kričač - rtvslo.simimi glasovi proti. hkrati je večina članov potrdila tudi sklep, s katerim...

kričačČasopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 41 • številka 03-04 • april 2012 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

0304

V imenu mag. Marka Fillija, generalnegadirektorja RTV Slovenija je Bernarda Žarnob predaji povedala: “Veseli me, da poma-gamo tistim, ki so v naši družbi najranlji-vejši – to so otroci. Tudi akcija Stopimoskupaj za naše srčke je bila zelo uspešna,saj smo v teh kriznih časih zbrali kar103.000 evrov. Ob tej priložnosti se zahva-ljujem vsem partnerjem pri tem projektu inprav vsakemu posamezniku, ki je nesebi-čno pomagal in prispeval svoj delež. RTVSlovenija se kot medij zaveda svoje druž-

bene odgovornosti in solidarnosti, zatosmo pod lastno humanitarno blagovnoznamko Stopimo skupaj od leta 2007organizirali že kar nekaj podobnih dobro-delnih akcij, v katerih smo pomagali tistim,ki so bili v danem trenutku pomoči najboljpotrebni. Humanitarna nota bo tudi v pri-hodnje ostala predmet delovanja RTVSlovenija in prepričan sem, da se ponovnokmalu spet vidimo pri zaključku kakšnepodobne akcije.«

Ob predaji aparata je strokovni direktor

Pediatrične klinike Univerzitetnega klini-čnega centra Ljubljana prof. dr. RajkoKenda, povedal: ”So ljudje, morda sposob-nejši in pametnejši od drugih, vedoč, dajim je tudi sreča bolj naklonjena in jimživljenje teče bolj prijazno kot sicer, ki pavendar ne morejo biti povsem zadovoljni,če vsaj delčka tistega, kar imajo, ne delijo stistimi, ki jim je bilo življenje postlano boljtrdo. V tem primeru govorim o dobrih lju-deh, ki so stopili skupaj, da bo našim otro-kom bolje. Vsem iskrena hvala.”

stopimo skupajtekst in foto: Darko Koren

kričač /april 122

Nov altrazvočni aparat za otrokes prirojeno srčno napakoPred dnevi smo organizatorji projekta Stopimo skupaj za naše srčke – RTV Slovenijain Rotary klub 25 – predali Pediatrični kliniki v Ljubljani ultrazvočni aparat za odkri-vanje prirojenih srčnih napak pri še nerojenih otrocih. Sredstva v višini 103.000 EURsmo zbrali januarja letos v dobrodelni oddaji Stopimo skupaj za naše srčke.

uvodnik vsebina

KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2telefon: 01 475 25 97, e-mail: [email protected] urednik: Darko Korenuredništvo: Darja Slokan, Maja Kirar, Tatjana Pirc, Polonca Komar, Srečko Trglec inJanez LombergarPrelom: Ma3caTisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov.Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.Redakcijo smo zaključili: 16.4.2012 Fotografija na naslovnici: poslikava telesaAvtor fotografije na naslovnici: Vida Levičar

/april 12/ kričač 3

Svetla prihodnost evropskih javnih RTV

Uradni list EU (Official Journalof the European Union) je v začet-ku aprila objavil resolucijo o jav-nem RTV-servisu v obdobju digi-talizacije, ki lahko, neudejanjena,prinese državam tudi določenesankcije. Kaj nas torej čaka ob dej-stvu, da želimo prav na vsehpodročjih slediti razvitim evrop-skim in drugim državam sveta?

Odgovori so preprosti in zago-tovo vsem razumljivi in sprejemlji-vi, če smo dejansko dežela, za kakr-

šno se imamo. V bližnji prihodnosti nas torej čakajo ustrezen družbenipomen in primerna sredstva, odprava ovir, ki bi lahko ogrozile političnoneodvisnost, ugled ali finančno preskrbo javnega RTV-servisa, obstoj inrazvoj močnega in trajno neodvisnega javnega RTV-servisa, ki bo upošte-val zahteve digitalizacije – po potrebi tudi z izredno pomočjo, opravljanjespecifične vloge kultiviranja javnosti s ponujanjem najkakovostnejšihmedijskih vsebin javnega pomena, ki so najširše dosegljive prek vsehnosilcev, zagotovljeni zadostni viri, ki nam bodo omogočili dostop donovih digitalnih tehnologij, javnostim pa prednosti sodobnih avdiovizual-nih storitev (tudi interneta, zlasti za mladino), točno opredeljeno poslan-stvo hiše, da ohranimo specifiko izvirne avdiovizualne produkcije ter pro-gramsko in informacijsko ponudbo najvišje kakovosti, ne glede na komer-cialne ali politične interese ob programski avtonomnosti in še in še, karnam bo zagotavljalo neodvisnost in nemoten razvoj.

Danes je že udejanjenega od zgoraj zapisanega manj, kot bi želeli. To sekaže tudi v tem, da nenehno pisarimo državi, naj nas razume in nam omo-goči normalno delo. Smo specifičen javni zavod, ki zmore poslanstvo zgoljs sodelovanjem vseh in vsakogar, ki ima nekaj povedati javnostim brezstalnega delovnega razmerja s hišo. Poskušamo nenehno slediti program-skim in tehničnim razvojnim težnjam sveta in biti gledani in poslušani.Tudi s prenovo televizijskega informativnega programa v teh dneh, tudi zvpetostjo v družbeno dogajanje nasploh, tudi s spremembami v razvojuorganizacijske kulture, tudi s sprejemanjem priznanj za delovne in medij-ske dosežke, tudi s … nekaj tega boste našli tudi v Kričaču, ki je že nekajlet na voljo bralcem tudi s pomočjo spleta.

Darko Koren

2 stopimo skupaj Nov altrazvočni aparat za otroke s prirojeno srčno napako

4-5 dogodki in odmeviIzjava nadzornega sveta RTV SlovenijaOdbor DZ za razrešitev nadzornikov RTV Odgovor vodstva RTV Slovenija na skupno izjavoNovinarji protestirali

6-7 projekt TV INFONova podoba informativnih oddaj TV SLO

8 poslovanje in načrtiSmelo v prihodnost

9 varuhinjaPoročilo varuhinje pravicgledalcev in poslušalcev

10-11 nagrade in priznanjaZa dobro delo - VIKTORJI

12 nagradeNovinarski nagradi Vinku Vasletu in Urošu Urbaniji

13 radio MariborVeč kot 700 knjig za malčke

14 Radio Koper - CapodistriaZimski izlet za otroški nasmeh

15 maskaIMATS – London 2012

16-17 izobraževanjeDelavnica za ustvarjalce televizijskih programov za otroke

18-21 raziskavaOrganizacijska kultura, zavzetost in poslovnaodličnost RTV Slovenija

22-24 naša letaVojko Fakin

25 RTV festivaliZnani zmagovalci festivalaSlovenska polka in valček 2012

25 prišli odšli

26-27 radio med ljudmiRADIO HUDO!

28-29 organizacija delaDelno delo na domu

30 fotozapisPlanica

31 razvedrilo

32 od tod in tamPrgišče medalj slovenskim novinarjemUpokojenci na izletu

Nadzorni svet RTV Slovenija opozarja, daje skladno z veljavno zakonodajo »Dolžnostustanovitelja (Republike Slovenija, op. p),zagotoviti institucionalno avtonomijo inuredniško neodvisnost RTV Slovenija in za-gotoviti primerno financiranje za izvajanjejavne službe«. Dogajanje, ki smo mu priča vzadnjih tednih, pomeni poseg na institucio-nalno avtonomijo RTV Slovenija (prepovedsklepanja avtorskih pogodb, sklepi seje Od-bora za izobraževanje, znanost, kulturo,šport in mladino Državnega zbora RS), tudizato, ker se javni zavod financira iz RTV-pri-spevka, ki ga prispevajo gledalci in poslušalciter iz prihodkov, ki jih doseže na tržišču.RTV Slovenija namreč ni neposredni prora-čunski porabnik. Prav tako velja poudariti,da je višina RTV-prispevka določena le do31. 12. 2012, še naprej pa bodo oteženi po-goji nastopanja na tržišču, ki veljajo od spre-jema zakona o avdiovizualnih medijskih sto-ritvah, ki je omejil obseg oglaševanja.

V tem tednu pa je bil v okviru seje Odboraza izobraževanje, znanost, kulturo, šport inmladino Državnega zbora RS z dne 10. 4.2012 sprejet predlog prepovedi prodaje del-nic Eutelsat, s katerimi RTV Slovenija finan-cira predvsem svoj tehnološki in tehničnirazvoj. Omenjeni sklep nima zakonske pod-

lage in pomeni grob poseg v institucionalnoavtonomijo javnega zavoda. Prav tako imaneselektiven poseg v sklepanje avtorskihpogodb z zunanjimi ustvarjalci že nepo-sredne negativne posledice v programih RTVSlovenija.

Državni zbor RS v skladu z Zakonom oRTV Slovenija ni pristojen za sprejem poro-čila Nadzornega sveta RTV Slovenija, ki jeavtonomen organ nadzora poslovanja RTVSlovenija. Nadzorni svet RTV Slovenija na-mreč samo obvešča Državni zbor RS o svo-jih ugotovitvah v zvezi s poslovanjem jav-nega zavoda za preteklo leto, zato je sklepOdbora za izobraževanje, znanost, kulturo,šport in mladino Državnega zbora RS o »za-vračanju nepopolnega in zavajajočega let-nega poročila Nadzornega sveta o delova-nju javnega zavoda v letu 2011« brezpred-meten.

Še hujši poseg v institucionalno avtono-mijo pa predstavlja drugi sklep prej omenje-nega odbora, ki predlaga predčasno razre-šitev članov Nadzornega sveta, za kar ni te-melja ne v zakonodaji ne v Statutu o RTVSlovenija. Predstavlja pa neprimeren in ne-dovoljen pritisk na člane Nadzornega sveta.Ta bo ne glede na nerazumljive pritiske šenaprej opravljal svoje naloge skladno z za-

konom in v skladu z interesi javne radiote-levizije, ki so v prvi vrsti interesi gledalcev,poslušalcev in uporabnikov spletnih strani.

Nadzorni svet RTV Slovenija ob tem posre-duje še pojasnilo glede poslovanja javnegazavoda RTV Slovenija v letu 2011. Finančnostanje RTV Slovenija je, kljub težavam, s ka-terimi se je javni zavod v lanskem letu soo-čil, stabilno, tako z vidika poslovnega izida zaleto 2011, kjer izkazuje (sicer majhen) prese-žek prihodkov nad odhodki, kot tudi na po-dročju likvidnosti. To je ob sprejemanju Let-nega poročila ugotovil tudi Nadzorni svet,potrdila pa tudi neodvisna revizijska hišaKPMG, ki je revidirala poslovne rezultate pre-teklega leta. Javni zavod ob koncu leta tudi nibil zadolžen. Za višino izpadlih prihodkov napodročju oglaševanja, ki je v veliki meri po-sledica gospodarske krize, ki jo občutijo vsimediji, ne samo v Sloveniji, temveč tudi širše,pa so bili sprejeti ukrepi za omejevanje po-rabe. Poleg tega se je v letu 2011 povečalatransparentnost in javnost poslovanja jav-nega zavoda.

mag. Lenart Šetinc, predsednikNadzornega sveta RTV Slovenija

Večina članov odbora za izobraževanje,znanost, kulturo, šport in mladino je na zad-nji aprilski seji zavrnila poročilo Nadzorne-ga sveta RTV Slovenija za 2011 ter ga oce-nila kot nepopolnega in zavajajočega. Od-bor je zato s sklepom predlagal DZ, vladi inzaposlenim na RTV Slovenija, da po svojihpristojnostih razrešijo članice in članenadzornega sveta.

Predsednik NS Lenart Šetinc je poudaril,da je iz poročila razvidno, da je bil finan-čni položaj javne radiotelevizije v letu2011 ogrožen iz več vidikov, med drugimtudi zaradi izpada rtv-prispevka. Kljub vse-mu pa je RTV v letu 2011 poslovala zado-voljivo in brez izgub, je poudaril Šetinc.

V koalicijskih strankah, zlasti v SDS, so po-ročilo ocenili kot zavajajoče in nepopolno.Jožef Jerovšek (SDS) je pripomnil, da “smopriča ustvarjanju panike v javnosti, da se bozavod RTV zdaj zdaj sesul”. Do poročila jebil kritičen tudi državni sekretar na mini-

strstvu za izobraževanje, znanost, kulturoin šport Aleksander Zorn.

Za Majdo Potrata (SD) poročilo nikakorni zavajajoče in nepopolno, ampak eno bolj-ših. Poslanka se je dotaknila tudi aktualneproblematike na RTV, povezane z vladnimsklepom o prepovedi sklepanja avtorskihpogodb.

Generalni direktor RTV Slovenija MarkoFilli je med tistimi honorarnimi sodelavci,ki jim javni zavod zato ni podaljšal pogodb,naštel samostojne novinarje, pevce, scena-riste in samozaposlene v kulturi. Zaradivladnega sklepa so po njegovih besedah de-nimo odpadle zamejske, romske in števil-ne svetovalne oddaje.

Predsednik programskega sveta RTV Jer-nej Pikalo je nadaljeval, da bodo gledalci inposlušalci prihodnje mesece prejemali po-ložnice z enakim zneskom kot doslej, servi-sa pa zaradi vladnega sklepa ne bodo de-ležni v polni meri. Pikalo je komentiral tudi

očitke o nizki gledanosti nekaterih oddaj. Po-jasnil je, da RTV Slovenija deluje v javneminteresu, zato predvaja tudi oddaje, za ka-tere ni pričakovati ravno visoke gledanosti.

Sklep, s katerim je odbor pristojnim in-stitucijam predlagal razrešitev nadzornikov,je bil nazadnje sprejet z 11 glasovi za in sed-mimi glasovi proti. Hkrati je večina članovpotrdila tudi sklep, s katerim predlagavladi, naj za nedoločen čas prepove proda-jo delnic Eutelsata in državnih obveznic. Za-vrnila pa je predlog, naj odbor vladi pred-laga spremembo sklepa glede prepovedisklepanja avtorskih pogodb.

Matični odbor DZ se je sicer seznanil šes poročiloma sveta za radiodifuzijo za leti2010 in 2011 ter sprejel sklep, da se pripra-vi predlog normativnih sprememb za celo-vito in stabilno financiranje programov po-sebnega pomena.

dogodki in odmevi

kričač /april 124

Izjava nadzornega sveta RTV Slovenija

Odbor DZ za razrešitev nadzornikov RTV

Odgovor vodstva RTVSlovenija na skupno izjavo

Javni zavod RTV Slovenija je na podlagi sklepa vlade z dne, 8. 3.2012, s katerim je »v javnem sektorju od dneva sprejema sklepa dopreklica, prepovedano sklepanje vseh avtorskih in svetovalnihpogodb«, enotam posredovalo navodilo prepovedi sklepanja avtorskihpogodb. To je vodstvo RTV Slovenija naredilo zato, ker je RTV Slovenijakot javni zavod del javnega sektorja.

