krila 1 1982
DESCRIPTION
Revija Krila, številka 1, letnik 1982TRANSCRIPT
~AJ DELA ZVEZA • KAJ DELA ZVEZA· KA
Kako bo letos z gorivom?
Ker je začetek novega leta naj v imenu delovne skupnosti PS ZLOS zaželim vsem bralcem revije srečno novo leto, vsem aktivnim članom pa varno letenje. _
In kaj dela delovna skupnost? Na osnovi sklepov PS ZLOS o izhodiščih plana ter sklepov strokovnih komisij za posamezna področja letalskega športa pripravlja vse potrebno za leto 1982. Vse je namreč samoupravno dogoVorjeno na ravni republike. le strokovne plane bomo na osnovi izhodišč PS ZLOS od 28 . dec. 1981 uSklajevali na seminarju upravnikov letalskih šol v januarju ter se operativno dogovarjali o realizaciji sprejetega programa ZLOS za leto 1982,ki ga bo dokončno oblikovala in sprejela skupščina ZLOS v februarju. Takrat bomo tudi volili novo vodstvo zveze.
Že sedaj lahko trdimo, da bo to leto težko tudi za naše organizacije in da se bo treba marsičemu, kar ni nujno in kar ni ekonomsko upraviče-
Naročn!na za XII. letnik KRIL v letu 1982
znaša
200. -dinarjev Vse, ki plačujejo naročnino sami nepo
sredno na upravo revije na Lepempo~u v Ljubljani, prosimo naj nakažejo denil.r takoj, da bodo pravočasno prejel~prvo itevil-~. .
Prav tako pro,simovse klube, naj nemudoma- sporočijo -<,vse spfemem~~ v .svoji~ seznamih 10 naslovih, da bodo nJihovI člani čimbolj redno prejemali revijo. Lep pozdrav
uprava KRIL
Tekoči račun ZLOS: 50101-678-51077
no odpovedati. Vse sile bo treba združiti in se tudi skrajno stabilizacijsko obnašati, če hočemo uresničiti zastavljen program in zagotoviti sredstva 7.a proiito reprodukcijsko verigo posameznih panog. Za razširjeno reprodukcijo v tem letu ni prostora. Vsakemu letaleu in padalcu moramo zagotoviti nalet ali število skokov po dogovoru na PS ZLOS. To pa ne bo lahko iz dveh razlogov: problem finančnih sredstev za obveznosti, za anuitete, za socialno varnost zaposlenih ter za realizacijo strokovnega in športnega programa in problem letalskega goriva, ki ga za drage devize preko Petrola uvažamo iz Italije. Devize bodo omejene 19. enoti SISEOT za 50 odst. v odnosu na kvoto iz leta 1981.
Preko 19. enote smo za leto 1982 planirali iz uvoza 250 ton goriva 100 LL, kar znaša 175.000 dolarjev za 8.000 ur motornega naleta. Za prosto reprodukcijo t . j. za revizije in rezervne dele pa smo planirali 100.000 dolarjev. Skupaj je to 275.000 dolarjev, kar ni veliko, vendar je tudi to še vprašljivo, saj že presega 50 odst. lanskoletne ZLOS odobrene devizne kvote. Lažje bo, če bo rafinerija B<?sanSkI Brod res pričela s proizvodnjo goriva 100 LL. Vzporedno s tem rešujemo to vprašanje tudi preko KVL. O morebitni pozitivni rešitvi vas bomo pismeno obvestili, da boste lahko pravočasno in.neposredno sklenili pismeno pogodbo za odkup goriva z vojno pošto. V letu 1981 je tQ možnost izkoristil samo Alpski letalski center Lesce. Za uvoz goriva bomo zopet združevali sredstva pri ZLOS za odkup deviz in plačilo Petrolu. Uvoženo gorivo bomo delili po sprejetih normativih, ki jih je za leto 1982 sprejelo PS ZLOS 28 . decembra 81.
Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC
naslovna
stran 4
stran 13
stran 16
revija letalcev in ljubiteljev letalstva
LETO XII. JANUAR ~:'82 ST. 1
Težko boste našli jadralca, ki ga takle pogled pod kril~ hitre bele ptice, ne vznemiri bolj, kot vsa druga krila na svetu ... Posnetek Skofjeločana Edvarda Šifrarja z jesenskega jadranja v Lescah objavljamo kot spodbudo za tiste, ki se predramijo iz zimskega spanja šele takrat, ko j im nad glavo drugi že j vljajo obrtne točke! Zdaj je namreč zadnji čas za teorijo, popravila kišt in štanco. -Sicer pa je obseg naše januarske številke, kot običajno, skromen in vrsta dobrih daljših prispevkov, ki čakajo na objavo, se je še podaljšala. Na žalost se z zalogo vesti iz klubov ne moremo pohvaliti. Že skoraj dva meseca nismo dobili niti ene, čeprav ste v pismih po anketi veliko obljubljali. Obeeanje - ludom radovanje! Pa brez zamere in lepo pozdravljeni!
Prvi polet .labe - 1" letalska pošta Anton Videnšek - Bloudkov nagrajenec Zlati -orel Antonu Videnšku Plaketa ZlOS-u-za obrambne uspehe Na nebu Turčije leta 1924 so začela izhajati "Naša Krila" ln memoriam Modelarji ZlOS 3. svetovno prvenstvo modelarjev F-3-B Vestnik
4 8
12 13 13 16 19 20 22 23
Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani . Lepi pot 6 • Revija izhaja vsak mesec. razen julija ir avgusta· Gradivo za objavo li KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Denarn9 nagrado prejme samo avtol fotografije. uporabljene, za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv. 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebinE svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar. naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavale dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo. padalstvcQ, motorno letenje, raketarstvo. zmajarstvo in balonarstvo Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati. dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji· Uredniški odbor: Gustav Ajdič. Mirko Bitenc. Stane Bizilj . Janez Brezar.Jurij Franko. Dominik Gregl Belizar Keršič. Leon Mesarič. Franček Mordej. Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik) . Jože Perhavc . Sreče Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček· Naslov uredništva: Marjan Moškon. poštni predal 33. 68001 Novo mesto ' Prispevki za naslednjo številko morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne tekočega meseca - Rokopisov in sm ne vračamo, razen_barvnih diapozitivov in tujih knjig. če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnim znamkami· Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije . Lepi pot 6. poštni predal 496. 61001 LJUBLJANA telefon (061) 222-504. tekoči račun pri ZLOS. štev. 50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revij, 1er obvezno napiŠite stari in novi naslOv, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno· Letna na:ročnim 200 din, cena posamezne števifke 25 dIn· Lektoriranje rokopisov, grafična " priprava in tisk: Dolenjski informativni ir tiskarski center Novo mesto.
MODELARSTVO
Prvi polet "Žabe - 1" Z obiska pri mladih modelaJjih v
kranjski letalsko modelarski šoli. Na hodniku pred učilnico kranjske
letalsko modelarske šole je živahno. Do začetka pouka manjka §e nekaj minut. Mladi modelarji, kakih 20 jih je, nestrpno pričakujejo učitelja Milana Omej ca. Pod njegovim vodstvom
V... ni m0g06e dovolj nat11n6no razloiiti 'e z besedami, ...... kaJ Je treba tudi .. 11ati, da postane modelarjem razumljivejfe'
bodo prihodnje dve, tri ure izdelovali in p eizku§ali modele jadralnih letal.
Milan Omejc je inltruktor letalskega modelarstva. V kranjski letalsko modelarski šoli poučuje že 19 let. Povabil nas je v učilnico in tako smo vse sobotno dopoldne lahko opazovali mode1arje pri delu, ob tem pa zvedeli marsikaj zanimivega o Ioli.
Takoj , ko so se odprla vrata uCilpice, je zavladalo v prostoru pravo delovno Vidutje. Vsak ve, kaj mora napraviti. Učenci c)d.pirajO omare in predale, v katerih Jeshrllhjeno orodje in gradiVO za aestavlJanje modelOv. V~ poteka izredno hitro in kmalu 10 na vrsti prva opravila. Na mizo je treba pritrditi prJme!, pripraviti orodje, lepUa, lake.bučike in čopiče ter poiskati desko, na kateri ~ pritljen delrio sestavljen model. Iri It so tu prva vpralanja in tef.ave. RObi te zlomU letvico in ",11 dobiti: ao~. SlavkO Je napačnO pritrdil kaWljl!ek za pripetje viJinskega stabilizatoJja Da trup modela. Mat~ je začel v naP,J&ti smeri izrezovati rebra iz plolče, filmi-
MODELARSTVO
jan pa ne najde papirja za prekrit je krila . Filip bi rad dobil načrt za nov model, ker je prejšnjega že dokončal. Sto in sto težav se zvrsti v treh urah pred mladimi modelaIji. Nekatere rešijo sami, pri drugih pa je še kako dobrodošla učiteljeva pomoč.
In kaj naj reče učitelj desetletnemu Alešu, ki prisopiha v šolo z enourno zamudo. Zaspal je, ker je prejšnji večer do enajste ure bral knjigo . Nasmešek na učiteljevem obrazu in boža--: joča roka v hipu razblinita zaskrbljenost, ki je vso pot od doma do šole pest ila mladega zaspanca.
Fantje so se zatopili v svoje delo in tako smo učitelju Omejcu lahko zastavili nekaj vprašanj.
Povejte, koliko časa že deluje letalsko modelarska §Ola v Kranju?
ŠOla je bila u~tanovljena leia 1962. Z denaIjem , ki smo ga takrat dobili od zveznih organov smo opremili učilnico, tekoče delo pa sedaj financira temeljna izobraževalna skupnost v Kranju. Del sredstev dobimo tudi z vpisnino .
Koliko učencev pa obiskuje §olo? Letos je vpisanih okoli 50 učencev
iz kranjskih šol. Razdeljeni so v več skupin. Najmlajši modelarji hodijo v 3. in 4. razred osnovne šole, nekateri starejši učenci pa že obiskujejo poklic-
rce'L4 5
ne šole . Letalsko modelarstvo je za učence izvenšolska dejavnost.
Kakšen je učni program? ŠOla traja tri leta. V prvem letu se
učenec nauči uporabljati orodje ter brati in risati načrte. Izdela tudi dva enostavna jadralna modela . Naslednje leto se loti zahtevnejših tekmovalnih modelov in se . udeležuje tekmovanj . l'retje leto se marsikateri že usmeri na gradnjo motornih, radijsko vodenih modelov in gumenjakov. Skupaj izdela v treh letih šest do osem modelov, ob delu pa spoznava zgodovino letalstva, lastnosti gradiv ter osnove. aerodinamike in meteorologije.
'. ln kje lahko kasneje nadaljuje z
modelarjenjem? Najvztrajnejši se lahko vpišejo v
kranjski Aero klub. Tam se ukvarjajo z zahtevnejširni modeli. Delovne navade , ki si jih pridobijo ob modelarjenju , jim lahko koristijO pri kasnejši izbiri poklica. Povem lahko, da so tudi nekateri piloti naših potniških in vojaških letal začeli svojo letalsko pot prav pri nas.
Kaj menite o prihodnoSti vale §Ole?
V zadnjem času se osnovna šola na Planini srečuje s težavami zaradi pomanjkanja učilnic, zato se bojim, da
Damijan je natančen pri delu - njegova Žaba-1 je odlično presta la prvi polet
t:e'L,4 6
Pri zahtevnejših delih je dobrodošla učiteljeva pomoč
MODELARSTVO
bi morali našo učilnico preseliti drugam ali celo ustaviti delo v letalsko modelarski šoli. Upam, da do najhujše~ ne bo prišlo.
