7.12.2016 prospekt za ponudbo delnic hranilnice … · prospekt za ponudbo delnic hranilnice lon...

7.12.2016

PROSPEKT ZA PONUDBO DELNIC HRANILNICE

LON D.D., KRANJ JAVNOSTI

Hranilnica LON d.d., Kranj

Prospekt za ponudbo delnic Hranilnice LON d.d., Kranj javnosti

1

KAZALO VSEBINE

POVZETEK PROSPEKTA ......................................................................................................................................................... 7

Oddelek A – UVOD IN OPOZORILA ..................................................................................................................................... 7

Oddelek B – IZDAJATELJ...................................................................................................................................................... 7

Oddelek C – VREDNOSTNI PAPIRJI .................................................................................................................................. 12

Oddelek D – TVEGANJA ..................................................................................................................................................... 14

Oddelek E – PONUDBA....................................................................................................................................................... 15

OPREDELITEV POJMOV IN OKRAJŠAV ............................................................................................................................... 26

1. OSEBE, ODGOVORNE ZA VSEBINO PROSPEKTA .................................................................................................... 31

2. ZAKONITI REVIZORJI ................................................................................................................................................... 32

3. SPLOŠNE INFORMACIJE ............................................................................................................................................. 33

3.1. Pomembne informacije o Prospektu ..................................................................................................................... 33

3.2. Podatki, vključeni v Prospekt ................................................................................................................................ 34

4. IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE............................................................................................................................ 35

4.1. Pomembnejši podatki o poslovanju in nekateri kazalniki poslovanja Hranilnice ................................................... 35

4.2. Izjava o gibljivih sredstvih ...................................................................................................................................... 36

4.3. Izkaz kratkoročnih sredstev ................................................................................................................................... 36

4.4. Kapitalizacija in zadolženost ................................................................................................................................. 37

4.5. Interes fizičnih in pravnih oseb, ki sodelujejo pri Ponudbi ..................................................................................... 39

4.6. Razlogi ponudbe in uporaba prihodkov ................................................................................................................. 39

5. DEJAVNIKI TVEGANJA ................................................................................................................................................. 43

5.1. Tveganja, povezana z zunanjimi dejavniki ............................................................................................................ 43

5.2. Tveganja, povezana s poslovanjem Izdajatelja..................................................................................................... 45

5.3. Tveganja, povezana z Novimi delnicami ............................................................................................................... 49

6. INFORMACIJE O DELNICAH, KI SO PREDMET PONUDBE........................................................................................ 50

6.1. Obstoječe delnice Izdajatelja ................................................................................................................................ 50

6.2. Nove delnice, ki so predmet ponudbe po tem Prospektu ...................................................................................... 51

6.3. Glasovalne pravice ................................................................................................................................................ 52

6.4. Pravica do dividende in preostalega premoženja Izdajatelja v primeru stečaja ali likvidacije ............................... 52

6.5. Prednostna pravica do novo izdanih delnic ........................................................................................................... 53

6.6. Prenosljivost delnic ............................................................................................................................................... 54

6.7. Sklepi, pooblastila in odobritve na katerih bodo izdane Nove delnice .................................................................. 54

6.8. Pričakovani datum izdaje Novih delnic .................................................................................................................. 54

6.9. Obvezni predpisi glede ponudb za odkup in prodajo delnic .................................................................................. 54

6.10. Prevzemne ponudbe za lastniški kapital Izdajatelja .............................................................................................. 54

6.11. Informacije o davkih .............................................................................................................................................. 54

7. POGOJI PONUDBE NOVIH DELNIC ............................................................................................................................. 60

7.1. Pogoji ponudbe, pričakovan časovni razpored in postopek sprejema ponudbe ................................................... 60


2

7.2. Načrt porazdelitve in dodelitve .............................................................................................................................. 68

7.3. Oblikovanje in razkritje emisijske cene ................................................................................................................. 71

7.4. Prodaja in odkup prve izdaje Novih delnic ............................................................................................................ 72

8. SPREJEM DELNIC V TRGOVANJE IN UREDITEV TRANSAKCIJ ............................................................................... 73

8.1. Predvideno in preteklo trgovanje z delnicami Izdajatelja na organiziranem trgu .................................................. 73

8.2. Stabilizacija ........................................................................................................................................................... 73

8.3. Informacije o dosedanjih aktivnostih Izdajatelja v zvezi s ponudbo Novih delnic .................................................. 73

9. PRODAJA DELNIC S STRANI IMETNIKOV .................................................................................................................. 75

9.1. Prodaja obstoječih delnic s strani imetnikov ......................................................................................................... 75

9.2. Dogovori o blokadi ................................................................................................................................................ 75

10. STROŠKI IN PRIHODKI V ZVEZI S PONUDBO NOVIH DELNIC ............................................................................ 76

10.1. Ocena skupnih stroškov ponudbe Novih delnic .................................................................................................... 76

10.2. Ocena skupnega izkupička iz naslova ponudbe Novih delnic ............................................................................... 76

11. REDČENJE OZIROMA RAZVODENITEV ................................................................................................................. 77

12. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI S PONUDBO NOVIH DELNIC, INFORMACIJE TRETJIH OSEB IN IZJAVA

STROKOVNJAKOV IN DEKLARACIJE O VSEH INTERESIH ................................................................................................. 78

12.1. Svetovalci .............................................................................................................................................................. 78

12.2. Druge revidirane informacije ................................................................................................................................. 78

12.3. Izjave oziroma poročila strokovnjakov .................................................................................................................. 78

12.4. Informacije tretjih oseb .......................................................................................................................................... 78

13. PODATKI O IZDAJATELJU ....................................................................................................................................... 79

13.1. Osnovne informacije o Izdajatelju ......................................................................................................................... 79

13.2. Razvojna pot Izdajatelja ........................................................................................................................................ 82

13.3. Dejavnosti Izdajatelja ............................................................................................................................................ 82

13.4. Poslovna mreža Izdajatelja ................................................................................................................................... 83

13.5. Strategija Izdajatelja .............................................................................................................................................. 83

13.6. Investicije .............................................................................................................................................................. 85

14. PREGLED POSLOVANJA ......................................................................................................................................... 87

14.1. Osnovne dejavnosti Izdajatelja ............................................................................................................................. 87

14.2. Novi proizvodi in storitve ....................................................................................................................................... 87

14.3. Segmenti poslovanja Izdajatelja ............................................................................................................................ 88

14.4. Osnovni trgi ........................................................................................................................................................... 91

14.5. Bančni sektor v Republiki Sloveniji in konkurenčni položaj Izdajatelja .................................................................. 96

14.6. Patenti, licence in pomembne pogodbe ................................................................................................................ 97

15. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ............................................................................................................................. 98

15.1. Podatki o skupini ................................................................................................................................................... 98

15.2. Organizacijska shema ........................................................................................................................................... 98

16. PREMOŽENJE, OBRATI IN OPREMA ...................................................................................................................... 99

16.1. Opredmetena osnovna sredstva ........................................................................................................................... 99


3

16.2. Okoljski problemi, ki lahko vplivajo na Izdajateljevo rabo opredmetenih sredstev .............................................. 100

17. POSLOVANJE IN FINANČNI PREGLED ................................................................................................................ 101

17.1. Dejavniki, ki vplivajo na poslovanje Hranilnice .................................................................................................... 101

17.2. Finančni položaj Izdajatelja ................................................................................................................................. 102

17.3. Poslovni rezultati ................................................................................................................................................. 107

18. KAPITALSKA SREDSTVA ....................................................................................................................................... 114

18.1. Kapitalska ustreznost .......................................................................................................................................... 114

18.2. Viri in zneski denarnih tokov ............................................................................................................................... 115

18.3. Struktura financiranja Izdajatelja in potreba po zadolževanju ............................................................................. 117

18.4. Omejitve uporabe kapitalskih sredstev ............................................................................................................... 117

18.5. Predvideni viri financiranja naložb ....................................................................................................................... 118

19. RAZISKAVE RAZVOJ, PATENTI IN LICENCE ....................................................................................................... 119

20. INFORMACIJE O TRENDIH .................................................................................................................................... 120

20.1. Najpomembnejši trendi ....................................................................................................................................... 120

20.2. Informacije o znanih trendih, nejasnostih, zahtevah, obveznostih ali dogodkih, ki lahko utemeljeno bistveno

vplivajo na obete Hranilnice ............................................................................................................................................... 121

21. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA ......................................................................................................................... 123

22. UPRAVNI, POSLOVODNI IN NADZORNI ORGANI TER VIŠJI VODSTVENI DELAVCI ........................................ 124

22.1. Uprava in Nadzorni svet Izdajatelja ter višji vodstveni delavci ............................................................................ 124

22.2. Izjava o navzkrižju interesov ............................................................................................................................... 134

23. PLAČILA IN DAJATVE ............................................................................................................................................ 135

23.1. Plačila Izdajatelja članom Uprave, Nadzornega sveta in višjim vodstvenim delavcem ....................................... 135

23.2. Politika prejemkov Izdajatelja .............................................................................................................................. 135

23.3. Skupni zneski, ki jih Izdajatelj predvidi ali ustvari za pokojninske ali podobne dajatve ....................................... 136

24. ORGANIZACIJSKA PRAKSA .................................................................................................................................. 137

24.1. Trajanje in datum poteka mandatov članov Uprave in Nadzornega sveta .......................................................... 137

24.2. Pogodbe o storitvah oziroma dajatvah članom Uprave in Nadzornega sveta Izdajatelja ob odpovedi delovnega

razmerja 138

24.3. Revizijska komisija Izdajatelja ............................................................................................................................. 138

24.4. Komisija za tveganja Izdajatelja .......................................................................................................................... 139

24.5. Komisija za prejemke in komisija za imenovanja ................................................................................................ 140

24.6. Skladnost z režimi upravljanja v Republiki Sloveniji ............................................................................................ 140

25. USLUŽBENCI .......................................................................................................................................................... 141

25.1. Število zaposlenih ............................................................................................................................................... 141

25.2. Lastništvo delnic oziroma opcij Izdajatelja s strani članov Uprave, Nadzornega sveta oziroma višjih vodstvenih

delavcev 141

25.3. Ureditve za udeležbo zaposlenih pri kapitalu Izdajatelja ..................................................................................... 142

26. VEČJI DELNIČARJI ................................................................................................................................................. 143

26.1. Možnost posrednega in neposrednega nadzora ................................................................................................. 143


4

26.2. Posebne glasovalne pravice večjih delničarjev ................................................................................................... 143

26.3. Možne spremembe posrednega ali neposrednega nadzora ............................................................................... 143

26.4. Seznam vseh delničarjev s 5% ali večjim kapitalskim deležem .......................................................................... 144

27. TRANSAKCIJE POVEZANIH STRANK ................................................................................................................... 145

27.1. Terjatve do povezanih oseb ................................................................................................................................ 145

27.2. Obveznosti do povezanih oseb ........................................................................................................................... 146

28. FINANČNI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH DO VIROV, FINANČNEM POLOŽAJU

TER DOBIČKIH IN IZGUBAH ................................................................................................................................................ 148

28.1. Pretekle finančne informacije .............................................................................................................................. 148

28.2. Politika dividend Izdajatelja ................................................................................................................................. 166

28.3. Pravni in arbitražni postopki ................................................................................................................................ 167

28.4. Znatne spremembe finančnega ali tržnega položaja Izdajatelja ......................................................................... 170

29. DODATNE INFORMACIJE ...................................................................................................................................... 171

29.1. Delniški kapital .................................................................................................................................................... 171

29.2. Delnice, ki ne pomenijo kapitala .......................................................................................................................... 172

29.3. Lastne delnice ..................................................................................................................................................... 172

29.4. Zamenljivi vrednostni papirji ................................................................................................................................ 172

29.5. Odobreni kapital .................................................................................................................................................. 172

29.6. Statut Izdajatelja .................................................................................................................................................. 172

30. SPREMEMBE NADZORA; POROČANJE O UDELEŽBI IN DOVOLJENJA ........................................................... 177

30.1. Statut Hranilnice .................................................................................................................................................. 177

30.2. ZBan-2 ................................................................................................................................................................ 177

30.3. ZPre-1 ................................................................................................................................................................. 178

30.4. ZPOmK-1 ............................................................................................................................................................ 179

31. POMEMBNE POGODBE ......................................................................................................................................... 181

32. RAZKRITI DOKUMENTI .......................................................................................................................................... 182

33. INFORMACIJE O DELEŽIH ..................................................................................................................................... 183


5

KAZALO TABEL

Tabela 1: Pomembnejši finančni podatki .................................................................................................................................. 36 Tabela 2: Izkaz kratkoročnih sredstev in kratkoročnih obveznosti Izdajatelja .......................................................................... 36 Tabela 3: Zadolženost Izdajatelja ............................................................................................................................................. 37 Tabela 4: Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti .............................................................................................. 37 Tabela 5: Pogojna obveznost in pogojna sredstva ................................................................................................................... 38 Tabela 6: Kapitalizacija Izdajatelja ........................................................................................................................................... 39 Tabela 7: predviden izkupiček iz naslova povečanja osnovnega kapitala ............................................................................... 40 Tabela 8: Delnice razreda A (Vir: KDD d.d.)............................................................................................................................. 51 Tabela 9: Delnice razreda B (Vir: KDD d.d.)............................................................................................................................. 51 Tabela 10: Splošna davčna stopnja – dohodnina 2016 ........................................................................................................... 58 Tabela 11: Stopnja dohodnine glede na št. let imetništva kapitala .......................................................................................... 59 Tabela 12: Predviden izkupiček iz naslova ponudbe Novih delnic ........................................................................................... 76 Tabela 13: Poslovna mreža Izdajatelja..................................................................................................................................... 83 Tabela 14: Sredstva Izdajatelja ................................................................................................................................................ 86 Tabela 15: Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po statističnih geografskih regijah na dan 30. 6. 2016 ............................ 91 Tabela 16: Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po statističnih geografskih regijah na dan 31. 12 2015 ........................... 92 Tabela 17: Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po statističnih geografskih regijah na dan 31. 12 2014 ........................... 92 Tabela 18: Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po statističnih geografskih regijah na dan 31. 12 2013 ........................... 93 Tabela 19: Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi na dan 30. 6. 2016 ................................................................. 94 Tabela 20: Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi na dan 31. 12. 2015 ............................................................... 95 Tabela 21: Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi na dan 31. 12. 2014 ............................................................... 96 Tabela 22: Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi na dan 31. 12. 2013 ............................................................... 96 Tabela 23: Organizacijska shema Izdajatelja ........................................................................................................................... 98 Tabela 24: Opredmetena osnovna sredstva Izdajatelja ........................................................................................................... 99 Tabela 25: Stanje nepremičnin na dan 31. 7. 2016 ................................................................................................................ 100 Tabela 26: Makroekonomski kazalniki ................................................................................................................................... 101 Tabela 27: Izkaz finančnega položaja Izdajatelja na dan 31. 12. ........................................................................................... 104 Tabela 28: Izkaz finančnega položaja Izdajatelja na dan 30. 6. 2016 .................................................................................... 105 Tabela 29: Razčlenitev kreditov po sektorjih na dan 30. 6. 2016 ........................................................................................... 106 Tabela 30: Stanje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo na dan 30. 6. 2016 ............................................................... 106 Tabela 31: Izkaz poslovnega izida Hranilnice na dan 31. 12. 2013 ....................................................................................... 108 Tabela 32: Izkaz poslovnega izida Hranilnice na dan 31. 12. 2014 ....................................................................................... 109 Tabela 33: Izkaz poslovnega izida Hranilnice na dan 31. 12. 2015 ....................................................................................... 111 Tabela 34: Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. 1. do 31. 12. ............................................................ 111 Tabela 35: Izkaz poslovnega izida na dan 30. 6. ................................................................................................................... 112 Tabela 36: Vseobsegajoči donos na dan 30. 6. 2015 in 30. 6. 2016 ..................................................................................... 113 Tabela 37: Kapitalska ustreznost ........................................................................................................................................... 114 Tabela 38: Izkaz denarnih tokov Izdajatelja na izbrane presečne datume ............................................................................. 117 Tabela 39: Struktura financiranja Izdajatelja .......................................................................................................................... 117 Tabela 40: Izbrani kazalniki financiranja Izdajatelja ............................................................................................................... 117 Tabela 41: Višje vodstvo Hranilnice ....................................................................................................................................... 133 Tabela 42: Bruto prejemki članov organov upravljanja in nadzora ter višjih vodstvenih delavcev v 2015 ............................. 135 Tabela 43: Člani Uprave Izdajatelja ....................................................................................................................................... 137 Tabela 44: Člani Nadzornega sveta Izdajatelja ...................................................................................................................... 138 Tabela 45: Člani Revizijske komisije Izdajatelja ..................................................................................................................... 139 Tabela 46: Člani komisije za tveganja Izdajatelja ................................................................................................................... 140 Tabela 47: število zaposlenih pri Izdajatelju na posamezne presečne datume...................................................................... 141 Tabela 48: Imetništvo delnic Hranilnice s strani članov višjega vodstva ................................................................................ 142 Tabela 49: Imetniki večjih deležev v Hranilnici ....................................................................................................................... 144 Tabela 50: Razčlenitev terjatev po povezavah z Izdajateljem ................................................................................................ 145


6

Tabela 51: Razčlenitev terjatev po povezavah z Izdajateljem ................................................................................................ 146 Tabela 52: Finančni položaj Izdajatelja na dan 31. 12. .......................................................................................................... 149 Tabela 53: Finančni položaj Izdajatelja na dan 30. 6. 2016 ................................................................................................... 150 Tabela 54: Izkaz poslovnega izida Izdajatelja na dan 31. 12. ................................................................................................ 151 Tabela 55: Izkaz poslovnega izida na dan 30. 6. ................................................................................................................... 152 Tabela 56: Spremembe lastniškega kapitala v poslovnem letu 2015 .................................................................................... 153 Tabela 57: Spremembe lastniškega kapitala v poslovnem letu 2014 .................................................................................... 154 Tabela 58: Spremembe lastniškega kapitala v poslovnem letu 2013 .................................................................................... 155 Tabela 59: Spremembe lastniškega kapitala v poslovnem letu 2013 .................................................................................... 156 Tabela 60: Izkaz denarnih tokov Izdajatelja v poslovnih letih 2013, 2014 in 2015 ................................................................. 158 Tabela 61: Izkaz denarnih tokov Hranilnice v prvem polletju poslovnega leta 2015 in prvem polletju poslovnega leta 2016.160 Tabela 62: Amortizacijske stopnje osnovnih sredstev Izdajatelja .......................................................................................... 164 Tabela 63: Spremembe delniškega kapitala. ......................................................................................................................... 171


7

POVZETEK PROSPEKTA

Oddelek A – UVOD IN OPOZORILA

A.1 Uvod in opozorila Ta povzetek Prospekta je potrebno brati kot uvod k Prospektu.

Vlagatelj naj pred vsako odločitvijo za naložbo v ponujene delnice preuči celoten Prospekt.

Informacije v povzetku Prospekta so izvleček informacij, ki se nahajajo drugje v Prospektu.

Če bo vlagatelj začel sodni postopek v zvezi z informacijami, vsebovanimi v tem Prospektu,

bo moral v skladu z nacionalno zakonodajo druge države članice EU nositi stroške prevoda

Prospekta v uradni jezik sodišča pred začetkom takega postopka.

Civilnopravno odgovornost nosijo izključno osebe, ki so pripravile povzetek Prospekta,

vključno z njegovim prevodom, vendar samo, če je povzetek Prospekta zavajajoč, netočen

ali neskladen, kadar se ga bere skupaj z drugimi deli Prospekta ali če, kadar se ga bere

skupaj z drugimi deli Prospekta, ne daje ključnih informacij, ki bi bile vlagateljem v pomoč

pri odločanju o morebitni naložbi v takšne vrednostne papirje.

A.2 Informacije v

zvezi z nadaljnjo

prodajo ali

končno prodajo

vrednostnih

papirjev s strani

finančnih

posrednikov

Ponudba novih delnic skladno s tem Prospektom ni nadaljnja javna prodaja niti končna

prodaja s strani finančnih posrednikov. Ponudnik novih delnic je Izdajatelj.

Oddelek B – IZDAJATELJ

B.1 Pravno in

poslovno ime

Izdajatelja

Firma Izdajatelja: Hranilnica LON d.d., Kranj

Skrajšana firma Izdajatelja: LON d.d., Kranj

B.2 Sedež/ pravna

oblika Izdajatelja/

zakonodaja/

država

ustanovitve

Sedež Izdajatelja: Kranj

Poslovni naslov Izdajatelja: Žanova ulica 3, 4000 Kranj, Republika Slovenija

Pravnoorganizacijska oblika Izdajatelja: delniška družba d.d.

Podoblika: banka ali hranilnica

Zakonodaja, po kateri posluje Izdajatelj: slovenska zakonodaja; statusno ureditev in

ključna pravila delovanja določata predvsem ZGD-1 in ZBan-2

Kraj in država registracije Izdajatelja: Kranj, Republika Slovenija

Registracija Izdajatelja: Okrožno sodišče v Kranju pod št. registrskega vložka

1/03560/00; datum registracije 6. 7. 1992.

B.3 Opis narave

poslovanja

Izdajatelja in z njo

povezanih

ključnih

dejavnikov,

glavnih

dejavnosti

Izdajatelja in

identifikacija

ključnih trgov, na

katerih posluje

Hranilnica posluje v štirih ključnih segmentih poslovanja: (i) poslovanje s fizičnimi osebami

(poslovanje s prebivalstvom); (ii) poslovanje s pravnimi osebami (poslovanje s podjetji); (iii)

poslovanje z upravniki rezervnih skladov; in (iv) poslovanje na finančnih trgih (poslovanje z

vrednostnimi papirji).

Hranilnica na podlagi sklepov Banke Slovenije opravlja naslednje vzajemno priznane

finančne storitve: sprejemanje depozitov, dajanje kreditov, plačilne storitve in storitve

izdajanja elektronskega denarja, izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov,

izdajanje garancij in drugih jamstev, trgovanje za svoj račun ali za račun strank, kreditne

bonitetne storitve, oddajanje sefov ter kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih

kreditih.

Hranilnica deluje na omejenem trgu Republike Slovenije s končnim številom dobrega

milijona fizičnih oseb, ki so aktivni uporabniki bančnih storitev in dobrih sto tisoč enot


8

malega podjetništva in obrtništva, ki predstavljajo ključno poslovno usmeritev na področju

poslovanja s pravnimi osebami. Hranilnica svoje dejavnosti opravlja v svojem glavnem kraju

poslovanja (Kranj) ter preko 16 drugih poslovnih enot oziroma poslovalnic po Sloveniji.

B.4a Opis

najpomembnejših

najnovejših

trendov, ki

vplivajo na

Izdajatelja in

panoge, v katerih

posluje

Poslovanje Hranilnice je v veliki meri odvisno od makroekonomskega okolja, v katerem

deluje. V prvem četrtletju 2016 je gospodarska rast ostala precej nad povprečno v evrskem

območju kljub padcu gradbene aktivnosti. Medletna rast BDP se je v primerjavi z lanskim

zadnjim četrtletjem sicer upočasnila za 0,8 odstotne točke na 2,5%, kar pa je bilo še vedno

za 0,9 odstotne točke več kot v evrskem območju.

V prvih petih mesecih leta 2016 so se nadaljevali trendi iz preteklega obdobja: krčenje

bilančne vsote se umirja, prav tako nadaljnje razdolževanje do tujine in upadanje kreditne

aktivnosti. Potrošniška posojila so aprila prešla v območje pozitivne medletne rasti. Še

naprej se krepijo vloge gospodinjstev, vendar predvsem vpogledne. Nadaljuje se trend

zniževanja obsega in deleža terjatev v zamudi nad 90 dni.

Medletna rast kreditne aktivnosti bank ostaja tudi v prvih petih mesecih 2016 v negativnem

območju. Rast posojil gospodinjstvom se počasi povečuje, maja je dosegla 1,1% .

Nadaljuje se razdolževanje bank na grosističnih virih financiranja. Kakovost kreditnega

portfelja bank se še naprej izboljšuje. Nadaljuje se trend počasnega, a vztrajnega

zmanjševanja neto obrestne marže, ki je maja 2016 dosegla 2% .

B.4b Opis vseh znanih

trendov, ki

vplivajo na

Izdajatelja in

panoge, v katerih

posluje

Poleg zgoraj omenjenih trendov ima na poslovanje Hranilnice lahko pozitiven vpliv tudi

napovedana prebuditev nepremičninskega trga in povečanje bruto plač na nacionalni ravni,

saj je iz tega naslova mogoče pričakovati povečano povpraševanje po potrošniških in

stanovanjskih kreditih. Negativno lahko na položaj Hranilnice vplivajo predvsem trendi,

povezani s konsolidacijo in vstop novih konkurentov na trg finančnih storitev.

B.5 Opis skupine in

položaja

Izdajatelja v njej

Hranilnica ni članica nobene skupine, prav tako nima odvisnih družb.

B.6 Osebe, ki imajo

neposreden in/ali

posreden interes

v kapitalu

Izdajatelja ali

glasovalne

pravice, ki bi jih

bilo treba prijaviti

v skladu s

slovensko

zakonodajo

Na dan tega Prospekta je imela Hranilnica 2 delničarja, ki sta dosegla delež glasovalnih

pravic, ki presega 5%, in sicer:

Imetnik Število delnic Delež glasovalnih pravic

GIC GRADNJE d.o.o.,

Rogaška Slatina 4.777 9,48%

Stanko Zorec, Veliki Gaber 3.064 6,08%

Omenjena večja delničarja ne dosegata pragu za kvalificiran delež v smislu Uredbe CRR in

ZBan-2, presegata pa 5% prag pomembnega deleža v smislu ZTFI, pri čemer velja

opozoriti, da Hranilnica ni javna družba, s čigar delnicami se trguje na organiziranem trgu,

zato se določbe ZTFI o razkrivanju pomembnih deležev nanjo ne nanašajo.

Stanislav Erzar ima skupaj s povezanimi osebami v lasti 321 prednostnih delnic Hranilnice

razreda A (LONP), kar predstavlja 27% vseh prednostnih delnic oziroma 0,64% osnovnega

kapitala Hranilnice. Kvalificiran delež v razredu prednostnih delnic dosegata tudi Svet

gorenjskih sindikatov, ki je imetnik 120 prednostnih delnic z oznako LONP oziroma 10%

deleža glasovalnih pravic v razredu prednostnih delnic, in Marija Vreček, ki je imetnica 168

prednostnih delnic z oznako LONP, oziroma 14% deleža glasovalnih pravic v razredu

prednostnih delnic.

Prag 5% glasovalnih pravic v razredu prednostnih delnic presega Vitja Risto Mazovec, ki je

imetnik 66 prednostnih delnic oziroma 6% glasovalnih pravic v razredu prednostnih delnic.

