna.
Jamnien se je odločila, da ji je tega dovolj. Vodila je protest. Protesta se je udeležilo več
kot 100 žensk.
Želele so boljše plače, plačan dopust in možnost porodniškega dopusta.
Jamnien je bila v protestu aretirana. Morala je v zapor.
GANA Amina je deklica iz Gane.
Stara je 12 let in ima dva mlajša brata.
100
Družine je zelo revna. Mama in oče ne zaslužita dovolj, da bi lahko kupila hrano. Otroci
tudi ne hodijo v šolo.
Amina s svojimi brati vsak dan dela pri jezeru Volta. Tam morajo otroci loviti ribe ter jih
prodajati na tržnici. Delo je zelo težko. Plačila sploh ne dobijo ali pa jim namesto denarja
ponudijo stare ribe, ki jih na tržnici ne prodajo.
NOVA ZELANDIJA Zachary je star 14 let. Ravnokar je prišel v novo šolo.
Zachary ima virus HIV. To je huda bolezen. Zaradi nje lahko tudi umreš. Prenaša se
lahko preko nezaščitenih spolnih odnosov, krvi ali pa v času nosečnosti iz matere na
otroka.
101
Zachary o svoji bolezni ne želi veliko govoriti. Ko sošolci izvejo, da je bolan, se iz njega
norčujejo. Nihče se več ne želi družiti z njim. Velikokrat se slabo počuti, zato mora ostati
doma in ne gre v šolo.
104
V nadaljevanju te čakajo zanimive naloge in zgodbe iz vseh koncev sveta.
Popotovanje je namenjeno DVEMA OSEBAMA.
Izberi sošolca, ki ti bo pomagal raziskovati.
Naloge so različno težke:
z * so označene lahke naloge;
z ** so označene srednje težke naloge;
z *** so označene težke naloge.
Pozorno sledi navodilom. Da boš navodila lažje razumel, si oglej spodnje sličice.
Povedale ti bodo, kaj moraš pri posamezni nalogi narediti.
PREBERI
ZAPIŠI, NARIŠI, OZNAČI
RAZMISLI
POIŠČI V ŠKATLI
Te zanima svet, na katerem živimo?
Ali veš, kako živijo ljudje na različnih delih sveta in na različnih
celinah?
Bi rad potoval?
Potem je ta knjižica narejena kot nalašč zate!
1. Nemi
zemljevid
sveta
2. Igraj igro
- CELINE
3. Igraj igro
- DRŽAVE
4. Človekove
pravice
105
1. V škatli, ki je pred vama, poiščita velik zemljevid sveta.
Razgrnita zemljevid.
Na zemljevidu so narisane CELINE in OCEANI.
_________________________________________________________________
Poiščita ovojnico s številom 1. V njej so priloženi lističi z imeni CELIN.
Vajina naloga je, da lističe z imeni pravilno razvrstita na zemljevid.
Sta končala?
Rešitve lahko preverita tako, da si pomagata z barvami celin ter lističev.
Barva imena celine se mora ujemati z barvo celine.
_________________________________________________________________
Poiščita ovojnico s številom 2. V njej so priloženi lističi z imeni OCEANOV.
Vajina naloga, da lističe z imeni pravilno razvrstita na zemljevid na zemljevid.
Sta končala?
Rešitve lahko preverita tako, da pogledata na hrbtno stran lističev z imeni
oceanov. Primerjajta znak na lističu z znakom na zemljevidu.
Odlično, opravila sta naloge. Nadaljujta s potovanjem!
*
*
*
1. Nemi
zemljevid
sveta
2. Igraj
igro -
CELINE
3. Igraj igro
- DRŽAVE
4. Človekove
pravice
106
2. Sedaj vaju čaka prav poseben izziv. Igrala bosta igro.
Za igranje potrebujeta:
- zemljevid iz prejšnje naloge,
- raznobarvne kartice, ki jih najdeta v ovojnici s številom 3,
- merilnik časa (uporabita lahko mobilni telefon) ter
- kocko.
Obrnita list na naslednjo stran.
Tam vaju čakajo navodila za igranje igre.
**
1. Nemi
zemljevid
sveta
2. Igraj
igro -
CELINE
3. Igraj igro
- DRŽAVE
4. Človekove
pravice
107
SLEDITA KORAKOM:
1) Mlajši igralec vrže kocko.
