moj broker maj 2013

MOJBROKER04 280 1000

www.gbd.siGBD Gorenjska borznoposredniška družba d.d.

Maj 2013

Letn

ik 1

7, š

tevi

lka

1

Strah pred realizacijo izgub

6

Kaj se dogaja z zlatom?

11

Kaj nas čaka v letu 2013

12

O forexu in gradovih v oblakih

19

ČAS ZA PRAVO POTEZO

ISSN 1855-4342

GBD UPRAVLJANJE PREMOŽENJA

Znanje ininformacije

Osebni pristop

Zanesljivost indostopnost

Preudarne odločitve

Neprecenljive izkušnje

Pokličite: 04 280 1000Obiščite: www.gbd.si

MOJ BROKER 3

Čas za pravo potezoAni Klemenčič, predsednica upravnega odbora

Spoštovane bralke, spoštovani bralci, dragi naši komitenti!

Prva številka glasila Moj broker je izšla maja 1997, torej pred natanko 16 leti. Imela je štiri strani, poleg Uvodnika tudi članke na temo naložbenih možno-sti, rubriko Kupim – prodam, za netr-žne vrednostne papirje, navodilo kako kupiti oz. prodati vrednostne papirje na Ljubljanski borzi, Brokerjev portfelj in v celoti sem jo napisala sama. Na za-četku nas je bilo pet in začeli smo, če pustimo ob strani znanje, izkušnje in nekaj prihrankov, tako rekoč iz nič.

Z visokimi ambicijami in veliko preda-nostjo nam je uspelo zgraditi največjo neodvisno borznoposredniško družbo na Gorenjskem, ki lahko ponudi svojim strankam vse, kar si na tem področju lahko zaželijo.

Glasilo smo skozi zgodovino večkrat oblikovno prenovili, mu dodajali vsebi-ne in ga posodabljali. Glasilo je izhaja-lo v več deset tisoč izvodih. Nekajkrat kot posebna priloga Dnevnika in Go-renjskega glasa. Na naši spletni strani www.gbd.si hranimo arhivske številke od leta 2002 dalje.

Pred seboj imate novo številko Mojega brokerja. Vse vsebine so napisali sode-lavci, meni pa prepustili ta Uvodnik.

GBD Gorenjska borznoposredniška družba je šla skozi različne faze in ob-dobja. Tako lahko omenim obdobje pr-vih 10 let, ki se je zaključilo konec leta 2007 in je imela družba več kot 17.000 komitentov in več kot 2 mrd EUR sred-stev strank (izvenbilančne vsote). Že v tem času smo šli skozi vzpone in padce, ki so bili večinoma pogojeni eksterno, izven našega podjetja (npr. ukrepi regu-latorja, s katerimi je državljanom ome-jil investiranje na tujih trgih, davčna po-litika, vstop v EU in prevzem evropske MIFID regulative). Ponudili smo najbolj izpopolnjen sistem OnLine trgovanja pri nas in pravilno ocenili rast v tem se-gmentu. Ves čas smo krepili know how in bazo znanja, se usposabljali in skr-beli tudi za to, da smo vas informirali o novostih in zanimivostih s področja

investiranja vaših prihrankov. Prejeli smo veliko nagrad in priznanj za svoje delo: bili smo finalist Gorenjske gazele, tretji v državi za Naj e-podjetje. Več let zapored smo bili finalist Zlate niti, za najboljšega zaposlovalca ipd.

Drugo obdobje, preteklih pet let je čas, ko nam je šlo najslabše. Imeli smo novo vodstvo, ki je spalo na lovorikah in se ni zavedalo potrebnosti prilagoditve spremenjenim razmeram, tako na trgu, kot sicer. Čas, ko so bili rezultati slabi in čas, ko smo nasedli praznim govori-cam in obljubam. Ta čas sovpada tudi z največjimi razočaranji na domači borzi vrednostih papirjev, kjer so prišle na površje najslabše lastnosti naših vodil-nih, kjer se je kršilo dogovore, kjer je plenilski kapitalizem, o katerem sem pisala tudi v eni od številk Mojega bro-kerja, pokazal kot neobvladljiva pošast, ki nas bo razvojno pahnila 10 ali še več let nazaj. Kot imamo politike brez vizi-je, smo bili tudi mi celo tarča sovražne-ga prevzema, ki je rezultiral v določenih aktivnostih in ukrepih, ki smo jim bili nedavno priča. Svoje je prispevala tudi svetovna finančna kriza, ki pa je zara-di razpada vrednot v Sloveniji pustila mnogo hujše posledice.

Od letos štejemo novo obdobje, in upa-mo, da bo uspešnejše od predhodnega.

Notranje smo se reorganizirali, zmanjšali število zaposlenih, ki je še vedno štirikrat večje od števila ob ustanovitvi. Vendar pa ohranjamo najpomembnejše - izkušnje. Bogatejši smo za več kot petnajst let izkušenj, ki so najboljše orodje pri usmerjanju vaših finančnih namer v odgovorne naložbene odločitve.

Komu boste zaupali prihranke?

Tistemu, ki je ravnokar naredil borzni izpit in se prvo leto ukvarja s tem? Se-veda ne.

In tu smo premalo izbirčni. Komu zau-pamo? Čigav je podpis spodaj in s čim se ta človek lahko pohvali? Kakšne so njegove izkušnje? Ali sploh vemo, kdo je tisti, ki upravlja z našim premoženjem? Kakšno je njegovo znanje?

Vse prepogosto nasedemo raznim pro-dajno naravnanim leporečenjem, ki obljubljajo ravno tisto, kar mi želimo slišati. Rezultati pa so potem eno samo razočaranje.

Na kaj smo lahko ponosni?

Na našo zgodovino, na naše produkte, kamor štejemo tudi Moj broker, GBD OnLine in GBD Šparovček, kjer smo z geslom Malo po malo, da bo veliko, na-govorili najširši krog naših komitentov in tudi vse tiste, ki to še niso. Vsi, ki se zavedamo, kako bo s pokojninami čez nekaj let, vemo, da je treba sedaj varče-vati in vsak mesec nameniti del zaslu-ženega v ta namen. Mi vam ponujamo možnost, da zneske od 30 EUR naprej mesečno vplačujete v GBD Šparovček, ki je naša prava uspešnica. Tako glede donosov, kot glede rasti. Ga še nimate? Zase, za svoje otroke, vnuke, za darilo? Najavite se na sestanek, kjer vam na primeru naših otrok lahko razložimo produkt.

V zadnjem času, ko smo vsi razočarani nad dogajanji v naši državi, kjer se vsa-kodnevno vrstijo nerazumne odločitve, imamo vsaj to možnost, da prihranke investiramo v tujino. Lahko izbiramo cel svet in najdemo okolje, ki je davčno, pravno in nasploh bolj urejeno in nam ustreza. Tako si lahko zagotovimo mi-ren spanec in če do sedaj niste investi-rali še nič v tuje vrednostne papirje, in imate (tako kot večina) vse prihranke le v domačih vrednostnih papirjih, je sedaj čas, da potegnete pravo potezo.

V ponos nam bo, da vam pri tem stojimo ob strani, vas informiramo, spremljamo in usmerjamo mimo pasti, ki ležijo na vaši finančni poti.

V teh časih, ko je možnost ustvarjanja novih presežkov zelo omejena, je treba biti toliko bolj skrben pri upravljanju s prihranjenim. Vabljeni in hvala za zau-panje!

P.S.: Prihaja obdobje skupščin. Udeleži-te se jih, bodite kritični in ne prepustite upravljanja paradržavnim in državnim institucijam, saj smo videli, da je bilo to neučinkovito in kam nas je vse skupaj pripeljalo.

4 MOJ BROKER www.gbd.si

Že več kot 15 let družbeno odgovorno podjetjeJure Rozman

GBD je že od svoje ustanovitve dalje družba, ki se po najboljših močeh trudi pomagati širši lo-

kalni skupnosti in njenim ljudem.

Družbeno odgovorno ravnanje podjetij postaja v današnjem globalnem svetu vse bolj pomembno za uspešno poslo-vanje družb. V GBD se trudimo za bolj-šo kakovost življenja v okolju, v katerem bivamo in delujemo. Naša dolžnost in moralna obveza je, da po svojih močeh, z darovanjem in pokroviteljstvom, po-magamo razvijati boljši svet. Sredstva namenjamo za razvoj in pomoč ljudem ter ustanovam v širši lokalni skupnosti in podpiramo organizacije, katerih po-slanstvo je reševanje človekovih težav.

Franc Rozman, ravnatelj Gimnazije Kranj:

Gimnazija Kranj je v letu 2010 prazno-vala 200-letnico ustanovitve. V vseh le-tih delovanja je k uspešnosti šole veliko pripomoglo tudi sodelovanje z lokalnim okoljem. Sponzorji so nam vedno stali ob strani. Ob 200-letnici, ob tej posebni priložnosti pa smo želeli sodelovanje z lokalnim okoljem nadgraditi – sponzor-je, donatorje in ostale prijatelje Gimna-

zije Kranj smo povabili, da postanejo naši meceni.

Po elektronski pošti smo nagovorili bo-doče mecene z: … Mecenstvo pome-ni presežek, več kot le golo poslovno kalkulacijo. Mecenstvo je nesebično, pomeni odnos in predstavlja prepriča-nje, da je s starih idealov, ki so jih živeli ustvarjalci slovenstva in so pristali v ro-potarnici zgodovine, treba spihati prah in jim dodati sodobno razsežnost …

Predsednica Upravnega odbora Gorenj-ske borznoposredniške družbe Ani Kle-menčič se je odzvala prva, že po nekaj minutah. Plodno sodelovanje med nami se je začelo, Gorenjska borznoposre-dniška družba je med drugim donirala denar za nakup novega klavirja in s tem postala soustvarjalka odličnih pogo-jev, s pomočjo katerih naši glasbeniki ustvarjajo glasbeno pravljico za doma-če poslušalce in obiskovalce svetovne-ga spleta.

GBD želim uspešno nadaljnje poslova-nje in da bi naše sodelovanje še naprej bogatilo obe ustanovi in s tem tudi širše družbeno okolje.

Aleš Arnšek, predsednik Odbojkar-skega kluba Triglav Kranj:

Odbojkarski klub Triglav deluje v Kra-nju že več kot 50 let. Vizija kluba je mla-dim v mestni občini Kranj in tudi v širši okolici omogočiti kvalitetno preživljanje prostega časa, zdrav in skladen telesni in duševni razvoj, razvijanje pozitivnih osebnostnih lastnosti in s tem prispe-vek k celovitemu napredku družbenega okolja.

