modre novice – maj 2016

MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27 T: 01/540 85 20 M: 041/312 773

[email protected]

• PVC in ALU okna in vrata• Zimski vrtovi• Nadstreški• Panoramske stene

POPUSTI do 25%

Popust velja do 30. 6. 2016 DOBAVA V 15 DNEH.

Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva

OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA | Maj 2016 – 198

• dovozi • klančine • stopnice • terase

TALJENJE SNEGA IN LEDUNA ZUNANJIH POVRŠINAH

PROJEKTIRANJE, IZVEDBA, GARANCIJA

OGREVAM.SI

Poslovna cona Komenda

45let

tel.01 834 15 [email protected]

Akcijska ponudbaspalnic

Salon Žabnica

Alples studio BTC Ljubljana Sp

alni

ca B

ossa

Nov

a

GANGA d.o.o.Zgornje Jarše, Puchova ulica 51235 Radomlje

Tel: +386 1 320 08 94 • [email protected] • www.ganga.si

ZBIRANJE BIORAZGRADLJIVIH KUHINJSKIH ODPADKOVIN ODPADNIHJEDILNIH OLJ

[email protected] 997 007,

TV-InternetHD programi, možnost telefonije, do 10 Mb/s

Brezžično do objekta

ZELOUGODNO!

www.zvezdatv.si

Oglasi

Enostavna montaža, mere 130×130 cm z možnostjo zmanjšanja. V beli, rjavi in sivi barvi. Cena le 22€.

Naročite na www.komarniki-za-okna.siali pokličite 040 522 601.

5. ROJSTNI DAN QLANDIE KAMNIK

www.qlandia.si

SKUPINA F ANTASY, ANIKA HORV AT

MAJA ODERLAP

… IN DODATNA ANIMACIJA OB PLESU, KOLESU ROJSTNODNEVN I TORTI!

2Modre novice Maj 2016

MODRE NOVICE - tudi na www.modre-novice.si Naslednja številka izide 17. junija 2016Ustanovitelj in izdajatelj: IR IMAGE d. o. o. – ISSN – 2386 – 0960 – Glavna in odgovorna urednica: Mateja Štrajhar – Stalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Dragica Sušnik, Nataša Košnjek, Aco Kramar, Andrej Žalar, Aleš Senožetnik, Mateja Kegel Kozlevčar – Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR IMAGE d. o. o. – Oddaja oglasov: [email protected] – Trženje: oglaševalska agencija IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: [email protected] – Modre novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno – Naslov uredništva: IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: [email protected] – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij ne vračamo – Tisk: SET d. o. o., Ljubljana – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Modre novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.

e: [email protected], t: 01 839 64 00

Možje v modrem. Možje v čr-nem. Možje v belem. In ne poza-bimo – dekleta v vseh teh barvah. Seveda imam v mislih naše vrle policiste in policistke, ki so včasih nujno zlo, spet drugič pa dobro-došla pomoč. Toliko, kot jih ne ma-ramo, jih imamo pravzaprav tudi radi. Ali moram govoriti v ednini?

Sama z možmi v modrem nimam slabih izkušenj. Najbrž pomaga, da sem zmerna in zgle-dna voznica pa še kaj drugega. Moj prvi stik s policistom je bil pri

rosnih štirinajstih letih. Takrat sva se s prijateljico s kolesom vozili po Šutni. Mračilo se je, midve dve na enem kolesu – ena na sedežu poganja, druga sedi na drogu in krmili – seveda brez prižgane luči. Je niti nisva mogli prižgati, saj je bil na kolesu nameščen samo odsevnik. In tako naju ustavi policist, strašno hud in resen, midve se nerodno smejiva, opravičujeva, laževa, da bova prižgali luč, kot da je po župi priplaval in ne vidi, da je nimava. Zgodba se je končala srečno – policist naju je strogo opozoril, midve pa sva odbrzeli v noč. Kot tudi še ničkolikokrat kasneje – nisva se menili za njegovo opozorilo, od tedaj sva bili le malo bolj pozorni in sva jo rajši ubrali po dolgi poti, če je grozilo, da se (zopet) srečava z modrim možem. Nauk zgodbe? Mladost je norost ...

V tej naši sanjski Sloveniji ni lahko biti policist oz. policistka. Ob zmanjševanju sredstev za delo in plače, ob nemogočih razmerah, od ubijajočih delavnikov (podnevi, ponoči, med prazniki in konci tedna, skratka ob petkih in svetkih) do razprtij v lastnih vrstah in težkega dela. Še dobro, da sploh še so ljudje, ki želijo opravljati ta poklic! Stavka torej ni nič presenetljivega. Mogoče jih bolj razumete, če koga izmed njih osebno poznate. Mogoče bi lažje razumeli, če bi slišali katero od pretresljivih zgodb, ki jih nosijo v sebi. Mogoče bi vsaj enkrat ostali brez očitajočih besed. »Tisti, ki nas vidijo zgolj kot inkasante, te zgodbe ne bodo prebrali. Ravno tako ne tisti, ki odločajo o naših usodah. Pozabili so, kako je biti policist. Nočejo vedeti, kako pomembno je naše delo in kaj vse ob tem doživljamo. Če ne bi bilo tako, sedaj ne bi pisali teh zgodb, kajti ne bi bilo treba nikomur odpirati oči. In verjamem, da je Zavod za zaposlovanje poln ljudi, ki so pripravljeni opravljati delo za 600 evrov in tudi manj. Samo ne takšno delo. Ker to ni delo, ampak je poslanstvo,« je v svoji zgodbi oz. izkušnji ob hudi prometni nesreči, v kateri je bil udeležen tudi otrok, zapisala mlada policistka (vir: http://www.sindikat-policistov.si/).

22.1. 19.2. 18.3. 15.4. 20.5. 17.6. 8.7. 22.9. 21.10. 18.11. 16.12.

Modre novice

26.8.

V najstniških letih so bili stripi zame ena od najljubših pope-stritev. Blek Stena, Zagor, Mr. No, Dylan Dog in Marti Misterija je le nekaj imen, zaradi katerih sem zapravil večino žepnine. Najbolj pa sem požiral in se zra-ven hahljal ob Mikiju Mustru in diametralno nasprotnem Alanu Fordu. Slednji je bil pri nas doma – zahvaljujoč starejšima brato-ma – prisoten skoraj v popolni kolekciji vse do epizode z (navi-dezno) smrtjo Broja 1. V začetkih moje stripomanije pa sem v eni od zgodb Mikija Mustra prišel do uganke, ki je dolgo nisem rešil. V pogovoru med dvema likoma je eden zaklical: »Beživa, kifeljci!« Kifeljci? Še enkrat sem pregledal celo zgodbo, kje sem izpustil pekarno oz. peka, ki bi izdeloval gi-gantske marmeladne kifeljce, ki gomazijo v stripu. Seveda nisem našel nič takšnega, zato sem mirno bral naprej, prepričan, da bo rešitev gotovo prišla na naslednjih straneh. Kako sem prišel do ugotovitve, da gre v primeru kifeljca za (takrat še) miličnika, se ne spomnim, vem pa, da rešitev ni prišla prav kmalu.

Priznam, da sem moral ob pisanju tega sestavka še enkrat osvežiti, odkod izvor tovrstnega poimenovanja varuha reda in miru. V času Avstro-Ogrske so menda orožniki pod ovratnikom nosili kovinski vložek z vgravirano službeno številko. Vložek je imel obliko rogljiča, zato se je orožnikov na Slovenskem oprijel pogo-vorni izraz kifeljc. Danes se ta izraz uporablja redko, saj imamo ogromno izrazov za policista, a ne spomnim se niti enega, ki bi bil dobronameren. Ah, saj res, policisti so tu samo zato, da nas ustavljajo, živcirajo, zajebavajo, pišejo kazni, ob vsem tem pa se še naslajajo in neskončno uživajo. In v tem vseprisotnem strahu, da ne bi naredili česa narobe, se tudi v vsakdanji komunikaciji bojimo policistov, tudi če niso v službi. Tako s prijateljem policistom igram badminton dvakrat tedensko. Odličen badmintonaš, možakar na mestu, a ko žogica prileti blizu črte, ki označuje avt linijo, takrat njegov odločen krik "AVT!" vse pove. Tudi za hip ne omahujem, da se ne bi strinjal z njim, saj ima v športni torbi gotovo nalog za kazen, če bi mu slučajno oporekal. Pa saj si niti ne upam.

Kako pa bi pravzaprav rekli ženski policistki? Kifeljka, kifeljčarka, kiflja? Raje ji recimo kar Nena, saj veste, kako gre legenadarna Hazardova pesem: Čez našitke pada pramen plavih las in obdaja tvoj nepristno strog obraz. Nežna roka ostro piše, vse bi zate dal. Hkrati kazen in ljubezen sem spoznal. Nena, veš, ne bodi huda, če grešim, sto prekrškov, če je treba, še storim, da te dobim ... Ni kaj, tu se, z žal že pokojnim, Dušanom Velkavrhom, avtorjem besedila, popolnoma strinjam: ženska v uniformi policistke je, khm, nekako ima, khm, v sebi nekaj, khm, "posebnega". Saj ne, da bi to želel izpostavljati, ko sem v ožji izbor imen ob rojstvu hčerke med prve tri uvrstil ime Nena. In ne, sploh ni pomembno, da hišni svet tega predloga že na svoji prvi obravnavi ni sprejel ...

Možje v modrem in kifeljci

Na naslovnici: Ajda Drnovšek, OŠ Rodica

Uvodnik

3 Modre noviceMaj 2016

Na kratko

Joži Valenčak častna občanka občine TrzinTrzin • V petek, 13. maja, je bila v kulturnem domu slavnostna aka-demija Občine Trzin, s katero Trzinci vsako leto, že 17 let, počastijo praznik svoje občine. Ob tej priložnosti podelijo tudi občinska pri-znanja – po trinajstih letih so podelili tudi naziv častnega občana, natančneje občanke, ki ga je prejela Joži Valenčak.

Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Peter Ložar, ki je omenil, da bo čez nekaj let že 750 let od prve omembe kraja Trzin – datum le-te je 15. maj 1273, zato je tudi občinski praznik prav na ta dan. »V tem času se je zgodilo marsikaj lepega in tudi slabega,« je dejal Ložar in se v nadalje-vanju osredotočil na zadnje obdobje, naštel uspešno izvedene projekte, kot so ureditev drevoreda ob Pšati, razširjen izvoz iz industrijsko-obrtne cone, začetek prometne ureditve ob kulturnem domu in osnovni šoli ter ureditev komunalne infrastrukture, pa tudi prireditve, kot sta Florijanov sejem in TrznFest. Ob tem je poudaril, da se Občine v zadnjem soočajo s številnimi rezi pri sredstvih: »Smo daleč najbolj razvita občina v državi, ampak zato tudi dobimo manj sredstev iz proračuna. Smo ena redkih ob-čin, ki se ni zadolževala in se tudi v prihodnosti ne namerava. Državni nivo se ne povezuje z Občinami, tako kot bi se moral, še vedno ni posluha za naše težave,« je bil (upravičeno) kritičen Ložar.

Po trinajstih letih pa so v Trzinu podelili tudi naziv častne občanke, in sicer ga je prejela Joži Valenčak. Predlagal jo je Anton Ipavec, častni občan občine Trzin iz leta 2003. Joži Valenčak je naziv prejela za dolgoletno pro-stovoljno delovanje na številnih področjih javnega življenja v Trzinu, do nedavnega je bila predsednica Turističnega društva Kanja, njena ideja so bile osrednje trzinske prireditve, kot so Florijanov sejem, gregorjevo, noč čarovnic, mednarodni folklorni festival in številne druge. Poleg tega je odigrala ključno vlogo pri osamosvajanju občine Trzin. Dobitniki ostalih priznanj so še: Mateja Kolenc za pomoč v PGD Trzin in Dušan Kosirnik za nesebično delo v gasilstvu sta prejemnika bronaste plakete; društvo Mladi gasilec pa prejemnik nagrade Občine Trzin.

V kulturnem programu so nastopili učenci in učenke Glasbene šole

Lartko, s plesno točko sta se predstavila Kaja Rihar in Nik Kardum, za krat-ke recitalne vložke so poskrbeli Ada Lovše Mušič, Helena Ogorelec in go-spod Božič, za pevske vložke pa MePZ Žerjavčki Društva upokojencev Trzin in na koncu še glasbena skupina Strune.

Mandala in ostale zgodbe v MengšuMengeš • Člani Likovnega društva Mengeš so v sredo, 11. maja, od-prli razstavo, na kateri so se poleg likovnega ustvarjanja soočili tudi s fotografijo.

Ob dvajsetletnici delovanja društva so mengeški likovni ustvarjalci pri-pravili razstavo Mandala in druge zgodbe, ki bo do 17. junija krasila stene Kulturnega doma Mengeš. Tokratna razstava je članom predstavljala še poseben izziv. Soočili so se namreč tudi s fotografijo. Poleg slik, s katerimi so na platno prenesli vzorce vitražev, so stene okrasili tudi z zanimivimi fotografijami portretov. Osrednji del razstave predstavlja mandala, sesta-vljena iz petindvajsetih platen, ki jih je prispevalo osemnjast članov men-geškega likovnega društva.

»Mandala je že od nekdaj služila kot osnovni simbol pri koncentraciji, meditaciji, osebnostno zrelostnem procesu, zaščiti in zdravljenju. V našo mandalo so vključeni tudi motivi, ki obeležujejo Mengeš in jih je izrisa-la naša članica Binca Lomšek,« je povedala predsednica društva Leonida Goropevšek. Na mandali bodo obiskovalci razstave lahko prepoznali grad Jable, mengeški Lek, športni park s skakalnicami ter harmoniko in menge-ško legendo Janeza Pera. Središče mandale pa pripada čopičem, ki ozna-čujejo ljubezen likovnih ustvarjalcev do umetnosti in slikanja.

Razstavo je odprl podžupan Občine Mengeš Bogo Ropotar, za simpa-tično glasbeno popestritev pa sta poskrbela Tjaša in Jošt Per.

Aleš Senožetnik

Perovljanov ne ustavi ničKamnik • Že šesto Perovanje, srečanje krajanov, ki obeležuje 775 let od prve omembe kraja, so v soboto, 14. maja, pripravili v Krajevni skupnosti Perovo in dokazali, da jih ne ustavi niti slabo vreme.

Če je sprva še kazalo, da bo vreme organizatorjem, članom Športno-kul-turnega društva Dober dan, Perovo, naklonjeno, saj je ravno ob začetku popoldanskega dela programa posijalo sonce, se je dve uri za tem ulilo kot iz škafa. A klenih Perovljanov to ni ustavilo, dogajanje so preselili v Grošanov hangar in izvedli večino programa. Rdeča nit letošnje prireditve je bila Kamniška Bistrica povezuje – ne samo Spodnjega in Zgornjega Pe-rova, ampak kar vse krajevne skupnosti ob reki. Organizatorji so namreč poleg ostalega dogajanja pripravili Igre krajevnih skupnosti brez meja, na katerih so se pomerili krajani Perovega, Kamnika-centra in Duplice, ki so tudi zmagali.

Popoldan se je srečanju pridružil tudi župan Marjan Šarec, ki je pohvalil prizadevnost in trud organizatorjev, da z veliko mero volje in vztrajnosti pripravljajo druženje krajank in krajanov lokalne skupnosti ter druženje vseh generacij krajevnih skupnosti občine Kamnik, ki se ob takšnih in po-dobnih dogodkih med seboj povezujejo ter tako dokazujejo, da so meje najbolj trdne, ko jih na široko odpremo za sodelovanje.


Na kratko

Srečanje borcev v TrzinuTrzin • V soboto, 14. maja, je v Kulturnem domu Trzin potekalo XVIII. srečanje borcev za vrednote NOB Trzin z občani Trzina, na katerem so obeležili 75. obletnico ustanovitve NOB.

Srečanja so se udeležili vsi predstavniki območnih združenj NOB s prapori in veliko število Trzincev ter ostalih simpatizerjev. Prisotne sta pozdravila predsednik območnega združenja za vrednote NOB Trzin to-variš Jože Kosmač in župan občine Trzin Peter Ložar, slavnostni govor pa je imel dr. Franci Križanič, podpredsednik združenja borcev za vrednote NOB. V svojem govoru je nanizal vrsto zgodovinskih dejstev, pohvalil pa tudi Trzin in njegovo stopnjo razvitosti. V bogatem kulturnem programu, ki ga je že 18. leto duhovito povezoval Boris Kopitar, so nastopili veterani Mengeške godbe, učenci glasbene šole Lartko s svojim jazz ansamblom, harmonikarji iz Lukovice, recitatoke iz osnovne šole Trzin in mešani pev-ski zbor Društva upokojencev Žerjavčki ob spremljavi Simona Vrbca z dia-tonično harmoniko.

Matjaž Erčulj

Vrtenje Kamnik • Minulo soboto so v Hiši keramike, zakaj pa ne majolka, na Šutni odprli prodajno razstavo Vrtenje avtorice Teje Hlačer. To je prva iz cikla razstav Keramika v izložbi.

Kot smo že vajeni, so odprtja razstav v Hiši keramike izredno simpatič-na in prav tako je bilo tudi sobotno. Razstava Vrtenje je sicer plod avtoriči-nega petmesečnega dela v Italiji. Teja Hlačer je namreč v mednarodni šoli

za keramiko v italijanski Toskani nadgrajevala svoje znanje o lončarskem vretenu pri štirih priznanih učiteljih keramike. Raziskovala je različne obli-ke, klasične, okrogle, večinoma uporabne in nastali so vrči, vaze, sklede, skodelice in drugo. Zanimivo je, da so nekateri izdelki žgani v peči na drva, kar je, kot je povedala avtorica, precejšnja posebnost. Razstava nosi na-slov Vrtenje zaradi lončarskega vretena, ki se vrti, glina na njem se iz cen-tra odpira v različne dimenzije nastajajočih oblik in tako daje neskončne možnosti za oblikovanje.

Omenimo še, da je Vrtenje avtoričina prva samostojna razstava, na ogled bo do 3. junija.

Mednarodni literarni večer v TrzinuTrzin • V četrtek, 12. maja, je bil v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu v sklopu prireditev Obrazi miru slovenskega centra PEN in v soorga-nizaciji Občine Trzin ter Kulturnega društva Franc Kotar Trzin med-narodni literarni večer.

Povabilu sta se odzvali pisateljici Elizabeth Csicsery Ronay in Regu-la Venske. Večer je povezoval Anton Peršak. Elizabeth Csicsery Ronay je glavna tajnica bangladeškega PEN centra. Elizabeth je pesnica, esejistka, kolumnistka, mladinska pisateljica in profesorica, ki je objavila 12 knjig. Leta 1998 je prejela nagrado za mlado pero, ki jo podeljuje Bangla Acade-my. Regula Venske je članica nemškega PEN, za generalno sekretarko pa je bila izvoljena 2013. Je priznana nemška pisteljica. Najbolj znana je po svojih kriminalkah, piše pa tudi eksperimentalno prozo in književne kriti-ke. Avtorici sta prebrali svoja dela, v svojem jeziku in v angleščini. Poučen večer je vse prehitro minil.

Matjaž Erčulj

Foto: Občina Kamnik

Naša nagrada tudi učenkam in učencu OŠ RodicaV nagradnem likovno-ustvarjalnem natečaju Modrih novic so so-delovali tudi učenci in učenke OŠ Rodica. Četrto mesto si je pri-služila slika Ajde Drnovšek, ki krasi tudi tokratno naslovnico.

Na fotografiji z leve: Livia, Ažbe, mentorica Breda Podbevšek in Ajda.

Oba perovska bregova je simbolno povezovala perovska (tirolska) žičnica, ki je posrbela za adrenalin najmlajših. Pripravili so jo ka-

mniški gorski reševalci, člani Društva GRS Kamnik.


Na kratko

Petek trinajstega je v Dob prinesel presenečenjeDob • Kljub nesrečnemu predznaku je bil petek, 13. maj, za dobske osnovnošolce zelo srečen dan. Prejeli so namreč nove bobne in kita-ro, in sicer v okviru projekta 20 za 20.

Polna telovadnica otrok je kričala od navdušenja – ali pa kar tako, ker je bilo fino, ko jim je Marko Soršak Soki, bobnar skupine Elvis Jackson in idejni vodja glasbeneno dobrodelnega projekta 20 za 20, skupaj z ekipo Škisove tržnice predal bobne in kitaro. Osnovnošolci OŠ Dob so ob tem pripravili prijeten glasbeno obarvan program, učenec Lenart pa je tudi takoj poskusil nove bobne. Celotna prireditev in tudi darilo sta bila za učenke in učence dobske šole presenečenje – do predaje bobnov ter kita-re sploh nihče ni vedel, zakaj so se zbrali v telovadnici.

»Projekt 20 za 20 je nastal pred dvema letoma ob izidu DVD-ja z ena-kim naslovom. Ta DVD ni imel cene, v enem letu pa sem z njim zbral to-liko denarja, da sem petindvajsetim šolam kupil glasbila. Gre za projekt, ustvarjen za približevanje glasbe otrokom, ki ga podpirajo številni glas-beniki, športniki, društva in podjetja. Projektu so je ob svoji prihajajoči 20-letnici pridružila tudi Zveza študentskih klubov Slovenije in naš cilj je v naslednjem letu obdariti okrog dvajset šol. Podarjena glasbila Osnovni šoli Dob so že plod sodelovanja s ŠKIS-om,« pravi Soki. Osnovna šola Dob je druga šola iz naše regije, ki je v okviru projekta prejela glasbila; lansko leto jih je dobila skupina Tangenta trzinske osnovne šole.

Sedaj tudi knjiga o srečanjih športnikov v KamnikuKamnik • V kamniški knjižnici je avtor Jože Arko predstavil svojo knjigo Srečanja športnikov Slovenije v Občini Kamnik in Termah Snovik 2003–2015. Predstavitve so se udeležili tudi kamniški olim-pijci Andreja Mali, Matjaž Kladnik in Andrej Lanišek.

Že od leta 2003 v Kamniku oz. v Šmartnem pri Tuhinju vsako leto pote-ka srečanje športnikov Slovenije. Glavni pobudnik in organizator srečanj Jože Arko je zbral in uredil vse podatke ter ogromno slik o športnicah in športnikih, ki so sodelovali na teh dogodkih. Med njimi je veliko znanih imen, kot so Primož Peterka, Andreja Mali, Tomaž Humar, Franci Petek, Peter Prevc, Jakov Fak, Žan Košir, Rok Benkovič idr. Vsi so predstavljeni v knjigi, še posebej so izpostavljeni tudi kamniški športniki.

Na zanimivi predstavitvi v kamniški knjižnici je Arko nanizal cel kup podatkov, dosežkov, uvrstitev, ki jih stresa iz rokava kot za šalo. Škoda le,

da v dvorani ni bilo več poslušalcev, saj smo lahko izvedeli veliko novega. A kot je dejala direktorica Knjižnice Franceta Balantiča, mag. Breda Pod-brežnik Vukmir, se z daljšimi dnevi in toplejšim vremenom obisk na pri-reditvah v knjižnici manjša, kljub temu pa poudarila, da so v dvorani sami pravi poslušalci, tisti, ki jih tematika resnično zanima. Omenimo še, da bo letošnje srečanje športnikov v Mengšu, udeležil se ga bo tudi smučarski skakalec Anže Lanišek.

Letos v Trzinu rekordno število razstavlja-vcevTrzin • Že 17. Florijanov sejem so pripravili v Trzinu, tudi letos v or-ganizaciji neumornih članic in članov Turističnega društva Kanja. Poleg pestrega dogajanja je na sejmu sodelovalo tudi rekordno šte-vilo razstavljavcev.

Začelo se je že v petek z gasilsko veselico. PGD Trzin namreč letos obe-ležuje 110-letnico, ob čemer so pripravili svečano akademijo, na kateri so podelili spominske plakete in značke, priznanja zaslužnim gasilcem pa je podelila tudi Gasilska zveza Domžale. Praznovanje so zaključili z veselico in skupino Donačka.

Nadaljevalo se je v soboto in nedeljo s pestrim kulturnim programom, glasbenimi in plesnimi nastopi, športnimi aktivnostmi in iskanjem Hri-barjevega cekina za najmlajše. Oba dneva je organizatorjem služilo tudi vreme, zato obiskovalcev ni manjkalo. Zadovoljni so bili razstavljavci, okrog sedemdeset jih je bilo, med drugim so se predstavila tudi trzinska društva in podjetniki. Florijanov sejem je bil letos dobrodelno obarvan: ljudje so lahko na stojnico Anine zvezdice prinesli hrano in tako pomagali družinam v stiski. Višek dogajanja je bila nedvomno nedeljska povorka Mengeške godbe in folklorne skupine TD Kanja ter razrez in degustacija potice velikanke. Letos je merila pet metrov, kar je naneslo približno se-demnajst kilogramov. Ljubo Arsov, novi predsednik Turističnega društva Kanja, je takole strnil svoje vtise: »Veseli nas rekordno število razstavljav-cev, zadovoljni smo z zabavnim programom, pohvaliti moramo gostinsko

ponudbo, ki je bila zelo kakovostna. Letos je na sejmu sicer poudarek na zdravstveni preventivi in humanitarnosti ter medgeneracijskem sožitju. Veseli smo, da nas vsa ta leta – tudi finančno – podpira Občina Trzin.«


Aktualno

TrznFestTrzin • Leto je naokoli in trzinska pomlad je s seboj ponovno prine-sla tudi TrznFest. Ledolomilec med festivali je premierni krst doži-vel leta 2014 in nato s svojo osveženo podobo v treh uspešnih letih prerasel v tradicionalnega. Letošnji festival bo potekal od 13. do 21. maja, vstop na vse dogodke pa je brezplačen.

Muhasto in nestanovitno vreme, ki je spremljalo prve festivalske dni, se je tudi letos nekoliko poigralo z organizatorji. Nekateri dogodki na pro-stem so zato odpadli, medtem ko se je večerno dogajanje s koncerti pre-selilo v kulturni dom, prireditve za otroke pa v dvorano Marjance Ručigaj. Tako v Trzinu zaradi dežja ni bilo nič manj zabavno.

TrznFest se je letos pričel s koncertom 6Pack Čukurja in Alfija Nipiča, ki sta se ob spremstvu DJ Lexy Dee in Hangover Ladies občinstvu predstavila s svojim spektaklom Dve plati, v katerem sta dva prekaljena mačka vsak zvesta sebi in svojemu stilu združila moči ter spisala nove aranžmaje za svoje največje hite. Ob spremljavi seksi pevk Hangover Ladies in DJ Lexy Dee je tako nastal večer, poln presenečenj, ter paša za oko in uho.

Sobotni večer je bil namenjen ljubiteljem rock ritmov, za katere je po-skrbela srbska pop-rock zasedba Queen Real Tribute Band, ki velja za eno največjih Queen tribute skupin na svetu. Pred tem so občinstvo ogrevali člani rock-grunge skupine Lusterdam, prekaljeni glasbeniki iz ljubljanske kotline, ki bodo v tem letu v tej zasedbi izdali tudi svoj prvi zelo pričako-van plošček.

Dvorana Marjance Ručigaj je bila v soboto rezervirana za otroški

smeh. Najmlajši so tako lahko čarali s čarodejem Tonijem ter njegovim magičnim teatrom Jaba-daba-du. Svoje talente so otroci pokazali tudi na Trzinskem talentu, kjer je imel vsak priložnost, da se s svojim nastopom predstavi javnosti, žirija pa je nastopajoče nato nagradila z nagradami fe-stivalskih partnerjev.

Za zabavo vseh generacij bo na TrznFestu poskrbljeno tudi v preostalih dneh festivala, ko bodo obiskovalci lahko prisluhnili raznim potopisnim,

filozofskim ter literarnim večerom, izvedeli kaj več o vrtnarjenju na ekolo-ški način ali pa si ogledali komedijo Hamlet v pikantni omaki.

Nataša Košnjek

www.planinskidomkomenda.siPlaninski dom Komenda, Podboršt pri Komendi 7g1218 Komenda, T: 01 723 18 06, M: 040 602 902 ODPRTO VSE DNI V TEDNU!

• pizze iz krušne peči • malice in kosila • jedi z žara •• jedi po naročilu • poslovna srečanja

• pikniki • obletnice • srečanja • sedmine •

praznovanja za zaključene družbe

REZERVACIJE na 040 602 902 ali 01 723 18 06

Foto: TrznFest


Na kratko

Nič več po najslabši cestiKomenda • Slovesno odprtje državne ceste Moste–Vodice pri uvozu v poslovno cono Komenda je bilo v sredo, 11. maja, najlepši in naj-pomembnejši dogodek pred letošnjim 17. občinskim praznikom, ki ga številne prireditve v občini Komenda obeležujejo že od začetka maja.

Na slovesnosti v sredo dopoldan, ki jo je začel Mešani pevski zbor dru-štva upokojencev Komenda, polepšal pa še atraktivni nastop mažoretk Twirling in mažoretnega kluba Komenda, sta dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo, s sodelavci in Stanislav Poglajen, župan občine Komen-da s sodelavci, uradno odprla obnovljeno cesto Moste–Vodice. Minister je pritrdil napovedovalcu na slovesnosti Darku Mavsarju, da je bil ta odsek državne ceste v Sloveniji poznan po nadimku, da je to cesta s številnimi odtenki sive. Še bolj hudomušna pa je bila tista, tudi večkrat povedana, da se na tem odseku ceste lahko še gams ubije.

