mladinsko organiziranje

Programski dokument

Mladinskega sveta Slovenije

»MLADINSKO ORGANIZIRANJE«

Uredili:

Pregled besedila:

Oblikovanje:

Naklada:

Izdajatelj / založnik:

Za izdajatelja:

Publikacijo je sofinanciralo

Ministrstvo RS za šolstvo in šport,

Urad RS za mladino.

Ljubljana, oktober 2010

Tanja Baumkirher, Nina Bakovnik, Tadej Beočanin

Tanja Baumkirher, Nina Bakovnik, Staša Barbič

Marko Bradica

1000 izvodov

Mladinski svet Slovenije,

Erjavčeva cesta 4, Ljubljana

www.mss.si, [email protected]

Kamal Izidor Shaker

UVODNE BESEDEV Mladinskem svetu Slovenije smo za vključevanje, organiziranje, avto-nomijo in demokracijo. Smo za mlade in mladinske organizacije, ker smoprepričani v koristi učenja, razvoja, odgovornosti in aktivnega državljan-stva.

Kot krovno združenje nacionalnih mladinskih organizacij, ki pod svojimokriljem povezuje organizacije z različnimi interesnimi, nazorskimi alipolitičnimi usmeritvami, redno spremljamo položaj mladih in hkratizastopamo njihova stališča v družbi. V želji po učinkovitem uresničevanjutega poslanstva razvijamo mladinske politike, preko katerih želimo položajmladih in mladinskih organizacij tudi izboljšati.

Razvoj mladinskih politik pod okriljem MSS poteka v duhu tesnegasodelovanja vseh organizacij članic in njihovih predstavnic in predstavnikovv Komisiji MSS za mladinske politike. Člani in članice Komisije skupaj ter vokviru področnih delovnih skupin spremljajo in ocenjujejo aktualne proble-matike, s katerimi se soočajo mladi, se nanje odzivajo in pripravljajoprogramske dokumente z različnih področij.

Pred vami je programski dokument o mladinskem organiziranju v Sloveniji .Dokument je od priprave osnutka s strani Komisije do formalne potrditve s

1

| 3

Dokument je bil sprejet na 18. redni seji Zbora MSS, 14. 9. 2010.1|

MLADINSKO ORGANIZIRANJE | Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije

strani najvišjega odločevalnega organa Mladinskega sveta Slovenije prešelmnogo rok in glav. Pri njegovem nastajanju je tako preko demokratičnihprocesov odločanja sodelovalo veliko število mladih, ogledali pa so si gatudi nekateri strokovnjaki s področja stanovanjske problematike.

Hvala vsem, ki boste dokument prebrali, širili njegovo vsebino in pripomoglik izvrševanju predlaganih ukrepov.

4 | MLADINSKO ORGANIZIRANJE | Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije

MLADINSKOORGANIZIRANJE

programski dokument

MSS-129-10

UVODO MLADINSKIH POLITIKAHV zadnjih nekaj letih je mladinska politika v Sloveniji prišla na družbeno-politični dnevni red in postaja vse bolj pomembna in upoštevana. Od leta2010 je opredeljena tudi v Zakonu o javnem interesu v mladinskemsektorju (ZJIMS) , in sicer kot: »

«.

Mladinski svet Slovenije (MSS), krovno združenje nacionalnih mladinskihorganizacij in ključni partner v socialnem dialogu na področju mladine, siprizadeva za razvoj mladinskih politik in posledično izboljšanje položajamladih ter mladinskih organizacij. S tem namenom MSS pripravljaprogramske dokumente o različnih politikah, s katerimi relevantnedružbene akterje poziva k implementaciji predlaganih ukrepov. Na podlagi

2/…/ usklajen nabor ukrepov različnih

sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja integracije

mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti in ustreznih

podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja

mladinskih organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in

demokratičnimi reprezentativnimi predstavniki mladinskih organizacij ter

strokovnimi in drugimi organizacijami /…/

2|Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), Ur.l. RS št. 42/2010. Dostopno nahttp://www.uradni-list.si/1/content?id=97951 (19. 8. 2010).

| 7MLADINSKO ORGANIZIRANJE | Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije

teh dokumentov - eden izmed njih je tudi pričujoči programski dokument omladinskem organiziranju, se MSS loteva srečanj s političnimi odločevalci,odzivov na aktualna dogajanja, informiranja mladih in javnosti nasploh terdrugih ukrepov.

Mladinske politike so namenjene prav procesu ustrezne ureditve ključnihpodročij življenja in delovanja mladih. S programskimi dokumenti želimo vMladinskem svetu Slovenije ta proces oblikovati po meri mladih.

Vertikalni ukrepi, namenjeni spodbujanju vključevanja mladih v mladinskodelo in sooblikovanje mladinske politike, so veliko bolje razviti odhorizontalnih ukrepov oz. od vključevanja mladinskih vsebin v različneresorne politike - šolstvo, zaposlovanje, socialo, zdravstvo, kulturo,stanovanjsko politiko itd. Kljub temu pa se tudi na področju mladinskegaorganiziranja pojavljajo težave, na katere želimo v Mladinskem svetuSlovenije z dokumentom opozoriti in predlagati ukrepe za njihovo odpravo.

