SKRIVNOSTI ČLOVEŠKIH SKRIVNOSTI ČLOVEŠKIH

MOŽGANOVMOŽGANOV

Simon Brežan, dr.med.Simon Brežan, dr.med.

http://www.arhivo.comhttp://www.arhivo.comhttp://www.scribd.com/simonbrezanhttp://www.scribd.com/simonbrezan

www.pubmed.comwww.pubmed.com, Cobiss, Cobisswww.Facebook.comwww.Facebook.com

www.www.googlegoogle..comcom

Univ Psih Klinika LjubljanaUniv Psih Klinika Ljubljana

INTERAKTIVNA DELAVNICAINTERAKTIVNA DELAVNICA

April 2010April 2010

Možgani, to smo mi!Možgani, to smo mi!Najzapletenejši sistem v nam Najzapletenejši sistem v nam

znanem vesolju: izzivznanem vesolju: izziv

Zaupanje; moč znanja, Zaupanje; moč znanja, argumenta, NE argument argumenta, NE argument

moči!moči! Simon Brežan, dr. med. - zdravnik, kognitivni nevroznanstvenik, Simon Brežan, dr. med. - zdravnik, kognitivni nevroznanstvenik,

družbeno-politični aktivist in bloger. družbeno-politični aktivist in bloger. Bil je zlati maturant Gimnazije Bežigrad, tudi dobitnik študentske Bil je zlati maturant Gimnazije Bežigrad, tudi dobitnik študentske

Prešernove nagrade za raziskovalno delo in mednarodnih štipendij Prešernove nagrade za raziskovalno delo in mednarodnih štipendij oz. nagrad, diplomiral pa je na Medicinski fakulteti v Ljubljani. oz. nagrad, diplomiral pa je na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Je avtor ali soavtor okrog 40 znanstvenih in poljudnoznanstvenih Je avtor ali soavtor okrog 40 znanstvenih in poljudnoznanstvenih člankov (tudi mednarodnih) s svojega ožjega strokovnega področja člankov (tudi mednarodnih) s svojega ožjega strokovnega področja višjih duševnih (kognitivnih) funkcij možganov. višjih duševnih (kognitivnih) funkcij možganov.

Posebno pozornost pri svojem raziskovanju posveča področju Posebno pozornost pri svojem raziskovanju posveča področju delovnega (kratkoročnega) spomina in možganskim valovanjem oz. delovnega (kratkoročnega) spomina in možganskim valovanjem oz. električnim oscilacijam, pri čemer uporablja raziskovalno metodo električnim oscilacijam, pri čemer uporablja raziskovalno metodo elektroencefalografije (EEG) in EEG-koherence, ki jo je skupaj s elektroencefalografije (EEG) in EEG-koherence, ki jo je skupaj s sodelavci tudi vpeljal v delo Inštituta za klinično nevrofiziologijo na sodelavci tudi vpeljal v delo Inštituta za klinično nevrofiziologijo na UKC Ljubljana. O tem je predaval na različnih domačih in tujih UKC Ljubljana. O tem je predaval na različnih domačih in tujih kongresih, delavnicah in konferencah. kongresih, delavnicah in konferencah.

Leta 2007 je prejel nagrado časopisa Delo za najboljši članek v Leta 2007 je prejel nagrado časopisa Delo za najboljši članek v prilogi Znanost, kjer je imel tudi 2 vabljena intervjuja. prilogi Znanost, kjer je imel tudi 2 vabljena intervjuja.

Simon odhaja na nadaljnji podiplomski doktorski študij kognitivne Simon odhaja na nadaljnji podiplomski doktorski študij kognitivne nevroznanosti v tujino.nevroznanosti v tujino.

Reference:Reference:

http://splet02.izum.si/http://splet02.izum.si/cobisscobiss//bibliographybibliography??codecode=90791&=90791&sciifsciif=on&=on&abstractabstract=V&=V&langbiblangbib==engeng&&woswos=on=on

http://www.http://www.ncbincbi..nlmnlm..nihnih..govgov//sitessites//entrezentrez??dbdb==pubmedpubmed&&cmdcmd==DetailsSearchDetailsSearch&term=&term=simonsimon++brezanbrezan&log$=&log$=activityactivity

http://http://videolecturesvideolectures..netnet//simonsimon__brezanbrezan//

O ceni resnice: O ceni resnice: “Many will call me adventurer, and that I am, “Many will call me adventurer, and that I am, only one of a different sort. One who risks his only one of a different sort. One who risks his

skin to prove his truth.” [Che]skin to prove his truth.” [Che]

Your Dynamic Brain

Your brain looks like a big cauliflower. It hides out from the

rest of your body in its own custom-built bony box--your head.

It doesn't seem to do much of anything. Boring, right?

Wrong! Your brain is amazing, surprising, always changing.

Your brain is you!

O ČEM BOMO GOVORILI?O ČEM BOMO GOVORILI?

ZGRADBA MOŽGANOVZGRADBA MOŽGANOV

DELOVANJE MOŽGANOV DELOVANJE MOŽGANOV

BIOKEMIČNO-PRESNOVNI PROCESIBIOKEMIČNO-PRESNOVNI PROCESI ELEKTRIČNI PROCESIELEKTRIČNI PROCESI

NEKATERE VIŠJE FUNKCIJE MOŽGANOV- IZBIRNO?NEKATERE VIŠJE FUNKCIJE MOŽGANOV- IZBIRNO?

SPOMINSPOMIN MOTIVACIJA/ODVISNOSTMOTIVACIJA/ODVISNOST ČUSTVAČUSTVA STRASTSTRAST SVOBODNA VOLJASVOBODNA VOLJA Religija,paranormalnoReligija,paranormalno

NEKATERE BOLEZNI MOŽGANOVNEKATERE BOLEZNI MOŽGANOV

RAZISKOVANJE V NEVROZNANOSTI, BRANJE MISLIRAZISKOVANJE V NEVROZNANOSTI, BRANJE MISLI

KAJ ŽE VEMO O MOŽGANIH oz. MOTIVACIJA/INTERES?

““Raziskovalna” delavnica- Raziskovalna” delavnica-

““Eksperiment med eksperimenti” (film Eksperiment med eksperimenti” (film Eksperiment)Eksperiment)

Vsi smo le poskusni zajčki (zajčice) v Igri… :)Vsi smo le poskusni zajčki (zajčice) v Igri… :)

Motivirani/nemotivirani dijaki vs. Motivirani/nemotivirani dijaki vs. NEVROZNANSTVENIKNEVROZNANSTVENIK

RAZLIKA ZAČETEK VS. KONEC PREDAVANJA?RAZLIKA ZAČETEK VS. KONEC PREDAVANJA?

Mehanizmi, načini motivacije? Mehanizmi, načini motivacije? Subliminalna percepcija, anticipacijaSubliminalna percepcija, anticipacija

Obojesmerni tok informacij, feedbackObojesmerni tok informacij, feedback

Kritična odprta diskusija, izbirne teme: Kritična odprta diskusija, izbirne teme:

Just call me Simon!;)Just call me Simon!;)

ZGODOVINA MOŽGANOVZGODOVINA MOŽGANOV Searching for the MindSearching for the Mind

Our awareness of the brain has grown slowly, over centuries. From Our awareness of the brain has grown slowly, over centuries. From the beginnings of history, people have searched for the location of the beginnings of history, people have searched for the location of thought, perception, feelings, memory, consciousness. People thought, perception, feelings, memory, consciousness. People have searched for the mind. have searched for the mind.

Historic Brain BytesHistoric Brain Bytes

TREPANACIJATREPANACIJA LOBANJ PRED 10.000 LETI LOBANJ PRED 10.000 LETI Stari Egipt- poškodbe, simptomi, bolezni, kirurgija… Stari Egipt- poškodbe, simptomi, bolezni, kirurgija…

The ancient Greeks debated whether the brain or the The ancient Greeks debated whether the brain or the heartheart was the seat of was the seat of the mind.the mind.

In the 2nd century the Greco-Roman physician Galen thought that In the 2nd century the Greco-Roman physician Galen thought that cerebro-spinal fluidcerebro-spinal fluid, which bathes the brain and collects in hollows called , which bathes the brain and collects in hollows called ventriclesventricles, was the essence of the mind., was the essence of the mind.

15.st.: Razcvet renesanse, sekcije- 15.st.: Razcvet renesanse, sekcije- Leonardo da VinciLeonardo da Vinci: narisal možgane : narisal možgane In Shakespeare's 16th century England people thought the In Shakespeare's 16th century England people thought the liverliver, not the , not the

brain, was the seat of emotion.brain, was the seat of emotion.

17.STOLETJE: 17.STOLETJE: DESCARTES- MISLIM, TOREJ SEM…DUALIZEMDESCARTES- MISLIM, TOREJ SEM…DUALIZEM (MOŽGANI/ (MOŽGANI/ DUŠEVNOST, UM) DUŠEVNOST, UM)

18.ST.: 18.ST.: GALL (FRENOLOGIJA), FLOURENSGALL (FRENOLOGIJA), FLOURENS BROADMANN, BROCCA, WERNICKE…: BROADMANN, BROCCA, WERNICKE…: KARTOGRAFIJA KARTOGRAFIJA

MOŽGANOVMOŽGANOV PREK RAZISKOVANJA POŠKODB PREK RAZISKOVANJA POŠKODB

19.ST.: GOLGI- ODKRITJE NEVRONA19.ST.: GOLGI- ODKRITJE NEVRONA KOT GRADNIKA, CAJAL: KOT GRADNIKA, CAJAL: SINAPSASINAPSA

20.st.:20.st.: MODERNA NEVROZNANOST, TEHNOLOGIJA MR, EEG MODERNA NEVROZNANOST, TEHNOLOGIJA MR, EEG … … SPIELBERG: film Posebno poročiloSPIELBERG: film Posebno poročilo

ZGODBA PHINEAS-A GAGE-A IN ZGODBA PHINEAS-A GAGE-A IN LOBOTOMIJALOBOTOMIJA

change in Gage's personality had been caused by the damage change in Gage's personality had been caused by the damage to the frontal lobes of his brain. to the frontal lobes of his brain.

Here was a clue that certain parts of the brain control certain Here was a clue that certain parts of the brain control certain

kinds of behaviorkinds of behavior:: (DECISION MAKING- RATIO, EMOTIONS…)(DECISION MAKING- RATIO, EMOTIONS…)

DEJSTVA O MOŽGANIHDEJSTVA O MOŽGANIH NEVROZNANOST: raziskovanje živčevja oz.

možganov

Revija Science: najtrša neodgovorjena vprašanja v znanosti so tudi nevroznanstvena

Možgani: 100 milijard nevronov (število zvezd Milky Way galaksije), več kot 1016 sinaptičnih povezav? + še več podpornih celic: nevroglia

Najkompleksnejši sistem v vesolju?

Relativna velikost, teža 2%, metabolizem 20%

Organiziranost povezav in obdelovanje informacij v nevronskih mrežjih

Vloga možganske skorje

Skokovit porast števila znanstvenih objav

21. stoletje: “Stoletje možganov”?

Možgani vsebujejo milijarde nevronov. A kaj nevroni sploh so? Samo celice. Dokler se med njimi ne vzpostavijo povezave, ni v možganih nobenega znanja. Vse, kar vemo in vse, kar smo, izvira iz načina, kako se naši nevroni povezujejo med seboj.

[Tim Berners-Lee, 1999]

RAZISKOVANJE V KOGNITIVNI NEVROZNANOSTIRAZISKOVANJE V KOGNITIVNI NEVROZNANOSTI

KAJ JE KOGNICIJA, KOGNITIVNO?KAJ JE KOGNICIJA, KOGNITIVNO?

Kognitivna znanost

preučevanje duševnih procesov kot obdelave informacij vse vede, ki se ukvarjajo s problemi spoznavanja,

mišljenja, zavesti, pa tudi čustev in vedenja

Kognitivna nevroznanost

“nevrobiologija duševnih procesov” (Gazzaniga) “cilj je razumeti zavest” (Kandel) možganski oz. nevronski korelati višje živčne dejavnosti?

