obČine kamnik, domŽale, mengeŠ, trzin, … · po dolžniški knjigi in postane iz gospoda...

VGRADNE OMARE ALPLESSalon Žabnica

[email protected], tel. 04 502-19-00, Alples studio BTC

[email protected], tel. 01 541-18-20

-30%

Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva

OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA | Februar 2017 – 207

tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...

sedalne vrece, tabureji, blazine...sedalne vrece, tabureji, blazine...

izdelava po meriizdelava po meri




ww

w.

ww

w.4

3

2

5



izdelava po meriizdelava po meriw

ww

.w

ww

.w

ww

.w

ww

.




ww

w.

ww

w.

KRILAd.o.o.

KRILA d.o.o.

ključi za avto in dom


Graviranje: tablice, napisi za vrata, izdelava štampiljk

Brušenje: dleta, noži, škarje...

Poslovalnica KamnikLjubljanska 4atel: 01 031 18 48gsm: 031 756 001








[email protected] / 040 70 40 56

ODGOVOR NA VAŠA VPRAŠANJA POVEZANA Z RAČUNOVODSTVOM IN DAVKI!

Oglasi

080 17 00

TUDI V KAMNIKU

+386 31 49 22 [email protected], www.taxi-laguna.com

24/7

NOVOnizke cene

KAMNIK

KOMENDA

MENGEŠ

DOMŽALE

TRZIN

LJUBLJANA

KAMNIK • KOMENDA • MENGEŠ • DOMŽALE • TRZIN • LJUBLJANA

Najboljši TAXI v mestu

Idealna za vsako priložnost

Vaša zgodba. Vaša banka.

sberbank.si/ideal-modrenovice080 22 65

Samo

za bralce

modrih

novic

* Za kartico zaračunavamo članarino v obliki mesečnega vodenja kartičnega računa, ki bo za vas prvih 6 mesecev po izdaji kartice brezplačno.

6 MESECEV

BREZPLAČNO

*

DO 31. MARCA

2017

PROMO

KODA

MN17

2017 01 Sberbank Ideal Kartica Modre Novice Oglas 186x60 03.indd 1 20/01/17 09:29

2Modre novice Februar 2017

27.1. 24.2. 24.3. 21.4. 19.5. 16.6. 7.7. 21.9. 20.10. 17.11. 15.12.31.8.

MODRE NOVICE - tudi na www.modre-novice.si Naslednja številka izide 24. marca 2017Ustanovitelj in izdajatelj: IR IMAGE d. o. o. – ISSN – 2386 – 0960 – Glavna in odgovorna urednica: Mateja Štrajhar – Stalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Dragica Sušnik, Nika Senica, Aco Kramar, Andrej Žalar, Mateja Kegel Kozlevčar – Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR IMAGE d. o. o. – Oddaja oglasov: [email protected] – Trženje: oglaševalska agencija IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: [email protected] – Modre novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno – Naslov uredništva: IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: [email protected] – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij ne vračamo – Tisk: SET d. o. o., Ljubljana – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Modre novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.

e: [email protected], t: 01 839 64 00

Spominjam se svojih osnovno-šolskih dni. Bili so lepi, nedolžni in radoživi. Pa tudi boleči. Saj veste, otroci so najbolj iskreni. In tenka je meja med iskrenostjo ter nesramnostjo. Tako je bil sošolec poimenovan Igor, ker je prihajal s kmetije; sošolka je bila Sheila, ker je bilo to njeno ime pri pouku angleškega jezika, ki ji je šlo strašno na živce. Ko se je vzdevek prijel, se ga nisi znebil ne zlepa ne zgrda. Potem pa smo imeli še bajsije in očalarje. Sploh slednji so bili prepoznani kot prvorazre-

dni piflarji, učiteljski ljubljenčki in nešportni nerodneži. S temi potlačenimi osnovnošolskimi spomini mi je bilo kar

malo nelagodno, ko sem se prvič pojavila z očali na nosu. Leta pač naredijo svoje in očala so postala nuja. Še bolj nelagodno mi je bilo ob kar pogostem vprašanju, če sem si nosni okras omislila kar tako ali res ne vidim dobro. Kaj? Da bi prostovoljno vstopila v klub špeglarjev? Niti slučajno! Ampak tudi optik mi je zagotovil, da prodajo veliko "navideznih" očal. To so tista, ki so videti kot prava, a stekla niso korekcijska. V redu, očitno se časi spreminjajo in očala niso več zasmehovan, ampak celo zaželen modni dodatek. Otroka pa sta me kljub temu začela klicati uči-teljica Mateja. Hmmm.

Kamorkoli že dandanašnji sodijo očala, je bistvo očem skrito. Dejansko so samo še dodaten pokazatalj naše površinskosti – važno, da je videti lepo, pametno, urejeno. Kakšno je v resnici? Ah, komu mar! Naj bodo očala želena ali modna, kratkovidnosti ne zdravijo. V uredništvo smo prejeli pismo našega bralca, slepe osebe. Ko je hotel v prodajalno vstopiti s svojim psom vodičem, je imel kar nekaj težav: od prepovedi vstopa do pošiljanja v kot zadaj, kjer bo skrit pred pogledi ostalih lahko spil želeno kavo. Žalostno. Še bolj kot kršenje 13. člena Zakona o zaščiti živali, ki pravi, da imajo psi-vodiči slepih in psi-pomočniki invalidov skupaj s svojim skrbnikom vstop na vsa javna mesta in v sredstva javnega prevoza, skrbi aroganca zaposlenih v tej prodajalni, ki so očitno slepi za sočloveka. Takim pač ne pomagajo nobena očala.

Kakor se spominjam iz za-dnjega leta vrtca, sem imel na skupinski sliki očala. Takrat sem imel šest let in sošolcem sem pred popoldanskimi počitki bral pravljice. Dvajset let so moj veliki nos in še večja ušesa nudila opo-ro različnim okvirjem. Skozi šol-ske dogodivščine se jih je nekaj samih od sebe zlomilo, čudežno izginilo, nekaj okvirjev pa je celo dočakalo spremembo dioptrije. Od začetka pa do bridkega konca moje usode špeglarja so se zvrstile dioptrije od plusa do minusa, a ves čas v skromnih vrednostih. In v obdobju zelo nizkega minusa sem se nekega dne odpravil na konkretnejši pregled na očesno kliniko, kjer me je specialist po temeljiti obravnavi povprašal, zakaj sploh nosim očala, saj je moja diop-trija praktično nična. Zdelo se mi je, da mi je postavil retorično vprašanje. Kaj naj si sicer človek po dvajsetih letih očal misli ob takšnem vprašanju?! Tako sem (z)mešanih občutkov domov odnesel novico, ki naj bi človeka sicer razveselila. A mladega človeka, ki je živel med štirmii očalarji in si je vsako jutro najprej nadel očala ter jih zvečer kot zadnjo stvar odložil na polico nad posteljo, je zadeva kvečjemu zmedla. In to do te mere, da mi je optik na moje prigovarajanje za obstoječi okvir pripravil stekla brez dioptrije, samo za prehod seveda. Hitro sem se sam sebi (še posebej pa moji okolici) počutil bedasto. Če ne potrebuješ očal, jih pač ne potrebuješ, za vse potencialne oboževalke, ki bi morda pogrešale moja očala, sem si stare okvirje seveda spravil, sicer pa začel tavati po svetu brez. Naslednji podvig je bil vozniški izpit, v katerem je na zadnji strani s tiskanimi črkami pisalo VOZI Z OČALI. Grem na medicino dela, a zdravnice ne prepričam. Da hodijo k njej po očala, ne pa da bi se jih znebili, in da naj grem kar lepo v ambulanto za vid na koncu hodnika in naredim test. Nič ni pomagal še topel izvid z očesne klinike; vseeno sem se čez čas z nasmehom vrnil v ambulanto, dočakal potrdilo in njeno kislo faco.

Danes vidim odlično, čeprav doma pravijo, da ne vidim niti prahu niti umazanih in opranih cunj, ki bi potrebovale dodatno obdelavo, da posode sploh ne omenjam. Držite pesti, da čim prej spregledam. Če je Mojci uspelo, lahko tudi meni, navsezadnje je Esmeralda moja vzornica.

Modre novice

Očala

Na naslovnici: Tinakra Baloh, OŠ Preserje pri Radomljah

Uvodnik

MODRA ISKRICA»Kdor potrebuje bogastvo, se zanj boji, nihče pa ne uživa dobrine, če je zanjo v skrbeh, zmeraj si želi še več. In medtem ko razmišlja, kako bi to, kar ima, še pomnožil, pozablja svoje imetje uporabljati. Daje si izstavljati račune, leta po forumu, lista po dolžniški knjigi in postane iz gospoda navaden oskrbnik.« (Seneka: Pisma prijatelju Luciliju)

3 Modre noviceFebruar 2017

Na kratko

Gasilni dom v Trzinu dobil arhitekturno podoboTrzin • V avli Centra Ivana Hribarja so 30. januarja avtorji zmagoval-nih elaboratov predstavili načrte najprimernejše urbanistične in arhi-tekturne rešitve za Dom zaščite in reševanja v Trzinu. »V letu 2017 se gradnja najbrž še ne bo začela, zgodaj spomladi 2018 pa že računamo na začetek gradbenih del,« je o prihodnosti načrtov povedal župan Trzina Peter Ložar.

Javni, anonimni, odprti, enostopenjski arhitekturno-urbanistični natečaj z anketnim delom je julija lani razpisala Občina Trzin skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Avtorji zmagovalnih elaboratov so bili: Matej Andjelić, Tina Marn, Urban Petranovič, Davorin Počivašek, Martin Tomažič in Andrej Ukmar. »Zamisel je podprta z urbanističnim konceptom, ki poudarja in dograjuje mestni značaj Ljubljanske ceste ter celotnega cen-tralnega dela Trzina. Dom zaščite in reševanja je lociran na parcelo z večjim odmikom na severni strani in s tem omogoča ločen zgornji dostop s parki-ranjem in prevozno garažo,« je podrobneje opisano v poročilu natečaja.

Gasilski dom naj bi tako stal na parceli nasproti Spara v Trzinu. »Gradnja bi se morala zaključiti do jeseni 2018, opremljanje bo pozimi 2018/2019. Konec leta 2018 bi bil dom lahko funkcionalen do te mere, da bi lahko zaži-vel z vsemi dovoljenji in z vsem, kar je potrebno,« je pojasnil župan Trzina. »Kar se tiče same stavbe, je investicija vredna približno en milijon evrov in pol. Zemljišča za ta gasilski dom so se pridobivala od leta 2010, tako da je bilo v preteklih letih že nekaj denarja vloženega v nakup zemljišč,« je dodal. Natečaj je po mnenju predsednika Zbornice za arhitekturo in prostor Slove-nije Vlada Krajcarja omogočil pravo konkurenco med slovenskimi arhitekti, predvsem zaradi objekta, to je gasilski dom, ki je globoko zasidran v kultur-ni identiteti slovenskega naroda kot kulturni in družbeni prostor.

Po besedah župana Petra Ložarja bo Dom civilne zaščite racionalen in bo zadostoval potrebam Trzina za prihodnjih nekaj desetletij. »Tu bodo ga-silci, civilna zaščita in planinsko društvo. Ker bodo prostori omogočali tudi druge dejavnosti, računamo, da bomo lahko zagotovili prostor tudi dolo-čenemu delu Centra aktivnosti Trzin, ki je namenjen starejši populaciji. Ta dom bo živ in poln ves čas, kar je tudi smiselno,« je še pojasnil. »Parcela za postavitev gradnje je relativno majhna in veliko vprašanj se je vrtelo okoli tega,« je dejal predsednik natečajne komisije Rok Benda. »Gasilski dom bi sooblikoval t.i. Novi Trzin, ki bi zaobjel celoten center Trzina s tržnico in ur-banistični del s komercialnim delom,« je pojasnil širšo zasnovo projekta, ki pa bo v bližnji prihodnosti, z izjemo Doma civilne zaščite, najverjetneje ostal le na papirju.

Nika Senica

Glasba mora biti dostopna vsemDomžale • Je moto, po katerem svoje življenje živi priznani sloven-ski skladatelj, zborovodja, glasbeni pedagog in domžalski občan Tomaž Habe, ki je 29. februarja v Kulturnem domu Franca Bernika s koncertom proslavljal svoj 70. rojstni dan. »Najhujše zlo, ki ga lahko glasbenik naredi, je, da nekomu da občutek, da je za glasbo nepri-meren,« je dejal ob priložnosti.

»Tomaž Habe je velik občan in izjemen človek, saj je prispeval izjemno ve-liko na glasbenem, kulturnem in družbenem področju. Je zgled za sledenje svojim sanjam, saj je že od malega vedel, kaj bo počel. Njegov optimizem in radost do življenja navdušujeta,« je o skladatelju dejala podžupanja občine Domžale Renata Kosec. Tomaž Habe je poznan kot pesnik, violinist, skla-datelj, pedagog, dirigent in zborovodja. Čeprav ga na prireditvi obiskovalci niso videli dirigirati ali igrati, je v pogovoru z direktorico Kulturnega doma Franca Bernika Cveto Zalokar obiskovalce popeljal po svojem otroštvu. Glasba mu je bila položena v zibelko, saj je že kot šolar začel igrati violi-no, prvič pa je dirigiral kot triletni otrok godbenikom na Močilniku. »Stal sem ob strani proslave, prijel vejico ter začel dirigirati. Nek obiskovalec je to opazil in me dvignil na bližnji steber, da so me vsi videli,« se spominja svojih začetkov. Ena izmed najbolj znanih slišanih del na prireditvi je bila Roseta 1580. Godalno verzijo je izvedel Godalni kvintet Avšič. »Slovenci vse premalo cenimo svoje narodne simbole. Delo sem poimenoval po letu usta-novitve kobilarne Lipica in roseti, roži, ki jo dobi zmagovalni konj,« je pove-dal in delo posvetil prav tem belim konjem. »S skladbo sem skušal zajeti vzdušje pod drevesi v Lipici, hrzanje konj, galop, topot in udarjanje kopit,« je povedal.

Poleg skladb za solistično in komorno je pisal tudi za zborovsko, orke-strsko in scensko glasbo. Njegov skladateljski opus tako zajema več kot 350 glasbenih del. Bil je mentor mnogim mladim glasbenikom, saj kot pedagog ni deloval na selektivnosti, temveč je glasbenike vedno podpiral. »Pomembno je, da ko se nekdo odloči za glasbo, se to njihovo ljubezen do glasbe ohranja. Najhuje je namreč, če nekdo dobi občutek, da je za glas-bo neprimeren. Glasba mora biti dostopna vsem,« je dejal. »Seveda, ne-kateri imajo boljšo dispozicijo, drugi pa slabšo. Vsakega pa glasba lahko notranje zelo obogati,« še doda. Tomaž Habe je v svoji karieri dobil vrsto nagrad, med drugim Gerbičevo priznanje, Republiško priznanje za peda-goško delo in Zlato plaketo občine Domžale. Stanovski kolegi iz Društva slovenskih skladateljev so mu podelili svoje najvišje priznanje, Kozinovo nagrado. Nastopajoči na prireditvi, predvsem njegovi nekdanji učenci, so izvajali glasbena dela, ki jih je Tomaž Habe v svoji dolgoletni karieri ustva-ril ali pa so ga navdihnila. V Kulturnem domu so nastopili člani Pevskega zbora Osnovne šole Dob, Glasbene šole Domžale, Komornega orkestra, Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, Godalnega kvinteta Avšič, Ko-mornega zbora Limbar iz Moravč in Godbe Domžale.

Nika Senica

Gradnja manjkajočega dela mengeške obvoznice med prioritetamiMengeš • DARS je Občini Mengeš posredoval dopis, v katerem poja-snjuje, da je gradnja manjkajočega dela mengeške obvoznice med izvedbenimi prioritetam. V torek, 7. februarja, pa je v zvezi z opra-vljenimi aktivnostmi glede gradnje manjkajočega dela obvoznice na Ministrstvu za infrastrukturo, Direktoratu za kopenski promet, potekal tudi sestanek župana Franca Jeriča z mag. Darjo Kocjan, di-rektorico direktorata, in Marjeto Vozelj, podsekretarko, ki spremlja pripravljalne aktivnosti za gradnjo.

»Na sestanku je bilo poudarjeno, da skladno z obljubami o začetku gra-dnje manjkajočega dela obvoznice intenzivno nadaljujejo s pridobivanjem zemljišč, ki so potrebna za gradnjo manjkajočega dela. Po pričakovanjih izvajalca naj bi bila zemljišča v celoti pridobljena v naslednjih mesecih. Prav tako so pristopili k noveliranju projektne in investicijske dokumenta-cije. Pričakujejo, da bodo dokumenti za noveliranje gradbenega dovolje-nja vloženi v prvi polovici letošnjega leta. Na sestanku je bilo zagotovljeno tudi, da so sredstva za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice rezervirana v delovnem planu DARS, v pripravi pa je tudi razpis za izbiro izvajalca, ki bo objavljen takoj po pridobitvi gradbenega dovoljena. Na sestanku je mag. Darja Kocjan opozorila, da so bili postopki pri izbiri izvajalcev na javnih razpisih v zadnjem letu zaradi pritožb neizbranih prijaviteljev zelo dolgotrajni, nekateri postopki so od objave razpisa do končne odločitve potekali tudi več kot pol leta. Tudi zaradi tega je težko napovedati točen začetek gradnje manjkajočega dela obvoznice. Na ministrstvu pa vseeno ocenjujejo, da bi z deli lahko začeli v drugi polovici gradbene sezone 2017 ali najkasneje takoj z začetkom gradbene sezone v letu 2018,« sporočajo z Občine Mengeš.

Na sestanku so se dotaknili tudi težav s tovornim prometom v Men-gšu. »Mag. Darja Kocjan je opozorila, da bo delno razbremenitev tovor-nega prometa na odsekih, ki omogočajo podobno izogibanje plačilu ce-Foto: domzalec.si


Na kratko

stnine kot v Mengšu, prineslo že elektronsko cestninjene. Testno ga bodo uvedli v drugi polovici leta 2017, v polni meri pa bo aktiven v letu 2018,« pravijo v Mengšu.

Župan je v zaključnem delu sestanka izpostavil tudi, da je za ureditev prometa v regiji pomembna obvoznica Želodnik–Vodice v celoti. Priso-tni sta opozorili, da so na ministrstvu začeli s pripravo programa dela za naslednjih šest let, v katerega bo najverjetneje vključena tudi gradnja te obvoznice, ampak zagotovil o sredstvih in začetku del do zaključka ome-njenega programa ne morejo dati.

Pešpot ob Rači in Kamniški BistriciDomžale, Kamnik • V Domžalah so pred kratkih uredili novo pešpot ob Rači, medtem ko bodo v Kamniku nadaljevali z urejanjem peš-poti in kolesarske poti ob Kamniški Bistrici po pridobitvi lastništva zemljišča.

V Domžalah so uredili pešpot ob Rači, dolga je 2,3 kilometra in vodi od mostu pod Šumberkom, ob Rači, do poletnega gledališča na Dobu. V Ka-mniku želijo nadaljevati z ureditvijo pešpoti in kolesarske poti ob Kamni-ški Bistrici, in sicer na odseku od Radomeljske ceste do nekdanje tovarne KIK plastika, v proračunu za letošnje leto so za to namenjena tudi sred-stva, toda do pridobitve lastništva zemljišč je to nemogoče. Kljub temu si bodo prizadevali, da bodo vsa predhodna vprašanja rešena v najkrajšem možnem času. »Tako bi bila izvedba del v celoti zaključena še v tem letu,« so zapisali na kamniški občinski upravi. Načrtovana rekreacijska pot bo sicer potekala po desnem bregu reke Kamniške Bistrice, mimo športnega centra Virtus do območja nekdanje tovarne KIK Plastika.

Komenda šesta med občinami, v katerih se najbolje živiKomenda, Trzin • Revija Moje finance je prejšnji teden objavila iz-sledke svoje analize "Kje v Sloveniji se najbolje živi". Med dvestoe-najstimi občinami se na podlagi petih skupin kazalnikov najbolje živi v Železnikih, medtem ko se je med "našimi" občinami najvišje uvrstila Komenda, in sicer na šesto mesto. Tudi ostale so visoko uvrščene: Domžale so sedemnajste, Trzin dvajseti, Kamnik šestin-dvajseti. Le Mengeš na petinsedemdesetem mestu ni med prvimi petdesetimi, še vedno pa je v boljši polovici.

Revija Moje finance je izvedla obsežno analizo kakovosti življenja v slovenskih občinah. Sestavili so pet glavnih skupin kazalnikov, in sicer gospodarsko moč občine in občanov, prebivalstvo, raven kriminalitete, zdravje, infrastrukturo in stanovanjske ter druge objekte. Glavne kazal-nike so izračunali iz enainštiridesetih različnih podkazalnikov, ki so jim pripisali specifične uteži.

Najbolje med občinami v naši regiji se živi v Komendi, ki je zasedla šesto mesto. Poleg tega je bila Komenda še tretja po kazalniku ekonom-ske moči. V tej občini je tudi največ novo zgrajenih stanovanj po letu 2005. Je med občinami z najvišjo neto plačo, s povprečnimi 1094 evri na mesec je pristala na petem mestu. Prav tako gre za občino z najmlajšimi občani,

povprečna starost je namreč 37,9 let, hkrati pa je tudi na osmem mestu med najbolj zdravimi in na tretjem med občinami z najmanj možganskimi kapmi.

Tudi Trzin se je v nekaterih kazalnikih uvrstil zelo visoko. Tako je ravno tukaj največje število gospodarskih družb na tisoč prebivalcev, trzinska podjetja ustvarijo največ prihodkov na prebivalca, hkrati pa je občina na šestem mestu po kazalniku ekonomske moči. V Trzinu je zaposlenih naj-več visoko- in višješolsko izobraženih. Imajo tudi največ avtomobilov na 100 prebivalcev in so četrta med občinami z najbolj urejeno infrastruktu-ro in stanovanji. Je pa v Trzinu tudi največ tatvin, kar avtorji analize pripi-sujejo predvsem velikemu številu poslovnih objektov in posledično tudi vlomom v podjetja in vozila.