Namen tega programskega dokumenta je torej opredeliti mladinskoorganiziranje, izpostaviti nekatere nedoslednosti v okviru mladinskegaorganiziranja ter predlagati ukrepe za izboljšanje pogojev, v katerih seodvija.

PROGRAMSKI DOKUMENT »MLADINSKOORGANIZIRANJE«


DEFINICIJE

MLADINSKE ORGANIZACIJE

V mladinskem sektorju poznamo več vrst organizacij in tipov organiziranja.V grobem lahko organizacije razdelimo na mladinske organizacije in t.i.organizacije za mlade.

Mladinski svet Slovenije opredeljuje naslednje osnovne poteze mladinskihorganizacij:

Običajno se ustrezna starostnastruktura zagotovi z določili v statutu ali drugih aktih organizacije.

Vsak posameznik se včlani v organizacijo po lastnivolji in ima tudi možnost izčlanitve. Delovanjeorganizacije poteka po demokratičnih mehanizmih, ki zagotavljajo vklju-čevanje celotnega članstva. Strukture in postopke ponavadi opredeljujejoakti o delovanju organizacije. Vsebinskapodročja, ki jih mladinska organizacija pokriva, sovpadajo s področji, kizanimajo mladino. Tu lahko gre za splošno prepoznavne interese mladih,kot so izobraževanje, zaposlovanje ipd. ali pa za specifične, zaradi katerih jeorganizacija sploh nastala.

Formalno registrirane mladinske organizacije so registrirane po Zakonu odruštvih. Mladinski svet Slovenije pa za mladinske organizacije priznavatudi tiste, ki niso (samostojne) pravne osebe; le-te so lahko neformalneskupine ali del večje organizacije (mladinska sekcija, podmladek ipd.), česeveda ustrezajo zgoraj navedenim potezam. Ne glede na pravni status pamora biti organizacija avtonomna v svojem delovanju, sploh če želi bitičlanica mladinskega sveta.

Pri mladinskih organizacijah poznamonpr. v društvih imamo individualno članstvo, društva pa se lahko

združujejo v zveze društev – v tem primeru govorimo o kolektivnem član-

1.

1. Starost članstva se giblje večinoma v starostnemintervalu, ki ga razumemo kot mladost.

2.Prostovoljno članstvo.

3. Demokratična struktura.

4. Delovanje v korist mladine.

Pravni status in avtonomnost

Članstvo

individualno in kolektivno član-stvo,


stvu. Za organizacije, ki imajo kolektivno članstvo, predvsem za mladinskesvete, pogosto pravimo, da to niso »organizacije« v pravem pomenu besede,pač pa »strukture«, ker v njih sodelujoči posamezniki predstavljajo orga-nizacijo in ne »samega sebe«.

MSS definira kot avtonomno demokratičnoprostovoljno združenje mladih, ki s svojim delovanjem omogoča mladimustvarjanje načrtnih in nenačrtnih učnih izkušenj ter omogoča mladimoblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje aktivnosti v skladu znjihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo.

Upravljanje mladinske organizacije temelji na aktivnem udejstvovanju vsehnjenih članov pri tem upravljanju, pri čemer je potrebno zagotoviti enakemožnosti sodelovanja pri upravljanju vsem članom organizacije.

Pravnoorganizacijsko je oblikovana kot društvo, zveza društev ali avto-nomna mladinska organizacija v večji članski organizaciji ter ima najmanj90 odstotkov članstva v starosti do 29 let in najmanj 70 odstotkov članovvodstva v starosti od 15 do 29 let.

Glede na nivo delovanja delimo mladinske organizacije na nacionalne(tiste, ki imajo svoje enote v večini statističnih regij v Sloveniji) in lokalne(tiste, ki večinsko delujejo na nivoju lokalne skupnosti).

je krovno združenje mladinskih organizacij, ki zastopainterese mladih in mladinskih organizacij. Mladinski svet lahko deluje nanivoju države (Mladinski svet Slovenije) ali na nivoju lokalne skupnosti - kotmladinski svet lokalne skupnosti. Mladinski sveti so ustanovljeni in delujejona podlagi Zakona o mladinskih svetih.

Mladinske organizacije se torej od ostalih članskih organizacij razlikujejopo starostnih omejitvah in/ali programski osredotočenosti na mladino,lahko pa tudi po (ne)prostovoljnosti članstva. Na področju mladinskegadela poznamo še druge oblike organizacij; značilni so predvsem mladinskicentri. Tovrstnim organizacijam pri MSS pravimo »organizacije za mlade«.Od mladinskih se razlikujejo po prvih treh potezah mladinskih organizacij,

mladinsko organizacijo

Mladinski svet

2 ORGANIZACIJE ZA MLADE.


skupno pa jim je delovanje v korist mladih.

je po definiciji MSS redno organizirano funkcionalnosredišče, čigar temeljna dejavnost je upravljanje z infrastrukturo, namen-jeno mladim do 29. leta starosti, in ki zagotavlja ustrezne prostorske pogojein opremo za izvajanje mladinskega dela ter ustrezno usposobljene kadreza podporo mladinskemu delu.