Razen oseb, navedenih v tem poglavju, Hranilnici niso poznane nobene osebe, ki bi imele


9

Drugačne

glasovalne

pravice večjih

delničarjev

Informacije o

posrednem in

neposrednem

nadzoru nad

Izdajateljem

neposreden in/ali posreden interes v kapitalu Hranilnice ali glasovalne pravice, ki bi jih bilo

treba razkriti skladno z ZTFI (pomembni delež) in/ali zanje pridobiti ustrezno dovoljenje

skladno z ZBan-2 (kvalificiran delež)

Glasovalne pravice delničarjev Hranilnice so omejene z določbo 3. odstavka 36. člena

Statuta, ki določa, da število glasov, ki jih ima posamezni delničar glede na število delnic, v

nobenem primeru ne more presegati 10% v osnovnem kapitalu zastopanih glasov po

izdanih glasovalnih pravicah. K delničarjevim delnicam se štejejo tudi delnice, ki pripadajo

drugemu za delničarjev račun. Če je delničar družba, se k njenim delnicam štejejo tudi

delnice, ki pripadajo od nje odvisni družbi ali njo obvladujoči družbi ali z njo koncernsko

povezani družbi, ali za račun takih družb tretji osebi. Glede na navedeno so glasovalne

pravice večjih delničarjev omejene do števila glasov, ki ne presega 10% vseh glasovalnih

pravic.

Razen zgoraj opisane omejitve in posebne zahteve po soglasju vsakega razreda delnic pri

odločanju o spremembah osnovnega kapitala, spremembah Statuta in statusnih

spremembah, Hranilnica nima posebnih omejitev in/ali ugodnosti za večje delničarje.

Imetniki delnic Hranilnice glasovalno pravico izvršujejo na Skupščini. Ureditev glasovalne

pravice je enaka za delnice obeh razredov. Vsaka delnica Hranilnice daje imetniku en glas

na Skupščini. Glasovalna pravica delničarjev je omejena z določbo 3. odstavka 36. člena

Statuta (največ 10%). Organizirano zbiranje pooblastil delničarjev za glasovanje na

Skupščini je možno le pod pogoji in na način, določenimi v ZGD-1 oziroma drugem zakonu.

Skladno s 37. členom Statuta je za sprejem odločitve Skupščine o povečanju osnovnega

kapitala, statusnih spremembah Hranilnice (spojitev, pripojitev, delitev, prenehanje) in

spremembah Statuta, poleg 3/4 večine prisotnih (povečanje in zmanjšanje osnovnega

kapitala in spremembe Statuta) oziroma 2/3 večine vseh glasov (statusne spremembe),

potrebno tudi soglasje vsakega razreda delnic. Soglasje posameznega razreda delnic je

izdano, če za soglasje glasuje najmanj 3/4 pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala

tega razreda delnic.

Glede na navedeno ima posebne kontrolne pravice Stanislav Erzar, saj ima skupaj s

povezanimi osebami v lasti 321 prednostnih delnic Hranilnice razreda A (LONP), kar

predstavlja 27% vseh prednostnih delnic oziroma 0,64% osnovnega kapitala Hranilnice.

Banka Slovenije je z dopisom št. 24.50 -0158/16 z dne 7. 6. 2016 Hranilnico obvestila, da

Stanislav Erzar ni pridobil dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ki presega 20%

glasovalnih pravic, zato so njegove glasovalne pravice iz delnic, s katerimi presega prag

20% glasovalnih pravic v razredu prednostnih delnic, omejene.

B.7 Izbrane pretekle

ključne finančne

informacije o

Izdajatelju

Izbrane pretekle ključne finančne informacije so prikazane v spodnjih dveh tabelah.

Pomembnejši podatki nerevidirano

v 1000 EUR (če ni drugače označeno)

Obdobje 30. 6. 2016 30. 6. 2015 31 .12. 2015

31. 12. 2014

31. 12. 2013

Bilančna vsota 246.875 242.774 256.914 232.631 217.048

Skupni obseg depozitov nebančnega sektorja

208.075 213.062 218.029 203.726 167.664

pravnih in drugih oseb

62.837 67.693 72.053 55.832 39.956

prebivalstva 145.238 145.369 145.976 147.894 127.708

Skupni obseg danih kreditov nebančnemu sektorju

135.321 122.743 132.762 115.935 89.744


10

pravnih in drugih oseb

49.524 36.586 44.727 30.341 21.669

prebivalstva 85.797 86.157 88.035 85.594 68.075

Celotni kapital Hranilnice 13.360 13.489 13.141 11.486 9.717

Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije

3.950 2.677 3.774 2.677 5.546

Obseg zunajbilančnega poslovanja

33.517 16.256 30.271 30.444 23.444

Čiste obresti 2.863 2.774 5.730 5.126 4.146

Čisti neobrestni prihodki 1.093 1.152 2.256 2.123 2.319

Stroški dela, splošni in administrativni stroški

3.498 2.914 6.114 5.347 4.652

Amortizacija 215 222 454 410 380

Oslabitve in rezervacije 201 244 1.426 718 1.165

Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja

39 544 (10) 676 268

Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja

6 93 4 129 28

Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo

219 219 269 1.600 920

Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa

(30) (30) (68) (215) (88)

Število zaposlenih 113 98 105 95 78

Število delničarjev 463 472 471 442 422

Število delnic 50.392 50.392 50.392 43.421 43.421

Nominalna vrednost delnice (v EUR)

75 75 75 75 75

Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)

264,64 267,20 260,31 264,92 226,81

Kapitalska ustreznost (v% ) 12,31 11,67 12,72 9,83 12,21

Količnik oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije za prevzete obveznosti / razvrščene aktivne bilančne in razvrščene zunajbilančne postavke

1,76 1,06 1,50 1,09 1,64

Obrestna marža 1,14 1,22 2,35 2,34 1,94

Marža finančnega posredništva

1,57 1,72 3,27 3,3 3,03

Donos na aktivo pred obdavčitvijo

0,01 0,20 (0,01) 0,25 0,13

Donos na kapital pred obdavčitvijo

0,29 4,61 (0,08) 6,5 3,2

Donos na kapital po obdavčitvi

0,25 3,83 (0,11) 5,26 2,87


11

Operativni stroški / povprečna aktiva

1,48 1,37 2,69 2,62 2,36

Likvidna sredstva / kratkoročne vloge do nebančnega sektorja

48,09 52,39 43,08 53,51 60,69

Likvidna sredstva / povprečna aktiva

20,27 22,67 17,59 20,47 22,99

Izkaz poslovnega izida na posamezne presečne datume je prikazan v spodnji tabeli.

Izkaz poslovnega izida nerevidirano v 1000

EUR

št. Vsebina 30. 6. 2016 30. 6. 2015 31. 12.

2015

31. 12.

2014

31. 12.

2013

1 Prihodki iz obresti 4.035 4.617 9.048 9.749 10.088

2 Odhodki za obresti (1.172) (1.844) (3.318) (4.623) (5.944)

3 Čiste obresti 2.863 2.774 5.730 5.126 4.144

4 Prihodki od dividend 1 0 19 73 70

5 Prihodki iz opravnin 1.297 1.298 2.642 2.476 2.454

6 Odhodki za opravnine (181) (180) (381) (336) (308)

7 Čiste opravnine

(provizije) 1.116 1.117 2.261 2.140 2.146

8 Realizirani

dobički/izgube iz

finančnih sredstev in

obveznosti, ki niso

merjeni po pošteni

vrednosti skozi izkaz

poslovnega izida

(20) (77) (74) (99) 1

9 Čisti dobički/izgube iz


obveznosti, namenjenih

trgovanju

14 38 55 79 212

10 Dobiček/izgube iz


obveznosti, pripoznanih

po pošteni vrednosti

skozi izkaz poslovnega

izida

n/a 24 0 22 2

11 Sprememba poštene

vrednosti pri

obračunavanju

varovanje pred tveganji

18 1 (54) (53) (55)

12 Čisti dobički/izgube iz

tečajni razlik 1 (1) 1 0 0

13 Čisti dobiček/ izgube iz

odprave pripoznanja

sredstev brez

nekratkoročnih sredstev

0 51 9 15 7


12

Opis bistvenih

sprememb

finančnega stanja

in poslovnih

rezultatov

Izdajatelja

v posesti za prodajo

14 Drugi čisti poslovni

dobički/izgube (5) 3.926 39 (54) (64)

15 Administrativni stroški (3.498) (2.914) (6.114) (5.347) (4.652)

16 Amortizacija (215) (222) (454) (410) (380)

17 Rezervacije (61) 12 (2) (98) (119)

18 Oslabitve (139) (256) (1.426) (718) (1.044)

19 Dobiček/izguba iz

rednega poslovanja 39 544 (10) 676 268

20 Davek iz dohodkov

pravnih oseb iz rednega

poslovanja

(6) (93) (4) (129) (28)

21 Čisti dobiček/izguba

poslovnega leta 33 452 (14) 547 240

V oziroma po obdobju, zajetem s preteklimi ključnimi finančnimi informacijami, ni prišlo do

nobenih bistvenih sprememb finančnega stanja in poslovnih rezultatov.

B.8 Izbrane ključne

začasne finančne

informacije

Ni relevantno. Prospekt ne vključuje začasnih informacij.

B.9 Napoved ali

ocena dobička

Ni relevantno. Prospekt ne vključuje napovedi oziroma ocen dobička.

B.10 Opis morebitnih

pridržkov v

revizijskem

poročilu preteklih

finančnih

informacij

Revizijska družba DELOITTE REVIZIJA d.o.o. je v vseh revizijskih poročilih za

obravnavana obdobja (razen za prvo polletje 2016, za katerega revidirani podatki niso na

voljo), izrazila pritrdilno mnenje brez pridržkov.

Je pa revizor v revizijskem poročilu za leto 2014 poudaril pomanjkanje popravkov

računovodskih izkazov, zaradi negotovosti učinkov gospodarskega, regulatornega,

političnega in tržnega tveganja, kot sledi: »Opozarjamo vas na razkritja v pojasnilu 8.

Upravljanje s kapitalom, k računovodskim izkazom, ki opisuje ukrepe poslovodstva za

odpravo morebitnega primanjkljaja kapitala na podlagi zahteve Banke Slovenije. Nadaljnji

učinki gospodarskega, regulatornega, političnega in tržnega tveganja ostajajo negotovi.

Aktivnosti in plani poslovodstva v zvezi z obvladovanjem tveganja negotovosti so razkriti v

pojasnilu 8. Upravljanje s kapitalom. Računovodski izkazi ne vsebujejo nobenih popravkov,

ki bi utegnili biti posledica teh negotovosti. Naše mnenje v zvezi s poudarjeno zadevo ni

prilagojeno.«

B.11

Izdajateljeva

gibljiva sredstva

Po najboljši vednosti Hranilnice, njena trenutno razpoložljiva gibljiva sredstva zadostujejo

trenutnim potrebam za delovanje in izpolnjevanje plačilnih obveznosti in bodo zadostovala

vsaj še za naslednjih dvanajst mesecev po datumu potrditve tega Prospekta.

Oddelek C – VREDNOSTNI PAPIRJI

C.1 Opis ponujenih

vrednostnih

papirjev

Ponudba Novih delnic se nanaša na največ 25.245 novih rednih imenskih prosto

prenosljivih delnic v nominalnem znesku 75 EUR, ki bodo skupaj z obstoječimi navadnimi

delnicami razreda B (LONR) tvorile isti razred, bodo vpisane v centralni register vrednostnih

papirjev pod oznako LONR in bodo imetniku dajale smiselno enaka upravičenja kot

obstoječe navadne imenske delnice razreda B.


13

Nove delnice bodo izdane skladno z ZGD-1, ZTFI, ZNVP-1 in Zban-2, in sicer v

nematerializirani obliki. V centralni register vrednostnih papirjev bodo vpisane z ISIN kodo

SI0021110323. Posameznemu vlagatelju bodo Nove delnice prenesene na njegov

Trgovalni račun (odprt pri poravnalnem članu KDD d.d., ki ima hkrati položaj registrskega

člana) skladno z veljavnimi predpisi in pravili poslovanja KDD d.d.

C.2 Valuta Nove delnice bodo izdane v evrski valuti v nominalnem znesku 75 EUR.

C.3 Število izdanih in

vplačanih delnic

ter nominalna

vrednost

posamezne

delnice

Na dan tega Prospekta znaša v sodni register vpisan osnovni kapital Hranilnice

3.786.825,00 EUR in je razdeljen na 50.392 delnic z nominalno vrednostjo 75 EUR, od tega

1.199 prednostnih imenskih delnic razreda A z oznako LONP, ISIN kodo SI0021200454,

CFI kodo EPVEQR in 49.193 navadnih imenskih delnic razreda B z oznako LONR (I.B –

XII.B), ISIN kodo SI0021110323 ter CFI kodo ESVUFR. Vse delnice so delničarji

Hranilnice, skladno s 14. členom Statuta, vplačali.

Vse Obstoječe delnice so izdane v nematerializirani obliki in vodene v centralnem registru

vrednostnih papirjev pri KDD d.d.

Zaradi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev Hranilnice v letu 2000, so za določene

delničarje nastale delne pravice v smislu 364. člena ZGD-1. Na dan tega Prospekta delne

pravice skupaj tvorijo 99 celih delnic Hranilnice, od tega 26 prednostnih delnic in 73

navadnih delnic. Delne pravice, ki skupaj oblikujejo polno pravico, niso združene pri enem

delničarju.

C.4

Pravice, ki

izhajajo iz

vrednostnih

papirjev

Nove delnice bodo imetniku dajale smiselno enaka upravičenja kot obstoječe navadne

imenske delnice razreda B in bodo skupaj s slednjimi tvorile isti razred.

Posamezna delnica razreda B daje imetniku en glas v Skupščini, sorazmerno pravico do

dividende ter v primeru stečaja ali likvidacije Hranilnice, pravico do poplačila sorazmernega

dela iz preostanka stečajne oziroma likvidacijske mase.

C.5

Omejitve glede

prenosljivosti

delnic

Vse delnice Hranilnice, vključno z Novimi delnicami, so prosto prenosljive, v skladu z

vsakokrat veljavnimi predpisi, Statutom Hranilnice in pravili poslovanja KDD d.d. Hranilnica

ni seznanjena, da bi obstajal med delničarji kakršenkoli dogovor, ki bi lahko omejil prenos

delnic ali glasovalnih pravic.

C.6 Sprejem v

trgovanje na

organiziranem

trgu

Obstoječe delnice Izdajatelja na datum tega Prospekta niso uvrščene na noben organiziran

trg vrednostnih papirjev. Izdajatelj do datuma tega Prospekta ni sprejel nobenih odločitev,

da bi po končani dokapitalizaciji delnice Hranilnice z oznako LON (Obstoječe in Nove

delnice) uvrstil na katerikoli organiziran trg vrednostnih papirjev.

C.7 Dividendna

politika

O uporabi bilančnega dobička odloča Skupščina delničarjev na predlog Uprave in na

podlagi mnenja Nadzornega sveta. Bilančni dobiček se lahko uporabi za naslednje

namene: (i) za povečanje osnovnega kapitala, (ii) za oblikovanje zakonskih rezerv,

statutarnih rezerv in drugih rezerv iz dobička, (iii) za razdelitev delničarjem, (iv) za izplačilo

zaposlenim in članom uprave in (v) za preneseni dobiček.

Vsako poslovno leto Uprava skupaj z Nadzornim svetom preuči primernost in utemeljenost

izplačila dividend in njihove višine, ter Skupščini predlaga način uporabe bilančnega

dobička. Pri tem Uprava in Nadzorni svet upoštevata predvsem višino bilančnega dobička,

kapitalsko ustreznost Hranilnice, trende in pričakovanja bodočega poslovanja in morebitna

priporočila ter obvestila Banke Slovenije.

Hranilnica je za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2013, izplačala dividendo v višini 2

EUR bruto. Za poslovni leti, ki sta se zaključili 31. 12. 2014 oziroma 31. 12 2015, Hranilnica

ni izplačala dividend.

Hranilnica bo v prihodnosti zasledovala konzervativno dividendno politiko, saj mora skladno

z veljavnimi predpisi ves čas zagotavljati predpisano kapitalsko ustreznost. Hranilnica


14

načrtuje, da bo v prihodnje do leta 2020 vsaj polovico dobička (če bo slednjega realizirala)

namenila za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev.

V skladu z Odredbo BS Hranilnica ne sme izplačati dobička oziroma plačati obresti

delničarjem ali imetnikom instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, dokler ne zagotavlja

količnikov kapitalske ustreznosti v skladu s prvim odstavkom 129. člena ZBan-2. Prepoved

velja, dokler Hranilnica ne zagotovi ustrezne višine kapitala, v skladu s 131. členom ZBan-2

ali v skladu z oceno Banke Slovenije na podlagi 183. člena ZBan-2, kot potrebno kritje

glede na značilnosti in obseg tveganj, ki jih je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem

poslovanju.

Oddelek D – TVEGANJA

D.1 Glavna tveganja,

povezana z

Izdajateljevo

panogo

Tveganja, povezana s konkurenco: Naraščajoči konkurenčni pritiski lahko negativno

vplivajo na Izdajatelja.

Tveganja, povezana z makroekonomskim okoljem: Gibanje makroekonomskih

kazalcev oz. razmere na finančnih trgih lahko materialno negativno vplivajo na bodoče

poslovanje Izdajatelja.

Regulatorna tveganja: Izdajatelj je izpostavljen tveganju spremembe zakonodajnega

in regulatornega okolja tako v okviru EU kot v okviru Slovenije. Tovrstne spremembe

lahko povzročijo materialne negativne spremembe na področju likvidnosti in

zagotavljanja kapitalske ustreznosti Izdajatelja.

D.2 Glavna tveganja,

povezana z

Izdajateljem

Hranilnica tudi v primeru uspešne ponudbe Novih delnic ne bo uspela odpraviti

kapitalskega primanjkljaja do roka, določenega v Odredbi BS. Kršitev minimalnih

zakonskih oziroma regulatornih zahtev lahko vodi v sankcioniranje Hranilnice, ki ima

lahko materialne negativne učinke na obseg poslovnih stroškov, ugled, finančne

rezultate, denarni tok in bodoče obete poslovanja Hranilnice. Banka Slovenije ima na

voljo različne ukrepe, ki so usmerjeni predvsem v omejitev pooblastil za vodenje

poslov, zmanjševanje obsega poslovanja in, v končni fazi, v preprečitev poslovanja.

Če Hranilnica ne bo uspela s ponudbo Novih delnic, bo predvidoma začela izvajate

ukrepe iz sanacijskega načrta, ki so usmerjeni predvsem v prevzemanje ničnega

tveganja, zmanjševanje obsega poslovanja, zmanjševanje poslovnih stroškov ipd.

Kreditno tveganje: Hranilnica je izpostavljena kreditnemu tveganju predvsem prek

kreditnega portfelja, manj pa je izpostavljena kreditnemu tveganju iz naslova garancij

in drugih bilančnih in izvenbilančnih postavk. Hranilnica ocenjuje, da vzdržuje

primerno nizek obseg slabih posojil in oblikuje zadosten obseg slabitev, vendar pa bi,

zaradi vpliva različnih dejavnikov, v prihodnosti lahko prišlo do povečanja obsega

slabih posojil, kar bi negativno vplivalo na poslovanje in finančni položaj Hranilnice.

Kapitalsko tveganje: Hranilnica mora v skladu s kompleksnim zakonodajnim okvirjem

ves čas zagotavljati ustrezen znesek kapitala glede na tveganju prilagojeno aktivo.

Uredba CRR predpisuje, da bi morale banke in investicijska podjetja zagotavljati

celotni znesek kapitala v višini vsaj 8% tveganju prilagojenih sredstev. Banka

Slovenije pa Hranilnici v okviru nadzora in regulativne funkcije lahko predpisuje višje

nivoje kapitalske ustreznosti. Hranilnica po stanju na dan 1. 1. 2016 ni zagotavljala

primerne višine količnikov kapitalske ustreznosti, zato ji je Banka Slovenije z Odredbo

BS med drugim naložila, da odpravi ugotovljeni kapitalski primanjkljaj najkasneje do

30. 11. 2016. Hranilnica s ponudbo Novih delnic, zaradi prisilnih rokov, ki jih

predpisuje merodajna zakonodaja, ne bo uspela odpraviti kapitalskega primanjkljaja

do roka, določenega v Odredbi BS. Tudi v prihodnosti ne obstaja zagotovilo, da bo

Hranilnica na primeren način in pravočasno vzpostavila delovanje, skladno z

merodajnim zakonskim okvirjem. Kršitev minimalnih zakonskih oziroma regulatornih

zahtev lahko vodijo v sankcioniranje Hranilnice, ki ima lahko materialne negativne

učinke na obseg poslovnih stroškov, ugled, finančne rezultate, denarni tok in bodoče


15

obete poslovanja Hranilnice. Za sankcioniranje Hranilnice je primarno pristojna Banka

Slovenije, ki ima na voljo različne ukrepe s katerimi lahko omeji pristojnosti organov

Hranilnice in negativno vpliva na obseg njenega poslovanja.

Likvidnostno tveganje: Hranilnica ohranjanju primerne strukture likvidnih sredstev

namenja veliko pozornosti in po lastni oceni na dan tega Prospekta zagotavlja

ustrezno likvidnostno strukturo. Kljub temu pa ni mogoče izključiti vpliva

likvidnostnega tveganja na prihodnje poslovanje.

Obrestna tveganja: Nihanja v obrestnih merah lahko negativno vplivajo na poslovanje

Izdajatelja. Na podlagi metodologije občutljivosti neto obrestnih prihodkov Hranilnica

ocenjuje, za koliko bi se spremenili neto obrestni prihodki, če bi se spremenile tržne

obrestne mere ob vzporednem premiku krivulje donosnosti. S tem Hranilnica pripravlja

oceno vpliva spremembe krivulje donosnosti (tj. spremembe tržnih obrestnih mer) na

bodoči poslovni rezultat Hranilnice. Na dan 31. 12. 2015 bi sprememba krivulje za 200

bazičnih točk povzročila spremembo obrestnih prihodkov v enoletnem obdobju za 219

tisoč EUR.

Gibanje cen nepremičnin: Prebujanje trga nepremičnin in rast njihovih cen pozitivno

vplivata na poslovanje Hranilnice, ki je zaradi primerne vrednosti zavarovanj v manjši

meri izpostavljena kreditnemu tveganju. Nasprotno pa bi imelo nižanje cen

nepremičnin oziroma nenaden padec, ki smo mu bili v preteklosti že priča, negativen

vpliv na finančni položaj Hranilnice.

Izdajatelj je izpostavljen operativnim tveganjem oziroma tveganjem izgub kot

posledice neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi,

delovanja sistemov in zunanjih dejavnikov.

Druga bančna tveganja: Po lastni oceni Hranilnica glede na izpolnjevanje kriterijev, ki

izhajajo iz ZBan-2, ni izpostavljena drugim večjim tveganjem. Za tveganja, kot so

tveganje ugleda, tveganje koncentracije, pravna tveganja in strateško tveganje,

Hranilnica nima vzpostavljenih postopkov identifikacije, merjenja in upravljanja.

Kapitalske potrebe ima oblikovane za pokrivanje tveganja koncentracije v višini 300

tisoč EUR.

D.3

Glavna tveganja,

povezana z

delnicami

Delnice Hranilnice niso uvrščene v trgovanje na nobenem organiziranem trgu z

vrednostnimi papirji, prav tako Hranilnica ne načrtuje uvrstitve delnic na organiziran

trg. Z delnicami Hranilnice je mogoče trgovati izven organiziranega trga vrednostnih

papirjev, kar za imetnika pomeni večjo izpostavljenost likvidnostnemu in tržnemu

tveganju.

Imetništvo delnic Hranilnice je povezano z določeno stopnjo sistematičnega oziroma

tržnega tveganja ter tudi z nesistematičnimi tveganji, povezanimi s Hranilnico in

njenim poslovanjem.

Naložbe v delnice so po svoji naravi tvegane: začetna naložba vlagatelja ni

zagotovljena, donosnost naložbe je lahko tudi negativna, v primeru stečaja Izdajatelja

in sankcij, ki bi bile posledica neizpolnjevanja regulatornih zahtev, pa lahko vlagatelj

izgubi tudi celotni ali delni vložek

Ponudba novih delnic je lahko preklicana ali začasno prekinjena. Posledično vlagatelji

ne bi mogli uspešno vpisati novih delnic.

Časovni razpored aktivnosti, povezanih s ponudbo novih delnic, vpisom sprememb v

sodni register in izdajo novih delnic v centralnem registru nematerializiranih

vrednostnih papirjev pri KDD, kot je predstavljen v tem Prospektu, je zgolj okviren,

obstaja tveganje zamika posameznih faz procesa. Ne obstaja nobeno zagotovilo, da

bodo vsi zgoraj navedeni postopki izpeljani v skladu s časovnimi okvirji, predvidenimi

v tem Prospektu..

Oddelek E – PONUDBA


16

E.1 Skupni neto

prihodek in

ocena skupnih

stroškov izdaje

Skupni bruto izkupiček iz naslova ponudbe Novih delnic je enak emisijski (ponudbeni) ceni

Nove delnice, pomnoženi s skupnim številom vpisanih in vplačanih Novih delnic. Skupni

neto izkupiček za Hranilnico pa bo enak bruto izkupičku, znižanem za skupne stroške,

povezane s ponudbo Novih delnic.

Ker je emisijska vrednost Novih delnic določena v razponu in bo znana šele po začetku

prvega kroga vpisovanja Novih delnic (vendar najkasneje 3 dni pred koncem prvega kroga

vpisovanja), pri čemer bo končno število vpisanih in vplačanih delnic na podlagi te ponudbe

znano najprej po dodelitvi Novih delnic Upravičenim vlagateljem, dejanskega izkupička iz

naslova ponudbe Novih delnic v tej fazi ni mogoče predvideti.

Spodnja tabela prikazuje predviden bruto in neto izkupiček pod predpostavko vpisa in

vplačila maksimalnega števila Novih delnic, ki so v skladu s Sklepom o Dokapitalizaciji

lahko predmet te ponudbe (25.245) ob upoštevanju (i) najnižje možne emisijske vrednosti

(Scenarij A) in (ii) najvišje možne emisijske vrednosti (Scenarij B).