Z analizo je zadovoljen tudi župan Peter Ložar, ki pravi, da statistika kaže, da so na pravi poti. »Statistike so takšne in drugačne; včasih pride-mo po vseh parametrih v sam vrh, drugič pa malo nižje, ampak zagoto-vo smo že dolga leta med najboljšimi slovenskimi občinami, kar se tiče splošne kvalitete življenja. Še bolj pomembno pa se mi zdi marsikaj, kar ni zajeto v statistike, kot je razgibanost društvenega in družabnega življe-nja, zdravo okolje in splošno zadovoljstvo z življenjem. Vse to omogočajo kulturne in športno rekreacijske površine, velika možnost prostočasnih aktivnosti za vsa življenjska obdobja in pa seveda bližina vse pomembnej-še infrastrukture.«

Občina Domžale utrdila povezanost s švicarskimi rojakiDomžale • Že 35 let poteka sodelovanje in pobratenje med Sloven-skim društvom Slovenija – Rüti. Gre za društvo Slovencev, živečih v Švici ob Züriškem jezeru. Po nekaj letih se je ob obletnici slovenske-ga društva delegacija iz Domžal zopet odpravila v mestu Rüti, kjer ima društvo sicer sedež, vendar združuje Slovence tudi širše.

Glavna točka dvodnevnega obiska je bila svečana prireditev ob slo-venskem kulturnem prazniku, ki so jo člani slovenskega društva izvedli ob pomoči domžalskih prijateljev. Poseben pečat prireditvi sta s svojim obiskom dodala tudi veleposlanik RS v Švici in Lihtenštajnu mag. Franc Mikša in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Kul-turni program prireditve je kot omenjeno vseboval nekaj umetniških točk švicarskih in slovenskih predstavnikov, pozdravni govor domžalskega župana in častnih gostov. Ob koncu sta župan občine Domžale, Toni Dra-gar, in podžupanja, Renata Kosec, s predsednikom Slovenskega društva Slovenija Rüti, Robertom Lebanom, izmenjala spominski darili. Sledil je še neformalen, a najbolj živahen del večera, ko je skupina Gamsi na noge spravila vso dvorano, ki je rajala še dolgo v noč, Domžalčani pa so se za-tem vkrcali na avtobus proti domu.

Sodelovanje občine Domžale in slovenskega društva v Švici se je z obi-skom Domžalčanov še utrdilo. Kot kaže se bo županova želja, da se pove-zanost krepi tudi v prihodnje uresničila brez težav.

Foto: domzalec.si

Foto: Občina Domžale


Na kratko

Kulturni praznik v Kamniku popestrilo skoraj tristo nastopajočihKamnik • Na kulturni praznik je kamniški Dom kulture gostil skoraj tristo pevcev, ki skupaj sestavljajo devet pevskih zborov Kamnika in Komende. Njihov pevski repertoar so zajemale predvsem slovenske ljudske pesmi oziroma priredbe. Slavnostni govornik je bil podžu-pan Matej Slapar.

Prireditev je s himno odprl Moški pevski zbor PSPD Lira Kamnik, ki de-luje že od leta 1882 in je najstarejše pevsko društvo v Sloveniji, in sicer pod vodstvom zborovodje dr. Andreja Missona. »Zborovsko petje je eden od vrhuncev kulturne ustvarjalnosti v naših krajih. Pevski zbori iz naših dveh občin vsako leto svojo odličnost dokazujejo na mednarodnih tekmovanjih in krepijo naš ugled in prepoznavnost po vsem svetu,« je o nastopajočih povedal podžupan Matej Slapar. Ob priložnosti je vodja območne izposta-ve JSKD Kamnik Tone Ftičar citiral Prešernovo pismo svojim staršem iz leta 1824, v katerem je France Prešeren dokončno zapisal svojo odloči-tev, da bo postal pravnik. »Njegovo pesništvo je bila tolažilna popotnica 20. stoletja. Skupni imenovalec skupne slovenske kulture in skupni jezik v časih narodne razklanosti,« je zbranim povedal Slapar in dodal, da je pesnikova zapuščina nepogrešljiva za slovensko identiteto trdoživosti. Obiskovalci so v nadaljevanju slišali še pevce Komornega pevskega zbo-ra Šutna Kamnik, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Komenda, ki je praznoval 20-letnico, Ženski komorni zbor Vox Annae, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik, Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik, Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik in Mešani pevski zbor Odmev Kamnik. Strokovni spre-mljevalec in ocenjevalec ter selektor izbranih pevskih zborov je bil Primož Malavašič. Za vezno besedo je poskrbela Aja Uršič.

Nika Senica

V Kamniku šest prejemnikov priznanjKamnik • Občinski svet Občine Kamnik je na februarski seji potrdil letošnje prejemnike priznanj Občine Kamnik. Podeljenih bo šest pri-znanj – dve zlati, dve srebrni in dve bronasti.

Prejemnika zlatega priznanja sta dr. Marija Klobčar za široko znan-stveno razgledanost, za etnološko in folkloristično raziskovanje, ki se pogosto osredotoča na Kamnik in njegove ljudi, ter za strokovno pomoč organizatorjem prireditev in projektov, s katerimi je Kamnik postal znan onkraj slovenskih meja; in Janez Uršič za dolgoletno uspešno delo in izjemen prispevek k razvoju kakovostne gostinske, kulinarične in turi-stične ponudbe na Kamniškem, nesebično finančno in humanitarno pomoč ter podporo številnim lokalnim društvom, organizacijam in po-sameznikom.

Prejemnika srebrnega priznanja sta Danijel Bezek za sooblikovanje intelektualnega in kulturnega življenja v občini Kamnik, za dosežke pri ohranjanju zgodovinskega spomina in kulturne dediščine ter za prispe-vek k delovanju civilne družbe; in Enota za protokol Slovenske vojske za dolgoletno nadvse uspešno sodelovanje in pomoč pri izvajanju slo-vesnosti v spomin na dogodke iz naše zgodovine, še posebej pa za so-delovanje pri ohranjanju spomina na našega rojaka, generala Rudolfa Maistra.

Bronasti priznanji bosta prejela Alenka Juvan za zavzeto delo v Roj-stni hiši Rudolfa Maistra, enoti Medobčinskega muzeja Kamnik, in Kul-turno-umetniško društvo Hiša keramike, zakaj pa ne majolka za ohra-nitev in prenos znanja poslikave v slogu majolike in širjenje kulture, povezane s keramiko.

V Domžalah pridih "toskanskosti" ob kulturnem praznikuDomžale • Večer pred praznikom je v Kulturnem domu Franca Berni-ka potekal slavnostni glasbeno-scenski dogodek; nekonvencional-no na temo poetike, pisateljevanja ter zavednega in nezavednega v življenju. Slavnostni govornik je bil skladatelj in dirigent Tomaž Habe, nastopila sta glasbenika Marko Brdnik in Uroš Rakovec, priso-stvoval pa je pisatelj Dušan Šarotar.

»Velikokrat umetnost ni samo lepa. Pogosto vsebine izzovejo nelagod-je pri poslušalcih, predvsem tistim, ki jih zanima le površina, vsebine pa ne dojamejo,« je o stanju umetnosti in kulture v Sloveniji dejal Tomaž Habe. Kot pedagog in velik podpornik poučevanja slovenske glasbe že od malih nog je v svojem govoru opozoril na manjvrednost glasbene vzgoje otrok v primerjavi z drugimi predmeti, kot je matematika. »Glasba brez besed izrazi skrivnosti človeške duše in jih ozavesti. Razumeti moramo pomen lepote glasbe, ki jo mora vsaka generacija sama znova odkriti,« je dejal. Poleg glasbenega nastopa so bili med posameznimi skladbami prebrani odlomki knjige publicista, pisatelja in pesnika Dušana Šarotarja Ne veter ne morje, ki je prodorna refleksija pisateljevega literarnega izražanja. Pi-sateljeve misli iz knjige sta z glasbo podprla harmonikar Marko Brdnik in kitarist Uroš Rakovec, glasbenika, ki med drugim pišeta in ustvarjata tudi scensko, filmsko in gledališko glasbo. Njuno glasbeno delo je Boštjan Narat ob recenziji albuma Leta opisal tako: »Kot da bi sedel v avto in se kar tako, brez cilja in zgolj zaradi užitka, zapeljal po toskanski pokrajini. Le da pri njuni muziki ne potrebuješ niti avta niti Toskane; zgolj par ušes in priprte oči.« Skupaj s scensko postavitvijo so ustvarjalci 7. februarja priča-rali nekonvencionalen poklon kulturnem prazniku in slovenski glasbeni kulturi. »Vsak, ki gre na koncert, mora prevzeti tveganje, da bo tam doživel nekaj, kar ga lahko prebudi, spozna, ali kjer uvidi boleča čustva. Naj ne pričakuje, da se bo le zabaval,« je ob priložnosti dejal Tomaž Habe.

Nika Senica

Balade in romance na GSŠRM KamnikKamnik • Prvi ponedeljek v svečanu. Meglen, zdrizast in precej pust dan. A avla Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik je v čast našemu največjemu pesniku postala pisano svetišče poezije.

Dijaki so tako že šesto leto z mentoricama prof. slovenščine Vesno Fabjan in Ivo Ciglar ter profesorjem Maticem Smolnikarjem pripravili kakovosten recital, ki pa bi mu njegovo polnost in domišljenost s takim poimenovanjem vzeli – prireditev namreč ni bila le običajen recital, am-pak pretanjeno oblikovan klobčič različnih tipov umetnosti. Tega bi bolj pravilno tako lahko imenovali kar konglomerat dramatizacij pesmi in glasbenih vložkov.

Balade in romance. Starodavne pesniške oblike, ki so zaradi vedno nove tesnobe človeškega bivanja klasične. Ob njih se je pokazal skrbno premišljen namen dogodka, saj smo dijaki besedila, ki so bila predstavlje-na (Lepa Vida, Zimska romanca, Povodni mož itd.), spoznali že v šoli in smo

Foto: Občina Kamnik


Na kratko

V natečaju Modrih novic zmagala slika Tinkare Baloh iz OŠ Preserje pri Radomljah

Že tretje leto smo v uredništvu Modrih novic k sodelovanju v ustvarjalno-likovnem natečaju povabili vse osnovne šole iz Kamni-ka, Domžal, Mengša, Trzina in Komende. Svoje izdelke je poslalo šest osnovnih šol, kot najboljša pa je bila izbrana slika Tinkare Baloh iz OŠ Preserje pri Radomljah. Zmagovalna slika je objavljena na naslovnici tokratne revije.

Izdelke svojih učencev so poslale naslednje šole: PŠ Tunjice, OŠ Rodica, CIRIUS, OŠ 27. Julij Kamnik, OŠ Preserje pri Radomljah in PŠ Krtina. Vse šole bodo nagrajene s paketom praktičnih nagrad, ki jih prispevajo naši partnerji: Papirnica Petra, Terme Snovik, Otok športa, Enzografika in Didakta. Iskrena hvala vsem sodelujočim.

tako lahko uživali, ko so bila iztrgana oklepu papirja in so oživela pred nami. Njihovo sosledje je tvorilo pravcato smiselno sestavljeno dramat-sko zasnovo, v kateri se je med posameznimi deli pretapljala še glasba. Ankina (Ana Hafner) želja po bližini doma, ki ji odgovori le hladni potok, se je stopnjevala z neuslišanim hrepenenjem Lepe Vide (Ema Osolnik), se bližala vrhu z Aškerčevo Zimsko romanco, v kateri je zaman bridko prosil oče-berač (Blaž Lipar), vrh pa dosegla s Povodnim možem (Blaž Lipar), ki se je z Urško (Ana Hafner) odvrtel med valove. Bolečina, izhajajoča iz hre-penenja po domu, se je tako pretakala v srčno bol, eksistencialno krizo in dosegla vrh v energijsko nabiti smrti, ki jo je dokaj hitro katarzično ohladi-la vez med preteklim in sedanjim – pesem Pavle Zabret, moderna balada Grobar. S to pesmijo je tudi dogajanje, odvijajoče se v teh starih pesniških oblikah, ki se zdi skoraj mitično, dobilo svoj aktualizirani temačni odsev.

Poleg omenjenih dijakov so recitirali tudi Monika Baraga (kraljica v Lepi Vidi), Gregor Kukovič in Monika Smolnikar. Prav tako so imeli nasto-pajoči tudi dobro tehnično zaledje, za katerega so skrbeli Anže Trstenjak, Božo Petrič, Domen Rebol in asistent naravoslovja Marko Strehar. Zahvala za tehnično opremo, ki je omogočila izvedbo proslave, gre tehnični ekipi mladinskega centra Kotlovnica.

Čeprav so imeli pripravljavci predstave na voljo le nekaj scenskih ele-mentov, so te s pridom izkoristili, pri tem pa vseeno uspeli ohraniti po-zornost na Besedi. Scena je bila tako minimalistična, a premišljena. Ena izmed bolj domiselnih potez je bilo prav gotovo senčno gledališče, ki so ga uporabili pri dramatizaciji pesmi Povodni mož. Pesem je bila izmed vseh tudi najbolj dovršena kljub tehnični zahtevnosti – hitremu, spremen-ljivemu dogajanju, urno menjajočemu se dialogu in bolj kompleksni po-stavitvi na odru zaradi različnih prizorišč.

Vzporedno k recitacijam je vzdušje dograjevala tudi glasba, za katero je poskrbel tretji mentor, uveljavljeni notopisec Matic Smolnikar, ki je uglasbil muzikal angleške dramske skupine The Immortals. Proslavo je odprl Tine Zajc z Zdravljico, pozneje pa so kot solisti nastopili on, Teja Po-ljanšek, Manca Kepic in Tjaša Rems, na kitarah pa sta jih spremljala Matej Omahna in Blaž Grünfeld. Nastopil je tudi trio v sestavi Suzana Kociper, Ana Kovačič in Matic Smolnikar (nadomeščal Matija Kovačiča), zbor (Eva

Kožlakar, Lucija Osolnik, Lara Prezelj, Tinkara Vrhovnik, Teja Poljanšek, Tjaša Rauter, Suzana Kociper, Ana Kovačič, Manca Kepic, Tjaša Rems), ki je spremljal soliste, in kvartet flavtistk (Ana Berwanger, Ana Medved, Urška Komatar, Valentina Škufca). Zaradi velike količine in kakovosti pesnikov na šoli in prav tako nadarjenih glasbenikov bo morda naslednji korak prav popolna sinteza slednjih umetnostnih prvin. Pustil se bom presenetiti.

Proslava je tako dobro ujela podobo temačnega, žalostnega in koprne-čega sveta, ki ga slikajo romance in balade, tematiko pa je tudi aktualizira-la s pesmijo dijakinje. Za prikazom se je več kot očitno skrivalo ogromno dela, samoiniciative in truda (dijaki so se z mentorji nanjo pripravljali že od oktobra, vse pesmi pa so znali na pamet), ki so sedaj poplačani. Dogo-dek, ki so ga pripravili, bi zaradi njegove domišljene zgradbe, gorečnosti mladih in sporočila, ki je namenjeno najširšemu občinstvu in ne samo ljubiteljem poezije, prav lahko umestili vsaj na oder kamniškega Doma kulture.

Gašper Tonin, GSŠRM Press

Stahovica 20 1242 ׀ Stahovica Kamnik - Slovenijawww.priorlu.si ׀ [email protected] ׀ 10 54 832 01

»Bliža se dan žena. Moja draga sicer trdi, da ji ta ženski praznik ne pomeni prav dosti. V najinih skupnih desetih letih pa sem spoznal, da se vsako leto razveseli drobne pozornosti in presene-

čenja, ki ga pripravim. Letos jo bom peljal na odlično kosilo k Orlu. Tam še nisem bil, a berem samo pozitivne komentarje in članke o njihovi ponud-bi, prijaznem osebju in tudi lastnik ter chef Janez Uršič ni od muh. Slišal sem, da bo letos prejel zlato priznanje Občine Kamnik za dolgoletno uspešno delo in izjemen prispevek k razvoju kakovostne gostinske, kulinarične in turistične ponudbe na Kamniškem. Že sedaj se veselim vseh dobrot, ki nama jih bodo pri Orlu pripravili. Meni še najbolj diši divjačina, žena pa mislim, da bo navduše-na nad ajdovo kašo s telečjim priželjcem in trničem.«

Gregor Ž., 42 let, Vir

Letos jo peljem k Orlu!

Gostilna Pri planinskem orlu

PREDSTAVLJAMOTUJA IN DOMAČA SMUČIŠČA

Na www.modre-novice.si3 Zinnen v Dolomitih

Cerkno

si lahko že ogledate:


Na kratko

Umetnost lahko reši propadajočo družboDomžale • V domžalski Menačenkovi domačiji se je 6. februarja odprla razstava likovne manifestacije ArtEko, ki temelji na ekološki umetno-sti in uporabnosti zavrženih predmetov. Skupinska razstava z medna-rodnimi ustvarjalci je bila ustvarjena pod Zavodom za mednarodno ustvarjalnost in kulturo iz Sevnice.

»Želim si, da bi se ta projekt prijel kot kakšen virus. Da bi deloval kot po-gled v prihodnost, ki naj bo lepa in zelena,« je dejala ustvarjalka Jerca Šantej. ArtEko je v šestih letih delovanja postal nekakšno shajališče za umetnike, ki jim ni vseeno za usodo našega planeta in nas samih. Ideja o druženju med-narodnih likovnih ustvarjalcev z motom ekologije predstavlja nadaljevanje večletnega ustvarjalnega druženja v duhu "ustvarjalne reciklaže" in njene pre-poznavnosti. Značilnost manifestacije je recikliranje starih predmetov z raz-ličnimi pogledi avtorjev z enako temo ekologije. »Umetnost je zapostavljena, saj poveličuje ekonomijo grabežljivosti in uničevanja narave. Če je ekologija veda o našem domu, je pojem "eko" zlorabljen. Neusklajenost z ekonomijo ropanja narave. Favorizacija tehnologije pred naravo in duhovnostjo,« je o povezanosti umetnosti in ekologije povedal kolumnist Anton Komat in do-dal, da v umetnosti vidi zadnjo pot, s katero se družba lahko reši propada. Med prisotnimi ustvarjalci so bili Marija Mojca Vilar, Vladimir Leben, Tomaž Dernovšek - Vinči in afganistanski ustvarjalec Bahtuali Tani. Zadnjih šest let se umetniki iz različnih koncev Slovenije in tujine srečujejo v okolici Sevnice, kjer v neokrnjeni naravi ustvarjajo iz odpadnega materiala. »Umetnost je tista, ki odpira alternativne svetove, kjer lahko najdemo odgovor,« je dejal Komat. Zanj umetnost nudi humanost, lepoto, domišljijo in ustvarjalnost ter ni le re-produkcija znanja, kakršnemu smo priča v slovenskem šolskem sistemu.

Nika Senica

Ob kulturnem prazniku v Mengšu podelili tudi priznanjaMengeš • Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Mengšu pripravili slavnostno akademijo, na kateri so poleg odličnega kultur-nega programa, za katerega so v celoti poskrbeli učenci OŠ Mengeš, podelili tudi priznanja Zveze kulturnih društev Občine Mengeš.

Letošnja slavnostna govornica je bila predstavnica mlajše generacije Maja Keržič, ki je orisala svoj pogled na kulturniško življenje na Mengeškem in širše, razložila, kako mladi gledajo na kulturo, ter dodala, da biti kulturen ne pome-ni udejstvovanja na kulturnih prireditvah – že naš vsakdan je kulturno obar-van. »Kultura je vsebina, notranjost, je ustvarjalna bit, ki določa posameznika,

skupnost in narod, ustvarjalna bit, ki v različnih pojavnih oblikah posredno prispeva k blaginji naroda,« je dejala Keržičeva, poudarila pa tudi, da so verzi Prešernovega Pevca resnični še danes ter izpostavila pomen močne ljubitelj-ske kulturne dejavnosti na Slovenskem in tudi v Mengšu.

Zveza kulturnih društev Občine Mengeš na slavnostni akademiji vsako leto podeli tudi priznanja in listine vsem ustvarjalcem ljubiteljske kulture. Letos je bilo nagrajencev pet. Srebrno priznanje je prejela Barbara Justin, zla-to priznanje sta prejela Robert Stopar in Zoran Jagodič. Prejemnik listine je Kulturno društvo Mihaelov sejem, medtem ko je prejemnica posebne listine Nataša Banko.

Pohod na Oseke in obeležitev dveh praznikovOseke, Menina planina • Kot vsako leto so se pohodniki in krajani to-krat v nedeljo, 5. februarja, spomnili na padle borce na Osekah ter obe-ležili tudi slovenski kulturni praznik.

Bataljon partizanov, ki je na Osekah taboril februarja leta 1944, so predsta-vljali mladi možje, ki so verjeli v drugačno prihodnost, zato so prijeli za orožje in se uprli okupatorju. S to mislijo je prisotne uvodno nagovoril predsednik Krajevne skupnosti Tuhinj Dejan Bajde. Okrog bataljona so Nemci sklenili obroč in ga napadli. Na Osekah je ugasnilo 17 mladih življenj. Na ta dan KS Tu-hinj obeležuje krajinski praznik, hkrati pa tudi Prešernov dan, 8. februar. Bajde je še poudaril: »Prav ohranjanje spomina na te borce nam mora dajati moč v teh časih, ki tudi niso rožnati, a vendarle še živimo v miru. Na to nas je že v 19. stoletju opominjal dr. France Prešeren, da naj narodi živijo v slogi«. Napovedal je še nekaj načrtov za leto 2017 v KS Tuhinj: gradnja nadstrešnic na avtobusnih postajah, ureditev okolice pokopališča ter nadaljevanje gradnje pločnika od Laz do bivše gostilne Pod Kozjakom. Zahvalil se je vsem, ki aktivno sodelu-jejo pri iskanju rešitev za razvoj krajevne skupnosti, in vsem, ki se vsako leto vključijo pri organiziranju spominske slovesnosti, ter vsem pohodnikom, ki pridejo vsako leto ne glede na vreme. Nato je besedo predal krajanu, poslan-cu v državnem zboru in osebi, brez katere v KS Tuhinj ne bi bilo marsikaterega projekta, Mateju Toninu. Le-ta je prav tako poudaril, da so dogodki, iz katerih izhajata praznika, aktualni tudi danes. Tudi mi smo danes na težkih preizku-šnjah. Povabil je k strpnosti v družbi in kulturi ter prisotne pozval, da naj nikoli ne pozabijo na svoje vrednote.