Mladinski center


POMENMLADINSKEGAORGANIZIRANJAMladost razumemo kot obdobje vstopanja v odraslost, ki ga zaznamujejot.i. točke odraščanja (zaključek rednega šolanja, odselitev od staršev,zaposlitev, zakonska zveza, otroci ipd.). Mladi naj bi se v tem obdobjuopremili s kompetencami za avtonomno življenje, ki poleg kompetencsocialne in ekonomske neodvisnosti vključujejo tudi aktivno in odgovornodržavljanstvo. Podlago za ekonomsko in socialno neodvisnost mladiusvojijo predvsem skozi formalno in neformalno izobraževanje inpriložnostno učenje v družini in drugih socialnih mrežah; kompetence zaaktivno in odgovorno državljanstvo pa lahko na najbolj neposreden načinpridobijo v mladinskih organizacijah, ki predstavljajo edinstveno učno poljedemokratičnih procesov. Mladinske organizacije ne le zagotavljajodemokratične postopke v svojem delovanju, ampak svoje člane zinformiranjem, izobraževanjem in drugimi aktivnostmi tudi spodbujajo kaktivnemu vključevanju v te postopke, tako znotraj organizacije kakor vdružbi nasploh.

Zagotavljanje demokratične družbe temelji na odgovornih državljanih.Mladinske organizacije kot učno polje demokracije gradijo na mladem

1. ORGANIZIRANJE MLADIHJE V JAVNEM INTERESU


posamezniku kot aktivnem in odgovor-nemdržavljanu, ki bo ta odnos ohranil tudikasneje v življenju.

Da se bo država razvijala, mora prepoznatiinteres tako v vzgajanju odgovornih držav-ljanov kot tudi v maksimalnem vzpodbu-janju avtonomije – to je v pridobivanju kom-petenc za neodvisno življenje. Mladinskeorganizacije so tiste, ki usposabljajo inomogočajo mladim, da vplivajo na družbo,

jim pomagajo na poti ekonomskega in socialnega osamosvajanja terposledično ključno prispevajo k razvoju države.

Da lahko mladinska organizacija nudi učno polje za aktivno in odgovornodržavljanstvo, mora imeti demokratično strukturo,

Elementi demokratične strukture so:

Demokratičnost mladinske organizacije se ne kaže le v njeni strukturi inpredstavniškem sistemu upravljanja. Poleg osnovnih elementovdemokratične strukture namreč dosega dodatne standarde demokra-tičnosti, ki omogočajo ustvarjanje učnega prostora za aktivno in odgovornodržavljanstvo:

ki omogoča in spod-buja participacijo vseh članov in članic na vseh ravneh.

formalna urejenost demokratičnosti v aktih, ki določajo delovanjeorganizacije,

predstavniško telo (celotnega ali - v primeru večjih organizacij -delegatskega članstva) kot najvišji organ odločanja v organizaciji,

izvršilni organ, ki za svoje delo odgovarja najvišjemu organu,

nadzorni organ.

2. DEMOKRATIČNOST DELOVANJAMLADINSKIH ORGANIZACIJ

►

►

►

►

Mladinske

organizacije kot učno

polje demokracije

gradijo na mladem

posamezniku kot

aktivnem in o

dgovornem državljanu,

ki bo ta odnos ohranil

tudi kasneje v življenju.


►

►

►

►

►

►

►

Mladinska organizacija s svojo organiziranostjo in delovanjem omogočaredno izkušnjo sodelovanja celotnega članstva v delovanju in uprav-ljanju organizacije in hkrati tudi spodbuja sprejemanje odgovornosti zaupravljanje pri kar najširšem številu članov.

Za mladinske organizacije je ključen proces sprejemanja odločitev, kimora upoštevati značilnosti demokratičnega odločanja.

Čas, potreben za potek komunikacije med članstvom in vodstvom orga-nizacije, se podaljšuje glede na obseg članstva. Višja raven zagotavljanižji ravni dovolj časa, da se seznani s predmetom odločanja, opravipotrebno razpravo in sprejme stališče.

Mladinske organizacije zagotavljajo zadosten kvorum, ki je potreben zasprejemanje odločitev na posamezni ravni.

Mladinske organizacije vzpostavljajo mehanizme, ki udejanjajo odgo-vornost izvršnih organov najvišjemu organu te organizacije.

Mladinske organizacije v svojem delovanju in upravljanju zagotavljajoenakost možnosti sodelovanja celotnega članstva, ne glede na spol,raso, barvo kože, etnično ali socialno poreklo, genetske značilnosti,jezik, vero ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnostnarodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost, spolnousmerjenost ali kakršnekoli druge osebne okoliščine.