Sicer pa nas neprestane podražitve prav tako spravljajo v težak položaj. Dotacija temeljne izobraževalne skupnosti in vpisnina komaj še zadoščata za normalno delo. Radi bi kupili nove stroje za obdelavo lesa in kovin," pa aparature za radijsko vodenje modelov, vendar za vse to nikoli ni dovolj sredstev . .Tudi izbira gradiv za sestavljanje modelov je pri nas dokaj pičla. Modelarji so prisiljeni po'gostokrat potovati v tujino po zahtevnejše dele za svoje izdelke. Kot vidite pa nam volje do dell!. kljub temu ne zmanjka.
pouk s.e je približal koncu. Fantje so pospravili orodje in zapustili učilnico. Odšli so na travnik pred šolo. Tu so preizkusili svoje izdelke. Posebno zadovoljna sta bila Aleš in Damijan. Njuni žabi sta odlično prestali prvi ~let. Drugič bosta začela izdelovati "ŽABO - 2". Renato pa bo svojo ,,EVO" preizkusil šele popoldne. Izdeloval jo je skoraj 5 mesecev. To je že njegov šesti model. Travnik pred šolo je premajhen zanjo . V zrak bo poletela na Zlatem polju. Tam bo še ne~aj njegovih prijateljev modelarjev.
Zelimo mu, da bi bil njen let miren in pristanek brez napak_e. '
BOZO MALOVRH
Lepljenje in lakiranje papirja zahtevata veliko mero potrpežljivosti. Damjanova sestra Nuša radovedno preizkuša, kako hitro se lak suši (Vse fotografije B. Malovrh)
MODELARSTVO
Od zgoraj navzdol: Odločitev za izdelavo zahtevnejšega modela ni lahka, treba se je posvetovati s starejšimi -Renatova EVA je prava mojstrovina, kar 5 mesecev jo je gradil - Učilnica letalsko modelarske šole je vsakokrat polno zasedena. Skupaj delajo začetniki in tisti, ki so v modelarjenju že pravi
mojstri - Prvi preizkus modela navadno opravi učitelj Milan Omejc
mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI Odgovor na anketo
Želje so eno, možnosti pa drugo! To je odgovor vsem tistim, ki so v anketi napisali o formatu revije, gmotnem položaju letalcev, razmerju prispevkov, itd. Glede formata revije, je že odgovoril urednik. Glede ostalih vprašanj pa bom skušal jaz na kratko osvetliti nekatere probleme, ki jih obravnavamo na vseh sestankih uredniškega odbora. Najprej o materialnem položaju revije. Revija je zasnovana amatersko, plačamo pa samo papir, tisk, adremo, kuverte in mali honorar glavnemu in tehničnemu uredniku. Prispevkov ne honoriramo. Kljub temu bodo stroški revije za leto 1981 znašali približno 900.000 din.
Iz naročnine bomo prejeli 400.000 din, družbena pomoč od TKS Slovenije za leto 1981 znaša 60.000 din, razliko 440.000 din pa bo treba najti drugod. Že večkrat smo apelirali na članice ZLOS in člane naših društev, naj bi aktivno ' sodelovali pri iskanju reklamnih oglasov za revijo, toda ta akcija nam do danes še ni uspela. Za kto 1981 smo samo na zvezi zbrali za 33.000 din reklamnih oglasov, za 147.000 din pa so revijo Krila pogodbeno sofinancirala OZD. To pa je tudi vse. Ce to seštejemo ugotovimo, da bo deficit revije za leto 1981 znašal 260.000 din. Pokriti ga bo moralo PS ZLOS iz svojega proračuna. Pri tem se .nehote zastavi sledeče vprašanje: či
gava je torej revija? Ali od DS pri PS ZLOS in nekaterih entuziastov iz uredniškega odbora ali pa od celotnega članstva ZLOS? Ce bi vsi člani in članice ZLOS storile toliko za revijo kot DS pri PS ZLOS, bi revija ne imela izgube ampak dobiček. Takrat pa bi uredniški odbor lahko bolj smelo upošteval vse želje in pripombe bralcev revije.
O pripombah na vsebino in razmerje posameznih tematik v posamezni številki revije pa sledeče: tudi uredniški odbor ima podobno mišljenje, toda to ni problem uredniškega odbora, ampak problem članov in članic ZLOS, ki po dogovorih in obljubah ne dostavljajo prispevkov. Z več osebne odgovornosti članov in članic ZLOS do te skupne letalske
revije pa bo tudi ta problem odstranjen z dnevnega reda.
Pričakujem, da se bo ta odnos v letu 1982 spremenil.
Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC
Slabe naslovnice Mislim, da je preveč sestavkov iz
poslovne in potniške aviacije. Več naj bi jih bilo iz klubov in naše športne dejavnosti. Zelo slabo so opremljene, razen redkih izjem, naslovne strani revije. Ali je mogoče, da bi izšla številka v tistem mesecu, kot je napisano, ne pa skoraj cel mesec pozneje, ker nekatere teme potem že zastari jo. Želim vam še veliko uspeha pri nadaljnjem delu!
BRANKO HRAST Ljubljana - Šentvid
Z našimi naslovnicami tudi sami nismo zadovoljni, in čeprav se krušni oče naše revije, sekretar Mirko, vedno priduša, da bo našel denar celo za barvne ovitke - še črnobelih slik ne dobimo vedno takih, kot se spodobi. Še vedno velja obljuba, da bomo vsako uporabno fotografijo za naslovnico nagradili s 300. - dinarji, vsak uporaben barvni diapozitiv za naslovnico pa s 500.- dinarji! Ne domišljamo si, da je to kakšen "bajen honorar" -avtorju želimo vsaj delno povrniti gmotne stroške. Kot veste, mora biti motiv za naslovno sliko pokončen in seveda letalsko zanimiv, črnobela slika naj bo velika vsaj 18 x 24 cm, barvni diapozitiv pa 6 x 6 cm. Na žalost nam pošljete takih posnetkov na leto manj kot je prstov na eni roki . . .
Veni naslednjih številk bomo objavili napotke za snemanje letal v zraku - iz zraka. To namreč že fotografsko ni tako enostavna stvar, pa še nevarna zna biti! Do zda; še nismo dobili domačega tovrstnega posnetka, na katerem bi bilo, denimo, brez težav mogoče prepoznati pilota v jadralnem letalu!
Povedati moramo, da je primerno sliko za revijo takorekoč nemogoče dobiti celo od poklicnih ustanov in organizacij, ki se v Jugoslaviji bavijo z
8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI
"Kar dobra" naslovnica angleške revije od januarja 1969
letalstvom, pa naj bodo to potniška letalska podjetja, letališča, podjetja s kmetijskim letalstvom, poklicne pilotske šole ali pa vojaško letalstvo. Celo na zagrebškem velesejmu nas niso pustili fotografirati - niti tujih letal ne!
Poglejmo samo majhen primer: naša domača reakcijska letala iz Mostarja smo z dostojno naslovnico uspeli prvič predstaviti poleti 1978 -angleška revija je dobila mnogo boljše posnetke in natančne ter izčrpne po-datke že 10 ( !) let pred nami. ..
Urednik
Prvi dve strani (od šestih!). na katerih sta bila v isti številki te revije temeljito predstavljena naša ptiča Jastreb in Galeb
o grafični obliki Revija KRILA je nujno potrebna
slovenskim letalcem in ljubiteljem letalstva. Zdi pa se mi, da bi bil marsikateri članek lahko objavljen tudi v kakšni drugi reviji zaradi večje popularizacije med ostalimi ljudmi. Nekaj izvodov bi bilo lahko v prosti prodaji in prepričan sem, da bi jih prodali. Kot očitek pa tole: grafična oblika ni v redu. Sem zaposlen v tcp Delo kot meter revij in se vsaj malo spoznam na to. Lepo vas prosim, da vsaj ne mešate venem in istem članku pa tudi v celi reviji dveh ali več različnih vrst črk, ki čisto nič ne gredo skupaj. Odločite se za en tip črk in tega držite skozi celo revijo. Spreminjajte samo debelino in velikost črk, ne pa, da so naslov, uvod in vprašanja iz enega tipa črk, odgovori in ostali tekst pa iz povsem drugega. Toliko za enkrat. Tovariški pozdrav,
BOŠTJAN VOVK Ljubljana
Uporabi črk istega reza v vsej reviji bi znal kak drug mojster očitati dolgočasnost, morda celo staromodnost? Poglejte v gozd: bukve, jelke, bresti, gabri in borovci se družijo v najnaravnejši ubranosti, ki nam vedri duha in nas privlači! Kako pust je v primerjavi z njimi še tako skrbno poravnan in očiščen smrekov nasad! Ortodoksni tipografiji, ki nas po soldaško strogo vodi od ene do druge sive vrste, od enega do drugega sivega s tolpca, smo skušali vsaj na ta način malce ubežati. V tem smislu si bomo še vnaprej prizadevali izboljšati videz KRIL in vsak nasvet nam bo dobrodošel.
(Oglejte si samo reprodukcijo dveh strani iz FLYINC REVIEW, v kateri so sicer vsa daljša besedila postavljena v Baskervillu z vmesnimi naslovčki iz ozke krepke Helvetice, pa boste verjeli, da se tudi starokopitni Angleži ne drže več tistih pravi/!)
Tehnični urednik
Pritisnite na strokovne komisijel
Na spremembo - na 6 številk na leto, bi lahko pristal predvsem, če bi spremenili format in kvaliteto papirja in lahko tudi ohranili 32 strani ob-
mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI
""")
\ ,~
~U
\...'--\.~J) J') ,~ , J
sega. V sedanji obliki pa je bolje, če ostane pri 10 številkah. Glede prispevkov: več strokovnih sestavkov, s katerimi bi širili obseg znanja vsem uporabnikom zračnega prostora, predvsem o najnovejšših dosežkih na vseh področjih, ker tovrstne literature pri nas ni. Za to bi lahko zadolžili strokovne komisije pri PS ZLOS in nanje tudi malo pritisnili.
JURIJ FRANKO Škofja Loka
Boljše je 10 številk Pri reviji KRILA me moti njen ča
sovni zaostanek za dogajanjem. Zato sem tudi mnenja, da je bolje 10 številk letno, te pa s tekočo problematiko. Eno številko letno bi na primer lahko posvetili samo eni letalski šoli, ki bi jo podrobneje predstavili. Prispevek naj bi sestavili člani te letalske šole, kot so to naredili npr. v AK Ptuj. Tovariški pozdrav!
SONJA VRŠIC Vitomarci
Več o bogati preteklosti našega letalstva
Revija KRILA je priljubljen časopis, čtivo pa je treba vsaj občasno prilagoditi tudi tistim, ki vsestransko delajo pri krepitvi in razvoju letalstva. Zanima nas tudi kaj se dogaja v letalski dejavnosti v Jugoslaviji in drugod po svetu. Naša letalska organizacija ima bogato preteklost tako pri osvajanju tehnike kot športnih rezultatov, da ne omenjam nekaj naših uspelih konstrukcij, kot so Jadran, Triglav, Udarnik, KB - 6, Libis itd., delo naših strokovnjakov amaterjev. Tudi kak dogodek iz NOB bi bil dobrodošel
Primjedba ...
ALOJZ GANZA Ptuj
Vaš sam dugogodišnji čitalac i imao bih primjedbu možda samo na dobivanje časopisa, kOJi ponekad kasni mjesec, dva . ..
STJEPAN PRIPni-JAŠ Zagreb
Tipi letal so mladini tabu Na prvi strani revije je mali indeks
važnejših prispevkov ilustriran s štirimi fotosi, ki se ponavljajo. Ker rel'ija nima toliko strani, se mi zdi dovolj naslov prispevka in stran. Omenjene štiri slike pa bi prenesli na zgornji pas zadnje strani ovitka, kjer bi objavljali makete vseh vrst letal s kratkimi opisi tipa in nemena, po možnosti v barvah. To bi hkrati propagiral o letalstvo in aktiviralo možnost zbiranja kolekcij. Mladina pozna vse tipe avtomobilov, motorjev, smučk, jadrnic itd. itd. ... tipi letal pa so jim tabu. Poleg tega se mi zdi zadnja stran ovitka zapostavljena, lahko pa bi postala izredno simpatična.
PAVLE ZAMAR - ZAPPA Piran
Radioamaterji, pozor! Bilo bi dobro, če bi v KRILIH obj
avili tudi pričetke različnih tečajev v zvezi z letalstvom, saj je nedvomno mnogo naročnikov, ki bi radi postali piloti, jadraici ipd. Morda bi bilo tudi zanimivo napisati kakšen članek o vzpostavljanju radioamaterskih zvez iz letal, kar bi me kot verjetno ne edinega radioamaterja med piloti zelo zanimalo. Lep pozdrav
IVaNEMANIC Ljubljana
Cesa je preveč, česa primanjkuje ...