Vodstvo RTV Slovenija je z namenom pridobitve pojasnila nemudo-ma posredovalo vladi pisno zaprosilo za tolmačenje, ali sklep resničnozavezuje RTV Slovenija, saj so se pojavile neuradne informacije, da najbi bil pri tem izvzet. Pojasnilo, ki smo ga 30. 3. 2012 prejeli odDirektorata za medije, vsebuje tudi naslednji zapis: »Do sprejema kakr-šne koli druge odločitve sklep Vlade Republike Slovenije z dne 8. 3.2012 v celoti ostaja v veljavi, kar pomeni, da je potrebno za sklenitevpogodbe pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.«

V ponedeljek, 2. 4. 2012, je zato vodstvo RTV Slovenija na Generalnisekretariat vlade RS naslovilo vlogo z zahtevkom, da bi vlada vendar-le dovolila sklepanje avtorskih pogodb na RTV Slovenija, ki sopomembne za nadaljnje ustvarjanje programskih vsebin. Ob tem smoVlado Republike Slovenije opozorili, da je »z znižanjem obsega avtor-skih del brez načrtne redefinicije programskih vsebin porušeno raz-merje in deleži zastavljeni v Programsko poslovnem načrtu 2012, kottudi razmerja in deleži z zakonom opredeljene javne službe.« Obenemsmo vlado opozorili, da grozi zavodu ohromitev dejavnosti na večnivojih, zato smo v priloženem gradivu nanizali seznam tistih oddaj inprogramskih vsebin, ki jih v prihodnje zaradi prepovedi ni mogoče večpredvajati, saj je sklepanje avtorskih pogodb z njihovimi ustvarjalciustavljeno. Ob tem smo tudi poudarili, da pomeni odločanje vlade oprogramskih vsebinah Radiotelevizije Slovenija poseganje v institucio-nalno avtonomijo javnega zavoda in programske pristojnostiProgramskega sveta zavoda. Z nastalo situacijo pa vodstvo sprotiseznanja tudi Programski in Nadzorni svet RTV Slovenija.

Vodstvo RTV Slovenija izraža trdno prepričanje, da je v prizadevanjuza čim prejšnjo rešitev postopalo ažurno, učinkovito, z vsemi potreb-nimi aktivnostmi, predvsem pa v skladu z zakonodajo in pravili delo-vanja pravne države. Ker gre za situacijo, ki je za delovanje našegazavoda, predvsem pa za naše številne občasne in stalne honorarnesodelavce, vse prej kot ugodna, bi pričakovali, da bi novinarske stanov-ske organizacije, v okviru katerih so združeni tudi številni stalni hono-rarni sodelavci javnega zavoda RTV Slovenija, odločneje podprle priza-devanja zavoda za čim prejšnjo rešitev nastale situacije, v kolikor temune bi izrazili vsaj razumevanja.

Služba za odnose z javnostjoRTV Slovenija

Novinarji protestiraliVeč novinarskih organizacij je ostro protestiralo proti odločitvi vod-

stva RTV Slovenija, da bo zaradi vladnega sklepa o nepodaljševanjuavtorskih pogodb tudi samo uveljavljalo takšno načelo in prekinilosodelovanje z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci. Dopis s svojim sta-liščem so v vednost poslali tudi generalnemu direktorju RTV SlovenijaMarku Filliju.

Pod stališčem so se podpisali Sindikat novinarjev Slovenije,Konfederacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija, Sindikat novinar-jev Radia Slovenija, Društvo novinarjev Slovenije, Sekcija samostojnihnovinarjev na RTV Slovenija, Aktiv novinarjev informativnega progra-ma Televizije Slovenija, Aktiv novinarjev TVS, Aktiv novinarjev RadiaSlovenija in Aktiv novinarjev MMC.

Kot so zapisali, opozorjajo, da je vlada ob sprejemu omenjenegasklepa zavzela stališče, da ukrep velja le za neposredne proračunskeuporabnike. “RTV Slovenija ni proračunski uporabnik, zato je vladnisklep zanj brezpredmeten. Vodstvo RTV je iz nam neznanega razlogamenilo drugače in vztrajalo pri dodatnih vladnih pojasnilih, ki pa vse-binsko niso prinesla nič novega,” so zapisali.

Podpisani so potem, ko so izvedeli, da se je vodstvo RTV Slovenijaskladno z dodatnimi navodili vršilca dolžnosti generalnega direktor-ja direktorata za medije odločilo poslati posamezne pogodbe v potr-ditev na vlado, zapisali, da takšno ravnanje ostro obsojajo, saj bru-talno posega v novinarsko avtonomijo in dodali, da bi morala RTVSlovenija po njihovem mnenju ravnati kot neodvisen pravni subjekt,v prvi vrsti zavezan interesom javnosti. “Glede na aktualno ravnanjepa je jasno, da vodstvo RTV tako pomembno institucijo, najbrž tudiza ceno ohranitve lastnih položajev, velikodušno ponuja v naročjepolitiki,” pišejo v dopisu.

Podpisani so še enkrat opozorili na leta 2010 podpisan dogovor opriznavanju pravic in zaposlovanju dolgoletnih rednih honorarnihnovinarskih sodelavcev na RTV Slovenija. V skladu s tem dogovorom bimorali 15 dolgoletnih rednih honorarnih sodelavcev zaposliti do letoš-njega marca. Vendar ne le, da tega niso storili, nekaterim z aprilomcelo niso podaljšali pogodb, so pojasnili.

Vodstvo so pozvali, naj nemudoma prekine s svojo nojevsko držo,državo kot ustanovitelja javnega zavoda pa, naj zagotovi, da bodo vjavnem zavodu dosledno spoštovani dogovori in zakonske obveznosti.

Društvo novinarjev SlovenijeSindikat novinarjev Slovenije

Sekcija samostojnih novinarjev na RTV SlovenijaAktiv novinarjev Radia Slovenija

Aktiv novinarjev informativnega programa Televizije Slovenija


Delovno vnemo in zagnanost smo lahko opazovalci dogajanjaspremljali že kar nekaj časa, vse odkar se je oddajanje infomativ-nega programa preselilo v drug, zgolj začasen prostor iz kateregasmo lahko poslušali in gledali, kar so pripravljali producenti, orga-nizatorji, snemalci in kamermani, novinarji, voditelji in realizatorjiter seveda vsi drugi v uredništvu informativnega programa našetelevizije. Največ odgovorov na številna vprašanja, ki jih terja pre-nova podobe s kakršno bomo poslej udejanjali naš obsežen infor-mativni program pa so iskali produkcijsko tehnični, scenski, pro-gramski in tudi vsi ostali delavci, neposredno vpleteni v sam pro-jekt. In teh je bilo v zadnjem letu odkar je padla odločitev, da nare-dimo nekaj novega tudi v informativnem programu, zares veliko.Pa naj gre za Andreja Herneca, Tomaža Marolta, Milana Ivanoviča,Bogdana Zupana, Antona Juriča, Bojana Lenarta, Matjaža Fajdigo,Radeta Bojiča, Igorja Rozmana ali Ksenijo Horvat Petrovčič, če

naštejem le nekatere najbolj odgovorne. In pri tem naj ne zameri-jo vsi neimenovani, ki so bili tudi sami del razvejanega sistemaprenove studia 3, ko je šlo za tista povsem običajna opravila ple-skanja vrat, polaganja novih podov, izdelave scenskih rekvizitov,scenografije nasploh, polaganja kablov in nameščanja novih luči,oblikovanja celostne podobe, kreativnega vodenja in grafične pod-pore, skratka vsega, kar mora biti pred vstopom voditeljev infor-mativnih oddaj v studio izdelano do popolnosti, da so gledalcilahko zadovoljni z izdelki, ki jim jih dnevno ponujamo.

Zato tudi ni naključje, da smo z željo Kričača, naj ob startu oddajzaupajo bralcem kaj več o samem projektu in izvedbi, ki sevedazmeraj prinaša tudi stresne trenutke, naleteli na odgovor, najpočakamo, da bodo že … in smo razumeli. Tudi zato vam prinaša-mo le fotografije z zadnjih vaj, ko je bila napetost na vrhuncu.

projekt TV INFO

kričač /april 126

Nova podobainformativnih oddaj TV SLOV teh dneh je bilo v naši hiši kakor v čebelnjaku, še zlasti v televizijskih studiih 3 in4, od koder gredo v svet vsakodnevne televizijske informativne oddaje, ki jih je to-liko, da se kljuke na vratih nikoli dodobra ne ohladijo. O spremembah bo v prihod-njih dneh zagotovo še veliko govora, v naslednjih pa tudi še veliko narejenega, v ko-likor bo treba odpraviti in do potankosti izpiliti nedorečenosti, ki se pojavijo ob vsa-kokratnem takšnem in tolikšnem organizacijskem, produkcijskem, vsebinskem in fi-nančnem zalogaju, kakršnega predstavlja nova podoba informativnih oddaj.


tekst in foto: Darko Koren

Lani smo imeli za 130,7 milijona evrovcelotnih prihodkov. Ti so bili glede na leto2010 nižji za 2,8 milijona ali 2,1 odstotka.Kljub temu pa je javni zavod v letu 2011ustvaril presežek prihodkov nad odhodki.Marko Filli je pojasnil, da je bilo to 159.000evrov več od finančnega načrta in 157.000evrov več v primerjavi z letom 2010. Sicerso po njegovih besedah celotni odhodki vletu 2010 obsegali več kot 130,5 milijonaevrov.

V okviru poslovnih prihodkov smo imeliv javnem zavodu v letu 2011 81,4 milijonaevrov prihodkov od rtv-prispevka, kar jebilo 62,3 odstotka celotnih prihodkov.Prihodki od rtv-prispevka pa so bili za561.000 evrov ali 0,7 odstotka višji odnačrtovanih. Zaradi nevključitve višine rtv-prispevka v novelo zakona o izvrševanjuproračunov za leti 2011 in 2012 je v

januarju prišlo do izpada prihodkov od rtv-prispevka v višini dobrih 4,8 milijona evrov,kar pa je bilo že upoštevano v rebalansuproračuna.

Direktor Televizije Slovenija JanezLombergar je v svoji predstavitvi dela tele-vizije v preteklem letu dejal, da je bilo toposvečeno analizi stanja ter zasnovi celo-vite prenove in njeni izvedbi. Pojasnil je, dabodo plodovi tega dela vidni aprila v oblikinovih oddaj ter z začetkom predvajanjanovega programskega bloka. Izpostavil je,da smo na televiziji uspeli ustvariti izjem-no kakovostno uredniško ekipo, velikopozornosti pa smo namenili tudi izobraže-vanju in usposabljanju strokovnih sodelav-cev.

Direktor Radia Slovenija Miha Lamprehtje povedal, da po podatkih o poslušanostiVal 202 ostaja blagovna znamka številka

ena, takoj za petami pa mu je prvi pro-gram. Dodal je še, da smo na radiu laniizpeljali tudi popolno zvočno prenovoinformativnih oddaj. V letu 2012 želi našahiša ohraniti vodilno vlogo v ponudbi raz-novrstnih in kakovostnih programskihradijskih vsebin. Predvsem z inovativnimioddajami želimo pritegniti več mlajših gle-dalcev in poslušalcev, je povedal Lampreht.

Po zvočni prenovi informativnih oddajRadia Slovenija, prvega in drugega

programa, v aprilu načrtujejo tudi grafi-čno prenovo Informativnega programa naTeleviziji Slovenija.

Spletni portal MMC pa je po podatkihmerjenja obiskanosti spletnih strani MOSSv januarju dosegel tretje mesto med slo-venskimi spletnimi portali in se takopomaknil stopničko višje med najbolj obi-skanimi spletnimi stranmi v državi.

poslovanje in načrtitekst in foto: Darko Koren

kričač /april 128

Smelo v prihodnostVodstvo Radiotelevizije Slovenija je marca na novinarski konferenci predstavilo po-slovanje javnega zavoda v letu 2011 in načrte za 2012. Kljub temu da je bilo leto 2011eno najtežjih let za javni zavod, smo poslovno leto končali s presežki prihodkov nadodhodki v višini 177.000 evrov, je povedal generalni direktor Marko Filli.

Vseh odzivov je bilo lani 344, večina pritožb in kritičnih mnenj.Molkova je ugotovila, da je to število običajno in se z malenkostni-mi razlikami ponavlja iz leta v leto. Ob tem pa je dobro vedeti, ugo-tavlja, da se zadovoljni gledalci redkeje oglašajo, in posledično jetemu primerno malo odzivov na radijske programe

V primerjavi z lanskim letom se je bistveno povečala odzivnostna uredništvo in novinarje multimedijskega portala in s tem vpovezavi tudi teletekst, manj pritožb pa ima v primerjavi z lanskimletom radio.

Večina kritik zaradi televizijskih vsebin276 odzivov je bilo na Televizijo Slovenija, od tega jih 76 vsebu-

je posamezne kritične vtise, ki se navezujejo na televizijski programna splošno ali pa gre za pripombe s tehničnega vidika. 200 komen-tarjev je bilo namenjenih eksplicitno določeni programski vsebini.

95 odzivov se nanaša na informativni program. Največ pritožb jebilo na politično pristranskost in neobjektivnost prispevkov in letostudi, izjemoma, na način vodenja oddaj. Teh pritožb v prejšnjihletih ni bilo, ugotavlja varuhinja, pritožbe na politično pristran-skost pa so se v primerjavi s prejšnjim letom potrojile. Političnopristranskost je deloma pripisala predčasnim volitvam, kjer je biloveliko čustvenih reakcij, navijaštva in zelo veliko emocionalnegaodziva gledalcev, poslušalcev in bralcev.

»Novinar ne sme biti pristranski, za razliko od gledalca« je pove-

dala Molkova. Večina pritožb o pristranskosti je letela na voditelji-co oddaje Odmevi, o čemer pa se redno pogovarjata.

Občutljiva tema za nacionalni medij je tudi neustrezna raba slo-venskega jezika. »Prihajajo kritike zaradi slovničnih napak, uporabeslenga, neustrezne izgovorjave, kritike pa letijo večinoma na infor-mativne oddaje. »S prihodom oddaj Ugani, kdo pride na večerjo inMisija Evrovizija pa se je njihovo število povečalo tudi pri razvedril-nem programu,« je povedala Molkova.

