OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA april • maj 2020 – 245

Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstvaFoto: Meggi Mezek

PROJEKTIRANJE, IZVEDBA, GARANCIJA

OGREVAM.SI• talno ogrevanje • taljenje snega in ledu na zunanjih površinah • odtaljevanje žlebov • ogrevanje cevovodov • izdelava grelnih kablov

ELEKTRIČNE GRELNE INSTALACIJE:

Poslovna cona Komenda

45let

tel.01 834 15 83blaz@egro.si

Kuhamo s ščepcem

MengešDomžaleKamnikTrzinČrnučeBežigradljubezni in domišljije.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

ai15790823807_Naslovnica.pdf 1 15/01/2020 10:59

SALON Suhadole 57e, Komenda

izdelava po meriizdelava po meri

tapetništvotapetništvo

www.groselj.siwww.groselj.si

������������� �

���������������� �

�����������

�������������������������������� ������­������������ ����­������������������������������������������

��������������� ����������

� � ���� �� �� ����������� �����

Modre novice2 OGLASI

LALI d.o.o.

Ponedeljek - petek:7:00 - 20:00

Sobota: 7:00 - 19:00 Nedelja in prazniki:

8:00 - 17:00

NOVO!ZARADI VIRUSA

COVID-19 ODSLEJ

TUDI DOSTAVA NA

DOM. POKLIČITE NA

041 927 640.

NOVO! DOMAČEJAGODE!

• široka izbira izdelkov za krepitevimunskega sistema,

• široka izbira drugih prehranskihdopolnil in zdravil brez recepta,

• medicinski in ortopedski pripomočki.

Vse izdelke lahko naročite tudi preko spletne trgovine:

Sanolabor Domžale, Slamnikarska 1a, poleg športnega centra Fit-Fit

Sanolabor Kamnik, Domžalska 3, v centru Qlandia

5. POHOD OB REKI, KI POVEZUJE

PRESTAVLJENO NA17. OKTOBER 2020

www.pohodobreki.si

13. JUNIJ 2020

Glavni pokrovitelj dogodkov Modrih novic 2020

100

april • maj 2020 3UVODNIK · KAZALO

MATEJA ŠTRAJHAR, GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA

Najprej smo se lotili temeljitega čiščenja stanovanja. Treba je bilo izkoristiti čas, ki smo ga imeli kar naenkrat na voljo. Sprašili smo vse tiste kotičke, v katere že dolgo ni nihče pokukal s krpo. Sedaj minevajo te-dni in spomladansko čiščenje bi bilo zopet potrebno. Ampak začetna vnema nas je za-pustila, tako da se skriti kotički lahko brez skrbi nemoteno vrnejo v običajno stanje. Vestno smo gledali poročila. Potem smo uredili okolico hiše. Pripravili vrt. Vmes osvojili samotne planine, gričke in hribčke naše občine. Nekaj je bilo neznanih, odkri-tih ravno za ta čas, drugi so bili na seznamu želja že nekaj časa, a za domačo občino, v katero se vedno lahko odpraviš, nikoli ni bilo prave volje. Razkuževali smo roke in kašljali v ramo. Sešili smo masko, kupili tudi kvas, zdaj že večkrat, toaletnega papirja nam ne primanjkuje in tudi v trgovino hodimo le enkrat na šti-rinajst dni. Upam, da bomo to navado obdržali tudi v prihodnje, saj prijetno vpliva na družinski proračun. Začeli smo igrati tenis. Vmes pa delamo, šolamo otroke na daljavo, vsakdo dobi drobtini-co državne pomoči in zvečer utrujeni popadamo v posteljo. Obla-stniki se hvalijo, češ kako dobro nam gre, ukrepi so pravi, odlično smo se izkazali, omejitve upoštevamo, šolanje na daljavo je zelo uspešno ... skratka, ljudje, ne skrbite, vse je v redu. In mi v našem koronamehurčku čakamo, čakamo, čakamo ... ukrepom ni videti konca, šoli ni videti začetka, gospodarstvo pa vmes dela počepe. Kdaj bo mehurček počil? In kaj bo, ko bo počil? Vse skupaj je po-dobno dogajanju na začetku filma, tistemu idiličnemu, prepojene-mu z milo glasbo, zaradi česar slutimo, da je vse skupaj le zatišje pred nevihto. Ta vedno pride in udari z vso močjo. S koncem tega obdobja se ne bomo vrnili v čas pred 13. marcem. Ali bomo vsto-pili v krasni novi svet?

MATEJ PRIMOŽIČ, ZUNANJI SODELAVEC

Če odmislim skrb za zdravje, strah pred okužbo ter njenimi posledicami, je samoizo-lacija precej nestresna reč. Zjutraj vstanem, po jutranji telovadbi sledi družinski zajtrk, potem pa v službo na daljavo ali, bolje re-čeno, za delovno mizo. Kar naenkrat je čas za kosilo, po krajšem počitku spet delo od doma, potem pa prosto s sprehodom, tekom, opravili na vrtu ipd. A približno enkrat te-densko se je treba soočiti z največjim stre-som v teh nenavadnih časih. Kar je bilo prej opravljeno z levo roko (levičarji oprostite), spotoma, danes zahteva mentalne priprave. Trgovina: kraj preživetja in boja za obstanek. Prvi korak je pogled na uro, do 10. imajo namreč prednost ranljive skupine (kako, da tudi po tej uri srečam največ ravno srebrno

počesanih sokupcev?!). Potem zelo skrbno pripravim nakupovalni listek, košaro, večnamensko rutico in se odpeljem do trgovine. Na parkirišču nekajkrat globoko vdihnem, si parkrat ponovim notranji monolog "to zmorem, vse bo v redu", namestim rutico čez vse od-prtine in pogumno, kot se le da, prestopim prag trgovine. Najprej se odgovorno zadržim pri razkuževanju rok in nameščanju rokavic, ki so sicer za nabiranje zelenjave in sadja, ter prijazno pogledam varnostni-ka: »Saj jih še ni preveč v trgovini?« Misijo nakupovanje začnem pri kruhu, potem pa kar na banane. Preden sem ugotovil, da te rokavice niso primerne za nameščanje nalepke s kodo, je bilo prepozno. Nalep-ka je priletela iz kodirnika, zgrabil sem jo s prsti, a tam je tudi ostala. Ni in ni hotela na banane. Dokler nisem močneje potegnil. Takrat je popustila, zraven pa še pol rokavice ... Počasi sem se s polnimi rokami privlekel k blagajni in čakal. Čez čas me je opazila prodajalka s samo-postrežne blagajne in me kljub upiranju skoraj porinila tja. Te blagajne so nočna mora že v nekarantenskih časih! Živila imam naložena kar v svoji košari – kako naj teti v avtomatu razložim, da njene vrečke ne rabim, da ostalih travm ne omenjam ... Ne glede na vse mi je všeč, da so trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte. A ne vem, zakaj rokavice niso več nujne. Princip, kako ohraniti rokavice cele, imam zdaj v ma-lem prstu in ni pošteno, da tega ne morem pokazati.

Samoizolacija

USPEŠNE ZGODBE

Z JASNO VIZIJO ŽELIJO OSVOJITI EVROPO

Podjetje Vallis MG iz Ka-mnika s spletno prodajalno moje-lece.si po osmih letih delovanja z jasno vizijo osvaja Evropo – tudi z inovativnimi tehnološkimi rešitvami, kot je virtualno ogledalo.

Str. 6

AKTUALNO

OD INDIJE DO SLOVENIJE MED EPIDEMIJO

Med Slovenci, ki so ob raz-glasitvi epidemije, zaprtju dr-žavnih meja in odpovedanem letalskem prometu ostali v tu-jini, je bila tudi naša zunanja sodelavka Nika Senica, ki je opisala svojo vrnitev domov.

Str. 8

INTERVJU

LIDIJA BAŠIČ JANČAR

Z zakonsko in družinsko te-rapevtko iz Domžal smo sprego-vorili o odnosih v obdobju, ko se soočamo s spremembami v vsak-danjem življenju. Kaj situacija z novim koronavirusom prinaša v odnose in kaj nas čaka po koncu tega intenzivnega obdobja?

Str. 12

ŠPORT

AGATA ZUPIN OSTAJA OPTIMISTKA

Slovenska reprezentantka iz Brega pri Komendi, ki se je pred prvomajskimi prazniki lahko vrnila na atletski stadi-on, ostaja optimistka in upa, da bo še v tej sezoni lahko tudi tekmovala.

Str. 28

Modre novice4

MATEJA ŠTRAJHARFoto: arhiv GSŠRM

»Na začetku je bila vse skupaj mešanica negotovosti, beganja vpra-šajev in klicajev ter brskanja po izkušnjah, navodilih in prijateljskih nasvetih. Čez noč smo se morali preleviti v futuristična bitja, ki so bila primorana, da kredo zamenjajo s tipkovnico, osebni stik z elek-tronskim, izkušnje nastopanja pred radoživo mladežjo v učilnici pa z ekrani, s pogosto zamrznjenim glasom in sliko … Pa da ob tem sploh ne omenjamo neskončnega stikanja po vesolju možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija, sami pa smo ga poznali le delček,« o začetnih težavah ob uvedbi šolanja na daljavo pove ravnateljica, vendar hkrati poudarja, da so bili na izzive novega obdobja pripravljeni, in sicer pred-vsem po zaslugi razvojne naravnanosti šole, dobre tehnične opremlje-nosti in zaradi vključenosti v različne projekte, ki so dijake in učitelje gimnazije ter obeh strokovnih šol opremili z osnovnim in tudi napre-dnejšim znanjem digitalnih kompetenc. »Tako smo lahko zdaj v času izrednih razmer kot šola enotno in samozavestno nastopili s poukom od doma. Vsem dijakom smo ponudili enake možnosti, vsem progra-mom in učiteljem pa je bilo že pred krizo ponujeno vodeno razvijanje kompetenc, ki jih zdaj učinkovito vpletajo v nenadoma spremenjeni

vsakdan,« pojasni ravnateljica in dodaja, da učitelji pri tem niso sami, »podporo, znanja in primere dobre rabe jim nudijo člani razvojnega tima in informatiki. V spletni učilnici zbornice so zbrane povezave na spletne strani, video vodiči uporabe video konferenčnih sistemov, spletnih učilnic, spletnih okolij in Office 365. Sodelavci medsebojno delijo izkušnje in veščine, digitalne kompetence in primere dobre rabe uporabe sodobnih tehnologij. Pri tem spodbujamo kolegialne hospi-tacije pri učenju na daljavo in krepimo učečo skupnost.«

Izziv: čas in tehnična dostopnost

Med izzivi, s katerimi se največ soočajo ob podajanju snovi na da-ljavo, ravnateljica izpostavlja čas in tehnično dostopnost: »Elektron-ska komunikacija, priprava pouka, ocenjevanje, tehnična priprav-ljenost, vse to je časovno veliko bolj pogoltno kot stik v živo. Vsako novo stvar je treba preveriti, se o njej pogovoriti s kolegi, iskati druga mnenja in izkušnje, sprejeti skupna stališča. Za vse to gre res veliko časa. Enako je na strani dijakov. Poleg tega pa še tehnična dostopnost. Na srečo smo lahko z vključenostjo v različne projekte nabavili precej prenosnih računalnikov, da smo z njimi opremili vse učitelje in os-tale, ki delajo od doma, posodili pa smo jih lahko tudi dijakom. Prav tako smo poskrbeli, da imajo vsi dijaki dostop do interneta. To je res velika prednost, brez katere si sploh ne znamo predstavljati pouka na daljavo.«

Kaj pa dijaki?

Kot pravi ravnateljica, je bilo učenje na daljavo sprva šok tudi za di-jake, vendar so se že po dobrem tednu navadili dela od doma, ki sedaj poteka odlično. »Dijaki so izredno odzivni. Zanje velja enako kot za učitelje – po začetni negotovosti postajajo iz tedna v teden bolj razigra-ni in ustvarjalni pri vseh oblikah pridobivanja znanja in deljenja po-vratnih informacij. Način dela na daljavo so dobro sprejeli, pozna se, da so mladi med seboj že prej veliko komunicirali s pomočjo različnih naprav, aplikacij in orodij, znajo razmišljati na neanalogni način. Vir-tualni svet jim je bliže kot učiteljem, saj se v njem gibljejo tako rekoč že od rojstva,« dijake pohvali ravnateljica in doda, da sami iščejo nove možnosti znotraj informacijsko komunikacijske tehnologije in v teh časih še širijo svoja znanja in pridobivajo nove kompetence.

AKTUALNO

Nenavadno šolsko letoŠtevilne panoge, tako v javni kot zasebni sferi, od 13. marca doživljajo korenite spremembe. Šolstvo je nedvomno ena od teh, zato smo o izzivih šolanja na daljavo spregovorili z Bernardo Trstenjak, ravnateljico Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik.

Ustanovitelj in izdajatelj: IR IMAGE d. o. o. – ISSN – 2386 – 0960Glavna in odgovorna urednica: Mateja ŠtrajharStalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Aco Kramar, Andrej Žalar, Iris Kline Arih, Barbara Ko-pač, Damijan Rifl.

Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR IMAGE d. o. o. – Oddaja oglasov: studio@ir-image.si – Trženje: IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: info@ir-image.si

Modre novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno – Naslov uredništva: IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: urednistvo@modre-novice.si – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij ne vračamo – Tisk: Salomon, d. o. o., Ljubljana-Polje – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Modre novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.

Naslednja številka izide 5. junija 2020.

www.modre-novice.siurednistvo@modre-novice.si, 01 839 64 00

april • maj 2020 5AKTUALNO

Dijaki pravijo, da ima ta način učenja tudi veliko prednosti. »Seve-da pogrešajo medsebojne stike in vse lumparije, ki jih prinese druženje v živo, a všeč jim je, da si zdaj po svoje razporejajo čas, velikokrat nare-dijo določene stvari hitreje kot bi jih v šoli, ne izgubljajo časa z vožnjo ipd. V šoli včasih težko obravnavajo celotno snov v predpisani uri, na daljavo pa dobijo celotno snov in stvar njihove organizacije je, kako se je lotijo,« razloži ravnateljica.

Poseben izziv je ocenjevanje

»Ocenjevanje je poseben izziv,« ocenjuje ravnateljica in pove, da se učitelji na to temo še vzporedno izobražujejo, medsebojno izmenjujejo izkušnje in preizkušajo načine. »Na srečo nam tudi tukaj pomagajo iz-kušnje iz že omenjenih strokovnih usposabljanj in prenosov primerov dobrih praks. Zdaj smo v skladu z določili pristojnega ministrstva dolo-čili nova, prilagojena pravila ocenjevanja znanja, poenotili kriterije, jih objavili na spletni strani in posredovali dijakom. Kljub vsemu pa je za nas ocenjevanje na daljavo področje, s katerim imamo najmanj izkušenj, zato predstavlja največji izziv. Seveda verjamemo, da ga bomo izpeljali na najboljši možni način in dijakom zagotovili enake možnosti ter uspe-šen zaključek tega nenavadnega šolskega leta,« upa ravnateljica.

Matura: bodo zagotovljeni isti pogoji?

V največji negotovosti so četrtošolci, ki jih čaka matura. Priprave nanjo zaenkrat (pogovor je potekal v tednu pred prvomajskimi pra-zniki, op. p.) potekajo na daljavo. »Zelo radi bi četrtošolce podprli s srečanji v živo, jih opogumili, dali zadnja navodila, predvsem pa ob-čutek, da smo na maturi skupaj – dijaki, učitelji, ki so jih učili štiri leta, vodstvo ter vsi drugi zaposleni,« pove ravnateljica.

Glede izvedbe letošnje mature se dijaki večinoma ne strinjajo povsem z mnenjem RIC-a oz. pristojnega ministrstva, saj so mne-

nja, da s tako izvedbo ne bodo zagotovljeni isti pogoji kot generaci-jam pred njimi, kar posledično vpliva tudi na njihovo konkurenč-nost pri nadaljnjem izobraževanju. »Pri tem pravijo, da ne vzdrži argument, da so pogoji enaki za vso generacijo, skrbi jih namreč, kako konkurenčen bo denimo letošnji maturant, ki bo za vpis na določeno fakulteto kandidiral leto pozneje. Želeli bi si določene pri-lagoditve, še bolj kot to pa predvsem jasna navodila in zagotovila, ki bi pregnala njihovo negotovost, jih pomirila in res ustvarila pogoje za ustrezno pripravo na zrelostni izpit. Na šoli smo s pridobivanjem ocen za zaključek 4. letnika začeli že aprila. V maju bodo prilagoditve urnika za priprave na obvezne in izbirne predmete. Takšen pristop bo omogočil razbremenitev dijakov in učiteljev ter zagotovil uspe-šnejšo pripravo na maturo,« razloži ravnateljica in doda, da je bila šola v situacijo izvedbe pouka na daljavo vržena praktično čez noč, kar bo imelo tudi posledice. »V tednih učenja na daljavo smo vsi udeleženci izobraževalnega procesa v neoptimalnem okolju. Zato najbrž ni realno pričakovati, da bo mogoče v tednih izvajanja pouka na daljavo učinkovito in na enak način kot v razredu doseči ena-kovredne učne izide pri vseh dijakih. V tem smislu je letošnja gene-racija dijakov sistematično prikrajšana in je zanje matura še dodatno zrelostni izpit,« poudarja ravnateljica.

Gaudeamus igitur na daljavo

Profesorji kamniške srednje šole so 19. aprila dijakom, ki bi mo-rali tisti večer imeti maturantski ples, na daljavo zapeli maturantsko himno Gaudeaumus igitur in jim tako iz misli nekoliko odgnali vse negotovosti ter jim naredili ta večer vsaj malo slavnosten. »V času krize se vsi veliko učimo drug od drugega – o medsebojnih odnosih, človeških lastnostih ter uporabnih spretnostih vsega, kar ponuja in-formacijsko komunikacijska tehnologija,« zaključuje ravnateljica.

Avtorica stripov je Mateja Štrajhar. Stripi so nastali v okviru individualnih ur striparstva pod mentorstvom znanega kamniškega ilustratorja Ivana Mitrevskega.