Scenarij A Scenarij B

št. vpisanih in vplačanih delnic 25.245 25.245

emisijska cena 99 EUR 162 EUR

bruto izkupiček 2.499.255 EUR 4.089.690 EUR

predvideni stroški 50.000 EUR 85.000 EUR

neto izkupiček 2.449.255 EUR 4.004.690 EUR

E.2a Razlogi ponudbe,

uporaba

prihodkov in

ocenjeni neto

znesek prihodkov

Hranilnica po stanju na dan 1. 1. 2016 ni dosegala na novo predpisanega količnika

kapitalske ustreznosti, pri čemer po mnenju Banke Slovenije kapitalske ustreznosti, ob

upoštevanju dotedanjih aktivnosti Hranilnice in razmer na kapitalskem trgu, ni bilo mogoče

dosegati drugače kot s povečanjem kapitala v obliki instrumentov navadnega lastniškega

kapitala. Banka Slovenije je zato Hranilnici izdala Odredbo BS, s katero je ugotovila

primanjkljaj notranjega kapitala Hranilnice v višini 650 tisoč EUR (642 tisoč EUR

primanjkljaj skupnega kapitala in 8 tisoč EUR primanjkljaj temeljnega kapitala) ter ji naložila

izvedbo dodatnih ukrepov, ki med drugim vključujejo zagotovitev zadostnega kapitala za

doseganje kapitalskih količnikov, predpisanih v 92. členu Uredbe CRR, najkasneje do 30.

11. 2016.

Na podlagi Odredbe BS je Uprava Hranilnice dne 28. 9. 2016 sprejela Sklep o

Dokapitalizaciji, s katerim je odločila o povečanju osnovnega kapitala iz odobrenega

kapitala, največ v višini 1.893.412,50 EUR, z izdajo navadnih imenskih delnic razreda B z

oznako LONR, po emisijski ceni v razponu od 99 EUR do 162 EUR na posamezno delnico.

Sklep o Dokapitalizaciji je dne 29. 9. 2016 potrdil tudi Nadzorni svet.

Ocenjeni neto znesek prihodkov je prikazan v prejšnjem oddelku tega povzetka (E1).

Hranilnica bo neto izkupiček iz naslova ponudbe Novih delnic uporabila za povečanje

osnovnega kapitala, s čimer namerava, skladno z Odredbo BS, zadostiti regulatornim

kapitalskim zahtevam, ki jih določata ZBan-2 in Uredba CRR.

E.3

Opis pogojev

ponudbe

Osnovni pogoji ponudbe

Predmet ponudbe je največ 25.245 novih rednih imenskih prosto prenosljivih delnic

Hranilnice, ki z obstoječimi delnicami Hranilnice z oznako LONR in ISIN kodo

SI0021109630 tvorijo isti razred, in sicer v skupni emisijski vrednosti največ 4.089.690 EUR

(v nadaljevanju: »Nove delnice«).

Ponudba Novih delnic je glede na kategorije vlagateljev naslovljena na:

(i) osebe, ki so bile v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih


17

papirjev, ki ga vodi KDD d.d., evidentirane kot delničarji Hranilnice konec

dneva na dan 12. 12. 2016 (»Obstoječi delničarji«), in imajo Prednostno

pravico do vpisa Novih delnic v sorazmerju s svojo udeležbo v osnovnem

kapitalu Hranilnice na dan 12. 12. 2016; za potrebe tega Prospekta se kot

Obstoječi delničar oz. Upravičeni vlagatelj prvega vpisnega kroga šteje tudi

oseba, na katero je bila prenesena Prednostna pravica do nakupa novih

delnic s strani Obstoječega delničarja;

(ii) vse fizične in pravne osebe v Republiki Sloveniji, ki niso Veliki vlagatelji

(»Mali vlagatelji«);

(iii) osebe v Republiki Sloveniji, drugih državah članicah EU in Republiki Srbiji,

glede katerih, skladno z zakonodajo relevantne države, velja izjema od

objave prospekta, (i) zaradi najmanjše možne emisijske cene vpisa Novih

delnic (50.000 EUR v Republiki Srbiji in 100.000 v državah članicah EU)

oziroma (ii) ker se, skladno z zakonodajo relevantne države, štejejo za dobro

poučene oziroma institucionalne vlagatelje (»Veliki vlagatelji«).

Ponudba Novih delnic Velikim vlagateljem se ne izvaja po Prospektu, pač pa na podlagi

izjeme od objave Prospekta.

Osebe, ki izpolnjujejo kriterije za Velike vlagatelje in želijo sodelovati v ponudbi, lahko

dodatne informacije o načinu in pogojih sodelovanja v ponudbi Velikim vlagateljem dobijo

pri Hranilnici na 04 28 00 777 ali po elektronski pošti na naslov [email protected].

Emisijska vrednost posamezne delnice in skupna emisijska vrednost celotne izdaje

Emisijski znesek (prodajna oz. emisijska oz. ponudbena cena) ene Nove delnice bo znašal

najmanj 99 EUR in največ 162 EUR. Emisijsko (ponudbeno) ceno ene Nove delnice bo

določila Uprava Hranilnice s soglasjem Nadzornega sveta , in sicer bo emisijska

(ponudbena) cena ene Nove delnice določena in objavljena najkasneje 3 dni pred potekom

prvega kroga vpisovanja, predvidoma do dne 22. 12. 2016.

Za ponudbo Novih delnic ni določen prag uspešnosti, torej bo ponudba uspešna, če bo

vpisana in vplačana vsaj ena Nova delnica.

Število dodeljenih delnic in njihovo skupno emisijsko vrednost bo Hranilnica javno objavila v

okviru objave Rezultatov ponudbe, in sicer na svoji spletni strani (https://www.lon.si/)

predvidoma dne 13. 1. 2017.

Časovni okvirji Ponudbe Novih delnic

Postopek vpisovanja Novih delnic Hranilnice se bo predvidoma začel dne 12. 12. 2016 in

bo potekal od 9. ure CET naprej.

Vpisovanje Novih delnic bo potekalo v dveh krogih:

Prvi krog vpisovanja bo trajal od vključno 12. 12. 2016 od 9. ure CET

(v nadaljevanju: »začetek prvega kroga«) do vključno 27. 12. 2016 do

14. ure CET. V prvem krogu bodo lahko Nove delnice na podlagi

Prednostne pravice vpisovali le Obstoječi delničarji;

Drugi krog vpisovanja bo trajal od vključno 12. 12. 2016 od 9. ure CET

(v nadaljevanju: »začetek drugega kroga«) do vključno 5. 1. 2017 do

14. ure CET. Nove delnice bodo v drugem vpisnem krogu lahko

vpisovali Mali vlagatelji in Veliki vlagatelji ter tudi Obstoječi delničarji,

bodisi kot Mali vlagatelji ali Veliki vlagatelji.

Kroga vpisovanja Novih delnic sta ločena in samostojna. Obstoječi delničarji lahko vpisujejo

Nove delnice v obeh krogih, pri čemer se v posameznem vpisnem krogu delnice vpisuje z

Vpisnim potrdilom tistega vpisnega kroga, v katerem se vpisuje Nove delnice. Vpisni potrdili

prvega in drugega vpisnega kroga se presojata ločeno in nepovezano in sicer po pravilih, ki

https://www.lon.si/


18

veljajo za posamezen vpisni krog in kategorijo vlagateljev. Vpisna potrdila prvega vpisnega

kroga imajo, v okviru uveljavitve Prednostne pravice, prednost pred Vpisnimi potrdili v

drugem vpisnem krogu.

Končna emisijska (ponudbena) cena Novih delnic bo objavljena najkasneje tri dni pred

potekom roka za uveljavitev Prednostne pravice Obstoječih delničarjev (predvidoma do 22.

12. 2016). Do določitve končne emisijske (ponudbene) cene, bodo lahko vlagatelji na

Vpisna potrdila vključili pogoje glede števila in količine Novih delnic, ki jih želijo vpisati v

odvisnosti od končne emisijske (ponudbene) cene. Vpisna potrdila bodo vsebovala

pooblastilo vpisnika družbi ALTA Invest, investicijske storitve, d.d. kot pooblaščenemu

članu, da glede na podatke na Vpisnem potrdilu, pogoje Prospekta in podatke, ki ji jih

posreduje Izdajatelj, izpolni Vpisno potrdilo tako, da bo to vsebovalo vse podatke, ki jih

predpisuje 336. člen ZGD-1.

Izdajatelj si za ponudbo Novih delnic pridržuje možnost podaljšanja trajanja ponudbe, in

sicer do do največ 10 dni s podaljšanjem drugega vpisnega kroga v primeru, da niso

veljavno vpisane in vplačane vse ponujene Nove delnice, če bi bilo zaradi podaljšanja

upravičeno pričakovati večji izkupiček iz naslova ponudbe Novih delnic;

Ponudba Novih delnic se lahko tudi predčasno zaključi, in sicer kadarkoli v okviru drugega

vpisnega kroga, vendar ne pred iztekom prvega vpisnega kroga, v kolikor so pred iztekom

drugega vpisnega kroga vpisane in vplačane vse Ponujene delnice.

Zgornji časovni okvirji ponudbe Novih delnic so informativne narave.

Postopek vpisa Novih delnic in pogoji za vpis

Pooblaščeni član KDD d.d., vpisna mesta in postopek vpisa

Pooblaščeni član KDD d.d., pri katerem bo potekalo vpisovanje novih delnic, je ALTA

Invest, investicijske storitve, d.d., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana] (v nadaljevanju:

»ALTA« ali »pooblaščeni član«).

Nove delnice bodo Upravičeni vlagatelji lahko vpisovali z izpolnitvijo in podpisom

primernega Vpisnega potrdila (Vpisno potrdilo prvega vpisnega kroga ali Vpisno potrdilo

drugega vpisnega kroga):

(i) v začasni poslovalnici ALTE na poslovnem naslovu Hranilnice, na naslovu

Žanova ulica 3, 4000 Kranj; ter

(ii) na poslovnem naslovu ALTE, na naslovu Železna cesta 18, 1000 Ljubljana.

V soboto, nedeljo in med prazniki oziroma dela prostimi dnevi ter izven delovnega časa

vpisnega mesta vpis Novih delnic ni mogoč.

Oseba, na katero je bila prenesena Prednostna pravica (»pridobitelj Prednostne

pravice«), lahko Nove delnice v prvem vpisnem krogu vpiše le na poslovnem naslovu

ALTE na naslovu Železna cesta 18, 1000 Ljubljana, Slovenija.

Ponujene delnice lahko vlagatelji vpišejo le, če ob izpolnitvi Vpisnega potrdila oziroma na

poziv ALTE slednji predložijo svoje identifikacijske dokumente, informacije o svoji davčni

številki, podatke o svojem Trgovalnem računu, podatke o svojem transakcijskem računu in

druge informacije ter dokumentacijo, kot jo zahteva veljavna zakonodaja s področja trga

finančnih instrumentov, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter s

splošnimi pogoji poslovanja družbe ALTA. Vpisna potrdila vlagateljev, ki pooblaščenemu

članu navedene dokumentacije in informacij ne bodo posredovali, bodo v celoti neveljavna,

takšni vlagatelji pa Novih delnic ne bodo mogli vpisati.

Nove delnice bodo izdane v nematerializirani obliki, zato morajo imeti vsi zainteresirani

vlagatelji na dan izpolnitve in podpisa Vpisnega potrdila, pri poravnalnem članu KDD d.d, ki

ima hkrati položaj registrskega člana, odprt Trgovalni račun, na katerega bo mogoče


19

prenesti Nove delnice. Vlagatelj, ki še nima odprtega Trgovalnega računa, mora predhodno

poskrbeti za odprtje tega. Podatki o članih KDD d.d., pri katerih je Trgovalni račun mogoče

odpreti, so dostopni na spletni strani KDD d.d.:

https://www.kdd.si/Izdajatelji_in_clani/clani_ki_vodijo_racune_vp/seznam_clanov. Vpisna

potrdila, ki ne bodo vsebovala podatkov o Trgovalnem računu vlagatelja, bodo v celoti

neveljavna.

Pri vpisovanju Novih delnic bodo upoštevana le pravilno izpolnjena Vpisna potrdila, ki bodo

ALTI, ob upoštevanju časovnih omejitev posameznega vpisnega kroga, pravočasno

posredovana na način, določen s tem Prospektom.

Dopustnost pogojev na Vpisnem potrdilu

Vsi vlagatelji lahko najkasneje do Objave emisijske (ponudbene) cene Novih delnic, ki bo

predvidoma do 22. 12. 2016 do 14. ure CET (v nadaljevanju: »Trenutek določitve

emisijske vrednosti«), v Vpisno potrdilo vključijo pogoj, da izbrano število Novih delnic

vpisujejo pod pogojem, da:

(i) skupna emisijska vrednost Novih delnic ne preseže določenega maksimalnega

zneska, izraženega v celem številu v valuti EUR (v nadaljevanju: »Pogoj glede

skupne emisijske vrednosti vpisanih delnic«); ali

(ii) emisijska vrednost posamezne Nove delnice ne preseže določenega

maksimalnega zneska izraženega v celem številu v valuti EUR (v nadaljevanju:

»Pogoj glede emisijske vrednosti posamezne delnice«) .

Če bo Upravičeni vlagatelj v Vpisno potrdilo vključil Pogoj glede skupne emisijske vrednosti

vpisanih delnic, in bo v Vpisnem potrdilu določena emisijska vrednost presežena, se šteje,

da se Vpisno potrdilo glasi na takšno število Novih delnic, katerih skupna emisijska

vrednost ne presega zneska, določenega v Vpisnem potrdilu.

Če bo Upravičeni vlagatelj v Vpisno potrdilo vključil Pogoj glede emisijske vrednosti

posamezne delnice, in bo emisijska (ponudbena) cena, ki bo določena v Objavi emisijske

(ponudbene) cene Novih delnic, presegala v Vpisnem potrdilu določeno najvišjo emisijsko

vrednost posamezne delnice, bo takšno Vpisno potrdilo v celoti neveljavno.

Kumulacija obeh navedenih pogojev ni mogoča, izbira enega izmed pogojev pa je mogoča

le do Trenutka določitve emisijske vrednosti.

Na podlagi pooblastila vlagatelja bo ALTA Vpisna potrdila izpolnila z vsemi obveznimi

sestavinami, ki jih predpisuje 336. člen ZGD-1, in sicer število vpisanih delnic, njihov

nominalni znesek in emisijsko vrednost, določeno v skladu z izpolnjenim Vpisnim potrdilom

in glede na pogoje tega Prospekta (ob upoštevanju končne emisijske (ponudbene) cene

ene Nove delnice, morebitnih pogojev, ki jih je na Vpisnem potrdilu izbral vlagatelj ter

dodelitev delnic, opravljeno skladno z določili Prospekta.

Veliki vlagatelji, ki vpisujejo nove delnice v drugem krogu vpisa, lahko na Vpisnem potrdilu

postavijo pogoj, da Nove delnice vpisujejo pod pogojem, da jim je dodeljeno minimalno

število Novih delnic Hranilnice, katerih skupna emisijska vrednost dosega vsaj 500.000

EUR (v nadaljevanju: »Pogoj glede minimalne količine Novih delnic«).

Obstoječi delničarji, ki vpisujejo Nove delnice v prvem vpisnem krogu, in Mali vlagatelji

(vključno z Obstoječimi delničarji), ki vpisujejo nove delnice v drugem vpisnem krogu, na

Vpisnem potrdilu ne morejo postaviti Pogoja glede minimalne količine Novih delnic.

Vpisno potrdilo za posamezni vpisni krog je oblikovano na standardiziranem obrazcu.

Vlagatelji standardiziranega Vpisnega potrdila ne smejo na kakršenkoli način spreminjati

niti vpisovati dodatnih pogojev oziroma omejitev, ki za posamezni krog oziroma posamezno

kategorijo vlagatelja v tem Prospektu niso predvideni. V nasprotnem primeru bodo takšna

Vpisna potrdila v celoti neveljavna in ne bodo sprejeta, morebitna vplačila Novih delnic pa

https://www.kdd.si/izdajatelji_in_clani/clani_ki_vodijo_racune_vp/seznam_clanov


20

bodo v teh primerih vrnjena po pravilih za Presežna vplačila Novih delnic.

Preklic ali začasna prekinitev ponudbe Novih delnic

Izdajatelj lahko kadarkoli do Objave Rezultata ponudbe in Obvestila vlagateljem o številu

dodeljenih delnic prekliče ali začasno prekine ponudbo Novih delnic, deloma ali v celoti. S

preklicem ponudbe se zavrnejo vsa Vpisna potrdila za vpis Novih delnic Hranilnice,

Hranilnica pa bo vlagateljem morebitna vplačila za te delnice vrnila na način in v rokih, ki

veljajo za Presežna vplačila Novih delnic.

Najmanjši in največji znesek vpisa

Najmanjši znesek vpisa Novih delnic za posameznega Obstoječega delničarja v prvem

vpisnem krogu oz. Malega vlagatelja v drugem vpisnem krogu je emisijski znesek ene nove

delnice, najmanjši znesek vpisa novih delnic za posameznega Velikega vlagatelja pa je

emisijski znesek 100.000 EUR. Vpisna potrdila, izpolnjena v nasprotju s tem bodo

neveljavna.

Največji znesek vpisa Novih delnic, ki ga lahko vpiše posamezni Obstoječi delničar v prvem

vpisnem krogu, je enak emisijskemu znesku največjega števila delnic, ki jih ta vlagatelj

lahko vpiše na podlagi sorazmerne kapitalske udeležbe Obstoječega delničarja v

osnovnem kapitalu Izdajatelja.

Največji znesek vpisa novih delnic za Male in Velike vlagatelje v drugem vpisnem krogu je

določen z razpoložljivim številom Novih delnic, po razdelitvi Novih delnic Obstoječim

delničarjem.

Odstop od vpisa in vplačila

Posamezni vlagatelj, ki z izpolnitvijo in podpisom Vpisnega potrdila vpiše Nove delnice, od

vpisa ne more odstopiti, razen v primerih določenih z veljavno zakonodajo.

Način in rok vplačila Novih delnic

Ponujene delnice bodo pravočasno vplačane:

delnice, vpisane v prvem vpisnem krogu: če bo emisijska vrednost vseh vpisanih

delnic vplačana najkasneje do konca prvega vpisnega kroga;

delnice, vpisane v drugem vpisnem roku:

- Mali vlagatelji: ob oziroma po vpisu, vendar najkasneje do konca

zadnjega dne drugega vpisnega kroga;

- Veliki vlagatelji: predvidoma do vključno 11. 1. 2017 oziroma v skladu s

pozivom k plačilu, vključenim v Preliminarno obvestilo o dodelitvi Novih

delnic, katerega objava je predvidena na dan 9. 1. 2017.

Kot trenutek vplačila se bo štel trenutek, ko bo banka, pri kateri je odprt Izdajateljev račun,

naveden na Vpisnem potrdilu, evidentirala vlagateljev priliv denarnih sredstev iz naslova

vplačila Novih delnic.

Ponujene delnice bodo veljavno vpisane samo, če bodo vpisane v skladu z določili tega

Prospekta, razen če ni v tem Prospektu izrecno določeno drugače. Če vplačilo ne bo

izvedeno v skladu s pogoji tega Prospekta (namen plačila, sklic, nakazilo na bančni račun

ipd.), Izdajatelj ne zagotavlja evidentiranja vplačila za nakup Novih delnic.

V primeru razhajanja med zneskom vplačila za Nove delnice in zneskom, določenim na

Vpisnem potrdilu, z upoštevanjem morebitnih pogojev (za Obstoječe delničarje in Male

vlagatelje), oziroma razhajanja med zneskom vplačila in emisijsko vrednostjo dodeljenih

delnic, določeno v Preliminarnem obvestilu o dodelitvi novih delnic Velikim vlagateljem,

bodo vplačila obravnavana na naslednji način:

- če bo vplačilo presegalo znesek, določen v Vpisnem potrdilu: vpisane


21

delnice se bodo štele za pravilno vpisane in vplačane, presežek se bo

obravnaval kot Presežno vplačilo;

- če bo vplačilo manjše od zneska, določenega v Vpisnem potrdilu:

Vpisno potrdilo se bo štelo za neveljavno v celoti.

Vplačila po roku za vplačilo za posamezno kategorijo Upravičenih vlagateljev, se ne bodo

upoštevala in bodo neveljavna.

V primeru, da posamezni Veliki vlagatelj, ki mu bodo Nove delnice sicer dodeljene,

dodeljenih delnic ne bo vplačal oziroma jih ne bo vplačal v celoti in bo zato njegovo Vpisno

potrdilo neveljavno, lahko Izdajatelj v okviru svoje diskrecijske pravice dodeli te delnice

drugemu Velikemu vlagatelju in mu določi rok za vplačilo.

Informacije o prednostni pravici do vpisa Novih delnic in o prenosljivosti te prednostne

pravice

Obstoječi delničarji imajo Prednostno pravico do vpisa Novih delnic, sorazmerno njihovi

udeležbi v osnovnem kapitalu Hranilnice na dan 12. 12. 2016 (v nadaljevanju:

»Prednostna pravica«). Obstoječi delničarji lahko Prednostno pravico uveljavljajo v le

prvem vpisnem krogu.

Prednostna pravica do vpisa Novih delnic po tem Prospektu je prenosljiva v skladu z

veljavnimi predpisi. Osebe, na katere so bile prenesene Prednostne pravice, bodo

obravnavane na enak način kot Obstoječi delničarji. Prednostna pravica je prenosljiva do

konca vpisnega kroga za Obstoječe delničarje, tj. do vključno zadnjega dne prvega

vpisnega kroga. Oseba, na katero je bila Prednostna pravica prenesena (»pridobitelj

Prednostne pravice«), se mora ob vpisu Ponujenih delnic izkazati s pogodbo o prenosu

Prednostne pravice, na kateri mora biti overjen podpis Obstoječega delničarja ali njegovega

zastopnika. Pridobitelj Prednostne pravice lahko Ponujene delnice na podlagi pridobljene

Prednostne pravice vpiše do konca vpisnega kroga za Obstoječe delničarje, tj. do zaključka

prvega vpisnega kroga, kot velja za Obstoječe delničarje, in sicer zgolj na poslovnem

naslovu ALTE, na naslovu Železna cesta 18, 1000 Ljubljana.

Če upravičenec Prednostne pravice ne uveljavi do konca prvega vpisnega kroga, slednja z

zaključkom prvega vpisnega kroga preneha.

Dodelitev in izročitev Novih delnic in način vračila presežnih oziroma neveljavnih vplačil

delnic

Razkritja pred dodelitvijo

Ponudba Obstoječim delničarjem v okviru prvega vpisnega kroga ima prednost pred

ponudbo Malim vlagateljem in Velikim vlagateljem v okviru drugega vpisnega kroga. V

drugem krogu bodo tako za vpis in vplačilo Malim vlagateljem in Velikim vlagateljem

(oziroma Obstoječim delničarjem v prvi ali drugi kategoriji vlagateljev) na voljo le tiste Nove

delnice, ki jih ne bodo vpisali Obstoječi delničarji v prvem vpisnem krogu (v nadaljevanju:

»Preostale delnice«). Izdajatelj predvideva, da bo okoli 30% Preostalih delnic namenjenih

za dodelitev Malim vlagateljem, okoli 70% Preostalih delnic pa za dodelitev Velikim

vlagateljem drugega vpisnega kroga.

Končno število oziroma odstotek Preostalih delnic, ki bodo dodeljene Malim vlagateljem (v

nadaljevanju: »Preostale delnice za Male vlagatelje«) oziroma Velikim vlagateljem (v

nadaljevanju: »Preostale delnice za Velike vlagatelje«) v okviru drugega vpisnega kroga,

bo določila Uprava po lastni presoji. Diskrecijska pravica Uprave pri določanju porazdelitve

Preostalih delnic med Male vlagatelje in Velike vlagatelje bo omejena na spremembo -30

odstotnih točk oziroma +50 odstotnih točk predvidenih deležev porazdelitve Novih delnic v

breme oziroma korist Malih vlagateljev, pri čemer se bo skladno s to spremembo spremenil

tudi delež Preostalih delnic za Velike vlagatelje. Okvirna dodelitev Preostalih delnic Malim


22

vlagateljem in Velikim vlagateljem bo določena v Preliminarnem obvestilu o dodelitvi Novih

delnic Upravičenim vlagateljem drugega kroga in pozivu k vplačilu teh delnic, ki ga bo

Hranilnica objavila v najkrajšem možnem roku po zaključku drugega vpisnega kroga

(predvidoma dne 24. 11. 2016).

Končna razdelitev Preostalih delnic na Preostale delnice za Male vlagatelje in Preostale

delnice za Velike vlagatelje bo objavljena skupaj z Rezultati ponudbe, in sicer predvidoma

na dan 13. 1. 2017.

Dodelitev Novih delnic

Nove delnice Hranilnice bodo primarno dodeljene Obstoječim delničarjem, ki

bodo Nove delnice vplačali in vpisali v prvem vpisnem krogu na podlagi

Prednostne pravice, ob upoštevanju njihovih kapitalskih deležev v osnovnem

kapitalu Hranilnice na dan 12. 12. 2016.

Malim vlagateljem, ki bodo ponujene delnice vpisali in vplačali v drugem vpisnem

krogu, bo dodeljenih toliko Novih delnic, kolikor jih bodo ti veljavno vpisali in

vplačali, pod pogojem, da skupno število vpisanih in vplačanih delnic s strani

Malih vlagateljev v drugem krogu ne bo večje od števila Preostalih delnic za Male

vlagatelje; v nasprotnem primeru (v nadaljevanju: »Presežni vpis Malih

vlagateljev«) bodo Nove delnice posameznemu Malemu vlagatelju dodeljene

sorazmerno številu Novih delnic, ki jih je ta vlagatelj vpisal in vplačal, glede na

skupno število novih delnic, vpisanih in vplačanih s strani Malih vlagateljev v

okviru drugega vpisnega kroga (pro rata). Pri sorazmerni dodelitvi novih delnic

Malim vlagateljem v primeru Presežnega vpisa Malih vlagateljev bo število

dodeljenih delnic posameznemu vlagatelju zaokroženo navzdol na najbližje celo

število. Ne glede na navedeno se lahko, skladno z diskrecijsko pravico Uprave

Hranilnice, končen odstotek Preostalih delnic, ki bodo dodeljene Malim

vlagateljem, zniža na 0%.

Velikim vlagateljem, ki bodo delnice vpisali v drugem vpisnem krogu, bodo Nove

delnice dodeljene na podlagi odločitve Uprave Hranilnice, pri čemer bo skupno

število Novih delnic, dodeljenih posameznemu Velikemu vlagatelju, vezano na

število Preostalih delnic za Velike vlagatelje ter morebitno število delnic, ki bi

ostale iz dodelitve Novih delnic Malim vlagateljem v primeru Presežnega vpisa

Malih vlagateljev zaradi zaokroževanja navzdol in veljavno vpisanim številom

delnic, vpisanih s strani posameznega Velikega vlagatelja. Število delnic,

dodeljenih posameznemu Velikemu vlagatelju drugega vpisnega kroga, je lahko

manjše, kot ga je posamezni Veliki vlagatelj navedel na svojem Vpisnem potrdilu,

pri čemer bo Uprava pri dodelitvi upoštevala morebitni postavljeni Pogoj glede

minimalne količine Novih delnic posameznega Velikega vlagatelja ter dejstvo, da

je minimalni emisijski znesek dodelitve novih delnic posameznemu Velikemu

vlagatelju 100.000 EUR. Ne glede na navedeno, se lahko Uprava Izdajatelja v

okviru svoje proste presoje odloči, da Novih delnic posameznemu Velikemu

vlagatelju sploh ne dodeli.