Z uresničevanjem visoko zastavlje-nih tekmovalnih ciljev si prizadeva-mo ustvariti temelje za popularizacijo športa in s tem vadbe odbojke, množič-nost, ki je pogoj za selekcijski proces, kvalitetno in strokovno podprto vadbo z lastnimi strokovno usposobljenimi ka-dri, prepoznavnost odbojke v Kranju in s tem dodati prispevek k širši prepoznav-nosti mesta in mestne občine Kranj.

Vizijo uresničujemo v veliki odvisnosti od sodelovanja s sponzorji, donatorji in to skušamo delati v obojestransko za-dovoljstvo. Brez pomoči sponzorjev in donatorjev ravzoja kranjske »Odbojkar-ske šole Triglav« in uspehov kranjskih odbojkarjev ne bi bilo.

Tudi Gorenjska bornoposredniška družba nas je podprla že leta 2005, ko si je Odbojkarski klub Triglav šele utr-dil svojo pot v 1. državno odbojkarsko ligo. Družba je klubu stala in še stoji ob strani tako v uspešnih kot tudi v manj uspešnih letih in tako pripomogla, da je Triglav lahko razvijal svojo bazo mladih kranjskih odbojkarjev, ki danes šteje že preko 100 nadebudnih odbojkarjev.

Skupaj smo se veselili prvih uspehov v državnem prvenstvu tako v mlajših kategorijah kot pri članih, skupaj smo dosegli tudi prvo evropsko zmago v pokalu »CEV Challenge Cup«, skupaj smo štirikrat praznovali uvrstitev med najboljše štiri ekipe v Sloveniji, v petem poizkusu pa si želimo, da se bomo v teh dneh veselili tudi prve medalje.

Mirjam Bizjak, ravnateljica Gimnazije Franceta Prešerna:

Na naši šoli, Gimnaziji Franceta Pre-šerna, veliko svoje energije namenja-mo dvigovanju kvalitete izobraževanja naših dijakov in tu nam nesebično po-magajo tudi zunanji partnerji. Zelo smo veseli, da je GBD vedno pripravljena na

MOJ BROKER 5

sodelovanje s šolo, na tak ali drugačen način. Že nekaj časa s pridom upora-bljamo električni klavir, ki bo z našo novo pridobitvijo - splošnim gimnazij-skim programom - še bolj uporaben tudi pri pouku in ne zgolj za zunajšolske dejavnosti, saj bo v našem predmetni-ku odslej tudi glasbena vzgoja. Sode-lujemo tudi na področju podjetništva in ekonomije, kjer strokovnjaki GBD našim dijakom pa tudi učiteljem pri-pravljajo zanimiva predavanja na temo finančne pismenosti.

Na Miklavžev dan, ob koncu leta 2012, pa so naši nadarjeni gimnazijci širši jav-nosti predstavili svoje ustvarjalno delo in iskrive ideje. Na dobrodelni priredi-tvi smo se družili ob njihovih glasbenih, plesnih, literarnih in športnih nastopih. Tudi predstavniki GBD so se udeležili

te prireditve in dražbe izdelkov dijakov po njej in prav tako prispevali v šolski sklad Gimnazije Franceta Prešerna.

Mateja Korošec, Center Korak:

Z malce nostalgije se spominjam tistih pionirskih let, ko smo z veliko entuziaz-ma in energije želeli osebam s prido-bljeno možgansko poškodbo omogočiti kvaliteten rehabilitacijski program za področje Gorenjske.

Imeli smo znanje, strokovno zasnovane programe, bili pa smo popolnoma brez materialnih sredstev. Ko sem pričela s podporniki predstavljati našo idejo sem velikokrat naletela na nepoznavanje, nerazumevanje in nejevero, ponekod pa smo naleteli na izjemno podporo in pripravljenost pomoči. GBD je bila ena

prvih družb iz gospodarskega okolja, ki je izrazila svoje zaupanje v naš projekt in nam z donacijo takratnih 1.000.000 SIT omogočila, da smo v resnici lahko pričeli z opremljanjem naših prostorov.

Z nami je ostala povezana tudi kasne-je, tako z donacijami, kot tudi spre-mljanjem in podpiranjem našega dela, vendar moram reči, da mi je v izrednem spominu ostalo to, da je bilo v naše delo, poslanstvo in vizijo skozi donaci-jo izraženo zaupanje, ko mnogi tega še niso prepoznali. Mi pa se trudimo, in verjamem, da smo skozi leta zaupanje tudi izpolnili.

Pridružite se nam!Jure Rozman

Vabljeni, da se nam pridružite pri družbeno odgovornih aktivno-stih, ki potekajo v organizaciji

GBD.

V GBD BPD d.d. si že od svoje ustano-vitve dalje prizadevamo za bogatenje znanja svojih komitentov in širše javno-sti. Udeležba na dogodkih je večinoma brezplačna, prijave pa objavljamo na naši spletni strani www.gbd.si in naši facebook strani.

Izpostavljamo nekaj najvidnejših aktiv-nosti v zadnji polovici leta:

• Okrogla miza Kaj lahko pričakujemo na kapitalskih trgih v letu 2013? (predavatelja Tadej Kotnik in Gregor Pipan)

• Okrogla miza Kriza evroobmočja in Slovenija (predavatelj Mojmir Mrak)

• Ekskurzija na finančni sejem Invest v Stuttgart

• Dan odprtih vrat GBD BPD

• Predavanje ETF skladi (predavatelj Gregor Pipan)

SPREMLJAJTE NAS TUDI NA FACEBOOKU!


Ste kdaj storili nekaj, kar se je ka-sneje izkazalo za slabo odločitev, pa si tega niste hoteli priznati?

Ste kdaj spoznali, da ste sprejeli na-pačno odločitev, pa niste ukrepali, ker ste po malem upali, da bo morda čas pa vendarle pokazal, da ste se pravilno odločili? Ste se kdaj zavedli napačne odločitve, pa niste ukrepali, da ne bi drugim in sebi priznali napake?

Verjetno večina od nas na zgornja vpra-šanja odgovori pritrdilno.

Teorija psihologije investiranja pozna številne vzorce razmišljanja in delo-vanja vlagateljev, ki jih ne moremo označiti kot racionalne. Vztrajanje pri zgrešenih investicijah in projektih je vsekakor ena izmed najbolj pogostih in verjetno najdražjih napak za vlagatelje.

Strah realizirati izgubo oz. priznati na-pako ni omejen samo na investicije v vrednostne papirje. Vsakdo verjetno po-zna kakšen primer, ko je podjetje ali pa posameznik investiral v projekt, ki se je s časom izkazal za zgrešenega. Kljub temu se je ob ponovnem vrednotenju odločil nadaljevati s projektom, »ker je

vložil že toliko denarja in časa«. V eko-nomiji imenujemo koncept preteklih stroškov, ki ne vplivajo na prihodnje pri-hodke, »potopljeni stroški«. Racionalni vlagatelj jih mora pri ponovnem tehta-nju svoje pretekle odločitve preprosto ignorirati.

Tako pridemo do nasedlih naložb v slo-venske in balkanske vrednostne papir-je. Danes je indeks ljubljanske borze SBITOP približno 80 odstotkov pod re-kordno vrednostjo iz leta 2007. Številni vlagatelji že pet let potrpežljivo čakajo, da se bo pa vendarle začelo okrevanje. Dopovedujejo si, »da tako poceni pa že ne bodo prodajali« ter »saj nižje itak ne more iti«.

Pustimo ob strani dejstvo, da so vla-gatelji že s samo preveliko izposta-vljenostjo slovenskemu in balkanskim trgom naredili ogromno napako, ker premoženja niso zadostno regijsko di-verzificirali. Vlagatelji, ki od začetka krize ne realizirajo izgub na slovenskih in balkanskih delnicah, delajo dve veliki napaki:

• Prva je ta, da od nakupa naprej

nerealno vrednotijo svoje naložbe v te vrednostne papirje. Da so delnice danes samo še 20 odstotkov vrednosti ob nakupu, ne pomeni samo po sebi, da so poceni. Tako slovenske kot balkanske delnice so bile pred krizo močno prevrednotene. Njihove tržne cene so bile posledica množične norije vlagateljev. Danes tečaji teh delnic odražajo realno slabo gospodarsko, politično in ne nazadnje družbeno stanje Slovenije in bivših jugoslovanskih republik ter v veliki meri tudi poslovanje dotičnih podjetij. Če verjamete v družbeno-politični in ekonomski čudež v regiji, ki se bo zgodil preko noči, je to vaša izbira. Mi ne in smo že od začetka krize vlagateljem svetovali izstop iz teh naložb in vstop na svetovne delniške trge.

• Vlagatelji, ki trdijo, da »nižje pa itak ne more iti«, pozabljajo, da medtem ko njihove naložbe stagnirajo, preostali trgi rastejo. Se pravi, da je držanje slovenskih in balkanskih naložb pomenilo ogromno dodatno nepotrebno oportunitetno izgubo.

Vztrajanje pri zgrešenih investicijah in

projektih je vsekakor ena izmed najbolj pogostih in verjetno najdražjih

napak za vlagatelje.

V tem članku nismo želeli razpravljati o razlogih za rast nekaterih regij in pada-nje oz. stagnacijo drugih. Niti opozarjati na nujnost regijske diverzifikacije por-tfeljev vrednostnih papirjev. Prav tako se nismo hoteli spuščati v argument

Strah pred realizacijo izgubGregor Pipan

Vir: Bloomberg

MOJ BROKER 7

»prevzemov in privatizacije največjih slovenskih podjetij«, čeprav bralce po-zivamo, naj se poskušajo spomniti, kdaj in kolikokrat so že slišali govorice o prodaji Telekoma, Mercatorja, NLB, itd. (»Sedaj gre pa zares!« - zveni znano?) in o vseh mogočih načinih, kako so za-govorniki »nacionalnega interesa« uve-ljavili svoje in preprečili prodajo »dru-žinske srebrnine«.

Namen tega članka je opozoriti le na to, da je potrebno naložbe primerjati med seboj in se osredotočiti na prihodnost.

Če imamo boljše mnenje o prihodnjih donosih ene naložbe, potem je edino smiselno izstopiti iz druge, za katero nimamo tako visokih pričakovanj, pa čeprav na njej realiziramo izgubo.

Vir: Bloomberg

Malo po malo, da bo veliko!