Mladinske organizacije članstvu zagotavljajo dostopnost do izobra-ževanja in usposabljanja ter do ustreznihinformacij na vseh področjih svojega delo-vanja.

Večletno članstvo v mladinskih organiza-cijah vodi v aktivno in odgovorno državljan-stvo in izboljšuje kvaliteto življenja mladihtako v času vključenosti v organizacijo kottudi pozneje v življenju, saj zagotavlja prido-

3. DELOVANJE MLADINSKIHORGANIZACIJ ZVIŠUJEKVALITETO ŽIVLJENJA


Mladinske

organizacije s svojimi

aktivnostmi zvišujejo

kvaliteto življenja v

okoljih, v katerih

delujejo, saj prinašajo

nove ideje, krepijo

medkulturno in

medgeneracijsko soli-

darnost, dajejo pobude

za spremembe in

bogatijo ponudbo

prostočasnih aktivnosti.

bivanje znanj, veščin, pomembnih vrednotin družbene odgovornosti, kar pripomore kuspešenosti njihovega razvoja na vsehživljenjskih področjih.

Mladinske organizacije s svojimi aktivnost-mi prav tako izboljšujejo kvaliteto življenja vokoljih, v katerih delujejo, saj prinašajo noveideje, krepijo medkulturno in medgenera-cijsko solidarnost, dajejo pobude za spre-membe in bogatijo ponudbo prostočasnihaktivnosti.

Nacionalne mladinske organizacije so praviloma vključene v mednarodnekrovne organizacije, dodana vrednost mednarodnih aktivnosti mladinskihorganizacij pa je pogosto spregledana.

V mednarodnih mladinskih organizacijah je prav tako prisoten elementučenja aktivnega državljanstva, ki je tudi osrednji element mladinskegaorganiziranja. Prav na mednarodni ravni (konkretno EU) so procesi skup-nega oblikovanja politik ter izmenjave mnenj med deležniki in odločevalcizelo dobro razviti. Skozi mednarodno sodelovanje mladi pridobivajo tudipomembne kompetence s področja medkulturnega učenja in razumevanjaraznolikosti ter se pričnejo zavedati pomena sodelovanja med državami.Evropska oz. mednarodna raven delovanja mladinskih organizacij ponujaogromno dobrih praks, s katerimi lahko mladinske organizacije obogatijo innadgradijo svoje delovanje.

Vsak mednarodni dogodek, ki ga pripravijo nacionalne mladinske organiza-cije, je posledica srednjeročnega in dolgoročnega delovanja na mednarod-nem področju in kot tak prispeva tudi k prepoznavnosti Slovenije na medna-rodni ravni. Mednarodne organizacije z mednarodno dejavnostjo takopomembno krepijo vlogo Slovenije v mednarodni skupnosti.

4. MEDNARODNO UDEJSTVOVANJE

Mladinske

organizacije omogočajo,

da mladi skozi med-

narodno sodelovanje

pridobivajo

tudi pomembne

kompetence s področja

medkulturnega učenja

in razumevanja

raznolikosti.


KLJUČNI IZZIVIMLADINSKEGAORGANIZIRANJAV SLOVENIJIMladinske organizacije delujejo v slabih pogojih. Predvsem jih pestitafinančna in kadrovska podhranjenost.

Iz finančne podhranjenosti sektorja izhajajo različne težave, s katerimi semladinske organizacije soočajo. Za delovanje organizacij in zagotavljanjedemokratičnih procesov znotraj njih ni namenskih sredstev. Odsotnost tehsredstev postavlja mladinske organizacije v odnos odvisnosti, saj primarnifinancerji mladinskih organizacij ostajajo javne institucije na državni inlokalni ravni, ki omogočajo predvsem projektno financiranje . Projektnofinanciranje pa žal prepogosto pomeni prilagajanje poslanstev, namenov inaktivnosti organizacij posameznim določilom razpisov, kar omejujeavtonomijo delovanja mladinskih organizacij.

Pogoji prijave na nekatere javne razpise, kamor bi se sicer mladinskeorganizacije lahko prijavile, večkrat ne omogočajo prijave mladinskimorganizacijam, ker niso specifično programsko profilirane. Tako na primermladinske organizacije ne morejo kandidirati na razpisih, kjer razpisovalciomejijo prijavo na vsebinske (določen nabor organizacij, ki se ukvarjajo z

3

3|Izjema so sredstva Urada RS za mladino, ki pa ne zadoščajo osnovnim potrebammladinskih organizacij za demokratično delovanje.


razpisano tematiko) nevladne organizacije.

