maj - sops

7/21/2019 Maj - SOPS

http://slidepdf.com/reader/full/maj-sops 1/18

LETO XXXII, številka 5, ma j 2015

v obrti in podjetništvu

Narava nam ponuja lepe možnosti preživljanja prostega časa - kakšnemožnosti preživetja nam ponuja država?

7/21/2019 Maj - SOPS


Ob mednarodnem dnevu družine - realnost

Letos bo pod geslom Ali so moški glavni v družini? Enakost spolov in pravice otrok v

sodobnih družinah potekal že 21. mednarodni dan družin.

Tega praznujemo od leta 1994, ko je Generalna skupščina Združenih narodov 15. maj razglasilamednarodni za dan družin. Mednarodna skupnost želi ob tem dnevu opozoriti na pomen in vpliv, ki gaimajo družine v sodobnih družbah. Pri nas je 15. maj zgolj uvod v teden družin, ki bo v sodelovanju zZvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in Zvezo družin ponudil brezplačne vstope v muzeje ingalerije, zvrstili pa se bodo tudi dogodki, namenjeni družinam.

Družina se prilagaja časuV zadnjih desetletjih so družino doletele mnoge spremembe, a to ne pomeni, da se je njen vpliv zmanjšal,ravno nasprotno, v času gospodarske krize se je pomen družin celo okrepil. Sicer drži, da se je v preteklihdesetletjih zmanjšalo število zakonskih zvez na račun drugih oblik življenjskih skupnosti, vendar je trebapoudariti, da se družine nenehno razvijajo, spreminjajo in prilagajajo času in družbi.Povečalo se jepredvsem število enostarševskih družin, vse več je tudi reorganiziranih družin, kjer ima vsaj en partnerotroka iz prejšnjega partnerskega razmerja, v zadnjih letih narašča tudi število istospolnih družin. Vseoblike družin so med seboj enakovredne, vendar so zaradi pomanjkanja zakonske podlage nekateredružine v Sloveniji enakopravnejše od drugih.

Revščina in nasilje v družini povezana

Družina ima veliko socializacijsko vlogo, v času hitrih sprememb in vse večjih pritiskov pa tudi velikoterapevtsko vlogo. Vendar vse družine za otroke ne pomenijo varnega in ljubečega okolja, je opozorilatudi predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin: "Revščina prinaša celo vrsto problemov, ki jihsistem, v katerem živimo, še poglablja. Ugotavljamo, da je pogostnost nasilja povezana z revščino. Konekdo nima več za osnovno preživetje, za to išče razloge, ki jih najlažje najde pri partnerju. Revščinapogosto uniči kakršne koli spodbudne odnose znotraj družine. Slab medosebni odnos odraslih pa močno vpliva na otroke, ki ne zmorejo razumeti takšnih odnosov."

Preobremenjenost enostarševskih družin

V zadnjih dveh desetletjih se je povečalo število enostarševskih družin, ki predstavljajo kar četrtino vseh

družin. Ravno te so socialno najbolj ogrožene, pred štirimi leti jih polovica s svojimi prihodki ni moglapreživeti. Da se je stiska enostarševskih družin v zadnjih letih še poglobila, je za MMC potrdila tudiOgulinova: "Enostarševka družina je socialno bolj ogrožena, ker ljudje preprosto ne zmoremo vsega, karnam družba nalaga, ne zmoreš biti učinkoviti na delovnem mestu, pri vzgoji, če ne zmoreš poskrbeti nitiza osnovno eksistenco."

Otroci v revnih družinah izgubili občutek varnosti

Največje poslabšanje družinske dinamike so v ZPMS-ju ugotovili v družinah, kjer so starši zaradi naravesvojega dela veliko odsotni. "Starši, ki imajo odgovorna delovna mesta, so praktično cele dni zdoma, karpomeni, da so otroci prikrajšani za družinsko življenje. Vse več je tudi prekarnih delavcev, ki morajo, če

hočejo preživeti, pogosto za minimalne plače garati noč in dan, delajo tudi, ko so bolni," je povedalaOgulinova. Pričakovano so daleč najslabši odnosi v družinah, v katerih ni zaposlen nihče in so odvisne odsocialnih transferjev. Otroci so v takih družinah izgubili občutek varnosti, zaradi družinskega položajanimajo enakih možnosti kot njihovi sovrstniki, najhuje pa je, poudarja Ogulinova, da jih vse pogostejeizključujejo vrstniki, ki prihajajo iz družin z večjimi ekonomskimi zmožnostmi.

Ljubljana - MMC RTV SLO

7/21/2019 Maj - SOPS


3 5 /2015

Stanje na trgu dela, mesec april

V steklarstvu je bodočnost, a le z dobrim vodstvom

Spoznajte generacijo Y

ravni kotiček

v obrti in podjetništvu

Mesečno informativno glasilo SOPS

Št. 5 ma j 2015Glasilo za delavce v obrti inpodjetništvu zagotavlja : Glavni odborSOPS

Informativno spletno glasilo ureja

strokovna služba GO SOPS

Naslov :Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: [email protected]

Kontaktne ure :

Vsak delovnik, od 9. do 11. ure

Rokopisov in nenaročenih fotografij ne

vračamo.

Razpisi za evropska sredstva

Prihodnja številka izide junijaIz vsebine:

4

5

6

8

11

Sindikalni boj za ustreznejšo minimalno plačo

Davčne blagajne - kazni za kupce ?

9

10

15. maj, obeležujemo mednarodni dan družine pa tudi uvod v teden družin.

"Čeprav bi moral biti to teden veselja, je položaj za mnoge družine v Sloveniji brezizhoden."