Izročitev Novih delnic vlagateljem

Po koncu ponudbe Novih delnic in njihovi dodelitvi ter po prejemu vpisnega potrdila v

skupnem številu in za emisijski znesek vseh dodeljenih Novih delnic s strani pooblaščenega

člana KDD d.d., bo Hranilnica pri sodnem registru Okrožnega sodišča v Kranju vložila

predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala, povečanja števila izdanih delnic Izdajatelja

in sprememb Statuta. Po prejemu sklepa Okrožnega sodišča v Kranju o vpisu teh

sprememb v sodni register bo Hranilnica na KDD d.d. vložila nalog za izdajo Novih delnic v

centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD d.d. ter vpis Novih

delnic na Trgovalne račune vlagateljev. Skladno s tem nalogom bo KDD d.d. Nove delnice,


23

ki so bile posameznemu vlagatelju dodeljene, izdala na ime posameznega vlagatelja in jih

vpisala na njegov Trgovalni račun.

Če povečanje osnovnega kapitala v sodni register ne bo vpisano do 31. 5. 2017, bo vpis

Novih delnic postal neobvezujoč tako za Hranilnico kot za vlagatelje. Hranilnica in vlagatelji

v takšnem primeru iz naslova vpisa Novih delnic ne bodo imeli več zahtevkov drug do

drugega, razen morebitnega zahtevka za brezobrestno vračilo vplačanega zneska.

Način vračila presežnih oziroma neveljavnih vplačil delnic

Vplačila vpisanih Novih delnic se od trenutka evidentiranja vplačil na transakcijskem računu

Izdajatelja do morebitnega vračila teh vplačil na račun vlagateljev oziroma vplačnikov ne

obrestujejo.

Neveljavna vplačila oziroma vplačila, izvedena na podlagi Vpisnih potrdil, ki se skladno s

tem Prospektom štejejo za neveljavna, oziroma vplačila, ki presegajo dodeljeno število

Novih delnic (v nadaljevanju: »Presežna vplačila«), bodo v roku 15 dni po objavi Rezultata

ponudbe Novih delnic brezobrestno in brez kakršnih koli drugih nadomestil vrnjena na

transakcijske račune vlagateljev oziroma vplačnikov, skladno s podatki, navedenimi na

Vpisnih potrdilih vlagateljev.

Smiselno enaka pravila bodo veljala za vračilo vplačil za Nove delnice v primeru, če bi bila

ponudba Novih delnic ali povečanje osnovnega kapitala Izdajatelja na podlagi Sklepa o

Dokapitalizaciji oziroma ponudbe Novih delnic iz katerega koli razloga neuspešna.

Postopek obveščanja vlagateljev o dodelitvi Novih delnic

Hranilnica bo vlagatelje o številu dodeljenih Novih delnic oziroma o tem, da jim ni bila

dodeljena nobena Nova delnica Hranilnice, obvestila pisno po pošti ali preko elektronske

pošte. Obstoječe delničarje, ki bodo Nove delnice vpisali in vplačali v prvem vpisnem krogu,

bo Hranilnica obvestila o rezultatih prvega kroga predvidoma do 29. 12. 2016.

Opcija za presežno dodelitev in »greenshoe« opcija

Opcija za presežno dodelitev in »greenshoe« opcija nista bili podeljeni.

Oblikovanje emisijske cene

Cena ene Nove delnice določena v razponu in se giblje od najmanj 99 EUR do največ 162

EUR (v nadaljevanju: »Razpon emisijske cene«).

V obdobju od začetka prvega vpisnega kroga do Objave emisijske (ponudbene) cene Nove

delnice, ki bo najkasneje tri dni pred zaključkom prvega vpisnega kroga (predvidoma do 22.

12. 2016 do 14. ure CET) (v nadaljevanju: »Preizkusno obdobje«), bo pooblaščeni član

KDD d.d. sprejemal Vpisna potrdila vlagateljev, pri čemer bodo takšna Vpisna potrdila lahko

vsebovala bodisi Pogoj glede skupne emisijske vrednosti vpisanih delnic bodisi Pogoj glede

emisijske vrednosti posamezne delnice (glej točko 7.1.4.2 (Dopustnost pogojev na Vpisnem

potrdilu).

Hkrati s ponudbo Novih delnic po tem Prospektu bo potekala tudi ponudba Velikim

vlagateljem, na podlagi ustreznih izjem od objave Prospekta. Veliki vlagatelji, katerim bo

omogočen podrobnejši pregled poslovanja Hranilnice, bodo indikativno ponudbo za nakup

Novih delnic Hranilnici posredovali pred iztekom Preizkusnega obdobja.

Na podlagi zbranih Vpisnih potrdil v Preizkusnem obdobju in indikativnih ponudb Velikih

vlagateljev bo Uprava Hranilnice, v okviru Razpona emisijske cene in s soglasjem

Nadzornega sveta, določila emisijsko (ponudbeno) ceno ene Nove delnice.

Emisijska (ponudbena) cena ene Nove delnice v nobenem primeru ne bo nižja od 99 EUR

ali višja od 162 EUR ter bo enaka za vse Upravičene vlagatelje, ne glede na to, v katerem


24

krogu bodo vpisali Nove delnice.

Razkritje emisijske cene

Hranilnica bo emisijsko (ponudbeno) ceno ene Nove delnice objavila najkasneje tri dni pred

koncem prvega kroga vpisovanja, predvidoma do 22. 12.. 2016.

Emisijska (ponudbena) cena ene Nove delnice bo vložena pri ATVP in objavljena na spletni

strani Hranilnice (www.lon.si) ter spletni strani ALTE (www.alta.si).

E.4

Opis vseh

interesov, ki so

bistveni za

izdajo/ponudbo

Ponudbo Novih delnic Hranilnica izvaja v sodelovanju s pravnimi svetovalci Odvetniško

pisarno Ulčar & partnerji d.o.o. ter finančnimi svetovalci družbo KAPITALSKA GENETIKA,

d.o.o. (v nadaljevanju: »Svetovalci«). Storitve, povezane z zagotavljanjem vpisnih mest in

vpisovanjem Novih delnic, opravlja ALTA, pri čemer je vloga ALTE zgolj tehnične narave.

Med Izdajateljem in Svetovalci ter ALTO oziroma osebami, povezanimi s temi osebami, ni

sklenjenega nobenega dogovora o prevzemu izdaje Novih delnic (»underwriting«), niti na

temelju trdne obveze (»firm commitment«) niti po najboljših močeh (»best effort«), niti jih

Izdajatelj ne namerava skleniti.

E.5

Ime osebe, ki

ponuja

vrednostni papir

v prodajo

Ponudnik novih delnic je Izdajatelj, t. j. Hranilnica LON d.d., Kranj, Žanova ulica 3, 4000

Kranj, matična številka 5624908000, davčna številka SI 40451372.

Hranilnica in po njeni najboljši vednosti tudi nobena z njo povezana oseba, ni sklenila, niti

nima namena skleniti nobene pogodbe, s katero bi uredila kakršnokoli odpoved oziroma

blokado razpolaganja z delnicami Hranilnice.

E.6 Redčenje Celotni kapital Hranilnice iz nerevidiranega izkaza finančnega položaja na dan 30. 6. 2016

je znašal 13.360 tisoč EUR, kar pomeni, da je knjigovodska vrednost posamezne delnice

Hranilnice na ta dan znašala 264,64 EUR (v nadaljevanju: »Knjigovodska vrednost«).

Knjigovodska vrednost delnice upošteva 50.392 delnic Hranilnice, vpisanih v register

vrednostnih papirjev pri KDD d.d., h katerim se prišteje delne pravice, ki odgovarjajo 99

celim delnicam, ter odšteje 8 lastnih delnic, katerih imetnica je bila na dan izračuna

Hranilnica (skupno upoštevano število delnic: 50.483).

Končna emisijska (ponudbena) cena ene Nove delnice je določena v razponu od 99 EUR

do 162 EUR (»Razpon emisijske cene«), kar, pod predpostavko vpisa vseh Novih delnic

na podlagi Sklepa o Dokapitalizaciji (25.245), pomeni skupno emisijsko ceno med

2.499.255 EUR in 4.089.690 EUR. Pod predpostavko celotnih stroškov, povezanih s

ponudbo Novih delnic, v višini 50.000 EUR (v primeru emisijske cene na spodnji meji

Razpona emisijske cene) oziroma 85.000 EUR (v primeru emisijske cene na zgornji meji

Razpona emisijske cene), bi to pomenilo neto izkupiček iz naslova ponudbe Novih delnic

med 2.449.255 EUR in 4.004.690 EUR. Obenem bi se skupno število delnic Hranilnice

povečalo na 75.728 (ob upoštevanju 8 lastnih delnic, ki predstavljajo odbitno postavko).

Če bi se kapital Hranilnice pod zgornjimi predpostavkami povečal na dan 30. 6. 2016, bi

knjigovodska vrednost ene delnice Hranilnice znašala 208,76 EUR (v primeru emisijske

cene na spodnji meji Razpona emisijske cene, v nadaljevanju: »Knjigovodska vrednost

1«) oziroma 229,30 EUR (v primeru emisijske cene na zgornji meji Razpona emisijske

cene, v nadaljevanju: »Knjigovodska vrednost 2«).

Ob upoštevanju Knjigovodske vrednosti 1 in emisijske cene ene Nove delnice na spodnji

meji Razpona emisijske cene, bi posredno povečanje vrednosti za kupce Novih delnic,

merjeno kot presežek Knjigovodske vrednosti 1 na eno delnico Hranilnice po dokapitalizaciji

nad emisijsko (ponudbeno) ceno ene Nove delnice, t.i. »accretion«, znašalo 109,76 EUR

(Knjigovodska vrednost 1 – emisijska cena na spodnji meji Razpona emisijske cene)

oziroma 111%.

Ob upoštevanju Knjigovodske vrednosti 2 in emisijske cene ene Nove delnice na zgornji

http://www.lon.si/

http://www.alta.si/


25

meji Razpona emisijske cene, bi posredno povečanje vrednosti za kupce Novih delnic,

merjeno kot presežek knjigovodske vrednosti na eno delnico Hranilnice po dokapitalizaciji

nad emisijsko (ponudbeno) ceno ene Nove delnice, t.i. »accretion«, znašalo 67,30 EUR

(Knjigovodska vrednost 2 – emisijska cena na zgornji meji Razpona emisijske cene)

oziroma 42%.

Pod predpostavko, da Obstoječi delničarji ne bi sodelovali v ponudbi Novih delnic (ne bi

vpisali in vplačali nobene Nove delnice) in pod predpostavko emisijske cene na spodnji meji

Razpona emisijske cene ter ob upoštevanju ostalih zgoraj navedenih predpostavk, bi to za

Obstoječe delničarje pomenilo: (i) razvodenitev v smislu zmanjšanja knjigovodske vrednosti

na eno delnico Hranilnice v višini 55,88 EUR (Knjigovodska vrednost – Knjigovodska

vrednost 1) oziroma 21% in (ii) razvodenitev v smislu zmanjšanja deleža njihovih

Obstoječih delnic v vseh 75.728 delnicah Hranilnice in posledično v osnovnem kapitalu

Hranilnice za 33%.

Pod predpostavko, da Obstoječi delničarji ne bi sodelovali v ponudbi Novih delnic (ne bi

vpisali in vplačali nobene Nove delnice) in pod predpostavko emisijske cene na zgornji meji

Razpona emisijske cene ter ob upoštevanju ostalih zgoraj navedenih predpostavk, bi to za

Obstoječe delničarje pomenilo: (i) razvodenitev v smislu zmanjšanja knjigovodske vrednosti

na eno delnico Hranilnice v višini 35,34 EUR (Knjigovodska vrednost – Knjigovodska

vrednost 2) oziroma 13% in (ii) razvodenitev v smislu zmanjšanja deleža njihovih

Obstoječih delnic v vseh 75.728 delnicah Hranilnice in posledično v osnovnem kapitalu

Hranilnice za 33%.

Razvodenitev v smislu zmanjšanja deleža delnic Obstoječih delničarjev v osnovnem

kapitalu Hranilnice je izražena kot odstotek Novih delnic v osnovnem kapitalu Hranilnice po

dokapitalizaciji na podlagi ponudbe Novih delnic, pod predpostavko vpisa in vplačila 25.245

delnic ((25.245 x 100) / 75.728).

Obstoječi delničarji se lahko delno ali v celoti izognejo razvodenitvi z vplačilom in vpisom

Novih delnic na podlagi uveljavitve Prednostne pravice.

Zgornji izračuni so prilagojeni glede na stanje na dan 30. 6. 2016 in upoštevajo tudi 8

lastnih delnic, katerih Imetnica je bila na ta dan Hranilnica. Lastne delnice tvorijo odbitno

postavko.

E.7

Stroški,

zaračunani

vlagatelju

Vlagatelja bremenijo stroški, povezani s sklenitvijo in vzdrževanjem pogodbe o vodenju

Trgovalnega računa ter v zvezi s Trgovalnim računom, in vsi ostali stroški, ki jih

borznoposredniška družba ali banka, ki vodi vlagateljev Trgovalni račun, zaračunava v

skladu z vsakokrat veljavnim cenikom (npr.: nadomestilo za vodenje Trgovalnega računa,

nadomestilo za vzdrževanje evidence podatkov stranke, nadomestilo za vzdrževanje

evidence stanj in transakcij, itd.).

Cene storitev posameznih borznoposredniških družb in bank, ki lahko vodijo Trgovalne

račune, se med seboj razlikujejo, zato naj se vlagatelji pred odprtjem Trgovalnega računa

posvetujejo z izbranim članom KDD d.d. Vlagatelja poleg stroškov, povezanih s Trgovalnim

računom bremenijo tudi stroški plačilnega prometa v zvezi z vplačilom Novih delnic in sicer

v skladu z vsakokrat veljavnim cenikom organizacije, ki izvaja plačilni promet.


26

OPREDELITEV POJMOV IN OKRAJŠAV

ATVP AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV, pravna

oseba javnega prava ustanovljena v skladu s slovenskim

pravom in pristojnostjo nadzora nad trgom finančnih

instrumentov v Republiki Sloveniji, Poljanski nasip 6, 1000

Ljubljana

Banka Slovenije BANKA SLOVENIJE LJUBLJANA, centralna banka

Republike Slovenije, Slovenska cesta 35, 1000 Ljubljana

CET »Central European Time« - srednjeevropski čas, ki je eno

uro pred univerzalnim koordiniranim časom (UTC+1)

delnice razreda A 1.199 prednostnih imenskih nekumulativnih in

neparticipativnih delnic Hranilnice, izdanih v

nematerializirani obliki, z oznako LONP in ISIN kodo

SI0021200454

delnica razreda B 49.193 navadnih delnic Hranilnice, izdanih v

nematerializirani obliki, z oznako LONR in ISIN kodo

SI0021110323

Direktiva CRD IV Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z

dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih

institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in

investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in

razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št.

176 z dne 27. junija 2013, str. 338)

Dokapitalizacija Povečanje osnovnega kapitala Hranilnice LON d.d., Kranj

iz naslova odobrenega kapitala z denarnimi vložki in izdajo

novih navadnih delnic razreda B, na podlagi Sklepa o

Dokapitalizaciji.

ECB Evropska Centralna Banka

EUR zakonita valuta Evropske ekonomske in monetarne unije,

katere članica je tudi Republika Slovenija

EU Evropska unija

FURS Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike

Slovenije, Šmartinska cesta 55, 1000 Ljubljana

GURS Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava

Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000

Ljubljana

»Hranilnica« oziroma »Izdajatelj« Hranilnica LON d.d., Kranj, delniška družba, ustanovljena v

skladu s slovenskim pravom, s sedežem v Kranju in

poslovnim naslovom Žanova ulica 3, 4000 Kranj, matična

št.: 5624908000, davčna št.: SI 40451372

ICAAP »The Internal Capital Adequacy Assessment Process« -

proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala

KDD d.d. KDD - CENTRALNA KLIRINŠKO DEPOTNA DRUŽBA

delniška družba, delniška družba s sedežem v Ljubljani in

https://sl.wikipedia.org/wiki/Univerzalni_koordinirani_%C4%8Das


27

poslovnim naslovom Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana

LJSE LJUBLJANSKA BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV d.d.,

delniška družba, ustanovljena v skladu s slovenskim

pravom s sedežem v Ljubljani in poslovnim naslovom

Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana

Mali vlagatelji Vse fizične in pravne osebe, ki niso Veliki vlagatelji

MSRP mednarodni standardi računovodskega poročanja, izdani s

strani upravnega odbora za mednarodne računovodske

standarde, kot jih je sprejela EU

Nadzorni Svet nadzorni svet Hranilnice LON d.d., Kranj

»Nove delnice« oziroma »Ponujene delnice« do največ 25.245 novih rednih imenskih prosto prenosljivih

nematerializiranih delnic razreda B Hranilnice LON d.d.,

Kranj v nominalni vrednosti 75 EUR, ki se ponujajo na

podlagi Sklepa o Dokapitalizaciji in ki z obstoječimi

delnicami razreda B tvorijo isti razred

Obstoječe delnice 50.392 obstoječih imenskih delnic razreda A (prednostne)

in razreda B (navadne) Hranilnice LON d.d., Kranj, ki se v

centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD d.d.

vodijo pod oznako LON in katerih nominalna vrednost na

posamezno delnico na dan tega Prospekta znaša 75 EUR

Obstoječi delničarji osebe, registrirane v centralnem registru nematerializiranih

vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD d.d., kot delničarji

družbe Hranilnica LON d.d., Kranj konec dneva na dan 12.

12. 2016

Odredba BS odredba Banke Slovenije opr. št. PBH-24.50-009/15-003 z

dne 31. 3. 2016, s katero je ugotovila primanjkljaj

notranjega kapitala Hranilnice v višini 650 tisoč EUR (642

tisoč EUR primanjkljaj skupnega kapitala in 8 tisoč EUR

primanjkljaj temeljnega kapitala) ter Hranilnici naložila

izvedbo dodatnih ukrepov, ki med drugim vključujejo

zagotovitev zadostnega kapitala za doseganje kapitalskih

količnikov predpisanih v 92. členu Uredbe CRR, najkasneje

do 30. 11. 2016

OZ Obligacijski zakonik, Uradni list Republike Slovenije, št.

83/2001 s sprem.

ponudba Novih delnic ponudba Novih delnic na podlagi Sklepa o Dokapitalizaciji

Uprave z dne 28. 9. 2016, ki poteka na podlagi tega

Prospekta oziroma ustrezne izjeme od objave prospekta,

kot jih ureja zakonodaja posamezne države članice EU, v

zakonodaji, ki implementira Prospektno direktivo

Prednostna pravica prednostno upravičenje Obstoječih delničarjev Hranilnice

do nakupa novih delnic Hranilnice, sorazmerno z njihovo

udeležbo v kapitalu Hranilnice na dan 12. 12. 2016, ki ga

slednji lahko uveljavijo v roku 14 dni od začetka vpisovanja

novih delnic. Prednostno pravico je mogoče prenašati v

skladu z veljavnimi predpisi in sicer najkasneje do konca

prvega vpisnega kroga


28

Prospekt ta prospekt v slovenskem jeziku, ki ustreza prospektu v

pomenu Prospektne direktive in Prospektne uredbe ter

ZTFI, ki ga je ATVP potrdila z odločbo št. 40200-3/2016-15

z dne 7. 12. 2016.

Prospektna direktiva Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z

dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni

ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o

spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31. 12. 2003 s

spremembami)

Prospektna uredba Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o

izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in

Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki

prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh

prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L 149, 30. 4. 2004

s spremembami)

SISBON Slovenski informacijski sistem bonitet

Sklep o Dokapitalizaciji sklep Uprave Hranilnice LON d.d., Kranj z dne 28. 9. 2016

o povečanju osnovnega kapitala iz naslova odobrenega

kapitala z denarnimi vložki in izdaji novih navadnih delnic

razreda B, h kateremu je dne 29. 9. 2016 dal soglasje tudi

Nadzorni svet Hranilnice LON d.d., Kranj

Skupščina skupščina delničarjev Hranilnice LON d.d., Kranj

SREP »Supervisory Review and Evaluation Process« - Proces

nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja

Statut statut Hranilnice LON d.d., Kranj, v obliki, kot velja na dan

tega Prospekta

Trgovalni račun vlagateljev račun nematerializiranih vrednostnih papirjev pri

KDD d.d., ki ga vodi s strani vlagatelja izbrani poravnalni

član KDD d.d., ki ima hkrati položaj registrskega člana

(borzno posredniške družbe in nekatere banke)

Uprava uprava družbe Hranilnica LON d.d., Kranj

Upravičeni vlagatelj vlagatelj, na katerega je ponudba novih delnic naslovljena

in je upravičen vpisovati nove delnice v konkretnem

vpisnem krogu po tem Prospektu

Uredba CRR Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne

institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe

(EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27. 6. 2013 s spremembami)

Veliki vlagatelji v Republiki Sloveniji: osebe, na katere je naslovljena

ponudba Novih delnic z uporabo izjeme od objave

prospekta po 1. točki 1. odstavka 49. člena ZTFI; t.j. na

dobro poučene vlagatelje, kot jih opredeljuje 44. člen ZTFI

in po 3. točki 1. odstavka 49. člena ZTFI; t.j. na vlagatelje,

od katerih vsak na podlagi sprejema posamične ponudbe

pridobi vrednostne papirje za kupnino, ki je najmanj enaka

100.000 EUR;


29

v drugih državah članicah EU: osebe, na katere je

naslovljena ponudba Novih delnic z uporabo izjeme iz 2(a).

točke 3. člena Prospektne direktive, kot je implementirana

v zakonodaji relevantne članice EU; t.j. na dobro poučene,

institucionalne ali kvalificirane vlagatelje v skladu z

zakonodajo, ki velja v relevantni državi članici EU in z

uporabo izjeme iz 2(c). točke 3. člena Prospektne direktive,

kot je implementirana v pravni red posamezne države

članice EU; t.j. na vlagatelje, od katerih vsak na podlagi

sprejema posamične ponudbe pridobi vrednostne papirje

za kupnino, ki je najmanj enaka 100.000 EUR;

v Republiki Srbiji: osebe, na katere je naslovljena ponudba

Novih delnic z uporabo izjeme od objave prospekta po 1.

točki 1. odstavka 12. člena Zakona o tržištu kapitala, t.j. na

kvalificirane vlagatelje, kot so opredeljeni v 14. členu

Zakona o tržištu kapitala, in po 3. točki 1. odstavka 12.

člena Zakona o tržištu kapitala, t.j. na vlagatelje, ki na

podlagi sprejema posamične ponudbe pridobijo vsak Nove

delnice za kupnino, ki je najmanj enaka 50.000 EUR

Zakon o tržištu kapitala srbski Zakon o tržištu kapitala, Sl. glasnik Republike Srbije,

št. 31/2011 s sprem.

ZBan-2 Zakon o bančništvu, Uradni list Republike Slovenije, št.

25/2015 s sprem.

ZDavP-2 Zakon o davčnem postopku, Uradni list Republike

Slovenije, št. 117/2006 s sprem.

ZDDV-1 Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list Republike


ZDDPO-2 Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Uradni list

Republike Slovenije, št. 117/2006 s sprem.

ZDFS Zakon o davku na finančne storitve, Uradni list Republike


ZDoh-2 Zakon o dohodnini, Uradni list Republike Slovenije, št.

21/2013 s sprem.

ZDR-1 Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list Republike


ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list Republike


ZOSRB Zakon o organu in skladu za reševanje bank, Uradni list


ZPOmK-1 Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, Uradni list


ZPPDFT-1 Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja

terorizma, Uradni list Republike Slovenije, št. 68/2016

ZRPPB Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank, Uradni list



30

ZTFI Zakon o trgu finančnih instrumentov, Uradni list Republike


ZVO-1 Zakon o varstvu okolja, Uradni list Republike Slovenije, št.

39/2006 s sprem.


31

1. OSEBE, ODGOVORNE ZA VSEBINO PROSPEKTA

Hranilnica LON d.d., Kranj (v nadaljevanju: »Izdajatelj«) in spodaj podpisana člana Uprave Izdajatelja (v nadaljevanju:

»Odgovorni osebi«) sprejemata odgovornost za pravilnost in popolnost vseh podatkov in informacij, ki jih vsebuje ta

Prospekt.

Odgovorni osebi z vso primerno skrbnostjo izjavljata, da so, kolikor je njima znano, informacije, ki jih vsebuje Prospekt, v

skladu z dejstvi ter da ni bila izpuščena nobena pomembna informacija, ki bi lahko vplivala na pomen Prospekta.

V Kranju dne 6. 12. 2016

Hranilnica LON d.d., Kranj

Jaka Vadnjal, predsednik uprave Bojan Mandič, član uprave


32

2. ZAKONITI REVIZORJI

Računovodske izkaze Hranilnice, na dan in za leto, ki se je končalo 31. 12. 2013 oziroma 31. 12. 2015, in ki vključujejo izkaz

finančnega položaja na dan 31. 12. 2013 oziroma 31. 12. 2015 in izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajočega

donosa, izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev

in druge pojasnjevalne opombe, je revidirala pooblaščena revizorka ga. Maruša Tratnjek iz družbe DELOITTE REVIZIJA

d.o.o.

Računovodske izkaze Hranilnice, na dan in za leto, ki se je končalo 31. 12. 2014, in ki vključujejo izkaz finančnega položaja

na dan 31. 12. 2014 in izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajočega donosa, izkaz gibanja kapitala in izkaz

denarnih tokov za tedaj končano leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne opombe, sta

revidirala pooblaščena revizorja g. Aleš Grm in g. Yuri Sidorovich iz družbe DELOITTE REVIZIJA d.o.o.

Na datum tega Prospekta je družba DELOITTE REVIZIJA d.o.o. vpisana v register revizijskih družb pri Slovenskem inštitutu

za revizijo, ga. Maruša Tratnjek, g. Aleš Grm in g. Yuri Sidorovich pa v register pooblaščenih revizorjev pri Slovenskem

inštitutu za revizijo.

Računovodski izkazi Hranilnice na dan 30. 6. 2016 oziroma za obdobje 1. 1. 2016 - 30. 6. 2016 (s primerljivimi podatki za

Hranilnico na dan 30. 6. 2015 oziroma za obdobje 1. 1. 2015 - 30. 6. 2015), ki so vključeni v ta Prospekt, niso bili revidirani.

