EfY Kaj dela Zveza

Mirko ~itenc

Celotno delo zveze je usmerjeno na JriJrave za uresničitev strokovnega in športnega programa v prvem letu srednjeročnega programa, ki smo ga sJrejeli v vseh samoupravnih struktu­rah z vsemi pripombami in dopolnili. Ta bo 21. 2. 1981 dan v potrditev de­legatov skupščine ZLOS. Dogovor nas vse za vezuje, da ga v praksi tudi reali­ziramo. Menim, da je realen za razvoj športnega letalstva v Sloveniji in tudi prilagojen realnim materialnim možnostim naše družbe. V ta plan je vgrajenega 30 % lastnega dela. V mi­nulem obdobju je ta delež znašal 60 %. Prav zaradi tega bodo potrebni ogromni napori naših delegatov v vseh samoupravnih sredinah za povišanje deleža družbene pomoči od sedanjih 40 na 70 %. To bo zelo zahtevna nalo­ga, ki pa jo bomo uspeli realizirati sa­mo pod pogojem, da bomo dobro samoupravno organizirani, delegatsko vključeni in aktivni v vseh sredinah, ki odločajo o družbenih sredstvih za te­lesno kulturo.

V zvezi z uresniči tvijo strokovnega JXograma v letu 1981 bi opozoril na sledeče. Za vsakega aktivnega člana moramo izdelati individualni plan za njegov razvoj v tem letu in to po smer­nicah PSZLOS, ki smo jih sprejeli 5. 12.1980. To še posebej velja sedaj, ko se srečujemo z energetsko krizo in dragim gorivom. V letu 1979 je po­prečni nalet motornega pilota znašal

1"-"š;;;čn.;O;;;;;;';;;i1 Naročnike KRIL obveščamo, da znaša i naročnina za XI. ·Ietnik (1981) 150.- :

I dinarjev. Vse, ki plačujejo naročnino nepo- : sredno na upravo revije na Lepem potu 6 v • Ljubljani, prosimo, naj nakažejo denar takoj, : ker sicer ne bodo prejeli druge letošnje • številke. · -1

I Prav tako prosimo vse klube, naj nemudo-

ma sporoče vse spremembe v svojih :

I seznamih in naslovih, da bodo njihovi člani • lahko čim bolj redno prejemali revijo. Za : sezname novih, odpovedanih in spremen- • jenih naslovov se držite navodil, ki so jih vsi I klub i prejel i pred kratkim. Lep pozdrav

1. uprava KRIL ........................................ :

25 ur in jadralnega samo 19 ur. Na skupščini ZLOSa smo v tej zvezi spre­jeli sklep, da moramo v letu 1980 spremenjti nalet v korist jadralnim pi­lotom. .al smo v letu 1 980 ugotovili še slabše stanje. Povprečni nalet mo­tornega pilota se je povečal na 27 ur, jadralni nalet na pilota je padel na 16 ur, čeprav smo imeli na razpolago do­volj vlečnih letal in tudi novih jadral­nih letal.

Prav zaradi tega je PSZLOS zelo kritično obravnavalo nastalo situacijo in sprejelo izhodišča za načrt v letu 1981. Poprečni nalet motornega pilo­ta naj bi znašal 20 ur. Toliko goriva bomo tudi poskusili uvoziti. Jadralni nalet po pilotu naj bi se povišal na 20 do 22 ur. To bomo dosegli le pod po­gojem, da bodo vsi samoupravni orga­ni posameznih klubov JXeko celega le­ta spremljali potek realizaCije progra­ma po sprejetih smernicah PSZLOS.

MIRKO BITENC sekretar PSZLOS

Pogumno v XI. letnik Uredniški odbor KRIL je na seji 7.

januarja ocenil lanski letnik revije in sprejel delovni načrt za leto 1981. V X. letniku smo izdali 1 O rednih številk (od tega dve dvojni), eno izredno ob smrti predsednika Tita in eno posebno (dvojno) ob 50-letnici AK Celje. Tako smo navzlic težavam z denarjem neka­ko držali besedo, ki smo jo dali na začetku, in bralci so dobili obljublje­nih 320 strani revije pa še dodatek 32 strani Letalskega vestnika.

Glede na to, da prispevki v reviji niso honorirani, meni uredniški od­bor, da je dobro izpolnil nalogo, ki si jo je zadal lani. Seveda pa z marsičem še ne moremo biti zadovoljni: prema­lo je bilo prispevkov s področja splošne ljudske obrambe. modelarstva in padalstva. Vsaj ta, glavna področja bi morali odgovorneje pokrivati, če­prav smo premalo pisali tudi o balo­narstvu, zmajarstvu, varnosti letenja in potniškem letalstvu. Na teh področjih smo tudi sicer bolj ,~ibki" , oziroma premalo sodelujemo z združenim de­lom. Dokler ne bomo imeli kaj več pod palcem, bodo KRILA pač od­visna od dobre volje sodelavcev in nji­hove iskrene želje, da na njihovih skromnih straneh popularizirajo letal­stvo v Jugoslaviji, oziroma vzgajajo

(Nadaljevanje na 21. str .)

naslovna

str. 10

str. 14

str. 16

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

~e'L,4 JANUAR 81* LETO XI. ST. 1

Ker iz Klubov po novem letu še nismo dobili nobenega prispevka, se bojimo, da tamkajšnji dopisniki pišejo prave - analize! Januarska številka pa je morala med tem iZiti, na žalost, brez njihove pošte •.. Pišite raje kratko, pa večkrat! To velja tudi za fotografe, sicer bodo negativi čisto črni. - Na naslovni strani objavljamo posnetek še nedograjenega muzeja jugoslovanskega letalstva na Srčinu, ko so lani poleti dvigali na ploščad IL-2. Več o lJluzeju 'na 4. s.trani. Na zadnji strani ovitka pa je posnetek Matije Pavlovca iz Skofje Loke: Simenc in cirrus 16 na ciljni liniji republiškega prvenstva v Lescah (1979). Ker je Matija poslal ta uspel i posnetek za naslovnico, ga bomo nagradili, kot smo lani obljubili.

Obisk V muzeju Letalska pošta Naše vojaško letalstvo med NOV Kaj je novega pri jadralnih letalih Razvoj telekomandnih modelo" letal Velesila malih letal O mladinskih natečajih 1980 Laški letalci nad Ljubljano Sport

4 6 8

10

14 16 19 20 22

ICe'LA Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani, Lepi pot 6· Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta· Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljene za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črno be li pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s porot ili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo. jadralstvo. padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, zmajarstvo in balonarstvo. Uredn6tvo si pridržuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v revij i • Uredn6ki odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tine Brudar, Tone Cer in, Jurij Franko, Dominik Gregl, Lučka Hočevar , Belizar Ke~ič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Mookon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Srečo Petric in Ciril Trček· Naslov uredništva: Marjan Moškon, poštni predal 33, 68001 Novo mesto· Prispevki za naslednjo številko morajo biti v urednihvu najpozneje do 10. dne tekočega meseca - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, Če je priložena ovojnica s JX)vratnim naslovom in potrebnimi znamkami· Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, pahni predal 496, 61001 LJUBLJANA, telefon 1061)-21-918, tekoči račun pri Z LOS, Šlev, 50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter oI:'Nezno napišite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno· Letna naročnina 150 din, cena posamezne števi lke 20 din· lektoriranje rokopisov, oblikovanje, grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center, Novo mesto

Obisk v muzeju jugoslovanskega letalstva

Ko se letalo v blagem spuščanju približuje letališču Beograd, se oči že od daleč zaustavijo na nenavadnem

ktu, ki se skladno v

aktivnega letalca, IlJuzeologa · prof. Čedomira JaniCa. Ze več let se poznava in si pomagava pri zbiranju zgodovinske letalske dokumentacije ,

da bi

"Kot je znano" , je povedal prof. ga poslopja , sem našel upravnika muzeja v in Janič "je bil muzej zasnova n že leta

REPORTAžA

Na sliki levo zgo­raj: toliko je bilo narejenega poleti 1980. skica pod besedilom: tak naj bi bil končni videz po projektu okenske kupole so iz pteksi stekla

1957, ko je bil pri komandi vojnega letalstva v Zemunu ustanovljen oddelek za muezj in za zgodovino' jugoslovanskega letalstva." Ta o~de­lek, v katerem je Čedomir Janič že od ustanovitve, je opravljal pionirsko delo s tem, da je intenzivno in. sist~matsko zbiral zgodovinsko-doku­mentacijsko gradivo, ~ prevzemal ter vskladiščeval. Muzejske eksponate izvirnih letal in letalskih motorjev domače in tuje proizvodnje so skrbno konzervirali in shranili. Ko so imeli po komaj desetletnem delovanju v oddelku 'il! bo~ato zbirko izvirnih letal in so bili VSI prostori v Zemunu, ki. so jih tedaj imeli, napolnjeni z dragocenim arhivskim gradivom in s številnimi fotografijami, se je pojavilo vprašanje: kje to gradivo razvrstiti in ga razstaviti, da bi si ga lahko ogledali ljudje, ki se zanimajo za letalstvo? Se\eda je ta ogromna količina zbranega gradiva hkrati dokazovala, kako bogata je naša letalska tradicija, ki jo je potrebno ohraniti zanamcem.

Zato je bila upravičenost za ustanovitev in zgraditev Muzeja jugoslovanSkega letalstva, v katerem bi bife zbirke vojaškega in civilnega letalskega gradiva, kot na dlani. Rojena je bila misel in želja, da se zgradi objekt, ki bi bil namensko projektiran za pOtrebe muzeja take vrste. Tak podvig je zahteval veliko denarja, ki pa ga je bilo mogoče zbrati samo z združeno akcijo vseh nosilcev letalSke dejavnosti, K VL in organizacij združenega dela letalske industrije tet drugih uporabnikov. V . akcijo za združevanje denarja se je poleg K VL vključilo še 12 civilnih institucij in podjetij. Prav to, ter prepričanje za ohranitev letalske tradiclje, je bilo ooprecenljive vrednosti za uspeh te akcije.