Zveza prijateljev mladine

Sindikalna lista 16

Delavci - dobro je vedeti

Kako posluje Gorenje

13

15

7/21/2019 Maj - SOPS


45 /2015

Stanje na trgu dela, ZRSZ

V primerjavi z lanskim aprilom za 7 %

manj brezposelnihGibanje brezposelnosti

Brezposelnost se je aprila še naprej zmanjševala.Konec aprila 2015 je bilo registriranih 114.923brezposelnih oseb, kar je 3.176 oseb oziroma 2,7 %manj kot marca, v primerjavi z aprilom 2014 je bilabrezposelnost manjša za 7,0 %. V prvih štirih mese-cih letošnjega leta je bilo na Zavodu v povprečjuprijavljenih 119.963 brezposelnih oseb, kar je 5,9 %manj kot v primerljivem obdobju leta 2014.

V letu 2015 je trend zmanjševanja brezposelnosti bistveno večji kot v letu 2014: konec aprila letos je bilo za3,8 % manj brezposelnih kot konec leta 2014, v primerljivem mesecu lani pa za 0,3 % manj, kar kaže na boljugodna gibanja na trgu dela.

Na novo se je aprila na Zavodu prijavilo 6.532 brezposelnih oseb, kar je 7,6 % manj kot marca in 8,8 %manj kot aprila 2014. Med novoprijavljenimi je bilo 753 iskalcev prve zaposlitve, 1.306 trajno presežnihdelavcev in stečajnikov ter 3.550 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas.

V prvih štirih mesecih leta 2015 se je na Zavodu na novo prijavilo 34.397 brezposelnih oseb, kar je 7,8 %manj kot lani v tem času. Največ oseb se je prijavilo, ker so izgubile zaposlitev za določen čas (19.908),prijavilo se je še 4.212 iskalcev prve zaposlitve ter 5.928 trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov. Vprimerjavi z enakim lanskim obdobjem se je na Zavodu prijavilo za 19,6 % manj iskalcev prve zaposlitve,brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas se je prijavilo za 0,8 % manj, trajno presežnih delavcev instečajnikov pa za 18,2 % manj.

Od 9.708 brezposelnih oseb, ki jih je aprila Zavod odjavil iz evidence, se je zaposlilo oziroma samozaposlilo7.334 oseb, kar je 18,6 % manj kot marca in 3,8 % manj kot aprila leta 2014. V letošnjih prvih štirih

mesecih se je iz evidence odjavilo skupaj 38.932 brezposelnih oseb, od teh 29.103 zaradi zaposlitve, kar je2,8 % več kot v primerljivem obdobju leta 2014.

V strukturi brezposelnosti so sedeleži posameznih kategorijbrezposelnih spremenili.Najbolj so se glede na marecpovečali deleži dolgotrajnobrezposelnih, žensk ter starih50 let ali več; porasli so tudi

deleži brezposelnih s srednjo in terciarno izobrazbo ter trajno presežnih delavcev in stečajnikov. Deležstarih od 30 do 39 let se ni spremenil, pri vseh ostalih kategorijah pa beležimo medmesečno zmanjšanje.Najbolj se je zmanjšal delež starih do 29 let, in sicer za pol odstotne točke. Deleži dolgotrajno brezposelnihoseb, brezposelnih žensk in brezposelnih, starih 50 let ali več, so se najbolj povečali tudi medletno.

Vir: ZRSZ

7/21/2019 Maj - SOPS


5 5 / 2015

Razpisi za evropska sredstva

Slovenijo ponovno prehiteva soseda -

HrvaškaSprejemanje zakonodaje, ki bi omogočila črpanje evropskih sredstev je pri nas šele v teku, medtempa so se Hrvati že lotili prvih razpisov. Slovenski birokrati so ponovno zaspali.Kdaj bodo na voljo prvi razpis, ni povsem znano, naj bi bili poleti.V novi finančni perspektivi črpanja evropskih strukturnih sredstev 2014-2020 ima Slovenija na voljo tri milijarde evrov . Trenutno jih še ni mogoče črpati, ker za to še ni zakonske podlage.

Alenka Smerkolj, ministrica brez listnice za evropsko kohezijo, je pred časom dejala, da bodo prvi

razpisi objavljeni predvidoma poleti. Dejala je tudi, da bomo »pravi frajerji«, če bomo letos počrpalisto milijonov evrov. Medtem pa so v začetku aprila naši sosedje Hrvati že začeli prve razpise, medtemi že teče program za podjetnike in podjetja, ki želijo vlagati v večanje poslovnekonkurenčnosti na tujih trgih.

Kaj bo novega pri črpanju ?

Po novem bosta mogoči hitrejše odzivanje in ukrepanje, če v projektu ne bodo izpolnjeni cilji,pojasnjujejo na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Ob morebitnihnepravilnostih in goljufijah pri posameznih projektih bo mogoče uvesti jasnejše in hitrejše sankcije.

Od posamezne pogodbe pa bo odvisno, kako in ali bo lahko država denar vzela nazaj. Na SVRKbodo tako pripravili vzorce različnih pogodbenih določil, ki bodo definirala odvzem ali vračilodenarja.Po novem bo iz proračuna vnaprej mogoče dobiti le toliko sredstev, kolikor jih bo priposameznem projektu dejansko predvidenih, in sicer za 120 dni vnaprej. Porabo bo treba takodokazati v tem roku, če tega ne bo, bodo upravičencu zadržali nadaljnja izplačila.

Kaj so prioritete obdobja 2014-2020 ?