Modre novice6 USPEŠNE ZGODBE

Z jasno vizijo želijo osvojiti EvropoO sami sebi pravijo, da so Robin Hood optične industrije v Sloveniji. Od leta 2012, ko je začela delovati spletna trgovina moje-lece.si, namreč na slovenskem trgu ponujajo občutno nižje cene kakovostnih kontaktnih leč, slednjim so pred dvema letoma dodali še sončna in korekcijska očala. Vendar, kot pravi Kamničan Miha Dolinšek, direktor podjetja Vallis MG, ki stoji za spletno prodajalno moje-lece.si, začetek spletne prodaje in poslovanja podjetja lahko pripišemo sili razmer ob koncu njegovega študija ekonomije, ko je vladala recesija in je bilo prvo zaposlitev težko dobiti. Po težkem začetnem obdobju danes z jasno vizijo osvajajo Evropo – tudi z inovativnimi tehnološkimi rešitvami, kot je virtualno ogledalo, s pomočjo katerega lahko v spletni trgovini očala pred nakupom preizkusimo in preverimo, kako nam pristojijo.

MATEJA ŠTRAJHARFoto: arhiv podjetja Vallis MG

»Ker sem zaključil študij, sem moral nehati z delom preko študent-ske napotnice. V svetu je vladala recesija in trg dela je bil izjemno slab. Drugih možnosti za zaposlitev v tistem trenutku nisem imel, zato sem se odločil, da odprem svojo spletno trgovino za prodajo kontaktnih leč, s katerimi sem po zaslugi družine v preteklosti že imel stik oziro-ma sem jih že poznal. Začetek je bil seveda težak, a v tistem trenutku razen časa nisem imel veliko izgubiti, zato odločitev ni bila pretežka,« se začetkov spominja Dolinšek, ki si je izkušnje na tem področju pri-dobival s študentskim delom v optiki svojega očeta, eni izmed prvih družinskih optik, Optiki Helena Dolinšek, ki sedaj nadaljuje svoje pos-lanstvo z imenom Optika Vallis. Kot pravi Miha, je bil oče na začetku zelo skeptičen do ideje o spletni prodaji kontaktnih leč. »V tistih ča-sih je bilo nepredstavljivo, da bi nekdo prodajal kontaktne leče preko spleta,« se spominja Miha in iskreno doda, da je o uspehu dvomil tudi sam, a mu zaradi razmer ni ostalo drugega, kot da idejo poskuša iz-peljati. »Ko se ozrem v tisti čas, me prav nič ne čudi, da je imel oče dvome glede spletne prodaje, saj je le pripadnik starejše generacije in ima drugačen pogled na svet,« meni Miha, ki pravi, da se pri svojem delu v podjetju še dandanes na to velikokrat spomni tudi sam, »opa-žam, da imajo mlajši zaposleni drugačne ideje in poglede na svet, zato sem zagovornik tega, da se je treba ves čas truditi, da greš v korak s časom in spremljaš trende, saj le tako lahko ostaneš konkurenčen.«

Miha nadaljuje tradicijo svojih staršev, saj je podjetje Vallis MG še danes družinsko podjetje, v katerem poleg njega delujejo tudi ostali člani družine. »Imeti družinsko podjetje ima tako kot vsaka stvar dob-re in ne tako dobre strani. Resnično se trudimo, da strogo ločujemo

poslovno in družinsko življenje, a nam to velikokrat ne gre najbolje od rok, saj pridejo dnevi, ko se večino časa pogovarjamo o službenih zadevah,« smeje prizna Miha.

Občutno nižje cene od konkurence

Glavna konkurenčna prednost spletne prodajalne moje-lece.si je, da kontaktne leče, sedaj pa tudi korekcijska in sončna očala, prodajajo po veliko nižjih cenah kot v ostalih optikah. O tem, kako jim uspe zagotavljati nižje cene od konkurence, Dolinšek pravi: »Ključno vlogo igra dejstvo, da smo primarno spletna trgovina in že tu pridobimo og-romno prednost, saj nam ni treba odpirati optik po celotni Sloveniji, ki so kar drage za vzdrževanje. To nam hkrati omogoča, da kontaktne leče naročamo v ogromnih količinah, kar posledično vpliva na nižjo dobavno ceno, kot jo ima večina fizičnih optik, ki sproti po potrebi naroča manjše število leč. Pri očalih je stvar podobna. Očala izdeluje-mo sami, kar nam omogoča, da se znebimo vseh ostalih posrednikov, in s tem ohranjamo kar se da nizko ceno očal.«

Kljub primatu spletne prodaje pa imajo v podjetju tudi optiko v Kamniku in Domžalah, kajti nekateri kupci imajo še vedno raje klasično nakupno izkušnjo. »Čeprav živimo v vse hitrejšem in vse bolj digitalnem svetu, si številni, ko je govora o nakupu korekcijskih očal, še vedno želijo prednosti tradicionalnih optik, kjer kupec lahko pomeri očala, obenem pa lahko opravi tudi pregled vida in dobi vse želene informacije, ki ga zanimajo, bodisi o očalih ali pa njegove-mu vidu,« pove Dolinšek in doda, da tako združijo najboljše iz obeh svetov in ponudijo super nakupovalno izkušnjo vsakemu uporabni-ku kontaktnih leč ali korekcijskih očal. Poleg nakupovalne izkušnje pa iz fizičnega v virtualni svet prenašajo tudi vedenja o vprašanjih in dvomih, ki se potencialnim strankam pojavljajo ob nakupu: »Te podatke lahko potem uporabimo tudi za optimizacijo naše spletne trgovine in tako tudi tam ponudimo informacije o stvareh, ki stran-ke najbolj zanimajo.«

Epidemija ne vpliva na poslovanje

Podjetje je tudi v obdobju epidemije stabilno, poslovanje poteka po pričakovanjih. »Vsaj zaenkrat pojav koronavirusa ni negativno vplival na naše poslovanje, saj beležimo rast prometa v primerjavi z istim obdobjem lani,« pravi 35-letni Kamničan. Ker delujejo tudi na drugih evropskih trgih, primarno na Hrvaškem in Italiji, trenutno pa nameravajo širiti poslovanje na celotno Evropo, je stanje pri naši za-hodni sosedi na začetku malce vplivalo tudi na njihovo poslovanje, »prejemali smo veliko vprašanj, če sploh še delamo oziroma dostav-ljamo pakete, prav tako smo imeli težave z nekaterimi provincami, ki na vrhuncu epidemije virusa v Italiji zaradi varnostnih ukrepov niso imele možnosti dostave. Opazili smo, da so ljudje kupovali na zalogo (večje količine), a v zadnjih dneh se stvari počasi vračajo v normalo.«

Sicer pa je glavna razlika, ki jo opažajo, da sedaj med epidemijo beležijo rast prodaje korekcijskih očal. »To je na nek način pričako-vano, saj optike dolgo časa niso bile odprte. Opazili smo tudi vse manj naročil s plačilom po povzetju, česar smo bili izjemno veseli, saj je bil

Miha Dolinšek, direktor podjetja Vallis MG d.o.o.

april • maj 2020 7USPEŠNE ZGODBE

to eden izmed načinov, da se med epidemijo virusa čim bolj zmanjša fizični kontakt med osebami,« poudarja Dolinšek.

Na splošno v podjetju opažajo, da Slovenci nismo zadržani glede spletnih nakupov in se v tem pogledu ne razlikujemo od ostalih na-rodov. »V nekaterih primerih bi si celo upal reči, da smo v Sloveniji bolj odprti za spletno nakupovanje kot na primer na Hrvaškem. O tem navsezadnje priča tudi podatek, da v Sloveniji podjetja porabijo več denarja za spletno oglaševanje kot na Hrvaškem, ki ima dvakrat več prebivalcev od Slovenije,« meni Miha in dodaja, da obstajajo raz-like pri izdelkih, ki jih Slovenci kupujemo, saj njihovo podjetje v tu-jini preko spleta proda več korekcijskih in sončnih očal, »v tujini so malce hitreje sprejeli novo tehnologijo virtualnega ogledala, pri nas pa imajo nekateri še vedno dvome v le-to oziroma je ne izkoriščajo v takšni meri, kot to delajo v drugih državah. A se tudi v Sloveniji stvari premikajo na bolje in verjamemo, da bo tudi v prihodnosti prodaja korekcijskih in sončnih očal preko spleta še naprej rasla.«

Nakup na slepo? Ne, z virtualnim ogledalom!

Seveda si kupec ne predstvalja, da bi si sončna ali korekcijska očala kupil kar na slepo, temveč želi očala poskusiti in pogledati, kako mu pristajajo. Sončna očala so tudi modni dodatek, pa tudi korekcijska že dolgo niso več zgolj medicinski pripomoček. Ker so v spletni trgovi-ni moje-lece.si dobivali ogromno vprašanj obiskovalcev, kje in kako lahko očala pomerijo in preizkusijo, se je porodila ideja o virtualnem ogledalu. »Strinjamo se z našimi kupci, da je očala pred nakupom treba pomeriti in preveriti, kako pašejo na obliko obraza. Zato smo razvili virtualno ogledalo, ki predstavlja velik korak k približevanju nakupovanja očal preko spleta vsakomur. Razvili smo ga sami s po-močjo naših programerjev. Lahko se pohvalimo, da smo edini v Slo-veniji, ki imamo virtualno ogledalo,« je ponosen Miha, ki pove, da so se pri razvoju virtualnega ogledala srečali tudi z nekaj ovirami, »do ideje smo prišli pred kar nekaj leti, na koncu leta 2015, ampak v tis-tem trenutku tehnologija in pa naše zmožnosti še niso bile na dovolj visokem nivoju, da bi nam omogočile realizicijo ideje. Tudi danes smo

Del ekipe Optike Vallis.

primorani konstantno delati izboljšave. Tehnologija virtualnega ogle-dala namreč zahteva sposobnejšo kamero, ki jo imajo pametni telefoni novejših generacij. Pred leti npr. je veliko ljudi že imelo pametne te-lefone, a starejše generacije telefonov še niso bile zmožne podpiranja tovrstne tehnologije.«

Novi poslovni prostori z modernim razstavnim salonom

Trenutno so v podjetju tik pred vselitvijo v nov logistično distri-bucijski center s pisarnami, ki ga gradijo v Poslovni coni Komenda, v katerem bodo imeli zaposleni na voljo tudi košarkarsko igrišče na strehi, v stavbi pa fitnes. Vanj naj bi se, če bo vse po načrtu, vselili letos poleti. »V njem se bo nahajalo največje skladišče kontaktnih leč v Sloveniji, sodobne pisarne za zaposlene z modernimi delovnimi po-vršinami oz. mizami, ki jim lahko elektronsko spreminjaš višino, tiho sobo za telefoniranje, da se s pogovorom ne moti ostalih sodelavcev, ter kotiček za brainstorming in pa, kar je najbolj pomembno, odprli bomo tudi najbolj moderen razstavni salon v Sloveniji, kamor bodo vsi, ki si bodo to želeli, lahko prišli preizkusit očala v živo in dobili od-govore na vsa svoja vprašanja,« o novi poslovni stavbi pove Dolinšek in razkrije, da se načrti za prihodnost ne razlikujejo veliko od njihove trenutne vizije. »Še naprej želimo izboljševati naše storitve, se prilaga-jati potrebam in željam naših strank ter ostati v koraku s časom. Prav tako želimo ostati konkurenčni, kupcem pa zagotoviti ugodne cene in široko ponudbo kakovostnih izdelkov. Bomo pa v naslednjih letih še večji poudarek dajali temu, da čim več ljudi preusmerimo v nakup korekcijskih očal preko spleta,« zaključuje Dolinšek.

Lahko se pohvalimo, da smo edini v

Sloveniji, ki imamo virtualno ogledalo,

s čimer želimo vsakomur približati

nakupovanje očal prek spleta.

Naročite kurilno olje na dom!Pri plačilu z gotovino nudimo BREZPLAČNO DOSTAVO (od 1000 l naprej)!

info@halo-olje.si

Modre novice8 AKTUALNO

Od Indije do Slovenije med epidemijoŠtevilni Slovenci so ob razglasitvi epidemije z novim koronavirusom, zaprtju državnih meja in odpovedanem letalskem prometu ostali v tujini. Med njimi tudi naša zunanja sodelavka Nika Senica, ki je za Modre novice opisala svojo vrnitev domov in življenje med popolnim zaprtjem v Indiji, kjer je bila na obisku pri svojem partnerju in njegovih starših.

MATEJA ŠTRAJHARFoto: Nika Senica

Nika je v Indijo odpotovala 17. februarja in naj bi tam ostala do 26. marca. Vendar je en teden pred predvidenim odhodom ukrajin-ska letalska družba odpovedala let, tako da sprva ni vedela, kaj storiti – oditi ali ostati. »Javila sem se ambasadi in sporočili so mi, da je en let prav 25. marca. Odločila sem se, da ne grem, da bom počakala na konec popolnega zaprtja države, ki so ga seveda en teden pred koncem (15. april) podaljšali. Takrat je nizozemska letalska družba načrtovala še en let v Amsterdam in ambasada me je znova opozo-rila nanj, saj morebitnih kasnejših letov niso predvidevali,« opisuje Nika, ki je ob razglasitvi zaprtja živela v blokovskem naselju v Noidi, ki sicer deluje kot del New Delhija, čeprav je uradno del zvezne drža-ve Uttar Pradesh. Ta je z okoli 200 milijoni prebivalci najbolj gosto poseljena provinca Indije in leži na njenem severu. »Ker so v Indiji prepovedali prehode med regijami, je to predstavljalo komplikacije za prihod na letališče, ki je v Delhiju,« razlaga Nika.

Dunajsko letališče kot utopija

Nika pravi, da jo je skrbelo zaradi stroškov z leti, varnosti pred virusom in panične situacije, a je bila njena pot v domovino zanimi-va in vse je potekalo mirno. »Na Nizozemskem sem ostala eno noč. Tam so javni prevozi še vedno delovali, tudi letališče je imelo kar nekaj letov. Po prihodu na dunajsko letališče pa kot utopija, nikjer nikogar, le zvok iz zvočnikov, da moramo takoj vsi domov. Vsi v maskah, ki so na javnih prevozih obvezne. Od tam sem šla z vlakom do glavne železniške postaje in nato do Gradca ter naprej do meje pri Spielfeldu. Vse skupaj je trajalo dva dneva in pol, končalo pa se

je z oderuškim avstrijskim taksistom. Ampak sem razumela, težki časi so,« svojo vrnitev opisuje Nika in ob tem poudarja, da država ne krije stroškov vrnitve iz tujine, kot je zasledila, da se v javnosti pred-stavlja, »kupiti sem morala tri letalske karte, karto za vlak in kriti vse stroške taksijev, kar je skupaj naneslo približno 1100 evrov.«

Je pa Nika zadovoljna z delovanjem indijske ambasade v Del-hiju. »Svoje podatke sem poslala na zunanje ministrstvo, potem pa dobila odgovor indijske ambasade v Delhiju. Tam so bili odprti glede vseh vprašanj, ki sem jih imela. Potrebovala sem dovoljenje za prestop meje med zveznima državama, ki sem ga tudi pravočas-no dobila. Tudi indijska vlada se je zavedala, da je to treba urediti čim prej in s tem ni bilo težav. Na letališču v Delhiju je bilo ogrom-no tujcev, predvsem Evropejcev in Američanov, ki imajo indijske korenine,« razlaga Nika.

Tri tedne med štirimi stenami

Še pred vrnitvijo domov je Nika že v obdobju koronavirusne bolezni v Indiji preživela tri tedne. Preden se je država popolnoma zaprla, so s partnerjem in njegovimi starši še lahko šli do tržnice ali v trgovski center. Po zaprtju ne več, zato so se osredotočili na pridobi-tev osnovnih sredstev za življenje, predvsem hrane in zdravil. »Obo-je je bilo ves čas na voljo, na začetku je bilo nekaj panike, vendar nič zaskrbljujočega,« pojasni Nika in dodaja, da se osnovne potrebe Indijcev precej razlikujejo od slovenskih, »meso, alkohol in cigareti nikakor niso videni kot osnovna potrebščina. Največ se je kupovalo mleka in moke. Tudi toaletni papir tam ne gre v prodajo, saj se ga ne uporablja. Smešno je bilo brati o dogajanju glede toaletnega papirja v ZDA in Evropski uniji.«

Nika pravi, da se je kljub poročanju medijev o nestrpnosti lokal-nega prebivalstva do belcev v Indiji počutila zelo varno, najbolj pa je pogrešala zelene površine in možnost izhoda iz stanovanja. »Zame je bilo to najdaljše obdobje, ki sem ga preživela med štirimi stena-mi, torej tri tedne. Čeprav pred zaporo nisem preživela veliko časa v tem stanovanju (vmes sva potovala po Rajastanu in Maharastri), sem opazila spremembo v blokovskem naselju, npr. zjutraj ni bilo

IT REŠITVERAZVOJ

VZDRŽEVALNJEPROGRAMIRANJE

Prestashop spletne trgovineizdelava, prilagoditve, vzdrževanje

Rešitve za delo na daljavoStoritve v oblaku, VPN, oddaljeno delo

april • maj 2020 9AKTUALNO

več slišati hrupa avtomobilov in ljudi, temveč se je slišalo petje ptic. Tudi partnerjev oče je dejal, da tega prej ni bilo,« pravi Nika, ki se je je dotaknilo tudi tuljenje sestradanih potepuških psov, »odvisni so od ljudi na cesti, ki jim mečejo hrano. Ker ljudi v teh tednih ni bilo, so bili psi sestradani. V naselje so po dveh tednih prišle tudi opice, ki so jih varnostniki nato odganjali s kamenji. Tudi one so iskale hrano, kjer je ponavadi ne.«

Peš v do 800 kilometrov oddaljene domove

Med najhujšimi stvarmi, o katerih so brali, Nika izpostavi raz-mere dnevnih delavcev New Delhija, ki so se ob zaprtju države v svoje domove, oddaljene tudi do 800 kilometrov, odpravili kar peš. »Dnevnih delavcev je več kot milijon, prihajajo iz vseh delov Indi-je, iz vasic, drugih mest, juga ali severa. To so lahko mladi ljudje, starejši pa tudi celotne družine. Ženske v Delhi večinoma pridejo delat kot pomočnice na domu, moški pa kot delavci na gradbiščih in podobno. Ker so njihova dela kar naenkrat postala nepotrebna, tako rekoč čez noč niso več dobivali plačila, ostali so brez stanovanj in hrane, obenem pa javni prevozi med zveznimi državami niso več delovali. Mnogi so se v tudi do 800 kilometrov odaljene domove odpravili peš. V novicah smo videli družine s prtljago in otroki v naročjih hoditi po praznih avtocestah. Nekdo je umrl od izmuče-nosti. Na te ljudi vlada niti za sekundo ni pomislila. Na koncu so jim sicer priskrbeli avtobusne prevoze, kar pa je privabilo ogromne skupine ljudi na kup, kar je razumljivo. Vseeno pa to ni bil odraz omejevanja stika med ljudmi. Ljudje so bili panični in njihove stiske s strani vlade in javnosti niso bile premišljene,« meni Nika in doda-ja, »zdajšnjo nacionalistično vlado skrbi predvsem za svoj ugled pri višjem in srednjem sloju. Med svojimi nagovori je indijski premier Modi pozval na skupno razbijanje posode, enkrat pa prižig svečk,

vse v imenu spodbujanja medicinskih uslužbencev. Obenem pa so ti isti zaposleni v zdravstvenem sistemu protestirali, ker niso imeli niti osnovnih mask. V našem blokovskem naselju je bilo res neverjetno videti to podporo, niti eno stanovanje ni bilo takšno, da ne bi sode-lovalo. Vidi se, komu je zdajšnja vlada namenjena – bogatim in sred-njim slojem, torej tistim, ki si lahko privoščijo stanovanja z balkoni.«

Slepo čakanje

Po Nikinem mnenju je vlada v Indiji manj transparentna do svo-jih prebivalcev, kot se ji zdi, da je slovenska, kar opaža sedaj, ko se je vrnila. »V Sloveniji so nove informacije o postopkih, implementa-cijah na voljo skoraj vsak dan. V Indiji je popolno zaprtje trenutno načrtovano do 3. maja, morda bo podaljšano. Ni druge izbire, kot da slepo čakajo,« zaključuje Nika.