Prvič se je varuhinja ukvarjala tudi z nezadovoljstvom zaradineustreznega načina vodenja oddaj. »Gre za neustrezne pristope,kot so prehitra in zaletava retorika, skakanje gostom v besedo, pre-več kričavo vodenje oddaj, prepogosta uporaba mašil, dolgočasnoali pretirano osladno vodenje oddaj,« je Molkova citirala pritožbe.Te pritožbe so letele predvsem na oddajo Pogledi Slovenije. »O temse pogovarjamo. Delati moramo na tem, da se mašila odpravi.Voditelja tudi pohvalim, ko manjkrat reče ‘a, ne’,« pravi varuhinja.

Dvanajst odstotkov pritožb občinstva se je nanašalo na razve-drilni program. Največ kritik sta dobili oddaji Na zdravje! in Ugani,kdo pride na večerjo. »Gledalci se pritožujejo zaradi humorja, ki jena prenizki ravni, meji na primitivizem in s cenenim pristopomponižuje gledalce,« je pritožbe povzela Molkova, sama pa dodala,da jo moti, da oddaja nima izdelane vsebine, ki se tiče glasbe inostalega programa, ki ga oddaja ponuja. Oddaja Ugani, kdo pridena večerjo pa je prejela kritike, ki so se nanašale na vprašanja otem, komu je oddaja sploh namenjena. »Ne vidijo jasne vsebineoddaje: gre za kuhanje ali pogovor z gostom ali le za neke šale, kisi jih govorijo. Poleg tega pritožbe letijo tudi na preveč ljubljanske-ga slenga voditeljice,« je pritožbe povzela varuhinja, s katerimi pase strinja tudi sama.

Kulturni in dokumentarni program ter radio z najmanj pri-tožbami

Kulturni program ima štiri odstotke odzivov gledalcev. Pohvaleje dobil dokumentarni program, edine kritike so le zaradi neenako-merne glasnosti zvoka. Le šest odstotkov vseh pritožb, ki jih je pre-jela varuhinja je bilo naslovljenih na radio, največ zaradi neustre-zne rabe jezika, le ena pritožba se je nanašala na politično neko-rektnost, štirje odzivi pa so se obregnili ob glasbeni izbor.

Volitve vplivale tudi na MMC?Miša Molk je bila opozorjena tudi na pristranskost pisanja na

multimedijskem portalu, kar je redno sporočala uredniku in novi-narjem, v odgovor pa dobila, da so dobro brani.

varuhinja


tekst in foto: Darko Koren

Poročilo varuhinje pravicgledalcev in poslušalcevVaruhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Miša Molk je na novinarskikonferenci predstavila poročilo o pritožbah poslušalcev in gledalcev naših radijskih intelevizijskih programov. V njem se varuhinja ni posvetila le prispelim pritožbam,ki soobičajno plod kritičnega spremljanja televizijskih in radijskih programov, temveč jo jezanimala tudi in predvsem primerjava s poročilom izpred enega leta.

Iz naše hiše gre prav Mitu Trefaltu zahvala za odlično kondicijoin desetletja dobrega počutja, je zapisano v utemeljitvi nagrade zaživljenjsko delo. Konec 70. let je z Brazdami vzdržljivosti zasnovalpionirsko televizijsko športno-rekreativno akcijo, s katero je vnaravo popeljal vso državo. Kmalu zatem je začel pisati scenarijeza razvedrilne oddaje in se med zlata imena malih ekranov šeenkrat vpisal kot avtor in voditelj Naših srečanj, Kolesa sreče terrekordno gledane Košnikove gostilne.

Njegovo tretje veliko televizijsko obdobje je bil začetek 90. let, koje prevzel vodenje razvedrila na TV Slovenija. Ob navajanju na novdružbeni sistem in odpiranju medijskega trga je potrojil obsegzabavnega programa ter uvedel množico novih oddaj. Tudi poodhodu v pokoj ostaja družbeno aktiven, predvsem na področjudobrodelnosti in skrbi za socialno šibkejše.

Večina Viktorjev v rokah naših sodelavk in sodelavcevStrokovnega viktorja za voditelja zabavne TV oddaje je dobil

Klemen Slakonja, ki se je zahvalil v slogu svojega vodenja oddaje

Misija Evrovizija - petjem in plesom. Z omenjeno oddajo je TVSlovenija po nekaj letih spet dobila strokovnega viktorja za zaba-vno oddajo, njen voditelj pa še viktorja popularnosti za televizijskoosebnost.

Nagrada za najboljšega voditelja informativne TV oddaje je šla vroke Igorju E. Bergantu, voditelju Odmevov, ki je prejela viktorja vkategoriji informativna TV oddaja. Za najboljšo dokumentarno TVoddajo pa so člani Akademije Viktor, ki izbirajo dobitnike strokov-nih viktorjev, prepoznali oddajo Aleksandrinke.

Najboljša otroška in mladinska TV oddaja je postala oddaja Malesive celice, kipca za igrano TV oddajo ali TV film je prejela oddajaNa terapiji, za obetavno medijsko osebnost pa novinarka oddaj okulturi na TVS Polona Balantič.

Javnost je z viktorjem popularnosti poleg Slakonje nagradila šeTV oddajo 24ur, Denisa Avdiča kot najboljšo radijsko osebnost inVal 202 kot najboljšo radijsko postajo. Viktorja popularnosti stadobili tudi Tanja Žagar v kategoriji glasbenih izvajalcev in24ur.com v kategoriji spletnih strani.

nagrade in priznanja

kričač /april 1210

Za dobro delo - VIKTORJIV Cankarjevem domu so razglasili dobitnike viktorjev za najvidnejše slovenske medij-ske dosežke v letu 2011. Nagrado za življenjsko delo je dobil dolgoletni sodelavec RTVSlovenija Mito Trefalt za prispevek k razvoju rekreativnega in zabavnega TV programa,za posebne dosežke pa ekipa Centra urbane kulture Kino Šiška.


foto: mediaspeed.net

Sicer pa je bil prenos podelitve nagrad za medijske dosežke tudipo koncu v ospredju novic v medijih zaradi, po ocenah vodstvanaše hiše, neprimerne zlorabe prireditve za politično opredeljeva-nje in agitacijo v času referendumske kampanje. Po dogovoru medorganizatorji prireditve in našo hišo naj bi se temu izognili. ZatoRTV ni predvajala sicer predvidene ponovitve oddaje, hkrati pa

onemogočila njen ogled na spletu v času kampanje, ker bi sicerkršila zakone. Satira na račun slovenske stvarnosti - lanske volitve,t.i. shod trenirkarjev, homoseksualnost in družinski zakonik, zdru-ževanje ministrstev, ponarejeno spričevalo, vse bolj popularnokuhanje pred TV zasloni - je namreč vela skozi vso prireditev.

V obrazložitvi podeljenih nagrad so zapisali, da Marko Crnkovičsodi med najodličnejše slovenske kolumniste, ki je v javnosti znankot občutljiv, avtonomen in kritičen opazovalec aktualnih družbe-nih in političnih fenomenov. Po lastnih ocenah je doslej napisalokrog 3500 kolumen. Nagrado Petru Raku pa so utemeljili znavedbami, da gre za novinarja in premišljevalca kulturnih feno-menov ter umetniških stvaritev.

V obrazložitvi nagrade našemu sodelavcu Vinku Vasletu je zapi-sano, da je s pisanjem v Reporterju v zadnjem obdobju obudil, šebolj pa razvil novinarski izraz, v katerem se srečujeta predvsemhumor in ironija. Svoje novinarsko in uredniško delo živi kotposlanstvo, pri tem pa je brezkompromisno zavezan resnicoljub-nosti, avtentičnosti in verodostojnosti. Vinko Vasle je dobljenonagrado komentiral z besedami, da je nanjo dolgo čakal in je zanjvelika čast, da jo je zdaj dobil.

V obrazložitvi nagrade Urošu Urbaniji je zapisano, da je zanjpoleg medijske politične pluralnosti pomembna tudi medijska

ažurnost. Uroš Urbanija je pri svojem novinarskem in uredniškemdelu odpiral prostor vsem političnim opcijam, pri svojem novinar-skem in uredniškem delu pa se je zavzemal za kritiko in nadzorvsakokratne oblasti, za odpiranje tem, ki še vedno veljajo za prepo-vedane, hkrati pa je z etičnega stališča vedno skrbel za profesio-nalnost. Urbanija je lani prejel tudi častno priznanje Boruta Meška,ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov.

Urbanija se je ob prejemu nagrade zahvalil tudi vsem tistimnovinarjem, ki so si upali biti drugačni kljub izjemnim pritiskom.

Slovesne podelitve se je, kot je poročala STA, sicer udeležil tudiminister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.Sklad, ki nosi ime pisatelja, novinarja in urednika Josipa Jurčiča, stadecembra 1993 ustanovila skupščina Nove revije in upravni odborDruštva slovenskih pisateljev zaradi vse pomembnejše vloge medi-jev v slovenski družbi. Kot je dejal predsednik sklada DragoDemšar, se sklad sicer financira iz donacij, ki jih naklonijo posa-mezniki in gospodarske družbe.

nagradefoto: Darko Koren


Novinarski nagradiVinku Vasletu in Urošu UrbanijiSklad Josipa Jurčiča je marca v Ljubljani slovesno podelil nagrade za izjemne novinar-ske dosežke, ki jih podeljuje že 19 let. Nagrado za leto 2011 so prejeli kolumnist So-botne priloge Dela Marko Crnkovič, kolumnist Dela Peter Rak in kolumnist ReporterjaVinko Vasle ter nekdanji odgovorni urednik spletnega portala MMC RTV Slovenija UrošUrbanija.

Uroš Urbanija Vinko vasle

Radio Maribor se je akciji pridružil na pobudo Mariborske literar-ne hiše in tako je ves marec spodbujal poslušalke in poslušalce, dadoma pobrskajo za otroškimi knjigami, predvsem tistimi, ki so jihnjihovi otroci prerasli in kličejo po novih bralcih.

Šolo Cvetka Golarja, ki je podružniška šola osnovne šole IvanaCankarja Ljutomer, obiskuje 26 učencev v prilagojenem ali poseb-nem programu, učitelji pa želijo učencem zagotoviti možnosti za

napredek in razvoj. S tem želijo doseči čim višjo stopnjo neodvis-nosti in socialne vključenosti učencev in knjiga ima pri tem zago-tovo pomembno vlogo.

Radio Maribor tudi sicer redno in vztrajno podpira humanitarnein dobrodelne projekte v regiji. Podrobnosti o vseh akcijah pa naj-dete na spletni strani radia Maribor.

radio Maribor


Več kot 700 knjig za malčkeUredništvo dnevnega programa Radia Maribor je v okviru svojih rednih petkovih te-renskih oglašanj pod naslovom Gremo ven, otrokom v začetku aprila predalo 711knjig in tako omogočilo, da je šolska knjižnica bogatejša z najrazličnejšimi otroškimiknjigami.

Otroci - nekateri so bili prvič na smučišču - so na prvem izletuuživali v smučarskem vrtcu, se preizkusili v sankaškem tekmovanjuin v izdelovanju največjega snežaka. Najboljši so seveda dobili pri-znanja in diplome. Prav vsi pa so uživali v zimski idili, saj jih je nasnegu pozdravilo nebo brez oblačka, pa tudi temperature so bile žeskoraj pomladanske.

Organizatorji so s pomočjo sponzorjev in donatorjev poskrbeli zabrezplačen prevoz, malico in kosilo, RTV Slovenija pa je za otrokepripravil številna darilca.

“Prvič sem bila v Cerknem in bilo mi je zelo všeč. Kepali smo sein tekmovali s sankami. Tudi posojali smo si jih, ker jih vsi nisoimeli.” (Martina)

“Najbolj zabavno je bilo sankanje med količki.” (Tim)

“Uživali smo v sankanju, bobanju in lopatanju. Hvala za zabavoin odlično kosilo. “ (Marko)

“Otroci skozi igro in v družbi svojih vrstnikov spoznavajo novekraje, urijo svoje socialne veščine, izboljšujejo motorične spretno-sti, se učijo odnosa do okolja, do soljudi in tudi do samega sebe,”so o pozitivnih straneh skupnih doživetij otrok povedali na Zveziprijateljev mladine Slovenije, kjer so bili nad idejo naših radijskihkolegov navdušeni. Na Radiu Koper že pripravljajo naslednji izlet,ki bo v času prvomajskih počitnic, ko bodo novo skupino otrokpeljali v Postojnsko jamo. S tem bodo tudi začeli mesec praznovanjob rojstnem dnevu najbolj poslušane radijske postaje naPrimorskem, ki bo 25. maja dopolnila 63 let.

Radio Koper - Capodistriatekst: Andrej Šavko, foto: Alan Radin


Zimski izlet za otroški nasmehdobrodelna akcija Radia Koper in Zveze prijateljev mladine Slovenije

Radio Koper in primorska društva Zveze prijateljev mladine Slovenije so konec februarjapopeljala 45 otrok z Obale in Krasa na sankanje v Cerkno. To je bil prvi izmed štirihizletov v okviru dobrodelne akcije Izlet za pet, ki je nastala v uredništvu Radia Koperin s katero želijo v teh težkih časih vsaj za en dan izbrisati skrbi z otroških obrazov innanje narisati nasmeh. Otrokom, ki jim starši ali skrbniki zaradi finančne stiske vednotežje omogočijo tovrstne aktivnosti, bodo v tem letu štirikrat pričarali nepozabna do-živetja na snegu, morju, v hribih …

Februarskega seminarja IMATS 2012 (International make-upartist trade show) v Londonu, sta se tudi letos udeležili naši sode-lavki Vida Levičar in Tanja Koleša Vehovec, saj gre za prireditev nakateri so zbrani najboljši svetovni mojstri s področja maske. Tudina letošnjem so bile namreč prikazane nove tehnike in novosti napodročju oblikovanja mask in predstavljeni materiali s katerimi jemoč doseči boljše rezultate. Na razstavnem prostoru so bile pred-stavljene vodilne znamke maskerskega materiala, tako kozmetike

za beauty make-up kot za specialne efekte. Na prizoriščih so seodvijale predstavitve hd tehnik –(Air brush), aplikacije, izdelavemask, modeliranja, lasničarstva…

Tudi letošnji seminar je bil za oddelek oblikovanja maske v našizelo pomemben, saj gre za edino tovrstno izobraževanje o novo-stih, novih tehnikah in novih materialih na področju oblikovanjamaske, ki bodo s pridom uporabljene pri nastajanju televizijskihoddaj.

maska


tekst in foto: Vida levičar

IMATS – London 2012

J-W. Bult je na tem mestu že 14 let inzaradi posebne organizacijske strukturenizozemske javne televizije je svoje uredni-štvo – studio oblikoval v poseben prostor:prostor kreativnosti in inovativnosti.Program je zastavil na samem začetkutako temeljno in temeljito, da mu lahkosledi še zdaj.