Govorom je sledil kulturni program, ki so ga pripravili člani Kulturnega društva Tuhinj. Recitirali so pesmi slovenskega pesnika, rojenega v Zgornjem Tuhinju, Petra Levca (Žareči pepel, Spomini), Franceta Kosmača (Bel obris) in Vida Ambrožiča (Slava Prešernu).

Gabrijela Vrbnjak

Dobrodelni koncert za otroke s posebnimi potrebamiKamnik • V soboto, 4. marca, bo v veliki telovadnici OŠ Toma Brejca v Kamniku 8. tradicionalni koncert Uresničimo sanje za otroke s poseb-nimi potrebami. Nastopili bodo: MePZ Cantemus, MePZ Odmev, Klapa Mali Grad, The Eccentri-cs, Bee Geesus, Sam´s Fever, Mestna godba Kamnik, plesalci plesnega kluba ŠinŠin in dijakinja konzervatorija za glasbo in balet Vida Zupin. Na koncertu bo potekala tudi licitacija slike slikarke Lili Garbajs. Kot vsako leto bo koncert povezoval Konrad Pižorn-Kondi. Izkupiček prostovoljnih prispevkov bo v celo-ti namenjen izvedbi tabora za otroke. Vabljeni!

Foto: Menačenkova domačija


Na kratko

Prostori za šolo in vrtecKomenda • Po podpisu pogodbe v začetku januarja letos z izbranim izvajalcem na podlagi razpisa se je že začela gradnja novih prosto-rov v še eni etaži na šoli v Komendi.

Izvajalec SGP Graditelj d. d. je moral najprej odstraniti prvi del strehe v zadnji etaži. Z izgradnjo prostorov v novi etaži bo šola dobila nove učilnice in kabinete, vrtec pa poslovne prostore. Dela vodi Tomaž Lamovšek iz SGP Graditelj d.d. Kamnik, vsi deležniki v pogodbi za izvedbo projekta pa se sestajajo redno vsak teden. Gradbeni rok je namreč do začetka letošnjega poletja.

Skupaj se imamo fletnoKomenda • V dvorani Kulturnega doma v Komendi je bila konec januarja tradicionalna prireditev Skupaj se imamo fletno, ki jo že vrsto let pripravljajo društva upokojencev Komenda, Cerklje in Bu-kovica-Šinkov Turn.

V bogatem kulturno-zabavnem programu so iz Komende nastopili naj-mlajši plesalci skupine Avrikelj iz društva narodnih noš, mladi instrumenta-listi, pesnici Marija Koželj v poznani vlogi Pehte in Marija Kern, člani Folklor-ne skupine in Mešanega pevskega zbora društva upokojencev Komenda. Iz Cerkelj in Bukovice-Šinkov Turn (občina Vodice) pa so se predstavili pisci pesmi, instrumentalisti, pevci, plesalci in članici iz društva iz Cerkelj v ske-ču. Nastopajoče in obiskovalce na prireditvi je pozdravila tudi predsedni-ca Društva upokojencev Komenda Marija Pirnat in zaželela vsem uspešno delo in sodelovanje še naprej. Sicer pa upokojenci treh sosednjih društev upokojencev tudi zares vztrajajo pri veselem, kulturnem in družabnem druženju. 14. januarja so se dobili v dvorani osnovne šole Utik, kjer je prvo letošnjo prireditev pripravilo Društvo upokojencev Bukovica-Šinkov Turn. Navada je taka, da prva nastopajo gostujoča upokojenska društva, nazadnje pa domače društvo. Vedno sodelujejo tudi otroci domače osnovne šole. Medgeneracijsko druženje je še posebno prijetno in prijazno. 21. januarja pa je bila prireditev v dvorani v Cerkljah v organizaciji Upokojenskega društva Cerklje. Polna dvorana in navdušenje sta potrdila, da si ljudje želijo takšnih prireditev.

Andrej Žalar

Novi motorji MV Avgusta v Avto centru Šubelj

V letošnjem letu je radomeljski Avto center Šubelj postal uradni zastopnik za motorje italijanske znamke MV Avgusta na področju Slovenije. Poleg izbire luksuzne znamke motorjev so poskrbeli tudi za uradni servis in oskrbo z rezervnimi deli. Prvi testni modeli bodo predvidoma na voljo marca letos.

Pri avtocentru si letos po besedah produktnega vodje Primoža Rakefa na slovenskem trgu prizadevajo za prodajo okoli dvajset motociklov znamke MV Avgusta. Največji delež pričakujejo vkategoriji touring/enduro s predstavnikoma TurismoVeloce 800 in TurismoVeloce 800 Lusso. »Ti dve znamki bosta poleg Brutale 800 in Dragster 800 RR marca tudi na voljo za prve testne vožnje,« je ob predstavitvi dejal Rakef. Maloprodajne cene motorjev se gibljejo od 11.990 evrov za model B3 675 pa do dobrih 44.000 evrov za model F4 Lewis Hamilton. Cenik je sicer objavljen na spletni strani avtocentra. Za primerjavo, italijanska znamka je leta 2015 izdelala 7.089 motorjev, a je leta 2016 izdelava padla na 5.020 motorjev, čemur je botrovala finančna nestabilnost podjetja. Takrat je bilo stanje sanirano z vstopom mednarodnega investicijskega holdinga Black Ocean Group. »Za leto 2017 tako načrtujejo izdelavo 5.432 motorjev,« je o svetovnih številkah povedal Primož Rakef.

Avto center Šubelj deluje že 70 let, vodenje pa se je tradicionalno preneslo iz generacije v generacijo, saj sedaj podjetje vodita Aleš in Mateja Šubelj, vnuk in vnukinja ustanovitelja podjetja Staneta Šublja starejšega.

Ljubljanska c. 72, Domžale, T: 00386 (0)1 72 26 520, M: 00386 (0)41 530 469, E: [email protected], S: www.cvetlicarnaomers.si,

Z vami in za vas ob vseh življenjskih priložnostih.• 8. marec – dan žena• 10. marec – dan mučenikov • 25. marec – materinski dan

VABLJENI na okusne jedi

v prijeten ambient.839 27 44, 051 898 150 www.picerijanapoli.com

Pozor, AKCIJA!Plačaš 2, dobiš 3!

839 27 44, 051 898 150 www.picerijanapoli.com

Akcija velja za naročila hrane z dostavo.


Uspešne zgodbe

Mirjam Grilc, zaljubljena v "bilke" Polona Štolfa

Mirjam Grilc živi in dela na Šenturški Gori, kjer si je uredila svoj zeliščni vrt in ekološko, zeliščarsko kmetijo. Izdelki, ki jih ponuja so čajne mešanice, mazila, narejena na tradicionalen način, in zeliščne kapljice. Človek ob pogovoru z Mir-jam hitro zazna suverenost in znanje, ki si ju je nabrala skozi stik z naravo, rastli-nami in zemljo. Vedno je polna uporabnih informacij, ki jih je pripravljena deliti. Deluje realno, pristno in preprosto, pa vendar kot nekdo, ki s svojo prisotnostjo marsikomu odpre oči ob razlagi, kaj pomenijo sreča, življenje in zdravje. Na vprašanje, od kod ljubezen do zelišč, je brez oklevanja odgovorila: »Enostavno začutila sem ljubezen do "bilke", kot jim pravi moja refleksoterapevtka Jana.« Danes na svoji kmetiji prideluje različna zelišča, ki jih seje, nabira in ustvarja z ljubeznijo. Na začetku je gojila veliko več različnih vrst, vendar je skozi čas in izkušnje ugotovila, da se z vsemi ne more uglasiti. Ker je iskrena tudi do sebe, je zaupala občutkom in se osredotočila le na tiste rastline, ki jih začuti.

S svojimi zeliščnimi pripravki je pomagala že mnogim, vsaka hvaležna, po-vratna informacija pa je zanjo najbolj dragocena. Letošnjo zimo smo ji najbolj hvaležni za mazilo materine dušice, ki pomirja dihala. Vprašali smo jo, po čem se njena krema tako razlikuje od ostalih in dobili preprost odgovor: »Ker je pov-sem naravna, brez eteričnih olj in umetnih dodatkov. Osnova je hladno stiskano olivno olje, ki ga naše telo primerno sprejme in asborbira. Postopek nastajanja mazila je sicer dolgotrajen proces, saj je ročno nabrana materina dušica izposta-vljena soncu preko celega poletja, kar daje mazilu posebno kakovost.«

Mirjam zagovarja preventivo pred kurativo. Pravi, da danes ljudje že marsikaj lahko predvidevamo. Vsi vemo, da je september mesec okužb, pa še vedno ne razmišljamo o tem avgusta. Sama za zdravje skrbi tako, da vsak dan spije sko-delico čaja, se prehranjuje preprosto in raznoliko, ko se približujejo obdobja obolenj, pa poseže po zeliščnih kapljicah, ki krepijo imunski sistem in delujejo protibakterijsko (ameriški slamnik, kapucinka, materina dušica, trpotec, kraški šetraj). In ob njenih besedah je zares začutiti preprostost in hkrati modrost, ki bi jo marsikdo lahko uporabil tudi zase in za svoje bližnje. Zeliščarska zakladnica zdravja iz ekološke kmetije Grilc je prisotna le v butičnih trgovinah, ki jih sama začuti. Med drugimi tudi v kamniški Zlati ptički, kjer so še posebej veseli, da ljudje vedno bolj spoštujejo tovrstno delo, posegajo po naravnih, zdravilnih produktih in preventivno poskrbijo za svoje zdravje s pomočjo modrosti starih znanj o ze-liščarstvu. Ker pa je pomembno, da nas naš imunski sistem podpira skozi celo leto, je preventiva pravzaprav način življenja, kar poudarja tudi Mirjam Grilc.

Zdrava hrana, gibanje, preprostost življenja in dobri odnosi so vedno bili in vedno bodo najmodrejši recept za srečnega in zdravega človeka. Ne poza-bimo pa prisluhniti samemu sebi in svojemu okolju. »Uporabljajmo rastline, ki rastejo okrog našega doma, saj so do nas prišle z namenom, da nam poma-gajo.« (Hildegarda von Bingen)

Polona Štolfa je lastnica trgovine Zlata ptička.

Za zdravje, vitalnost in dobro počutje se vse pogosteje zatekamo k na-ravi. Pod močnim vplivom medijev segamo po raznih pripravkih in pre-hranskih dopolnilih, ki jih morda niti ne potrebujemo. Marsikaj imamo na razpolago, vendar nam primanjkuje znanja in pravih informacij. Na ekološki, zeliščarski kmetiji Grilc, smo se pogovarjali s cenjeno zeliščar-ko, ki prisega na slovensko tradicionalno medicino.

Zeliščarski slovarčekMaterina dušica: timijanovo mazilo lajša kašelj, pomaga pri izločanju

sluzi in osvobaja dihala.Črna detelja: kapljice črne detelje se uporabljajo pri premagovanju

težav v meni, saj vsebujejo učinkovine, ki delujejo kot naravni estrogen. Uporabljamo jih pri prezakisanosti telesa in pri notranji pregretosti or-ganov. So odličen dodatek za vse, ki ne uživajo mesa, saj s kapljicami črne detelje pridobijo B12 vitamin, ki ga telo nujno potrebuje.

Gabez: gabezovo mazilo blagodejno vpliva na kožo in njeno vezno tki-vo. Uporabljamo ga pri celjenju gnojnih ran, pri udarcih, zvinih, zlomih, luskavici, ekcemih, alergijah, aknasti koži, pri revmatoidnih obolenjih, bolečinah v hrbetnici, bolečih kolkih.

Vrbovec: kapljice drobnocvetnega vrbovca ublažijo in v velikih prime-rih preprečijo težave, ki jih povzroča povečana prostata. Vrbovec čisti sečna izvodila in dobro vpliva na ledvica in mehur.

Smrdljička: zeliščne kapljice smrdljičke spodbujajo na delovanje nadledvične žleze. Z njimi si pomagamo pri težavah z neplodnostjo, pri težavah z jetri in s prebavnim traktom – posledično vplivajo dobro pri težavah z kožo.

Brin: brinovo mazilo lajša bolečine v zatilju, trebušni votlini, pri mrzlih okončinah, pri okorelih in utrujenih sklepih, ozeblinah in revmi. Je dobra podpora masaži za boljšo gibljivost sklepov.

Plahtica: zeliščne kapljice plahtice so uspešne pri ginekoloških teža-vah, pri nerednih menstruacijah, belem toku, bolečih menstruacijah pri notranjih in zunanjih krvavitvah, proti nespečnosti, nervozi in glavobolu. Zelo dobro so se izkazale pri težavah z miomi in cistami.

Baldrijan: baldrijanove kapljice pomirjajo nervozo, premagujejo ne-spečnost, so dobra podpora pri psihični izčrpanosti, vznemirjenosti in napetosti. Blažijo srčne težave in poživljajo krvni obtok. Uporabljamo jih tudi proti bruhanju in proti prebavnim motnjam živčnega izvora, spod-bujajo izločanje žolča in pomirjajo krče pri žolčnih kamnih, napihovanju in slabi prebavi.

Ginko: ginkove kapljice izboljšujejo cirkulacijo oz. pretok krvi v mož-ganih, rokah in nogah. Ugodno delujejo pri težavah, kot so šumenje v ušesih, težave pri koncentraciji in spominu, nespečnosti, depresiji, vrto-glavici, konfuznosti in občutku strahu.

Ameriški slamnik: kapljice ameriškega slamnika so podpora imun-skemu sistemu in izredna pomoč pred prehladi. Priporočljivo je narediti kuro pred spremembami letnih časov, to je iz poletja v jesen in iz zime v pomlad, saj se takrat pojavlja največ virusnih in gripoznih obolenj.

Ognjič: ognjičevo mazilo blaži in pomirja težave na koži, ki je lahko vneta, suha, razpokana in trda, pri hemeroidih, ranicah, odrgninah, krč-nih žilah, aknah, pikih žuželk, razpigmentirani koži, lišajih, blaži glivična obolenja in je hkrati lahko dnevna hrana koži.

Pegasti badelj: kapljice pegastega badlja pomagajo pri zamaščenih jetrih in drugih obolenjih jeter.

Artičoka: kapljice artičoke pospešujejo izločanje holesterola in zavi-rajo njegov nastanek v jetrih, ščitijo jetrne celice pred delovanjem stru-penih snovi, kot je npr. alkohol. So nekakšen naravni antioksidant in zaščita za jetrne celice.

Trpotec: kapljice trpotca skrbijo za boljšo prekrvavitev v telesu in po-magajo pri težavah z izkašljevanjem. Uporabljamo jih proti razmnoževa-nju bakterij in glivic, delujejo protivnetno. Priporočajo se tudi vsem, ki bi se radi odvadili kajenja.


Na kratko

Pravljic nihče ne pripoveduje na enak načinDomžale • Obiskovalce pripovedovalskega večera v Menačenko-vi domačiji je Boštjan Napotnik 15. februarja popeljal v svoj svet pravljic, ki je vedno zvest svojemu ljudskemu izvoru, a nikakor ne prenasičen s pop-kulturnimi referencami. Slišalo se je pravljice slo-venskega, rezijskega, afriškega pa tudi indijskega izvora.

»Pripovedovanje pravljic je nekakšen odziv na današnji svet,« je mnenje o privlačnosti pripovedovanja pravljic, saj si človek vedno v glavi ustvari lastno podobo pripovedovane zgodbe. »Danes je vse vizualno diktirano in predstavljeno,« je o svoji dejavnosti govoril v podcastu Apparatus. Začel je pred osmimi leti na Radiu Študent, kjer je s skupino drugih pripovedovalcev to strast izvajal v oddaji Za dva groša fantazije. Poleg tega se pripovedo-valec, sicer pisec in kuhar, udeležuje tudi pripovedovalskih festivalov pred-vsem za otroke. Pri pripovedovanju ga privlači to, da je okostje zgodbe že zgrajeno, njegova naloga kot pripovedovalca pa je način, s katerim zgodbo razplete in privabi poslušalce. »Neko pravljico povem na drugačen način ljudem na Metelkovi kot pa otrokom,« je dejal. Na večeru v Menačenkovi je tako pripovedoval zgodbo o sinu in očetu, katere nauk pravi, da ne glede na to, kaj in kako nekdo nekaj počne (jaha ali ne jaha osla) – nikoli ne bo ugajal mnenju vseh. Potem je bila tu še zgodba o ježu in zajcu, ki govori o boju med napuhom in premetenosti, ter zgodba o uši in smrklju, ki ima korenine v Reziji. Čeprav so mu v preteklosti študenti etnologije očitali, da gre pri tem za "maličenje ljudskega blaga", Boštjan Napotnik s skupino ljudskih pripo-vedovalcev odhaja tudi čez mejo, v Rezijo, na Koroško, pa tudi v Italijo, kjer je tako pripovedovanje dokaj popularno in spoštovano.

Nika Senica

Makrofotografija: od kranjske čebele do pajkov in kobilicKamnik • »Vidiš povsem drug svet in zadeve, ki jih v življenju sicer ne opaziš,« je na odprtju razstave fotografij sveta žuželk 1. februar-ja v Domu kulture Kamnik povedal avtor Janez Glavač. Privlačnost naravoslovne fotografije vidi v tem, da izpostavi svet, ki ga sicer v življenju redko opazimo.

Fotografija je Janeza Glavača, sicer veterinarja in inšpektorja za lovstvo, zanimala že v srednji šoli, a je strast obudil šele kasneje v življenju. Fotogra-fije prikazujejo žuželke v svojem naravnem okolju, travniku ali na domačem vrtu. Na ogled je poleg predvidljivo estetskih različnih vrst metuljev tudi nepričakovana pisanost goveje muhe in lepota kranjske čebele, prekrite s cvetličnim prahom. »Fotografija je postala moja bolezen, fotoaparat pa zdravilo,« je dejal avtor ob odprtju. »Potrebno je veliko telovadbe, da prideš do primerne fotografije, zato si želim, da bi začel, ko sem bil mlajši,« sme-joče pripomni. Zanj je to sproščujoč način pozabljanja vsakodnevnih težav. »Makrofotografija je izredno zanimiva, saj se stvari dogajajo v naravi in so nepredvidljive. Ni modelov, ki bi pozirali,« je dejal. Razstava je postala pri-ložnost, s katero je opozoril tudi na to, da ne pozabimo na lepoto makro sveta, na katerega se velikokrat ne ozremo. Fotografijam je s svojim stro-kovnim znanjem pripomogel tudi priznan entomolog Stanislav Gomboc, ki že vrsto let opozarja na to, da veliko žuželk v Sloveniji na žalost izginja. Razstava bo na ogled do 1. marca. Pobudnik razstave je Foto klub Kamnik.

Nika Senica

STROJNI TLAKI – ESTRIHI – OMETI

TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik

hitro, kvalitetno in ugodno

031 689 832 - Boštjan

STROJI , REZERVNI DELI IN SERVIS

AGROSERVIS VodePRODA JNO SERVISNI CENTER

Osredke 44 / Dol pri Ljubljani 01 563 93 20 / [email protected]

PSC KOPER / Cesta borcev 1A / BERTOKI 05 901 97 00 / 041 70 40 90

Traktorske freze in mulčarji FPM, Mega Metal

izkoristite predsezonske cene

NA ZALOGI!

18. G

ostič

evi d

nevi SLOVESNOSTI V SPOMIN NA

OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTIČA

Sobota, 4. marec, ob 19.30Slovenska filharmonija v Ljubljani

S. Rahmaninov: LITURGIJA SV. JANEZA ZLATUSTAZbor Slovenske filharmonijeDirigent: Vladimir Kranjčević

Prodaja vstopnic: filharmonija.kupikarto.si

Nedelja, 5. marec, ob 11.00Cerkev Marijinega rojstva na Homcu

SPOMINSKA SVETA MAŠAUpokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran

Cantores Sancti Marci Zagreb

Nedelja, 5. marec, ob 17.00Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah

SLAVNOSTNI KONCERT Solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana

Rezervacije: [email protected], 01 722 50 50

Sreda, 8. marec, ob 19.30Opera HNK v Zagrebu

J. Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA Solisti, zbor in orkester Opere HNK v Zagrebu

Avtobusni prevoz v Zagreb s Homca ob 15.30.Prijave: [email protected], 051 319 675.

Sobota, 18. marec, ob 19.30SNG Opera in balet Ljubljana

G. Puccini: MADAMA BUTTERFLYSolisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana

Prodaja vstopnic: opera.mojekarte.si

www.gosticevi-dnevi.net


Pogovor z ministricoAvto modrosti

Kako varno vozimo v zimskih razmerah? Dragica Sušnik

Zadnje dni se je prijetno otoplilo in po dolgem času, ko sta v kotlinah ter nižinah vladala siva megla in neizprosna oblačnost, se je minuli teden poka-zalo sonce. Ne le, da je večina spet dobila veselje do življenja, ampak se živahnost pozna tudi pri vožnji po naših cestah, dinamika se je vrnila. Toda kaj, ko nam nihče ne zagotavlja, da bo lepo, skoraj pomladno vreme tudi vztrajalo. Še dobro se spomnimo lanskega leta, ko je obilno snežilo konec aprila, pa tudi kakšne od minulih zim, ko nas je sneg "presenečal" še tudi po uradnem začetku pomladi.

Uradna poraba goriva: 4,4-7,4 l/100 km. Uradne emisije CO2: 115-172 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Uradne emisije NOx: 0,0405-0,0725 g/km. Specifične emisije trdih delcev: 0,0003-0,000416 g/km. Število delcev: 0,0405-0,0725 x 10 11. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Slika je simbolična.

Prilagodljiva, pametna, pozorna in komunikativna. To je nova Ford Kuga z inteligentnim štirikolesnim pogonom za popoln oprijem, napredno tehnologijo prostoročnega vzvratnega in bočnega parkiranja ter odpiranja prtljažnih vrat, izboljšanim varnostnim sistemom za preprečevanje naleta ter dovršenim multimedijskim sistemom SYNC 3 z glasovnim upravljanjem in 8-palčnim zaslonom na dotik.

N O V A F O R D

P O P O L N A S O P O T N I C AKUGA

VEIT TEAM, Čufarjeva ulica 24, Vir, Domžale, GSM: 031 395 395, www.veitteam.si

Da vas sneg, plundra in deževje ne bi presenetila med vožnjo s štirikolesni-kom, je tu nekaj nasvetov, kako voziti in kaj je dobro v tem času vedeti, da bo vožnja po mokrih, zasneženih ali celo poledenelih cestah varnejša, manj stresna in udobnejša.