Priprave . za graditev muzejskega objekta so se začele 1969, ko je bila po dolgotrajnem razmišljanju in študijah končno osvojena zasnova bodočega muzeja in celoten načrt zgraJbe. Po pridobljenih mišljenih uglednih strokovnjakov in projektan. tov ter rešitev nekaterih tujih tovrstnih muzejev so sklenili, naj bo l'gradba bodočega muzeja zasnovana tako. da bo v njej mogoče prikazati popolno dejavnost s področja letal.

stva. Predvsem je bilo poudarjeno, da mora biti zastopano jugoslovansko letalstvo, poleg tega pa še svetovna letalska tehnika, ki so jo uporabljali pri nas. Izbrana zasnova bo omogočila pripraviti stalno muzejsko razstavo, ki bo sestavljena iz treh preglednih celin. V prvi bo razstava s Področja razvoja JUgoslovanskega letalstva, druga bo obsegala razvoj letalSke in raketne tehnike, v tretji pa bo razstava izvirnih letal. V prvem nadstropju objekta, ploščadi ki meri nad 5.000 m2 bo razstavljenih nad 40 izvirnih motornih in jadralnih letal.

Po izjavi tovariša Janiča, ki ima celotno zasnovo v glavi, pa ima muzej že sedaj, čeprav objekt še ni dograjen, že 64 motornih letal 54 različnih tipov in 14 jadralnih letal. Nekatera med njimi so na svetu unikati (npr. Fiat G-50, JAK-3. 11-2 in drugi). Za te unikate se zanimajo muzeji nekaterih držav, kjer So taka letala izdelovali.

V dragoceni zbirki je tudi okoli 70 letalskih motorjev in na tisoče delov različnih letal, letalSke opreme in inštrumentov.

Skrbnim in poklicno sposobnim delavcem muzeja se je z organiziranim in s sistematičnim delom posrečilo zbrati že nad 150.000 fotografij, ki. prikazujejo razvoj letalstva od začet­kov do danes. Ogromna knjižnica z nad 15.000 najrazličnejšimi knjigami, publikacijami in časopisi ter popolna tehnična dokumentacija za graditev okoli 50 tipov letal iugoslovanske konstrukcije, bo nudila izredno priložnost in pomoč vsem letalskega znanja željnim obiskovalcem. Več sto filmov in nad 70.000 najrazličnejših čaSopisnih izrezkov bodo sistematič­no uredili, da bo to gradivo dostopno obiSkovalcem muzeja.

V tej bogati dokumentaciji je veliko gradiva, ki prikazuje razvoj letalstva v Sloveniji in o Slovencih, ki So Se odlikovali v razvoju jugoslovanskega letalstva. V~ ~ našteto bo dopolnjevala še

razstava z nad 200 make.tami najrazličnejših letal, ki So df)

najmanjših nadrobnosti izdelana na osnovi ohranjenih Skic, načrtov in fotografij. ali pa celfJ samo p()

spominu še živečih letakev. GI;ST AV AJDJC

81A o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR 11AIL o VIA AEI

Štirje degeji na le­taliču v Winter­thurju, petega ni bilo mogoče dobiti na isti posnetek

Jadralni klub v Winterthurju

Dragi rojaki, bralci "Kril", dovoli­te, da se predstavimo. Naš jadralni klub v Winterthuru v Svici leži v industrijskem delu mesta Wintert­hurja, ki je približno 25 km severo­zahodno od ZVERIeHA. Klub je star že približno 40 let, ima svoje objekte in jadralno stezo na zemlji občine, ki nam jo daje v€dno v najem Klubske prostore smo v zadnjih dveh letih sami zgradili s prostovoljnim delom Delno smo to financirali sami, delno {xl nam je pomaga I švicarski aeroklub. V naših klubskih prostorih lahko v zimskem delu sami popravljam:J vsa letala tako, da je režija, kar se tega tiče, zelo majhna.

Vse letalsko delovanje se razvija na amaterski osnovi. Klubski odbor šestih članov upravlja z raznimi komi­sijami kot so: šolska, tehnična in fi­nančna, v prostem času {xl rešuje pro­bleme, ki nastajajo.

Iz našega letališča, ki leži v pred­alpskem svetu, se s precejšnjimi teža­mmi priključujemo na jadranje in pre­[ete, saj nimamo takih prekrasnih možnosti, kakor na primer v Alpskem letalskem centru v Lescah Letanje je samo v soboto in nedeljo, kajti kot amaterski klub nimamo možnosti, da bi preko tedna organizirali r€dno delo­vanje letališča. Sezona se začenja v marcu in se konča konec oktobra. Najboljša jadralna doba je maja in ju­nija, saj takrat pri startu z vitlo ob dobrem vremenu krenemo tudi na prele te, tja vA vstrijo, Nemčijo ali v Alpe, največ v Caudringen. Solanje je

pod nadzorstvom osmih učiteljev, ki se menjajo. Učitelji so biJi izvežbani pod pokroviteljstvom švicarskega aerokluba in so morali položiti tudi izpite.

Letno imamo 20 do 30 učencev, ki se šolajo največ na vitli. Vsak mora napraviti približno 60 do 70 startov na vitli dokler ne poleti sam Solanje je koncentrirano predvsem na soboto in n€deljo, kajti drugega časa ni. Vsak učenec potrebuje najmanj eno leto preden poleti sam Od 20 do 30 učen­cev konča šolanje približno 50 % učencev, kajti drugi zaradi težkih po­gojev šolanja ne uspejo končati.

Aktivnih članov z letalskimi do­voljenji je trenutno 62, tako da ima na.f klub trenutno okoli 90 članov.

Se nekaj o našem inventarju. Poleg letala za začetno šolanje in {xl vitle, ki nam v zadnjih časih vedno bolj prija zaradi velike ekonomičnosti, imamo v klubu še 9 letaL Dm sta šolska dvo­seda "stare lesenjače", ki jih bo trpba v prihodnjih letih nadomestiti. Poleg tega imamo 4 prehodne enosede, delno tudi lesenjače, ki tudi čakajo na boljše čase, ko jih bomo zamenjali s plastiko. SI€dijo še tri visoko sposobna letala, od katerih sta dva DC - ja, eden iz nemške produkcije, drugi iz Elanove. Poleg 9 klubskih letal je še 8 privatnih visoko sposobnih leta~ od tega zopet trije DC-ji. Tako imamo na letališču skupno 17 letal, med njimi 5 DC-jev, od teh kar tri Elanove.

Priljubljenost Elanovih letal je zelo visoka, kajti kvaliteta, ki je bi/a do kaza rw, navdušuje celo Svicarje, ki so, kar se tiče kvalitete, izredno zbirčni. Pet letal na letališču v WINTERHUR U je največja koncentracija v Svici in ponosni smo,

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI da jih irmmo, kajti z njimi dosegamo tudi velike uspehe. Dm člana v našem klubu sta v državni reprezentanci in to seveda zopet z DGjem Oba sta dosegla letos izredne uspehe. Eden je bil na državnem prvenstvu celo drugL

Kljub temu, da naše meteorološke razmere ni!!O tako ugodne Kakor na Gorenjskem, Wlletimo s klubskimi jadralnimi letali letno okoli 1500 ur ob približno 2360 startih, delno z vitlo in delno z aero vleko. Poprečje je kar veliko, če pomislimo, da je višina vleke z vitlo samo 300 m nad zemljo. Poleg poletov na našem letališču, ki je seveda v primeri z ALe Lesce majhno, saj irm poletno stezo dolgo samo 600 m, organizira klub vsako leto poleti še tri letalske tabore. Dm tabora sta v visokih Alpah, prvi v Baliseju, drugi pa v Sarmndu. Oba z valovnimjadranjem nudita dobre pogoje za doseganje višin od 5 do 6 tisoč metrov. Tretji tabor je v Nemčiji in Schwartzwaldu. Tam je šola za začetnike jadralce, kjer lahko nabirajo ure in dobivajo prvo izobrazbo za prelete.

Ce pogledamo še skupno število ur, ki jih naredimo s klubskimi in [7ivatinimi letali, se to poveča na 1800 ur s približno 2530 start, kar je lepo število in velik izkoristek

Velika priljubljenost DGjev Se zrcali v urah letenja. Dm klubska DG-jQ sta v letu 1979 naletela skupno 396 ur, to je kar 26 % vseh naletenih ur na klubskih letalih. Ob sobotah in nedeljah je vedno velika gneča, saj vsak od letalcev skuša dobiti DG-ja, ker so ta letala ne samo visoko sposobna, temveč tudi zelo ugodna in [7ijetna. Priljub!ienost Elanovih letal na našem letališču je v vsakem

pogledu potrdila visoko kvaliteto Elanovih izdelkov. Danes naši člani ne poznajo Elan samo kot izdelovalca svetovno znanih smuči, temveč tudi po visoki tehniki, ki jo je venem letu in pol dosegel Elan s proizvodnjO DGjevih letaL

Prisrčne pozdrave, Vaš . DU8AN FLORJANCIC

Winterthur

UREDNI5rw 2Evl'JE .KP' LA' .. IN Vt>tM NA6l.A4 Plll'JA1'IL "JEM _

:hk""", v'IloYe1Ylletu Aca..., VELIl!O

St"e-č'IIlh ,uspJ.1Iih d'~ih iti ~"ih podvigcw !

• CJ.AWI AElOtLUSA VElEN'E

Prvo poslovno letalo Cessna Citat ion, ki je 14. junija lani priletelo na letaliiče v . Portoroiu iz Nemčije

VOJAŠKO LETALSTVO

Nali lovci tipa Spitfire vzletajo s partizanskega letalilča Skabrnje pri Zadru, aprila 1945

Jugoslovansko vojno letalstvo v NOB

Povljestvo vojnega letalstva in protiletalske obrambe je v domu vojnega letalstva (VL) v ZemWlu }Xipravilo 2. in 3. decembra lani simpozij na temo: Jugoslovansko vojno letalstvo v NOB.