“Ultimativni cilj kognitivne nevroznanosti je razumevanje delovanja in interakcij funkcijskih in strukturnih komponent možganov tako dobro, da bi lahko sestavili mehanični model možganov oz. napisali računalniški program, ki bi simuliral možgane do potankosti.” (Kosslyn, 1996)

ZGRADBA MOŽGANOV ZGRADBA MOŽGANOV

EVOLUCIJA: RAST MOŽGANOVEVOLUCIJA: RAST MOŽGANOV

Modern Human BrainModern Human Brain

About one and a half million years ago, the brains of our About one and a half million years ago, the brains of our human ancestors began to grow explosively. They grew human ancestors began to grow explosively. They grew outward in layers, as the outward in layers, as the cerebrumcerebrum and its wrinkled and its wrinkled cortexcortex began to surround the older parts of our brain. This began to surround the older parts of our brain. This growth spurt pushed out the bones of our skull, creating our growth spurt pushed out the bones of our skull, creating our high forehead and domed head. These areas control high forehead and domed head. These areas control thinking and language. thinking and language.

The evolutionary steps that formed our brain are still with The evolutionary steps that formed our brain are still with us.us. We depend on our autonomic system, our ability to We depend on our autonomic system, our ability to move, our memory and emotions, and thinking and move, our memory and emotions, and thinking and communicating. Our brain needs all its parts. Our brain communicating. Our brain needs all its parts. Our brain allows us to survive in our surroundings.allows us to survive in our surroundings.

// model lobanje in možganov // model lobanje in možganov

// Your brain animacija // Your brain animacija

// atlas možganov – knjige, // atlas možganov – knjige, interaktivni elektronski interaktivni elektronski

DELOVANJE MOŽGANOVDELOVANJE MOŽGANOV

Your brain lets you see, hear, smell, taste, move, think, Your brain lets you see, hear, smell, taste, move, think, feel, and care. feel, and care.

It allows you to walk and talk, learn and remember. It allows you to walk and talk, learn and remember. Your brain processes your thoughts, moods, and Your brain processes your thoughts, moods, and

emotions.emotions.

It makes you conscious and keeps you alive. It makes you conscious and keeps you alive.

Everything you do and everything you are comes from Everything you do and everything you are comes from your brain. And everything your brain does comes from your brain. And everything your brain does comes from

electrical signals and chemical connections.electrical signals and chemical connections.

http://www.pfizer.com/brain/http://www.pfizer.com/brain/

http://staff.washington.edu/chudler/introb.htmlhttp://staff.washington.edu/chudler/introb.html

Neurons are busy and crowded. A neuron may receive Neurons are busy and crowded. A neuron may receive messages from 100,000 other neurons, each one arriving amessages from 100,000 other neurons, each one arriving a thousand times every second! A neuron may have 100,000 thousand times every second! A neuron may have 100,000 synapses, each swarming with hundreds of thousands of synapses, each swarming with hundreds of thousands of neurotransmitters. neurotransmitters.

This tidal wave of messages is what keeps the Lightning This tidal wave of messages is what keeps the Lightning Storm going. Storm going.

KOMUNIKACIJA MED ŽIVČNIMI CELICAMIKOMUNIKACIJA MED ŽIVČNIMI CELICAMI

ŽIVČNA CELICA = NEVRON ŽIVČNA CELICA = NEVRON

DENDRIT: sporočila k telesu živčne celiceDENDRIT: sporočila k telesu živčne celice

AKSON: sporočila k tarčni živčni celiciAKSON: sporočila k tarčni živčni celici

SINAPSA: živčni stik SINAPSA: živčni stik

NEVRON= ELEKTRIČNO VZDRAŽNA CELICANEVRON= ELEKTRIČNO VZDRAŽNA CELICANAMEN: POŠILJANJE ELEKTROKEMIČNIH SIGNALOVNAMEN: POŠILJANJE ELEKTROKEMIČNIH SIGNALOV

LASTNOSTI CELIČNE MEMBRANE LASTNOSTI CELIČNE MEMBRANE

RAZLIKE V KONCENTRACIJAH IN PREVODNOSTIH IONOV RAZLIKE V KONCENTRACIJAH IN PREVODNOSTIH IONOV

MIROVNI MEMBRANSKI POTENCIAL MIROVNI MEMBRANSKI POTENCIAL

SPREMEMBE PREPUSTNOSTI MEMBRANE > depolarizacijaSPREMEMBE PREPUSTNOSTI MEMBRANE > depolarizacija

AKCIJSKI POTENCIALAKCIJSKI POTENCIAL>> prevajanje impulza po vlaknu prevajanje impulza po vlaknu

POSTINAPTIČNI POTENCIALIPOSTINAPTIČNI POTENCIALI: VZBUJEVALNI ALI ZAVIRALNI : VZBUJEVALNI ALI ZAVIRALNI V ODV. OD NEVROTRANSMITORJEV/RECEPTORJEV, V ODV. OD NEVROTRANSMITORJEV/RECEPTORJEV, INTEGRACIJA SIGNALOV: INTEGRACIJA SIGNALOV:

"go" signals that allow the message to be passed to the "go" signals that allow the message to be passed to the next neuron in the communication line or "stop" signals next neuron in the communication line or "stop" signals that prevent the message from being forwarded. that prevent the message from being forwarded.

The signals are in the form of charged particles or ions. The signals are in the form of charged particles or ions. The brain keeps tight control of this message delivery The brain keeps tight control of this message delivery system to avoid communication chaos. system to avoid communication chaos.

Transmission can be as slow as 0.5 meters/sec Transmission can be as slow as 0.5 meters/sec or as fast as 120 meters/sec or as fast as 120 meters/sec

http://

www.rhsmpsychology.com/Handouts/Neuroscience_handouts.htm

Princip električnega in kemičnega Princip električnega in kemičnega signaliziranja med nevronisignaliziranja med nevroni

→→ ELEKTRIČNO PREVAJANJE: TOK IONOV ZARADI ELEKTRIČNO PREVAJANJE: TOK IONOV ZARADI RAZLIK V ELEKTRIČNIH POTENCIALIH IN GRADIENTIH RAZLIK V ELEKTRIČNIH POTENCIALIH IN GRADIENTIH KONCENTRACIJ ZUNAJ IN ZNOTRAJ CELICKONCENTRACIJ ZUNAJ IN ZNOTRAJ CELIC

SINAPSASINAPSA

nevron-sinapsa.mov

sinapsa_vezikli.mov

membrana_depolarizacija.swf

prevajanje po živcu (akcijski potencial).swf

BIOKEMIČNE OSNOVE DELOVANJA BIOKEMIČNE OSNOVE DELOVANJA

MOŽGANOVMOŽGANOV - Celični nivo (jedro, geni)Celični nivo (jedro, geni)- Molekularni nivo (receptorji, nevrotransmitorji)Molekularni nivo (receptorji, nevrotransmitorji) - nevrotransmiterji v sinapsah lahko vztrajajo v času minut in ur, kar - nevrotransmiterji v sinapsah lahko vztrajajo v času minut in ur, kar

omogoča dolgoročnejši način uravnavanja aktivnosti možganov za omogoča dolgoročnejši način uravnavanja aktivnosti možganov za razliko od mehanizmov trenutne ekscitacije ali inhibicije.razliko od mehanizmov trenutne ekscitacije ali inhibicije.

- koordinirano delovanje večih tovrstnih nevrohormonalnih sistemov, - koordinirano delovanje večih tovrstnih nevrohormonalnih sistemov, katerih delovanje mora biti v medsebojnem natančnem ravnotežju. katerih delovanje mora biti v medsebojnem natančnem ravnotežju.

>> vpliv drog IN ZDRAVIL >> vpliv drog IN ZDRAVIL ! !

(LINK-nevrotransmitorji)(LINK-nevrotransmitorji)

NEVROTRANSMITORJI: NEVROTRANSMITORJI: -Acetilholin Acetilholin -DopaminDopamin-GABAGABA-GlutamatGlutamat-Norepinefrin Norepinefrin -Serotonin Serotonin -Endogeni opiati, endorfini…Endogeni opiati, endorfini…

EKSCITACIJA/INHIBICIJAEKSCITACIJA/INHIBICIJA

PRESNOVNO-ŽILNI NIVO PRESNOVNO-ŽILNI NIVO DELOVANJA MOŽGANOVDELOVANJA MOŽGANOV

• Presnovno-žilna povezanost krvnega pretoka in metabolizma Presnovno-žilna povezanost krvnega pretoka in metabolizma z aktivnostjo možganovz aktivnostjo možganov

MAGNETNORESONANČNO SLIKANJE MAGNETNORESONANČNO SLIKANJE (MRI) (MRI)

POZITRONSKA EMISIJSKA POZITRONSKA EMISIJSKA TOMOGRAFIJA (PET)TOMOGRAFIJA (PET)

MOŽGANSKA SKORJA (KORTEKS)MOŽGANSKA SKORJA (KORTEKS)

možganska skorja: medialni pogled možganska skorja: medialni pogled

možganska skorja: lateralni pogledmožganska skorja: lateralni pogled

vir: http://www.emc.maricopa.edu/faculty/farabee/BIOBK/cerebrum_1.gifvir: http://www.emc.maricopa.edu/faculty/farabee/BIOBK/cerebrum_1.gif

homunkulus.dcr

FUNKCIJE MOŽG. REŽNJEVFUNKCIJE MOŽG. REŽNJEV SULKUSI, GIRUSI,SULKUSI, GIRUSI, RAZLIKE MED LJUDMI, NAGUBANJE SKORJE V RAZLIKE MED LJUDMI, NAGUBANJE SKORJE V

LOBANJI- ZAKAJ?LOBANJI- ZAKAJ?

ČELNI REŽENJ (ČELNI REŽENJ (FRONTAL LOBEFRONTAL LOBE))Located in front of the central sulcus. Concerned with Located in front of the central sulcus. Concerned with

reasoning, reasoning, planning, parts of speech andplanning, parts of speech and movement (motor movement (motor cortex), emotions, and cortex), emotions, and problem-solving.problem-solving. Osebnost, socialna Osebnost, socialna interakcijainterakcija

TEMENSKI REŽENJ (TEMENSKI REŽENJ (PARIETAL LOBEPARIETAL LOBE))Located behind the central sulcus. Located behind the central sulcus. Concerned with perception of stimuli related to touch, Concerned with perception of stimuli related to touch,

pressure, pressure, temperature and pain.temperature and pain.

SENČNI REŽENJ (SENČNI REŽENJ (TEMPORAL LOBETEMPORAL LOBE)) Located below the lateral fissure. Located below the lateral fissure. Concerned with perception and recognition of auditory stimuli Concerned with perception and recognition of auditory stimuli (hearing) and memory (hippocampus). (hearing) and memory (hippocampus).