Število, ki ga dobi, označuje ime celine, ki jo bo spoznal.
Števila so zapisana na zemljevidu z rjavo barvo.
2) Enako ponovi še drugi igralec.
Če dobi enako število, meče kocko ponovno, dokler ne dobi drugega števila.
Ko si vrgel kocko, veš, katero celino imaš (1 – Severna Amerika, 2 – Južna
Amerika, 3 – Evropa, 4 – Azija, 5 – Afrika, 6 – Avstralija).
3) Vzemi kartice iz ovojnice številka 3. Glede na to, katero celino ti je kocka
dodelila, izberi kartice ustrezne barve.
4) Mlajši igralec igra prvi.
Vleče eno izmed kartic z ustrezno barvo (vsaki barvi pripadajo 3 kartice).
5) Starejši igralec pripravi merilnik časa in nastavi 30 s.
6) Mlajši igralec, POZOR: poskusi si zapomniti, kar vidiš na kartici.
Starejši igralec, POZOR: pozorno spremljaj odštevanje časa.
Ko začneš meriti čas, reci: »ZDAJ!« Ko čas poteče, reci: »STOP!«
Takrat ti mlajši igralec preda kartico v roke.
1. Nemi
zemljevid
sveta
2. Igraj
igro -
CELINE
3. Igraj igro
- DRŽAVE
4. Človekove
pravice
108
7) Starejši igralec izbere 2 vprašanji, zapisani na hrbtni strani kartice.
Prebere ju.
Mlajši učenec odgovori, starejši pa preveri pravilnost odgovora.
8) Sedaj se zamenjajta. Ponovita korake od 3. točke naprej.
1. Nemi
zemljevid
sveta
2. Igraj igro
- CELINE
3. Igraj igro
- DRŽAVE
4. Človekove
pravice
109
3. Odlično! Sedaj sta že prava popotnika.
V nadaljevanju bosta izvedela še nekaj več o eni izmed držav na CELINI, ki sta jo
spoznala že v prejšnji nalogi.
1) Poiščita ovojnico s številom 4.
V njej so lističi z imeni različnih držav.
Poiščita listič z barvo vajinih dveh celin (Severna Amerika, Južna Amerika,
Evropa, Azija, Afrika, Avstralija).
Kateri dve državi sta dobila? Sta že slišala zanju?
2) V škatli poiščita zemljevid sveta, ki ga vidita na fotografiji.
3) Razgrnita zemljevid in poiščita vsak svojo CELINO.
4) Na vajini celini se nahaja DRŽAVA, ki sta jo dobila. Poiščita jo.
5) Ko vsak najde svojo državo, pritrdi listič z imenom države na ustrezno
mesto na nemem zemljevidu.
*
1. Nemi
zemljevid
sveta
2. Igraj igro
- CELINE
3. Igraj igro
- DRŽAVE
4. Človekove
pravice
110
4. Raziskujmo naprej!
Igrala bosta igro, podobno tisti v nalogi 2.
Poiščita ovojnico s številom 5. V njej so kartice.
Poiščita kartice z barvo vajinih dveh drža (ZDA, Argentina, Madžarska, Tajska,
Gana in Nova Zelandija).
Za igranje potrebujeta:
- nemi zemljevid,
- raznobarvne kartice, ki jih najdeta v ovojnici s številom 6 ter
- merilnik časa (uporabita lahko mobilni telefon).
Obrnita list na naslednjo stran.
Tam vaju čakajo navodila za igranje igre.
**
1. Nemi
zemljevid
sveta
2. Igraj igro
- CELINE
3. Igraj igro
- DRŽAVE
4. Človekove
pravice
112
SLEDITA KORAKOM:
1) Začne starejši igralec.
Vleče eno izmed kartic z ustrezno barvo (vsaki barvi pripadajo 3 kartice:
ZDA, Argentina, Madžarska, Tajska, Gana in Nova Zelandija).
2) Mlajši igralec pripravi merilnik časa in nastavi 30 s.
3) Starejši igralec, POZOR: poskusi si zapomniti, kar vidiš na kartici.
Mlajši igralec, POZOR: pozorno spremljaj odštevanje časa.