Pregled delniških trgov v zadnjem četrtletjuGregor Pipan

Ob zaključku lanskega leta smo napovedali, da bo leto 2013 ugodno za delniške trge

Glavni razlog za naš kratko do sre-dnjeročni optimizem je bila zave-zanost centralnih bank nadaljevati politiko nizkih obrestnih mer in za-gotavljanja zadostne likvidnosti go-spodarstvu.

Svetovni delniški indeks MSCI ACWI je od začetka leta merjeno v evrih zrasel za dobrih 6 odstotkov.

Ameriške zvezne rezerve so posta-vile za cilj svoje monetarne politike 6,5 odstotno stopnjo brezposel-nosti. Kljub različnim mnenjem o primernosti monetarnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva FED ostaja zavezan zastavljenim ciljem in v tem trenutku ni verjetno, da bi od njih odstopil, še posebej, ker in-flacije še ni na vidiku.

Z ameriškega trga dela je v zadnjem času prišlo več signalov, da se okre-vanje nadaljuje. Dobre so bile tudi objave na nepremičninskem trgu v prvem četrtletju.

Vsaj v naslednjem četrtletju lahko glede na trenutne informacije pri-

čakujemo počasno, a vztrajno rast ameriškega gospodarstva.

Ključne bodo sicer objave rezultatov podjetij za prvo letošnje četrtletje. Vlagatelji bodo bolj pozorno spre-mljali prihodke podjetij v cikličnih panogah, ki so soliden pokazatelj zdravja celotnega gospodarstva. Ključnega pomena bo, da ne pri-de do padanja prihodkov, oz. da se marže ne vzdržujejo samo na račun krčenja stroškov poslovanja.

Rast evropskih delniških trgov v letošnjem letu skladno z našimi napovedmi zaostaja za svetovnim delniškim indeksom. Kot smo pri-čakovali, je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo evropska gospodarsko--finančna kriza v takšni ali drugačni obliki ponovno vrnila v središče po-zornosti svetovne javnosti. V drugi polovici lanskega leta smo opozar-jali, da je kljub nekaterim pozitiv-nim ukrepom, ki so bili sprejeti v Evropski uniji za boj z javno finanč-no in bančno-gospodarsko krizo v perifernih državah, optimizem trgov glede Evrope pretiran in da je ve-čina nevarnosti znotraj finančnega sistema še vedno prisotnih.

Padec Montijeve vlade v Italiji je bil uvod v konec tega optimizma, če-prav trgi nanj sprva skorajda niso reagirali. Italija, ki je ključna država evro območja, je globoko v recesi-ji. Njen javni dolg je eden največjih na svetu in s tem predstavlja veliko tveganje za celotno evrsko območje. Vlagatelji so zanemarili dejstvo, da reforme, ki jih je začela Montijeva vlada, ne morejo trajati dlje kot do prvih volitev, če se stopnja brezpo-selnosti ne zmanjša in gospodar-ska rast ne okrepi. Prav tako niso upoštevali značilnosti italijanskega političnega sistema ter volilnega telesa. V Italiji nikoli, še posebej pa po zadnjih volitvah brez jasnega zmagovalca, ni bila mogoča močna homogena vlada, ki lahko izpelje potrebne reforme. Tudi v večini let z visoko gospodarsko rastjo je Italija beležila proračunske primanjkljaje. Na pomoč ECB pa ni mogoče raču-nati brez implementacije reform, ki jih v primeru svojega prihoda, zahteva trojka (Evropska komisija, Evropska centralna bank, MDS). Verjetnost teh je s padcem Montija majhna.

Naslednji udarec zaupanja v evro območje je prišel s Cipra. Predlaga-ni davek na depozite, ki je dejansko zaplemba denarja zasebnih varče-valcev, je verjetno največja napaka Evropske unije od začetka finančne krize leta 2008. Celotni bančni sis-tem in s tem celotni finančni sistem od ukinitve zlatega standarda dalje temelji na zaupanju varčevalcev. Četudi omenjeni davek ne bo pri-zadel depozitov pod 100.000 EUR, je že sam predlog omajal tisto najpomembnejše – zaupanje var-čevalcev v bankah. Nič več ne ve-lja pravilo, da so depoziti v bankah do določenega zneska nedotakljivi. Pomanjkanje vizije evropskih politi-kov glede reševanja krize vsekakor ni zagotovilo, da se je tak predlog pojavil prvič in zadnjič. Čeprav vsi zatrjujejo, da se kaj takega ne more

MOJ BROKER 9

zgoditi v ostalih članicah, naj se bralci vprašajo, ali bi si recimo kdo upal ob začetku krize predlagati, da se umakne garancija na depozite v bankah v eni izmed držav EU. To je bilo preprosto nepredstavljivo, saj bi naval varčevalcev na banke zapečatil gospodarsko in verjetno tudi politično usodo Evropske unije. Zavedati se je potrebno, da so vlo-ge v bankah natanko tako varne kot varčevalci mislimo, da so. V tistem trenutku, ko se ljudem zazdi, da so njihovi depoziti ogroženi in navalijo na bančna okenca, banke vlog ne morejo več izplačati. Evro območje ima za 8 bilijo-nov evrov de-pozitov, a le 4,5 bilijone evrov letnih javnih prihodkov. Dr-žavne garancije so torej omeje-ne.

Če razmišljamo nekoliko širše in pogledamo v ne tako od-daljeno prete-klost: koliko ljudi na svetu je leta 1988 priča-kovalo, da čez tri leta ne bo več Sovjetske zveze? Koliko strokovnjakov za geopolitična vprašanja in izvedencev za Sovjet-sko zvezo si je to upalo javno napo-vedati? Ste se poleti 1988 zleknjeni na istrski ali dalmatinski plaži za-vedali, da bo že čez tri leta to neka druga država? Junija 1991 je na predvečer slovenske osamosvojitve takratni ameriški državni sekretar James Baker zatrjeval, da ZDA ne bodo priznale samostojnosti Slo-venije »niti v sto letih«. Devet me-secev kasneje je bil imenovan prvi ameriški veleposlanik v Republiki Sloveniji.

Zgodovina nas uči, da nekaj, kar se še danes zdi nepredstavljivo, lahko jutri postane normalno stanje.

In prav zato je že sam predlog »re-ševanja« Cipra z zaplembo dela de-pozitov varčevalcev v bankah pre-cedens, ki bi se utegnil izkazati za

največji faux pas v zgodovini evrop-ske monetarne unije.

Hkrati se moramo zavedati, da evropske banke kljub nastajajoči bančni uniji še vedno predstavljajo veliko sistemsko tveganje za staro celino.

Čeprav ne napovedujemo nenadne-ga apokaliptičnega razpada Evrop-ske unije, želimo opozoriti na šir-ša politična in makroekonomska tveganja, ki so se do sedaj le malo odrazila na tečajih delnic in valut. Ta tveganja moramo upoštevati pri alokaciji svojega premoženja in jih

integrirati v portfelje vrednostnih papirjev.

Slovenija se je s ciprsko bančno kri-zo znašla na prvih straneh svetovnih medijev. Mnogi napovedujejo, da bo Slovenija naslednja država, ki bo prisiljena na pomoč poklicati trojko. Spet drugi zatrjujejo, da Slovenija ni Ciper, ter da ni strahu za depozite v slovenskih bankah. Kaj je torej res?

Vsekakor drži, da Slovenija ni Ciper, in da se slovenske težave bistveno razlikujejo od ciprskih. Slovenski bančni sektor predstavlja bistveno manjši delež v nacionalnem gospo-darstvu kot ciprski. A to samo po sebi še ne pomeni, da rezultat ne utegne biti enak. Spomnimo, Slo-venija je v krizo vstopila kot ena iz-med najmanj zadolženih držav v EU. Javni dolg se ji je hitro povečeval

in že pred tremi leti smo napove-dali, da se bo perifernim državam Evrope, t.i. PIIGSom pridružila tudi naša država. Glavni razlog je bil, bolj kot takratno gospodarsko sta-nje, nesposobnost slovenske po-litike sprejemati odločitve. Pet let po začetku krize je bilo v Sloveniji komaj kaj narejenega za sanacijo bančnega sektorja in za izboljšanje konkurenčnosti poslovnega okolja. Pet let!

Slovenija se za razliko od Cipra in Grčije ni znašla v središču vrtinca zaradi nerešljivih finančnih in go-spodarskih problemov. Cena naše-

ga zadolževanja raste zaradi neak-tivnosti in nespo-sobnosti soočanja z realnostjo vseh slovenskih vlad in opozicij ter njiho-vih »proksijev« v obliki sindikatov, oblikovalcev jav-nega mnenja, itd.

Za primerjavo, prehlad je sam po sebi dokaj benigno obolenje. Toda če ga zanemarimo lahko preko vnetja grla, ušes in nosu prerase v pljučni-co. Tudi ta je oz-dravljiva, čeprav bistveno bolj re-

sna bolezen. Ampak če se še naprej branimo zdravljenja bodisi zaradi svoje neumnosti bodisi arogance, lahko slej ko prej tej bolezni podle-žemo.

Slovenija je postala žrtev glavnih značilnosti našega narodnega zna-čaja – prepirljivosti, malenkostno-sti, samozadostnosti, nesposob-nosti videti dlje od svojega nosu in pomanjkanja pragmatičnosti. Ne-kredibilnost države pomeni, da bo cena zadolževanja tudi v prihodnje previsoka in za naše javne prihodke nevzdržna oz. v najslabšem scena-riju, da refinanciranje dolga sploh ne bo več mogoče. Naj samo spo-mnimo, da so zadnji dve izdaji slo-venskih zakladnih menic vplačale skoraj v celoti samo slovenske dr-žavne banke – te državne banke, ki si denarja ne morejo sposoditi na


trgu in jim ga zato posoja – država! Je še kdo pomislil na barona Mun-chausna, ki se prime za lase in sam sebe povleče iz močvirja?

Od nove vlade se po vsem začetnem leporečju pričakuje samo eno – hi-tro ukrepanje na področju sanacije bančnega sektorja z ustanovitvijo operativne in učinkovite slabe ban-ke. Karkoli drugega pomeni konec velikega dela državne suverenosti in prihod zloglasne trojke.

Japonska je v zadnjih mesecih spro-stila monetarno politiko in s tem povzročila padec jena in dvig doma-čih delniških tečajev. Japonsko go-spodarstvo je v veliki meri odvisno od izvoza in depreciacija domače valute mu povečuje konkurenčnost tako znotraj same azijsko-pacifiške regije kot tudi v primerjavi z ZDA in Evropo.