ZATILNI REŽENJ (ZATILNI REŽENJ (OCCIPITAL LOBEOCCIPITAL LOBE) ) Located at the back of the brain, behind the parietal lobe and Located at the back of the brain, behind the parietal lobe and temporal temporal lobe. lobe. Concerned with many aspects of vision.Concerned with many aspects of vision.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA MOŽGANSKE SKORJE IN ORGANIZACIJSKA STRUKTURA MOŽGANSKE SKORJE IN NJENA ELEKTRIČNA AKTIVNOSTNJENA ELEKTRIČNA AKTIVNOST

piramidni nevroni pravokotna orientacija glede na površino aferentni sinaptični dotok

postsinaptični potenciali, nevronska integracija različna stopnja sinhroniziranosti (fazne

usklajenosti) električne aktivnosti piramidnih nevronov

seštevanje električnih signalov

vir: vir: http://www.yourfamilyclinic.com/eeg/brainwave.html

Citoarhitektura in povezave med nevroni med področji skorje

aferentne eferentne

znotraj področij skorje horizontalne vertikalne

Princip nastanka električne aktivnosti možganske skorje drugačen kot električna aktivnost posameznih nevronov

Oslabitev signala na Oslabitev signala na površinipovršini

upornost kože upornost kože možganske ovojnicemožganske ovojnice možganske tekočine- možganske tekočine-

likvorja likvorja

ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH MOŽGANSKIH RITMOVZNAČILNOSTI POSAMEZNIH MOŽGANSKIH RITMOV

Hitri ritmiHitri ritmi

alfaalfa (8-13Hz, 50 uV): budno stanje (8-13Hz, 50 uV): budno stanje mentalne in fizične sproščenosti (zavre ga mentalne in fizične sproščenosti (zavre ga pozornost, fizični/mentalni napor); pozornost, fizični/mentalni napor); zadajšnji predeli glavezadajšnji predeli glave

betabeta (13-30Hz, 30uV): mentalna aktivnost, (13-30Hz, 30uV): mentalna aktivnost, kognitivni procesi, motorika; čelno, kognitivni procesi, motorika; čelno, centralno, difuznocentralno, difuzno

gamagama (30-50Hz): kognitivni procesi, (30-50Hz): kognitivni procesi, zaznavanje, pozornost zaznavanje, pozornost

Počasni ritmiPočasni ritmi

thetatheta (4-7Hz): spanje, otroci, emocionalni (4-7Hz): spanje, otroci, emocionalni in spominski procesi, bolezenska stanja. in spominski procesi, bolezenska stanja.

deltadelta (0,5-4Hz): globoko spanje, dojenčki, (0,5-4Hz): globoko spanje, dojenčki, organske bolezni možganov.organske bolezni možganov.

ReaktivnostReaktivnostRitem alfa – odpiranje oči, mentalni napor: Ritem alfa – odpiranje oči, mentalni napor:

desinhronizacija v EEG-judesinhronizacija v EEG-ju

RAZVOJNI VIDIK MOŽGANOVRAZVOJNI VIDIK MOŽGANOV

Wired for ActionWired for Action!!

Your brain is dynamic. Before you're Your brain is dynamic. Before you're born your brain begins arranging born your brain begins arranging neurons and wiring circuits for its neurons and wiring circuits for its lightning storm. And it continues testing lightning storm. And it continues testing and rewiring its circuits, routing and and rewiring its circuits, routing and rerouting its electrical signals, your rerouting its electrical signals, your entire life. This process determines who entire life. This process determines who you are and how you behave. you are and how you behave.

IDENTITETA, SAMOZAVEDANJE: PO 18 MESECIH, PREPOZNATI SE V OGLEDALU, prej še ni ustreznih povezav v frontalni skorji?

While you're born with almost all the neurons your brain will ever have, many neurons aren't yet wired together. Now, as an infant begins to experience the sights and sounds and sensations of the world, neurons fire. Every time they fire, they build connections with other neurons.

Neurons that fire together, wire together.

That happened as you experienced life in the world.

MOŽGANI NAJSTNIKOV ;)MOŽGANI NAJSTNIKOV ;)

MOŽGANI NAJSTNIKOVMOŽGANI NAJSTNIKOV

During your teen years, your brain puts finishing touches on During your teen years, your brain puts finishing touches on its wiring.its wiring.

gaining insight and judgment, gaining insight and judgment, better better dealing with emotions, dealing with emotions, planningplanning……

Lots of creativity, passion, energy, personality development…Lots of creativity, passion, energy, personality development…

During your teen years yourDuring your teen years your brain cuts away unnecessary brain cuts away unnecessary wiring, making your neural circuits stronger and more efficientwiring, making your neural circuits stronger and more efficient = y= your brain is maturing and preparing you for adult life.our brain is maturing and preparing you for adult life.

mature brain doesn't mean a static brain. In adulthood your mature brain doesn't mean a static brain. In adulthood your brain continues to change brain continues to change and learn. and learn.

USE IT OR LOOSE IT! USE IT OR LOOSE IT!

Film?Film?

VIŠJE ŽIVČNE FUNKCIJEVIŠJE ŽIVČNE FUNKCIJE

DEFINICIJA: lastnosti človeškega živčevja, ki omogočajo spoznavanje, analiziranje in pomnjenje podatkov, načrtovanje in vodenje vedenja.

celostno: vedenje kot osebnost motivacija, čustvovanje, spomin, spoznavanje,

načrtovanje, vešče gibanje, ustvarjanje abstraktnih idej intelekt, ustvarjalnost, zmožnost načrtovanja,

predvidevanja, estetski čut, etični čut.

Kognitivna nevroznanost: OPREDELITEV MORFOLOŠKO-FIZIOLOŠKIH KORELATOV višjih živčnih funkcij

SKRIVNOSTI MOŽGANOV SKRIVNOSTI MOŽGANOV

Mind is something your brain does. Mind is something your brain does. Perception, learning and memory, Perception, learning and memory, consciousness and self-awareness--consciousness and self-awareness--all these are part of your mind. all these are part of your mind. Dreams are part of your mind. But Dreams are part of your mind. But how your mind works is a mystery. how your mind works is a mystery. Exploring the mind is a frontier of Exploring the mind is a frontier of brain researchbrain research

The images you "see" are your The images you "see" are your brain's versions of the world. brain's versions of the world.

Your brain creates your reality.Your brain creates your reality.

What you see is what you What you see is what you get--but it may not be get--but it may not be what's actually out therewhat's actually out there ! !

HRIBČKI ALI VDOLBINE?

SPOMIN SPOMIN

Spomin je sposobnost možganov za interpretacijo Spomin je sposobnost možganov za interpretacijo preteklih dogodkovpreteklih dogodkov

Creating Memory Creating Memory

In a way, we live in the In a way, we live in the past. We're always past. We're always

remembering whatwe've remembering whatwe've seen, heard, experienced. seen, heard, experienced.

Without memory we Without memory we wouldn't know who we wouldn't know who we

are. are. But our brain doesn't store But our brain doesn't store

memories as a video memories as a video recorder doesrecorder does

it creates a new version of it creates a new version of ourour memories every time memories every time

we recall them. we recall them. Our memory is fragile and Our memory is fragile and

changeablechangeable..S.Dali (1931): Vztrajanje spominov

SPOMINSPOMIN

SPOMIN: sposobnost kodiranja, shranjevanja in priklica informacij

KODIRANJE: dogodki med prezentacijo informacije za zapomnitev

Kratkoročno shranjevanje informacij

KONSOLIDACIJA: spreminjanje novo shranjene, še labilne informacije za stabilno trajno shranjevanje

SHRANJEVANJE: dolgoročno zadržanje informacije v spominskem sistemu.

PRIKLIC: obnovitev in uporaba shranjene informacije

I wondered if a memory is something you have or something you’ve lost.

[Woody Allen]lecture_stm.swf

TESTI SPOMINATESTI SPOMINA

STRUKTURA SPOMINSKEGA SISTEMA

Osnovna shema spominskih procesovOsnovna shema spominskih procesov (Atkinson in Shiffrin, (Atkinson in Shiffrin, 1968)1968)

zamenjava razpad interferenca

pozornost senzorni spomin

kratkoročni spomin

dolgoročni spomin

ponavljanje

DOLGOROČNI SPOMIN: eksplicitni vs. implicitni DOLGOROČNI SPOMIN: eksplicitni vs. implicitni spominspomin

Eksplicitni spomin: “VEDETI Eksplicitni spomin: “VEDETI KAJ” KAJ”

epizodični spomin epizodični spomin semantični spominsemantični spomin

Implicitni spomin: “VEDETI Implicitni spomin: “VEDETI

KAKO”KAKO”

proceduralni spomin proceduralni spomin asociativno učenjeasociativno učenje neasociativno učenjeneasociativno učenje

KRATKOROČNI SPOMIN KOT DELOVNI SPOMINKRATKOROČNI SPOMIN KOT DELOVNI SPOMIN

centralni izvršitelj

vidnoprostorska skicirka

epizodični bufer fonološka zanka

vidna semantika

jezik epizodični spomin

Aktiva vloga kratkoročnega spomina: delovni spomin Aktiva vloga kratkoročnega spomina: delovni spomin

DELOVNI SPOMIN:DELOVNI SPOMIN: kompleks kognitivnih procesov za vzdrževanje, upravljanje in uporabo informacij kompleks kognitivnih procesov za vzdrževanje, upravljanje in uporabo informacij

Osnova za vsakodnevno funkcioniranje: inteligentno, k cilju usmerjeno vedenje, mišljenje, jezik, reševanje problemov Osnova za vsakodnevno funkcioniranje: inteligentno, k cilju usmerjeno vedenje, mišljenje, jezik, reševanje problemov

Model delovnega spomina: Baddeley Model delovnega spomina: Baddeley in Hitch (1974, 2000): in Hitch (1974, 2000):

CENTRALNI IZVRŠITELJCENTRALNI IZVRŠITELJ: : pozornostni nadzor podsistemov, pozornostni nadzor podsistemov, upravljanje z informacijami, upravljanje z informacijami, načrtovanje, izbira stategij, inhibicija načrtovanje, izbira stategij, inhibicija odzivov odzivov

SUŽENJSKI PODSISTEMISUŽENJSKI PODSISTEMI: : shranjevanje in osveževanje shranjevanje in osveževanje informacij informacij

SPOMIN IN MOŽGANI:SPOMIN IN MOŽGANI:

KAKO?KAKO?

KJE? KJE?

Posamezni spominski Posamezni spominski podsistemi: podsistemi:

specifični specifični nevrofiziološknevrofiziološki i korelatikorelati

specifični specifični nevroanatomski nevroanatomski korelati korelati

NEVROFIZIOLOGIJA IN NEVROANATOMIJANEVROFIZIOLOGIJA IN NEVROANATOMIJA

Dolgoročni spominDolgoročni spomin

Konsolidacija: proces pretvarjanja proces pretvarjanja kratkoročnih spominov v dolgoročno kratkoročnih spominov v dolgoročno oblikoobliko

dolgoročna potenciacija (“long-dolgoročna potenciacija (“long-term potentiation – LTP”)term potentiation – LTP”)

Biokemične spremembe v nevronih:

genska ekspresija sinteza novih proteinov rast (krnitev) novih sinaptičnih povezav

Ltp.mov

LTP_sinapsa.mov

Konsolidacija (eksplicitni spomin):Konsolidacija (eksplicitni spomin): hipokampalni sistemhipokampalni sistem kot mediator kot mediator začetnih korakov v dolgoročnem začetnih korakov v dolgoročnem shranjevanju informacijshranjevanju informacij

Lezije v hipokampalnem sistemu: Lezije v hipokampalnem sistemu: nesposobnost shranjevanja nesposobnost shranjevanja novih novih spominovspominov

primer: Alzheimerjeva bolezenprimer: Alzheimerjeva bolezen

Trajno shranjevanje spominov: Trajno shranjevanje spominov: Eksplicitni spominEksplicitni spomin: na distribuiran način v : na distribuiran način v

neokorteksuneokorteksu

Implicitni spomin:Implicitni spomin: perceptualni, motorični in perceptualni, motorični in emocionalni krogi emocionalni krogi

EKSPLICITNI (DEKLARATIVNI) SPOMINEKSPLICITNI (DEKLARATIVNI) SPOMINshranjevanje shranjevanje semantičnega znanjasemantičnega znanja: primer: primer

>>splošna semantična spominska >>splošna semantična spominska shramba ne obstajashramba ne obstaja

kompleksna vidna podoba: kompleksna vidna podoba: SLONSLON

povezava podobe slona z povezava podobe slona z drugimi oblikami znanja o drugimi oblikami znanja o slonih (živo in ne neživo bitje, slonih (živo in ne neživo bitje, žival in ne rastlina, živi v žival in ne rastlina, živi v specifičnem okolju-savani, specifičnem okolju-savani, specifični vedenjski vzorci)specifični vedenjski vzorci)

različne reprezentacije o slonu, različne reprezentacije o slonu, shranjene na različnih, shranjene na različnih, specifičnih anatomskih specifičnih anatomskih lokacijah v možganih lokacijah v možganih

priklic informacije o slonu: priklic informacije o slonu: integracija številnih integracija številnih reprezentacij (reprezentacij (bindingbinding), ), shranjenih na različnih shranjenih na različnih možganskih lokacijahmožganskih lokacijah