V operativnem programu za obdobje 2014-2020, v katerem je Slovenija določila, za kakšne projektebo namenjala evropski denar, je največ, 526 milijonov evrov, namenjenih spodbujanju dinamičnega

in konkurenčnega podjetništva za zelenogospodarsko rast, kar pomeni ukrepe zaenostavnejše financiranje in poslovanjepodjetij. SVRK med podjetji trenutnoopravlja anketo, da bi ugotovili, katere odzdajšnjih finančnih instrumentov bodo šeizvajali in katere nove bodo uvedli. Zakrepitev upravne zmogljivosti pri izvaja-nju strukturnih skladov je denimo name-njenih 119 milijonov evrov ali štiri odsto-

tke vseh sredstev.Kot jara kača se vleče zgodba s pripravostrategije pametne specializacije (SPS), ki je glavni pogoj za dodeljevanje sredsteviz prednostne osi 1 v operativnem progr-amu. Ta konkretno pomeni podporonaložbam podjetij v izboljšanje infrastrukture za inovacije in raziskave. Vir : Finance

7/21/2019 Maj - SOPS


65 /2015

V steklarstvu je bodočnost - a le z dobrim vodstvom ter zadovoljnimi delavci

Ali se Steklarni Rogaška obeta enak

uspeh kot Steklarni Hrastnik ?»Veseli smo, da novi lastnik ni neki mešetar, ki bi brez lastnega kapitala kupoval podjetje,« jepovedal Štefan Križnik, predsednik sindikata v Steklarni Rogaška

Foto : Steklarna Hrastnik

Ameriški finančni sklad KPS je družbo WWRD,katere del je tudi Steklarna Rogaška, prodal finskidružbi Fiskars. WWRD je v zadnjem letu ustvaril

dober milijon, Fiskars 62,6 milijona evrov čistegadobička.

Steklarna Rogaška je bila dolga leta v lasti skladaZvon, ki je končal v stečaju, delnice Rogaške pa jezasegla družba Metropolitana, ki je steklarno dece-mbra 2013 za šest milijonov evrov prodala skladuKPS oziroma njegovi družbi WWRD (WaterfordWedgwood Royal Doulton).

Waterford je bil že prej njen največji kupec.Steklarna je bila takrat na kolenih, denarja je bilo v podjetju zelo malo, peči pa nujno potrebneprenove. WWRD je v zadnjem letu in pol v Rogaški v posodobitve vložil pet milijonov evrov.Podjetje je zdaj v precej boljši kondiciji, imajo novo peč za kristal, julija pa bodo postavili (oprema je že naročena) še novo peč za kristalinsko steklo.

Zaradi novega lastnika sprememb ne pričakujejo

Uprava Steklarne Rogaška sprememb v lastništvu ne komentira. Štefan Križnik pravi: »Uradno nasz novimi lastniki še niso seznanili, zaradi njih pa kratkoročno ne pričakujem prav nobenih

sprememb. Fiskars je prevzel vse obveznosti WWRD, kar pomeni, da pogodbe, tudi naše dosedanjepogodbe o zaposlitvi, veljajo naprej.«

Za WWRD bo Fiskars plačal 406 milijonov

Fiskars bo po pogodbi, ki je bila podpisana v nedeljo, za WWRD plačal 406 milijonov evrov.WWRD poleg Steklarne Rogaška sestavljajo še družbe Waterford, Wedgwood, Royal Doulton inRoyal Albert. Posel mora odobriti še ameriški urad za varstvo konkurence in bo predvidoma končalna začetku julija. Fiskars je bil ustanovljen leta 1649 (Steklarna Rogaška po podatkih spletne straniWWRD leta 1665). Delnice Fiskarsa so uvrščene na finsko borzo. To je ponudnik izdelkov za dom,

vrtove in zunanjo ureditev, njegove najbolj znane blagovne znamke so Fiskars, Iittala in Gerber, ki jih prodajajo v več kot 60 državah. »Za prevzem smo se odločili, ker želimo postati vodilnosvetovno podjetje z globalnimi znamkami luksuznih izdelkov za dom s poudarkom na namiznih indekorativnih izdelkih in darilih. Vse znamke WWRD bomo še naprej razvijali,« je povedal KariKauniskangas, predsednik uprave Fiskarsa. Ta je lani ustvaril 768 milijonov evrov prihodka, 59,6milijona evrov EBITDA in 62,6 milijona evrov čistega dobička, zaposluje pa 4.800 ljudi v 20državah.

7/21/2019 Maj - SOPS


7 5 / 2015

WWRD je imel v zadnjem poslovnem letu, ki se je končalo aprila, 401,6 milijona evrov prihodka, 30,9milijona evrov EBITDA, 1,1 milijona evrov čistega dobička. Imajo 3.800 zaposlenih v 14 državah.

Lani v Rogaški bolje od načrtov

V Steklarni Rogaška je 870 zaposlenih. Po neuradnih informacijah so lani poslovali bolje od načrtov.Predlanskim so imeli 32,4 milijona evrov prihodkov in 10,9 milijona evrov izgube, lani naj bi seprihodki približali 40 milijonom evrov, poslovali naj bi brez izgube. Vir : Finance

Kako pa medtem kaže Steklarni Hrastnik, kjerna direktorskem stolčku sedi t.i. "sindikalnidirektor" ?V letu 2014 je Steklarna Hrastnik ustvarila 4,24 milijona evrov dobička.

Kje je razlog za uspeh, kaj pravi direktor Steklarne ?

»Veste, steklarji so bili tukaj včasih močan in spoštovan ceh, nisi

mogel biti kar tako steklar. Od vsega začetka me je vodilo pri

mojem delu spoštovanje do njih. Pri tem ne gre samo za to, da jih

vljudno pozdraviš, ampak da spoštovanje prakticiraš v resnici in

da to začutijo. In to je to, to je ključ te naše spremembe.«

Leta 2009, ko je prišel sem, je imela Steklarna Hrastnik ogromno znanja, odlične izdelke, celo veliko

naročil, ampak kljub vsemu temu izgubo, in bila je pred tem, da v šestih mesecih bankrotira. Zaradi

krize, nemotiviranosti, slabih notranjih odnosov je bilo veliko izmeta, slabša proizvodnja, ljudje so bili

apatični, prestrašeni, bilo jim je vseeno. »Ključ vsega, kar počnem, je, da je treba vedno s spremembami

začeti zgoraj. Treba je poiskati in zbrati ljudi, ki še imajo znanje, predvsem pa iskrice v očeh. Vsi morajo

vedeti, kje smo, kaj se da narediti, čemu se je treba odpovedati in kaj bo vsak imel, ko bo bolje. In vse to

je treba skomunicirati in tako ponovno vzpostaviti zaupanje.«

Solidarnost in ne odpuščanje. S kakšnimi konkretnimi ukrepi je Andrej Božič prenesel svoje znanje in

konkretne izkušnje na poslovanje Steklarne Hrastnik in dosegel priljubljenost, ki ji ni para? Najprej, ne z

odpuščanjem, temveč z borbo za vsako delovno mesto, za vsakega človeka.