Simpozija se je udeležilo veliko vojaških in civilnih osebnosti, ki pišejo o zgodovinskih dogodkih ali pa zbiranjo zgodovinsko gradivo o vojnem letalstvu. Med drugimi so na simpoziju aktivno sodelovali naš rojak Zdenko Ulepič, general-polkovnik v pokoju in biWi komandant vojnega letalstva in protiletalske obrambe, ki je najdlje časa poveljeval našim zračnim silam, bivši komisar KVL general-polkovnik Ilija Stanišič, sedanji komandant VL in PZO general-podpolkovnik Stevo Roglič in ostali.

Cilj dvodnevnega simpozija ,,NL v NOB' je bil organizirati pravilen p'istop in odgovoriti na vrsto vprašanj, ki se navezujejo na zgodovino NL, hkrati pa usmeriti nadaljne delo za pisanje zgodovine VLo Simpozij je bil v štirih tematskih celotah:

General-polkovnik Zdenko Ulepič je imel referat "Vloga vrhovnega komandanta Josipa Broza Tita p'i ustvarjagju in razvoju VL in PLO". Profesor Cedomir Janič je imel referat ,,Potreba stalne raziskave zgo­dovine", prikazana pa sta bila tudi filma . "Tito med letalci" in ,,Razvoj JVL v NOB".

- Polkovnik Živko Radulovič je ocenil prispevke devetih referentov različnih tem, ter poročalo tematiki ,,Izkušnje iz borbene uporabe VL v NOB".

- Obravnavane so bile teme sedmih referatov. Podpolkovnik mr. Predrag Pejčic je poročalo tematiki: ,,Neobdelani in sporni dogodki, kraji, osebnosti, datumi in drugo iz zgodovi­neVL.

- Polkovnik Stevan Drakulič je ocenil enajst prispevkov na različne teme in poročalo ,,Negi letalskih tra­diCij" .

Na simpoziju so mnogi razpravljalci dali navodila, kako osvetliti nekatere p'obleme, ki ovirajo že tako težavno pot do objektivnosti zgodovinskih po­datkov.

Ugotovili so, da so bile zgodovin­ske raziskave sicer metodološko pra­vilne, vendar nekateri avtOrji referatov svojih razprav niso izpeljali do konca. Simpozij je tudi potrdil, da razisko­vanje zgodovine VL in PLO ne bi sme­lo ostati pri posameznikih ali pri sku­pini ljudi, temveč bi se morali zaradi 2'gOdovine in znanstvene potrditve vključiti v delo VSi, ki kakorkoli lahko pomagajo s podatki. Številni udeležen­ci v VL imajo dokumente, ki bi prav gotovo osvetlili marsikakšen dogodek, ki do sedaj se ni popolnoma raziskan. Poudal"ili so, da :;o zlasti starejši ude­leženci NOB moralno obveza ni, oziro­ma dolžni, da mlajŠim generacijam po­kažejo pot, po kateri morajo hoditi,

VOJAŠKO LETALSTVO

da bi lahko dali vsakemu zgodovinske­mu poiavu in dogodku ustrezno mesto. se so številni pomembni do­godki, med katerimi so tudi dogodki iz povojnega obdobja VL in PLO, ki čakajo na raziskovalce.

Pri pisanju oziroma obdelavi zgo­dovine mora biti nenehno navzoča ustvarjalnost vrhovnega komandanta Josipi Broza Tita, katerega besede, sporočila in ideje naj nas še naprej spodbujajo.

Velja omeniti še, da se je simpozija udeležil tudi 92-letni Sava Miklič, prvi srbski vojni pilot, udeleženec letalskih borb na solunskem bojišču. Omenilje, da sta iz njegove generacije živa samo še dva pilota, ki pa še vedno z zado­voljstvom spremljata napredek našega letalstva. Zavzel se je zato, da bodo zgodovinski dogodki pravilno in vero­dostojno vnešeni v zgodovino letalstva.

Komandant VL in PLO general­podpolkovnik Stevan Roglič, je na koncu predlagal, naj simpozij potrdi sklepe o nalogah v prihodnjem obdo­bjU, ki jih je sestavila posebna skupi-na.

Kratkoročne naloge vsebujejo: l. Pripravo in proslavo 4O-letnice

ustanovitve in razvoja Jugoslovanske­ga letalstva in PLO s tem, da se 21. maj 1982 proslavi po vsej državi z naj­različnejšimi manifestaCijami, prven­stveno pa v krajih, povezanimi s po­membnimi datumi iz zgodovine letal­stvain PLO.

2. Da se 21. maja 1982 odpre novi muzej jugoslovanskega letalstva.

3. Da se izda ilustrirana monografi­ja ob 40-letnici ustvarjanja in razvoja letalstva.

4. Da se z angleškega pokopališča v Beogradu prenese posmrtne ostanke prvega partizanskega pilota, narodne­ga heroja Jugoslavije majorja Franje . Kluza, v grobnico narodnih herojev.

5. Da se izda zgodovinska karta z označbami zgodovinskih krajev in voj­nih enot, ter označi, kje in kako so te sodelovale v končnih bojih za osvobo­ditev Jugoslavije.

6. Da "Vojno-izdavački zavod" objavi celotno gradivo s tega simpozi­ja.

7. Da v časopisu ,,Krila armije" in "Glasnik VL in PLO" objavijo naj-

rce'L4 9

zanimi vejše prispevke s te~a simpozija in da še nadalje objavljajo spomine udeležencev VL, feljtone in drugo gra­divo iz zgodovine letalstva, pri čemer pi naj osvetlijo tudi udeležbo in vpliv zaveznikov in sovražnikov.

8. POI1Bga ti organizacijam javnega obveščanja (radiU, TV, filmskim in za­ložniškim hišam) pri objavljanju gradi­va oziroma filmanju s tematiko letal­stva.

Za dolgoročne naloge je predvide­no naslednje:

l. V enotah in ustanovah VL in PLO ter v ostalih institucijah je po­trebno stalno poudarjati Titov prispe­vek za organizacijo in razvoj letalstva.

2. Pripraviti simpozij na tem o: ,,Iz­kušnje uporabe V L v NOB in njegov vpiv na uporabo VL in PLO v splošni ljudski obrambi". Simpozij naj pripra­vi leta 1 985 komandno-štabna akade­mija VL in PLO.

3. Izdelati študijo ,,zgodovina VL in PLO", ki naj bo narejena do 21. maja 1992 in bo predstavljala zaokro­ženo celoto petdesetletnega obstoja VLinPLO.

4. Obeležiti pomembne kraje iz 7godovine letalstva in PLO v tujin~V poštev pridejo mesta: Gravina v Italiji, kjer je bil ustanovljen prvi padalski ba­taljon, Benina v Libiji, kjer sta bili ustanovljeni 1. in 2. eskadrila NOBJ, Krasnodar v SZ, kjer je bil ustanovljen 554. lovski in Groznij, kjer je bil ustanovljen 254. jurišni letalski polk.

5. Izdelati letalsko bibliografijo. 6. Pripraviti in popraviti X. del

zbornika dokumentov NOB (dokumentov o VL).

7. Pospešiti sodelovanje med VL PLO in organizacijami ZB NOB, krajevnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami in drugimi, da bi poimenovali posamezne šole, ulice, KS itd. z imeni zaslužnih letalcev.

8. Organizirati zbiranje zgodovinskega gradiva o delu in pomoči zavezniškega letalstva in delovanju sovražnih letalskih formaCij nad ozemljem Jugoslavije zato, da bi lahko pravilno in objektivno ocenili delovanje naših letalskih formaCij.

Predložene kratkoročne in dolgoročne naloge so udeleženci simpozija sprejeli

GUSTAV AJDIe

Se hempp-H irthov Ventus med poskusnim letom nad Teckom pri Kircheimu, pilot Klaus Hol ighauS'

Po nekaj letih zat~ja, ko si je na evropskem nebu utrjeval položaj nove petnajstmetrski tekmovalni razred, se je v letošnji sezoni ponovno pojavilo nekaj povsem novih letal. Novosti imamo v obeh razredih, standardnem in tekmoval­nem, čeprav je bilo pričakovati, da bo standardni razred počasi odmrl (oziroma, da bosta naša DG in Cirrus še dolgo konkurenčna) in da se poleg uvedbe zakrilc kaj več za izboljšanje standardne­ga razreda ne da narediti.

Še se spominjamo živahnih razprav pred nekaj leti, ko so uvedbo zakri1c pravzaprav izsilili Američani in Finci: prvi zato, ker so imeli tako dobre izkušnje z Libelo, kktere izvedenka z zakrilci je bila povsem konkurenčna tudi v odprtem razredu, drugi pa zato, ker so imeli PIKa 20 že pripravljenega. Nemci, ki bi morali tehnološki napredek pravza­prav najbolj forsirati, pa so b ili najbolj proti. češ da zakrilca v stalldardnem razredu niso racionalna. da za dodatni

R'AZGLED PO SVETU

denar kupiš premalo performans. Morda je bil to ostanek klubskega racionalizma, ki ga-je ameriški poslovni pogled povsem povozil, morda tudi dejstvo, da nova letala še niso bila pripravljena. Vsekakor lahko ugotovimo, da sta se oba razreda trdno zasidrala ir. da tudi uvedba zakrilc ni bila zadnja beseda za zboljšanje kvalitete v petnajstmetrskem razredu.

Dva bistvena faktorja sta, v katerih se nova jadralna letala tretje generacije, kot jim nekateri pravijO, predvsem razlikujejo od starih: večina je dobila povsem nove profile, konstruirana pa so za gradnjo iz ~ ~ljikovih vlaken.