Delovni spominDelovni spomin

zadržanje informacije v nevronskih zadržanje informacije v nevronskih tokokrogih tokokrogih

reverberacijske zanke reverberacijske zanke post-tetanična postsinaptična post-tetanična postsinaptična

facilitacija facilitacija podaljšana depolarizacija nevronov podaljšana depolarizacija nevronov

(elektrotonični dendritični (elektrotonični dendritični potencialov)potencialov)

drugi vzburjevalni in zaviralni drugi vzburjevalni in zaviralni mehanizmi?, hoteno ponavljanje mehanizmi?, hoteno ponavljanje informacije v mislihinformacije v mislih

kratkoročna sprememba v učinkovitosti, kratkoročna sprememba v učinkovitosti, moči sinaptičnih povezav (oz. moči sinaptičnih povezav (oz. sinaptičnega prenosa) sinaptičnega prenosa)

Guyton in Hall, 2006Guyton in Hall, 2006

Reverberacijske zanke v živčevjuReverberacijske zanke v živčevju

Funkcijska anatomija delovnega spominaFunkcijska anatomija delovnega spomina (celične (celične elektrofiziološke študije, fMR študije) elektrofiziološke študije, fMR študije)

□ prefrontalprefrontalna skorjana skorja (ventrolateral (ventrolateralnana čelna skorjačelna skorja, , dordorzzolateralolateralna čelna skorjana čelna skorja, anterior, anteriorna čelna skorja)na čelna skorja)

□ premotorična skorjapremotorična skorja

□ limbični predelilimbični predeli

□ pposteriorosteriorna na aasociacijska skorjasociacijska skorja

Funkcijsko magnetnoresonančno Funkcijsko magnetnoresonančno slikanje možganov (fMR) med slikanje možganov (fMR) med nalogo delovnega spomina: nalogo delovnega spomina: aktivirana področja aktivirana področja – obarvano – obarvano rdečerdeče

//raziskava na Inštitutu za klinično //raziskava na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo nevrofiziologijo

PROBLEM POVEZOVANJA (“BINDING PROBLEM POVEZOVANJA (“BINDING PROBLEM”)PROBLEM”)

Vzporedno in distribuirano obdelovanje informacij v Vzporedno in distribuirano obdelovanje informacij v možganihmožganih

Funkcija: sinhronizirana interakcija več (definiranih) Funkcija: sinhronizirana interakcija več (definiranih) možganskih predelov možganskih predelov vidna percepcija, kompleksni motorični vzorci, vidno-vidna percepcija, kompleksni motorični vzorci, vidno-

motorična integracija …motorična integracija …

KAKO MED SEBOJ SODELUJEJO PROSTORSKO LOČENA, KAKO MED SEBOJ SODELUJEJO PROSTORSKO LOČENA, A V ISTO FUNKCIJO VPLETENA MOŽGANSKA A V ISTO FUNKCIJO VPLETENA MOŽGANSKA PODROČJA (»PROBLEM POVEZOVANJA«)?PODROČJA (»PROBLEM POVEZOVANJA«)?

Možgani kot »omrežje omrežij« - analogija z Možgani kot »omrežje omrežij« - analogija z internetom? internetom?

““Sinhrone” oscilacije v električni aktivnosti med prostorsko Sinhrone” oscilacije v električni aktivnosti med prostorsko ločenimi nevronskimi mrežjiločenimi nevronskimi mrežji

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA

ZAPOMNITEVZAPOMNITEV

1.1. STOPNJA BUDNOSTI, POZORNOSTI IN KONCENTRACIJE STOPNJA BUDNOSTI, POZORNOSTI IN KONCENTRACIJE

2.2. ZANIMANJE, MOČ MOTIVACIJE, POTREBA OZ. INTERES ZA ZANIMANJE, MOČ MOTIVACIJE, POTREBA OZ. INTERES ZA ZAPOMNITEVZAPOMNITEV

3.3. ČUSTVENA VREDNOST, POVEZANA Z MATERIALOM ZA ČUSTVENA VREDNOST, POVEZANA Z MATERIALOM ZA ZAPOMNITEV TER POSAMEZNIKOVO RAZPOLOŽENJE IN ZAPOMNITEV TER POSAMEZNIKOVO RAZPOLOŽENJE IN ČUSTVA (vpliv norepinefrina) ČUSTVA (vpliv norepinefrina) ““Kar se dotakne srca, je vtisnjeno v spomin [Voltaire]”Kar se dotakne srca, je vtisnjeno v spomin [Voltaire]”

4.4. LOKACIJA, SVETLOBA, ZVOKI, VONJAVE …. TOREJ CELOTEN LOKACIJA, SVETLOBA, ZVOKI, VONJAVE …. TOREJ CELOTEN KONTEKST, V KATEREM SE PORAJAJO SPOMINI SE BELEŽI KONTEKST, V KATEREM SE PORAJAJO SPOMINI SE BELEŽI SKUPAJ Z INFORMACIJO, KI SE MEMORIRA (pomen SKUPAJ Z INFORMACIJO, KI SE MEMORIRA (pomen konteksta za priklic informacije!) konteksta za priklic informacije!)

MIT 10%?MIT 10%?

Zato je res samo to, da imamo vedno še Zato je res samo to, da imamo vedno še nek potencial, da možgane kvalitativno nek potencial, da možgane kvalitativno bolje izkoriščamo: miselni trening - bolje izkoriščamo: miselni trening - spominske tehnike, igre, druženje, branje, spominske tehnike, igre, druženje, branje, učenje, glasba- je najboljši ojačevalec učenje, glasba- je najboljši ojačevalec funkcije – tako kot pri mišicah dvigovanje funkcije – tako kot pri mišicah dvigovanje uteži. Možgani so kot ogromen vesoljni uteži. Možgani so kot ogromen vesoljni računalnik ali internet: povezav med računalnik ali internet: povezav med nevroni je ogromno in te vzorce lahko nevroni je ogromno in te vzorce lahko spreminjamo in izboljšujemo.spreminjamo in izboljšujemo.

zdravo prehrano, vitamine, cimvec gibanja, zdravo prehrano, vitamine, cimvec gibanja, urejeno spanje, brez motenj, hrupa, okolje urejeno spanje, brez motenj, hrupa, okolje ugodno,  čimmanj stresa, tehnike ugodno,  čimmanj stresa, tehnike relaksacije ipd....pomembna je tudi volja in relaksacije ipd....pomembna je tudi volja in motivacije,uzitek, veselje, poskusaj se motivacije,uzitek, veselje, poskusaj se nagraditi za narejeno delo ali ucenje ipd...nagraditi za narejeno delo ali ucenje ipd...

dol antidepresivi, ki ojacajo konc, spomin, dol antidepresivi, ki ojacajo konc, spomin, preko zvis.dopamina in noradrenalina v preko zvis.dopamina in noradrenalina v mozganih, ali kaki stimulanti- kava, zeleni mozganih, ali kaki stimulanti- kava, zeleni caj, + Q10, ginko biloba, lecitin,  omega 3, caj, + Q10, ginko biloba, lecitin,  omega 3, plave ribe....plave ribe....

OJAČEVALCI SPOMINA?OJAČEVALCI SPOMINA? Ali lahko spomin izboljšamo?Ali lahko spomin izboljšamo?

Vsi kdaj pomislimo, da bi bilo dobro izboljšati obseg ali Vsi kdaj pomislimo, da bi bilo dobro izboljšati obseg ali trajnost našega spomina. Starejši ljudje se velikokrat trajnost našega spomina. Starejši ljudje se velikokrat pritožujejo nad svojim spominom. Izboljšanje spomina pritožujejo nad svojim spominom. Izboljšanje spomina pa prav gotovo ni nedolžna stvar. Dober spomin namreč pa prav gotovo ni nedolžna stvar. Dober spomin namreč pomeni ravnovesje med pomnjenjem in pozabljanjem. Če pomeni ravnovesje med pomnjenjem in pozabljanjem. Če bi pomnjenje izboljšali, bi nas gotovo začelo motiti, da ne bi pomnjenje izboljšali, bi nas gotovo začelo motiti, da ne moremo pozabiti vseh banalnih stvari, ki smo jih doživeli preko moremo pozabiti vseh banalnih stvari, ki smo jih doživeli preko dneva in za katere ni potrebe, da bi si jih zapomnili. „Jin in dneva in za katere ni potrebe, da bi si jih zapomnili. „Jin in jang” dobrega spomina je ravno v v ravnovesju – da smo si jang” dobrega spomina je ravno v v ravnovesju – da smo si sposobni zapomniti pomembne stvari in jih dobro organizirati sposobni zapomniti pomembne stvari in jih dobro organizirati v spominu, ter obenem pozabiti vse, kar je manj pomembno. v spominu, ter obenem pozabiti vse, kar je manj pomembno. Verjetno ne bomo nikdar iznašli tabletke, ki bi čudežno ojačala Verjetno ne bomo nikdar iznašli tabletke, ki bi čudežno ojačala spomin, vsaj ne pri zdravih ljudeh. Evolucija je poskrbela, da je spomin, vsaj ne pri zdravih ljudeh. Evolucija je poskrbela, da je naš spominski sistem optimalno uravnovešen.naš spominski sistem optimalno uravnovešen.

MNEMONIC TECHNIQUES, MNEMONICS, asociacije, graditev MNEMONIC TECHNIQUES, MNEMONICS, asociacije, graditev zgodbic itdzgodbic itd

le motnjo koncentracije, volje, razpolozenja, posledicno tudi le motnjo koncentracije, volje, razpolozenja, posledicno tudi spomin,,, ??spomin,,, ??

Pri hujši pozabljivosti bi si  morda lahko Pri hujši pozabljivosti bi si  morda lahko pomagali z zdravili, pomagali z zdravili, ki bi izboljšala delovanje receptorjev NMDA ki bi izboljšala delovanje receptorjev NMDA in AMPA, ali s in AMPA, ali s snovmi, ki bi lspodbudile sekundarne snovmi, ki bi lspodbudile sekundarne prenašalce znotraj prenašalce znotraj celice, za katere so v raziskavah pri mladih celice, za katere so v raziskavah pri mladih živalih dokazali, živalih dokazali, da sodelujejo v procesih učenja. da sodelujejo v procesih učenja.

DEMENCE: INHIB. AcHE inhibitorji- več DEMENCE: INHIB. AcHE inhibitorji- več AcH v sinapsi, NMDA modulatorjiAcH v sinapsi, NMDA modulatorji

MOTIVACIJA MOTIVACIJA

Glavna naloga možganov je, da s tvorbo notranjih reprezentacij zunanjega sveta in Glavna naloga možganov je, da s tvorbo notranjih reprezentacij zunanjega sveta in sebe ob pomoči že shranjenih izkušenj in spomina vodijo ter usmerjajo vedenje – to sebe ob pomoči že shranjenih izkušenj in spomina vodijo ter usmerjajo vedenje – to je integracijska funkcija osrednjega živčevjaje integracijska funkcija osrednjega živčevja..

MOTIVACIJA: GONILNA SILA (podprta z vrsto nevronskih in fizioloških faktorjev) ZA VSEMI DEJANJI MOTIVACIJA: GONILNA SILA (podprta z vrsto nevronskih in fizioloških faktorjev) ZA VSEMI DEJANJI ČLOVEKA, ŽIVALI IN NIŽJIH ORGANIZMOV. JE NOTRANJE STANJE, KI AKTIVIRA VEDENJE IN GA ČLOVEKA, ŽIVALI IN NIŽJIH ORGANIZMOV. JE NOTRANJE STANJE, KI AKTIVIRA VEDENJE IN GA USMERJA. USMERJA.