Sunkovite reakcije najbolj nevarneKot kaže statistika, se vozniki ne znajdemo najboljše v snežnih razmerah. Vo-

zimo bolj na pamet in na srečo, le redko kdo se udeleži treninga varne vožnje, da bi spoznal izredne razmere na cestah tudi izkustveno, še preden se zapelje na cesto. Posledica je, da se na take razmere na cestišču slabo spoznamo in potem napačno odreagiramo.

Z vožnjo na zasneženi ali poledeneli cesti je tako: neizkušeni vozniki so zara-di sunkovitega odzivanja na zavori ali zaradi nenadnega sukanja volana nevarni zase in za druge udeležence v prometu, saj hitro izgubijo nadzor na vozilom, ki v posebnih razmerah izgubi stik s podlago. Hitro zaviranje na poledeneli ali za-sneženi cesti se lahko konča slabo, tudi v primeru, ko je avto opremljen z ABS zavornim sistemom ali s sistemom proti zdrsavanju (ESC). Zato je treba pozimi prilagoditi tako hitrost vožnje (seveda na nižjo hitrost), kot tudi nadzorovati svo-je reakcije za volanom.

Pravilo 30 in 70 odstotkovAvto se na poledeneli ali zasneženi podlagi obnaša precej drugače kot na

suhem asfaltu. Zavorna pot se močno podaljša, pnevmatike nimajo čvrstega sti-ka s cesto, volan se odziva drugače. Načeloma velja, da bi morali na mokri cesti zmanjšati hitrost za 30 odstotkov (od dovoljene oziroma normalne), na zasne-ženi za polovico, na poledeneli cesti pa celo za 70 odstotkov, če želimo ohraniti enako zavorno pot pri naletu na oviro. Če vozimo z ustrezno hitrostjo, avta ne bi smelo zanašati po cesti. Če nas ovinek ali poledica sredi ovinka vseeno pre-seneti, se odzovimo na pravilen način: nogo dajmo s plina, nežno pritisnimo na zavoro in imejmo mehke reakcije na volanu, ki ga zasukajmo v smer, kamor bi radi zapeljali.

Ne glede na to, ali je naš jekleni konjiček opremljen s sistemom za nadzor zdr-sa koles ali ne, velja, da moramo ravnati s sklopko in plinom mehko. Utripanje kontrolne lučke za zdrsavanje namreč pomeni, da je noga na plinu pretežka. Ta-krat lahko elektronika sistema proti zdrsavanju kolesom povsem odvzame moč in na strmini vozilo obstane. Ko pridemo v klanec z 10- ali večodstotnim naklo-nom, nam v takem primeru tudi najbolje ocenjene zimske gume ne pomagajo.

Ko smo v zimskih razmerah več na cesti, je priporočljivo izbrati avtomobil z možnostjo izklopa sistema preprečevanja zdrsavanja koles ali avto s prilago-jenim delovanjem tega sistema (t.i. zimski vozni program), če vozite kaj sodob-nejšega. Vseeno tudi najsodobnejša in najbolj inteligentna elektronika ne more nadomestiti voznikovega občutka, kar izkušeni vozniki, ki so se kalili v nič kaj prida opremljenih avtih iz preteklosti, dobro vedo. Ob premočnem pritiskanju stopalke za plin se namreč vsaj eno kolo brez nadzora sistema proti zdrsavanju

zavrti v prazno, v snegu nastane kotanja, iz katere ne moremo zvoziti in tako avto ostane na mestu.

Najpomembnejše pravilo pri vožnji po zasneženi ali poledeneli cesti je, da pravočasno zmanjšamo hitrost, saj je avto zaradi občutno slabšega oprijema pod kolesi težje vodljiv in se pri zavijanju in zaviranju vede drugače kot na suhi cesti. Ob zmanjšanju hitrosti je treba hkrati povečati tudi varnostno razdaljo. Še preden gremo na cesto, je pametno na pregledni cesti brez prometa z zaviranjem preizkusiti oprijem, ki ga omogočajo zimske pnevmatike na našem vozilu, da do-bimo občutek, kako se avto vede in koliko časa oziroma kakšno razdaljo potre-bujemo, da lahko varno ustavimo.

Kako lahko pomaga 4x4 pogonLastniki avta s štirikolesnim pogonom sicer lažje speljejo in nadzorujejo

smer, a pomoč 4x4 pogona naj jih ne zavede pri zaviranju. Štirikolesni pogon namreč ne pomeni, da se zavorna pot kaj skrajša. Vseeno pa pogon 4x4 lahko pomaga v izrednih razmerah in tako vožnjo naredi bolj varno ter manj stresno. Pri štirikolesnem pogonu se zaradi prenosa pogona na zadnji par koles zelo zmanjša prečna sila zadnjih koles, oziroma sila, ki drži smer v zavoju, obenem pa se močno poveča vzdolžna sila, ki vozilo oziroma zadnja kolesa poganja v že-leno smer. Zato se avto s 4x4 pogonom obnaša veliko bolj zanesljivo v zavoju, ga hitreje spelje in se tudi bolj suvereno odziva pri vožnji na spolzkem klancu oziroma v strmini.

Sicer pa veljajo naslednja pravila, ne glede na pogon vozila: speljujmo nežno in ne s previsokimi obrati. Pri avtu s sprednjim pogonom se uhajanje nosu vo-zila pri vožnji skozi ovinke občuti na volanu, ker vozilo nenadzorovano zanese v napačno smer. Ko se to zgodi, takoj spustimo plin ali stisnimo sklopko, da se zdrsavanje pogonskih koles neha in nato odvijmo volan v nasprotno smer, kot


Avto modrosti

poteka zavoj. Avtom z zadnjim pogonom pa na zasneženi ali poledeneli cesti hitro zanese zadek. V tem primeru s pritiskom na sklopko izničimo pogon in z dodajanjem volana stabilizirajmo zadnji del vozila.

Zimske pnevmatike imajo pri nizkih temperaturah precej boljši oprijem s ce-stiščem kot letne, a je ta pri vožnji po snegu ali ledu toliko slabši, da je zaviralna pot na snežni podlagi enkrat, na ledeni pa kar dvakrat daljša. Uporabite dovolj veliko silo zaviranja, tudi če je vozilo opremljeno s sistemom ABS (ta maksimalno poveča tlak za zaviranje). Pri vozilu brez sistema ABS je najkrajša zavorna pot na sredini med blokiranjem in neblokiranjem koles. Na stopalko zavore pritiskajmo z občutkom, če zaznamo, da so kolesa zablokirala, moramo pritisk na stopalko zavore nekoliko zmanjšati.

Pomen kakovostnih pnevmatikČeprav zimske pnevmatike niso edino, kar zagotavlja varno vožnjo po zasne-

ženi cesti, so kljub vsemu edini fizični stik avtomobila s cesto. Oprijem asfalta se v zimskih mesecih pogosto znatno poslabša. Trenje ima lahko najmanjši koefici-ent 0, največjega pa 1, zadnjemu se stik gume približa na povsem suhem asfaltu. Ta koeficient že na mokri cesti upade na približno 0,7, na zasneženi cesti na 0,15, pri poledeneli cesti pa na le 0,08. Tako vidimo, da se v zimskih razmerah trenje med pnevmatikami in cesto zmanjša za skoraj desetkrat v primerjavi s poletnimi (idealnimi) razmerami na suhem asfaltu.

Verjamem, da se pozimi vozite naokoli z zimskimi pnevmatikami ali vsaj z letno-zimskimi gumami, ki imajo ustrezen profil (ta mora znašati najmanj 3 mm globine po slovenski zakonodaji, če boste vozili v tujini, pa lahko zakonodaja zah-teva tudi minimalno 3,5 mm ali celo 4 mm). Še vedno obstajajo ljudje, ki menijo, da je lahko profil letnih gum uporabljenih v kombinaciji s snežnimi verigami 1,6 mm. To v času zimske vožnje ne drži – pozimi morajo imeti letne pnevmatike, ki se jih uporablja v kombinaciji s snežnimi verigami, enak minimalni profil kot zim-ske gume, torej 3 mm ali več. V času sneženja ali napovedanega slabega vreme-na pa le dodajte v prtljažnik tudi verige. Te niso nadomestek za zimske pnevma-tike, ampak pomoč pri vožnji v globokem snegu. Kombinacija letnih pnevmatik in snežnih verig lahko sicer pomaga iz globokega snega, a pravilno nameščene snežne verige se bolje oprimejo površine zimske pnevmatike z globljimi kanali in lamelami kot gladke površine letne pnevmatike.

Akvaplaning: grožnja za voznikaSneg ni edino, kar nas zna presenetiti v naslednjih tednih, saj so v tem preho-

dnem obdobju pogoste tudi padavine ob kljub vsemu malo višjih temperaturah. Akvaplaning si predstavljajmo kot vodni klin: gre za pojav, ko pnevmatika zaradi prevelike količine vode na cestišču izgubi stik s podlago. To se lahko zgodi tudi zaradi izrabljene pnevmatike, ki nima dovolj globokega profila, zato guma ne more ustrezno odvodnjavati stoječe vode na vozni površini.

Akvaplaning je načeloma ena najbolj nevarnih situacij, ki se nam lahko pri-merijo med vožnjo, saj lahko sprednji ali zadnji del avta v veliki količini vode na cestišču dobesedno "zaplava", voznik pa izgubi oblast nad vozilom. Ob močnej-šem deževju oziroma na cesti, kjer je veliko stoječe vode, zato obvezno prilagodi-mo hitrost vozila razmeram. V trenutku panike z volanom ne manevrirajmo levo in desno, pač pa ga samo trdno držimo, obenem pa stisnimo sklopko, dokler ne začutimo, da so gume spet dobile stik s podlago. V pomoč pri tem sta tudi ABS zavorni sistem in elektronski stabilizacijski sistem, ki samodejno "naravna" vozi-lo v pravo smer. S sistemom ABS tudi ob akvaplaningu lažje zaviramo, saj avto bolj obvladamo. Pri akvaplaningu pri hitrosti nad 80 km/h v prvem delu zaviranja pride do blokade koles, saj pnevmatike ne morejo pridobiti oprijema na trdni podlagi. Šele ko gumi uspe izpodriniti vodo izpod stične površine, začne delovati zavorni sistem z ABS, ki učinkovito zavira. Prednost sistema ABS je v tem, da avto obdrži stabilen in z njim je zavorna pot bistveno krajša.

Strokovnjaki za prometno varnost in inštruktorji varne vožnje voznikom sve-tujejo, naj se v primeru akvaplaninga ne odzovejo panično, ponavadi namreč vo-lan premočno obrnejo, ko pa pnevmatike znova dobijo stik s podlago, se vozilo brez nadzora zapelje v tisto smer, kamor so obrnjena kolesa. Težava nastane, ko se "plavanje" vozila pojavi med vožnjo v ovinku. Če je hitrost prevelika, je zelo težko kaj rešiti, zato moramo hitrost pravočasno prilagoditi razmeram na cesti. Zaviralna pot je na mokri in spolzki cesti namreč do štirikrat daljša kot na suhi cesti. In še to: pri sto kilometrih na uro je razlika v zavorni poti med dobro in sla-bo pnevmatiko tudi 40 metrov, to pa je veliko, če se pred nami nenadoma pojavi ovira. Redno preverjajmo tudi tlak v pnevmatikah, saj premajhen tlak v gumah poveča nevarnost akvaplaninga in slednja se že pri 30 odstotkih prenizkega tlaka v pnevmatikah zelo poveča.

Idealna za vsako priložnost

Vaša zgodba. Vaša banka.sberbank.si/ideal-modrenovice080 22 65

* Za kartico vam zaračunavamo mesečno vodenje kartičnega računa, ki bo za vas prvih 6 mesecev po izdaji kartice brezplačno. Akcija velja do 31. 3. 2017.

nakup do 60 obrokov

dodatne garancije ob nakupu s kartico

6 mesecev brezplačno* s kodo MN17.

Samo

za bralce

modrih

novic

2017 01 Sberbank Ideal Kartica Modre Novice Oglas 90x126 03.indd 1 20/01/17 09:29

Ide@lno na smučanjeDecember je mesec velikih nakupov in februarja so denarnice še vedno precej osušene in tanke. Naša družina pa bi vseeno rada šla na smučanje. Kaj naj naredimo?

Takole na hitro imamo samo dve možnosti. Prva je, da spet pokličemo našo staro mamo, ki nam je finančno že večkrat priskočila na pomoč. Saj ne, da noče posoditi, ampak že po dveh tednih se začnejo klici, kdaj bomo vrnili denar. Nadaljuje se z nenapovedanimi obiski, ponavadi pa se mama ravno v tem času odloči še za nakup novega avta in nujno rabi posojeni denar. Ta nakup novega avta se sicer nikoli ne zgodi, ampak ... Resno? Ali bomo zopet naslednjih par mesecev poslušali, kako si ves čas sposojamo denar, kako ne znamo ravnati z njim, kako smo nehvaležni ... Neeeeee! Torej, če dobro pogledamo, imamo samo eno možnost. In še dobro, da je ta ide@lna! Banka Sberbank namreč ponuja posojilno kartico Ide@l MasterCard, s katero imamo kredit vedno v žepu, svoje nakupe lahko odplačujemo z do 60 obroki, ob nakupu s kartico pa imamo še dodatne garancije na kupljene izdelke. Da jo dobimo, nam ni treba menjati banke! Niti obiskati je ne bo treba. Kartico Ide@l MasterCard lahko dobimo v samo treh korakih, če kliknemo na www.sberbank.si/ideal ali pokličemo klicni center na 080 22 65. Zvesti bralci Modrih novic imamo z uporabo promocijske kode MN17 še posebno ugodnost – prvih šest mesecev nam ne bo treba plačati mesečnega vodenja kartičnega računa!

Smo kar na hitro preverili — na spletni strani smo vnesli zgolj tri podatke in izračunali svoj možen kredit. Mislim, da gremo letos na smučanje v Francijo!


Kolumna

Recepti po ameriško, 2.: kavarniška hrana

V Sloveniji sem vsakič znova prevzet – a tokrat ne zgolj pozitivno. Ka-morkoli grem, ima skoraj vsak lokal, skoraj vsaka gostilna popolnoma enako ponudbo. Ne da ta ponudba ni dobra, a za tujca je presenetljivo enolična. Ko govorimo o kulinarični ponudbi, je med lokali le malo raz-like. V tujini kavarne kar tekmujejo med sabo in ponujajo različne stvari, kot so specialitetne kave, topel zajtrk, kavči za posedanje, unikatne pe-čene sladice itd. Kavarna Veronika ima veliko večji potencial, kot se zdi na prvi pogled, in bi lahko postala prepoznavni znak, ki bo ljudi vabil v Kamnik. A ponudba v njej mora biti na nek način drugačna. Tako bo nek-do iz Ljubljane imel razlog, da se pripelje sem, ker bo preprosto moral poskusiti novo Kavarno Veronika.

Toda kaj ponuditi, se boste morda vprašali. Ne želim si biti vodja ka-varne, nikoli; si pa v domišljiji predstavljam, kaj bi moja idealna kavarna ponujala. V mojem domišljijskem svetu nekdo tretji prevzame Kavarno Veronika, vendar uvede vse, o čemer sanjam sam … po možnosti tukaj tudi brezplačno obedujem! In ponudba, za katero menim, da bi spreme-nila Kavarno Veronika v super hit, je – celodnevna ponudba zajtrka.

Restavracije s celodnevnim zajtrkom so v Ameriki zelo pogoste. Američani, Kanadčani in Britanci so nekoliko obsedeni z zajtrkom. Ugo-tavljam, da večina ljudi v Sloveniji poje skledo kosmičev, mogoče kos kruha z marmelado ali Gavrilović pašteto in popije skodelico turške kave. To je precej univerzalna reč. V redu, s tem sicer ni nič narobe, vseh možnosti, ki nam jih zajtrk ponuja, pa na ta način nikakor ne izkoristimo. V zadnji številki časopisa The Guardian je izšla 15-stranska priloga samo o zajtrkih v Angliji. Opis vsake kavarne in vsake jedi sem prebral z vese-ljem (in s krulečim želodcem). V preteklih kolumnah sem že razlagal, da pogrešam nekatere ključne ameriške sestavine za zajtrk (sladke štruč-ke/bagels, francoski opečenec, ameriške palačinke), in z vsemi temi bi tudi postregel v kavarni Veronika – toda ta ponudba bi bila celodnevna in bi se nadaljevala tudi v noč. Ko sem obiskoval internatsko šolo, sem se vsak konec tedna zjutraj odpravil navzdol po hribu do Tomove okrep-čevalnice (Tom’s Diner), kjer sem ponavadi naročil sendvič s slanino, jajci in topljenim sirom, vse skupaj v velikosti moje glave. Na kolidžu sem se vsako nedeljo dopoldan odpeljal do Bonijine okrepčevalnice (Bonnie’s Diner) in naročil Noahovo specialiteto (sendvič s klobaso, jajcem in to-pljenim sirom plus velikanska palačinka s koščki čokolade). Ker so ce-lodnevne okrepčevalnice ameriška tradicija, sem se včasih odpravil na palačinke kar sredi noči in to sem oboževal. Danes bi tem jedem dodal še ostale jutranje dobrote, kot npr. angleški zajtrk (klobasa, slanina, pečeni paradižnik, gobe, fižol, toast, jajce), izraelsko shakshuko (kar v arabščini pomeni mešanica, gre pa za jed s poširanimi jajci v začinjeni paradižnikovi omaki), pretlačen avokado na toastu iz kislega kruha s sri-racha omako in Za’tar mešanico začimb, ovseno kašo z rjavim sladkor-jem, karamelizirano sadje in javorov sirup, umešana jajčka s prekajenim lososom, sladke štručke (bagel) s smetanovim sirnim namazom … toliko za začetek! Torej, kaj praviš na to, prihodnji najemnik Kavarne Veronika?

Če potrebujete kanček navdiha, bom danes z vami delil nekaj svojih receptov (ki jih lahko prihodnji najemniki brez slabe vesti ukradejo).

Browniji/rjavčki250 g moke, 100 g stopljenega masla, 2 jajci, 200 g kokosove moke,

100 g sladkorja, izvleček vanilije, cimeta ali ruma (odvisno od vašega okusa, lahko izberete sami), pol čajne žličke sode bikarbone, tretjina čaj-ne žličke soli. Vse sestavine zmešate, nato dodajte skrivno sestavino, za-radi katere bodo kolački še boljši: izberite katerokoli čokolado, ki vam je všeč (temno, mlečno, nutello, čokoladno ploščico, kot je Twix, Snickers ali meni najljubši Ferrero Rocher), jo nadrobite na koške (položite jo v plastično vrečko in jo udarjajte s kuhinjskim valjarjem). Te koščke čoko-lade vmešajte v mešanico. Dodate lahko še sesekljane orehe ali lešnike. Maso vlijte v pekač, prekrit s peki papirjem, in pecite 30 minut na 170

Kavarna Veronika, moja lokalna pisarna, je začasno zaprta, vsaj dokler se ne najde nov najemnik. Sistem odločanja o novem najemniku je osnovan na ponudbah – kdor ponudi največji znesek mesečne najemnine, je nagrajen z najemno pogodbo in lahko vodi kavarno na najpo-membnejši lokaciji v Kamniku. Sistem je smiseln, če govorimo o najemu stanovanja ali apartmaja. Ko pa govorimo o restavraciji ali kavarni, o prostoru, ki naj bi bil magnet tako za domačine kot za obiskovalce – iz Ljubljane ali od drugod – potem je mesečna najemnina (če je v normalnih, razumnih mejah, seveda) skoraj popolnoma nepomembna. Boljše vprašanje bi bilo, kaj bo novi upravljavec novega, razburljivega, boljšega, bolj privlačnega ponudil – kako bo Kavarna Veronika v Kamnik privabila še več ljudi, kako se bo še bolj diferencirala v primerjavi z ostalimi lokali, kako bo postala prepoznavni znak – to, kar bi že morala biti.

stopinjah. Kolački so pečeni, ko je zobotrebec, ki ga potisnemo v testo in izvlečemo, suh. Koščki čokolade se med pečenjem stopijo in zaradi teh kolačkov boste predli od ugodja.

Francoski opečenec in kruhov narastekV francoščini mu pravijo “pain perdu”, izgubljeni kruh, kar je popol-

no, saj moramo po receptu uporabiti rahlo star kruh. Najboljši je z brioši ali rogljički. Malce star, a ne prestar kruh narežite na debele kose. Upora-bite lahko tudi katerikoli drugi pekovski izdelek. Pomočite ga v mešani-co razžvrkljanih jajc, male količine mleka, stopljenega masla, malenkost sladkorja in nekaj cimeta. Ko je kruh prepojen, ga na hitro popražite v ponvici z maslom – dokler ni rjavkast na obeh straneh. Postrezite z javor-jevim sirupom ali marmelado, lahko tudi s poširanim sadjem. Postopek za kruhov narastek je enak, a ta je pečen in ne ocvrt. Star kruh narežete na kocke in položite v skledo, da se prepoji z enako mešanico, kot ste jo uporabili za francoski opečenec (dodajte le več mleka, saj mora biti jed močnata). Dodate lahko tudi koščke čokolade, nutello ipd. Po vsaj polurnem namakanju nalijte mešanico v pekač, ki ste ga obložili s peki papirjem. Pecite na 170 stopnijah približno 20 minut, dokler vrhnji del ni rjavkast. Posujte s sladkorjem v prahu in cimetom ter jed postrezite toplo. Lahko ji dodate vanilijev sladoled.

Palačinke (ne preveč zdrava različica)Klasične ameriške puhaste palačinke imajo več različnih receptov, ta

je najbolj osnoven. 500 g moke (bela, polnozrnata, pirina, katerakoli po vaših željah in okusu), 2 jajci, 100 g stopljenega masla, 50 g sladkorja, polovica čajne žličke sode bikarbone ali 1 žlička pecilnega praška, pribli-žno 400 ml polnomastnega mleka (zmešajte in razžvrkljajte, mešanica naj bo gosta, tako da se lepo vlije v ponev). Sam rad dodam pretlačeno banano ali kokosovo moko, a to že ni več tradicionalno.