»Tukaj so delale mame samohranilke z majhnimi otroki, v nemogočih razmerah, veliko tudi ponoči, pa

so ob koncu meseca zaslužile samo za minimalno plačo. Tako ne gre! Kje je tu motivacija? Težko kaj

narediš s tako slabo plačanimi delavkami in delavci. Trdim, da si lahko samo tako uspešen in da se ti vse

tovrstne investicije v ljudi povrnejo. Pri nas je proizvodnja narasla za četrtino, bolniške so padle za dve

tretjini, imeli smo manj izmeta in reklamacij, pa tudi manj poškodb na delu in nadur.«

Vir : Jana, Preverjeno

7/21/2019 Maj - SOPS


85 /2015

Pomen medgeneracijskega sodelovanja

Ste pripravljeni na generacijo "Y" ?Do leta 2030 bo generacija Y pomenila 75 odstotkov globalne delovne sile

Generacija Y ne bo povsem pretresla delovnega procesa in ne bo postavila podjetja na glavo. Želje inpričakovanja generacije Y le niso tako zelo drugačne od predhodnih generacij. Od svojih nadrejenihpričakujejo transparentnost, poštenost, odkritost. Res pa drži, da so bolj kot generacije pred njimi odprtiza nove tehnologije.

Do leta 2030 bo generacija Y pomenila 75 odstotkov globalne delovne sile. A, kot je pokazala raziskavapodjetja IBM med 1.784 zaposlenimi predstavniki generacije Y (rojenimi med letoma 1980 in 2000) iz 12držav in šestih različnih panog, tektonskih sprememb ne bo prinesla. Gre za generacijo, ki je odraščala obspletu in ni navajena dela v tradicionalnem delovnem okolju, želi si potovati in delati v tujini, pravi KatieAxam, vodja trženja in komunikacij za srednjo in vzhodno Evropo v IBM. A njihovi karierni cilji niso ničdrugačni, je pokazalo pet mitov o generaciji Y, ki so jih pri IBM »razbili«.

Zanimivost54 % generacije Y ne razume povsem poslovne strategije svojega delodajalca.

62 % generacije X trži in prodaja izdelke svojega podjetja na zasebnih družabnih omrežjih, pri generaciji Y

pa je takih le 54 odstotkov njenih predstavnikov.

1.mit: Generacija Y išče nenehne pohvale

To ne drži povsem, je ugotovila raziskava IBM. Pohval pričakujejo ravno toliko kot drugi, predvsem pa siod svojih šefov želijo poštenosti, transparentnosti in zanesljivosti. Pri generaciji X pa se je denimopokazalo, da si od svojih nadrejenih tudi najbolj želi transparentnosti in jasno določenih ciljev. Po drugistrani se je pokazalo, da več kot polovica generacije Y ne razume dobro, kakšno poslovno strategijo imanjihov delodajalec.

2. mit: Karierni cilji generacije Y so drugačni od starejših generacij

Pripadniki generacije Y si želijo finančne stabilnosti tako močno kot generacija X ali babyboomerji,njihov največji karierni cilj pa je, da v podjetju pustijo pozitiven vtis, je pokazala raziskava IBM. Želijodelati z raznolikimi skupinami ljudmi, kar drži tudi pri predstavnikih starejših generacij.

3. mit: Generacija Y vse deli na spletu, ne glede na to, ali gre za posel ali zasebno življenje

Zagotovo drži, da je generacija Y bolj navajena na tehnologijo in splet, saj je ob tem odraščala. A kljubtemu znajo na družabnih omrežjih dobro ločiti zasebno in poklicno življenje. Tako slaba tretjinageneracije Y svojih zasebnih družabnih omrežij ne uporablja za svoje poklicno življenje. Pri tem so zelopodobni generaciji X, babyboomerji pa obe področji večinoma združujejo, saj jih je le sedem odstotkovodgovorilo, da na zasebnih družabnih omrežjih nikoli ne objavljajo nič iz poklicnega sveta.

4. mit: Sami se ne znajo odločati, zato pred sprejetjem odločitve generacija Y vpraša druge za mnenje

Ta mit dejansko drži, ugotavljajo raziskovalci IBM. A to ne pomeni, da je generacija Y kaj drugačna odgeneracij pred njo. Dejstvo je, da tudi druge generacije, preden sprejmejo odločitve, za mnenje vprašajo

7/21/2019 Maj - SOPS


9 5 /2015

ljudi okoli sebe. »Generacija Y sicer svoje odločitve sprejema na podlagi raziskav, a preden sprejmekončno odločitev, se o njej pogovori še z družino, prijatelji. Hkrati pa se ne boji izražati mnenj, ne gledena to, ali so dobra ali slaba,« pravi Axamova. A to niti ni slabo, ugotavlja IBM, in podjetja bi to moralaznati bolje izkoristiti.

5. mit: Generacija Y bo raje dala odpoved, če službani njena strast

Glavni razlogi za zamenjavo službe so pri vseh trehgeneracijah isti: želja po večjem zaslužku in bolj inova-tivnem, kreativnem okolju. Skratka, vse generacije iščejo napredke v karieri, bolj kot starostna skupina pa sokarierni cilji tisti, ki odločajo, kdaj je čas za zamenjavo službe. Foto : Atmanco

Res pa je, da je 27 odstotkov predstavnikov generacije Y v raziskavi povedalo, da je že delalo za pet ali

več delodajalcev. A po drugi strani so tudi tri četrtine ipsiloncev odgovorile, da za trenutnega delodajalcadelajo že več kot leto dni, torej jih stabilnost prav nič ne ovira. Vir : TopJob - Finance

Minimalna plača - sindikalni boj__________________________________________________________________________________

Ali se obeta sindikalna zmaga in

sprememba Zakona o minimalni plači ?Predstavniki sedmih reprezentativnih sindikalnih central, med drugim tudi Zveza svobodnih sindikatovSlovenije, so 14.5.2015 v državni zbor vložili predlog sprememb Zakona o minimalni plači s katerimspreminjajo definicijo minimalne plače.