Preveč je prispevkov iz naše zgodovine, tako da je včasih videti, kot da drugih primanjkuje. V večini obravnavajo dogodke, ki so bili, treba pa bi bilo več analiz, razprav in predlogov za našo dejavnost v neposredni prihodnosti: katera letala, jadralna letala, padala ipd. je pametno kupiti in zakaj, kako priti do boljših športnih rezultatov za manj denarja, kako in zakaj tako vzgajati nove kadre, tekmovalce, kako delamo mi kako pa drugi in zakaj, povezava znanost (fakulteta) in šport, tekmovanja, tehnika, kaj pomeni telesna pripravljenost pri padal-
mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI cu, modelarju, jadralcu. .. Lep pozdrav
AK CELJE Celje
Potrebno je večji broj tekstova za teoretsko usavršavanje u svim oblastima sportskog vazduhoplovstva (prevodjenje interesantnih tema iz stranih časopisa).
MILELEKIC Novi Sad
Več kritičnih člankovf Pogrešamo kritične članke (imamo
svetovnega modelarskega prvaka - nimamo pa slovenske knjige za modelarje), kako reševati težave, kaj je narejenega do sedaj, redno izhajanje. Kompliment za vaš trud!
IVAN SMOLCNIK Slovenjgradec
Barvni poster Drugih pripomb nimam, edino če
bi vsaj enkrat ali dvakrat na leto izdali v KRILIH barvni poster iz športnega letalstva ali kakšen koledar ob Novem letu, kar bi bralci lakto doplača li pri naročnini.
FELIKS MESARIC Murska Sobota
Sem za višjo naročnino Menim, da bi bila naročnina lahko
nekoliko višja, s tem, da bi se tudi vsebina nekoliko obogatila. Še več delajte na razširitvi revije med mladino.
BRANKOPOLIMAC Crnomelj
Želeo bih biti dopisnik Želeo bih biti dopisnik vašeg lista i
mogao bih vam slati vesti iz naše organizacije. Još jednom bi trebalo razmotriti mogucnost izlaženja KRILA na srpshohrvatskom jeziku (ili bar jednog dela). Smatram, da bi u tom slučaju KRILA imala veCi broj pretplatnika a samim tim i više uticala na popularisanje vazduhoplovstva.
BRANKO TEODOROVIC Valjevo
Redno izhajanjef Ce nam bo zagotovljeno, da bi revi
ja vsaj redno izhajala, bo za vse slovenske letalce precej narejenega. Upam, da bo uredništvo imelo na voljo vedno več prispevkov od vse povsod, kakor tudi zagotovljen denar za uspešno delo revije. Želim vsam mnogo uspehov!
ANDREJBRATOŽ Postojna
DOBRE ZELJE
Svim članovima redakcije časopisa KRILA i svim članovima Zveze letalskih organizacij Slovenije puno sreee, uspeha i veselja unovoj 1982. godini želi vaš čitaoc
MIODRAG ŽIKIC Branka Radičevica 2/2
19350 Knjaževac
Redakciji in reviji KRILA želim še več uspehov v novem 1982. letu.
ARPAD ŠALAMON Titovo Velenje
PONUDBA & POVPRAŠEVANJE
V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase pošiljajte na naslov: Matjan Mo§{on, p. p. 33,68001 NOVO MESTO.
* * * ZMAJA tip CONCORD prodam. Lahek za upravljanje , z njim dosežen najdaljši let 5 ur 26 minut! Izdelujem tudi pasove za letenje . Tone Svoljšak, Stara cesta Il, 64220 Škofja Loka, tel. (064) 61 - 716
* * * TRAŽIMO SKICE za izradu zmaja, sa odredjenim dimenzijama, težinama i specifikacij om materij ala , pa i šire objašnjenje ukoliko je to mogucno. Dušan Bojkovic, Podvrganjska 17, 26300 Vršac.
* * * KUPIM revijo KRILA letnike 1956, 1957 in 1958. Feliks Petric, Šegova 16 , 68000 Novo mesto .
"E!ri4 12 ODLIČJA
Anton Videnšek -Bloudkov nagrajenec
Lani pred Dnevom republike so v kulturnem domu v Novi Gorici podelili najvišja družbena priznanja za telesnokutlurne dosežke v SR Sloveniji za leto 1981. Med sedmimi dobitniki Bloudkove nagrade je tudi naš modelar, svetovni prvak Anton Videnšek iz Ljubljane. Bludkove plakete pa je prejelo 6 organizacij in 24 posameznikov. Priznanja je dobitnikom podelil Miha Ravnik, predsednik skupščine Telesnokutlurne skupnosti Slovenije.
Ob 22-letnici smrti zaslužnega pionirja slovenskega športa in tudi letalstva, inž. Stanka Bloudka je
počastila njegov spomin delegacija telesnokulturnih delavcev in položila venec na njegov grob na Žalah. V delegaciji je bil tudi Tone Videnšek.
Po razglasitvi dobitnikov Bloudkovih priznanj so se udeleženci prireditve zbrali na tradicionalnem sprejemu v prostorih hotela Park v Novi Gorici.
Ponovimo še enkrat obrazložitev zakaj je žirija TKS podelila našemu modelarj u Bloudkovo nagrado :
Anton Videnšek je letos osvojil naslov svetovnega prvaka v kategoriji jadralnih prostoletečih modelov (F - 1- A) na svetovnem prvenstvu v Burgusu v Španiji. To je bil njegov deseti nastop za jugoslovansko reprezentanco. Doslej je tekmoval na štirih svetovnih in štirih evropskih prvenstvih ter na dveh balkanskill. Dvakrat je osvojil naslov balkanskega ter trikrat evropskega ekipnega prvaka z visokim posameznim plasmajem. Za njegove športne uspehe so mu že leta 1976 podelili naslov zaslužnega športnika Jugoslavije.
Čestitkam tovarišu Tonetu za visoko športno priznanje se iskreno pridružuje tudi naša z željo , da bi bil tudi v bodoče tako marljiv in uspešen.
M. M.
Plaketa ZlOS-u za obrambne uspehe
Zveza rezervnih vojaških starešin SR Slovenije je 21. decembra lani v stekleni dvorani Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije podelila Zvezi letalskih organizacij Slovenije Plaketo Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije.
Plaketo smo prejeli ob 40. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti za zasluge pri vsebinski in organizacijski rasti Zveze rezervnih
vojaških starešin. V obrazložitvi je tudi rečeno, da so naše dejavnosti pomembna prvina v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite , zlasti pa smo uspešno sodelovali s člani in organizacijami Zveze rezervnih vojaških starešin.
Priznanje ZRVS nam bo nedvomno velika spodbuda za še boljše sodelovanje z njenimi dejavniki in uspešnejše izpolnjevanje nalog s področja obrambe in zaščite.
NAJUSPEŠNEJŠI 1981 lCE!rL.4 13
Zlati orel Antonu Videnšku
Decembra 1981 je I ,etalska zveza Jugosla vije v Beograd urazglasila najbolj še športnike v vseh letalskih panogah. Zlati orel , najvišje jugoslovansko letalsko športno odličje , je za leto 1981 pripadlo Antonu Videnšku , modelarju iz AK Ljubljana in svetovnemu prvaku v kategoriji FlA.
Tone Videnšek na .. bojnem polju" (Foto: Srečo Petric)
Za osvojeno zlato medaljo v kategoriji jadralnih modelov _na svetovnem prvenstvu v Burgosu v Spaniji je predsedstvo konference LZJ na Il. seji 16. novembra 1981 v Beogradu sklenilo, da proglasi Antona Videnška za najuspešnejšega športnika v Letalski zvezi Jugoslavije v letu 1981. Njegove druge pomembne uvrstitve do zdaj so:
- član reprezentance, ki je v ekipnem tekmovanju osvojila zlate medalje na evropskih prvenstvih 1974, 1976 in 1980,
- naslov balkanskega prvaka je osvojil leta 1975 in 1979 ,
- na svetovnem prvenstvu 1975 je osvojil 6 . mesto z maksimalnim številom točk.
Letalska zveza Slovenije, od nje pa tudi naše uredništvo, je dobila sezname najboljših športnikov tako, kot so jih sprejele komisije LZJ. Po panogah so objave rezultatov različne, nekje s številom točk , nekje opisno - zato objavljamo iz vsake panoge imena prvih petih in izid uvrstitve. '. V LZJ so začeli postopek za nove načine ocenjevanja, ki naj bi začeli veljati v letu 1982. Uvrstitve v posameznih panogah naj bi bile potem primerljive, morda s točkami , dosti lažje pa bi bilo tudi izbirati najboljšega med nj imi.
Najuspešnejši športniki modelarji v letu 1981 LETALSKO MODELARSTVO
l.Anton Videnšek , inženir tehnologije dela. Za reprezentanco SFRJ je do zdaj nastopil desetkrat. Njegov največji uspeh je zlata medalja na svetovnem prvenstvu.
2. Ivica Kajič, član AK Vareš , do
zdaj je nastopil za reprezentanco trikrat. Uspehi :
- na evropskem prvenstvu je med posamezniki osvojil 5. mesto , z novim državnim rekordom 264 ,7 km/h, v ekipnem tekmovanju pa srebrno medaljo v kategoriji F2A,
- srebrna medalja med posamezniki in zlata medalja v ekipnem tek-
ICE!fLIJ14
movanju na 4 . letalski balkaniadi, - zlata medalja na 22. državnem
prvenstvu v kategoriji F2A.
3. Oton Velunšek član AK Ptuj, do zdaj je nastopil za reprezentanco 22-krat . Uspehi :
- zlata medalja med posamezniki in v ekipnem tekmovanju na 4. letalski balkaniadi,
- srebrna medalja v ekipnem tekmovanju na evropskem prvenstvu v kategoriji F2A,
- zlata medalja na 3. Kurentovem pokalu v kategoriji F2A.
4. Marijan Ivanček, AK Trešnjevka Zagreb, do zdaj nastopil za reprezentanco l2-krat. Uspehi:
- srebrna medalja v ekipnem tekmovanju naevropskem prvenstvu v kategoriji F2A,
- zlata medalja v ekipnem tekmovanju v kategoriji F2A na 4 . letalski balkaniadi,
- zlata medalja na 22 . državnem prvenstvu v kategoriji F2B.
5. Martin Klančišar, član modelarskega kluba EMO Celje, prvič je nastopil za reprezentanco na 4. letalski balkaniadi . Uspehi:
- zlata medalja med posamezniki in v ekipnem tekmovanju v kategoriji F3B na 4. letalski balkaniadi ,
- prva mesta na 9 . Pomurskem pokalu in Lenarškem pokalu v kategoriji F3B.
RAKETNO MODELARSTVO
1. Slobodan Stalll{Ovic član modelarskega kluba "B. Mišic - Kamenko " ,
prvič je nastopil za reprezentanco na 4. letalski balkaniadi. Uspehi:
- srebrna medalja med posamezniki na 4 . letalski balkaniadi v kategoriji S4D,
- bronasti medalji na 17. državnem prvenstvu v kategorijiah S4D in IS6B,
- prvi mesti na Kupu Dneva ~adosti v kategorijah S5C in S6B,
- postavil je tri državne rekorde v kategorijah S4F, S6B in S6C od katerih je eden boljši od veljavnega svetovnega rekorda.
2. Janko Mandelc, član modelarskega kluba Sevnica . Uspehi :
- zlati medalji v kategoriji S6B na 17. državnem prvenstvu in 3. memorialu "Miroslav Jambriško",
- bronasti medalji v ekipnem tekmovanju v kategorijah S4D in S4B na 4. letalski balkaniadi.
3, Zoran Jovanovic, član kluba "Feniks" iz Skopja. Uspehi :
- zlata in srebrna medalja na 17. državnem prvenstvu v kategorijah S5C in S7 ,
- bronasta medalja na 3. memorialu "Miroslav Jambriško" v kategoriji S5C.
4. Zvonko Hibik, AK Osijek. Uspehi:
- srebrna medalja na 17. državnem prvenstvu v kategoriji S7 ,
- srebrna in bronasta medalja na Kupu Dneva mladosti v kategorijah S5C in S7.