Palačinke (zdrava različica)Skoraj vsako jutro za družino pripravim zajtrk s svojimi posebimi

zdravimi palačinkami (brez sladkorja, brez glutena, brez laktoze). So do-volj zdrave, da jih lahko jemo vsak dan, poleg tega pa ima recept veliko različic, zato se jih ne naveličamo. Osnova: 250 g koruzne moke, 250 g ajdove moke, 100 g kokosove moke, 50 g stopljenega masla, ena ali dve pretlačeni banani, pol čajne žličke sode bikarbone, približno 400 ml ri-ževega mleka.

Za pripravo kateregakoli recepta za palačinke morate maslo stopiti, zmešati vse sestavine, tako da dobite tekočo zmes (če je pregosta, do-dajte mleko). Dodate lahko svoje sestavine po želji: sadje (borovnice so odlične), narezane koščke slanine, koščke čokolade, cimet, ovseno kašo itd. V vročo ponev vlijte malo količino zmesi. Ko se robovi rjavo obarvajo in se na površju dvigajo mehurčki, palačinko obrnite – ko je na drugi strani, se zapeče veliko hitreje, tako da bodite pozorni, da je ne zažgete! Ker so palačinke malce suhe, jim dodamo namaz. Nutella, marmelada, med, sladkor v prahu in limonin sok so odlični, toda tradicionalen (in moj najljubši) je javorjev sirup s popečeno prekajeno slanino poleg. Ali vmes. Ali za povrh.

Noah Charney je Američan, ki živi v Kamniku. Je umetnostni zgodovinar in avtor svetovne uspešnice Tat umetnin.

N. Charney


Oglasi

V Kamniku se obeta nadgradnja optičnega omrežja

Zavod za razvoj kabelsko-satelitsko televizijskega sistema Kamnik (krajše Zavod KKS Kamnik) je v preteklem letu obeležil že svojo 30. obletnico delovanja. Njegovo omrežje spada med srednje velike sisteme in enega najstarejših v slovenskem merilu. Trenutno omogoča kvaliteten sprejem radijskih in televizijskih signalov okoli 4.200 gospodinjstvom na širšem območju Kamnika, kjer ima zgrajeno svojo kabelsko kanalizacijo.

Na račun analogne programske sheme se je začel prehod na sodobnejše tehnologije – vključevati se je začelo vedno več digitalnih programov v SD in HD kvaliteti, ki potrebujejo več prostih frekvenc. V ponudbi Zavoda je zadnjih sedemnajst let tudi kvalitetna internetna povezava ponudnika Softnet d.o.o., ki jo trenutno uporablja okoli 2.250 naročnikov. Preko istega ponudnika je od leta 2007 na voljo tudi VoIP telefonija, ki občutno zmanjša mesečne stroške, saj je brez naročnine za telefonsko številko. Trenutno to storitev uporablja okoli 1.700 naročnikov. Največ naročnikov se v zadnjih letih odloča za storitev trojček, ki je tudi v Zavodu na voljo že od 34,00€ na mesec.

Od lanskega leta ponuja Zavod svojim naročnikom (preko ponudnika Softnet d.o.o.) ogled TV vsebin za 72 ur nazaj. Ogled je mogoč tudi na pametnih telefonih in računalnikih.

Zadnjih osem let je kabelsko razdelilni sistem Kamnik tehnološko zelo posodobljen, saj je hrbtenica sistema narejena z optičnimi vlakni oz. so linije vse daljše. V sistemu je nameščenih 28 optičnih otokov, ki skoraj v vseh predelih, kjer je obnovljen tudi sekundarni del, omogočajo hitrosti internetne povezave tudi preko 100 Mb/s. Zavod z modernejšo in zmogljivejšo opremo posodablja tudi svojo sprejemno postajo.

V lanskem letu je Zavod v okviru projekta kohezije polagal prazne cevi za telekomunikacijske vode na območju Stranj, Tunjic ter na območju skozi Tuhinjsko dolino do Podhruške. Vse cevi je Zavod položil z lastnimi sredstvi.

Spomladi se bodo lotili tudi prve nadgradnje optičnega razvodnega omrežja do posameznega gospodinjstva skladno z GPON tehnologijo, saj so pripravljeni že prvi projekti za tovrstno posodobitev. V letošnjem letu Zavod namerava svoji ponudbi dodati tudi mobilno telefonijo preko operaterja Softnet mobil. Ponujal bo nekaj različnih paketov, pokritost pa bo zagotovljena po omrežju Telekoma Slovenije, tako da bo signal kvaliteten. S tem bo Zavod postal eden izmed ponudnikov telekomunikacij, pri katerem bodo lahko imeli naročniki združene vse štiri storitve na enem mestu.

Vrhpolje pri Kamniku 41, 01/839 14 22, 041/707 388, www.kks-kamnik.si

www.dacia.si

www.malgaj.si

Slik

a je

sim

boln

a. R

enau

lt N

issa

n Sl

oven

ija d

.o.o

., D

unaj

ska

22, 1

511

Ljub

ljana

.

*Brezplačni paket 4 zimskih pnevmatik podari Dacia kupcem novih vozil, ki so fizične osebe ali lastniki malih podjetij.

Poraba pri mešanem ciklu: 3,8 – 5,1 l/100 km. Emisije CO2: 98 – 115 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0085 – 0,0301 g/km. Emisija trdnih delcev: 0 – 0,00002 g/km. Število delcev (x1011): 0 – 0,06. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si.

Dacia. Zanesljiv partner GRZS.

Novi

Dacia Sandero StepwayNičesar preveč.

že za

9.690€+

4 zimske pnevmatike*


Katarina Habe in Rok Golob: Glasba je najin zrak

Intervju

M. Štrajhar, M. Primožič

Združuje vaju tudi ali predvsem glasba. Kako se je začela vajina skupna pot?

Spoznala sva se na Srednji glasbeni šoli, kjer sva bila sošolca. Je pa iskra pre-skočila šele v drugem letniku, ko sem začela peti v Rokovem bendu So what? in spoznala, da se za vedenjem "smejočega klovna", ki me je večkrat spravljal ob živce ;), skrivajo cele dimenzije emocij in ena zlata duša.

Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da sta svojo vezo kar nekaj časa skrivala pred očetoma, še posebej pred Katarininim, ki je bil takrat Rokov profesor na Srednji glasbeni šoli?

Aja, kdo pa je bil ta vir? ;) Katarinin oče, moj profesor, je deloval zelo strogo, tako da se spomnim, da sem enkrat Katarino skoraj vrgel po stopnicah pred SGBŠ, tako sem jo odrinil od sebe, ko sem zagledal Tomaža.

Sicer pa sta očeta obeh, tako Jani Golob kot Tomaž Habe, emi-nenci slovenske glasbene scene starejše generacije. Oba skladatelja, aranžerja, violinista, pedagoga – stanovska kolega. Kako gledata na svoja očeta?

Očeta sta nama velik vzor – dva izjemna glasbenika, hkrati pa tudi osebnosti, ki jima je zelo mar stanje kulture v Sloveniji in na sploh. Hkrati pa tudi zelo družin-ska človeka, ki sta družino vedno postavljala na prvo mesto.

Je imeti "glasbenega" očeta prednost ali slabost? Vsekakor je to prednost. Nobeden od naju si ne predstavlja, kako bi bilo odra-

ščati v neglasbeni družini, saj je glasba najin zrak. Oba sva že od malega dihala z glasbo in z velikim občudovanjem spremljala svoja očeta. S svojim zgledom sta naju uvajala v čaroben svet glasbe.

Katarina, vaš oče je pred kratkim praznoval 70. rojstni dan, med drugim je bil tudi dolgoletni umetniški vodja skupine Katrinas. Kako je delati z očetom?

No, to je pa posebna zgodba. ;) Midva z očitom sva imela od nekdaj zelo ču-stven odnos – zelo sva si blizu, lahko pa drug drugega tudi hitro spraviva ob živce. Jaz sem imela občutek, da želi ves čas nekaj nadzorovati, oči pa je imel na drugi strani verjetno podobne občutke. Polno je bilo vsega; največ smeha, pa tudi solz jeze in žalosti. Ampak vedno sva na koncu našla skupen jezik in rečem lahko le to, kako neskončno hvaležna sem, da mi je bil v tem Življenju poslan kot oče in mi je odstrl vrata v zame najlepše izrazno sredstvo človeka – glasbo. Kar se Katrinas tiče, je postavil naše temelje in nam odprl mnogotera vrata, napisal ogromno skladb, aranžmajev, tekstov za nas, nas spremljal z različnimi zasedbami in še vedno je pomemben del zgodbe Katrinas. Nekatere projekte, kot je bil poleg zi-mzelenega Slovo tisočletju npr. božični projekt Zimska pravljica, je ustvaril on. Ravno pred kratkim sva se pogovarjala o ponovnem skupnem projektu za na-slednje leto.

Glasbeni par, ki stopa po skupni poti že od srednješolskih časov. Po skupnih petindvajsetih letih pravita: »Rada delava skupaj, ker se do-polnjujeva. Seveda se tudi strastno skregava, ampak glasba tako ali tako sama prinese pravo rešitev.« Katarino Habe najbolje poznamo kot pevko v skupini Katrinas, je pa še mnogo več; Roka Goloba pa kot vsestranskega glasbenika tisočerih talentov in navdihov. Kako pleše njuna zemlja, sta nam zaupala v zanimivem pogovoru.

Na Pedagoški in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru predavate psihologijo glasbe, ste docentka in doktorica. Kaj predava psihologija glasbe?

Od začetka letošnjega študijskega leta sem končno dobila redno zaposlitev na Akademiji za glasbo, tako da zdaj z univerzo MB sodelujem le pogodbeno. Ja, ohranila pa sem vse predmete, ki se navezujejo na moje ekspertno področje, na psihologijo glasbe. Psihologija glasbe je zelo obsežno interdisciplinarno po-dročje, ki se ukvarja s preučevanjem učinkov glasbe na človeka na eni strani, po drugi strani pa se ukvarja z glasbenikom kot subjektom preučevanja. Jaz osebno se raziskovalno in aplikativno največ ukvarjam z optimalno psihično pripravo na nastop, s poudarkom na obvladovanju treme, pa z doživljanjem zanosa pri glasbenikih in z vplivi glasbe na kognitivno funkcioniranje (Mozartov učinek). V zadnjem času pa me čedalje bolj privlačijo učinki petja na psihično blagostanje posameznika.

Na ljubljanski Akademiji za glasbo pa poučujete predmet Učenci s posebnimi potrebami pri pouku glasbe. Kako se glasba vključuje v to področje?

Glasba je univerzalna govorica, zato zna z njeno pomočjo komunicirati vsak, pa naj bo običajen otrok ali otrok s posebnimi potrebami. Ravno pri otrocih s po-sebnimi potrebami je glasba tisto področje, kjer lahko zgradijo most med seboj in zunanjim svetom, zato so učinki glasbe izjemni. Naši študenti na AG spoznajo različne skupine OPP in primere dobre prakse na področju dela z njimi.

Ali ste stroga profesorica? Jaz zase mislim, da ne, ampak bi morali vprašati moje študente. ☺ Je pa res,

da veliko zahtevam – pri meni morajo precej brati pa gledati dokumentarce pa slediti aktualni pedagoško-psihološki tematiki pa razmišljati o sebi in o snovi, ki jo obravnavamo, jo povezovati s prakso. Skratka – želim znanje, ki je živo in diha v realnosti.

Vaše področje dela je tudi Mozartov efekt. Nam razložite več? Kakšno je vaše stališče?

Mozartov učinek v ožjem pomenu predstavlja nevrofiziološki fenomen, ki se kaže v izboljšanem reševanju nalog prostorsko-časovnega tipa (PČT) (osnova ab-straktnemu mišljenju). Enostavno povedano – Mozartova sonata za dva klavirja v D-duru K.448 predstavlja neke vrste možganski fitnes. Če poslušamo 10 minut te skladbe, se naši možgani optimalno "ogrejejo" za reševanje nalog PČT. Izka-zalo se je, da je učinek še posebej prisoten pri posameznikih z nižjo ravnjo inteli-gentnosti, ki so slušni tipi, s celostnim načinom predelave informacij. Navedena sonata ima specifične učinke na pozornost, na splošno pa vsa Mozartova glasba nosi blagodejne učinke, zaradi vsebnosti visokih frekvenc, simetrične strukture in ravnovesja med glasbenimi elementi, ki ustvarjajo sproščenost oz. napetost.

Foto: osebni arhiv

Foto: osebni arhiv


S Katrinas ste vedno stilsko dovršene. Kdo skrbi za to? Sodelovale smo že z različnimi oblikovalci, največkrat s stilistko Metko

Albreht in oblikovalko Vesno Mirtelj pa tudi z Uršo Draž.

Rok, ste multininštrumentalist. Lahko naštejete, katere inštrumente igrate?

Violino, klavir, kitaro, bobne, pa še vse mogoče eksotične inštrumente. ;)

Ste skladatelj, dirigent, aranžer, pa tudi režiser, ki svoje sledi pušča v različnih glasbenih zvrsteh. Katera vloga pa je vam njaljubša? In katera glasbena zvrst?

Že nekaj časa najraje igram bobne. Vedno iščem nove izzive. ☺ Najbolj zanimivo mi je, če lahko kombiniram med različnimi vlogami. Za glasbeno zvrst bi se težko opredelil, ker se prepuščam trenutnim navdihom; enkrat se bolj gibam v klasičnih vodah, drugič v zabavnih. ☺

Veliko delate v tujini. Kakšen je ta (glasbeni) svet v primer-javi z našim, slovenskim?

Predvsem so stvari v tujini na višji profesionalni ravni. Vsak se zaveda svoje vloge in svoje delo odlično opravi, v Sloveniji pa je znotraj posameznih institucij to, da želiš ustvariti dober končni izdelek, npr. kakovosten posnetek, prej tvoj minus kot plus, saj veljaš za komplikatorja, ki si vzame preveč časa in gre v prevelike detalje. A tista presežna vrednost se skriva ravno v detajlih. Moram povedati, da me to večkrat frustrira.

V tujini ste se tudi šolali, bili ste na podiplomskem študiju v Ameriki na University of Southern California v Los Ange-lesu, kjer ste študirali pri znamenitih komponistih filmske glasbe: Elmerju Bernsteinu, Christopherju Youngu, Davidu Raksinu, Leonardu Rosenmanu... Kakšna je bila ta izkušnja?

Nora!!! Že to, da mi je v tako kratkem času uspelo zbrati sredstva za vi-soko šolnino, je bil pravi čudež, in potem vse, kar se je tam dogajalo. To je za celo knjigo prigod. Najbolj neprecenljive izkušnje pa so bile ravno v tem, da smo imeli neposreden stik z eminencami svetovne filmske glasbe, ki pa so bili pravzaprav zelo preprosti in odprti.

Ste tudi šef banda King Foo, v katerem igrate bobne. Band je v svoji kratki dobi igranja nanizal same hite. Nastopili boste v finalu letošnje Eme. Kakšna so pričakovanja?

Upam, da bomo zmagali (smeh). King Foo je trenutno moja največja glas-bena inspiracija in naša pevka Aleksandra, ki ji zaradi njene energije rečemo kar elektrarnica, je vrhunski vokal in odlična performerka, basist Matej po-skrbi za snemanje spotov, meni je prepuščen ustvarjalni in produkcijski del, Pero pa spleta vezi s širšo publiko. Skratka, super se dopolnjujemo, imamo podobne vizije in smo vsak na svoj način nori. ☺

Spot za pesem Lebdenje ste snemali v Kamniški Bistrici. Kako je potekalo snemanje? Viseti na vrveh je bilo najbrž zanimivo ...

Uuuuuf, s snemanjem Lebdenja smo se kar "ornk" namučili. Snemanje v Kamniški Bistrici je bilo, razen stanja v ledeni vodi, pravi balzam, vse ostalo, vključno z bingljanjem na vrveh, pa je bil pravi podvig. ☺

Poznamo vas tudi po sodelovanju z Big Bandom RTV Slo-venija. Novembra ste imeli velik koncert v Ljubljani skupaj s Katrinas, King foo ter Muratom in Josejem. Kje je vaša meja? Koliko glasbenikov naenkrat lahko uskladite?

Meje ni. ☺ In to je ravno tisto najboljše. Rad delam z velikimi zasedbami in se tudi v dirigentski vlogi zelo dobro znajdem. Tale koncert v SI-TI teatru pa je bil prava eksplozija energije. ☺Lani ste na povabilo obiskali Kitajsko, dogovorili ste se, da boste v zameno ustvarili skladbo za tamkajšnji orkester – kako vam gre?

Ravno pred kratkim sem dobil natančna navodila ☺, tako da moram do julija napisati dve skladbi, jeseni pa me spet čaka pot na Kitajsko na krstni izvedbi.

S katerim projektom se trenutno ukvarjate? EMA je na prvem mestu, zraven pa pišem še komad za Perpetum Jazzile

in Sabino Cvilak, v čakalni vrsti je pa še kar nekaj stvari, pa raje ne mislim naprej. ☺

Intervju

Pisali ste tudi o tremi in izvajalski anksioznosti (IA). Se je to kdaj zgodilo tudi vam?

Seveda. ☺ Pri violini sem bila velik tremaš – spomnim se, da sem zares uživa-la samo v komornih skupinah, v orkestru, solistično pa na zaključnem koncertu. ☺ Pri klavirju, flavti, predvsem pa pri petju, pa sem znala tremo kot kreativen vir energije obrniti sebi v prid. Motivacija za raziskovanje treme in njene patološke "sestre", izvajalske anksioznosti, je bila predvsem ta, da sem imela priložnost spoznati veliko odličnih glasbenikov, ki so se ravno zaradi IA odločili za drugo poklicno pot.

V intervjuju lani je Janez Majcenovič dejal, da je vsaka glasba taka matematika, da ljudem niti jasno ni. Kako vi kot profesorica (teoretičarka) in glasbenica (praktičarka) gledate na to?

Bi se zelo strinjala. Tako v glasbi kot v matematiki gre za razmerja, zato ni čudno, da so včasih glasbo v šolskem sistemu umeščali poleg aritmetike, geo-metrije in astronomije. Glasba je tista višja matematika, kjer je nič neskončno. ☺

V naših koncih ste najbolj poznani po sodelovanju in tudi ustanovitvi skupine Katrinas. Pred kratkim ste imele punce tudi Valentinov koncert. Ste zelo zasedene s koncerti in nastopi? Kako usklajujete delo, glede na to da imate vse tri zraven še redne službe? Kdaj lahko pričakujemo še kakšen projekt v naših koncih?

Z nastopi in koncerti smo zasedene ravno prav – izhajamo iz tega, da mora biti pravo ravnovesje med vsem, kar počnemo v življenju. Na prvem mestu je dru-žina, na drugem mestu naše službe, potem pa Katrinas. Usklajevanje vsega je res prava umetnost, a s podporo naših bližnjih nam nekako znese. ☺ Vesele smo, da smo po dolgem času spet imele svoj koncert v domačih koncih, saj so nam vrata precej bolj odprta v štajersko, savinjskem in koroškem delu Slovenije. Upamo, da nas kmalu še kdo povabi k sodelovanju, da nam ne bo treba v domačem okolju vedno organizirati koncertov v lastni režiji. ☺

Vaša skupina je poznana po kakovostni glasbi in vokalih. Dandanašnji je ogromno komercialnih zasedb, nekakovost-nih, na prvo žogo, ki iščejo svojih pet minut slave. Kako gledate na to?

Me hodimo po svoji poti in na njej srečujemo sebi podobno misleče, čuteče. ☺ Usmerjamo se na tisto, kar nam je všeč, kar nas navdihuje, drugim pa pustimo, da iščejo svoje poti. ☺

Ali kakovost sploh lahko konkurira tovrstnim zasedbam? Sploh če upoštevamo, da je tudi glasba vse manj glasbena in vse bolj vizualna?

Morda utopično, vendar Katrinke še vedno menimo, da lahko. Kljub vsemu tudi kakovostni glasbeniki polnimo dvorane – je pa to bolj tek na dolge proge, kjer se obrestuje najbolj vztrajnim in vzdržljivim. ;)

V začetku februarja ste imele s Katrinas multisenzorni kon-cert v Cankarjevem domu. Nam poveste več?

Večkrat so nam različni ljudje, ki se ukvarjajo z energijami, ob različnih prilo-žnostih rekli, kako močna energetska sporočila nosi naša glasba, tako je v meni že dalj časa tlela želja, da se usmerimo na to globljo izpovedno raven. Skupaj z Andrejo Cepuš sva prizemljili to idejo in v 50-minutni zvočno-glasbeno-plesni zgodbi preko besedil Katrinas ustvarili glasbeno zgodbo o krogu življenja. Bilo je prav čarobno. Na odru smo soustvarjali Katrinas, Rok Golob, Andreja (gib) in Tjaša Cepuš (zvok).

Foto: osebni arhiv


Intervju

Kako – kot starša in glasbenika pa tudi kot teoretika in otro-ka glasbenikov – gledata na glasbeno šolstvo v Sloveniji?

Slovenci smo lahko na svoje dostopno in kakovostno glasbeno šolstvo zelo ponosni.

Zdi se, da je – poleg ukvarjanja z enim športom, učenja enega tujega jezika – nujno za otroke, da se učijo tudi inštrumenta. Kako vidva gledata na to modno muho?

Najin moto je, da bo v življenju še čas za vse in sploh v predšolskem obdobju zagovarjava predvsem to, da ima otrok čas biti otrok, da je čim več zunaj, starši pa naj ga podprejo pri njegovih najmočnejših interesnih področjih, vendar igrivo in brez prisile.

Sicer pa imata dva sina. Kako usklajujeta družinsko življenje glede na vajine številne obveznosti?

Če se odločiš za družino, ti mora biti na prvem mestu. Pridejo sicer tudi bolj intenzivna obdobja, ko sva malo več zdoma, ampak potem si vzame-mo družinski odklop in vse nadoknadimo. Imava tudi čudovite stare starše

z obeh strani, pa mojo starejšo sestro, brez podpore katerih midva ne bi mogla ustvarjati, tako kot ustvarjava.

Otroka že kažeta zanimanje za glasbeno udejstvovanje? Vsak po svoje. ☺ Starejši sin precej bolj uživa v igranju košarke, velik ta-

lent ima tudi za risanje, sva pa vztrajala, da se uči en inštrument in je izbral kitaro, zadnje čase nekaj tudi ustvarja svoje komade. Naš štiriletnik pa ima rad bobne, za klavir se tudi rad usede, tako da bomo videli. ☺

Živite v Mengšu, vi, Katarina ste Domžalčanka, medtem ko je Rok Ljubljančan. Ste izbrali Mengeš, ker je glasbeno mesto?

