SKRIVNOSTI ČLOVEŠKIH SKRIVNOSTI ČLOVEŠKIH MOŽGANOVMOŽGANOV

Simon Simon BrežanBrežan, dr.med., dr.med.

http://www.arhivo.comhttp://www.arhivo.comhttp://www.scribd.com/simonbrezanhttp://www.scribd.com/simonbrezan

www.pubmed.comwww.pubmed.com, , CobissCobisswww.Facebook.comwww.Facebook.com

www.www.googlegoogle..comcom

Univ Psih Klinika LjubljanaUniv Psih Klinika Ljubljana

INTERAKTIVNA DELAVNICAINTERAKTIVNA DELAVNICAApril 2010April 2010

Možgani, to smo mi!Možgani, to smo mi!Najzapletenejši sistem v nam znanem Najzapletenejši sistem v nam znanem

vesolju: izzivvesolju: izziv

Zaupanje; moč znanja, argumenta, NE Zaupanje; moč znanja, argumenta, NE argument moči!argument moči!

Simon Simon BrežanBrežan, dr. med. , dr. med. -- zdravnik, kognitivni zdravnik, kognitivni nevroznanstveniknevroznanstvenik, družbeno, družbeno--politični politični aktivist in aktivist in blogerbloger. . Bil je zlati maturant Gimnazije Bežigrad, tudi dobitnik študentsBil je zlati maturant Gimnazije Bežigrad, tudi dobitnik študentske Prešernove nagrade ke Prešernove nagrade za raziskovalno delo in mednarodnih štipendij oz. nagrad, diplomza raziskovalno delo in mednarodnih štipendij oz. nagrad, diplomiral pa je na iral pa je na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Medicinski fakulteti v Ljubljani. Je avtor ali soavtor okrog 40 znanstvenih in poljudnoznanstvenihJe avtor ali soavtor okrog 40 znanstvenih in poljudnoznanstvenih člankov (tudi člankov (tudi mednarodnih) s svojega ožjega strokovnega področja višjih duševnmednarodnih) s svojega ožjega strokovnega področja višjih duševnih (kognitivnih) ih (kognitivnih) funkcij možganov. funkcij možganov. Posebno pozornost pri svojem raziskovanju posveča področju delovPosebno pozornost pri svojem raziskovanju posveča področju delovnega nega (kratkoročnega) spomina in možganskim valovanjem oz. električnim(kratkoročnega) spomina in možganskim valovanjem oz. električnim oscilacijam, pri oscilacijam, pri čemer uporablja raziskovalno metodo čemer uporablja raziskovalno metodo elektroencefalografijeelektroencefalografije (EEG) in EEG(EEG) in EEG--koherence, ki jo je skupaj s sodelavci tudi vpeljal v delo Inštikoherence, ki jo je skupaj s sodelavci tudi vpeljal v delo Inštituta za klinično tuta za klinično nevrofiziologijonevrofiziologijo na UKC Ljubljana. O tem je predaval na različnih domačih in tujna UKC Ljubljana. O tem je predaval na različnih domačih in tujih ih kongresih, delavnicah in konferencah. kongresih, delavnicah in konferencah. Leta 2007 je prejel nagrado časopisa Delo za najboljši članek v Leta 2007 je prejel nagrado časopisa Delo za najboljši članek v prilogi Znanost, kjer je prilogi Znanost, kjer je imel tudi 2 vabljena intervjuja. imel tudi 2 vabljena intervjuja. Simon odhaja na nadaljnji podiplomski doktorski študij kognitivnSimon odhaja na nadaljnji podiplomski doktorski študij kognitivne e nevroznanostinevroznanosti v v tujino.tujino.

Reference:Reference:

http://splet02.izum.si/http://splet02.izum.si/cobisscobiss//bibliographybibliography??codecode=90791&=90791&sciifsciif=on&=on&abstractabstract=V&=V&langbiblangbib==engeng&&woswos=on=on

http://www.http://www.ncbincbi..nlmnlm..nihnih..govgov//sitessites//entrezentrez??dbdb==pubmedpubmed&&cmdcmd==DetailsSearchDetailsSearch&term=&term=simonsimon++brezanbrezan&log$=&log$=activityactivity

http://http://videolecturesvideolectures..netnet//simonsimon__brezanbrezan//

O ceni resnice: O ceni resnice: ““ManyMany willwill callcall me me adventureradventurer, , andand thatthat I I amam, , onlyonly one one ofof a a

differentdifferent sort. One sort. One whowho risksrisks hishis skinskin to to proveprove hishis truthtruth.” .” [[CheChe]]

Your Dynamic Brain

Your brain looks like a big cauliflower. It hides out from the rest of your body in its own custom-built bony box--your head. It doesn't seem to do much of

anything. Boring, right?

Wrong! Your brain is amazing, surprising, always changing.

Your brain is you!

O ČEM BOMO GOVORILI?O ČEM BOMO GOVORILI?

ZGRADBA MOŽGANOVZGRADBA MOŽGANOV

DELOVANJE MOŽGANOV DELOVANJE MOŽGANOV

BIOKEMIČNOBIOKEMIČNO--PRESNOVNI PROCESIPRESNOVNI PROCESIELEKTRIČNI PROCESIELEKTRIČNI PROCESI

NEKATERE VIŠJE FUNKCIJE MOŽGANOVNEKATERE VIŠJE FUNKCIJE MOŽGANOV-- IZBIRNO?IZBIRNO?

SPOMINSPOMINMOTIVACIJA/ODVISNOSTMOTIVACIJA/ODVISNOSTČUSTVAČUSTVASTRASTSTRASTSVOBODNA VOLJASVOBODNA VOLJAReligija,Religija,paranormalnoparanormalno

NEKATERE BOLEZNI MOŽGANOVNEKATERE BOLEZNI MOŽGANOV

RAZISKOVANJE V NEVROZNANOSTI, BRANJE MISLIRAZISKOVANJE V NEVROZNANOSTI, BRANJE MISLI

KAJ ŽE VEMO O MOŽGANIH oz. MOTIVACIJA/INTERES?“Raziskovalna” delavnica“Raziskovalna” delavnica--

“Eksperiment med eksperimenti” (film Eksperiment)“Eksperiment med eksperimenti” (film Eksperiment)Vsi smo le poskusni zajčki (zajčice) v Igri… :)Vsi smo le poskusni zajčki (zajčice) v Igri… :)

Motivirani/nemotivirani dijaki Motivirani/nemotivirani dijaki vsvs. NEVROZNANSTVENIK. NEVROZNANSTVENIK

RAZLIKA ZAČETEK VS. KONEC PREDAVANJA?RAZLIKA ZAČETEK VS. KONEC PREDAVANJA?

Mehanizmi, načini motivacije? Mehanizmi, načini motivacije? SubliminalnaSubliminalna percepcijapercepcija, , anticipacijaanticipacija

ObojesmerniObojesmerni tok informacij, tok informacij, feedbackfeedback

Kritična odprta diskusija, izbirne teme: Kritična odprta diskusija, izbirne teme:

Just Just callcall me Simon!;)me Simon!;)

ZGODOVINA MOŽGANOVZGODOVINA MOŽGANOV

Searching for the MindSearching for the Mind

Our awareness of the brain has grown slowly, over centuries. FroOur awareness of the brain has grown slowly, over centuries. From the m the beginnings of history, people have searched for the location of beginnings of history, people have searched for the location of thought, thought, perception, feelings, memory, consciousness. People have searcheperception, feelings, memory, consciousness. People have searched for the d for the mind. mind.

Historic Brain BytesHistoric Brain Bytes

TREPANACIJATREPANACIJA LOBANJ PRED 10.000 LETILOBANJ PRED 10.000 LETIStari EgiptStari Egipt-- poškodbe, simptomi, bolezni, kirurgija… poškodbe, simptomi, bolezni, kirurgija…

The ancient Greeks debated whether the brain or the The ancient Greeks debated whether the brain or the heartheart was the seat of the mind.was the seat of the mind.In the 2nd century the GrecoIn the 2nd century the Greco--Roman physician Galen thought that Roman physician Galen thought that cerebrocerebro--spinal spinal fluidfluid, which bathes the brain and collects in hollows called , which bathes the brain and collects in hollows called ventriclesventricles, was the , was the essence of the mind.essence of the mind.

15.st.: Razcvet renesanse, sekcije15.st.: Razcvet renesanse, sekcije-- LeonardoLeonardo da da VinciVinci: narisal možgane : narisal možgane In Shakespeare's 16th century England people thought the In Shakespeare's 16th century England people thought the liverliver, not the brain, was , not the brain, was the seat of emotion.the seat of emotion.

17.STOLETJE: 17.STOLETJE: DESCARTESDESCARTES-- MISLIM, TOREJ SEM…DUALIZEMMISLIM, TOREJ SEM…DUALIZEM (MOŽGANI/ (MOŽGANI/ DUŠEVNOST, UM) DUŠEVNOST, UM)

18.ST.: 18.ST.: GALL (FRENOLOGIJA), FLOURENSGALL (FRENOLOGIJA), FLOURENSBROADMANN, BROCCA, WERNICKE…: BROADMANN, BROCCA, WERNICKE…: KARTOGRAFIJA MOŽGANOVKARTOGRAFIJA MOŽGANOVPREK RAZISKOVANJA POŠKODBPREK RAZISKOVANJA POŠKODB

19.ST.: GOLGI19.ST.: GOLGI-- ODKRITJE NEVRONAODKRITJE NEVRONA KOT GRADNIKA, CAJAL: KOT GRADNIKA, CAJAL: SINAPSASINAPSA

20.st.:20.st.: MODERNA NEVROZNANOST, TEHNOLOGIJA MR, EEGMODERNA NEVROZNANOST, TEHNOLOGIJA MR, EEG … … SPIELBERG: film Posebno poročiloSPIELBERG: film Posebno poročilo

ZGODBA PHINEASZGODBA PHINEAS--A GAGEA GAGE--A IN A IN LOBOTOMIJALOBOTOMIJA

change in Gage's personality had been caused by the damage to thchange in Gage's personality had been caused by the damage to the e frontal lobes of his brain. frontal lobes of his brain.

Here was a clue that certain parts of the brain control certain Here was a clue that certain parts of the brain control certain kinds of kinds of

behaviorbehavior:: (DECISION MAKING(DECISION MAKING-- RATIO, EMOTIONS…)RATIO, EMOTIONS…)

DEJSTVA O MOŽGANIHDEJSTVA O MOŽGANIHNEVROZNANOST: raziskovanje živčevja oz. možganov

Revija Science: najtrša neodgovorjena vprašanja v znanosti so tudi nevroznanstvena

Možgani: 100 milijard nevronov (število zvezd Milky Way galaksije), več kot 1016 sinaptičnihpovezav? + še več podpornih celic: nevroglia

Najkompleksnejši sistem v vesolju?

Relativna velikost, teža 2%, metabolizem 20%

Organiziranost povezav in obdelovanje informacij v nevronskih mrežjih

Vloga možganske skorje

Skokovit porast števila znanstvenih objav

21. stoletje: “Stoletje možganov”?

Možgani vsebujejo milijarde nevronov. A kaj nevroni sploh so? Samo celice. Dokler se med njimi ne vzpostavijo povezave, ni v možganih nobenega znanja. Vse, kar vemo in vse, kar smo, izvira iz načina, kako se naši nevroni povezujejo med seboj.

[Tim Berners-Lee, 1999]

RAZISKOVANJE V KOGNITIVNI NEVROZNANOSTIRAZISKOVANJE V KOGNITIVNI NEVROZNANOSTI

KAJ JE KOGNICIJA, KOGNITIVNO?KAJ JE KOGNICIJA, KOGNITIVNO?

Kognitivna znanost

preučevanje duševnih procesov kot obdelave informacijvse vede, ki se ukvarjajo s problemi spoznavanja, mišljenja, zavesti, pa tudi čustev in vedenja

Kognitivna nevroznanost

“nevrobiologija duševnih procesov” (Gazzaniga)“cilj je razumeti zavest” (Kandel) možganski oz. nevronski korelati višje živčne dejavnosti?