5 . Radoje Mosurovic , AK Kovin . Uspehi:
- l. mesto na evropskem kriteriju v ČSSR v kategoriji S3AI,
- državni rekord v kategoriji S6C.
Najuspešnejši športniki jadraici v letu 1981
1. Miodrag Gatolin ., AK Novi Sad. Uspehi (77 točk):
- 6. mesto na 4. let. balkaniadi (30 točk),
- 4 . mesto na državnem prvenstvu (27 točk),
- 1. mesto na pokrajinskem prvenstvu (20 točk).
2. Vojko Starovič, AK Celje. Uspe-
hi (76 točk) :
- 3. mesto na 4. let. balkaniadi (36 točk) ,
- 3. mesto na državnem prvenstvu (28 točk),
- 6 . mesto na republiškem prvenstvu (12 točk).
3. Ivan Filko, AK Novi Sad. Uspeh (61 točk):
NAJUSPEŠNEJši 1981 rce'L415
1.
,
3.
4.
5.
1. 2. 3. 4. 5.
- 4 . mesto na prvenstvu LR Madžarske (34 točk),
- 2. mesto na pokrajinskem prvenstvu (l9 točk) ,
- 10. mesto na državnem prvenstvu (8 točk) .
4. Djordje Stepanov AK Novi Sad. Uspehi (52 točk):
- 6 mesto na prvenstvu LR
Madžarske (30 točk) , - 6. mesto na državnem prvenstvu
(22 točk) . 5. Igor Kolarič, AK Ptuj . Uspehi
(46 točk): - l . mesto na državnem prvenstvu
(30 točk) , + - 5. mesto na republi em prven
stvu (l6 točk) .
Najuspešnejši športniki padalci v letu 1981 Seniorji: točk 1. Dušan Intihar, ALe 1545 2. Janez Šafarič, ALe 1415 3. Roman Božič , ALe 916 4 .-5. Iztok Jug, ALe 910 4. - 5. Ljubiša Naurnovic , Paracin 910
Seniorke: l. Slavica Lučic , Vrbas 1530 2. Ljiljana Miloševic , N. Sad 1493
3. Svetlana Simic, Paracin 4 . Ana Jurica, N. Sad 5. Radmila Dimic , Sarajevo
Mladinci: 1. Roman Božič, ALe 2. Iztok Jug, ALe 3. Dušan Frank, ALe 4 . Benjamin Šmid , ALe 5. Slavko Klajic , N. Sad
1185 805 565
1200 990 730 545 415
Najuspešnejši motorni športniki v letu 1981
Trifunovie Sve to Zagreb Ban Mijo Osijek Ča va r Ivo Banja Luka Delie Nijaz Borovo Verba n čič Oto Maribor
Številke nad kolonami s točkami pomenijo naslednja tekmovanja:
l . jug. aerorally 2. rep. prvenstvo 3. Partizanski piloti
1 2 3 4 577.50 320.16
556 .80 369.08 336.88
478.98 373 AO 41 9.68
597.00 230.08 424.56
503.70 404 .64
Da je bil Trifunovic res najboljši motorni pilot v letu 1981, potrjujejo
Trifunovic Svetom ir Škrlec Matija Stevanovic Miladin Jeršan Zmago
Zagreb Ljubljana Smederevo Ljubljana Ljubljana
drž. prv. 396,84 339,54 239,28 461,22
Slana Jože 98 ,58
4 . Fizir pokal 5. Edvard Rusjan 6. Zagrebški piloti 7 . Branko Ivanuš 8. IV. balkaniada
6 7 8 skupaj 410.40 35 1.90 1659.96
351.90 16 14 .66
281 .88 1553.94
28 1.88 1533 .52
481 .12 1390.46
tudi njegove uvrstitve v akrobatskem letenju:
rep. prv. 483,18
369,88
IV. balk. 520,56 453,60
354,84
Skupaj 1.400,58
793,14 609,16 461,22 453,22
Pogled na letalski center, nad katerim se je odvijala IV. letalska balkaniada za jadralce (zgoraj), in na tek-movalce med briefingom (spo-daj)
Četrta letalska balkaniada v jadralnem letenju je bila od 17. do 26 . sepL 1981 v lnoeniju, turškem centru za jadralno letenje. Po S-dnevnih pripravah v Novem Sadu, od katerih smo leteli tri dni (en dan je pobral dež, en dan pa naša vrla administracija), je 14. septembra krenila na pot ekipa v sestavi : vodja ekip Radovan Korda, trener Miodrag Bugarčič , tekmovalca Vojka Starovič in Miodrag Gatolin ter pomočnika Boris Blažič in Ivan Filko, ki je bil obenem tudi rezerva. Od opreme smo imeli avtomobil Fiat 125 P, last AK Celje, Volvo last AK N.
Sad, jadralno letalo Cirrus 75 s transportnim vozom last AK Celje , jadralno letalo DG - lOl last Elana in prikolico last Silva Orožima.
Dotrajan Volvo nas je seveda pustil na cedilu že v Sofiji, kjer so nam ob nezgodi tudi mimogrede ukradli rezervno kolo in komplet orodja. Avtomobila v Sofiji ni bilo mogoče popraviti, niti najeti drugega vozila. Ker nam tudi jugoslovanska ambasada ni bila pripravljena nuditi nobene pomoči , smo se odločili , da gremo naprej samo z enim vozilom. S skrajnimi napori smo z našim Fiatom 125 P, ki je bil dan in noč na poti v etapah Sofija - Jederne - Istanbul - Inoeni, po treh dneh vožnje in po neuspelem oboroženem ropu prispeli na cilj z enim transportom ob enih ponoči , z drugim pa ob dvanajstih zadnji dan pred pričetkom tekmovanja . Kljub temu smo ta dan še uspeli izvesti dva poleta za trening.
Ta uvod je bil potreben za razumevanje, kaj že pri sami poti pomeni amaterski pristop k organizaciji udeležbe državne ekipe na nekem tekmovanju. Udeležbo obeh tekmovalcev smo dejansko omogočili člani ekipe sami z velikim trudom in odrekanjem, med drugim tudi športnim dnevnicam, da smo uspeli najti še eno vozilo in
BALKANlADA
6000
Značilen barogram za vreme na planoti, kjer se je odvijalo tekmova nje
6000
, -t-
. ~
~,~c c.:i ~- ,
-\--:\1;:::\ =~_
omogočiti to pot, ki smo jo duhovito poimenovali selitev v Turčijo.
Toda samo visoka zavest, volja in velika želja na tekmovanju ne more prinesti uspeha, saj ne more nadomestiti pomanjkljivih priprav, za staranih sredstev in ne nazadnje, fizične utrujenosti tekmovalcev.
Namen teh vrstic ni opravičevati rezultata, ki navsezadnje sploh ni slab, temveč povedati , da se državne reprezentance držav na Balkanu, ki nikoli niso veliko pomenile v tem športu, neprimerno temeljiteje in resno pripravljajo za mednarodna tekmovanja.
Romuni, ki so bili prvi, in Bolgari kot drugi , so na to tekmovanje, ki je za razliko od drugih ekipno tekmovanje, poslali polnoštevilne ekipe s po dvema tekmovalcema v standardni klasi, odprti klasi in konkurenci žensk. Obe reprezentanci sta se pripravljali skozi vse leto, skupaj letijo tudi na svojih nacionalnih prvenstvih in po pripovedovanju nihče nima v letošnji sezoni manj kot 6000 km. Na tekmoval1je so prišli z novimi Jantarji Gantar 2B, kratkotrupi Jantar) s sodobnimi instrumenti in s številno zelo dobro opremljeno zemeljsko ekipo. Na prizorišče tekmovanja so prišli že mnogo prej, opremljeni tudi s specialkami, medtem ko naša ekipa do dneva tekmovanja ni imela niti kart niti osnovnih podatkov o terenu ali meteoroloških pogojih .
Tekmovanje se je odvijalo na 1000 m visoki planoti (30 km zahodno od Ankare), obdani z verigo
lCE!tL.4 17
6000 6000
--
gora, veliki kot Slovenija, toda ravni in obdelani kot Vojvodina, z odličnimi, za naše pojme neverjetnimi pogoji za letenje. Zadnji dan tekmovanja smo imeli bazo na 4000 m in dviganja v posameznih "stubih" v povprečju tudi 5 ml s. Pri tem je treba poudariti, da planota leži na 40° zemeljske širine in je dan na koncu septembra skoraj ravno tako kratek kot pri nas. Po pripovedovanju domačinov poleti baze na 5000 m niso nič neobičajnega. Prepričan sem da to tudi drži.
Sam center Inoeni, ki je sicer zelo lepo opremljen z odlično dvojno travnato pisto, je nekoliko nesrečno postavljen, saj leži na nižjem delu na robu planote in je v nekakšni termični luknji, tako da smo se po suhi terrniki prekleto namučili do višine največ 800 - 1000 m, da- smo se skobacali 30 km proti Eskeseherju, kjer se je začelo pravo vreme in katerega smo v glavnem lovili za rep.
Imeli smo 5 tekmovalmih dni, v glavnem s kratkimi preleti do 150 km, le dva sta bila preko 200 km, eden 204, drugi 271 km.
Gotovo bi se, koljub kratkim dnevom, dali narediti daljši preleti, toda organizator tekmovanja je pod vplivom romunskega predsednika žirije odrejal krajše discipline, cilj -povratek, v katerih je prihajala hitrost polnonaloženega jantarja v vetru , ki je vsak dan pihal od 30 do 40 km na UTO, do polnega izraza, saj smo na tako kratkih diSCiplinah koristili samo ~ico dnevnega vremena. Tako so 2.
J(efL,418
Razglasitev zmagovalcev v standardnem razredu: 1. Romunija, 2. Bolgarija, 3. Jugoslavija
Razglasitev ekipnih zmagovalcev: 1. Romunija, 2. Bolgarija, 3. Jugoslavija
Jugoslovanska ekipa na zaključku balkaniade v Ankari
BALKANlADA
dan tekmovanja na 114 km dolgi disCiplini 4 jantarji postavili za 10 km večjo hitrost od moje, čeprav lahko trdim, da ta dan nisem naredil kake bistvene napake. Ko sem v nekem delu proti vetru planiral skupaj z jantarji se mi je zdelo, da pravzaprav pridobivajo na višini.
Organizacija je bila nasploh slaba, saj domačini nimajo izkušenj in so bili pod velikim vplivom Romunov, ki ,so jim posodili tudi štiri Vilge. Tako so celo en dan, takOj po odprti liniji, neregularno razveljavili, ker Romuni niso uspeli ostati v zraku, čeprav sva z Gatolinom naredila kvalifikacijo razdalje in sem sam celo obletel disciplino. S pritožbo nismo uspeli in zato smo pritožbo posredovali naprej na FAI. Proti koncu tekmovanja smo z veliko truda le uspeli doseči, da so dali nekoliko daljše discipline v trikotniku, tako da so bile možnosti glede na jadralna letala, vreme in veter bolj izenačene. Z Gatolinom sva tako na 204 km dolgem trikotniku uspela zasesti 1. in 2. mesto s 755 oz. 74 km na uro.
Na koncu sva v skupnem plasmanu za Romuni in Bolgari zasedla 3. mesto, pred domačini, enako v standardnem razredu. Neuradno, ker posamičnih rezultatov niso razglasili , pa 3. in 6. mesto. Bila sva tudi druga v 244 km dolgi disciplini na tekmovanju za Ata-tuerkpokal ob 1 OO-letnici rojstva očeta Turčije.
Kljub vsem pripetijam smo TurČijo zapustili z dobrimi vtisi. Presenetila nas je razsežnost in obdelanost pokrajine, odlični vremenski pogoji, prevzela slikovitost mest in tudi prijaznost in gostoljubnost ljudi , tako da smo delno pozabili na neprijetnosti.
Za zaključek bi poudaril, da se je pravzaprav na tak način neodgovorno udeleževati mednarodnih tekmovanj. Čeprav je to samo balkansko prvenstvo, predstavljamo domovino in naše letalstvo. Prepričan sem, da se da s solidnejšo organizacijo, pripravami in opremo, če drugače ne gre , tudi z najemanjem enakovrednih letal, mnogo uspešnejše izkoristiti znanje in velik entuzijazem naših pilotov -športnikov.