Ko začneš meriti čas, reci: »ZDAJ!« Ko čas poteče, reci: »STOP!«
Takrat ti starejši igralec preda kartico v roke.
4) Mlajši igralec izbere 2 vprašanji, zapisani na hrbtni strani kartice.
Prebere ju.
Starejši učenec odgovori, mlajši pa preveri pravilnost odgovora.
5) Sedaj se zamenjajta. Ponovita vse korake od začetka.
113
5. Sta že kdaj slišala za DEKLARACIJO O ČLOVEKOVIH PRAVICAH?
V škatli poiščita vsak svoj list z naslovom SPLOŠNA DEKLARACIJA
ČLOVEKOVIH PRAVIC.
Pozorno preberita pravice, ki so zapisane.
Ko končata, obrnita list!
Pisalo se je leto 1948. Ti zveni znano? Ah, seveda, za tebe je to minulo
stoletje, čas tvojih babic in dedkov. Takrat se je ravno končala 2. svetovna
vojna. To je bila najhujša vojna v zgodovini. Umrlo je kar 70 milijonov ljudi.
Da se kaj takega več ne bi ponovilo, se je človeštvo odločilo, da moramo drug
drugega spoštovati. Zato smo zapisali SPLOŠNO DEKLARACIJO
ČLOVEKOVIH PRAVIC.
Kaj točno so človekove pravice?
To so pravice, ki ti pripadajo preprosto zato, ker si človek. Vsakemu človeku
pripadajo ob rojstvu.
Če bi vsi upoštevali pravice drug drugega in se spoštovali, bi bil svet veliko
lepši in boljši.
**
114
Iz škatle vzemita dva flumastra. Nalogo rešujeta vsak sam.
S označita pravice, za katere menita, do so v vajinem življenju
upoštevane.
S označi pravice, za katere menita, da v vajinem življenju niso
upoštevane.
Z * označita pravice, ki jih ne razumeta dobro.
_________________________________________________________________
S sošolcem primerjajta vajino delo.
Sta s označila enake pravice?
Kdo je označil več pravic?
Katere pravice menita, da je najlažje upoštevati?
Sta s označila enake pravice?
Kdo je označil več pravic?
Katere pravice menita, da so največkrat kršene?
Kaj mislita, kako bi lahko preprečili kršenje pravic?
Katere pravice sta označila z * ?
Če razumeš pravico, ki jo je označil sošolec, mu lahko pomagaš z razlago.
Za natančnejšo razlago lahko prosita tudi učiteljico.
6. Čeprav bi vsi ljudje na svetu morali imeti enake pravice, temu ni tako.
Bi rada o človekovih pravicah izvedela še več?
Pobrskajta po spletu! Na spletni strani Otrokove pravice: Moje pravice
bosta našla veliko zanimivih video posnetkov in zgodb.
***
**
115
Prebivalcem različnih držav so pogosto kršene njihove pravice.
Človekove pravice se povezujejo ena z drugo.
To pomeni, da so velikokrat s tem, ko je kršena ena pravica, kršene tudi ostale.
PRIMER: Če nimaš stanovanja, moraš živeti na cesti. Zato zelo slabo spiš in si
bolan. Ne moreš hoditi v šolo, brez izobrazbe pa ne dobiš službe.
Sta pripravljena na nov izziv?
Prelevila se bosta v NOVINARJA in raziskala, katere pravice so kršene v dveh
državah, ki sta ju do sedaj podrobneje spoznala.
V škatli poiščita knjižico z naslovom Zgodbe iz različnih koncev sveta: KATERE
PRAVICE SO KRŠENE?
***
116
V Knjižici so zapisane zgodbe o kršenju pravic v različnih državah.
Knjižico lahko ob strani razvežeta.
Iz nje vzemita samo 2 lista, vsak za svojo državo.
Preberita zgodbo, vsak za svojo državo.
________________________________________________________________
V spodnji ovojnici so učni listi.
Rešita vsak svojega.
KO KONČATA, PRIMERJAJTA SVOJE ODGOVORE.
***
117
7. KAKO UKREPATI OB KRŠENJU PRAVIC?
Na spletu si oglejta video posnetek z naslovom: Varuh člov. Pravic INFODROM
Odgovorita na vprašanja:
1. Kako se imenuje pismo, ki ga je Majina mama poslala varuhu človekovih
pravic?