“Ultimativni cilj kognitivne nevroznanosti je razumevanje delovanja in interakcij funkcijskih in strukturnih komponent možganov tako dobro, da bi lahko sestavili mehanični model možganov oz. napisali računalniški program, ki bi simuliral možgane do potankosti.” (Kosslyn, 1996)

ZGRADBA MOŽGANOV ZGRADBA MOŽGANOV

EVOLUCIJA: RAST MOŽGANOVEVOLUCIJA: RAST MOŽGANOV

Modern Human BrainModern Human Brain

About one and a half million years ago, the brains of our human About one and a half million years ago, the brains of our human ancestors began to grow explosively. They grew outward in layersancestors began to grow explosively. They grew outward in layers, , as the as the cerebrumcerebrum and its wrinkled and its wrinkled cortexcortex began to surround the began to surround the older parts of our brain. This growth spurt pushed out the bonesolder parts of our brain. This growth spurt pushed out the bones of of our skull, creating our high forehead and domed head. These areaour skull, creating our high forehead and domed head. These areas s control thinking and language. control thinking and language.

The evolutionary steps that formed our brain are still with us.The evolutionary steps that formed our brain are still with us. We We depend on our autonomic system, our ability to move, our memory depend on our autonomic system, our ability to move, our memory and emotions, and thinking and communicating. Our brain needs aland emotions, and thinking and communicating. Our brain needs all l its parts. Our brain allows us to survive in our surroundings.its parts. Our brain allows us to survive in our surroundings.

// model lobanje in možganov // model lobanje in možganov // // YourYour brainbrain animacija animacija // atlas možganov // atlas možganov –– knjige, knjige,

interaktivni elektronski interaktivni elektronski

DELOVANJE MOŽGANOVDELOVANJE MOŽGANOV

Your brain lets you see, hear, smell, taste, move, think, feel, Your brain lets you see, hear, smell, taste, move, think, feel, and and care. care.

It allows you to walk and talk, learn and remember. It allows you to walk and talk, learn and remember. Your brain processes your thoughts, moods, and emotions.Your brain processes your thoughts, moods, and emotions.

It makes you conscious and keeps you alive. It makes you conscious and keeps you alive.

Everything you do and everything you are comes from your brain. Everything you do and everything you are comes from your brain. And everything your brain does comes from electrical signals And everything your brain does comes from electrical signals

and chemical connections.and chemical connections.

http://www.pfizer.com/brain/http://www.pfizer.com/brain/

http://http://staff.washington.edu/chudler/introb.htmlstaff.washington.edu/chudler/introb.html

Neurons are busy and crowded. A neuron may receive messages Neurons are busy and crowded. A neuron may receive messages from 100,000 other neurons, each one arriving afrom 100,000 other neurons, each one arriving a thousand times thousand times every second! A neuron may have 100,000 synapses, each every second! A neuron may have 100,000 synapses, each swarming with hundreds of thousands of neurotransmitters. swarming with hundreds of thousands of neurotransmitters.

This tidal wave of messages is what keeps the Lightning Storm This tidal wave of messages is what keeps the Lightning Storm going. going.

KOMUNIKACIJA MED ŽIVČNIMI CELICAMIKOMUNIKACIJA MED ŽIVČNIMI CELICAMI

ŽŽIVČNA CELICA = NEVRON IVČNA CELICA = NEVRON DENDRIT: sporočila k telesu živčne celiceDENDRIT: sporočila k telesu živčne celiceAKSON: sporočila k AKSON: sporočila k tarčnitarčni živčni celiciživčni celiciSINAPSA: živčni stik SINAPSA: živčni stik

NEVRON= ELEKTRIČNO VZDRAŽNA CELICANEVRON= ELEKTRIČNO VZDRAŽNA CELICANAMEN: PONAMEN: POŠŠILJANJE ELEKTROKEMIILJANJE ELEKTROKEMIČČNIH SIGNALOVNIH SIGNALOV

LASTNOSTI CELIČNE MEMBRANE LASTNOSTI CELIČNE MEMBRANE RAZLIKE V KONCENTRACIJAH IN PREVODNOSTIH IONOV RAZLIKE V KONCENTRACIJAH IN PREVODNOSTIH IONOV MIROVNI MEMBRANSKI POTENCIAL MIROVNI MEMBRANSKI POTENCIAL SPREMEMBE PREPUSTNOSTI MEMBRANE > SPREMEMBE PREPUSTNOSTI MEMBRANE > depolarizacijadepolarizacijaAKCIJSKI POTENCIALAKCIJSKI POTENCIAL>> prevajanje impulza po vlaknuprevajanje impulza po vlaknuPOSTINAPTIČNI POTENCIALIPOSTINAPTIČNI POTENCIALI: VZBUJEVALNI ALI : VZBUJEVALNI ALI ZAVIRALNI V ODV. OD ZAVIRALNI V ODV. OD NEVROTRANSMITORJEV/RECEPTORJEV, INTEGRACIJA NEVROTRANSMITORJEV/RECEPTORJEV, INTEGRACIJA SIGNALOV: SIGNALOV: "go" signals that allow the message to be passed to the "go" signals that allow the message to be passed to the next neuron in the communication line or "stop" signals next neuron in the communication line or "stop" signals that prevent the message from being forwarded. that prevent the message from being forwarded. The signals are in the form of charged particles or ions. The signals are in the form of charged particles or ions. The brain keeps tight control of this message delivery The brain keeps tight control of this message delivery system to avoid communication chaos. system to avoid communication chaos.

Transmission can be as slow as 0.5 meters/sec or as fast Transmission can be as slow as 0.5 meters/sec or as fast as 120 meters/sec as 120 meters/sec

http://http://www.rhsmpsychology.com/Handouts/Neuroscience_handouts.htmwww.rhsmpsychology.com/Handouts/Neuroscience_handouts.htm

Princip električnega in kemičnega Princip električnega in kemičnega signaliziranja med nevronisignaliziranja med nevroni→→ ELEKTRIČNO PREVAJANJE: TOK IONOV ZARADI RAZLIK ELEKTRIČNO PREVAJANJE: TOK IONOV ZARADI RAZLIK V ELEKTRIČNIH POTENCIALIH IN GRADIENTIH V ELEKTRIČNIH POTENCIALIH IN GRADIENTIH KONCENTRACIJ ZUNAJ IN ZNOTRAJ CELICKONCENTRACIJ ZUNAJ IN ZNOTRAJ CELIC

SINAPSASINAPSA

nevron-sinapsa.mov

sinapsa_vezikli.mov

membrana_depolarizacija.swf

prevajanje po živcu (akcijski potencial).swf

BIOKEMIČNE OSNOVE DELOVANJA BIOKEMIČNE OSNOVE DELOVANJA MOŽGANOVMOŽGANOV

-- Celični nivo (jedro, geni)Celični nivo (jedro, geni)-- Molekularni nivo (Molekularni nivo (receptorjireceptorji, , nevrotransmitorjinevrotransmitorji))

-- nevrotransmiterjinevrotransmiterji v sinapsah lahko vztrajajo v času minut in ur, kar omogoča v sinapsah lahko vztrajajo v času minut in ur, kar omogoča dolgoročnejši način uravnavanja aktivnosti možganov za razliko odolgoročnejši način uravnavanja aktivnosti možganov za razliko od d mehanizmov trenutne mehanizmov trenutne ekscitacijeekscitacije ali ali inhibicijeinhibicije..-- koordinirano delovanje koordinirano delovanje večihvečih tovrstnih tovrstnih nevrohormonalnihnevrohormonalnih sistemov, katerih sistemov, katerih

delovanje mora biti v medsebojnem natančnem ravnotežju. delovanje mora biti v medsebojnem natančnem ravnotežju.

>> vpliv drog IN ZDRAVIL ! >> vpliv drog IN ZDRAVIL !

(LINK(LINK--nevrotransmitorjinevrotransmitorji))

NEVROTRANSMITORJI: NEVROTRANSMITORJI: --Acetilholin Acetilholin --DopaminDopamin--GABAGABA--GlutamatGlutamat--NorepinefrinNorepinefrin--SerotoninSerotonin--Endogeni opiati, Endogeni opiati, endorfiniendorfini……

EKSCITACIJA/INHIBICIJAEKSCITACIJA/INHIBICIJA

PRESNOVNOPRESNOVNO--ŽILNI NIVO DELOVANJA ŽILNI NIVO DELOVANJA MOŽGANOVMOŽGANOV

•• PresnovnoPresnovno--žilna povezanost krvnega pretoka in žilna povezanost krvnega pretoka in metabolizmametabolizmaz aktivnostjo možganovz aktivnostjo možganov

MAGNETNORESONANČNO SLIKANJE MAGNETNORESONANČNO SLIKANJE (MRI) (MRI)

POZITRONSKA EMISIJSKA POZITRONSKA EMISIJSKA TOMOGRAFIJA (PET)TOMOGRAFIJA (PET)

MOŽGANSKA SKORJA (KORTEKS)MOŽGANSKA SKORJA (KORTEKS)

možganska skorja: možganska skorja: medialnimedialni pogled pogled

možganska skorja: možganska skorja: lateralnilateralni pogledpogled

vir: http://www.vir: http://www.emcemc..maricopamaricopa..eduedu//facultyfaculty//farabeefarabee/BIOBK//BIOBK/cerebrumcerebrum_1._1.gifgif

homunkulus.dcr

FUNKCIJE MOŽG. REŽNJEVFUNKCIJE MOŽG. REŽNJEV

SULKUSI, GIRUSI,SULKUSI, GIRUSI, RAZLIKE MED LJUDMI, NAGUBANJE SKORJE V LOBANJIRAZLIKE MED LJUDMI, NAGUBANJE SKORJE V LOBANJI--ZAKAJ?ZAKAJ?

ČELNI REŽENJ (ČELNI REŽENJ (FRONTAL LOBEFRONTAL LOBE))Located in front of the central Located in front of the central sulcussulcus. Concerned with reasoning, . Concerned with reasoning, planning, parts of speech andplanning, parts of speech and movement (motor cortex), emotions, and movement (motor cortex), emotions, and problemproblem--solving.solving. Osebnost, socialna interakcijaOsebnost, socialna interakcija

TEMENSKI REŽENJ (TEMENSKI REŽENJ (PARIETAL LOBEPARIETAL LOBE))Located behind the central Located behind the central sulcussulcus. . Concerned with perception of stimuli related to touch, pressure,Concerned with perception of stimuli related to touch, pressure,temperature and pain.temperature and pain.

SENČNI REŽENJ (SENČNI REŽENJ (TEMPORAL LOBETEMPORAL LOBE))Located below the lateral fissure. Located below the lateral fissure. Concerned with perception and recognition of auditory stimuli (hConcerned with perception and recognition of auditory stimuli (hearing) earing) and memory (hippocampus). and memory (hippocampus).