Skupščina delničarjev Hranilnice je na 29. redni skupščini dne 10. 6. 2015 tudi za izvedbo revizije računovodskih izkazov

Hranilnice za poslovni leti 2016 in 2017 imenovala revizijsko družbo DELOITTE REVIZIJA d.o.o.


33

3. SPLOŠNE INFORMACIJE

3.1. Pomembne informacije o Prospektu

Ta Prospekt je z odločbo št. 40200-3/2016-15 z dne 7. 12. 2016 potrdila ATVP.

Ta Prospekt je sestavljen v skladu s Prospektno uredbo, vključno s Prilogo I. (registracijski dokument), Prilogo III. (opis

vrednostnih papirjev za delnice) in Prilogo XXII. (izvleček) ter vsemi dopolnitvami in izvedbenimi predpisi ter v skladu s

slovensko zakonodajo, vključno z ZTFI in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ki implementirajo ureditev

Prospektne direktive.

Namen tega Prospekta je Obstoječim delničarjem in drugim Upravičenim vlagateljem zagotoviti informacije o Izdajatelju in

Ponujenih delnicah v povezavi s ponudbo Novih delnic za vpis do največ 25.245 navadnih imenskih prosto prenosljivih delnic

v nominalni vrednosti 75 EUR, ki z obstoječimi delnicami Izdajatelja z oznako LONR (I.B – XII.B) in ISIN kodo

SI0021110323 tvorijo razred B delnic Izdajatelja.

Nove delnice se lahko od začetka drugega vpisnega kroga do konca ponudbe Novih delnic po tem Prospektu, neodvisno od

tega Prospekta, ponujajo v katerikoli državi članici EU po katerikoli izjemi iz 2. točke 3. člena Prospektne Direktive (oziroma v

Sloveniji po katerikoli izjemi iz 49. člena ZTFI), če to ne povzroči nastanka obveznosti Izdajatelja objave prospekta skladno s

3. členom Prospektne direktive oziroma obveznosti dopolnitve Prospekta skladno s 16. členom Prospektne direktive.

Smiselno enako velja za ponujanje Novih delnic v Republiki Srbiji, kjer se slednje lahko ponujajo po katerikoli izjemi iz 1.

in/ali 3. točke 1. odstavka 12. člena Zakona o tržištu kapitala, če to ne povzroči nastanka obveznosti Izdajatelja objave

prospekta skladno 11. členom Zakona o tržišui kapitala oziroma obveznosti dopolnitve Prospekta skladno s 33. členom

Zakona o tržištu kapitala.

Ta Prospekt je bil pripravljen izključno zaradi ponudbe Novih delnic Upravičenim vlagateljem, kot so opredeljeni v tem

Prospektu. Izdajatelj v povezavi s tem Prospektom ne ponuja nikakršnih drugih delnic, obveznic, opcij ali drugih vrednostnih

papirjev, kot Novih delnic.

Nobena informacija ali podatek v tem Prospektu se, če ni to izrecno določeno, ne nanaša na oceno prihodnjega dobička in

donosov Izdajatelja. Nobena izjava v tem Prospektu se ne sme interpretirati na način, ki bi nakazoval, da bo Izdajatelj v

prihodnosti posloval z enako ali večjo stopnjo donosnosti, kot to izhaja iz preteklih podatkov, predstavljenih v tem Prospektu.

Poslovanje, rezultati poslovanja, finančno stanje in obeti Izdajatelja so se od datuma potrditve Prospekta lahko spremenili.

Razen če bo to zahtevano po veljavni zakonodaji, Izdajatelj tega Prospekta ne bo spreminjal in dopolnjeval.

Če bo od potrditve Prospekta do zaključka ponudbe Novih delnic javnosti po tem Prospektu nastopil nov pomemben dejavnik

ali če bo v tem obdobju ugotovljena večja nepravilnost ali nepopolnost glede informacij, vključenih v Prospekt, ki bi lahko

vplivala na ceno Novih delnic, bo Izdajatelj dopolnil prospekt z informacijami o tem v obliki dodatka k Prospektu. Dodatek k

Prospektu bo potrdila ATVP, objavljen pa bo na enak način kot ta Prospekt.

Vlagatelj, ki je pred objavo dodatka k Prospektu kupil ali vpisal Nove delnice na podlagi ponudbe po tem Prospektu, ima

pravico odstopiti od sprejema ponudbe oziroma prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena z vpisom ali sprejemom ponudbe, če

je pred zaključkom ponudbe Novih delnic po tem Prospektu in izročitvijo Novih delnic nastopil nov pomemben dejavnik, večja

nepravilnost ali nepopolnost glede informacij, vključenih v Prospekt. To pravico lahko vlagatelj uresniči v roku dveh delovnih

dni od objave dodatka k Prospektu.

Ta Prospekt se uporablja za javno ponudbo Novih delnic v Republiki Sloveniji skladno z ZTFI ter tako ne predstavlja javne

ponudbe ali vabila k dajanju ponudb ali nakupu delnic v nobeni drugi jurisdikciji, pri čemer pa se lahko Prospekt oz. njegov

prevod uporabi kot ponudbena dokumentacija v jurisdikcijah, v katerih se Nove delnice ponudijo potencialnim vlagateljem z

uporabo ustrezne izjeme od objave Prospekta.

Izdajatelj in člani Uprave Izdajatelja sprejemajo odgovornost za pravilnost in popolnost vseh podatkov in informacij, ki jih

vsebuje ta Prospekt, razen glede informacij, katerih vir so tretje osebe, pri čemer je tak vir ustrezno označen v Prospektu.

Ta Prospekt je v imenu in za račun Izdajatelja pripravila Odvetniška pisarna Ulčar & partnerji d.o.o. Odvetniška pisarna Ulčar

& partnerji d.o.o. ne daje nobenih zagotovil ali jamstev, bodisi izrecnih, konkludentnih ali implicitnih, glede točnosti ali

popolnosti informacij v tem Prospektu. Noben podatek ali izjava v tem Prospektu ne ustvarja veljavne obljube ali obveznosti


34

do morebitnih vlagateljev s strani Odvetniške pisarne Ulčar & partnerji d.o.o. V izogib dvomu je pravilnost in popolnost vseh

podatkov in informacij, ki jih vsebuje ta Prospekt, potrdil Izdajatelj.

3.2. Podatki, vključeni v Prospekt

Ta Prospekt vsebuje tudi podatke o splošnih trendih in stanju gospodarstva, predvsem bančnega sektorja ter

nepremičninskega trga, pri čemer so omenjeni podatki povzeti iz različnih javno dostopnih virov informacij. Ti podatki so

natančno reproducirani, pri čemer po Izdajateljevi najboljši vednosti, kolikor Izdajatelj lahko potrdi na podlagi informacij, ki jih

je objavila tretja oseba, niso bila izpuščena nobena dejstva, zaradi katerih bi bile lahko reproducirane informacije nenatančne

ali zavajajoče. Izdajatelj ni neodvisno preverjal točnosti, resničnosti in zanesljivosti teh podatkov, vendar verjame, da so bili

kakovostno pripravljeni in se je na njih mogoče zanesti. Ne glede na to Izdajatelj ne daje nikakršnih jamstev za pravilnost in

točnost teh podatkov. Potencialni vlagatelji naj samostojno ocenijo relevantnost, točnost, resničnost in zanesljivost teh

podatkov, za naložbo v Nove delnice pa naj se odločijo po kakovostno izvedeni analizi naložbe. Kjer so v Prospektu

uporabljeni podatki in informacije, katerih vir so tretje osebe, je naveden vir informacij.

V tem Prospektu so vključeni povzetki zakonodaje, ki je po mnenju Hranilnice bistvena pri odločanju glede naložbe v Nove

delnice. Povzetki zakonodaje ne dajejo celovitega pregleda nad pravicami in obveznostmi posameznih subjektov in so zgolj

informativne narave. Ničesar v tem Prospektu se ne sme interpretirati kot pravno mnenje oziroma nasvet. Vsak vlagatelj je

sam odgovoren za pridobitev ustreznih informacij o svojih pravicah in obveznostih v zvezi s ponudbo Novih delnic.

Vse finančne informacije in finančni podatki, vključeni v ta Prospekt, so i) povzeti iz računovodskih izkazov Hranilnice,

sestavljenih v skladu z MSRP, predpisi Banke Slovenije in drugimi veljavnimi zakonskimi ter podzakonskimi predpisi ter ii)

izračunani iz podatkov, vključenih v te računovodske izkaze, in sicer:

za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2013, 31. 12. 2014 oziroma 31. 12. 2015: iz revidiranih računovodskih

izkazov Hranilnice na dan oz. za leto, ki se je končalo 31. 12. 2013, 31. 12. 2014 oziroma 31. 12. 2015 (revizijo je

opravila revizijska družba DELOITTE REVIZIJA d.o.o.);

na presečni datum 30. 6. 2016 oziroma za obdobje 1. 1. 2016 - 30. 6. 2016 (s primerljivimi podatki na presečni

datum 30. 6. 2015 oziroma za obdobje 1. 1. 2015 – 30. 6. 2915): iz nerevidiranih računovodskih izkazov Hranilnice

na dan oz. za polletno obdobje, ki se je končalo 30. 6. 2016 (oziroma 30. 6. 2015).

Revizijska družba DELOITTE REVIZIJA d.o.o. je v vseh revizijskih poročilih za obravnavana obdobja, razen za prvo polletje

2016, za katerega revidirani podatki še niso na voljo, izrazila pritrdilno mnenje brez pridržkov.

Nekateri zneski, vključeni v ta Prospekt, so zaokroženi in zaradi tega (a) so možne majhne razlike med zneski istih postavk

oz. istovrstnih podatkov v različnih tabelah in (b) seštevki zneskov v določenih tabelah niso nujno aritmetični seštevki številk

pred takim seštevkom. Kjer se pojavljajo zaokroženi podatki, je to jasno označeno s prikazom podatkov v tisoč EUR (oziroma

1000 EUR).


35

4. IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE

Hranilnica obvešča zainteresirane vlagatelje in širšo javnost o pomembnih informacijah na svoji spletni strani

(https://www.lon.si/), letna poročila Hranilnice pa so objavljena tudi na spletnih straneh AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE

ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE – AJPES (http://www.ajpes.si/jolp/). Revidirano letno poročilo Hranilnice za

leto 2015 je zainteresirani javnosti na voljo tudi na poslovnem naslovu družbe na naslovu Žanova ulica 3, 4000 Kranj.

4.1. Pomembnejši podatki o poslovanju in nekateri kazalniki poslovanja Hranilnice

Podatki o finančnem položaju in poslovanju Hranilnice se nahajajo tudi v drugih delih Prospekta, predvsem v točkah 17.2

(Finančni položaj Izdajatelja), 17.3 (Poslovni rezultati) in 28.1 (Pretekle finančne informacije) tega Prospekta. Spodnji podatki

prikazujejo zgolj nekatere postavke in kazalnike, ki so po mnenju Hranilnice bistveni pri odločanju za naložbo v Ponujene

delnice.

Poslovanje Hranilnice v letu 2015 je bilo zaznamovano s strogimi omejitvami na področju kreditiranja, katerih namen je bilo

doseganje zahtevane vrednosti količnika kapitalske ustreznosti iz ICAAP/SREP dialoga z Banko Slovenije ter izpolnjevanje

Odredbe BS. Hranilnica je v letu 2015 izboljšala višino kapitala, saj je zaključila dvanajsto dokapitalizacijo, v kateri je bilo

izdanih 7.070 navadnih imenskih delnic ter zbranega 1.484 tisoč EUR dodatnega kapitala. Hranilnica je vpisala 6 pogodb z

lastnostmi podrejenega dolga. Hranilnica je s povečanjem kapitala izboljšala kazalnike kapitalske ustreznosti, vendar je bila,

zaradi mejnih vrednosti slednje, omejena pri nadaljnjem kreditiranju, čeprav je bilo na trgu zaznano povečano povpraševanje

po kreditih. Zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti, kjer mora Hranilnica zagotavljati zadosten kapital glede na tveganjem

prilagojeno aktivo, Hranilnica tudi ni nadaljevala s povečevanjem bilančne vsote, saj na aktivni strani sredstev ni bilo mogoče

bolj tvegano in s tem bolj dobičkonosno investirati. Znatno oviro za vzdržno generično rast Hranilnice je predstavljala

predvsem mejna vrednost kapitalske ustreznosti. Tudi leto 2016 je bilo zaznamovano predvsem z izpolnjevanjem obveznosti

iz naslova zagotavljanja kapitalske ustreznosti iz Odredbe BS. Hranilnica je nadaljevala s konzervativno politiko kreditiranja

in investiranja ter se je izogibala tveganim naložbam, kar se odraža tudi v nižji rasti, kot bi jo lahko dosegala, če omenjenih

omejitev ne bi bilo.

Kljub rasti na področju kreditiranja (predvsem v segmentu kreditov nefinančnim družbam) je Hranilnica znižala tveganju

prilagojeno aktivo preko vključevanja izpostavljenosti v kategorijo, zavarovano s hipotekami na nepremičninah, za katero je

Hranilnica uvedla sistem sprotnega spremljanja in prilagajanja vrednosti.

Pomembnejše finančne podatke prikazuje spodnja tabela.

Pomembnejši podatki nerevidirano v 1000 EUR

Obdobje 30. 6. 2016 30. 6. 2015 31 .12. 2015 31. 12. 2014 31. 12. 2013

Bilančna vsota 246.875 242.774 256.914 232.631 217.048

Skupni obseg depozitov nebančnega sektorja 208.075 213.062 218.029 203.726 167.664

pravnih in drugih oseb 62.837 67.693 72.053 55.832 39.956

prebivalstva 145.238 145.369 145.976 147.894 127.708

Skupni obseg danih kreditov nebančnemu sektorju

135.321 122.743 132.762 115.935 89.744

pravnih in drugih oseb 49.524 36.586 44.727 30.341 21.669

prebivalstva 85.797 86.157 88.035 85.594 68.075

Celotni kapital Hranilnice 13.360 13.489 13.141 11.486 9.717

Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije

3.950 2.677 3.774 2.677 5.546

Obseg zunajbilančnega poslovanja 33.517 16.256 30.271 30.444 23.444

Čiste obresti 2.863 2.774 5.730 5.126 4.146

Čisti neobrestni prihodki 1.093 1.152 2.256 2.123 2.319

Stroški dela, splošni in administrativni stroški 3.498 2.914 6.114 5.347 4.652

http://www.ajpes.si/jolp/


36

Pomembnejši podatki nerevidirano v 1000 EUR

Obdobje 30. 6. 2016 30. 6. 2015 31 .12. 2015 31. 12. 2014 31. 12. 2013

Amortizacija 215 222 454 410 380

Oslabitve in rezervacije 201 244 1.426 718 1.165

Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja

39 544 (10) 676 268

Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja

6 93 4 129 28

Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo 219 219 269 1.600 920

Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa

(30) (30) (68) (215) (88)

Število zaposlenih 113 98 105 95 78

Število delničarjev 463 472 471 442 422

Število delnic 50.392 50.392 50.392 43.421 43.421

Nominalna vrednost delnice (v EUR) 75 75 75 75 75

Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 264,64 267,20 260,31 264,92 226,81

Kapitalska ustreznost (v% ) 12,31 11,67 12,72 9,83 12,21

Količnik oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije za prevzete obveznosti / razvrščene aktivne bilančne in razvrščene zunajbilančne postavke

1,76 1,06 1,50 1,09 1,64

Obrestna marža 1,14 1,22 2,35 2,34 1,94

Marža finančnega posredništva 1,57 1,72 3,27 3,3 3,03

Donos na aktivo pred obdavčitvijo 0,01 0,20 (0,01) 0,25 0,13

Donos na kapital pred obdavčitvijo 0,29 4,61 (0,08) 6,5 3,2

Donos na kapital po obdavčitvi 0,25 3,83 (0,11) 5,26 2,87

Operativni stroški / povprečna aktiva 1,48 1,37 2,69 2,62 2,36

Likvidna sredstva / kratkoročne vloge do nebančnega sektorja

48,09 52,39 43,08 53,51 60,69

Likvidna sredstva / povprečna aktiva 20,27 22,67 17,59 20,47 22,99

Tabela 1: Pomembnejši finančni podatki

4.2. Izjava o gibljivih sredstvih

Po najboljši vednosti Hranilnice, njena trenutno razpoložljiva gibljiva sredstva zadostujejo trenutnim potrebam za delovanje in

izpolnjevanje plačilnih obveznosti in bodo zadostovala vsaj še za naslednjih dvanajst mesecev po datumu potrditve tega

Prospekta.

4.3. Izkaz kratkoročnih sredstev

Izkaz kratkoročnih sredstev in kratkoročnih obveznosti Hranilnice je prikazan v spodnji tabeli (v 1000 EUR).

Stanje na dan Kratkoročna sredstva Kratkoročne obveznosti

31. 12. 2015 75.155 181.027

30. 6. 2016 38.049 178.954

Tabela 2: Izkaz kratkoročnih sredstev in kratkoročnih obveznosti Izdajatelja


37

4.4. Kapitalizacija in zadolženost

4.4.1. Zadolženost Izdajatelja

Hranilnica je finančna institucija, ki se financira predvsem z dolžniškimi viri. Podatki o zadolženosti Hranilnice na izbrane

presečne datume so predstavljeni v spodnji tabeli (nerevidirano):

Zadolženost Izdajatelja v 1000 EUR

30. 6. 2016 30. 9. 2016

1 2 3

1.) Finančne obveznosti do centralne banke 15.000 15.000

2.) Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 13 8

3.) Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 216.918 221.972

4.) Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 783 812

5.) Rezervacije 566 489

6.) Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 85 109

7.) Druge obveznosti 151 168

SKUPAJ OBVEZNOSTI 233.516 238.559

Tabela 3: Zadolženost Izdajatelja

Največji del obveznosti Hranilnice predstavljajo obveznosti v bilančni postavki »finančne obveznosti, merjene po odplačni

vrednosti«, ki vključuje vloge in kredite bank in centralnih bank, obveznosti iz naslova vlog in depozitov, najetih kreditov,

izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in pridobljenih podrejenih obveznosti v smislu MSRP in predpisov Banke Slovenije ter

druge finančne obveznosti. Skupna vrednost vlog strank, ki niso banke, vključno s podrejenimi vlogami je na dan 30. 6. 2016

znašala 210,790 tisoč EUR, na dan 30. 9. 2016 pa 215.901 tisoč EUR. Vrednost zajamčenih vlog je na dan 30. 6. 2015

znašala 164.674 EUR, na dan 30. 9. 2016 pa 170.323 tisoč EUR. Razčlenitev finančnih obveznosti, merjenih po odplačni

vrednosti je prikazana v spodnji tabeli (nerevidirano):

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti v 1000 EUR

30. 6. 2016 30. 9. 2016

1 2 3

Krediti od bank 4.336 4.401

Vloge 208.075 213.198

Nefinančne družbe 42.508 42.598

Druge finančne organizacije 4.954 4.992

Javni sektor 9.080 8.941

Prebivalstvo 147.797 153.113

Neprofitni izvajalci gospodinjstvom 3.736 3.554

Druge finančne obveznosti 1.530 1.670

Potrdila o vlogah 262 0

Podrejene obveznosti 2.715 2.703

SKUPAJ OBVEZNOSTI 216.918 221.972

Tabela 4: Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti

Podatki o pogojnih obveznostih in pogojnih sredstvih Hranilnice so razčlenjeni v spodnji tabeli (nerevidirano):


38

Pogojne obveznosti in pogojna sredstva v 1000 EUR

30. 6. 2016 30. 9. 2016

1 2 3

Pogojne obveznosti 65.322 63.330

Pogojne obveznosti iz naslova danih jamstev, akreditivov in drugih

pogojnih obveznosti (vključno z zastavljenimi sredstvi za obveznosti

stranke)

11.616 11.630

Odobreni krediti, limiti in kreditne linije ter druge prevzete obveznosti 12.460 10.854

Pogodbene (nazivne) vrednosti izvedenih finančnih instrumentov 9.442 9.285

Finančna sredstva banke zastavljena za obveznosti banke in finančna

sredstva v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije 31.804 31.561

Druga zunajbilančna evidenca 0 0

Pogojna sredstva 234.185 297.094

Prejeta zavarovanja 234.185 297.094

Skupaj pogojne postavke 299.507 360.425

Tabela 5: Pogojna obveznost in pogojna sredstva

Pogojne obveznosti iz naslova danih jamstev, akreditivov in drugih pogojnih obveznosti predstavljajo predvsem garancije, ki

jih je Hranilnica dala za obveznosti svojih strank, in sicer garancije za resnost ponudbe, za dobro izvedbo del ter za odpravo

napak v garancijskem roku. V omenjeni postavki Hranilnica vodi tudi odobren garancijski okvir in finančne garancije

(garancije za plačilo najemnin in finančno pokritost).

Obveznosti iz naslova odobrenih kreditov, limitov ter kreditnih linij se nanašajo na stanje odobrenih a nečrpanih

limitov/kreditov tako prebivalstva kot pravnih oseb, odobrenih limitov po plačilni kartici Master Card in okvirnih kreditov.

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov predstavljajo pogodbeni zneski obrestnih zamenjav, ki so osnova za

obračun fiksne obrestne mere, ki je obveznost Hranilnice do drugih bank iz naslova obrestnih zamenjav. Odprti posli izhajajo

iz leta 2008 in so bili pridobljeni z namenom varovanja obrestnega tveganja v bančni knjigi.

Prejeta zavarovanja so zavarovanja dana s strani kreditojemalcev za pridobitev kreditov in za dana jamstva in garancije. Gre

za zavarovanja s hipotekami, vrednostnimi papirji, vlogami, premičnim premoženjem in poroštvom, ki jih hranilnica ne more

zastaviti za zavarovanje svojih obveznosti do tretjih strank. Največji delež se nanaša na zavarovanja pri zavarovalnicah in na

hipoteke na stanovanjskih nepremičninah.

Sklad finančnega premoženja je oblikovan v skladu s Sklepom o splošnih pravilih izvajanja denarne politike in z Zahtevami

glede jamstva za primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema. Sklad je sestavljen iz dolgoročnih

vrednostnih papirjev RS (obveznice), obveznic banke z jamstvom države in obveznic Slovenske odškodninske družbe.

4.4.2. Kapitalizacija Izdajatelja

Podatki o kapitalizaciji Hranilnice so predstavljeni v spodnji tabeli (nerevidirano):

Kapitalizacija Izdajatelja v 1000 EUR

30. 6. 2016 30. 9. 2016

1 2 3

1.) Osnovni kapital 3.787 3.787

2.) Kapitalske rezerve 4.631 4.631

3.) Presežek iz prevrednotenja 52 168

4.) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 4.858 4.858

5.) Lastni deleži (1) (1)


39

Kapitalizacija Izdajatelja v 1000 EUR

30. 6. 2016 30. 9. 2016

1 2 3

6.) Čisti dobiček / izguba poslovnega leta 33 (226)

SKUPAJ KAPITAL 13.360 13.216

Skupaj obveznosti in kapital 246.875 251.776

Zunaj bilančne postavke 15.720 15.848

Tabela 6: Kapitalizacija Izdajatelja

Podatki o kapitalizaciji in zadolženosti Hranilnice se nahajajo tudi v točki 28.1 (Pretekle finančne informacije) ter točki 18.3

(Struktura financiranja Izdajatelja in potreba po zadolževanju) tega Prospekta.

4.5. Interes fizičnih in pravnih oseb, ki sodelujejo pri Ponudbi

Hranilnica ponudbo Novih delnic po tem Prospektu izvaja v sodelovanju s finančnimi svetovalci, družbo KAPITALSKA

GENETIKA, d.o.o. in pravnimi svetovalci, Odvetniško pisarno Ulčar & partnerji d.o.o. Svetovalci storitve svetovanja glede

Ponujenih delnic opravljajo izključno za Hranilnico in v zvezi s svetovanjem glede ponudbe Ponujenih delnic ne odgovarjajo

nobeni tretji osebi. Podrobnejše informacije o vlogi posameznega svetovalca so navedene v točkah 8.3 (Informacije o

dosedanjih aktivnostih Izdajatelja v zvezi s ponudbo Novih delnic Novih delnic) in 12.1 (Svetovalci) tega Prospekta.

Storitve, povezane z vpisovanjem Novih delnic in vzpostavitvijo vpisnih mest glede Ponujenih delnic, izvaja ALTA Invest,

investicijske storitve, d.d. Vloga pooblaščenega člana ALTA Invest, investicijske storitve, d.d. pri vpisu Novih delnic po tem

Prospektu je povsem tehnična – sprejem vpisnih izjav za delnice na vpisnem mestu in storitve v zvezi s tem. ALTA Invest,

investicijske storitve, d.d. se v nobenem primeru ne šteje za osebo, ki je sodelovala pri pripravi tega Prospekta ter ne nosi

nikakršne odgovornosti za vsebino le-tega ali v zvezi z njim. Poleg tega ALTA Invest, investicijske storitve, d.d. ob vpisu

Novih delnic s strani vlagateljev ne bo presojala primernosti naložbe v Nove delnice po 214. členu ZTFI, in sicer na podlagi

215. člena ZTFI in potencialnega konflikta interesov iz naslova storitev, ki jih opravlja kot pooblaščeni član – storitve v zvezi z

vpisovanjem delnic - za Hranilnico kot izdajatelja. Navedeno pa družbe ALTA Invest, investicijske storitve, d.d. ne omejuje pri

potencialnem svetovanju oziroma sklenitvi pogodbe za opravljanje svetovalnih storitev v zvezi z naložbo v Nove delnice

posameznim potencialnim vlagateljem v Nove delnice proti plačilu, ob razkritju potencialnega konflikta interesov le-tem iz

naslova pogodbenega razmerja z izdajateljem za izvajanje storitve v zvezi z vpisom Novih delnic.

V povezavi s ponudbo Velikim vlagateljem lahko ALTA Invest, investicijske storitve, d.d ter njene povezane osebe

prevzamejo ponujene Nove delnice kot vlagatelji ter v tem svojstvu za svoj račun oziroma za račun strank oziroma za račun

vzajemnih skladov, ki jih upravljajo, obdržijo, kupijo ali prodajo nove delnice na načine, nepovezane s ponudbo novih delnic,

kot je opisana v tem prospektu. Zato je sklicevanje na ponujene in plasirane Nove delnice v tem Prospektu treba razumeti,

kot da vključujejo ponudbo in plasiranje novih delnic subjektom, navedenim v tem odstavku. Navedeni subjekti morebitnih

tovrstnih investicij oziroma transakcij ne nameravajo razkriti, razen v kolikor ne bo tako zahtevano skladno z veljavno

zakonodajo. V zvezi z izvedbo storitev vpisa in vzpostavitve vpisnih mest za vpis Novih delnic po tem Prospektu deluje ALTA

Invest, investicijske storitve, d.d le za Izdajatelja in ne bo odgovorna nobeni drugi osebi za svetovanje v zvezi s ponudbo

novih delnic. Prav tako so lahko bili navedeni subjekti lahko udeleženi v transakcijah z izdajateljem in njegovimi povezanimi

osebami, za katere so lahko opravljali tudi različne storitve finančnega svetovanja in ostale storitve, za kar so morda prejeli

honorarje. Tudi v prihodnje bodo lahko navedeni subjekti opravljali navedene storitve za izdajatelja in njegove povezane

osebe.