Nove profile so strokovnjaki že dlje časa apovedovali, saj je bilo logično, da bo treba petnajst let stare Wortmannove profUenadomestiti z novejšimi, ki bodo izkoručali vse, v tem času na novo pridobljeno znanje aerodinamike, pa tudi praktične izkušnje. Medtem ko so bili Wortmannovi proflli izrazito hitri, Epplerjevi pa počasni, se novi profili bolj

R'A2GLED PO SVETU

enakomerno obnašajo po celem hitrost­nem območju, izrazit poudarek pa imajo na spodnjem delu. Majhne hitrosti (minimalna hitrost Glasfluegla 304 je npr. 60 km/h) in majhno minimalno propadanje omogočajo boljše izkorišča­nje termike, kar lahko odločilno vpliva predvsem na rezultate na tekmovanjih.' Zaradi novih materialov, ki so se v zadnjem času povsem uveljavili kljub pomislekom glede cene in relativno zahtevne tehnolOgije, so novi profili tudi tanjši, nudijo zato manj upora, so manj občutljivi na onesnaženje z insekti in ' seveda so taka letala tudi lažja. Tretja generacija jadralnih letal je povsem prirejena za nov gradbeni material, to je ogljikova vlakna. Le-ta dajajo laminatu neprimerno večjo trdnost pri isti teži kot steklena vlakna. Takšen laminat v nekate­rih pogledih (nateg) prekaša najboljša konstrukcija jekla. Njihova uporaba se naglo širi na vseh področjih industrije in z večanjem proizvodnje jim tudi pada cena in postaja sprejemljivejša. Kljub temu stanejo nova letala okrog 40.000 DM in so torej več kot tretjino dražja od klasičnih in skoraj še enkrat dražja od letal klubskega razreda. Naj ho kakorkoli, ljudje smo pač taki, da je najboljše od najboljše~ ponavadi za nas komaj dovolj dobro ...

V standardnem razredu imamo pop!?l­noma novo jadralno letalo LS 4. Ze njegov predhodnik LS 3 Std. je zma~l letos na nemškem prvenstvu, LS 4 pa potem na mednarodnem tekmovanju, ki je bilo pred prihodnim svetovnim prven-

po uspešnem OG-200 še dirkalni konjiček OG-202

re.L411

stvom v Paderbornu. Po mnenju pilotov je novo letalo v kroženju povsem enakovredno svojemu slavnemu predhod­niku LS lf, v prernem letu pa je hitrejše. Novi profil je razen tega bistveno manj občutljiv na dež in insekte. Gradnja je klasična, planira pa okrog 40.

SB 12 je nova konstrukcija akademske športne skupine na univerzi v Braunschweigu, ki jo poznamo po neka­terih zelo uspelih konstrukcijah: s SB 11

.je bil lani Reichmann svetovni prvak v tekmovalnem razredu. SB 10 je jadralno letalo z največjo razpetino, ki ima tudi nekaj svetovnih rekordov. Glavni namen SB 12 je preizkusiti novi profil HQ 014/1834 za standardni razred. Zato je trup letala kar Hornetov, na nelakirano krilo pa je nanešen nov profil. Prvi preizkusi novega letala so zelo spodbud­ni, ima zelo nizko minimalno hitrost in se pri tem zelo dobrodušno obnaša.

Poleg gornjih dveh je zanimiva še modifikacija ASW 19, ki jo je pripravil ing. Stich. Krila je pokital in izbrusil nov profil, podoben tistemu pri SB 12. Novi profil omogoča 4-5 km/ h manjšo hitrost v kroženju in je do 170 km/h serijskemu enakovreden. Na zelo inventi­ven način je povečal tudi učinkovitost Schemp-Hirthovill zavor, kar bi bilo mogoče zanimivo tudi za naše Cirruse. Modifikacija je v Nemčiji že homologizi­rana in ing. Stich zanjo dobavlja načrte, medtem ko jo lahko izvršimo sami.

V standardnem tekmovalnem razredu so se pojavila letos tri povsem nova jadralna letala: Ventus al b, Glasfluegel

304 in za nas tako zanimivi DG 202. Vsa tri v sebi združujejo že uvodoma omenjene bistvene značilnosti nove gene­racije jadralnih letal.

Največ prahu je dvignil že pred nemškim prvenstvom, kjer se je pojavil in zmagal Ventus, ker ga je mogoče dobiti v dveh izvedbah: z večjim in manjšim trupom za velike in manjhne pilote (glede na telesne dimenzije seveda). Manjši trup obeta nekaj manjši upor in s tem seveda nekaj boljše lastnosti. Glavno pri novem l~talu pa je novi profil, ki so ga skupaj razvili Holighaus, Wortrnann in Althaus, torej sama znana imena. Po celem hitrostnem območju je bistveno boljši od starih profilov. Gatenbrink, ki je dobil Ventusa komaj nekaj dni pred nemškim prvenstvom, je brez večjih težav zmagal, vendar trdijo tisti, ki so z njim tekmovali. da je to bolj zasluga zares odločnega pilota kot pa letala. Kakorkoli že, navajeni smo, da so Holighausove kon­strukcije odlične in skrajni čas je že b il, da naredi v tekmovalnem razredu nekaj čisto novega, saj se Mininimbus v hudi konkurenci z ASW 20 in LS 3 ni k aj prida obnesel. Tudi na letošnjem ameri­škem prvenstvu je bil Mofat z Mininim­busom šele 6, spredaj pa sami ASW 20.

Nos Ventusovega profila je zelo zašiljen, tako da se insekti praktično ne nabirajo na njem, ampak ob površini zdrsnejo. Nadpoprečno pozornost je Holighaus posvetil tudi izdelavi kalupov in sami končni obdelavi krila, saj je profil konec koncev le toliko dober, kot je dobro izdelan, ker le tako J)fidejo dobre

,Glasfluegel 304 med startom na letali~ču Nabern

RAZGLED PO SVETU

lastnosti novih profilov do izraza. Ker je krilo izdelano iz ogljikovih vlaken, je profil izredno tanek, kar zelo zmanjšuje upor, tako da je fmesa skoraj 44 (pri petnajstmetrskem letalu!). To je številka, ki jo je pred desetimi leti dosegel le dvajsetmetrski AMW 12. Pri tem se nehote vprašamo, kaj lahko šele pričaku­jemo od novih letal odprtega razreda.

-Kljub temu, da ima zakrilca je le 5 kg težji od Std. Cirrusa. Specifično obreme­nitev krila lahko variiramo s 150 1 vode med 30 in 45 kp/m2, ustrezne minimal­ne hitrosti pa so 66 in 77 km/h, minimalno propadanje pa 0,56 in 0,66 mis! Vsekakor izredne številke.

Glasfluegel je po dolgem času neaktiv­nosti in negotovosti po smrti lastnika in konstruktorja Haenleja v sestavu neke brazilske firme končno pripravil novo jadralno letalo tekmovalnega razreda, Glasfluegel 304. Tudi pri tem letalu je glavna značilnost nov profil HQ 014/1642. Razvit je b ifposebej za letala z zakril ci , je pa precej debel, ker želi firma izdelovati obe varianti: krilo iz steklenih in iz ogljikovih vlaken z možnostjo dodatkov na koncu kril za povečanje razpetine na 17 m. Glasfluegel 304 planira okrog 43 pri 96 km/h. S 115 1 vode lahko variiramo specifično obre­menitev krila med 31 in 44,5 kp/m2.

Značilne so izredno nizke minimalne hitrosti: 60 in 73 km/h in najmanjše propadanje 0,57 in 0,69 mis. Ima zelo moderen design kabine, kar omogoča velik konfort.

Razvojna skupi na 8raunschwig posega s svojim S8-12 tudi v "standardn i razred"

Čeprav DG ne more in ne more do IXavih tekmovalnih uspehov, nam je gotovo izmed vseh jadralnih letal najbolj pri srcu. Letošnjo pomlad je poletela nova različica DG z zakril ci , to je DG 202. Osnovne značilnosti tega letala so modificiran, bolj zašiljen nos krila, ki naj ga naredi hitrejšega, izvedba iz steklenih ali ogljikovih vlaken, možnost podaljšanja kril za 2 m in nova kabina. Optično najbolj učinkuje nova eno delna kabina, ki se odpira naprej. Že tako dober razgled iz kabine na vse strani je sedaj še boljši, vstop in izstop sta lažja. Novo je tudi fiksiranje globinskega krmila, ki se ob nasaditvi avtomatsko zaskoči. Ročica trimerja je sedaj na palici (podobno kot pri Libelah), zavorna ročica pa je zato premeščena in deluje v povezavi z zračnimi zavorami (kot pri Libisu 17).

Nov je tudi ventil za vodo z večjim pretokom, ki naj bi rešil dosedanje probleme pri tankanju in spuščanju vode.

Večino teh modifikacij lahkk pred vidimo tudi za Elanovega DG 100. za primerjavo navedimo še nekaj podatkov: maksimalna finesa je 42, najmanjše propadanje 0,59 m/s, minimalna hitrost 60 km/h. Izve­denka iz ogljikovih vlaken tehta 220 kg.

Za konec moramo reči nekaj besed še o odprtem razredu. Letos ni bilo sicer še

nič novega, se pa pripravlja veliko: ASW 22, LS 5, Superventus. Situacija je trenutno tako, da je v proizvodnji le še Nimbus 2, ASW 17 pa so na nemškem prvenstvu sodelovali le še trije. Kakšna bo nova generacija, je pokazal Holighaus, ki je imel modificiranega Nimbusa 2c (ogljik) s 23,5 mrazpetine. S tem je seveda poskrbel za strupene diskusuje o omejitvah v odprtem razredu, sicer nihče ne more jamčiti, "da si neki konstruktor ne bo naredil boljše8a. letala kot ga imajo tekmeci". Poleg ogljikovih vlaken bodo precej doprinesli h kvaliteti tudi novi profili, ki jih standardni razred že uporablja. Finesa bo krepko čez 50 (sedaj je okrog 48), cena pa tudi verjetno šestštevilčna (v markah).

Na pragu je torej nov skok v kvaliteti jadralnih letal. Novi profili in novi materiali bodo naredili svoje. Kaj pa mi? To, kar smo si tako s težavo izborili, bo kmalu postalo uporabno le še za domača tekmovanja. V svetovni areni zadnja leta tako ali tako nismo več prisotni, kmalu pa z zastarelirni letali tam ne bomo imeli več kaj iskati, tudi če bi hoteli.

Enakovredno letalo namreč ne daje le objektivno enakih možnosti kot jih Imajo tekmeci, ampak za jadralno lete11ie tudi tako pomembno samozavest. Vsaj za reprezentanco bi zato nujno morali nabaviti nekaj novih orhidej.