☺ Ne, to sva zvedela šele kasneje. ☺ Rok je bil čisto šokiran, da bomo živeli "na vasi". ☺ Namreč, pred tem je živel sedem let v Los Angelesu. ☺

Spremljate glasbeno dogajanje v naši regiji? Kakšna (glasbena) ocena?

Iskreno rečeno ne uspeva tako dejavno spremljati glasbenega dogaja-nja v naši regiji, kot bi si želela, saj gre najin čas za lastne glasbene projekte, sicer pa pri majhnih otrocih potem ne ostane več časa za obiske kulturnih dogodkov. Vidiva pa, da se veliko dogaja na ljubiteljski ravni – predvsem zborovska dejavnost in pihalni orkestri so zelo aktivni. Kar nekaj odličnih glasbenikov prihaja iz naših koncev.

Vidiva pa, da se veliko dogaja na ljubiteljski ravni – predvsem zborovska dejavnost in pihalni

orkestri so zelo aktivni. Kar nekaj odličnih glasbenikov

prihaja iz naših koncev.

Foto: osebni arhiv

Kupiti dražji ali podoben cenejši izdelek?

Ob poplavi na videz podobnih izdelkov na tržišču se nam to vprašanje neprestano pojavlja. Oblazinjeno pohištvo ni nobena izjema.

Sedežna garnitura je glavni del dnevne sobe, zato je pomembno, da se na njej počutimo sproščeno in udobno. Ne smemo pozabiti na kakovost materialov, ki niti niso vidni: ogrodje, vzmetenje, polnilo in, seveda, tudi blago, usnje. Kakovostni materiali so dražji, poleg tega nam kakovostna sedežna garnitura služi dlje kot cenovno ugodnejša, a bistveno slabše kakovosti. Tudi slovenski pregovor pravi: poceni kupiš, dvakrat kupiš. Če želimo določen kos pohištva imeti dlje časa, je pametno zanj zapraviti nekaj več denarja, saj se nam bo le-ta z leti uporabe povrnil. Slab izdelek je velikokrat treba popravljati, v najslabšem primeru celo zavreči, s tem pa obremenimo okolje in ponovno denarnico.

V tapetništvu Grošelj poskrbimo, da boste dobili kakovostno sedežno garnituro, na kateri se boste počutili sproščeno in udobno. Vašo sedežno garnituro lahko naredimo tudi po meri in z izbranim materialom.

V tapetništvu Grošelj vam poleg novih sedežnih garnitur, počivalnikov, sedalnih vreč, kavčev itd., izdelanih po meri in želji, nudijo tudi ostale tapetniške storitve, kot so tapeciranje stolov, kuhinjskih kotov, klopi, vrat ipd.

Mi bomo poskrbeli za kakovostno sprostitev in vrhunski užitek, čas za počitek pa si vzemite sami.

SALON V + grošelj Suhadole 57, Komenda

051/ 877 920 | www.groselj.si


Na kratko

Z vodo pravo je življenje zdravo – že 15 letKamnik • Konec januarja so v Termah Snovik slovesno obeležili 15-le-tnico delovanja. V prijetnem dogajanju so se še posebej zahvalili no-vinarju in uredniku oddaje Dobro jutro Slovenija, Franciju Potočniku, ki je postal nosilec naziva ambasador termalne vode, ter dvema zapo-slenima, Stanki Burja in Pavli Tomec, ki sta prejeli posebno priznanje za njune izjemne dosežke. Do sedaj je terme obiskalo že 2,2 milijona obiskovalcev.

Slavnostna govornica je bila državna sekretarka Ministrstva za gospodar-ski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar, ki je pohvalila vztrajnost in pro-kativnost ustanoviteljev term ter poudarila, da se v Snoviku zelo uspešno pri-javljajo na evropske razpise. »V turizmu radi poudarjamo zgodbe, ki so najbolj pomembne in terme so zgodba o sodelovanju, o viziji, vztrajanju, prepoznava-nju tega prostora kot enega od potencialnih turističnih centrov.« Tudi kamni-ški podžupan Igor Žavbi je dejal, da so imeli začetniki veliko poguma, volje in drznosti, poleg tega pa izpostavil še, da so terme v Kamnik in še posebej v Tuhinjsko dolino prinesle kar nekaj delovnih mest in turizem, ki je začel med sabo povezovati ljudi. Prokurist Term Snovik Ivan Hribar je nanizal pomemb-nejše mejnike v razvoju, dotaknil se je tudi načrtov. »Veseli smo novega uvoza v našo dolino, veseli investicije Občine Kamnik. Ob tej poti bo treba urediti še pločnik in razsvetljavo. Veliko izzivov nas čaka v letošnjem letu, zato smo usmerjeni naprej, ne skrivamo pričakovanj, prepričani smo, da bo prišel tudi čas za kamniški olimpijski bazen. Gradnja večnamenskega prostora, potreba po hotelu, po povečanju vodnih površin, terapevtskih prostorov in športnih površin, idej zagotovo ne manjka – za vse to pa smo potrebni ljudje.«

Ustanovljen podjetniški sklad za zagon start-up podjetijMengeš, Kamnik • Na tretji skupščini Podjetniškega kluba Kamnik so poleg novega vodstva ustanovili tudi podjetniški sklad KIK Štarter Po-speševalnik d.o.o. in zbrali finančna sredstva za zagon start-up podjetij.

Na skupščini Podjetniškega kluba Kamnik so potrdili novega predsednika. To je za polletno obdobje postal Aleš Juhant, direktor podjetja Metal Profil. Člani so potrdili tudi ostale funkcije, in sicer je podpredsednik postal Tomaž Lah, generalni sekretar ostaja Matej Slapar, predstavnica za odnose z javnost-mi bo še naprej Nina Irt, častni predsednik Podjetniškega kluba Kamnik pa je postal mag. Urban Bergant. Poleg novega vodstva so podjetniki na pobudo Tomaža Laha, dosedanjega predsednika in direktorja podjetja Nektar natura, ustanovili tudi podjetniški sklad KIK Šatrter Pospeševalnik d.o.o. in zbrali sko-raj 100 tisoč evrov semenskega kapitala za start-up podjetja.

Foto: Občina Kamnik Naročite kurilno olje na dom!Pri plačilu z gotovino nudimo BREZPLAČNO DOSTAVO (od 1000 l naprej)!

[email protected]

Ajdovi njoki z dimljeno postrvjo in potočnimi raki

V ponvi prepražimo na drobno narezan por, da zarumeni, in dodamo na kocke narezano dimljeno postrv. Na hitro popraži-mo, solimo, popramo in zalijemo s sladko smetano. Dodamo kuhane ajdove njoke.

Na krožniku serviramo s kuhanimi potočnimi raki oz. gambe-ri. Posujemo še z vodno krešo.

Ajdovi njokiV kozico nalijemo vodo in dodamo sol. Vodo segrejemo do

vrelišča. V posodo stresemo ajdovo in belo moko. Prelijemo s kropom iz kozice. Počakamo, da se ohladi.

Poparjeno moko dobro pregnetemo in oblikujemo hlebček. Hlebček testa pokrijemo in postavimo za 20 minut v hladilnik.

Testo razrežemo na štiri dele. Nato koščke s pomočjo rok razvaljamo v tanjše trakove, premera dva centimetra. Trakove razrežemo na koščke, širine od 1 do 1,5 centimetra.

Kuhamo 10-12 min v osoljenem kropu.

Gostilna Repnik, Vrhpolje 186, Kamnik | 051 300 357 | 01 839 12 [email protected] | www.gostilna-repnik.si

Krožnik je pripravil Primož Repnik.

Potrebujemo:Sestavine za 4 osebe• 100 g pora• 100 g dimljene postrvi• 150 g potočnih rakov ali gamberov (odvisno od sezone)• 0,2 l sladke smetane• šopek vodne kreše

Za ajdove njoke potrebujemo:• 340 g ajdove moke• 65 g moke, tip 500• 0,40 l vode• 1 čajna žlička soli


PO ZMAJEVIH STOPINJAH NA

LJUBELJSKO KOČO

Izhodišče: Ljubelj 1058 m

Zahtevnost: lahka pot

Čas hoje: 1,5–2,5 ure

Najprimernejši čas: vsi letni časi, pozimi odlično sankališče

Čas vožnje: Kamnik–Ljubelj: 50 minut

Po zmajevih stopinjah na Ljubeljsko kočo (1369 m)

Februar je mesec, ko je dan že nekoliko daljši, sonce ima večjo moč, zato so dnevi že toplejši, še vedno pa nas razveseljuje sneg v gorah. Nekoč je lomastil zmaj, danes pa je prečudovita točka za po-hodnike ter v zimskem času tudi odlično sankališče. Koča na Ljubelju stoji na najstarejšem gorskem prelazu v Evropi. Cesta, ki je danes zaprta za promet, pripoveduje nešteto zgodb o zgo-dovini in ljudeh, ki so potovali po njej. Že za časa Rimljanov je čez ljubeljski prelaz peljala pot. Leta 1728 je dal deželni glavar ob vesti, da pride preko prelaza cesar Karl V., takratni predor razkopati in napraviti cestni usek. V spomin na ta dogodek so kranjski deželni stanovi dali postaviti dve kamniti piramidi s podstavkom. Kamen za piramidi so pripeljali iz Ljubljane na dvaj-setih vozovih, za kar so potrebovali 187 vlečnih konj. Po teh krajih je nekdaj lomastil zmaj s sedmimi glavami, vsaj tako pravi legenda o petelinu in zmaju, ki ve povedati o veliki katastrofi, ki je razdejala stari trg pod Ljubeljem. Pred več stoletji je bilo v naselbini pod Ljubeljem več kot polovico kovačij. Ta naselbina je bila na kraju, ki mu pravijo Na plazu, kjer še sedaj leži golo kamenje. Tam je imel neki kovač petelina, ki mu je ušel na Košuto, kjer je znesel jajce, iz katerega se je izvalil mladi zmaj. Zmaj se je zaril v goro. Ko je postajal čedalje večji, mu je primanjkovalo prostora. Gora se je morala polagoma razdvojevati vedno večjemu telesu in kosi ka-menja so začeli z groznim bobnenjem leteti v dolino vse pogosteje. Drevje se je lomilo pod ogromno težo skal, divjačina je bežala, ptiči so sfrčali proč. Prebivalci te naselbine so bili v silnem strahu. Mislili so, da se bliža sodni dan. Živina je tulila v hlevih. Ljudje, ki so do sedaj živeli v sovraštvu, so se spoprijatelji. Sprva iz samega strahu niso pomislili na beg. Ker je bila dolina dolga, so se množine kamenja najprej ustavljale daleč od naselbin. Beža-ti so začeli šele, ko so se ogromne skale privalile čisto blizu hiš, podirajoč med potjo velike smrekove gozdove. Naenkrat pa se je utrgala polovica gore in ven se je prevalila velikanska zver s sedmimi glavami, iz katerih je švigal ogenj. Zver je bežala z veliko naglico po dolini proti naselbini, ker je hotela uiti bližajočemu se kamenju. In zver bi tudi ušla, ako bi se ne bila od hriba nasproti Košute utrgala velikanska skala, ki se je na letečega zmaja prevalila s tako silo, da ga je usmrtila.

Pot na Ljubeljsko kočo se prične na mejnem prehodu Ljubelj, in sicer pred predorom, kjer na velikem parkirišču parkiramo. Na desni strani takoj opazimo markacije, ki nam označujejo pot na Kočo na Ljubelju. Pozimi je cesta zasnežena, zato je tudi primerna za sankanje. Ves čas poti sicer hodi-mo po makadamski cesti, ki se precej strmo vije, ovinek za ovinkom, najprej skozi gozd, kasneje pa se nam odpre razgled na Košutico ter na najdaljši slovenski greben Košute, vse do ciljne točke, Koče na Ljubelju. V koči nam bodo prijazno ponudili kaj za pod zob, npr. sirove štruklje ali Ljubeljski kro-žnik. Vrnemo se po isti poti.Bogomira Skvarča Jesenšek

1369 m

Vpisv programe

2017

Februar 2017Modre novice 20

Mihec raziskuje

Križanka

Nagrade podeljuje Trgovina in servis koles, Sport B. Potrdila o nagradah bomo izžreban-cem poslali po pošti. Imena nagrajencev bomo objavili v Modrih novicah, ki bodo izšle 24. marca 2017.Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom pošljite do petka, 17. marca 2017, na naslov: Modre novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.

Izžrebani reševalci1. USB LED svetilka: Srečo Bobnar, Komenda2. USB LED svetilka: Tone Brelih, Kamnik3. USB LED svetilka: Mojca Praprotnik, Mengeš

Nagrade podarja Salon svetil DIMCO.Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.

S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni križanki, ki so v celoti objavljena na spletni strani www.modre-novice.si. Vsi podatki so obvezni.

Nagradni razpis slikovne križanke1. Žepno orodje Topeak Hexus II2. Tlačilka Topeak Mini dual3. Podsedežna torbica Topeak

Ime in priimek

Naslov

Podpis E-mail 1 2 3 4 5 6 97 8

NOVO! Geslo nagradne križanke lahko

oddate tudi na www.modre-novice.si!

1110 12 13 14 15

2

1

13

9 5

4

8

7

10 11

6

12

15

14

3


Mlado mnenje

Zakaj se abeceda ne začne z Ž in konča z A? Ali kaj so naše male in velike ideologije?Ideologíja –e ž sistem idej, izražen v raznih oblikah družbene zavesti.

Zgoraj je razlaga besede ideologija, kakšna je njena množinska oblika, spol in pomen. Zapisana v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, za katerega ne bomo rekli, da je produkt ideologije družbe(ne) (zavesti), je pa zapis nečesa, kar smo preprosto nekoč določili. Ljudje bi se naj držali pravil in govorili (ko je po-trebno uporabljati knjižni jezik), pisali, tako kot je dogovorjeno. Zakaj ni črka A zapis za črko B? Ali zakaj se abeceda ne začne z Ž in konča z A? Tako preprosto vprašanje, a vendarle zapleteno obenem. Skozi kolumno vlečem vzporednice s filozofsko mislijo Rolanda Barthesa, francoskega literarnega kritika, sociologa in filozofa, njegovimi idejami in koncepti pisave, stavka in navsezadnje tudi ide-ologije. Ne se ustrašiti, sicer navdušena po branju študijske literature, Barthe-sovega dela, Užitek v tekstu/Variacije o pisavi, a si ne lastim iznajdbe in razvoja filozofskih idej, temveč zgolj refleksijo in osebno noto, izkušnjo, ki sledi.

Pisava je ideja, določena z zgodovino in polom, na katerem se nahajaš, je pozicija, iz katere gledaš. Iznajdbi pisave in abecede se pripisuje velik pomen. Oboje se predstavlja kot nekaj, kar je s časom napredovalo. To je lahko sporno, saj so bila ljudstva, ki so živela pred nami, v marsičem naprednejša, kot si misli-mo. Če smo na poziciji zahodnega sveta, se bomo običajno imeli za bolj razvite od tistih z drugih delov sveta.

Stavek se vedno konča. In pika.Pri slovenščini smo se učili književnosti, slovnico, znotraj tega pa glasoslov-

je in skladnjo. Verjetno še kaj, a to mi je ostalo najbolj v spominu. Nikoli ne bom pozabila 1. letnika gimnazije in pouka slovenščine, sicer mojega ljubega pred-meta, prav tako prijetne profesorice, razredničarke. Štajerka v Ljubljani in nagla-ševanje, to se nekako paradoksalno sliši. Učenje glasoslovja in z njim povezane vaje, kjer je treba ugotoviti in označiti, kateri samoglasnik v besedi je naglašen, se komu zdi mačji kašelj. Meni takrat ne. Bilo je smešno. In težko. Štajerci smo bojda, no, zdaj se tega zavedam, prej pač ne, med drugim znani po tem, da na-

Gabrijela Vrbnjak

glasimo celo dva samoglasnika v besedi – primer je zobozdravnik. Če sem pri pouku glasoslovja "trpela", sem v skladnji uživala. Kaj je že to? To

je tisto, ko se (med drugim) naučiš, kako se postavljajo vejice, in kar mi danes koristi bolj, kot se zavedam. Čez kakšen krajši kurs (tečaj) bi lahko ponovno šel marsikateri Slovenec/Slovenka. To je na nek način ideologija, saj se pri pisanju podredimo neki slovnični strukturi, stavku, v kateri s piko ločujemo besede in povedi. Nimam nič proti urejenosti in strukturi, a to je nekaj, kar je vzeto za sa-moumevno, nekaj, česar se "vsi" strogo držimo. Čim se stavek konča, nastopi pika. Seveda je vse to možno razumeti dobesedno in še bolje – v prenesenem smislu.

Nekaj, v kar ne dvomimo, ni nedvo(u)mno.O takih rečeh se običajno ne sprašujemo, morda zgolj jamramo na ravni ra-

zreda in učenja, ko smo še vključeni v šolski sistem, ali iz toplega fotelja doma sikamo, ko na televiziji nekdo nekaj narobe reče ali v reviji napačno zapiše. Seve-da je prav, da negujemo slovenski jezik in smo na slovnične "napake" občutljivi, prav tako je tudi "prav", da s spoštovanjem do drugih jezikov, ki so na drugih oblah in poloblah, negujemo in spoštujemo tudi te. Pa ne samo mednarodno in globalno. V družbi obstajajo resnični ideološki problemi, ki se jih, če so res ideološki, površinski opazovalec sploh ne zaveda. To, da bi dvomili o obstoju, pomenu in funkciji pisave in abecede, namesto črke A pisali črko B, bi nas stalo odhoda v kakšne specializirane ustanove ali v najboljšem primeru – prisilnega dopusta. Želim izpostaviti nekaj, kar je možno na dolgi rok spremeniti ali vsaj malce zamajati. Tu izpostavljam (politične) govore, o katerih bi morali razmišlja-ti, saj skozi njih kriči ideologija (pa naj bo to desna, leva, sredinska, ravna, kriva, rdeča, zelena …), ki z nami upravlja. Če sprejmemo obstoj univerzalnega, se tako tudi vedemo – univerzalno, standardizirano, nekritično – se tako univerzalno tudi stopimo z množico, s katero bo še lažje upravljati, saj se ne bo nič vprašala, kaj šele uprla in na koncu stavka namesto pike naredila klicaj!

Hranilniki ogrevalne vode

Lastna proizvodnja in prodaja kotlov

na pelete / na sekance / na trda goriva

Trstenik 15, 4204 Golnikm: 041 734 018e: [email protected] www.vrecek-peci.com

»Mozn

ost prid

obitve

SUBVEN

CIJE!«

v

proevent_oglas_90x60_modre_novice_bon_v1_20161017.indd 1 17.10.2016 13:11:20

Adaptacije od A do Ž stanovanj, kopalnic

• hitri servis kopalnic • hitra zamenjava pip, bojlerja • umivalnikov, wc školjk •hitro in ugodno beljenje

• keramičarstvo • parketarstvo • dobava in montaža oken & vrat • klime • elektroinštalacije • protivlomna vrata

MAKSI SERVIS d.o.o.www.adaptacije-maksi.si,

Pokličite nas 070 718 718

Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah.

Diabetiki, negujete vaša stopala?

ZDRAVSTVENA NEGA STOPALPančur d.o.o.

01/72 45 106031/353 347

(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)


Zdravo

Štirje nasveti za preprečevanje bolečin v hrbtuNaša akcija za zdravo hrbtenico, v kateri sodelujemo z vadbenim centrom KinVital iz Domžal, še vedno poteka. Nagrajenec Primož, prejemnik brezplačne vadbe za zdravo hrbtenico, lepo napreduje. Vam, bralci, pa tokrat ponujamo nekaj kratkih preventivnih nasve-tov, kako se izogniti bolečinam v hrbtu, ki jih je pripravil kineziolog vadbenega centra KinVital Črt Korošec.

»Primož močno napreduje v moči in kontroli trupa. Vadb za zdravo hrbtenico se udeležuje redno trikrat tedensko. Poleg tega zdaj obiskuje že našo najbolj intezivno vadbo, kjer brez težav trenira z lastno težo in utežmi, ki niso več prav lahke. Kljub intenzivni rekreaciji (poleg naših vadb je zelo aktiven tudi na smučiščih) mu težave s hrbtom rahlo pojenjajo. Kro-nične in stalne bolečine so se mu rahlo zmanjšale, še vedno pa mora biti pri nekaterih vajah previden, da ga ne ustavi kakšen krč. Tako da kar dobro kaže,« nam je povedal Črt Korošec.Kako se izogniti bolečinam v hrbtu?

Zmanjšajmo učinek prekletstva prekomernega sedenja, kolikor se le da. Kako? Tako da dolgotrajno sedenje v pisarni ali doma pogosto preki-njamo z vsaj minutnim sprehodom po hiši ali pisarni.

Če ste zagret rekreativec, poskrbite za primerno intenzivnost aktiv-nosti, ki so vam ljube. Čim več gibanja je nasvet, ki še vedno pije vodo, vendar moramo pri rekreaciji paziti na pretirano intenzivnost in količino.

Če večino svojega vsakdana presedimo, potem je visoko intenzivna aktiv-nost, kot sta npr. nogomet ali košarka s prijatelji enkrat tedensko, kjer nas zanos in dobra družba popeljeta v igro "na polno", lahko tudi nevarna za akutne poškodbe ali kronične bolečine mišično-skeletnega sistema.

Ob tedenskih srečanjih s prijatelji na košarkarskih igriščih težko skrbi-mo za prilagoditev intenzivnosti. Zato poskrbimo za obstransko telesno pripravo, ki bo omogočala intenzivno igranje košarke to eno uro na teden! Nekajkrat tedensko imejmo trening moči, ki bo okrepil in zaščitil mišič-no-skeletni sistem pred visokimi obremenitvami dinamične igre z žogo. Odveč ni niti skrb za dobro gibljivost, saj tudi pomankanje le-te velikokrat pripomore k poškodbam, kot so natrganine mišic.