Kitajsko gospodarstvo je v drugi po-lovici lanskega leta ponovno začelo

kazati znake pospeševanja gospo-darske rasti in decembra so kitajski delniški indeksi začeli s silovito ra-stjo. V letošnjem letu se je ta rast upočasnila, saj so se začeli kazati prvi znaki naraščajoče inflacije in možnosti omejevanja likvidnosti. Kljub mešanim signalom, ki priha-jajo s Kitajske, ostajamo dolgoročno optimisti. Nova vlada na Kitajskem se je eksplicitno zavezala k trans-formaciji gospodarstva od izvoza in naložb na domače povpraševanje, kjer ima Kitajska največ rezerv. Ki-tajski indeksi niso bili deležni velike rasti od začetka svetovne finančne krize in so danes dokaj ugodno vre-dnoteni. Dodatni element, ki govori srednjeročno v prid tečajem kitaj-skih podjetij, je napoved izdajate-lja delniških indeksov FTSE, da bo v naslednjih letih kitajska podjetja vključil v svoje globalne indekse. Na Kitajskem sicer obstajajo različne kotacije, najobsežnejša kotacija A je namenjena pretežno le domačim vlagateljem. Kljub temu svetujemo

kratkoročno previdnost in manjšo izpostavljenost kitajskim naložbam.

Ponovno rožljanje z orožjem na ko-rejskem polotoku in depreciacija japonskega jena je najbolj prizade-lo južnokorejske delnice. Mislimo, da je najhujše mimo, konflikt večjih razsežnosti se vsaj v tem trenutku ne zdi zelo verjeten (grožnje Sever-ne Koreje so stalnica v regiji), tako da v naslednjih četrtletjih ne priča-kujemo več bistveno slabših dono-sov korejskega delniškega indeksa glede na ostale v regiji.

Največji pretresi so se dogajali na trgu zlata. Čeprav je zlato ponavadi naložba, v katero se vlagatelji za-tekajo v negotovih časih, je v prvi polovici aprila cena strmoglavila. Ciprske oblasti so sporočile, da ute-gnejo prodati del zlatih rezerv drža-ve. To je sprožilo panično reakcijo in špekulacije, da utegnejo Cipru v prihodnje slediti tudi druge države v težavah. Italija npr. ima tretje naj-večje zaloge zlata na svetu. Vlagate-lji naj ne pozabijo, da so vsi razlogi, zaradi katerih je cena zlata v prete-klih letih rastlo, še vedno aktualni. Tiskanje denarja največjih central-nih bank in kriza evrskega obmo-čja, ki ima korenine v samem DNK Evropske unije, nista izginili. Če-prav utegne stabilizacija cene zlata trajati še nekaj časa, naj vlagatelji ne pozabijo, da dolgoročno uspešni vlagatelji kupujejo takrat, ko na trgu vlada panika, in prodajajo, ko so trgi v evforiji.

Če povzamemo: ekspanzivna mo-netarna politika vseh glavnih cen-tralnih bank bo nudila podporo tako delniškemu kot tudi obvezniškemu trgu. Rast delniških trgov se utegne zaradi podpore centralnih bank na-daljevati v drugo polovico leta, če-prav ne gre zanemariti številnih ne-varnosti, ki prežijo pod površjem: od evropske krize do nenadnega pove-čanja kitajske inflacije. Kratkoročno bodo na tečaje delnic imele največji vpliv objave rezultatov podjetij za prvo četrtletje, ki bodo verjetno na-kazale trend tečajev v drugem kvar-talu.

MOJ BROKER 11

Cena zlata je v prvi polovici aprila strmoglavila. Padla je vse do vrednosti 1.328 USD za

unčo. Kaj se je zgodilo?

Začetek leta smo verjeli, da bodo ekspanzivne politike glavnih cen-tralnih bank (ameriške Zvezne re-zerve, ECB, in japonska centralna banka) nudile podporo ceni zlata v območju 1.500 do 1.550 USD za unčo.

Konec lanskega leta je bil v zna-menju reševanja ameriških javnih financ, ki so se znašle pred t.i. fis-kalnim prepadom. Negotovost je pozitivno vplivala na ceno zlata. ZDA sicer niso padle preko javno finanč-nega roba, niso pa rešile problema najvišjega dovoljenega proračun-skega primanjkljaja in iztekajočih se davčnih olajšav, ampak pa so le sprejele začasno rešitev, ki jim omogoča več časa za pogajanja med republikanci in Belo hišo.

Na drugi strani Atlantika je bilo po padcu vlade Maria Montija v Italiji le še vprašanje časa, kdaj bo neosno-vani optimizem, ki je v Evropi prevla-doval v lanskem letu, začel kopneti. Najprej so se zgodile italijanske vo-litve, ki so postregle z najslabšim možnim rezultatom – statusom quo med levo sredino, Berlusconijem in italijanskimi »vstajniki« pod taktirko Giuseppa Grilla. Oblikovanje opera-tivne vlade je (p)ostalo nemogoče.

Še večji šok je sledil na Cipru. Šo-kanten ni bil hiter padec države v nemilost finančnih trgov in evrop-skih politikov, pač pa predlog EU, da se ciprske banke oz. njihove upnike de facto rešuje z garantiranimi vlo-gami varčevalcev. To je bil prece-dens, ki bi lahko v trenutku likvidiral najpomembnejši dejavnik bančnega sistema – zaupanje varčevalcev. Sprožil bi lahko naval varčevalcev na banke tudi v ostalih problema-tičnih državah EU.

Vsi ti dogodki bi logično morali nu-diti podporo ceni zlata, ki so ga vlagatelji vedno smatrali kot varno zatočišče v turbulentnih časih. Na-mesto tega je cena strmoglavila. Kaj se torej dogaja?

Za začetek so nekatere največje in-vesticijske banke znižale pričakova-no ceno zlata. Ciper je napovedal, da utegne odprodati del zlatih rezerv, kar je sprožilo špekulacije, da bi mu v prihodnosti utegnile slediti tudi druge države v javno finančnih teža-vah, še posebej Italija, ki ima tretje največje zlate rezerve na svetu.

Ko je cena zlata začela hitro padati, je to sprožilo t.i. margin calls, poe-nostavljeno rečeno so borzne hiše in banke vnovčevale garancije strank, ki so uporabljale zlato kot garancijo za posle na finančnih trgih, kar je še pospešilo padanje cene. Nekatere finančne institucije so še dvigni-le količnike za garancije z zlatom. Cena je padla na 1.328 USD. Če ne-koliko špekuliramo, se lahko glede

na nekatere indice vprašamo, ali ni šlo za organiziran napad na zlato.

Cena se je začela nato ponovno vzpenjati. Močno se je povečalo po-vpraševanje v Aziji. Ko pišemo ta članek, je cena presegla 1.470 USD za unčo.

Kaj torej storiti vlagateljem? Ko je cena najhiteje padala, smo vlaga-telje opominjali, naj se pred panično prodajo spomnijo pravila, da dolgo-ročno uspešni vlagatelji kupujejo, ko vlada panika in prodajajo v časih evforije. Prav tako se je potrebno zavedati, da so vsi dejavniki, ki so v zadnjih letih sprošili rast cene zlata, še vedno aktualni.

Čeprav je napovedovanje prihod-nosti precej nehvaležno opravilo, pričakujemo, da bi v bližnji prihod-nosti cena lahko še naprej nihala. Vlagateljem, ki želijo vstopiti v zlato na dolgi rok, bi svetovali, naj poča-kajo na umiritev cene.

Kaj se dogaja z zlatom?Gregor Pipan


Kaj nas čaka v letu 2013Jure Rozman

Predsednike uprav največjih slovenskih družb smo vprašali o njihovih načrtih ob trenutni

politično-gospodarski situaciji.

Živimo v negotovih časih. Trenutna poli-tično - gospodarska situacija v Sloveniji je posledica več dejavnikov, med kateri-mi izstopajo politična negotovost, okle-vanje pri sanaciji bančnega sistema in nadaljevanje recesije. Na političnem parketu še vedno ostajajo nedorečene pomembne teme kot sta konsolidacija javnih financ in umik države iz gospo-darstva. Pri menjavi vlade smo sicer slišali veliko obljub, da bodo politiki z reševanjem omenjenih problemov za-čeli prioritetno, vendar neenotnost nji-hovih stališč zbuja dvom, kako hitro bo do potrebnih ukrepov sploh prišlo.

V letu 2012 se je gospodarstvo po dveh letih blage rasti ponovno skrčilo (padec BDP za 2,3 %). Negativna gospodarska rast se bo po napovedih UMAR-ja zaradi padca razpoložljivega dohodka zavlekla tudi v letošnje leto (pričakovan padec BPD za 1,9 %). Svetla točka pri gospo-darski aktivnosti ostaja relativno stabi-len izvoz, za katerega se v naslednjih letih pričakuje blaga rast.

Ernest Gortan, Intereuropa:

Ključni cilj koncerna Intereuropa do leta 2014 je ohranitev in krepitev vo-dilnega tržnega položaja ponudnika celovitih logističnih storitev in sicer v Sloveniji in državah nekdanje Ju-goslavije. Zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo in posledično upada dela prihodkov iz naslova carinskih storitev bo pomembna naloga prila-goditev novim razmeram. Glede na pričakovano stagnacijo gospodar-stva in slabo likvidnostno situacijo na ključnih trgih bomo negativne učin-ke različnih družbeno-ekonomskih dejavnikov reševali z intenzivnejšimi prodajnimi aktivnostmi in pa stalno optimizacijo poslovnih procesov.

Jože Colarič, Krka:

V Krki kljub zahtevnim časom ure-sničujemo načrte, obenem pa se že osredotočamo na nove izzive, ki so pred nami. V leto 2013 smo vstopili z optimizmom. Poraba zdravil, ki pri-spevajo k bolj kakovostnemu življe-nju, se namreč v večini svetovnih regij povečuje. V skupini Krka v letu 2013 načrtujmo 6-odstotno rast prodaje in 6-odstotno povečanje števila za-poslenih, tako v Sloveniji kot v tujini. V prihodnje nameravamo predvsem krepiti svojo prisotnost na obstoječih trgih, s prednostno usmerjenostjo na evropske trge in trge srednje Azije,

iščemo pa tudi priložnosti na novih trgih. Dobro se zavedamo, da bomo dolgoročno rast prodaje dosegali le z vlaganji v razvoj novih izdelkov in tehnologij, zato bomo tudi v priho-dnje temu namenjali veliko energije. Prav tako pa bomo še naprej poso-dabljali razvojne in proizvodne zmo-gljivosti ter gradili nove, tako da v naslednjem letu načrtujemo za 180 milijonov naložb.