Davčna zakonodaja je prilagojena profitnim organizacijam in negativnovpliva na razvoj nevladnega sektorja. Zaradi nizkih prihodkov lahkomladinske organizacije, ki praviloma niso kreditno sposobne, zagotavljajoizvajanje dolgoročnih aktivnosti samo skozi daljša časovna obdobja, karpomeni varčevanje s presežkom prihodkov nad odhodki, od katerega pasmo po trenutni zakonodaji primorani plačati davek od dohodka pravnihoseb. Presežek prihodkov nad odhodki mladinske organizacijeuporabljamo za izvajanje svojega poslanstva, ki je v javnem interesu in kottak ne bi smel biti podvržen enakim ukrepom, kot veljajo za profitni sektor.

Odsotnost sredstev za delovanje pomeni med drugim pomanjkanjesredstev za zaposlene, kar sili mladinske organizacije v iskanje virovfinanciranja zaposlitev, ki pa pogosto niso primerni za mladinski sektor, saj(1) ne omogočajo zaposlitve primerno usposobljenih oseb in (2) neomogočajo trajnostnega zaposlovanja v sektorju. Takšni so npr. razpisi zazaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb ter razpisi, ki omogočajozaposlitve le na časovno omejenih aktivnostih.

Ključna lastnost mladinskih organizacij, mladinskost (mlado članstvo,mlado vodstvo), pomeni tudi šibko točko za organizacije. Nenehnomenjavanje vodstev in prehajanje generacij v organizaciji pogosto prinašadodatne kadrovske in organizacijske težave. Eden ključnih izzivovmladinskih organizacij je zato uspešen in pravočasen prenos znanja inizkušenj na naslednjo generacijo. Mladinske organizacije - zaradi uvajanjavedno novih generacij v svoje delovanje - v primerjavi z drugimi nevladnimiorganizacijami ne morejo biti tako profesionalne, njihovo delovanje je manjutečeno in rutinsko, voditelji organizacije pogosto nimajo tako dobresocialne mreže, organizacija se težko prijavlja na zahtevne razpise, težjepride do finančnih sredstev itd.

Posledice finančne podhranjenosti so torej kadrovska podhranjenost,ogroženost poslanstva in vsebin, manjše število udeležencev v programih,manjše število članov, nižja kvaliteta demokratičnih procesov, omejena


infrastruktura ipd. Kadrovska podhran-jenost je, poleg pomanjkanja finančnihsredstev, tudi posledica prenizke partici-pacije mladih prostovoljcev, kar je predvsemrezultat pomanjkanja časa mladih za tovrst-ne aktivnosti. Obseg šolskih oz. študijskihobveznosti mladim pogosto ne omogočaparticipacije v mladinskih organizacijah.

Podmladki političnih strank, ki so v Zakonu opolitičnih strankah definirani kot mladinske

organizacije, in mladinske sekcije znotraj večjih članskih organizacij(društva, zveze društev, sindikati) nimajo ustrezno urejenega statusa,zaradi česar se ne morajo prijavljati na večino razpisov, omejena pa je tudiavtonomnost njihovega delovanja nasploh.

Formalna ureditev (statut) MSS-ju omogoča tudi včlanjevanje specifičnovsebinsko usmerjenih mladinskih organizacij, ki ne izpolnjujejo formalnihkriterijev za nacionalno mladinsko organizacijo, obenem pa na nacionalniravni pokrivajo posamezno mladinsko tematiko oziroma zastopajo interesemarginaliziranih skupin mladih. Tovrstnih organizacij MSS po Zakonu ospremembah in dopolnitvah Zakona o mladinskih svetih ne more vklju-čevati, čeprav bi to pripomoglo k večji reprezentativnosti organizacije in hkakovostnejšemu zasledovanju njenega poslanstva.

Mladinski sveti lokalnih skupnosti prav tako niso vključeni v delovanjeMladinskega sveta Slovenije, niti nimajo druge krovne organizacije, ki bi

Mladinske organizacije, ki so organiziranekot notranje enote večjih članskihorganizacij, nimajo urejenega statusa.

Mladinski svet Slovenije naj bi s pomočjo svojega članstva stremel k čimširši zastopanosti interesov mladih, v sedanjih zakonodajnih okvirih paso njegove članice lahko le nacionalne mladinske organizacije.

4

Posledice

finančne podhranje-

nosti so kadrovska

podhranjenost,

ogroženost poslanstva

in vsebin, manjše

število udeležencev v

programih, manjše

število članov, nižja

kvaliteta demokratičnih

procesov in omejena

infrastruktura.

4|Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o mladinskih svetih (ZMS-A), Ur.l. RS št.42/2010. Dostopno na http://www.uradni-list.si/1/content?id=97952 (24. 8. 2010).


njihovim članicam omogočila soodločanje pri oblikovanju nacionalnihmladinskih politik.

Mladinski sveti kljub svoji posebni pravno-organizacijski obliki delujejo po enakihprincipih kot zveze društev, vendar pa jihMinistrstvo za javno upravo, ki je pristojno zanevladne organizacije, ne prišteva mednevladne organizacije, zaradi česar jimpogosto ni omogočeno prijavljanje narazpise za sofinanciranje.