MODELARSTVO

Prvi poskus radijsko vodenega modela (Foto: Leon Mesarič)

Uporaba in razvoj telekomandnih modelov letal

Pred kratkim je bilo v Zagrebu posvetovanje o nadaljnjem razvoju tele­komandnih modelov letal. Ugotovljeno je, da smo na področju razvoja te zvrsti letalskega modelarstva dosegli dobre rezultate predvsem zahvaljujoč entuziaz­mu posameznikov. Ugotovljeno je tudi, da So telekomandovani letalski modeli zaradi široke možnosti uporabe v svetu :zelo razviti, postajajo vse številnejši in jih iz dneva v dan izpopo1njujejo.

Nastanek telekomandnih brezpilotnih letal in njihov razvoj izvira že iz časa pred drugo svetovno vojno, pri nas pa So se ti modeli brezpilotnih letal pojavili šele po koncu vojne. Seveda SO šele nova dognanja in odkritja na področju naviga­cije in elektronike, predvsem senzorske tehnike , omogočila, da se je ta zvrst razvila ,in je uporabna tako v civilne kot vojaške namene.

Telekomandne modele brezpilotnih lctal lahko uporabimo tudi kot bojno sredstvo za razliko od drugih modelov, ki rabijo skoraj izključno za šport iII rekreacijo ter razvedrilo in za dvig tehnične vzgoje. Prav zaradi tega je ta model postal del oboroži tve v mnogih armadah v svetu, ki ga uporabljajo v različne namene. Uporaben ie na primer za izvidovanje in zbiranje podatkov, korekturo artilerijskega ognja, za pouk in usposabljanje v streljanju z orožjem protiletalske artilerije in podobno.

Danes lahko industrija, mislim pred­vsem na elektronsko industrijo, izdelala televizijska naprava, foto kamera in po­dobno opremo v velikosti, ki je za 50 do 100 krat manjša, kot jo uporabljajo in vgrajujejo v normalna letala ali velika brezpilotna letala. In prdv to je omogoči­lo širok razmah uporabe in izdelavc teh

MODELARSTVO

majhnih, brezpilotnih letalskih modelov. Takšen model lahko leti nekaj ur s

hitrostjo od 50 do 100 km/uro na višini do 1.000 metrov. Letenje lahko operator (pilot) kontrolira vizualno, ali se pa let programira v posebnem programatorju. Lahko se uporabi kombinacija vizualne in programirane kontrole letenja.

V takšno letalo lahko vgradimo foto­kamero ali TV kamero, pa tudi ~rug~ potre bna sredstva in opren:o: sanltet~1 material, propagandni materIal, sonde m podobno.

Brezpilotni model letala lahko na. primer uporabimo za snemanje .r~zpore­ditve sovr3Žnikovih enot v globinI 5 do 10 kilometrov. Celoten let, če vključimo tudi priprave za polet in razvijanj~ filma, traja največ pol ure , če pa Up?rablf~O ~y kamero, je postopek se veliko hltre]S1. Vse, kar vidi TV kamera, namreč lahko sproti spremljamo na televizijskem ekranu. Takšen način zbiranja podatkov je zelo učinkovit, še posebno, če vemo, da je za uničenje takšnega letala zelo majhna možnost. Radarju ie to letalo

Sončni pogon za letalo

Reuter poro ča iz Bostona, da namerava izumitelj prvega letala na pogon s pomočjo "človeške sile" preleteti Rokavski preliv v letalu, ki ga bo to pot poganjala ,,sončna energija". Petinpetdesetietni Paul McCready iz kalifornijskega mest,~

, Pasadena je za časnik "Boston Globe izjavil , da namerava v l~t~lu, kater~~a motOlji se bodo n~paJah z e~erglJo preko sončnih cehc, prelete~ 320 kilometrov dolgo pot od Panza do Londona v šestih urah. McCready je prepričan, da bo uspešno opravil najdaljši let "na so~čni pO~?" ~ svojim letalom "Jamce Braun , ki tehta 42,6 kilograma. McCready je do sedaj projektiral tri letala na "člove­ško silo" in venem od njih, "Gosamer Albatrosu" , je leta 1979 Alan Brian preletel 32 kilometrov dolgo pot od francoske do angleŠke obale. Ta podvig mu je prinesel 200 tisoč dolaljev nagrade.

skoraj nedosegljivo, saj ga težko opazi, zaradi majhne velikosti pa je letalo nevidno na oddaljenosti večji od 500 metrov. Končno pa, tudi če je uničeno , je to letalo brez pilota in je hkrati veliko cenejše od velikih brezpilotnih letal. Ne potrebuje posebnega letališča niti dragih naprav za vodenje.

Modele brezpilotnih letal imajo naši člani, člani LZJ, dosegli pa smo že nekaj dobrih rezultatov. Tako je bil na primer model v zraku že celih 9 ur in 55 minut. V ravnem letu je dosegel razdaljo 22 kilometrov in višino 1.150 metrov. Največja dosežena hitrost je bila 153 km/ uro. Vse te rezultate So dosegli posamezniki iz vrst naših klubov. V te dosežke pa SO morali vložiti izredno veliko truda in prizadevanj ter nenazad­nje znanja in iznajdljivosti.

še večje uspehe in dosežke zavirata predvsem slaba organizacija in nepoveza­nost ter še vedno premajhno zanimanje odgovornih posameznikov za to vrsto letalskega modelarstva. Naša industrija bi lahko brez težav izdelovala vse potrebno za sistemski in planSki razvoj brezpilotnih modelov letal, položaj pa je danes takšen, da morajo modelarji večino materiala kupovati v inozemstw. To stvar bistveno podraži, še posebno po tem, ko se model pokvari in je težko priti do nadomestnih delov. Industrija se je pri nas nekoč že lotila izdelovanja teh delov, vendar se je vse zaustavilo že na začetku zaradi pre ozkega in preveč komercialnega inte­resa. Čeprav pqsamezniki že kar 30 let izdelujemo in razvijamo tovrstne modele, lahko trdimo, da o večji organiziranosti ne moremo govoriti, člani, ki se s tem ukvarjajo v Letalski zvezi Jugoslavije , pa sami tudi z največjo voljo ne morejo doseči pravega cilja.

Marsikdo bi utegnil vprašati, ali je telekomandni brezpilotni model letala potreben našemu SIstemu SLO. Mislim, da tu vprašanja ne bi smelo biti in da lahko trdimo, da ' je uporaba teh letal možna in koristna. Seveda pa bi morali poprej dodobra razumeti pomen brez­pilotnih modelov letal za sistem SLO, saj bi se tudi organizacija postavila na trdnejše noge in bi se telekomandni modeli letal v čim večjem stevilu pojavili v naših klubih nasploh.

OTOKAR HU;CHY

Albatros ima res čiste aerodinamične linije

Velik izdelovalec malih letal - tako bi lahko najprimerneje opredelili položaj čehoslovaške letalske industri­je v svetu. Njeno priznano področje so športna, šolska in majhna transportna letala. Komaj petnajstmi1ijonska Če­hoslovaška drži tu vrsto prvenstev, ki jih ji lahko zavidajo letalske velesile z neprimerno večjim zaledjem ...

ŠPORTNA LETALA Začnimo z jadralnimi letali. Na

vprašanje, katero jadralno letalo je bilo najbolje prodajano v zgodovini letalstva, je odgovor jasen: čehoslova­ško dvosedežno jadralno letalo L13

KAKO DELAJO DRUGI

"Blanjik" , sicer tudi prvo kovinsko jadralno letalo na svetu. Izdelano serijo več kot 2500 letal bo v tej kategoriji v doglednem času težko preseči! Izdeluje jih tovarna LET v Kunovicah.

Med športnimi motornimi letali je postala pojem čehoslovaška znamka z wč kot štiridesetletno tradicijo -ZUN. Njen povojni tip Z 26 "Trener" je bil na primer tako napredno zastavljen, da so ga z modifikacijami izdelovali več kot 25 let. Akrobatski "TreneIji" So dolgo vrsto let suwreno osvajali prva mesta na mednarodnih

KAKO DELAJO DRUGI

tekmovanjih in svetovnih prvenstvih. Izdelovalcu, tovarni MORAV AN v

Otrokovicah, je leta 1965 Mednarod­na letalska zveza F Al, kot prvemu na svetu, podelila najvišji naslov "Diplo­me d'honneur F Al" za konstruiranje šolskih in akrobatskih letal.

Najnovejšo akrobatsko letalo je ZLIN Z 50, ki je za 30 % močnejše od "Trenerja", ima za 20 % manjšo vzletno težo, vzpenja se z 12 do 15 ml s, obseg mane verskih obremenitev pa je od +9 g do - 6 g. S tem letalom je pilot Ivan Tuček osvojil naslov absolutnega svetovnega prvaka . v akrobacijah za pl?sameznike,.ekipa ČSSR pa je na letalu ZLIN Z 50 tudi skupinski svetovni prvak.

ŠOLSKA lffiAKCIJSKA LETALA Tudi tukaj lahko začnemo Z

rekordom. V kategoriji šolskih reakcij­skih letal je čehoslovaški L-29 "Delfin" najbolje prodajano letalo. za bodoče civilne in vojaške pilote vrste držav, pa tudi za večino kozmonavtov socialističnih držav, je bil. "Delfin" najboljša priprava, preden so sedli v najsodobnejša nadzvočna letala.

Serija "Delfinov" je kar neverjetna. V podjetju AERO v Vodohodih so jih naredili več kot 3000! Zdaj je

naslednik "Delfina" letalo iz iste tovarne L-39 "Albatros". Možnosti za šolanje pilotov so pri ,,Albatrosu" v primerjavi s predhodnikom podvoje­ne, saj omogoča I?opolno osnovno in nadaljeValno šolanje, nočno šolanje in šolanje v zelo težkih atmosferskih okoliščinah. Uporaben je tudi za posebno vojaŠko šolanje, kjer so prej uporabljali mnogo dražja bojna letala.

Veliko maneversko sposobnost ima zaradi sorazmerno velikega razpona hitrosti: od minimalne 155 kilome­trov do 750 kilometrov na uro. Močni motorji omogočajo učenje elementov višje pilotaže, ne da bi letalo pri tem izgubilo kaj dosti višine. Čista aero dinami čna zasnova ,,Albatrosa" je zaslužila priznanje tudi na znanem pariškem letalSkem salonu, kjer je L-39 dobil naslov ,,najlepšega letala razstave" .