Bojan Brank, Luka Koper:

Naše poslovne priložnosti bodo tudi letos in prihodnje leto tesno veza-ne na gospodarsko klimo na naših zalednih in ključnih prekomorskih tržiščih. Da bi v polno izkoristili vse priložnosti, pa moramo še letos za-ključiti nekatere infrastrukturne projekte, predvsem poglobitev oba-le ob kontejnerskem terminalu, kar bo omogočilo pristajanje večjih ladij in posledično večji pretovor. Ob tem bomo poskušali zastaviti tudi načrte za širitev ostalih pristaniških kapa-citet, skladno z usmeritvami držav-nega prostorskega načrta. Sosednja pristanišča že pospešeno gradijo nove zmogljivosti, morebitne izgu-bljene blagovne tokove pa je zelo

MOJ BROKER 13

težko ponovno preusmeriti nazaj, zato bo pomemben faktor tudi pra-vočasnost izvedbe zadanih projek-tov.

Matjaž Rakovec, Zavarovalnica Triglav:

Skupina Triglav z zavzetim delo-vanjem in doslednim izvajanjem strateških usmeritev, z osredoto-čanjem na zavarovalniško dejav-nost in dobičkonosnost poslovanja uspešno blaži vplive poglabljanja neugodnih gospodarskih razmer. V lanskem letu je skupina dosegla rekordni poslovni izid, skoraj 90 milijonov evrov dobička pred dav-ki, ob tem pa smo tudi s pomočjo preudarnega upravljanja poslovnih in finančnih tveganj zadržali visoko raven finančne stabilnosti.

Pričakujemo, da se bodo razmere za poslovanje zavarovalnic letos še zaostrile. Posledice gospodar-ske in finančne krize se v osnovni dejavnosti Skupine Triglav kažejo predvsem v zmanjšanem povpra-ševanju po nekaterih zavarovalnih produktih – stečaji podjetij, manj-ša izvoz in uvoz, manjši obseg bančnih posojil in pešanje drugih poslov. Upadom kupne moči pre-bivalstva in višja brezposelnost pa se nadalje odražata pri sklepanju zavarovanj. Kljub zahtevnim go-spodarskim razmeram pa načrti poslovanja Skupine Triglav za leto 2013 ostajajo ambiciozni – načrtu-jemo 941,1 milijona evrov konsoli-dirane obračunane kosmate zava-

rovalne premije, čisti poslovni izid v višini 55,2 milijona evrov in kom-binirani količnik, ki kaže razmerje med vsemi zavarovalnimi odhodki premoženjskih zavarovanj in čisti-mi prihodki od zavarovalnih premij, v vrednosti 94,7 odstotka.

Nenazadnje je Triglav vodilna za-varovalno-finančna skupina v Slo-veniji in ena vodilnih v jugovzho-dni Evropi. Ocenjujemo, da naša regijska usmerjenost, finančna stabilnost in kapitalska trdnost predstavljajo priložnosti, da se v tem prostoru razvijamo in utrju-jemo svoje poslovanje. Predvsem na Hrvaškem in v Srbiji, ki glede na število prebivalcev, zavarovalno gostoto in penetracijo predstavlja-ta največji potencial, trenutno ne igramo vloge, ki bi si jo želeli. Zato se želimo na teh trgih okrepiti, po potrebi tudi s prevzemi.

Toni Balažič, Mercator:

Zaostrene gospodarske, družbene in politične razmere pomembno vplivajo na družbeno klimo, soci-alne razmere in pričakovanja ljudi na trgih, na katerih posluje Sku-pina Mercator. Vstop in približe-vanje držav, v katerih smo priso-tni, Evropski uniji napovedujejo v prihodnosti okrepitev konkurence na naših ključnih trgih. V Skupini Mercator smo se na ta spremembe odzivali z našo strategijo, ki teme-lji na štirih ključnih stebrih poslo-vanja, to so optimizacija, osredo-točenost, rast in dobičkonosnost.

V prihodnosti se bomo tako osre-dotočili na našo osnovno dejavnost ter države s potencialom rasti in kratkoročne dobičkonosnosti. Že danes se aktivneje usmerjamo v nenehno prilagajanje potrošniku in razumevanje njegovih potreb. Preko poenostavljanja organiza-cije in procesov, doseganja ciljne produktivnosti ter optimizacije vseh stroškov pa bomo usmerjeni v zagotavljanje finančne stabilno-sti in uspešnosti poslovanja.

Zvonko Ivanušič, Sava Re:

V Savi Re vidimo priložnost v kon-solidaciji slovenskega zavaroval-niškega prostora, skupaj z Zava-rovalnico Tilia in Zavarovalnico Maribor, ter posledično uresničitvi sinergijskih učinkov. V tem in pri-hodnjem letu pa se nam področju pozavarovanja odpirajo novi tuji trgi, predvsem Latinska Amerika, kjer lahko uresničimo nove po-slovne priložnosti.

Ta čas največ nevarnosti preži v slovenskem makroekonomskem okolju in trenutnemu ugledu Slo-venije na mednarodnih finančnih trgih. Padanje bonitetne ocene dr-žave vpliva na našo bonitetno oce-no od katere so odvisni številni tuji pozavarovalni posli, boniteta drža-ve pa vpliva tudi na naš naložbeni portfelj.


ETF skladi - enostavna in poceni razpršitev premoženjaGregor Pipan

Zasebni vlagatelji, ki sami trgu-jejo na borzi, velikokrat storijo osnovno napako – premoženja

ne razpršijo dovolj.

Vsi poznamo rek, da kdor ne riskira ne profitira, toda to drži le do določe-ne mere. Razpršitev naložb je edino zastonj kosilo, ki je vlagatelju na vo-ljo brez prevzemanja dodatnega tve-ganja. Poglejmo spodnji graf.

Del tveganja pri investiranju v vre-dnostne papirje je mogoče izničiti preprosto z razpršitvijo svojih na-ložb. Govorimo o t.i. nesistematič-nem tveganju. Tudi za ta fenomen ostaja ljudska modrost, ki pravi, naj ne nosimo vseh jajc v isti košari.

Vlagatelj mora svoj portfelj diversifi-

cirati tako regijsko kot panožno.

Ko govorimo o razpršitvi premoženja moramo najprej definirati, kaj raz-pršitev sploh pomeni. Predstavljajte si, da sta dve naložbi popolnoma ko-

relirani, to pomeni, da se njuni vre-dnosti gibljeta enako. Ko prva zrase za en odstotek, se enako zgodi tudi z drugo. In ko prva pade za odsto-tek, tudi tečaj druge zdrsne za enak procent. Ali je nakup druge naložbe kaj zmanjšal tveganje? Odgovor je, jasno, ne.

Ko povečamo število naložb, ki so med seboj močno korelirane, govo-rimo o naivni razpršitvi. Seveda, to

ni cilj, ki ga želimo doseči z večjim številom vrednostnih papirjev v por-tfelju.

Potrebno je izbrati naložbe, ki so med seboj čim manj korelirane, to pomeni, da je gibanje njihovih teča-jev čim bolj raznoliko. Le tako lahko dosežemo znižanje tveganja s pove-čanjem števila naložb.

Vlagatelj mora svoj portfelj diversi-ficirati tako regijsko kot panožno. V

portfelj mora vključiti različne na-ložbene razrede (delnice, obveznice, surovine), da minimizira tveganje

Kako ETF sklad deluje?

Vlagatelj mora svoj portfelj diversi-ficirati tako regijsko kot panožno. V portfelj mora vključiti različne na-ložbene razrede (delnice, obveznice, surovine), da minimizira tveganje.

Študije so pokazale, da primerno di-versificiran portfelj vsebuje vsaj 30 različnih naložb. Malemu vlagatelju se zastavi logično vprašanje, kako doseči takšno razpršenost brez pre-visokih transakcijskih stroškov?

Rešitev ponujajo ETF skladi

Kaj so ETF skladi?

ETF skladi (Exchange Traded Funds) so odprti investicijski skladi, ki koti-rajo na borzah. Lahko jih označimo kot delnice, ki imajo vse značilnosti investicijskih skladov. Tako kot del-nice in zaprte sklade jih je mogoče kupiti ali prodati kontinuirano v času trgovanja na večini razvitih svetovnih borz.

Večina ETF skladov dosledno sledi indeksom vrednostnih papirjev. Inde-ksi so košarice vrednostnih papirjev, ki predstavljajo celoten kapitalski trg ali del trga, kot so npr. ameriški Dow Jones Industrials, Nasdaq, nemški DAX, japonski Nikkei, indeksi trgov v razvoju, itd.

Lahko pokrivajo svetovni delniški trg ali posamezne geografske trge, pa-noge, surovine, valute. Sledijo lahko

MOJ BROKER 15

tudi posameznim obvezniškim inde-ksom.

Med ETF skladi in izbranimi institu-cionalnimi investitorji poteka arbi-traža, kar zagotavlja dosledno slede-nje ETF sklada izbranemu indeksu.

Zaradi pasivnega upravljanja so upravljavske provizije bistveno niž-je kot pri drugih oblikah skladov, pri največjih ETFih npr. znašajo tudi samo 0,09% letno.

Kako lahko ETF sklad kupimo?

Ker ETF skladi kotirajo na borzah, jih lahko kupite in prodate kot katero

koli delnico - svojemu borznemu po-sredniku oddate naročilo. Pred tem priporočamo, da se z njim posvetu-jete, kateri ETF skladi so za vas naj-primernejši. Več si lahko o ETF skla-dih preberete na našem GBD ETF centru (etfcenter.gbd.si), kjer lahko na podlagi izpolnjenega vprašalnika oblikujete zase najprimernejši port-felj ETF skladov.

Veseli bomo tudi vašega obiska na sedežu GBD Gorenjsko borzno po-sredniške družbe v Kranju, kjer vam bomo lahko natančneje predstavili za vas najbolj primerno kombinacijo ETF skladov.

Vabljeni

v svet ETF

skladov!

Za več informacij o ETF skladih

pokličite GBD svetovalca na

številko 04 280 1000.

Obiščite GBD

ETF center

še danes in si

oblikujte SVOJ

ETF portfelj!


ETF sklad SPDR S&P Dividend (SDY) vključuje 60 ameriških podjetij, ki so višala izplačano

dividendo.

ETF sklad SPDR S&P Dividend (SDY) sledi indeksu S&P High Yield Dividend Aristocrats. Ta vključuje 60 podjetij iz indeksa S&P Composite 1500 z najvišjimi dividendami, ki so v zadnjih 25 letih večinoma višala izplačano dividendo. ETF sklad SPDR S&P Dividend je panožno dobro razpršen.