ČUSTVA: so tesno povezana z motivacijo, in so lahko obravnavana kot subjektivno izkušena ČUSTVA: so tesno povezana z motivacijo, in so lahko obravnavana kot subjektivno izkušena komponenta motivacijskih stanj komponenta motivacijskih stanj

Motivacijska stanja v grobem razdelimo na dva tipa: Motivacijska stanja v grobem razdelimo na dva tipa:

1) elementarna gonska (»drive«) stanja in motivacijska stanja pod vplivom kompleksnejših 1) elementarna gonska (»drive«) stanja in motivacijska stanja pod vplivom kompleksnejših regulatornih silregulatornih sil

posledica odmikov od notranjih fizioloških- homeostatskih pogojev (npr. lakota, žeja in temperatura) in posledica odmikov od notranjih fizioloških- homeostatskih pogojev (npr. lakota, žeja in temperatura) in faktorjev kot so cirkadiani ritmi, okoljski pogoji ali težnja po ugodju/užitekfaktorjev kot so cirkadiani ritmi, okoljski pogoji ali težnja po ugodju/užitek

pri teh stanjih pomembni del motiviranega vedenja posredujejo nevronski sistemi t.i. ''nagrajevanja, pri teh stanjih pomembni del motiviranega vedenja posredujejo nevronski sistemi t.i. ''nagrajevanja, kaznovanja'' in posledičnega ojačevanja vedenj. Tudi mehanizmi odvisnosti oz. droge imajo svoje kaznovanja'' in posledičnega ojačevanja vedenj. Tudi mehanizmi odvisnosti oz. droge imajo svoje prijemališče v teh istih možganskih sistemih, ki uravnavajo vedenje s pomembno preživetveno funkcijo. prijemališče v teh istih možganskih sistemih, ki uravnavajo vedenje s pomembno preživetveno funkcijo.

2) osebne in socialne aspiracije, pridobljene z izkušnjami in učenjem. 2) osebne in socialne aspiracije, pridobljene z izkušnjami in učenjem.

Hedonski faktorji ugodja, zadovoljstva gotovo igrajo najpomembnejšo vlogo v uravnavanju Hedonski faktorji ugodja, zadovoljstva gotovo igrajo najpomembnejšo vlogo v uravnavanju motiviranega vedenja pri človeku, pri čemer to velja tako za pretežno fizične oblike ugodja motiviranega vedenja pri človeku, pri čemer to velja tako za pretežno fizične oblike ugodja (spolnost, gurmanski užitki…) kot tiste višje, povezane s socialnimi aspiracijami, (spolnost, gurmanski užitki…) kot tiste višje, povezane s socialnimi aspiracijami, učenjem/izkušnjami in samouresničitvijo. Človek se lahko celo zavestno oz. hoteno izpostavi učenjem/izkušnjami in samouresničitvijo. Človek se lahko celo zavestno oz. hoteno izpostavi deprivaciji določenih gonskih potreb z namenom posledične zadovoljitve ali večjega ugodja deprivaciji določenih gonskih potreb z namenom posledične zadovoljitve ali večjega ugodja pri doseganju drugih, ''višjih'' ali bolj intenzivnih oblik ugodja, ki v teh primerih ne predstavlja pri doseganju drugih, ''višjih'' ali bolj intenzivnih oblik ugodja, ki v teh primerih ne predstavlja zgolj odprave gonskih stanj napetosti, neugodja ali manjka.zgolj odprave gonskih stanj napetosti, neugodja ali manjka.

LIMBIČNI SISTEM IN HIPOTALAMUSLIMBIČNI SISTEM IN HIPOTALAMUS Limbični sistem je anatomsko gledano skupek različnih bazalnih Limbični sistem je anatomsko gledano skupek različnih bazalnih

struktur in struktur v globini možganov (subkortikalna jedra ter struktur in struktur v globini možganov (subkortikalna jedra ter limbični kotreks), ki so evolucijsko starejše od možganske skorje. V limbični kotreks), ki so evolucijsko starejše od možganske skorje. V funkcijsko- fiziološkem smislu pa h limbičnemu sistemu lahko funkcijsko- fiziološkem smislu pa h limbičnemu sistemu lahko štejemo obsežna nevronska omrežja, ki so vpletena v procesiranje štejemo obsežna nevronska omrežja, ki so vpletena v procesiranje emocij oz. čustvovanje ter v kontrolo motivacijskih vzgibov. emocij oz. čustvovanje ter v kontrolo motivacijskih vzgibov.

NAGRADNA IN KAZNOVALNA FUNKCIJA LIMBIČNEGA SISTEMANAGRADNA IN KAZNOVALNA FUNKCIJA LIMBIČNEGA SISTEMA Jasno je, da so mnoge limbične strukture vpletene predvsem v Jasno je, da so mnoge limbične strukture vpletene predvsem v

procesiranje afektivne(?) narave senzoričnih dražljajev, torej na procesiranje afektivne(?) narave senzoričnih dražljajev, torej na njihovo ugodno (pleasure, satisfaction, reward) ali neugodno njihovo ugodno (pleasure, satisfaction, reward) ali neugodno naravo (punishment, aversion). Ta dva dejavnika ključno odločata naravo (punishment, aversion). Ta dva dejavnika ključno odločata o vsakršnem vedenju, dejavnosti in motivaciji, saj motivirano o vsakršnem vedenju, dejavnosti in motivaciji, saj motivirano načeloma stremimo k tistemu, kar prinaša ugodje ali zadovoljstvo, načeloma stremimo k tistemu, kar prinaša ugodje ali zadovoljstvo, po drugi strani pa prenehamo z dejavnostjo ali se izogibamo po drugi strani pa prenehamo z dejavnostjo ali se izogibamo načeloma vsega, kar je neugodno in prinaša negativna občutja načeloma vsega, kar je neugodno in prinaša negativna občutja averzije (preživetvena funkcijaaverzije (preživetvena funkcija

Nagrada: samo-doziranje drogeNagrada: samo-doziranje droge

SAMOINJICIRANJE DIREKTNO V MOŽGANE!NAGRADA/ POZITIVNO OJAČANJE VEDENJA

Natural rewards include food, water and sex - each is required to maintain survival of our species.

part of the brain that is part of the brain that is activated by natural activated by natural rewards and by rewards and by artificial rewards such artificial rewards such as addictive drugs. as addictive drugs.

TThis part of the brain is his part of the brain is called the reward called the reward system. this pathway system. this pathway is activated by a is activated by a rewarding stimulus.rewarding stimulus.

Cocaine binding to uptake pumps; inhibition of dopamine Cocaine binding to uptake pumps; inhibition of dopamine uptakeuptake

what happens when cocaine is present in the synapsewhat happens when cocaine is present in the synapse?? Cocaine Cocaine (turquoise) binds to the uptake pumps and prevents them from (turquoise) binds to the uptake pumps and prevents them from removing dopamine from the synapse. This results in more removing dopamine from the synapse. This results in more dopamine in the synapse, and more dopamine receptors are dopamine in the synapse, and more dopamine receptors are activatedactivated

The increased activation of dopamine receptors The increased activation of dopamine receptors causes increased production of cAMP inside the causes increased production of cAMP inside the post-synaptic cell. This causes many changes post-synaptic cell. This causes many changes inside the cell that lead to abnormal firing inside the cell that lead to abnormal firing patterns.patterns.

POMEN PRINCIPA NAGRADE IN KAZNI ZA UČENJE POMEN PRINCIPA NAGRADE IN KAZNI ZA UČENJE IN SPOMIN?IN SPOMIN?

ojačevanje (reinforcement) vs. habituacijaojačevanje (reinforcement) vs. habituacija

ODVISNOSTODVISNOST

Pleasure is Pleasure is powerfulpowerful. If you do something that feels . If you do something that feels good, your brain becomes wired in such a way that you do good, your brain becomes wired in such a way that you do it again. One way addictive drugs work is by turning on it again. One way addictive drugs work is by turning on the brain's pleasure pathways. The effect is a rush of good the brain's pleasure pathways. The effect is a rush of good feeling, causing drug users to use the drug again and feeling, causing drug users to use the drug again and again. In response the brain changes so that it no longer again. In response the brain changes so that it no longer functions effectively without the drug. This is the process functions effectively without the drug. This is the process of addiction. of addiction.

An important An important pleasure pathwaypleasure pathway in your brain involves the in your brain involves the neurotransmitter dopamineneurotransmitter dopamine. Neurons containing . Neurons containing dopamine relay pleasure signals along the neural dopamine relay pleasure signals along the neural pathways in the brain. Addictive drugs such as cocaine pathways in the brain. Addictive drugs such as cocaine and heroin elevate levels of dopamine, causing a quick and heroin elevate levels of dopamine, causing a quick "high." But the brain adapts to these changes, and after a "high." But the brain adapts to these changes, and after a while you can't feel pleasure without the drugs.while you can't feel pleasure without the drugs.

ALKOHOL, NIKOTIN ALKOHOL, NIKOTIN

EFEKT EKSTAZI PRI OPICI- TOKSIČNOST ZA EFEKT EKSTAZI PRI OPICI- TOKSIČNOST ZA SEROTONINSKESEROTONINSKE NEVRONENEVRONE

Izboljšanje motivacije: Izboljšanje motivacije: načininačini Design an adequate environment for yourself. Check lighting, noise,

comfort of furniture, etc., in three or four places to determine which spot works best for you.

Relax your body and give yourself an affirmation and/or an image that will motivate you.

Break assignments into small step-by-step tasks Analyze your study skills to make sure that your problem is one of

concentration, not faulty study skills. Look for a special interest in each subject for which you do not feel

motivated. Forexample, of Biology does not thrill you but you are interested in keeping your body in good shape, you may be able to develop an interest in nutrition, the effects of exercise on muscles, etc.

Develop a contract for a particular study problem. Decide if you are moreresponsive to reward or punishment and construct a contract accordingly.

Forexample, “For every 10 pages read, I can listen to music for 10 minutes”, or

“If Idon’t read 20 pages of history, I must wear mismatched socks tomorrow”.

Set realistic study goals.

Take a short break after every 20-40 minutes of reading to let what you have just

read have a chance to sink in and find its way to connectors and memory storage

points in your mind. Do not use the break for a phone call, TV. Etc., just sit back

and reflect on what you have read.

Watch your diet. Limit the amount of chemicals (that includes junk food, too!),

sugar, and caffeine you are taking. They can give you a buzz but that don’t really

make you any more alert.

Exercise on a regular basis. Try exercising before you study to increase alertness.

Get 7-9 hours of sleep per 24-hour period.

MOŽGANI IN SVOBODNA VOLJA- ILUZIJA?MOŽGANI IN SVOBODNA VOLJA- ILUZIJA?

Svobodna volja vs. determinizemSvobodna volja vs. determinizem

Benjamin Libet, Daniel Wegner in Daniel C. Dennett Model delovanja zavestne volje; voljo izkusimo, ker iz Model delovanja zavestne volje; voljo izkusimo, ker iz

povezave zavestne misli in dejanja sklepamo na povezave zavestne misli in dejanja sklepamo na navidezno vzročno pot med njima. navidezno vzročno pot med njima.

Vir: Wegner, 1999Vir: Wegner, 1999

WegnerWegner

NietZsche: Somrak malikov- zmota lažne vzročnosti….NietZsche: Somrak malikov- zmota lažne vzročnosti…. Po Wegnerju obstajajo trije pogoji za nastanek izkušnje zavestne volje:Po Wegnerju obstajajo trije pogoji za nastanek izkušnje zavestne volje: PredhodnostPredhodnost SkladnostSkladnost EkskluzivnostEkskluzivnost Misel se mora zgoditi pred dejanjem, mora biti z dejanjem vsebinsko Misel se mora zgoditi pred dejanjem, mora biti z dejanjem vsebinsko

skladna, in ne smejo je spremljati drugi potencialni vzroki. Občutek skladna, in ne smejo je spremljati drugi potencialni vzroki. Občutek zavestne volje pa ponavadi ne nastane, ko eden ali več izmed pogojev zavestne volje pa ponavadi ne nastane, ko eden ali več izmed pogojev predhodnosti, skladnosti ali ekskluzivnosti ni izpolnjen.predhodnosti, skladnosti ali ekskluzivnosti ni izpolnjen.