2. Varuh človekovih pravic skrbi za:
a) pravico do varnosti
b) vse človekove pravice
c) občine.
3. Naloga varuha človekovih pravic je, da:
a) preiskuje nepravilno delovanje državnih organov,
b) nam uredi prevoz do šole
c) poskrbi, da spoštujejo naše pravice.
**
119
8. PONOVIMO, kam smo potovali in kaj novega smo spoznali!
SVET
sestavljajo
CELINE
so
SEVERNA
AMERIKA JUŽNA
AMERIKA EVROPA AZIJA
AVSTRALIJA
Celine sestavljajo različne
DRŽAVE
Prebivalci vseh držav imamo
ENAKE PRAVICE
kot so na primer
ZDA
ARGENTINA
MADŽARSKA
TAJSKA
NOVA ZELANDIJA
To so: pravica do …
ŽIVLJENJA
ŠOLANJA
ENAKOSTI PROSTEGA
ČASA
ODLOČANJA IN
IZBIRE
DELA
Pravice v
različnih državah
niso enako
UPOŠTEVANE
Ob kršenju
naših pravic
nam pomaga
VARUH ČLOVEKOVIH
PRAVIC
120
Kaja Klančišar in Kaja Leskovar: Moja pot okoli sveta PRILOGA 1 – NAVODILA ZA UČENCA
POZDRAVLJEN MLADI SVETOVNI POPOTNIK!
Pred tabo je namizna igra Moja pot okrog sveta. S pomočjo
igre boš ponovil celine in oceane na Zemlji, ter značilnosti
posameznih celin.
Naloge poskušaj rešiti sam. Na drugi strani vsake naloge imaš
rešitve. Če boš imel težave, na pomoč pokliči učitelja.
PA POJDIMO…
IGRA VSEBUJE:
- KOVČEK (MAPO) V KATERI SO VSI POTREBNI MATERIALI
IN PRIPOMOČKI. V KOVČKU NAJDEŠ:
o Podlogo (Zemljevid sveta z igralnimi polji)
o Igralne figurice
o 8 kuvert
1. kuverta: celine, oceani, potni list
2. kuverta: Evropa
3. kuverta Azija
4. kuverta: Afrika
5. kuverta: Avstralija
6. kuverta: Severna Amerika
7. kuverta: Južna Amerika
8. kuverta: Antarktika
o V kuvertah s celinami so naloge in za njih potrebni
pripomočki, rešitve in žigi
o Plastično posodico, ki pripada kuverti Azije
121
NAVODILA:
Najprej iz kovčka zloži ves potreben material (na tla ali na
mizo).
Preveri, če imaš pred sabo vse zgoraj zapisane elemente
(podlogo, 8 kuvert, igralne figurice, plastično posodico).
Vzemi KUVERTO 1, v kateri so modeli celin in napisi oceanov.
Pritrdi jih na ustrezno mesto na podlogi. Oglej si lego celin na
podlogi in s konico prsta spoznaj obliko celine na kuverti.
V nadaljevanju igra poteka tako, da se z igralno figurico
pomikaš po poljih od START-a do CILJ-a. Vsakemu polju
pripada naloga.
Polja na podlogi so enake barve kot celine na podlogi in na
kuverti, in sicer:
- VIJOLIČNA BARVA: SEVERNA IN JUŽNA AMERIKA
- RUMENA BARVA: AFRIKA
- ZELENA BARVA: EVROPA
- ROZA BARVA: AZIJA
- MODRA BARVA: AVSTRALIJA
- BELA BARVA: ANTARKTIKA
Torej, ko prideš na polje modre barve, le-to pripada Avstraliji,
zato vzameš kuverto Avstralije, kjer te čaka naloga
(pravzaprav tri naloge – za tri polja). Tako se pomikaš po
poljih in na vsakem rešiš eno nalogo iz kuverte.
122
Pazi! Amerika je v celoti vijolične barve, tako Severna kot
Južna, ki pa imata vsaka svojo kuverto. Poglej, ali na polju piše
S (Severna) ali J (Južna) in pazi, da vzameš pravo kuverto.
Posamezno nalogo preveri z rešitvami, ki so na drugi strani
naloge.