Temeljna izhodišča so:- naj bosta otrok in njegova avtonom-

nost v središču pozornosti- naj bo v središču otrokova sposobnost

dojemanja in delovanja- odkrivati je treba njihovo moč in talente- naj otroci navdihujejo druge otroke- naj ta program beleži interaktivnost in

soodvisnost tudi med otroci in odraslimi.

Znotraj teh okvirov sledi 5-imtemeljnim vrednotam:

- družina- prijateljstvo in sodelovanje- duhovnost (misel, čustvo,vzdušje)- učenje in spretnosti- izraznost (imeti pravico biti sam svoj)

Kako preprosto in hkrati domišljeno!S svojimi oddajami, filmi nagovarja

otroške ciljne publike in mladostnike, izleta v leto preseneča in navdušuje najstro-žje festivalske žirije po vsem svetu, navdi-huje medijsko slabše razvite in izobražujenerazvite televizije, produkcijske skupine,medijske ustvarjalce.

Glavni nastopajoči v igranih ali ne-igra-nih formatih so vedno otroci in mladi. Le-

ti povabijo gledalce k sodoživljanju njiho-vih dogodivščin.

Po dvodnevnem druženju z Jan-Willem-om Bult-om se nam je razgrnilo včasih nedovolj odprto okno, skozi katerega se lahkonajbolj neposredno približamo otroškipubliki. Sledili in sodelovali smo pri njego-vi predstavitvi, saj je spregovoril o bistve-nih rečeh, o tistih, o katerih razmišljamotudi sami,a jih morda premalokrat posta-vimo v središče pozornosti.

S svojim intenzivnim spremljanjem smoga navdušili in izčrpali hkrati. To pomeni,da nam je resnično razdajal svoje znanje,izkušnje ter ustvarjalna izhodišča svojegadela, ki je v bistvu poslanstvo.

izobraževanje


Delavnica za ustvarjalcetelevizijskih programov za otrokeProstora v veliki sejni sobi TV produkcije na TV SLO je bilo skoraj premalo za vsezbrane, ki so želeli prisostvovati marčevskemu seminarju nizozemskega experta na po-dročju ustvarjanja televizijskih prgramov za otroke, Jan-Willem-a Bult-a. Kreativnidirektor KRO Youth-a, enega od otroških in mladinskih kanalov nizozemske javne te-levizije nam je namreč predstavil svoje delo in odstrl vpogled v nekaj svojih skriv-nosti, zaradi katerih je njegovo delo tako uspešno pri domači publiki in po svetu.


tekst: Metka Dedakovič, foto: Darko Koren

Delavnice na temo medijsko delo z otroki in za otroke so bilezame izjemno koristne. Spoznala sem, kako se je potrebno osvobo-diti določenih okvirov in pri ustvarjanju za otroke še bolj pustitidomišljiji, kreativnosti, predvsem pa zdravi meri “vsakdanjosti“prosto pot. Otroci imajo radi preprostost, prikupen smisel zahumor in predvsem to, da so pred kamero, to kar so. Spontanostin njim poznane situacije ter poistovetenje igrajo ključno vlogo.Vsekakor bom podani zorni kot medijskega ustvarjalca izNizozemske upoštevala pri svojem delu. Takšna izobraževanja sozelo dobrodošla in jim bom tudi v bodoče zelo naklonjena.

Tanja Mojzernovinarka spletne strani za otroke www.bansi.si.

Izkušnja gledanja oddaj in pogovora ob tem je bila izjemno dra-gocena, saj KRO ubira posebno metodo dela z otroki, pri kateri sov središču vsake TV zgodbe predvsem otroci sami, brez pretirane-ga pedagoškega vpliva odraslih.

Posledično je veliko drznejših tem, ki lahko kar kličejo po »cen-zuri odraslega«, če nisi dovolj pogumen urednik. Njihov programdaje misliti, kaj vse je pri delu z otroki mogoče in sprejemljivo,predvsem pa, kje se zares začne ustvarjalni prispevek otroka koddaji.

Petra SlatinšekFilmska vzgoja in program za otroke in mlade Kinobalon

(vodja programa)Javni zavod Kinodvor

Sijajna delavnica. Videti vsebinsko usmeritev “otroci v centru /otroke v ospredje” v praksi v različnih oddajah, različnih glede nažanr, minutažo, ciljno starostno skupino mi je resnično odprla oči.Spoznala sem, da naše oddaje za otroke povečini kroji pokrovitelj-ska in zaščitniška drža, v kateri otrokom razlagamo o svetu, med-tem ko otroke zanima, kako izkusiti svet in kako delujejo drugiotroci. Nadvse informativen je bil tudi del, kjer je Bult komentiralslovenske oddaje, saj so njegove izkušnje prepoznale marsikateripotencial v slovenskih otroških oddajah. Zame, v vlogi scenaristke,so bile koristne vse prikazane in komentirane oddaje, v navezavi nakoncept njegove produkcijske hiše, koncept, ki naj ga ponotranji-mo tudi (so)delavke in delavci RTV-ja.

Maja Šorli, scenaristka

Izdelana vizija in nenehna inovativnost kreativnega direktorjaKRO, Jana Willema Bulta, me je znova prepričala, da televizija nika-kor ne sme postati institucija, da mora znotraj forme in vsebinepremikati meje, stopati na rob, a hkrati izhajati iz osnovnih pred-postavk – spoštovanja do ciljne publike, avtorskega pristopa, pri-povedovanja s sliko, osrednjega mesta dobre zgodbe in smiselnepovezanosti televizijskega medija z vsem, kar dinamična realnostprinaša – od novih medijev do programske sheme, ki nastaja tudina podlagi vremenske napovedi! Pregled oddaj vseh žanrov – odanimacije, drame, dokumentarca, celovečernega filma, kviza,pogovorne oddaje.., vse premišljeno zasnovane za posamezne cilj-ne skupine ( 3-5, 6-12 in 12 +), mi je, kot scenaristki, pustila glo-bok pečat.

Barbara B. Stegeman

Mislim, da je delavnica z Jan-Willemom Bultom napravilamočan vtis na sodelujoče. Prepričljivost njegove prezentacije pomojem mnenju sloni na izčrpnosti in enakovredni obravnavi vsehfaz producentskega dela, od kreativnih in produkcijskih do organi-zacijskih in distribucijskih. Še posebej zanimiv del se je nanašal narazvoj televizijskega medija v luči novih tehnologij in vplivakomercialnih multinacionalk na medijski prostor. Če k temu dodamše izjemne filmske primere s katerimi je podkrepil predavanje,lahko rečem, da je bila to zame izjemno zanimiva in navdihujočaizkušnja.

Igor Ribič

Jan-Willem Bult je s svojo neprekosljivo energijo in vero v otro-ka k nam prišel v najboljšem možnem trenutku: ko ustvarjalci pro-gramov za otroke preizkušamo nove terene in iščemo nove smeri.Kazal nam je svoje delo in ob tem širil zame pomembna sporočila:v otroke in njihove sposobnosti moramo zaupati in to tudi poka-zati na ekranu, navdih za delo za otroke moramo najti v otrocihsamih, oni so središče našega raziskovalnega in ustvarjalnega pro-cesa. Če želiš narediti dobro oddajo za otroke, moraš biti garač, pazelo odgovoren, nekoliko drzen in predvsem predan svojemu delu,ki je, roko na srce, tudi velik privilegij.

Martina Peštajurednica oddaj za otroke

Mnenja udeležencev delavnice:

S prvim vprašalnikom OCI(Organizational Culture Inventory) za ugo-tavljanje organizacijske kulture smo ugo-tavljali idealno-želeno kulturo RTVS z vidi-ka zaželenih vrednot in vedenj članov, kizagotavljajo uspešno in učinkovito uresni-čevanje poslanstva RTVS. Hkrati smo zenakim vprašalnikom ugotavljali dejansko-obstoječo kulturo RTVS z vidika vedenjskihnorm, kaj se dejansko pričakuje, zahtevaod sodelavcev zdaj. Drugi vprašalnik OEI(Organizational Effectiveness Inventory) jeslužil ugotavljanju organizacijske učinko-vitosti RTVS. Z njim smo merili vpliv dejav-nikov in okoliščin, ki oblikujejo sedanjo-obstoječo kulturo in učinkovitost RTVS,tako na ravni posameznika, organizacijskeenote kot tudi celotne organizacije. Obraziskavi organizacijske kulture z dvema»papirnima« HSI vprašalnikoma je potekalatudi spletna raziskava ugotavljanja zavze-tosti zaposlenih in poslovne odličnosti RTVSlovenija (izvedena Gallup in Kenexametodologija). V tej spletni raziskavi solahko sodelovali vsi sodelavci, ki so to žele-li, tako redno, kot honorarno zaposleni.

V primerjavi z lanskimi, rezultati letošnjespletne raziskave zavzetosti in poslovneodličnosti, izkazujejo malenkosten napre-dek, vendar so še vedno skoraj vsi rezulta-ti pod slovenskim povprečjem. Prav tako jetudi večina rezultatov pridobljenih s»papirno« HSI raziskavo organizacijske kul-ture in učinkovitosti pod dosedanjim (zgo-dovinskim) povprečjem rezultatov v bazipodatkov HSI. Ker gre v obeh raziskavah zarezultate, ki vplivajo na dolgoročno uspeš-nost in učinkovitost organizacije, to nare-kuje nujnost organizacijskega razvoja insprememb. Podrobnejše informacije orezultatih raziskave bodo dostopne naintranet portalu RTV, v nadaljevanju pavam predstavljamo nekaj ključnih ugotovi-tev.

ZAVZETOST IN POSLOVNA ODLIČNOSTRTVS

Ugotovitve, letošnje spletne raziskavezavzetosti smo lahko primerjali z rezultatispletne ankete v preteklem letu. V primer-javi z lanskoletno raziskavo zavzetosti,letošnji rezultati izkazujejo malenkostennapredek, vendar so rezultati večinoma ševedno pod slovenskim povprečjem.Največji napredek izkazujejo odgovori natrditev, da »Vodje cenijo dobro opravljenodelo«, ki je celo nad slovenskim povpreč-jem. Delni napredek je viden pri trditvah»Zaposleni so seznanjeni z strateškimi raz-vojnimi usmeritvami, poslovnimi in pro-gramskimi cilji«, »RTV ima jasno oblikovanestrateške razvojne usmeritve« ter»Sodelavci imajo jasno opredeljene nalogein cilje«.

Ni presenetljiva ugotovitev, da je deležzavzetih med honorarnimi sodelavci nižji,kot med redno zaposlenimi. Stopnjo zav-zetosti (Gallup)ne smemo pomenskozamenjevati z notranjo motivacijo posa-

meznika, saj meri v kolikšni meri sistemvodenja in vodje vplivajo na to, da je sode-lavec pripravljeni narediti več, kot je njego-va pogodbena obveznost. Nezavzet sode-lavec tako pomeni tistega, na kateregasistemi vodenja vplivajo tako, da naredizgolj svojo pogodbeno obveznost. Aktivnonezavzet sodelavec naredi manj od tega,kar je obvezno, zavzet sodelavec pa narediveliko več, kot se pričakuje, saj ga sistemivodenja in vodje, k temu spodbujajo.

Pri doseganju poslovne odličnosti soskoraj vse organizacijske enote posamičnoin RTV skupno razvrščene v spodnji levikvadrant matrike odličnosti, kar pomeni,da sistemske rešitve niso učinkovite (siste-mi vodenja, ravnanja z zaposlenimi, moti-viranja in nagrajevanja, razvoja kadrov,ipd.)tako, kot tudi ni ustrezne stopnje zav-zetosti zaposlenih. Takšna umestitev RTVSpredstavlja dejansko težavo in velik izziv zavodstvo, kako oblikovati sistemske rešitveza spreminjanje sedanjega stanja.

raziskava


Organizacijska kultura, zavzetostin poslovna odličnost RTV SlovenijaV februarju 2012 smo v okviru Kompetenčnega centra RTVS izvedli obsežno raziskavoorganizacijske kulture RTVS z dvema vprašalnikoma HSI (Human Sinergistic Interna-tional), v kateri je sodelovalo 247 od 430 povabljenih, naključno izbranih sodelavcev.


tekst in foto: Roman Kolar

ORGANIZACIJSKA KULTURA RTVSIdealna - želena kultura RTVSNa posebni delavnici so poznavalci RTV

dejavnosti in člani vodstva s pomočjo OCIvprašalnika idealno organizacijsko kulturoopredeljevali kot vrednote v smislu vedenj,za katera menijo, da bi jih od sodelavcevmorali pričakovati in jih spodbujati, saj bina ta način dosegli večjo organizacijskoučinkovitost in uspešnost uresničevanjanašega poslanstva. Na delavnici o idealniorganizacijski kulturi RTVS, je med tistimi,ki so sodelovali pri njenem opisovanjuvidno visoko strinjanje glede vedenj, ki bijih od sodelavcev morali pričakovati invedenj, ki ji od sodelavcev ne želimo.

Idealno organizacijsko kulturo so oprede-lili kot takšno, v kateri v največji meri prev-ladujejo vedenja, ki so značilna za slogekonstruktivne kulture. Sodelavci spodbujajomedsebojno sodelovanje, zaposlenih pristo-pajo k delovnim nalogam, na tak način, dauresničijo potrebe na višji ravni lestviceosebne rasti in zadovoljstva. Usmerjeni so vdosežke, samouresničitev, spodbujanje indružabnost. V manjši meri so v idealni kul-turi RTVS želena vedenja, ki sodijo medsloge agresivno obrambne kulture.Značilnost te kulture je v tem, da zaposlenido nalog pristopajo odločno ter s tem zašči-tijo svoj status in varnost. Usmerjena je vnasprotovanje, moč, tekmovanje in perfek-cionizem. V najmanjši meri pa so v idealnikulturi RTVS želena vedenja, ki sodijo medsloge pasivno obrambne kulture. V takšnikulturi zaposleni verjamejo, da morajo v

odnosih z drugimi delovati samo zaščitni-ško, tako da ne ogrožajo lastne varnosti.Značilna zanjo so vedenja, ki so sprejemljiva,iskanje odobritev za odločitve, odvisnost inizogibanje.