Z dodatkom posebne naprave -trenažeIja za šolanje pilotov na tleh -je "Albatros" zelo ekonomičen. Trenažer TL-39 s kompliciranim elektronskim krrniljenjem, hidravli­čnim sistemom in lokalno televizijo omogoča šolanje v okoliščinah, kakršnih v zraku ni mogoče preizku­siti, na primer simuliran zlom letala. Za take primere je na razpolago tudi

Simulator letenja za l410. Na platnu pred pilotom se projicira slika, ki ustreza razgledu med resničnim letenjem, hidravlika poganja premikanje letala, zvočne naprave pa ropot motorja in §umenje zrakL

katapultni trenažer NKTL 29/3~, s katerim vadijo prisilno zapustitev letala, ko izvIŽe pilota s sedežem vred.

TRANSPORTNA LETALA V Cehoslovaški jih izdeluje tovarna

LET v Kunovicah. Njihova "minileta­la" L-41O "Turbolet" imenujejo piloti v šali ,,naš jumbo". To ni žaljivka. Prav mali "Turbolet" je v osnovni verziji za 17 potnikov, zelo. ekonomično in praktično dvomotor­no turbopropelersko letalo.~a majhnih razdaljah 300 do 500 km Je lahko skoraj 90 % izkoriščen? i!:l z njim ni takih skrbi, kot na pnmer z nekaterimi ,,supeJ.jeti". Ce dodamo še enostavno Oo • ndrževanje in poslovno odpremo; 'potem ni čudno, da se letalske družbe tako zanimajo zanj.

Vse to je vodilo h konstrukcijam posebnih verzij "Turboleta": de lux za 12 potnikov, salonska verzija za 8 potnikov, fotogrametrijska verzija za kartografiranje, pada1s.ka in sa~itetn~ verzija. Začeli SO Izdelovati tu~ izpopolnjeni tip L-41O UVP. NoVI

KAKO DELAJO DRUGI

"Turbolet" potrebuje krajšo vzletno in pristajalno stezo. Potrebna vzletna dolžina je komaj 465 metrov, pristajalna pa samo 571 metrov. Zadovoljuje že travnato letališče, vzleta ina peščenih in kamnitih' površinah. Zanesljiv je pri temperatu­rah od + 45 do - 50 stopinj Celzija, na stezi pa sta lahko celo led in sneg. Potovalno hitrost ima 365 kilometrov na uro, dolet pa 1000 kilometrov.

Tudi za letalo "Turbolet" je na razpolago trenažer, ki prav tako močno povečuje ekonomičnost letala 1..-410. JaSno je namreč, daje šolanje. na tleh neprimerno cenejše, kot. resnično le~enje. . Simuliranje najra­zličnejših · 'momili ' potožajevmed letom je v trenažerju zaupana elektronskemu računalniku, tako da v kakovost šolanja ni mogoče dvomiti.

MlHALROLO

(Povzeto iz revije "Socialistična) Cehoslovaška", številka 12/80. Pr­evedel M. M.)

Kabina "T ur boleta", ki ne , bo nikoli vzletela - notranjost trenažaja na zemlji je na las podobna notranjosti pravega letala

PODMLADEK rcl!fL419

o mladinskih natečajih 1980 Razpis na natečaja Ikarovo pero . in

Selenitska paleta, ki je bil objavljen v marčevski številki naše revije, je tudi letos privabil k sodelovanju veliko učen­cev osemletk in prvih razredov gimnazije. In čeprav je to pot sodelovalo več kot 25.000 učencev iz SR Slovenije, je to še vedno premalo glede na število obstoje­čih šol.

Zanimiva je ugotovitev, da so se tudi letos odrezale šole iz manjših slovenskih mest Kranja, Celja, Murske Sobote, Ptuja in obrobnih šol teh mest, medtem ko je npr. republiko mesto Ljubljana bilo za­stopano samo z dvema šolama, in še to po zaslugi samoiniciativnega člana ZLOS. Mesto Maribor tudi letos sploh ni imelo svojega predstavnika, čeprav ima močno letalsko tradicijo in precej letalcev; vprašljivo je, iz katerih vrst jih bodo v bodoče pridobivali?

NajveČ prispevkov so to pot poslale šole 1z Murske Sobote in okoliške š<ie, kar je prav gotovo zasluga zadolžeiiih članov aerokluba Murska Sobota za pro­pagando dejavnost.

In kako opravičiti neudeležbo šol na razpisanem natečaju? Ponovno moramo citirati že tolikokrat izrečene sklepe. člani propagandnih komisij pri aeroklu­

. bih se tudi to pot, kot vse doslej, niso potrudili niti toliko, da bi p~ane razpise ZLOS poslali VS!i najbližjim šolam, kjer klubi delujejo. Ce bi kdo iz ,,zaspalih"

. komisij za propagando samoiniciativno stopil do direktorja ali pa mentorja za jezik ali likovno izbmževanje v lokalnih šolah, uspeh prav gotovo ne bi izostal! Samo malo dobre volje je bilo potrebno, za vse ostalo bi se šole same pobrigale. Mar potovanje v Beograd ni bila dobra nagrada za vsakega učenca, ki je uspešno sodeloval na natečl!iih? In zakaj potem ne bi sodelovali? Clanom propagandnih odborov se torej zaradi tega ne bi bilo potrebno pretegniti od dela, pa vendar bi opravili svojo dolžnost, ki so jo Sprejeli, ko so bili predloženi in .izbmni v te komisije!

Mislim, da je takemu obnašanju po­sameznikov v odborih potrebno napraviti konec. 10 '1 klubih bi morali zavzeti ostrejšo opredelitev do neaktivnih članov svojega kluba.

Verjetno se bo vsak strinjal s tem, da sta ravno razpisana natečaja idealna pri­ložnost in način za pridobivanje pionirjev za letalsko misel. Vsakoletni zleti letal­skega podmladka, ki jih organizirajo vsa­kokrat v drugi socialistični republiki ozi­roma AP ,pa so odlična priložnost,da se mladina spoznava z vrstniki iz vseh krajev Jugoslavije in se v prijateljstvu navdušuje za letalstvo.

Letos je, IV. po vrsti, zlet organizirala letalska zveza SR Srbije na letališču v Batajnici. Z1eta se je udeležilo kar 45 udeležencev iz naše republike. In čeprav sem kot delegat na sestanku zvezne komi­sije za letalsko vzgojo s težkim srcem moral obvestiti ostale delegate iz republik in AP o tem, da ZLOS zaradi pomanjka­nja fmančnih sredstev za prevoz udele­žencev ne bo sodelovala na tem zle tu , so se stvari v zadnjem trenutku iztekle uspešno. Na predzadnjem sestanku pred­sedstva ZLOS so delegati iz vseh aeroklu­bov in letalskih centrov dali svoje soglas­je, da bodo solidarno pokrivali stroške, ki bodo nastali v zvezi z zletom.

Z odlično organiziranim prevozom je posebni avtobus prevzemal izbrane udele­žence in mentorje v mestih Ljubljana, Celje in v Ptuju in nato nadaljeval pot do Batajnice, kjer so jih gostitelji prisrčno sprejeli.

Poleg tekmovalnega dela zleta, kjer so Se pomerili tako modelarji kot tudi litera­ti m likovnik.i, pa so se u~eleženci spo-

_ znali tudi z najnovejšo vojno-letalsko tehniko, ki so jim jo pokazali letalci garnizona. Višek doživetja pa je bila gotovo za slehernega udeleženca poklo­nitev na grobu maršala Tita v Užički ulici v BeolZl'adu.

NaSiednje leto naj bi organizacijo V. zleta prevzel ZLOS, če bodo seveda odobrena potrebna finančna sre<htva. Za organizacijo take manifestacije bo brez dvoma potrebno pritegnili k delu večje število naših članov, da bo tudi ta zlet na območju naše ožje domovine uspešen.

Upam. da bodo do takrat vsi propa· gandnt odbori..,..komisije v naših aeroklu· bih pravilno zaživeli, kot jim to nalaga njihova funkcija.

AJD1e GUSTAV

V arhivu uredni­štva KRI L smo našli sliko italijan­skega dvomotorne­ga strateškega bombnika Caproni CA 46 iz prve svetovne vojne, aparata, kakršni so morda strahovali tudi Ljubljano

PRED 65 LETI

Laški letalci nad Ljubljano URADNO AVSTRIJSKO VOJNO POROČILO

Dunaj, 19. februarja 1916. -Včerajšnje podjetje italijanskega letalskega brodovja proti Ljubljani je izpadlo klavrno. Večino letal so prisilili že na bojni črti, da so se morala obrniti; tri letala so dosegla Ljubljano in vrgla bombe blizu neke tarnošnje bolnišnice in na več okoliških krajev, ne da bi dosegla kak uspeh. Pri povratku so napadli naši letalci sovražne in sestrelili -veliko bojno letalo vrste Caproni pri Gorici - voj. vežbališče.

URADNO ITALIJANSKO VOJNO POROČILO

Rim, 19. februarja 1916_ -Včeraj dopoldne je podvzelo naše brodovje letal, vrste Caproni, na­pad na Ljubljano. Drini letalci so dosegli, dasi jih je zasledoval ogenj številnih obrambnih bateri,j in četudi so jih napadla sovražna letalska brodovja svoj cilj. Skozi plasti oblakov so se spustili nad mesto in so vrgli nekaj dvanajstoric granat, min in bomb. En Caproni

a parat je napadlo 6 avstrijskih letal cev , ki so ga obkolili in prisilili. da se je moral izkrcati na sovražno ozemlje. Ostala letala so se vrnila nepoškodovana srečno v naše črte.