Nika v mestu Jaipur pred utrdbo.

g. Boštjan Lovšin (051 288 504), g. Matej Vode (051 288 503)ga. Ernstschneider (051 288 565), g. Robert Plut (051 288 510)

Pokličite nas, novi Audi A3 je že možno naročiti!

ZAČETEK PRODAJE pri Porsche VerovškovaNovi AUDI A3 Sportback je prevzel še bolj značilne športne poteze. Sprednji del sledi najnovejšim modelom znamke Audi in ima tako ostrejše žaromete v matrični tehnologiji ter bolj mišičast pokrov motorja z izstopajočimi stranskimi vhodi za zrak. Novi Audi A3 Sportback je na voljo z najnovejšimi motorji: 1,0-litrski bencinski TFSI s 81 kilovati in 110 konjskimi močmi, 1,5-litrski bencinski TFSI s 110 kilovati in 150 konjskimi močmi, 2,0-litrski dizelski TDI motor s 110 kilovati in 150 konjskimi močmi ter 2,0-litrski dizelski TDI motor s 85 kilovati oziroma 115 konjskimi močmi. Vsi pogons-ki sklopi so na voljo s sprednjim pogon, s šest-stopenjskim ročnim ali sedem-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Proti koncu letu bo na voljo še več različnih motorjev, tudi napredni štirikolesni

sistem quattro. Novi Audi A3 Sportback 30 TFSI (81 kW/110 KM), z bogatim komfort paketom in vključenim bonusom za prva naročila je lahko vaš že od 23.430 €. Več informacij najdete na strani www.porscheinterauto.net.

Porsche Verovškova, salon Audi, Verovškova 78, 1000 Ljubljana. Poraba goriva, kombinirana vožnja: 5,1–4,8 l/100km; emisije CO₂, kombinirana vožnja: 111 - 116 g/km. Več na audi.si in porscheinterauto.net.

Popolnoma novi Audi A3Poletna novost pri Porsche Verovškova

BONUS za prednaročila do 30. 6. 2020!

Modre novice10 KOLUMNA

Kako potovati z otroki med samoosamitvijo?Z ženo in svojima hčerama, starima pet in sedem let, ter golim psom (čisto zares je brez dlake) sem doma že od sredine marca. V tem čudnem obdobju samoosamitve veliko premišljujem, kako čas, ki je prišel tako nepričakovano in ga zaznamuje odsotnost sprememb, najbolje izkoristiti za povezovanje. Moram povedati, da se to obdobje niti ne razlikuje veliko od naše siceršnje družinske rutine. Žena je prevajalka, sam imam precej služb, večinoma pa pišem in urednikujem, večji del od doma, tako da smo navajeni biti vsi skupaj v naši hiši v Kamniku. V tem času je kočljivo le dejstvo, da nihče od nas ne more oditi, tudi hčeri sta ves čas doma. Mlajša sicer obiskuje vrtec, tako da nima dela, ki bi ga morala narediti, medtem ko s starejšo delamo naloge šole na daljavo, ki pa niso obsežne, kajti obiskuje prvi razred osnovne šole. Kljub temu vse skupaj predstavlja novo navado.

NOAH CHARNEY

Ker sem profesor umetnostne zgodovine in navdušen nad po-učevanjem hčera ob vsaki priložnosti, o tem obdobju razmišljam kot o posebni ugodnosti in ne kot o obveznosti. Hkrati mi to pred-stavlja velik izziv, kajti moji dekletci sta v fazi samorogov in to-boganov, njuna pozornost za aktivnosti, ki ju zanimajo, pa hitro popusti. Zelo spoštujem učitelje nižjih razredov. Sam poučujem na univerzitetni stopnji in višje, tako da je moja potrpežljivost pri učenju deklet od doma sramotno omejena. Na kratko povedano, sem profesor in v prostem času tudi navdušen učitelj, vendar to ne pomeni, da sem vlogi učitelja svojih hčera kaj bolj dorasel kot kdorkoli drug.

Ta čas mi je omogočil, da sem ustvaril veliki načrt, poimenoval sem ga Načrt pouka, in je namenski ter organiziran. Sicer že vrsto let za učenje hčera ubiram umirjen pristop, ki je tako preprost, da niti ne moremo govoriti o pravi učni uri. Tako na primer preberemo eno geslo v otroški enciklopediji in se potem pogovarjamo o tem, npr. kako so izumrli dinozavri, ali pa jima razložim, kaj je telefonska govorilnica in zakaj so izginile slednje. Včasih na primer pogledamo klasičen odlomek iz filma. Vedno sem pozoren, da zaključimo, še preden se pojavi občutek, da gre za učno uro, tako da je komunikaci-ja zanimiva, interaktivna in vključuje veliko pogovora, pri katerem sem popolnoma pozoren in prisoten. Po koncu dekleti tudi nagra-dim, in sicer se po učni uri petnajst minut igramo, karkoli želita, kar lahko vključuje tudi televizijo ali računalniške igrice.

Moj pristop deluje zelo dobro in vsaka družina si ga lahko pri-lagodi glede na zanimanja in starost otrok. Med samoosamitvijo,

Mali oglasi – obvestiloV tokratni reviji Modre novice mali oglasi iz objektivnih ra-

zlogov niso objavljeni, zato vas obveščamo, da nam besedilo za brezplačni mali oglas, če ga želite imeti objavljenega v reviji, ki bo izšla 5. junija, pošljite do petka, 29. maja. Hvala za razumevanje.

ko imata dekleti na voljo veliko več ur, ki jih je treba zapolniti, sem uvedel "potovanja" z lahkotnimi izobraževalnimi virtualnimi izleti, s pomočjo katerih se zaposlimo, učimo in razširimo občutek omejenosti prostora, ki ga imamo dejansko na voljo.

Svet virtualnih izletov je na voljo, nekateri med njimi so novi in so nastali kot posledica prilagajanja trenutni situaciji, v kateri so ustanove, ki so se nekoč zanašale na prodane vstopnice, ustva-rile možnost brezplačnih virtualnih ogledov. Nekateri ogledi so brezplačni že ves čas, česar do samoosamitve niti nismo opazili. S hčerama si vsak dan virtualno ogledamo muzej ali znamenitost. Akvarij v Georgii, prirodoslovni muzej v Washingtonu, New Yor-ku in Londonu, kajti moji dekleti obožujeta dinozavre, Britanski muzej, Musee d’Orsay, Vatikanske muzeje, če jih naštejem le nekaj. In tudi Machu Picchu, piramide, Kitajski zid. Nekateri virtualni ogledi so uradni, druge pa so ustvarili in naložili turisti ob svojem ogledu. Ključno je, da izkušnjo naredimo še globljo in bolj poučno, tako da se že pred samim ogledom pogovarjamo o tem, kaj bomo videli, in vnaprej vzbudimo zanimanje – mi npr. lokacijo poišče-mo na zemljevidu in jo približamo s programom Google Earth. Medtem se pogovarjamo in sprašujemo veliko vprašanj, kot so: kaj vidiš, kaj ti je všeč, kaj se ti zdi zanimivo, ali bi to naredil tudi sam. Tudi po koncu se o tem še vedno pogovarjamo, kar pomaga, da si otroci naučeno in videno zapomnijo in ponotranjijo.

Posnetek ogleda največjega akvarija v Atlanti je ustvaril nak-ljučni najstnik, amater z dobro kamero. Pred ogledom posnetka smo se pogovarjali o tem, kaj smo videli v akvariju, ki smo ga lan-skega oktobra zares obiskali na Dunaju, in kaj od tega si želimo, da bi videli tudi na posnetku. Med ogledom smo postavljali veliko vprašanj in se pogovarjali: katera riba je najlepša, ali lahko najdeš ribo z rumenim repom, ali vidiš katerokoli ribo, ki je bila v ri-sanki Iskanje pozabljive Dory, katera žival je bolj ljubka, pingvin ali tjulenj, itd. Ne obremenjujem se s pomenom oziroma dejansko poučno vrednostjo vprašanj in napačnih odgovorov pravzaprav ni. To je čas, ki ga preživimo skupaj in v katerem se osredotočimo na nekaj družbenega in novega, kar spremljamo z vso pozornostjo (nobeden od staršev se ne igra s telefoni), tako da lahko začutimo dostop do sveta, ki je širši, kot imamo trenutno občutek zaradi samoosamitvene klime.

Da se moji dekleti zabavata, med ogledom ves čas klepetamo, večinoma jih sprašujem, kaj vidita, kaj jima je zanimivo. Če ju za-deva zanima petnajst minut, je to super. Če dlje, tudi super. Da je izkušnja pozitivna, se vedno poskušam ustaviti, še preden se zač-neta dolgočasiti. Njuna pozornost je kratka, toda če je nekaj zani-mivo, je zanimivo. Tovrstno učenje je uspešno, pa ne zgolj zaradi poglabljanja znanja umetnosti in kulture, ampak nam v času virusa namesto pasivnosti daje občutek produktivnosti, hkrati pa tudi razsežnosti, kajti "potujemo" lahko onkraj zidov svojega doma, kar je dober način, da se izognemo klavstrofobiji ob zaprtju skupine ljudi v omejen prostor.

KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed)

Ime in priimek: Naslov: Telefon: Status (prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo ...):

Vsebina:

april • maj 2020 11OGLASA

Na Občini Kamnik smo v okvi-ru Občinskega štaba Civilne zaščite z aktivnostmi prepre-čevanja širjenja bolezni koro-navirus COVID-19 začeli že v mesecu februarju s sestankom vseh direktorjev javnih zavo-dov. Predstavljen jim je bil plan ukrepanja v kriznih razmerah, v katerih smo se kasneje znašli. V vsem tem času smo sprejema-li ukrepe in skupaj s službami

zaščite in reševanja izvajali ak-tivnosti, da se številka okuže-nih iz 17 ni bistveno dvignila v zadnjem mesecu. Med mnogimi aktivnostmi naj omenimo, da smo vzpostavili posebno huma-nitarno linijo za pomoč občan-kam in občanom, ki si ne morejo sami priskrbeti nujnih življenj-skih potrebščin (hrana, zdra-vila in podobno). Na telefonsko številko 051/374-207 (Katja Vegel - Občina Kamnik) lahko pokličete od ponedeljka do ne-delje med 9. in 20. uro. Preko Območne enote Rdečega križa Kamnik smo vzpostavili pose-ben transakcijski račun, preko katerega se zbirajo sredstva za najranljivejše občanke in obča-ne. Sredstva se zbirajo na TRR Območne enote Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska cesta 1, Kamnik in jih bo razdelila po-

sebej za ta namen imenovana strokovna komisija. Znesek se lahko nakaže na TRR: SI56 0231 2001 1158 889, obvezen pa je pripis namena: KORONAVI-RUS 2020. Vse delavce v zdra-vstvu, Domu starejših občanov in tudi v drugih službah zaščite in reševanja smo prvi mesec epidemije v okviru Občinskega štaba civilne zaščite opremili s primernimi maskami in s tem zavarovali tako zaposlene kot tudi uporabnike. Bili smo ena redkih občin, ki je občankam in občanom, torej vsem gospodinj-stvom v občini Kamnik, poslala maske za enkratno uporabo.

Zavedamo se dejstva, da bo

treba narediti marsikaj, ne

le na ravni občine, temveč

tudi na državni ravni, saj

se bodo posledice epidemije

pokazale čez čas. Prepričani

smo, da bomo tudi z ukrepi,

ki smo ji sprejeli na lokalni

ravni, pomagali tistim, ki

pomoč resnično potrebuje-

jo. Vsaka kriza je pokazatelj,

koliko solidarnosti in so-

čutja premore posameznik,

krajevna skupnost, občina

ali država.

Več informacij o aktivnostih Občine Kamnik in Občinske-ga štaba Civilne zaščite je do-stopnih na spletni povezavi: https://www.kamnik.si/koro-navirus-covid-19.

#OSTANIDOMA.

SKUPAJ BOMO ZMOGLI. SOLIDARNOST, POMOČ IN POZITIVNO RAZMIŠLJANJE.

Kamničanke in Kamničani smo stopili skupaj in (za enkrat) premagali

Koronavirus!

Predstavljamo tuja

na modre-novice.si

Predstavitev smučišč omogoča:SUV PEUGEOT 3008 izraža svojo moč in značaj. Vpadljivo špor-tno terensko vozilo s prefinjeno oblikovno zasnovo je vzdržljivo in hkrati elegantno.

in domaca smuciscav vvv

Solden

Monte Zoncolan

St. Anton

am Arlberg

Na smučišče Snow Space Salzburg smo se pripeljali s Peugeot 3008 SUV. Uživali smo v varni in udobni vožnji.

..

Modre novice12 INTERVJU

Lidija Bašič Jančar: V slogi je močZ Lidijo Bašič Jančar, zakonsko in družinsko terapevtko iz Domžal, smo spregovorili o odnosih v obdobju, ko se vsi tako ali drugače soočamo s spremembami v vsakdanjem življenju. Kaj situacija z novim koronavirusom pomeni za odnose? In zakaj bo še bolj kot sedanji trenutek pomembno obdobje po koncu epidemije? »Resnično menim, da se bodo socialne in odnosne težave kot posledica trenutnega stanja pričele šele, ko bo situacija mimo,« namreč meni Lidija Bašič Jančar.

MATEJA ŠTRAJHARFoto: Adrijana, Mesec maj

Kdo je Lidija Bašič Jančar?

Poslovno oziroma poklicno sem zakonska in družinska terapevtka ter supervizorka s priznano licenco Socialne zbornice Slovenije. Obe področji dela me enako izpopolnjujeta. Poleg tega tudi predavam in sem moderatorka na forumu Med.Over.Net. S pisanjem želim oza-veščati javnost o pomembnosti medosebnih odnosov ter pomagati ljudem pri premagovanju vsakodnevnih izzivov.

Sem mamica dveh najstnikov. Biti mama je moje najlepše pos-lanstvo, ki me izpolnjuje in osrečuje vsak dan sproti. Sem poročena in ravno lastno partnerstvo mi nudi globoke vpoglede vase in v od-nos. Moj poklic in zasebnost se vedno dopolnjujeta. Karakterno sem vztrajna, včasih kar trmasta. Sem čustvena ženska. Razvito sočutje in empatija mi omogočata, da me stiske ljudi zelo prizadenejo, zato je v meni stalna želja, da jim pridem nasproti in pomagam, ko ne zmorejo sami. Prijateljstvo pa je naslednja vrednota, ki mi zelo veliko pomeni.

Občanom Domžal ste bili med epidemijo na voljo za konkreten po-

govor, svetovanje, nasvet preko telefona, poleg tega ste bili tudi del

ekipe na urgentnem forumu Med.Over.Net. Je bilo veliko stisk? S

čim so se ljudje najbolj pogosto obračali na vas?

Ne vem, koliko je splošni javnosti znano, da se nekateri ljudje tre-nutno soočajo z groznimi občutki. Negotovost in strah sta tista te-meljna občutka, ki sta mnoge potisnila v samo brezno. Ostati doma, če tega ne želiš, je za nekatere izredno travmatično. Če pa se temu pridružijo še nove stiske, kot so izguba dohodka, spremenjeno finanč-no stanje, pomoč otrokom pri šolskih obveznostih in delo od doma, je že čisto preveč.

To stanje v marsikom vzbuja občutek, kot da pada v črno luknjo, iz katere ne vidi izhoda. Nihče ne more zagotoviti, kdaj in če bo stanje boljše. Bo sploh kdaj enako? Najbolj me je presenetilo to, da je bila pri vseh, ki so pomoč iskali, največja stiska ravno ostati doma. To, da ne morejo več ven in se družiti, temveč zgolj v miru počakati. V tem stanju se je namreč treba umiriti in se obrniti vase, zdržati z občutki, ki se pojavijo. Ljudje ne morejo več zbežati pred lastnimi občutki, od katerih so prej z lahkoto ves čas bežali. Te občutke lahko strnem v osamljenost, prezrtost, žalost.

Če se človek s tem v sebi ne more srečati, je izjemno boleče, saj ti občutki iščejo svoje mesto. In v času koronavirusa se je ravno to zgodilo: zdržati moramo sami s sabo in svojimi občutji, poleg tega pa zdržati z vso družino, kjer marsikje tega niso vajeni. Nekatere družine preživijo skupaj zelo malo časa in niso navajene graditi bližine, tako da so občutki vseh upoštevani in slišani. Dosti družin se ne zmore pogovoriti in si povedati pomembnih stvari. Zakonci niso navajeni govoriti o tem, kako se počutijo, kaj jih skrbi … Zdaj je čas, da se najde prostor, ki bo to omogočal.