Sindikati se zavzemamo za izvzem dodatkov zaneugoden delovni čas iz minimalne plače (gre za

tri dodatke – za nočno delo, nedeljsko delo in deloob praznikih) in bi bili poslej plačani posebej.

Sindikalne centrale so po zakonu o referendumu inljudski iniciativi zbirale državljansko podporo in bodopo postopkih ljudske iniciative sprožile zakonodajnipostopek za izboljšanje zakona o minimalni plače.

S tem se bo delno popravila veliko krivico, da delavci z minimalno plačo, ki delajo ponoči, vnedeljo ali med prazniki, ne dobijo prav nobenega denarnega dodatka, medtem ko so vsiprejemniki višjih plač upravičeni do teh dodatkov po kolektivni pogodbi.

Redefinicija minimalne plače in izvzem omenjenih dodatkov ne bo vodil v splošno zvišanjeminimalne plače in ne bo ogrozil gospodarstva oziroma makroekonomskega položaja Slovenije, soprepričani predlagatelji. Minimalna plača sicer letos znaša 790,73 evra bruto, glede na lansko leto sepovišala za 1,58 evra bruto, uradno pa jo prejema okoli 40 tisoč delavk in delavcev, približno šestodstotkov zaposlenih.

7/21/2019 Maj - SOPS


105 /2015

Absurdnost davčnih blagajn

Kazni za kupce ?!Če kupci ob odhodu iz trgovine ne boste zadržali računov in jih pokazali inšpektorjem, boste lahkokaznovani s 400 evri.

Vlada je v začetku meseca potrdila zakon o davčnem potrjevanju računov, s katerim bo uvedla davčneblagajne. Načrt je, da bo z blagajnami, neposredno povezanimi z davkarijo oziroma finančno upravo(Furs), toliko udarila po sivi ekonomiji, da bo letno pobrala med 50 in 100 milijoni evrov davka.Predvidoma jih boste morali imeti vsi, ki poslujete z gotovino, od začetka prihodnjega leta naprej, in neod oktobra letos, kot je bilo sprva predvideno. Kupci pa boste morali zadržati račune in jih na zahtevo

kazati inšpektorjem.

Zakon morajo sicer potrditi še poslanci, plan je, da po rednem postopku. Dodajmo, da je načrtovanotudi prehodno obdobje dveh let. To pomeni, da bodo nekaj časa lahko izdajali še račune na vezanihknjigah, ki se bodo morali potrditi v desetih dneh na davkariji. Gre za to, da nekateri sistemi, ki imajo veliko zaposlenih (denimo poštarji), ne bodo mogli elektronskih naprav zagotoviti vsem. To pomeni:podatke iz računa oziroma vezane knjige računov bo odgovorna oseba morala v desetih dneh pretipkatiin prek posebne aplikacije poslati na finančno upravo.

Sistem potrjevanja računov (tudi prek davčnih blagajn) bo sicer deloval že od 1. decembra letos,

sporočajo iz vlade, obvezen pa bo od 2. januarja 2016. 1. januar se jim namreč - zaradi praznika - zdineživljenjski za uvajanje takšnih sprememb.

Sicer pa državna sekretarka Mateja Vraničar pravi, da ne bodo tako lovili le utajevalcev davkov, temvečbodo nadzorovali tudi delo na črno. Vsak, ki bo izdal račun, se bo namreč moral identificirati. Zlorabebodo sicer še možne, pravijo poznavalci. Računov se še ne bo izdajalo, identifikacijske številke zlorabljale.Torej - inšpektorji bodo še hodili po terenu.

Kakšno je stanje

Po ocenah Sursa je sive ekonomije v Sloveniji za 8,3 odstotka BDP,torej za dobre tri milijarde evrov. Podatki davčnih nadzorov kažejo,da je siva ekonomija posebej težavna pri dejavnostih, kjer se poslujez gotovino, ker ta promet pogosto ni prikazan v poslovnih knjigah.Nikjer zabeleženo gotovinsko poslovanje se širi po celotni dobavni in produkcijski verigi, saj se takšnemu načinu poslovanja prilagodijodobavitelji blaga in zaposleni, ki del ali celotno plačo dobivajo kar vgotovini. Neevidentirano gotovinsko poslovanje tako omogoča tudizaposlovanje na črno, ugotavlja vlada. Drugače od negotovinskega plačevanja prek transakcijskegaračuna je preglednost pri gotovinskem poslovanju manjša, prikrivanje prometa lažje in zato boljrazširjeno, odkrivanje tega pa težje in manj uspešno. Medtem ko lahko davčni organ pri negotovinskemposlovanju z vpogledom v transakcijski račun davčnega zavezanca preveri promet na podlagi denarnihprilivov, je nadzor pri gotovinskem poslovanju težji, saj ni verodostojnih kontrolnih podatkov ogotovinskih plačilih. Vir : Finance

Foto: Xray-delta

7/21/2019 Maj - SOPS


11 5 /2015

PRAVNI KOTIČEK - s.p. kot ekonomsko odvisna oseba

Kdaj je s.p. ekonomsko odvisna oseba, kaj zanj takrat velja in

kdaj mora biti s.p. zaposlen?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), je nekoliko uredil status samostojnihpodjetnikov, ki so "zaposleni" pri svojemu delodajalcu.

Uvedel je namreč pojem ekonomsko odvisne osebe in zanje določi nekaterepravice, ki do tedaj niso pripadale.