(SLOVENEC, 21. februarja 1916)

LAŠKI LETALCI NAD UUB­DANO

V petek, 18. februarja ob pol enajsti uri je priletel od juga sem italijanski letalec, ki je _ metal bombe na mesto. Prva je udarila na Sentjakobski trg, tri korake od fasade rezervne bolnice št. 2 na tla in izkopala tri metre široko in cirka meter globoko jamo. Popoka· le so tudi šipe na oknih. Letalec je letel nato še nekaj časa v prvotni smeri, nato se je obrnil v smeri proti dolenjskemu kolodvoru in vrgel še tri bombe, od katerih dve sta padli na dvorišče hiše št. 11 na Zabjeku, ena pa na Važarski pot. Tudi tu so izkopala velike luknje. Prst in šuta sta padli na streho pritlične hiše in jo poškodovali. Nek mož, ki je na dvorišču sekal drva in bil od vseh hišnih prebival­cev edini doma, je ostal popolno­ma nepoškodovan, četudi je udari­la bomba komaj tri korake od njega preč. Samo sekira mu je padla iz rok. Lct:llcc je nat (\ vJgel še dve bombi, katerih ena je padla v Ljubljanico, druga pa v močvirje. Nenadno nastala gosta megla mu je vzela razgled. Ko je proti 12. uri izginila megla, so kmalu opazili 2 letali, ki sta leteli iz smeri iz Zaloga prot: Ljubljani. V bližini stare cukrarne je padla bomba, ki je ranila par

• oseb in enega konja ter razbila več šip. Takoj nato je spustil letalec še eno bombo, ki je padla na njivo za Lichenturničnim zavodom blizu Kuhnove ceste. Napravila ni nobe·

PRED 65 LETI

ne škode. Obe letali sta leteli precej nizko in so j~ tudi t~oj obstreljevali obrambm tOPOVI na Gradu, nakar sta odletela.

K temu pristavljamo, da se je le čuditi gostobesednosti !aškeg~

Corriera". Zato, da so laški letalcI ~ekoliko poškodovali v Ljubljani samo Skupčevo in Zupanovo, po domače Pajkovo hišo in pobili nekaj šip v cukrarni, se pač ne izplača "zmagoslavno" kričanje po italijanskih časopisih.

(SLOVENEC, 22. februarja 1916)

SE NE-BOMB IN

NE DOTIKAJTE . RAZSTREUENIH IZSTRELKOV

LJUBUANSKE NOVICE: Pri zadnjem napadu sovražnih letalcev se je dogodil o, da so s~ z~nesle nerazstreljene bombe v hiše ln da se je pri eni celo poskusil? vžigalnik odvitL Ker vsako naj: manjše_ premikanje lahko P~VZroČI razstrelitev, se resno svari pred do tikanj em nerazstreljenih bomb ali izstrelkov sploh, ter se najditelj v splošno korist pozivlja, da naznani dotični kraj, kjer je našel tak izstrelek, takoj najbližji varnostni oblasti oz. varnostnemu organu.

(SLOVENEC, 21. februarja 1916)

ŽRTEV NAPADA ITALIJAN­SKIH LET ALCEV

"Pester Uoyd" poroča iz časni­karskega stana, da je povodom italijanskega zračnega napada na Ljubljano en deček na zadobijenih poškodbah umrl.

To naj bi bil učenec 1. b. razreda I mestne šole STANKO ZAVRŠAN. Ranjeni pa sta bili 10 let stara Marija Samca, hči begun­ke iz Zelene jame in 13 letni Fran Artač, delavčev sin.

(SLOVENSKI NAROD, 22 februalja 1916)

Pogumno v XI. letnik (Nadaljevanje z 2. str.) mlajše letalce in prenašajo na njih svo­je bogate izkušnje.

Zato ostaja zasnova KRIL v XI. letniku nespremenjena: z rednim me· sečnim izhajanjem bomo skušali sl~di­ti vsem večjim dogajanjem v ZvezI le­talskih ox:ganizacij Slovenije in okrog nje. Zlasti si želimo več poročali o de­lu in življenju aeroklubov ter več kratkih sestavkov o novostih doma in po svetu. Za take prispevke se pripo­ročamo vsem, ki znajo pisati, risati in fotografirati. V LETALSKI POŠ!~ smo lani objavili 38 vaših pisem - mh enega nismo zavrgli - letos naj bi jih bilo vsaj dvakrat toliko!

Zavedamo se, da smo s tako zasno­vo še daleč od "prave revije", da smo pravzaprav bolj časopis, za strogega ocenjevalca komaj d?ber bilte~. Ve~­dar mislimo, da zdaj tako glasilo naJ­bolj potrebujemo. Hočel!1o ~iti pr~v to: obveščevalci na organizacijskem ID strokovnem področju, sredstvo za samouIXavno izmenjavo izkušenj s polno odgovornostjo vseh sodeh.go. čih, piscev in - bralcev. Zato pričaku­jemo tudi več vaših pobud za izbo~jša. nje KRIL, uresničilijih bomo, kolikor le bo v naši (denarni) moči.

KRILA bodo tudi letos izhajala mesečno, razen poleti - 12 številk bo tiskanih v 10 snopič ih na 320 straneh. Prispevki, ki jih boste poslali do 10. v mesecu, bodo lahko objavljeni v na­slednji številki! Se lepo priporoča

UREDNIK NAGRAJUJEMO ~ ......... FOTOGRAFE

še vedno velja, da nagrajujemo avtorje fotografij za naslovno stran revije, vendar ne pozabite: - črnobela fotografija za naslovno

stran rrora biti obvezno pokon­čna vsaj v formatu 18 x 24 cm ali večja,

- barvni diapozitiv (ne negativ!) za naslovno stran v kolorju naj bo vsaj v formatu 6 x 6 cm z možnostjo pokončnega reza v razmerju 3 : 4 (3 vodoravno in 4 pokončno)

Oster pogled in nasVIDENJEl : .................. 1 ...... ..

"e'L422

Zlati orel Branku Leskošku

Za najuspešnejšega športnika Letal­ske zveze Jugoslavije je predsedstvo konference LZJ na 7. seji 23. d ecem­bra 1 980 razglasilo letalskega mode­larja Branka Leskoška, člana kluba EMO iz Celja_ Visoko priznanje je Branko dobil za: zlate medalje vposa­mičnem in ekipnem tekmovanju na Evropskem prvenstvu v kategoriji FI A v Mostarju, srebrno medaljo na 34 .. državnem IXvenstvu v kategoriji FIA v Pančevem in drugo mesto na Kupu bratstva in enotnosti v Čakovcu.

Sicer pa so najboljši športniki za leto 1980: jadralec Ivan Filko (AK Novi Sad), motorni rally pilot Mijo Ban (AK OSiiek), motorni pilot akrobat Miha Sorn (AK Ljubljana) padalec senior Maks Humar (ALC Lesce), padalec junior Darko Svetina (ALC Lesce), padalka Dragica Jovanovič (AAK Beograd) in raketni modelar Zoran Jovanovič (KRM "Feniks" Skopje).

Rang lista desetih najboljših letalskih modelarjev: l. Mr. inž. Branko Leskošek (AK EMO Celje), 2. Oton Velunšek, zobotehnik (AK Ptuj), 3. Anton Videnšek, inž. tehno

............................................ NOVI TOMAHAWKI ZA MARIBOR IN AJDOVSCINO

Dogaja se, da se lomijo elise na letalih PA - 38. Zakaj? . - letališča niso kriva, ker so bila vsa z asfaltnimi stezanu, - piloti tudi ne, ker so bili vsi izkušeni. Nedoučenost,

nepazljivost itd. ne pride v poštev. Kriva je konstrukcijska napaka pri letalih TOMAHAWK! Od tovarne PIPER smo že dobili o bvestilo in sliko

modificiranega letala PA - 38 za naše pilote in letališča.

ŠPORT

dela (AK Ljubljana), 4. Radoje BlagojeViČ, študent (AK Zrenjanin), 5. Dušan Varda, dipl. pravnik (AK Pančevo), 6. Milan Pavlov, kovinostrugar (AK Pančevo), 7. Ivica Kajič (AK Vareš), 8. Slobodan in Miodrag Pažin, študenta (AK Nova Pazova), 9. Rado Kikelj, študent (AK Kranj), 10. Franc Markun (AK Kranj).

Med . 10 najboljšimi raketnimi modelarji ni no benega iz Slovenij e, pač pa so iz naslednjih klubov: "Feniks" Skopje, Niš, Štip, Kovin, ,f. Grnarov" Skopje, V. P. 1478 lJubljana, "Trešnjevka" Zagreb in Split.

(PO MODELARJU, št.114, dec. 1980)

xx. memorial "Edvard Rusjan"

Letalska- zveza aeroklubOV v Beo­gradu je ~riredila 19. oktobra 1980 na letališču Lisičji Jarak XX. memorial "Edvarda Rusjana" .

Tekmovanje motornih pilotov, kije postalo tradicionalno tovrstno tekmo­vanje v naši prestolnici, vsako leto privabi vse več udeležencev. V dvajsetih letih je na tem tekmovanju sodelovalo nad 700 tekmovalcev in s tem dostojno počastilo kraj, kjer se je 1911 smrtno ponesrečil naš rojak, prvi letale~ jugoslovanskih narodov, Edvard RUSJan.

Na letošnjem tekmovanju, ki je bilo zelo uspešno -in je bilo v izredno lepem vremenu, je sodelovalo 45 tekmovalcev: iz SR Srbije 21, SR Hrvaške 7, AP VOjvodine 7, SR Slovenije 5, AP Kosova 4 in SR Črne Gore en tekmovalec. Letalska zveza Bosne in Hercegovine na memorialu ni imela svojega predstavnika.

Tekmovanje, ki ga je zelo uspešno vodil znani pilot in učitelj letenja Miroslav Isakovič, je bilo na etapi, lisičji Jarak-Krnjača-Spodnji Kale­megdan-Zemun (kula Sebinjanin Janka) -Kovilovo-Lisičji Jarak in je vsebovalo točnost merjenja dolžin iz zraka, točnost prihoda tekmovalca na določeno mesto, iskanje objekta iz) zraka (opazovanje) in točnost pristaja­nja na črto. Iz rezultatov je razvidno, kakšna mesta so zasedli posamezniki.