V. STAROVIČ
ZGODOVINA ~~'L419
leta 1924 so začela izhajati "Naša krila"
---
V prvem polletju leta 1924 je v Beogradu začel izhajati edini časopis za aeronavtiko in propagando na področju ustvarjanja močnega letalstva . Cilj časopisa z imenom "Naša krila" ni bil samo v tem, da je z objavljanjem problemov, ki so obravnavali obrambo pred zračnimi napadi ter opozarjal merodajne na dejstva, temveč je med najširšim slojem prebivalstva populariziral ustvarjanje našega letalstva.
" Naša krila" se niso zadrževala samo na objavah o življenju leta1cev na naših letališčih in v letalskih šolah, temveč so prio.bčevala tudi članek o
- - -
Klub letalcev Postojna organizira oziroma prireja 13. februarja 1982 od 20,00 dalje v motelu PROTEUS v Postojni
z bogatim srečolovom
igra ansambel AKORDI.
razvoju in napredovanju letalstva vsega sveta. Spremljala so vse njegove manifestacije, iznajdbe in rekorde.
Časopis je bil kot organ organizacije "Aerokluba Jugoslavije" najboljši pomočnik, pobornik in močno sredstvo za uspešno in plodno delo ter razvoj nacionalnega letalstva.
Vsak naročnik časopisa je bil uveden v glavno knjigo naročnikov, kjer je bil temu primerno finančno zadolžen.
V začetku je glasilo objavljalo oglase samo na dveh straneh, kasneje pa jih je razširilo na 4 do 6 strani, kar je popravilo težko materialno stanje. Čeprav ni podatkov, koliko je bilo na-
, ročnikov na ta list , je ugotovljeno, da , se je število naročnikov povečalo
letno tudi za 300 članov.
Administracija časopisa je napravila tudi vse, da bi se vse čitalnice in občine naročile na časopis, aeroklube po državi pa je obvezala naj to storijo
~ vsi njihovi člani .
Uprava časopisa še do leta 1928 ni mogla samostojno pokrivati stroškov za izhajanje, temveč je do osamostalitve prejemala od komande vojnega letalstva podporo v višini 20.000 dinarjev.
~ Uredništvo je težilo za tem, da bi ~, izhajanje časopisa temeljilo na komer~ ciaini zasnovi, da bi izplačeval samega
sebe. Letna naročnina na časopis je ~.-~~~~~~~"'~~....c:!~~~~~-~-~-~""'-~~_~ znašala 45,00 dinarjev . . ~ -- -- -
ICerL.4 20 INMEMORIAM
Ostal bo zapisan v na.~ih srcih
Kruta vest, da je v veliki letalski tragediji zadnji dan praznovanja dneva republike v skalnem grebenu Korzike za vselej prenehalo biti srce našega zvestega in dolgoletnega tovariša, člana predsedstva aero kluba ter učitelja letenja Franca Terglava, nas je vse, ki smo ga poznali, z njim delali in ustvarjali , globoko prizadela.
Spominjamo se njegovih prvih srečanj v koroškem aero klubu , ko se je kot l8-letni fant pričel vključevati v klubsko delo in življenje. Letos je dopolnil 22. leto zvestobe klubu, ki mu je posvetil vse svoje moči, sposobnosti, in samega sebe , saj je svojo usodo, delo in življenje za vselej zapisal modrim sinjinam neba. Pošteni ljudje in vztrajni delavci si z življenjskim delom zamejijo pot in postavijo spomenik. Zastavljajo si naloge in jih vztrajno uresničujejo s pogledom, uprtim v prihodnost . Iz vseh življenjskih virov srkajo moči ter jih spreminjajo v dela, ki ostajajo za njimi še po njihovi smrti.
Eden izmed takih je bil tudi pokojni Franc Terglav. Premalo _mu je bilo delo na delovnem mestu . Cutil je voljo in moč , da se posveča letalskemu športu in z vsem ža rom prenaša
izkušnje na tniade. Dolga je vrsta živih podob, ki }ili ima sleherni član aero kluba v očeh, ko se ozira v preteklost njegovega plemenitega dela in naporov. In da bi bilo to plemenito delo kar najboljše, je pokojni Franc iskal novih poti in se znova in znova izpopolnjeval, nabiral izkušnje, učil druge, jih vodil v skrivnosti tehnike letenja ter opozarjal na najmanjše napake, ki bi lahko bile tudi usodne.
Franc Terglav se ni izobraževal in izpopolnjeval le zase, za svoje športne užitke in rekreacijo, pač pa je svoje bogato znanje in izkušnje z vso ljubeznijo in nesebično prenašal na mlade rodove koroških leta1cev. Z gotovostjo lahko trdimo, da je s svojim znanjem in kvalitetnim delom usposobil mnogo naših jadralnih in motornih pilotov. To je bil lik človeka, dobrega prijatelja, ki je bil vedno tam, kjer smo ga potrebovali.
S svojim delom in vztrajnostjo je hitro napredoval. saj je že poleti leta 1961 uspešno položil izpit za jadralnega pilota. Samo dve leti kasneje se je Franc vpisal med športne motorne pilote. 3. septembra 1963 je uspešno opravil tudi to preizkušnjo . Samo nekaj let kasneje je s svojo izredno
INMEMORIAM
vztrajnostjo in željo po novih spoznanjih v letalstvu uspešno opravil tudi izpit učitelja jadralnega in motornega letenja. Ob vsem tem pa ni bilo nobene klubske dejavnosti in aktivnosti, pri kateri se Franc ne bi z.vsepožrtvovalnost jo vključeval. Probleme koroškega aero kluba je sprejemal kot svoje probleme, vsak uspeh, ki ga je aero klub dosegel pa je bil povezan tudi z njegovim prispevkom. Ko je pred skoraj četrt stoletja prvič prestopil zelene površine našega letališča, se je še kot mlad delavec železarskih Raven na Koroškem plaho oziral v nebo in občudoval lepote letalskega športa. V njem je že bila izoblikovana plemenita misel, da bo tudi on nekoč vodil jeklene ptice in svoje znanje prenašal na druge mlajše rodove. Občudovali smo tega, takrat še mladega moža in tovariša, ki je znal prav z njemu značilno skromnost jo pritegniti vsakogar. Nikdar ni omahoval. Vse naloge, ki so mu bile zaupane, je vestno in dosledno izvrševal. Prav zaradi takih osebnih kvalitet in sposobnosti so mu bila odprta vrata nadaljnjega izpopolnjevanja do poklicnega opravljanja pilotskih dolžnosti. Od poletja 1974 pa do konca leta
1979 je bil Franc Terglav poklicni pilot pri TGO Gorenje Titovo Velenje. Od januarja 1980 pa do svoje tragične smrti je bil zaposlen pri letalskem podjetju INEX ADRIA AVIO PROMET, zaenkrat še kot kopilot na velikih potniških letalih. Čeprav je bil naš Franc, kakor smo ga imenovali, precej zaseden s svojimi delovnimi dolžnostmi, je vendar vsako pot domov k družini, kakor tudi sleherni možni čas, izkoristil za delo v našem aero klubu. Do svoje rane smrti je bil eden najbolj predanih klubskih delavcev in funkCionarjev, zato je njegova smrt povzročila tudi v naši sredini globoko vrzel, ki je še dolgo ne bomo mogli nadoknaditi.
Franca Terglava ni več, ostalo paje njegovo bogato in plemenito delo, za katerega mu dolgujemo veliko hvaležnosti in priznanja, ki bi mu ga morali žal že zdavnaj izreči. Zato pa bo ostalo njegovo delo in ime trajna last v zakladnici koroškega aero kluba in v srcih koroških letalcev in prijateljev.
Predsedstvo koroškega aero kluba
Slovenj Gradec
Ra/ku Šolarju v spo1nin
Najhujša katastrofa v zgodovini jugoslovanskega in slovenskega potniškega letalstva je iz vrst članov ALC Lesce Bled iz trgala tudi Rajka Šolar ja iz Radovljice. V meglenem decembrskem dopoldne vu je skupaj z ženo tragično preminul na gori San Pietro daleč od doma in tovarišev.
Ni bil dolgo med leškimi letalci. potem, ko je leta 1970 uspešno končal začetniški tečaj v jadralnem letenju, kjer je bil med najprizadevnejšimi, do lani ni prišel na letališče. Družinske obveznosti in gradnja hiše sta mu vzela ves prosti čas, čeprav je v srcu še vedno nosil skrito željo po letenju. Zato se je na pomlad ponovno pojavil na leškem letališču in se vključil med jadralce začetnike. Hitro je napredo-
val in hotel nadoknaditi to, kar mu v desetih letih trdega dela ni bilo mogoče doseči.
Kot da bi slutil bližnji konec, je hotel izkoristiti vsak prosti trenutek, da je poletel z Blanikom med oblake nad gorenjske vršace. Po letenju je vedno hitel domov, kjer sta ga čakala otroka in žena. Ljubil je letališče, a težko se je odtrgal od svoje družine, kateri je posvetil večino svojega prostega časa. Ljubezen do letenja in navezanost na ženo sta ga napeljala na to, da sta se skupaj odpravila na polet, s katerega se ne bosta nikoli vrnila . ..
Leški letalci bomo ohranili tovariša Rajka v trajnem spominu.
BOJAN KADUNC
rce'L422
Iz spomi'nskega albuma lanske sezone nam je tudi Radovan Korda poslal nekaj posnetkov: prva dva sta s starta jadralcev na IV. balkaniadi v Turčiji,spodnja dva pa z lanskega državnega prvenstva jadralcev , s katerega navzlic vsem prizadevanjem nismo mogli dobiti kaj več!
Zmagovalci v standardnem razredu: Igor Kolarič (Ptuj), Črtomir Rojnik (Celje) in Vojko Starovič (Celje)
Zmagovalci v odprtem razredu: Jože Keršič (Novo mesto), Predrag Miloševič (Valjevo) in Srečo Kotnik (Novo mesto)
Modelarji ZLOS V vseh samoupravnih organih naše
zveze zelo veliko govorimo in pišemo o pomenu letalskega modelarstva za razvoj nadgradnje letalstva nasploh. Prav tako veliko govorimo o usmerjenem izobraževanju in motiviranjih otrok za razna področja našega gospodarstva, zelo malo pa je govora o osnovnih materialih za tehnično vzgojo mladih, ki je prav tako sestavni del usmerjenega izobraževanja. Tega materiala ni ali pa ga je v naših trgovinah zelo malo. Specializiranih trgovin za ta material, kot je to v drugih državah, pri nas ni. Za letalsko smer motiviranih otrok je v naši republiki zelo veliko, toda kaj nam to pomaga, ko pa nimamo tem otrokom za njihov razvoj kaj nuditi.
Naši modelarski klubi so po številu članov zelo šibh Novih modelarjev ne sprejemajo, ker jim nimajo kaj nuditi. Prav zaradi tega stanja, smo se z Mladinsko knjigo in RIS lotili operativne akcije, da bi to vprašanje pričeli reševati z domačimi organizacijami združenega dela. In prav zaradi tega, se preko revije Krila obračamo na vse modelar je, da na svojem področju preučijo možnosti združenega dela, da bi proizvajalo razne materiale za letalsko modelarstvo (letvice, furnir, vezane plošče, lepila, papir itd.).
Prosimo, da stopite v stik s komercialnimi službami teh podjetij in se dogovorite o konkretnih možnostih, količinah in cenah, ter nam te podatke posredujete. Na osnovi teh bomo sklenili pogodbe za izdelavo materialov in jih posredovali trgovski mreži v prodajo.
Le s skupnimi napori in z akcijo vseh modelarjev bomo uspeli rešiti ta problem.
Sekretar PS ZLOS
MODELARSTVO ICe'L423
3. svetovno prvenstvo modelarjev F 3B
Na 3. svetovnem prvenstvu F3B od 12. do 17. julija 1981 v Sacramentu v Kaliforniji v ZDA je sodelovalo 66 tekmovalcev iz 22 držav. Jugoslavija na tem prvenstvu ni sodelovala.