Vaše delo je usmerjeno v terapevtsko delo s pari, ozaveščate o po-

membnosti odnosov. Kaj se z odnosi dogaja v ekstremnih časih,

kot je epidemija novega koronavirusa?

Veliko se dogaja. Na dan pride, kar je bilo prej potlačeno, prezrto,

in to je težava. Predstavljajte si, da partnerja prideta na terapijo in sta nekako pripravljena, da se bo veliko razkrilo. Že v tem primeru je iz-jemno boleče, čustva so težka in težko je sprejeti, da na primer mož ne želi preživljati časa s svojo ženo ali obratno. Ko pa pride neka taka si-tuacija, ki je popolnoma nenačrtovana, se ta čutenja z enako intenziv-nostjo pokažejo tako rekoč čez noč. Kako jima ne bo težko? Ko je kar naenkrat preveč strahu in veliko nekontrolirane jeze, vendar si tega ne znata povedati, ker se do sedaj nista naučila ustrezne komunikacije. Težko se je toliko umiriti, da lahko z umirjenostjo povesta – »Mene je pa strah.« – ali pa – »Želim si, da bi se pogovarjala.« – če te potrebe pri sebi niti ne prepoznata. Vse, kar čutita, je tesnoba, živčnost, pritisk, napor. Potem so tukaj še otroci, ki potrebujejo svoje … cel kaos.

Kakšna dinamika se v teh časih vzpostavi v družini?

Bojim se, da za težke, črne dinamike, ki vsekakor obstajajo, tre-nutno še ne vemo. Prepričana sem, da največje težave niso tehnika in pripomočki ter kako urediti šolanje na daljavo, ampak to, kar se trenutno v družinah dogaja.

Ne vem, koliko je splošni javnosti

znano, da se nekateri ljudje trenutno

soočajo z groznimi občutki. Negotovost

in strah sta tista temeljna občutka, ki sta

mnoge potisnila v samo brezno.

april • maj 2020 13INTERVJU

Kako otroci preživljajo čas, ko sta mama in oče izpostavljena ne-varnosti in hodita v službo, kdo poskrbi za njih, kdo jih umiri. Ali pa, ko sta starša kar naenkrat oba doma, pa se ne razumeta. Kaj otroci doživljajo, kdo se pogovori z njimi o situaciji in si vzame čas? Veliko je staršev, ki starševstva ne zmorejo ali pa komajda še, pa so zdaj postavljeni pred izziv biti starši 24 ur na dan. Tega ne zmorejo.

Nasilja v družini je vsekakor več, pa ga verjetno še ne vidimo. Rav-no zato mi je najbolj hudo in želela bi si, da bi ljudje prosili za pomoč, poklicali in povedali, da ne zmorejo. Za veliko otrok je bila šola varno zatočišče, kjer je bil red in je bilo za njih poskrbljeno. Zato si lahko le želimo, da kriza čim prej mine in da bi službe, ki so na voljo, zmogle v družbi prepoznati, kateri otroci in mladostniki so preživljali težke čase in vsaj naknadno ovrednotiti krivico. Resnično menim, da se bodo socialne in odnosne težave kot posledica trenutnega stanja šele pričele, ko bo situacija mimo. Ne vemo še niti, v kakšnem obsegu in kdo bo najbolj prizadet. Sedaj je čas, da smo zelo pozorni eden na drugega in da opazimo ljudi iz okolice, ki potrebujejo pomoč.

Še enkrat bi zato povabila ljudi, da pokličejo in prosijo za pomoč. Veliko terapevtov je namreč na voljo za brezplačne pogovore in škoda bi bilo, če se ljudje tega ne bi poslužili.

Kaj bo po vašem mnenju na splošno v družbi prinesel čas po kon-

cu epidemije?

Veliko nemira v ljudeh. Vsak se bo soočal na svoj način, koro-navirusna situacija vsakomur od nas odpira svoja lastna področja in vidike, kar je dragoceno. Za fizičnimi dobrinami smo malo skrili ta strah, negotovost, tesnobo. Ob norenju za vsem, kar moramo ku-piti, se skriva ogromno strahu. Tako na družbeni kot čisto osebni ravni, zato pa: strahu in tesnobi je treba pogledati v oči. Sedaj je čas, da se poskušamo umiriti, se usmeriti vase, s kom pogovoriti, pove-dati, kako nam je. Umirjeno, čustveno. To je izziv in je priložnost. Bistveni preobrat v človeku se zgodi, ko ima le ta lastno izkušnjo in občutek, da lahko začenja nadzirati svoje misli, občutke in telesne odzive. Torej lahko govorimo, da ima človek nazaj samega sebe. To pa se lahko zgodi le postopoma ob poglobljenem procesu vpogleda vase. Ko človek začne sprejemati svoj strah in ga ne zanika ali se mu hoče izogniti. Ko človeka ni več strah svojega strahu.

Veliko se v tej krizi sicer govori o strahu in tesnobi, ne pa toliko o tem, kaj bomo naredili, ko bo tega po koncu zares veliko oz. ko se bodo šele pokazale posledice te prestrašenosti. Izhod iz krize pa so edinole odnosi: varni, topli in povezani. Menim, da bodo to krizo dobro prestali ljudje, ki to imajo in ki take odnose znajo graditi. Vse ostale čaka priložnost, da do tega pridejo. Druga stvar, ki pomaga priti iz krize, je pozitivna naravnanost, taka, ki dovoljuje vsa občutja, le da težkim doda še tiste pozitivne.

Novi koronavirus je prinesel spremembe in nove uvide tudi na

področju dela, službe. Kaj svetujete organizacijam, podjetjem v

zvezi z odnosi – na kaj bi se po koncu epidemije morali osredoto-

čiti v povezavi s svojimi zaposlenimi?

Mislim, da se je skoraj vsakogar kriza dotaknila ravno na delov-nem področju. Ljudje so bili ali čez noč doma ali pa se je obseg dela drastično povečal. Mnogi so že sedaj izgubili službe, podjetja se so-očajo s primanjkljaji, ljudje so negotovi, morda na čakanju, zavo-du. Eksistenčne krize so vedno hude za človeka, povzročijo mnoge skrbi, ki hočeš nočeš vplivajo še na ostala področja življenja, še po-sebej, če se to zgodi čez noč.

Mislim, da ima tudi glede tega vsak svojo preizkušnjo. Po-membno se mi zdi, da si vsak zmore to preizkušnjo ovrednotiti, torej razložiti na ta način, da ga pomiri v tolikšni meri, da zmore razmišljati, kako naprej. Konkretno mislim, na primer, da si nekdo

izgubo službe ovrednoti tako, da najde v tem smisel, kot recimo: »Že dolgo se v tej službi nisem dobro počutil, nisem osebno napredoval, kot bi si želel.« Ali pa: »Količina dela, ki jo moram sedaj opravljati, mi je dokončno pokazala, da se tukaj ne vidim več.« Ali morda: »Ko-ličina dela, ki jo moram sedaj opravljati, mi pomeni smisel v tem, da pomagam ljudem, ki trenutno potrebujejo pomoč.« Enostavno povedano, da se najde višji smisel te krize. Delo je pomembno po-dročje in težiti moramo k temu, da nas izpopolnjuje, da najdemo poslanstvo ali velik smisel v svojem delu. Če ni tako in se zavemo, da v določeni službi vztrajamo le zaradi strahu pred preživetjem, je čas, da razmislimo, kako naprej.

Mislim, da je organizacijam in podjetjem kriza že sedaj pokazala, da je edino v slogi moč. Da je pomemben čisto vsak delavec v celot-ni verigi in da si vsak zasluži najvišje možno spoštovanje. Že sedaj se nakazuje, da bo v prihodnosti v delovnih organizacijah ključno sodelovanje in povezanost, kjer bo izredno pomembna empatija. Brez tega ni pristnega čustvenega stika, ki ga morajo v prvi vrsti imeti vodje in direktorji. Le tako lahko organizacija raste in se razvi-je, prav tako vsak zaposleni, ki je del te organizacije. Če čustvenega stika ni, se sodeluje zgolj na površinski, t.i. miselni ravni – v tem primeru drug ob drugem žal ne moremo rasti. Empatija je in bo res ključnega pomena, odnosna polnost se kaže v zmožnosti empatične-ga odnosa, kar povzroči zadovoljstvo in vrednost med zaposlenimi. To pa je formula, ki vodi v dobro produktivnost in kakovost dela.

Med krizo s koronavirusom se rešujejo kritične točke, to je ra-zumljivo. Po krizi se bo izkristaliziralo tudi to, koliko časa je vodja namenjal skrbi za zaposlene med krizo, jih poklical, se zanimal za njih, jih znal pomiriti in pozitivno razmišljati. Povezanost v času krize je ključna: po tem se pozna, kakšna dinamika organizacije vla-da: panična, prestrašena, povezana, manipulativna, sočutna … Veli-ko odgovornost pri vsem tem nosijo vodje in direktorji. Venomer si morajo prizadevati, da je najvišja vrednota organizacije skrb eden za drugega in povezanost, ki temelji na čustvenem stiku med za-poslenimi. Take organizacije imajo dober potencial, da se razvijejo v nekaj posebnega.

Želela bi sporočiti, da si je za tistega,

ki ga imaš rad, treba vzeti čas in nikoli

ne obupati v stremljenju k trenutkom,

ki ju napolnjujejo. Ni pa dobro, da se

stremi k idealom, da se le pričakuje, pa

nikoli zares ne pove, kaj bi to bilo.

Modre novice14 INTERVJU

V Domžalah sicer vodite program Naj noben otrok ne izostane,

ki ga sofinancira Občina Domžale, in sicer gre za psihoterapev-

tsko pomoč otrokom in mladostnikom iz ogroženih družin. O

kakšnih družinah govorimo in s kakšnimi težavami se ti otroci

soočajo?

To je program, ki je zelo specifičen in se že nekaj let izvaja prav na področju Domžal. Gre za takojšnjo psihosocialno pomoč otrokom in mladostnikom, prvenstveno iz ogroženih družin. Ta program izvajam sama skupaj s prostovoljci. Gre za otroke in mladostnike, ki kažejo svoje stiske na način, ki ni sprejemljiv v okolici, družbi, v družinskem okolju. Ta vedenja so npr. medvrstniško nasilje, vedenj-ske težave, kot npr. pretirana nemirnost, nezmožnost koncentraci-je, neprimerno izražanje, neprimerna spolnost, nespoštljiv odnos do ostalih sošolcev in učiteljev itd.

Program se mi zdi dragocen, saj je najprej namenjen prav tistim družinam, ki si terapije ne bi nikoli mogle privoščiti. Sama sem ve-sela, da v našem centru lahko razvijamo programe, ki omogočajo obravnavo vsakega, ki se na nas obrne.

Pred par meseci je izšla vaša knjiga Popolna ljubezen s podnas-

lovom Ali popolna ljubezen obstaja. Kakšen je odgovor na to

vprašanje?

(Smeh) Nalašč sem dala tak naslov, ki v ljudeh vzbudi različne reakcije. Zakaj ne? Fino je, da se takoj sliši komentarje. Seveda vemo, da popolnost v zemeljskem smislu ne obstaja, ne s psihološkega ne filozofskega, še manj pa teološkega pogleda. Ljudje nismo popolni in nam tudi ni treba biti. V knjigi govorim o navezanosti, sprva med mamo in otrokom, kasneje v družini in med partnerjema. Otrok je občutka popolnosti že enkrat deležen, ko je nebogljen položen v materino naročje, mama pa ga gleda z vsem občudovanjem in lju-beznijo in tega trenutka ne more nadomestiti nič na tem svetu. Iz tega božanskega trenutka se rojevajo vsa nadaljnja hrepenenja po odnosu, ko hrepenimo, da bi nas nekdo sprejel točno takšnega, kot smo, nas ljubil, skrbel za nas in se nas nikoli ne naveličal. So to mor-da podobna hrepenenja, kot jih doživljamo v partnerstvu? Seveda, vedno znova si to želimo in po tem hrepenimo. Le da smo v par-tnerstvu deležni trenutkov, ki spominjajo na to popolnost. Več, ko smo teh trenutkov deležni, lepše nam je in bolj polno živimo. In tak trenutek, ko nam je resnično lepo, smo ljubljeni in sprejeti, povzroči željo po vedno novih trenutkih. Več, ko jih je, srečnejši in vedrejši smo. To so trenutki bližine, trenutki stika.

Kateri je tisti poglavitni nasvet, ki bi ga dali posamezniku ali

paru, ki stremi k popolni ljubezni?

Če bi dosegali popolnost v ljubezni, se verjetno zanjo ne bi več trudili. Vemo pa, da se je za dober odnos in trenutke, ki spominjajo na popolnost, potrebno truditi. Čisto preprosto: povabimo svojega moža/ženo na kavo v naravo. Pripravimo si nahrbtnik, skuhamo kavo, jo damo v termovko, pripravimo dobre piškote, pregrinjalo za na tla in gremo. Seveda je za to potreben trud. Ko uspe, se oba zavedata, kakšen lep trenutek je to bil in da jima bo večno ostal v spominu. Ju zbližal in povzročil to, da bosta taka in podobna doži-vetja želela ponoviti.

Želela bi sporočiti, da si je za tistega, ki ga imaš rad, treba vzeti čas in nikoli ne obupati v stremljenju k trenutkom, ki ju napolnjujejo. Ni pa dobro, da se stremi k idealom, da se le pričakuje, pa nikoli zares ne pove, kaj bi to bilo.

Imate v načrtu še kakšno knjigo?

V letošnjem letu želim oddati svojo doktorsko disertacijo, saj jo dokončujem. Menim, da bo izjemno zanimivo znanstveno delo, saj

raziskujem dolgotrajne partnerske odnose z vidika zaveze, nave-zanosti, intimnosti in zadovoljstva. Vzorec, na katerem sem delala raziskavo, je kar velik, kar pomeni, da bodo rezultati zanesljivi in jih bom lahko posplošila na populacijo.

To bo tudi podlaga za mojo naslednjo knjigo, ki bo v celoti pos-večena partnerskemu odnosu. Partnerski odnos je najgloblji odnos med odnosi, ki ni biološki, in kot tak si zasluži najvišje možno spo-štovanje. Prav zato si želim, da bo knjiga namenjena moškemu in ženski, ki se odločita in živita življenje povezano in navezano.

Odnos med žensko in moškim se zelo spremeni, ko postaneta

starša, kajti nista več par, ampak postaneta družina. V Domžalah

vodite program Šola za družino. S katerimi temami se v šoli naj-

večkrat srečujete?

Tudi, ko si ustvarita družino, sta še vedno par, oziroma zelo po-membno je, da sta vedno poleg starševstva tudi par. Res pa je, da so mlade družine postavljene pred vrsto izzivov. Starševstvo prinese popolnoma nove naloge in za nekaj časa morata mamica in očka sebe postaviti na stranski tir in se poleg tega še truditi, da ohranja-ta partnerstvo, saj ga ob otroku nujno potrebujeta. Vemo, da je ob neprespanih nočeh, skrbeh, hitremu razvoju otroka in njegovih potrebah, ki so nove za oba, to zelo težko. Prav vsi mladi starši se srečujejo z novimi občutki nemira, pomanjkanja pozornosti eden do drugega, slabe volje, utrujenosti, prezrtosti, veliko strahu, potrtosti. Poleg teh občutkov pa so prisotni neizmerna sreča, trenutki poveza-nosti, ljubljenosti. Občutki se že tukaj pri moških in ženskah začnejo razlikovati. Moški se hitro počutijo, kot da so na stranskem tiru, kot da niso več prvi. Dostikrat jih je zelo strah za otroka, pa to težje pre-poznajo ter pokažejo in se zato skrijejo za jezo ali odmikom. Mlade mamice pa se počutijo premalo varovane, ljubljene, želele bi si več opore in pozornosti.

Šola za družino v Domžalah poteka že peto leto. To je sklop pre-davanj namenjenih starševstvu in partnerstvu. Izbrane tematike so pomembne za razumevanje vedenja in razvoja otroka. Vključujejo umirjanje otrok, razvoj možganov pri otrocih, spremembe v razvoju možganov v času mladostništva, trmo in zakaj je potrebna ter po-membna v razvoju. Posebno pozornost posvetimo tudi partnerstvu: navezanost med njima, konflikti, obrambni mehanizmi, intimnost, povezanost. To so teme, ki so temeljne in sodijo v skupno rast od-nosa. Res velikokrat slišim, da bi te tematike morale biti na voljo že v sklopu materinske šole pred rojstvom prvega otroka ter kako lažje bi staršem potem bilo. To vse kaže na nujnost vpetosti teh vsebin v priznane programe.

april • maj 2020 15OGLAS

www.mestnelekarne.si

“ Bolje je preprečiti kot

zdraviti - preprečimo

skupaj.Martina Ajd Bežan,mag. farm., Lekarna Domžale

Lekarna LitijaTrg svobode 1, 1270 LitijaT: (01) 777 02 36

Lekarna Nova LitijaPartizanska pot 8, 1270 LitijaT: (01) 777 02 41

Lekarna MengešZoranina 3, 1234 MengešT: (01) 777 02 25

Lekarna Novi trgNovi trg 26, 1240 KamnikT: (01) 777 02 22

Lekarna RadomljeCesta borcev 5/a, 1235 RadomljeT: (01) 777 02 31

Lekarna MoravčeTrg svobode 2, 1251 MoravčeT: (01) 777 02 45

Lekarna DuplicaJakopičeva 21, 1241 KamnikT: (01) 777 02 56

Dežurne lekarne od 1. 1. do 31. 12. 2020:Lekarna Kamnik, Šutna 7, 1240 Kamnik, T: (01) 777 0 188 | ned in prazniki: 9.00 – 12.00Lekarna Domžale, Ljubljanska 72, 1230 Domžale, T: (01) 777 0 253 | sob, ned in prazniki: 17.00 – 20.00Lekarna Nova Litija, Partizanska pot 8b, 1270 Litija, T: (01) 777 02 41 | ned in prazniki: 9.00 – 12.00

Modre novice16 OGLAS

Zakaj ste se odločili za

sončno elektrarno? Vam jo

je kdo priporočil?