Libet je ugotovil, da se zavedanje namere po dejanju pojavi 200 msek Libet je ugotovil, da se zavedanje namere po dejanju pojavi 200 msek pred izvršitvijo dejanja. Teh 200 msek bi po Wegnerju lahko pred izvršitvijo dejanja. Teh 200 msek bi po Wegnerju lahko predstavljalo spodnjo časovno mejo, pred katero se mora pojaviti misel, predstavljalo spodnjo časovno mejo, pred katero se mora pojaviti misel, da lahko nastane občutek zavestne volje da lahko nastane občutek zavestne volje

Hipnotizer osebku, ki je hipnotiziran, naloži neko nalogo, ki jo mora ta Hipnotizer osebku, ki je hipnotiziran, naloži neko nalogo, ki jo mora ta izvršiti šele takrat, ko se zbudi iz hipnoze (ta se ne spominja, da jim je izvršiti šele takrat, ko se zbudi iz hipnoze (ta se ne spominja, da jim je hipnotizer karkoli naročil). Nekateri osebki bodo to naredili brez težav, hipnotizer karkoli naročil). Nekateri osebki bodo to naredili brez težav, potem pa podali neko izmišljeno razlago za storjeno dejanje. Dejanje potem pa podali neko izmišljeno razlago za storjeno dejanje. Dejanje občutijo kot popolnoma prostovoljno, izhajajoče iz njihove odločitve, občutijo kot popolnoma prostovoljno, izhajajoče iz njihove odločitve, čeprav jih je do tega v resnici pripravil hipnotizer. čeprav jih je do tega v resnici pripravil hipnotizer.

Zanimiv primer dobrodošlih avtomatičnih dejanj, ki (tako se nam zdi) Zanimiv primer dobrodošlih avtomatičnih dejanj, ki (tako se nam zdi) ne izvirajo iz našega zavestnega napora, so kreativne rešitve težkih ne izvirajo iz našega zavestnega napora, so kreativne rešitve težkih problemov, pisanje, slikanje ipd. Ko se takšne stvari zgodijo problemov, pisanje, slikanje ipd. Ko se takšne stvari zgodijo 'avtomatično', so velikokrat briljantne. 'avtomatično', so velikokrat briljantne.

Čeprav imajo naše misli globoke, pomembne in Čeprav imajo naše misli globoke, pomembne in nezavedne vzročne povezave do naših dejanj, izkušnja nezavedne vzročne povezave do naših dejanj, izkušnja zavestne volje izvira iz procesa, ki interpretira te zavestne volje izvira iz procesa, ki interpretira te povezave, ne iz samih povezav.« (Wegner, Wheatley, povezave, ne iz samih povezav.« (Wegner, Wheatley, 1999: 490) 1999: 490)

»Čeprav občutek zavestne volje ni dokaz za mentalno »Čeprav občutek zavestne volje ni dokaz za mentalno vzročnost, posamezniku vseeno signalizira osebno vzročnost, posamezniku vseeno signalizira osebno avtorstvo za dejanje in tako vpliva na občutek uspeha in avtorstvo za dejanje in tako vpliva na občutek uspeha in sprejetje moralne odgovornosti.«sprejetje moralne odgovornosti.« (Wegner, 2002: 317)… (Wegner, 2002: 317)…NUJNA ILUZIJA! OBČUTEK NADZORA!NUJNA ILUZIJA! OBČUTEK NADZORA!

Dejanski vzročni mehanizem je neverjetno zamotana Dejanski vzročni mehanizem je neverjetno zamotana mreža vzročnosti, ki je predmet znanstvene psihologije. mreža vzročnosti, ki je predmet znanstvene psihologije. Občutek volje s to mrežo ni neposredno povezan in je Občutek volje s to mrežo ni neposredno povezan in je namesto tega izraz naše tendence, da nasproti ljudem namesto tega izraz naše tendence, da nasproti ljudem zavzamemo to, kar Dennett (1987) imenuje 'intencionalna zavzamemo to, kar Dennett (1987) imenuje 'intencionalna drža'. … drža'. …

Temelj: Temelj: NEVROFIZIOLOGIJA- LIBET: Izmeriti trenutek NEVROFIZIOLOGIJA- LIBET: Izmeriti trenutek zavestne/svobodne odločitve, hotenja? KAJ JE PREJ: zavestne/svobodne odločitve, hotenja? KAJ JE PREJ: SVOBODNA NAMERA ALI MOŽG. AKTIVNOST?SVOBODNA NAMERA ALI MOŽG. AKTIVNOST?

Libet Benjamin (1985)Libet Benjamin (1985), , Unconscious cerebral initiative and the role of conscious will in voluntary Unconscious cerebral initiative and the role of conscious will in voluntary actionaction, The Behaviour and Brain Sciences 8, str. 529 – 566, The Behaviour and Brain Sciences 8, str. 529 – 566

Libet BenjaminLibet Benjamin, , Freeman Anthony, Sutherland Keith (1999\2004)Freeman Anthony, Sutherland Keith (1999\2004) (ured.), (ured.), The Volitional Brain, The Volitional Brain, Towards a Neuroscience of Free WillTowards a Neuroscience of Free Will, Exeter, Imprint Academic, Exeter, Imprint Academic

Presenetljivo je odkril, da se možganska aktivnost (v obliki začetka PP) pojavi približno 550 msek pred premikom zapestja in 350 msek pred zavedanjem namere/želje/hotenja po dejanju; zavedanje namere pa se je pojavilo 200 msek pred dejanjem.

POTENCIAL PRIPRAVLJENOSTIPOTENCIAL PRIPRAVLJENOSTI= Možganski val/aktivnost, ki = Možganski val/aktivnost, ki vedno nastane ob procesih odločanja/ dejanjih PRED! samo zavestno vedno nastane ob procesih odločanja/ dejanjih PRED! samo zavestno zaznavo, izkušnjo, poročanjem o svobodni volji, nameri, intenciji, zaznavo, izkušnjo, poročanjem o svobodni volji, nameri, intenciji, pred odločitvijo. pred odločitvijo.

ČE BI VSAJ ISTOČASNO, BI BILI PAČ TO SVOBODNI NEVRONI….ČE BI VSAJ ISTOČASNO, BI BILI PAČ TO SVOBODNI NEVRONI….

»Kaj to pomeni? Najprej, proces, ki vodi do prostovoljnega dejanja, nezavedno začnejo možgani kar nekaj časa, preden se pojavi zavestna volja po dejanju. Iz tega sledi, da svobodna volja, če obstaja, ne bi začela voljnega dejanja.« (Libet 2004 ) )

Posledice iluzijePosledice iluzije Če zavestno sprejmemo, da zavestne misli nimajo vzročnega Če zavestno sprejmemo, da zavestne misli nimajo vzročnega

vpliva, se moramo odreči avtorstvu in posledično moralni vpliva, se moramo odreči avtorstvu in posledično moralni odgovornosti. To bi imelo posledice na naš notranji in odgovornosti. To bi imelo posledice na naš notranji in zunanji svet. ??zunanji svet. ??

Strah, da smo le avtomati, roboti?!Strah, da smo le avtomati, roboti?!

Sinteza: Zavestne volje zaradi tega ne moremo več Sinteza: Zavestne volje zaradi tega ne moremo več pojmovati kot absolutne moči, ki bi omogočala idealen pojmovati kot absolutne moči, ki bi omogočala idealen zavesten dejavnik, ki bi imel nad dogajanjem popolno zavesten dejavnik, ki bi imel nad dogajanjem popolno kontrolo. Prej lahko pojmujemo zavestno voljo kot del kontrolo. Prej lahko pojmujemo zavestno voljo kot del procesa, ki vodi do voljnega dejanja. Popolne kontrole in procesa, ki vodi do voljnega dejanja. Popolne kontrole in vpliva na naša dejanja, odločitve in življenja nasploh vpliva na naša dejanja, odločitve in življenja nasploh nimamo. nimamo.

»Največji dar, ki ga je prejelo človeštvo, je svoboda izbire. Res je, da smo v rabi svobodne izbire omejeni. A tisto malo svobodne izbire, ki jo imamo, je tako velik dar in je potencialno vreden toliko, da je vredno živeti že zaradi tega.«♣ (Singer 1968; iz Libet, 2004: 156)

SKLEP DILEMESKLEP DILEME Najnovejše raziskave : Svobodna je le (vsaj) Najnovejše raziskave : Svobodna je le (vsaj)

možnost inhibicije intrinzično- pred-, možnost inhibicije intrinzično- pred-, podzavedno nastale odločitve (tik pred)! podzavedno nastale odločitve (tik pred)! VETO- tudi to je rezultat funkcije “svobodnih VETO- tudi to je rezultat funkcije “svobodnih nevronov”nevronov”

Ljudje pa imamo ne glede na to občutek, da je zavestna volja tista, ki povzroča in vodi naša dejanja. Libet je vlogo zavestne volje ohranil v 100 'magičnih' milisekundah. V času od zavedanja namere po dejanju in dejansko izvršitvijo dejanja je Libet našel 'prostor' za vpliv zavestne volje in rešitev za svobodno voljo in moralno odgovornost.

VETO

Dennett kritikaDennett kritika Naše pojmovanje jaza, tega zavestnega dejavnika, ki naj bi Naše pojmovanje jaza, tega zavestnega dejavnika, ki naj bi

vplival na dejanja, je preveč ozko. Nismo le majhna točka, ampak vplival na dejanja, je preveč ozko. Nismo le majhna točka, ampak skupek zapletene mreže manjših elementov. Svobodno, zavestno skupek zapletene mreže manjših elementov. Svobodno, zavestno voljo moramo zato raztegniti po raznobarvnih možganskih voljo moramo zato raztegniti po raznobarvnih možganskih procesih. Prav ti možganski procesi so tisti, ki so svobodni in procesih. Prav ti možganski procesi so tisti, ki so svobodni in moralno odgovorni. Sami sebe lahko spreminjajo in imajo vsaj moralno odgovorni. Sami sebe lahko spreminjajo in imajo vsaj delno kontrolo nad tem, kaj se dogaja; mi pa smo prav ti delno kontrolo nad tem, kaj se dogaja; mi pa smo prav ti možganski procesi, in ti možganski procesi so mi. (Kritika- možganski procesi, in ti možganski procesi so mi. (Kritika- Dennett)Dennett)

Če hočemo ohraniti svobodno voljo, moramo zavestno dejavnost in moralno odgovornost razporediti po prostoru in času v možganih ter spremeniti naše pojmovanje zavestnega dejavnika. Zavrniti moramo obstoj 'zunanjega' opazovalca-jaza. Nenazadnje smo mi prav ti možganski procesi (tudi nezavedni), ki naj bi ogrožali našo svobodno voljo. Zavest pa ni nekakšna lebdeča ameba, ki ne igra nobene vloge v naših življenjih, ampak je produkt evolucije in je ključna za efektivno reševanje problemov v kompleksnem okolju, ki ga naseljujemo. Zavestni samo-preizkusi temeljijo na notranjem govoru, ki omogoča najrazličnejše prednosti: samo-nadziranje, samo-kontrolo in samo-spremembo. Pozornost pa zavestnemu dejavniku omogoča učinkovitejše razvijanje in večanje svoje lastne svobode.