Sedaj je ta 2700 metrov dolg odsek, katerega urejanje in obnavljanje se je začelo lani jeseni v Mostah do bencinskega servisa pri poslovni coni in nadaljevalo potem letos spomladi proti Vodicam, v celoti obnovljen. V Mostah se je začelo z razširitvijo uvoza na državno cesto, postavitvijo protihrupne ograje, izgradnjo komunalne infrastrukture skozi Žeje in po prijaznem postopku s hladno reciklažo obnovljenega odseka do ben-cinskega servisa pri poslovni coni v izvedbi Gorenjske gradbene družbe. Nadaljevalo pa se je potem od bencinskega servisa proti Vodicam letos spomladi.

Gre za težko pričakovano in želeno ureditev ceste, ki sicer ne rešuje prometnih zadev na tem delu območja občine Komenda, saj naj bi bila rešitev obvozna cesta Želodnik–Vodice. Je pa tokrat Občina Komenda svoj del celotne sedanje obnove rešila s svojimi izbranimi izvajalci v slabih dveh mesecih, je poudaril župan Poglajen ob odprtju. »Za sofinanciranje protihrupne ograje na začetku Most, za razširitev uvoza na državno cesto v Mostah, na območju Žej pa še za izgradnjo skoraj 700 metrov vodovodne-ga omrežja, 400 metrov kanalizacijskega omrežja in izgradnjo prek 200 metrov robnikov je namenila prek 285 tisoč evrov iz občinskega prora-čuna.«

Praznik, priznanja in tudi težaveKomenda • Ob letošnjem 17. prazniku občine Komenda je bila v ne-deljo, 15. maja, popoldan v dvorani Doma krajanov Antona Breznika v Križu pri Komendi slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so podelili občinska in športna priznanja.

Slovesnost je s himno in kulturnimi vložki začela Godba Komenda. Med gosti so bili poslanec državnega zbora mag. Matej Tonin, župan obči-ne Kamnik Marjan Šarec, občine Trzin Peter Ložar, ki so čestitali ob prazni-ku, podžupan občine Mengeš Bogo Ropotar, občinski svetniki, predstav-niki društev, klubov in občani.

V nagovoru je župan Stanislav Poglajen orisal dogajanja med lanskim in letošnjim občinskim praznikom. Postavili so igrala za ulično vadbo ob Šolski poti, nadaljevala se je gradnja kanalizacije in vodovoda v delu na-selja Klanec, urejen je bil del pokopališča za žarne in klasične pokope ter raztros. Sklenjeni so bili dogovori o obnovi državne ceste Moste–Vodice z urejanjem komunalne infrastrukture v Žejah. Lani novembra je bil urejen del vodotoka potoka Reka med Komendo in Potokom. Kljub dogovarjanju

o letošnjem nadaljevanju del, urejanju in čiščenju vodotokov pa se je sedaj zataknilo, ker v državnem proračunu za to ni denarja.

Največja problema, je poudaril župan Poglajen, pa sta otroško varstvo in izgradnja kanalizacije. Prostorski problem pri varstvu najmlajših in potrebnih šolskih prostorih naj bi rešili z nadzidavo dela šolske stavbe v Komendi. Zatika pa se tudi pri kanalizaciji in to v vseh občinah, ki so po-vezane s tem kohezijskim projektom, saj še v nobeni do sedaj niso dobili niti evra za vračilo že vloženega denarja. Kljub temu se je pred nedavnim v Mostah in Suhadolah nadaljevala gradnja kanalizacije zaradi časovnih obveznosti.

Ob prazniku so na slavnostni seji podelili tudi priznanja. Zlato prizna-nje – Marjanu Konciliji za izredno prostovoljno delo v gasilstvu, s čimer je pripomogel k obstoju in razvoju gasilstva na vseh področjih. Srebrno priznanje – Ustanovi Petra Pavla Glavarja, ki je v petnajstih letih delovanja s prostovoljci, sodelavci, štipendisti in organi delovala za boljše razmere za bivanje vseh v občini Komenda in s tem kvalitetno obeležila občino Ko-menda. Bronasto priznanje – Edu Grmšku za zasluge na področju odkritij posebnih nahajališč fosilov v okolici Komende in za dvajsetletno mentor-stvo šolskemu Geološkemu krožku Kamenkost. Med športniki so dobili priznanja – Jan Šubelj kot najperspektivnejši športnik do 15. leta v šahu; Zala Zavrl kot najperspektivnejša športnica v orientaciji do 15. leta; Agata Zupin kot najboljša športnica v mladinski konkurenci za uspehe v atletiki; Žan Ravnikar kot najboljši športnik v mladinski konkurenci za uspehe v orientaciji in ekipa članic Šahovskega kluba Komenda (Laura Unuk, Cateri-na Leonardi in Teja Vidic), ki je lani osvojila 1. mesto v državni ženski ligi.

Velika nagrada Občine Komenda Komenda • V soboto, 14. maja, je bila v Komendi 10. kolesarska dirka za veliko nagrado občine in Lidlov nočni kriterij po ulicah Komende.

Mednarodna etapna kolesarska dirka in občinsko prvenstvo v kolesar-stvu sta bila tokrat častitljiv organizacijski uspeh pred slavnostno sejo ob-činskega sveta ob prazniku občine naslednjega dne. Tako kot občini velja čestitka tudi organizatorjem dirke, ki se že deset dirk zapored oziroma vsako leto trudijo za odlično organizacijo. In uspelo jim je, da so dirke po-stale prepoznavne in za mlade celo prestižne v Sloveniji pa tudi vse bolj v tujini. Tokratna jubilejna z nadgrajeno organizacijsko izvedbo Lidlovega


Na kratko

nočnega kriterija po ulicah Komende pa je kljub slabim vremenskim raz-meram navdušila.

Komendčanke državne podprvakinjeKomenda • Zadnji vikend v mesecu v aprilu (23. in 24.) je bilo v špor-tni dvorani Zlato polje v Kranju finalno tekmovanje 16. Odprtega državnega prvenstva Mažoretne in twirling zveze Slovenije.

Udeležile so se ga tudi članice Twirling in mažoretnega kluba Komen-da. Komendčanke so postale državne podprvakinje, Lina Majcen pa je bila na finalnem tekmovanju za višje nivoje v programu solo 2 palici prepri-čljivo najboljša in se je uvrstila na Evropski pokal v twirling športu, ki bo v začetku julija v Franciji. Med izvedbenimi organizatorji 16. Odprtega pr-venstva in podeljevalci odličij je bil tudi župan občine Komenda Stanislav Poglajen.

Zmagala ekipa Il pivoKomenda • Sredi minulega meseca je bilo v športni dvorani v Ko-mendi finale Debitel odbojkarske lige 2015/2016. Na zaključni tur-nir se je od 22 ekip iz vse Slovenije uvrstilo 12 najboljših.

Po rednem delu je prvo mesto zasedala ekipa Iveco, drugi so bili Isto dobr in na tretjem mestu Il pivo. Na zaključnem turnirju se je vrstni red malo pomešal. Za tretje mesto je ekipa Isto dobr premagala ekipo Fresh, v finalu je ekipa Il pivo premagala ekipo SRC Infonet. Pokal zmagovalcem in medalje najboljšim ekipam sta podeljevala predsednik društva DPŠ Bo-štjan Poglajen in župan občine Komenda Stanislav Poglajen.

Revija pevskih zborov Društev upokojen-cev GorenjskeCerklje na Gorenjskem • V Cerkljah na Gorenjskem je bila v soboto, 14. maja, revija pevskih zborov društev upokojencev z območja go-renjske Pokrajinske zveze društev upokojencev.

Nastopilo je 15 gorenjskih zborov društev upokojencev. Po nastopu vseh zborov je strokovna komisija razglasila, da se je na republiško revijo uvrstil Ženski pevski zbor društva upokojence v Radovljica. Med nastopa-jočimi sta bila tudi Mešani pevski zbor DU Komenda in Mešani pevski zbor DU Kamnik.

Tekmovanje mladih gasilcev Križ • Na Križu pri Komendi je bilo 7. maja gasilsko tekmovanje v orientaciji za mlade gasilce iz GZ Komenda in GZ Kamnik.

Orientacijsko tekmovanje sestavljajo vaja z vedrovko, vezanje vozlov, praktične vaje iz orientacije, hitrostno zvijanje cevi, spajanje cevi na tro-jak, postavitev orodja za vajo motorno brizgalno in tek po progi z orienta-cijo po karti. Prijavljenih je bilo 70 ekip s tremi člani. Ekipe so tekmovale v kategorijah pionirji, mladinci in gasilski pripravniki. Najboljše ekipe (prva in druga) so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki naj bi bilo 14. maja na Homcu, vendar bo zaradi slabega vremena kasneje.

Andrej Žalar

100% NARAVNO

100%NARAVNO

SLOVENSKO

www.zlatapticka.siŠutna 2, 1240 Kamnik, 01/8392-793, [email protected]

• DNEVNO SVEŽE IZ OKOLIŠKIH KMETIJ• IZDELKI ZA RAZTRUPLJANJE IN HUJŠANJE • NARAVNA KOZMETIKA• DOMAČA LEKARNA (čaji, tinkture, olja, mazila)• IZVIRNA DARILCA iz domače kuhinje ali delavnice• DOMAČE PIVO, VINOTOČDomače, naravno, unikatno!

10% POPUST

KUPON

Razumevanje duševnih bolezniS pomočjo analize filmov do razumevanja psihologije.Vabljeni na tridnevno delavnico predavatelja Jamesa Charneyja o razumevanju duševnih bolezni, ki bo od 30. maja do 1. junija (od 17. do 20. ure) na Filozofski fakulteti v Ljubljani.Prijavite se lahko na spletni strani filozofske fakultete.

Vabljeni!


Na kratko

Bralnice pod slamnikomDomžale • V sredo, 11. maja, so v Kulturnem domu Franca Bernika Dom-žale odprli že 6. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom. Fe-stivalski dogodki sicer potekajo že od februarja, višek dogajanja pa bo do 25. maja, ko se bo zvrstilo kar 130 prireditev. Organizator, Založba Miš z Doba, pričakuje preko 8 tisoč udeležencev. Letošnjega odprtja sta se udeležila priznana mladinska pisatelja, nizozemska ustvarjalka Anna Woltz in avstralski pisatelj Morris Gleitzman.

Bralnice pod slamnikom je prvi tovrstni mladinski festival v Sloveniji, nastaja v sodelovanju s knjižnicami Domžale, Nova Gorica, Tolmin in Idrija. »S festiva-lom povezujemo in nadgrajujemo prizadevanja za motiviranje za branje in de-javnike na področju promocije branja; bralca nagovarjamo intimno po njegovi meri, obenem pa javno promoviramo branje, predvsem branje v prostem času; razmišljamo globalno in delujemo lokalno, literaturo pa povezujemo s strpno-stjo in medgeneracijskim povezovanjem,« so organizatorji zapisali v svojem programu. Festival tudi letos poteka pod okriljem Slovenske nacionalne komi-sije za UNESCO. Založba Miš je v duhu sporočila festivala, ki kot osrednjo temati-ko obravnava medkulturno razumevanje in sprejemanje različnosti, letos izdala tudi večjezično slikanico Miška želi prijatelja, ki jo je napisala Nina Mav Hrovat, ilustrirala pa Kristina Krhin; zgodba govori o pomenu prijateljstva – kljub raz-ličnosti.

V okviru festivala vsako leto poteka nagradni likovni in literarni natečaj za osnovne in srednje šole. Letos so prejeli devetdeset del, od tega petinšestde-set literarnih, iz dvesto tridesetih šol. Med likovnimi deli so prevladovali stripi. Na odprtju so podelili nagrade najboljšim, med drugimi so jo prejeli: za literar-no delo Maja Dimc iz OŠ Dob in Lucija Baša iz OŠ Toma Brejca Kamnik ter Ana Kračman iz Srednje šole Domžale (program gimnazija), za likovno delo pa Tjaša Nemanič iz OŠ Toma Brejca iz Kamnika.

Kot že prejšnja leta je odprtje festivala spretno in zelo všečno povezoval vse-stranski Boštjan Gorenc Pižama, ki se je pogovarjal tudi z osrednjima gostoma, pisateljema Anno Woltz in Morrisem Gleitzmanom. Dotaknili so se prvih vtisov o Sloveniji, povodu za njuno pisateljevanje, junakih v njunih knjigah in na splo-šno o pisanju za otroke.

Plemstvo na KamniškemKamnik • V Maleševi galeriji je potekalo predavanje dr. Miha Preinfalka z naslovom Plemstvo na Kamniškem.

Letošnji nagrajenci likovnega in literarnega natečaja z Anno Woltz in Morrisem Gleitzmanom.

Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj T: 04 204 14 79, M: 040 831 441 E: [email protected] W: www.vrecek-agro.si

Škropilnice, pršilniki

Črpalke za škropljenje, samokolnice

Vrtavkasta brana je namenjena mehanskemu okopavanju in zatiranju plevela na

manjših površinah. Pritrditi jo je mogoče na vse vrste naramnih motornih kos z ravno osjo moči vsaj 2kW.

Črpalke za namakanje in pretakanje gnojnice

STROJNI TLAKI – ESTRIHI – OMETI

TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik

hitro, kvalitetno in ugodno

031 689 832 - Boštjan

Perovo 27, Kamnik na kamniški obvoznici

NUDIMO DELO

ZA POMOČ V STREŽBI,INFO. NA GSM: 041 247 605


Na kratko

Plemstvo je bilo pri nas zaradi različnih družbeno-političnih dejavnikov izri-njeno iz zavesti Slovencev, kljub temu da predstavlja zanimiv del zgodovine, ki je pomembno obogatil našo skupno preteklost. Tako lahko strnemo sporočilo zelo zanimivega predavanja Miha Preinfalka, ki je na galerijski večer v Maleševo galerijo privabil lepo število slušateljev. »Plemstvo pri nas je večkrat obravnava-no kot nekaj tujega. Vendar rodovniki nekaterih plemiških družin na slovenskih tleh segajo do 11. stoletja. Za nekoga, ki pri nas živi stoletja, težko rečemo, da je tujec,« pravi Preinfal, znanstveni delavec z Inštituta Milka Kosca pri ZRC SAZU in docent na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, ki se ukvarja s srednjeveškim in novoveškim plemstvom v Habsburški monarhiji. Njegovo največje delo je monografija Auerspergi: po sledeh mogočnega tigra.

Na Kamniškem so daleč najpomembnejša plemiška rodbina grofje Andeški, pod katerimi je Kamnik dobil mestne pravice, povezani pa so bili tako z ogrskim kot tudi s francoskim dvorom. Mesto Kamnik nikdar več ni bilo tako pomemb-no kot ravno v času Andeške plemiške rodbine, ki pa je v 13. stoletju izumrla. Dokazi, da je bilo plemstvo tudi v Kamniku prisotno, so številni dvorci, od ka-terih so nekateri bolj, drugi manj ohranjeni: Zaprice, Zduša, Zgornje in Spodnje Perovo, Križ ter Volčji Potok, kjer so maloštevilne plemiške rodbine živele še v 19. stoletju.

Med plemiškimi rodbinami, ki so se ohranile v novi vek, v Kamniku najdemo denimo rodbine Gozani – Gerliczy, ki prihajajo iz Italije, rodbino Rasp, ki je dala pomembnega kamniškega župnika Leopolda Maksimiljana, Andriolije ter Sch-neid-Treuendfelde. O njihovi povezanosti s Kamnikom pričajo tudi nagrobniki, ki jih najdemo na kamniških Žalah.

Prva svetovna vojna in razpad Habsburške monarhije je pomenila konec dobe plemičev. Od takrat je prepovedana tudi uporaba plemiških nazivov. Veči-na potomcev plemiških rodbin je tako zamolčala svoj izvor. Mnoge so izselili ali pa so sami odšli po svetu.

Aleš Senožetnik

V Domžalah so podelili priznanja ob občinskem praznikuDomžale • Letošnja slavnostna seja ob prazniku občine Domžale je bila prav na dan občinskega praznika, torej v torek, 19. aprila.

Ves april so potekali dogodki v počastitev domžalskega praznika, prireditev v Kulturnem domu Franca Bernika pa je bila vrhunec vsega dogajanja. Kulturni program je bil v znamenju počastitve spomina na velikega Domžalčana Acija Bertonclja, "Apostola slovenske klavirske glasbe 20. stoletja", izvedli pa so ga Anže Zevnik, Sebastian Bertoncelj in Lorenzo Cossi. Poudarek slavnostne seje je bil na govoru župana Tonija Dragarja in na podelitvi priznanj Občine Domžale v letu 2016. Dobitniki so raznovrstni po dejavnostih in generacijah. Nagrade so tako prejeli Medobčinsko društvo sožitje, Žiga Ravnikar, Marjan Bolhar, Anže Lanišek in Projekt Donirana hrana, bronasto plaketo pa Ivan Gudlin, Franci Ve-lepec in Kulturno društvo Mlin Radomlje. Največjega aplavza in pozitivnega od-ziva prisotnih v Tomčevi dvorani sta bila deležna prejemnika najvišjih priznanj – srebrno plaketo je prejela Vera Vojska, Milan Marinič pa zlato plaketo. Ob tem je med drugim dejal: »Počaščen sem in verjamem, da se je tisto, kar je bilo izpri-čano v mojem delu, prijelo in se utrdilo v mestu Domžale. Moja pričakovanja so bila, da kulturni nivo v Domžalah dvignemo nad povprečje. Kultura mora biti vsaj korak pred ali nad povprečjem, tako kot bi moral biti korak nad povprečjem še marsikdo drug v naši družbi. Danes se morda preveč zatekamo k populizmu, morda nekateri potrebujejo množičnost, a predvsem, ker jim pride prav. Prav zaradi tega me je morda malce strah. A verjamem v preverjeno kulturno vre-dnoto, ki se bo prijela vseh nas in izboljšala razmere, zato naj živi prava kultura! Hvala.«

Foto: Občina Domžale

Naročite kurilno olje na dom!Pri plačilu z gotovino nudimo BREZPLAČNO DOSTAVO (od 1000 l naprej)!

[email protected]

Hruškova pitaPotrebujemo:Testo• 200 g mletih mandeljev• 200 g masla• 200 g moke tip 500• 200 g sladkorja v prahu

Nadev• 2 večji hruški, sladkor, med, vanilija• 200 g sladke smetane, 1 dl mleka, 80 g čokolade, 2 jajci

Priprava:TestoVse sestavine dobro pregnetemo. Damo jih v model in pri 160° pečemo 20 minut.

NadevDve večji hruški olupimo in ju v sladkorju in medu, ki smo mu dodali malo vanilije, karameliziramo. Hruški ohladimo in ju zložimo po pečenem biskvitu.

Sladko smetano in mleko zavremo. Prelijemo ju čez čokolado, dodamo celi jajci, zmiksamo in prelijemo na pito. Vse skupaj pečemo še 10 minut pri 170°. Ohladimo.

Gostilna Repnik, Vrhpolje 186, Kamnik | 051 300 357 | 01 839 12 [email protected] | www.gostilna-repnik.si

Krožnik je pripravil Primož Repnik


Kolumna

Iščoč venezuelskega rdečega kanarčka Noah Charney

Vprašanje: Kje na Gorenjskem lahko najdete venezuelskega rdečega ka-narčka? Odgovor sledi.

Sem pisatelj in mogoče ravno zaradi tega o ljudeh, ki jih srečujem, razmi-šljam kot o junakih iz romana. Navdušuje me spoznavanje ljudi, ki najbolj štrlijo iz povprečja – to so tisti čudaški. Zadnji pridevnik ima sicer lahko negativen po-men, čeprav ne vedno: v Teksasu je mesto Austin, ki se ponaša s svojo čudaško-stjo – en milijon prebivalcev, kot jih ima, je kot uradni slogan mesta izglasovalo Ohranite Austin čudaški. Niti približno si ne morem predstavljati polovice Slo-vencev, ki navdušeno glasujejo, da želijo biti uradno proglašeni za čudaške. A to je spet ena od kulturnih razlik. Besedišče angleškega jezika je izredno bogato – kar je za materne govorce blagoslov, za vse ostale pa prej prekletstvo – zato bi lahko ljudi, ki jih rad spoznavam, namesto s čudaški opisali tudi s pridevniki neobičajen, čuden, prismuknjen, nenavaden, poseben, edinstven … skratka, to so pravi posebneži.

Odločil sem se, da vam bom najbolj zanimive posebneže, ki sem jih srečal v Sloveniji, predstavil. Mogoče jih celo poznate. V tej številki bomo pogledali ne-kaj izjemnih ljudi iz Tunjic. Poznam jih zelo dobro, saj od tam prihaja moja priže-njena družina. Ko tako pobliže pogledam le eno malo vasico, kot so Tunjice, in ko (bežno) spoznam nekaj vaščanov, šele ugotovim, kaj vse zamujam. Skromna hiša, mimo katere se peljete, lahko skriva vse vrste zgodb in čudežev.

Poročil sem se v cerkvi sv. Ane v Tunjicah. Obred je vodil zelo znan duhovnik, njegov sloves je daleč presegal meje vasice. Prijateljeval je s slovenskimi zvez-dniki, bil je res nekaj posebnega – zabaven in prijazen. A najboljši so bili njegovi noro smešni komentarji in dovtipi, pri katerih se ni prav nič ugriznil v jezik – med najino cerkveno poroko je pohvalil ženino postavo. Imel je psa, nemškega ov-čarja, in črno mačko, ki sta se med mašo velikokrat prikradla v cerkev in vandra-la okoli oltarja. To je bilo nekaj povsem običajnega.

Le streljaj od cerkve živi možak, ki ima v kleti ogromno zbirko gumbov z vsega sveta. Ženin stari oče ni samo mojstrski mizar, ampak je tudi odličen pe-vec v Tunjiškem oktetu in lokalni doktor za drevesa, ki se spotoma ukvarja še z evropskim projektom zasaditve starih sort jabolk. Ženina stara mama je v vasi zelo priljubljena, ne nazadnje tudi zaradi svojega domačega in večkrat nagra-jenega žganja. Njen sosed izdeluje najboljše klobase, kar sem jih kdaj jedel. To sicer za kmeta ni nič neobičajnega, bolj zanimivo je dejstvo, da je taisti možak na svojem dvorišču v preteklosti organiziral off-road avtokros tekmovanja. Ko sem se zelo na začetku svojega bivanja v Sloveniji peljal po Tunjicah, sem se moral dvakrat prepričati, da vidim prav – tam je namreč stal doprsni kip Fran-ceta Steleta, znanega umetnostnega zgodovinarja, ki je tukaj odraščal. To je bil edini slovenski akademik, ki sem ga takrat poznal, saj sem ga zaradi njegovega prijateljstva z arhitektom Jožetom Plečnikom in mnogih knjig, ki jih je napisal o

njem, obravnaval tudi v svojem doktoratu. Kakšno čudno naključje, da prihaja iz iste vasi kot moja žena!

Na drugi strani vasi boste našli Draga Vrhovnika, izjemnega izumitelja, ki vodi Zdravilni gaj Tunjice. Leta sem obiskoval to vas, dokler le nisem nekega dne vstopil v zdravilni gaj. Bil sem navdušen nad njegovo zgodovino – da so prav tukaj, v teh gorenjskih gričih, našli najstarejši fosil morskega konjička in da je bilo vse to področje nekoč ogromen ocean, je odštekano! In karkoli že je na stvari – čeprav sem velik skeptik, me v gaju prevzame čuden in nenavaden občutek. Najnovejši Dragov izum je Tungaj transformer, ki uničuje negativne vplive sevanja modernih naprav, kot so brezžični usmerjevalniki in bazni mobil-ni stolpi z antenami. Za svoj izum je prejel številne nagrade, npr. v Koreji, Tungaj transformer pa je ravnokar predstavil na platform Indiegogo.

Sedaj pa smo prišli do kandidata za najbolj zanimivo osebo v vasi. Franc Kremžar je zelo poznan lončar, velikokrat se pojavlja na televiziji in je predse-dnik sekcije za domačo in umetnostno obrt Rokodelstvo Art & Craft Slovenija. Že to je dovolj, da je Franc zanimiv. Vsak, ki je izjemen pri svojem delu, je zanimiv. Neverjetno lepo je gledati soseda Franceljna, kako vrže glino na lončarsko vre-teno in izdela potičnico, no, včasih za šalo tudi bolj poredne izdelke. Lončarstvo je bogata stoletna dediščina komendske regije in je v Kremžarjevi družini že tri generacije. Majolika in ostalo lončarstvo je na tem območju cvetelo predvsem zaradi zelo čiste gline, ki jo najdemo tu. Za ostale podrobnosti o keramiki in lon-čarstvu skočite v Hišo keramike v Kamniku.

Dejali boste, da je veliko ljudi odličnih v svojem poklicu. Nekateri, kot je Franc, so priznani mojstri z mnogimi priznanji. Čeprav niso lončarske sposob-nosti tiste, zaradi katerih je zanimiv – prej zaradi svoje neverjetne strasti do dru-gih, bolj prismuknjenih zadev. Vsi bi morali imeti konjička, nekaj, s čimer se radi ukvarjajo v svojem prostem času. Če smo rojeni pod srečno zvezdo, je ta strast kar naš poklic. Brez tega je življenje dolgočasno. Nekateri ljudje imajo ogromno konjičkov, z vsem srcem se ukvarjajo z njimi, skoraj živijo za njih. Franc obožuje lončarstvo, ampak obožuje tudi čebele. Je eden od mnogih slovenskih čebelar-jev. Poleg tega ima piščance, tudi nekaj tistih bolj eksotičnih, takih z dlako. Toda vse to je na podeželju nekaj popolnoma normalnega (no, razen teh piščancev z dlako). A le malo ljudi ve, da lahko v vasi blizu Komende najdete mednarodno priznano zbirko redkih ptic. Franc namreč obiskuje razstave ptic, na katerih do-biva številna priznanja. Doma ima več kot sto eksotičnih ptic, tudi venezuelske-ga rdečega kanarčka.

Razmišljal sem, da bi za junaka v naslednjem romanu uporabil kar enega od teh resničnih posebnežev, ki sem jih srečal v Sloveniji. Hkrati pa so tako nena-vadni in zanimivi, da bralci mogoče sploh ne bi verjeli, da so lahko resnični.

Življenjska priložnost! Noah Charney bo kuhal in pripravljal ameri-ški zajtrk, o katerem je pisal v svoji kolumni. In to želi deliti z vami!Vabljeni v petek, 3. junija, od 9. do 12. ure v Kavarno Veronika v Kamniku. Poskusili boste lahko ameriške palačinke na vsaj tri načine, jajca s slani-no in njegov slavni sendvič.Vse to in še kaj! Pridite in poskusite dobrote, ki ste jih videli na televiziji.

Vabljeni!

ambulanta prijazna živalim059 940 488

Dosegljiv dežurni veterinar: 031 394 678

Delovnik:pon: 10.00-19.00tor, sre, čet: 13.00-19.00pet: 10.00-19.00sob: 8.00-12.00nedelja in prazniki: zaprto

Storitve: zaščitna cepljenja, preventivni pregledi, UZ-diagnostika, zdravljenje bolezni, operacijski in stomatološki posegi, prodajaveterinarskih diet, linija hrane Bosch in Sanabelle [email protected], www.veterinarstvo-max.si

Muzejska pot 2, Kamnik (pod gradom Zaprice)

Tenis klub Kamnik s polno paro v novo sezonoV Tenis klubu Kamnik so se začeli treningi teniške šole, od teniškega vrtca za namlajše do teniške šole za odrasle. In seveda vse vmes. Junija bodo organizirali turnir – roundrobin za deklice in dečke do 12 let, konec avgusta pa turnir najboljših slovenskih rekreativnih tenisačev (dvojice). Še pred tem – 28. maja – pa imajo dan odprtih vrat. Omenimo še, da moška članska ekipa igra v 2. članski moški ligi, ki se je začela maja.

Začeli so s treningi teniške šole na zunanjih igriščih, ki potekajo vsak dan med tednom. V Tenis klubu Kamnik imajo različne vrste teniške šole glede na starost in znanje otrok. Programi zajemajo vadbo osnovne teni-ške motorike, učenje osnovnih teniških udarcev in spoznavanje s teniškimi pravili. Za vse ostale, ki bi se radi naučili teniških osnov ali svoje znanje nadgradili, bodo organizirali teniški tečaj za odrasle, in sicer individualno ali v skupini. Vpis v teniško šolo poteka vsak dan na teniških igriščih Tenis kluba Kamnik od 17. do 19. ure ali po telefonu 031 509 165 (Matic).

28. maja imajo v klubu Dan odprtih vrat. Vabljeni so predvsem otroci, ki se želijo spoznati s tenisom. Začetek bo ob 9.30, zaključek bo ob 16. uri. Ob dnevu odprtih vrat bo predstavitev šole tenisa in teniškega vrtca, obisko-valci pa bodo lahko poskusili igrati tenis ob pomoči trenerjev teniške šole.

18. in 19. junija bodo organizirali turnir pod okriljem Teniške zveze Slovenije (roundrobin za dečke in deklice do 12 let), konec avgusta pa bodo v Tenis klubu Kamnik organizirali turnir najboljših rekreativnih igralcev tenisa v državi (dvojice).


Na kratko

Stahovica 20 1242 ׀ Stahovica Kamnik - Slovenijawww.priorlu.si ׀ [email protected] ׀ 10 54 832 01

Lansko leto sva se z mojim dragim poročila. Želela sem si sanjsko poroko, da bo vse kot iz pravljice in da bo vse potekalo brezhib-no. En kup malenkosti je, ki jih morata bodoča nevesta in ženin uskladiti in urediti pred dnevom D – od vabil, prstanov, obleke do

torte, konfetov in zahval. Zato je neprecenljivo, ko veš, da imaš ohcet rezervirano pri gostincu, na katerega se lahko 100-odstotno zaneseš. Šla sva do Gostišča pri Planinskem orlu, povedala svoje želje, pripravili so nama poročni meni, tudi po-skusila sva ga prej, poleg tega so nama pomagali še pri izbiri dekoracije.Najin poročni dan je bil res sanjski ... zaključil se je s sproščujočo kopeljo v ma-sažni kadi in poročno nočjo v njihovi, posebej za naju slovesno in romantično urejeni sobi. Nepozabno!