Stanislav: Za sončno elek-trarno sem se odločil pred-vsem zaradi nižanja stroškov in z ekološkega vidika. Pre-malo se zavedamo, da je naša kakovost bivanja na zemlji odvisna od skrbi za okolje. Na splošno pa sem o tem raz-mišljal že nekaj časa, končno odločitev pa sprejel, ko je sin pri novogradnji vključil tudi sončno elektrarno. Tako sva se skupaj odločila za to in-vesticijo in izvajalca, vendar vsak na svojem objektu.Polona: O sončni elektrarni sva razmišljala pravzaprav že pred pričetkom gradnje. Za postavitev sva se odločila predvsem zaradi samooskrbe z električno energijo. Zaradi velikih električnih porabni-kov v našem gospodinjstvu (ogrevanje s toplotno črpalko, električni avtomobil) bova na dolgi rok precej zmanjšala stroške.

Koliko vam je pomem-

ben ekološki vidik sončne

elektrarne?

Stanislav: Zelo. Menim, da je bila investicija v sončno elektrarno zelo primerna, saj z izrabo energije sonca ni-česar ne izgubim, kvečjemu pridobim. S predvideno veli-kostjo sončne elektrarne sem glede na lastne potrebe na

letni ravni veliko pripomogel k zmanjšanju izpustov oglji-kovega dioksida v ozračje. To pa je glede na vse podnebne spremembe, ki so iz leta v leto slabše, precej ugodno. Tega se človeštvo na srečo zaveda vedno bolj. Okolju prijazne rešitve so lahko cenovno ugodne in preproste.Polona: Z možem sva ekolo-ško ozaveščena. Zakaj ne bi izkoristili darov narave, hkra-ti pa še poskrbeli, da jo čim manj obremenimo. Ogreva-mo se na toplotno črpalko, pred dvema letoma sva en av-tomobil zamenjala z električ-nim vozilom, v lanskem letu pa sva se odločila še za sončno elektrarno.

Zakaj ste se odločili rav-

no za sončno elektrarno

GEN-I Sonce?

Stanislav: Gre za ekološko naložbo v prihodnost, saj je življenjska doba elektrar-ne kar 30 let. Elektrarno je zasnovalo in na ključ dobavilo podjetje GEN-I Sonce. Pri po-izvedovanju, katerega izvajal-ca za sončno elektrarno bom izbral, je bil ključen predvsem njihov hiter odziv, jasni in konkretni odgovori ter točno določen časovni termin po-stavitve elektrarne.Polona: Na trgu je nekaj po-nudnikov sončnih elektrarn in po pregledu vseh ponudb sva se odločila za GEN-I Son-

ce, ker je bila njihova ponud-ba cenovno najbolj ugodna, hkrati pa nudijo možnost brezobrestnega kredita. Dob-ra stran je tudi, da uredijo vso potrebno dokumentacijo. Že pred tem sva bila tudi odje-malca električne energije pri GEN-I in nismo imeli nikoli nobenih težav.

Kakšna je vaša izkušnja s

strokovnjaki GEN-I Sonce?

Stanislav: S strokovnjaki GEN-I Sonce imam zelo dob-re izkušnje, saj so mi svetovali glede celotnega projekta in ocenili investicijo. Pred iz-vedbo del so si ogledali, kje se bo sončna elektrarna name-ščala, in uredili ter pripravili vso dokumentacijo, potrebno za izgradnjo elektrarne, ozi-roma so me usmerjali čez ce-loten postopek pridobivanja le-te. Brez njihove pomoči bi bilo pridobivanje dovoljenja občutno zahtevnejše, zaradi česar tudi apeliram na pristoj-ne institucije, da se morajo taki postopki poenostaviti.Polona: Naša izkušnja s stro-kovnjaki GEN-I Sonce je zelo dobra. Po predstavitvi po te-lefonu smo se dogovorili za ogled pri nas. Njihovi stro-kovnjaki so izredno prijazni, odgovorijo na vsa zastavljena vprašanja. Preverijo lokacijo hiše oziroma strehe. Na pod-lagi tega in pa na podlagi pre-tekle porabe električne ener-

gije nato pripravijo izračun, kaj bi bilo za posamezni pri-mer najbolj optimalno. Celot-no dokumentacijo so uredili pri GEN-I Sonce; pošiljajo jo po pošti, tako da ni treba obiskovati nobenih uradov. Uredijo tudi dokumentacijo za Eko sklad in zavarovanje sončne elektrarne.

Kako ste zadovoljni s svojo

odločitvijo?

Stanislav: Z odločitvijo za postavitev sončne elektrar-ne sem izredno zadovoljen.Poleg že omenjenega varče-vanja in ekološkega vidika se mi zdi zelo pomembna tudi samooskrba, zato menim, da bi sončno elektrarno morali zakonsko vključiti v vse no-vogradnje, in sicer tako za stanovanjske kot tudi indu-strijske objekte.Polona: S svojo odločitvijo sva zelo zadovoljna. Doslej imava samo pozitivne izku-šnje. V začetku januarja so naju sami poklicali, da apli-kacija ne beleži podatkov o proizvedeni energiji, in še isti dan prišli preverit, zakaj ne. Izkazalo se je, da vse deluje brezhibno, težava je bila, ker ni bilo internetne povezave.

Ste imeli pri nameščanju

elektrarne na streho kaj

težav?

Stanislav: Montažerji so bili dosledni, strokovni in so svo-

Sončna elektrarna je

ekološka naložba v

prihodnost

Da več glav več ve, nedvomno dokazuje primer druži-

ne Kreča, kjer sta se za investicijo v sončno elektrarno –

vsak na svoji hiši – odločila tako Polona Kreča iz Mengša

kot njen tast Stanislav Kreča iz Domžal. Za oba objekta

so izbrali sončno elektrarno GEN-I Sonce, ponudnika

GEN-I, ki jih je prepričal zaradi hitrega odziva, jasnih in

konkretnih odgovorov ter točno določenega časovnega

termina postavitve elektrarne.

april • maj 2020 17OGLAS

je delo opravili profesionalno in v roku.Polona: Malo se je zatikalo le zaradi neodzivnosti Elektra. Pri sami montaži pa težav ni bilo. Sončna elektrarna je bila zgrajena v enem dnevu.

Kateri je najbolj pogost

pomislek, ki so ga ljudje

izrazili, ko ste jim poveda-

li, da boste namestili sonč-

no elektrarno? Kako jim

odgovarjate?

Stanislav: Seveda so nekate-ri ljudje do sončne elektrarne skeptični, in sicer predvsem z vidika investicije in požar-ne varnosti, vendar moram povedati, da je za požarno varnost izredno strokovno poskrbljeno. Ljudje imajo pomisleke tudi glede višine stroškov. Vsaka investicija je pogojena z začetnim vlož-kom in vračilno dobo. Če nič ne vložiš, tudi nič ne dobiš.

Polona: Verjetno je največji pomislek, ali se tako viso-ka investicija sploh splača. Nam se sončna elektrarna praktično odplačuje sama. Namesto, da plačujeva po-rabljeno električno energijo, odplačujeva sončno elek-trarno. Ko bo sončna elek-trarna odplačana, bo tudi naš prihranek večji.

Ali bi sončno elektrarno

priporočili tudi drugim

ljudem?

Oba: Seveda. Sončne elek-trarne so visokotehnološki proizvod z visoko dodano vre-dnostjo. Pridobivanje energije iz alternativnih virov je priho-dnost.

Koliko boste predvidoma

prihranili s sončno elek-

trarno pri računih za elek-

triko na leto?

Polona: Ocena predvidenega

letnega prihranka za oskrbo z električno energijo po iz-gradnji je 1.210,66 evra, v 30 letih pa 36.319,80 evra.

Kako lahko spremljate,

koliko energije proizve-

de oziroma porabi vaša

sončna elektrarna?

Polona: Proizvedeno ener-gijo lahko spremljam pre-

ko mobilne aplikacije Solar Edge, kjer lahko vidim po-datke za tekoči dan, pretekli teden, mesec, leto. Podani so tudi podatki o proizvedeni energiji za vsak posamezen kolektor. Zanimiv podatek na aplikaciji je tudi, da je do-sedanja proizvedena energija ekvivalentna posajenim 14 drevesom (od junija 2019).

Modre novice18

CAPTUR: zapeljiv za nas in vse okoli nas

Stopite v mestni in modni svet vozila Renault CAPTUR. Z novo optiko, izpo-polnjeno mrežo hladilnika in preobliko-vanimi platišči uteleša vaš slog bolj kot kadar koli prej.

Kakovost materialov, izpiljena končna obdelava ter modna in prilagodljiva not-ranjost – v kabini vozila Renault CAP-TUR se odražajo vse nianse vašega okusa.

Tokrat nas je na izlet zapeljal novi Renault Captur.

Izhodišče: kmetija Pečovnik (600 m) • Zahtevnost: lahka • Čas hoje: 2–3 ure • Najprimernejši čas: v kopnih mesecihČasa vožnje: 50 minut v eno smer

NA IZLET

Trbiška zijalka in Igla (600 m) Soteska Savinje, skalna, tesna, čudovita, polna znamenitosti in legend. Samo čez Kranjski Rak in že sem tam. Nisem je še obiskala. Peljala sem se zgolj mimo, v nam vsem poznano Logarsko dolino, zato je čas, da jo vsaj delno raziščem. Ste že slišali za Trbiško zijalko? Jama, dolga 237 in globoka 30 metrov, v kateri so našli kosti jamskega medveda. Kaj pa Igla? Skalnati obelisk in naravni spomenik, loči od matične stene 2-metrska razpoka, ki spominja na šivankino uho. Še en delček naše lepe Slovenije!

BOGOMIRA SKVARČA JESENŠEKFoto: Bogomira Skvarča Jesenšek

Na Raduhi planini je živel velikan. Potikal se je po hostah med Lučami in Solčavo, lovil, pekel na ražnju, se mastil, žejo pa si je gasil v Savinji. Vsega je imel, le žene ni imel! A tudi ženo je dobil. Veli-kanova žena je bila takšna baba, da je bila višja ko najvišja smreka, a vendar je svojemu možu segala komaj do ramen. Srajce velikan ni imel, ker so ga grele dlake, s katerimi je bil poraščen po širokem hrbtu in po močnih prsih. A neke mrzle zime si je tudi srajco zaželel. Prosil je svojo ženo Velebabo, naj mu jo sešije, ona pa je rekla: »Kako naj ti sešijem srajco, ko pa nimam igle!« Takrat se je velikan povzpel na vrh Raduhe in od vrha skalnate gore odtrgal veliko skalo ter jo oglodal, da je postala okrogla kakor igla. Potlej je iz dneva v dan po-hajal na lov, dokler ni pobil s svojo popotno palico toliko divjadi, da je bilo dovolj odrtih kož za srajco. Dal je kože in kamnito iglo Vele-babi ter velel: »Takšno srajco mi sešij, da me tudi v najhujši zimi ne bo zeblo!« Velebaba je nabirala v hosti dolge in debele vitice srobo-

tovine, jih vdevala v iglo in šivala iz dneva v dan. A preden je srajco končala, se je od vrha Raduhe planine odtrgala skalina, zgrmela na frato, kjer je sedela Velebaba, ter jo ubila. Ko se je velikan vrnil z lova na domačo frato in zagledal mrtvo ženo, je žalosten in besen pogra-bil iglo ter jo zalučal v dolino, da se je ob cesti nad Savinjo zapiknila v zemljo, kjer je še danes. On sam se je skril v zijavko, da ga nikoli več ni videla živa duša. (Povzeto po Lojze Zupanc: Povodni mož v Savinji)

Peljemo se do Luč (čez prelaz Volovljek) in za naseljem, pri tabli za Turizem Stoglej, zavijemo levo (druga pot). Gozdna cesta nas str-mo pripelje do razcepa, kjer zavijemo desno proti kmetiji Pečovnik. Parkiramo pred kmetijo in nadaljujemo peš, čez dvorišče kmetije, po kolovozu v gozd, držimo se desno in po kakšnih 20 minutah na levi strani opazimo jamo Trbiško zijalko. Od tu dalje je pot markirana z zeleno belimi oznakami in nas vodi po gozdu ob Savinji vse do Igle. Prečimo Savinjo, čez most, se povzpnemo na Iglo (skozi šivankino uho), mimo Presihajočega studenca, krožno nazaj do okrepčevalni-ce. Vrnemo se po isti poti.

april • maj 2020 19

AvtoMobilno zavarovanje

Več kot avtomobilsko zavarovanje.

KRIŽANKA

NAGRADNI RAZPIS SLIKOVNE KRIŽANKE1. športni nahrbtnik Jack Wolfskin2. športni nahrbtnik Jack Wolfskin3. športni nahrbtnik Jack WolfskinNagrade podeljuje Zavarovalnica Triglav, d.d, Območna enota Ljubljana, Verovško-

va 60b, Ljubljana. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti. Imena nagra-jencev bomo objavili v Modrih novicah, ki bodo izšle 5. junija 2020.Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslo-vom pošljite do petka, 29. maja 2020, na naslov: Modre novice, IR IMAGE d. o. o., Med-vedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.

IZŽREBANI REŠEVALCI:

1. velikonočna šunka: Zlatko Bogdanić, 1234 Mengeš2. šobelj: Dare Pogačar, 1242 Stahovica3. svinjska/konjska klobasa: Janez Jeglič, 1219 Laze v Tuhinju

Nagrade podeljuje DOMAČE MESNINE SOUD, Dušan Globočnik s.p.

Geslo nagradne križanke lahko oddate tudi na www.modre-novice.si!

Ime in priimek Naslov Podpis E-mail 1

12

9

20

10

21

11

22 23

2

13

3

14

4

15

5

16

6

17

7

18

8

19

6

13

4

5 20

10 3

1922

11

8

18

16 97

14 1 212

17

21

15

Modre novice20 AKTUALNO

Premalo se zavedamo, kaj pomeni samooskrbaS prvimi novicami o novem koronavirusu so se hitro pojavile tudi fotografije praznih trgovskih polic. Ljudje so drli v trgovine in kupovali zalogo osnovnih živil – moka, sladkor, mleko, kvas, testenine in seveda toaletni papir. V teh časih se je pokazalo, kako pomembno je, da je v državi visoka stopnja samooskrbe, česar v Sloveniji ne moremo trditi za vse segmente. Eden izmed po-membnih členov v tej verigi je tudi slovenski proizvajalec testenin, mlevskih izdelkov, kruha in pekovskega peciva, slaščic ter drugih živil, ajdovski Mlinotest. Kako so se spopadli z ukrepi za zajezitev koronavirusa in skoraj nemoteno delali ter kaj nas čaka po koncu epidemije, smo se pogovarjali s Kamničanom Maticem Majcenovičem, članom uprave, in Domžalčanom Robertom Rutarjem, ki v Mlinotestu dela že skoraj četrt stoletja, danes kot direktor za področje mlinarstva in testeninarstva. »Srčno upam, da bo vse skupaj hitro minilo in se bomo iz tega veliko naučili. Vsi skupaj se premalo zavedamo, kaj pomeni samooskrba in kaj pomeni slogan "kupuj-mo domače-slovensko". Vsi tuji dobavitelji so najprej poskrbeli za dobavo hrane v lastni državi in šele potem so omogočili omejeno dobavo izdelkov k našim trgovcem. Zdaj, ko smo na pragu recesije, se zaradi tega ponuja kar precej priložnosti za nov začetek in odpiranje novih proizvodnih obratov, ki bi nadomestili zdajšnji uvoz,« meni Robert Rutar.

MATEJA ŠTRAJHARFoto: arhiv podjetja

V Mlinotestu, kjer v zadnjih mesecih proizvodnja ves čas dela sko-raj nemoteno, so prve ukrepe za preprečevanje okužbe s koronavi-rusom sprejeli že v začetku marca, s čimer so želeli zaščititi zdravje zaposlenih, hkrati pa tudi preprečiti potencialno gospodarsko škodo in zagotoviti nemoteno delovanje z izpolnjevanjem obveznosti do kupcev. »Že pred razglasitvijo epidemije smo odpovedali vse nenujne službene poti, dogovorjene sestanke izvajamo preko telekomunika-cijskih sredstev, prav tako smo odpovedali vse obiske poslovnih par-tnerjev v podjetju, vsem zaposlenim smo dali zelo natančna navodi-la glede gibanja v podjetju, ki smo ga omejili na minimum. Seveda smo dodatno uvedli številne preventivne higienske ukrepe in z njimi seznanili vse zaposlene, pri čemer poudarjamo, da našim zaposlenim strogi ukrepi in spoštovanje standardov, ki veljajo za živilskoprede-lovalno industrijo, niso tuji, saj smo jih dolžni tudi sicer spoštovati. Vsem smo dali tudi zelo natančna navodila glede ravnanja v primeru suma okužbe,« razlaga Rutar. V Mlinotestu je od 500 zaposlenih v Sloveniji trenutno 60 ljudi na čakanju, številni režijski delavci dela-jo od doma, začasno so zaustavili proizvodnjo dveh od štirih pekarn, v proizvodnji pa so z nekaterimi tehničnimi rešitvami (na primer z daljšimi transportnimi trakovi) in z ločevanjem izmen omogočili na-daljevanje dela.

Rutar poudarja, da za uspešnim soočanjem z izzivi stojijo ljudje, zaposleni. »V izrednih razmerah smo zelo ponosni na svoje sodelavce, predvsem na vse tiste zaposlene v proizvodnji, saj so s svojo požrtvo-valnostjo pripomogli k temu, da smo imeli vsi državljani Slovenije možnost nakupa moke, testenin in ostalih mlevskih izdelkov,« iz-postavlja Rutar, kajti povpraševanje po teh izdelkih je bilo v prvem tednu po izbruhu pandemije dvajsetkratnik običajnih naročil.