Glede na možne vedenjske sloge so zaidealno kulturo kot najbolj zaželen prevla-dujoč izbrali slog samouresničitve v okvirukonstruktivne kulture, v katerem dosega-nje zadovoljstva sodelavcev izvira iz delasamega, osebnega razvoja ter iskanjanovih in zanimivih aktivnosti. Za slogsamouresničitve je značilno, da se ceniustvarjalnost in sočasna naravnanost nanaloge, rezultate in razvoj posameznika.

Posledica ustvarjalnosti posameznikov paje tudi odličnost za naročnike, saj nalogeizvajamo izvirno, razvijamo kompetence,motivira pa nas delo samo. Kot drug naj-bolj želen je bil izbran humanistično spod-buden slog v okviru konstruktivne kulture,kar vključuje podporo sodelavcem, tvornosodelovanje in odprtost za medsebojnevplive. Značilen je za organizacije, kjerprevladuje participativen slog vodenja,občutek za ljudi ter pozitivni odnosi mednjimi. Ljudje so res zavzeti in si medseboj-no pomagajo. Kot najmanj želen je bilizbran slog izogibanja. Značilen je za orga-nizacije, ki ne znajo nagraditi uspehov inraje iščejo napake. Zaposleni ves čas prela-gajo odgovornosti eni na druge, se izogi-bajo odločanju, se skrivajo in izmikajo.

Dejanska - obstoječa kultura RTVS Naključno izbrani sodelavci so odgovar-

jali na vprašalnik OCI za ugotavljanjedejanske organizacijske kulture in se opre-deljevali do tega, katera vedenja pričakuje-mo, zahtevamo in spodbujamo pri članihorganizacije z namenom, da se le ti karnajbolje »vključijo« v organizacijo. Priodgovarjanju na vprašalnik o dejanskisedanji kulturi RTVS je bilo med sodelujo-čimi v anketi zaznati dokaj različna, nee-notna mnenja glede vedenj, ki se od njihzahtevajo in pričakujejo.

Dejansko obstoječo organizacijsko kul-turo so zaposleni opredelili, kot takšno vkateri v največji meri spodbujamo in priča-kujemo vedenja, ki so značilna za sloge

xxxxxxxxx xxxxxxxxx


pasivno obrambne kulture. Člani organizaci-je tako niso preveč odločni, v odnosih z dru-gimi delujejo previdno, da ne ogrožajolastne varnosti. V manjši meri so v obstoječikulturi RTVS pričakovana in spodbujanavedenja, ki sodijo med sloge agresivnoobrambne kulture. Pri tem zaposleni donalog pristopajo odločno in s tem ščitijosvoj status in varnost. V najmanjši meri paso v dejanski organizacijski kulturi RTVS pri-sotna vedenja, ki sodijo med sloge konstru-ktivne kulture. To pomeni, da se dejansko nespodbuja medsebojno sodelovanje in takpristop zaposlenih k delovnim nalogam, dabi se potrebe posameznikov lahko uresničilena višji ravni lestvice zadovoljstva in osebnerasti. Vedenja niso usmerjena v dosežke,samouresničitev, spodbujanje sodelavcev indružabnost.

Kot najbolj prevladujoč v dejanski organi-zacijski kulturi RTVS, so opisali slog naspro-tovanja v okviru agresivno obrambne kultu-re, ki vključuje nasprotovanje idejam drugih,izpostavljanje napak in sprejemanja “varnih”odločitev. Kot drugi najbolj prevladujoč paso opisali slog izogibanja pasivno obrambnekulture, ko od članov pričakujemo, da seizogibajo težavam, da se jih nikoli ne krivi zanapake, ne pričakujemo pa od njih, da sopredani.

Vrzeli med dejansko in idealno organi-zacijsko kulturo RTVS

Največje razlike med dejansko sedanjo inidealno želeno kulturo RTVS so ugotovljenena področju konstruktivnih in pasivno

obrambnih slogov organizacijske kulture.Kot prva posebej izstopajoča razlika je napodročju vedenjskega sloga izogibanje(pasivno obrambna kultura). Tu velja opozo-riti, da je prav slog izogibanje v idealni kul-turi izbran za najmanj želeno vedenje, sodipa med najbolj značilen slog dejanske orga-nizacijske kulture RTVS. Ravno obratno je napodročju humanistično spodbudnega sloga(konstruktivna kultura), ki je pri idealni kul-turi eden najbolj želenih, vendar najmanjznačilen za dejansko kulturo.

Prva največja vrzel je pri slogu Izogibanje(preveč). Natančneje, pri trditvah: »Sepotuhnejo, ko gredo stvari narobe. Niso

nikoli krivi za probleme. Čakajo na ukrepanjedrugih ljudi.« Druga največja vrzel je priHumanistično-spodbudnem slogu (prema-lo). Natančneje, do največjih vrzeli prihajapri trditvah: »Konstruktivno rešujejo konflik-te. Pomagajo ostalim, da samostojno razmi-šljajo. Pomagajo drugim, da napredujejo inse razvijajo.« Do vrzeli med želeno idealno indejansko sedanjo organizacijsko kulturo pri-haja zaradi neusklajenosti vzročnih dejavni-kov (poslanstva in filozofije, struktur, siste-mov, tehnologije, veščin/kompetenc) zidealno kulturo.

Organizacijska učinkovitost – rezultatdejanske organizacijske kulture

Vprašalnik za ugotavljanje organizacijskeučinkovitosti (OEI) raziskuje učinkovitostRTVS po rezultatih na ravni posameznika,organizacijske enote kot tudi celotne orga-nizacije, ki skupaj vplivajo na njeno dolgoro-čno uspešnost. Ugotovitve na področjuorganizacijske učinkovitosti nakazujejo napodročja organizacijske kulture, kot tudivzročnih dejavnikov te kulture, kjer sopotrebne organizacijske spremembe in raz-voj.

Le pri enem rezultatu je RTVS boljši odsplošnega povprečja rezultatov v bazi poda-tkov HSI. Tako dosegamo najbolj ugodnerezultate glede na stopnjo namena ostati vorganizaciji ter na področju stresa (saj sode-lavci ocenjujejo, da se jih v zvezi z organiza-cijskimi zahtevami, pritiski in konflikti, nepriganja več, kot je to zanje sprejemljivo).Najmanj ugodne rezultate RTVS dosega na


področju organizacijske kakovosti saj sode-lavci menijo, da so storitve, ki jih ponujajonaše lastne organizacijske enote notranjimali zunanjim uporabnikom, niso najvišjemožne kakovosti ter področju zunanje pri-lagodljivosti saj sodelavci menijo, da orga-nizacija dejansko ne prepoznava in se neodziva na spremembe v zunanjem okolju.

Vzročni dejavniki organizacijske kul-ture in učinkovitosti RTVS

Vzročni dejavniki so tisti organizacijskivzvodi, ki oblikujejo in določajo sedanjodejansko organizacijsko kulturo in učinkovi-tost RTVS. Kadar dejanska kultura bistvenoodstopa od idealne želene kulture, to pome-ni, da vzročni dejavniki niso usklajeni ztemeljnimi vrednotami organizacije.Stopnjo usklajenosti idealne kulture in vzro-čnih dejavnikov merimo-opredelimo s števi-lom vzročnih dejavnikov, pri katerih je RTVSdosegla rezultate boljše od zgodovinskegapovprečja (povprečja do sedaj doseženihrezultatov v svetovni bazi podatkov HSI).

Poslanstvo in filozofija organizacije pred-stavljata načine, s katerimi organizacije pre-našajo svoje temeljne vrednote v vsakodne-vne strukture, sisteme, tehnologijo in vešči-ne/kompetence. Rezultati RTVS na tempodročju, merjeni z vprašalnikom za ugota-vljanje organizacijske učinkovitosti (OEI) sopodpovprečni pri obeh dejavnikih. Tako sopodpovprečni na področju artikulacijeposlanstva, kar zajema obseg v katerem jeposlanstvo organizacije jasno opredeljeno,izkazano s strani članov, komunicirano sstrani vodstva in razumljeno s strani zaposle-nih. Enako so podpovprečni rezultati tudi napodročju osredotočenosti na uporabnike, toje obsega v katerem člani organizacije verja-mejo, da so odgovorni za prepoznavanje inzadovoljevanje potreb njihovih uporabnikov).

RTV Slovenija le pri 4-ih od 29-ih ostalihvzročnih dejavnikih dosega boljše rezultateod zgodovinskega povprečja. Najbolj ugod-ne rezultate dosega RTVS pri vzročnemdejavniku organizacijska osnova moči vodij,ki ima praviloma nevtralen do negativenvpliv. Merimo jo glede na vpliv, ki ga imajoorganizacijski vodje/direktorji na zaželeneeksistenčne zunanje rezultate (moč zanagrajevanje), formalen položaj (legitimnamoč) in zmožnost kaznovati tiste, ki neizpolnjujejo zahtev (prisilni ukrepi). Ugodenrezultat dosegamo tudi pri vzročnem dejav-niku sprejemanje ciljev, ki meri ali so cilji

“sprejeti v celoti ” in ne samo v glavnem alidelno sprejeti s strani članov organizacije.

Najmanj ugodne rezultate RTVS dosegapri vzročnem dejavniku pomen vloge (DM),glede na stopnjo, do katere sodelavci meni-jo, da imajo njihova delovna mesta pomem-ben vpliv na druge ljudi (bodisi znotraj alizunaj organizacije). Enako neugodne rezul-tate dosegamo pri dejavniku uporaba kazni,glede na verjetnost, da bodo napake izpo-stavljene in sankcionirane, ne pa analiziranein popravljene.

Uvajanje spremembPovezava med organizacijsko kulturo,

vzročnimi dejavniki in njihov vpliv na rezul-tate organizacije ni nobena skrivnost. Kadarso vzročni dejavniki in dejanska kulturausklajeni z idealno kulturo, so rezultati pra-viloma bolj ugodni. Kadar vzročni dejavnikiin dejanska organizacijska kultura, nisousklajeni z idealno želeno kulturo, so rezul-tati praviloma manj ugodni. Vzročni dejav-niki so možni vzvodi za pozitivne spremem-be. V tem primeru negativni rezultati napodročju posameznih dejavnikov, narekuje-jo jasne odločitve glede področij, ki zahteva-jo izboljšave.

Kako močan je vpliv dejanske organizacij-ske kulture na posamezne rezultate organi-zacije, na primer motiviranost sodelavcev, jerazvidno iz enostavnega prikaza spodaj.Tistih 15% najmanj motiviranih sodelavcevdela v RTVS delovnih okoljih, kjer prevladujepasivno obrambni slog kulture ob popolni

odsotnosti konstruktivnega sloga organiza-cijske kulture. Tistih 15% najbolj motiviranihsodelavcev pa ima srečo, da dela v okoljih,kjer je konstruktiven slog organizacijske kul-ture vsaj enakovreden pasivno obrambne-mu in agresivno obrambnemu slogu. Taokolja predstavljajo, tista vedenja in organi-zacijsko kulturo, tiste primere dobre praksein kritično maso, na kateri RTVS lahko gradisvojo bodočo uspešnost.

Redko se zgodi, da vpliv vzročnih dejavni-kov in dejanske kulture na rezultate, nipovsem očiten. V primeru, da organizacijedosegajo razmeroma ugodne rezultate,čeprav jim manjka potrebna usklajenostnotranjih vzročnih dejavnikov, je njihovauspešnost in učinkovitost lahko posledicaugodnih zunanjih dejavnikov ali prednosti(omejitev konkurence, razpoložljivih virov,patentov, avtorskih pravic, ipd.), ki organi-zaciji omogočajo vzdrževati videz uspeha,kljub temu, da so njene strukture, sistemi,tehnologije, veščine/ kompetence in dejan-ska kultura neučinkoviti.

Ko takšna organizacija doživi osiromaše-nje zunanjih dejavnikov in virov uspešnosti,se hitro pokaže slabo vodenje in neučinko-vitost, ki je bilo prej prikrito zaradi tehugodnih vplivov. Vsaka organizacija moraračunati na to, da ti ugodni zunanji dejavni-ki nikoli niso večni, zato mora določiti tak-šne vrste sprememb, ki so potrebne za dol-goročno povečanje uspešnosti in učinkovi-tosti, ki temelji na pozitivnih notranjih vzro-čnih dejavnikih.

»Moj prvi šef je bil producent GorazdKončar. Naučil me je vse, od planiranja, dofinanc in vseh opravil, ki so povezana sproducentom. Prišel je z Viba filma in bilglavni producent na televiziji. Producentiso bili takrat drugače razdeljeni po uredni-štvih kot zdaj. Obstajal je aktualni doku-mentarni program, kamor je spadalo vse,od notranje do zunanje politike, StudiaLuwigana, pa tudi oddaja Tednik. Prišelsem v ta dokumentarni program, kjer je bilGorazd mentor. Najbolj se spominjamoddaj Čas in ljudje ter Dokumentarecmeseca, kjer so sodelovali Dorica Makuc,

Helena Koder, Alenka Auersperger. Z njimisem hodil po terenu na snemanja.«Delovno mesto producenta je Vojku zeloustrezalo, saj je to zelo dinamičen poklic.»Večkrat je delo zelo stresno, ampak vednosi v pogonu v informativnem in dokumen-tarnem programu. Na delovnem mestuproducenta imaš oddajo. Treba je postavitikadre kot so režiser in tajnica režije, pa asi-stentka režije. Določiti je treba postopkeoddaje, če je studijska ali na terenu, katera

scena ja primerna zanjo. Ugotoviti je treba,koliko ljudi je potrebnih in ali je oddajamozaična, kar pomeni, da je studijska zkombinacijo snemanja na terenu.«

Terenske dela oziroma posnetke zmonti-rajo v tv montaži. Treba je predvideti, kak-šni bodo stroški oddaje, koliko je potovanjin koliko raznih drugih stroškov. »Ko soodobrena vsa sredstva po vseh fazah,gremo lahko v izvedbo oziroma produkcijooddaje. Nekateri projekti so zelo zahtevni,na primer večje proslave. To so terenskadela, dve ali tri dnevni projekti, kjer nasto-pa ogromna ekipa. Treba je najeti reporta-

žni avto, za oddajo je treba tudi kaj posne-ti in vključiti vanjo. V vsaki oddaji so pri-prave zelo pomembne. Potem ko je oddajaže v fazi snemanja, ko smo enkrat že naterenu, je potreben le že nadzor. Predvsemzato, da se ne pripeti kakšna napaka, ali pase dogovarjamo z zunanjimi partnerji, čeimajo kakšne posebne želje. Sicer pa okolidevetdeset odstotkov projekta vključujejopriprave nanj. Zelo veliko je sestankov. Naeni strani je služba protokola, ki ima svoje

zahteve, potem je tu naša tehnika, za kate-ro moramo ugotoviti, kakšne so njenemožnosti. Kaj zahtevajo organizatorji in alije treba najeti še kaj dodatnega, denimogenerator na obljudenem terenu. Ugotovitimoramo, kaj je dolžan zagotoviti priredi-telj, kaj pa mi, torej televizija oziroma RTV.«

Vojko pripoveduje, da si je treba najprejogledati teren. »Ugotoviti moramo alisploh lahko pridemo zraven. Vendar se davse nekako urediti. Pred leti smo imeli pre-nos z vrha Nanosa na proslava ob 27. apri-lu, Dnevu Osvobodilne fronte. Prireditev jepotekala v dežju in vetru, na zelo težkodostopnem terenu. Na vrh Nanosa je zelotežko dospeti z reportažnem avtom, zatosmo morali uporabiti manjšega. V takšnihrazmerah je težavno ustvariti nekaj zelodobrega. Kakih deset let nazaj na neki pro-slavi v Ribnici ni bilo nobenih prenosnihnaprav. Na vrh visokega žerjava smomorali namestiti linke, da smo prenossploh lahko izpeljali.«

Za producenta so najbolj pomembnepriprave.