ZATILNI REŽENJ (ZATILNI REŽENJ (OCCIPITAL LOBEOCCIPITAL LOBE) ) Located at the back of the brain, behind the parietal lobe and Located at the back of the brain, behind the parietal lobe and temporal temporal lobe. lobe. Concerned with many aspects of vision.Concerned with many aspects of vision.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA MOŽGANSKE SKORJE IN ORGANIZACIJSKA STRUKTURA MOŽGANSKE SKORJE IN NJENA ELEKTRIČNA AKTIVNOSTNJENA ELEKTRIČNA AKTIVNOST

piramidni nevronipravokotna orientacija glede na površino aferentni sinaptični dotok

postsinaptični potenciali, nevronska integracijarazlična stopnja sinhroniziranosti (fazne usklajenosti) električne aktivnosti piramidnih nevronovseštevanje električnih signalov

vir: vir: http://www.http://www.yourfamilyclinicyourfamilyclinic..comcom//eegeeg//brainwavebrainwave.html.html

Citoarhitektura in povezave med nevroni med področji skorje

aferentneeferentne

znotraj področij skorjehorizontalne vertikalne

Princip nastanka električne aktivnosti možganske skorje drugačen kot električna aktivnost posameznih nevronov

Oslabitev signala na površiniOslabitev signala na površiniupornost kože upornost kože možganske ovojnicemožganske ovojnicemožganske tekočinemožganske tekočine-- likvorjalikvorja

ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH MOŽGANSKIH RITMOVZNAČILNOSTI POSAMEZNIH MOŽGANSKIH RITMOV

Hitri ritmiHitri ritmi

alfaalfa (8(8--13Hz, 50 13Hz, 50 uVuV): budno stanje mentalne in ): budno stanje mentalne in fizične sproščenosti (zavre ga pozornost, fizične sproščenosti (zavre ga pozornost, fizični/mentalni napor); fizični/mentalni napor); zadajšnjizadajšnji predeli glavepredeli glave

betabeta (13(13--30Hz, 30uV): mentalna aktivnost, 30Hz, 30uV): mentalna aktivnost, kognitivni procesi, kognitivni procesi, motorikamotorika; čelno, centralno, ; čelno, centralno, difuznodifuzno

gamagama (30(30--50Hz): kognitivni procesi, zaznavanje, 50Hz): kognitivni procesi, zaznavanje, pozornost pozornost

Počasni ritmiPočasni ritmi

thetatheta (4(4--7Hz): spanje, otroci, emocionalni in 7Hz): spanje, otroci, emocionalni in spominski procesi, bolezenska stanja. spominski procesi, bolezenska stanja.

deltadelta (0,5(0,5--4Hz): globoko spanje, dojenčki, 4Hz): globoko spanje, dojenčki, organske bolezni možganov.organske bolezni možganov.

ReaktivnostReaktivnostRitem alfa Ritem alfa –– odpiranje oči, mentalni napor: odpiranje oči, mentalni napor:

desinhronizacijadesinhronizacija v EEGv EEG--juju

RAZVOJNI VIDIK MOŽGANOVRAZVOJNI VIDIK MOŽGANOV

Wired for ActionWired for Action!!

Your brain is dynamic. Before you're born Your brain is dynamic. Before you're born your brain begins arranging neurons and your brain begins arranging neurons and wiring circuits for its lightning storm. And wiring circuits for its lightning storm. And it continues testing and rewiring its it continues testing and rewiring its circuits, routing and rerouting its electrical circuits, routing and rerouting its electrical signals, your entire life. This process signals, your entire life. This process determines who you are and how you determines who you are and how you behave. behave.

IDENTITETA, SAMOZAVEDANJE: PO 18 MESECIH, PREPOZNATI SE V OGLEDALU, prej še ni ustreznih povezav v frontalni skorji?

While you're born with almost all the neurons your brain will ever have, many neurons aren't yet wired together. Now, as an infant begins to experience the sights and sounds and sensations of the world, neurons fire. Every time they fire, they build connections with other neurons. Neurons that fire together, wire together.

That happened as you experienced life in the world.

MOŽGANI NAJSTNIKOV ;)MOŽGANI NAJSTNIKOV ;)

MOŽGANI NAJSTNIKOVMOŽGANI NAJSTNIKOV

During your teen years, your brain puts finishing touches on itsDuring your teen years, your brain puts finishing touches on itswiring.wiring.

gaining insight and judgment, gaining insight and judgment, betterbetter dealing with emotions, dealing with emotions, planningplanning……

LotsLots ofof creativitycreativity, , passionpassion, , energyenergy, , personalitypersonality developmentdevelopment……

During your teen years yourDuring your teen years your brain cuts away unnecessary wiring, brain cuts away unnecessary wiring, making your neural circuits stronger and more efficientmaking your neural circuits stronger and more efficient = y= your brain our brain is maturing and preparing you for adult life.is maturing and preparing you for adult life.

mature brain doesn't mean a static brain. In adulthood your braimature brain doesn't mean a static brain. In adulthood your brain n continues to change continues to change andand learnlearn. .

USE IT OR LOOSE IT! USE IT OR LOOSE IT! ☺☺

Film?Film?

VIŠJE ŽIVČNE FUNKCIJEVIŠJE ŽIVČNE FUNKCIJE

DEFINICIJA: lastnosti človeškega živčevja, ki omogočajo spoznavanje, analiziranje in pomnjenje podatkov, načrtovanje in vodenje vedenja.

celostno: vedenje kot osebnostmotivacija, čustvovanje, spomin, spoznavanje, načrtovanje, vešče gibanje, ustvarjanje abstraktnih idejintelekt, ustvarjalnost, zmožnost načrtovanja, predvidevanja, estetski čut, etični čut.

Kognitivna nevroznanost: OPREDELITEV MORFOLOŠKO-FIZIOLOŠKIH KORELATOV višjih živčnih funkcij

SKRIVNOSTI MOŽGANOV SKRIVNOSTI MOŽGANOV

Mind is something your brain does. Mind is something your brain does. Perception, learning and memory, Perception, learning and memory, consciousness and selfconsciousness and self--awarenessawareness----all all these are part of your mind. Dreams are these are part of your mind. Dreams are part of your mind. But how your mind part of your mind. But how your mind works is a mystery. Exploring the mind is works is a mystery. Exploring the mind is a frontier of brain researcha frontier of brain research

The images you "see" are your The images you "see" are your brain's versions of the world. brain's versions of the world. Your brain creates your reality.Your brain creates your reality.

What you see is what you What you see is what you getget----but it may not be what's but it may not be what's actually out thereactually out there ! ! ☺☺

HRIBČKI ALI VDOLBINE?

SPOMIN SPOMIN

Spomin je sposobnost možganov za interpretacijo preteklih Spomin je sposobnost možganov za interpretacijo preteklih dogodkovdogodkov

Creating Memory Creating Memory

In a way, we live in the past. In a way, we live in the past. We're always remembering We're always remembering

whatwe'vewhatwe've seen, heard, seen, heard, experienced. Without experienced. Without

memory we wouldn't know memory we wouldn't know who we are. who we are.

But our brain doesn't store But our brain doesn't store memories as a video memories as a video

recorder doesrecorder doesit creates a new version of it creates a new version of

ourour memories every time we memories every time we recall them. recall them.

Our memory is fragile and Our memory is fragile and changeablechangeable..

S.Dali (1931): Vztrajanje spominov

SPOMINSPOMIN

SPOMIN: sposobnost kodiranja, shranjevanja in priklica informacij

KODIRANJE: dogodki med prezentacijo informacije za zapomnitev

Kratkoročno shranjevanje informacij

KONSOLIDACIJA: spreminjanje novo shranjene, še labilne informacije za stabilno trajno shranjevanje

SHRANJEVANJE: dolgoročno zadržanje informacije v spominskem sistemu.

PRIKLIC: obnovitev in uporaba shranjene informacije

I wondered if a memory is something you have or something you’ve lost.

[Woody Allen]lecture_stm.swf

TESTI SPOMINATESTI SPOMINA

STRUKTURA SPOMINSKEGA SISTEMA

Osnovna shema spominskih procesovOsnovna shema spominskih procesov ((AtkinsonAtkinson in in ShiffrinShiffrin, 1968), 1968)

zamenjavarazpad interferenca

pozornostsenzornispomin

kratkoročnispomin

dolgoročnispomin

ponavljanje

DOLGOROČNI SPOMIN: eksplicitni DOLGOROČNI SPOMIN: eksplicitni vsvs. implicitni spomin. implicitni spomin

Eksplicitni spomin: “VEDETI KAJ” Eksplicitni spomin: “VEDETI KAJ”

epizodičniepizodični spomin spomin semantični spominsemantični spomin

Implicitni spomin: “VEDETI KAKO”Implicitni spomin: “VEDETI KAKO”

proceduralni spomin proceduralni spomin asociativno učenjeasociativno učenjeneasociativnoneasociativno učenjeučenje

KRATKOROČNI SPOMIN KOT DELOVNI SPOMINKRATKOROČNI SPOMIN KOT DELOVNI SPOMIN

centralni izvršitelj

vidnoprostorska skicirka

epizodični bufer fonološka zanka

vidna semantika

jezik epizodični spomin

Aktiva vloga kratkoročnega spomina: delovni spomin Aktiva vloga kratkoročnega spomina: delovni spomin

DELOVNI SPOMIN:DELOVNI SPOMIN: kompleks kognitivnih procesov za vzdrževanje, kompleks kognitivnih procesov za vzdrževanje, upravljanje in uporabo informacij upravljanje in uporabo informacij

Osnova za vsakodnevno funkcioniranje: inteligentno, k cilju usmeOsnova za vsakodnevno funkcioniranje: inteligentno, k cilju usmerjeno vedenje, rjeno vedenje, mišljenje, jezik, reševanje problemov mišljenje, jezik, reševanje problemov

Model delovnega spomina: Model delovnega spomina: BaddeleyBaddeley in in HitchHitch (1974, 2000): (1974, 2000):

CENTRALNI IZVRŠITELJCENTRALNI IZVRŠITELJ: : pozornostnipozornostninadzor podsistemov, upravljanje z nadzor podsistemov, upravljanje z informacijami, načrtovanje, izbira informacijami, načrtovanje, izbira stategijstategij, , inhibicijainhibicija odzivov odzivov

SUŽENJSKI PODSISTEMISUŽENJSKI PODSISTEMI: shranjevanje : shranjevanje in osveževanje informacij in osveževanje informacij

SPOMIN IN MOŽGANI:SPOMIN IN MOŽGANI:

KAKO?KAKO?

KJE? KJE?

Posamezni spominski podsistemi: Posamezni spominski podsistemi:

specifični specifični nevrofiziološknevrofiziološkii korelatikorelati

specifični specifični nevroanatomskinevroanatomski korelatikorelati

NEVROFIZIOLOGIJA IN NEVROANATOMIJANEVROFIZIOLOGIJA IN NEVROANATOMIJA

Dolgoročni spominDolgoročni spomin

Konsolidacija: proces pretvarjanja proces pretvarjanja kratkoročnih spominov v dolgoročno oblikokratkoročnih spominov v dolgoročno obliko

dolgoročna dolgoročna potenciacijapotenciacija (“(“longlong--term term potentiationpotentiation –– LTP”)LTP”)

Biokemične spremembe v nevronih:

genska ekspresijasinteza novih proteinovrast (krnitev) novih sinaptičnih povezav

Ltp.mov

LTP_sinapsa.mov

Konsolidacija (eksplicitni spomin):Konsolidacija (eksplicitni spomin):hipokampalnihipokampalni sistemsistem kot kot mediatormediatorzačetnih korakov v dolgoročnem začetnih korakov v dolgoročnem shranjevanju informacijshranjevanju informacij

LezijeLezije v v hipokampalnemhipokampalnem sistemu: sistemu: nesposobnost shranjevanja nesposobnost shranjevanja novih novih spominovspominov

primer: primer: AlzheimerjevaAlzheimerjeva bolezenbolezen

Trajno shranjevanje spominov: Trajno shranjevanje spominov: Eksplicitni spominEksplicitni spomin: na : na distribuirandistribuiran način v način v neokorteksuneokorteksu

Implicitni spomin:Implicitni spomin: perceptualniperceptualni, , motorični in emocionalni krogi motorični in emocionalni krogi

EKSPLICITNI (DEKLARATIVNI) SPOMINEKSPLICITNI (DEKLARATIVNI) SPOMINshranjevanje shranjevanje semantičnega znanjasemantičnega znanja: primer: primer

>>splošna semantična spominska >>splošna semantična spominska shramba ne obstajashramba ne obstaja

kompleksna vidna podoba: SLONkompleksna vidna podoba: SLON

povezava podobe slona z drugimi povezava podobe slona z drugimi oblikami znanja o slonih (živo in oblikami znanja o slonih (živo in ne neživo bitje, žival in ne rastlina, ne neživo bitje, žival in ne rastlina, živi v specifičnem okoljuživi v specifičnem okolju--savani, savani, specifični vedenjski vzorci)specifični vedenjski vzorci)

različne različne reprezentacijereprezentacije o slonu, o slonu, shranjene na različnih, specifičnih shranjene na različnih, specifičnih anatomskih lokacijah v možganih anatomskih lokacijah v možganih

priklic informacije o slonu: priklic informacije o slonu: integracija številnih integracija številnih reprezentacijreprezentacij((bindingbinding), shranjenih na različnih ), shranjenih na različnih možganskih lokacijahmožganskih lokacijah