Pri tem je potrebno vedeti, da so pogosti primeri, ko ekonomsko odvisna oseba ne bi smela imeti statusas.p.-ja, ampak bi morala biti zaposlena. Dejstvo, ki ga velja preveriti, saj so inšpekcijski nadzori na tem

področju zelo pogosti.

Če ima s.p. status ekonomsko odvisne osebe, pa mu le-ta ne pripade avtomatsko.

O tem mora namreč obvestiti delodajalca. Če tega ne stori, ne more uveljavljati pravic, ki mu pripadajo,kljub temu, da ekonomska odvisnost obstaja.

Kdo je ekonomsko odvisna oseba?

Ekonomsko odvisna oseba je samozaposlena oseba - s.p., ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za

plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo za drugo podjetje.

Pri tem je pomembno opozoriti, da v primeru, da obstajajo elementi delovnega razmerja, delavec ne smedela opravljati preko s.p.-ja, ampak mora imeti z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Primeri, ko mora biti namesto s.p.-ja sklenjena pogodba o zaposlitvi:- s.p. opravlja isto dejavnost kot naročnik,- delo se opravlja v delovnih prostorih delodajalca, s.p. pa nima sklenjene najemne pogodbe,- delo se opravlja v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene (8 ur dnevno),- s.p. uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja,

- s.p. delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe delodajalca, ki mu omogoča delo prisvojih strankah, ...

Kakšni so pogoji za uveljavljanje statusa ekonomsko odvisne osebe?

Podjetnik je lahko ekonomsko odvisna oseba če:- sam ne zaposluje nobenih delavcev,- najmanj 80% svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.

Kakšne pravice pripadajo ekonomsko odvisni osebi?

Če s posebnim predpisom ni določeno drugače, se za ekonomsko odvisne osebe uporabljajo določbeZDR-1 o:- prepovedi diskriminacijePrepoved diskriminacije glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol,barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinskostanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje, ...

7/21/2019 Maj - SOPS


125 /2015

- zagotavljanju minimalnih odpovednih rokov

Neutemeljeni odpovedni razlogi so:

- začasna odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali nege družinskihčlanov ali zaradi izrabe starševskega dopusta po predpisih o starševstvu,

- vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper delodajalca zaradi zatrjevanja kršitev pogodbenih in drugihobveznosti iz delovnega razmerja pred arbitražnim, sodnim ali upravnim organom,

- članstvo v sindikatu,

- udeležba v sindikalnih dejavnostih izven delovnega časa,

- udeležba v sindikalnih dejavnostih med delovnim časom v dogovoru z delodajalcem,

- udeležba delavca v stavki, organizirani v skladu z zakonom,

- kandidatura za funkcijo delavskega predstavnika in sedanje ali preteklo opravljanje te funkcije,

- sprememba delodajalca po prvem odstavku 75. člena ZDR-1,

- rasa, narodnost ali etnično poreklo, barva kože, spol, starost, invalidnost, zakonski stan, družinskeobveznosti, nosečnost, versko in politično prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo,

- sklenitev pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, pogodbe o opravljanju vojaške službe vrezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni zaščiti ter prostovoljno sodelovanjedržavljanov pri zaščiti in reševanju v skladu z zakonom.

- zagotavljanju plačila za pogodbeno dogovorjeno delo, kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovostprevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznostiplačila davkov in prispevkov,

- uveljavljanju odškodninske odgovornosti (177. - 180. člen ZDR-1).

Kako ekonomsko odvisna oseba uveljavlja svoj status?

Obstoj statusa ekonomsko odvisne osebe delavcu ne pripada avtomatsko.

Da je podjetnik upravičen do statusa ekonomsko odvisne osebe (in s tem zgornjih pravic), mora pozaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna,o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za

presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti. Vir : Informiran.si

7/21/2019 Maj - SOPS


13 5 /2015

Delavci - dobro je vedeti !

Na kaj so podjetniki pri zaposlovanju

najbolj pozorni ?Izobrazba, znanja, izkušnje, iznajdljivost, inovativnost, komunikativnost in druge osebne značilnosti.Novi zaposleni v podjetje lahko prinesejo marsikaj, a kaj podjetnike najbolj prepriča?

Mali in srednje veliki podjetniki stavijo na energijo in prvi vtis !

7/21/2019 Maj - SOPS


145 /2015

Napaka Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Do 29. junija bo moral Zavod za pokojninsko in invalidskozavavarovanje (Zpiz) zaradi odločitve ustavnega sodišča šest dosedem tisočim upokojencem znova odmeriti pokojnino. Donovega izračuna so upravičeni tisti, ki so bili z delom plačeudeleženi v notranjemu odkupu delnic. Čeprav so bili od zneskaplačani tudi prispevki za pokojninsko zavarovanje, Zpiz nekaterimtega v pokojnini upošteval.Tisti zavarovanci oziroma upokojenci, za katere revizija ni bilaopravljena, lahko do 29. junija zahtevajo revizijo podatkov oplačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup, ter vnovično odmeropokojnine na podlagi ugotovitev revizije.

Velika podjetja je treba prepričati že s prijavoIvan Papič, vodja kadrovske službe v podjetju Iskratel s približno 900 zaposlenimi:

"Pri kandidatih, ki jih zaposlimo, največ šteje mešanica znanja, izkušenj in da sovpada s kulturonašega podjetja, to je, da ima pravi odnos do dela, da izstopa. Potrebujemo predvsem nadobudneposameznike, ki prinesejo nove ideje in novo razmišljanje ter s tem svežino v utečeno podjetje, kar

pripomore k zavoju."

Petra Premzrl, kadrovika izfarmacevtske družbe Bayer, kizaposluje 113 tisoč ljudi po vsemsvetu:

"Pri nas se na razpis prijavi tudi 400kandidatov, od tega jih vsaj polovicaustreza razpisanim pogojem. Vseh 200

ni mogoče povabiti na razgovor in čeme vprašate, kaj je tisto, da nekogapovabim na razgovor, je odgovor CV.