Funkcionalne vadbe moči so po popularnosti še vedno v porastu, kar je odlično, vendar bodimo pozorni na pravilno izvedbo vaj, sploh takrat, ko so v igri uteži. Veliki večini že prekomerno sedenje povzroča prekomerno aktivacijo nekaterih hrbtnih mišic, zato je potrebno dvigovanje moči in preostale metode povečevanja moči izvajati s pravilno tehniko. Pravilna tehnika tako na samih treningih ne preobremenjuje dodatno mišic ledve-nega predela hrbta, a služi h krepitvi mišičnih skupin, ki tako med vadbo kot v vsakdanjem življenju razbremenjujejo velikokrat preobremenjene mišice ledvenega dela hrbta.

M. Štrajhar, Č. Korošec

Videti luči v novi lučiTrije najbolj pomembni dejavniki za pravilno osvetlitev domaDo pravilne osvetlitve imamo ljudje zelo mačehovski odnos, a treba je vedeti, da svetloba soustvarja naše prostore. Razmislek o pravilni osvetlitvi je zato smiseln že v zgodnjih fazah načrtovanja prostorov. Ker je pravilna osvetlitev ključnega pomena za dobro počutje v prostorih, se je pri tem najbolje povezati s strokovnjaki. V podjetju Salon svetil Dimco iz Mengša boste našli prave sogovornike, saj so strokovnjaki za osvetljevanje prostorov, hkrati pa s ponudbo več kot štiridesetih dobaviteljev in z bogatim izborom blagovnih znamk ponujajo široko paleto svetil za najrazličnejše potrebe, želje in okuse. Tokrat smo se v podjetje Dimco trade odpravili po odgovor, na katere stvari moramo biti pozorni pri osvetlitvi doma.

In kateri so najbolj pomembni dejavniki za pravilno osvetlitev doma?

Pravočasno načrtovana osvetlitev Načrtovanje osvetlitve pričnemo hkrati z nastajanjem projekta za izvedbo hiše oz. stanovanja. Na ta način se izognemo kasnejšemu nepotrebnemu dodatnemu delu in stroškom ali razočaranju ob ugotovitvi, da popravki sploh niso možni. Še posebej pozorni moramo biti pri načrtovanju in montaži vgradnih svetil. Po naših izkušnjah se največje težave zaradi napačne predpriprave pojavljajo prav pri teh svetilih.

Pravilno načrtovana osvetlitev Pravilna osvetlitev je sestavljena iz osnovne in ambientalne ter je vezana na bivalne navade investitorja. Najprej se določi osnovna osvetlitev, potem še ambientalna. Osvetlitev se načrtuje za vsak prostor posebej. Svetloba zelo vpliva na razpoloženje ljudi in je ključnega pomena za

počutje v prostoru. Prav tako tudi barva svetlobe. Ker različne prostore uporabljamo v različne namene, je temu treba prilagoditi tudi vrsto osvetlitve.

Sodelovanje vseh izvajalcev Ključno je sodelovanje investitorja, projektanta (načrtovalca osvetlitve) ter izvajalca elektroinštalacij, saj se na ta način optimizirajo strankine želje in stroški, povezani z osvetlitvijo. Več glav pač več ve, kajne!

Pravilna osvetlitev

je ključnega pomena za

zdravo počutje

je prijetna in sproščujoča

je osvetlitev s svetlobo med 2700K-3200K

naredi dom prijaznejši in toplejši

pomaga pri dobrem

razpoloženju

DIMCO TRADE d.o.o., Trdinov trg 8a, 1234 Mengeš, T: 01 / 729 - 64 - 22, W: www.dimco-svetila.si, @: [email protected], FB: /salonsvetildimco

Modre novice in Salon svetil Dimco vam s tem kuponom nudita BREZPLAČNO strokovno svetovanje + 20% popust na vsa svetila proizvajalca One light.

Bon velja do konca leta 2017, popusti ne veljajo za svetila, ki so že v akciji.

-20%


Koliko pa ste vi pripravljeni odšteti za svoje zdravje? Mateja Kegel Kozlevčar

IZVIRNO NARAVNO DOMAČE

www.zlatapticka.siŠutna 2, 1240 Kamnik / E: [email protected] / T: 01 8392 793

• IZVIRNA DARILCA SLOVENSKIH USTVARJALCEV• IZDELKI ZA HUJŠANJE IN RAZSTRUPLJANJE• DNEVNO SVEŽE IZ OKOLIŠKIH KMETIJ• ŽITNI IZDELKI OKOLIŠKIH MLINOV• EKO ZELIŠČA, TINKTURE, MAZILA, OLJA

NELIPOTHIT PRODUKT 2016

ZELIŠČNA LEKARNA MIRJAM GRILC (čaji, tinkture, mazila)

Tokrat smo preverili nekaj alternativnih načinov zdravljenja, ki jih ponuja sodobna tehnologija, pozabili pa nismo niti tradicionalnih oblik, s pomočjo katerih lahko sami poskrbimo, da se bomo čim bolje počutili.

Svetlobna terapija za pomlajevanje Stari smo toliko, kolikor se počutimo, pravi rek, a včasih se počutimo mlaj-

še, kot smo v resnici videti. Ljudje pogosto zato posegajo po sodobnih oblikah medicine, ki pomagajo ne le pri preoblikovanju telesa, ampak tudi pri zdravlje-nju. Ena od teh metod je svetlobna terapija za pomlajevanje bioptron. »Naprave bioptron so medicinske naprave, ki se uporabljajo v profesionalne namene v bolnišnicah, specialističnih ustanovah, wellness in športnih centrih kot tudi doma,« pravijo v Harmoniji Mengeš, kje omogočajo svetlobne terapije. Tovrstna terapija se danes sprejema kot nova oblika zdravljenja pri preprečevanju, terapiji in rehabilitaciji omenjenih medicinskih indikacij. Uporablja se lahko kot osnov-na terapija ali kot podpora konvencionalnim metodam zdravljenja. Pomaga pri različnih težavah na področju revmatologije pa tudi pri fizioterapiji, nanjo pa se pogosto opira tudi medicina športa ob poškodbah mehkega tkiva, mišic, kit ali ligamentov. Pomaga tudi pri celjenju ran in opeklin ter kožnih boleznih, kot so akne, atopični dermatitis, luskavica in podobno.

Kot omenjeno je eden od načinov uporabe pomlajevanje, v današnjem času, ko želimo biti mlajši, kot smo v resnici, s sodobnimi tehnologijami lahko dose-žemo obnavljanje celic na drugačen način. »Svetlobna terapija skrbi za pretok hranljivih snovi in sintezo kolagena, ki ohranja kožo prožno, zato lahko zgladi obstoječe gube in prepreči prezgodnje nastajanje novih. Bioptron je na 2. evrop-skem kongresu estetske medicine v Parizu prejel nagrado za najboljšo "antiage" napravo,« dodajajo. In kako deluje? Ko je svetloba bioptron nanesena na kožo, stimulira svetlobno občutljive medcelične strukture in molekule. To povzroči celične verižne reakcije ter sproži tako imenovane sekundarne odzive, ki niso omejeni le na zdravljeno območje kože, ampak lahko vplivajo na celotno telo. Stimulira in modulira reparativne in regenerativne procese ter tudi procese člo-veškega obrambnega sistema.

Nega naše kože je pomembnaKo govorimo o pomlajevanju, ne smemo pozabiti na splošno in predvsem

vsakodnevno nego naše kože, katere primarna naloga je, da varuje, nadzoru-je in prenaša telesu sporočila iz zunanjega sveta. Koža je naš največji organ in predstavlja 20 odstotkov človekove teže. Oddaja vlago, da se hladimo, ali pa je s pomočjo svojih maščobnih celic zaščita pred mrazom. Obstaja več tipov kože in če poznamo svojega, lahko z nekaterimi ukrepi negujemo svojo kožo, da ostaja

lepa in zdrava. Koža je sestavljena iz povrhnjice, usnjice in podkožja, poznamo pa različne tipe kože. Kot pravijo v Mestnih lekarnah imamo štiri tipe kože: suho, mastno, mešano in normalno. »Suha koža je tanjša, občutljiva, rada se lušči in se začne hitro gubati. Pogosto je posledica pretirane uporabe mil, zlasti alkal-nih. Mila je treba odmerjati v majhnih količinah in jih dobro izprati. Mila tipa sin-det in olje za prhanje kožo manj sušijo. Prav tako lahko kožo izsušijo tudi dolge in vroče kopeli, saj lahko odstranijo lipide (maščobe), ki sestavljajo bariero kože. Ne smemo pozabiti tudi na nekatera zdravila, pri katerih je suha koža posledica stranskega učinka zdravila. Suha koža se največkrat pojavi na rokah, stopalih, kolenih, komolcih in obrazu, pri negi pa je pomembno, da po umivanju kože ne drgnemo z brisačo, ampak jo samo obrišemo in čim prej namažemo s kremo ali mazilom, ki vsebuje ureo, glicerin in lipide, saj ji s tem povrnemo vlago, izbolj-šamo elastičnost in spodbujamo regeneracijo celic,« pravijo v Mestnih lekarnah. Pri mastni koži se moramo zavedati, da je polna razširjenih, vidnih por in ogrcev, pogosto je tudi nečista in se sveti. S čiščenjem kože dvakrat dnevno odstranimo


Tematska priloga: Zdravje

Včasih je bilo za zdravje skrbeti enostavneje, bi lahko rekli danes. Četudi nam je danes dosegljivo veliko več stvari, ki lahko hitro in učinko-vito ozdravijo nekatere bolezni iz preteklosti, pa po drugi strani ustvarjamo sodobne bolezni, za katere nimamo učinkovitega klasičnega zdravila. Zato ljudje vse pogosteje posegamo po alternativnih metodah zdravljenja, ki od človeka do človeka učinkujejo različno. Resnica je, da si dve osebni nista enaki, ne sprejemata stvari enako, zato so izzivi sodobne klasične in alternativne medicine vsekakor veliko večji, kot so bili nekoč. Težave pa primerne času, v katerem živimo.

Wellness & Šport Harmonija • 01 729 66 50 [email protected] • harmonija.eu

Novo v Harmoniji!

luskaviceCelovit tretma s specialno medicinsko kozmetiko Naftalan v kombinaciji s svetlobno terapijo z Bioptronom!

Vabljeni na brezplačni posvet

Naročite se na 040 888 021

Nudimo ugodne pakete tretmajev

S kuponom vam

nudimo

20 % popusta na tretm

a

za zdravljenje

luskavice

Najboljša terapijaza zdravljeNje

PREJ PREJ

POTEM POTEM

vso nečistočo, odvečno maščobo in bakterije. »Pri negi mastne kože svetujemo uporabo gelov za čiščenje, ki vsebujejo baker in cink. Na očiščeno kožo nane-semo kremo, ki vsebuje glikolno kislino z antibakterijskim delovanjem, cinkov glukonat, ki uravnava izločanje sebuma in salicilno kislino s keratolitičnim de-lovanjem, kar pomeni, da lušči poroženele plasti kože. Svetujemo tudi, da se odvečna maščoba večkrat na dan z robčkom popivna s kože obraza. Voda za umivanje naj ne bo nikoli prevroča ali premrzla, saj ekstremne temperature še dodatno dražijo kožo.« Mešani tip kože je najpogostejša oblika. »V tem primeru je koža v T-predelu (čelo, nos, brada) pogosto mastna, lica pa so suha. Pri tem tipu kože je pomembno, da ustrezno negujemo vsak posamezen del obraza posebej. Pri mastnem delu obraza je najpomembnejše čiščenje kože dvakrat na dan in uporaba krem, ki zmanjšujejo izločanje maščob, suhi del kože pa takoj po čiščenju namažemo s hidratantno kremo ali mazilom.« Na srečo obstaja tudi t.i. normalna koža, ki je seveda najmanj zahtevna za nego. »Dodatna nega s kozme-tičnimi pripravki ni potrebna, svetujemo le zaščito v mrzlih in vetrovnih dneh za izpostavljene dele kože,« dodajajo v Mestnih lekarnah, kjer vam lahko tudi svetujejo in ponudijo ustrezno kozmetiko, s katero boste svojo kožo pravilno zaščitili.

Zdravilna živa voda?Saj veste, da je človeško telo sestavljeno iz 70 do 80 odstotkov vode, kajne?

Njena naloga je, da odnaša nesnago, ki nastaja pri prenosu, povečuje obramb-ne sposobnosti telesa pred strupenimi snovmi, prenaša informacije po celem telesu in vzdržuje stalno temperaturo. Voda je osnovna sestavina celic, tkiv in telesnih tekočin. Sedaj pa si zamislite, da uživate vodo, ki je po sestavi podobna tisti, ki se nahaja v našem telesu … Znanstvo je namreč dokazano, da živa voda vsebuje 75 obstojnih elementov, kar pomeni kar 89 % vseh obstojnih elemen-tov, ki jih ima človeško telo, in je zato primerna za učinkovito samozdravljenje človeškega organizma. Zdravilna živa voda, ki se nahaja tudi v Zdravilnem gaju Tunjice pri Kamniku, je po strukturi podobna telesnim tekočinam in nevtrali-zira proste radikale – telo očisti strupov, ga napolni z energijo, okrepi imunski sistem in pomaga pri samozdravljenju organizma. In prav kamniški Zdravilni gaj Tunjice je eno od le sedmih odkritih nahajališč vode z nespremenljivo povr-šinsko napetostjo na svetu! S svojimi lastnostmi ohranja optimalno raven vaše življenjske energije. »Živa voda je znanstveno proučena in preizkušena. Njeno

energijsko moč in izjemno sestavo dokazujejo rezultati EPC testov, že dva deci-litra žive vode pa kar 4 ure ohranja optimalno raven energije v telesu,« pravijo v Tunjicah. Pa brez skrbi, ponjo vam ni treba le k njim, saj jo prodajajo tudi v vseh trgovinah Sanolabor po Sloveniji. Kot zanimivost naj omenimo še to, da živa voda zamrzne v obliko spirale, kar ponazarja njeno neprestano vrtenje.

Kaj pa naravna termalna zdravilna voda? Ko govorimo o zdravilnih učinkih vode, pa ne moremo niti mimo naravne

zdravilne termalne vode, ki izvira v naročju naših planin. Govora je seveda o ter-malni vodi Snovika, ki ima blagodejne balneološke značilnosti. Primerna je tako



PREDAVATELJICATina Kregar, dipl. fizioterapevtka

Ugodnost za udeležence predavanja: 3 ure kopanja le za 5 €. Ponudba velja samo na dan predavanja.

OPREMA• Udobna oblačila• Armafleks (možnost izposoje)

praviLna drža

pomembno vpliva na

naše zdravje,

pripomore k manj

boLečinam in

manjši utrujenosti.

Informacije: 01 834 41 04 • [email protected] • www.terme-snovik.si

vas vabi na brezplačno delavnico PRAVILNA DRŽA.

KLUB ZDRAVJA TERME SNOVIK

Torek, 28. februar, od 18.00 do 19.30 ure v seminarski sobi Hrast v Termah Snovik.

Kisikova komora: v Tunjice po sprostitev, regeneracijo in boljše počutjeŽe dve leti Zdravilni gaj Tunjice kot edini v naši regiji ponuja terapijo s kisikovo komoro. Zavedajo se namreč, da je svoje telo potrebno napolniti s kisikom in se tako regenerirati, razstrupiti in upočasniti staranje celic. Znano je, da so ljudje že živeli tedne brez vode in mesece brez hrane, brez kisika pa bi se življenje končalo v trenutku. Znanstveniki so ugotovili, da je prisotnost kisika v ozračju danes do trikrat manjša kot nekdaj in da le-ta še vedno pospešeno upada. Ko se nivoji kisika v telesu znižajo, prične slabeti imunski sistem, poslabša se delovanje celic in ljudje tako postanemo dovzetni za razne bolezni. Kisikova komora aktivira delovanje por ter povzroča izdatno znojenje pri nizkih temperaturah, pospeši izločanje vode ter škodljivih snovi iz celic. Omogoča absorpcijo kisika v celice celotnega telesa in s tem zavira procese staranja. Povzroča razstrupljevanje telesa in ima antistresni učinek. Kisikova terapija vpliva tudi na znižanje krvnega tlaka in holesterola, odpravlja kronično utrujenost in pripomore k splošni sprostitvi telesa. Pomaga pri regeneraciji mišičnega tkiva

in notranjih organov. Terapija s kisikom blagodejno vpliva tudi na kožo, le ta postane mehka in gladka kot svila. Idealna je torej za vse s suho in občutljivo kožo.

Terapija kot naročena za vrhunske in rekreativne športnikeKomora je med drugim namenjena vsem tistim, ki prenašajo večje fizične in psihične napore. Zaradi večje koncentracije kisika v telesu lahko dosegamo boljše rezultate, pospešimo cirkulacijo, premagamo utrujenost in nenazadnje dosežemo hitro regeneracijo po poškodbah.

Naravni zdravilni gaj Tunjice, zdravilnigaj.si, [email protected], 041785675

Terapije se poslužuje tudi naš skakalec, Robert Kranjec

za plavanje, pitje, blagodejno vpliva na kožo in prebavo. In zakaj je tako poseb-na? »Naravna danost nam v Tuhinjski dolini nudi dokazano akratohomeoter-malno zemeljsko alkalno vodo, ki jo lahko koristno uporabimo v rekreativno turistične namene, šport in ne nazadnje ob ustreznih gradbenih in kadrovskih pogojih za rehabilitacijsko balneološke namene,« je po raziskavah o učinkih ter-malnih izvirov Term Snovik ugotovil prof. dr. Janez Kraševec, dr. med. Voda je po mnenju dr. Kraševca primerna za kurativne in preventivne namene, pomaga še zlasti pri: kroničnih degenerativnih boleznih hrbtenice in gibal, kroničnem degenerativnem revmatizmu, kroničnem vnetnem revmatizmu, sklepnem in izvensklepnem revmatizmu, artrozi, spondiloartrozi, cervikalni diskopatiji z ve-tebrogenim sindromom, degerativnih procesih v hrbtenici in stanjem po ope-racijah hrbtenice, ankilizarijocemsponditisu, deformantni artrozi in osteohon-drozi, okvarah medvretenčnega diskusa, neuralgiji, obolenju sklepov vključno z metabolicnimi motnjami (protinu), po operaciji diskus hernije, po implantaciji endoproteze kolena in kolka.

"Superhrana"Kot zadnje, a ne najmanj pomembno, pa ne pozabimo – da bo naše telo

zdravo, ga moramo tudi ustrezno hraniti. Dejstvo je, da različne umetne snovi, ki jih uživamo, težko naredijo kaj dobrega našemu telesu. Ne govorimo tudi zaman, da se moramo vračati nazaj h koreninam, tudi dobesedno, korenini-cam, ki jih najdemo v naši zemlji. Zelo pogosto se uporablja tudi fraza »super-živila« in številni ponudniki v Sloveniji jih ponujajo, vendar pa je pojmovanje eno, kaj se v resnici skriva za tem, pa drugo. In kaj lahko najdemo pod nalepko

sodobna superživila? Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za nutricionistiko, se je v zadnjih letih na policah trgovin znašlo precejšnje število izdelkov, ki se oglašujejo pod skupnim imenom superhrana ali superživila. »Ponavadi gre za živila, ki so bogata z vitamini, minerali, antioksidanti in esencialnimi ma-ščobami ali pa se jim pripisujejo posebni blagodejni učinki na zdravje. Izraz "superhrana" je sicer povsem tržna skovanka in za njeno uporabo ni nobene znanstvene podlage. Na žalost so velikokrat znanstveno nepotrjeni tudi do-mnevni pozitivni učinki na zdravje, o katerih se v povezavi s temi živili veliko-krat piše ali govori,« pravijo. Med t.i. superhrano bi lahko uvrstili številne lo-kalno pridelane vrste sadja in zelenjave, a se ime uporablja predvsem za živila, ki so na našem trgu relativno nova. Številna izmed teh živil se v deželah, od koder izvirajo, pojavljajo kot povsem normalna živila. Tako boste goji jagode dobili med ostalim suhim sadjem v vsaki kitajski trgovini, maca, chia seme-na in inkovske jagode pa so v Južni Ameriki redno na jedilniku tamkajšnjih prebivalcev. »Superhrana se pogosto oglašuje kot skorajda nujen dodatek k današnji "s hranili osiromašeni prehrani". To seveda ne drži, kajti z raznoliko prehrano z obilico lokalno pridelanega svežega sadja in zelenjave, polnozr-natimi žiti, stročnicami in drugimi kakovostnimi viri beljakovin v naše telo vnesemo prav vsa potrebna hranila in ostale zdravju koristne snovi, kot so npr. antioksidanti.«

Dejstvo je, da si bomo zagotovo največjo uslugo naredili, če bomo jedli zdra-vo, predvsem pa sezonsko hrano, torej tisto, ki "zraste" v naših koncih v času, ki je zanjo primeren. Saj se še spomnite časov, ko smo jedli določeno sadje in zele-njavo le takrat, ko sta "rasla" na domačem ali sosedovem drevesu, vrtu, njivi?



»Tudifarmacevtbinaredilvsezavašezdravje.«

Mojca Tominc,mag.farm.,LekarnaKamnik-Novitrg

Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si

Dežurnilekarni od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017:LekarnaKamniksob, ned in prazniki: 17.00 - 20.00LekarnaDomžalened in prazniki 9.00 - 12.00



Šport

NAJBOLJŠI ŠPORTNIKIIzbrani najboljši športniki občine Kamnik za leto 2016

V kulturnem domu Kamnik je potekala zaključna prireditev izbora najboljših športnikov občine Kamnik. Izmed 72 predlaganih športnikov, ki so vsi izpolnjevali kriterije za prejem priznanj, je komisija izbrala 50 na-grajencev v kategorijah dečkov in deklic, kadetov in kadetinj, mladincev in mladink, veteranov in veterank, članov in članic ter oseb s posebnimi potrebami. Bronasto priznanje za delo v športu je prejel Franci Obolnar za trenerske dosežke v odbojki, posebno nagrado za vrhunske tekmoval-ne dosežke pa Andreja Mali. Ob koncu prireditve so podelili tudi nagrade najboljšim športnikov v letu 2016. Med dekleti je bila to plesalka Patricija Crnkovič, med moškimi gorski kolesar Gregor Kranjc in med ekipami mo-ška odbojkarska ekipa Calcit Volleyballa.