Vendar pa mladinski centri zaradi svojestrukture in osnovnega namena delovanjane morejo biti zastopniki mladih. Vprimerjavi z mladinskimi organizacijami, kiso prostovoljna združenja mladih in ki s svo-jim delovanjem omogočajo mladim obliko-vanje in izražanje njihovih stališč ter – napodlagi slednjih - izvajanje aktivnosti, in vprimerjavi z mladinskimi sveti lokalnihskupnosti, ki so krovna združenja teh mla-

dinskih organizacij, mladinski centri ne predstavljajo strukture, ki bi lahkolegitimno neposredno zastopala mlade. Na drugi strani mladinske organi-zacije, zlasti mladinski sveti lokalnih skupnosti, zagotavljajo prostor zaoblikovanje stališč mladih v odnosu do lokalnih oblasti.

Mladinski centri predstavljajo predvsem infrastrukturo za izvajanjemladinskega dela, medtem ko so mladinski sveti lokalnih skupnosti krovnazdruženja mladinskih organizacij. V večini primerov na lokalnih ravneh tarazmejitev ni jasna in posledično med mladinskimi centri in mladinskimi

Mladinski sveti niso povsod priznani kot nevladne organizacije.

Lokalne skupnosti za reprezentativnega sogovornika z mladimi prepo-gosto štejejo mladinske centre.

Mladinskim

svetom je zaradi

posebne pravno-

organizacijske oblike

pogosto onemogočeno

prijavljanje na razpise

za sofinanciranje.

Ker razmejitev

med mladinskimi

centri in mladinskimi

sveti ni jasna, prihaja

do odsotnosti

ustreznega sodelovanja,

kar prepogosto vodi

v konflikte.


sveti ni ustreznega sodelovanja, kar prepogosto vodi v konflikte.

Na ta račun zanemarjajo ključni del svojega poslanstva – (kvalitetne)programe delovanja in izvajanje demokratičnih procesov. Za mladinskeorganizacije pa je pot, po kateri se rezultat doseže, enako pomembna kotrezultat sam. Mladinske organizacije so se zaradi zunanjih zahtevprimorane bolj posvečati pridobivanju članstva kot zagotavljanju kvalitetenotranjih demokratičnih procesov, hkrati pa nimajo zagotovljenih pogojevza kvalitetno izvajanje procesov vključevanja celotnega članstva v svojedelovanje, s čimer mlade usposabljajo za aktivno soustvarjanje družbe.Zakon o mladinskih svetih sicer določa, da se v mladinske svete združujejoavtonomne in demokratične organizacije. Mladinski svet Slovenije pa zaizkazovanje demokratičnosti organizacije ne smatra zgolj izpolnjevanjazakonskih določil, ampak tudi skladnost procesov odločanja v organizacijina vseh ravneh s standardi demokratičnega delovanja. Organizacije -članice MSS naj bi bile na tem mestu zgled mladinske organizacije, ki jeučno polje za osvajanje kompetenc aktivnega in odgovornegadržavljanstva. Zaradi ovir, razdelanih v tem dokumentu, pa organizaciječlanice MSS niso vedno sposobne dosegati kvalitativnih standardovdemokratičnosti.

Zaradi omenjenih problematik, predvsem pogojev za sofinanciranjenjihovega delovanja, se mladinske organizacije preveč usmerjajo vkvantitativne rezultate.

5

4|Zakon o mladinskih svetih (ZMS), Ur.l. RS št. 70/2000. Dostopno na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200070&stevilka=3305 (24. 8. 2010).


Položaj in pogoje za delovanje mladinskih organizacij, kot so identificirani inopredeljeni v tem programskem dokumentu, je nujno potrebno izboljšati. VMladinskem svetu Slovenije si v ta namen prizadevamo za implementacijoraznolikih ukrepov s strani države, lokalnih skupnosti in organizacij civilnedružbe, ki so osrednji nosilci možnih sprememb na obravnavanempodročju.

SredstvaUrada RS za mladino, ki so edinanenamenska sredstva za mladinskeorganizacije, je potrebno povečati tako,da bodo zagotavljala normalno deloorganizacij, vključno z ustreznim števi-lom zaposlenih. Vlado RS poleg tegapozivamo, da pripravi, Državni zbor RSpa, da sprejme spremembo zakonodaje,ki ureja lokalne skupnosti tako, dalokalne skupnosti obveže k financiranjumladinskih organizacij.

1| Država (na nacionalnem nivoju) in lokalne skupnosti (na lokalnemnivoju) morajo zagotoviti sredstva za osnovno delovanje mladinskihorganizacij in sprejeti ukrepe za zaposlovanje v sektorju.

PRIPOROČILA

Financerji

mladinskih organizacij

morajo prepoznati

pomen mladinskih

organizacij in temu

primerno povečati

financiranje njihovih

dejavnosti.