Z ameriškega trga dela je v zadnjem času prišlo več signalov, da se okrevanje nadaljuje. Dobre so bile tudi objave na nepremičninskem trgu v prvem četrtletju. Dosedanje objave rezultatov podjetij za prvo četrtletje letošnjega leta so v povprečju vsaj solidne. FED napoveduje nadaljnjo ekspanzivno monetarno politiko. Posledično so ameriški delniški indeksi med zmagovalci prvega kvartala.

Oznaka ETF sklada SDY US

ETF sklad SPDR S&P DIVIDEND ETF

Izdajatelj SPDR

Letna upravljavska provizija v % 0,35

Povprečna razlika med povpraševano in ponujeno ceno v % 0,04

Tečaj v USD (24.4.2013) 66,86

Letošnji donos v EUR 16,65 %

Donos zadnjega leta v EUR 20,01 %

Donos zadnjih 3 let v EUR 33,78 %

Napaka sledenja v % 0,33

Pogostost izplačevanja dividende Kvartalno

Dividendna donosnost 2,67 %

Aktualni ETF SPDR S&P Dividend (SDY)Gregor Pipan

Vir: Bloomberg

Vir: Bloomberg

MOJ BROKER 17

Kako brati naložbena priporočilaGregor Pipan

V GBD borzno posredniški druž-bi redno objavljamo naložbe-na priporočila za stranke, ki

same trgujejo z vrednostnimi pa-pirji.

Pri branju priporočil se mora vsak vlagatelj najprej zavedati, da je ključnega pomena pri upravljanju lastnega premoženja pravilna alo-kacija sredstev glede na številne subjektivne dejavnike. Preden se vlagatelj odloči za vlaganje v vre-dnostne papirje, mora vedeti, za kakšen časovni horizont vlaga sred-stva, s kakšnim namenom varčuje v vrednostnih papirjih, kako pomem-ben je ta finančni cilj zanj ter ka-kšno tveganje je pripravljen prevze-ti. Vprašati se mora, ali mu osebno finančno stanje omogoča varčevati v vrednostnih papirjih.

Na podlagi tega se nato lahko odlo-

či kakšen del sredstev investirati v delnice in koliko v druge naložbene razrede (obveznice, gotovina, suro-vine).

GBD naložbena priporočila so pisa-na, da vlagatelju pomagajo izbrati primerno naložbo znotraj določe-nega investicijskega razreda, regi-je oziroma panoge. Ali se vlagatelj odloči slediti priporočilu je seveda odvisno od njega samega. Pri tem naj poleg zgoraj omenjene začetne strateške alokacije upošteva tudi izpostavljenost, ki jo v svojem port-felju že ima do določene panoge ozi-roma geografske regije. Prav tako mora vlagatelj sam presoditi, ali je z vidika celotnega delniškega trga smiseln vstop ali izstop iz naložbe glede na GBD naložbeno priporoči-lo v nekem danem trenutku (timing realizacije).

Strateško, regionalno in panožno alokacijo ter taktične prilagoditve portfelja ponujamo v GBD Borzno-posredniški družbi v sklopu storitve upravljanja premoženja. Za več in-formacij smo dosegljivi na telefon-ski številki 04 280 1000 in po elek-tronski pošti [email protected].

Vsa dosedanja GBD Naložbena priporočila

so dostopna na spletnem portalu

FINport (www.finport.si)

V času hitrega tempa življenja nas vedno bolj obdaja tehno-logija. Ali to izboljšuje nje-

govo kakovost, prepuščam mnenju vsakega bralca teh vrstic posebej. Tokrat želim na kratko opisati svoje videnje tehnologij, ki trkajo na vra-ta naše bližnje prihodnosti in pri-ložnosti, ki jih s tega vidika ponuja investiranje.

V tem sektorju počasi a zanesljivo prihaja do spremembe k znižanju odvisnosti od nafte. V ZDA na pri-mer, kjer imajo – gledano z očmi Evropejca – še vedno poceni gorivo, je to postala pomembna postavka. Posledično so začeli iskati alterna-tive.

Tako so izumili novo tehnologijo pri-dobivanja plina iz skrila, saj imajo v tej državi ogromno zalog te surovi-ne. Poraba plina v tej državi skokovi-to narašča (med letoma 2011 in 2012 denimo po 22 %) in pomeni zaradi nizke cene (cena na enoto se je od leta 2008 do 2012 znižala za kar ne-verjetnih 75 %) bistveno konkurenč-no prednost tamkajšnji industriji, pa tudi ameriški potrošnik lahko denar porablja za druge stvari.

Dokaz za zgornje trditve je vstop vseh večjih družb v to področje, ki so v preteklosti glavnino prihod-kov ustvarjale z naftnimi derivati. V Evropi imamo na to temo nekoliko drugačen pogled in skušamo na ta

vidik gledati širše s t.i. trajnostnim principom. To pomeni, da iščemo naravne vire, ki so tako rekoč v izo-bilju, so obnovljivi in ne onesnažuje-jo okolja. V poštev tako pridejo ener-gija vode, vetra, sonca in biomase.

Med „čisto energijo“ bi morda kdo štel tudi jedrsko, ker ne daje CO2 odtisa, ampak po nesreči v Fukuši-mi si le malokdo upa to izpostavljati. Sam vidim mnoge prednosti te teh-nologije – sploh v povezavi z zadnjo generacijo reaktorjev – pred umaza-no fosilno energijo.

Tokrat želim predvsem poudariti vidik pridobivanja energije s pomo-čjo sonca. Konkretneje pridobivanja

Tehnologije prihodnosti EnergetikaAndrej Zakotnik


električne energije s pomočjo son-ca. Ta panoga je postala po letu 2005 prava meka za vlagatelje, saj so bile rasti posameznih delnic iz te pano-ge tudi 100 % letno in več. Vendar pa so cene začele v drugi polovici leta 2008 z začetkom finančne krize dr-seti in tako je danes globalni sklad Claymore/MAC Global Solar Index (TAN) nižje kar 95 % od svoje maksi-malne vrednosti.

Vam zveni podobno balkanskim na-ložbam ? Drži, da je bil začetni op-timizimem pretiran in je vodil v kla-sični borzni balon. Vendar pa se je v vmesnem obdobju panoga izrazito konsolidirala, kar sicer še vedno traja, posledično je mnogo podjetij tudi propadlo oz. je temu zelo blizu.

Podjetje Q-Cells na primer je svoj debi na borzi v Frankfurtu leta 2005 začelo z izrazitim optimizmom in kmalu postalo tudi največji proizva-jalec panelov na svetu. Toda vodstvo podjetja se je uštelo, kajti pri poslo-vanju družb je dobila najpomemb-nejšo vlogo cena na proizvedeno količino električne energije. Q-Cells pa je proizvajal sicer nadpovprečno

kvalitetne proizvode, ki pa so imeli eno hibo - previsoko ceno. Nemčija, ki je znana podpornica nizkoogljični družbi, je sčasoma vse bolj zniževala subvencije in hkrati s tem se je začel tudi zaton Q-cellsa. Danes podjetje životari le še zaradi dovolj velikih zalog silicija, ki jih je v času debelih krav ustvarilo in samo čaka primer-no ponudbo prevzemnika, da konča agonijo.

Nič bolje ne gre kitajskemu Suntech Power, ki mu grozi insolventnost. Opisana primer govorita v prid temu, da je s stališča investiranja izrazito smiselno v tovrstne panoge vstopati preko skladov. Tako kot je bil zače-tek te panoge opisan pretirano opti-mistično, tako je danes skoraj bogo-kletno pisati priporočila.

Sam se prištevam k manjšini, ki da-nes vidi potencial za naprej. Kot prvi in najpomembnejši razlog vidim v razpoložljivosti surovine - v tem pri-meru sonca. Glede na to da je son-ce nekje na polovici svoje življenske dobe (nastalo je pred 4,5 milijarde let), lahko rečemo, da je to neomejen vir in tudi, da ga je v izobilju. Drugi

razlog je konkurenčnost te tehnolo-gije, ki je v zadnjem desetletju vse konkurenčnejša ostalim virom.

Če je bila na primer cena na eno-to proizvedene el. energije (Wp - Wattpeak; to je proizvedena el. energija pri 25 st. Celzija na 35 vzporedniku severne zemljepisne širine) leta 2005 še okoli 5 USD in so takratne napovedi predvidevale, da bi lahko cena padla do leta 2020 na 1 USD, je zanimivo, da je že da-nes mogoče dobiti ceno tankoslojnih panelov za 0,8 USD, polikristalnih pa za ceno 1,05 USD. Po oceni sve-tovalne družbe McKinsey bo cena do leta 2015 padla za dodatnih 40 %, do leta 2020 pa še za dodatnih 30 %. Kot tretji razlog navajam dejstvo, da je od trenutno novozgrajenih kapacitet za proizvodnjo el. energije približno polovica iz obnovljivih virov. Kot za-nimivost, tudi legendarni vlagatelj, sicer znan po konservativnem pri-stopu pri izboru naložb, Warren Bu-ffett, je tudi že vstopil na področje solarne industrije.

Drastično nižanje cen modulov se je v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta sicer končalo, a to še ne pomeni spremembe trenda. Glede na to, da pri reviji Forbes ocenjujejo globalno povpraševanje po panelih v letu 2013 na okoli 30 GW in dejstvo, da imajo samo kitajski proizvajalci kapaciteto pri 50 GW, govori v prid nadaljnjemu nižanju cen panelov.

Verjamem da je razlog za prekinitev trenda nižanja cen panelov zadnjem obdobju tudi v tem, da so ZDA z dodatno obdavčitvijo panelov proi-zvedenih od kitajskih proizvajalcev znižale uvoz (EU je v fazi priprave podobnega ukrepa). Prevelika kapa-citeta na eni in nadaljnja konsolida-cija (stečaji, zdužitve) panoge lahko vodijo le v napovedovano smer.

Z vidika vlaganja zato vidim smisel le z vstopom v indeksne sklade (ETF) tega sektorja. Eden od teh skladov bi bil lahko Claymore/MAC Global Solar Index, ki na borzi NYSE nosi trgovalno oznako TAN. Sklad je v zadnjih petih letih izgubil slabih 94 % vrednosti, v letu 2011 in 2012 pa delničarjem izplačal 8,17 % in 9,36 % dividendo.