Organizatorji prvenstva niso imeli kaj prida izkušenj, pa tudi teren in neznosna vročina do 43 stopinj Celzija sta povzročala težave tekmovalcem in pomočnikom.
V vseh štirih tekmovalnih dnevih so izvedli samo štiri discipline, za kar je bila večina mnenja, da je za svetovno prvenstvo mnogo premalo.
Na tem srečanju je bilo 5 ali 6 modelov, ki so z lahkoto dosegli maksimum 6 minut, 12 preletov in hitrost pod 9 sekund, upoštevaje idealni štart in ostalo opremo. Najbolj zanimivi modeli so bili "stratos" (Schaeffer in Vauth) zgibljivim zadnjim delom krila, kot flapi in eleroni. Ta dva modela sta na treningu dosegla hitrost 8,3 sekunde, uradno pa 9,2 sekunde.
"Optima" (konstruktor ing. Decker) je v celoti iz plastike. ProfIl krila E 193, na koncu krila E 180, globina profIla 240, na koncu 155 mm, hitrost 10 sekund.
Švicarski konstruktor Binkert je konstruiral "spartakup" z razpetino 3,5 m, profIlom krila E 205 in premičnim težiščem na daljinsko upravljanje. Ta aparat je z lahkoto opravil po dva preleta v 25 sekundah. Pri tem ie imel presenetljivo hitrost 9 sekund. Svicarska ekipa je imela 12 enakih modelov, z malo več treninga in športne sreče bi lahko posegla po prvih mestih. Močno puščičasti model "algebra"
Angleža Baunistra z razponom 3 m in profIlom krila E 193 je imel hitrost 8,8 sekund.
Amerikanec Holley je postal zmagovalec z modelom, ki je imel profIl E 201. Najhitrejši je bil Kanadčan Wright - 8,5 sekund.
Za štartanje so uporabljali elektro in motorne vit1e. Kanadčani so imeli zelo močno 24 V vit1o, s katero so prišli kakih 50 m visoko s hitrosjo okoli 200 km/h, direktno vleteli v linijo A in s tem dosegli najhitrejši čas.
Poglejmo še enkrat "optimo", ki je po mnenju avtorja prototip prihodnosti : razpon krila 2790 mm, globina 240 na koncu 155 mm, funkcije ele roni, flapi, smer, višina in daljinski izklop vrvi, obremenitev 31 do 47,7 g/dm2. Ta model je dosegel neverjetno višino.
V prihodnosti imajo aerodinamično izoblikovani modeli z razponom 2700 mm in površino krila 55 dm2 največ možnosti. Način gradnje ni pomemben. Na prihodnjem svetovnem prvenstvu pričakujejo največ od Velike Britanije.
Uvrstitve: 1. Dwight Holley, ZDA, 2. Sean Baunister, Vel. Britanija, 3. Wilhelm Schaeffer, ZRN, 4. Rolf Decker, ZRN, 5. Werner Vauth, ZRN, 6. Andy Keil, Južna Afrika. Ekipno: 1. ZRN, 2. ZDA, 3 . 1. Afrika, 4 . Italija itd.
TONE PERČIČ (po "Flug modell - technik")
~ LETALSKI VESTNIK
,
I , , i
i
, ,
Organizacijsko glasilo 10 ZLOS *številka 1. * leto VII. januar 1982
Realizacija strokovnega programa v letu 1981
o uresničitvi strokovnega programa v letošnjem letu vam posredujemo še nekatere podatke za oceno dela posamezne dejavnosti. Analiza dela s tem resda ne bo celovita , vendar nam bo dala dovolj jasno sliko za oceno dela , na osnovi katere lahko zavzamemo stališča za načrtovanje programa in dela v naslednji letalski sezoni.
L~T~L.~\U.. o, ... bo .. ~" r--r- ,It !>OL.A. ;"1. ~. u;ol. g.
.~' ,.\et. .u.
A 7I>ovac.1I .. '" .. .. - 2- 1. ., CO - - -... '" ~ " G ALe.. 2 1. ., '5 '5 8 " .5 " ..
CJ;.l..::U:. • 1 2 .5 I
L::JUSl..::JA.IV, I " t. f. .. • .. IC 1. 2.
.~ It S 2. 5 MA.t!.I"aot!. 1, 'o - - IS"
Mio) IU.IU-, So80T,l • ., t. 4- ~ '7 ... - - li
4 .. f. f. .. I-lovo M~TO ,
" - - 2-
It .5 2. t .. :PO"TO":)I.IA. -,,- 4
.. - -2. - -
• .. • 7> .. :POt!."T"OQ.Ož. 5 - - --
II 6 .5 a s ~TIo)":J
5 Ir - .. I. 40 ... ... It " Sl.. c:. ~ ~t) Ec.. 4. 2 - ~ f-
JADRALNO LETENJE Procentualna realizacija
načrtovanega programa: - 103 ,7 odst. načrtovanega
naleta, - 118,6 odst. načrtovanih
preletenih kilometrov , - 40,1 odst. načrtovanih
višjih športnih značk , - 113 odst. je bilo uresniče
no osnovno šolanje
ZLo l>.,.. .. ,· ... t'
IlU. "? ..... l .. "-.....;" 1.. ... .4.." .c.' lo .. \1 50. ,t.: IL .... , - - - - 5'14-0
- - - - 2."5~ 432-'1
2 • I , 4 2.0.000
.5 • CO ~. 4 38.'88 1.1>5'7
~ ~ li .5 .5 .n •. oco
- - - - 2.5.600 '6H 2- li t- I 1 4«'.000
- - • - - 1'7·"4-6 ".4-2. IS" ., - f. t ~'.fi:OO
- - - - - 11.5915" lIHG .. .5 2. 1. 2. ~. Soo
- - - - - .o.t.oc 1121
& f. - - - 010.000
4 ... I - - '11.'6'7 11'76
2 - - - - $.Soo
- - - - - 2.88 "sr - - - - - .5.600
- - - - - · 1..Uc 619
I. .. - - - -4'5.500
- - - - - 11.007 "'19 2 ~ ~ lo ~ -4a..ooo I. .. - 9 .... ~ ~'ol
- 85,2 odst. je bilo uresničenih načrtovanih novih dovoljenj
Načrtovani program te dejavnosti je bil skoraj v celoti uresničen, razen pri osvajanju višjih športnih značk in šolanju za dovoljenja. Vzroke tega in analizo bo izdelala strokovna komisija te dejavnosti, vendar je že sedaj jasno, da niso za vse krivi meteorološki pogoji.
Il .. ~ ~\.O~ -Ij ""-t·. U1t. ,_la_. h·c. . ... I<o\ov ua "".,. .. ~
"'It & .. 60 "'- ... ~ ... ~ ut «.9 55 a5 ~ .. ~ . t.COQ flo 6t 82 r.&
1.·9 .. 9·0S" 18 "1 60 " .. """&0. , .(500 LA 1& ." aa ' .488·'" " u 08 Il U '0.00 It s5 , ... 19 1.1>46 u 18 aa .. ~·08
.. :a .. o ~ &0 ,. IOC.
1&9"·'" 4-0 4-0 «;
a6 'K
'750 '4 .. ff " 8.8· .... 14 Il II II It
'000 la .IS 51 II
.<15'1.0 SI" .55 .. ., ... ., &110 , .. ,. u '" 2.JJ ..... ~ .. •• U '1 ....... &&0 ., ,. II 8 ... ~ ..... 01</ It 21 It
, 414-0 '11 Ol, sr ~
to'10'58 Il s5 106 ., a ... '2.00 II .. , IOL •• '1~" to •• I.D Il t.l "" ...
:1 V~l..Ul:lL 5 ~ • :& t 4 l 1 l • 5·000 500 tJ t.o 10\ U
- - - - - - - - - L9&9 11"6 u.a· .... /1 1.4 t, tA ,.." i I .. ~&--~ - r-i eh.-.. .. ;jc. "TITO" 9"~ 9"· ... I.D - ~O -ll>l..b-I-I el BIt 68 24 35 44 28 2'1 AA Aj! H! Ae~.:!>40 A~ . 912.4- es,! .:5&1 "-58 ~9
hA.l..\ZA.C.17~ 8~ 95 58 fi ~5 29 4 7 e ~ ~ ~4!>.99.2. .17.365 ~2.368·44 25~ '&75 '-26 40' A9"45
Skupno je v letalski sezoni 1981 letelo 626 jadralnih pilotov:
- za došolanje iz leta 1980 smo imeli 173 učencev. V leto~njem letu smo šolaH še 95 novih, izpit za dovoljenje pa je položilo samo 58 učencev, tako da imamo od skupnega števila pilotov še vedno 220 pilotov brez dovoljenj;
- za osvojitev dovoljenja jadralnega pilota sedaj potrebujemo 213 ur;
- povprečni nalet po pilotu je v letu 1981 znašal 19,45 ure, v letu 1980 pa je bil 16,22 ure;
- na PS ZLOS sprejeti normativ za leto 1981 je 20 ur na pilota
- pregled individualnega naleta pilotov:
0d 0- 15 ur 286 ali 52,8 %
od 15- 30 ur 115 ali 21 ,2 %
od 30-100 ur 125 ali 23 %
preko 100 ur 14 ali 2,5 %
- za osvojitev Sr. C značke potrebujemo 426 ur letenja;
- za osvojitev ZI. C značke potrebujemo J .092 ur letenja;
- za vsako uro jadralnega letenja smo porabili 0,20 ure motornega vleka (računajoč samo letala PA - 18 in CH -10).
Materialna baza: - v letu 1981 je letelo 82
jadralnih letal, p<?vprečni nalet na letalu pa je znašal 151 ur. V letu 1980 je bilo to povprečje 119 ur.
Kadri : - v letu 1981 je delalo 12
poklicnih UČiteljev jadralnega letenja in 73 amaterskih učiteljev jadralnega letenja .
Skupno je bilo 85 učite]jev ali trije učenci na jadralnega učitelja .
MOTORNO LETENJE Procentualna uresničitev
strokovnega programa: - 97,5 odst. načrtovanega
naleta - 70,8 odst. je bila realizaci
ja načrtovanih novih dovoljenj, - 119,2 odst. je bilo realizi
rano osnovno šolanje novih pilotov.
Realizacija dovoljenj in pooblastil:
- 62,5 odst. načrtovanih športnih dovoljenj,
- 87,5 odst. načrtovanih poklicnih dovoljenj,
- 28,5 odst. načrtovanih pooblastil za učitelja motornega letenja,
- 10,5 odst. načrtovanih pooblastil za akro-letenje
Realizacija načrtovanega naleta po namenu:
jemo 207 ur motornega naleta ; - povprečni nalet na pilota v
letu 1981 je znašal 21 ur, v letu 1980 pa je bil ~7 ,35 ure;
- na PS ZLOS sprejet normdtiv za leto 1981 je 20 ur na pilota
- pregled individualnega naleta pilotov:
od 0-15 ur 135 ali 39,7 % od 15-20 ur 50 ali 14,7 %
od 20- 30 ur 50 ali 14,7 %
od 30- 100 ur 87 ali 25,5 %
preko 100 ur 17 ,5 %
Načrtovano od skupnega naleta za leto 1981
Realizirano od skupnega
- šolanje - trenaža - vlek in metanje
padalcev - poslovno letenje
37 %
33 % 30,%
Ker je program te dejavnosti ozko vezan na programe jadralne in padalske dejavnosti, je tudi realizacija odvisna od dela teh dveh področij. Z odbitkom teh "uslug" pa vidimo , da realizacija programa te dejavnosti t. j . nalet , ni 97,5 odst. temveč 121 odst. ali z drugimi besedami - motorna dejavnost je v
. porastu . Skupno je v letalski sezoni
1981 letalo 363 motornih pilotov:
- za došolanje iz leta 1980 smo imeli 49 učencev , a v letu 1981 smo šolah še 31 novih učencev. Izpit za dovoljenje športnega pilota je položilo samo 20 učencev in tako imamo od skupnega števila piljl.Wv še vedno 63 pilotov --t5fez dovoljenj ;
- za osvojitev dovoljenja športnega pilota sedaj potrebu-
za leto 1981 46 %
34,2 % 19,8 %
Materialna baza: - v letu 1981 smo imeli 70
motornih letal. Povprečni nalet na letalo je znašal 128 ur, v letu 1980 pa je bil ta nalet 128,50 ure.