Mateja K., 34 let, Preserje pri Radomljah

Brez odlične hrane ni sanjske poroke

Gostilna Pri planinskem orlu

Uresničimo sanje Šmarca • V Krajevnem domu Šmarca pri Kamniku je bil 16. aprila 7. do-brodelni koncert Uresničimo sanje za otroke s posebnimi potrebami.

V dvorani so se v prvi vrsti s svojimi starši, sorodniki in razredničarko zbrali učenci Osnovne šole CIRIUS Kamnik, za katere je Simon Zorman, oče enega od njih, samoiniciativno že sedmo leto zapored organiziral do-brodelni koncert. S tem organizacijsko zahtevnim projektom bo otrokom s posebnimi potrebami omogočil tridnevni tabor v Športnem centru Pro-dnik v Logarski dolini (Ljubno ob Savinji). Z veliko mero požrtvovalnosti in sposobnosti ga izpelje profesionalno. Vsako leto pa mu dobrodelno priskoči na pomoč kot voditelj in povezovalec programa Konrad Pižorn – Kondi.

Na s cvetjem okrašenem odru so se po duhovitem in prisrčnem povabi-lu voditelja prireditve zvrstili glasbeniki, ki so publiko navdušili s svojimi točkami. Bučne aplavze je požel že prvi nastopajoči MePZ Cantemus iz Ka-mnika za svoje vrhunsko odpete pesmi. Dobro razpoloženje so stopnjevali zabavni vložki voditelja in vesele melodije Bande citrarske z izvrstnim te-noristom Klemnom Torkarjem ter razigrana tamburaška veteranska sku-pina Bisernica. Vedno pripravljen za dobrodelnost Toni Strnad, ki rad doda tudi kakšno šalo, je odigral in zapel nekaj popularnih popevk. Na račun so prišli ljubitelji citer, saj je večer popestrila izjemna citrarka Tanja Zajc Zupan, ki je spremljala lep vokal Teje Saksida. Za narodno zabavne viže so poskrbele razigrane članice ansambla Skrivnost. Publika je ploskala in pela. Obrazi nasmejanih sedmošolcev so povedali vse, tudi ko so na oder

Podjetje Pirnar doniralo Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-PoljePodjetje Pirnar je ob odprtju novih poslovnih in proizvodnih pro-storov v Ljubljani Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje doniralo 33.400 evrov.

Na Cesti Ljubljanskih brigad v Ljubljani so slovesno odprli nove poslovne in proizvodne prostore podjetja Pirnar. Podjetje izdeluje vhodna vrata in ima danes nekaj sto zaposlenih. Ime Pirnar je sinonim za brezhibnost in občudo-vanje. Vsak izdelek podjetja Pirnar je unikat iz najboljših materialov, izdelan ročno, brez kompromisov in z največjo natančnostjo.

Podjetje Pirnar pa je tudi družbeno odgovorno podjetje, ki z veseljem pomaga pomoči potrebnim in s ponosom sponzorira številne športnike. Zato so se odločili, da del sredstev, ki so jih prihranili pri gradnji novega objekta, podarijo Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste- Polje. Njihova predsednica Anita Ogulin je ob slovesnem odprtju novih prostorov prevzela ček v vrednosti 33.400 evrov. Ob prevzemu čeka je povedala: »Pred nekaj leti sem spoznala Pirnarjeve in pred njih postavila zgodbe našega slovenskega vsakdana. Vstopili so vanje. In tako kot odpirajo svoja nova in najlepša vrata svojega podjetja ter vseh slovenskih domov, tako so odprli vrata družinam, ki ne bi zmogle niti preživetja, da ne govorim niti zdravljenja brez njihove pomoči. Mnogo let že traja njihova podpora, nesebična je.«

prišle dobrovoljne Ljudske pevke z Maro, ki je kar čez noč postala zvezda. Najboljše pride na koncu. Zato so bili zadnji v pestrem programu dobro-delne prireditve člani skupine The Eccentrics, ki je nastala lani. Njen pobu-dnik in vodja je Simon Zorman, v njej sodelujeta tudi dva gibalno ovirana člana. Humorist in igralec Kondi je mlado glasbeno skupino presenetil s posebnim darilom: s Studiem Černe se je namreč dogovoril za deset sne-malnih ur.

Ksenija Jesenik Lužovec


Na kratko

Praznovanje v Češminovem parkuDomžale • 19. april: praznovanje, otroci, mladina, družine, upoko-jenci, Domžalčanke in Domžalčani. Dogodek v Češminovem parku je dobil pravo vrednost praznika, kar je bila že dolgo želja in vizija občinskega vodstva.

Težko bi bilo našteti vse nastopajoče in izvajalce prazničnega popol-dneva, velja pa omeniti Plesno šolo Miki, ki je bila organizator praznova-nja, seveda pod okriljem Občine Domžale, župana Tonija Dragarja in obeh požupanj, mag. Renate Kosec in mag. Jane Miklavčič. Ob tej priložnosti je bilo v Češminovem parku zasajenih tudi dvanajst novih dreves, dve od teh sta bili darilo Arboretuma Volčji Potok. Vrhunec je bil tudi letos razrez ve-like torte, ki je v domžalskih barvah poskrbela za vse sladkosnede v parku. Lepo vreme je vse skupaj še obogatilo, seveda pa se da tudi takšno pra-znovanje še nadgraditi, k čemur občinska ekipa tudi stremi. Vse najboljše, Domžalčanke, Domžalčani in občina Domžale!

Ob 30-letnici šole obisk PahorjaTrzin • Smeh, pristnost in veselje ter vrhunska prireditev so zazna-movali praznovanje ob 30-letnici trzinske osnovne šole. Poimenova-li so ga Stoji učilna zidana, ogledal pa si ga je tudi slovenski predse-dnik Borut Pahor.

Kot vsako leto so se tudi na letošnji prireditvi zbirala sredstva za šolski sklad, ki že od leta 2002 uspešno zagotavlja večjo kakovost vzgojno-izo-braževalnega programa. Nabrana sredstva upravni odbor šolskega sklada namenja za subvencioniranje vzgojno-izobraževalnih programov, ki se ne financirajo iz javnih sredstev in predstavljajo enega od stebrov uspešne-ga delovanja Osnovne šole Trzin ter omogočajo ustvarjanje pozitivnega vzdušja med otroci in učitelji, hkrati pa so pomemben del izobraževalne-ga sistema. S prostovoljnimi prispevki so letos zbrali kar 1400 evrov.

Do zadnjega kotička napolnjeno telovadnico trzinske osnovne šole je pozdravila ravnateljica mag. Helena Mazi Golob in z Bucayevo zdravil-no zgodbo o slonu, privezanem na količek, predstavila omejitve, ki si jih postavljamo na poti skozi življenje. »Včasih smo vsi podobni temu slonu, okrog po svetu hodimo z najrazličnejšimi količki. Edina možnost, da pre-verimo, če zmoremo ali ne, je, da poskusimo z vsem srcem. Z vsem svojim srcem,« je poudarila ravnateljica. Na prireditvi se je predstavilo več kot sto učenk in učencev, s svojim nastopom pa so navdušili tudi učiteljice

in učitelji. V dveurni prireditvi so nastopili: Šolska otroška foklorna sku-pina, orkester in zbor Glasbene šole Lartko s solisti, plesalca Nik Kardum in Kaja Rihar, cici pevski zbor OŠ Trzin; dramska skupina Miki Miška pod vodstvom Nejca Lisjaka, ki bo naslednje leto obeležila 10 let ustvarjanja, po lanskem zelo uspešnem muzikalu Moje pesmi, moje sanje, bodo letos pripravili muzikal Annie; otroški pevski zbor OŠ Trzin, šolska rock skupi-na Tangenta, ki je lansko leto v glasbenem dobrodelnem projektu 20 za 20, ki ga vodi bobnar skupine Elvis Jackson Marko Soršak, prejela nova glasbila; ter Kvatropirci in Tjaša Močilnikar. Med številnimi nastopajočimi je spretno krmaril Klemen Bunderla, radijski voditelj in zmagovalec lan-skoletne oddaje Znan obraz ima svoj glas, ki je povezovanje popestril še z glasbenimi vložki.

Vidno navdušen nad nastopi je bil predsednik Republike Slovenije Bo-rut Pahor, ki je pohvalil delo ravnateljice in učiteljskega zbora OŠ Trzin. »To ni delo, to je veliko poslanstvo,« je dejal Pahor in se zahvalil za povabilo na prekrasno razglednico mladostne Slovenije. »Danes smo videli najrado-stnejši obraz naše domovine,« je zaključil in učenke, učence ter učiteljice in učitelje povabil na obisk v predsedniško palačo.

Žgoča razprava o družbi Velika planinaKamnik • Na 14. seji Občinskega sveta Občine Kamnik, ki je bila 11. maja, so se svetnice in svetniki seznanili z letnim poročilom družbe Velika planina, d.o.o. za leto 2015. Ta točka dnevnega reda je sprožila nemalo negodovanja – direktorju družbe Leonu Kedru so očitali pred-vsem stihijsko in nestrateško delo.

Družba je imela lani 40 tisoč evrov dobička iz rednega poslovanja brez amortizacije, celotna izguba iz poslovanja v letu 2015 je znašala dobrih 112 tisoč evrov; povečalo se je število prepeljanih potnikov z nihalko: v lanskem letu so jih prepeljali 48.500, kar je največ v zadnjih petnajstih letih. Po bese-dah direktorja Kedra so se lani v družbi posvečali predvsem novi sedežnici, ki je začela z obratovanjem konec lanskega julija, in remontu nihalke. »Družba trenutno deluje stabilno, bonitetna ocena je B2, plačujemo obveznosti, pote-kale so promocijske aktivnosti, s katerimi smo nadaljevali tudi letos. Cilj je, da družba tako deluje tudi vnaprej, predvsem pa transparentno,« je svetnicam in svetnikom predstavil direktor Keder.

V svetniški razpravi pa so se pojavili številni pomisleki in kritika delovanja: Edis Rujović (Lista Dušana Papeža) je opozoril, da Velika planina rabi zgodbo, ki bo pritegnila turiste; Bogdan Pogačar (NSi) je izpostavil, da bi se družba na turističnem nivoju lahko bolj povezovala z Ljubljano in Gorenjsko; Jože Koro-šec (SNS) je vprašal, zakaj restavracija pri spodnji postaji nihalke ne obratu-je, poprosil pa je tudi za komentar kopije Velike planine, ki nastaja v Godiču. Leon Keder jim je odgovarjal, da tudi sam s stanjem podjetja še ni zadovoljen in da se strinja, da je treba še več vlagati v promocijo in povezovanje ter da bodo v zvezi s tem delali tudi v prihodnje. Izpostavil je pomoč Zavoda za tu-rizem in šport v občini Kamnik, kar se tiče trženja. »Restavracija na spodnji postaji nihalke ne dela zaradi prenove električne inštalacije v kuhinji in iskanja glavnega kuharja. Pozdravljam tudi nastajajoči eko resort Godič. Več kot je tovrstnih ponudnikov, bolje je za kamniški turizem in tudi za Veliko planino. Obiskovalci resorta, ki je nekakšna kopija Velike planine v malem, bodo ne-dvomno želeli videti tudi original,« je razlagal Keder. Še najbolj ogorčen je bil Brane Golubovič (Lista Dušana Papeža), ki je zahteval izkaz poslovanja pose-bej za gostinski in posebej za žičniški del, ob čemer se je razvil besedni dvoboj, komu je direktor družbe dolžan poročati in kdo nalaga delo družbi. Golubovič je direktorju očital stihijsko delo in improvizacijo ter ignorantski odnos do ob-činskega sveta ter zaključil, da ob naslednjem glasovanju, ko se bo odločalo o dodelitvi sredstev za družbo Velika planina, le-teh sam ne bo potrdil.


Foto: Prijatelj&Prijatelj

Prodaja in servis računalniškein avdio-video opreme

PC H.AND d.o.o., Brezovce 10, IOC Trzin, 01 5300 800, [email protected], www.pchand.si

Servis, programske instrojne nadgradnje

Uničevanje trdih diskov

Prodaja IT in avdio-video opreme

Sistemski inženiring

26 let


Oglasi

Varčujte za svojo pokojnino v skladih življenjskega cikla, ki vam omogočajo optimalno plemenitenje privarčevanih sredstev.

www.as.si 080 11 10

Pokojninsko varčevanje

Misli naprej

Individualno in kolektivno pokojninsko varčevanje AS v sodelovanju s

Od

1. februarja 2016

novost na

slovenskem trgu!

Že sedaj živi veliko upokojencev pod pragom revščine Danes znašajo pokojnine v povprečju od 400 do 800 € in to je veliko premalo za dostojno življenje. Navadno upokojenci še zmorejo življenjske stroške, če sta v gospodinjstvu dve pokojnini. Se pa prej ali slej lahko zgodi, da mora eden od zakoncev zaradi bolezni ali visoke starosti poiskati pomoč in se preseliti v dom za ostarele. Tam pa se stroški gibljejo med 800 in 1.000 € mesečno, včasih celo več. V takem primeru pokojnina ne zadošča za pokritje stroškov in tukaj država vključi njihove potomce, ki so dolžni staršem pokriti razliko v ceni. V takih primerih nizke pokojnine ne prizadenejo samo upokojencev, temveč tudi naslednjo generacijo. Pri tem pa so ženske upokojenke še bolj ranljive, saj imajo v povprečju za kar 20 % nižje pokojnine. Torej, če želimo po upokojitvi ohraniti življenjski slog, kakršnega smo vajeni, moramo za primerno pokojnino poskrbeti sami. Pokojninsko varčevanje AS je sodobno varčevanje za podjetja in posameznike, ki varčevalcem prinaša številne prednosti in zagotavlja izplačilo dodatne pokojnine.

Kolektivno pokojninsko varčevanje Vedno več podjetij se odloča za sklenitev pokojninskega načrta za zaposlene. S tem podjetje poskrbi za finančno in socialno varnost svojih zaposlenih v tretjem življenjskem obdobju. Za vplačane premije se podjetju prizna davčna olajšava pri davku od dohodkov pravnih oseb in pri davku od dohodkov iz dejavnosti, hkrati pa za vplačane zneske ne plačujejo prispevkov za socialno varnost.

Individualno pokojninsko varčevanje Kdor ne varčuje prek podjetja, se lahko odloči za samostojno varčevanje ali kombinira obe možnosti. Za vplačila se varčevalcem prizna posebna davčna olajšava do 5,844 % bruto plače, znesek pa za leto 2016 ne sme preseči 2.819,09 EUR. V primeru kombiniranega varčevanja davčno olajšavo uveljavita delodajalec in zaposleni, vsak za svoj delež vplačil. Vsem tistim, ki med letom vplačajo manj kot znaša davčna olajšava, svetujemo, da z enkratnim vplačilom ob koncu leta vplačajo razliko in tako v celoti izkoristili davčno olajšavo, saj to pomeni, da se vplačana sredstva vrnejo pri izračunu dohodnine.

Pokojninsko varčevanje

Misli naprej

Na obzorju je nova pokojninska reformaSprememba zakonodaje je zaradi vzdržnosti sistema nujna. Število upokojenega prebivalstva se veča, tudi zato ker dlje živimo, ob tem pa se zmanjšuje delež aktivnega prebivalstva, ki vplačuje v pokojninsko blagajno. Danes dela za enega upokojenca samo še 1,3 zaposlenega. To pa je huda obremenitev za pokojninsko blagajno, zato se bodo pogoji za upokojevanje ponovno zaostrili. Najnovejši predlogi pokojninske ‘bele knjige’ so upokojevanje pri 67, odprava predčasne upokojitve, izenačitev pogojev za moške in ženske, uvedba točkovnega sistema in podaljšanje obdobja za odmero pokojnin ter postopen prehod na usklajevanje pokojnin zgolj z inflacijo. To ne pomeni zgolj dejstva, da se bomo upokojevali starejši, temveč tudi, da bodo že tako siromašne državne pokojnine ponovno zdrsnile navzdol.

Pomembna dejstva• Pokojninska osnova se niža, upokojitvena starost pa vztrajno viša. • Življenjska doba se podaljšuje, s tem se višajo tudi življenjski

stroški in izdatki. • Državna pokojnina bo čez nekaj let znašala le še med 40 in 50

odstotki neto plače. • Za dostojno jesen življenja se priporoča med 70 do 90 % prihodkov

pred upokojitvijo.

PE Ljubljana, Celovška cesta 206Miro Knez, 01 582 48 92, [email protected]

Novost – skladi življenjskega cikla Z zadnjo spremembe pokojninske zakonodaje in uvedbo skladov življenjskega cikla je pokojninsko varčevanje postalo privlačnejše tudi za mlajše generacije. Trije skladi življenjskega cikla, Drzni, Umirjeni in Zajamčeni, se med seboj razlikujejo po naložbenem cilju in tveganju. Do 50. leta omogočajo varčevanje v naložbah, ki imajo največji potencial dolgoročne rasti, nato sledi umik v bolj umirjeno naložbeno politiko, po 60. letu pa v sklad z zajamčenim donosom. Z naložbami Pokojninskega varčevanja AS upravlja priznani upravitelj KD Skladi, d. o. o.

Hitrost se izplača Varčevanje za dodatno pokojnino je dolgoročno in traja do upokojitve. Prednost imajo mlajši zaposleni, ki lahko že z manjšimi zneski privarčujejo dobro pokojnino. Prav zato želimo spodbuditi vse mlade in tiste, ki se prvič zaposlujejo, da izkoristijo to možnost. Seveda pa tudi za ostale ni prepozno, le zneski za varčevanje morajo biti višji. Starejšim zato priporočamo še varčevanje z življenjskimi zavarovanji, ki so prav tako davčno ugodna oblika varčevanja z dobo 10 let in več.


Pogovor z ministricoŽenska za volanom

Dragica Sušnik

Seat Leon FR 1,4 TSI ACT:Varčevanje ali športna vožnja? Zdaj lahko oboje!Za začetek: SEAT je sicer španska znamka (na trgu od leta 1950), ki pa spada pod krovno podjetje Volkswagen Group. In tu se rodi vprašanje: kako to, da je VW dovolil, da Seat izdela tekmeca golfu, in to tekmeca, ki gladko prekosi golf, ne le po značilnostih, temveč – primerjalno glede na model, ki smo ga tokrat vozili v uredništvu – tudi cenovno, saj je cenejši vsaj za desetino?

V preteklosti so tisti, ki so želeli cenejši golf, morali sklepati kompromise, re-cimo kupiti rabljenega golfa. Toda zdaj je tu Leon tretje generacije, izdelan na enaki platformi (MQB ali Modularer Querbaukasten, če želimo biti natančni), kot denimo golf sedme generacije ali novi Audi A3. Resen tekmec je obema in to za nižjo ceno. Nad testnim avtom sem bila močno navdušena in opazila sem, da nikakor nekritično, moje občutke namreč delijo tudi kolegi v resnih avtomobilističnih revijah in referenčne avtomobilistične TV oddaje. Seat Leon, sploh v športni izvedbi FR (Formula Race), bo prekosil vsa pričakova-nja. Še posebej, če se boste odločili za doplačilo dodatne opreme – paketa Design, ki vam bo ponudil še 18-palčna alu platišča, parkirne senzorje spredaj in zadaj, navigacijo, LED osvetlitev notranjosti, električno strešno okno (na-stavljivo na več načinov) in Full Link povezljivost.

Uglajen, a izstopajočTudi oblikovno je prikupnejši od golfa, če smo že pri tem. Ostre in stilsko

dovršene linije, ki jih dopolnjujejo koničasta in v celoti poklopljiva stranska ogledala so prepričljiva že v petvratni izvedbi (to sem imela na testu), kaj šele v trivratni. Gre za Seatov oblikovno najmočnejši model do sedaj. V primerja-vi z golfom ali Fordom Focusom so bile njegove vozne zmogljivosti v prvih dveh generacijah še nekoliko grobe, nerafinirane, a s tretjo generacijo je tudi to preteklost. Uglajen na cesti, oblikovno izstopajoč in predvsem s stališča voznika neoporečen. Posebej z zmogljivim bencinskim 1.4 TSI bencinskim motorjem, ki ponuja izjemno izkušnjo.Na testu smo imeli model s šeststo-penjskim ročnim menjalnikom, ki deluje gladko in precizno, na voljo je po želji tudi sedemstopenjski avtomatski menjalnik DSG. Novi Leon je odvrgel okoli sto kilogramov teže in se občuti nadvse okretno ter lahko vodljivo. A to je le prvi vtis, model FR ima namreč zmogljivo športno srce.

Tudi v notranjosti so vidni kakovostni premiki, Leon je z novo generacijo v interierju dosegel golfovo kakovost, na konzoli ni več cenene plastike, obli-kovno deluje resnejše, sedeži so bolj ergonomski in sploh pri izvedenki FR precej športni, vtis pa še zaokrožijo rdeči športni šivi na volanu, na sedežih in na prestavni ročici. Na dotik občutljiv zaslon nudi paleto številnih možnosti za upravljanje, ki se jih bo razveselil sodobni voznik. Kljub vsemu komandno središče ne deluje preobloženo; pri Seatu so želeli odvečna stikala skrčiti na minimum, a to jim je uspelo tako, da centralni del deluje izčiščeno, še vedno pa je funkcij v resnici več kot pri predhodniku.

Štirje valji? Ali dva?S 1395 kubiki in maksimalno močjo 110kW oziroma 150KM je Seatov Leon

opremljen z najnovejšim bencinskim motorjemTSI z direktnim vbrizgavanjem

1.4 ACT (Active Cylinder Technology), ki so ga razvili pri Volkswagnu. Zadeva je atraktivna predvsem s stališča varčevanja – ko na stopalko za plin pritiskamo enakomerno in nežno, se dva valja od štirih avtomatično ugasneta in tako motor deluje samo na dva. To v praksi pomeni dramatičen prihranek goriva! Zdaj najbrž razumete naslov članka – res da je FR športni model, a ne tiste vrste, ki useka po denarnici. V praksi pretikanja med dvema oziroma štirimi valji voznik ne občuti in tega ne bi niti zaznal, če ga ne bi na prikazovalniku, nameščenim na merilnikih, o tem obvestilo sporočilo. Takoj, ko na stopalko bolj pritisnemo, pa se aktivirajo vsi štirje valji. Ta občudovanja vredna tehno-logija omogoča kar znaten prihranek recimo na avtocesti pa tudi v tekočem mestnem prometu. Mimogrede, Leon je na voljo bodisi z 1,4 TSI bodisi 1,8-li-trskim TFSI bencinskim motorjem in seveda tudi z dizelskim TDI motorjem (dvolitrskim), samo v vednost. Če mislite, da od 1,4-litrskega bencinskega motorja, ki teče samo na polovico valjev, res ne bi pričakovali kaj dosti, boste prijetno presenečeni. Vse je tu, angažiranost, dinamika, vznemirjenje in odlič-na vozniška izkušnja. Pri športni različici Leona z oznako FR za to poskrbijo še impresivna Dynamic športna platišča (model FR je opremljen tudi s širšimi gumami, pri Design paketu, ki smo ga imeli na testu, pa smo se lahko hvalili s kar 18-palčnimi platišči namesto standardnimi 17-palčnimi), bolj športno, a še vedno subtilno oblikovani odbijači, kromirana dvojna izpušna cev na zadku, zatemnjeno zadnje steklo, športna in prepoznavna značka FR na spre-dnjem ter zadnjem odbijaču in na volanskem obroču, predvsem pa športnej-še, nižje, trše vzmetenje. K splošnemu vtisu še prispeva že omenjeno rdeče prešivanje na sedežih, na menjalniku in sploščeno oblikovanemu, že na videz bolj športnemu volanskemu obroču. Ergonomsko oblikovani sedeži nudijo odličen oprijem vozniku in sovozniku tudi ob nagibanju v ostrejših ovinkih. In kljub vsemu lahko v tem avtu zadaj brez večjih težav udobno sedita dva višja potnika, čemur gre najbrž zahvala 2,64-metrski medosni razdalji.

Prikrito strasten značajSkratka, najbrž ni težko razumeti mojega navdušenja nad testnim avto-

mobilom, ki ima kljub na prvi pogled nedolžnemu videzu v sebi 150 konjskih moči in 250 Nm navora. Tako okoljsko ozaveščeni Seat Leon (ki ni pogolten, saj ima tovarniško izmerjeno kombinirano porabo le kakih šest litrov na sto prevoženih kilometrov in se hvali z nizkim ogljičnim odtisom) pod pokrovom v resnici skriva precej moči in do sto kilometrov na uro pospeši v vsega 7,9 sekundah. Športni občutek vožnje nemara nekoliko zmoti samo dolgo pre-stavljanje, čeprav boste že v drugi prestavi lahko krepko presegli hitrostno omejitev v mestih. Porazdelitev moči in navora je linearna v vseh šestih pre-stavah, zaradi česar voznik ne dobi občutka, da bi "šponal" in brzel kot kak po-divjan najstnik. Nasprotno, tudi pri pritiskanju na stopalko bo vožnjo občutil kot uglajeno – kot v družinski kombilimuzini.

In tu je, vsaj po mojem skromnem mnenju, največji čar Seatovega Leona in še posebej FR izvedenke. Sosedje ga ne bodo gledali s sovražno zavistjo, čeprav se bodo za njim obrnili pogledi, prežečim policistom na počivališčih ne bo padel v oko kot potencialni zakonolomec, vseeno pa se boste kot voznik ali lastnik hitro zavedeli, da v rokah nimate prav pohlevnega kosa pločevine. Kljub malenkostno tršemu vzmetenju pri tej različici se avto lahko vozi prav džentlmensko in rafinirano. Motor je tako tih, da se boste morda sem in tja vprašali, ali nemara slišite samo kotalno trenje. Super občutljivi si lahko op-cijsko dokupijo paket prilagodljive nastavitve vzmetenja FR Dynamic Chas-sis Control (DCC). Kar se tiče prtljažnika, ta sploh ni skromen, kot bi sklepali glede na zunanje dimenzije. Premore 587 litrov prostornine, če sedeže zloži-mo, pa dobimo celo 1.470 litrov prtljažnega prostora (za lažje zlaganje skrbi

Tkalska pot 6, 1241 Kamnik Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil SEAT.


Plusi:• učinkovit, varčen motor • športen občutek v vožnji• privlačen dizajn• popolna oprema

• konec kompromisov med športnostjo in varčnostjo

Minusi:• rezervoar za gorivo ima samo 50

litrov

Ženska za volanom

nakladalna rampa Top Tether). Funckija SEAT Drive Profile vozniku omogoča, da izbira način vožnje, eco, comfort (normalni) in sport, s tem pa spreminja tudi lastnosti servo volana, krmiljenja, dodajanja plina in celo zvok motorja. Načinu vožnje sledi tudi ambientalna LED razsvetljava, ki v eko in normalnem načinu vožnje sveti belo, v športnem načinu pa se obarva rdeče. Nekaj je na tem avtomobilu, kar voznika vleče, da poskusi več in raziskuje dinamiko vo-zila, zato v primerjavi z njim golf in Škoda Octavia (tudi slednjo navajajo kot možno tekmico Leonu, narejena je na enaki platformi MQB) izpadeta precej manj privlačna.

Hvalnice brez zadržkovDa je vtis še okrepljen, je tu osem zvočnikov, dvopodročna klima, nastavlji-

va na pol stopinje Celzija natančno, vgrajen sistem za prostoročno telefonira-nje, navigacija, modri zob in barvni zaslon na dotik. Za varnost skrbi sedem varnostnih blazin, regulacija zdrsa pogonskih koles, protiblokirni zavorni sis-tem, elektronski nadzor stabilnosti s pomožnim zaviranjem v kritičnih prime-rih (emergency brake assist), ISOFIX za pripenjanje otroških sedežev in tako naprej. Še zanimivost: če držite funkcijo zaklepanja več kot štiri sekunde, se bosta avtomatično zložili stranski ogledali in zaprla se bo tudi panoramska streha, če ste jo morda pozabili zapreti pri odhodu iz vozila. Da, panoramska električna streha samo še dodatno prispeva k privlačnosti modela FR!

Če bi prej Seata svojim prijateljem priporočili z zadržkom, boste z novim Leonom tudi sami nekritično zapeli hvalo skupaj z mano. Uglajen znotraj in zunaj, z ravno pravim odmerkom adrenalina in športnosti, s sodobnim oblikovanjem in prepričljivimi voznimi lastnostmi, nadvse učinkovitimi mo-torji, še posebej v FR različici, je to avto, ki vas bo hitro osvojil in s katerim je španska znamka končno dosegla zastavljene cilje. Za konec: akcijska cena testnega avta, ki so nam ga posodili v Avto Cerar iz Kamnika, je 18.867 evrov, k čemur prištejte še akcijsko ceno Design paketa v višini 1.549 evrov, tehnični paket v vrednosti 118 evrov (senzorja za luči in dež ter vzvratno ogledalo s samodejnim zasenčenjem), kovinsko barvo v vrednosti 603 evre in LED paket v višini 1.067 evrov in prišli bomo do končne vsote, ki znaša 22.024 evrov. Kar je glede na izjemno opremljenost še vedno ceneje od tekmecev.

ŠE VEČ TVOJIHHITOV!