Delovni spominDelovni spomin

zadržanje informacije v nevronskih zadržanje informacije v nevronskih tokokrogih tokokrogih

reverberacijskereverberacijske zanke zanke postpost--tetanična tetanična postsinaptičnapostsinaptična facilitacijafacilitacijapodaljšana podaljšana depolarizacijadepolarizacija nevronov nevronov ((elektrotoničnielektrotonični dendritičnidendritični potencialov)potencialov)

drugi drugi vzburjevalnivzburjevalni in zaviralni in zaviralni mehanizmi?, hoteno ponavljanje mehanizmi?, hoteno ponavljanje informacije v mislihinformacije v mislih

kratkoročna sprememba v učinkovitosti, kratkoročna sprememba v učinkovitosti, moči moči sinaptičnihsinaptičnih povezav (oz. povezav (oz. sinaptičnegasinaptičnegaprenosa) prenosa)

GuytonGuyton in Hall, 2006in Hall, 2006

ReverberacijskeReverberacijske zanke v živčevjuzanke v živčevju

Funkcijska anatomija delovnega spominaFunkcijska anatomija delovnega spomina (celične (celične elektrofiziološkeelektrofiziološkeštudije, študije, fMRfMR študije) študije)

□□ prefrontalprefrontalna skorjana skorja ((ventrolateralventrolateralnana čelna skorjačelna skorja, , dordorzzolateralolateralna čelna skorjana čelna skorja, anterior, anteriorna čelna skorja)na čelna skorja)

□□ premotoričnapremotorična skorjaskorja

□□ limbičnilimbični predelipredeli

□□ pposteriorosteriorna na aasociacijskasociacijska skorjaskorja

Funkcijsko Funkcijsko magnetnoresonančnomagnetnoresonančnoslikanje možganov (slikanje možganov (fMRfMR) med ) med nalogo nalogo delovnega spomina: aktivirana delovnega spomina: aktivirana področja področja –– obarvano rdečeobarvano rdeče

//raziskava na Inštitutu za klinično //raziskava na Inštitutu za klinično nevrofiziologijonevrofiziologijo

PROBLEM POVEZOVANJA (“BINDING PROBLEM”)PROBLEM POVEZOVANJA (“BINDING PROBLEM”)

Vzporedno in Vzporedno in distribuiranodistribuirano obdelovanje informacij v možganihobdelovanje informacij v možganih

Funkcija: Funkcija: sinhroniziranasinhronizirana interakcija več (definiranih) možganskih interakcija več (definiranih) možganskih predelov predelov

vidna vidna percepcijapercepcija, kompleksni motorični vzorci, vidno, kompleksni motorični vzorci, vidno--motorična motorična integracija …integracija …

KAKO MED SEBOJ SODELUJEJO PROSTORSKO LOČENA, A V KAKO MED SEBOJ SODELUJEJO PROSTORSKO LOČENA, A V ISTO FUNKCIJO VPLETENA MOŽGANSKA PODROČJA ISTO FUNKCIJO VPLETENA MOŽGANSKA PODROČJA (»PROBLEM POVEZOVANJA«)?(»PROBLEM POVEZOVANJA«)?

Možgani kot »omrežje omrežij« Možgani kot »omrežje omrežij« -- analogija z internetom? analogija z internetom?

““Sinhrone” oscilacije v električni aktivnosti med prostorsko ločeSinhrone” oscilacije v električni aktivnosti med prostorsko ločenimi nimi nevronskimi nevronskimi mrežjimrežji

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ZAPOMNITEVDEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ZAPOMNITEV

1.1. STOPNJA BUDNOSTI, POZORNOSTI IN KONCENTRACIJE STOPNJA BUDNOSTI, POZORNOSTI IN KONCENTRACIJE

2.2. ZANIMANJE, MOČ MOTIVACIJE, POTREBA OZ. INTERES ZA ZANIMANJE, MOČ MOTIVACIJE, POTREBA OZ. INTERES ZA ZAPOMNITEVZAPOMNITEV

3.3. ČUSTVENA VREDNOST, POVEZANA Z MATERIALOM ZA ČUSTVENA VREDNOST, POVEZANA Z MATERIALOM ZA ZAPOMNITEV TER POSAMEZNIKOVO RAZPOLOŽENJE IN ČUSTVA ZAPOMNITEV TER POSAMEZNIKOVO RAZPOLOŽENJE IN ČUSTVA (vpliv (vpliv norepinefrinanorepinefrina) )

“Kar se dotakne srca, je vtisnjeno v spomin [Voltaire]”“Kar se dotakne srca, je vtisnjeno v spomin [Voltaire]”

4.4. LOKACIJA, SVETLOBA, ZVOKI, VONJAVE …. TOREJ CELOTEN LOKACIJA, SVETLOBA, ZVOKI, VONJAVE …. TOREJ CELOTEN KONTEKST, V KATEREM SE PORAJAJO SPOMINI SE BELEŽI SKUPAJ KONTEKST, V KATEREM SE PORAJAJO SPOMINI SE BELEŽI SKUPAJ Z INFORMACIJO, KI SE MEMORIRA (pomen konteksta za priklic Z INFORMACIJO, KI SE MEMORIRA (pomen konteksta za priklic informacije!) informacije!)

MIT 10%?MIT 10%?

Zato je res samo to, da imamo vedno še nek Zato je res samo to, da imamo vedno še nek potencial, da možgane kvalitativno bolje potencial, da možgane kvalitativno bolje izkoriščamo: miselni trening izkoriščamo: miselni trening -- spominske spominske tehnike, igre, druženje, branje, učenje, glasbatehnike, igre, druženje, branje, učenje, glasba-- je je najboljši ojačevalec funkcije najboljši ojačevalec funkcije –– tako kot pri tako kot pri mišicah dvigovanje uteži. Možgani so kot mišicah dvigovanje uteži. Možgani so kot ogromen vesoljni računalnik ali internet: ogromen vesoljni računalnik ali internet: povezav med nevroni je ogromno in te vzorce povezav med nevroni je ogromno in te vzorce lahko spreminjamo in izboljšujemo.lahko spreminjamo in izboljšujemo.

zdravo prehrano, vitamine, zdravo prehrano, vitamine, cimveccimvec gibanja, urejeno gibanja, urejeno spanje, brez motenj, hrupa, okolje spanje, brez motenj, hrupa, okolje ugodno,ugodno, čimmanj stresa, tehnike čimmanj stresa, tehnike relaksacijerelaksacijeipd....pomembna je tudi volja in motivacije,ipd....pomembna je tudi volja in motivacije,uzitekuzitek, , veselje, veselje, poskusajposkusaj se nagraditi za narejeno delo ali se nagraditi za narejeno delo ali ucenjeucenje ipd...ipd...

dol dol antidepresiviantidepresivi, ki , ki ojacajoojacajo konckonc, spomin, preko , spomin, preko zviszvis..dopaminadopamina in in noradrenalinanoradrenalina v v mozganihmozganih, ali , ali kaki kaki stimulantistimulanti-- kava, zeleni kava, zeleni cajcaj, + Q10, ginko , + Q10, ginko bilobabiloba, , lecitinlecitin,, omegaomega 3, 3, plaveplave ribe....ribe....

OJAČEVALCI SPOMINA?OJAČEVALCI SPOMINA?Ali lahko spomin izboljšamo?Ali lahko spomin izboljšamo?

Vsi kdaj pomislimo, da bi bilo dobro izboljšati obseg ali Vsi kdaj pomislimo, da bi bilo dobro izboljšati obseg ali trajnost našega spomina. Starejši ljudje se velikokrat trajnost našega spomina. Starejši ljudje se velikokrat pritožujejo nad svojim spominom. Izboljšanje spomina pritožujejo nad svojim spominom. Izboljšanje spomina pa prav gotovo ni nedolžna stvar. Dober spomin namreč pa prav gotovo ni nedolžna stvar. Dober spomin namreč pomeni ravnovesje med pomnjenjem in pozabljanjem. Če pomeni ravnovesje med pomnjenjem in pozabljanjem. Če bi pomnjenje izboljšali, bi nas gotovo začelo motiti, da ne bi pomnjenje izboljšali, bi nas gotovo začelo motiti, da ne moremo pozabiti vseh banalnih stvari, ki smo jih doživeli preko moremo pozabiti vseh banalnih stvari, ki smo jih doživeli preko dneva in za katere ni potrebe, da bi si jih zapomnili. „dneva in za katere ni potrebe, da bi si jih zapomnili. „JinJin in in jangjang” dobrega spomina je ravno v v ravnovesju ” dobrega spomina je ravno v v ravnovesju –– da smo si da smo si sposobni zapomniti pomembne stvari in jih dobro organizirati sposobni zapomniti pomembne stvari in jih dobro organizirati v spominu, ter obenem pozabiti vse, kar je manj pomembno. v spominu, ter obenem pozabiti vse, kar je manj pomembno. Verjetno ne bomo nikdar iznašli tabletke, ki bi čudežno Verjetno ne bomo nikdar iznašli tabletke, ki bi čudežno ojačalaojačalaspomin, vsaj ne pri zdravih ljudeh. Evolucija je poskrbela, da jspomin, vsaj ne pri zdravih ljudeh. Evolucija je poskrbela, da je e naš spominski sistem optimalno uravnovešen.naš spominski sistem optimalno uravnovešen.

MNEMONIC TECHNIQUES, MNEMONICS, asociacije, graditev zgodbic itdMNEMONIC TECHNIQUES, MNEMONICS, asociacije, graditev zgodbic itd

le motnjo koncentracije, volje, le motnjo koncentracije, volje, razpolozenjarazpolozenja, , posledicnoposledicno tudi spomin,,, ??tudi spomin,,, ??

Pri hujši pozabljivosti bi siPri hujši pozabljivosti bi si morda lahko pomagali z morda lahko pomagali z zdravili, zdravili, ki bi izboljšala delovanje ki bi izboljšala delovanje receptorjevreceptorjev NMDA in AMPA, NMDA in AMPA, ali s ali s snovmi, ki bi snovmi, ki bi lspodbudilelspodbudile sekundarne prenašalce znotraj sekundarne prenašalce znotraj celice, za katere so v raziskavah pri mladih živalih celice, za katere so v raziskavah pri mladih živalih dokazali, dokazali, da sodelujejo v procesih učenja. da sodelujejo v procesih učenja.

DEMENCE: INHIB. DEMENCE: INHIB. AcHEAcHE inhibitorjiinhibitorji-- več več AcHAcH v v sinapsi, NMDA modulatorjisinapsi, NMDA modulatorji

MOTIVACIJA MOTIVACIJA Glavna naloga možganov je, da s tvorbo notranjih Glavna naloga možganov je, da s tvorbo notranjih reprezentacijreprezentacij zunanjega sveta in sebe zunanjega sveta in sebe

ob pomoči že shranjenih izkušenj in spomina vodijo ter usmerjajoob pomoči že shranjenih izkušenj in spomina vodijo ter usmerjajo vedenje vedenje –– to je to je integracijska funkcija osrednjega živčevjaintegracijska funkcija osrednjega živčevja..

MOTIVACIJA: GONILNA SILA (podprta z vrsto nevronskih in fiziološMOTIVACIJA: GONILNA SILA (podprta z vrsto nevronskih in fizioloških faktorjev) ZA VSEMI DEJANJI kih faktorjev) ZA VSEMI DEJANJI ČLOVEKA, ŽIVALI IN NIŽJIH ORGANIZMOV. JE NOTRANJE STANJE, KI AKTČLOVEKA, ŽIVALI IN NIŽJIH ORGANIZMOV. JE NOTRANJE STANJE, KI AKTIVIRA VEDENJE IN GA IVIRA VEDENJE IN GA USMERJA. USMERJA.