MOJ BROKER 19

O forexu, gradovih v oblakih in piramidah na zemljiGregor Pipan, Alenka Eržen

Forex. Trgovanje z valutami. Sanj-ski neobdavčeni donosi. Trgova-nje za vsakogar. In še mnogi drugi

naslovi pozivajo slovenske vlagatelje k naložbam na promptne valutne trge. V tem članku želimo opozoriti na števil-ne pasti, ki prežijo na naivne vlagatelje v iskanju lahkega in visokega zaslužka čez noč.

V zadnjem času so kot gobe po dežju pognali razni ponudniki trgovanja in upravljanja s sredstvi na valutnih trgih. Z drugim imenom forexi. Obstajata dva glavna razloga za njihovo veliko popu-larnost med ponudniki:

1. Prvi in hkrati za vlagatelje najbolj skrb vzbujajoč je ta, da ponudniki forexa niso regulirani s strani slovenskih insti-tucij pristojnih za nadzor na kapitalskih trgih. Za razliko od borznoposredniških družb, bank in družb za upravljanje ponudniki forex storitev niso podvrže-ni nadzoru Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: ATVP).

2. Drugi razlog je ta, da vlagatelji na do-bičke dosežene na spot deviznih trgih ne plačajo davka na kapitalski dobiček in to za ponudnike predstavlja učinkovit prodajni argument .

Vlagatelji naj se zamislijo predvsem nad prvim. Poslovanja spot forexov ne nad-zira nihče. Znanih je že več primerov, ko določeno podjetje promovira upravlja-nje sredstev na valutnih trgih, a denarja strank ne nalaga v valutno trgovanje, pač pa v piramidno shemo oz. denarno verigo. Te so po slovenski zakonoda-ji prepovedane. Vlagatelji v denarnih verigah lahko na vrnitev svojih vložkov računajo dokler podjetje uspe privabiti nove vlagatelje v sistem, ki financirajo izplačila prejšnjim. Ko teh vlagateljev ni več, se piramida podre in vlagatelji se lahko za svoja vložena sredstva obrišejo pod nosom.

Na vse to na svoji spletni strani stal-no opozarja tudi ATVP, ki opozarja, da omenjene družbe za produkt »spot fo-rex«, nimajo dovoljenja ATVP, saj ga za

poslovanje z navedenim produktom ne potrebujejo. Skladno s stališčem Sve-ta Agencije za trg vrednostnih papirjev z dne 2. 8. 2010 namreč posli promp-tnega valutnega trgovanja »spot forex« niso finančni instrumenti skladno z drugim odstavkom 7. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov. Promptno valutno trgovanje ni urejeno z omenje-nim zakonom in zato ni predmet nad-zora ATVP.

Nekateri ponudniki vlagateljem oblju-bljajo donose, ki so, odkrito rečeno, na meji znanstvene fantastike. To, da ne-komu uspe v enem mesecu realizirati donos recimo 20 odstotkov, ne pomeni, da je to povprečni donos, ki ga lahko stranka pričakuje, pač pa najverjetneje velika sreča. Kako realistično bi bilo, da bi dobitnik sedmice na lotu pričakoval, da se mu bo to zgodilo vsako naslednje leto?

Prednost valutnega trgovanja oziroma nadpovprečni donosi naj bi izhajali tudi iz same tehnike trgovanja , kjer so po-tencialni dobički možni tako ob rasti, kot tudi ob padanju tečajev na valutnem trgu. Slednje je možno tudi pri trgova-nju z delnicami in z izvedenimi finanč-nimi inštrumenti (IFI), kar pa na dolgi rok ne prinaša nadpovprečnih donosov, kvečjemu večje tveganje ali pa zmanj-šanje izgube, če ta način uporabljamo kot zavarovanje.

Vlagatelji, naj se vprašajo, zakaj bi nek-do, ki obljublja, da je sposoben doseči

nenormalno visoke donose, sploh po-treboval njihove vložke? Verjetno bi institucionalni investotorji stali v vrsti pred njegovimi vrati z bistveno večjimi vložki. A »problem« pri institucionalnih vlagateljih je, da imajo svoje analitike, oddelke za upravljanje s tveganji in pravnike, ki praviloma zunanje upra-vljavce premoženja in njihove strategije temeljito analizirajo, preden jim zaupa-jo denarna sredstva.

Res je, ne gre posploševati. Še zdaleč niso vsi ponudniki forex storitev golju-fi. Trgovanje z valutami je dejavnost, ki jo opravlja mnogo finančnih institucij bodisi za svoj račun, bodisi za stranke. Se pa morajo vlagatelji nujno zavedati nevarnosti in dodobra preveriti vsake-ga ponudnika ter resničnost njegovih obljub. Priporočamo, da v kolikor niso vešči investiranja v finančne produkte, za mnenje vprašajo licencirane finanč-ne strokovnjake, ki lahko v njihovem imenu preverijo kredibilnost posame-znega ponudnika forexa. Še prej pa naj si preberejo opozorila Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) na www.a--tvp.si.

http://www.a-tvp.s i /Documents/Denarne_Verige_.pdf

http://www.atvp.si/documents/forex.pdf?

h t t p : / / w w w . a - t v p . s i / D e f a u l t .aspx?id=151&key=365


Upravljanje premoženjaAlenka Eržen

Pri upravljanju premoženja gre za storitev, kjer upravljavec finanč-na sredstva naloži na finančnih

trgih v prvovrstne vrednostne papirje (delnice, obveznice, ETF-e).

Ne gre le za kupovanje in prodajanje fi-nančnih instrumentov, ki se upravljav-cu ali analitiku zdijo zanimive, pač pa gre za skrbno in analitsko izbrane naj-bolj perspektivne družbe s potencialno dolgoročno rastjo.

Način izbiranja naložb

V GBD Gorenjski borznoposredniški družbi optimalno sestavo naložb na upravljanju dosegamo s t.i. metodo top-down alokacije. Omenjena metoda omogoča razpršenost naložb v port-felju tako po vrsti finančnega instru-menta kot po regijah in panogah. Ta-kšna sestava naložb bistveno zmanjša tveganje celotnega portfelja.

V nadaljevanju vam predstavljamo, kako metoda top-down alokacije pote-ka v praksi.

V prvem koraku se določi kakšen delež delnic, obveznic, surovin in gotovine je vključenih v portfelju stranke.

V naslednjem koraku se v okviru iz-branih delniških naložb določi regijska alokacija glede na makroekonomske

kazalnike, geopolitične in notranjepo-litične razmere, mednarodne finančne in trgovinske tokove, itd. V nadaljeva-nju se določi deleže posameznih pa-nog v portfelju stranke glede na zasto-panost panog v celotnemu svetovnemu indeksu. Nato deleže prilagodimo gle-de na specifike posamezne panoge in potek gospodarskega cikla. Na koncu sledi izbira delnic konkretnih podjetij.

Pri izbiri obveznic se izhaja iz treh ključnih dejavnikov. Le-ti so: tveganje spremembe obrestne mere, kreditno tveganje in valutno tveganje. Glede na makroekonomska gibanja se določi ciljno trajanje (ročnost in kuponska obrestna mera) obvezniškega dela portfelja, delež državnih in podjetni-ških obveznic, povprečno boniteto ob-veznic v portfelju ter izpostavljenost določeni valuti. Na koncu se na podlagi kriterijev bonitete in donosnosti do do-spetja izberejo obveznice konkretnih podjetij oziroma držav.

V surovine se investira bodisi preko ETF skladov bodisi posredno preko izpostavljenosti določenim sektorjem in posameznim podjetjem v njih. Pri tem se poleg trendov v svetovnemu gospodarstvu in geopolitične situacije v svetu upošteva tudi značilnosti posa-meznih trgov surovin.

Tako sestavljen portfelj se neprestano

spremlja na vseh stopnjah top-down alokacije. Po potrebi se opravi prila-goditve na določenem segmentu por-tfelja.

V GBD Gorenjski borznoposredniški družbi ponujamo 5 modelov upravlja-nja premoženja. V GBD Šparovčku se metoda top-down alokacije ne upora-blja.

• Konzervativni model

• Uravnoteženi model

• Dinamični model

• Zeleni družbeno odgovorni model

• GBD Šparovček – postopno meseč-no varčevanje

Kdaj se odločimo za upravljanje pre-moženja?

Za takšno vrsto storitve so odločimo, ko imamo že poskrbljeno za določene prihranke (nepremičnine, varnostna rezerva, …). Storitev lahko koristijo tako fizične kot pravne osebe. Mini-malni znesek je 15.000 EUR. Začetno vplačilo je lahko v denarni obliki ali v vrednostnih papirjih, če gre za likvi-dne naložbe, ki ustrezajo trenutno veljavni naložbeni politiki upravlja-nja. Pogosto se zgodi, da so stranke v preveliki meri izpostavljene sloven-skemu kapitalskem trgu, največkrat zaradi nepoznavanja tujih kapitalskih trgov in pomanjkanja časa. Glede na majhnost domačega kapitalskega trga je priporočljivo v Slovenijo investirati maksimalno do 5 % celotne vrednosti portfelja. Pri upravljanju premože-nja portfelj naložb razpršimo po vsem svetu in po različnih panogah. Rav-no primerna razpršitev naložb naredi portfelj manj tvegan, kar je ključno v današnjih časih. Analitska izbira na-ložb pa zagotavlja, da bodo naložbe donosne. Naj poudarimo, da je storitev upravljanja namenjena tistim, ki jih za-nima donosnost naložb ob sprejemljivi stopnji tveganja.

Zakaj bi se odločili za storitev upra-vljanja?

Storitev je primerna za stranke, ki

MOJ BROKER 21

Slika 1: Top-down alokacija sredstev na upravljanju v GBD BPD d.d.

želijo investirati v vrednostne papir-je, vendar se same ne želijo ukvarjati s tem. Ali pa mogoče za to nimajo na voljo dovolj časa, znanja, primerne programske opreme. Stranki ni po-trebno skrbeti, kdaj kakšen vrednosti papir kupiti ali prodati. To se name-sto nje odloči upravljavec, s čimer se upravljanje bistveno razlikuje od stori-tve posredovanja. Upravljavec poskrbi tudi za vse ostalo povezano z upravlja-njem, kar pomeni: spremljanje doga-janja na kapitalskih trgih, oddaja na-ročil, davčna optimizacija, priprava in po pooblastilu tudi oddaja kapitalske napovedi, samostojno odločanje o alo-kaciji sredstev.

Kaj vse vključuje storitev upravlja-nja?