Ostale osebe, ki sodelujejo pri ponudbi Novih delnic, ne nameravajo sodelovati v dokapitalizaciji Hranilnice na te podlagi

ponudbe.

4.6. Razlogi ponudbe in uporaba prihodkov

Banka Slovenije je v procesu ICAAP/SREP Hranilnici z dopisom z oznako 24.50-506/15-AVS z dne 24. 11. 2015 predpisala

nove minimalne količnike kapitalske ustreznosti, in sicer količnik skupnega kapitala na 13,20% (leta 2014 je ta zahteva

znašala 12,50%) ter količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) na 10,60% (leta 2014 je ta zahteva znašala

10,00%).


40

Hranilnica je zato Banki Slovenije posredovala Načrt vzdrževanja količnikov kapitalske ustreznosti z dne 31. 12. 2015 ter

Dopolnitev načrta vzdrževanja količnikov kapitalske ustreznosti z dne 25. 2. 2016.

Hranilnica je po stanju na dan 31. 12. 2015 dosegala količnik skupnega kapitala 12,72% in količnik navadnega lastniškega

temeljnega kapitala (CET1) 10,59%, pri čemer je beležila primanjkljaj skupnega kapitala v višini 642 tisoč EUR in primanjkljaj

navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 8 tisoč EUR.

Ker Hranilnica ni dosegala na novo predpisanega količnika kapitalske ustreznosti, pri čemer po mnenju Banke Slovenije

kapitalske ustreznosti, ob upoštevanju dotedanjih aktivnosti Hranilnice in razmer na kapitalskem trgu, ni bilo mogoče doseči

drugače kot s povečanjem kapitala v obliki instrumentov navadnega lastniškega kapitala, je Banka Slovenije Hranilnici izdala

Odredbo BS, s katero je ugotovila primanjkljaj notranjega kapitala Hranilnice v višini 650 tisoč EUR (642 tisoč EUR

primanjkljaja skupnega kapitala in 8 tisoč EUR primanjkljaja temeljnega kapitala) ter Hranilnici naložila izvedbo dodatnih

ukrepov, ki med drugim vključujejo zagotovitev zadostnega kapitala za doseganje kapitalskih količnikov, predpisanih v 92.

členu Uredbe CRR, najkasneje do 30. 11. 2016. Odpravo kapitalskega primanjkljaja mora Hranilnica zagotoviti z izdajo

kapitalskih instrumentov, ki izpolnjujejo zahtevane lastnosti iz 28. člena Uredbe CRR za vključevanje med instrumente

navadnega lastniškega kapitala.

Na podlagi Odredbe BS je Uprava Hranilnice sprejela Sklep o Dokapitalizaciji, s katerim je odločila o povečanju osnovnega

kapitala iz odobrenega kapitala, največ v višini 1.893.412,50 EUR z izdajo največ 25.245 navadnih imenskih delnic razreda B

z oznako LONR, po emisijski ceni v razponu od 99 EUR do 162 EUR na delnico, tako, da maksimalna skupna emisijska

vrednost vseh Novih delnic, pod predpostavko vpisa in vplačila vseh ponujenih Novih delnic, znaša med 2.499.255 EUR in

4.089.690 EUR. K Sklepu o Dokapitalizaciji je dne 29. 9. 2016 dal soglasje Nadzorni svet.

Predviden skupni izkupiček denarnih sredstev, ki ga Hranilnica pričakuje na podlagi ponudbe po tem Prospektu, je

podrobneje predstavljen v točki 10.2 (Ocena skupnega izkupička iz naslova ponudbe Novih delnic) tega Prospekta. Ker je

emisijska vrednost Novih delnic določena v razponu in bo znana šele po začetku prvega kroga vpisovanja Novih delnic

(vendar najkasneje 3 dni pred koncem prvega kroga vpisovanja), pri čemer bo končno število vpisanih in vplačanih delnic na

podlagi te ponudbe znano najprej po dodelitvi Novih delnic Upravičenim vlagateljem, dejanskega izkupička iz naslova

ponudbe Novih delnic v tej fazi ni mogoče predvideti. Dodatno takšno oceno otežuje dejstvo, da bodo pri ponudbi Novih

delnic nastali stroški, katerih natančen obseg bo znan šele po koncu ponudbe.

Spodnja tabela zato prikazuje predviden bruto in neto izkupiček pod predpostavko vpisa in vplačila maksimalnega števila

Novih delnic, ki so v skladu s Sklepom o Dokapitalizaciji lahko predmet te ponudbe ob upoštevanju (i) najnižje možne

emisijske vrednosti (Scenarij A) in (ii) najvišje možne emisijske vrednosti (Scenarij B).


št. vpisanih in vplačanih

delnic 25.245 25.245





Tabela 7: predviden izkupiček iz naslova povečanja osnovnega kapitala

Ponudba Novih delnic po tem Prospektu nima določenega praga uspešnosti, zato se lahko dejanski izkupiček iz tega

naslova giblje v razponu med emisijsko vrednostjo ene Ponujene delnice in maksimalnim emisijskim zneskom, določenim s

Sklepom o Dokapitalizaciji, pomnoženim z maksimalnim možnim številom Ponujenih delnic, znižanim za nastale stroške,

predvidoma 4.004.690 EUR.

Hranilnica bo neto izkupiček iz naslova ponudbe Novih delnic uporabila za povečanje osnovnega kapitala, s čimer

namerava, skladno z Odredbo BS, zadostiti regulatornim kapitalskim zahtevam, ki jih določata ZBan-2 in Uredba CRR.

O skupnem številu delnic, vpisanih in vplačanih na podlagi Ponudbe Novih delnic in emisijski vrednosti Novih delnic bo

Hranilnica zainteresirano javnost obvestila po koncu drugega kroga vpisovanja Novih delnic, predvidoma 13. 1. 2017.


41

Če s ponudbo Novih delnic po tem Prospektu Hranilnica ne bo dosegla zahtevanih količnikov kapitalske ustreznosti, kot jih

določa Odredba BS, bo nadaljevala z izvajanjem ukrepov iz Načrta vzdrževanja količnikov kapitalske ustreznosti ter

Dopolnitve načrta vzdrževanja količnikov kapitalske ustreznosti. Hranilnica si bo prizadevala, za pridobitev novega kapitala,

hkrati pa bo vodila politiko minimalnega povečevanja tvegane aktive na način, da se zagotovi nadomeščanje zapadlih

izpostavljenosti z enakimi ali kvalitetnejšimi naložbami ob minimalni rasti. Ukrepe, ki jih bo Hranilnica sprejela, če ponudba

Novih delnic ne bo uspešna, v bistvenem opredeljuje načrt sanacije, ki ga mora Hranilnica sprejeti skladno s 184. členom

ZBan-2. Slednji vsebuje načrt ukrepov, s katerimi se v primeru znatnega poslabšanja finančnega položaja banke omogoči

prestrukturiranje banke tako, da se ohrani ali ponovno vzpostavi uspešno poslovanje in finančna trdnost banke. Predvideni

ukrepi so:

zmanjšanje ali ukinitev novega kreditiranja, prodaja dela kreditnega portfelja, prodaja dela portfelja vrednostnih papirjev, prodaja osnovnih sredstev in zmanjšanje števila zaposlenih.

Nadaljnje aktivnosti in ukrepi za doseganje kapitalske ustreznosti bodo odvisni tudi od odločitev Banke Slovenije, ki bo v

okviru nadzora presojala ustreznost vseh izvedenih ukrepov, vključno s ponudbo Novih delnic po tem Prospektu. Banka

Slovenije ima na voljo več možnih ukrepov in sankcij, ki jih lahko naloži Hranilnici, če v predpisanem roku ne bi zagotovila

kapitalske ustreznosti. Predpisani ukrepi so namenjeni predvsem prevzemu pooblastil organov vodenja in nadzora

Hranilnice, zmanjševanju obsega poslovanja in povečanju kapitala.

Če banka oziroma hranilnica (v nadaljevanju: »banka«)ne dosega kapitalske ustreznosti v smislu 129. člena ZBan-2 ji lahko

Banka Slovenije med drugim naloži dodatne ukrepe, opredeljene v 2. odstavku 250. člena ZBan-2. V primeru hitrega

slabšanja finančnega položaja banke lahko Banka Slovenije, pod pogoji iz 258. člena ZBan-2 zahteva:

od upravljalnega organa banke, da se izvedejo aktivnosti v okviru ene ali več shem ali ukrepov, opredeljenih v načrtu sanacije;

od upravljalnega organa banke, da predloži podroben načrt ukrepov, s katerimi se preprečijo ali odpravijo težave banke, vključno z opredelitvijo roka za njihovo izvedbo;

od upravljalnega organa banke, da v določenem roku skliče skupščino banke in ji predlaga sprejetje določenih ukrepov za namen sanacije banke, vključno z ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke ter ukrepi za zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja izgube ali prenosa v kapitalske rezerve;

razrešitev ali zamenjavo posameznega ali več članov upravljalnega organa ali višjega vodstva banke; od upravljalnega organa banke pripravo načrta pogajanj za prestrukturiranje dolga z nekaterimi ali vsemi upniki

banke v skladu z načrtom sanacije; da se spremeni poslovna strategija banke; da se izvedejo spremembe pravnih ureditev in operativnih procesov v banki; da banka zagotovi pogoje in informacije, ki jih potrebuje organ, pristojen za reševanje, za posodobitev načrta

reševanja ali načrtovanje ukrepov reševanje banke, vključno z izvedbo vrednotenja sredstev in obveznosti banke za namene reševanja.

Banka Slovenije lahko z odredbo imenuje tudi enega ali več posebnih pooblaščencev v banki, če pride do hitrega slabšanja

finančnega položaja banke pa razrešitev posameznega ali vseh članov upravljalnega organa ali višjega vodstva ne zadošča

za izboljšanje finančnega položaja banke ali da se ustrezno odpravijo kršitve. Pooblaščenca lahko pooblasti za izvajanje

funkcije člana uprave banke ali za izvajanje posameznih nalog v banki brez pooblastil za zastopanje banke.

Banka Slovenije lahko banki odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, če banka ne izpolnjuje več zahtev glede

zagotavljanja kapitala ali dodatne likvidnosti banke na podlagi dodatnih ukrepov iz 250. člena tega zakona, hkrati pa

ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi nadzora. Odvzem dovoljenja je lahko tudi pogojen. Banka Slovenije

lahko izda tudi odločbo s katero ugotovi, da obstaja razlog za prisilno likvidacijo banke, če slednja krši odredbe s katero se

prepoveduje opravljanje določenih bančnih poslov, predvsem zaradi pomanjkanja dovoljenja za opravljanje teh poslov.

Banka Slovenije lahko uporabi tudi različne ukrepe reševanja, ki jih podrobneje ureja ZRPPB in so uporabljivi predvsem, če

se razmere v banki tako poslabšajo, da njena sanacija v ustreznem časovnem roku ni izvedljiva, ukrepi za reševanje pa so

potrebni za zaščito javnega interesa. V okviru reševanja banke lahko Banka Slovenije sprejme predvsem ukrepe:

za odprodajo dela poslov; za ločevanje dobrih sredstev od slabih ter vzpostavitev premostitvene banke in prenos dobrih sredstev na to

banko, ki jo upravlja država;


42

v okviru postopka reševanja s sredstvi upnikov; pretvorba dolga v lastniški delež ali odpis dolga ob upoštevanju določenega vrstnega reda, ki je namenjen temu, da se plačilo izgub naloži delničarjem in upnikom bank, ne pa davkoplačevalcem.

Reševanje bank je primarno predvideno iz sredstev delničarjev in upnikov, sekundarno pa se lahko uporabijo sredstva iz

sklada za reševanje bank oziroma javna sredstva.

ZRPPB tudi podrobneje ureja postopek prisilnega prenehanja bank (postopek prisilne likvidacije in postopek stečaja).


43

5. DEJAVNIKI TVEGANJA

Naložba v Ponujene delnice je povezana z določeno stopnjo sistematičnega oziroma tržnega tveganja ter tveganja,

povezanega z Izdajateljem, zato morajo vlagatelji pred sprejemom odločitve o naložbi v Ponujene delnice pretehtati vsa

spodaj opisana tveganja in natančno preučiti vse informacije, ki so navedene v tem Prospektu. Na Izdajateljevo poslovanje,

finančni položaj in rezultate vplivajo različni dejavniki tveganj, ki so podrobneje opredeljeni v nadaljevanju. Spodnji seznam

navedenih dejavnikov tveganja ne zajema vseh možnih dejavnikov tveganja, s katerimi se sooča Izdajatelj. Zato morajo

vlagatelji pri sprejemanju odločitve o investiranju v Ponujene delnice upoštevati tudi druge dejavnike, ki lahko negativno

vplivajo na poslovanje Izdajatelja in s tem na vrednost Ponujenih delnic.

Spodaj opisana tveganja so po Izdajateljevi oceni in najboljši vednosti najpomembnejša in ključna za ustrezno oceno

investicije v Nove delnice s strani vlagateljev, vendar pa Izdajatelj ne jamči, da so omenjena tveganja in negotovosti edina, s

katerimi se sooča in ki bi lahko negativno vplivala na njegovo poslovanje oziroma poslovne rezultate, likvidnost, finančno

stabilnost, in/ali kapitalsko pozicijo. Izdajatelj ne izključuje možnosti, da mu določena tveganja, ki bi lahko bistveno vplivala

na omenjene postavke, v tem trenutku niso znana.

Banka Slovenije je Hranilnici z Odredbo BS med drugim naložila, da mora ugotovljeni kapitalski primanjkljaj v skupni višini

650 tisoč EUR odpraviti najkasneje do 30. 11. 2016. Hranilnica tudi v primeru uspešne ponudbe Novih delnic ne bo

uspela odpraviti kapitalskega primanjkljaja do roka, določenega v Odredbi BS. Kršitev minimalnih zakonskih

oziroma regulatornih zahtev lahko vodijo v sankcioniranje Hranilnice, ki ima lahko materialne negativne učinke na

obseg poslovnih stroškov, ugled, finančne rezultate, denarni tok in bodoče obete poslovanja Hranilnice. Za

sankcioniranje Hranilnice je primarno pristojna Banka Slovenije, ki ima na voljo različne ukrepe s katerimi lahko omeji

pristojnosti organov Hranilnice in negativno vpliva na obseg njenega poslovanja. Med drugim lahko Hranilnici odvzame tudi

dovoljenje za opravljanje bančnih storitev in začne s postopkom prisilnega prenehanja. Če Hranilnica ne bo uspela s

ponudbo Novih delnic, bo predvidoma začela z izvajanjem ukrepov, predvidenih v sanacijskem načrtu. Omenjeni ukrepi se

nanašajo predvsem na zmanjševanje obsega poslovanja, nižanje stroškov dela ter odprodajo slabih sredstev. Predvideni

ukrepi in možnosti Banke Slovenije so podrobneje opisani v točki 4.6 (Razlogi ponudbe in uporaba prihodkov) tega

Prospekta.

5.1. Tveganja, povezana z zunanjimi dejavniki

5.1.1. Tveganja, povezana s konkurenco

Hranilnica deluje na konkurenčnih trgih, na njeno konkurenčnost pa vplivajo tako cene, produkti in storitve, kakor tudi

dostopnost za komitente in njena prepoznavnost. Po podatkih Banke Slovenije je konec leta 2015 v Sloveniji delovalo 16

bank, tri hranilnice in štiri podružnice tujih bank. Factor banka d.d. in Probanka d.d. sta bili po pripojitvi DUTB d.d. v februarju

2016 izbrisani iz sodnega registra. Poleg tega je še približno 500 bank notificiralo opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Med bankami in finančnimi institucijami na trgu imajo nekatere širši produktni spekter in bolj konkurenčne cene kot

Hranilnica. Zaradi visoke stopnje konkurenčnosti na trgu banke znižujejo obrestne mere in provizije.

Glavno tveganje Hranilnice je povezano z njeno relativno majhnostjo in nizko bilančno vsoto v primerjavi s konkurenčnimi

institucijami. Konec leta 2015 je celotna bilančna vsota bančnega sektorja v Sloveniji znašala približno 37,4 mrd EUR,

medtem ko je Hranilnica to poslovno leto zaključila z bilančno vsoto 256,9 mio EUR, kar predstavlja približno 0,7% celotne

bilančne vsote slovenskega bančnega sektorja. Na dan 31. 12. 2015 je bila Hranilnica z manj kot 1% tržnim deležem druga

najmanjša bančna institucija v Sloveniji. Čeprav majhnost Izdajatelju pogosto predstavlja težavo zaradi načelne nemožnosti

vplivanja na trg, pa se po drugi strani lahko izkaže tudi kot konkurenčna prednost, saj mu omogoča relativno hitro odzivanje

in prilagajanje tržnim impulzom in trendom.

Trendi v bančnem sektorju v Sloveniji kažejo na vse večjo konsolidacijo. Združene institucije bi lahko imele zaradi ekonomije

obsega v primerjavi s Hranilnico konkurenčne prednosti glede cen in prodajnih kanalov.

Hranilnica zbira sredstva večinoma od udeležencev slovenskega denarnega trga; t.j. od slovenskih podjetij in individualnih

vlagateljev, pri čemer mora, zaradi majhnosti, še posebej spremljati tržne trende in se jim prilagajati. Dodatno je Hranilnica v

prihodnosti lahko tarča morebitnih prevzemov in združitev.

Poleg neposredne konkurence s strani bank in hranilnic, konkurenčno tveganje predstavljajo tudi drugi potencialni ponudniki

konkurenčnih storitev. Čeprav je zaradi vedno večjih pritiskov ECB (in Banke Slovenije) po konsolidaciji bančnega sektorja


44

možnost vstopa novih konkurentov relativno nizka, obstaja tveganje prodora večjih informacijsko-tehnoloških podjetij (npr.

Google, Amazon, Facebook, Apple, Alibaba) na trg finančnih storitev. Dodatni potencialni konkurenčni dejavnik predstavljajo

tudi ponudniki posameznih storitev, specializirani za določene tržne niše (npr. Halcom – plačevanje položnic). V temeljnem

poslovnem segmentu Hranilnice – bančništvo na drobno – obstaja tveganje substitutov na področju kreditiranja, kjer podjetja

iz realnega sektorja ponujajo vse več oblik kreditiranja, lažje in hitreje dostopnih od klasičnih bančnih produktov.

Hranilnica verjame, da se je sposobna prilagajati omenjenim konkurenčnim tveganjem, pri čemer se zanaša predvsem na

svoje specializirano znanje v določenih segmentih poslovanja. Kljub temu pa morajo potencialni vlagatelji upoštevati

omenjena tveganja.

5.1.2. Tveganja, povezana z makroekonomskim okoljem

Hranilnica je pri svojem poslovanju, tako kot vse finančne institucije, vezana na splošne gospodarske razmere in stanje

gospodarstva. Na rezultate poslovanja Hranilnice vplivajo predvsem fiskalna in monetarna politika – tako na nacionalni ravni,

kot na ravni EU, regulatorne zahteve, likvidnost in pričakovanja na kapitalskih trgih ter preference komitentov in vlagateljev.

Stanje realnega gospodarstva in finančnega sektorja v Sloveniji se je v letih 2014–2015 izboljšalo. Stopnja gospodarske rasti

je spodbudna, domače povpraševanje okreva, zmanjšuje se sistemsko tveganje v bančnem sektorju. To je v veliki meri

posledica ukrepov, ki sta jih Vlada Republike Slovenije in Banka Slovenije sprejeli ob koncu leta 2013. Ne glede na to pa je v

finančnem sektorju še vedno zaznati nenaklonjenost kreditiranju. Regulator opozarja, da bi morale banke kljub visoki stopnji

likvidnosti ravnati previdno pri rahljanju kreditnih standardov oziroma slednje še zaostriti. Raziskovalci Banke Slovenije so

pred kratkim ugotovili, da se kreditna tveganja krepijo in da se je neustrezno podeljevanje kreditov v določeni meri

nadaljevalo tudi po izbruhu krize.1 Vse navedeno bo vplivalo na poslovanje Hranilnice, ki bo v prihodnje izkazovala visoko

stopnjo skrbi pri oblikovanju kreditne politike, kjer se bo poskušala izogniti prevzemanju prekomernih tveganj. Hranilnica sicer

ustrezno spremlja kreditno sposobnost svojih strank in ima glede na povprečno stanje ostalih finančnih institucij relativno

nizko stopnjo slabih terjatev.

Zmanjševanje tveganja financiranja in politika kvantitativnega sproščanja, ki jo izvaja ECB, sicer pozitivno vplivata na

poslovanje Hranilnice, vendar je ob upoštevanju pomanjkanja poslovnega optimizma in potrošniškega zaupanja ter

počasnega prebujanja nepremičninskega trga, ki vplivajo na povpraševanje po kreditih, omenjen pozitivni vpliv v večji meri

nevtraliziran.

Hranilnica bo, z namenom prilagajanja trendom v makroekonomskem okolju, v prihodnje nadaljevala s politiko

poenostavljanja produktne ponudbe, informatizacije in izboljšave procesov ter specializacije poslovanja v določenih

segmentih, ki zajemajo predvsem poslovanje z gospodinjstvi in financiranje rezervnih skladov.

5.1.3. Regulatorna tveganja

Hranilnica je kot finančna institucija podvržena strogemu pravno formalnemu režimu in nadzoru s strani regulatorja, Banke

Slovenije. Hranilnica regulatorju redno poroča o poslovanju, ključno tveganje regulacije pa predstavljajo predvsem zahteve

po kapitalski ustreznosti. Hranilnica mora pri svojem poslovanju vedno razpolagati z ustrezno višino kapitala, ki je odvisna od

obsega in vrste storitev, ki jih opravlja, ter od njene strategije, in je namenjena zavarovanju sredstev vlagateljev in

investitorjev. Ustrezna kapitalska osnova predstavlja varnostno rezervo za različne vrste tveganj, ki jim je Hranilnica

izpostavljena pri svojem poslovanju. Hranilnica je v skladu s predpisi Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti dolžna

vzdrževati s strani Banke Slovenije določen minimalni količnik kapitalske ustreznosti. Hranilnica je pri tem podvržena

predvsem tveganjem, ki vključujejo spremembe v kapitalski regulativi, ki lahko vpliva na višino minimalnih kapitalskih

količnikov in vzpostavlja dodatne zahteve v povezavi s kapitalsko pozicijo, spremembe v denarni, obrestni, likvidnostni in

kapitalski politiki Banke Slovenije, ECB in drugih relevantnih regulatorjev, spremembe v standardih finančnega poročanja,

spremembe v jamstvenih in garancijskih shemah za depozite, reševanje bank in ostalih podobnih shemah, spremembe na

področju preprečevanja pranja denarja, financiranja terorizma in korupcijskih dejanj, spremembe oziroma dodatne

regulatorne zahteve na področju klasifikacije slabih terjatev in s tem povezan vpliv na oblikovanje rezervacij ipd.

Hranilnica na dan tega prospekta ne zagotavlja predpisane kapitalske ustreznosti. Tudi v prihodnje se lahko pojavi potreba

po dodatnem kapitalu. Hranilnica pri tem ne jamči, da bo ta kapital uspela pridobiti pod ugodnimi pogoji, v ustreznem času

oziroma da bo ta kapital sploh uspela pridobiti. Če Hranilnica ne bo sposobna pridobiti kapitala, potrebnega za svojo rast, a li

1 Vir: Ćirjaković, J., Banerjee, B., and Košak, T. (2015). Zadolženost podjetij, razdolževanje in izstop s trga. Študija predstavljena na mednarodni konferenci Izzivi prestrukturiranja in financiranja malih in srednje velikih podjetij . Banka Slovenije in Evropska komisija, Ljubljana, 23. september 2015


45

če se bo poslabšala kapitalska ustreznost Hranilnice, lahko ima to bistven negativen vpliv na izpolnjevanje njene poslovne

strategije.

5.2. Tveganja, povezana s poslovanjem Izdajatelja

5.2.1. Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je največje tveganje v bančnem poslovanju in pomeni tveganje nastanka izgub zaradi nezmožnosti plačila

zapadlih dolgov s strani dolžnikov. Hranilnica je izpostavljena kreditnemu tveganju iz kreditnega portfelja, ki predstavlja

posojila in naložbe v vrednostne papirje ter zunajbilančne obveznosti, kot so garancije in druga jamstva ter okvirni krediti.

Temeljni cilj upravljanja s kreditnim tveganjem je zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja ter doseganje oziroma

ohranjanje visoke kakovosti kreditnega portfelja. Hranilnica v postopku odobravanja kredita oceni, kakšna je možnost, da bo

dolžnik sposoben vrniti denar v pogodbenem roku in pod dogovorjenimi pogoji. Upravljanje kreditnega tveganja pomeni

spremljanje dolžnikov v času trajanja kreditnega razmerja in sprotno preverjanje sposobnosti dolžnika za izpolnjevanje

pogodbenih obveznosti.

Hranilnica je izpostavljena kreditnemu tveganju predvsem prek kreditnega portfelja, manj pa je izpostavljena kreditnemu

tveganju iz naslova garancij in drugih bilančnih in izvenbilančnih postavk.

Upravljanje s kreditnim tveganjem Hranilnica izvaja v okviru procesa odobravanja kreditov ali drugih naložb, in sicer:

oddelek bonitet ocenjuje odplačilno sposobnost za posamezno podjetje ali samostojnega podjetnika, zgornjo mejo zadolževanja za fizične osebe izračunajo kreditni referenti v skladu s poslovno politiko

Hranilnice, v postopku priprave kreditnega predloga, z uporabo sistema SISBON, odobritev kreditnega zahtevka gre skozi proces odobritve s strani kreditnega odbora ali kreditnih komisij na

podlagi internih navodil in pravilnikov, ki določajo poslovno politiko in postopke pri odločanju, z vodenjem registra skupin povezanih oseb, preko razvrščanja naložb in oblikovanja rezervacij, preko spremljanja zahtev glede velike izpostavljenosti, z uporabo instrumentov zavarovanja, preko limitnega sistema izpostavljenosti sklenjenih poslov preko kreditnih posrednikov in izpostavljenosti do

posameznih skupin kreditojemalcev, z rednimi portfeljskimi analizami, preko sistema zgodnjih indikatorjev kreditnega tveganja.