ČUSTVA (EMOCIJE)ČUSTVA (EMOCIJE)

LJUBEZEN,SREČA IN LJUBEZEN,SREČA IN STRAST V MOŽGANIHSTRAST V MOŽGANIH

““Motivacija in sistemi Motivacija in sistemi nagrajevanja v možganih”nagrajevanja v možganih”, dr. , dr. Ronald E. See (video)Ronald E. See (video)

““Možgani in ljubezen” dr. Helen Možgani in ljubezen” dr. Helen FischerFischer

““Zakaj smo srečni?”Zakaj smo srečni?”, dr. Dan Gilbert , dr. Dan Gilbert (video)(video)

http://video.ted.com/talks/podcast/Danhttp://video.ted.com/talks/podcast/DanGilbert_2004.mp4Gilbert_2004.mp4

http://www.sinapsa.org/tmhttp://www.sinapsa.org/tm

http://www.ted.com/talks/lang/slv/helen_fihttp://www.ted.com/talks/lang/slv/helen_fisher_studies_the_brain_in_love.htmlsher_studies_the_brain_in_love.html

http://www.ted.com/talks/lang/slv/helen_fihttp://www.ted.com/talks/lang/slv/helen_fisher_tells_us_why_we_love_cheat.htmlsher_tells_us_why_we_love_cheat.html

http://video.ted.com/talks/podcast/DanGilhttp://video.ted.com/talks/podcast/DanGilbert_2004.mp4bert_2004.mp4

»Dopamin je bistven za doživetje ugodja, usmerjeno pozornost, »Dopamin je bistven za doživetje ugodja, usmerjeno pozornost, učenje in motivirano vedenje, ki nas po izkušnjah v novih okoliščinah učenje in motivirano vedenje, ki nas po izkušnjah v novih okoliščinah približa ugodnim dražljajem in se nam pomaga umakniti drugim, ki približa ugodnim dražljajem in se nam pomaga umakniti drugim, ki so neprijetni in nevarni. Delovanje tega sistema zdrsne iz ravnovesja so neprijetni in nevarni. Delovanje tega sistema zdrsne iz ravnovesja pri razvoju zasvojenosti in odvisnosti in ti pojavi so pogosto pri razvoju zasvojenosti in odvisnosti in ti pojavi so pogosto pomembni tudi v partnerskih navezah.«pomembni tudi v partnerskih navezah.«

»Ko ženska opazuje fotografijo svojega partnerja, ki ga ljubi, nato pa »Ko ženska opazuje fotografijo svojega partnerja, ki ga ljubi, nato pa fotografijo neznanca ter v drugem poskusu fotografijo svojega otroka fotografijo neznanca ter v drugem poskusu fotografijo svojega otroka in nekega drugega, neznanega otroka, je videti, da se izkušanje in nekega drugega, neznanega otroka, je videti, da se izkušanje različnih oblik ljubezni kaže v različnem delovanju posameznih različnih oblik ljubezni kaže v različnem delovanju posameznih predelov možganov.« predelov možganov.«

Tako so pri romantični, akutni zaljubljenosti izrazito aktivirana Tako so pri romantični, akutni zaljubljenosti izrazito aktivirana območja, ki so povezana s spolnim vzburjenjem, pri materinski območja, ki so povezana s spolnim vzburjenjem, pri materinski ljubezni pa so denimo izrazite zmanjšane aktivnosti v predelih, ki so ljubezni pa so denimo izrazite zmanjšane aktivnosti v predelih, ki so pomembni za socialno vrednotenje drugih - svojega otroka pomembni za socialno vrednotenje drugih - svojega otroka obravnavamo dosti manj kritično kot druge, saj ga dojemamo skoraj obravnavamo dosti manj kritično kot druge, saj ga dojemamo skoraj kot neločljiv del sebe. kot neločljiv del sebe.

»Spremljajoči občutki vznesenosti, vsiljenih misli na subjekt naše strasti »Spremljajoči občutki vznesenosti, vsiljenih misli na subjekt naše strasti in hrepenenja po čustvenem zbližanju sovpadajo z zvečano aktivnostjo v in hrepenenja po čustvenem zbližanju sovpadajo z zvečano aktivnostjo v tistih predelih možganov, kjer sta nevrotransmiterja dopamin in tistih predelih možganov, kjer sta nevrotransmiterja dopamin in noradrenalin.«noradrenalin.« Zgodnjo romantično ljubezen tako zaznamujejo povečani Zgodnjo romantično ljubezen tako zaznamujejo povečani učinki oksitocina in vazopresina ter povečana aktivacija stresne osi učinki oksitocina in vazopresina ter povečana aktivacija stresne osi (hipotalamus-hipofiza-skorja nadledvične žleze), ki se kaže v zvečani (hipotalamus-hipofiza-skorja nadledvične žleze), ki se kaže v zvečani plazemski koncentraciji kortizola. Skupaj s povečanjem dopaminskih plazemski koncentraciji kortizola. Skupaj s povečanjem dopaminskih učinkov je za zgodnjo romantično ljubezen značilno zmanjšanje učinkov učinkov je za zgodnjo romantično ljubezen značilno zmanjšanje učinkov serotonina, podobno kot pri obsesivno-kompulzivni motnji oziroma serotonina, podobno kot pri obsesivno-kompulzivni motnji oziroma zasvojenosti z drogami, igrami na srečo in podobno. zasvojenosti z drogami, igrami na srečo in podobno.

»Anabolni steroidi, kot je testosteron, spodbujajo »Anabolni steroidi, kot je testosteron, spodbujajo libido, spolno slo, tako pri moških kot ženskah, vendar libido, spolno slo, tako pri moških kot ženskah, vendar nimajo čisto nič opraviti z zaljubljenostjo. Ljudje imajo nimajo čisto nič opraviti z zaljubljenostjo. Ljudje imajo lahko zaradi učinkov anabolnih steroidov povečano lahko zaradi učinkov anabolnih steroidov povečano spolno slo, pa zato nič bolj ne ljubijo. spolno slo, pa zato nič bolj ne ljubijo.

Nevralni sistemi, ki določajo ljubezen in spolno slo, so Nevralni sistemi, ki določajo ljubezen in spolno slo, so sicer med seboj povezani, vendar delujejo tudi ločeno, sicer med seboj povezani, vendar delujejo tudi ločeno, zato lahko strastno ljubimo nekoga, ki ni naš izbrani zato lahko strastno ljubimo nekoga, ki ni naš izbrani življenjski partner, in čutimo poželenje do nekoga življenjski partner, in čutimo poželenje do nekoga tretjega. Ravno zaradi teh nevralnih sistemov smo tretjega. Ravno zaradi teh nevralnih sistemov smo lahko promiskuitetni, pri čemer smo si moški in lahko promiskuitetni, pri čemer smo si moški in ženske podobni.«ženske podobni.«

Vendar je tudi z zadovoljujočo spolnostjo Vendar je tudi z zadovoljujočo spolnostjo mogoče okrepiti navezanost na človeka, s mogoče okrepiti navezanost na človeka, s katerim jo doživljamo. Oksitocin ali kemikalija katerim jo doživljamo. Oksitocin ali kemikalija navezanosti, kakor ji pravimo, se sprošča pri navezanosti, kakor ji pravimo, se sprošča pri orgazmu, dojenju ali porodu in uravnava orgazmu, dojenju ali porodu in uravnava delovanje osnovnega sistema ugodja. Tudi delovanje osnovnega sistema ugodja. Tudi raziskave na živalih so pokazale, da izločanje raziskave na živalih so pokazale, da izločanje oksitocina in vazopersina, dveh ključnih oksitocina in vazopersina, dveh ključnih peptidov v možganih, vpliva na to, ali si žival peptidov v možganih, vpliva na to, ali si žival vtisne v spomin vonj partnerja in ga ohrani ali vtisne v spomin vonj partnerja in ga ohrani ali si ga ne zapomni in je zato promiskuitetna. si ga ne zapomni in je zato promiskuitetna.

Amo, ergo sum?Amo, ergo sum? Nekateri si želijo, da bi bilo mogoče Nekateri si želijo, da bi bilo mogoče

farmakološko ublažiti bolečine nesrečne farmakološko ublažiti bolečine nesrečne ljubezni, vse bolj razširjeno je tudi ljubezni, vse bolj razširjeno je tudi razmišljanje, da bi lahko z zdravili, ki bi razmišljanje, da bi lahko z zdravili, ki bi povečala raven serotonina v možganih in povečala raven serotonina v možganih in zavirala sproščanje dopamina, zmanjšali zavirala sproščanje dopamina, zmanjšali verjetnost, da bomo zaljubljeni v človeka, ki verjetnost, da bomo zaljubljeni v človeka, ki nam čustev ne vrača. In nasprotno, da bi z nam čustev ne vrača. In nasprotno, da bi z zdravili okrepili in podaljšali ljubezen. Z zdravili okrepili in podaljšali ljubezen. Z razvojem nevroznanosti se odpirajo številne razvojem nevroznanosti se odpirajo številne etične dileme, zato bo verjetno treba poiskati etične dileme, zato bo verjetno treba poiskati družbeni konsenz o tem, koliko je mogoče družbeni konsenz o tem, koliko je mogoče uporabljati te metode.«uporabljati te metode.«

Nevroznanost in kritika religije, Nevroznanost in kritika religije, ezoterike, astrologije, ezoterike, astrologije,

alternativne medicine ipd. alternativne medicine ipd. neracionalnih paranormalnih neracionalnih paranormalnih

prepričanjprepričanj Osebnostne motnje in bizarna, odklonska, paranormalna, Osebnostne motnje in bizarna, odklonska, paranormalna, samoreferenčna, fiksna prepričanja (shizotipna in shizoidna)samoreferenčna, fiksna prepričanja (shizotipna in shizoidna)

Vs. Shizofrenija, droge- blodnje, halucinacijeVs. Shizofrenija, droge- blodnje, halucinacije nianse istih zakonitosti, arbitrarne meje nianse istih zakonitosti, arbitrarne meje

Stimulacija možganov- priklic; le pri manjšini ljudi (vpliv genov, Stimulacija možganov- priklic; le pri manjšini ljudi (vpliv genov, vzgoje, okolja, kulture?…)vzgoje, okolja, kulture?…)

V nevrozn. religije so razložili "naddrealisticna" magičnaV nevrozn. religije so razložili "naddrealisticna" magičnadozivljanja in percepcije, "čudeži, razodetja" itd itd vse je dozivljanja in percepcije, "čudeži, razodetja" itd itd vse je podobno vpodobno vprincipu , kot je mozno pri psihozah-, blodnje in halucinacije npr.principu , kot je mozno pri psihozah-, blodnje in halucinacije npr....vemo, da le banalne elektr.stimulacije dol predelov  mozganov,...vemo, da le banalne elektr.stimulacije dol predelov  mozganov,pri posamezniku vzbudijo relig. občutja in razmišljanja, občutimo, pri posamezniku vzbudijo relig. občutja in razmišljanja, občutimo, vidimo boga,vidimo boga,nekaj več, svetlobni tuneli , transi, razsvetljenja, posmrtnost nekaj več, svetlobni tuneli , transi, razsvetljenja, posmrtnost itd....skratka vse je le del nas samih,itd....skratka vse je le del nas samih,učenja plastičnih možganov, ki starim zakodiranim pravilom iz učenja plastičnih možganov, ki starim zakodiranim pravilom iz davninedavninepripišejo še interpretacije vsakokratnega učenja iz okolja.... pripišejo še interpretacije vsakokratnega učenja iz okolja....

bog ? (kot se veliko drugihbog ? (kot se veliko drugihnasih "realnosti") le mentalni konstrukt, kreacija nasih lastnihnasih "realnosti") le mentalni konstrukt, kreacija nasih lastnihmozganov, ki iz zelo razl. razlogov mozganov, ki iz zelo razl. razlogov (nekateri vsaj, ne vemo se (nekateri vsaj, ne vemo se točno, zakaj vse in zakaj večina ljudi ne- ateisti) točno, zakaj vse in zakaj večina ljudi ne- ateisti) to ocitno to ocitno evoluc. potrebujejo….evoluc. potrebujejo….