»Pomembna je organizacija vsega, danajdemo ljudi, se pomenimo s tehniko,važne so tudi finance. Največ sem delal zanotranje politične in gospodarske oddaje,pa tudi zunanje politične. Sčasoma jedokumentarno aktualni program razpadel,nastala so manjša uredništva. V notranjepolitičnem sem delal kakšnih petnajst let.Včasih je bilo veliko več oddaj in progra-mov, predvsem pa domače produkcije.Imeli smo tudi posebno avtomobilskooddajo Test in atest, za katero smo pripra-vili prispevke tudi v Parizu in Ženevi. Dobraoddaja je bila Homo turisticus, ki jo je vodilDrago Bulc, in je bila žal ukinjena. Imelismo tri različne gospodarske oddaje, deni-mo Bobu bob. Mislim, da je bilo pred letiveč lastne produkcije kot tudi terenskihoddaj. Zdaj je veliko več pogovornih in stu-dijskih oddaj, ker je na voljo manj denarja.«

Za delo producentov niso načrtovane

naša leta


Vojko FakinVojko Fakin je na televizijo Ljubljana prišel leta 1979, dva meseca po služenju voja-škega roka v Makedoniji. Prijavil se je na delovno mesto producenta v dokumentar-nem programu. Ves čas je bil na televiziji, sicer pa je Ljubljančan. Obiskoval je sred-njo tehnično šolo smer kemija, potem je študiral ekonomijo, vendar šole z nastopomslužbe ni dokončal. Začetkov na Televiziji se rad spominja.

Z leve proti desni: Vojko, Sir William Deaken, zgodovinar Dušan Biber in generalni direktorRTV Žarko Petan.


tekst: Jože Skok

pretirano velike vsote, ker oni načrtujejosamo variabilne stroške. »To so neposrednistroški, potrebni za oddajo kot so dnevni-ce, najem prostorov, hotelska bivanja inpodobno. Internih stroškov ne planiramo.Občasno najamemo zunanje tehničnekapacitete. Vsi ti stroški gredo pod šifrooddaje, od telefonov, kilometrine, dnevnic,pogovorov prek satelitskih zvez. Vse skupajje treba nekako vrednotiti in tako pridemodo neke povprečne številke v letu. Na pora-bo denarja je treba seveda vedno paziti.«

Na sestavo ekipe največ vpliva avtoroddaje. »Običajno je zaželeno, da sodeluje-jo ljudje, ki se dobro ujamejo. Glavni pro-ducent pripravi mesečni plan v soglasju zostalimi producenti. V našem programu sodobri sodelavci in zgledno sodelujemo.Včasih tudi v protokolarnih službah izrazi-jo željo, s katerim režiserjem bi radi delali.S protokolom imamo veliko opravka,vedno se pogovarjamo na njegovem sede-žu na ravni predsednika države ali vlade.Obstajala je tudi služba za državne prosla-ve. Po navadi je bila poleg KsenjaBenedetti. Na sestanke pridejo vsi, od voj-ske, policije in varnostnih organov, da sevse dogovorimo. Tudi radijska skupinavedno sodeluje na prenosu ali snemanju.Le ta organizira ton in odigra levji delež priprenosih. Ton in modulacijo sta pogoj, datelevizija sploh lahko opravi svoje delo.Zelo veliko sodelujem na Radiu z IgorjemOtavnikom, pa tudi Matjažem Culibergom.Končna špica pri naših oddajah je le še for-malnost. Iz nje je razvidno, kdo je sodelo-val v posamezni oddaji oziroma prenosu.Pri velikih projektih je v bistvu interna

zadeva, katere sodelujoče navedemo. Prizahtevnih projektih se mi zdi potrebno inpošteno, da imenujemo vse, ki so karkoliprispevali k izvedbi.«

Mega prireditve so poseben izziv. Naš sobesednik pripoveduje energično in

nehote kdaj pogleda na uro, saj je njegovodelo neprestano povezano s sestanki. Še vprejšnji družbeni ureditvi je kot producentsodeloval na prireditvah, ki so bile v glav-nem na Kongresnem trgu v Ljubljani, kamorje prihajalo več tisoč ljudi. »Sodeloval semtudi pri obisku papeža Woytile v Stožicah.Pri vseh teh prireditvah je bila v ospredjuvarnost. Ob petih zjutraj je na dan prihodapapeža prispel na prizorišče naš reportažniavto, pa ga varnostnik ni spustil naprej,kljub dovolilnicam. Tehniki so vztrajali, da

gredo noter, varnostnik policist pa jih nispustil niti za centimeter. Vodja naše tehni-ke Marko Petretič je moral intervenirati inpoklicati šefa policije, da so reportažni avtovendarle spustili naprej.«

Ob obisku Billa Clintona v Ljubljanileta1999 je deževalo kot za stavo. »Največsem bil na Kongresnem trgu in ker sem bilpovsem premočen, sem moral kupiti škor-nje za dež in se preobuti. Težave so biletudi z varnostniki. Nič kolikokrat sem šelmimo njih, pa so me vedno znova prever-jali.« Vojko je bil navzoč kot producent tudina srečanjih na najvišji ravni, ko je denimopredsednik države Milan Kučan gostilpredsednike šestih srednjeevropskih držav,prišle so tudi njihove soproge, pa na vrhuNata v Portorožu leta 2004.

Spomni se tudi nenavadnega pripetljaja.»Ko sta se na Brdu pri Kranju mudila pred-sednik Rusije Vladimir Putin in ZDA GeorgeBush je slednji po svojem govoru stopil zgovorniškega odra. Nekaj trenutkov po nje-govem odhodu je iz neke električne omari-ce iznenada močno počilo, zvok je bil podo-ben manjši eksploziji. Še zdaj mi je v živemspominu, da so se varnostniki, povečinitemnopolti, zgrnili okoli svojega predsedni-ka in v hipu vsi skupaj nekam izginili.«

Za pripravo oddaj so na voljo številnirekviziti, pa tudi scenski materiali in sčaso-ma marsikaj odpišejo, ko oddaja ni več naprogramu. Kar je uporabnega, še ohranijo,preostalo odpeljejo na odpad. Še največ jemogoče preoblikovati fundus oblačil.

Producenti na vsebino oddaj ne vpli-vajo.

»Vendar pa tesno sodelujemo pri tem,

Tomaž Kisovec, kontrola kamere, Vojko in vodja projekta Tone Bogataj v Portorožu leta 1999.

Vojko in scenografinja Mirta Krulc leta 1995.

kaj vse potrebujemo na terenu za oddajo,kakšen studio, koliko kamer, stolov in dru-gega inventarja. To je zelo pomembno priizvedbi oddaj. Pomembni so tudi prevodi,pa tudi prostor za snemanje.«

Zahtevne so tudi predvolilne oddaje.»Pomembna je enaka minutaža za vse ude-ležence, ki smo jo določili z zvočnimi signa-li. Še posebej potem, ker so se nekateri pri-toževali, da so imeli na voljo manj besedekot drugi. Tako smo uvedli enake metre zavse, za govor kot tudi za replike. Predvolilneoddaje so bile spočetka v različnih predelihSlovenije. Potem so oddaje časoma poteka-le le v studiih v Ljubljani. V oddajah Intervju,še posebej v tistih, ki jih vodi LadoAmbrožič, so scenski ‘priboljški’, tudi slike inplatna naših znamenitih slikarjev. Pred letisem Groharjev sliko kar s kolesom peljalnazaj v galerijo, kjer smo si jo sposodili. Tamsem vprašal, koliko stane umetnija. Ko so miodvrnili, da več deset tisoč mark, sem karprebledel, saj sem se šele tedaj zavedal, kak-šno dragocenost sem nosil s seboj.«

Veliko je bilo peripetij. »Ob razglasitvi samostojnosti Slovenije

junija 1991 v parlamentu, je bilo še slabepol ure do televizijskega prenosa, ko zagle-dam v prostorih televizije šest kamerma-nov, ki so čakali na prevoz. Zgrozil sem se,ker še niso bili na kraju prenosa. Dejal semjim, naj pohitijo in se peš odpravijo v par-lament, vendar se niso zganili. V naglicisem ustavil službeni kombi, ki je bil na nekidrugi poti, da so se snemalci hitro odpelja-li v državni zbor, kamor so prispeli tik predprenosom.«

Težave so bile na neki državni proslavi vkraju Tatre v Brkinih na Primorskem maja2003. »V odročnem kraju smo namestiliagregat za elektriko. Kakšno uro predzačetkom prenosa agregat ni več mogeldelovati. Ni bilo možnosti, da bi pripeljalidrugi agregat, ker je bilo na kraju prevečljudi. Če bi se priključili na lokalno elektri-čno omrežje, bi v hipu zmanjkalo toka zavse. Pol ure pred prenosom pa so naši teh-niki vendarle ugotovili, da je v agregatupremalo vode, ki je potrebna za hlajenje. Spomočjo kozarcev, različnih plastenk inposod smo uspeli v generator naliti dovoljvode, da je začel delovati. Še ena stresnasituacija.«

Od leta 1985 do 1990 je Vojko kot orga-nizator delal tudi v oddaji Dnevnik. »To jebil program čisto zase. Oddaja je še sodilav aktualno dokumentarni program. To jebilo zelo specifično organizatorsko delo.Nasploh sem sodeloval z veliko ljudmi. Zvsemi je treba gojiti skorajda diplomatskeodnose, profesionalne in primerne tudi počloveški plati. Vsaj doslej nismo imeli več-jih težav. Treba je postaviti različne intere-se pod eno streho. Težavam se skušamoizogniti tako, da načrtujemo, kako bodosestavljene ekipe za izvedbo projekta. Sicerpa je delo profesionalno in so oddaje lahkozelo kakovostne tudi v primeru raznolikesestave izvedbene ekipe.«

Vojko se rad sprosti na domačem vrtu.Pred leti je veliko smučal in nekaj časa tudiučil smučanje. »Lani smo v RTV športnemdruštvu ustanovili bowling sekcijo. Pred letisem tekmoval na smučarskih tekmah zanaše društvo, zadnja leta pa ne. Tudi beremrad. Moram spremljati, kakšne so nove teh-nologije, denimo najnovejše kamere, dasploh lahko vem, s katero tehnologijo gremona teren in da lahko temu prilagodimo vsoprodukcijo. Zdaj imamo drugačne napraveza montažo in presnemavanje. Računalniškatehnologija in tudi filmska tehnika napredu-jeta. Vedeti moram, kakšno tehnologijo jetreba naročiti. S svojimi sodelavci sem zelozadovoljen, ker so profesionalci. Posebej tudiv zunanjepolitičnem uredništvu televizije,kjer delam zadnji dve leti. Tam je nekolikomanj stresno delo kot v notranje političnemuredništvu, kar mi na nek način odgovarja.«

naša leta


Televizijska ekipa ob obisku papeža Woytile na Hipodromu Stožice leta 1996.

Pred začetkom oddaje Nova zvezda Evrope.

Premierno smo predstavili zvoke šestih polk in šestih valčkov terpodelili pet nagrad – eno po mnenju občinstva, štiri pa je podelilastrokovna žirija. Gostitelja večera sta bila priljubljena slovenskaglasbenica Natalija Verboten ter prepoznavni voditelj in nekdanjiurednik festivala Slovenska polka in valček, Andrej Hofer.

S telefonskim glasovanjem so gledalci in poslušalci festivala kotnajboljšo skladbo festivala po mnenju občinstva izbrali skladboNavihank Pokaži mi, da me imaš rad, ki je prejela 7054 glasov.

Bogat spremljevalni program festivala Slovenska polka in valček2012 so pripravili izvajalci iz Šaleške doline, torej iz okolja, v kate-

rem je festival potekal. Urednik letošnjega festivala je bil JožeKrajnc, scenografinja Tatjana Kortnik, režiser pa Njegoš Maravič.Pri ZKP RTV Slovenija pa je ob festivalu izšla tudi že tradicionalnazgoščenka na kateri je zajetih vseh 12 skladb s festivala in triskladbe, nagrajene na lanskoletnem festivalu.

RTV festivali


foto: Stane Sršen

PRIŠLI V FEBRUARJU 2012

PPE TV SLOVENIJADANE COTAR – likovni TV oblikovalecEVA MEGUŠAR – novinarka specialistka3REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIAELENA GANDUSIO – tajnica režijeERTER PUST – novinarka specialistkaBARBARA URIZZI – glasbena urednica

TEHNIKA, INVESTICIJE, INŽENIRINGSAŠO ZALETEL – vodja oddelka

ODŠLI V MARCU 2012

OE GLASBENA PRODUKCIJANINA PIRC - tuttistka

PRIŠLI V MARCU 2012

PPE TV SLOVENIJAMARTINA BASTARDA - montažerka specialistkaSUZANA KOZEL - novinarka specialistka VALERIJA SMOLEJ - tajnica režije MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR - urednica oddaj

prišli odšli

ZahvalaOb boleči izgubi mojega očeta se iskreno in iz srca zahvaljujemsodelavkam in sodelavcem finančnoračunovodske službe inprijateljem za izrečeno sožalje, sveče in denarno pomoč. Hvalavsem, ki ste mi stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti.

Mija Kozlevčar

Znani zmagovalci festivalaSlovenska polka in valček 2012Razvedrilni program Televizije Slovenija je v skupni organizaciji s Festivalom Velenje mi-nuli teden v Domu kulture v Velenju priredil že 18. festival Slovenska polka in valček.