Storitev upravljanja zajema:

• oblikovanje portfelja prilagoje-nega strankinim finančnim ci-ljem in naklonjenosti do tveganja,

• spremljanje kapitalskih trgov, ma-kro in mikroekonomskega oko-lja, izbranih naložb v portfeljih strank in usklajevanje portfeljev s trenutno izbrano z alokacijo,

• obveščanje strank (trimesečno po-ročilo, ki vključuje kratek pregled zadnjega obdobja in pričakovanja za naprej, skupaj s stanjem, dono-som in s spremembami v portfelju),

• OnLine vpogled v stanje portfelja,

• davčna optimizacija portfeljev, priprava in oddaja (v kolikor nas stranka za to pooblasti) kapitalske napovedi; obveščanje DURS-a o pre-

jetih dividendah in odvajanje davka,

• stalna dosegljivost upravljav-cev za osebni posvet in sve-tovanje glede celotnega pre-moženja, ki ni na upravljanju.

Koliko časa traja storitev upravlja-nja?

Tako kot nakup posameznih delnic ali točk vzajemnega sklada je tudi upra-vljanje premoženja priporočljivo za daljše obdobje, kar pomeni vsaj 3 do 5 let ali več, minimalno obdobje je 1 leto.

Vabimo vas, da se oglasite na posvet in skupaj ugotovimo, kakšen tip upravlja-nja bi vam najbolj ustrezal. Pokličete nas lahko 04 280 10 20 ali pošljete ele-ktronsko pošto na [email protected]

Vabimo vas, da se z nami dogovorite za sestanek in o našem upravljanju premoženja izveste še kaj več. Pokličite nas na tel. številko

04 280 1000 ali nas obiščite osebno na Koroški cesti 5 v Kranju.


Uveljavitev Zakona o uravnoteže-nju javnih financ (ZUJF) je pose-gel v kar 39 različnih zakonov.

Povzemamo bistvene spremembe na področju dohodnine in zakona o davku od dobička izvedenih finančnih instru-mentov

Zakon o uravnoteženju javnih financ (oziroma tako imenovani »Super za-kon«), ki je bil objavljen v Uradnem listu 30. maja 2012, je bistveno vplival tudi na zakon o dohodnini. Opozarjamo na dve bistveni spremembi, ki sta stopili v ve-ljavo 1. januarja 2013:

1. Stopnja dohodnine iz obdavčitve do-hodka iz kapitala (kamor sodijo obresti, dividende in dobiček iz kapitala) se je povečala z 20 na 25 odstotkov. Ob tem je potrebno poudariti, da stopnje do-hodnine glede na čas imetništva kapi-tala ostajajo nespremenjene - stopnja dohodnine po dopolnjenih petih letih lastništva kapitala znaša 15 odstotkov, po dopolnjenih desetih letih lastništva 10 odstotkov in po dopolnjenih 15 letih lastništva 5 odstotkov.

2. Spremenila se je dohodninska le-stvica, in sicer bodo povišani zneski za prehod iz enega davčnega razreda v drug davčni razred. Za leto 2013 in

2014 je kot začasni ukrep uveden še četrti dohodninski razred z davčno sto-pnjo 50 odstotkov.

V Zakonu o davku od dobička od odsvo-jitve izvedenih finančnih instrumentov je prišlo do povišanja stopnje davka z 20 na 25 odstotkov, ki se bo prvič upora-bljala za dobičke dosežene od 1. janu-arja 2013. Tudi tu ostaja stopnja davka glede na čas imetništva nespremenje-na (15 odstotkov po petih letih imetni-štva, 10 odstotkov po 10 letih imetništva in 5 odstotkov po 5 letih imetništva). Prav tako je ostala nespremenjena tudi določba, da davčna stopnja pri odsvoji-tvi izvedenega finančnega instrumenta pred potekom dvanajstih mesecev ime-tništva znaša 40 odstotkov.

nad do

8.021,34 16 %

8.021,34 18.960,28 1.283,41 + 27 % nad 8.021,34

18.960,28 70.907,20 4.236,92 + 41 % nad 18.960,28

70.907,20 25.535,16 + 50 % nad 70.907,20

Imate vprašanje s področja

davčne zakonodaje in

ne veste, kam bi se obrnili po

odgovor?

Na spletni strani www.

gbd.si obiščite GBD Davčno svetovalnico,

kjer objavljamo odgovore na

najpogostejša vprašanja naših

strank.

Davčna svetovalnicaDavčne novosti v letu 2013Jure Rozman

Neto letna davčna osnova v evrih Dohodnina v evrihTabela 2: Dohodninska lestvica, ki velja v letu 2013

od 0 do 5 let 25 %

po dopolnjenih 5 letih 15 %



po doponjenih 20 letih 0 %

Davčna stopnjaČas imetništva kapitalaTabela 1: Nove davčne stopnje pri obdavčitvi dohodka iz kapitala

MOJ BROKER 23

KOLOFONMoj Broker je bilten družbe GBD BPD d.d., Koroška c.5, 4000 Kranj, tel. 04 280 1000, e-naslov: [email protected]. Namenjen je informiranju investitorjev. Brezplačno ga lahko prejmete v naših poslovalnicah, dostopen je tudi na spletni strani www.gbd.si.Vsebinska in idejna zasnova ter grafična priprava: GBD BPD d.d.Oblikovna zasnova: Jure RozmanUredniški odbor: Boštjan Nardin, Martina Odar, Ani Klemenčič, Alenka Eržen, Jure RozmanFotografije: Shutterstockphoto in arhiv družbe GBD BPD d.d. Omejitev odgovornosti: V publikaciji izražena mnenja ne pomenijo ponudbe za nakup ali prodajo določenih vrednostnih papirjev, temveč so podana izključno za boljše razumevanje in delovanje trga kapitala. GBD BPD d.d. in povezane osebe so lahko imetniki vrednostnih papirjev, omenjenih v tem glasilu. Informacije so bile pridobljene iz virov, za katere avtorji verjamejo, da so verodostojni, vendar ne zagotavljajo njihove natančnosti in popolnosti. GBD BPD d.d. in avtorji ne prevzemajo nobene odgovornosti za posledice odločitev, ki bi bile sprejete na podlagi mnenj in informacij, podanih v tej publikaciji.Tisk: DesignPro ISSN 1855-4342

Vsem strankam, ki nas ob delavnikih med 8. in 17. uro

obiščejo v poslovalnici na Koroški cesti 5 v Kranju, nudimo

brezplačno parkiranje. Uslužbenec na odkupnem mestu

GBD vam bo potrdil listek, ki ste ga prevzeli pri dvigu zapornice.

Izpis stanja vašega portfelja

GBD vsem komitentom vsako leto po-šlje izpis stanja portfelja na dan 31.12. Stranke, ki imajo delnice tudi na KDD (oziroma samo na KDD), pa izpisa stanja s strani KDD ne dobivajo že dve leti, saj je KDD ukinil letno pošiljanje izpisov. Še vedno pa lahko izpis stanja portfelja na-ročite brezplačno pri KDD preko sple-tne strani www.kdd.si ali preko telefona 01/300 3500. Delnice, ki so deponirane še na registru, lahko prenesete na vaš trgovalni račun. Strošek prenosa je 2,20 EUR po vrsti finančnega instrumenta.

Prenos delnic na »KDD smetarski ra-čun«

Stranke lahko ničvredne ali malovre-dne delnice prenesejo na t.i. smetarski račun, ki ga je uvedel KDD. Imetnik se s tem (preprosto povedano) odpove la-stništvu. V veliko primerih se stranke odločajo o prenosu netržnih finančnih instrumentov po katerih ni povpraševa-nja, ko je strošek upravljanja s trgoval-nim računom večji od same vrednosti delnic, ipd. Strošek prenosa tovrstnih finančnih instrumentov je odvisen od količine, od 12,00 EUR navzgor.

Kje so moje delnice IDov?

Družbe za upravljanje (DZU), ki so pre-vzele upravljanje posameznik IDov, vo-

dijo vaše naložbe oziroma točke vzaje-mnih (pod)skladov. DZUji pa ne pošiljajo obvestila stanja vsem imetnikom. Izpis stanja lahko naročite pri posameznih DZUjih. Če niste prepričani kje imate vaše naložbe investirane, nas lahko po-kličete na 04/280 1025 in pomagali vam bomo pri pridobitvi izpisa stanj in brez-plačno svetovali. Enako velja za dediče pokojnih oseb, kjer dediči pogosto ne vedo, da so imele pokojne osebe nalož-be v skladih, delnicah, ipd (največkrat gre v teh primerih za naložbe in naslova certifikatov). V tem primeru naknadno najdenega zapustnikovega premože-nja je potrebno ponovno urediti posto-pek dedovanja na sodišču in na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju se opravi prenos na dediče.

GBD OnLine

Ste naša stranka in nimate dostopa 24/7 do vašega portfelja? GBD OnLine je prava izbira. Pristopite brezplačno. Spremljate lahko vaš portfelj, oddajate naročila in spremljate Ljubljansko bor-zo v živo.

Ste pozabili geslo? Novega prejme-te brezplačno, pišite nam na e-naslov [email protected].

8. januarja smo spremenili provizi-je za naročila oddana preko GBD On-Line. Najnižje provizije že od 0,55 %

min. 3,00 EUR. Celoten cenik vam je sicer na voljo na: http://gbd.si/Cenik.aspx?l1=1&l2=50&l3=10

Prevzem Ljubljanskih mlekarn d.d. (LMLG)

Hrvaški Dukat je kupil več kot 50 % del-nic LMLG in v skladu z zakonom objavil prevzemno ponudbo za vse preostale delnice. Delničarji lahko pristopite k prevzemu najkasneje do 20. 05. 2013 do 12h. Prevzemnik ponuja 8,75 EUR.

GBD Naložbena priporočila

Ste naša stranka in ne prejemate naših naložbenih priporočil in novic? Pišite nam na [email protected] in vas bomo brezplačno vključili v sistem ob-veščanja.

Kontaktni podatki

Ste spremenili vaš kontaktni telefon, elektronsko pošto? Ste se preselili in imate drug naslov? Bi radi pošto preje-mali na drug, dopisni naslov? Imate nov osebni dokument? Ste spremenili ban-ko in vaš transakcijski račun? Bi radi uredili pooblastila za trgovalne računa za vaše bližnje? Pišite nam na [email protected] in sporočite nove po-datke in obenem izkoristite brezplačno svetovanje o vašem portfelju.

Dobro je vedetiMarko Pavlović

GBD OnLine CELOVIT SPLETNI FINANČNI PORTAL

VSE NA ENEM MESTUIINFORMACIJE IANALIZE ITRGOVANJE

04 280 1025

Zakaj GBD OnLine z globino trga?

• Brez čakanja na telefonu• Več informacij

• Takojšnja odzivnost• Nizka provizija

Najboljši si privoščijo!