ČUSTVA: so tesno povezana z motivacijo, in so lahko obravnavana ČUSTVA: so tesno povezana z motivacijo, in so lahko obravnavana kot subjektivno izkušena kot subjektivno izkušena komponenta motivacijskih stanj komponenta motivacijskih stanj

Motivacijska stanja v grobem razdelimo na dva tipa: Motivacijska stanja v grobem razdelimo na dva tipa:

1) elementarna gonska (»1) elementarna gonska (»drivedrive«) stanja in motivacijska stanja pod vplivom kompleksnejših «) stanja in motivacijska stanja pod vplivom kompleksnejših regulatornihregulatornih silsil

posledica odmikov od notranjih fiziološkihposledica odmikov od notranjih fizioloških-- homeostatskihhomeostatskih pogojev (npr. lakota, žeja in temperatura) in pogojev (npr. lakota, žeja in temperatura) in faktorjev kot so faktorjev kot so cirkadianicirkadiani ritmi, ritmi, okoljskiokoljski pogoji ali težnja po ugodju/užitekpogoji ali težnja po ugodju/užitekpri teh stanjih pomembni del motiviranega vedenja posredujejo nepri teh stanjih pomembni del motiviranega vedenja posredujejo nevronski sistemi t.i. ''nagrajevanja, vronski sistemi t.i. ''nagrajevanja, kaznovanja'' in posledičnega kaznovanja'' in posledičnega ojačevanjaojačevanja vedenj. Tudi mehanizmi odvisnosti oz. droge imajo svoje vedenj. Tudi mehanizmi odvisnosti oz. droge imajo svoje prijemališče v teh istih možganskih sistemih, ki uravnavajo vedeprijemališče v teh istih možganskih sistemih, ki uravnavajo vedenje s pomembno nje s pomembno preživetvenopreživetveno funkcijo. funkcijo.

2) osebne in socialne 2) osebne in socialne aspiracijeaspiracije, pridobljene z izkušnjami in učenjem. , pridobljene z izkušnjami in učenjem.

HedonskiHedonski faktorji ugodja, zadovoljstva gotovo igrajo najpomembnejšo vlogfaktorji ugodja, zadovoljstva gotovo igrajo najpomembnejšo vlogo v uravnavanju o v uravnavanju motiviranega vedenja pri človeku, pri čemer to velja tako za premotiviranega vedenja pri človeku, pri čemer to velja tako za pretežno fizične oblike ugodja težno fizične oblike ugodja (spolnost, gurmanski užitki…) kot tiste višje, povezane s social(spolnost, gurmanski užitki…) kot tiste višje, povezane s socialnimi nimi aspiracijamiaspiracijami, , učenjem/izkušnjami in učenjem/izkušnjami in samouresničitvijosamouresničitvijo. Človek se lahko celo zavestno oz. hoteno izpostavi . Človek se lahko celo zavestno oz. hoteno izpostavi deprivacijideprivaciji določenih gonskih potreb z namenom posledične zadovoljitve ali določenih gonskih potreb z namenom posledične zadovoljitve ali večjega ugodja pri večjega ugodja pri doseganju drugih, ''višjih'' ali bolj intenzivnih oblik ugodja, doseganju drugih, ''višjih'' ali bolj intenzivnih oblik ugodja, ki v teh primerih ne predstavlja zgolj ki v teh primerih ne predstavlja zgolj odprave gonskih stanj napetosti, neugodja ali manjka.odprave gonskih stanj napetosti, neugodja ali manjka.

LIMBIČNI SISTEM IN HIPOTALAMUSLIMBIČNI SISTEM IN HIPOTALAMUSLimbičniLimbični sistem je anatomsko gledano skupek različnih bazalnih struktur sistem je anatomsko gledano skupek različnih bazalnih struktur in in struktur v globini možganov (struktur v globini možganov (subkortikalnasubkortikalna jedra ter jedra ter limbičnilimbični kotrekskotreks), ki so ), ki so evolucijsko starejše od možganske skorje. V funkcijskoevolucijsko starejše od možganske skorje. V funkcijsko-- fiziološkem smislu fiziološkem smislu pa h pa h limbičnemulimbičnemu sistemu lahko štejemo obsežna nevronska omrežja, ki so sistemu lahko štejemo obsežna nevronska omrežja, ki so vpletena v procesiranje vpletena v procesiranje emocijemocij oz. čustvovanje ter v kontrolo motivacijskih oz. čustvovanje ter v kontrolo motivacijskih vzgibov. vzgibov.

NAGRADNA IN KAZNOVALNA FUNKCIJA LIMBIČNEGA SISTEMANAGRADNA IN KAZNOVALNA FUNKCIJA LIMBIČNEGA SISTEMAJasno je, da so mnoge Jasno je, da so mnoge limbičnelimbične strukture vpletene predvsem v procesiranje strukture vpletene predvsem v procesiranje afektivneafektivne(?) narave senzoričnih dražljajev, torej na njihovo ugodno (?) narave senzoričnih dražljajev, torej na njihovo ugodno ((pleasurepleasure, , satisfactionsatisfaction, , rewardreward) ali neugodno naravo () ali neugodno naravo (punishmentpunishment, , aversionaversion). Ta dva dejavnika ključno odločata o vsakršnem vedenju, ). Ta dva dejavnika ključno odločata o vsakršnem vedenju, dejavnosti in motivaciji, saj motivirano načeloma stremimo k tisdejavnosti in motivaciji, saj motivirano načeloma stremimo k tistemu, kar temu, kar prinaša ugodje ali zadovoljstvo, po drugi strani pa prenehamo zprinaša ugodje ali zadovoljstvo, po drugi strani pa prenehamo zdejavnostjo ali se izogibamo načeloma vsega, kar je neugodno in dejavnostjo ali se izogibamo načeloma vsega, kar je neugodno in prinaša prinaša negativna občutja negativna občutja averzijeaverzije ((preživetvenapreživetvena funkcijafunkcija

Nagrada: samoNagrada: samo--doziranje drogedoziranje droge

SAMOINJICIRANJE DIREKTNO V MOŽGANE!NAGRADA/ POZITIVNO OJAČANJE VEDENJA

Natural rewards include food, water and sex - each is required to maintain survival of our species.

part of the brain that is part of the brain that is activated by natural activated by natural rewards and by artificial rewards and by artificial rewards such as addictive rewards such as addictive drugs. drugs.

TThis part of the brain is his part of the brain is called the reward system. called the reward system. this pathway is activated this pathway is activated by a rewarding stimulus.by a rewarding stimulus.

Cocaine binding to uptake pumps; inhibition of dopamine uptakeCocaine binding to uptake pumps; inhibition of dopamine uptake

what happens when cocaine is present in the synapsewhat happens when cocaine is present in the synapse?? Cocaine (turquoise) Cocaine (turquoise) binds to the uptake pumps and prevents them from removing dopamibinds to the uptake pumps and prevents them from removing dopamine from ne from the synapse. This results in more dopamine in the synapse, and mthe synapse. This results in more dopamine in the synapse, and more ore dopamine receptors are activateddopamine receptors are activated

The increased activation of dopamine receptors causes The increased activation of dopamine receptors causes increased production of increased production of cAMPcAMP inside the postinside the post--synaptic synaptic cell. This causes many changes inside the cell that lead cell. This causes many changes inside the cell that lead to abnormal firing patterns.to abnormal firing patterns.

POMEN PRINCIPA NAGRADE IN KAZNI ZA UČENJE IN POMEN PRINCIPA NAGRADE IN KAZNI ZA UČENJE IN SPOMIN?SPOMIN?

ojačevanjeojačevanje ((reinforcementreinforcement) ) vsvs. . habituacijahabituacija

ODVISNOSTODVISNOST

Pleasure is Pleasure is powerfulpowerful. If you do something that feels good, your . If you do something that feels good, your brain becomes wired in such a way that you do it again. One way brain becomes wired in such a way that you do it again. One way addictive drugs work is by turning on the brain's pleasure addictive drugs work is by turning on the brain's pleasure pathways. The effect is a rush of good feeling, causing drug usepathways. The effect is a rush of good feeling, causing drug users rs to use the drug again and again. In response the brain changes sto use the drug again and again. In response the brain changes so o that it no longer functions effectively without the drug. This ithat it no longer functions effectively without the drug. This is the s the process of addiction. process of addiction.

An important An important pleasure pathwaypleasure pathway in your brain involves the in your brain involves the neurotransmitter dopamineneurotransmitter dopamine. Neurons containing dopamine . Neurons containing dopamine relay pleasure signals along the neural pathways in the brain. relay pleasure signals along the neural pathways in the brain. Addictive drugs such as cocaine and heroin elevate levels of Addictive drugs such as cocaine and heroin elevate levels of dopamine, causing a quick "high." But the brain adapts to these dopamine, causing a quick "high." But the brain adapts to these changes, and after a while you can't feel pleasure without the changes, and after a while you can't feel pleasure without the drugs.drugs.

ALKOHOL, NIKOTIN ALKOHOL, NIKOTIN

EFEKT EKSTAZI PRI OPICIEFEKT EKSTAZI PRI OPICI-- TOKSIČNOST ZA TOKSIČNOST ZA SEROTONINSKESEROTONINSKE NEVRONENEVRONE

Izboljšanje motivacije: načiniIzboljšanje motivacije: načiniDesign an adequate environment for yourself. Check lighting, noise, comfort offurniture, etc., in three or four places to determine which spot works best for you.Relax your body and give yourself an affirmation and/or an image that will motivateyou.Break assignments into small step-by-step tasksAnalyze your study skills to make sure that your problem is one of concentration, not faulty study skills.Look for a special interest in each subject for which you do not feel motivated. Forexample, of Biology does not thrill you but you are interested in keeping your bodyin good shape, you may be able to develop an interest in nutrition, the effects ofexercise on muscles, etc.Develop a contract for a particular study problem. Decide if you are more

responsive to reward or punishment and construct a contract accordingly. Forexample, “For every 10 pages read, I can listen to music for 10 minutes”, or “If Idon’t read 20 pages of history, I must wear mismatched socks tomorrow”.

Set realistic study goals.

Take a short break after every 20-40 minutes of reading to let what you havejust

read have a chance to sink in and find its way to connectors and memory storagepoints in your mind. Do not use the break for a phone call, TV. Etc., just sit backand reflect on what you have read.

Watch your diet. Limit the amount of chemicals (that includes junk food, too!),sugar, and caffeine you are taking. They can give you a buzz but that don’t reallymake you any more alert.

Exercise on a regular basis. Try exercising before you study to increasealertness.Get 7-9 hours of sleep per 24-hour period.

MOŽGANI IN SVOBODNA VOLJAMOŽGANI IN SVOBODNA VOLJA-- ILUZIJA?ILUZIJA?

Svobodna volja Svobodna volja vsvs. . determinizemdeterminizem

Benjamin Libet, Daniel Wegner in Daniel C. Dennett

Model delovanja zavestne volje; voljo izkusimo, ker iz povezave Model delovanja zavestne volje; voljo izkusimo, ker iz povezave zavestne zavestne misli in dejanja sklepamo na navidezno vzročno pot med njima. misli in dejanja sklepamo na navidezno vzročno pot med njima.