Sofinancerji mladinskih organizacij morajo prepoznati pomenmladinskih organizacij, in sicer (1) kot polja za učenje demokracije teraktivnega in odgovornega državljanstva, in (2) kot kompetentnihizvajalcev programov oz. projektov na specifičnih področjih. Zato najzagotovijo sredstva, ki bodo omogočala dvostebrno financiranjesektorja - za delovanje in za programe. Urad RS za mladino oziromalokalne skupnosti naj zagotavljajo sredstva za delovanje, pristojnaministrstva pa naj v svojih razpisih omogočijo prijave mladinskimorganizacijam. MSS predlaga, da se sredstva za delovanje mladinskihorganizacij namenijo ločeno (1) financiranju demokratičnih procesov vorganizaciji, kot so izvedbe zborov članstva in druge oblike vključevanjačlanstva v vodenje organizacij, in (2) drugim potrebam za delovanjemladinskih organizacij, kot so zaposleni, prostori, oprema, ipd.

Mednarodno sodelovanje je, predvsem vokviru EU, pa tudi širše, ena ključnih komponent mladinskegaorganiziranja. Ker pa je po svoji naravi povezano z velikimi stroški, mladipa so v ekonomskem smislu najšibkejši segment prebivalstva, jeposebej pomembno, da se zanj zagotovijo ustrezna sredstva.

kibo prinesel dodatna sredstva Uradu RS za mladino za financiranjedelovanja mladinskih organizacij. Sredstva naj sklad pridobi iz tistegadela 0,5 % dohodnin, ki jih zavezanci niso namenili upravičencem.

Prav tako

ter s tem omogoči ugodnejše pogoje za dolgoročne projekte inredno delo. Zakonodaja naj določi varčevanje presežka v t.i. druš-tvenem skladu.

2

3

4

5

|

|

|

|

Mednarodno sodelovanje v mladinskem sektorju naj se primernoumesti v sistem financiranja.

Vlado RS pozivamo, da ustanovi sklad za mladinske organizacije,

pozivamo Vlado RS, da poviša odstotek dohodnine, ki gazavezanci lahko namenijo nevladnemu sektorju, na 1%.

Država naj s spremembo davčne zakonodaje za mladinskeorganizacije zagotovi oprostitev od plačila davka od dohodka pravnihoseb


6

7

8

9

|

|

|

|

Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanostin tehnologijo naj ob spremembah formalnih izobraževalnih sistemovzagotovita, da se

ki urejajo proceserazpisov javnih institucij na državni inlokalni ravni, kamor se mladinskeorganizacije lahko prijavijo za pridobitevfinančnih sredstev,

Prav tako naj se v tem okviru– zagotovi naj se višje sofi-

nanciranje manjšega števila kakovostnih projektov in programov teromeji sofinanciranje večjega števila manj kakovostnih projektov inprogramov.

Urejene morajo biti vloga in odnos do matičneorganizacije (statutarna opredelitev, članarina, nadzorni organi inodgovornosti). Prepoznane morajo biti kot avtonomne organizacije zlastno pravno subjektiviteto in s samostojnim finančnim poslovanjem(lasten bančni račun, ločeno vodenje poslovnih knjig). Zakonodaja najtorej omogoči, da se lahko znotraj vsake ne-mladinske članskeorganizacije organizira samostojna notranja enota, ki jo sestavljajomladi in ki zastopa mlade in njihove interese.

Urediti jepotrebno tudi problematiko financiranja tovrstnih mladinskihorganizacij. Razpise za sofinanciranje naj financerji prilagodijo tako, dabo tudi njim omogočeno črpanje razpisanih sredstev.

udejstvovanje v mladinskih organizacijah prizna kotdel obveznosti znotraj šolskih oz. štu-dijskih programov.

Državo pozivamo, da v zakonodaji inostalih predpisih,

uredi upoštevanjeprostovoljnega dela kot lastnega finančnega vložka mladinskihorganizacij. poveča odstotek možnostisofinanciranja projektov in programov

Državni zbor RS pozivamo, da v pristojni zakonodaji uredi pravno-statusno opredelitev mladinskih združenj v okviru ne-mladinskihčlanskih organizacij.

Ne-mladinske članske organizacije, ki že imajo v svoji strukturiposebej organizirane svoje mlade člane, pozivamo k vzpostavitvimehanizmov za avtonomno delovanje teh združenj.

Udejstvovanje

v mladinskih

organizacijah se mora

priznati kot del

obveznosti znotraj

šolskih ali študijskih

programov.


10

11

12

13

|

|

|

|

Državo pozivamo, da zakonodajo, ki ureja delovanje mladinskihsvetov, spremeni na mestu, kjer je članstvo v Mladinskem svetuSlovenije omejeno na nacionalne mladinske organizacije.

prepoznaval mladinske svete kotnevladne organizacije,

pozivamo lokalne skupnosti, da vzpostavijo dialog zmladimi preko mladinskih svetov lokalnih skupnosti

ureditvi svojega

To naj drža-va stori na način, ki bo Mladinskemu svetu omogočil vključevanje večvrst mladinskih organizacij z namenom zagotavljanja večje repre-zentativnosti organizacije in kakovostnejšega zasledovanja njenegaposlanstva.