TENISMaša Viriant do prve zmage v kategoriji U12

Kamničanka Maša Viriant (TK Radomlje) je zmagala na teniškem tur-nirju Teniške zveze Slovenije za deklice kategorije U12, na katerem so na-stopile vse najboljše igralke lestvice, Maša pa je na poti do zmage izločila tako prvo kot drugo nosilko turnirja. S prepričljivo igro je že v četrt finalu povsem nadigrala nasprotnico in nato z zmago nad drugo nosilko turnirja v polfinalu (6:4, 6:3) napovedala resen boj za prvi naslov na finalnih tur-nirjih v kategoriji U12. Potrdila pa ga je s prepričljivim rezultatom v finalu z zmago 6:2, 6:2 nad 1. nosilko turnirja in 1. na lestvici TZS v kategoriji U12, Leontino Stojanović (TK Olimpija-Lj). Maša pravi: »Ta zmaga mi po-meni veliko, saj je to zame potrditev, ki mi daje samozavest in še dodatno motivacijo za naprej.« S tem dosežkom je dokazala, da trenutno sodi med najboljše teniške igralke v Sloveniji v kategoriji do 12 let in da povsem upravičeno zaseda 4. mesto na lestvici.

KEGLJANJEKegljači Kamnika na prvem mestu

Kamniški kegljači so po dolgem času zopet na prvem mestu prvoli-gaške lestvice in bodo tako o naslovu prvaka, kot kaže, odločali sami v zadnjem kolu v derbiju z Ljubeljem. V zadnjih treh krogih so Calcitovci premagali Konstruktor s 5:3, Proteus s 7:1 in Enemon s 7:1. Ženske so po dve porazih s Proteusom s 6:2 in Celjem s 6:2 premagale Adrio s 6:2 in so trenutno na šestem mestu. V tretji kakovostni ligi so Kamničani trenutno na drugem mestu. V zadnjem krogu so premagali Krko. V četrti ligi so Ka-mničani na petem mestu z zmago nad Taborsko jamo. Kamničanke v tretji ligi so trenutno na petem mestu.

SMUČARSKI SKOKIAnže Lanišek si je priskakal Lahti

Skakalec Anže Lanišek je po novem letu odlično stopnjeval formo in si z odličnimi rezultati na azijski turneji priskakal pot na svetovno prvenstvo na Finskem. Anže je bil v Willingenu še 34., prve točke letos je osvojil na poletih v Oberstdorfu, ko je bil 21. in 33. V Sapporu je bil še 24. in 34., odlično pa je skakal v Pjongjangu, kjer je bil odličen 4. in 14. Matjaž Pun-gertar med tem še vedno lovi formo na celinskem pokalu.

Leon Šarc prvič na svetovnem pokaluMladi nordijski kombinatorec mengeškega kluba je z dobrimi rezultati

na celinskem pokalu dobil priložnost nastopiti tudi na tekmah svetovne-ga pokala. V Seefeldu je sicer končal na repu tekmovalcev, v Sapporu pa je že bil 42. in 41.

Dišalo po medalji GregorinoveKo je že kazalo, da bo letošnja biatlonska sezona šla hitro v pozabo,

je bila Teja Gregorin na najpomembnejši tekmi, svetovnem prvenstvu v avstrijskem Hochfilznu, prav v zadnji tekmi s skupinskim štartom z odlič-nim tekom vse do cilja v igri za medaljo, na koncu pa osvojila odlično peto

WW

W.O

KK

AM

NIK

-K

LU

B.S

I

Tekme ODBOJKEm 27.2.17 // 20:00CALCIT VOLLEYBALL : Vegyész RC KAZINCBARCIKAm / 28.2.17 // 20:00Ribola KAŠTELA : Vegyész RC KAZINCBARCIKA

m 01.3.17 // 20:00CALCIT VOLLEYBALL : Ribola KAŠTELA

Š D K A M N I K

vabljeni

01_ZSRD oglas MN 90x126_TISK.indd 1 19.1.2017 8:44:0728Modre novice Februar 2017

Šport

peugeot.si

5-vratni modelza 9.990 €*

PEUGEOT 208

IMA VSE

RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si

PEUGEOT 208

UGODNO VZDRŽEVANJE ZASLON NA DOTIK KLIMATSK A NAPRAVA

* Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 Active (1.2 PureTech 82 5 vrat EUR6) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim Peugeot Financiranje bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 9.990 EUR; mesečni obrok je 108 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 04.01.2017 znaša 7,8% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,4%; financirana vrednost 6.993 EUR; skupni znesek za plačilo 11.757 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,5 l/100 km. Izpuh CO2: 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

PEUGEOT_208_oglas_RODEX_210x148.indd 1 25/01/17 14:08

mesto. Pred tem je bila v sprintu 30., v zasledovanju 35. in v individualni tekmi 12. Klemen Bauer je bil zadnji dan 17., pred tem pa v sprintu 33., v zasledovanju 16. in v individualni tekmi 88.

KOŠARKAHelios Sunsi v polfinalu pokala Alpe Adria

Košarkarjem Heliosa v zadnjem času v domačih tekmovanjih ne gre vse po načrtih. V četrtfinalu Pokala Slovenije so izpadli iz tekmovanja, saj so dvakrat izgubili proti Union Olimpiji. Slednja je na zaključnem turnir-ju v Domžalah tudi zmagala. V domačem prvenstvu so prav tako izgubili zadnje tri tekme, proti Sixt Primorski s 65:49, Unionu Olimpiji 79:71 in Tajfunu s 70:65. Trenutno so na sedmem mestu, ki ne vodi v ligo za prva-ka. Bolje pa jim gre v Sixt Alpe Adria pokalu, kjer so se po dveh zmagah nad ekipo Sixt Primorske uvrstili v polfinale, v katerem bodo igrali proti Rogaški. Domžalčanke v prvi ligi še naprej ostajajo brez zmage. V zadnjem krogu so izgubile proti Janini s 72:59.

NAMIZNI TENISMengšani premagali Soboto

Mengeški namiznoteniški igralci v prvi ligi so trenutno še naprej na sedmem mestu lestvice. V zadnjih dveh krogih so premagali Soboto s 5:0 in izgubili s Krko s 5:2. Njihova druga ekipa je v tretji ligi premagala Gorico s 5:0 in je trenutno na prvem mestu.

ODBOJKACalcitovci v modro skupino z zmago

Odbojkarji Calcit Volleyballa so na domačem turnirju srednjeevropske lige najprej izgubili proti avstrijski ekipi Hypo Tirol Innsbruck s 3:1, nato pa premagali hrvaško ekipo Mladost Zagreb s 3:0. Trenutno so na šestem mestu lige. V domačem prvenstvu so v drugi del tekmovanja startali z dru-gega mesta. V prvem krogu modre skupine so premagali Maribor s 3:2, a vseeno zdrsnili na tretje mesto za ACH Volleyjem in kranjskim Triglavom.

Kamniška dekleta so v drugi ligi padla v rahlo krizo, saj so po obetavni zmagi nad ekipo Volleyball Ljubljana izgubila kar tri tekme zapored. S 3:2 so izgubila proti Izoli in Grosuplju in s 3:0 proti ekipi Ankaran Hrvatini. Zaradi porazov so s tretjega mesta zdrsnila na peto mesto. Druga moška ekipa Calcita v drugi ligi je tako kot dekleta padla v niz porazov. Za njih sta bili usodni obe črnuški ekipi s 3:1 in ekipa Go Volley s 3:0. Tudi Kamničani so zdrsnili na šesto mesto. V tretji ligi so Kamničani izgubili proti Kosta-njevici na Krki in so trenutno na sedmem mestu, dekleta v tretji ligi pa proti ekipi Triglav Volley Project in so trenutno na enajstem mestu.

PLAVANJEUspešna zimska sezona za kamniške plavalce

Plavalci Plavalnega kluba Calcit Kamnik na državnih prvenstvih uspe-šno zaključujejo zimsko plavalno sezono v 25-metrskih bazenih. Na zim-skem združenem državnem prvenstvu v Mariboru je blestel Jernej Prebil, ki je v kategoriji kadetov osvojil prvo mesto na 100 metrov prosto, Živa Dobrovoljc pa je v kategoriji mladink na 400 in 800 metrov prosto osvo-jila drugo mesto. Na državnem prvenstvu dečkov in deklic je Eva Bende osvojila drugo mesto na 100 metrov mešano in tretji mesti na 100 in 200 metrov prosto. V kategoriji mlajših dečkov in deklic je na prvenstvu v Kra-nju Iza Videc osvojila drugo in tretje mesto, Jaka Varga pa tretje mesto.

JUDOLukšiču zlato na mednarodnem judo pokalu

Na mednarodnem judo pokalu na Ravnah na Koroškem, kjer je poteka-lo uradno tekmovanje za mlajše dečke in deklice U12, borili pa so se tudi judoisti kategorij U14 in U16, je nastopilo tudi 5 tekmovalcev Judo kluba Komenda. Zasluženo 1. mesto je v svoji kategoriji osvojil Luka Lukšič. Zelo blizu kolajne je bil tudi Mark Jelnikar, osvojil je odlično 5. mesto. V kate-goriji U12 – mlajše deklice se je borila Angelina Pajić, ki je bila 9. Na istem mestu je končal tudi Nik Podbelšek. Timotej Jereb je bil 5. med konkuren-co mlajših kadetov, kjer se letos bori prvo leto.

Cico1.


KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed)Ime in priimek: Naslov: Telefon: Status: (prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo ...)

Vsebina:

Brezplačni mali oglasi!

Male oglase lahko pošljete s priloženim kuponom v kuverti na naslov:IR IMAGE d. o. o., Modre novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, na kuverto pa napišite še »Mali oglasi«.Za resničnost in vsebino objavljenih malih oglasov in sporočil odgovarja izključno naročnik. Uredništvo si pridržuje pravico, da pre-veri verodostojnost vsebine malih oglasov, prav tako si pridržujemo pravico krajšanja malih oglasov. Oglasov po telefonu ne sprejemamo, niti ne posredujemo naslovov oglaševalcev!

Pišite čitljivo in razumljivo! Pri objavi bomo upoštevali le oglase do 10 besed. Oglase za naslednjo številko Modrih novic sprejemamo do petka, 17. marec 2017, in bodo objavljeni v reviji, ki bo izšla 24. marec 2017. Malih oglasov po elektronski pošti iz objektivnih in zakonskih razlogov ne sprejemamo več. Posebno obvestilo: storitvenih malih oglasov ne objavljamo več!

PRODAM• Otroške smučarske čevlje, belo-roza barve,

nastavljive, št. 33-36, in otroške drsalke tudi nastavljive, št. 32-35, bele z rdečo za deklico. Vse kot novo. 051 384 339

• Televizor Sony, srebrne barve, v odličnem stanju. 30 eur. 040 751 604

• Televizor Gorenje, star 9 let, ekran 70, ugodno. 051 810 691

• Gozdarsko zajlo in traktorske pnevmatike,

glasbo (popevke) in masažni stol skoraj nov za 80 eur. 01 8317 710

• Mizo in dve klopi, masivni les, in mali umivalnik, porcelan 45x35 cm z enoročno baterijo in sifonom, ugodno. 041 342 805

• Rabljeno tendo 436 cm. 041 597 767• Posteljo, narejeno po naročilu 90x190, 70

eur. 031 206 373• Pralni stroj Whirlpool, sušilni stroj Whirl-

pool, oba za 150 eur. 040 260 276 • 8 ročno poslikanih porcelanskih krožni-

kov, del servisa, starih 130 let, 15 eur/kos. 031 371 671

• Rabljene kuhinjske elemente, staro karo cementno opeko. Simbolična cena. 031 583 211

• Zibelko z baldahinom za 60 eur, plišaste igrače od 1 do 3 eur. 041 871 555

KUPIM• Kovinsko stojalo za visečo mrežo – poči-

valnik za guganje. 031 371 671• Poceni omaro z drsnimi vrati, če je možno

z dostavo, cena do 30 eur. 041 860 181• Odlikovanja, medalje, značke, bajonete,

razglednice, kovance, knjige, slike, kipce in podobno. 051 740 430

• Avtomobil od letnika 2000 naprej. 041 774 816

NEPREMIČNINE• Kupim kmetijsko zemljišče ali gozd. 040

554 000• Oddam dvosobno stanovanje v Kamniku,

v velikosti 80 m2. Stanovanje se nahaja v centru mesta v starejši hiši in mirni okolici, lahko s souporabo vrta. Mesečna najemni-na je cca 400 eur. 031 369 510

• V Črnuški gmajni, popolnoma obnovljeno in luksuzno opremljeno dvosobno v 1. nad. bloka, takoj vseljivo, zaradi odhoda v tujino, zelo ugodno prodam ali oddam ali zamenjam za morje ali Kranjsko goro. 041 371 164

• Ugodno prodam dvosobno stanovanje 62m2 v pritličju, Tunjice 25a, Kamnik. Stanovanje ima celotno ogrevanje. Vseljivo takoj. [email protected] ali 041 627 664

• Najamem novejše enosobno stanovanje v Kamniku, za daljše obdobje! 031 864 579

• Zidan bivalni vikend 20 km iz Kamnika (nekoč gostišče Kekec), parcela 1250 m2 prodam. 051 651 012

• Na Zupančičevi v Domžalah oddam garažo. 031 567 853

• Zaradi bolezni prodam takoj vseljivo hišo lastne gradnje 041 746 898

• Na Kranjski cesti v Kamniku oddam garažo v najem. 051 864 459

• Prodam stanovanje v Kamniku Zaprice. Bruto 82,58 m2, neto 62,10 m2. Cena 89.700 eur. 031 814 260

• V Kamniku zamenjam stanovanje 40m2,

kompletno prenovljeno, visoko pritličje za stanovanje v višjem nadstropju. 051 369 856

• Poslovni prostor 204m2 v dveh etažah, primeren za trgovino, delavnico, skladišče in pisarno, oddam. 031 824 563

• Prodam novejšo enodružinsko hišo ob glavni cesti Kamnik–Domžale. 083 826 822

• Oddam hišo v okolici Kamnika z vrtom. Hiša je adaptirana, centralno ogrevanje, cena po dogovoru. 041 967 203 ali 031 852 133

• Prodam ugodno zazidljivo parcelo 8 km iz Kamnika v naselju. 671m2. 040 250 059

• Ljubljana prodam 700m zazidljivega zemljišča, 19.000 eur. 068 132 918

• Prodamo takoj vseljivo opremljeno garsonjero 26m2, s kletnim prostorom, Tovarniška 57 Radomlje. 031 653 639

• Hišo v Nožicah 200m2, parcela 600m2, prodam. 031 506 942

• Oddam sobo ženski, od 50 do 60 let, ck. internet, wc kopalnica s souporabo kuhinje. 041 374 842

• V Domžalah oddam opremljeno garsonje-ro v bloku nekadilcu. 051 351 715

PODARIM• Hlačne plenice (medium), obseg 80 cm.

031 268 181• Zelo malo rabljen TV Philips 37 cm. 041

342 805

RAZNO• Brezplačno odpeljem pralne stroje, odslu-

žena kolesa ter staro železo. 040 780 078• Visok, zaposlen, iščem žensko za klepet

ob kavi, možna tudi resna zveza. 031 374 055 zvečer

• Životinjsko carstvo menjam jokerja za sličice št. 202, 225, 236, menjam pa tudi ostale sličice 031 837 409

• Iščem delo kuharice ali pomočnice – Men-geš, Kamnik, Trzin, Domžale, Ljubljana. 070 778 839

• Prosim, če mi kdo podari posteljni nadvlo-žek, mere 120x200. 070 778 839

• Iščem delo! Kamnik-Domžale v dopoldan-skem času (čiščenje). 041 602 692

• Prosim, če mi kdo lahko podari kitaro in rabljeno starejšo diatonično harmoniko. 030 457 282

• Prosim, če mi lahko kdo podari ali po simbolični ceni proda staro usnjeno moško obleko ali kombinezon, št. 54-56, za vožnjo z motorjem. 041 964 303

• Prosim, če mi kdo lahko podari manjšo otroško pisalno mizo veliko 1 meter. 040 550 050

• Iščem starejšo ali mlajšo punco za srečanje ali kaj več. Starost ni pomembna. [email protected]

vse novo. 041 764 966• Nerabljen prostostoječi pomivalni stroj

Bosch. Cena po dogovoru. 041 905 142• Kolo 20 col, Shimano prestave, 30 eur.

041 822 148• Znamke v albumih kraljevine Italije,

pretežno italijanske in iz ostale Evrope. 031 371 671

• Prostostoječ hladilnik Gorenje 125l, brezhiben in ohranjen. 051 651 012

• Električno negovalno posteljo, novo in nerabljeno, s prevozom in montažo, ugodno. 051 651 012

• Aparat za peko kruha Silvercrest KH 1172. Malo rabljen, zelo ugodno, 29 eur. 031 411 285

• Računalniška miza češnja. 20 eur. 041 860 181

• Tv omarica in tv manjši panasonic. 20 eur. 041 860 181

• Škoda octavia po delih, letnik 99, karavan. 041 268 734

• Motor skuter X9 Piaggio. 041 579 156• Mešalec za beton, obnovljen, kot nov. 041

547 362• Radiostolp Sony s kasetofonom in cd

videorekorder Samsung, brezhibno. 60 eur. 040 871 746

• Hobi kombinirko za les. Cena po dog. 031 824 068

• Dobro in lepo ohranjeno Nokio 1600 s priloženim polnilcem. 10 eur. [email protected]

• Oblačila za deklico in dečka 0-5 let. 040 322 377

• Šivalni stroj Bagat Danica elektronic, malo rabljen, 30 eur. 031 288 255

• Električno pulsno magnetno terapijo Renaissance, skoraj novo. 01 7231 520

• Violino Joan CorolClozMittenwald An. 1788, otroški voziček Chicco, čoln Fish-Hunter H 250 + vesla. 041 952 791

• Drobilec vej motor 3F 1KW, 50 eur. 01 7228 536

• Roza nizke zanimive čevlje št. 40 s pentljo, jedilno mizo in 6 stolov, luč za ogrevanje rož v temnem prostoru. 041 630 251

• Razvlaževalec proti vlagi, zelo malo rabljen. 031 760 028

• Lepo garderobno omaro z drsnimi vrati, ugodno. 070 597 338

• Dve televiziji, starejši, diagonale 51 cm, 30 eur kos. 041 816 752

• Gobeline, različni motivi in velikosti. 041 772 067

• Rabljeno zamrzovalno omaro 130l. 20 eur. 01 7210 569

• Nove zadnje amortizerje za Fiat Punto 55 za polovično ceno 35 eur., l.98. 040 534 557

• Novo Titanovo cilindrično ključavnico na kartico po polovični ceni 30 eur. 040 817 771

• Stare gramofonske plošče z zabavno

NOVO! Mali oglas lahko oddate tudi na

www.modre-novice.si!

Mali oglasi

Vas čaka v bližnji prihodnosti veseli dogodek?poroka • birma • obhajilo • obletnica

Za vas bomo poskrbeli mi!Na zalogi res lepa izbira oblačil za vse svečane priložnostiza ženske, moške in mladino. Veselimo se vašega obiska!

Trgovina KIM, Trg Talcev 8, Kamnik, Tel: 01/831-77-83

AKCIJA! PUSTNA OBLAČILA IN DODATKI

-30% popust


Oglasi

IŠČEJO NOV DOM!GOSPODINJSKI

POMOČNIKI

PE Domžale | Ljubljanska cesta 92

PEJT, PEJT V ETIS!

HUDA IZBIRA, HUDE CENE, HUDI STROKOVNJAKI!

Poraba pri mešanem ciklu 3,9 - 6,1 l/100 km. Emisije CO2 100 -136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx 0,0219 – 0,0723 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00024 – 0,00083 g. Število delcev (x1011): 0,01 – 14,7. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Renault priporoča renault.si Slik

a je s

imbo

lna.

Ren

ault

Nis

san

Slov

enija

, d.o

.o., D

unaj

ska 2

2, 15

11 L

jubl

jana

.

let podaljšanega jamstva

let brezplačnega rednega servisa

leto brezplačnega obveznega in kasko zavarovanja

Paket zimskih pnevmatik**

Renault SCENICVeč prostora. Več zgodb.

Novi

*Velja ob nakupu preko Renault Financiranja in vključuje 5 let podaljšanega jamstva, 5 let brezplačnega rednega servisa ter obvezno in osnovno kasko zavarovanje za prvo leto. 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Brezplačni redni servis velja 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.

Vaš trgovec v DomžalahAVTO SET-SETNIKAR d.o.o.Dragomelj 26, 1230 Domžale

Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem,PREŠA, d.o.o., CerkljeSlovenska cesta 51, 4207 Cerklje na Gorenjskem


Generalni zastopnik in serviser

* Akcija velja samo ob predloživi revije Modre novice. Za napake v tisku ne odgovarjamo.

AS Domžale Moto center d.o.o.,Blatnica 3A, 1236 Trzin | 01 562 37 00 | www.ascenter.si | [email protected]

Huricane F-550VARI / MULČER ZA ČIŠČENJE TERENA

AKCIJSKE CENE!Samo v mesecu marcu*

CesarPUBERT / PREZRAČEVALNIK TRAVE

FG320HONDA / PREKOPALNIK

990€Redna cena: 1.370€

599€Redna cena: 799€

499€Redna cena: 990€

+ ODPRODAJA RAZSTAVNIH EKSPONATOV

Modre novice (186×126mm)

»Povečal sem dolžino in obseg penisa!«»Erekcija, kot bi bil star dvajset let!«»Zaradi uporabe tabletk lahko nadaljujem ponovne spolne odnose že po nekaj minutah!«»Potenca kot v mladosti, želja po seksu pa tudi!«»Zaradi tablet je odnos daljši in intenzivnejši!«»Brez stranskih učinkov in primerna za vsa leta!«

UPORABNIKI POROČAJO O DELOVANJU:

Modratabletka

Pokličite in naročite

030 220 560Dostopni 24 ur na dan in vse dni v letu

Če niste zadovoljni,

VRNEMO DENAR!

www.penistablete.si

POZOR! Pri naročilu navedite kodo: FREE 69 in prejeli boste več tablet GRATIS!

• 10 tablet = 32,50 EUR + poštni stroški (34,98 EUR)• 20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet)

+ brezplačna poštnina + tablete za ženske• 40 tablet + 20 brezplačno = 127,20 EUR (za 40 tablet)

+ brez PTT + tablete za ženske + za hujšanje

Nara

vna

zeliš

ča, d

. o. o

.

obČine kamnik, domŽale, mengeŠ, trzin, … · po dolžniški knjigi in postane iz gospoda...

Documents