Vir: Vir: WegnerWegner, 1999, 1999

WegnerWegner

NietZsche: Somrak malikovNietZsche: Somrak malikov-- zmota lažne vzročnosti….zmota lažne vzročnosti….Po Po WegnerjuWegnerju obstajajo trije pogoji za nastanek izkušnje zavestne volje:obstajajo trije pogoji za nastanek izkušnje zavestne volje:PredhodnostPredhodnostSkladnostSkladnostEkskluzivnostEkskluzivnostMisel se mora zgoditi pred dejanjem, mora biti z dejanjem vsebinMisel se mora zgoditi pred dejanjem, mora biti z dejanjem vsebinsko skladna, in ne sko skladna, in ne smejo je spremljati drugi potencialni vzroki. Občutek zavestne vsmejo je spremljati drugi potencialni vzroki. Občutek zavestne volje pa ponavadi ne olje pa ponavadi ne nastane, ko eden ali več izmed pogojev predhodnosti, skladnosti nastane, ko eden ali več izmed pogojev predhodnosti, skladnosti ali ekskluzivnosti ni ali ekskluzivnosti ni izpolnjen.izpolnjen.LibetLibet je ugotovil, da se zavedanje namere po dejanju pojavi 200 je ugotovil, da se zavedanje namere po dejanju pojavi 200 msekmsek pred izvršitvijo pred izvršitvijo dejanja. Teh 200 dejanja. Teh 200 msekmsek bi po bi po WegnerjuWegnerju lahko predstavljalo spodnjo časovno mejo, pred lahko predstavljalo spodnjo časovno mejo, pred katero se mora pojaviti misel, da lahko nastane občutek zavestnekatero se mora pojaviti misel, da lahko nastane občutek zavestne volje volje

Hipnotizer osebku, ki je hipnotiziran, naloži neko nalogo, ki joHipnotizer osebku, ki je hipnotiziran, naloži neko nalogo, ki jo mora ta izvršiti šele mora ta izvršiti šele takrat, ko se zbudi iz hipnoze (ta se ne spominja, da jim je hiptakrat, ko se zbudi iz hipnoze (ta se ne spominja, da jim je hipnotizer karkoli naročil). notizer karkoli naročil). Nekateri osebki bodo to naredili brez težav, potem pa podali nekNekateri osebki bodo to naredili brez težav, potem pa podali neko izmišljeno razlago o izmišljeno razlago za storjeno dejanje. Dejanje občutijo kot popolnoma prostovoljnoza storjeno dejanje. Dejanje občutijo kot popolnoma prostovoljno, izhajajoče iz , izhajajoče iz njihove odločitve, čeprav jih je do tega v resnici pripravil hipnjihove odločitve, čeprav jih je do tega v resnici pripravil hipnotizer. notizer.

Zanimiv primer dobrodošlih avtomatičnih dejanj, ki (tako se nam Zanimiv primer dobrodošlih avtomatičnih dejanj, ki (tako se nam zdi) ne zdi) ne izvirajo iz našega zavestnega napora, so kreativne rešitve težkiizvirajo iz našega zavestnega napora, so kreativne rešitve težkih problemov, h problemov, pisanje, slikanje ipd. Ko se takšne stvari zgodijo 'avtomatično'pisanje, slikanje ipd. Ko se takšne stvari zgodijo 'avtomatično', so velikokrat , so velikokrat briljantne. briljantne.

Čeprav imajo naše misli globoke, pomembne in nezavedne vzročne pČeprav imajo naše misli globoke, pomembne in nezavedne vzročne povezave ovezave do naših dejanj, izkušnja zavestne volje izvira iz procesa, ki ido naših dejanj, izkušnja zavestne volje izvira iz procesa, ki interpretira te nterpretira te povezave, ne iz samih povezav.« (povezave, ne iz samih povezav.« (WegnerWegner, , WheatleyWheatley, 1999: 490) , 1999: 490)

»Čeprav občutek zavestne volje ni dokaz za mentalno vzročnost, »Čeprav občutek zavestne volje ni dokaz za mentalno vzročnost, posamezniku vseeno signalizira osebno avtorstvo za dejanje in taposamezniku vseeno signalizira osebno avtorstvo za dejanje in tako vpliva ko vpliva na občutek uspeha in sprejetje moralne odgovornosti.«na občutek uspeha in sprejetje moralne odgovornosti.«♣♣ ((WegnerWegner, 2002: , 2002: 317)…NUJNA ILUZIJA! OBČUTEK NADZORA!317)…NUJNA ILUZIJA! OBČUTEK NADZORA!

Dejanski vzročni mehanizem je neverjetno zamotana mreža vzročnosDejanski vzročni mehanizem je neverjetno zamotana mreža vzročnosti, ki je ti, ki je predmet znanstvene psihologije. Občutek volje s to mrežo ni nepopredmet znanstvene psihologije. Občutek volje s to mrežo ni neposredno sredno povezan in je namesto tega izraz naše tendence, da nasproti ljudpovezan in je namesto tega izraz naše tendence, da nasproti ljudem em zavzamemo to, kar zavzamemo to, kar DennettDennett (1987) imenuje '(1987) imenuje 'intencionalnaintencionalna drža'. … drža'. …

Temelj: Temelj: NEVROFIZIOLOGIJANEVROFIZIOLOGIJA-- LIBET: Izmeriti trenutek zavestne/svobodne LIBET: Izmeriti trenutek zavestne/svobodne odločitve, hotenja? KAJ JE PREJ: SVOBODNA NAMERA ALI MOŽG. odločitve, hotenja? KAJ JE PREJ: SVOBODNA NAMERA ALI MOŽG. AKTIVNOST?AKTIVNOST?

LibetLibet Benjamin (1985)Benjamin (1985), , UnconsciousUnconscious cerebralcerebral initiativeinitiative andand thethe rolerole ofof consciousconscious willwill in in voluntaryvoluntary actionaction, , TheThe BehaviourBehaviour andand BrainBrain SciencesSciences 8, 8, str. 529 str. 529 –– 566566LibetLibet BenjaminBenjamin, , FreemanFreeman AnthonyAnthony, , SutherlandSutherland KeithKeith (1999(1999\\2004)2004) ((uredured.), .), TheThe VolitionalVolitional BrainBrain, , TowardsTowards a a NeuroscienceNeuroscience ofof FreeFreeWillWill, , ExeterExeter, , ImprintImprint AcademicAcademic

Presenetljivo je odkril, da se možganska aktivnost (v obliki začetka PP) pojavi približno 550 msek pred premikom zapestja in 350 msek pred zavedanjem namere/želje/hotenja po dejanju; zavedanje namere pa se je pojavilo 200 msek pred dejanjem.

POTENCIAL PRIPRAVLJENOSTIPOTENCIAL PRIPRAVLJENOSTI= Možganski val/aktivnost, ki vedno nastane = Možganski val/aktivnost, ki vedno nastane ob procesih odločanja/ dejanjih PRED! samo zavestno zaznavo, izkob procesih odločanja/ dejanjih PRED! samo zavestno zaznavo, izkušnjo, poročanjem ušnjo, poročanjem o svobodni volji, nameri, o svobodni volji, nameri, intencijiintenciji, pred odločitvijo. , pred odločitvijo.

ČE BI VSAJ ISTOČASNO, BI BILI PAČ TO SVOBODNI NEVRONI….ČE BI VSAJ ISTOČASNO, BI BILI PAČ TO SVOBODNI NEVRONI….

»Kaj to pomeni? Najprej, proces, ki vodi do prostovoljnega dejanja, nezavedno začnejo možgani kar nekaj časa, preden se pojavi zavestna volja po dejanju. Iz tega sledi, da svobodna volja, če obstaja, ne bi začela voljnega dejanja.« (Libet 2004 ))

Posledice iluzijePosledice iluzijeČČe zavestno sprejmemo, da zavestne misli nimajo vzročnega vpliva,e zavestno sprejmemo, da zavestne misli nimajo vzročnega vpliva, se se moramo odreči avtorstvu in posledično moralni odgovornosti. To bmoramo odreči avtorstvu in posledično moralni odgovornosti. To bi imelo i imelo posledice na naš notranji in zunanji svet. ??posledice na naš notranji in zunanji svet. ??

Strah, da smo le avtomati, roboti?!Strah, da smo le avtomati, roboti?!

Sinteza: Zavestne volje zaradi tega ne moremo več pojmovati kot Sinteza: Zavestne volje zaradi tega ne moremo več pojmovati kot absolutne absolutne moči, ki bi omogočala idealen zavesten dejavnik, ki bi imel nad moči, ki bi omogočala idealen zavesten dejavnik, ki bi imel nad dogajanjem dogajanjem popolno kontrolo. Prej lahko pojmujemo zavestno voljo kot del prpopolno kontrolo. Prej lahko pojmujemo zavestno voljo kot del procesa, ki ocesa, ki vodi do voljnega dejanja. Popolne kontrole in vpliva na naša dejvodi do voljnega dejanja. Popolne kontrole in vpliva na naša dejanja, anja, odločitve in življenja nasploh nimamo. odločitve in življenja nasploh nimamo.

»Največji dar, ki ga je prejelo človeštvo, je svoboda izbire. Res je, da smo v rabi svobodne izbire omejeni. A tisto malo svobodne izbire, ki jo imamo, je tako velik dar in je potencialno vreden toliko, da je vredno živeti že zaradi tega.«♣ (Singer 1968; iz Libet, 2004: 156)

SKLEP DILEMESKLEP DILEME

Najnovejše raziskave : Svobodna je le (vsaj) možnost Najnovejše raziskave : Svobodna je le (vsaj) možnost inhibicijeinhibicije intrinzičnointrinzično-- predpred--, podzavedno nastale , podzavedno nastale odločitve (tik pred)! VETOodločitve (tik pred)! VETO-- tudi to je rezultat funkcije tudi to je rezultat funkcije “svobodnih nevronov”“svobodnih nevronov”Ljudje pa imamo ne glede na to občutek, da je zavestna volja tista, ki povzroča in vodi naša dejanja. Libet je vlogo zavestne volje ohranil v 100 'magičnih' milisekundah. V času od zavedanja namere po dejanju in dejansko izvršitvijo dejanja je Libet našel 'prostor' za vpliv zavestne volje in rešitev za svobodno voljo in moralno odgovornost. VETO

DennettDennett kritikakritikaNaše pojmovanje jaza, tega zavestnega dejavnika, ki naj bi vplivNaše pojmovanje jaza, tega zavestnega dejavnika, ki naj bi vplival na dejanja, al na dejanja, je preveč ozko. Nismo le majhna točka, ampak skupek zapletene mrje preveč ozko. Nismo le majhna točka, ampak skupek zapletene mreže eže manjših elementov. Svobodno, zavestno voljo moramo zato raztegnimanjših elementov. Svobodno, zavestno voljo moramo zato raztegniti po ti po raznobarvnih možganskih procesih. Prav ti možganski procesi so traznobarvnih možganskih procesih. Prav ti možganski procesi so tisti, ki so isti, ki so svobodni in moralno odgovorni. Sami sebe lahko spreminjajo in imsvobodni in moralno odgovorni. Sami sebe lahko spreminjajo in imajo vsaj ajo vsaj delno kontrolo nad tem, kaj se dogaja; mi pa smo prav ti možgansdelno kontrolo nad tem, kaj se dogaja; mi pa smo prav ti možganski procesi, ki procesi, in ti možganski procesi so mi. (Kritikain ti možganski procesi so mi. (Kritika-- DennettDennett))

Če hočemo ohraniti svobodno voljo, moramo zavestno dejavnost in moralno odgovornost razporediti po prostoru in času v možganih ter spremeniti naše pojmovanje zavestnega dejavnika. Zavrniti moramo obstoj 'zunanjega' opazovalca-jaza. Nenazadnje smo mi prav ti možganski procesi (tudi nezavedni), ki naj bi ogrožali našo svobodno voljo. Zavest pa ni nekakšna lebdeča ameba, ki ne igra nobene vloge v naših življenjih, ampak je produkt evolucije in je ključna za efektivno reševanje problemov v kompleksnem okolju, ki ga naseljujemo. Zavestni samo-preizkusi temeljijo na notranjem govoru, ki omogoča najrazličnejše prednosti: samo-nadziranje, samo-kontrolo in samo-spremembo. Pozornost pa zavestnemu dejavniku omogoča učinkovitejše razvijanje in večanje svoje lastne svobode.