Ko rešiš vse naloge iz posamezne kuverte, vzemi žig in ga
odtisni v potni list. Na koncu igre boš imel v svojem potnem
listu kar 7 žigov in boš postal pravi svetovni popotnik.
Ostani radoveden raziskovalec in uživaj!
125
PRILOGA 3- ANTARKTIKA
ANTARKTIKA
Antarktika je edina celina, ki jo vse leto prekrivata sneg in led. Obkrožajo jo Tihi,
Indijski in Atlantski ocean.
Naloga 1 V kuverti poišči nalogo. Kaj spada kam? Pravilno razvrsti lastnosti Antarktike in
Arktike v tabelo.
Naloga 2 Reši rebus. Kako imenujemo pojav, ki ga lahko vidimo na Antarktiki? S pomočjo
spleta poišči informacije in na kratko opiši pojav.
1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 + Č
Rešitev: _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
O pojavu:
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
Naloga 3
V kuverti se skriva uganka zate. Poišči jo, razmisli in utemelji svoj odgovor.
126
Rešitve za nalogo 1
ANTARKTIKA ARKITKA
Je celina obdana z morjem. Je zmrznjeno morje.
Ni stalnih prebivalcev, ampak le raziskovalci.
So stalni prebivalci.
Rastejo: lišaji, mahovi, alge. Rastejo: mahovi, grmičevje, cvetlice.
Hladnejše podnebje. Toplejše podnebje.
Obdaja Zemeljski južni tečaj. Obdaja Zemeljski severni tečaj.
Najbolj značilni prebivalci so pingvini, najdemo pa tudi veliko vrst kitov in tjulnov.
Najbolj značilni prebivalci so severni medvedi, najdemo pa tudi polarne lisice, zajce in jelene.
Rešitve za nalogo 2 Rešitev rebusa je POLARNA NOČ.
(POLICIST TOVARNA NOS +Č)
Polarna noč je nekaj mesecev trajajoča tema, ki nastane na obeh poloblah
zaradi nagnjenosti Zemljine osi.
Rešitve za nalogo 3 Severni medvedi ne jedo pingvinov. V prvi vrsti zato, ker se nikoli ne srečajo, saj
prvi živijo na severni polobli (na Arktiki), drugi pa na južni (na Antarktiki).
127
PRILOGA 4- EVROPA
EVROPA
Naloga 1 K posamezni številki napiši ime otoka, otočja ali polotoka. K posamezni črki
napiši ime morja, oceana oziroma morske ožine. Pomagaj si z zemljevidom.
1 -
2 -
3 -
4 -
5 (otočje) -
6 (polotok) -
7 (polotok) -
8 (polotok) -
9 (polotok) -
A (morje) -
B (morje) -
C (ocean)-
Č -
D -
E -
Rešitve za nalogo 1
128
1 … Islandija
2 ... Sicilija
3 ... Sardinija
4 ... Korzika
5 ... Britansko otočje
6 ... Skandinavski polotok
7 ... Iberski polotok
8 ... Apeninski polotok
9 ... Balkanski polotok
A ... Črno morje
B ... Sredozemsko morje
C ... Atlantski ocean
Č ... Bospor
D ... Dardanele
E ... Gibraltarska vrata
129
Naloga 2 Na karti pobarvaj geografske enote: države Vzhodne Evrope z roza barvo,
Srednje Evrope z vijolično barvo, Severne Evrope z modro barvo, Zahodne
Evrope z oranžno barvo, države Južne Evrope s svetlo zeleno in države
Jugovzhodne Evrope s temno zeleno barvo. Pomagaj si z zemljevidom.
Naloga 3 V kuverti najdeš kartončke. Država in pripadajoča prestolnica predstavljata par.
Odigraj igro spomina!
130
Rešitve za nalogo 2
Rešitve za nalogo 3
Avstrija Dunaj
Albanija Tirana
Bolgarija Sofija
Hrvaška Zagreb
Češka Praga
Finska Helsinki
Francija Pariz
Estonija Talin
Grčija Atene
Madžarska Budimpešta
Italija Rim
Irska Dublin
Islandija Reykjavik
Makedonija Skopje
Poljska Varšava
Rusija Moskva
Portugalska Lizbona
Španija Madrid
Švica Bern
Švedska Stockholm
Nemčija Berlin
131
Priloga 5- Azija
AZIJA
Azija je največja celina na svetu. Obsega skoraj tretjino vsega kopnega na
Zemlji. Od Evrope je štirikrat večja. Skoraj v celoti je na severni polobli.