Težave z alkoholom in kvasom

Zaloge surovin so imeli v Mlinotestu za kar nekaj časa, ne nazadnje imajo tudi svoj mlin in torej kupijo pšenico, koruzo in še nekaj drugih žit v času žetve, kar pa ne pomeni, da ob začet-ku razglasitve pandemije niso imeli težav, Rutar pravi, da so se ukvarjali tudi s takimi, za katere so mislili, da ne bodo nikoli sploh obstajale: »Dobavitelj folije ni mogel dostaviti embalaže, ker je na trgu primanjkovalo alkohola. Torej smo reševali težave pri naku-pu alkohola, da smo sploh lahko prišli do ustrezne embalaže za testenine in mlevske izdelke. Vsa Evropa je v istem tednu pov-praševala po vrečah za pakiranje mok in nekajkrat smo se reševali tako, da smo lepili etikete na bele vrečke. Zaposleni v Mlinotestu in njihovi družinski člani smo v večernih urah polepili 400 tisoč vrečk z ustreznimi etiketami, da smo zadostili izrednim povpra-ševanjem s strani kupcev,« pripoveduje Rutar in dodaja, da so jim pri reševanju težav poleg zvestih zaposlenih veliko pomagale tudi

Robert Rutar Matic Majcenovič

april • maj 2020 21AKTUALNO

obstoječe dolgoletne nabavne verige in dobri poslovni odnosi, ki so jih zgradili v zadnjih desetletjih.

Poleg težav z embalažo jih je v Mlinotestu skrbelo tudi zaradi po-manjkanja kvasa, katerega velik porabnik so, vendar ga v Sloveniji ne proizvaja nihče, tudi sicer v Evropi je zgolj nekaj proizvajalcev. »V so-delovanju s Pivovarno Laško smo tehnološko inovativno in za proizvo-dnjo zelo dobro rešili tudi ta potencialni problem,« pove Matic Majce-novič. Ob tem izpostavi še eno težavo, s katero se bodo morali spopasti v prihodnje, in sicer je zaenkrat težko oceniti, kako bo z nabavo pšenice in drugih žit v letošnji sezoni: »Pšenice durum, ki jo potrebujemo za odličnost testenin, v Sloveniji ne pridelujemo; tudi sicer je Slovenija z žiti nesamozadostna in že leta in leta kupujemo žito v tujini.«

Mnogi so začeli sami peči kruh

V Mlinotestu opažajo, da se je od začetka izbruha koronavirusa povpraševanje po njihovih izdelkih precej spremenilo, kajti v trenut-ku so izpadle dobave javnim sistemom, na primer šolam, vrtcem, ho-telom in gostinskim subjektom. »Generalno pri vseh kupcih beležimo manjše povpraševanje po kruhu in slaščicah. Vse to skupaj pomeni za naše podjetje velik izpad. Seveda je na drugi strani nekaj dodatnega povpraševanja s strani trgovskih sistemov, predvsem zaradi izpada tu-jih dobaviteljev, gre pa za povečano povpraševanje na ožjem segmen-tu izdelkov. Trudimo se odgovoriti na vsa ta povpraševanja, tudi zato, ker s tem omogočamo oskrbo prebivalcev z izdelki, ki bi jih sicer po-grešali,« razlaga Majcenovič.

Spremenilo se je tudi povpraševanje končnih kupcev. V tej situ-aciji, ko je doma vsa družina, se veliko več kuha in peče, mnogi so začeli tudi sami peči kruh. »To je dvignilo povpraševanje po naši moki, po drugi strani pa seveda odpade kupovanje kruha in peko-vskega peciva, tudi zato, ker se hodi v trgovino redkeje. Ljudje veliko sami pečejo peciva, kar ponovno zmanjša povpraševanje po naših

slaščičarskih proizvodih. Povpraševanje po kruhu je padlo precej, med 40 in 50 odstotki, enako pekovsko pecivo. Še najbolj je padlo povpraševanje trgovin po izdelkih za dopeko, obisk trgovin je manj-ši in teh izdelkov se proda bistveno manj. Zelo se pozna tudi padec povpraševanja po slaščičarskih izdelkih, ki smo jih pred krizo veliko izvažali, manj se proda tudi svežega peciva, kot so krofi, rogljički in podobno. Testenin smo v začetnih dneh krize prodali precej več. Gre pač za izdelek, ki ga je mogoče kupiti na zalogo. Več prodamo tudi moke, nekoliko je povečana tudi prodaja zdrobov in kaš,« poja-snjuje Majcenovič, ki meni, da se bodo mnoge od nakupnih navad, ki smo jim priča v zadnjih dveh mesecih, tudi utrdile ter bodo zato drugačne kot pred krizo. Pa vendar so se slovenski potrošniki v tej situaciji začeli nekoliko bolj zavedati pomena domačih slovenskih proizvajalcev in pridelovalcev, s čimer se strinja tudi Rutar: »Upa-mo, da jim bo to spoznanje ostalo tudi v prihodnje. Hrana je namreč strateška surovina, kar je v zadnjih letih v veliki meri pobegnilo iz našega spomina. Mlinotest vzpodbuja pridelavo surovin slovenskih pridelovalcev, tudi na ta način prispevamo in opozarjamo na pomen samooskrbe.«

Nova priložnost

Vsaka kriza prinese nove uvide in poglede ter lahko pomeni tudi nov začetek. Kaj nas čaka po koncu pandemije, ne ve nihče, vseka-kor pa je gospodarska recesija neizogibna. Mlinotestovo poslovanje je dobro, sledijo začrtanim poslovnim načrtom, zadolženost podjetja ni visoka. »Seveda pa je bilo v naših načrtih kar nekaj novih investicij, ki jih bomo morali sedaj ponovno temeljito premisliti oziroma časovno zamakniti. Prav tako razmišljamo o rezervah, ki bi jih lahko v prihod-nje še izkoristili. Nedvomno pa časi, ki prihajajo, ne bodo enostavni. Nimamo recepta, kako jih najbolje preživeti, se bomo pa na vso moč potrudili,« sta optimistična oba sogovornika.

ŠE JE ČAS, DA SE PRIJAVIŠ!Prijave za Modro tekaško ekipo zbiramo do 18. majana www.modre-novice.si.

7. MODRA ŠOLA TEKA

športna oprema pokrovitelj pokrovitelj strokovni partner

ZA 170 € NUDIMO:• vodeni treningi 2x tedensko • 2x tekaška majica • tekaške hlače • prijavnina na Ljubljanski maraton • vodene programe v centrih Bodifit • in še kaj ...

Glavni pokrovitelj dogodkov Modrih novic 2020

100

Modre novice22 PRILOGA

Kako si lahko olajšate delo na vrtu?Že nekaj časa je urejanje okolice in s tem tudi vrta ali večjih obdelovalnih površin še kako aktualno. Pravzaprav je zelo lepo, da se je stik z zemljo in predanost vzgajanju rastlin, ki služijo kot živila ali okras, ohranil kljub številnim spremembam, ki jih prinaša nova normal-nost. Na srečo so na voljo številni ponudniki, ki s svojimi inovativnimi izdelki, tehnikami ali svetovanjem pripomorejo k učinkovitemu obdelovanju zemlje, za katero vemo, da v času podnebnih posebnosti zahteva posebno skrb in nego. Zahteva pa tudi znanje. Kaj priporočajo strokovnjaki?

IRIS KLINE ARIH

Kosilnice, mulčerji, drobilci vej in druge naprave za ure-

janje vrta

Podjetje AS Domžale Moto center s prodajno enoto v Trzinu ponuja prodajni program Power Equipment za domačo in profe-sionalno uporabo. Nudi široko ponudbo izdelkov za urejanje vrta in okolice doma. Izbirate lahko med visokokakovostnimi napra-vami vrhunskih blagovnih znamk BlueBird, Europower, Pramac, Pubert, AGT, GGP in Vari, ki nenehno presenečajo z inovacijami.

BlueBird je italijansko podjetje, ki proizvaja predvsem orodja in pripomočke za urejanje vrta. Njihova obsežna ponudba med drugim vključuje motorne kose, vodne črpalke, vrtalnike zemlje, drobilce vej, puhalnike in motorne žage. Europower je vrhunski proizvajalec bencinskih in dizelskih agregatov za vsakdanjo in profesionalno rabo. Podjetje prihaja iz Belgije, kjer deluje že od leta 1986. Podjetje Pramac izvira iz Italije, kjer že več desetletij proizvaja vrhunske bencinske in dizelske agregate za vsakdanjo in profesionalno rabo, med njihovimi izdelki pa najdete tudi druge industrijske naprave. Pubert je vodilni proizvajalec izdelkov za vrt in prosti čas. Prihaja iz Francije, kjer uspešno deluje že vse od leta 1840, ponaša pa se z bogato ponudbo izdelkov, ki vključuje vse od običajnih do snežnih prekopalnikov. Vari je češko podjetje, znano predvsem po proizvodnji izdelkov za vrt in prosti čas. Ti vključu-jejo vse od kos in kosilnic do mulčerjev, drobilcev vej in drugih naprav za urejanje vrta.

Kam po drevesa, lončnice, cvetje in aranžmaje?

Vrtnarstvo in cvetličarstvo Tratnik iz Domžal vas pričakuje s ponudbo iz drevesnice, pridelovanja cvetja, enoletnih rastlin in traj-nic, rezanega cvetja, lončnic, floristike, izdelave slovesnih in žalnih aranžmajev.

Vrtnarstvo Bohinec, kmetija Bohinec v Šmarci ponuja domače sa-dike različnih solat, radičev, dišavnic in plodovk, kot so paradižniki, paprike, feferoni, jajčevci, kumare, bučke, lubenice, melone ter jagode.

Kaj sejemo in sadimo v maju, najdete na portalu Zeleni svet (https://zelenisvet.com/kaj-sejemo-sadimo-v-maju/).

Kamniška drva za žar ali taborni ogenj na terasi

Od kaminov se počasi selimo na vrtove. Ne le mi, tudi ogenj v nas in ob nas. Za vse, ki iščete drva iz izključno okoliških slovenskih goz-dov, neposredno od proizvajalca, je pravi naslov ponudnik Jurjevec iz Kamnika, ki zagotavlja visoko kakovostna bukova (ali mešana bukev, hrast, breza) polena, dolžin 25, 33 in 50 centimetrov. Za vas so prip-ravili zelo praktično ponudbo drv, pakiranih v čiste kartonske škatle po 15 kilogramov. Poimenovali so jih "Kamniška drva", namenjena so za občasno kurjenje v kaminu, žaru ali zgolj za uživanje ob prijetnem tabornem ognju na terasi. Ekološko sprejemljiva kartonska embalaža omogoča enostaven transport in skladiščenje ter hkrati zagotavlja, da leseni drobir ostaja v škatli. Z mislijo na pomladne piknike so pripra-vili posebno ponudbo pakiranih drv v "Kompletu za žar". Kartonski paket vsebuje prav vse potrebno za hitro, čisto in zanesljivo pripravo

april • maj 2020 23PRILOGA

dolgotrajne žerjavice pravih žar mojstrov: vžigalnik iz lesne volne, suhe trske iz kakovostnega lesa iglavcev, 3 kilograme zelo kakovo-stnih suhih bukovih polen in 2 kilograma bukovega oglja.

Ograja in vrata kot okvir vašega doma

Podjetje Metal-profil iz Mengša vabi, da stopite v njihov svet ograj, izkoristite celotno ponudbo in ustvarite svojo edinstveno ograjo, ki bo ustregla vsem vašim željam, potrebam in pričakovanjem. Že od leta 1990 izdelujejo široko paleto različnih vrst dvoriščnih vrat in ograj v lastni proizvodnji, kjer združujejo znanje in izkušnje z zanesljivostjo in strokovnostjo ter sodobnimi materiali in oblikami. Vse ograjne sti-le iz njihove ponudbe vam lahko izdelajo kot drsna ali samonosna vra-ta, krilna vrata, osebne prehode, fiksne ograjne elemente, balkonske ograje, stopniščne ograje. Sodobni in trajni materiali ter široka barvna paleta vam omogočajo izbor ograjnega stila, ki ustvarja občutek obli-kovne dovršenosti in barvne skladnosti objekta z zunanjo ograjo in dvoriščnimi vrati. Svetujejo tehnične rešitve za posamezno situacijo. Izrišejo dvoriščna vrata, osebne prehode, ter ograjne elemente pred-vsem pri izdelkih po naročilu. Ob naročilu pridobite risbo za pripravo gradbenega temelja in elektroinštalacij. Nudijo tudi montažo izdelkov na končana gradbena dela in elektroinštalacije. Za vgrajene izdelke za-gotavljajo vzdrževanje – servis in nadomestne dele.

Drsna oziroma samonosna dvoriščna vrata vodijo na enak na-čin, in sicer z vodilnimi valji, vpetimi na kovinski steber in vodilnim kotnikom, ki je privarjen na notranji strani dvoriščnih vrat. Naštejmo nekaj njihovih lastnosti:• Ročno vodena dvoriščna vrata imajo vgrajeno naletno ključavnico.• Poleg moderne oblike in funkcionalnosti omogočajo dvoriščna

vrata nadgradnjo avtomatskega krmiljenja, varovanja in kontrole pristopa.

• Avtomatsko vodena dvoriščna vrata imajo na okvirju montirano zobato letev, ki omogoča preko zobnika premikanje vrat v želeno smer. Avtomati za dvoriščna vrata so primerni za različne name-stitve, vrste delovanja in varnostne zahteve. Pogoni, ki jih vgraju-jejo, so BX, BK ali BY – 3500. Izbirate jih glede na velikost dvori-ščnih vrat ter pogostost odpiranja. Elektronika omogoča različne namestitve odpiranja in zapiranja dvoriščnih vrat. Določite lahko, da se dvoriščna vrata po določenem času samodejno zaprejo. Več-ja varnost je zagotovljena s tem, da se vsi ukazi prekličejo, če foto-

031 644 100

celice zaznajo oviro. Signalna luč predhodno opozori na odpiranje in zapiranje. Ob izpadu električne energije lahko dvoriščna vrata odprete ročno.

• Dvoriščna vrata lahko odpirate s pomočjo daljinskih oddajnikov, domofona, GSM pozivnika.

• Hitrost odpiranja dvoriščnih vrat je v skladu s predpisi. • Površinska obdelava vrat je vroče pocinkanje ali vroče pocinkanje

in barvanje po RAL lestvici.

Še h krilnim dvoriščnim vratom in osebnim prehodom. Sistem FROG za avtomatizacijo dvoriščnih krilnih vrat je funkcionalna reši-tev, brez spreminjanja njihove oblike in zunanjega videza talne vgra-dnje. Reduktorji so tradicionalno elektromehanični, njihova skrita moč pa zagotavlja enakomerno, tiho, natančno in varno premikanje. Pri izpadu električne energije vam sprostitveni sistem omogoča ročno odpiranje in zapiranje vrat. KRONO in AXO sta sistema za avtoma-tizacijo krilnih dvoriščnih vrat z elektromehansko ročico, ki se pritrdi na steber in krilo vrat. Reduktorji so tradicionalno elektromehanični, njihova skrita moč pa zagotavlja enakomerno, tiho, natančno in var-no premikanje. Pri izpadu električne energije vam sprostitveni sistem omogoča ročno odpiranje in zapiranje vrat.

Če se odločate za nova garažna vrata, ponuja Metal-profil garažna vrata odličnega nemškega proizvajalca Normstahl. V podjetju poskr-bijo tudi za dobavo in vgradnjo ter zagotavljajo servisne storitve za vse vrste garažnih vrat te blagovne znamke. Tudi če potrebujete nadstre-šek za avtomobil ali teraso, vam bo odločitev olajšal prodajni program podjetja Metal-profil, ki so ga v zadnjih letih dopolnili še z visoko kakovostnimi in sodobnimi jeklenimi nadstreški, izdelanimi po meri za različne vrste namenov in uporabe. Jeklo je zaradi vsestranske upo-rabnosti eden izmed najpomembnejših materialov za gradnjo. Zaradi

Vabljeni tudi v našo podružnico “Vrtnarija Ihan” na Breznikovi 93a.

velika izbira enoletnic, balkonskih rastlin, trajnic in sadik zelenjave iz lastne proizvodnje

zasaditev balkonskih korit

lončnice, sobne rastline, sadne sadike, grmovnice

prodaja semen, substratov za presajanje, gnojil, cvetličnih loncev in korit

aranžiranje, izdelovanje šopkov in aranžmajev za različne priložnosti

Šolska ulica 14, Domžale • 041 741 723 • 01 729 21 14

BREZPLAČEN KATALOG CVETJE ZA POLETJE.

Modre novice24 PRILOGA

odličnih gradbenih, funkcionalnih in tehničnih lastnosti navdušuje tako arhitekte in projektante kot tudi investitorje. Jeklene nadstrešni-ce ponujajo širok nabor rešitev, ki prepričajo tako s funkcionalnostjo kot z estetiko. V podjetju se zavedajo vseh prednosti in uporabnih lastnosti, ki jih jeklo ponuja, zato skladno z veljavnimi standardi, na podlagi znanja in izkušenj načrtujejo in izdelujejo jeklene nadstrešnice in pergole po zahtevah in željah naročnikov.

Zapornice za parkirišča, potopni stebrički, kontrola

pristopa

Potrebujete nasvet glede izbire ali servisa samonosnih, drsnih, in-dustrijskih ali krilnih vrat, panelne ograje, ograje po naročilu, zapor-nice za parkirišča, potopnega stebrička, vrtljivih vrat ali križne zapo-re? Podjetje Dorman iz Kamnika je na teh področjih specialist.