ČUSTVA (EMOCIJE)ČUSTVA (EMOCIJE)

LJUBEZEN,SREČA IN STRAST V LJUBEZEN,SREČA IN STRAST V MOŽGANIHMOŽGANIH

““Motivacija in sistemi nagrajevanja v Motivacija in sistemi nagrajevanja v možganih”možganih”, dr. Ronald E. , dr. Ronald E. SeeSee (video)(video)“Možgani in ljubezen” dr. Helen “Možgani in ljubezen” dr. Helen FischerFischer

“Zakaj smo srečni?”“Zakaj smo srečni?”, dr. Dan , dr. Dan GilbertGilbert (video)(video)http://video.ted.com/talks/podcast/DanGilberhttp://video.ted.com/talks/podcast/DanGilbert_2004.mp4t_2004.mp4http://www.sinapsa.http://www.sinapsa.orgorg//tmtm

http://www.ted.com/talks/lang/slv/helen_fisher_studhttp://www.ted.com/talks/lang/slv/helen_fisher_studies_the_brain_in_love.htmlies_the_brain_in_love.html

http://www.ted.com/talks/lang/slv/helen_fisher_tellshttp://www.ted.com/talks/lang/slv/helen_fisher_tells_us_why_we_love_cheat.html_us_why_we_love_cheat.html

http://video.ted.com/talks/podcast/DanGilbert_2004.http://video.ted.com/talks/podcast/DanGilbert_2004.mp4mp4

»»DopaminDopamin je bistven za doživetje ugodja, usmerjeno pozornost, učenje in je bistven za doživetje ugodja, usmerjeno pozornost, učenje in motivirano vedenje, motivirano vedenje, ki nas po izkušnjah v novih okoliščinah približa ugodnim dražljaki nas po izkušnjah v novih okoliščinah približa ugodnim dražljajem in se nam pomaga jem in se nam pomaga umakniti drugim, ki so neprijetni in nevarni. Delovanje tega sisumakniti drugim, ki so neprijetni in nevarni. Delovanje tega sistema zdrsne iz ravnovesja tema zdrsne iz ravnovesja pri razvoju zasvojenosti in odvisnosti in ti pojavi so pogosto ppri razvoju zasvojenosti in odvisnosti in ti pojavi so pogosto pomembni tudi v partnerskih omembni tudi v partnerskih navezah.«navezah.«

»Ko ženska opazuje fotografijo svojega partnerja, ki ga ljubi, n»Ko ženska opazuje fotografijo svojega partnerja, ki ga ljubi, nato pa fotografijo neznanca ato pa fotografijo neznanca ter v drugem poskusu fotografijo svojega otroka in nekega drugegter v drugem poskusu fotografijo svojega otroka in nekega drugega, neznanega otroka, je a, neznanega otroka, je videti, da se videti, da se izkušanjeizkušanje različnih oblik ljubezni kaže v različnem delovanju posameznih različnih oblik ljubezni kaže v različnem delovanju posameznih predelov možganov.« predelov možganov.«

Tako so pri romantični, akutni zaljubljenosti izrazito aktiviranTako so pri romantični, akutni zaljubljenosti izrazito aktivirana območja, ki so a območja, ki so povezana s spolnim vzburjenjem, pri materinski ljubezni pa so depovezana s spolnim vzburjenjem, pri materinski ljubezni pa so denimo nimo izrazite zmanjšane aktivnosti v predelih, ki so pomembni za sociizrazite zmanjšane aktivnosti v predelih, ki so pomembni za socialno alno vrednotenje drugih vrednotenje drugih -- svojega otroka obravnavamo dosti manj kritično kot svojega otroka obravnavamo dosti manj kritično kot druge, saj ga dojemamo skoraj kot neločljiv del sebe. druge, saj ga dojemamo skoraj kot neločljiv del sebe.

»Spremljajoči občutki vznesenosti, vsiljenih misli na subjekt na»Spremljajoči občutki vznesenosti, vsiljenih misli na subjekt naše strasti in hrepenenja po čustvenem še strasti in hrepenenja po čustvenem zbližanju sovpadajo z zvečano aktivnostjo v tistih predelih možgzbližanju sovpadajo z zvečano aktivnostjo v tistih predelih možganov, kjer sta anov, kjer sta nevrotransmiterjanevrotransmiterjadopamindopamin in in noradrenalinnoradrenalin.«.« Zgodnjo romantično ljubezen tako zaznamujejo povečani Zgodnjo romantično ljubezen tako zaznamujejo povečani učinki učinki oksitocinaoksitocina in in vazopresinavazopresina ter povečana ter povečana aktivacijaaktivacija stresne osi (stresne osi (hipotalamushipotalamus--hipofizahipofiza--skorja nadledvične žleze), ki se kaže v zvečani skorja nadledvične žleze), ki se kaže v zvečani plazemskiplazemski koncentraciji koncentraciji kortizolakortizola. Skupaj s povečanjem . Skupaj s povečanjem dopaminskihdopaminskih učinkov je za zgodnjo romantično učinkov je za zgodnjo romantično ljubezen značilno zmanjšanje učinkov ljubezen značilno zmanjšanje učinkov serotoninaserotonina, podobno kot pri , podobno kot pri obsesivnoobsesivno--kompulzivnikompulzivni motnji oziroma zasvojenosti z drogami, igrami na srečo in podobmotnji oziroma zasvojenosti z drogami, igrami na srečo in podobno. no.

»»AnabolniAnabolni steroidi, kot je testosteron, spodbujajo steroidi, kot je testosteron, spodbujajo libidolibido, spolno slo, tako pri , spolno slo, tako pri moških kot ženskah, vendar nimajo čisto nič opraviti z zaljubljemoških kot ženskah, vendar nimajo čisto nič opraviti z zaljubljenostjo. nostjo. Ljudje imajo lahko zaradi učinkov Ljudje imajo lahko zaradi učinkov anabolnihanabolnih steroidov povečano spolno slo, steroidov povečano spolno slo, pa zato nič bolj ne ljubijo. pa zato nič bolj ne ljubijo.

NevralniNevralni sistemi, ki določajo ljubezen in spolno slo, so sicer med sebojsistemi, ki določajo ljubezen in spolno slo, so sicer med sebojpovezani, vendar delujejo tudi ločeno, zato lahko strastno ljubipovezani, vendar delujejo tudi ločeno, zato lahko strastno ljubimo nekoga, mo nekoga, ki ni naš izbrani življenjski partner, in čutimo poželenje do neki ni naš izbrani življenjski partner, in čutimo poželenje do nekoga tretjega. koga tretjega. Ravno zaradi teh Ravno zaradi teh nevralnihnevralnih sistemov smo lahko sistemov smo lahko promiskuitetnipromiskuitetni, pri čemer , pri čemer smo si moški in ženske podobni.«smo si moški in ženske podobni.«

Vendar je tudi z Vendar je tudi z zadovoljujočozadovoljujočo spolnostjo mogoče spolnostjo mogoče okrepiti navezanost na človeka, s katerim jo doživljamo. okrepiti navezanost na človeka, s katerim jo doživljamo. OksitocinOksitocin ali kemikalija navezanosti, kakor ji pravimo, ali kemikalija navezanosti, kakor ji pravimo, se sprošča pri orgazmu, dojenju ali porodu in uravnava se sprošča pri orgazmu, dojenju ali porodu in uravnava delovanje osnovnega sistema ugodja. Tudi raziskave na delovanje osnovnega sistema ugodja. Tudi raziskave na živalih so pokazale, da izločanje živalih so pokazale, da izločanje oksitocinaoksitocina in in vazopersinavazopersina, dveh ključnih , dveh ključnih peptidovpeptidov v možganih, vpliva v možganih, vpliva na to, ali si žival vtisne v spomin vonj partnerja in ga na to, ali si žival vtisne v spomin vonj partnerja in ga ohrani ali si ga ne zapomni in je zato ohrani ali si ga ne zapomni in je zato promiskuitetnapromiskuitetna. .

AmoAmo, , ergoergo sum?sum?

Nekateri si želijo, da bi bilo mogoče farmakološko Nekateri si želijo, da bi bilo mogoče farmakološko ublažiti bolečine nesrečne ljubezni, vse bolj razširjeno je ublažiti bolečine nesrečne ljubezni, vse bolj razširjeno je tudi razmišljanje, da bi lahko z zdravili, ki bi povečala tudi razmišljanje, da bi lahko z zdravili, ki bi povečala raven raven serotoninaserotonina v možganih in zavirala sproščanje v možganih in zavirala sproščanje dopaminadopamina, zmanjšali verjetnost, da bomo zaljubljeni v , zmanjšali verjetnost, da bomo zaljubljeni v človeka, ki nam čustev ne vrača. In nasprotno, da bi z človeka, ki nam čustev ne vrača. In nasprotno, da bi z zdravili okrepili in podaljšali ljubezen. Z razvojem zdravili okrepili in podaljšali ljubezen. Z razvojem nevroznanostinevroznanosti se odpirajo številne etične dileme, zato bo se odpirajo številne etične dileme, zato bo verjetno treba poiskati družbeni konsenz o tem, koliko je verjetno treba poiskati družbeni konsenz o tem, koliko je mogoče uporabljati te metode.«mogoče uporabljati te metode.«

NevroznanostNevroznanost in kritika religije, in kritika religije, ezoterikeezoterike, , astrologije, alternativne medicine ipd. astrologije, alternativne medicine ipd.

neracionalnih neracionalnih paranormalnihparanormalnih prepričanjprepričanj

Osebnostne motnje in bizarna, odklonska, Osebnostne motnje in bizarna, odklonska, paranormalnaparanormalna, , samoreferenčnasamoreferenčna, , fiksna prepričanja (fiksna prepričanja (shizotipnashizotipna in in shizoidnashizoidna))VsVs. Shizofrenija, droge. Shizofrenija, droge-- blodnje, halucinacijeblodnje, halucinacijeniansenianse istih zakonitosti, arbitrarne meje istih zakonitosti, arbitrarne meje

Stimulacija možganovStimulacija možganov-- priklic; le pri manjšini ljudi (vpliv genov, vzgoje, priklic; le pri manjšini ljudi (vpliv genov, vzgoje, okolja, kulture?…)okolja, kulture?…)V V nevroznnevrozn. religije so razložili ". religije so razložili "naddrealisticnanaddrealisticna" magična" magičnadozivljanjadozivljanja in in percepcijepercepcije, "čudeži, razodetja" itd , "čudeži, razodetja" itd itditd vse je podobno vvse je podobno vprincipu , kot je principu , kot je moznomozno pri psihozahpri psihozah--, blodnje in halucinacije npr., blodnje in halucinacije npr....vemo, da le banalne ...vemo, da le banalne elektrelektr.stimulacije dol predelov.stimulacije dol predelov mozganovmozganov,,pri posamezniku vzbudijo pri posamezniku vzbudijo religrelig. občutja in razmišljanja, občutimo, vidimo . občutja in razmišljanja, občutimo, vidimo boga,boga,nekaj več, svetlobni tuneli , transi, razsvetljenja, posmrtnost nekaj več, svetlobni tuneli , transi, razsvetljenja, posmrtnost itd....skratka vse je itd....skratka vse je le del nas samih,le del nas samih,učenja plastičnih možganov, ki starim učenja plastičnih možganov, ki starim zakodiranimzakodiranim pravilom iz davninepravilom iz davninepripišejo še interpretacije vsakokratnega učenja iz okolja.... pripišejo še interpretacije vsakokratnega učenja iz okolja....

bog ? (kot se veliko drugihbog ? (kot se veliko drugihnasihnasih "realnosti") le mentalni "realnosti") le mentalni konstruktkonstrukt, kreacija , kreacija nasihnasih lastnihlastnihmozganovmozganov, ki iz zelo , ki iz zelo razlrazl. razlogov . razlogov (nekateri vsaj, ne vemo se točno, zakaj vse (nekateri vsaj, ne vemo se točno, zakaj vse in zakaj večina ljudi nein zakaj večina ljudi ne-- ateisti) ateisti) to to ocitnoocitno evolucevoluc. potrebujejo….. potrebujejo….RAZLAGE: možgani ne prenesejo kaosa, naključjaRAZLAGE: možgani ne prenesejo kaosa, naključja-- hočejo smisel, red, hočejo smisel, red, vzrokevzroke-- samoprevare, iluzije, tolažba, samoprevare, iluzije, tolažba, kreacionizemkreacionizem, zarote…., zarote….-- znanstveno znanstveno dokazanodokazanoPsihologija: .ker Psihologija: .ker nocemonocemo biti le muhabiti le muhaenodnevnica, nagon samoohranitve, preživetja,enodnevnica, nagon samoohranitve, preživetja, zaradi zaradi egaega, nase zavesti, mesta , nase zavesti, mesta v vesolju....v vesolju....pa pa cepravceprav se zatose zato "prodamo" bogu ali "prodamo" bogu ali hudicuhudicu, potrebe po Gospodarju in , potrebe po Gospodarju in vladarju; nadzor z obljubo posmrtnegavladarju; nadzor z obljubo posmrtnega……vsvs. eksistencializem. eksistencializem in pogum črnega absurda bivanja, praznega vesolja; in pogum črnega absurda bivanja, praznega vesolja; ŠtoparskiŠtoparski vodnik po galaksiji;vodnik po galaksiji;SMISEL : MI GA ŠELE VZPOSTAVLJAMO, IŠČEMO, GRADIMO SMISEL : MI GA ŠELE VZPOSTAVLJAMO, IŠČEMO, GRADIMO SPROTISPROTILAHKO, Z UNIVERZ. ČLOVEŠKO ETIKO, odgovornimi dejanji, LAHKO, Z UNIVERZ. ČLOVEŠKO ETIKO, odgovornimi dejanji, humanostjo, Ljubeznijo… Pot, ne Cilj!humanostjo, Ljubeznijo… Pot, ne Cilj!InterInter--individualne razlike; prastrah minljivosti…rešitve; problemindividualne razlike; prastrah minljivosti…rešitve; problem-- ljudje zares ljudje zares “čutijo” to kot Resnico, misel je resnična, a je vedno subjektiv“čutijo” to kot Resnico, misel je resnična, a je vedno subjektivno občutje NE no občutje NE OBJ. RESNICA: ponovljivost/preverljivost pri večiniOBJ. RESNICA: ponovljivost/preverljivost pri večiniSam svoj režiser in grobarSam svoj režiser in grobar-- del osebnostne zrelosti in rasti!del osebnostne zrelosti in rasti!