PRVI HITRADIO

95,6MHz


Na kratko

Župani z ministrom o obvoznici Mengeš, Trzin, Domžale • V okviru dvodnevnega obiska vlade v osre-dnjeslovenski regiji so se v sredo, 11. maja, na gradu Jable župani Trzina, Domžal in Mengša z ministrom za infrastrukturo, dr. Petrom Gašperšičem, posvetovali o gradnji obvoznice v Trzinu, nedokonča-nem mengeškem kraku in povezovalni cesti Želodnik–Vodice.

Na posvetu z ministrom je vsak od županov predstavil težave v svojem kraju. Tako je trzinski župan Peter Ložar poudaril, da se med delavniki sko-zi Trzin pelje kar 40 tisoč avtomobilov. »Sedanja trzinska obvoznica je še nekako pretočna, medtem ko na Mengeški cesti vse obstane. Novo obvoz-nico želimo umestiti v prostor. Zavedamo se, da je težava s financiranjem, a če bo treba, bomo del prispevale tudi same Občine,« je dejal Ložar. Franc Jerič, župan občine Mengeš, je izpostavil, da je v njegovem kraju ključna težava tranzitni tovorni promet, ki bremeni državne pa tudi občinske ce-ste, zgrajene nedolgo tega. »Naš glavni cilj je onemogočiti oz. preprečiti uhajanje tovornega prometa iz avtoceste Ljubljana–Maribor na naše ce-ste. Med sedem in osem tisoč tovornjakov z velikim polpriklopnikom se vsakodnevno pelje skozi Mengeš. Poleg tega je za našo občino rak rana tudi nezgrajeni krak mengeške obvoznice. Vsi avtomobili z Gorenjske se vozijo skozi Mengeš, uničujejo se ceste in objekti ob njih,« je razložil Jerič. Kot je dejal domžalski župan Toni Dragar, je podoben problem tudi v Dom-žalah: »Državna cesta gre skozi center Domžal in to je katastrofa. Tudi pri nas so velik problem tovornjaki.« Opozoril je še, da se dogajanje okrog obvoznice vleče že predolgo časa in da občanom zmanjkuje potrpljenja. Enako je pripomnil tudi Jerič, ki je opozoril še na možnost različnih civil-nih iniciativ in državljanskih nepokorščin, kot je zapora ceste. »Občani enostavno niso več zadovoljni z enimi in istimi odgovori. Zmanjkuje jim potrpljenja,« so bili enotni župani in hkrati poudarili, da se zavedajo, da se bo z rešitvijo težave v eni občini, problem pojavil v drugi – ravno zato sodelujejo, saj želijo težavo rešiti celostno.

Minister Gašperšič je odvrnil, da bodo težave reševali regijsko in glede na prioritete. Najprej se bo uredila zapora za tranzitni promet, druga prio-riteta je manjkajoči košček obvoznice v Mengšu in tretja umestitev obvo-znice v prostor. Župani so bili s posvetom zadovoljni, a zavedajo se, da bo treba za začetek del še ogromno narediti.

Kučan in Pahor na GSŠRM KamnikKamnik • Na pobudo dijaka Žana Potočnika in učiteljice Suzane An-doljšek sta Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik obi-skala sedanji in bivši predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor in Milan Kučan. Z dijaki sta debatirala o 25-letnici samostojnosti Slovenije, njeni zgodovini in prihodnosti.

»Dijak Žan Potočnik in učiteljica Suzana Andoljšek sta menila, da bo dijakom zanimivo iz prve roke dobiti informacije o dogodkih v času osa-mosvajanja ter na poseben način obeležiti prihajajočo 25-letnico samo-stojnosti. Tako smo dijakom približali tudi vlogo predsednika države, jih posredno spodbudili k zavedanju o pomembnosti te inštitucije ter jih do-movinsko vzgajali. Odziv dijakov je bil pozitiven, nekateri so pričakovali več odgovorov o pogledih naprej in ne toliko pogledov v zgodovino do-godkov,« je o visokem obisku povedal ravnatelj Šemso Mujanovič.

Predsednika sta se z dijaki pogovarjala o razglasitvi samostojne drža-

ve, o tedanji enotnosti Slovencev in pomanjkanju le-te v današnjem času, o primerjavi tedanje in sedanje Slovenije, o znamenitem Kučanovem stav-ku – Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan. – in o tem če se je uresni-čil, o povodu za slovensko željo po lastni državi, o pooblastilih, ki jih ima predsednik države, o domovinski zavesti Slovencev in pomenu šolstva v zvezi s tem, o varnosti v Sloveniji ter o aktualnih temah, kot so brezposel-nost med mladimi, beg možganov, preveliko število razpisanih mest na fakultetah.

Premier Cerar na obisku v naši regijiKamnik, Domžale, Trzin • Predsednik vlade dr. Miro Cerar je v sredo, 11. maja, obiskal CIRIUS Kamnik, Dom počitka Mengeš – Center ak-tivnosti Trzin in podjetje Količevo Karton.

Po delovnem posvetu vlade na gradu Jable se je predsednik vlade dr. Miro Cerar odpravil v Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposa-bljanje Kamnik, kjer so ga pozdravili učenci, dijaki in zaposleni v centru, ogledal si je prostore ter pohvalil delo centra. Z direktorjem CIRIUS-a dr. Goranom Pavličem sta se pogovarjala o ideji oz. potrebi po pokritem pla-valnem bazenu v sklopu centra.

V Trzinu je obiskal Dom počitka Mengeš, Center aktivnosti Trzin, kjer so ga pozdravili in mu pripravili prisrčen kulturni program. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je ob tem dejal, da se dobro vidi, kako dobro vzdušje vlada v trzinskem domu starejših občanov.

Foto: Občina Trzin


Oglas

Za življenje brez skrbiŽivljenjsko zavarovanje Super 18

ZAVARUJEMO ČUDEŽ – ČLOVEKA.

Življenjsko zavarovanje Super 18 je zavarovanje za vas, vašega partnerja in vašo družino. Poleg kritja za primer naravne in nezgodne smrti ponuja tudi kritja za primer nastanka več različnih hudih bolezni ter posebno kritje za otroke.

Več o zavarovanju lahko preberete na naši spletni strani.

Za življenje brez skrbi

ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE

www.merkur-zav.si080 28 55


Intervju

Nik Zupančič: Sem miren trener M. Primožič, M. Štrajhar

Veliki so ponavadi skromni. In prav tak je tudi Nik Zupančič, v preteklosti odličen hokejski igralec, zadnji dve leti pa trener. Pred slabim me-secem je na svetovnem prvenstvu divizije I, skupine A slovenska izbrana vrsta, katere selektor je, osvojila prvo mesto. S tem si je neposredno zagotovila nastop v elitni diviziji, ki bo prihodnje leto v Nemčiji in Franciji.

Nik, če začnemo na začetku, otroštvo in mladost ste preživeli v Kamniku, vaša mama je bila dolga leta direktorica Kulturnega centra Kamnik, oče pa je bil nogometni vratar in hokejist. Kako, da vas ni zaneslo recimo v kulturo, torej da bi sledili mami, oba z bratom Markom sta se podala za očetom v hokejske vode?

Sicer smo bili veliko v Kamniku, ampak živeli smo v Šiški, čisto blizu hale Ti-voli, eno križišče stran. Oče je, kljub temu da je bil nogometni vratar pri Olimpiji, igral tudi hokej, ki ga je imel rajši. Veliko časa smo preživeli v hali Tivoli, tako da je bilo moje igranje hokeja normalna posledica. Tudi sam sem hitro vzljubil ta šport, k sreči sem imel dobrega začetnega trenerja. Kar se pa tiče kulture ... mama jo je spodbujala, vsaj neko splošno znanje, z bratom sva ji hvaležna, ampak mislim, da sva bila midva že od začetka narejena za šport. (smeh)

Že s sedemnajstimi leti ste igrali za člansko moštvo Olimpije, kot srednješolec tudi za jugoslovansko mladinsko reprezentan-co, takrat ste obiskovali kamniško gimnazijo, ki ste jo na sredini zamenjali za ljubljansko, da ste lažje usklajevali s treningi. Vaš talent je bil torej nesporen, kaj pa sama odločitev za kariero hokejista, je bilo to samo po sebi umevno?

Bil sem uspešen v vseh selekcijah. Malo čutiš, koliko si vreden, koliko znaš. To te žene naprej. V tistih časih je bilo naše gonilo priti v prvo moštvo Olimpije ali Jesenic. To je bil primarni cilj, nihče ni razmišljal o tujini. Danes to malo manjka – dobri slovenski klubi – da bi imeli mladi cilj. Gledajo Kopitarja in druge, dostop imajo do vseh informacij, spremljajo NHL – mi smo njihove igralce mogoče videli na kakšnem plakatu – in razmišljajo samo o tem. A treba je biti realen in tukaj imajo veliko vlogo starši. Moja kariera ... pri šestnajstih sem prišel v ekipo, ker je nastala manjša luknja, tako da sem imel malo sreče. Priložnost, ki sem jo dobil, sem precej hitro izkoristil. Od tu je šlo samo še navzgor.

Bili ste v legendarni generaciji z Dejanom Kontrecem, Tomažem Vnukom, Ivom Janom, pa Andrejem Razingerjem z Jesenic itd. Bi morda lahko primerjali legendarni Olimpijin in reprezentančni napad Zupančič-Kontrec-Vnuk (tudi Jan) z današnjim "trio adijo" Jeglič-Tičar-Sabolič?

Težko, hokej se je od takrat spremenil. Mi smo orali ledino: prvič smo se prebili v elitno skupino, šele na koncu karier smo šli igrat v tujino. Fantje pa so precej hitro postali dobri igralci v Ligi EBEL in jim je bilo veliko lažje. Za nas je bil preboj v tujino veliko težji. Moram reči, da vse te pa tudi ostale reprezentančne igralce zelo spoštujem. Igrajo v ligah, ki so vrhunske. KHL je za NHL-om najmočnejša liga na

svetu in tam igrati kot tujec ter biti uspešen, je velika stvar. Če že delamo primer-javo, mislim, da so nas ti fantje prerasli.

Katere spremembe v hokeju pa imate v mislih?

Prva stvar je trening, ki je sedaj popolnoma drugačen. Včasih smo veliko tre-nirali, vendar sedaj ugotavljamo, da popolnoma narobe. Zato niti nismo mogli izkoristiti potenciala, ki smo ga mogoče imeli. Ostale države so veliko prej osvo-jile bolj specifičen trening. Moderen trening je veliko manj obremenilen za telo, doseže pa se veliko večji efekt. Zato je tudi igra hitrejša, bolj na telo. Pravila se niso spremenila, se jih pa sodniki bolj dosledno držijo. V zadnjih šestih, sedmih letih opažam ogromno razlik v vratarski poziciji – ogromno je gibanja, vratarji so visoki med 195 in 200 cm, so zelo atletski, gibalni. Mogoče je kar malo diskrimina-torno, a vratarja, visokega 1,8 m, sploh ne vidimo več v hokeju. Včasih je bil vratar tisti, ki je bil slabši drsalec. Danes so razlike med posameznimi igralci, igralnimi pozicijami, precej manjše.

V Sloveniji ste igrali za Olimpijo, Jesenice, tudi Bled, bili v Medveščaku ter veliko v tujini: v Avstriji (s Feldkirchom celo evropski klubski prvak), na Finskem, Švedskem. Na kateri del vaše klubske kariere ali klub vas vežejo posebni spomini?

Najlepše je bilo na Finskem. In tu smo igrali tudi najboljši hokej. Že sama drža-va mi je po karakterju zelo pri srcu. Če Fince primerjam s Švedi, so zelo drugačni: veliko bolj so zaprti vase, ampak izredno pošteni. Če smo se nekaj zmenili, ni bilo važno, ali smo podpisali pogodbo ali ne, so se držali dogovora. Finci ne govorijo veliko, tisto, kar pa povejo, je s čisto drugega – neobičajnega zornega kota.

Finska vam je bila pisana na kožo, saj ste vedno veljali za zelo delovnega, zanesljivega in odgovornega igralca. Imeli ste rela-tivno malo poškodb, čemu to pripisujete? Morda temu, da ste že od nekdaj, tudi zdaj ko niste več aktiven igralec, odlično telesno pripravljeni?

Spomladi in poleti je treba narediti dobro bazo. Npr. fantje iz reprezentance si bodo sedaj vzeli kakšen teden počitka, potem pa bodo že začeli delati za na-slednjo sezono. Če smo prej delali primerjavo, so tudi tu fantje zelo osveščeni. Ni enega, ki ne bi bil fizično pripravljen – fantje vedo, zakaj delajo, kako delajo, tako so se naučili. Včasih niti ni bilo takih razmer za individualni trening, ni še bilo osebnih trenerjev, ljudje še niso bili tako osveščeni. Sam sem bil sicer vedno samoinciativen. Ko sem prišel na Finsko, sem že po enem tednu videl, koliko je ura, kljub temu da sem bil za naše razmere dobro pripravljen. Vmes sem odšel domov in ob vrnitvi na Finsko najel atletskega trenerja, ki mi je izdelal individu-alni program. Videl sem, da je tisto, kar sem delal, bilo za Slovenijo super, ampak za Finsko je treba kaj več.

Bili ste center, pa tudi krilo, a ste bili kljub zelo kontaktni vlogi nekonflikten igralec, redko izključen, tudi v hokejskih pretepih ste redko sodelovali, vemo pa, da gre pri hokeju vsaj na prvi vtis za bolj grob šport …

Moj fokus je bil drugje. Če pogledamo na tablo, rezultat, igramo za zadet-ke. Ne vidim smisla v pretepanju, če imam znanje za doseganje golov. Seveda so provokacije, ampak moraš biti tako samodiscipliniran, da ne odreagiraš. Še posebej to velja v tujini, če si prvi igralec kluba. Sem pa šel skozi trdo šolo, tudi sam sem včasih naredil kakšno bedarijo. Recimo, v alpski ligi sem udaril sodnika, dobil sem en mesec prepovedi igranja, v današnjih časih bi bil še bolj kaznovan. Iz teh izkušenj sem se ogromno naučil, kaj takega nisem nikoli več ponovil. Tudi izključitve so bile pri meni redke – če sem bil izključen, sem imel največ dvanajst minut izključitev na petdesetih tekmah sezone. To je skoraj nič. Osredotočen sem bil na igro in doseganje zadetkov.

Ste si poleg tega incidenta s sodnikom katerega od pretepov, grobosti še posebej zapomnili?

Seveda. Ko sem igral na svoji tretji tekmi v Feldkirchu, bil sem novinec v ligi in Kanadčani so me takoj preizkusili. Kanadčan se je pognal v našega, po rasti malo


Intervju

Vedno si je treba zadati visoke cilje ali pa mogoče malo nad tistim, kar misliš, da

je možno, da te nekaj žene naprej, da hočeš to doseči. Obenem je treba biti realen. S

trenersko funkcijo sem zadovoljen, očitno nekaj delam prav, tudi povratne informacije

igralcev so zelo pozitivne. Najbrž sem naredil tudi kakšno napako, ampak iz teh se učim. Manevrski prostor torej še vedno

je. Dosti črpam iz svoje igralske kariere.

manjšega igralca, sam sem ga prestregel. Nastal je vsesplošen pretep, fer, roka-vice dol. Malo je bilo nerodno, ker nasprotnega igralca nisem poznal. V hokeju se zagrabiš. Ponavadi pričakuješ, da je nasprotnik desničar. Ampak ta je bil levičar, cela moja stran je bila odprta, no, saj sem ga sam tudi zadel. Bilo je ogromno krvi. Za kazen sem imel dve tekmi prepoved igranja. Po tem pretepu sem imel mir, saj sem se postavil zase.

Kako pa sedaj kot selektor reagirate na nekontrolirano grobost, kot je bila npr. na zadnji tekmi minulega prvenstva z Avstrijo, ko je avstrijski igralec Pallestrang v naletu Hebarju povzročil celo pretres možganov?

V trenerski vlogi sem miren, emocije zadržujem v sebi. Če je na drugi strani trener, ki nori, mogoče je sicer tak tip, ampak meni s tem daje veliko informacij. Včasih trenerji izvršimo pritisk na sodnika, to je namensko. Nočem pa, da to de-lajo igralci. Za to smo pristojni trenerji, igralec lahko pride do sodnika, spoštljivo vpraša, kaj je bilo narobe, oz. če hoče informacijo, jo bo vedno dobil. Taka so tudi navodila sodniške organizacije. Pred vsakim svetovnim prvenstvom imamo tre-nerji sestanek, na katerem sodniki točno povejo, kaj in kako bodo sodili in tega se tudi držijo. Od igralcev zahtevam, da se ne ukvarjajo s sodniki, ker res nima nobenega smisla.

Na koncu prvenstva je bilo pri igralcih kar nekaj poškodb. Je vse v redu, je kakšna hujša?

Ne, mislim, da ni šlo za hujše poškodbe. S Kovačevičem niti še nisem govoril. Mislim, da me imajo "poln kufer" že en mesec skupaj, tako da jih sedaj malo pu-ščam pri miru. Seveda pa se bom pozanimal in pridobil informacije. Pri Kovačevi-ču bi lahko bila težava, če bi poškodba postala kronična. Izpah rame – če se zgodi enkrat, še ni tako hudo – pri Koblarju je bilo že drugič in bo potrebna operacija. Ampak bolj me skrbijo igralci, ki so poškodovani in jih sploh ni bilo. Gre za težke poškodbe križnih vezi, Muršak ima zlomljeno nogo. Upam, da bo to sanirano do septembra, ko bodo ti fantje prišli v poštev za reprezentanco. Tu pa nastopi dok-torska služba oz. dobra rehabilitacija. A poškodbe so del našega športa.

Slovenija že lep čas skače iz skupine A v B in nazaj, potekajo večne debate, da smo predobri za B in preslabi za A. Kaj vi mislite, je ta sistem skupin in vsakoletnih svetovnih prvenstev smiseln?

Pravih razlogov za vsakoletno svetovno prvenstvo ne poznam. Menim pa, da gre za zaslužek. IIHF, Svetovna hokejska organizacija, ima vsako leto, ko organizi-ra svetovno prvenstvo, dobiček. Zato mislim, da je to eden od razlogov za vsako-letno svetovno prvenstvo, tudi med olimpijado. Tudi sami se včasih sprašujemo, ali je to smiselno ali ne in ali sploh še ima vrednost. Če bi bilo manj pogosto, bi imelo večjo vrednost. Lahko bi naredili kvalifikacije, kot so v nogometu in dru-gih športih, najboljših šestnajst bi se srečalo na svetovnem prvenstvu. Verjetno je drugi razlog popularizacija športa, ampak svetovna prvenstva so vedno v istih državah. Malo krožijo: Švedska, Rusija, Finska, Češka. Naslednjo leto bo v Nem-čiji in Franciji. Zaradi tega se tudi prirejajo pravila, kar mi ni všeč. Jasno mi je, da s prihodom Slovenije v elito ali na olimpijado IIHF nima nič. Zato so nedvomno pogrešali Nemce na olimpijadi. Če bi Nemci izpadli iz elite, bi bil to velik udarec za IIHF. Ampak sam si želim samo enakih pogojev za vse.

Zaradi klubskih obveznosti vas je zapustil vaš pomočnik Ivo Jan? Že veste morda, kdo bo novi pomočnik?

To sem pričakoval. Popolnoma jasno je – če si prvi trener kluba, imaš ogro-mno obveznosti. Kadarkoli manjkaš, ni isto, kot če si. Tudi če imaš dobrega po-močnika, se ekipa nedvomno ne obnaša čisto enako. V teh premorih, ko te ni, izgubiš kontakt z ekipo. Po vrnitvi rabiš deset dni, da prideš na tekoče, vmes pa so že tri tekme in lahko se ti vse skupaj poruši. Septembra prihajajo kvalifikacije, to je zelo zahteven termin, ker se tak čas vsi klubi pripravljajo. Ta odhod sem to-rej pričakoval in ga razumem. Ampak vsi kandidati, ki si jih sam želim, že imajo neko funkcijo, so prvi trenerji ipd. Razmišljam konstantno, ampak zaenkrat še nisem našel pravega, moram opraviti tudi razgovore. To so moje želje, kaj se bo odločila zveza, pa ne vem. O imenih je še prezgodaj govoriti. Zelo zadovoljen sem z Gabrom Glavičem, kar se tiče treninga vratarjev in celotne pomoči. Omenil bi še Aleša Burnika, ki je odgovoren za videoanalizo. Dosedanja ekipa je bila zelo v redu, ampak kot vedno bomo našli rešitev.

Če primerjamo kvaliteto hokeja v vaših aktivnih časih v primer-javi z današnjimi najboljšimi reprezentancami, kje je Sloveni-ja? NHL, KHL, je igralcem vaše generacije po kakovosti veliko manjkalo do najboljših lig?

Imamo odlične posameznike in tudi kot ekipa pariramo – s Kanado npr. smo igrali 3:3. Ruse smo v tej zasedbi precej namučili že na svetovnem prvenstvu leta 2011. Z Nemci smo igrali neodločeno, s Slovaki izgubili gol razlike, premagali smo jih na olimpijadi. Ves čas smo blizu. Z našo generacijo nismo bili niti pribli-žno tako blizu.

Sicer imate kot hokejski trener že na začetku svoje poti lepe uspehe: državni naslov z oslabljenimi Jesenicami predlansko sezono, kot pomočnik selektorja Kopitarja že na olimpijadi v Sočiju, kot selektor slovenske reprezentance pa ste se že kar uvrstili v elitno skupino. Ste zadovoljni z doseženim? Kaj so naslednji cilji?

Vedno si je treba zadati visoke cilje ali pa mogoče malo nad tistim, kar mi-sliš, da je možno, da te nekaj žene naprej, da hočeš to doseči. Obenem je treba biti realen. S trenersko funkcijo sem zadovoljen, očitno nekaj delam prav, tudi povratne informacije igralcev so zelo pozitivne. Najbrž sem naredil tudi kakšno napako, ampak iz teh se učim. Manevrski prostor torej še vedno je. Dosti črpam iz svoje igralske kariere. Sicer pa moja trenerska pot ni bila običajna, saj sem kar do 42. leta igral hokej. Normalno trenerji začnejo pri tridesetih, trenirajo mlajše selekcije in gredo vedno višje. Sam sem pa začel kar s člani. Glavna prednost je moja igralska kariera, v kateri sem imel veliko kakovostnih trenerjev, od katerih še vedno veliko črpam. Vedno sem vesel, da sem imel tudi tiste slabe, da vem, kako ne delati, ne ponavljam njihovih napak.

Glede na to, da je jedro ekipe zelo mlado in hkrati že precej izkušeno, najbrž lahko računamo, da bo ta ekipa še dolgo igrala skupaj?

Upam, da bodo jedro še nekaj let tvorili isti igralci. Seveda, vedno nas pestijo poškodbe, letos jih je bilo ogromno. Izredno sem vesel, ko igralci dobijo povabilo v dober klub, kjer igrajo vodilno vlogo. To potem prinaša tudi kakovost v repre-zentanci. V Sloveniji žal nimamo dobrega domačega klubskega tekmovanja, v katerem bi reprezentantje lahko igrali, vsi morajo igrati v tujini. Čeprav smo letos videli, da so fantje iz Olimpije dobro igrali na svetovnem prvenstvu in tako so tudi oni dobili potrditev, da so na pravi poti. Je pa nujno treba nekaj narediti na našem klubskem nivoju, čeprav je čez noč to nemogoče. Rad bi videl vsaj en urejen klub v Ligi EBEL.


Intervju

Ja, ampak Jesenice se počasi pobirajo, Olimpija že nekaj let čepi na dnu EBEL lige, po drugi strani je bila letos lepa poživitev ekipa Celja.

Super, ja, ekipa Celja je bila res lepa poživitev. Letos so se bile Jesenice pri-pravljene pridružiti Ligi EBEL, izpolnili so vse pogoje, tudi na novo dodane, pa se odgovorni v Ligi EBEL še niso nič odločili. 15. maja naj bi bilo jasno. Ampak naj mi nekdo pove, kako tak čas sestaviti ekipo, ki bo septembra igrala v Ligi EBEL in bila konkurenčna. Igralci, ki bi bili primerni, so si sedaj že poiskali svoje klube.

Se v prihodnosti kaže kakšen novi Anže Kopitar, Jan Muršak?

To je zelo težko napovedati. Če pogledamo celotno zgodovino slovenskega ho-keja, smo imeli Jana in Anžeta, sedaj imamo enega NHL-ovca. Nekako statistično je to težko verjetno. Ves čas smo na preži, gledamo za talenti, fantov je veliko, pot, ki jo bodo ubrali, je odvisna od veliko dejavnikov. Veliko je čejev, težko je napoveda-ti. Upam, da ja. Sam imam sinova, ki trenirata v U-12. Tam so fantje, ki zelo obetajo, če bodo prav usmerjeni in bodo šli pravo pot. Ampak do tja je še daleč.

Kako je med vratarji, tokrat je nase zelo opozoril Gašper Krošelj, je prevzel vlogo prvega vratarja reprezentance ali je to odvisno od trenutne forme igralca?

To je čisto odvisno. Krošelj je igral na Švedskem, Danskem in na Norveškem pa tudi v ligi KHL pri Medveščaku. Razvija se, vsako leto je boljši, napreduje in na tem svetovnem prvenstvu je to tudi dokazal. Letos je bil v zelo dobri formi ravno pravi čas. Kristan je dober vratar, ki še vedno lahko veliko da reprezentanci. Upam, da bo dobil dober klub, v katerem bo igral. Malenkost sem v skrbeh, rad bi videl, da bi Luka Gračnar glede na leta in že pokazano, sestavil dobo sezono, v Salzburgu

ima pogodbo še eno leto in upam, da jo bo dobro izkoristil ter se vrnil vsaj na raven, kjer je že bil. Vratarja take kakovosti in s temi izkušnjami, ki jih ima, v re-prezentanci nedvomno rabimo. Lahko omenim še Andreja Hočevar, ki je v vrhu francoske lige. Že to je pokazatelj, da se dobro dela. A vratar je lahko samo eden. Dokler je zdrava konkurenca, je vse v redu. Drugače pa je tudi Žan Us pokazal do-bre igre v jeseniškem dresu, tako da je eden od kandidatov, ki prihajajo. Nekaj je še drugih, ampak to so mladi fantje, ki rabijo svoj čas in razvoj. V Sloveniji je veliko znanja, kar se tiče trenerjev za vratarje, mislim, da se z njimi dobro dela. In tako dobimo tudi dobre vratarje.

Če smo prej omenjali, da ste nadaljevali družinsko, očetovo ukvarjanje s športom, je tudi vaša sedanja družina povsem športna: vaša žena je nekdanja tenisačica, oba sinova že trenirata hokej … Ste sinova vi usmerili, ali sta se sama nalezla hokeja od vas?

Ne, jaz sploh ne, bil sem bolj za košarko, oba sta jo trenirala v šoli. Pa sta vseeno zašla v hokejske vode. Starejši sin eno let ni nič igral, ni mu bilo všeč biti igralec, nato je želel biti vratar, tako da je sedaj na tej poziciji, mlajši pa je igralec. Karakterno sta si precej različna in zanimivo ju je opazovati. Vedno sem rekel, da ju ne bom silil, sploh sedaj, ko mora biti ukvarjanje s športom precej neobreme-njujoče, čeprav je tudi to na trenutke kar resna zadeva. Starejši ima treninge štiri-krat na teden, konec tedna pa ligaške tekme. Sploh ko se liga končuje, ko se igra za uvrstitve, je zelo resno. Po drugi strani tako dobivata izkušnje, tudi za življenje, ne samo za šport in dokler bo tako, ju bom podpiral, imela bosta vse moje znanje, če ga bosta hotela uporabiti. Tudi kasneje, pri štirinajstih, šestnajstih letih, ko se začnejo resni treningi, če se za to resno odločiš – če me bosta takrat rabila, jima bom rade volje predal znanje in ju usmeril na pravo pot. Do takrat pa ... dokler uživata, je super. Tudi kakšen drug šport igramo – košarka, nogomet, ameriški nogomet, bejzbol, bmx. Je pa šola na prvem mestu.

Živite v Krtini, ste kaj vpeti v lokalno, občinsko dogajanje, bolj natančno v šport na tej ravni?

(smeh) Bolj slabo. Med vsemi treningi in ostalimi obveznostmi je to skoraj nemogoče. Vsake toliko pogledamo ženski turnir na travi. Vem pa, da imajo špor-tno društvo in veliko hodijo v hribe, ampak zaenkrat se še nismo priključili.

Foto: Aleš Fevžer

» Tudi farmacevt bi naredil vse za vaše zdravje.«

Mojca Tominc, mag. farm., Lekarna Kamnik - Novi trg

Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si

Dežurni lekarni od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016: Lekarna Kamnik ned in prazniki: 9.00 - 12.00Lekarna Domžale sob, ned in prazniki 17.00 - 20.00


Oglasi

Perovo 27, Kamnik na kamniški obvoznici, vsak dan od 9. ure

MOŽNOST REZERVACIJ ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 20 OSEB.

Pri nas si lahko privoščite pestro izbiro pizz, solat, zrezkov, sladic in jedi na žaru.

15 VRST MALIC v lokalu pon-pet 9.00-14.00dunajski, pizza, ocvrt sir pon-pet 9.00-19.00

PIZZA PARTY vsak zadnji četrtek v mesecu (26. 5.) velika pizza po 16. uri samo 2.99 €

SKOKOV KUPON UGODNOSTIGRATIS pijača pri 5. malici

GRATIS 11. malica

DO

STA

VA

HR

AN

E N

A D

OM

!