V podjetju Dorman se zavedajo, da se s časom potrebe ljudi spre-minjajo, zato vrata na motorni pogon niso več luksuz, ampak potreba skorajda vsake hiše. Razmišljajo pa še dlje, zato ponujajo tudi različne zaporne sisteme za zasebna in javna parkirišča. Kakšne zapornice in kateri kontrolni pristopi so na voljo? Zapornica za parkirišča je vi-sokokakovostna s 24V motorjem za intenzivno delovanje. Ohišje je cinkano in prašno barvano, drog zapornice pa je iz aluminija, in si-cer zaradi poškodb, ki se tako ne prenesejo na mehanizem zapornice. Odpiranje zapornice se lahko krmili z induktivno zanko, oddajniki ali kontrolo pristopa. Zapornica za individualno parkirišče se imenuje unipark in je primerna za zapiranje samo enega parkirnega prostora. Poznamo avtomatsko ali ročno. Elektronika avtomatske zapornice lahko krmili do štiri zapornice. Odpiranje je lahko z oddajniki ali kon-trolo pristopa. Je vpadljive rumene barve. Ročna je bolj primerna za manj frekventna parkirišča, kjer lahko izstopite iz avta in jo odprete. Potopni stebriček je najbolj masivna izvedba zapore ceste in je prime-

ren za javne kraje, kjer je možnost poškodovanja večja. Poleg tega je tudi najbolj primeren za cone za pešce, ker s svojimi premiki slednjih ne ogroža. Čas spusta je manj kot dve sekundi. Vrtljiva vrata so naj-bolj primerna izvedba vrat, kjer želite kontrolirati prehod samo ene osebe. Primerna za razne industrijske obrate ali javne površine, kjer je potrebna visoka varnost in nadzor. Križna zapora je primerna za omejitev notranjega prehoda oseb, ki nimajo pooblastila, npr. za razne poslovne objekte ali javne površine, kjer je potreben nadzor preho-dov. Nadzor pristopa lahko uredimo preko induktivnih zank, raznih sistemov oddajnikov, kartičnega sistema ali video nadzora. V podjetju Dorman lahko dobavijo in namestijo tudi GSM modul za odpiranje vrat ali domofonijo proizvajalca BPT.

Doseg do 20 metrov visoko z mobilno dvižno košaro Hovar

Novo v Kamniku! Potrebujete dostop z višine, ki je z vašimi pripo-močki ni možno doseči? Rešitev za vas ponuja podjeteje Hovar iz Laz pri Tuhinju. Najemite dvižno košaro Hovar, vikend najem je že od 150 evrov, dnevni najem pa od 110 evrov dalje. Mobilna dvižna koša-ra je uporabna za vsa dela na višini, njen doseg je do 20 metrov. Več o dvižni košari in pogojih najema najdete na povezavi https://hovar.si/dvizna-kosara-hovar/. Hovar je tudi priznani ponudnik kakovostnih tipov oken, senčil in vrat, v njihovem prodajnem programu lahko iz-

STROJNI TLAKI – ESTRIHI – OMETI

TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik

hitro, kvalitetno in ugodno

031 689 832 - Boštjan

AKCIJSKACENA

549€

HRG466 CSKEP+ MULČER Serijsko

Širina reza: 46 cmProstornina motorja: 160 ccmKoš: 55 lMasa: 32,5 kg

VARI F-550 PRO MULČER

Širina reza: 58 cmTip in prostornina motorja: Honda GCV 190 ccmVišina košnje: 4-9 cmZmogljivost: 1.300 m2/hDelovna hitrost: 1,8 ali 2,4 km/h

Ponudba velja do razprodaje zalog.

Za napake v tisku ne odgovarjamo.

REDNA CENA

649€

REDNA CENA

1.490€

AKCIJSKACENA

1.390€

Top Nova d.o.o.Brodišče 22, 1236 Trzin | 040-229-530 | www.top-nova.si | info@top-nova.si

april • maj 2020 25PRILOGA

berete tudi notranje ali zunanje police iz različnih materialov, različ-ne izvedbe komarnikov. V podjetju poskrbijo za zaščito objekta, vsa montažna in demontažna dela ter ob zaključku očistijo tudi delovišče. Nudijo tudi svetovanje na domu, ponašajo se z lastno ekipo monterjev z 20-letnimi izkušnjami.

Rezervoarji za deževnico, čistilne naprave in hišna črpališča

Ponudnik celovitih rešitev na področju čiščenja odpadnih voda, od izvedbe inštalacijskih del, izdelave projektnih rešitev, tako novih, kot tudi sanacijskih del na področju komunalnih in vodovodnih objek-tov, prodajo tipskih izdelkov iz polietilena in poliestra, vzdrževanje in upravljanje vseh tipov čistilnih naprav, Ekoling iz Kranja, pri svo-jem delu uporablja najnovejšo tehnološko in programsko opremo, strokovno usposablja svoje zaposlene in sledi tehničnim novostim. S svojim znanjem, izkušnjami, hitro odzivnostjo ter kakovostnimi re-šitvami, ki so izdelane po meri kupca, gradi dolgoročen in partnerski odnos z vami. Navajamo nekaj rešitev, ki bodo koristile tako gospo-dinjstvom kot poslovnim subjektom.

Rezervoar za zbiranje deževnice je posoda, kjer lahko zbrano vodo s strehe uporabljate za zalivanje vrta, pranje avtomobilov in perila ter za splakovanje stranišč. Dodatno opremo rezervoarja sestavljajo gro-bi filter, volumenski filter, umirjevalnik dotoka, protipovratni ventil, plavajoči odvzem, črpalka. Rezervoarji za deževnico so primerni za vgradnjo pod nepovozne in povozne površine.

Čistilna naprava SBR – biološka čistilna naprava je namenjena čiščenju odpadne vode iz stranišč, kopalnic, kuhinj in podobnih vi-rov onesnaženja v gospodinjstvu, poslovnih zgradbah in gostinskih lokalih. Prečiščeno vodo lahko spustite v ponikalnico ali v površinske vode. Pri snovanju biološke čistilne naprave je upoštevana dnevna poraba vode 150 litrov na osebo. Odpadna voda priteka v mehanski

DOM SE ZAČNE ZA DVORIŠČNIMI VRATI.

Preverite ponudbo sodobnih in edinstvenooblikovanih dvoriščnih vrat in ograj na

www.metal-profil.si.

PE MENGEŠGorenjska cesta 18, 1234 Mengeš01 777 02 70 • info@metal-profil.si

AGROPROMET, Ulica 4. oktobra 10, CERKLJEtel. 04 25 26 440

UGODNA PONUDBA AGROPROMET CERKLJEJABOLKA različnih sort od 0,99 €/kgSLADKOR pakiran 10 kg od 0,69 €/kgMOKA TIP 500 pakirana 30 kg od 0,43 €/kgSprejemamo naročila za JARKICE pred nesnostjo, PIŠČANCE stare 1 dan in PIŠČANCE težke 1 kg

vzgoja in prodajazelenjavnih in

okrasnih sadikKmetija Bohinec

Delovni čas: pon - pet 8-19, sobota 8-13Livada 1 / Šmarca / 1241 Kamnik / m: 041 759 101

Modre novice26 PRILOGA

del biološke čistilne naprave, kjer se večji delci usedajo. Nato voda od-teka v biološko stopnjo, iz katere očiščena voda odteka naprej v po-nikalnico ali v odprte vode. Čistilne naprave tipa Ekoling Clean SBR so izdelane skladno s SIST EN 12566-3:2005. In kako je z vgradnjo naprave? Biološka čistilna naprava mora biti zavarovana pred zmrzo-vanjem in neposredno sončno svetlobo. Pretok zraka v prezračevalni bazen ne sme biti nikoli oviran. Biološke čistilne naprave se navadno vkopljejo v zemljo. Nad zemljo ostane le del vstopnih odprtin. Pokro-vi vstopnih odprtin so lahko pohodni ali povozni.

Hišno črpališče pomaga iz nižje ležečih hiš prečrpati odpadne vode, ki se zbirajo v jašku. Ko odpadna voda v jašku doseže dolo-čeno količino, jo centrifugalna črpalka prečrpa v kanalizacijski sis-tem. Hišno črpališče je sestavljeno iz jaška, potopne centrifugalne črpalke, nivojskih stikal, protipovratnega ventila, zapornega ventila, priključka za dotok tlačnega cevovoda in pokrova. Hišno črpališče je primerno za vgradnjo tako v nepovozne kot tudi povozne povr-šine (do obremenitve 125kn). Ko se hišno črpališče položi v grad-beno jamo s peščeno podlago, se na višini dotoka izreže izvrtina in pritrdi montažni cevni priključek in nato spojita kanalska in tlačna cev. Točna navodila za vgradnjo in montažo prejme kupec skupaj s proizvodom.

V okviru tehnično-razvojnega oddelka pripravi podjetje Ekoling idejno zasnovo, projektno dokumentacijo, nudi strokovno podporo pri pripravi razpisne dokumentacije, vodenje projektov in nadzor vgradnje izdelkov. Izvaja montažo čistilnih naprav, sanacije, rekon-strukcije in povečanja obstoječih črpališč, razbremenilnikov, zbiral-nikov, vodohranov, ki so bodisi neustrezni bodisi premajhni ali zgolj energetsko potratni.

Varnost oskrbe z električno energijo je v vsakem trenutku

ključnega pomena, še bolj v času pandemije

»Kljub izjemnim okoliščinam vsi evropski elektroenergetski sis-temi delujejo normalno,« poročajo iz družbe Eles, ki skrbi za varen, zanesljiv in neprekinjen prenos električne energije. So varuhi sloven-skega elektroenergetskega sistema, tesno povezanega s prenosnimi omrežji sosednjih držav in vpetega v evropski energetski sistem. Od-govorni so, da je električna energija vedno na voljo ter da lahko od-jemalci z njeno pomočjo vsak trenutek v dnevu uresničite svoje pot-rebe in želje. To je rezultat izjemne predanosti evropskih sistemskih

operaterjev in njihovih ekip, ki zagotavljajo neprekinjeno poslovanje v tesnem sodelovanju z oblastjo in interesnimi skupinami. Evropsko združenje sistemskih operaterjev prenosnega omrežja (ENTSO-E) pri tem svoje člane podpira tako, da omogoča tesno sodelovanje in pretok informacij. S pomočjo ENTSO-E sistemski operaterji redno izmenju-jejo informacije z evropskimi institucijami o tem, kako vzdrževati de-lovanje omrežja, da se lahko vsi, še posebej pa tisti, ki jih je pandemija najbolj prizadela, zanesejo na varno oskrbo z električno energijo.

Kakšen je vaš račun za elektriko v času "ostani doma"?

V podjetju GEN-I, dobavitelju električne energije, čutijo odgovor-nost do vseh, ki ste se v obdobju epidemije koronavirusa Covid-19 znašli v težki situaciji. Zato so cenik s 15-odstotkov nižjimi cenami tarif oblikovali tudi za nove gospodinjske odjemalce. Pridružite se GEN-I pomladni akciji Ostani doma in si znižajte račune za elektriko. Štiričlanska družina lahko prihrani tudi do 15 evrov na mesec, če se odloči za zamenjavo dobavitelja. Z akcijo se GEN-I simbolno prid-ružuje vseslovenski pobudi, naj za zajezitev širitve ostajamo doma. Pomladni akciji ostani doma, ki traja do vključno 31. decembra 2020, se lahko pridružite novi gospodinjski odjemalci električne energije. Enostaven postopek in pogoji zamenjave dobavitelja so objavljeni na povezavi https://www.pocenielektrika.si/za-dom/cene-in-tarife/ak-cije/pomladna-akcija-ostani-doma.

DORMAN d.o.o.Zaprice 10, 1240 Kamnik

DVORIŠČNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE, KONTROLA PRISTOPA ...

041 812 178www.dorman.siinfo@dorman.si

NOVO V KAMNIKU!

Mobilna dvižna košara

Za najem pokliči:031 - 564 - 859

www.hovar.si

uporabno za vsa dela na višini

Cena dnevnega najema že od 110€

Posebna akcija: vikend najem že od 150€

Doseg do 20 metrov

REZERVOARJI ZA DEŽEVNICOČISTILNE NAPRAVE HIŠNA ČRPALIŠČA

Jezerska cesta 121, 4000 Kranj | www.ekoling.si | 04 25 12 042

april • maj 2020 27PRILOGA

Sibirski MACESENakcija 21.4.2020 – 31.5.2020.

Deske – 20*115*4000 AB-VEH ....................................19,80 €/m2

Romb fasada – 20*95*4000 AB-VEH ..........................19,80 €/m2

Podnice – 24*145*4000 AB ..........................................19,80 €/m2

Podnice – 24*145*4000 BC ..........................................14,20 €/m2

Letve – 40*70*4000 BC ................................................ 2,10 €/tmPodnice – 32*145*4000 BC ..........................................19,80 €/m2

Cene so brez DDV in veljajo v času prodajne akcije 21.4.2020 – 31.5.2020 oz. do razprodaje zalog.

Več informacij na info@jeles.si in www.jeles.si

V akcijski ponudbi tudi vijaki FORCH ter zaščitno olje za premaz TIKKURILLA.

JELES d.o.o.PC Žeje pri Komendi, Pod hrasti 21, 1218 Komenda

T: (01) 831 0666, info@jeles.si, www.jeles.si

i: www.ir-image.sit: 01 839 64 00

S starimi načini do novih rezultatov? Nikakor ne!

»Problemov nikakor ne moremo reševati z enakim načinom razmišljanja, kot smo ga uporabljali, ko smo te probleme ustva-

rili,« je dejal slavni Albert Einstein. In če je kdaj pravi čas za prevetritev naših načinov razmišljanja in delovanja, potem sedaj

ni zgolj pravi, temveč skrajni čas! Če želimo iz razmer, v katerih smo se znašli, ko so se vse sfere življenja, tudi gospodarstvo,

čez noč ustavile, potem moramo nujno spremeniti stare načine razmišljanja. Za začetek z razbitjem nekaj mitov, ki obletavajo

komunikacijske agencije kot slabe šale.

Vsakič, ko pridem na sestanek v podjetje, ponavadi srednje veliko, kjer vse marketinške aktivnosti vodi direktor ali vod-ja prodaje, sem najprej žrtev najbolj slovenskega izmed po-slovnih predsodkov – na suho nam hočete izpuliti denar! Ali po domače – če bodo marketing predali v roke naše komunika-cijske agencije, bodo to tudi dra-

go plačali. Zato je skrajni čas, da razbijemo nekaj mitov v zvezi z delom komunikacijske agencije.• Ne bodite mačeha

svojemu otroku: lahko ste strokovnjak na svojem področju, lahko ste odličen prodajalec, lahko ste najbolj-ša poslovna asistentka na svetu ... a vse troje hkrati? Zato sem prepričan, da svojemu podjetju ne nudite najboljšega, kar bi mu lahko – niti na svojem osnovnem niti na komunikacijskem področju. Dolgoročno to pomeni stagnacijo oziroma nazadovanje vašega podjetja.

• Čas je denar: tale stavek čivkajo že vrabčki, vam pa očitno še vedno ni mar.

Usmerite svojo energijo in čas v poslovanje podjetja oziroma tiste aspekte, pri katerih ste odlični, in tako ustvarite boljše poslovne rezulate. To je vaša najbolj pomembna naloga.

• Narobe svet: v visoki sezo-ni se nimate časa ukvarjati z marketingom, ampak ravno takrat bi se morali nujno ukvarjati prav s tem. Ko je sezona, je vse na višku, ne samo tisti aspekti, ki jih vi (časovno in energijsko) zmorete. V mrtvi sezoni se intenzivno ukvarjate z marketingom, vednar ne-posrednih učinkov ne zaza-nate, saj je ... mrtva sezona! Vaš zaključek – marketing

ne deluje. Ni res, vaš način ukvarjanja z marketingom ne deluje!

Bodite strokovnjak, ki sodeluje s strokovnjakom.

Samo Skvarča

TRG VODENJAPROJEKTOV

Modre novice28 ŠPORT

Agata Zupin ostaja optimistkaKo smo se z atletinjo Agato Zupin februarja po dvoranskem državnem prvenstvu pogovarjali o načrtih za leto 2020, je bilo očitno, da jo čaka pestra pomlad. Priprave v tujini, prvi mitingi, lovljenje norme za olimpijske igre. Čez slab mesec se je iz vsem znanih razlogov situa-cija povsem spremenila. Kljub negotovosti slovenska reprezentantka iz Brega pri Komendi, pred prvomajskimi prazniki se je lahko vrnila na stadion, ostaja optimistka in upa, da bo še v tej sezoni lahko tudi tekmovala.