Državni zbor RS pozivamo, da Zakono mladinskih svetih spremeni tako, da bo

ki delujejo vjavnem interesu.

Nenazadnjein ne preko

mladinskih centrov. Mladinski svet Slovenije prepoznava mladinskecentre kot organizacije za mlade in ne kot reprezentativnega mladin-

skega sogovornika lokalni skupnosti.Takšne strukture so mladinski sveti, zatomladinski sveti lokalnih skupnosti naračun svojega združevanja mladinskihorganizacij z različnimi interesnimi,nazorskimi, kulturnimi in političnimiusmeritvami ter demokratičnega siste-ma delovanja nedvomno najbolje zago-tavljajo reprezentativnost na lokalnemnivoju.

V Mladinskem svetu Slovenije pa si v namen izboljšanja položajamladinskih organizacij prizadevamo tudi za implementacijo ukrepov sstrani mladinskih organizacij samih, ki izvajamo mladinsko delo in s temtudi velik del neformalnega izobraževanja ter priložnostnega učenja zamlade.

Mladinske organizacije naj se najprej posvetijo

Zahtevamo, da

odločevalci mladinske

svete prepoznajo kot

nevladne organizacije.

Lokalne

skupnosti pozivamo,

da mladinske svete

prepoznajo kot

reprezentativne

mladinske sogovornike

v lokalnem okolju.


delovanja tako, da bodo postale učni prostor za aktivno in odgovornodržavljanstvo,

Le tiste organizacije, kiizpolnjujejo standarde demokratičnega organiziranja, naj pridobijostatus "prave" mladinske organizacije

Mladinska združenja v okviru večjih članskih organizacij

naj si znotraj svojihorganizacij prizadevajo ustrezno urediti svoj status in pridobitiavtonomnost.

Mladinski svet Slovenije naj se opredeli do vključevanja mladinskihsvetov lokalnih skupnosti

priizpolnjevanju standardov demokratičnosti mora Mladinski svet

Slovenije zagotoviti ustrezno strokov-no podporo.

mladinski centri in mladinski sveti lokalnihskupnosti dosledno sledijo temeljnemu namenu svojega delovanja,vzpostavijo dialog in se v delovanju med seboj dopolnjujejo.

saj bodo šele s tem pridobile osnovo za vključitevvečjega števila novih članov in članic.

Mladinski sveti načeloma v članstvo vključujejo vse organizacije, kiustrezajo zakonskim določilom, pa vendar kritično obravnavajo pravdemokratične procese v teh organizacijah.

in kot take postanejo polno-pravne članice mladinskih svetov.

(podmladkipolitičnih strank, ki so v Zakonu o političnih strankah definirani kotmladinske organizacije, in mladinske sekcije znotraj večjih članskihorganizacij, kot so društva, zveze društev, sindikati)

v skladu s principi odprtosti, reprezen-tativnosti in posledično legitimnosti zastopanja mladih.

Ob morebitnem pozivu svojih organizacij članic k pomoči

Obenem nosijo organizaciječlanice odgovornost, da v primeru ne-zagotavljanja teh kvalitativnih stan-dardov za pomoč zaprosijo Mladinskisvet Slovenije.

Za optimalno zagotavljanje pogojev delovanja in razvoja mladih vlokalnih skupnostih naj

14

15

16

17

18

|

|

|

|

|

Mladinske

organizacije morajo

izpolnjevati standarde

demokratičnega

organiziranja.


Ureditev pogojev mladinskega organiziranja v Sloveniji je nujno potrebenkorak k izboljšanju položaja mladih in mladinskih organizacij ter posledičnok zagotavljanju trajnostnega družbenega razvoja. Mladinske organizacijeso pogosto namreč najbolj prezrt segment civilne družbe, za katerega pomnenju mnogih ni potrebno uvajati posebnih ukrepov. Vendar pa takorazmišljanje glede na pomembnost dejavnosti, ki jih posameznik podokriljem mladinskih organizacij opravi v obdobju mladosti, vsekakor ni namestu. Če si torej želimo zdravo, skladno in povezano družbo, ki bo nudilaperspektivno prihodnost in v kateri bodo ljudje z veseljem ter produktivnoživeli, moramo ustrezno poskrbeti prav za mlade.

V Mladinskem svetu Slovenije si pri tem prizadevamo za sodelovanje vsehdružbenih akterjev, ki lahko kakorkoli prispevajo k izboljšanju obstoječihokoliščin in pogojev. Prizadevamo si za razvoj dolgoročne in usklajenepolitike, ki bo zadovoljevala potrebe mladih in mladinskih organizacij, jimomogočila uspešno osvajanje neformalnih znanj in izkušenj z mladinskimdelom ter jih motivirala k vseživljenjskem učenju. Na ta način lahko namrečpomembno vplivamo na kakovost življenja v Sloveniji in prihodnost našedružbe.

ZAKLJUČEK


MOJE BELEŽKE

mladinsko organiziranje

Documents