G. A. .

ŠPORT

Rezultati XX. memoriala "Edvard Rusjan" Plasman Tekmoval ec Aeroklub Letalo Merj enje Vremen. Opaz ov. Točn. Skupaj'

daljave točnost prist.

================================~===============================~==~=~~===~===============~ __ l_. __ . !I_ap.Rij..o. _____ •.• __ .0.s.!-~_ nva775 _19 __ • _ . . 5.L 58 5q, .• ___ 50 263

2. ll.a..i.o.'QAl,lilosav . ____ ~>:on.j anin VUga· 41 _2.9_ ~8 50 __ .. 40 248

3. An_t_o}'..i.l\l<.~_. __ .Z.aKr..cb C-150 . 35 _ •• _ .5.8 __ ~2 50 ______

50 248

_-,4~. __ -"B.<?ž1-L.D_o",b::r=-i",ca,,-__ . _. 1l2_o,.f.g~r.;;ad~_~U.!Ctv!.!a~-:.J7~5~~3'2. __ ..55 56 50 ___ 2~0:.-_-=2:t.45 ___

__ 5"'.'---__ 1::.9.!'.d.a_R.'!.dovan _. _. _ .?_cp'unL._~U~t<.:!v.;aa::-7.L.5~_:t.45L-._2.'L 57 50 ...:t.4::t.0 __ .:2:t.42=-.

_..:6'-'.'---__ V..c.!'.b.ap.č.i}~Ot~o __ o • • Ea.r.!-E,~o~r_--,'!T~o!!!ml:!ahavk 26_._ .• )§ _ .. _-2~2.. ... ____ -,5~0~_.:23~8:!.-__ 7'-'.'---_--'Žl'l'.~"1.i.c Zoran ._.'!-.a~.:;;c:!!b __ .):0~-=.15,!.;0~_~1.!O. 60 5(L •. __ . ....;4:t;0~_-'2:.31.!2'--38 '" .4.4..

8. ~.t'.i.(1_Vlj,.lan __ .. o. .Z.r."p, .. j,!!a",m",· n~..!V=-i=-lg~a=--_~12 58 50 .~3::t.0 __ .:2~2 .. 5_ 35 •.. 5.2 .. __

9. Rc.v_o:;j .• c Janez _. np.i..-_~A~e<2r~o~-:.l.3 __ .!tJ... 51 50 40 223 43 __ )9.

---=l..,O,-,-· __ .lia.iJl. . .zvonko ___ .• .z.aJ:,}'e,"'b-'-_-'U:.:t.:.v""a-li __ 4_5 __ __ ,3.1?.. _..z592----'50 3 O 222

11-'12 }Jodli Zoran Be ograd 0-152 4 0 41 50 50 40 . 221

_____ .G.l_i.š.i2....Y1~av _ __ •. ~"- .l'-,,-lJ!.!!!!:a PA-=_18 ___ 1.6_. u..)] 58 50 ..:;4o::0:.-_-=2.s:21~

13. B.ng_c.Marijan __ Z_r_cl',janin VUga 40 _. __ .4'?".. 46 50 -o!3::t.0 __ .=2=.14:t.-

14 PEF'_t.".l.!-.L!A0.!' _____ .z.ol11.un CII-10 25 _._ .. 41. .. _-2_0_.5..9_. _____ ~4~0 __ =21=:2,,--

15. __ ~;l .i.c .. P~l.":!' ____ . __ .Spl .• !,21.ap1<a PA-J§ ___ 4.0• ____ ... U .•. u 43 50_._ ... _ •. .!!4~0 __ ""206~_

16. .Dr.".1i.a..1..l.d.!'iz ____ o. _ . r.e.c.. ___ . __ ~tva-72 __ . 4 0 ... _ .. 5.5 __ ~_L__ .25~0 __ ,,"20~31.-

17. S~}_C Dragolju~_h_' "'l.r'L~oVO Utva:-75 50 _ .... 5,3 .. __ ~_9. ... u. __ . ...2.:::0 __ 2:;0~·2,--18. J.1'yl:.o.v~ ____ oo • • .zronjanin PA_) 8 46 _46 37 5_~. _____ ~:.-_--=19;z;9i!-.

19. I_a.v.l.o-,~c Dušan .. _u~_ .. Palanka PA-18 .~. __ .§.O 42 .22.... 0~ __ .::;19z;81.-

~. __ J.o-,,-aA."v1c B~~'!.v ___ .•• il!ll..!',iUanka PA-18 _..42_ .•.• 23. 52 0 _____ 40. __ -,1~9!.J7~

21. J>j.EJ.i.c • .z.o.J:l'_n _____ .Z2,.m_un CII-lO 42 ___ 31.. __ ~...iQ.. _____ --=1.:::8""5_

22. l 'I;i.t.r.o.v_ic Saša __ ._Ac.?]t_o'-'v.;aa"'c __ V-'-'i"'lo:;g .... a 1_0 __ ._ .• 4.1 __ ~.?.() __ __ o ~O 180

23. .i?t..".v.a.l)ov16 M11a.9-.!-_n . ... _.1'.a.r.a_cJ,n Utva-75 __ 5..Q. ___ )9 ___ -21..-._0" .. __ ._.oiI.3::t.0 __ -=17J.:6:!.-

-'2"'4'-'.'--___ ~č..:\o Zv:.:o",n""k,,-o ___ ... J.~"'-Zibor Tomahavk 45 __ __ . ML ° 50 _.:!:4::t.0 __ -=17.L.5~

25. 2"yrUov1c Zoran ••• N.i_šc-___ -'U"'t"'v"'ac:-.!.<75 4~0~ _ __=1.L71=_ _43 •...• .-L0_ ~4 O

-'2'"6"'.'--__ -2"M.B.!'.!'ov16 Tihomir __ o. .Z.M.r_o_b~ __ ~U~t-,v.;;a::-7L;52-_.l.L_ 4r.::0:.-_-=:16~7l.-37 10 :10 _0

27. I<:!>A,!!j an ol2.!L._ ..... .z.r.op'..lj.;aa~n1"'n~_.!oVi=l:lgl.5a!.-_...; ~0~ __ :!::16~6'--4..4. ___ )_7. J~ 20

26. },p_toni6 Velibor ___ l'.!'.1lliM.... Utva-75 41. _ .. .4.9.. 25 O ~5~0::..._.-;:1:::6~5~

~ __ ._.Ata.n.~.!'.!.12..v.iL"112E!.i.r. _L.!'_s~~,o~v.;;a,,-c __ ",PA~-:::1~8~_~4 . .L. _ .5.1. _---2_8 __ 0.. ___ . 10 __ -'1~6~41..· _

3 O. . __ .G_a;l.1_c_.L,1 ub omir • .o_ ... Z.r.cn,1 anin VU ga . ..41. ....... <!. _____ ~O_. __ ...lQ. __ ~1:::6:=1 __

31. __ }L1tcJ,.:t.9~.l!.t.j,_'!.. __ 1l2.ograd Utva-75 5C._ . )§_ J2 ° _ 40 158

32. __ KaJ'lE'.!lti Val,1dej ...... . .. PE.6_ Ut.Y_~..4_~ __ .. 2.l---.?.2....-_9"H __ 40 156

~ __ ._Jl.c}..u.š.i.6 Mar,1a'!.._ .... Zp.Ueb 0-150 _J9 ...... 5.t__ ° 2,0..0 153

J4 • • •. Vp..1.o.l§P.1Q...Q. Rad_O!!!!-.v . •. !I.c.0N.~ ___ 0-15 ° 55_ oo. _.5.8 . . _ • ..21.-_ . .9.... ... _0_ 1:1°

J:I. _"_ !."YoV!.J.E c Zoran •. _ •. • • Bp.OU.o.d 0-1:10 (2. _ • •. 0. _ . __ ~2.o __ . .. 2 147

36. _ .. I~o::~r.i_c~_,,-tJ.a._._ .•.. F.t.u.j .. ____ Utva~E ..•. . 5.1 ___ ~_~ ____ • _ ° 139

n08. l!iitrov1c Siniša Lcs!:ovac VUga 25 2 1} 35 5 'J ., 138

_____ .5:P-l..; .d;iE!!.ov N.1l'-".l.a •... Z.r"TJ.i:Pi!L __ I.4;:-)~- ,tJ. ., .. 5,3 .. . .. 3 . .''-. __ :~ . .. _, . ~'!"" . .. ~J.~ .. . _ 39. Joy.a:n.J:-?.c_l4.i_o~ __ .. J .a.r_a.c_in Ku_!j.y __ • .l5. __ 59 .. _ 22 _J? . ____ 0 116

40. Vu]c'O.v.!J!.lA.n ____ u ._.oo}.chs.r.!'d 0-15 0 _ .• _ .. . 55 . .. .. 19. __ ° 5.0 ___ __ OO 114

41. I_v."!1.0.v:l.c.F~i!lL-_ .... . T.iy.o~a~ .. _...!Lt.v..\'..::.72._ ... _ .. 4.9 .•. . C ••• __ ..2. ___ 0 _ _ .. . _ 50 99

_42_. __ ..Jl..i.o.l!":'.oY:l..c.E9-..2.0:.alL. _. r "."·.a.c.i.n. __ ~EL._ ... __ .4.2 ... ~ .. .... ___ 9... ____ G ___ .... ...9..~

4J. DJ::.c.1;.aj .. Kiy.z.i ________ •.. f .e.c .. . ___ • __ U~'@:].5. ______ 4) .... 4,4 . ____ 0_ ._ .. ~ . . . ... _ O a7

44. _G_o.v.(1.tš.3l~ Gerd } <lGr eb l:t va-7S 20 3) O O 55

45. 111:.l.:s .:1j i HašiIll :P:-i ština ~v~'tva-7 5 2S O O O 26 ===========~== = ==~============ ==~==~ = = =============== = = === = ==~:= ~ =~ =~==============~=============

~dn~i SO bili: Valter Kt1f era, Zvonimir Tomiči6, Zdravko Gabruel, Mihajlo lo-v .novIc-,.Nada_ .Novak~ Teofilo Ml!Ijanovič, Petar BUGARSKI' Biserka Isakovič, LjudmIla JovanOVIČ, vodja tekmovanja pi Miroslav Isakovič.