Ob tem ne smemo prezreti dejstva , da smo v letu 1981 samo na letalih PA - 38 porabili 1690 ur, hkrati pa smo pustili neizkoriščenih 500 ur na letalih "Aero - 3", katerim je v toku · leta pretekla časovna živlJenjska doba. Na teh letalih imamo razpoložljivih še 800 ur vprašlji vo je če bomo v letu 1982 to izrabili, saj gredo ta letala v časovni odpis .
Kadri : - v letu 1981 je delalo 11
poklicnih učiteljev letenja in 39 amaterskih učiteljev letenja .
Skupno 50 uČiteljev ali 1,6 učenca na učitelja.
" ~..f i.oI.'i~- 'ltc.k. - ... e.\. ~~lo_ ~. ~.ILT~s.~ Il\ .. st- ~ 't ... t.lIuta\ ~.\\. Ikot. Abe 4-.-..... .. -..L. Ie.--ie. .L .. 4o,", U2- ~'-. ul. pl .... ........ ~-, ~IOI-O., ~,,% s.~", \JR. UR. UR. .. tol,"""
A.::J DCV Šoč., J..&A. - S- t. - - 2S4 foOD 400 ",. ic> 10 30 t.S r- --- "'So .. t. 4- - - 398'olt 2.Q'l& 1+f.·oY :34~0 '706'a9 8 10 18 ti.
Ale.. s ~ 4- .. .. 4-00 alOO 15"c>0 "tlro It 44 So 411 , S .5 - "'0~'1o ~ 2.85' S091t ""'74'10 4 " 46 I+f. ~9'to -- ~ , 3 to t40 45"0 '-o .,20 4 40 ~, 44
c..E:.1.. ::}l:~. :- -.-40 ~"40 - 1 Jo - '",·rt. 1.94'., ""6"8 2."'74 5"04'., 3 Ite 4s
L~UBL:J~HA. ,.. s 2. t. i. 4Ito f.ao 500 4&~O 4t 4(, se St ,.. e. t. ~'O' 2.6At !Z.32'B 4,.7., ~t99'ol. U 5"0 '" 5'4 IJ - -
MAoR-IBOR. 5 .5 - 2. - aa6 1.'10 8 '1"'" , tJ &2. 1"
1,.U'4I! 4{,4· .rlt 49~" 88ft.·~ a tS" 1$ "'4'1 , .5 - 2. - - 5'1
MU2&~ Sct,c't' - 1. - 2. t. tf.o 4'-0 ~O ~ 5" 40 45 42 !lit-
2. - - - - ~44'&' 1.45 - 2."'~ 108<7' 24 2. '1. 44- 42
\.10"0 M~S.TO 4- t f- I. - too &00 (oo ,"OO 4( (~ n 4~
:5 &75'45 '541;G. 'lat ·lts 'It 'It te " t,..n
.5 - - - ~ "5"0
lbSTo::n.aA J t. - .. 4 2.50 &o '2.0 35"0 5" fi 41. 9 r--- - .. --_. _ .... _. ., .tE.1to s - - - - 4 at· ... n'" a'!Co 4405 ~.,:, 8 U· 9
1'0 "~' - - - - - .(000 "000 - f. ...L 2 1tT~" ' ... - - - - - '7.2.-~ 2.446 '1'2.'" f- / 2- 2-
:P01tTOQOŽ - OJ..e.. f- 4- 2- f. f. Ik>o Vo (oo 4"10 'IZ. 40 U (It
2.4"" 405'45 .e5 40 23 ~'N' 3 s - - - UT'4l 8C. ,,1- 40
PTU::J 1- - - - 4 440 l5-IK> 2.00 4000 !. 3S" .,. sr ~-
4 t5'1to .. - - - - 410 '4'1 302.·.S ?t.'ce 2.986" ~IOCI 55 34 )5
~OV.UO~~c. 1. 4 4
"" ~ 25'0 t!So' 411'0 '-50 5 to u 1.1
- ~ , ,
3"'~' tJ>fI'4'!1 SHS"" IOSS'O\- S ~,. lo to 3t'46 - -tu .t • 1 1. l.. ~OO Loo - Soo " 4~ .et. ~t
V~l-E.IoJ::JE _. 44 t4'~
o\- 4 L • - ~8S.4Jt 44'25 - .{2.S7 31.'1'0" It- ~S"" It.
:pLA. .... - 8i " :5! .(& ~~ 49 ~.lt~7 3.055 2.'158 9,2~o '15 282 351 3f~
~C.1JA· 81 34 2.0 ~4 (. 2 lt-J40'!iO ~,o'78'ea ",7So'2E1 39.856 8,m'44- ~ UIt ~3 300 ~.
PADALSTVO Procen tualn~ realizacija stro
kovnega programa: - 103,77 odst. načrtovanih
padalskih skokov, - 64,5 od st. načrtovanih
višjih športnih značk, - 40,6 odst. je bilo realizira
no osnovno šolanje padalcev, - 12 odst. je realizacija
načrtovanih novih dovoljenj padalca.
Načrtovani program te dejavnosti je bil realiziran samo v številu skokov, vendar moramo takoj pripomniti, da je tako visoka realizacija dosežena samo zahvaljujoč uspešnemu delu
letalske šole ALC Lesce, ki je svoj program realizirala z 219 odstotki . Vzroke stagnacije v tej dejavnosti in analizo bo izdelala strokovna komisija, vendar je že sedaj jasno , da so na to vplivali dve katastrofi padalcev v pričetku letalske sezone 1981.
Skl:lpno je v letalski sezoni 1981 skakalo 129 padalcev, v letu 1980 pa jih je bilo 181:
- izpit za dovoljenje padalca so položili samo štirje padalci od načrtovanih 33 . Vzroka sta vsekakor dolga prepoved skakanja -- šolanja in prepoved uporabe šolskih padal za na-
NALET UPRAVNIKOV LETALSKIH ŠOL V LETU 1981
Let. šola upravnik
AJDOVŠCINA Lorencon E. ALC Lesce Kadunc B. CEDE Karner P. DUBUANA Pirc M. MARIBOR Erjavec R. MURSKA SOBOTA
POSTOJNA PORTOROŽ PTUJ VELENJE NOVO MESTO
Petrovič S. Golob R. Ličer B. Cuček l. Leskovšek M. Kos S.
mot. nalet v % njegovega naleta letu 1981 v sku pnem naletu
šole 45 6,8 %
195 21,9 % 130 29,8 % 145 13,5 % 72 8,1 %
104 21,3 % 50 21,1 %
196 57,4% 97 13,2 % 50 15,2 %
154 40,0 %
daljevaino šolanje (velja še sedaj).
- povprečno število skokov po padalcu v letu 1981 je 57, v letu 1980 pa je bilo 45.
- povprečje skokov v posameznih letalskih šolah:
ALC Lesce Ptuj Murska Sobota Maribor Portorož Celje
172 62 38 36
9 6
- za realizacijo programa je bilo porabljenih 476 ur motornega letenja na naših letalih (za leto AN - 2, ki je bilo zelo uporabljeno, nimamo podatkov).
Materialna baza: - v letu 1981 smo imeli xU7
padal za šolanje; povprečj/sk~kov na padalo je bilo 18;
- padal za šolanje smo imeli 94, izkoriščenost padal v tem letu pa je bila -75,5 skoka na padalo.
Kadri: - v letu 1981 je delalo: l
poklicni učitelj padalstva in 15 amaterskih uČiteljev padalstva.
Skupno 16 uČiteljev ali trije učen.ci na enega uČitelja padalstva.
Opomba:
- v naletu šole ni upoštevano poslovno-turistično letenje in če ima upravnik dovoljenje poklicnega pilota je ta nalet odštet tudi od njegovega naleta.
PADAL!STVQ 1981
D'· elf s, ~ o "O V '3" "'et Uet ~laSPAJ l>o ... ~. 1\" .... 1.. &TAL.S~A. Ds--· ])0..,. Utit ''R. ZL- I---., i.olua. ........ (!''' t.," 1 lt m l>~o.~o A. v4o .... eti.
~ I(.U.,A.:J te'-lu ,,~ ..... lc.. z.c.."z ~\e_" !tOLA.. ~ ocl .. ,_ .. \& ocl .. ;--'it .. .,..4 •
" •
t-..'JDOVŠČU..tA. 5' 3 4 .( - , ~'10 l' fi 4& &
- - - - - 6 8 ~ S 6 a- ol
ALe .e. l' .f 4 f.. • 2.2.00 .tA. 55 45' 57 ~.-.- --- A'!1. , & .( 6' 2 2. 4-.'154- "4- 4.828 '1 24 28 iJt.
C.~L:l.E 4 4- " 1+ -1 35b 9 ~ .(S" ",o
3 - - - - 4" &t 'le " 4- ~e 4-,.
M1\R.1802 -lo 3 2- 2- Jl. 3 ..f 2. 4-0 ·U ~ :5 .. t.3
It .f r. • c. 6~'1 684- 4 .ta 49 '8 3& - :5 ro'T
MulUt~ 5oSOTh '1 4 - - - - 9'To 4 20 ~ 2A-2- ~ - 44.8 ,1. S2.0 7 9 '(D 9
35 - - -~OVO ME.!>TO
s- 4 - 2. 2.00 "o 5 .(5 , SL U. 'o 2- .ff.. 4-
~ - - - - -5 2- - - -'- 2.00 40 2. 4t. 4-
POS,TO:::J"'~ - ., - V 2- 2. ol ~ - - - - -POR.TOR.O%
5 - - - - 295' 9 2- «. 2. ~- 40
5 - - - -to!. .. 4- "'6 .. o !. .f2. J.
PTU':J '1 4- S :s 2- 4- "2.S0 44 .fit. ts" -t8 4- - - - - .. C. 98" '"
4058 4- "3 "7 .t!> ~f.
VELElJ:JJ:. 4 .. - - - ".(0 5 .. co ~ .. - - - f.4. - U. .. ol 2. '"
At -OP.L A"" - 8" ~ 33 8 "6 '1 8 '1.08S' 67 .408 "95" A,:S7
i
~tZAc.IJ~-8~ 2.6 4- .. '1 3 5 5 G.986 36~ 7.349 5l. "ItO .f2.9 8!> 51
Druga skupščina letalskih veteranov
PO šestih letih neformalnega obstoja je bila 21 . novembra letos v Ljubljani druga skupščina kluba letalcev Slovenije. Udeležilo se je je nad 70 članov.
V tem obdobju je klub deloval, čeprav ni dobil potrebnega družbenopolitičnega priznanja, ki bi mu omogočilo , da bi pridobil pravico do registracije. Predsedstvo ZLOS je uvidelo težave letalskih veteranov v zvezi z registracijo, zato je predložilo iniciativnemu odboru, da uskladi svoja pravila s statutom ZLOS ter se včlani v ZLOS . Potem, ko so uskladili pravila in se včlanili v ZLOS , je klub dobil politično verifikacijo, ki mu je omogočila, da je sedaj registriran pri UNZ mesta Ljubljane. S tem pa je bila omogočena ureditev vseh vprašanj za pravno delovanje kluba.
Zbrane člane skupščine, kateri pa žal ni prisostvoval noben uradni predstavnik ZLOS, je pozdravil sedanji predsednik Franc Golobič, ki je tudi poročal o delu in problematiki KLS v obdobju od novembra 1975 do novembra 1981.
Med drugim je poudaril , da je odbor kluba , čeprav je tako rekoč deloval "ilegalno", svojo dejavnost usmeril v uresničitev nalog, sprejetih na 1. skupščini. Tako so med drugim zbrani podatki o skoraj vseh upokojencih in drugih letaleih oziroma pripadnikih letalstva, ki živijo na ozemlju SR Slovenije. Večina je včlanjenih v KLS, ki je postal močna organizacija, saj šteje že 340 članov . Le nekaj nekdanjih pripadnikov letalstva je še zunaj te organizacije, pridobitev teh pa bo naloga novega odbora.