HALLO PIZZA! 01 831 2449

* Velja ob nakupu preko Dacia Financiranja. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na www.dacia.si. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranja, odvisno od modela.

Poraba pri mešanem ciklu: 3,5 - 6,8 l/100 km. Emisije CO2: 90 - 155 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisija NOx: 0,0083—0,0518 g/km. Emisija trdih delcev: 0—0,00328 g/km. Število delcev (x1011): 0—32,59. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni

zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Dacia. Zanesljiv partner GRZS.

www.dacia.si

Omejena serija Dacia LIFE že za 7.990 €

z 0% obrestno mero*

Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560,servis: 01/20 00 570. E-mail: [email protected] OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO

www.agrard.siREZERVNI DELI in STROJI za kmetijstvo

01 724 84 66

Ni vsak odstopljen, obarvan ali zadebeljen noht glivičen!

NOVO: • odvzem vzorca nohta za laboratorijski pregled

ZDRAVSTVENA NEGA STOPALPančur d.o.o.

01/72 45 106031/353 347

(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)

C 0 M45 Y 100 K 25 C 0 M60 Y 70 K 45

Variacija 3 (CMYK- 4-barvi tisk, printi, vsakdanja uporaba)


510 m

DOBENO Izhodišče: Mengeška koča na Gobavici 433 m

Zahtevnost: lahka, primerno za otroke +6

Čas hoje: Mengeška koča–Dobeno 1,5 do 2 uri

Najprimernejši čas: vsi letni časi

Zanimivosti:grad Jable v Loki pri

Mengšu

NA DOBENO z Mengeške koče

Mengeška koča na Gobavici, ki stoji na 433 metrih nadmor-ske višine in je bila zgrajena leta 1954, ponuja oddih med zeleno okolico in neokrnjeno naravo.Do koče vodi več poti, na vrhu pa je prijazno gostišče, obkroženo z igrali za najmlajše in mini živalskim vrtom. Obiskovalcem ponuja ču-dovit razgled. Proti severu se nam razkriva pogled na celotne Kamni-ške Alpe z vrhovi od Storžiča do Ojstrice, Velike planine, Lepenatke ter Menine planine. Če se ozremo levo od njih, vidimo Karavanke z Begunjščico in Stolom, na zahodu pa Julijce s Triglavom. Pod nami leži ravnina med Kamnikom in Kranjem z letališčem Jožeta Pučnika. To je priljubljena točka za vse, ki si želijo popoldanskega sprehoda, posebej zanimiva pa je za najmlajše obiskovalce.

Za tiste, ki si želijo nekoliko več rekreacije, je pot od Mengeške koče do Dobena odlična izbira. Dobeno nad Mengšem je kraj, ki ima kmečko-turistični značaj. To območje je precej hribovito. Okoli že kar na široko posejanih hiš se razprostirajo širni gozdovi in travniki. Kraj je zelo privlačen za mnoge sprehajalce, kolesarje in izletnike. Privlačen je zaradi neokrnjene narave, čistega zraka, lepega razgleda, mnogo urejenih pešpoti in Rašiškega stolpa. Dobeno je med drugim znano tudi po kmečkem turizmu in vredno je obiskati katerega izmed ponudnikov, npr. Dobenski hram, Gostilno Pri Ručigaju ali Turistično kmetijo Blaž.Mengeško kočo na Gobavici si bomo izbrali za naše izhodišče. Sem se lahko pripeljemo z avtomobilom in parkiramo na parkirišču pred kočo. Mogoče se zdi, da pot ni atraktivna in zanimiva, vendar je hoja zelo sproščujoča in ne preveč naporna, poleg tega tudi ni zelo oblju-dena. Od parkirišča pred Mengeško kočo na Gobavci se nekoliko spu-stimo do travnika, na to opozarja kažipot za Dobeno in Rašico, nato pa gremo po kolovozu v gozd in ves čas sledimo oznakam za Rašico oziroma markacijam. Pot se rahlo spušča in dviga ter je zelo razgiba-na, hodimo po kolovozu in gozdnih poteh. Naš cilj je Dobeno, sicer pa lahko pot nadaljujete do stolpa na Rašici, kar pomeni še približno 30 minut hoda več.

Bogomira Skvarča Jesenšek

Maj 2016Modre novice 24

Mihec odkriva Srce Slovenije

Križanka

Nagradni razpis slikovne križanke1. Igra ADVENTURE Mini golfa za 4 osebe2. Igra ADVENTURE Mini golfa za 3 osebe3. Igra ADVENTURE Mini golfa za 2 osebi

Nagrade podeljuje ADVENTURE Mini golf Panorama. Potrdila o nagradah bomo izžreban-cem poslali po pošti. Imena nagrajencev bomo objavili v Modrih novicah, ki bodo izšle 17. junija 2016.Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom pošljite do petka, 10. junija 2016, na naslov: Modre novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.

IZŽREBANI REŠEVALCI:1. Bon v vrednosti 20 €: Lili Košir Čamernjak, 1218 Komenda2. Bon v vrednosti 15 €: Matej Černigoj, 1241 Kamnik3. Bon v vrednosti 10 €: Marjetka Tartara, 1234 Mengeš

Nagrade podarja Papirnica Lipa, Pelechova 18, Preserje pri Radomljah.Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.

S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni križanki, ki so v celoti objavljena na spletni strani www.modre-novice.si. Vsi podatki so obvezni.

NOVO! Geslo nagradne križanke lahko

oddate tudi na www.modre-novice.si!

1

Ime in priimek

Naslov

Podpis E-mail 1 2 3 4 5 7

9

6 8

10 11 12 13 14 15

2

3 45

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

16


Na kratko

Domžalski srednješolci še letos z novo telovadnicoDomžale • Vse od leta 1989 je v Domžalah visela v zraku obljuba po izgradnji telovadnice ob Srednji šoli Domžale. Po letih truda in vlo-ženega denarja naj bi bila zgrajena decembra letos.

Leta 1989 so bili narejeni prvi načrti, pridobljeno gradbeno dovoljenje, šola je dobila prizidek, telovadnice pa ne. Vmes je posegla osamosvojitev, denacionalizacija in po letu 2000, ko je bila ustanovljena gimnazija Dom-žale, se je projekt ponovno obudili, a tudi tokrat ni šlo čez noč. Občina Domžale je odkupila oz. zamenjala potrebna zemljišča, do leta 2006 so bili pripravljeni predpogoji, da resorno ministrstvo spet požene "motor-je" in od leta 2011 je pripravljena nova projektna dokumentacija ter izda-no gradbeno dovoljenje. A vse to ravno v obdobju gospodarskega dna, investicija se je tako spet začela oddaljevati od realizacije. Vse do letos. Zakaj so ravno letos februarja zabrneli gradbeni stroji? Ker bi takrat sicer poteklo že veljavno, enkrat podaljšano, gradbeno dovoljenje. »Ker je bilo vloženega že kar nekaj denarja in časa v pripravo projektov, dejansko v vse, kar je bilo potrebno za gradnjo, bi bila res škoda, da do gradnje ne bi prišlo, česar so se ves čas zavedali tudi na ministrstvu. Zato so bili jeseni 2015 vloženi veliki napori, da je naposled prišlo do javnega razpisa za iz-bor izvajalca, ki se je srečno končal januarja 2016 in zadnjih nekaj tednov imamo okoli šole delavce, gradnja se je začela,« pravi ravnatelj in direktor Srednje šole Domžale Primož Škofic. Glede na terminski plan izvajalca bo telovadnica svoja vrata odprla decembra letos, dobrih 27 let po začetku.

Telovadnica ob srednji šoli že nekaj mesecev pridno raste in čeprav domžalskim srednješolcem nikoli ni manjkalo športnih izzivov v svojem mestu, bo nova telovadnica zagotovo prispevala k njihovemu športnemu udejstvovanju. Telovadnica bo dobrodošla tudi v lokalni skupnosti, ki bo s tem dobila možnost še ene lokacije, kjer se bodo lahko izvajale popoldan-ske rekreativne športne zgodbe. Ko v njej ne bo dijakov, bo telovadnica namreč na voljo za najem.

Mateja Kegel Kozlevčar

Tretji teden ljubiteljske kultureTretji Teden ljubiteljske kulture (TLK) je potekal med 13. in 22. ma-jem, ko se je po vsej Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot tisoč različnih kulturnih dogodkov. Teden ljubiteljske kulture je projekt, namenjen osveščanju javnosti o razširjenosti in pomenu ljubitelj-ske kulture za sodobno družbo. Letos se TLK prvič aktivno povezuje tudi s Tednom vseživljenjskega učenja, zato je bil 17. maj posvečen dnevu učenja in kulture. S tem so številna kulturna društva, etnične skupine, izobraževalne in kulturne ustanove opozorili na kakovost, množičnost in pozitivne vplive ljubiteljske kulture na življenja po-sameznikov.

Teden ljubiteljske kulture je vsako leto posvečen določeni temi in tako je osrednja tema letošnjega TLK namenjena zborovskemu petju – ker je to najbolj razširjena kulturna dejavnost pri nas, ker so naši zbori in vokal-ne skupine po kakovosti v samem svetovnem vrhu, še posebej zato, ker ima petje številne blagodejne vplive na zdravje posameznikov in celotne družbe.

Slavnostno odprtje in zaključek TLK sta bila tako vokalno obarvana: slavnostna otvoritev TLK je potekala 14. maja v Žalcu v okviru Festiva-la sredi zvezd, na katerem so nastopile najboljše male vokalne skupine Slovenije. Teden se je nadaljeval z desetimi velikimi regijskimi kulturni-mi projekti, ki se jim je pridružilo okrog tisoč dogodkov po vsej Sloveniji. Zaključna slovesnost TLK bo 21. maja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, kjer bo APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani s koncer-tom obeležil svojo 90-letnico.

Tudi na področju občin, ki jih pokrivata regijska koordinatorja v Ka-mniku in v Domžalah, je bilo kar nekaj prireditev v okviru TLK. Krivično bi bilo izpostaviti le nekaj izmed njih, zato si je dogodke najbolje osvežiti na spletni strani tlk.jskd.si

Pop-rock koncert Mengeške godbeMengeš • Mengeška godba pod vodstvom kapelnika Dimitrija Lede-rerja po tematskih koncertih filmske glasbe Z godbo okoli sveta in jubilejnem koncertu z opernimi arijami in tenoristom Janezom Lo-tričem pripravlja nov tematski letni koncert v pop-rock ritmih.

Izvedli ga bodo v sklopu praznovanja občinskega praznika Občine Mengeš v soboto, 28. maja, ob 19. uri v KD Mengeš, s ponovitvijo 3. junija ob 20. uri v kamnolomu pri mengeških tabornikih, kjer bodo poletni glas-beni večer nadaljevali Kvatropirci.

Mengeški godbeniki, ki so v zadnjem mesecu zelo zaposleni z nastopi v Mengšu in drugod po Sloveniji, bodo na prihajajočih koncertih preigra-vali uspešnice svetovno znanih glasbenikov, kot so Tina Turner, Michael Jackson, The Doors, Eric Clapton, Bon Jovi, Metallica, Bee Gees ter skladbe domačih rock zvezd, kot je npr. Siddharta. Pridružil se jim bo gost in so-list na kitari Gašper Kržmanc iz skupine Nula Kelvina. Povezovalec obeh koncertov bo Gregor Budal z Radia Slovenija. V soboto, 28. maja, bodo godbeniki tradicionalno koncertirali v Kulturnem domu Mengeš; v petek, 3. junija, pa v kamnolomu pri mengeških tabornikih, kjer je bilo včasih letno gledališče, pripravljajo ponovitveni koncert. Tam bodo z njimi zapeli Kvatropirci, ki bodo nato nadaljevali glasbeni večer s svojim repertoarjem. Obe prireditvi sta breplačni. Junijska je na prostem, zato bo ob slabem vremenu odpadla.

Maja Keržič

Poletnedejavnosti

2016Aktivne počitnice

Rekreacijsko plavanje odrasli

tabori

Vaterpolo šolaod 7 let

Plavalni tečajiod 3,5 let


Oglas

IRENA_ZUPAN_MODRE_NOVICE_OUTL.indd 1 12. 05. 16 10:29


Na kratko

Vremensko turbulentna proslava v ŽejahŽeje pri Sv. Trojici • Tradicionalna prireditev občine Domžale ob dnevu upora proti okupatorju na Žejah pri sv. Trojici je bila tudi tokrat v zna-menju govorov, bogatega kulturnega programa in izbrane vezne besede Drage Jeretina Anžin.

Ravno tako je bil sicer tudi letos dogovor, da Godba Domžale pripravi pri-merno vzdušje že pred začetkom, a je bilo to praktično nemogoče, saj se je rav-no takrat vreme obrnilo na glavo. Neurje s snežnim metežem se je stopnjevalo, kar je bil razlog za manjši obisk prireditve, poleg tega, da smo na njej pogrešali predstavnike najvišje občinske strukture. Zato pa je bil poleg Marije Majhenič, predsednice domžalskega Združenja borcev za vrednote NOB, govornik tudi Tit Turnšek, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. V kulturnem programu so poleg že omenjene Godbe Domžale z dirigentom Da-mjanom Tomažinom nastopili tudi člani Folklorne skupine Groblje, učenci OŠ Dob in neuničljivi Partizanski pevski zbor z zborovodjo Frančkom Gornikom in harmonikašem Branetom Sladičem. Največ odobravanja je požela kombinacija Godbe in Partizanskega zbora, kar so poslušalci s sodelovanjem pri petju in z bučnim aplavzom nagradili. Prireditev, ki je bila žal predolga, je s spoštljivim odnosom spomnila na polpreteklo zgodovino Slovenije in upor proti brezkom-promisnemu nacističnemu in fašističnemu okupatorju.

Bodimo aktivni in strpniKamnik • Dan pred praznikom, dnevom boja proti okupatorju, so v Ka-mniku pripravili proslavo, s katero so počastili spomin na polpreteklo zgodovino slovenskega naroda.

Slavnostni govornik je bil letos podžupan občine Kamnik Igor Žavbi, ki je spomnil, da ta praznik ni povezan zgolj z Osvobodilno fronto in 2. svetovno vojno, temveč tudi z Rudolfom Maistrom in 1. svetovno vojno ter osamosvoji-tveno vojno za Slovenijo pred petindvajsetimi leti. Bil je kritičen do sodobnega človeka oz. državljana, ki le pasivno spremlja in nekritično sprejema dogajanje v družbi in državi: »Marsikdo se sprašuje, le zakaj pa potrebujemo te praznike in proslave. Ali ni bolje sedeti doma, v udobju svojega fotelja, z daljincem v eni in s telefonom v drugi roki? Ali ni bolje brskati po družabnih omrežjih in vsake toliko časa pod kakšno fotografijo stisniti všeček. Da bi prebrali kakšen zanimiv članek, ki je zraven pripet, je že prevelik napor. Ali ni bolje gledati resničnostnih šovov in misliti, kako težko mora biti tekmovalcem, zaprtim v hiši, ki jo nad-zoruje Veliki brat. Verjemite, da jim je bolje kot tistemu na kavču, ki je ujetnik samega sebe in dalje od svojega okna ne vidi nič lepega. ... V Kamniku pa kot da ni aktivnih državljanov. Na slovesnostih se zbirajo vedno eni in isti ljudje. Težko mi je, ker je malo, ali jih celo ni, predstavnikov moje generacije. Mar se bomo res le preko twittov pogovarjali o stricih iz ozadja, ki da vodijo vse skupaj, in o prostitutkah, ki to zapisujejo. Presezimo to in preidimo izza računalnikov v


Agent tim d.o.o.Perovo 261240 KamnikT 01 8397 282E [email protected]

NOVO!Registracija vozil.

Agent tim: Poleg zavarovanj tudi registraci-ja motornih vozilZačetki podjetja Agent tim d.o.o. segajo v leto 2009, ko sta se Boris in Urban, oba z dolgoletnimi izkušnjami v zavarovalništvu, odločila po-skusiti še kot lastnika podjetja. Urban je svojo kariero začel v Kamniku kot zavarovalni zastopnik leta 1993 in je s svojo vztrajnostjo napredo-val vse do mesta direktorja v Zavarovalnici Tilii. Tudi Boris je začel kot zavarovalni zastopnik v letu 1996, le s to razliko, da je bil zaposlen v agenciji, ki je delala zavarovanja za zavarovalnico Adriatic. Ravno ta raznovrstnost izkušenj ter njuna želja, da ustanovita nekaj svojega, ju je pripeljala do tega, da sta z združenimi močmi naredila danes eno večjih agencij s področja zavarovalništva v Sloveniji. Svojo zgodbo o uspehu nadaljujeta, temu botruje Urbanova tehnična podkovanost v zava-rovalništvu in njegove vodstvene sposobnosti ter Borisovo znanje s področja vodenja uspeha. Oba pa se lahko pohvalita z velikim številom zadovoljnih strank. Da pa stranke še dodatno razvajajo, so začeli z novo dejavnostjo – registracijo motornih vozil.

Podjetje Agent tim d.o.o. ima v 100% lastništvu tudi podjetje At servis d.o.o. in v letu 2016 so poslovanje razširili. Začeli so z novo, sorodno dejavnostjo – registracijo motornih vozil, kar pomeni, da njihove stranke ob poteku registracije lahko vse uredijo na enem mestu, in sicer v obeh primerih: če nimajo tehničnega pregleda ali pa so ga predhodno že opravili. Ta dodatna ponudba je naletela na veliko odobravanje strank, saj jim nova dejavnost prihrani dragoceni čas.

Ostale dejavnosti, s katerimi se podjetje ukvarja, so: podaljšanje registracije, odjava vozila iz prometa, sprememba lokacije in ureditev prenosa lastništva zavarovanja itd. Vljudno vabljeni, da jih obiščete na naši lokaciji na kamniški obvoznici (Perovo 26).


Oglasi

PRI CUBRU SE VINO CEDI.Ko se peljemo iz Komende proti Kamni-ku, je na levi oznaka za Gostilno Čubr. V teh koncih že vrabci čivkajo, da od Čubra ne greš nikoli lačen, gostilno pa

opevajo tudi različni poskuševalci hrane, ki svoja opažanja

opišejo in orišejo v časopisih, revijah in spletnih portalih. Še

najbolj jim godi pregrešno dober kruh, morska presenečenja

in omamne sladice. Da ne omenjamo zmernih cen!

»Čubr predvsem vliva zaupanje! To je domača gostilna, še

vedno oziroma že 80 let, ki pa se je znala prilagajati in poso-

dabljati. A tega ni počela umetno, torej z velikimi krožniki,

barvnimi okraski in prepisanimi jedilniki, temveč kuharsko,

torej s prepoznavnimi jedmi in specialitetami,« so zapisali v

svoji oceni v tedniku Nedelo in Čubru dodelili štiri sončke.

Marsikdo pa mogoče ne ve, da v Čubrovi vinski kleti lahko

izbirate med več kot dvestotimi različnimi vrstami vin! To je

presenetilo tudi nas, ko smo se nekega sončnega sobotnega

popoldneva odločili ustaviti pri Čubru na Križu in se kuli-

narično popoldansko razvajati ob poskušanju njihovih dobrot. Mimogrede, ribjemu in mes-nemu meniju so – v koraku s časom – dodali

še vegetarijanskega in veganskega. Pa se vrnimo k vinom – če

vam je bolj pri srcu točeno, lahko izbirate med kar štirimi

hišnimi vinarji (Šerbinek, Krapež, Ajdnik, Paladin). Če želite

pomoč pri izbiri, vas gospodar Miha Potočnik odpelje v klet,

kjer skupaj izbereta najboljše za vas. »Najbolj priljubljeni so

Batič, Gaube, Kristančič, Ščurek, Tilia in Verus,« pravi Miha,

ki je tudi somelje. V njihovi kleti vas bodo presenetila tudi

tuja vina, od italijanskih, avstrijskih, srbskih, hrvaških, portu-

galskih, španskih in francoskih do daljnih avstralskih

in čilenskih.

Poleg vina vam pri Čubru ponudijo tudi konjak, vinjak, rum (karibski in kubanski), armanjak, viski

(irski, škotski, ameriški) vodko (rusko, poljsko), calvados, grapo iz Italije, porto, madeiro in več kot

deset različnih šampanjcev ter seveda še večji izbor

slovenskih penin, predikatnih vin itd.

Francozi pravijo, da tako kot diamant sodi v prstan, vino sodi k dobri hrani.

Gostilna Čubr ima oboje!

Čubrova vinska klet.

Gostilna Čubr, Miha Potočnik s.p., Križ 53, 1218 Komenda, T: (01) 834 11 15, [email protected], www.gostilna-cubr.com

realno okolje. Izrazimo svoje mnenje z besedami, pokažimo, kaj čutimo. Pri tem pa ohranimo spoštovanje do sočloveka, tudi do drugače mislečega. In ohranimo spoštovanje do naše zgodovine, ki je, kakršna je, in je ne moremo in ne smemo spreminjati. Zato je potrebna tudi udeležba na proslavah, na kulturnih in na špor-tnih prireditvah. Vem, da bo marsikdo rekel, kaj še hočeš, saj sem tu. Res je, a na-loga vseh nas, ki smo danes tukaj, je, da poskušamo spodbuditi čim več občank in občanov, da se nam pridružijo in postanejo aktivni. Aktivni občani in aktivni državljani. ... Drage občanke, dragi občani, aktiven odnos je tisti, ki je bil potreben za ustanovitev OF. Aktiven odnos in strpnost sta potrebna, da se zgodovina ne bo ponavljala in da se v prihodnosti ne bo potrebno ponovno upreti okupatorju.«

Župan Marjan Šarec je s podžupanom Igorjem Žavbijem in predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Matevžem Koširjem na koncu proslave k spo-meniku revolucije simbolno položil venec, obiskovalci, ki se jih je kljub dežnim kapljam zbralo precej, pa so lahko prisluhnili kulturnemu programu, v katerem so sodelovali udeleženci evropskega prostovoljskega projekta EVS iz Kamnika in mladi iz Mladinskega centra Kotlovnica ob spremljavi harmonikarja Jonasa Tom-šiča.

Mesarstvo Capuder-Brezje

Sveže domače mesoMeso pripravljeno za žar

Domači suhomesnatiizdelki

Brezje 23, 1233 Dobtel.: 01 724 90 02Gsm: 031 540 638

Delovni čas:sre, čet.: od 9. do17. urepet.: 9. do 18. uresob.: 8. do 14. ure

PESTRA PONUDBA MESA ZA ŽAR


Na kratko

Zemlja plešeTrzin • 19. aprila je potekala vseslovenska biodanza Zemlja pleše. Osmim slovenskim mestom so se pridružili tudi v Trzinu in tako po-častili spomin na ustanovitelja tega posebnega plesa Rolanda Tora Araneda.

Ustanovitelj – antropolog, psiholog Rolando Toro Araneda je v svojem poetičnem jeziku rekel, da je biodanza "poezija človeških srečanj". Gre za posebne vrste ples, za katerega ni potrebno predzanje, s katerim se po-novno povežemo sami s sabo in okolico ter razvijamo svoje potenciale. Gibanje, glasba in neverbalna komunikacija nam omogočata izražanje čustev, občutkov, ki jih navadno zatremo, kar lahko vodi do raznih nepri-jetnih stanj človeka in tudi fizičnih bolezni. V praksi je biodanza skupinska aktivnost za vse starosti, kjer so udeleženci vabljeni k plesu ob glasbi, in

sicer v okviru svojih zmožnosti. Posebej izbrana glasba prebudi občutke dobrega počutja in, kar je najpomembneje, predstavi lepoto udeležencev. Vsaka kombinacija gibanja in glasbe je pazljivo izbrana, tako da stimulira posebna čustva in občutke. Pri plesu ne posnemamo učitelja, temveč de-lamo vaje glede na občutke, ki jih v nas prebudi glasba. To vodi k izražanju naše lastne identitete.

V Trzinu je dogodek Zemlja pleše potekal v vrtcu Žabica, vodila ga je Mojca Tavčar in prav vse udeleženke smo odšle domov s pozitivnimi ob-čutki in nasmehom na obrazu in v srcu.

Mi smo za strpnostKamnik • 22. aprila je Občina Kamnik prejela slovenski prevod UNE-SCO-ve Deklaracije o strpnosti. Kamniškemu županu Marjanu Šar-cu sta jo poklonila dr. Nejc Jelen iz Izobraževalnega centra Eksena in ambasador strpnosti glasbenik Gregor Bezenšek ter mu hkrati predstavila človekoljuben družbenoodgovoren projekt promocije strpnosti – Mi smo ZA STRPNOST! UNESCO-va Deklaracija o strpnosti je dokument, star 20 let, lani je nastal tudi slovenski prevod te listine. Prevedel ga je prav dr. Jelen v okviru Iz-obraževalnega centra Eksena, ki s pomočjo izobraževanj spodbuja posa-meznike, da v svoje odnose vnašajo strpnost, sprejemanje in spoštovanje, in s sodelovanjem Društva za strpne odnose Eksena, katerega poglavitno poslanstvo in namen je promocija strpnosti v Sloveniji.

Kamniški župan Marjan Šarec je poklonjeno listino pospremil z be-sedami: »Strpnost je treba udejanjati. Več, kot govorimo, slabše je, če ni dejanj. Pravica enega se konča, kjer se začne pravica drugega. ... Strpnost ne pomeni, da smo tiho, da smo uslužni, pomeni pa velikokrat poslušati drugega in priznani napako, stopiti korak nazaj. Na Občini Kamnik se tru-dimo, da bo naša družba postala družba strpnosti. Seveda pa je težko do-seči neko zlato sredino, predvsem, ker skrajna levica poudarja strpnost v eno smer, skrajna desnica pa v drugo smer, oboji pa so zgrešili. Zato mora obstajati srednja meja in to se mi zdi bistveno. Ta deklaracija je dobrodo-šla, če jo bomo le udejanjali. Strpni moramo biti do večine stvari, razen do nestrpnosti. Čas, v katerem živimo, je dinamičen, problematičen, zato je

KAM-BUS d.o.o. – SKUPINA ALPETOUR Potovalna agencija, Perovo 30, 1241 Kamnik

www.kam-bus.si

V družbi KAM-BUS poleg registriranih linijskih prevozov nudimo tudi občasne prevoze. Imamo sodobne avtobuse, ki zagotavljajo varno in udobno vožnjo. Izbirate lahko med 20, 27, 35 in 52 do 56 sedežnimi avtobusi.

V svojih servisnih delavnicah, pa po predhodnem naročilu, opravljamo tudi vulkanizerske storitve za osebna vozila, kombije in avtobuse.

Storitve opravimo kvalitetno in po konkurenčnih cenah.

Dodatne informacije lahko dobite na www.kam-bus.si ali [email protected], lahko pa nas pokličete na telefonsko številko 01/83 09 400


Na kratko

Kakovosten zajtrk naredi danPekarna Pečjak, ki je med prvimi podprla projekt Slovenski tradi-cionalni zajtrk, je v teh dneh naredila pomemben korak naprej pri zagotavljanju kakovostnega zajtrka za otroke in odrasle. Ob križišču Trzin Mlake, ki vodi na hitro cesto med Ljubljano in Domžalami, so postavili zaprto stojnico P-stop, ob kateri se lahko vozniki ustavijo in kupijo zajtrk, popoldansko malico in druge prigrizke.

Redno zajtrkovanje je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Izboljšata se kakovost in količina dnevnega prehranskega vnosa, zmanjša pa se tveganje za pomanjkanje hranil. Učenci, ki zajtrkujejo, imajo boljše kognitivne in spominske zmožnosti ter se lažje učijo. Enako koristen je zajtrk tudi za odrasle.

Na P-stopu se lahko ljudje ustavijo po pekovsko pecivo, sladke in slane pečene izdelke, sadne sokove, tople napitke in mlečne izdelke, ponujajo pa tudi pester nabor polnozrnatih izdelkov, ki so posebej primerni za zjutraj. Odprt je vse delovnike od 5.30 do 19. ure (ob sobotah od 7. do 13. ure), saj raziskave kažejo, da bi si morali tudi popoldne privoščiti vmesni obrok. Kdor sebi in otrokom na poti domov privošči malico, si namreč zagotovi bolj enakomeren ritem prehranjevanja, poveča sposobnost za reševanje težav in ohranja zdravo težo. Družina tako pride domov pomirjena in dobre volje, popoldne preživi kakovostno in si lahko vzame čas za pripravo večerje.

treba take deklaracije uresničiti z dejanji. Zavedamo se, da na silo ne gre, potrebno je ljudi ozavestiti.«

Mestne občine Celje, Maribor, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Ptuj, Mur-ska Sobota in Občina Slovenske Konjice so že prejele prevod deklaracije, sedaj ga ima še Kamnik, po besedah dr. Jelena pa se že dogovarjajo tudi z Mestnimi občinami Ljubljana, Koper, Kranj in Novo mesto ter Občinama Piran in Kočevje. »Turnejo strpnosti izvajamo po vsej državi. V Sloveniji je podpora strpnosti vsaj na načelni ravni, ampak to ni dovolj. S promocijo smo začeli lani, ob prevodu deklaracije smo le-tega poslali vsem vrtcem in šolam. V nadaljevanju imamo pripravljene programe za izobraževanje – od lutkovne predstave za otroke, zabavnega seminarja za osnovne in srednje šole do glasbenega koncerta Naj zmaga ljubezen. Poleg tega po-teka tudi kampanja Stop obrekovanju, slednje je namreč zelo razširjeno, gre pa že za prvo stopnjo nestrpnosti,« nam je pojasnil dr. Jelen. V Ekseni pa že pripravljajo tudi drugo tiskano izdajo deklaracije, podarili jo bodo Občinam in srednjim šolam.