Naloga 1 Naučil si se že, kje poteka meja med Azijo in Evropo.
Ta poteka od severa proti jugu:
o po gorovju Ural,
o reki Ural,
o po Kaspijskem jezeru,
o Meniškem podolju
o Azovskem morju
o Črnem morju
o Skozi ožini Bospor in Dardanele.
NAVODILO: Sedaj, ko si ponovil, kje meja poteka jo z rdečo barvico vriši v
zemljevid. Po koncu pravilno rešitev preveri na hrbtni strani in po potrebi
popravi.
133
Naloga 2 Monsunsko podnebje je značilno za ves južni, jugovzhodni del Azije ter vzhodno
Kitajsko. Ime je dobilo po vetrovih – monsunih.
NAVODILO: Vsaka slika prikazuje drugo vrsto monsunov. Tvoja naloga je, da na
prazne črte dopišeš ustrezno besedo (vsako zapišeš samo enkrat): poletni,
zimski, morja, kopnemu, kopnega, morju, padavin.
Ko končaš obrni list in preveri pravilnost rešitev.
MONSUN 1
Slika prikazuje _____________ monsun. Vetrovi pihajo iz _____________ proti
_______________. Zaradi teh vetrov prihaja do velike količine ___________,
nalivov in poplav.
MONSUN 2
Slika prikazuje _____________ monsun. Vetrovi pihajo iz _____________ proti
_______________.
134
Rešitve za nalogo 2 MONSUN 1
Slika prikazuje poletni monsun. Vetrovi pihajo iz morja proti kopnemu. Zaradi
teh vetrov prihaja do velike količine padavin, nalivov in poplav.
MONSUN 2
Slika prikazuje zimski monsun. Vetrovi pihajo iz kopnega proti morju.
135
Naloga 3 Iz Azije izhaja vrsta kulturnih rastlin, ki jih človek goji za svojo prehrano ali kot
surovino za nadaljnjo predelavo.
NALOGA: Iz posodice z roza pokrovom vzemi skodelice označene s številkami od
1 do 3. Tvoja naloga je, da s pomočjo voha (skodelica 1,2,3) oz. sluha (skodelica
4) poskušaš ugotoviti, katera kulturna rastlina je v skodelici.
Pravilnost rešitev preveri tako, da skodelico dvigneš in pogledaš rešitev
zapisano na listku.
Vsako skodelico (1,2,3) povohaj in poskušat ugotoviti kateri ZAČIMBI
pripada ta vonj. K ustrezni številki zapiši ime začimbe.
SKODELICA 1 __ __ __ __ __
SKODELICA 2 __ __ __ __ __
SKODELICA 3 __ __ __ __ __
Skodelico 4 potresi in po zvoku poskušaj ugotoviti, katera kulturna
rastlina je v skodelici.
SKODELICA 4 __ __ __
Najpomembnejše kulturne rastline v Aziji so: _____ (skodelica 4), čajevec, soja,
gumijevec, bambus in začimbe (muškatni orešek, nageljnove žbice,
_____________,____________,_________ (skodelice 1,2,3,).
137
Priloga 6- Severna Amerika
SEVERNA AMERIKA
Cela Severna Amerika leži na severni polobli. Večji del ozemlja je v severnem
zmerno toplem pasu, manjši del ozemlja na severu pa v severnem hladnem
pasu.
Naloga 1 Na nemi karti označi morja in oceane, ki oblivajo Severno Ameriko. Označi 2
državi, ki sta vodilni gospodarski sili na svetu in vsaj eno velemesto v eni izmed
njih. Označi tudi največji otok na svetu, ki sicer pripada Danski. Pomagaj si z
zemljevidom.
139
Naloga 2 S pomočjo slike ugotovi, kdo so bili prvi prebivalci Severne Amerike.