TragikaTragika-- vse je le kemija?vse je le kemija?

TOREJ, KAKO TRAGIČNO PO SVOJE, TAKO KOT SMO SE MORALI TOREJ, KAKO TRAGIČNO PO SVOJE, TAKO KOT SMO SE MORALI SPRIJAZNITI, DASPRIJAZNITI, DAJE LJUBEZEN (le) zelo KOMPLEKSNI PRODUKT KEMIJE, JE LJUBEZEN (le) zelo KOMPLEKSNI PRODUKT KEMIJE, ELEKTRIKE NAŠIHELEKTRIKE NAŠIHMOŽGANOV (s tem da je tu več stika z MOŽGANOV (s tem da je tu več stika z objobj. saj je usmerjena na konkretno. saj je usmerjena na konkretnoosebo/ npr. njegove reakcije, vonji, mišljenje, kar pomeni , da osebo/ npr. njegove reakcije, vonji, mišljenje, kar pomeni , da je vsajje vsajdeloma odvisna in v stiku z objektivnim, ne le deloma odvisna in v stiku z objektivnim, ne le samoiluzjasamoiluzja) , ) ,

TAKO SETAKO SEBODO MORALI DRUGI, slej ko prej S TEM, DA JE BOG TUDI BODO MORALI DRUGI, slej ko prej S TEM, DA JE BOG TUDI "LE ELEKTRO"LE ELEKTRO--KEMIJA streljajočih nevronov",,, KEMIJA streljajočih nevronov",,,

A to smo mi, čudežno skrivnostno zavestno (POSLEDICA TE KEMIJE) A to smo mi, čudežno skrivnostno zavestno (POSLEDICA TE KEMIJE) bitje sredi materialnega še nepojasnjenega bitje sredi materialnega še nepojasnjenega UniverzumaUniverzuma!!

ČČLOVEKOVA ZAVEST, SAMOZAVEDANJE?LOVEKOVA ZAVEST, SAMOZAVEDANJE?

Stream of ConsciousnessStream of Consciousness

Who are you? Who are you? The answer springs from your The answer springs from your selfself--consciousnessconsciousness, your awareness of , your awareness of yourself. But this awareness isn't fixed. It's a moving stream byourself. But this awareness isn't fixed. It's a moving stream based on ased on your memories of who you've been in the past, your sense of who your memories of who you've been in the past, your sense of who you you are now, and your expectations of who you will be in the future.are now, and your expectations of who you will be in the future. Your Your brain is constantly creating and interpreting who you are.brain is constantly creating and interpreting who you are.

We know what consciousness feels like from the inside. But when We know what consciousness feels like from the inside. But when scientists try to understand it from the outside things get clouscientists try to understand it from the outside things get cloudy. dy. How can anyone ever understand your private world?How can anyone ever understand your private world? Some scientists Some scientists think the answers will come if we keep exploring. Others believethink the answers will come if we keep exploring. Others believe we'll we'll never discover the secrets of consciousness. never discover the secrets of consciousness.

What do you think?What do you think?

Brain Relativity Brain Relativity All brains aren't wired exactly the same. All brains aren't shapAll brains aren't wired exactly the same. All brains aren't shaped ed exactly the same. All brains don't function exactly the same. Eaexactly the same. All brains don't function exactly the same. Each of ch of us has special gifts and talents. Scientists have learned a lot us has special gifts and talents. Scientists have learned a lot about about how the brain works, but the reasons for differences in awareneshow the brain works, but the reasons for differences in awareness, s, intelligence, and creativity still aren't clear. In these areas intelligence, and creativity still aren't clear. In these areas your brain your brain remains a mystery.remains a mystery.

Creativity is one of your brain's most important qualities. Creativity is one of your brain's most important qualities. Creativity weaves together old ideas or familiar things in a Creativity weaves together old ideas or familiar things in a new waynew way!!

NEVROPLASTIČNOSTNEVROPLASTIČNOST

RAZVOJ ŽIVČEVJAUČENJE, SPOMINREGENERACIJA, POŠKODBE

"The principal activities of brains are making changes in themselves."--Marvin L. Minsky (from Society of the Mind, 1986) ability of the brain to reorganize neural pathways based on new experiences

DVADVA RAZISKOVALNA PRISTOPARAZISKOVALNA PRISTOPA ZA “BRANJE MISLI”: ZA “BRANJE MISLI”: RAZISKOVANJE FUNKCIJE MOŽGANOVRAZISKOVANJE FUNKCIJE MOŽGANOV

funkcijske slikovne metode

funkcijska magnetna resonanca (fMR), pozitronska emisijska tomografija (PET)…(strukturna) razporejenost presnovno-žilnih sprememb ob aktivaciji možganovdobra prostorska ločljivost > anatomska opredelitev funkcije

elektrofiziološke metode

elektroencefalografija (EEG), znotrajcelična detekcija električnih potencialov, metode izvabljenih potencialov (ERP) …časovni potek možganske električne aktivnostidobra časovna ločljivost > procesi in mehanizmi obdelovanja informacij, operacijski sistem možganov

novejše metode analize EEG-signala: npr. močnostni spektri, EEG-koherenca

NEVROKIRURGIJA BREZ ANESTEZIJE- STIMULACIJA, OPAZOVANJE SPREMEMB

No longer must scientists cut apart dead brains to examine their structure. Now we can peer in living brains to see what they look like and how they work. Now we can examine brains, LIVE!

SNEMANJE EEG SNEMANJE EEG

Električno aktivnost možganov v obliki EEGElektrično aktivnost možganov v obliki EEG--signala signala odjemamoodjemamo z elektrodami, nameščenimi na z elektrodami, nameščenimi na površini glavepovršini glaveMerimo potencialne razlike med pari elektrod v času (razlike aktMerimo potencialne razlike med pari elektrod v času (razlike aktivnosti med različnimi ivnosti med različnimi prostorskimi regijami) oz. glede na referenčno elektrodoprostorskimi regijami) oz. glede na referenčno elektrodoDobra časovna ločljivost (ms)Dobra časovna ločljivost (ms)Slabša prostorska ločljivost (10cmSlabša prostorska ločljivost (10cm22), nedostopnost določenih predelov možganske skorje ), nedostopnost določenih predelov možganske skorje Različne vezave elektrod, znane anatomske lokacije elektrod, lokRazlične vezave elektrod, znane anatomske lokacije elektrod, lokalizacija izvora?alizacija izvora?

Dodatni izvori električne aktivnostiDodatni izvori električne aktivnostiEOGEOG (očesni gibi), (očesni gibi), EMGEMG (mišična aktivnost) …, izvori napetosti v okolici (mišična aktivnost) …, izvori napetosti v okolici izločanje izločanje artefaktovartefaktov

ElektroencefalografskoElektroencefalografsko snemanje:snemanje: EEG aparat na Inštitutu za klinično EEG aparat na Inštitutu za klinično nevrofiziologijonevrofiziologijo, , Klinični center LjubljanaKlinični center Ljubljana (vir: osebni arhiv avtorjev)(vir: osebni arhiv avtorjev)

BOLEZNI MOŽGANOVBOLEZNI MOŽGANOV

NEVROLOŠKE BOLEZNI: MOŽGANSKA KAP, DEMENCANEVROLOŠKE BOLEZNI: MOŽGANSKA KAP, DEMENCA--ALZHEIMERJEVA BOLEZEN, PARKINSONOVA BOLEZEN, MULTIPLA ALZHEIMERJEVA BOLEZEN, PARKINSONOVA BOLEZEN, MULTIPLA SKLEROZA, CREUTZFELDTSKLEROZA, CREUTZFELDT--JAKOBOVA BOLEZEN…JAKOBOVA BOLEZEN…

BrainBrain--related problems such as depression, bipolar related problems such as depression, bipolar disorder, schizophrenia, obsessivedisorder, schizophrenia, obsessive--compulsive disorder, compulsive disorder, and alcohol abuse make up five of the ten most common and alcohol abuse make up five of the ten most common health problems in the world. health problems in the world.

Yet most brain disorders can be treated. Help is available. The Yet most brain disorders can be treated. Help is available. The outlook is hopeful.outlook is hopeful.

DEPRESIJA, ANKSIOZNOST, STRESDEPRESIJA, ANKSIOZNOST, STRES-- DELAVNICEDELAVNICE

In the past, people with brain disorders may have been considereIn the past, people with brain disorders may have been considered d weak, or mad, or possessed by demons. Now we know that many weak, or mad, or possessed by demons. Now we know that many brain disorders are much like medical disorders anywhere in yourbrain disorders are much like medical disorders anywhere in yourbodybody----they're physical conditions. Because your brain is an they're physical conditions. Because your brain is an electrochemical organ, many brain disorders involve electrical aelectrochemical organ, many brain disorders involve electrical and nd chemical differences. There are no demons here. chemical differences. There are no demons here.

Only one of every 3 people with a diagnosable brain disorder seeOnly one of every 3 people with a diagnosable brain disorder seeks ks treatment. Why? treatment. Why?

One reason is the stigma surrounding these disordersOne reason is the stigma surrounding these disorders----the mistaken the mistaken notion that being treated for a "mental" problem signifies a notion that being treated for a "mental" problem signifies a character flaw. The truth is that brain disorders are no differecharacter flaw. The truth is that brain disorders are no different nt than ailments anywhere in your body. There's no shame.than ailments anywhere in your body. There's no shame.

Everything you are, everything you have been, everything you will be- depends on

your brain.

You are your brain! Explore the World Inside Your Head!

Can our brain ever fully understand itself? No one knows, but it

continues to try. There is much, much more to discover !

Znanost in filozofijaZnanost in filozofija

Smo realisti, uresničujemo nemogoče!Smo realisti, uresničujemo nemogoče!((CheChe GuevaraGuevara))

Realnost je za tiste, ki si ne upajo živeti sanj! Realnost je za tiste, ki si ne upajo živeti sanj! ((SlavojSlavoj Žižek)Žižek)

Če verjameš, da ti bo uspelo, imaš prav. Če Če verjameš, da ti bo uspelo, imaš prav. Če verjameš, da ti ne bo, prav tako! [H. verjameš, da ti ne bo, prav tako! [H. Ford]…matura, SREČNO!Ford]…matura, SREČNO!

HVALA ZA POZORNOST IN SODELOVANJE!HVALA ZA POZORNOST IN SODELOVANJE!

Moj Moj emailemail: s_: s_brezanbrezan@@yahooyahoo..comcom

DISKUSIJADISKUSIJA

FILMIFILMI

NA KONCU?NA KONCU?