Aktualno

Po 25 tisoč dolarjev na platformo Indiegogo Mateja Štrajhar

»Tungaj Transformer je zaščitni sistem, ki nevtralizira škodljivo sevanje baznih postaj, mobilnih telefonov, daljnovodov, brezžičnih naprav (Wi-fi, bluetooth) ter sončnih elektrarn. Deluje po principu Teslove torne energije. Zanj smo prejeli pet certifikatov nemškega inštituta. Najbolj prepričljiv dokaz pa je test opra-vljen v Laboratoriju za citogenetiko, kjer so v stanovanjski hiši, ki ima v bližini

bazno postajo, opravili teste. Najprej so meritve pokazale veliko poškodbo kro-mosomov v raziskanem vzorcu (24), po postavitvi zaščite Tungaj Transformer pa je bilo poškodovanih kromosomov bistveno manj (zgolj 4),« nam o izdelku razloži Boštjan Jelovčan, vodja projekta. Tungaj Transformer je sicer ustvaril Drago Vrhovnik, lastnik Zdravilnega gaja Tunjice. Leta eksperimentiranja so bila potrebna, da je Vrhovnik razvil optimalno kombinacijo zdrobljenih kamnin in mineralov, med njimi je zlato, srebro, silicij, čisti ogljik, selen, kremen idr.

Cilj ekipe je zbrati 25 tisoč ameriških dolarjev. Za dosego tega cilja so izbrali platformo Indiegogo, saj ima podskupino zdravje, kamor so se lahko uvrstili s svojo inovacijo. Do konca kampanje je še 20 dni, Tungaj Transformer pa je zaenkrat zbral le 4% od želenih 25 tisočakov. Jelovčan pravi, da so tak potek pričakovali, saj nimajo profesionalne marketinške ekipe, vsi v ekipi so samouki, kar se tiče pojavljanja na platformah množičnega financiranja. »Porast priča-kujemo proti koncu meseca, ko bo naša kampanja tudi predstavljena v Plugin magazinu, ki izhaja v šestindvajsetih državah. Nas je pa kontaktiralo že nekaj ljudi iz tujine, ki bi radi naše zaščite tržili, saj se v tujini ljudje bolj zavedajo težav in problematike, ki jih povzročajo neionizirana sevanja. Verjamemo, da bomo zbrali večino sredstev. Drugače pa lahko rečemo, da smo z vsakim kontaktom, pridobljenim iz tega naslova, že dosegli cilj, saj nismo odvisni od denarja, zbra-nega na portalu,« razlaga Jelovčan.

Izdelovanje Tungaj Transformerja se bo nadaljevalo ne glede na uspeh In-diegogo kampanje. »Zadovoljstvo strank je tisti dejavnik, ki je ključen za proi-zvodnjo, saj nas oni priporočajo drugim. In ker so uporabniki zelo zadovoljni z delovanjem zaščite, se za nadaljevanje izdelave Tungaj Transformerja ni bati,« zaključuje Jelovčan. Ekipa na platformi dobi toliko denarja, kot ga zbere, četu-di ne doseže cilja. S pomočjo zbrane vsote bodo izdelali omejene serije Tungaj Transformerjev in jih brezplačno razposlali donatorjem po svetu.

Da je naša – severno ljubljanska regija neverjetno podjetna, dokazujejo tudi posamezniki in ekipe, ki se odpravijo v svet, natančneje na platforme za množično financiranje po finančno in drugo podporo. Zadnji je tunjiški Zdravilni gaj, ki se z inovacijo Tungaj Transformer predstavlja na platformi Indiegogo.

Foto: arhiv Tungaj Transformer

Avto Lovšepooblaščeni prodajalec in serviser vozil Volkswagen.Jarška cesta 11, 1230 Domžale, (01) 777-77-77

AC LovšePooblaščeni prodajalec in serviser vozil Toyota.Jarška cesta 11, 1230 Domžale, (01) 777-77-77Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, (04) 777-77-77

Avto Lovšepooblaščeni prodajalec in serviser vozil Volkswagen.Jarška cesta 11, 1230 Domžale, (01) 777-77-77

AC LovšePooblaščeni prodajalec in serviser vozil Toyota.Jarška cesta 11, 1230 Domžale, (01) 777-77-77Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, (04) 777-77-77


Mlado mnenje

Slovenska vina in vinogradi Gabrijela Vrbnjak

V mislih imam tista, televizijska. Tista, ki se jih tako neumorno otepaš ali jim pa v prvi vročici izdaje podležeš. Ali si jim zgolj primoran slediti zara-di (bodoče) poklicne deformacije. Po prvih minutah ogleda te neke serije (za katero bo kaj kmalu jasno, če ne že po parih vrsticah, zagotovo pa na koncu tega spiska, katera je) je vsakemu jasno, da se vse, tako dobesedno kot metaforično, vrti okoli vina.

Natančneje, naše male ekrane v najbolj gledanem terminu okupirata dve vinarski družini, ki si, ironično, nasprotujeta. Tako imamo na eni strani bogate in na drugi preprostejše. Kako klišejsko. Med spor, kot se za vsako limonado spodobi, se vplete prava ljubezen, ki vzklije že v prvem delu in bo, na videz, kot se za pravo ljubezen spodobi, morala skozi številne ovire. Ustvarjalci te usodne drame gledalcem skozi dialoge kot infantilom razlagajo: kdo je kdo, kdo se bo s kom skregal, spečal, kakorkoli drugače zapletel. Dialogi so nepristni. Morda za-radi ne tako izkušenega igralskega ansambla z nekaj svetlimi izjemami, ki pa se morda bolje znajdejo na drugih odrih. Podobno nepristno je okolje dogajanja, sivina obale, za vinograde se zdi, da nikoli ne doživijo bližnjega posnetka, razen v kadru z zaljubljencema, kjer pomenljivo stojijo med njima. Lahko pričakuje-mo, da ju bo trta ločevala tudi v prenesenem pomenu, ne samo dejansko. Celo-tna slika je nekako siva, obdana s sivino glavnega mesta, ki ga na obalo prinese

očitno zelen »Romeo«. Dogajanje je omejeno na neke obmorske vile, dvorišča pred njimi in kavče v njih, ki so običajnemu Slovencu neznane, nedostopne.

Vino in vinogradi kot zaščitni znak sicer več serij, ki trenutno krmarijo z gledalci in gledanostjo komercialnih televizij, ponazarjajo strast, usodnost, spontanost, zgodovinskost in s tem skrivnostnost. Etiketa (oznaka) vina ponu-ja eskapizem, pobeg iz vsakdanjih tegob. Za ljudi na ekranih se zdi, da imajo podobne težave kot mi, doma na foteljih, vendar se njihove zdijo usodnejše. Prostrani vinogradi iz ptičje oz. dronove perspektive predstavljajo romantiko, možnost za avanture nekje med njimi. Da ne govorimo o dejanskih učinkih vina, ki je velikokrat usodno ne samo za odnose, temveč tudi za dogajanja na sloven-skih cestah, česar se, vsaj v okviru prvih epizod, serija ne loteva. Racionalne pre-soje so ob ogledih absolutno odveč. Slovenska televizijska vina in vinogradi v tipični telenoveli sledijo predpisanemu narativu, ločevanju na dobre in slabe ter vključujejo osrednjo temo usodne, prepovedane ljubezni s številnimi vmesnimi zapleti, ki jih mora le-ta premagati. Morda je pa pred seboj bolje imeti take idea-lizirane podobe vin in vinogradov kot pa tiste, ki so klonili letošnjemu prvomaj-skemu snegu. Ali kot tiste, ki se na litre izlivajo na porokah, ker na ohceti se pač spodobi, da se ga (na)pije. Ter kot tiste ob petkih in svetkih, ki se premnogokrat končajo usodno, v tisočinki sekunde na cesti ali leta doma za štirimi zidovi.

-10% popust

COUP00416KADO

KUPON

za

Kupon velja na celoten nakup do 31.5.2016 v poslovalnicah Mr.Pet Kamnik in Mr.Pet Domžale. Akcije in znižanja se

izključujejo! Ne velja na spletu. Ne velja na varčne pakete.

Delovni časod pon do pet 8-20 h sobote 8-17 h,nedelja in prazniki zaprto

www.mrpet.si

Mr. Pet Domžale Mestni trg 1,1230 Domžale

Vsi ljubljenčki

so dobrodošli! Delovni časod pon do pet 8-20 h sobote 8-13 h,nedelja in prazniki zaprto

Mr. Pet Kamnik Steletova 8,1240 Kamnik

Vabljeni tudi v Mr.Pet Domžale

Prijazna pomo� pri nakupu

Mr.Pet v Kamniku!

junij2016.indd 1 17.5.2016 14:50:36

Nasveti za dolgo in zdravo pasje življenje Vsi pasji skrbniki si želimo, da bi bili naši kosmati prijatelji z nami čim dlje ter, da bi bili zdravi, srečni in zadovoljni. Hitra in čarobna rešitev za dosego tega cilja ne obstaja, kljub temu pa lahko naredimo veliko z dolgoročnim preven-tivnim pristopom. Zato smo vam pripravili nekaj nasvetov za dolgo in zdravo pasje življenje.SVEŽA VODA

Najosnovnejša dobrina, ki jo morate ponuditi psu, je čista voda. Da bo pes čez dan spil dovolj vode, mu mora biti ta vedno na voljo. Zamenjajte jo vsaj enkrat na dan.ZDRAVA PREHRANA

Ena izmed najbolj pogostih napak je pretirano hranjenje svojih kosmatincev. Predebeli psi v splošnem živijo manj kakovostno življenje in so podvrženi številnim boleznim. Zelo pomembna je tudi kakovost prehrane, saj ta psa oskrbuje z vsemi potrebnimi hranili. Ustrezna prehrana vzdržuje njegov imunski sistem, skrbi za dob-ro prebavo ter zdravje mišičevja in kosti. GIBANJE

Vsi psi, ne glede na svojo velikost, potrebujejo redno fizično vadbo. Pri psih, ki se ne gibljejo dovolj, se pogosto pojavi zdolgočasenost, ki lahko vodi v destruktiv-na vedenja, nevrotične motnje in agresivno vedenje. Sprehodi naj bodo redni, dolgi najmanj 10 do 20 minut.

REDNA NEGABolezni ustne votline niso zgolj boleče, temveč lahko prispevajo tudi k dru-

gim boleznim, ki v najslabšem primeru lahko tudi ogrožajo življenje. Na umiva-nje zob psa pričnite navajati že kot mladička. Za nego zob uporabite prilagojene izdelke za pse. Redno negujte tudi njegovo dlako, še posebej, če je daljša. Česa-nje in krtačenje odstranjujeta odmrlo dlako in poddlako ter omogočata dostop zraka do kože. Sproti preverite še za morebitnimi zajedavci. Pozorni bodite tudi na higieno oči in ušes, ki jih je z natančnim in nežnim umivanjem treba ohranjati čiste. POZORNOST

Menda drži, da nesrečni in zanemarjeni psi živijo manj v primerjavi s psi, ki prejmejo dovolj pozornosti in so v življenju zadovoljni. Psi so družabna bitja. REDNA VETERINARSKA OSKRBA

Pse je priporočljivo vsaj enkrat letno peljati na kontrolni pregled k veterinarju, četudi mogoče ni videti, da bi bilo z njim kaj narobe. Psi namreč zelo pozno pokažejo znake bolezni, medtem ko se ta lahko kuha že nekaj časa.


športna oprema

ZAČELO SE JE !

MOČNO SRCE

KONDICIJSKAPRIPRAVLJENOST

DOBRO POČUTJE

ZDRAVA PREHRANA

FIZIČNA PRIPRAVLJENOST

pokrovitelj pokrovitelj

Za nami je že prvi sestanek tekačev. Kar petdeset smo jih letos sprejeli v Šolo teka Modrih novic in prvič smo se zbrali v kamniškem Bodifitu. Pogovorili smo se o vseh podrobnostih šole teka, opremi, treningih in ostalo. Za nami je zelo prijetno prvo druženje, kjer so nekateri še nekoliko s strahom prišli, a prepričani smo, da bodo prvi treningi vse bojazni in dvome hitro pregnali. Medtem ko berete te vrstice, je za nami že prvi teden treningov, ki bodo trajali vse do konca oktobra. Z nami je strokovna ekipa Bodifita, ki bo srbela za nemoten potek treningov, za vse ostalo so in bodo poskrbeli skrbniki ekipe Modrih novic in seveda sponzorji, ki nam letos stojijo ob strani. To so: Bodifit, Craft, Sanolabor in Zlata ptička. Vsem iskrena hvala. Zagotavljamo vam, da bodo tekači izpolnili prvotni cilj naše šole teka: osvojitev primernega načina teka in treningov, zdrav način življenja in premagana razdalja na Ljubljanskem maratonu, ki bo letos 30. oktobra.Tečemo z vami!

www.bodifit-shop.com

Šola teka

MODRIH NOVIC3. ŠOLA TEKA


NE SLUŽBA, ampak PRILOŽNOST, da najdeš SVOJO POT!

Bodifit licenca praznuje letos že 15 let! Vsi strokovni sodelavci Bodifit programa imajo več usposobljenosti, licenc, da izvajajo strokovno delo na področju fitnesa, skupinskih vadb, pilatesa. Vedno poskrbimo, da so osnovne vsaj tri – nacionalna, mednarodna in seveda Bodifit licenca.Od same ustanovitve Bodifita, ko smo postavljali prve temelje, ko še ni bilo Fitnes zveze in drugih programskih usposabljanj v Sloveniji, smo se soočali s podobnimi problemi kot danes – kader je premalo podkovan s strokovnim znanjem in premalo poenoten v razumevanjju posameznih strokovnih področij. Zato je naša licenca izrednega pomena, saj vse uspo-sobljene in še neusposobljene popeljemo na skupno izhodišče in jim za-damo skupen cilj področja dela, za katerega se specializirajo.

Tečaj za Bodifit inštruktorja je namenjen vsem, ki jih področje preventive, športa in fi-tnesa navdušuje, vsem, ki bi želeli samo razši-riti svoje obzorje in bolje spoznati delovanje te-lesa, ter vsem, ki že opravljajo in bi želeli takšno delo opravljati profesionalno. Vsebine tečaja zajemajo področje funkcionalne anatomije, osnove fiziologije, področje medicine športa, prve pomoči, biomehanike, kineziologije, pre-hrane, programiranja in dela v fitnesu, vsebine in principe vodenih vadb in področja rekreacije. Osnove individualne in vodene vadbe, preventiva, trendi funkcionalnih vadb in osebni pristop so zagotovo aktualni trendi, ki se zato iz leta v leto v tečaju dopolnjujejo, nadgrajujejo in sledijo svetov-nim smernicam.

Potrebujemo nov kader. Število naših centrov, programov in projektov se iz meseca v mesec povečuje. V tem trenutku nas več kot 80 skrbi za ustrezno rekreacijo več kot 4000 članov. Torej nujno potrebujemo tečaj za uskladitev, novosti in enotno delo, ki podaja znanje in združuje vse te raz-lične strokovnjake ali začetnike v eno celoto. Z leti smo dokazali, da se ta daljša pot splača in da so naši člani zadovoljni.Vsi, ki vas zanima sodelovanje z največjo slovensko fitnes organizacijo:tečaj se začne v soboto, 28. 5. 2016, v centru Bodifit Domžale.

Želite nov način dela, nove izzive, mlad delovni kolektiv, ste potr-pežljivi in zaljubljeni v gibanje, šport, fitnes, rekreacijo? Potem smo pravi naslov za vas!

Več info: www.fitnes-tecaji.si ali na telefonski številki 031 701 607.

TEČEMO Z BODIFITOM

strokovni partner

Šola teka

SPREMLJAJTE MODRE TEKAČEwww.modre-novice.si Modre novice

Najbolj pogumni tekači bodo letos svoje izkušnje in doživetja delili z vami v obliki bloga na www.modre-novice.si.


Na kratko

Mandale krasijo občinsko stavboKamnik • Vsak mesec se v kamniški občinski stavbi predstavi en avtor s svojimi deli. Maja je to bila Kamničanka Vlasta Bider, ki je v svoji prvi razstavi na ogled postavila slike mandal.

Vlasta Bider je za čopič prijela po upokojitvi. Našla se je v slikanju mandal, ki zanjo pomenijo tudi svojevrstno meditacijo, mir in stik s sabo. V svoja dela vpleta veliko simbolike, ki daje mandalam posebno moč in energijo. Slika z akrilnimi barvami na platno, mandale okrasi z zlatimi lističi, ki jim dajo prav poseben čar, saj se pod različnimi koti kažejo v različnih barvah. Vsaka njena mandala je unikat in odraz trenutka. Razstavo je poleg Občine Kamnik sicer omogočila televizija POP TV oz. ustvarjalci oddaje Dan najlepših sanj. Odprl jo je župan Marjan Šarec. Dan odprtja je označil kot vesel dogodek in izrazil upanje, da bodo tudi obiskovalci občinske stavbe v razstavljenih delih Vlaste Bider našli pomirjenje.

Odprtje razstave Tujec sreča tujcaKamnik • V Domu kulture Kamnik je bilo odprtje razstave Stranger me-ets Stranger oz. Tujec sreča tujca. Na razstavi v organizaciji Foto kluba Kamnik se predstavljata Klara Galičič in Tiina Kemppinen.

Avtorica Vlasta Bider z županom Marjanom Šarcem.

Fotografska razstava Stranger meets Stranger, oz. Tujec sreča Tujca, ki si jo je do prvega junija mogoče ogledati v avli Doma kulture Kamnik, ima korenine v

Krakovu, kjer je avtorici združil študij fotografije na tamkajšnji univerzi. V času študentske izmenjave nista zgolj vzpostavili prijateljskih odnosov, temveč sta spoznavali tudi mesto in njihove prebivalce. Izpostavljeni tujemu okolju, sta bili veliko bolj dojemljivi za odnos do drugega, kot če bi bili vpeti v vsakdan domačega mesta.

Z različnima fotografskima pristopoma se lotevata odnosa do tujcev, bo-disi v iskanju povezav med neznanci na ulici ali v odnosu do njima neznanih meščanov. Vsaka na svoj način odpira vprašanja anonimnosti, ki jo do neke mere ustvarja vsako mesto (v primerjavi z manjšim krajem ali vasjo). Klara Galičič se tematike loteva na klasičen dokumentaren način, s perspektive uličnega fotografa dokumentira bežne stike mimoidočih na krakovskih trgih in ulicah. Tiina Kemppinen pa se v raziskovanje tematike poda na način pou-stvarjanja odnosov z digitalno obdelavo. Z manipulacijo ustvarja ulične prizo-re, ki se v resnici niso zgodili. Osebe, ki se v resnici sploh niso srečale, združuje v istem prostoru in jih s tem postavlja v medsebojen odnos.

Seriji obeh fotografinj se medsebojno dopolnjujeta. Čeprav uporabljata popolnoma drugačno govorico, obe sporočata enako: odločitev vsakega posameznika je, ali mu bo tujec za vedno ostal tujec ali pa se bo z njegovim svetom spoznal in ga razumel.

Aleš Senožetnik

Foto: Katja Jeras

Zaživite z mladostno energijoČutite pomanjkanje volje in energije, težave s koncentracijo in spanjem, spremembe na tele-su in kopičenje kilogramov, imate slabo samo-podobo, čutite žalost, jezo, malodušje in dru-ge spremembe. Laboratorijski izvidi so v redu, verjetno so vam povedali, da ste v stresu.

Radi bi, da bi vam nekdo pomagal. Globoko v sebi pa veste, da morate korake v spremembo narediti sami. In pomembno je, da jih naredite pred pojavom resne bolezni.

Potrebujete pomoč in podporo, ki vas bo usmerila in vam pomaga-la narediti potrebne spremembe za bolj zdrav življenjski slog, ki vam bo vrnil mladostno energijo, pozitivna čustva in samospoštovanje.

Ajurveda je najstarejši zdravstveni sistem na svetu. Je umetnost zdravega življenja, veda o tem, kako naj postanemo in ostanemo zdravi.Ayurveda spoštuje enkratnost vsakega izmed nas in upošteva, da vsak potrebuje sebi primeren življenjski slog, prehrano, vrsto gibanja, celo ustrezne barve. Ajurveda nas uči spoznati svojo pravo naravo in nara-vo svojih bližnjih. Tako lažje razumemo sebe in druge, katerim boleznim smo bolj podvrženi, katera čustva prevladujejo in kako vzpostaviti in vzdrževati ravnovesje, da bomo ostali zdravi in srečni.

V centru Domžal je nastal Narayana Inštitu za ayurvedo, ki sodelu-je z indijsko ayurvedsko zdravnico Swami Wishwashaki Saraswati. Svoje znanje ajurvedske medicine je dopolnila še z znanji kitajske tradici-onalne medicine in homeopatije.

Swami Wishwashakti je avtorica programa za ajurvedo in marma terapijo, ki je priznan pri Ministrstvu za zdravje. Njena učenka Urška

Ivanuša je ustanovila Narayana Inštitut za ajurvedo in ostala v tesni po-vezavi z učiteljico. Tako boste pri ayurvedski zdravnici opravili prvi obisk ayurvedske diagnostike, na pot v spremembo načina življenja pa vas bo pospremila in vas varno vodila Urška. Ayurvedsko svetovanje, spro-stilne in zdravilne masaže, tehnike dihanja, yogijske asane, upora-ba zdravilnih zelišč in druga bogata znanja starodavne znanosti vam bodo pomagala na poti do ravnovesja in zadovoljstva.

Narayana Inštitut za ayurvedo na Slamnikarski ulici 3b v Dom-žalah vas vabi v soboto, 28. maja, ob 17. uri na predavanje ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA, ki ga bo vodila ajurvedska zdravnica Swami Wi-shwashakti Saraswati. Vstopnina je simbolična, 30 evrov, in jih kasneje lahko unovčite za masažne terapije.

E: [email protected], www.narayana.si

Pokličite na070/852 696

in se naročite napredavanje ali

masažo.


Aktualno

Živo pripovedovanje ob stripu in ljudski glasbi M. Štrajhar

Festival letos slavi svojo prvo malo obletnico; že peto leto ga prirejajo sousta-novitelji v enaki zasedbi: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Kulturno društvo Motnik in sodelavki Irena Cerar ter Ivanka Učakar. Na festivalu, ki ga je omogo-čila Občina Kamnik, sodelujejo Zavod za turizem in šport Kamnik, Turistično društvo Motnik, Občina Vransko in Zavod za turizem in šport Vransko.

Predfestivalske aktivnosti so se pričele že marca – Knjižnica Franceta Balan-tiča Kamnik je razpisala tradicionalni likovni natečaj za osnovnošolce z naslo-vom Jenkret je biv – podobe Križnikovih pravljic. Izbrana likovna dela bodo raz-stavljena in nagrajena prav v času Križnikovega pravljičnega festivalu v Motniku.

Slovesno odprtje festivala predstavlja že tradicionalni petkov pripovedoval-ski dogodek za odrasle, ki poteka v Kulturnem domu Motnik. Festival bo odprl letošnji častni pokrovitelj Andrej Rozman Roza, pridružila pa se mu bosta župa-na občin Kamnik in Vransko, Marjan Šarec in Franc Sušnik. Križnikove pravljice, večinoma še neobjavljene in shranjene v Štrekljevi zapuščini na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, bodo pripovedovali uveljavljeni pripovedo-

valci z različnih koncev Slovenije: Boštjan Napotnik, Andrej Rozman Roza, Vesna Radovanovič, Anja Štefan, Breda Podbrežnik in Katja Preša. Večer bo vodila Irena Cerar. Na petkov slavnostni večer si bomo v parku Pod lipami lahko ogledali tudi razstavo fotografij Luke Dakskoblerja z naslovom Prvih pet pravljičnih let. Večer se bo zaključil s koncertom Boštjana Gombača in Janeza Dovča, ki se bosta predstavila s svojimi Sozvočji, ki veljajo za vzorčni primer promoviranja slovenske kulture, glasbe in izvajalcev doma ter v tujini.

Osrednji festivalski dan bo sobota, 11. junija, ki se bo začel z Motniško pra-vljično potjo za družine z Ireno Cerar. V dopoldanskem času bo vzporedno pote-kal tudi del programa na Vranskem, drugi osrednji lokaciji festivala. Tam se bo-sta otrokom predstavila dva prekaljena ustvarjalca: pripovedovalec Rok Kosec in glasbenik Goran Završnik, ki tvorita duo Vroča župa. V zgodnjih popoldanskih urah bomo pravljicam v Motniku lahko prisluhnili na dveh pravljičnih postajah: na grajskem griču ter ob Vrbanovčevem kozolcu, ki je zaščiten kot objekt kul-turne dediščine državnega pomena. Pestro bo tudi v parku Pod lipami: tam se bodo otroci lahko igrali z izvirnimi igrami, ki jih vsako leto pripravijo dekleta iz skupine Me4 (TD Motnik). Na stojnicah v parku bodo svojo dejavnost predsta-vila motniška društva in turistični krožek OŠ Šmartno. Odrasli se bodo lahko z vodnikom sprehodili po Motniški turistično-kulinarični poti, ogled pa zaključili z degustacijo lokalnih kulinaričnih specialitet iz Okusov Kamnika. Z delavnico za otroke se bo letos festivalu pridružil stripar, ilustrator in lutkar Andrej Štular. Popoldanski dogodek Jenkret je biv … jen povžar, ki ga že peto leto pripravlja Ivanka Učakar, bo zopet namenjen pripovedovanju domačinov. Sklepni večer festivala bo tudi letos nekaj posebnega. Duo Vroča župa bo pripravil samostojni večer Križnikovih pravljic z naslovom Beg na grad. Prisluhnili jim bomo lahko na slikovitih grajskih razvalinah, večer pa bomo sklenili z ognjeno predstavo skupi-ne Čupakabra. Vroče bo – tako ali drugače!

V petek, 10. junija, in v soboto, 11. junija, bo v Motniku in na Vranskem potekal že 5. Križnikov pravljični festival Jenkret je biv ... Osrednja nit pestrega kulturnega programa za otroke in odrasle bo pripovedovanje ljudskih pravljic, ki jih je zbral in zapisal Gašper Križnik, eden najpomembnejših sloven-skih zapisovalcev iz 19. stoletja, a letos tudi v povezavi s stripom in ljudsko glasbo. Festival poleg pravljic posameznikom in družinam ponuja tudi obilje ostalih dogodkov. Letošnji častni pokrovitelj je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec, prevajalec in tudi pripovedovalec Andrej Rozman Roza.

Foto: Luka Dakskobler

Renault priporoča

Slik

a je

sim

boln

a. R

enau

lt N

issa

n Sl

oven

ija, d

.o.o

., D

unaj

ska

22, 1

511

Ljub

ljana

.

*Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranj, odvisno od modela. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na Renault.si. **5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu preko Renault Financiranja.

Poraba pri mešanem ciklu 3,3–5,6 l/100 km. Emisije CO2 85–127 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Vozi, kar si.0% obrestna mera*

5 let jamstva**

renault.si

Vaš trgovec v DomžalahAVTO SET-SETNIKAR d.o.o.Dragomelj 26, 1230 Domžale

Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem,PREŠA, d.o.o., CerkljeSlovenska cesta 51, 4207 Cerklje na Gorenjskem


Biljard, igralnica in zabava

»ZIP pomeni zabava, igre in pivo,« nam razloži Dušan Zajc. Skupaj z Da-mjanom Barićem sta pred slabima dvema mesecema v trzinski industrij-sko-obrtni coni odprla prvi slovenski center za ljubitelje zabave, igranja in piva. Na 500 m2 sta združeni prostorna in prijetna pivnica s šestimi vrhun-skimi biljardnimi mizami in otroška igralnica, velika kar 150 m2, imenova-na Zajčkova dežela.

Razmišljala sta o skupni poslovni poti, a nista vedela, kaj in kako bi začela, razlagata. »Vsak sva imela svojo službo, sam sem bil zaposlen v Slovenski vojski, veliko sem bil v tujini. Damjan je delal v prodaji. Želela sva narediti nekaj koristnega, ne samo, da bi preživela sama sebe, ampak da bi tudi nekaj doprinesla v družbo. Tako se je porodila ideja o tovrstnem centru,« o začetkih pove Zajc, Barić pa dodaja, »poznava se že petnajst let, oba sva trenirala atletiko, družil naju je šport. Tudi zato ker naju je združil, sva ga vnesla v najino ponudbo.«

»Otroci so popolnoma navdušeni nad igralnico,« povesta in poudarita, da je Zajčkova dežela varna in ustreza vsem standardom. In res je – pov-sod so blazine, ki ublažijo padec, tako da je skoraj nemogoče, da bi bilo karkoli narobe. »Mamice lahko v miru spijejo kavo, otroci se navdušeni igrajo, očki pa se sprostijo ob igranju biljarda. In vsi so zadovoljni,« pravita v smehu. Omenimo še, da sta Dušan in Damjan sama oblikovala in naredi-la večino opreme, od klopi, obokov do sten in stropa. Prostor je opremljen okusno ter z občutkom in prav prijetno je posedeti v dobri družbi ali odi-grati partijo biljarda, obkrožen s filmskimi in glasbenimi zvezdami. Kaj to pomeni? Preverite kar sami.

V ZIP bazi lahko vaš otrok praznuje tudi rojstni dan, v prihodnosti bodo organizirali manjše koncerte neuveljavljenih skupin, že sedaj pa vam po

ugodnih cenah nudijo piva slovenskih mikro pivovarn in nekaterih tujih, ne boste pa ostali niti lačni – burger (tudi tak za vegane) in solata pač pašeta po dobri partiji biljarda.