Konec leta 2015 je bruto kreditni portfelj Hranilnice znašal 135.161 tisoč EUR, od česar je 100.827 tisoč EUR oziroma 75%

znašal obseg kreditov z bonitetno oceno A, 24.173 tisoč EUR oziroma 18% pa delež kreditov z bonitetno oceno B.

Kreditno kvaliteto nefinančnih družb določa oddelek bonitet v okviru Službe upravljanja s tveganji na podlagi računovodskih

izkazov in drugih finančnih in nefinančnih podatkov, medtem ko se kreditna kvaliteta za prebivalstvo določa na podlagi

zmožnosti dolžnika za redno odplačevanje obveznosti. Ob začetnem pripoznanju so vse fizične osebe ocenjene z bonitetno

oceno A, slednja pa se spreminja na podlagi zamud s plačili. Dolžniki iz naslova izpostavljenosti do prebivalstva, s katerimi je

bil sklenjen dogovor o spremembi kreditnih pogojev (moratorij, podaljšanje odplačilne dobe, itd.), so zajeti v skupinah C do E.

Bonitetna ocena dolžnika se preverja ob vsakem novem poslu, oziroma najmanj letno za dolžnike, ki v tekočem letu niso

imeli novih poslov. Za potrebe prikaza kreditov glede na bonitetno oceno je Hranilnica kredite bankam razporedila v skupino

A.

Obseg neplačanih zapadlih terjatev, s katerimi so dolžniki zamujali več kot 90 dni, je konec leta 2015 znašal 1.928 tisoč EUR

oziroma 64% vseh neplačanih zapadlih terjatev, pri čemer je Hranilnica slednje beležila v višini 2.992 tisoč EUR oziroma 2%

celotnega kreditnega portfelja.

Hranilnica ocenjuje, da vzdržuje primerno nizek obseg slabih posojil in oblikuje zadosten obseg slabitev, vendar pa bi, zaradi

zunanjih dejavnikov, na katere Hranilnica nima vpliva (npr. insolventnost prejemnikov kreditov, plačilna nedisciplina, spori

glede izpolnjevanja obveznosti ipd.), v prihodnosti lahko prišlo do povečanja obsega slabih posojil, kar bi negativno vplivalo

na poslovanje in finančni položaj Hranilnice.

5.2.2. Kapitalska tveganja

Hranilnica je podvržena strogemu zakonodajnemu okvirju, ki kot eno temeljnih obveznosti bank in hranilnic določa

zagotavljanje kapitalske ustreznosti, s čimer se varuje tako upnike kot celotno gospodarstvo, ki je močno odvisno od


46

finančnega sektorja. Skladno z Uredba CRR, ZBan-2 in ZRPPB morajo banke rezervirati dovolj kapitala za kritje

nepričakovanih izgub in ohranitev lastne solventnosti v času krize. Glavno načelo je, da je znesek zahtevanega kapitala

odvisen od tveganju prilagojena aktive banke.

Uredba CRR predpisuje, da bi morale banke in investicijska podjetja zagotavljati celotni znesek kapitala v višini vsaj 8%

tveganju prilagojenih sredstev. Banka Slovenije pa Hranilnici v okviru nadzora in regulativne funkcije lahko predpisuje višje

nivoje kapitalske ustreznosti.

V kolikor bi Hranilnica v bodoče iz kakršnih koli razlogov (spremembe zakonodaje, tekoča izguba) potrebovala dodatni

kapital, ni mogoče zagotoviti, da bi to lahko storila pravočasno in pod primernimi pogoji.

Hranilnica po stanju na dan 1. 1. 2016 ni zagotavljala primerne višine količnikov kapitalske ustreznosti zato ji je Banka

Slovenije z Odredbo BS med drugim naložila, da odpravi ugotovljeni kapitalski primanjkljaj najkasneje do 30. 11. 2016. S

ponudbo Novih delnic namerava Hranilnica, v skladu z Odredbo BS, povečati osnovni kapital in na ta način zadostiti

regulatornim zahtevam vendar, zaradi prisilnih rokov, ki jih predpisuje merodajna zakonodaja, Hranilnica ne bo uspela

odpraviti kapitalskega primanjkljaja do roka, določenega v Odredbi BS.

Kršitev minimalnih zakonskih oziroma regulatornih zahtev lahko vodijo v sankcioniranje Hranilnice, ki ima lahko materialne

negativne učinke na obseg poslovnih stroškov, ugled, finančne rezultate, denarni tok in bodoče obete poslovanja Hranilnice.

Za sankcioniranje Hranilnice je primarno pristojna Banka Slovenije, ki ima na voljo različne ukrepe s katerimi lahko omeji

pristojnosti organov Hranilnice in negativno vpliva na obseg njenega poslovanja. Med drugim lahko Hranilnici odvzame tudi

dovoljenje za opravljanje bančnih storitev in začne s postopkom prisilnega prenehanja. Če Hranilnica ne bo uspela s

ponudbo Novih delnic, bo predvidoma začela z izvajanjem ukrepov, predvidenih v sanacijskem načrtu. Omenjeni ukrepi se

nanašajo predvsem na zmanjševanje obsega poslovanja, nižanje stroškov dela ter odprodajo slabih sredstev. Predvideni

ukrepi in možnosti Banke Slovenije so podrobneje opisani v točki 4.6 (Razlogi ponudbe in uporaba prihodkov) tega

Prospekta.

Hranilnica sicer ocenjuje, da bo ob uspešnem strateškem povezovanju, v prihodnosti lahko delovala v skladu s zahtevami po

kapitalski ustreznosti, vendar pa ne obstaja zagotovilo, da se Hranilnica tudi v prihodnje ne bo soočala s potrebami po

dodatnem kapitalu. Prav tako ne obstaja zagotovilo, da bi takšen kapital Hranilnica uspela pridobiti, saj so možnosti

dokapitalizacije odvisne od številnih dejavnikov, pri čemer je, vsaj pri povečanju osnovnega kapitala, ključen interes

potencialnih vlagateljev.

5.2.3. Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko Hranilnica ne bi bila več sposobna poravnavati vseh dospelih

obveznosti oziroma ko bi bila prisiljena uporabljati potrebna sredstva z bistveno višjimi stroški od običajnih.

Hranilnica upravlja likvidnostna tveganja s/z:

spremljanjem količnikov likvidnosti s projekcijami, spremljanjem višine likvidnih sredstev, usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti, spremljanjem višine naložb v vloge in dane kredite bankam glede na stanje depozitov na odpoklic, spremljanjem višine naložb v vrednotne papirje in banke glede na stanje bilančne aktive, spremljanjem projekcije likvidnosti na mesečni ravni, analizo likvidnostnih vrzeli, spremljanjem doseganja postavljenih limitov, spremljanjem koncentracije vlog – izpostavljenost do 30 največjih deponentov, indikatorji likvidnostnega tveganja, likvidnostnimi stres testi, in dinamično analizo likvidnostnih vrzeli.

Iz pregleda likvidnostne vrzeli na dan 31. 12. 2015 izhaja, da je vrzel med likvidnimi sredstvi in obveznostmi po ročnosti do 1

meseca znašala: -73.471 tisoč EUR, po ročnosti od 1 do 3 mesece: 17.105 tisoč EUR, po ročnosti od 3 mesecev do 1 leta: -

20.770 tisoč EUR, po ročnosti od 1 leta do 5 let: 53.974 tisoč EUR in po ročnosti nad 5 let: 47.378 tisoč EUR.

Hranilnica vzdržuje razpršen portfelj visoko likvidnih naložb za zagotavljanje zadostnih sredstev za poravnavo svojih

obveznosti. Likvidna sredstva, namenjena uravnavanju likvidnostnega tveganja, predstavljajo stanje gotovine v blagajnah in

na računih Hranilnice pri centralni banki, državne vrednostne papirje in druge vrednostne papirje, ki so primerni za zastavo


47

pri centralni banki, ter druge likvidne vrednostne papirje. Manjši delež teh naložb ima Hranilnica kvalificiran v postavki

vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, ki jih v primeru poslabšane likvidnostne situacije lahko odproda, večji delež

naložb pa namerava in zmore držati do zapadlosti in so kvalificirane kot naložbe v posesti do zapadlosti, obe kategoriji pa

lahko zastavi za pridobitev likvidnostnega kredita pri Banki Slovenije.

Likvidnostni količnik je opredeljen kot razmerje med višino sredstev in višino obveznosti s preostalo ročnostjo do 30 dni za

prvi razred in s preostalo ročnostjo do 180 dni za drugi razred. Banka Slovenije predpisuje metodologijo za izračun količnikov

likvidnosti, pri čemer se vpogledna sredstva nefinančnih družb in gospodinjstev vključujejo v izračun količnika prvega razreda

s ponderjem 40%, za izračun drugega razreda pa s ponderjem 35%. V izračun količnikov likvidnosti se vključujejo samo

krediti, ki so razvrščeni v skupino A in B.

Hranilnica mora razvrstiti finančna sredstva in vire sredstev po preostali zapadlosti v dva razreda, in sicer:

prvi razred: finančna sredstva in viri sredstev s preostalo zapadlostjo do 30 dni; in

drugi razred: finančna sredstva in viri sredstev s preostalo zapadlostjo do 180 dni.

Hranilnica je dolžna zagotavljati višino količnika prvega dospelostnega razreda nad 1, izračun količnika drugega razreda pa

je zgolj informativne narave. Na dan 31. 12. 2015 je Hranilnica dosegala količnik prvega razreda v višini 1,39 na dan

31.12.2014 pa 1,87.

Hranilnica ohranjanju primerne strukture likvidnih sredstev namenja veliko pozornosti in po lastni oceni na dan tega

Prospekta zagotavlja ustrezno likvidnostno strukturo. Kljub temu pa ni mogoče izključiti vpliva likvidnostnega tveganja na

prihodnje poslovanje.

5.2.4. Obrestno tveganje

Obrestno tveganje predstavlja tveganje, da sprememba obrestnih mer povzroči spremembo neto obrestnih prihodkov

(bodočih denarnih tokov) in tako vpliva na finančni položaj Hranilnice. Izhaja iz strukture obrestne mere za neusklajenost

zapadlosti obrestno občutljivih sredstev in obveznosti ob upoštevanju zapadlosti ponovne določitve obrestne mere.

Spremembe pasivnih in aktivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe predstavljajo za Hranilnico obrestno tveganje.

Možne izgube iz tega naslova se pojavljajo glede na odvisnost posameznih postavk izkaza finančnega položaja na

spremembe obrestnih mer. Hranilnica redno spremlja dogajanje na področju obrestovanja sredstev in naložb ter skladno s

trendi na trgu usklajuje obrestne mere.

Uprava Hranilnice spremlja izpostavljenost Hranilnice obrestnemu tveganju in obrestne mere prilagaja razmeram na trgu. Za

merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju Hranilnica uporablja metodo obrestnih vrzeli, v katerih ugotavlja obrestni

razmik po posameznih dospelostnih razredih. Kot dodatno meritev Hranilnica ugotavlja vpliv spremembe obrestnih mer na

obrestne prihodke in vpliv spremembe obrestnih mer na pošteno vrednost finančnih instrumentov, ki vplivajo na vrednost

kapitala Hranilnice. Hranilnica omejuje velikost obrestnih vrzeli ter vpliva, ki ga ima vrzel na obrestne prihodke in kapital

Hranilnice z ustreznim limitnim sistemom. Za omejevanje obrestnega tveganja se Hranilnica poslužuje izvedenih finančnih

instrumentov in referenčnih obrestnih mer.

Iz pregleda obrestnih vrzeli na dan 31. 12. 2015 izhaja, da je obrestna vrzel med sredstvi in obveznostmi po ročnosti do 1

meseca znašala: -69.527 tisoč EUR, po ročnosti od 1 do 3 mesece: -1.552 tisoč EUR, po ročnosti od 3 mesecev do 1 leta: -

42.218 tisoč EUR, po ročnosti od 1 leta do 5 let: 16.441 tisoč EUR in po ročnosti nad 5 let: 6.329 tisoč EUR.

Na podlagi metodologije občutljivosti neto obrestnih prihodkov Hranilnica ocenjuje, za koliko bi se spremenili neto obrestni

prihodki, če bi se spremenile tržne obrestne mere ob vzporednem premiku krivulje donosnosti. S tem Hranilnica pripravlja

oceno vpliva spremembe krivulje donosnosti (tj. spremembe tržnih obrestnih mer) na bodoči poslovni rezultat Hranilnice. Na

dan 31. 12. 2015 bi sprememba krivulje za 200 bazičnih točk povzročila spremembo obrestnih prihodkov v enoletnem

obdobju za 219 tisoč EUR.

5.2.5. Gibanje cen nepremičnin

Konec leta 2015 je bruto obseg kreditnega portfelja Hranilnice znašal 135.161 tisoč EUR. Od tega je Hranilnica pri terjatvah

iz naslova kreditov v skupni vrednosti 69.334 tisoč EUR beležila zavarovanje z nepremičninami (v skupni vrednosti 177.933

tisoč EUR). Delež kreditov, zavarovan z nepremičninami, je konec leta 2015 tako predstavljal 51% celotnega kreditnega

portfelja Hranilnice. Ob upoštevanju slednjega je Hranilnica izpostavljena tudi tveganju sprememb cen nepremičnin.


48

Po podatkih GURS se je, po občutni oživitvi trga stanovanj v letu 2014, v letu 2015 trend povečanega povpraševanja po

stanovanjskih nepremičninah še počasi nadaljeval. Cene stanovanjskih nepremičnin so ostale na približno enaki ravni kot v

letu 2014.

V letu 2015 je GURS evidentiral okoli 28 tisoč kupoprodajnih poslov z nepremičninami, ki so bili sklenjeni na prostem trgu ali

javnih dražbah. Njihova skupna vrednost je znašala okoli 1,6 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2014 se je število

evidentiranih poslov povečalo za 2%, njihova skupna vrednost pa za 4%. Leta 2014 se je število poslov v primerjavi z letom

prej povečalo za 10%, njihov vrednostni obseg pa za 22%.

Dve tretjini vsega prometa z nepremičninami v letu 2015 je bilo realiziranega s stanovanjskimi nepremičninami (stanovanja in

hiše), 17% s poslovnimi nepremičninami (pisarniški prostori, industrijske nepremičnine in trgovski oziroma storitveni lokali),

12% z zemljišči (zemljišča za gradnjo, kmetijska in gozdna zemljišča) in ostali 4% z vsemi preostalimi vrstami nepremičnin

skupaj.

Preteklo leto je delež števila poslov, sklenjenih na prisilnih dražbah, znašal 4%, delež njihove vrednosti pa 6% vseh

evidentiranih poslov. V primerjavi z letom 2014 se je število prodaj nepremičnin na prisilnih dražbah zmanjšalo za 8%, njihov

vrednostni obseg pa za tretjino, kar bi lahko kazalo tudi na nižje izklicne cene, ki so posledica prilagajanja cen realnemu

povpraševanju na ponovljenih dražbah.2

Prebujanje trga nepremičnin in rast njihovih cen pozitivno vpliva na poslovanje Hranilnice, ki je zaradi primerne vrednosti

zavarovanj v manjši meri izpostavljena kreditnemu tveganju. Nasprotno pa bi imelo nižanje njihovih cen oziroma nenaden

padec, ki smo mu bili v preteklosti že priča, negativen vpliv na finančni položaj Hranilnice.

5.2.6. Operativno tveganje

Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin:

neustrezno ali nepravilno izvajanje notranjih procesov, druga nepravilna ravnanja ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero, neustrezno ali nepravilno delovanje sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero, zunanji dogodki ali dejanja.

Hranilnica ima vzpostavljen sistem spremljanja operativnega tveganja na nivoju poslovnih procesov in na nivoju Hranilnice z

ustreznim sistemom poročanja, analiziranja izgub ter ocenjevanja izpostavljenosti operativnemu tveganju. Hranilnica je

vzpostavila sistem zbiranja škodnih dogodkov, vzpostavila rezervno lokacijo in ima pripravljen načrt neprekinjenega

poslovanja, ki ga redno testira.

V letu 2015 je Hranilnica opravila naslednje teste neprekinjenega poslovanja:

preklop exchange strežnika na rezervno lokacijo, preklop datotečnega strežnika na rezervno lokacijo, ponovna vzpostavitev HIBIS CORE, HIBIS EB in HIBIS ECB baze iz backupa, povezava do Bankart okolja preko rezervne lokacije, testiranje preklopa VPN povezave do poslovnih enot na sekundarnega ponudnika interneta.

5.2.7. Druga bančna tveganja

Hranilnica ne opravlja poslov v tujih valutah, zato se v devizni podbilanci nahaja le tuja gotovina v menjalnici in v trezorju pri

NLB d.d. Stanje devizne gotovine v menjalnici in v trezorju pri NLB d.d. na 31.12.2015 je bilo 46 tisoč EUR, na dan

31.12.2014 pa 98 tisoč EUR. Izpostavljenost valutnemu tveganju je zanemarljiva.

Banke so nagnjene k cikličnosti oblikovanja rezervacij za kreditno tveganje, vzpostavitev posebnih rezervacij za namen

procikličnosti pa neželene učinke bistveno omeji. S tem namenom je oblikovana kapitalska zahteva iz naslova procikličnosti,

ki je posledica rezultatov stresnega scenarija, ki predvideva dodaten padec bruto družbenega proizvoda, padec cen

vrednostnih papirjev in posledično zmanjšanje zmožnosti odplačevanja posojil. Kapitalska zahteva je izračunana v višini

2.312 tisoč EUR.

Po lastni oceni Hranilnica glede na izpolnjevanje kriterijev, določenih v ZBan-2, ni izpostavljena drugim večjim tveganjem. Za

tveganja, kot so tveganje ugleda, tveganje koncentracije, pravna tveganja in strateško tveganje, Hranilnica nima

2 Vir: Letno poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2015, GURS, marec 2016


49

vzpostavljenih postopkov identifikacije, merjenja in upravljanja. Kapitalske potrebe ima oblikovane za pokrivanje tveganja

koncentracije v višini 300 tisoč EUR.

Hranilnica nima odprtih pomembnih tožb, v katerih bi sama nastopala kot tožena stranka. Pomembnejši spori, v katerih

nastopa Hranilnica, so prikazani v točki 28.3 (Pravni in arbitražni postopki) tega Prospekta.

5.3. Tveganja, povezana z Novimi delnicami

5.3.1. Delnice Izdajatelja niso uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu

Delnice Hranilnice niso uvrščene v trgovanje na nobenem organiziranem trgu z vrednostnimi papirji, prav tako Hranilnica ne

načrtuje uvrstitve delnic na organiziran trg.

Z delnicami Hranilnice je mogoče trgovati izven organiziranega trga vrednostnih papirjev, kar za imetnika pomeni večjo

izpostavljenost likvidnostnemu in tržnemu tveganju.

Imetništvo delnic Hranilnice je povezano z določeno stopnjo sistematičnega oziroma tržnega tveganja ter tudi z

nesistematičnimi tveganji, povezanimi s Hranilnico in njenim poslovanjem. Hranilnica teži k maksimiranju koristi in si

prizadeva dosegati čim boljše poslovne rezultate ter na tak način povečati vrednost svojih delnic, vendar pa bodoče

vrednosti oziroma tržne cene delnic Hranilnice ni mogoče napovedati.

Naložbe v delnice so po svoji naravi tvegane; zlasti se morajo vlagatelji zavedati, da začetna naložba ni zagotovljena in da je

donosnost lahko tudi negativna, v primeru stečaja Izdajatelja in sankcij, ki bi sledile zaradi nezmožnosti izpolnitve

regulatornih zahtev po višini kapitala, pa lahko vlagatelj izgubi tudi celotni ali del vložka.

5.3.2. Ponudba Novih delnic je lahko preklicana ali začasno prekinjena

Hranilnica želi s ponudbo Novih delnic doseči čim višji izkupiček ter na ta način zadostiti kapitalskim zahtevam. Ker je

ponudba Novih delnic odvisna od številnih dejavnikov, med drugim tudi od tržnega interesa za nakup Novih delnic, lahko

Hranilnica kadarkoli prekliče ali začasno prekine ponudbo, če bi bilo po njeni oceni to primerno. Možnosti preklica in

prekinitve ponudbe Novih delnic so opisane v točki 7.1.5 (Preklic ali začasna prekinitev ponudbe Novih delnic) tega

Prospekta. Če bi prišlo do preklica ali začasne prekinitve ponudbe Novih delnic, bi bil vlagateljem onemogočen vpis Novih

delnic v časovnih okvirjih, predvidenih s tem Prospektom.

5.3.3. Odstopanje izvedbe aktivnosti, povezanih s ponudbo Novih delnic, od

terminskega načrta

Časovni okvirji, ki so za izvedbo posamezne aktivnosti, povezane s ponudbo Novih delnic, predvideni s tem Prospektom v

točki 7.1.3 (Časovni okvirji Ponudbe Novih delnic), se lahko spremenijo tudi zaradi dejstva, da o nekaterih s tem povezanih

dejanjih odločajo tretje osebe, na katere Hranilnica nima vpliva. Začetek prvega vpisnega kroga Novih delnic je prilagojen s

trenutkom objave tega Prospekta, pri čemer ga mora pred objavo potrditi tudi ATVP. Nadalje o vpisu sprememb, povezanih s

povečanjem osnovnega kapitala Hranilnice na podlagi ponudbe Novih delnic, v sodni register odloča registrsko sodišče, za

izdajo delnic v nematerializirani obliki in njihov prenos na Trgovalne račune vlagateljev pa je pristojna KDD d.d. Hranilnica si

tudi pridržuje pravico podaljšanja trajanja ponudbe Novih delnic za največ 10 dni, s podaljšanjem drugega vpisnega kroga,

če ne bodo vpisane vse Nove delnice, iz kateregakoli razloga, zaradi katerega bi po njeni oceni dosegla večji izkupiček iz

naslova ponudbe. Glede na opisano se lahko predvideni časovni okvirji spremenijo zaradi številnih dejavnikov, ki so odvisni

bodisi od ravnanja Hranilnice bodisi od ravnanja tretjih oseb. Hranilnica ne zagotavlja, da se časovni roki, ki jih predvideva ta

Prospekt, ne bodo spremenili.

5.3.4. Ponudba Novih delnic lahko postane neobvezujoča, če povečanje osnovnega

kapitala na njeni podlagi v sodni register ne bo vpisano do 31. 5. 2017

Če povečanje osnovnega kapitala na podlagi Sklepa o Dokapitalizaciji in izdaje ter prodaje Novih delnic skladno s tem

Prospektom v sodni register ne bo vpisano do 31. 5. 2017, bo vpis Novih delnic postal neobvezujoč tako za Hranilnico kot za

vlagatelje. Hranilnica in vlagatelji v takšnem primeru iz naslova vpisa Novih delnic ne bodo imeli več zahtevkov drug do

drugega, razen morebitnega zahtevka za brezobrestno vračilo vplačanega zneska, ki bo vrnjen v skladu s pravili, določenimi

v točki 7.2.3.4 tega Prospekta (Način vračila presežnih oziroma neveljavnih vplačil delnic).


50

6. INFORMACIJE O DELNICAH, KI SO PREDMET PONUDBE

6.1. Obstoječe delnice Izdajatelja

Na dan tega Prospekta znaša v sodni register vpisan osnovni kapital Hranilnice 3.786.825,00 EUR in je razdeljen na 50.392

delnic z nominalno vrednostjo 75 EUR, od tega 1.199 prednostnih imenskih delnic razreda A z oznako LONP in 49.193

navadnih imenskih delnic razreda B z oznako LONR (I.B – XII.B). Vse delnice so delničarji Hranilnice, skladno s 14. členom

Statuta, vplačali.

Hranilnica je na podlagi sklepa Skupščine z dne 11. 8. 2000 izvedla povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe, pri

čemer so za določene delničarje nastale delne pravice v smislu 364. člena ZGD-1. Delne pravice nastanejo, kadar pri

povečanju osnovnega kapitala na delež delničarja v dotedanjem osnovnem kapitalu odpade le del nove delnice. Takšne

delne pravice je mogoče samostojno prenašati in dedovati v skladu s splošnimi pravili obligacijskega in dednega prava.

Pravice, med katere sodijo zlasti upravljavske pravice in pravica do udeležbe pri dobičku, se lahko uresničujejo le, če so

delne pravice, ki skupaj oblikujejo polno pravico, združene pri enem delničarju ali, če se združi več upravičencev, katerih

delne pravice skupaj oblikujejo polno delnico (zgolj v takem primeru je mogoče zahtevati izstavitev delniškega potrdila).

Delne pravice predstavljajo delež osnovnega kapitala Hranilnice v skupnem znesku 7.425 EUR oziroma odgovarjajo številu

99 delnic v nominalnem znesku 75 EUR. Od tega na prednostne delnice Hranilnice (LONP) odpade takšen delež delnih

pravic, ki bi skupaj tvorile 26 prednostnih delnic (LONP), na navadne delnice Hranilnice (LONR) pa takšen delež delnih

pravic, ki bi skupaj tvorile 73 navadnih delnic (LONR).

Prednostne delnice razreda A (LONP) so nekumulativne in neparticipativne. Imetniku posamezna delnica razreda A daje (i)

en glas v Skupščini, (ii) prednostno pravico do izplačila dividende v višini 2% od nominalne vrednosti delnice (v nadaljevanju:

»Prednostna dividenda«), (iii) pravico do izplačila razlike med zneskom Prednostne dividende in zneskom dividende, ki

pripada imetnikom navadnih delnic v skladu s sklepom o uporabi dobička, vendar skupno ne več kot znaša dividenda,

izplačana imetnikom navadnih delnic, (iv) pravico do dajanja soglasja pri sklepanju o povečanju osnovnega kapitala

Hranilnice, o statusnih spremembah Hranilnice (spojitev, pripojitev, prenehanje) in o spremembah Statuta Hranilnice ter (v) v

primeru stečaja ali likvidacije Hranilnice, prednostno pravico do poplačila v višini nominalne vrednosti delnice iz preostanka

stečajne oziroma likvidacijske mase.

Delnice razreda B (LONR) tvori 49.193 navadnih delnic, izdanih v dvanajstih emisijah (I.B – XII.B). Posamezna delnica

razreda B daje imetniku en glas v Skupščini, sorazmerno pravico do dividende ter v primeru stečaja ali likvidacije Hranilnice,

pravico do poplačila sorazmernega dela iz preostanka stečajne oziroma likvidacijske mase.

Vse Obstoječe delnice se glasijo na ime in so prosto prenosljive. Izdane so v nematerializirani obliki in vodene v centralnem

registru vrednostnih papirjev pri KDD d.d.:

Delnice razreda A

ISIN koda SI0021200454

Oznaka delnic LONP

Zakonodaja po kateri so delnice

izdane

Slovenska zakonodaja

Vrsta delnic Prednostne delnice

Prva izdaja 24. 11. 2000

Nominalni znesek 75,00 EUR

Nominalni znesek izdaje 89.925,00 EUR

Št. vseh izdanih delnic 1.199

Tip Lastniški vrednostni papir

Imenski / Prinosniški Imenski

Tip glasovalne pravice Glasovanje


51

CFI koda EPVEQR

Št. imetnikov 37

Delež tujih imetnikov 0,00%

Trgovanje Z delnicami LONP se ne trguje na organiziranem trgu

Tabela 8: Delnice razreda A (Vir: KDD d.d.)