Tovariš Golobič je z zadovoljstvom povedal, da je bilo v
omenjenem obodbju sedem tovariških srečanj (po eno vsako leto) . Za to obliko društvene aktivnosti se člani vedno bolj zanimajO, na vsakem srečanju pa je bilo povprečno okoli 200 članov in njihovih svojcev.
Odbor kluba je pripravil tudi štiri izlete za člane in njihove družine. Zadnjega izleta in obiska "hiše cvetja" v Beogradu, za katerega je bilo izjemno zanimanje, žal ni bilo , najverjetneje zaradi stabilizacijskih ukrepov v KVL, ki je za ta izlet obljubila prevoz od Ljubljane do Beograda s svojim letalom. Za to vrstne izlete pa bo potrebno, po mišljenju predsednika, pridobiti še več udeležencev, se pravi članov kluba , tembolj, če bo cilj izletov obisk kulturno- zgodovinskih sp<>menikov · iz NOB in socialistične revolUcije tudi zunaj SR Slovenije.
Uspešnost delovanja odbora dokazuje tudi nad štirideset sestankov, na katerih so razpravljali o problematiki tovariških srečanj oziroma izletov ter o družbenopolitičnih manifestacijah članov kluba v posameznih krajih.
Odbor je posebno skrbel za obolele člane kluba; člani odbora so jih obiskovali doma ali v bolnišnici. Tudi pogrebov umrlih članov so se udeleževali, če je bil odbor pravočasno obveščen o smrti . Tudi v prihodnje, je poudaril predsednik, ne gre pozabiti na tovrstno dejavnost.
Ko je govoril o članstvu kluba v ZLOS je dejal, da samo članstvo bistveno ne obremenjuje člane kluba , da pa nudi idealne možnosti , da se posamezni člani, ki to želijO, aktivno vključijo v zanje primerno dejavnost. Tu bi s svojim zna-
njem in izkušnjami lahko mnogo pomagali mlajšim kolegom v letalskih organizacijah. Da bi bila glede tega boljša povezava je predlagal, naj skupščina izbere člane delegacije za ZLOS.
Posebno je predsednik Golohič poudaril sodelovanje članov kluba z uredništvom edine letalske revije Krila, ki jo pri ZLOS urejuje amaterski uredniški odbor. Po mišljenju predsednika ima večina članov kluba dovolj strokovnega znanja in dragocenih ~'zkuŠenj , še posebej s področ dela in vzgoje letalskih kadro , in njihovo sodelovanje bi lahko popestrilo vsebino revije. Pozval je navzoče, naj se vključijo s svojimi prispevki in s predlogi v oblikovanje revije. Zlasti so zaželeni in cenjeni prispevki o osebnih doživetjih, ki so za mlade letalee še posebno zanimivi. Izbrali so tov. Medena za povezavo med KLS in uredništvom revije Krila . Skupščina je sprejela tudi predlog, da postanejo vsi člani kluba z !lovim letom naročniki revije Krila .
Predsednik Golobič je obvestil skupščino tudi o akciji, s pomočjo katere bi zbrali čimveč zgodovinskega gradiva, potrebnega za izdajo knjige z naslovom: "Slovenci in letalstvo'? Zaprosil je navzoče , da se tudi v to akcijo . vključi čimveč članov, ki bi lahko prispevali pisano ali slikovno gradivo, ali pa bi lahko s svojimi izjavami pomagali uredniškemu odboru , da bo lahko čimbolj objektivno obdelal posamezna področja in obdobja .
Omenil je tudi druga vprašanja, na katera naj bi odgovorili na skupščini , med drugim: višina članarine, način organizacije prihodnjih srečanj , izletov itd . Poudaril je, da bi o aktivnosti
kluba lahko še nadrobneje spregovorili, omeniti pa )e. treb~ tudi dejstvo, da števllm člam kluba aktivno delujejo v SLO, v KS, v šolskih odborih in drugi~ organih od občine do republike, številni člani kluba pa so aktivni še v drugih društvih. Skratka: vse to tudi potrjuje, da je KLS opravičil obstoj.
Na koncu svojega poročila je tov. Golobič obvestil skupščino, da so bile v omenjenem obdobju tudi kadrovske spremembe v odboru, kajti nekateri člani so se preselili iz Ljubljane. V teh primerih so v skladu s pravilnikom kluba na izpraznjeno mesto izbrali drugega člana. S tem je bilo doseženo normalno delovanje odbora. Ta -ko je bil na lastno željo 2. februarja ~tos razrešen predsedniškega položaja tov. Javo~, ki je vse d tedaj uspešno vodil odbor kluba. Na njegovo mesto je bil izbran tov. Golobič. V zvezi s tem je predsednik zaprosil skupšč ino, da potrdi pravilnost opravljenih kadrovskih sprememb ter za soglasje na predloženo število članov bodočega odbora, ki naj ima od Il do 21 funkcionarjev.
Velja še omeniti predlog, ki pa je dobil že tudi potrebno družbenQ potrditev. Namreč, da se ob 40-letnici JVL pripravi osrednja proslava. S sodelovanjem vojnega in civilnega letalstva ter organizacij iz ZLOS naj bi ta bila maja leta 1982 na letališču Brnik. Proslava bi imela dva dela. V prvem delu, ki naj bi trajal šest dni, bi bila razstava letal in letalskih pripomočkov, v drugem delu pa bi
bil velik letalski miting. S tem v zvezi bi tudi nam, kot bivšim pripadnikom JVL, pripadel del odgovornosti za uspešno izvedbo predvidenega programa.
Po izčrpnem predsed-nikovem poročilu so razpravljalci soglašali spredloženimi rešitvami glede priprave prihodnjih tovariških srečanj in izletov. Po mišljenju enega izmed razpravljalcev bi moral odbor še enkrat pripraviti obisk "hiše cvetja" v Beogradu. Če to ne bi bilo mogoče varanžmaju s KVL, naj bi ta obisk pripravili s pomočjo IAA.
Razprava je pokazala, da je upravičena potreba, da bi s svojimi prispevki sodelovalo v reviji Krila čimveč članov, a tudi, da po svojih močeh pomagajo zbirati zgodovinsko gradivo za knjigo: "Slovenci in letalstvo" .
Janez Žirovc, član ALe, je omenil, da so tudi v drugih državah podobni klubi letalskih veteranov, in da je imel z enim od teh osebne stike. Po njegovem mišljenju bi veljalo razmisliti o morebitnem sodelovanju s kakim od takšnih klubov, kar bi vsekakor zanesljivo ustvarilo prijateljske zveze med oboževalci letalstva različnih narodnosti.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je dal Milan Drnovšek, je razvidno, da je imel klub v preteklem obdobju prihodek v znesku 125.762,25 din, odhodki so znašali 65.737,00 din, saldo v blagajni paje 60.025,25 dinarjev.
Iz poročila nadzornega odbora o finančnem poslovanju klu-
ba, ki ga je dal Milenko Šijakov, je razvidno, da je bilo finančno oziroma denarno poslovanje pravilno. Dokumentacija je vodena ažurno in dobro ter v skladu s predpisi. Vsi odhodki so dokumentirani s potrebnimi računi in potrdili, zato je nadzorni odbor predlagal razrešni-co dosedanjemu odboru. .
Po sprejetju vseh poročil je skupščina najprej potrdila pravilnost kadrovskih spememb v odboru, nato pa dala razrešnico dosedanjim funkcionarjem kluba. Dogovorjeno je bilo, koliko članov bo imel bodoči odbor, določena je višina članarine (100,00 din), predlagali pa so tudi, da vsak član kluba postane z novim letom naročnik revije Krila. Da bo omogočeno plačanje obeh prispevkov, bo tajnik kluba pismeno obvestil vsakega člana o številkah žiro računov.
Delovno predsedstvo je objavilo listo kandidatov za bodoči odbor, soglasno pa je skupščina potrdila, da volijo z javnim glasovanjem. Ker ni bilo nobenih dopolnilnih predlogov niti protipredloga na listo kandidatov, je skupščina enoglasno potrdila , predložene kandidate za člane novega odbora kluba. Izbrano je 17 članov: Franc Golobič, Ivan Javor, Tone Borin, Milan Drnovšek, Franc Peternel, Jo·že Golorej , Matevž Ganter , Tomaž Mislej, Dušan Prašnikar, Jože Meden, Slavko Zupančič, Joško Klarič, Milorad Miškovič, Pavel Demšar, Milan Komadina, Andrej Zajec in Gustav Ajdič. Skupščina je za predsednika odbora ponovno izbrala Franca Golobiča .
V isti dvorani je bilo kasneje osmo srečanje veteranov letalstva. To pot sicer ni bilo pripravljeno tako kot prejšnja, ampak bolj stabilizacijsko. Ob koncu velja poudariti: klub letalcev Slovenije je tudi formalno postal organizacija, ki bo s svojo aktivnostjo dokazala upravičenost obstoja.
GUSTAV AJDIČ
Dejavnost kluba letalcev Slovenije . Novo izvoljeni odbor KLS je Imel 10. decembra 1981 prvi sestanek. Od sedemnajstih se je sestanka udeležilo štirinajst članov, ki so razpravljali o bodočem delu in nalogah, sprejetih na drugi skupščini kluba.
Da bi se planirane naloge pravočasno in organizirano izpolnjevale, je bilo na odboru pustavljeno nekoliko komisij, ki se bodo ukvarj~ s posamičnimi problemi. l:ako je izb;rana tričlanska komisija, ki naj hi izdelala program izletov, način organizacije ter mesta in datum izletov. Dogovorjeno je, da se izberejo take oblike, ki bi bile bolj ekonomične in tako dostopne za vse člane. Zaželjerto je, da bi izbirali mesta, ki so znane z vidika NOB ali tudi Sicer zgodovinsko zanimiva.
Glede organizacije bodočih družabnih srečanj je bilo sklenje!1o, naj bi tudi vnaprej bila enkrat letno 'in to obvezno v jeseni, sicer pa naj bi obdržala dosedanjo obliko.
Za sodelovanje članov KLS z ZLOS je odbor izbral tričlansko
delegacijo, ki bo v razgovoru s sekretarjem ZLOS ugotovila, na kakšen način in na katerih poljih delovanja bi člani KLS lahko pomagali letalskim organizacijam.
Ustanovljena je tudi komisija, ki bo izdelala program dejavnosti in teze, po katerih bi se člani KLS lahko vključili v proslavo 40- letnice ustanovitve vojnega letalstva. Clani kluba, ki bi pristali na sodelovanje v tej akciji, bi predavali po šolah, ki bi za to pokazale zanimanje.
Odbor je sklenil, da je treba posvetiti več skrbi grobovom padlih leta1cev na območju SR Slovenije, S tem v zvezi bo zaprošen organ KVL , da posreduje odboru podatke o pokopanih leta1cih v Sloveniji, V to akcijo naj se vključijo tudi ostali člani KLS, ki naj poizvedujejo, ali je v njihovem mestu bil kdaj pokopan kakšen letalec, Na podlagi zbranih podatkov bi odbor izdelal razpored in način obiskovanja grobov.
Sklenjeno je, naj vse ustanovljene komisije izdelajo svoje
programe do lS.januarja 1982, ko bi jih na seji odbora tudi lahko verificirali.
Predsednik Golobič je obvestil člane odbora o tem, da je blagajnik Matevž Ganter v redu prevzel blagajniške posle od prejšnjega blagajnika. V kratkem bo odprt žiro račun kluba, številka in pa številko računa revije Krila, pa bo tajnik Andrej Zajec posredoval članom pismeno. Poleg blagajnika sta kot podpisnika žiro računa kluba potrjena še Golobič in Zajec.
Vsem članom kluba bo poslano tudi priporočilo skupščine KLS, da po možnosti od novega leta vsak član postane tudi naročnik revije Krila ter da prispeva vsaj en članek iz svoje letalske preteklosti.
-V bodoče bodo člani odbora in ostali člani obveščeni pismeno. Vso pošto v bodoče naslovite na naslov: KLS, 61117 Ljubljana-Dravlje, p. p. 29.
Sk1enjeno je, da morajo vsi , ki želijo ostati člani KLS, pla-, čati članarino do l . marca 1982. GUSTAV AlDIC