Ideja za projekt se je porodila znotraj ured-ništva Programa za mlade, ko smo na glasrazmišljali, kako mladim približati radio. Zdi se,da so mladi nanj nekoliko pozabili, najbrž tudizato, ker radio, kakor mnogi drugi mediji, nemisli nanje dovolj. Zato jim želimo z novinar-skimi delavnicami približati svet radia in jimponuditi program, v katerem se bodo našli inga soustvarili ter sami imeli možnost odpretiteme, ki so jim blizu.

Z delavnicami smo se predstavili na tokrat-nem Kulturnem bazarju, ki se je odvijal 13.marca v Cankarjevem domu. Novinarkama Ta-deji Bizilj in Špeli Šebenik so se pri predstavi-tvi pridružili učenci z Osnovne šole Šmartnopod Šmarno goro in njihova mentorica MojcaJamnik.

RADIO HUDO!V okviru projekta Radio Hudo! smo letos z

novinarskimi delavnicami obiskali 12 šol, potnas je ponesla po vseh koncih in krajih našeSlovenije – od Bohinjske Bistrice, Metlike, Lu-cije, Lovrenca na Pohorju, Šmarja pri Jelšah doBrda pri Lukovici, Rogaške Slatine, Trebnja,Cerknice in Zagorja ob Savi. Z novinarskimispretnostmi smo seznanili tudi mlade novi-narje v zamejski Sloveniji, točneje na Opčinahin Proseku pri Trstu. V mesecu januarju pa nasje pot peljala do Šmarne gore oz. do Šmartnapod Šmarno goro. Kako je izgledalo naše prvosrečanje, sta na predstaviti na Kulturnem ba-zarju prikazali mladi novinarki Ajda in Katja, kista se za nekaj minut vživeli v vlogo Tadeje inŠpele. Dekleti sta se kljub močni tremi odličniodrezali, le malce prestrogi sta bili, je z nasme-hom na obrazu pripomnila Tadeja.

NOVINARSKE DELAVNICEPo uvodnem skeču sta besedo prevzeli »ta

pravi« Tadeja in Špela, ki sta obiskovalcem,strokovnim delavcem osnovnih šol, razložilipotek celotnih delavnic. V okviru delavnic se vdveh tednih srečamo trikrat, naš cilj pa je, daučenci spoznajo radio kot medij, delo radij-skega novinarja, tonskega mojstra, glasbenega

urednika in radijskega voditelja in da se tudisami preizkusijo pri tem delu ter pripravijo ra-dijsko mladinsko oddajo. Najprej je na sporeduteoretični del, pri katerem učence seznanimoz različnimi mediji in novinarskimi žanri, sku-paj poslušamo intervju, reportažo in anketo terpripravimo intervju v živo. Nato učenci razmi-šljajo o glavni temi oddaje, ki jo bodo pripra-vili, o žanrih, ki jih bodo v oddaji uporabili, ter

sogovornikih. Drugič je na sporedu praktičnidel delavnic, ko najprej z učenci na hitro pre-vetrimo vse, kar smo se naučili pri teoriji, inrazmislimo, kako bomo to uporabili v praksi.Učenci se nato vživijo v vlogo radijskega no-vinarja in lotijo snemanja intervjujev, reportaž,anket, ki jih potem tudi zmontirajo ob pomočitonskih mojstrov. Za konec praktičnega dela jihčaka še pisanje scenarija za oddajo. Zadnji del

radio med ljudmi


RADIO HUDO!radijske novinarske delavnice za osnovnošolce na KULTURNEM BAZARJU

Program za mlade 1. programa Radia Slovenija v okviru oddaje Hudo! – na sporeduje vsako soboto ob 9. uri – v tem šolskem letu pripravlja brezplačne radijske novinar-ske delavnice za osnovnošolce, ki vzgojo za medije že poznajo, zanima pa jih tudi prak-tično delo novinarja.

delavnic je vodenje sobotne radijske oddajeHudo! - učenci v največjem radijskem studiu51 med 9. in 10. uro v živo odvodijo enournooddajo.

ODZIVI Ob sami predstavitvi delavnic so se hitro po-

rajali dvomi strokovnih delavcev, da bo velikodela, v kolikor se odločijo za sodelovanje, padlona njih. A sta jih Tadeja in Špela hitro pomiriliin pojasnili, da večino dela učenci opravijo včasu delavnic ob pomoči novinarjev in tonskih

mojstrov. Ob tem je dodala svoje še učiteljicaMojca, ki je zbranim razložila svojo izkušnjo pridelavnicah. Najprej je bilo tudi njo malce strah,kako se bo vse skupaj odvijalo, a je ekipa Pro-grama za mlade že na prvem srečanju pre-gnala ves strah in vse dvome. Učenci so seodlično odzvali, predstavitev je bila pripra-vljena zelo sproščeno, a hkrati poučno. Nadrugem srečanju so se učenci še bolj vživeli v

delo novinarja, ponosno hodili naokoli z mi-krofoni in svojim vrstnikom razlagali, kakšna jenjihova naloga. Tudi sama montaža jih je zelopritegnila, le pri pisanju scenarija za oddajo seje malce zataknilo, a so tudi to uspešno rešili.Vodenje sobotne oddaje Hudo! je bila res pikana i celotni zgodbi in sama je bila po oddajizelo ponosna na mlade radijske voditelje. Po-vedala je še, da se je skozi delavnice tudi kotučiteljica predmeta Vzgoja za medije ogromnonaučila in da so z mladimi novinarji postaliprava ekipa.

MLADI NOVINARJIVmes, ko sta novinarki na Kulturnem ba-

zarju predstavljali novinarske delavnice, pasodelujoči učenci niso stali križem rok, tem-več so pokazali, kaj vse so se zares naučilisami pri delavnicah. Že zgodaj zjutraj so sina Kulturnem bazarju ogledali predstavoNenavadna glasbila in zvočila in pred mikro-fon povabili izvajalca predstave Andreja

Fona in Sama Kutina. Posneli so intervju znjima, med gledalci pa z anketo preverilivtise po predstavi. Vse skupaj so med pred-stavitvijo pridno montirali ob pomoči ton-skih mojstrov Janeza in Grega ter posnetozdružili v reportažo, ki so jo, skupaj z napo-vedjo, ob koncu predstavitve zavrteli vsemzbranim. Strokovni sodelavci šol so z zani-manjem poslušali in ob koncu mladim no-vopečenim novinarjem glasno zaploskali zaodlično delo. Prav tako reportažo bi namrečbrez problema lahko objavili tudi na nacio-nalnem radiu, je povedala Špela, kar kaže nato, da so učenci svoje delo vzeli resno in sezares veliko naučili. Tudi njihovi vtisi so bilinavdušujoči, prav vsi so se strinjali, da te iz-kušnje ne bodo nikoli pozabili in obenemdodali, da so veseli, da so dobili takšen vpo-gled v novinarsko in radijsko delo, kar jim bomorda celo pomagalo pri odločitvi za na-daljnje šolanje.

SODELOVANJEČeprav so novinarske delavnice v letošnjem

letu že zapolnjene, je bilo navdušenje udeleže-nih učiteljic po predstavitvi veliko in že nasled-nji dan sta na naš elektronski [email protected] prispeli dve prijavi za sodelo-vanje v naslednjem šolskem letu 2012/2013.To je to, kar pri Šolskem novinarstvu potrebu-jemo, da učencem približamo delo, in tudi do-bimo rezultat ustvarjenega, sta napisala men-torja, ki sta svoje učence in šoli že prijavila ksodelovanju. Prijave so torej odprte, tako davabimo tudi vse ostale šole in učence, ki sode-lujejo pri izbirnem predmetu Vzgoja za medije,Šolsko novinarstvo ali katerem drugem pred-metu, povezanem z mediji, in bi se radi pobližespoznali z novinarskim in radijskim delom, dase prijavijo k zanimivemu in zabavnemu prak-tičnemu izobraževanju.

NAGRADADelavnice imajo poleg izobraževalne tudi

tekmovalno noto, saj se mladi novinarji obkoncu šolskega leta s svojimi prispevki borijoza lepo nagrado, izlet v eno od evropskih pre-stolnic. V mesecu maju bodo tako vsi sodelu-joči novinarski razredi pripravili nekajminutnitekmovalni izsek iz svoje oddaje, ki jih bo zmalo sreče popeljal na čudovit izlet v predo-limpijski London. Najboljši izsek bodo ob po-moči strokovne žirije z glasovanjem izbralinaši poslušalci in poslušalke, več o tem, kakolahko tudi sami glasujete za svojega favorita insi tako tudi vi priborite čudovito nagrado, paboste lahko prebrali v naslednjem Kričaču.


tekst: Tadeja Bizilj, Špela Šebenik foto: S.S.

V bližnji prihodnosti bo prišlo do večje in racionalnejše uporaberačunalnikov v delovnem procesu. Eno od področij, na katerem jemogoče racionalneje in bolje uporabljati osebne računalnike žezdaj, je vsekakor arhiviranje raznovrstnega gradiva. Prvi testnipoizkusi dela na domu televizijskega dokumentalista so pokazali,da bi lahko dokumentalisti opravili večino svojega dela na svojihdomovih. Delodajalec bi s tem zmanjšal stroške delovnega proce-sa (potni stroški, ogrevanje na delovnem mestu, itd). Slednje bi bilodobrodošlo še posebej sedaj, ko se kar naprej govori o finančni ingospodarski krizi na sploh. Javni zavod Radio televizija Slovenija seže desetletja spopada s številnimi problemi. Nekatere sproti bolj alimanj uspešno rešuje, druge manj. Med dolgoletnimi in nerešenimitežavami je tudi pomanjkanje delovnega prostora. V mnogih eno-tah imajo prenapolnjene prostore, kjer delovno okolje več neustreza delovnemu procesu. Zato zavod načrtuje gradnjo dodatnihobjektov, vendar pa denarja za realizacijo tega ni nikoli dovolj. Zdajje čas še bolj neprimeren; vsesplošna finančna kriza. Gre za razmi-šljanje in predlog za iskanje notranjih rezerv na nacionalni televi-ziji, kot izhodišče pa vzemimo televizijsko dokumentacijo in delotelevizijskih dokumentalistov.

V očeh nekaterih novinarjev, urednikov, organizatorjev, režiser-jev in drugih, ki uporabljajo arhivsko gradivo, je televizijska doku-mentacija zgolj skladišče kaset, dokumentalisti in arhivarji pa leskladiščniki, ki sem ter tja prenašajo kasete glede na potrebenaročnikov. Toda to še zdaleč ni res. Delo je zahtevno in odgovor-no, čeprav zgleda zelo enostavno. Res je sicer, da delo poteka večali manj po ustaljenih tirih že desetletja, vendar pa dokumentacijani skladišče arhivskega gradiva in dokumentalisti ter arhivarji nisoskladiščniki. Za lažje razumevanje procesa shranjevanja televizij-skega gradiva vzemimo zelo priljubljeno tedensko oddajo TEDNIK ,ki je na sporedu premierno vsak ponedeljek zvečer, nato pa mu sle-dita še dve ponovitvi. Glede na to, da oddaja dolga okoli petinšti-rideset minut, se na eno devetdesetminutno posnameta dve odda-ji. Slednje ima več posledic za nastanek arhivskega gradiva. V naj-boljšem primeru prejmejo dokumentalisti kaseto s posnetimaoddajama šele štirinajst dni po premiernem predvajanju. To pome-ni časovni zamik pri razpolaganju z gradivom posnetih oddaj zanastajanju novih oddaj televizije Slovenija, saj oddaje ne morejopopisati, če je kaseta s posneto oddajo še drugod. Za razliko oddnevno informativnih oddaj, pri katerih je zelo veliko različnih pri-spevkov, je arhiviranje Tednika relativno lažje. Gre namreč za to, daje v vsaki oddaji povprečno največ od šest do sedem prispevkov, kizahtevajo zato tudi manj dela na vseh nivojih. Pa naj gre pri temza popisovanje kadrov, vnašanja šifer ali česa drugega. Za razlikood DIO tokrat pri tem ne sodelujejo arhivarji, temveč vso delopopisovanja in shranjevanja posamezne oddaje ostane dokumen-talistom. Ves proces popisovanja se začne s programom NOVIiNEWS. V tem programu odpremo v padajočem meniju SCRIPTSmapo ARHIV, podmapo leta, podmapo meseca, mapo TEDNIK innato izberemo ustrezni Tednik, nato posamezna besedila, ki služi-jo avtorjem oddaj pri nastajanju oddaje, prekopiramo v program

WORD. Dokumentalisti se pod popisano gradivo običajno podpisu-jejo s svojim imenom zato, da morebitni naročniki lahko postavlja-jo dodatna vprašanja o gradivu, če uporabniku nekatere stvariniso povsem jasne ali razumljive. Nekoliko bolj zapleteno in dolgo-trajno je shranjevanje gradiva dnevno informativnih oddaj;Poročila, Slovenska kronika, Dnevnik, Odmevi, vendar pa je precejpodobno, zato se tega posebej ne bomo lotili. Eden od problemov,ki nastaja pri arhiviranju dnevno informativnih oddaj, je tudi ta, dasi te kasete oziroma oddaje najbolj pogosto izposojajo predvsemzaradi aktualnosti in to pomeni, da jih ni mogoče arhivirati sproti,saj kopij pri nas ne snemamo. Ko so vse oddaje na kaseti popisa-ne in časovno kodirane, arhivarji dostavijo kaseto v skladišče natočno določen kraj, kjer se po dogovoru shranjujejo kasete.Besedilo, ki ga prejmemo kot pomoč pri popisovanju oddaj se hraniše pisno (papirno) – tako imenovane SRAJČKE ODDAJ - gradivo napovsem drugem kraju arhiva, vneseni podatki pa se vnesejo v pro-gram EVA ZA VNOS in kasneje v »glavno« EVO. Že površen pogledpove, da je že novega arhivskega gradiva več, kot pa ga lahko spro-ti obdela ekipa arhivistov in dokumentalistov, ki je zaposlena natem področju. Z drugimi besedami povedano; vse več je oddajnacionalne televizije, ki ostajajo – po mnenju pisca teh vrstic –zaradi objektivnih okoliščin - premalo natančno popisane za kas-nejšo uporabo. Res je sicer, da imajo dokumentalisti in arhivarji narazpolago hitrejše in zmogljivejše računalnike kot pred leti, vendarpa uporabljajo enake ali celo iste programe kot pred desetimi in

organizacija dela


Dokumentalist na delu v enem od arhivov kaset slovenske televizije

Delno delo na domuKako varčevati, a brez posledic za kvaliteto in kvantiteto dela – Računalniki in zna-nje omogočata prvi korak – Televizijska dokumentacija kot preizkusni kamen?