RAZLAGE: možgani ne prenesejo kaosa, naključja- hočejo RAZLAGE: možgani ne prenesejo kaosa, naključja- hočejo smisel, red, vzroke- samoprevare, iluzije, tolažba, smisel, red, vzroke- samoprevare, iluzije, tolažba, kreacionizem, zarote….- znanstveno dokazanokreacionizem, zarote….- znanstveno dokazano

Psihologija: .ker nocemo biti le muhaPsihologija: .ker nocemo biti le muhaenodnevnica, nagon samoohranitve, preživetja,  zaradi ega, enodnevnica, nagon samoohranitve, preživetja,  zaradi ega, nase zavesti, mesta v vesolju....nase zavesti, mesta v vesolju....pa ceprav se zato  "prodamo" bogu ali hudicu, potrebe po pa ceprav se zato  "prodamo" bogu ali hudicu, potrebe po Gospodarju in vladarju; nadzor z obljubo posmrtnegaGospodarju in vladarju; nadzor z obljubo posmrtnega……

vs. eksistencializemvs. eksistencializem in pogum črnega absurda bivanja, in pogum črnega absurda bivanja, praznega vesolja; Štoparski vodnik po galaksiji;praznega vesolja; Štoparski vodnik po galaksiji;

SMISEL : MI GA ŠELE VZPOSTAVLJAMO, IŠČEMO, SMISEL : MI GA ŠELE VZPOSTAVLJAMO, IŠČEMO, GRADIMO SPROTIGRADIMO SPROTILAHKO, Z UNIVERZ. ČLOVEŠKO ETIKO, odgovornimi dejanji, LAHKO, Z UNIVERZ. ČLOVEŠKO ETIKO, odgovornimi dejanji, humanostjo, Ljubeznijo… Pot, ne Cilj!humanostjo, Ljubeznijo… Pot, ne Cilj!

Inter-individualne razlike; prastrah minljivosti…rešitve; Inter-individualne razlike; prastrah minljivosti…rešitve; problem- ljudje zares “čutijo” to kot Resnico, misel je problem- ljudje zares “čutijo” to kot Resnico, misel je resnična, a je vedno subjektivno občutje NE OBJ. RESNICA: resnična, a je vedno subjektivno občutje NE OBJ. RESNICA: ponovljivost/preverljivost pri večiniponovljivost/preverljivost pri večini

Sam svoj režiser in grobar- del osebnostne zrelosti in rasti!Sam svoj režiser in grobar- del osebnostne zrelosti in rasti!

Tragika- vse je le kemija?Tragika- vse je le kemija? TOREJ, KAKO TRAGIČNO PO SVOJE, TAKO KOT SMO SE TOREJ, KAKO TRAGIČNO PO SVOJE, TAKO KOT SMO SE

MORALI SPRIJAZNITI, DAMORALI SPRIJAZNITI, DAJE LJUBEZEN (le) zelo KOMPLEKSNI PRODUKT KEMIJE, JE LJUBEZEN (le) zelo KOMPLEKSNI PRODUKT KEMIJE, ELEKTRIKE NAŠIHELEKTRIKE NAŠIHMOŽGANOV (s tem da je tu več stika z obj. saj je usmerjena MOŽGANOV (s tem da je tu več stika z obj. saj je usmerjena na konkretnona konkretnoosebo/ npr. njegove reakcije, vonji, mišljenje, kar pomeni , osebo/ npr. njegove reakcije, vonji, mišljenje, kar pomeni , da je vsajda je vsajdeloma odvisna in v stiku z objektivnim, ne le samoiluzja) , deloma odvisna in v stiku z objektivnim, ne le samoiluzja) ,

TAKO SETAKO SEBODO MORALI DRUGI, slej ko prej S TEM, DA JE BOG BODO MORALI DRUGI, slej ko prej S TEM, DA JE BOG TUDI TUDI

"LE ELEKTRO-KEMIJA streljajočih nevronov",,, "LE ELEKTRO-KEMIJA streljajočih nevronov",,,

A to smo mi, čudežno skrivnostno zavestno (POSLEDICA TE A to smo mi, čudežno skrivnostno zavestno (POSLEDICA TE KEMIJE) bitje sredi materialnega še nepojasnjenega KEMIJE) bitje sredi materialnega še nepojasnjenega Univerzuma!Univerzuma!

ČLOVEKOVA ZAVEST, SAMOZAVEDANJE?ČLOVEKOVA ZAVEST, SAMOZAVEDANJE?

Stream of ConsciousnessStream of Consciousness

Who are you? Who are you? The answer springs from your The answer springs from your self-consciousnessself-consciousness, your , your

awareness of yourself. But this awareness isn't fixed. It's a awareness of yourself. But this awareness isn't fixed. It's a moving stream based on your memories of who you've been in moving stream based on your memories of who you've been in the past, your sense of who you are now, and your expectations the past, your sense of who you are now, and your expectations of who you will be in the future. Your brain is constantly creating of who you will be in the future. Your brain is constantly creating and interpreting who you are.and interpreting who you are.

We know what consciousness feels like from the inside. But when We know what consciousness feels like from the inside. But when scientists try to understand it from the outside things get cloudy. scientists try to understand it from the outside things get cloudy.

How can anyone ever understand your private world?How can anyone ever understand your private world? Some Some scientists think the answers will come if we keep exploring. scientists think the answers will come if we keep exploring. Others believe we'll never discover the secrets of consciousness. Others believe we'll never discover the secrets of consciousness.

What do you think?What do you think?

Brain Relativity Brain Relativity All brains aren't wired exactly the same. All brains aren't All brains aren't wired exactly the same. All brains aren't

shaped exactly the same. All brains don't function exactly shaped exactly the same. All brains don't function exactly the same. Each of us has special gifts and talents. Scientists the same. Each of us has special gifts and talents. Scientists have learned a lot about how the brain works, but the have learned a lot about how the brain works, but the reasons for differences in awareness, intelligence, and reasons for differences in awareness, intelligence, and creativity still aren't clear. In these areas your brain remains creativity still aren't clear. In these areas your brain remains a mystery.a mystery.

Creativity is one of your brain's most important Creativity is one of your brain's most important qualities. Creativity weaves together old ideas or qualities. Creativity weaves together old ideas or familiar things in a new wayfamiliar things in a new way!!

NEVROPLASTIČNOSTNEVROPLASTIČNOST

RAZVOJ ŽIVČEVJA UČENJE, SPOMIN REGENERACIJA, POŠKODBE

"The principal activities of brains are making changes in themselves."--Marvin L. Minsky (from Society of the Mind, 1986)

ability of the brain to reorganize neural pathways based on new experiences

DVADVA RAZISKOVALNA PRISTOPA RAZISKOVALNA PRISTOPA ZA “BRANJE MISLI”: ZA “BRANJE MISLI”: RAZISKOVANJE FUNKCIJE MOŽGANOVRAZISKOVANJE FUNKCIJE MOŽGANOV

funkcijske slikovne metode

funkcijska magnetna resonanca (fMR), pozitronska emisijska tomografija (PET)… (strukturna) razporejenost presnovno-žilnih sprememb ob aktivaciji možganov dobra prostorska ločljivost > anatomska opredelitev funkcije

elektrofiziološke metode

elektroencefalografija (EEG), znotrajcelična detekcija električnih potencialov, metode izvabljenih potencialov (ERP) …

časovni potek možganske električne aktivnosti dobra časovna ločljivost > procesi in mehanizmi obdelovanja informacij, operacijski

sistem možganov

novejše metode analize EEG-signala: npr. močnostni spektri, EEG-koherenca

NEVROKIRURGIJA BREZ ANESTEZIJE- STIMULACIJA, OPAZOVANJE SPREMEMB

No longer must scientists cut apart dead brains to examine their structure. Now we can peer in living brains to see what they look like and how they work. Now we can examine brains, LIVE!

SNEMANJE EEG SNEMANJE EEG

Električno aktivnost možganov v obliki EEG-signala odjemamo z elektrodami, Električno aktivnost možganov v obliki EEG-signala odjemamo z elektrodami, nameščenimi na površini glavenameščenimi na površini glave

Merimo potencialne razlike med pari elektrod v času (razlike aktivnosti med Merimo potencialne razlike med pari elektrod v času (razlike aktivnosti med različnimi prostorskimi regijami) oz. glede na referenčno elektrodorazličnimi prostorskimi regijami) oz. glede na referenčno elektrodo

Dobra časovna ločljivost (ms)Dobra časovna ločljivost (ms) Slabša prostorska ločljivost (10cmSlabša prostorska ločljivost (10cm22), nedostopnost določenih predelov možganske ), nedostopnost določenih predelov možganske

skorje skorje Različne vezave elektrod, znane anatomske lokacije elektrod, lokalizacija izvora?Različne vezave elektrod, znane anatomske lokacije elektrod, lokalizacija izvora?

Dodatni izvori električne aktivnostiDodatni izvori električne aktivnosti EOGEOG (očesni gibi), (očesni gibi), EMGEMG (mišična aktivnost) …, izvori napetosti v okolici (mišična aktivnost) …, izvori napetosti v okolici izločanje artefaktovizločanje artefaktov

Elektroencefalografsko snemanje:Elektroencefalografsko snemanje: EEG aparat na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, EEG aparat na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, Klinični center LjubljanaKlinični center Ljubljana (vir: osebni arhiv avtorjev)(vir: osebni arhiv avtorjev)

BOLEZNI MOŽGANOVBOLEZNI MOŽGANOV

NEVROLOŠKE BOLEZNI: MOŽGANSKA KAP, DEMENCA- NEVROLOŠKE BOLEZNI: MOŽGANSKA KAP, DEMENCA- ALZHEIMERJEVA BOLEZEN, PARKINSONOVA BOLEZEN, ALZHEIMERJEVA BOLEZEN, PARKINSONOVA BOLEZEN, MULTIPLA SKLEROZA, CREUTZFELDT-JAKOBOVA BOLEZEN…MULTIPLA SKLEROZA, CREUTZFELDT-JAKOBOVA BOLEZEN…

Brain-related problems such as depression, Brain-related problems such as depression, bipolar disorder, schizophrenia, obsessive-bipolar disorder, schizophrenia, obsessive-compulsive disorder, and alcohol abuse make up compulsive disorder, and alcohol abuse make up five of the ten most common health problems in five of the ten most common health problems in the world. the world.

Yet most brain disorders can be treated. Help is Yet most brain disorders can be treated. Help is available. The outlook is hopeful.available. The outlook is hopeful.

DEPRESIJA, ANKSIOZNOST, STRES- DELAVNICEDEPRESIJA, ANKSIOZNOST, STRES- DELAVNICE

In the past, people with brain disorders may have been In the past, people with brain disorders may have been considered weak, or mad, or possessed by demons. Now we considered weak, or mad, or possessed by demons. Now we know that many brain disorders are much like medical know that many brain disorders are much like medical disorders anywhere in your body--they're physical conditions. disorders anywhere in your body--they're physical conditions. Because your brain is an electrochemical organ, many brain Because your brain is an electrochemical organ, many brain disorders involve electrical and chemical differences. There disorders involve electrical and chemical differences. There are no demons here. are no demons here.

Only one of every 3 people with a diagnosable brain disorder Only one of every 3 people with a diagnosable brain disorder seeks treatment. Why? seeks treatment. Why?

One reason is the stigma surrounding these disorders--the One reason is the stigma surrounding these disorders--the mistaken notion that being treated for a "mental" problem mistaken notion that being treated for a "mental" problem signifies a character flaw. The truth is that brain disorders signifies a character flaw. The truth is that brain disorders are no different than ailments anywhere in your body. are no different than ailments anywhere in your body. There's no shame.There's no shame.

Everything you are, everything you have been, everything you will be-

depends on your brain.

You are your brain! Explore the World Inside Your

Head!

Can our brain ever fully understand itself? No one knows, but it continues to try. There is much, much more to discover !

Znanost in filozofijaZnanost in filozofija

Smo realisti, uresničujemo nemogoče!Smo realisti, uresničujemo nemogoče! (Che Guevara)(Che Guevara)

Realnost je za tiste, ki si ne upajo Realnost je za tiste, ki si ne upajo živeti sanj! (Slavoj Žižek)živeti sanj! (Slavoj Žižek)

Če verjameš, da ti bo uspelo, imaš Če verjameš, da ti bo uspelo, imaš prav. Če verjameš, da ti ne bo, prav prav. Če verjameš, da ti ne bo, prav tako! [H. Ford]…matura, SREČNO!tako! [H. Ford]…matura, SREČNO!

HVALA ZA POZORNOST IN HVALA ZA POZORNOST IN SODELOVANJE!SODELOVANJE!

Moj email: s_brezan@yahoo.comMoj email: s_brezan@yahoo.com

DISKUSIJADISKUSIJA

FILMIFILMI

NA KONCU?NA KONCU?