Vir : Siol.net

7/21/2019 Maj - SOPS


15 5 / 2015

DAVČNE OLAJŠAVE1. Splošna olajšava

Viš ina skupne splošne olajšave je odvisna od viš ine skupnegadohodka v letu 2015:

Če znaša skupni bruto dohodek znaša splošna olajšava v evrih/mesečno v evrih/mesečno

nad do

0,00 905,53 543,32905,53 1.047,57 368,22

1.047,57 275,22

2. Osebne olajšave v evrih/mesečno

invalidu s 100% telesno okvaro 1.471,57

olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 234,92posebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje inima status dijaka ali študenta 206,42za prvega otroka in za vsakega drugega

vzdrževanega družinskega člana 203,08

za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego 735,83

IZRAČUN AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKA

IZ ZAPOSLITVEza drugega vzdrževanega otroka 220,77za tretjega vzdrževanega otroka 368,21

za četrtega vzdrževanega otroka 515,65

za petega vzdrževanega otroka 663,09

• za vse nadaljnje vzdrževane otroke se olajšava glede na višinoza predhodnega vzdrževanega otroka poveča za 147,44 evra

DOHODNINSKA LESTVICAAkontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga

izplača glavni delodajalec, se za leto 2015 izračuna na podlagiPravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmerodohodnine za leto 2015 (Uradni list RS, št. 94/14

Če znaša neto davčna znaša dohodninaosno va v evrih/mesečno v evrih/mesečnonad do

0,00 668,44 16 %668,44 1.580,02 106,95 + 27 % nad 668,44

1.580,02 5.908,93 353,08 + 41 % nad 1.580,02 5.908,93 2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

Kako posluje Gorenje ?Skupina Gorenje je v prvih treh mesecih leta ustvarilo 2,16 milijona evrov izgube, potem ko je utrpela zmanjšanje prodaje

v vseh treh regionalnih področjih.

Gorenje je v prvih treh mesecih letos ustvarilo 266,4 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je osem odstotkov manjkot v istem obdobju lani. Iz Gorenja sicer sporočajo, da so prihodki v skladu z načrti. Organski upad prodaje je znašalnekaj več kot pet odstotkov. Gorenje je sicer že v začetku leta napovedalo, da bodo prihodki od prodaje v celem letošnjemletu 2,5 odstotka manjši kot lani.

Ruska kriza udarila s polno močjo

Medletni upad prihodkov je skupina doživela v vseh regijah poslovanja. V Vzhodni Evropi so se prihodki od prodaje,predvsem zaradi težav v Rusiji in Ukrajini zmanjšali za devet odstotkov. Rast so dosegli na Češkem, Sloveškem,Madžarski, BiH, Romuniji, Bolgariji in Poljski, kar pa ni zadoščalo za pokritje izpada v Rusiji. Realno se je prodaja na temobmočju zmanjšala za 1,3 odstotka. Spomnimo, da je družba zaradi manjše prodaje v Rusiji, del zaposlenih v tovarni vVelenju ta mesec napotila na čakanje.

Petino manj čez lužo

V Zahodni Evropi so se prihodki od prodaje zmanjšali za pet odstoktov, kar družba pojasnjuje z načrtovanim cenovnimrepozicioniranjem. V Gorenju pravijo, da je prodaja na teh trgih v skladu z načrti. Največji, kar 18 odstotni upadprihodkov je Gorenje doživelo izven Evrope. V Gorenju pojasnjujejo, da je zmanjšanje posledica optimiranja zalog pridistributerju v Severni Ameriki.

Dolar podražil surovine

Družba ni uspela manjših prihodkov uskladiti s stroški poslovanja.

Stroški blaga, materiala in storitev so se zmanjšali za štiri odstotke.Družba je imela pri nabavi materiala težave tudi zaradi rasti

vrednosti dolarja, kar je podražilo vhodne surovine. Stroški dela so ostali na ravni prvega lanskega četrtletja. S tem pa se je več kotprepolovil dobiček iz poslovanja, ki je v prvih treh mesecih dosegel4,9 milijonov evrov, medtem ko je lani v tem času znašal 10,2milijona evrov.

Vir : Finance

7/21/2019 Maj - SOPS


165 /2015

SINDIKALNA LISTA - MAJ

2015

1. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo

(od 01. 12. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 15,02€

- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51€

- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26 €

1.2. Dnevnice za obrt in podjetništvo

(od 01. 07. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 17,00 €

- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50 €

- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20 €

2. Kilometrina:

Za prevoz na službenem potovanju z lastnim prevoznim

sredstvom znaša povračilo stroškov prevoza za

vsak kilometer: 0,37€

3. Nadomestilo za ločeno življenje:

- po KP za obrt in podjetništvo ter po KP med delavci

in družbami drobnega gospodarstva 334,00 €

4. Prenočevanje:

Stroške prenočevanja dobi delavec povrnjene v višini

zneska na predloženem računu.

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):

- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90 €

- po KP med delavci in družbami drobnega

gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56 €

6. Prevoz na delo in z dela:

- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 07. 2010 naprej):

v višini 100% cene javnega prevoza

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov

prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18 €

- po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva

(od 01. 12. 2010 naprej): v višini 65% cene javnega prevoza.

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškovprevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15 €

7. Nagrade dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju:

letnik dijak študent

prvi 90,00 € 170,00 €drugi 120,00 € 170,00 €tretji in četrti 150,00€ 170,00 €

Nagrade ne izključujejo štipendij.