več leti. V dokumentaciji Televizije Slovenija je zdaj manj zaposle-nih, kot pa jih je bilo pred leti, količina gradiva pa raste. Delavcisicer količinsko opravijo več dela, vendar pa to še ni dovolj. Zdaj selahko postavi ključno vprašanje: se bodo zaposleni v dokumenta-ciji zadušili v količini gradiva, ali pa je na obzorju izhod iz te zaga-te? Odgovor: rešitev je, vendar so časi, v katerem je prišlo do tak-šne situacije, pozitivnemu izidu nenaklonjeni. Ali to morda pome-ni, da se je treba kar vdati v usodo in se sprijazniti z bridkim kon-cem? Nikakor! K reševanju težav v arhiviranju gradiva na nacional-ni televiziji je treba pristopiti z majhnimi koraki, oziroma izkoristi-ti tako imenovane notranje rezerve. Če pogledamo prakso gospo-darskih subjektov v zadnjih desetih letih, kjer so govorili o notra-njih rezervah, smo kaj kmalu ugotovili, da so bile metode precejpreproste, ki pa niso dale rezultatov. Z drugimi besedami: začeli soodpuščati »presežne delavce«, mnogo od teh podjetij pa je kasnejepropadlo, ali pa končalo v tujih rokah po grozljivo nizkih cenah.Tudi RTV Slovenija postopoma zmanjšuje število zaposlenih, ven-dar to ni rešitev za arhivsko problematiko. Nekaj racionalnih spre-memb lahko uvedemo pri delu samih arhivarjev in dokumentali-stov ter uvedemo intenzivnejše sodelovanje med DokumentacijoTV Slovenija in vsemi uredništvi vseh programov. Ena od poti zahitrejše arhiviranje gradiva je v personalizaciji iskanja vsebin.Uporabniku prilagojeno iskanje vsebin ali personalizacija je posto-pek, s katerim iz množice dostopnih vsebin izberemo tiste, ki so zauporabnika najbolj primerne. To naredimo na podlagi poznavanjauporabnikovih interesov. Te so zapisane v uporabniškem modeluustreznega računalniškega programa, ki je vgrajen v televizijskisprejemnik. Ob tem je treba dodati dejstvo, da postajajo digitalnitelevizorji in spremljajoče naprave v nekem pogledu podobni raču-nalnikom in bodo v prihodnje vsi imeli možnost izvajanja progra-mov za personalizacijo iskanja medijskih vsebin. Glavna nalogatovrstnih sistemov je predvsem razbremenitev uporabnika, ki se vmnožici informacij ne znajde več, dokumentalistom pa je pri iska-nju naročenih gradiv v veliko pomoč. V času, ki je dokumentalistuna voljo, ne more lastnoročno pregledati vseh informacij, sajnacionalna televizija sodeluje pri ustvarjanju evropskega arhivske-ga centra, ki bo vseboval ogromno arhivskega materiala vsehnacionalnih televizij, katerih države so članice Evropske unije.Avtomatizirani sistemi neprimerno hitreje pregledajo seznameopisov dostopnih vsebin in uporabniku ponudijo tiste vsebine, kijih išče. Ta, druga varianta, je bolj dolgoročna in malo težje izved-ljiva, prve korake pa je moč narediti v sami dokumentaciji in totakoj. Zato torej lahko govorimo o notranjih rezervah dokumenta-cije TV Slovenija, ki so v tem trenutku sila majhne, pa vendar nisozanemarljive. Začnemo lahko kar pri delu osmih dokumentalistov.Njihovo delo je izredno pomembno za kasnejšo uporabnost arhivi-ranega gradiva. Kakovost njihovega opravljenega dela je v prememsorazmerju s kasnejšo uporabnostjo. Če pomislimo, da je potrebnoza opravljanje tovrstnega dela imeti vsaj visokošolsko izobrazboter strokovni izpit, je zahtevnost dela na dlani. Ali ni to mordaravno ovira za korak v iskanju rezerv v delu dokumentalistov? Ne,nasprotno! Dokumentalisti opravljajo svoje delo popolnomasamostojno, uživajo veliko zaupanje delodajalcev, da je delo kako-vostno opravljeno, saj je temeljito preverjanje njihovega dela kas-neje skoraj nemogoče. Ali pri tem mislimo, da bi lahko dokumen-talistom v iskanju notranjih rezerv najprej znižali plače? Ne, lahkopa bi vsaj deloma zmanjšali stroške njihovega dela. In sicer tako,da bi vsaj nekaj svojega dela opravili pri sebi doma. Na svojih

domovih bi lahko delali tri tedne vsak mesec, teden dni pa bi mora-li še naprej preživeti v televizijski dokumentaciji. Treba je namrečomeniti, da – poleg prikazanega popisovanja oddaj – dokumenta-listi opravljajo še dvoje opravil, ki pa jih ne morejo postoriti na svo-jih domovih. Prvo je tako imenovano delo na NAROČILIH, drugo paPOPOLDANSKA DEŽURSTVA. Delo tako na prvem kot na drugem jeenako, le da gre za delo v dopoldanskem času pet dni na teden,drugo sedem dni zapored v popoldanskem času. Prvo se opravljaod sedme ure zjutraj do druge ure popoldan, drugo pa od drugepopoldan do desete ure zvečer. Dokumentalisti na temelju internihnaročilnic v računalniku poiščejo naročnikom zahtevano gradivo,za fizično dostavo kaset pa poskrbijo arhivarji. Za ta korak – tritedne dela dokumentalistov na domu - pa so že ustvarjeni vsipogoji, saj ima praktično že vsaka slovenska družina doma svojračunalnik in tudi povezavo z internetom. Zato je toliko bolj nera-zumljivo, da znotraj delovnega procesa, ki je že desetletja skorajpovsem enak, ne prihaja vsaj do minimalnih sprememb, ki bi omo-čile dvig kakovosti storitev v vseh pogledih ter vsaj malo zmanjša-le stroške dela. Vsi dokumentalisti imajo doma na razpolagomočne osebne računalnike, v katerih bi lahko shranili dokumente,s pomočjo katerih bi lahko opravljali svoje delo doma. Ko pravimo,da so vsi pogoji za realizacijo tega predloga že tu, mislimo pri temna vse. Določene so norme, na temelju katerih se ugotavlja, alidokumentalist opravlja svoje delo po pričakovanjih delodajalca. Vsizaposleni v dokumentaciji že več let vsak mesec pripravijo in odda-jo vodji delovno poročilo z natančno opisanem delu, ki so ga opra-vili v preteklem mesecu. Tudi delo na domu ne bi tega prav ničspremenilo. Javni zavod bi imel od tega več koristi. Odpadlo bi tričetrtine stroškov za prihod na delo, tri četrtine prispevkov zaobrok (malico), manj potreb po poslovnih in skupnih prostorih,manj opreme za posameznega delavca in še bi lahko naštevali.Kontrola kvalitete in kvantiteta dela je zagotovljena, morebitnekršitve delovnih zadolžitev pa zlahka ugotovljive. Če pri tem pomi-slimo, da lahko takoj znižamo stroške dela štiridesetih odstotkovdelavcev v eni enoti, pri tem lahko spodbudimo razmišljanje otovrstnih možnostih tudi v drugih službah celotnega javnegazavoda, bi verjetno prišli do sklepa, da bi lahko vsaj del svojihdelovnih nalog v nekaterih drugih enotah delavci prav tako opra-vljali na domu. Prihranek bi bil očiten, saj s vsestransko uporaboračunalnikov je moč prihraniti ogromno denarja. Finančna in pro-storska kriza, ki obremenjujeta tudi Radio televizijo Slovenija, stadolgoročno brez dvoma rešljivi. Opisano razmišljanje o reševanjutežav javnega zavoda v Oddelku za arhiviranje in dokumentacijo jesamo droben in konkreten primer (predlog) začetka reševanjafinančnih in prostorskih težav. V prihodnje naj bi Oddelek za arhi-viranje in dokumentacijo dobil dodatne delovne prostore, vendarverjetno v tem trenutku si nihče ne drzne napovedati, točno kdajbo RTVS začel z gradnjo novega prizidka, po drugi strani pa vidi-mo, da je moč prostorski problem delno rešiti brez dodatnih inve-sticij, pa še prihranili bi nekaj denarja, ne da bi pri tem kakor kolispremenili tako kvaliteto kot kvantiteto dela. Glede na vsebino deladokumentalistov na domu pa bi odpadel tudi strah delodajalca, dabi izgubil nadzor na delom delavca in prav tako bi odpadla mož-nost za neupoštevanje delodajalčevih navodil.

Čisto na koncu pa še retorično vprašanje: Zakaj vztrajamo pritakšni organizaciji dela v televizijski dokumentaciji, saj je delo nadomu postaja nekaj povsem vsakdanjega, je v praksi uveljavljenoin pravno urejeno?


tekst: Ciril Gale, foto: Milena Rutar.

Planica

fotozapisfoto: Darko Koren


Rešitev nagradne križanke ssvojim nalovom pošljite naj-kasneje do 20.5.2012 v uredni-štvo na naslov: RTV SLO,Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana,(KRIČAČ). Izžrebani nagrajenciza pravilne rešitve dobijo: 1 kaseto ali zgoščenko ZKP, inknjigo kuponov; Rešitev prejš-nje križanke: ROBERT PAJEK.Tokrat smo izžrebali: 1.NAGRADA: Dragan Bulič, RadioSlovenija, 2. NAGRADA: RihardŠoper, Paderšičeva 23, 8000Novo mesto 3. NAGRADA:Franci Cvetaš, Rojčeva ul. 7,1110 Ljubljana

NAGRAJUJEZKP RTV SLOwww.rtvslo.si/zkpprodaja/

Kričač vabi vse tiste, kivas kaj zanima v zvezi zdelom in načrti RTVSlovenija, da vodstvupostavijo javno vpraša-nje in uredništvo bo priodgovornih našlo inobjavilo odgovore, vnovi rubriki,Zanima me ...Vabljeni k soustvarjanjunašega Kričača.

razvedrilo


ZADNJI DELDEBELEGAČREVESA

STEKLENAPOSODA ZAGOJENJE RIB

POVELIČEVALEC KOGA,SLAVILEC

SPREMEMBAHITROSTIKEMIJSKEREAKCIJE

TOVARNAPOSODE IZ

CELJA

HIMALAJSKAKOZA

KRATEKREZEK ZVOK

PRIGORENJU

PROPA-GANDA

ZEMELJSKIRAVNIK

VRSTA IGRENA SREČO

VELIKAZAČETNA

ČRKA

SESTAVILJOŽE

PETELIN

ČRKI ZA LIN O V

ABECEDI

OTOČJE PRIKAMČATKI

PRITOKORINOKA

V J. AMERIKI

GUSTAVKLIMT

VELIKALETALSKA

PRIREDITEV

ZVIJAČA,FINTA

MIŠIČASTORGANV USTIH

ODMEV,ODJEK

SKLADATELJHAČA-TURJAN

?, VI, ONI

JEZERO(FRANC.)

J. AMERIŠKOGORSTVO

GLASBENIMOJSTERBAROKA

(JOHANN S.)

METULJJAPONSKIPRELEC

(IZ AAAJJMM)

IEIDEMNASILNATATVINA

RUSKI SLIKAR(ALEKSANDER(IZ REVINA)

EGIPČANSKISONČNI BOG

RUDIZUPANC

VELIKOSREČE PRI

ŽREBU

GRŠKAČRKA

NAŠAIGRALKA(ŠTEFKA)

POŠKODBASKLEPA

TELOVADNI ELEMENT

Nagrajujemo izžrebance sKNJIGO KUPONOV 2za1.siV njej sodelujejo s kuponi zapopuste različni ponudniki spodročja gostinstva, športa,lepote, zdravja in razvajanja,zabave ter storitvenihdejavnosti. Več o knjigi nawww.2za1.si

Ne sili v ospredje!Pri ogledu terena producent, novinarka in urednik najdejo staro oljno svetilko.Poberejo jo in iz nje se prikaže duh, ki pravi: "Vsakemu od vas izpolnimeno željo."»Meni prvi, meni prvi!« vzklikne urednica. "Hočem biti na Bahamih, vozitihitri čoln in da sem brez vsake skrbi."Puff! V istem trenutku izgine."Zdaj pa meni!' pravi producent. "Hočem biti na Hawajih, ležati naplaži, imeti osebno maserko, neskončne zaloge Pina Colade in ljubezensvojega življenja."Puff! Tudi on izgine."OK, ti si zdaj," reče duh uredniku,ki reče: "Hočem, da sta oba takoj nazaj!"

REKA SKOZI CAMBRIDGETUDI REKA NAS. TASMANIJE


od tod in tam

Prgišče medalj slovenskimnovinarjem

Nedavno je bilo v turškemErzurumu že 59-to svetovnoprvenstvo novinarjev smučar-jev (SCIJ), na katerem so spetvečino odličij pobrali članice inčlani slovenskega zastopstva.Med več kot 200 udeleženci iz50 –tih držav sveta so bili iznaše hiše tudi Vlado Krejač inDarko Koren, ki sta bila tudimed dobitniki medalj 11-član-skega slovenskega zastopstvain Mojca Dumančič, ki je akti-vno sodelovala na okroglihmizah o novinarstvu v svetu.Svetovna novinarska srečanjaso namreč hkrati priložnost zapogovore in okrogle mize opoložaju novinarstva nasploh,ki postaja vse bolj zahtevenzlasti zaradi poročanj s kriznihžarišč in seveda tudi vse večjekonkurence različnih medijev,kar v marsičem lajša, hkrati patudi otežuje novinarsko delo. Leto postaja zaradi različnih željamedijskih lastnikov in javnostitudi življenjsko vse bolj nevar-no, saj pri opravljanju delaletno izgubi življenje kar okrog100 novinark in novinarjev.

Upokojenci na izletuMarčevsko spomladansko toplo

vreme je tudi upokojence RTV-ja prebudi-lo iz zimskega spanja. Na prvi izlet v letoš-njem letu so se namenili v Mele pri GornjiRadgoni. Ogledali so si tropski vrt z orhi-dejami, med ogledom pa so jih preletava-li eksotičnimi metulji različnih barv invelikosti. Tudi vrtičkarji in ljubitelji traj-nic so prišli na svoj račun, saj so dobiliprenekatero idejo, kako urediti svoj vrt,kar upokojencem predstavlja neizmernoveselje ob siceršnjem rednem spremljanjudogajanj v naši hiši, v katero so mnogivtkali številna ali pa kar vsa leta aktivne-ga ustvarjanja.

Marija Miklič.

kričač - rtvslo.simimi glasovi proti. hkrati je večina članov potrdila tudi sklep, s katerim...

Documents