Pred prihodom Evropejcev je na ozemlju Severne
Amerike živelo približno 1,5 milijona
_________________. Pripadali so različnim
plemenom. Kmalu so se priseljenci začeli naseljevati
tudi na indijanskih ozemljih. Čeprav so se upirali in
borili za svoja ozemlja, je bila do leta 1890 moč
Indijancev zlomljena. Umakniti so se morali v
rezervate. To so posebna ozemlja, kjer lahko
Indijanci živijo po svojih načelih in izročilih.
Naloga 3 Zastava ZDA je sestavljena iz belih zvezdic v modrem okvirju v levem zgornjem
kotu ter rdečih in belih črt. Preštej bele zvezdice. Kaj predstavljajo? Kaj pa črte?
140
Rešitve za nalogo 2 To so bili Indijanci.
Rešitve za nalogo 3 Zastava ZDA je sestavljena iz 50 belih zvezdic v modrem okvirju v levem
zgornjem kotu ter 7 rdečih in 6 belih črt.
50 zvezdic predstavlja 50 zveznih držav, 13 črt pa predstavlja prvotnih 13
zveznih držav.
141
Priloga 7- Južna Amerika
JUŽNA AMERIKA
Južno Ameriko prečka ekvator, vendar večina celine leži na južni polobli. Del
kontinenta je v vročem pasu. Ostale pokrajine so v južnem zmerno toplem
pasu. Južno Ameriko oblivajo Karibsko morje, Tihi ocean in Atlantski ocean.
Meja med Severno in Južno Ameriko je Panamski prekop. Na jugu se celina
konča z otočjem Ognjena zemlja in rtom Horn. Panamski prekop povezuje tudi
Atlantski in Tihi ocean.
Naloga 1 Poskušaj prebrati spodnje besede. Kaj misliš, za kateri jezik gre? To je jezik, ki
ga govori večinski delež južnoameriškega prebivalstva.
la ciudad
el amor
la selva
la joya
el tribu
Naloga 2 Južno od ekvatorja leži Amazonsko nižavje. To je vroče, mokro območje, kjer
raste največji tropski deževni gozd na svetu. Pravijo mu tudi pljuča sveta.
Razmisli in pojasni, zakaj se tropski deževni gozd krči in zakaj je pomembno, da
ga varujemo.
Naloga 3 V kuverti se skriva sestavljanka. Sestavi jo. Na zadnjem delu sestavljanke si
preberi nekaj o tej zanimivosti.
142
Rešitve za nalogo 1 Besede so zapisane v španščini.
Rešitve za nalogo 2 Začela se je gradnja cest, priseljevanje revnih ljudi brez zemlje, gradnja jezov za
elektrarne in kopanje rude. Razvoj je spodbudil množično priseljevanje, hkrati
pa je povzročil izčrpavanje naravnih virov. Zaradi hitre gospodarske rasti se
krčenje in degradiranje tropskega deževnega gozda povečuje. Širijo se območja
izkopavanja rudnin, nastajajo plantaže tropskih kultur ter površine namenjene
govedoreji in poljedelstvu. Zaradi tovrstnega človekovega početja smo danes
priče najhitrejšemu upadanju rastlinskih in živalskih vrst v vsej človeški
zgodovini.
Pomembno je, da ga varujemo, saj ima pomembno vlogo pri svetovnih
količinah ogljikovega dioksida, zmanjšuje toplogredni učinek in je vir različnih
živalskih in rastlinskih proizvodov. Nekateri menijo, da so ti gozdovi največja
lekarna na svetu.
Rešitve za nalogo 3
143
Priloga 8- Afrika
AFRIKA
Afrika je druga največja celina na svetu. Kar trikrat je večja od Evrope. Pretežni
del Afrike je v vročem pasu. Od Evrope jo loči Gibraltarski preliv in Sredozemsko
morje. Od Azije jo loči Rdeče morje. Na zahodu Afriko obliva Atlantski ocean, na
vzhodu pa Indijski ocean.
Naloga 1 Afrika ima pester živalski svet. Živalstvo se je prilagodilo podnebju in
rastlinstvu. V vlažnem tropskem gozdu živijo raznovrstni ptiči, metulji, žabe in
kače. Tu najdemo tudi različne vrste opic. V puščavah in stepah najdemo miši,
kače, lisice, kamele,…
Savana pa je domovina najbolj znanih afriških živali. Katere so to pa boš
ugotovil s pomočjo križanke.