8. Jubilejne nagrade:a) po KP za obrt in podjetništvo(od 01. 01. 2014 naprej): član SOPS: nečlan:

- za deset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 613,92€ 460,44 €

- za dvajset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 920,05€ 767,40 €

- za trideset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu

1.232,06 € 1.074,44 €

b)613,92€

po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva:

- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu- za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu

-za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu

9. Odpravnina ob upokojitvi:

- po KP za obrt in podjetništvo ter KPmed delavci in družbami drobnega gospodarstva 3069,58€

(oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plačdelavca za pretekle tri mesece,če je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomoč: 1534,79 €

11. Regres za letni dopust:

- po KP za obrt in podjetništvo najmanj 798,64€- po KP med delavci in

družbami drobnega gospodarstva najmanj 798,64 €

največ 1085,23€

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je znašala povprečna

mesečna plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v

Sloveniji v marcu bruto 1550,33 € oziroma neto 1008,10€, za

obdobje I-III pa bruto 1534,79 € oziroma neto 1000,51 €.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

Martin Muršič, generalni sekretar

PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBIZA OBRT IN PODJETNIŠTVO Skladno z 59. členom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo(Ur. l. RS št. 92/2013) znaša najnižja osnovna plača od 1.

januarja2015

naprej:I. tarifni razredII. tarifni razredIII. tarifni razredIV. tarifni razred V. tarifni razred

VI. tarifni razred VII. tarifni razred VIII. tarifni razred

*

PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBI MEDDELAVCI IN DRUŽBAMI DROBNEGAGOSPODARSTVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in družbami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, št. 94/2010) znaša izhodiščnaplača od 1. februarja 2015 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 €

II. tarifni razred 635,42 €

III. tarifni razred 713,42 €

IV. tarifni razred 809,61 €

V. tarifni razred 897,36 € VI. tarifni razred 1.070,16 €

VII. tarifni razred 1.215,08 €

VIII. tarifni razred 1.449,16 €

IX. tarifni razred 1.739,00 €

*Najnižje osnovne plače po tej KP se v mesecu februarju tekočega

koledarskega leta povečajo v višini povprečne letne stopnje rasti

cen življenjskih potrebščin preteklega leta glede na predpreteklo

leto v RS, v skladu z objavo Statističnega urada RS (SURS).

V obeh razpredelnicah

navedenim zneskom je treba pri teti

dodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto

delovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in težkih

pogojev dela.

MINIMALNA PLAČA: Minimalna plača za zaposlenega, ki dela

polni delovni čas, je od 1. januarja 2015 naprej določena v

višini bruto 790,73 €.*

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

Martin Muršič, generalni sekretar

920,05 €

1232,06€

586,92 €610,17€641,64€656,37€695,97€797,83€933,63€1046,79€

Ker povprečna letna inflacija v obdobju januar - december 2014 vprimerjavi z obdobjem januar-december 2013 ni presegla 0,5 %, sonajnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi in osnovne plačedelavcev za leto 2015, za mesec januar in naprej, enake.

7/21/2019 Maj - SOPS


SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: [email protected]

DELAVCI V OBRTI IN PODJETNIŠTVUPOSTANITE ČLANI SINDIKATA!

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetništvu, ki je podpisnik obeh kolektivnihpogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vaše plače in nadomestila: regres zadopust, regres za malico, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, višino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoči,

jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vključno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni položaj,vas vabimo, da se nam pridružite!

Člani sindikata imajo zagotavljeno brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reševanje sporov izdelovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomočjo mediacije ali arbitraže.

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI!Za podrobnejše informacije o včlanitvi v Sindikat obrti in podjetništva in njegovem delovanju se obrnite na območno organizacijo sindikata, ki vam jenajbližja:

Osrednjeslovenska območna organizacijaParmova ulica 51, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: [email protected]

Območna organizacija GorenjskaPoštna ulica 4, 4000 Kranj

Tel.: 04/ 201 78 50

Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: [email protected]

Območna organizacija Primorska inNotranjskaPartizanska 15, 6210 Sežana


Območna organizacija SavinjskaGledališka 2, 3000 Celje


Območna organizacija PomurjeKardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Tel.: 02/ 522 37 40


Območna organizacija Podravje in KoroškaNeratova ulica 4, 2000 Maribor


Šaleško-savinjski sindikatiPrešernova cesta 1, 3320 Velenje

Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141E-naslov: [email protected]

Območna organizacija Spodnje PodravjeČučkova ulica 1, 2250 Ptuj

Tel.: 02/ 771 67 11


Območna organizacija Dolenjska,Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mesto


OBVESTILOMIRNO REŠEVANJE SPOROVV OBRTI IN PODJETNIŠTVU

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti

in druge delodajalce, ki so člani Združenja delodajalcev obrti in podjet-nikov Slovenije – GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se vprimeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberetedrago, dolgotrajno in negotovo rešitev na sodišču, poslužitemirnega reševanja sporov s posredovanjem ali arbitražo, ki vam gazagotavljata:

Sindikat obrti in podjetništva Slovenijein

Združenje delodajalcev obrti inpodjetnikov Slovenije – GIZ.

Za podrobnejše informacije se obrnite na:

SOPS Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

Glavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,faks: 08/205 26 84

e-naslov: [email protected]

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: [email protected]

DEL DOHODNINE NAMENITESINDIKATU!

Vsak davčni zavezanec, ki plača dohodnino, lahko delček te dohodnine(do 0,5 odstotka) nameni namesto v državno blagajno za financiranjerazličnih humanitarnih, kulturnih in drugih splošno koristnih društev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec»Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo« in ga poslati na na-slov Davčna uprava RS, p. p. 107, Davčna ulica 1, 1001 Ljubljana,ali na svojo davčno izpostavo.

DONACIJA VAS NIČ NE STANE! Vsi, ki se boste odločili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-

tništva Slovenije, nam sporočite vaš naslov na tel. št.: 08/205 26 83 alina e-naslov: [email protected] in poslali vam bomo že izpolnjen obrazec, kiga morate le še podpisati in poslati na omenjeni naslov davčne uprave.

V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoči delav-cem, ki živijo v težkih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesreče.Za vašo donacijo se vam v imenu delavcev že vnaprej zahvaljujemo!

7/21/2019 Maj - SOPS


maj - sops

Documents