DAMIJAN RIFLFoto: Peter Kastelic / AZS

»Občutek ob vrnitvi na kamniški stadion je bil čudovit. Vadba na stezi, seveda ob upoštevanju priporočil, te je za upravljalce ter uporab-nike pripravila Atletska zveza Slovenije, mi namreč omogoča izvedbo vseh tistih specifičnih aktivnosti, ki izven objekta niso mogoče. Ob tej priložnosti bi se zahvalila matični panožni zvezi s predsednikom Romanom Dobnikarjem na čelu, ki je bil na tem področju zelo pro-aktiven. Tudi sicer nam atletom zveza v teh negotovih razmerah stoji ob strani, tako da se lahko stoodstotno osredotočamo le na vadbo,« poudarja Zupinova, ki pa je le nekaj dni po povratku na stadion iz-vedela, da je letošnje evropsko prvenstvo v atletiki, to bi moralo biti konec avgusta v Parizu, odpovedano. »Že januarja smo izvedeli, da bomo ostali brez dvoranskega svetovnega prvenstva, ki bi ga v mar-cu moral gostiti kitajski Nanjing. Veliko nas je zato prilagodilo pro-grame, usmerili smo se na del sezone, ki poteka na prostem. A že v sredini marca je bilo vsem jasno, da bo letošnja sezona drugačna in da bodo spremembe edina stalnica. Prestavljene so bile olimpijske igre, tudi organizatorji atletskih mitingov se prilagajajo, iščejo nove termine in razmišljajo o mogočih alternativah in drugačnih formatih. Zadnja odločitev pa je vezana na evropsko prvenstvo v Franciji, ki ga žal ne bo,« navaja atletinja, ki je v marcu dopolnila 22 let. O odpovedi evropskega prvenstva in ostalih spremembah na letošnjem atletskem koledarju ter drugih problemih zaradi pandemije ravno v teh dneh na video konferenci razpravlja svet Evropske atletike (EA). »Po nara-vi sem optimistka, upam in verjamem, da bomo letos še tekmovali,« napoveduje sogovornica, ki bo po novem normo za nastop na olim-pijskih igrah v Tokiu lahko lovila med letošnjim 1. decembrom in 29. junijem prihodnjega leta. »Leto 2021 bo torej zelo pestro. Že v začetku leta nas čakata dvoransko svetovno in evropsko prvenstvo, zelo nape-to bo tudi kasneje,« že v naslednjo sezono pogleduje Zupinova, ki je širšo športno javnost nase opozorila leta 2017, ko je na članskem sve-tovnem prvenstvu v Londonu v disciplini 400 metrov ovire uvrstila v polfinale in zasedla 21. mesto. Komendčanka, ki zadnjih sedem let vadi pod vodstvom kamniškega atletskega strokovnjaka, dvakratne-ga olimpijca Damjana Zlatnarja, je zelo uspešna tudi na krajši razdalji (200 m). Nobene od disciplin, v katerih nastopa, ne označuje kot pa-radne. »Zelo rada nastopam tako na daljši razdalji z ovirami in brez, v štafeti ter tudi na krajših šprintih. Formo seveda načrtujem skupaj s trenerjem, s katerim sem redno komunicirala tudi v tem specifičnem obdobju omejitev, ko sem vadila po razmeram prilagojenem progra-mu. Za naprej pa se, glede na vse spremembe v koledarju, dogovar-

java sproti,« razloži zdaj članica Atletskega kluba Velenje, ki se je z atletiko pričela ukvarjati ob koncu osnovne šole. »V osnovnošolskih letih sem bila plavalka kranjskega Triglava. Ko sem plavalno kariero sklenila, sem iz radovednosti in potrebe po gibanju poskusila z atleti-ko. Brez tekmovalnih ciljev, v Kranju sem večinoma vadila s skupi-no metalcev. Prelomnica? Zmaga na eni izmed preizkušenj v teku z ovirami. Zmagala sem, se uvrstila v državno reprezentanco do 16 let, nato srečala trenerja Damjana Zlatnarja, prestopila v Atletsko društvo Kamnik, katerega članica sem bila skoraj pet let. Po prestopu v ve-lenjski klub moj trener še vedno ostaja Damjan Zlatnar,« o začetkih in nadaljevanju uspešne kariere, ki jo je leta 2018 prekinila nadležna poškodba, pravi simpatična sogovornica, ki tu pa tam za popestritev še vedno opravi kakšen plavalni trening. »Rada plavam, sprostim pa se tudi z jahanjem. Raziskovanje narave s konjskega sedla me pomir-ja,« za konec pravi vrhunska športnica. Resno udejstvovanje v kraljici športov, z najvišjimi cilji, bo njena prioriteta tudi v naslednjih letih. Po vsej verjetnosti pa bo že v obdobju aktivne kariere lahko trenirala tudi na stadionu v domači komendski občini. Kot pravi Agatin soob-čan Roman Dobnikar, aktualni predsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) in tudi komendski občinski svetnik, naj bi bil v naslednjih letih v Komendi zgrajen nov moderen stadion z nogometnim igriščem in atletsko stezo. »Moderna infrastruktura je temelj za razvoj vrhunske-ga športa in rekreacije, nov stadion z atletsko stezo bo dobila tudi Ko-menda. Kot predsednika AZS me seveda veseli dejstvo, da ima moja domača občina ob številnih drugih vrhunskih športnikih in trenerjih tudi vrhunsko atletinjo. Seveda sem ponosen na Agato. Enako velja tudi za atletinje in atlete iz sosednjih občin, ki jih pokriva vaša revija. Atletski klubi, ki gojijo stadionsko atletiko v naši regiji, res kakovo-stno delajo, na zelo visoki ravni je tudi gorski tek. Ob dejstvu, da atle-tika v zadnjih letih raste in pridobiva na veljavi tako na nacionalni kot tudi na evropski in svetovni ravni, pa se nam za prihodnost ni bati,« še dodaja Dobnikar, ki v svetu atletike namerava aktiven ostati tudi v prihodnjih letih.

Poziv za ženske s porodno izkušnjo!Moje ime je Nika in v okviru magistrske raziskave se osre-

dotočam na ženske, ki so doživele porod v slovenskih porod-nišnicah. Če ste doživele porodno izkušnjo, dobro ali slabo, ki bi jo rade delile, me prosim kontaktiraje preko e-maila senica.nika7@gmail.com ali pa telefona 040 514 093. Svojo zgodbo lahko z menoj delite anonimno ali pa z imenom, pisno ali po telefonu. Vsekakor bi vas bila zelo vesela.

april • maj 2020 29OGLAS

Lidija ZupančičKoličevo Karton – podjetje s tradicijo, 1. del

Količevo Karton je podjetje s tradicijo, ki letos slavi 100-letnico delovanja. Žal nam trenutne razmere ne dopuščajo,

da bi častitljivo obletnico primerno praznovali, zato bomo slavje namesto v juniju, kot je bilo prvotno načrtovano,

izvedli 12. septembra 2020. Vsi bralci ste prijazno vabljeni, da sem nam pridružite. Na voljo bodo vodeni ogledi pro-

izvodnje in različne aktivnosti, ki bodo poživile druženje, vendar ne želimo izdati preveč. Veseli bomo, če se boste

praznovanja udeležili v čim večjem številu.

Količevo Karton 1930 Kartonski stroj 1 leta 1928Pogled iz zraka 1933

Pestra zgodovina je poskrbela, da lahko danes pokažemo ve-liko. Napredek in razvoj pod-jetja sta očitna in na to smo ponosni.

Od nastanka podjetja do

druge svetovne vojne

Ker je Fran Bonač želel zago-toviti neodvisnost pri dobavi kartona in lepenke je 17. julija 1912 kupil ruševine mlina s pripadajočim zemljiščem na Količevem z namenom, da postavi svojo tovarno karto-na, lepenke in papirja. Prva svetovna vojna mu je prepre-čila, da bi načrte uresničil ta-koj, zato je z gradnjo začel ta-koj po vojni in tovarno končal leta 1920. Upad slamnikarske obrti je povzročil še dodatno brezposelnost, kar je Bonač s pridom izkoristil. Delovne sile je bilo v okolici dovolj. V istem letu so začeli s proi-zvodnjo sive lepenke na dveh strojih. Leto pozneje so pos-tavili še dva stroja. Tako so v enem dnevu lahko proizvedli 4 tone lepenke – reciklirane, saj so predelovali odpadni pa-

pir. Postavili so tudi brusilni stroj, vse skupaj pa je poga-njala vodna turbina in parna lokomotiva. Postavili so tudi prvi papirni stroj, na kate-rem so leta 1925 že proizvedli 300 ton papirja; leta 1936 je bil prenovljen, deloval pa je vse do leta 1984. Leta 1933 so začeli proizvajati papir še na drugem papirnem stroju, ki je prav tako nehal obratovati v 80-ih letih prejšnjega stoletja, ko smo popolnoma opustili proizvodnjo papirja.

Energetika in vzdrževanje

Ključni podporni dejavnosti sta bili v papirnici energetika in vzdrževanje. Bonač je leta 1922 od Škerjanca odkupil žago ter vodo speljal na tur-bini v podjetju. Od Titana je odkupil licenco in zemljišče ter postavil hidroelektrarno, ki obratuje še danes. Vzdrževanje vseh naprav je bilo dobro organizirano. Del vzdrževalcev je moral najprej obvladati delo na stroju, pre-den so lahko prevzeli delo na vzdrževanju.

Proizvodnja (v tonah) in število zaposlenih do

druge svetovne vojne

Med drugo svetovno vojno

Tovarna je med drugo sve-tovno vojno dokaj normal-no obratovala. Ni bilo večjih sprememb z vidika tehnolo-škega napredka. Bonač, ki je živel v Ljubljani, je spadal pod italijansko stran okupiranega

ozemlja, Količevo je pripada-lo nemški strani. Upravljanje tovarne so prevzeli Nemci. Predvsem zaradi pomanjkanja kadrov in surovin je proizvo-dnja med vojno nihala. Nadaljevanje sledi…

Vir: arhiv podjetja

Leto Papir Karton Lepenka Skupaj

Število

zaposlenih

1922 450 450 35

1925 300 300 600 89

1927 510 700 1210 ni znano

1928 620 500 690 1810 ni znano

1929 700 1820 580 3100 164

1930 730 2000 600 3330 ni znano

1931 650 1980 480 3110 270

1932 970 1610 440 3020 ni znano

1934 1000 1800 400 3200 191

1935 900 1500 300 2700 194

1936 1100 2150 420 3670 204

1937 1980 2360 470 4810 219

1938 2450 3000 520 5970 200

1939 2900 3420 540 6860 266

1940 2480 4120 610 7210 272

100

Modre novice30 ŠPORT

30 let po prvem teniškem turnirju v DomžalahV mesecu maju že tradicionalno zaživijo peščena teniška igrišča na prostem in tudi letos ljubitelji tenisa že uživajo na igriščih, prikrajšani pa so za spomladansko spremljanje dvobojev profesionalcev na elitnih turnirjih po Evropi z vrhuncem na pariškem Roland Garrosu. Tudi Slovenci smo nekoč imeli svoj "Roland Garros". V domžalskem Ten-tenu smo prvi teden maja deset let lahko uživali v igrah številnih asov, tudi slovitega Rogerja Federerja. Letos mineva natanko trideset let od izvedbe prvega turnirja, ki ga je dobil Magnus Larsson.

DAMIJAN RIFL

Danes 50-letni Šved, ki je bil v napetem finalu prve izvedbe ATP turnirja serije challenger pred polnimi tribunami 13. maja 1990 bolj-ši od Italijana Diega Nargisa, se je v Domžale znova vrnil leta 1992. Tudi takrat je zmagal, tako v konkurenci posameznikov kot tudi dvojic. »Teniški kompleks, Domžale, Ljubljano in Slovenijo imam v lepem spominu. Prvo leto, takrat mi je uspel preboj v profesionalnem tenisu, sem bil sicer stoodstotno osredotočen samo na šport, dve leti kasneje pa sem bil nekoliko bolj sproščen,« se spominja Larsson, ki je bil ob klicu iz Slovenije presenečen, a hkrati vesel. »V družbi ta-kratnega direktorja turnirja, Otmarja Kugovnika, sem spoznal Bled in tamkajšnje igrišče za golf, s soigralcem v dvojicah, Mikaleom Til-lströmom, pa sva si privoščila tudi kakšno nočno pohajkovanje in zabavo v vaši prestolnici. Zdaj to že lahko priznam, bilo je pestro,« v smehu pravi Larsson, ki je v svoji bogati karieri osvojil sedem ATP turnirjev, bil član elitne deseterice, s švedsko reprezentanco je dvak-rat osvojil tudi Davisov pokal. Prav na prvo zmago (leta 1994) v tem ekipnem tekmovanju je najbolj ponosen. »To so bile moje otroške sanje, na to zmago z reprezentanco sem najbolj ponosen. V posa-mični konkurenci pa mi je najbolj ljuba zmaga proti Borisu Beckerju na Odprtem prvenstvu ZDA,« nam je povedal Skandinavec, ki je profesionalno kariero sklenil leta 2003, a ostaja povezan s teniškim svetom. V mestu Växjö, kjer si je ustvaril družino, poučuje tenis, kot igralec je aktiven v nemški Bundesligi, z berlinskim klubom je lani celo osvojil naslov nemškega prvaka. »Tenis na tej ravni igram predvsem za zabavo. Še vedno uživam tudi v golfu, organiziram pa tudi koncerte na švedski obali,« o karieri po karieri pravi Magnus, ki v Sloveniji po letu 1992 še ni bil, njegova najljubša počitniška de-stinacija je Sardinija. Čeprav Šved ni najbolj zveneče ime kultnega domžalskega turnirja, pa je tu zagotovo pustil največji pečat. »Drži, Slovenci očitno radi navijamo za Švede. Teniški stadion je bil že ob zaključku prvega turnirja nabito poln, tudi ko se je Magnus leta 1992 vrnil je imel pri nas pravzaprav status zvezdnika. Enako velja za Srba

Magnus Larsson je edini, ki je na Domžalskem turnirju zmagal dvakrat.

Domžalski turnir je bil pomembna etapa v vzponu Rogerja Federerja leta 1999. Švicarju, ki se v Slovenijo po letu 1999 še ni vrnil, so v lepem spominu ostali tudi sproščujoči sprehodi ob Ljubljanici v naši prestolnici, kjer je bival v času turnirja.

Slobodana Živojinovića, ki je leta 1991 spisal filmsko zgodbo,« se spominja Jaka Lucu, ki je na domžalskih turnirjih vodil medijski center in bil del uigrane ekipe, ki je skrbela za marketing in odnose z javnostmi prvega slovenskega ATP teniškega turnirja. »Ideja o tur-nirju se je porodila mojemu očetu Aleksandru, ki je kot novinar obi-skoval največje svetovne teniške turnirje. Utrip teniških prestolnic je želel pripeljati tudi k nam. Ob pravem času je zbral in nato vodil ekipo pravih ljudi, ki so oziroma smo organizirali projekt. Izpostavil bi pokojnega Nikola Špearja iz Subotice in dr. Otmarja Kugovnika. Kot športna direktorja sta odlično sodelovala z direktorji mednaro-dnih športnih agencij, ki so zastopale mlade perspektivne igralce, za katere je bil tudi naš turnir odlična odskočna deska za naprej. Pogled

Foto

: Ale

š Fev

žer

Foto

: Mat

eja

Čel

an

april • maj 2020 31ŠPORT

Izberite slovensko kako-

vost prepoznavnega okusa

z izdelki Anton. Njihove re-cepture tradicionalnih oku-sov lokalne kuhinje temeljijo na uporabi prvovrstnih kosov svežega mesa. S celovitim ob-vladovanjem od rojstva, vzre-je, zakola in razseka, Meso

Kamnik potrošnikom zago-tavlja varno izbiro kakovo-

stnega svežega slovenske-

ga svinjskega in govejega

mesa ter mesnih izdelkov

Anton.

Privoščite si kakovost brez

E-jev nagrajeno z zlato

AGRA medaljo.

Sezona peke na žaru je tu. Pri-voščite si pestro paleto mesnih izdelkov Anton za žar iz mesa lastne reje, ki so prvi na trgu brez E dodatkov, glutena, laktoze, jajc, soje, umetnih bar-vil in ojačevalcev okusa. Poleg klasičnih čevapčičev in pleska-vic, vas bodo z izbrano meša-nico okusa in vonja prevzeli Kamniški odščipanci s sirom ali mesnato slanino, pečenice in klobase za žar, vse prave gurmane pa bo navdušila ma-rinirana svinjska ribica.

Vemo. Dobro jemo.

Anton.si

Res vemo, kaj jemo?

na seznam igralcev, ki so igrali v Domžalah, pove vse: Marcelo Rios, Andrej Medvedev, Jevgenij Kafelnikov, Marat Safin, Lleyton Hewi-tt, Carlos Moya, pa seveda Roger Federer, če se osredotočim samo na največja imena,« našteva Lucu in dodaja, da so seveda imeli tudi srečo z odličnim majskim terminom, ko je sezona igranja na pešče-nih igriščih na vrhuncu. Švicar Roger Federer je v Domžalah nasto-pil na zadnji izvedbi turnirja, leta 1999. S kvalifikacij se je takrat še ne polnoletni mladenič prebil vse do polfinala, zmagovalec zadnjega domžalskega turnirja pa je postal Belorus Vladimir Volčkov. »To je bil zadnji, deseti turnir v Domžalah. Mislim, da smo spisali lepo zgodbo in dali pomemben prispevek k razvoju tenisa v Sloveniji. V tistem času so v mladinski konkurenci na svetovni ravni briljirali naši fantje in predvsem dekleta, zato smo takrat že resno zagrizli v projekt WTA ženski teniški turnir, ki pa potem ni bil realiziran,« za konec še dodaja Lucu, ki je še vedno aktiven v svetu športnega marketinga. V Mednarodni biatlonski zvezi (IBU) je odgovoren za ustvarjanje vsebin na vseh platformah te medijsko ter marketinško izredno prodorne športne panoge, ki bo najboljše na svetu prihod-njo zimo gostila na naši Pokljuki. »Poleg biatlona sem vpet še v pro-jekt v svetu nogometa, tenis pa seveda ostaja moja prva športna lju-bezen. Kot novinar sem bil na turnirju velike četverice nazadnje leta 2016, in sicer v Wimbledonu, z veseljem pa si ogledam tudi dvoboje na ATP challengerju v našem Portorožu,« zaključuje Jaka Lucu. Pa turnir, deveti po vrsti, v Portorožu letos bo? »Vse aktivnosti poteka-jo normalno. Nadejamo se, da bomo kljub specifični situaciji turnir lahko izpeljali,« napoveduje Gregor Krušič, direktor Teniške zveze Slovenije, ki pa bo več informacij na to temo lahko podal po 15. maju. Takrat bo namreč znana usoda teniških tekmovanj v juliju in na podlagi tega se bo definiral tudi spored za avgust, ko je že tradici-onalno na sporedu mednarodni teniški turnir na slovenski obali.

POSKRBITE ZA UČINKOVITOPRANJE SVOJIH OBLAČIL

Pralni stroj Miele W1 TwinDos je v posebni ponudbi na voljo za manj kot 50 EUR/mesec*. Ob nakupu brezplačno prejmete tudi polletno zalogo

pralnega sredstva Miele**, ki bo še dodatno poskrbel za ustrezno higieno vašega perila.

*Prikazana cena vključuje znesek posameznih obrokov pri plačilni dobi do 24 mesecev za hitri potrošniški kredit Summit Leasing brez dokumentacije. Prikazana cena velja za WCG670WPS TDOS, MIELE pralni stroj in odplačilo na 24 obrokov po 48,35 EUR. Strošek odobritve in zavarovanja kredita kupec plača pri prvem obroku preko direktne bremenitve. Izračun je informativne narave. Vse podrobne informacije in izračun za izbrani aparat ali druge aparate so vam na voljo v vseh naših PE. ** Ob nakupu pralnega stroja Miele W1 TwinDos boste prejeli kupon za polletno zalogo sredstva UltraPhase 1 in 2. Slika je simbolična.

Obiščite nas v našem ponovno odprtem salonu v Domžalah na Ljubljanski cesti 92. | www.etis.si

Etis_Oglas_PEKranj_PralniStroj_Miele_186X126_ModreNovice.indd 1 21/04/2020 18:52

DR. POSVET, ZASEBEN POSVET Z ZDRAVNIKOM KADARKOLI

NOVO

Imate težave z zdravjem?

Svoje vprašanje lahko zdravniku brezplačno v pisni obliki zastavite kadarkoli in kjerkoli prekene izmed priljubljenih aplikacij za klepet: Viber, Facebook Messenger, WhatsApp ...

Dostop je možen na vzz.si/posvet