Mateja Štrajhar

Kaj imajo skupnega šport, otroci, biljard, zabava in pivo? Bore malo. Za Domžalčana Damjana Barića in Ljubljančana Dušana Zajca pa vse: že pred leti ju je združil šport, sedaj pa sta vsak svoje dvajsetletne poslovne izkušnje združila v ZIP bazi v Trzinu, kjer na enem mestu najdete veliko otroško igralnico, biljardnico in pivnico.

BONUS STARO ZA NOVO KASKO ZA 1 €BONUS OB PEUGEOT FINANCIRANJU5 LET JAMSTVA

PEUGEOT 208

PEUGEOT 208

Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,3 l/100 km. Izpuh CO2: 99 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifi čne emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Primer informativnega izračuna fi nančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 (Style 1,2 Puretech 82) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim Peugeot Financiranje bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru fi nanciranja Peugeot – MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe fi nanciranja) je 11.181 EUR; mesečni obrok je 119 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 50 %, doba fi nanciranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 22. 04. 2016 znaša 7,6 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,2 %; fi nancirana vrednost 7.827 EUR; skupni znesek za plačilo 13.077 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Bonus staro za novo ne velja za model Peugeot 208 s 3 vrati.

www.peugeot.si

AVTO CELEIA, Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje, tel.: 03 42 54 605RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 KONCESIONAR LETA 2014


Aktualno


Anini nasveti

Recite polžem stop! Marko Hočevar

Med najbolj škodljive in najštevilčnejše vrste štejemo polže golače, ki so brez hišic in jih uvrščamo v dve družini: družino lazarjev in družino sli-narjev. Za vrtičkarje je pomembna tudi družina polžev s hišicami, ki jih je sicer manj, vendar so večji in tudi več pojedo kot polži brez hišk.

Po milih zimah, kot je bila letošnja, in vlažni pomladi je pričakovati po-večanje pojavljanja polžev. V povprečju v enem dnevu pojedo kar do 50 % lastne teže, torej tudi do 10 g rastlinske mase/noč; od tega približno 60 % sveže rastlinske hrane, 35 % odmrlih rastlinskih snovi in 5% beljakovinske hrane živalskega izvora. Ponoči, ko iščejo hrano, lahko prelezejo tudi do 10 m in se proti jutru siti vrnejo na mesta, kjer bodo prenočili. Iz skrivališč prilezejo zvečer, ko je hladneje in se zaradi toplote tal pojavi rosa. Večjo pojavnost in aktivnost kažejo v času rednih padavin. V deževnem in vla-žnem vremenu jih najdemo na prostem tudi podnevi, ko objedajo rastline. Boljše poznavanje biologije polžev nam olajša njihovo številčno zmanjša-

nje v naravi. V praksi jih ne želimo popolnoma uničiti, ampak želimo samo zmanjšati njihovo škodljivost. Polži namreč skupaj z deževniki prispevajo k tvorbi humusa in odstranjujejo različne rastlinske in živalske odpadke. Prehranjujejo se tudi z lišaji, algami in glivami.

Zaradi močno razvitega občutka za orientacijo in dobrih receptorjev za okus lahko polže učinkovito odganjamo: če prepoznajo rastline, ki so pravočasno zalite z naravnimi sredstvi proti polžem, jih ne bodo objedali, ker je v sredstvu naravni kompleks snovi, ki polžem ne ustreza in je odvra-čalen. Na takšna mesta se tudi po določenem času ne bodo več vračali. Poznamo tudi rastline, ki polžem ne ugajajo oz. jih odvračajo. Lahko jih sadimo ob rastlinah. Takšne so kapucinke, vrtni ognjič, čebula, česen in še številne druge. Poznani so tudi razni poparki iz pobranih polžev, s kateri-mi zalivamo rastline. Odvračanje polžev na podlagi naravnih kompleksov različnih rastlinskih tinktur, ki jih polži ne marajo in potenciranih tinktur polževih naravnih sovražnikov, sodi med najsodobnejše ukrepe. Takšen način, kjer pripravke uporabljamo z zalivanjem rastlin, takoj ko jih posa-dimo in tudi kasneje ob pojavu polžev, je popolnoma naraven, varen in zmanjšuje število polžev v vrtu preventivno, ko se polži pojavijo, in tudi na dolgi rok. Rastline zalivamo s takšnim pripravkom najbolje najprej ob sajenju ali če zamudimo ob pojavu polžev, ponovimo čez teden dni in še enkrat čez 14 dni. Tako ustvarimo zadovoljivo koncentracijo neprijetne energije, ki deluje več mesecev na polže, rastlinam in ljudem pa ne škodu-je, saj je tudi zaradi majhne koncentracije kompleksa ne morejo zaznati.

Marko Hočevar, univ. dipl. inž. agr., je strokovnjakza organske izdelke v podjetju HomeOgarden.

Pri zatiranju in zmanjševanju števila požev si lahko poma-gamo tudi z naselitvi-jo njihovih naravnih sovražnikov, kot so krti, žabe, krastače, ježi, miši, ptice in hrošči brzci, ki jim po-magamo s primernimi zavetišči.

Imate težave na vrtu? Pišite nam na [email protected] ali na Modre novice, Medvedova 25, 1240 Kamnik in naš strokovnjak za organsko vrtnarjenje vam bo priskočil na pomoč.

ANA

Polži niso posebej priljubljeni med ljubitelji rastlin in vrtičkarji. Največ škode povzročajo v vlažnih pomladih na mladih rastlinah in v toplih vlažnih poletnih mesecih z objedanjem listov in tudi plodov na večini vrtnin, kot so solata, špinača, korenje, kapusnice, bučke, kumare, pa-prika, fižol in druge listne zelenjadnice. Prehranjujejo se tudi na nekaterim sadnih vrstah, okrasnih rastlinah, grmovnicah in cvetju. Škoda, ki jo povzročajo, so poškodbe na rastlinah, ki vodijo k manjši kakovosti in količini pridelka. Pogosto je pridelek tudi onesnažen s sluzjo in iztrebki, kar povzroči odmiranje rastlin in veliko količino nekakovostnih plodov.

Ogla

sno

spor

očilo

.

Delovni čas:• delavnik 8:00–19:00• sobota 8:00–17.00

cvetličarna

hrana za male živale

sobne rastline

lonci Lechuza

sadike sadja

Vrtni center Gašperlin Moste pri Komendi tel. 01 834 35 87 www.vrtnicenter.si

Sadike zelenjave za vaš vrt:paradižnik, paprika, solata, čili, kapusnice, zelišča ...

Poletno cvetje:surfineje-petunije, pelargonije,dalije, barvne koprive, vrbene,različne trave ...

Pridite, splača se nas obiskati!

Zavrnimo vedenje, toda sprejmimo čustva in način doživljanja

Kdo z našimi malčki še ni doživel situacije, ko so se iz nam nera-zumljivih razlogov začeli jokati in cviliti? Ali pa je otrok v trgo-vini začel cepetati in ni in ni odnehal, četudi smo mu že stotič razložili, zakaj ne bomo kupili čokolade? Znano? Da. Prijetno? Niti zdaleč. In kako smo običajno poimenovali otroke? Da so si-tni, razvajeni, da izsiljujejo, tečnarijo, vse mogoče. In ni narobe, da si preprosto priznamo, da NAM je takrat z njimi težko. Ker je ZA NAS to res zahtevna situacija.

Nedolgo nazaj sem bila na obisku pri daljnih sorodnikih. Velika družina, stari starši, mladi starši in majhni otroci. Vse na kupu, veliko smeha, dinamike, govorjenja. Le majhnemu petletniku nič ni bilo sme-šno in videti je bilo, da ves čas želi vse obratno kot drugi: ko je bil čas kosila, se je hotel z očkom igrati z žogo, ko smo drugi posedali ob kavi in so se ostali otroci razposajeno igrali okrog, je on postal neznansko lačen. Ko je mami dojila majhno dojenčico, je želel v njeno naročje. Ves čas je cvilil in njegov obraz je bil res poln bolečine. Prav presenetilo me je, kako njegov obraz tudi sicer izraža stisko in na majhnem čelu so se izrisovale gubice, ki bodo del njegovega obraza. Če je bilo na začetku s strani staršev in starih staršev še čutiti neko razumevanje (pa ne prav dosti, ker se mi zdi, da so ga že zdavnaj določili za sitnega in težavnega), pa je nestrpnost samo še naraščala. Da ne bo pomote, res ga je bilo težko prenašati. Pa vendar… Ves čas je poslušal, kako si neugoden, prosim nehaj, kako si siten. Posebej oče, ki bi se raje kot s zahtevnim sinom ukvarjal z družbo (in pivom v roki), in mamica, ki ni zmogla dojenčice in sina in moža, ki ji očitno v tej zahtevni čustveni situaciji ni bil ravno v pomoč. Pa vsa dinamika okolice in vse je bilo vsem tako na očeh. V celi družini sem zaznala kritično situacijo, ki pa

je sami niso. Zanje je bil eden in edini problem ta malček, ki mu nič, nič, nič ni bilo prav. V vsej okolici ni bilo niti enega odraslega, ki bi bil sposoben zdržati njegovo sitnarjenje, ga umiriti in mu pomagati, da "zregulira" težka občutja, ki jih njegovo malo telo razvojno še ni sposobno. In ni bilo videti, da se bo v bližnji prihodnosti v tej okolici prebudil vsaj eden odrasel, da bi mu omogočil tisto, kar tak konstan-tno vznemirjen otrok potrebuje: varno in sprejemajoče okolje. Otroci, ki nimajo takega okolja, ne zmorejo razviti notranjih regulativnih me-hanizmov, s katerimi bi bili opremljeni za "predelavo" težkih občutij. In to se v odraslosti izraža v vseh raznovrstnih oblikah, zaradi katerih je naše življenje zahtevno: to je pravzaprav vir vseh duševnih motenj.

Kaj se torej dogaja v otroških glavicah, njihovih možganih in telešč-kih, ko ne zmorejo frustracije uravnavati drugače kot s kričanjem ali besom? Kaj bi morali in kaj lahko storimo odrasli, da bo naš odziv so-čuten in da bomo hkrati postavljali meje in strukturo. In zakaj je varna navezanost tako pomembna za zdrav duševni razvoj. Na vsa ta vpraša-nja smo odgovorili na našem naslednjem predavanju v okviru temat-skih večerov Življenjski cikli družine, ki ga imamo vsak mesec v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Zakaj se otroci vedejo, kot se, in zakaj se v tistem trenutku ne zmorejo drugače. Kako se razvijajo njihovi možgani in zakaj je tako pomembno, da se starši odzovejo sočutno in jim s tem pomagajo, da razvijajo notranji samoregulativni mehanizem, ki je v odraslosti osnova duševnega zdravja. In zakaj tega regulativnega me-hanizma otrok ne zmore razviti izven družinskih odnosov. Vse to in še več lahko preberete tudi v knjigah Celostni razvoj otroških možganov ter Vzgoja brez drame, ki smo ju izdali v Zavodu Pogled. Več si lahko preberete na naši spletni strani www.pogled.si.

Družina

Andreja Vukmir, spec. ZDT

Ogla

sno

spor

očilo

.

Vlada Mira Cerarja sliši pobude Kamničanov in Komendčanov!11. maja 2016 je na povabilo Lokalnega odbora Stranke modernega centra Kamnik-Komenda in v sodelovanju z lokalno skupnostjo v naših dveh občinah potekal drugi dan vladnega obiska osrednjeslo-venske regije.

Kamnik: CIRIUS, pokriti bazen

Na povabilo Lokalnega odbora SMC Kamnik-Komenda in direktorja Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik g. Gorana Pavliča je predsednik vlade dr. Miro Cerar obiskal zavod CIRIUS. Spremljali so ga predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter poslanca SMC g. Branko Zorman in Kamal Izidor Shaker.

Učenci in dijaki zavoda so predsedniku vlade pripravili topel sprejem, g. Goran Pavlič pa mu je predstavil delovanje zavoda, uspehe, želje in tudi težave ter potrebe. Med drugim mu je predstavil idejo oziroma potrebo po pokritem plavalnem bazenu v sklopu zavoda. Lokalni odbor Kamnik--Komenda je pri oblikovanju idejne rešitve pokritega bazena uspešno uresničil eno od temeljnih nalog SMC: sodelovanje in povezovanje. V sodelovanju z zavodom in predstavniki kamniških klubov, ki za izvajanje svoje dejavnosti potrebujejo pokriti bazen, se potreba po njem širi tudi v okoliške občine. Pokriti in invalidom prilagojeni bazen bi odprl tudi

številne možnosti enakovrednega rekreativnega in športnega življenja invalidov, šolam lažje in cenejše izvajanje programov, občanom pa dosto-pno rekreacijo.

Komenda: nova cesta Moste–Vodice, poslovna cona Komenda

Na pobudo lokalnega odbora Stranke modernega centra Kamnik-Ko-menda in komendskega župana g. Stanislava Poglajna so predstavniki vlade dr. Mira Cerarja obiskali občino Komenda. Proslave ob odprtju prenovljene ceste Moste–Vodice, za katero je Ministrstvo za infrastrukturo odštelo nekaj manj kot 870.000 EUR, se je udeležil član SMC in minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, direktor Direkcije RS za infrastrukturo g. Damir Topolko, gostitelj župan Poglajen ter širša javnost. Odgovornim smo predstavili tudi težave poslovne cone v Komendi, ki jih bomo skupno rešili ter tako zagotovili nadaljnji razvoj občine.

Lokalni odbor SMC Kamnik-Komenda je imel pri realizaciji projekta nove ceste ključno vlogo, saj je uspešno povezal ministrstva in lokalno skupnost ter tako izboljšal kako-vost življenja občank in občanov. Veseli nas, da smo z uspešno zaključenim projektom polepšali praznovanje občinskega praznika. lokalni odbor Kamnik – Komenda


Oglas

Glasba, ki jo imamo vsi radi


Pogosto pravijo, da lepota prihaja od znotraj, s čimer se lahko strinjamo. Pomembno je tudi, da smo sami s seboj zadovoljni, da žarimo. Prav tako ne moremo zanikati, da je najlepše ličilo ali maska iskren nasmešek. Vse to, kar nam nudi narava, s čimer smo se rodili in kar lahko vzbudimo v sebi. Pa vendar bi bilo v današnjem času, ko hitimo in imamo hkrati na voljo toliko možnosti, s katerimi lahko poudarimo svojo lepoto, škoda, da tega ne bi izkoristili. Tokrat se bomo sprehodili skozi nekaj osnovnejših lepotnih nasvetov, ki poudarjajo našo notranjo lepoto in odpravljajo tudi sledi utrujenosti in predvsem let. Že res, da ko smo mlajši, želimo biti videti starejši, a ko enkrat pridemo v srednja leta, je tisto, kar nas pogosto razveseli, če se kdo "zmoti" in nam pripiše manjše število let, kot jih imamo v resnici. Le kako torej do tega?

Nega za lase, obraz in telo je naša vsakodnevna skrb

Če začnemo pri vrhu, pri glavi, je frizura zagotovo tista, ki lahko sporoča marsikaj. Na laseh se zelo hitro pozna naš način življenja, če smo v stresu, celo če jemo pravo hrano, skratka, če ne skrbimo za svoje zdravje. Odvisno od načina življenja, a pot do lepih, sijočih in predvsem zdravih las ni vedno enostavna. Ko sami obupamo in si ne znamo pomagati, je zagotovo najboljši "zdravnik" naš frizer. Glede na to da je to oseba, ki najbolje pozna naš las, nam bo znala svetovati, kako poskrbeti za lase in tudi lasišče, kateri izdelki so za nas primerni itd. Predvsem ne smemo zanemariti dejstva, da je treba redno striči konice las. Kot sem omenila, je ključna tudi skrb za lasišče, ki je osnova za zdrave lase. Strokovnjaki poudarjajo, da mora biti delovanje kože lasišča uravnoteženo, sicer lahko prihaja do težav, kot je prezgodnje izpadanje las ter pojavov, kot so naelektreni, lomljivi, štrenasti, presuhi ali premastni lasje. Če opazite, da imate srbeče in zdraženo lasišče, da je suho ali mastno ali pa se vam pojavlja prhljaj, se takoj posvetujete s frizerjem. Tako boste lahko prepre-čili, da bi nekatere vaše, morda le začasne težave, postale kronične. Saj veste, če se problema lotimo na začetku, ga je lažje odpraviti, kot potem, ko se po-sledice že razpredejo … po vsem lasišču. Ko skrbimo za svoje lasišče, je prav, da poskrbimo za ustrezne negovalne izdelke, ki pa ne smejo biti agresivni, saj s tem lahko prej škodujemo, kot koristimo. Vse več žensk in tudi moških se odloča za barvan las, a tukaj ne smemo pozabiti, da je pomembno, da to nalo-go tudi v resnici prepustimo frizerju, ki bo pri barvanju uporabil profesionalne barve in tudi ustrezno zaščito našega lasišča. Pravilno in kvalitetno izbrani izdelki za barvanje in negovanje naših las in lasišča so ključni za zdrave lase, ki bodo imeli sijoč videz. Življenjska obdobja in posamezni dogodki pa lahko, kljub temu da redno obiskujemo frizerja, povzročijo dodaten stres našemu telesu, ki se pozna tudi na laseh. Takrat je dobro poskrbeti za dodatno nego las in lasišča, kot je npr. globinska nega. Sama si, predvsem v obdobju večjega stresa, vsaj enkrat letno obvezno privoščim masko za lase oziroma keratinsko

obnovo las. To pomeni, da lasje dobijo dodatna hranila, ki so še posebej po-membna pri barvanih laseh, saj dolgotrajno barvanje pogosto "utrudi" lase, ki izgubijo želeni sijaj. Vse leto pa lahko upoštevamo najbolj osnovne infor-macije nege naših las: izogibanje preveč agresivnim šamponom ter, če je le možno, naravno sušenje las. Če uporabljate sušilnik za lase, poskrbite, da ta ne bo preblizu lasišča, saj s prevročim sušilnikom lase uničujemo. Ne pozabi-te niti na lastno razvajanje lasišča, saj lahko z nežnim masiranjem spodbudite prekrvavitev lasišča, ki bo ob redni negi dalo zavidljive rezultate. V nekaterih salonih vam celo naredijo test lasišča in vas napotijo na pravilno nego, ki je primerna prav za vas. Ne bojte se vprašati! Če se vrnem na negovanje las z maskami, ki jim strokovnjaki pravijo globinska nega, nam tovrstni doprinos našemu lasišču prinese zelo dobre rezultate. Lasje namreč postanejo mehkej-ši, prožnejši in sijoči, prav tako pa se znebimo določenih poškodb las, ki jih je skoraj nemogoče odpraviti brez tovrstne konkretnejše nege. A preden se bo-ste lotili nege z raznimi maskami sami, se le posvetujte s svojim frizerjem ter vsaj prvo nego opravite tam. Ni vse dobro za vsakega in to velja tudi za lase.

Na koži se vse pozna …Zato je prava nega ključnega pomena. Seveda je prav, da uporabljate kre-

me za nego obraza in telesa, a če te ne prinašajo želenega učinka, to pomeni, da morda niso prave ne glede na cenovni razred. Ključno je, da najdemo pravo negovalno kozmetiko – kot smo jo za lasišče, jo moramo tudi za naše telo in obraz. Nega obraza je drugačna od nege telesa. Če ostalo telo zakrijemo in zaščitimo z oblačili, tega na obrazu najpogosteje ne naredimo.

Morda je samoumevno, da je po tridesetem letu treba začeti z uporabo "antiage" kozmetike za nego kože, a še vedno veliko ljudi misli, da njim tega (še) ni treba uporabljati. Čeprav v resnici ne gre toliko za leta, pač pa za obdo-bje, ko naša koža začne z aktivnim staranjem. Če zanjo ne bomo ustrezno po-skrbeli, bodo naše gubice, pa ne le smejalne, vidne prej, kot bi si želeli. To je še posebej pomembno poudariti, če imamo bolj občutljivo kožo – predel okoli oči in ust je še posebej občutljiv, saj je tam naša koža najtanjša. Da se bomo torej čim dlje izogibali vidnim znakom staranja, je treba uporabiti pravo nego-valno kozmetiko, ki bo poskrbela, da bo naša koža še naprej sijoča in napeta. Preden se lotimo samostojnega preizkušanja izdelkov, se zagotovo splača po nasvet h kozmetičarki, ki nas bo s svojimi izkušnjami znala usmeriti na pravo, sijočo pot našega obraza. Ne smemo pozabiti, da se naše telo spreminja – če smo nekoč uporabljali eno kozmetiko, danes pa ta ne deluje več, je treba poi-skati novo, tisto, ki bo prilagojena trenutnemu stanju. Koža se pač spreminja.

Piling za telo in obrazOdstranjevanje odmrle kože s površine našega telesa je praksa, ki so jo

poznali že naši predniki. Seveda v nekoliko drugačni obliki, kot to počnemo danes. Zavedati se moramo, da je treba za piling obraza uporabiti drugačne metode kot za piling preostalega telesa. Zakaj je sploh pomemben? Ker po-skrbi za odstranjevanje odmrle kože in hkrati spodbuja nastanek novih, saj prebudi našo kožo, požene obtok, mi pa spet dobimo nazaj svežino. S pilin-gom tudi odpremo našo kožo, da vanjo lažje prodrejo negovalne sestavine, s katerimi jo želimo nahraniti. Sestavine za dober piling lahko najdete kar v domači kuhinji. Za nežen do srednje grob piling uporabljamo mandljevo moko, ovseno, riževo moko, mleko v prahu. Za bolj grob piling pa sladkor, sol,

Sonja MušičKošič d.o.o., Breznikova ulica 6,1230 Domžalet 01 721 1274 m 041 741 797e [email protected]@ www.frizer-s.si

PON, SRE, PET13.00 - 20.00

TOR, ČET8.00 - 15.00

SOBOTA7.00 - 12.00

• moško, žensko in otroško striženje • fen frizure, vodne, likanje in kodranje las • barvanje, pramena, trajna• razbarvanje las (brez poškodbe lasu)• svečane frizure• zdravljenje in negovanje las

RAJSKI KOTIČEKBlatnica 141236 Trzin

Delavni čas:pon-sob. 9h do 21hPREOBLIKOVANJE TELESA, NEGA OBRAZA, MASAŽE: 040 500 357


Tematska priloga: Lepota in stil

kokosovo moko, kavno usedlino, zmleto orehovo lupino. Blag piling lahko izvajamo skoraj vsak dan, bolj grobega pa enkrat tedensko.

Kozmetiko za svoje telo lahko izdelamo tudi sami. Prednosti take kozme-tike so številne, od tega, da izdelek lahko prilagodimo svojemu tipu kože, tudi zanesljivo uporabljamo naravne sestavine, posledično vemo, da naši izdelki ne vsebujejo parabenov, derivatov nafte, sintetičnih parfumov in podobno. Tako lahko učinkovito preprečujemo alergijske reakcije in poškodbe kožnih celic. Osnovne sestavine domače kozmetike so olja, masla, voski, hidrolati, gline, zdravilne učinkovine, kot so zelišča, eterična olja in sestavine domače kuhinje (sol, sladkor, soda, kosmiči …).

Terapevtski masažni učinki Včasih pa nega ni dovolj in naše telo potrebuje drugačno obliko sprosti-

tve. Takrat pride na vrsto masaža, s katero lahko dosežemo zelo dobre psi-hofizične rezultate, saj ima na nas sprostitveni in terapevtski učinek. Masaža namreč pomaga našemu mišičnemu sistemu, saj izboljšuje prekrvavitev, med masažo se mišice sproščajo. Včasih, ko smo preobremenjeni, imamo občutek, da je celotno telo kot le ena velika mišica, ki se nikakor ne sprosti. Z masažo vam jo bo uspelo sprostiti in zagotovo boste ublažili posledice stresa vsakda-njega življenja. Masaža sicer res poteka po "zunanjem delu" našega telesa, a njeni učinki so globinski. Klasična masaža lahko zelo dobro vpliva na vegeta-tivni živčni sistem, pozitivne učinke ima na našo presnovo, s pomočjo masaže lahko poskrbimo za ustrezno izločanje odvečne vode iz našega telesa. Jasno je, da izboljšuje prekrvavitev, učinki dobre masaže so vidni ne le na našem počutju, ampak kaj hitro tudi na naši koži, saj z izboljšanjem presnove koži omogočimo, da zadiha in spodbudimo izločanje odvečnih snovi iz našega sistema. Sprostitveni učinki nam lahko pomagajo celo pri izboljšanju krvne slike ter krvnega pritiska. Ne nazadnje – po masaži se počutimo sproščeno in zagotovo vsaj za odtenek srečnejši.

Nega našega telesa mora biti torej vsakodnevna skrb, ne le tisto, kar "slu-čajno" zaide v naš urnik, ko imamo nekaj časa. Skrbi za lepoto in zdravje se je treba posvetiti zavestno, predvsem pa z načini, ustreznimi za naš organizem. Tako bodo učinki pozitivni in svetu bomo sporočali, da smo zdravi. Saj si tudi v resnici želimo biti zdravi, kajne? Mateja Kegel Kozlevčar

NEGA OBRAZA

DIAMANTNI PILING

DEPILACIJA

PEDIKURA, MANIKURA

PODALJSEVANJE

TREPALNIC

S tem oglasom podarimo

15% POPUSTA na vse

storitve. VABLJENI

>Pelechova 181235 Preserje pri

RadomljahTel: 01/722 7313

gsm: 041 716 733www.teja.si

Delovni čas:od 7 do 19 ure

sob: od 7 do 12 ure

TejaFrizerski salon

Knafličev prehod 5, 1240 [email protected]

Frizerske storitve:moško striženje 8€, otroško striženje 5€,ž. strižnje +fen od 20€,ž. barvanje + fen od 26€

Kozmetične storitve:depilacija nog do kolen 10€, celih nog 20€,gel-lak premaz 12€

Ostalo:trajna, pramena, svečane pričeske,oblikovanje obrvi, barvanje trepalnic,ličenje, manikura,...

frizerskisalon-renata.si

068 183 540

www.kozmeticnisalon-nika.si

031-658-765

Ljubljanska 19a,1241 Kamnik


Tematska priloga: Lepota in stil

Šport

ODBOJKACalcitovke obranile naslov

Odbojkarice Calcita Ljubljane so po petih tekmah v finalu ubranile naslov državnih prvakinj, ki so ga osvojile tudi lani. Kot kaže je na koncu odločila pred-nost domačega terena in velik preobrat na prvi tekmi, ko so zaostajale že z 2:0 v nizih. Calcitovke so sicer obe tekmi v Mariboru izgubile s 3:0, a brez težav zma-gale na preostalih tekmah v Tivoliju. Še posebej so blestele na zadnji, peti tekmi – roke so se jim malce zatresle le v končnici tretjega seta, ko so imele tekmo že tako rekoč dobljeno. Z naslovom državnih prvakinj so se Calcitovke zopet uvr-stile tudi v kvalifikacije najelitnejše lige prvakinj. Za ekipo Calcita pod vodstvom Gašperja Hribarja in Aljoše Jemca so si naslov priigrale: Ilka Van der Vyver, Mojca Božič, Tina Grudina, Katja Turk, Elena Kučej, Maja Forštnarič, Olivera Kostić, Sla-vina Koleva, Monika Potokar, Urška Igličar, Petra Vrhovnik in Meta Jerala. Za lep uspeh Calcitove družine, ki jo uspešno krmari Gregor Hribar, pa so poskrbele tudi igralke Vitala, ki so v tekmah za tretje mesto premagale Go Volley in se tako veselile bronastih medalj.

Calcitovcem ni uspelo presenetiti ACH Volleya

Igralcem Calcita Volleyballa kljub dobremu odporu, predvsem na tekmah v Tivoliju, ni uspelo odvzeti naslova državnih prvakov ACH Volleyu. Kamničani so obe tekmi v Ljubljani izgubili šele po petih nizih, za uspeh pa jim je zmanjka-lo predvsem nekaj športne sreče in zbranosti v končnici nizov. Kljub vsemu je drugo mesto za mlado kamniško ekipo izjemen uspeh, ki jim v naslednji sezoni prinaša igranje v Evropski ligi. Za ekipo so igrali: Jan Brulec, Jani Konjedic, Žan Novljan, Jure Lakner, Sašo Štelekar, Matic Videčnik, Žiga Štern, Tonček Štern, Domen Kotnik, Andrej Štembergar Zupan, Primož Vidmar in Klemen Hribar. Trener ekipe je bil Marko Brumen, pomočnik pa Aleš Hribar.

Mladi Calcitovci drugi v državiPo stopinjah svojih vzornikov pa stopajo najmlajši odbojkarji Calcit Volley-

balla. Le ti so na zaključnem turnirju v mini odbojki v Stranjah osvojili končno drugo mesto v državi. V polfinalu so premagali Braslovče, v finalu pa jim je ob koncu tekme zmanjkalo sreče in so morali priznati premoč Žužemberku.

KOŠARKALastovka obstala v prvi ligi

Igralci Helios Sunsa so ligo za prvaka končali z zmago proti Unionu Olimpiji s 83:70 in porazom proti Laškim s 95:85. Prav ta poraz jim je preprečil boljše izhodišče v končnici, saj so zasedli četrto mesto. V četrtfinalu se tako merijo s

petouvrščeno Rogaško. V prvi tekmi so bili pred domačim občinstvom boljši z 68:63, v gosteh pa so izgubili s 76:64. O polfinalistu, ki se bo pomeril s Krko, ki je že izločila Šenčur, je tako odločala torkova tekma v Domžalah.