Rešitve za nalogo 1 1. SLON
145
Naloga 2 Reka Nil
NAVODILO: Na prazne črte dopiši odgovore.
Nil je __________ reka na svetu. Dolga je 6671 kilometrov. Nil nastane, ko se
zlijeta ________ in ______ Nil. Nato si utira pot skozi puščavo na sever proti
_____________morju. Nil je ena najpomembnejših rek v Afriki. S svojo vodo
spreminja puščavo v rodovitno zemljo, saj namaka številna polja. Zato večina
ljudi v Egiptu živi v ozkem rodovitnem pasu ob reki.
ALI VEŠ?
Ob Nilu je zelo rodovitna zemlja. Zato so se ob njen naselile že najstarejše
civilizacije – stari Egipčani. Njihov vladar je bil faraon. Nil je bil vir življenja že za
prebivalce v starem Egiptu v času faraonov. Stari Egipt je bil močna država v
dolini Nila. Nil je vsako leto poplavil. Ko se je umaknil, je pustil na poljih plodno
blato, v katerega so sejali in sadili. Pridelek je bil obilen. Tako je bil stari Egipt že
več tisoč let pred našim štetjem močna država z visoko kulturo.
FARAON
146
Rešitve za nalogo 2 Nil je najdaljša reka na svetu. Dolga je 6671 kilometrov. Nil nastane, ko se
zlijeta Beli in Modri Nil. Nato si utira pot skozi puščavo na sever proti
Sredozemskemu morju. Nil je ena najpomembnejših rek v Afriki. S svojo vodo
spreminja puščavo v rodovitno zemljo, saj namaka številna polja. Zato večina
ljudi v Egiptu živi v ozkem rodovitnem pasu ob reki.
147
Naloga 3 NAVODILO: Poglej sliko in odgovori na vprašanje. Nato dopiši manjkajočo
besedo, ki je enaka na vseh 3 mestih.
Kakšne vrste pokrajina je na fotografiji?____________________________
__________ je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin.
Prekriva približno tretjino kopnega na Zemlji. V _________ skoraj nikoli ne
dežuje. Podnevi je zelo vroče, ponoči pa zelo hladno. Rastlin in živali je zelo
malo.
Sahara je največja, najbolj vroča in suha med vsemi ___________ na svetu.
NAVODILO: Na zemljevidu je obarvanih nekaj največjih puščav na svetu. Z rdečo
barvico obkroži tisto obarvano polje, ki prikazuje Saharo.
Če znaš, poimenuj še ostala imena puščav.
Pravilnost preveriš tako, da obrneš list.
148
Rešitve za nalogo 3 Na fotografiji je puščava.
Puščava je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin.
Prekriva približno tretjino kopnega na Zemlji. V puščavi skoraj nikoli ne dežuje.
Podnevi je zelo vroče, ponoči pa zelo hladno. Rastlin in živali je zelo malo.
Sahara je največja, najbolj vroča in suha med vsemi puščavami na svetu.
149
Priloga 9- Priloge k igram
Priloge
Avstrija Dunaj
Albanija Tirana
Bolgarija Sofija
Hrvaška Zagreb
Češka Praga
Finska Helsinki
Francija Pariz
Estonija Talin
Grčija Atene
Madžarska Budimpešta
Italija Rim
Irska Dublin
Islandija Reykjavik
Makedonija Skopje
Poljska Varšava
Rusija Moskva
Portugalska Lizbona
Španija Madrid
Švica Bern
Švedska Stockholm
150
Nemčija Berlin
Je celina obdana z morjem.
Je zmrznjeno morje.
Ni stalnih prebivalcev, ampak le raziskovalci.
So stalni prebivalci.
Rastejo: lišaji, mahovi, alge.
Rastejo: mahovi, grmičevje, cvetlice.
Hladnejše podnebje.
Toplejše podnebje.
Obdaja Zemeljski južni tečaj.
Obdaja Zemeljski severni tečaj.
Najbolj značilni prebivalci so pingvini,
najdemo pa tudi veliko vrst kitov in
tjulnjev.
Najbolj značilni prebivalci so severni
medvedi, najdemo pa tudi polarne
lisice, zajce in jelene.
ANTARKTIKA ARKTIKA