Igralcem Lastovke je le ena zmaga zmanjkala do osmega mesta, ki je še vo-dilo v končnico državnega prvenstva. V zadnjih dveh kolih so premagali Hopse s 64:53 in Portorož s 64:46. V ligi za obstanek so Domžalčani dosegli kar osem zmag od desetih tekem. Vseeno so lahko s sezono zadovoljni, saj so si zagotovi-li nastopanje v prvi ligi tudi v prihodnji sezoni.

Mladi Helios Sunsi letos rezultatsko najboljši v Sloveniji

Dejstvo, da je košarkarski klub Helios v Sloveniji edini, ki je letos s svojimi ekipami prisostvoval na prav vseh zaključnih turnirjih, od mlajših pionirjev na-prej vse do mladincev, je vredno spoštovanja. Z zbiranjem medalj so začeli fan-tje letnika 2003 in mlajši, ki so slavili v Mini pokalu Spar, dva tedna zatem pa so prišli še do 2. mesta v državnem prvenstvu. Naslednji zaključni turnir je pripadel mladincem letnika 1997 in mlajši, ki so osvojili odlično 5. mesto. Kadeti letnika 1999 in mlajši so na zaključnem turnirju presenetili Krko in zasluženo prišli do 3. mesta v Sloveniji. Zadnji pa so v boj za najvišja mesta krenili še fantje letnika 2001 in mlajši. V napetem finalu pred domačimi navijači so morali priznati pre-moč Šentvidu, a se vseeno veselili 2. mesta.

NOGOMETDomžalčani bodo sezono končali na tretjem mestu, v prvo ligo se vračajo Radomljani

V prvi nogometni ligi je več ali manj znano vse. V zadnjem kolu se bo od-ločalo le še o obstanku v ligi. Državni prvaki so po enaindvajsetih letih postali igralci Olimpije, tako so prekinili vladavino Maribora, ki se bo moral zadovoljiti z drugim mestom. Na odličnem tretjem mestu bodo končali Domžalčani, ki so v zadnjih kolih premagali neposrednega tekmeca Gorico v gosteh z 2:0, remizirali s Krko in Zavrčem ter v zadnjem kolu doma izgubili proti Celju s 3:0. S tretjim mestom so si zagotovili tudi nastop v Evropski ligi. Po enoletnem nastopanju v drugi ligi pa se v prvo ligo vračajo igralci Kalcerja Radomlje. Ti so si že eno kolo pred koncem zagotovili naslov prvaka v drugi ligi. V zadnjih tekmah so v lokal-nem derbiju premagali Roltek Dob s 3:2, remizirali v derbiju z Aluminijem z 1:1 in v zadnjem kolu premagali Triglav Kranj z 2:0. Dobljani so poleg poraza proti Radomljam izgubili še proti Tolminu in Zarici ter bodo na koncu osvojili peto ali šesto mesto v ligi. Igralke Moje-lece.si Radomlje pa so v zadnjih treh kolih zabeležile poraze proti ekipi Beltincev in Olimpiji, s katero so v zadnjem kolu remizirale, in so trenutno na četrtem mestu.

VATERPOLOMladi vaterpolisti v reprezentanci

Na nedavnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo mladincev v vaterpolu so za slovensko reprezentanco igrali tudi trije Kamničani – Tadej Debevec, Blaž Bri-ški in Rok Bergant. Slovenci so izgubili proti Ukrajini, Malti in Nemčiji, zmagali pa proti Bolgariji, a se jim z eno zmago ni uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo.

KEGLJANJEJure Starman dvakrat bronast

Kamniški kegljač Jure Starman je na državnem prvenstvu v kegljanju osvojil dve bronasti medalji, in sicer v disciplini posamezno in kombinacije. V slednji je četrto mesto osvojil Damjan Hafnar. V kategoriji do 23 let pa je Žan Grm osvojil srebrno medaljo v disciplini sprint.

Foto: Klemen Brumec

Foto: Klemen Brumec

Foto: KK Helios


Šport

LOKOSTRELSTVOTekma za Veronikin pokal (wa) in cec v lo-kostrelstvu

Kamnik je konec aprila dihal v lokostrelskem ritmu, saj sta bili na mekinj-skem nogometnem stadionu kar dve lokostrelski tekmi, in sicer tekma za sre-dnjeevropski pokal in Veronikin pokal. Na dvodnevnem lokostrelskem tekmo-vanju med 160 udeleženci iz desetih držav je po zaslugi kamniških lokostrelcev premočno slavila Slovenija. Na sobotni tekmi za srednjeevropski pokal so se pomerili kadeti in mladinci. Med mladinci so slavili Kamničani, prvi je bil Ga-šper Štrajhar, drugi Luka Arnež in tretji Luka Gjurin. Med kadeti je Žiga Ravnikar osvojil tretje mesto.

Tekma za Veronikin pokal je štela za svetovno rang lestvico. Med posamezni-ki je slavil domačin Gašper Štrajhar, ki je na zmagovalne stopničke stopil tudi v paru s Ano Umer. Moška ekipa, sestavljena samo iz kamniških tekmovalcev, pa je zasedla tretje mesto.

OFF ROADPrezelj zmagovalec druge dirke za državno prvenstvo

Konec aprila je v gramoznici Nograd pri Dobrovniku v Prekmurju potekala druga dirka za državno prvenstvo v off roadu pod okriljem kluba A.R.O iz Trnja. Barve STC Panther Kamnik so zastopali trije tekmovalci: Brane Prezelj, Igor in Matevž Kumer. Brane Prezelj je prehitel vso konkurenco in postal zmagovalec generalne razvrstitve hitrostne preizkušnje v svoji B kategoriji (bencin nad 2000 ccm). Matevž Kumer (Suzuki vitara) je osvojil 3. mesto v hitrostni A kategoriji (bencin do 2000 ccm ), njegov oče Igor pa je v isti kategoriji osvojil 5. mesto v razvrstitvi DP.

SABLJANJEUspešni kamniški sabljači

V Mariboru je potekalo člansko državno prvenstvo v sabljanju, na katerem so se odlično odrezali tudi kamniški sabljači in sabljačice, ki so osvojili tri naslo-ve državnih prvakov.

V članski kategoriji je naslov državne prvakinje osvojila Anamarija Šušteršič, v kategoriji do 12 let je zmagal Kamničan Andrej Šuštar, v kategoriji do 14 let pa Peter Krajnc. S tem so kamniški sabljači samo dopolnili uspeh, ki sta ga januar-ja na državnem prvenstvu dosegli Klara Cvahte med mladinkami in Anastazija Šušteršič med kadetinjami.

GOLFGolf turnir Okusi kamnika

Na igrišču Golf Arboretuma je v sklopu Festivala treh tulipanov potekal tudi golf turnir Okusi Kamnika. Udeležilo se ga je 44 igralk in igralcev, ki jim je 18 lukenj nudilo izziv in nepozabno doživetje z lokalno kulinariko Kamnika in okolice. Na koncu je zmagal David Žagar pred Matjažem Čiričem in Primožem Poeschlom. Žogico je najbližje zastavici približal Doro Erjavec.

KROSTanja Žakelj in Luca Braidot najboljša v Kamniku

Slovenka Tanja Žakelj in Italijan Luca Braidot sta zmagovalca 19. Kamni-škega krosa v članskih kategorijah, ki je letos štel kot mednarodna dirka prve

kategorije (UCI C.1) in za točke slovenskega pokala. V različnih kategorijah je tekmovalo okoli 280 tekmovalcev. Najboljši Slo-venec in član Calcit Bike Teama med člani je bil Boštjan Hribov-šek na desetem mestu, Tina Per-še je bila med članicami šesta. Za moško elite konkurenco sta bila premočna italijanska dvojčka Braidot. Zmagal je Luca, drugi je bil Daniel, tretji je bil Slovak Michal Lami. Poleg Boštjana Hri-bovška na desetem mestu je bil Rok Naglič na 11., Gregor Krajnc je bil 17., Luka Tavčar 18., Peter Zupančič pa 28. Številne stopničke so domači tekmovalci osvojili tudi v ostalih kategorijah.

28. mekinjski kros in Memorial Mira CvetkaKonec aprila je potekal že 28. mekinjski kros in 10. memorial Mira Petka. Tek-

movalci so se pomerili v krosu pa tudi v kolesarjenju in teku s pomočjo vlečnih psov (canicrossu). 28. mekinjski kros so že v petek odprli osnovnošolci, ki se jih je na občinskem prvenstvu zbralo preko 450. 27. aprila je sledil še tradicionalni Mekinjski kros, ki je potekal v več kategorijah. V članski je pri moških na koncu slavil Peter Lamovec (Salamon), pred Gašperjem Bregarjem in Aljažem Božičem (oba KGT Papež). Pri dekletih je bila najhitrejša Mojca Flerin (Kamniški orientacij-ski klub) pred Nino Pristov (AD Kronos) in Katjo Kosmatin (AK Domžale).

Tina druga v Vodicah, Grega tretjiNekateri člani A ekipe Calcit Bika so vikend pred Kamniškim krosom izko-

ristili za dirkanje v Vodicah na Hrvaškem. Gregor Krajnc je osvojil tretje mesto, Rok Naglič peto, Luka Tavčar osmo in Peter Zupančič štirinajsto. Tina Perše je bila druga v ženski elite konkurenci. Dirko v Vodicah sta dobila Italijan Nicolo Ferrazzo in domačinka Gorana Težak.

TEKKrila za življenje tudi tokrat mimo Kamnika

Tretje leto zapored je v kar triintridesetih svetovnih državah potekal svetov-ni dobrodelni tek Krila za življenje, na katerem je sodelovalo več kot 130.000 tekačic in tekačev, od tega na slovenski prireditvi več kot 3000. Vsa štartnina je bila namenjena skladu Wings for life za raziskave o poškodbah hrbtenjače. Zasledovalni avtomobil je prve udeležence ujel že sredi Ljubljane, zmagovalca ultramaratonca Vida Senico pa šele po 64,58 kilometrih. Pri ženskah je zmagala gorska tekačica Lucija Krkoč, ki je zmogla 50,84 kilometrov. Zelo vidno vlogo so odigrali tudi kamniški tekači, saj je Matic Romšak (Via International) prete-kel 46,08 kilometrov in se uvrstil na skupno deseto mesto, v kategoriji M50 pa zmagal in prehitel tudi znanega maratonca Romana Kejžarja. Na 23. mesto se je uvrstil Boštjan Erjavšek (Calcit Bike Team) s pretečenimi 41,20 kilometri. Tudi med dekleti sta izstopali dve Kamničanki, in sicer je Katja Kosmatin (ŠK Kamnik) na 10. mestu odtekla 31,86 kilometra, Tjaša Romšak pa na 15. mestu do Kamni-ka oz. do 25,10 kilometra.

Cico1.

Foto: Prijavim se

Foto: Cico1.


KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed)Ime in priimek: Naslov: Telefon: Status: (prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo ...)

Vsebina:

Brezplačni mali oglasi!

Male oglase lahko pošljete s priloženim kuponom v kuverti na naslov:IR IMAGE d. o. o., Modre novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, na kuverto pa napišite še »Mali oglasi«.Za resničnost in vsebino objavljenih malih oglasov in sporočil odgovarja izključno naročnik. Uredništvo si pridržuje pravico, da pre-veri verodostojnost vsebine malih oglasov, prav tako si pridržujemo pravico krajšanja malih oglasov. Oglasov po telefonu ne sprejemamo, niti ne posredujemo naslovov oglaševalcev!

Pišite čitljivo in razumljivo! Pri objavi bomo upoštevali le oglase do 10 besed. Oglase za naslednjo številko Modrih novic sprejemamo do petka, 10. junija 2016, in bodo objavljeni v reviji, ki bo izšla 17. junija 2016. Malih oglasov po elektronski pošti iz objektivnih in zakonskih razlogov ne sprejemamo več. Posebno obvestilo: storitvenih malih oglasov ne objavljamo več!

PRODAM• Otroški stolček za kolo (Hamax). 25 eur. Zelo

lepo ohranjen. 051 384 339 • Poročno obleko šampanjec barve. 150eur.

podarim krinolino. 041 420 536• 4 letne gume Kormoran Impulser 186/65/14,

rabljene eno sezono, dobro ohranjene. 041 747 118

• Moško gorenjsko narodno nošo, žensko obleko gorenjske narodne noše. 041 344 495

• Kredenco, staro 120 let prodam, obnovljena.

• Žago vbodno Aeg ohranjeno. 031 338 749• Kolo žensko, Rog, ohranjeno. 031 338 749• Rabljeno krožno žago (sekular) in delovno

mizo (ponk). 01 8391 060• Likalno mizo z likalnikom Batagel Stirea:

ogrevana likalna deska, odsesavanje pare, napihovanje; dodatno parni čistilnik. 190 eur. 031 411 285

• Cementno opeko Bramac uporabljeno, 350 kos, cena po dogovoru. 031 322 554

• Motokultivator F600 z vsemi priključki. 051 716 838

• Žensko kolo Dakota 20 eur in moško dirkalno kolo Gavia 30 eur. Oba zelo dobro ohranjena. 040 975 350

• Nahrbtna motorna kosa Kavasaki ugodno. 031 583 211

• 2x tv zelo ugodno, 1x Grunding e48, 1x Samsung e53, oba v odličnem stanju. 01 8314 111

• Razvlažilnik, ročno motorno kosilnico »Alko 241« prezračevalnik trave – elektr. 031 760 028

• Dobro ohranjeno žago Stihl. 01 7215 707• 60 let star kaktus, visok 2m. Cena po

dogovoru. 051 710 273• Klav. Harmoniko, 120-basno – oglašeno –

Dalicija, cena po dogovoru. 041 229 331• Otr. voziček (rdeč), košaro, otr. posteljo

120x60, opekač kruha nov, aparat za kuhanje kave, računalnik (3 leta) v okvari. 031 313 617

• Lip Bled zakonsko posteljo z nočnimi omaricami, vzmetnice pa podarim. 2x dvosed usnjen, cena po dogovoru. 031 419 280

• Električno novo negovalno posteljo in električni skiro z novo baterijo. 051 651 012

KUPIM• Smrekov les, lahko lubadarice. Plačilo takoj.

Možen posek in spravilo. 070 810 185• Odlikovanja, medalje, značke, bajonete,

razglednice, kovance, knjige, slike, kipce in podobno. 051 740 430

• Po zmerni ceni kupim malo večjo kotno sedežno garnituro ohranjeno ali novo po možnosti z ležiščem. 041 374 842

• Tomos motor, starejši, lahko tudi v okvari. 031 221 927

• Po simbolični ceni kupim Rok Pony kolo ali zelo staro kolo. 031 221 927

• Vozilo, od letnik 2000 dalje. 041 774 816

NEPREMIČNINE• Kupim kmetijsko zemljišče ali gozd. 040

554 000• V Črnuški gmajni, popolnoma obnovljeno

in luksuzno opremljeno dvosobno v 1. nad. bloka, takoj vseljivo, zaradi odhoda v tujino, zelo ugodno prodam ali oddam ali zamenjam za morje ali Kranjsko goro. 041 371 164

• V Kamniku prodamo prijetno, svetlo 1,5-sobno stanovanje, 3/3 nadstropje. Cena po dogovoru 031 248 349

• Oddam etažno stanovanje v vrstni hiši v Trzinu. 041 943 760

• Kupim zemljišče za vrt ali manjši vikend na območju Žej, Sv. Trojice, Račnega Vrha, Doba. 051 351 458

• Mlada družina išče hišo ali stanovanje v Kamniku za odkup. Velikost bivalne površine nad 60m2. 031 637 816

• Kupim hišo v Kamniku in okolici, lahko starejšo, potrebno obnove. Možna menjava za stanovanje. 041 211 124

• Poslovni prostor v Mengšu oddam 25 m2 , Slovenska cesta 67, pri Mercatorju. 041 615 494

• Radomlje oddam 1,5-sobno opremljeno stanovanje. Ima svoj vrt, parkirišče, teraso. 220 eur 031 350 702

• Prodam nedokončano hišo 80m2, parcela 520m2. Kraj Stara Sela 11, Laze v Tuhinju. 041 854 422

• Hišo v Nožicah, 200m2, parcela 600m2 prodam. 031 506 942

• V neposredni bližini Kamnika, elitna lokacija,

zelo ugodno prodam zemljišče kot posest – kmetija, 2346m2. Možna izgradnja objekta. 068 624 952

• Oddam lokal v centru Kamnika, nasproti Kavarne – Gl. trg 7. 031 483 254

• Okolica Kamnika prodam parcelo, 2.000m2 od tega zazidljivo 800m2. Lahko tudi polovico. Leži ob krajevni asfaltni cesti. Vsa infrastruktura je na parceli. Cena po dogovoru. 041 711 871

• Na Steletovi cesti 8 v Kamniku odam lokal v najem. 051 864 459

• Ugodno prodam zazidljivo parcelo 671m2. 8 km iz Kamnika na parceli voda, elektrika, kabelska. 040 250 059

• Na Kranjski cesti v Kamniku odam garažo v najem. 040 848 420

• Morje – apartma v Ankaranu za 3 osebe oddam. Cena maj in junij 35 eur na dan, julij in avgust 45 eur na dan. Najmanj 3 noči. 041 622 420

• V medgeneracijskem centru v Domžalah oddam opremljeno novo varovano dvosobno stanovanje. 041 634 046

• Njiva – vrt, zorano v Radomljah – eko oddam. 041 540 813

• Prodam dvodružinsko hišo na deželi, ločen vhod, dve garaži, velik vrt. 80.000 eur. 041 746 898

• Sobo s kopalnico, wc, kuhinja, lasten vhod odamo. Soba je v Domžalah. 031 755 494

• Oddam enosobno, delno opremljeno stanovanje (Komenda). 041 205 929

• Prodam leseno hišico v avtokampu ob Kolpi – Vinica z vodo in elektriko. 5.500 eur. 070 371 230

• Kamnik 30m2 oddam garsonjero, 200 eur + stroški 150 eur. Trimesečno predplačilo. 040 474 645

• Bivalni zidan vikend, 20 km iz Kamnika (nekoč gostišče KEKEC), prodam 051 651 012

• Dvostanovanjsko hišo s poslovnim prosto-rom v Kamniku prodam. 031 217 128

PODARIM• Podarim dva fotelja, klubsko mizico, jogi dim.

190x80, pisalno mizico. 040 260 839• Podarim posteljo 90x200cm, ohranjena,

izdelana pri mizarju. 040 751 558• Podarim stolček za hranjenje dojenčka, dobro

ohranjen, umetna masa. 01 8325 196• Podarim predalnik s 5 predali. 031 215 308

RAZNO• V Kamniku, na prijetni in mirni lokaciji v že

vpeljanem frizerskem salonu, nudimo delo frizerki s svojim sp-jem. 041 958 011

• Sem samski, star 47 let in iščem žensko za resno zvezo od 39 do 42 let. Naj bo poštena, resna, odkrita in delovna. 030 229 743, 01 8312 431

• Simpatičen nekadilec, nepivec, 55 let, želim spoznati simpatično žensko 40-50 let. 031 577 859

• Podarite odvečne knjige, priročnike. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225

• Iščem delo: čiščenje prostorov. Sem pridna in vestna. Dopoldan ali popoldan. 040 817 771

• Prosim, če mi kdo podari rabljeno starejšo diatonično harmoniko, moško zlato verižico, otroške punčke Barbike, hvala. 051 236 302

• Živalsko kraljestvo, manjkajo, 35, 51, 83, 112, 115, 125, 162; 031 715 488

• Prosil bi, če mi kdo odstopi ali poceni proda otroški traktor poganjalec s prikolico ali brez nje. 030 628 817 ali 01 8342 172

• Prosim, če mi kdo lahko podari rabljen prenosni računalnik. 040 550 050

• Iščemo izkušeno šiviljo za šivanje tekstila. 041 646 338

• Brezplačen odvoz bele tehnike, akumulator-jev ter vseh kovinskih predmetov 040 780 078

040 578 007• Otroški avtodsedež, novo avtoprevleko proti

toči in nov Mercury motor za čoln (3,5 Km). 041 651 562

• Pralni stroj Gorenje, star 8 let, malo v uporabi, delujoč, brez rje. 031 725 723

• Dvoje nove visoke delovne čevlje št. 42, 45. Cena po dogovoru. 070 574 112

• Vbodno električno ročno žago Einhell bavaria bps 500E. Cena po dogovoru. 070 574 112

• Otroški voziček Mon, 2v1, košara, sedež, 2012. 20 eur. 040 627 071

• Cisterno za kurilno olje, 1600 l, kovinska. 50 eur. 041 641 292

• Zelo ugodno: bojler za sanit. vodo (izdelova-lec Franc Lagoja) z elek. grelcem 2000W, 140 l, priklop tudi na centralno kurjavo. 40 eur. 041 201 567

• Zelo ugodno: vrtno kosilnico MTD Classic 20\51 cm, dobro delujočo (starejšo). 45 eur. 041 201 567

• Zelo ugodno: 2 kom vratnih kril 85/200 desna. Ena masivna in polovično steklo, druga hrastov furnir in steklo v celoti. 5 eur/kom. 041 201 567

• Rabljen kutivator Homulite šir. 25cm – 50 eur, zračna puška Ussr, ohranjena, 90 eur. 01 7210 449

• Likalnik za lase Carrera, kot nov. 5 eur. 041 831 926

• Frezo model Hobby 370fg 4,0 km. 040 328 870

• Lepo ohranjen in delujoč računalnik Lenovo thinkpad T43. 30 eur 041 831 926

• Pffaf – 342 hobby – prodam, Rotring – isograph, variant – varioscript – novo zelo ugodno. 031 577 859

• Otroška fantovska oblačila in obutev od 0 do 3 let. 041 882 895

• Rezervne dele Tomos (stikalo, sklopka, itd.) 040 763 055

• Dekliško kolo do 10 let, rolerje št. 38, cisterno za vodo 1.000 l. 041 688 239

• Vinogradniško opremo: hid. prešo, mlin, kadi, cisterne in škropilnico – samokolnica. 070 708 039

• Lepo, belo, leseno dvodelno polkno višina 160cm, širina 95 cm. Samo 35 eur. 031 550 771

• Ugodno. Vrtno ograjo iz pranega betona 45m, je zelo lepa, še ne montirana, cena po dogovoru ob ogledu. 041 711 781

• Mešalec sena za traktor, Tomo Vinkovič. 01 8391 688

• Lepa kopalniška oprema brez omaric, 20 eur, televizor Sony, premer slike 70cm, 35 eur. 040 751 604

• Lepe zunanje in sobne luči 6 kom, 20 eur. 040 751 604

• Ugodno: manjše kose blaga, 3 eur. 031 410 843

• 3 rabljena kolesa. 01 7242 991, 040 514 993• Star šivalni stroj Singer ter rusko kamero in

fotoaparat. 041 746 898• Ročni cirkular Aeg ohranjen. 031 338 749

NOVO! Mali oglas lahko oddate tudi na

www.modre-novice.si!

Mali oglasi


SUZUKI / Klemen, GSM: 051 609 013

BMW / Robert, GSM: 051 371 251

Avto Aktiv Intermercatus d.o.o. / Ljubljanska cesta 24 / Trzin / t: 01 560 58 00 www.avto-aktiv.si

MINI / Din, GSM: 041 979 089

BMW i / Tilen, GSM: 051 687 064

odpiralni čas: pon-pet 8.00-19.00, sob 9.00-13.00.

rabljeno, 2015, 15.500 km, domet do 160 km, hitro polnjenje, navigacija, gretje sedežev in baterije, …

i3 BEV 29.990 €

rabljeno, 2015, 18.000 km, z podaljševal-nikom dometa, domet skupaj do 300 km, navigacija, bluetooth, …

i3 REX 34.900 €

novo, 2016, 0 km, 7.500 € subvencije, brezobrestni finančni lizing, …

i3 BEV 36.550 €

novo, 2016, 0 km, 4.500 € subvencije, brezobrestni finančni lizing, …

i3 REX 41.200 €

novo, 2016, 0 km, 4.500 € subvencije, brezobrestni finančni lizing, hitro polnjenje, navigacija,…

i3 REX 45.920 €

S-CROSS 1.6 4x4 Premium 17.990 € Jimny 1.3 AC 4x4 16.674 € Swift 1.2 SE 11.000 €

novo, 2016, 0 km, klimatska naprava, abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, 7x airbag, radio cd usb mp3, …

novo, 2016, 0 km, avt. klimatska naprava, abs, esp, el. pomik stekel, električno nastavljiva ogledala, radio cd, …

Vitara 1.6 2WD Premium 16.400 € Swift 1.2 Deluxe 12.300 €

novo, 2016, 0 km, avt. klimatska naprava, Bluetooth povezava, USB, tempomat, …

novo, 2016, 0 km, klimatska naprava, tempomat, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, servo volan, led dnevne luči, …

novo, 2016, 0 km, klimatska naprava, abs, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, servo volan, radio cd usb mp3, …

rabljeno, 2015, 11.200 km, avt. klimatska naprava, navigacija, LED žarometi, PDC, ogrevani sedeži, paket Wired, paket Chili, …

COOPER 100 kW 3 VRATA 22.660 €

rabljeno, 2015, 9.300 km, LED žarometi, Hifi ozvočenje, MINI park lane, avt. klimatska naprava, ogrevani sedeži, PDC, 4 x 4, …

COUNTRYMAN SD ALL4 27.490 € COUNTRYMAN SD ALL4 27.690 €

rabljeno, 2015, 16.435 km, avt. klimatska naprava, LED žarometi, PDC, MINI Visual Boost, športna sedeža, 18'' alu platišča, paket Chili, …

novo , 2016, 0 km, radio MINI Visual Boost, avt. klimatska naprava, multifunkcijski volan, 15'' alu platišča, PDC, …

rabljeno , 2015, 11.900 km, LED žarometi, navigacija, head-up, PDC, ogrevana sedeža, hifi ozvočenje, paket Wired, paket Chili, …

ONE 21.139 € CLUBMAN COOPER S 32.900 €

rabljeno, 2010, 163.475 km, avt. klimatska naprava, abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, 6x airbag, radio cd usb mp3, ksenon, …

rabljeno, 2012, 130.368 km, avt. klimatska naprava, abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, 6 x airbag, radio cd usb mp3, …

rabljeno, 2008, 197.664 km, avt. klimatska naprava, abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavlji-va ogledala, 6 x airbag, radio cd, …

rabljeno, 2015, 12.997 km, avt. klimatska naprava, abs, esp, el. pomik stekel, XENON, 6 x airbag, radio cd usb mp3, navigacija ,…

rabljeno, 2010, 171.047 km, avt. klimatska naprava, abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, 6 x airbag, radio cd usb mp3, navigacija, …

316d Touring 11.990 € 118d 8.290 € 320 d 18.990 € 520 d 41.700 € 320 d 17.990 €

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,0-7,3 l/100km in 98-221 g/km, emisijska stopnja: EURO5, EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0024-0,158 g/km, trdi delci: 0,0005-0,00129 g/km, število delcev: 0,01-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolične.Reprezentativni primeri izračuna za vozila SUZUKI: CELERIO: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 8.599 • lastna udeležba (polog): € 2.305 • znesek financiranja: € 6.294 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 95 • stroški odobritve: € 258 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 8.238 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,62% na dan 16.03.2016. SWIFT: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 9.999 • lastna udeležba (polog): € 2.844 • znesek financiranja: € 7.155 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 108 • stroški odobritve: € 300 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 9.371 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,65% na dan 16.03.2016. VITARA: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 14.500 • lastna udeležba (polog): € 4.031 • znesek financiranja: € 10.469 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 158 • stroški odobritve: € 435 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 13.707 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,64% na dan 16.03.2016. JIMNY: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 16.199 • lastna udeležba (polog): € 4.406 • znesek financiranja: € 11.793 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 178 • stroški odobritve: € 486 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 15.437 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,63% na dan 16.03.2016. SX4 S-CROSS: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 15.800 • lastna udeležba (polog): € 4.669 • znesek financiranja: € 11.131 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 168 • stroški odobritve: € 474 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 14.586 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,68% na dan 29.03.2016.

SUZUPER FINANCIRANJE!

168 €ŽE Z

AŽE Z

A

NA MESEC

300 €

GORI

VO V

VRE

DNOS

TI

158 €ŽE Z

AŽE Z

A

NA MESEC

300 €

GORI

VO V

VRE

DNOS

TI

108 €ŽE Z

AŽE Z

A

NA MESEC200 €

GORI

VO V

VRE

DNOS

TI

178 €ŽE Z

AŽE Z

A

NA MESEC

300 €

GORI

VO V

VRE

DNOS

TI

95 €ŽE Z

AŽE Z

A

NA MESEC

200 €

GORI

VO V

VRE

DNOS

TI

www.avto-aktiv.si

Se ukvarjate z mizarstvom, krovstvom, tesar-stvom? Imate mehanično, kleparsko, ličarsko ali avtoelektrično delavnico? Izdelujete kovinske iz-delke, vzdržujete delovne stroje ali pa radi vrtate in brusite?

Obiščite nas v naši trgovini, kjer vam bomo ponu-dili izdelke blagovne znamke FÖRCH, ki je v Evropi

prisotna že več kot 50 let, v Sloveniji pa letos pra-znujemo 10-letnico. Naš program zajema preko 110.000 izdelkov, ki so razdeljeni v več skupin, kot so npr. kemija za delavnico, vrtanje in rezkanje, streha in fasada, zaščitna sredstva, lotanje in var-jenje, elektrika in elektronika, ročno, električno in pnevmatsko orodje, vse za nego vozil in še in še … Skratka, vabljeni vsi.

V trgovini FÖRCH nas lahko obiščete vsak delovnik med 8. in 16. uro v industrijski coni Trzin, Ljubljanska 51A (poleg bencinske črpalke).

01/24 42 490 [email protected] www.foerch.si

modre novice – maj 2016

Documents