Delnice razreda B

ISIN koda SI0021110323

Oznaka delnic LONR

Zakonodaja po kateri so delnice

izdane

Slovenska zakonodaja

Vrsta delnic Redne delnice

Prva izdaja 24. 11. 2000

Nominalni znesek 75,00 EUR

Nominalni znesek izdaje 3.689.475,00 EUR

Št. vseh izdanih delnic 49.193

Tip Lastniški vrednostni papir

Imenski / Prinosniški Imenski

Tip glasovalne pravice Glasovanje

CFI koda ESVUFR

Št. imetnikov 444

Delež tujih imetnikov 0,01%

Trgovanje Z delnicami LONR se ne trguje na organiziranem trgu

Tabela 9: Delnice razreda B (Vir: KDD d.d.)

6.2. Nove delnice, ki so predmet ponudbe po tem Prospektu

Skladno s Sklepom o Dokapitalizaciji se ponudba Novih delnic nanaša na največ 25.245 Novih rednih imenskih prosto

prenosljivih delnic v nominalnem znesku 75 EUR, ki bodo skupaj z obstoječimi navadnimi delnicami razreda B (LONR) tvorile

isti razred in bodo vpisane v centralni register vrednostnih papirjev pod oznako LONR. Končna emisijska cena Novih delnic

bo odvisna od določitve emisijske cene, kot izhaja iz 7.1.2 točke tega Prospekta (Emisijska vrednost posamezne delnice in

skupna emisijska vrednost celotne izdaje) in bo objavljena v skladu z določili tega Prospekta.

Nove delnice bodo izdane skladno z ZGD-1, ZTFI, ZNVP-1 in ZBan-2 in sicer v nematerializirani obliki. V centralni register

vrednostnih papirjev bodo vpisane z ISIN kodo SI0021110323. Posameznemu vlagatelju bodo Nove delnice prenesene na

njegov Trgovalni račun (odprt pri poravnalnem članu KDD d.d., ki ima hkrati položaj registrskega člana) skladno z veljavnimi

predpisi in pravili poslovanja KDD d.d.

Nove delnice bodo imetniku dajale smiselno enaka upravičenja kot obstoječe navadne imenske delnice razreda B in bodo

skupaj s slednjimi tvorile isti razred.


52

6.3. Glasovalne pravice

Imetniki delnic Hranilnice glasovalno pravico izvršujejo na Skupščini. Ureditev glasovalne pravice je enaka za delnice obeh

razredov. Vsaka delnica Hranilnice daje imetniku en glas na Skupščini.

Skupščina Hranilnice na podlagi 32. člena Statuta odloča o:

delitvi dobička na predlog Uprave in na podlagi mnenja Nadzornega sveta;

sprejemu letnega poročila, če tega ne potrdi Nadzorni svet, oziroma je taka odločitev na podlagi sklepa

Nadzornega sveta in Uprave prepuščena skupščini;

imenovanju in odpoklicu članov Nadzornega sveta;

podelitvi razrešnice članom Uprave oziroma Nadzornega sveta ter o prejemkih članov Nadzornega sveta;

spremembah statuta;

ukrepih za povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala;

prenehanju in statusnih spremembah v Hranilnici (spojitev, pripojitev, delitev, prenehanje);

imenovanju revizorja;

drugih zadevah, ki jih določa zakonodaja in Statut.

Skupščino skliče Uprava, kadar je potrebno odločati v zadevah, določenih z zakonom ali statutom in kadar je to v korist

Hranilnice. Sklic Skupščine lahko zahtevajo delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala (v

nadaljevanju: »Manjšinski delničarji«), v določenih primerih pa tudi Banka Slovenije. Če Uprava Skupščine na predlog

Manjšinskih delničarjev ali Banke Slovenije ne skliče v zakonskem roku, lahko slednji sami skličejo Skupščino.

Skupščina lahko veljavno odloča ne glede na število v osnovnem kapitalu zastopanih glasov po izdanih glasovalnih delnicah

na Skupščini. Sklep je veljavno sprejet z večino oddanih glasov (navadna večina), razen pri sklepanju o povečanju in

zmanjšanju osnovnega kapitala in spremembah Statuta, kjer je sklep sprejet s 3/4 oddanih glasov (kvalificirana večina

prisotnih). Za sklepanje o statusnih spremembah Hranilnice (spojitev, pripojitev, delitev, prenehanje) je potrebna 3/4 večina

vseh glasov (kvalificirana večina vseh) in soglasje vsakega razreda delnic, ki je izraženo, če zanj glasuje 3/4 oddanih glasov

posameznega razreda.

Uresničevanje glasovalnih pravic je skladno s Statutom pogojeno tako, da se delničarji z glasovalno pravico pisno prijavijo na

sedežu družbe najkasneje konec četrtega dne pred Skupščino. Skladno s 3. odstavkom 297. člena ZGD-1 se Skupščine

lahko udeležujejo in na njej uresničujejo glasovalno pravico le tisti delničarji, ki so imetniki delnic, vpisanih v centralnem

registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, konec četrtega dne pred zasedanjem Skupščine.

Glasovalna pravica delničarjev je omejena tako, da število glasov, ki jih ima posamezni delničar glede na število delnic, v

nobenem primeru ne more presegati 10% v osnovnem kapitalu zastopanih glasov po izdanih glasovalnih delnicah. K

delničarjevim delnicam se štejejo tudi delnice, ki pripadajo drugemu za delničarjev račun. Če je delničar družba, se k

njegovim delnicam štejejo tudi delnice, ki pripadajo od nje odvisni družbi, njo obvladujoči družbi ali z njo koncernsko

povezani družbi, oziroma za račun takih družb tretji osebi.

Delničar lahko za glasovanje pooblasti drugega delničarja. Organizirano zbiranje pooblastil delničarjev za glasovanje na

Skupščini je možno le pod pogoji in na način, določenimi v ZGD-1 oziroma drugem zakonu.

6.4. Pravica do dividende in preostalega premoženja Izdajatelja v primeru stečaja ali

likvidacije

Če Hranilnica v poslovnem letu izkaže čisti dobiček, ga mora, skladno s 1. odstavkom 230. člena ZGD-1 najprej uporabiti za

te namene in po tem vrstnem redu:

kritje prenesene izgube;

oblikovanje kapitalskih rezerv na podlagi sklenjene prisilne poravnave;

oblikovanje zakonskih rezerv po četrtem odstavku 64. člena ZGD-1;

oblikovanje rezerv za lastne deleže po petem odstavku 64. člena ZGD-1;

oblikovanje statutarnih rezerv v primeru iz sedmega odstavka 64. člena ZGD-1 (v nadaljevanju: »Primarni

nameni«).


53

Uprava in Nadzorni svet lahko pri sprejemu letnega poročila iz zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi čistega dobička

za Primarne namene, oblikujeta druge rezerve iz dobička (poleg zakonsko določenih), pri čemer lahko za takšen namen

uporabita tudi delež, ki je večji od polovice čistega dobička, ki ostane po uporabi za Primarne namene.

Če o sprejetju letnega poročila odloča Skupščina, mora ob njegovem sprejetju znesek čistega dobička, ki ostane po uporabi

dobička za Primarne namene, uporabiti po naslednjem vrstnem redu:

za zagotavljanje kapitalske ustreznosti Hranilnice;

za razporejanje dobička skladno z veljavnimi predpisi;

za oblikovanje posebnih rezerv, pri čemer te ne smejo presegati polovice ostanka dobička;

za druge potrebe Hranilnice.

O uporabi bilančnega dobička odloča Skupščina. Uprava in Nadzorni svet morata ob predložitvi delitve bilančnega dobička

Skupščini posebej obrazložiti predloge za zagotavljanje razvoja Hranilnice in potrebnih sredstev. Če Skupščina odloči v

nasprotju s takimi predlogi, mora odločitev sprejeti z 2/3 večino glasov vseh delnic.

Delničarji imajo glede na razred delnic pravico do udeležbe v bilančnem dobičku, razen, če Skupščina s sklepom o uporabi

bilančnega dobička v skladu z zakonom odloči, (i) da se bilančni dobiček uporabi za druge rezerve iz dobička (poleg

zneskov, ki so bili v ta namen že porabljeni) ali, (ii) da se bilančni dobiček ne razdeli med delničarje (preneseni dobiček).

Manjšinski delničarji lahko na podlagi 399. člena ZGD-1 izpodbijajo sklep Skupščine o uporabi bilančnega dobička, če

Skupščina odloči, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4% osnovnega kapitala, če to po presoji dobrega

gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih Hranilnica posluje.

Uprava je za svoje delo skladno s Statutom lahko udeležena na dobičku, pri čemer se višina udeležbe lahko določi v

odstotku letnega dobička s sklepom Skupščine. Sklep se lahko realizira tudi z delnicami Hranilnice.

Prednostne delnice razreda A dajejo imetniku (i) pravico do izplačila Prednostne dividende, (ii) pravico do izplačila razlike

med zneskom Prednostne dividende in zneskom dividende, ki pripada imetnikom navadnih delnic v skladu s sklepom o

uporabi dobička, vendar skupno ne več kot znaša dividenda, izplačana imetnikom navadnih delnic, (iii) ter v primeru stečaja

ali likvidacije Hranilnice, prednostno pravico do poplačila v višini nominalne vrednosti delnice iz preostanka stečajne oziroma

likvidacijske mase.

Navadne delnice razreda B dajejo imetniku sorazmerno pravico do dividende ter, v primeru stečaja ali likvidacije Hranilnice,

pravico do poplačila sorazmernega dela iz preostanka stečajne oziroma likvidacijske mase.

Pravica do dividende je korporacijsko in ne obligacijsko pravno upravičenje delničarjev. Šele sklep Skupščine, s katerim ta

odloči o delitvi bilančnega dobička delničarjev, je podlaga za nastanek obligacijsko pravnega upravičenja delničarja nasproti

Hranilnici. Ob odsotnosti specialnih določb pravica zahtevati dividendo, določeno s sklepom o uporabi bilančnega dobička,

zastara v splošnem zastaralnem roku, ki ga določa 346. člen OZ, t.j. v 5 letih, odkar je imel delničar možnost zahtevati

izpolnitev.

6.5. Prednostna pravica do novo izdanih delnic

Obstoječi delničarji imajo skladno s 337. členom ZGD-1, 15. členom Statuta in Sklepom o Dokapitalizaciji prednostno pravico

do vpisa Novih delnic v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu Hranilnice na dan 12. 12. 2016. Rok za uveljavitev

te pravice je 14 dni. Prednostna pravica se lahko v celoti ali delno izključi samo s sklepom o povečanju osnovnega kapitala.

V tem primeru je za sklep poleg zakonskih ali statutarnih zahtev za povečanje kapitala potrebna večina najmanj 3/4 pri

sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.

Sklep o popolni ali delni izključitvi prednostne pravice se lahko sprejme le, če je bila izključitev objavljena v skladu z 296. in s

tretjim odstavkom 298. člena ZGD-1. Za izključitev mora obstajati tudi utemeljen razlog v interesu Hranilnice kot celote.

Parcialnih interesov Obstoječih delničarjev se ne sme upoštevati. Uprava mora Skupščini predložiti pisno poročilo o

utemeljenem razlogu za popolno ali delno izključitev prednostne pravice; v poročilu mora utemeljiti tudi predlagani emisijski

znesek.

Sklep o Dokapitalizaciji prednostnega upravičenja Obstoječih delničarjev ni izključil, zato lahko Obstoječi delničarji v prvem

vpisnem krogu prednostno vpisujejo in vplačujejo Nove delnice.


54

6.6. Prenosljivost delnic

Vse delnice Hranilnice, vključno z Novimi delnicami, so prosto prenosljive v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, Statutom

Hranilnice in pravili poslovanja KDD d.d. Hranilnica ni seznanjena s kakršnimkoli dogovorom med delničarji, ki bi lahko omejil

prenos delnic ali glasovalnih pravic. Trenutno veljavni Statut ne določa nobenih omejitev pri prenosljivosti delnic Hranilnice,

predvsem Statut ne vsebuje nobenih določb, ki bi jih bilo mogoče šteti za vinkulacijo.

6.7. Sklepi, pooblastila in odobritve na katerih bodo izdane Nove delnice

Banka Slovenije je z Odredbo BS Hranilnici med drugim naložila, da mora ukrepe za zagotovitev kapitalske ustreznosti

izvesti najkasneje do 30. 11. 2016. Nove delnice bo Hranilnica, zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti, izdala na podlagi

Sklepa o Dokapitalizaciji, ki ga je dne 28. 9. 2016 sprejela Uprava, Nadzorni svet pa ga je potrdil s sklepom z dne 29. 9.

2016. Na podlagi Sklepa o Dokapitalizaciji bo Hranilnica izdala največ 25.245 navadnih imenskih delnic razreda B, tako, da

se bo osnovni kapital Hranilnice povečal največ za 1.893.412,50 EUR. Emisijska cena Novih delnic je določena v razponu od

99 EUR do 162 EUR na posamezno delnico in bo znana najkasneje 3 dni pred potekom prvega kroga vpisovanja. Natančno

število izdanih Novih delnic, novi znesek osnovnega kapitala in število vseh izdanih delnic Izdajatelja bodo z dopolnilnim

sklepom določeni po koncu ponudbe Novih delnic.

Hranilnica bo po vplačilu vseh Novih delnic pri sodišču vložila predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala, povečanja

števila izdanih delnic Izdajatelja in spremembo Statuta v sodni register. Po izdaji sklepa, s katerim bo sodišče odločilo o

omenjenem predlogu, bo Hranilnica pri KDD d.d. vložila nalog za izdajo Novih delnic v centralnem registru nematerializiranih

vrednostnih papirjev in vpis slednjih na Trgovalne račune upravičenih delničarjev.

6.8. Pričakovani datum izdaje Novih delnic

Hranilnica pričakuje, da bo vpis povečanja osnovnega kapitala z izdajo Novih delnic v sodni register vpisan v drugi polovici

januarja 2017, Nove delnice pa bodo v nematerializirani obliki v centralnem registru vrednostnih papirjev KDD d.d. izdane in

vpisane na Trgovalne račune vlagateljev predvidoma v prvi polovici februarja 2017. Hranilnica ne jamči, da bodo omenjeni

roki upoštevani.

6.9. Obvezni predpisi glede ponudb za odkup in prodajo delnic

Relevantni predpisi, ki urejajo obvezne ponudbe za prevzem in/ali izstop oziroma izključitev delničarjev, so:

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami; ZGD-1);

Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/2015 s spremembami; ZBan-2);

Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/2006 s spremembami; ZPre-1);

Pravila poslovanja KDD (Uradni list RS, št. 69/2012, s spremembami);

Navodila KDD, ki sta jih na podlagi Pravil poslovanja KDD sprejela uprava in nadzorni svet KDD (verzija 1.5);

Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami; OZ);

Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/2007 s spremembami; ZTFI);

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 75/2015 s spremembami; ZNVP-2);

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/2016; ZPPDFT-1);

Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/2008 s spremembami; ZPOmK-1).

6.10. Prevzemne ponudbe za lastniški kapital Izdajatelja

Za delnice Hranilnice v letih 2013, 2014, 2015 in 2016 do datuma tega Prospekta ni bila objavljena nobena prevzemna

ponudba v skladu z ZPre-1.

6.11. Informacije o davkih

Spodnji povzetek ključnih davčnih posledic pridobivanja Novih delnic je splošnega in informativnega značaja ter ne vsebuje

celovitega pregleda davčnih posledic, povezanih s ponudbo Novih delnic. Ta povzetek ni pravni ali davčni nasvet, namenjen

kateremukoli potencialnemu vlagatelju. Odločitev za naložbo v Ponujene delnice je poslovna odločitev, vsak posameznik pa

je pri odločanju o naložbi prost. Zaradi kompleksne narave morebitnih davčnih posledic, povezanih z Naložbo v nove delnice,

bi se moral vsak potencialni vlagatelj pred sprejemom odločitve za naložbo posvetovati z neodvisnim pravnim in davčnim

strokovnjakom.


55

Davčne posledice naložbe v Ponujene delnice urejajo predvsem ZDDV-1, ZDoh-2, ZDDPO-2 in ZDavP-2.

6.11.1. Davek na dodano vrednost

Davek na dodano vrednost (v nadaljevanju: »DDV«) je davek na potrošnjo, s katerim so obdavčene dobave blaga in storitev

na območju Republike Slovenije. Davčni zavezanci načeloma DDV obračunavajo in plačujejo od vsake dobave blaga ali

storitev oziroma od transakcij, ki se po zakonodaji o DDV obravnavajo kot dobave blaga ali storitev, razen od nekaterih,

točno določenih transakcij, ki so oproščene plačila DDV. Za dobave blaga ali storitev se DDV obračunava in plačuje po

splošni stopnji 22%, razen za dobave blaga in storitev, za katere je s Prilogo I k ZDDV-1 določena nižja stopnja 9,5%.

Skladno s 4. točko 44. člena ZDDV-1 so plačila DDV med drugim oproščene transakcije, vključno s posredovanjem (razen

upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in storitev v zvezi s prevzemi), z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih,

obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z dokumenti o lastninski pravici na blagu in pravicami in deleži.

6.11.2. Obdavčitev donosov – pravne osebe

Splošno

Obdavčitev dohodkov pravnih oseb sistemsko ureja ZDDPO-2, ki je temeljni zakon na področju neposrednega obdavčevanja

dohodkov pravnih oseb. Zavezanci po ZDDPO-2 so načeloma vse pravne osebe, tako domačega kot tujega prava (če imajo

v Sloveniji sedež ali poslovno enoto), razen Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti. Zavezanci za

obračunavanje davka so tudi zavezanci, ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, za katere zakon sicer določa

oprostitev davka v delu nepridobitne dejavnosti. Predmet obdavčitve po ZDDPO-2 so dobiček rezidenta in dobiček

nerezidenta, ki ga dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali prek poslovne enote, ki se nahaja v

Sloveniji (obdavčitev na podlagi davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb), ter dohodki z virom v Sloveniji, za

katere je določena obveznost za izračun in plačilo davčnega odtegljaja na viru (obdavčitev na podlagi obračuna davčnega

odtegljaja). Splošna stopnja za obračun davka od dohodkov pravnih oseb znaša 17%, stopnja za obračun davčnega

odtegljaja pa 15%.

Prejete dividende in dohodki, podobni dividendam

Skladno s 24. členom ZDDPO-2 se pri določanju davčne osnove zavezanca prejete dividende oziroma drugi deleži iz

dobička, vključno z dohodki, ki so podobni dividendam (74. člen ZDDPO-2), razen skritih rezerv iz 74. člena ZDDPO- 2, ki

niso bile predmet obdavčitve pri izplačevalcu, izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če je izplačevalec:

(i) zavezanec za davek po ZDDPO-2; ali

(ii) za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se v skladu z mednarodno pogodbo

o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene z državo nečlanico EU, ne šteje za rezidenta izven EU in

je poleg tega zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja

za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, kjer se

za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire obdavčitve; ali

(iii) zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, primerljiv z davkom po ZDDPO-2, in ni rezident države, v

primeru poslovne enote pa se ta ne nahaja v državi, v kateri je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja

obdavčitve dobička družb nižja od 12,5%, in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. ZDDPO-2, pri tem pa ta

alinea ne velja za izplačevalca, ki je rezident druge države članice EU po prejšnji alineji.

Zgornje določbe se za prejemnika nerezidenta uporabljajo, če je njegova udeležba v kapitalu oziroma upravljanju osebe, ki

deli dobiček, povezana z dejavnostmi oziroma posli, ki jih nerezident opravlja v poslovni enoti v Sloveniji oziroma preko

poslovne enote v Sloveniji.

Omenjeni dohodki (dividende in dohodki, podobni dividendam) se izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če so bili v

tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih na njihovi podlagi v davčno osnovo vključeni prihodki.

Izvzem prihodkov iz davčne osnove v skladu z zgoraj navedenim se ne uporablja v obsegu, v katerem so ti prihodki pri

izplačevalcu odhodek oziroma mu zmanjšujejo davčno osnovo.

Omenjene ugodnosti se ne priznajo, če gre pri zavezancih za okoliščine po 74. členu ZDavP-2 (prednost dejstev, neveljavni

in navidezni pravni posli), oziroma če gre za shemo ali niz shem, pri katerih je bil glavni ali eden od glavnih namenov

pridobitev davčne ugodnosti, pri tem pa se nepriznanje ugodnosti lahko nanaša le na en korak ali del v shemi.


56

Dobički iz odsvojitve lastniških deležev

Na podlagi 11. odstavka 8. člena ZDDPO-2 se uvrščajo med dohodke, ki imajo vir v Sloveniji in za katere je določena

obveznost davčnega odtegljaja, tudi dobički od odsvojitve finančnih inštrumentov oziroma finančnih naložb vseh vrst, kot so

vrednostni papirji oz. lastniški deleži, če jih izdajo gospodarske družbe, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji.

Skladno s 25. členom ZDDPO-2 se pri določanju davčne osnove zavezanca rezidenta in nerezidenta, ki opravlja dejavnost

oziroma posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, ki ustvari dobiček iz odsvojitve lastniških deležev v

gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, 50% tega dobička izvzame iz davčne osnove zavezanca, če

je bil zavezanec, ki ustvari dobiček, udeležen v kapitalu oziroma pri upravljanju druge osebe tako, da je imetnik poslovnega

deleža, delnic ali glasovalnih pravic v višini najmanj 8%, znaša čas trajanja te udeležbe v kapitalu oziroma upravljanju

gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja najmanj 6 mesecev in je v tem obdobju nepretrgoma za poln

delovni čas zaposloval vsaj eno osebo. Izguba iz odsvojitve lastniških deležev takšnih vrednostnih papirjev se ne prizna v

višini 50%.

Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za dobičke iz naložb v lastniške deleže gospodarskih družb, zadrug in drugih

oblik organiziranja, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, v katerih je splošna oziroma

povprečna nominalna stopnja obdavčitve družbe nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom

ZDDPO-2, pri tem pa to niso države članice EU.

V primeru likvidacije oziroma prenehanja zavezanca ali poslovne enote nerezidenta v Sloveniji v obdobju 10 let po

ustanovitvi, se v davčnem obračunu ob prenehanju davčna osnova poveča za izvzeti del dobička po prvem odstavku tega

člena za zadnjih pet davčnih obdobij. Kot likvidacija oziroma prenehanje zavezanca in poslovne enote nerezidenta v Sloveniji

se ne šteje transakcija po določbah VII. poglavja ZDDPO-2 (prenos premoženja, zamenjave kapitalskih deležev, združitve in

delitve).

Pri določanju davčne osnove se dobiček ali izguba, ki ju zavezanec ustvari z odsvojitvijo lastniških deležev oziroma delnic v

bankah, v zameno za izdajo ali prenos lastnih lastniških deležev ali delnic druge družbe (zamenjava), izvzame iz davčne

osnove zavezanca. Če zavezanec prejme plačilo v denarju, se sorazmerni del dobička ali izgube, ki ustreza plačilu v denarju,

vključi v davčno osnovo. V teh primerih mora zavezanec ovrednotiti v zameno prejete lastniške deleže ali delnice po davčni

vrednosti, ki so jo imeli v zamenjavi odsvojeni lastniški deleži ali delnice ob zamenjavi. Nerezidenti, ki v Sloveniji nimajo

poslovne enote, niso zavezanci za plačilo davka na kapitalske dobičke, ki jih dosežejo ob prodaji delnic.

Pri določanju davčne osnove po 24. in 25. členu ZDDPO-2 se odhodki, povezani z upravljanjem in financiranjem naložb v

kapital gospodarskih družb, zadrug in drugih oblik organiziranja, ki omogočajo dohodke, ki se izvzemajo po 24. in 25. členu

tega zakona, ne priznajo v znesku, ki je enak 5% zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov, ki so po 24. in 25.

členu tega zakona izvzeti iz davčne osnove zavezanca.

Izplačila dividend

Skladno s 70. členom ZDDPO-2 je Izdajatelj zavezan za izračun in plačilo davčnega odtegljaja od dividend in dohodkov,

podobnih dividendam (74. člen ZDDPO-2) po stopnji 15%, razen kadar je prejemnik dividend eden izmed naslednjih

subjektov:

(i) Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost v Sloveniji;

(ii) Banka Slovenije;

(iii) zavezanec rezident, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko;

(iv) zavezanec nerezident, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostjo oziroma posli v poslovni

enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, če gre za dohodke,

plačane tej poslovni enoti.

Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dividend in dohodkov podobnih dividendam, plačanih nerezidentu, rezidentu v

državi članici EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, zavezancu za davek od dohodkov v državi rezidentstva, če ne gre za

dohodke, plačane poslovni enoti tega nerezidenta v Sloveniji, in če nerezident davka ne more uveljavljati v državi

rezidentstva, ker primeroma uveljavlja ukrep izvzema dividend iz davčne osnove in transakcija ne pomeni izogibanja

davkom. Znesek davka, ki je bil izračunan, odtegnjen in plačan, se lahko na zahtevo, naslovljeno na davčni organ, delno ali v

celoti vrne, če ga nerezident delno ali v celoti ni mogel uveljavljati in je do nezmožnosti uveljavljanja tega davka prišlo po

izračunu, odtegnitvi in plačilu davka.


57

Ne glede na prej navedeno se davek izračuna, odtegne in plača oziroma ni mogoče uveljavljati vračila za plačila v države, s

katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočila spremljanje obdavčitve ali neobdavčitve dohodka. Sklep o

določitvi seznama držav objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.

Obdavčenje dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav

članic EU, ureja 71. člen ZDDPO-2. Skladno s slednjim se davka ne odtegne od takšnih dohodkov, ki imajo eno od oblik, za

katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, če:

(i) ima prejemnik najmanj 10% vrednosti ali števila delnic ali deležev v delniškem kapitalu, osnovnem kapitalu ali

glasovalnih pravicah osebe, ki deli dobiček;

(ii) traja najnižja udeležba iz točke (i) najmanj 24 mesecev; in je

(iii) prejemnik:

a) oseba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in

odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance;

b) za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot rezident

izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjeno z

državo nečlanico; in

c) je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za

matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance,

kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire.

Zgoraj navedeno se ne uporablja za znesek dohodkov, podobnih dividendam, ki se štejejo za prikrito izplačilo dobička, če

znesek plačil ni skladen s 16. členom ZDDPO-2 (transferne cene).

Dividenda, ki je izplačana osebi, ki še ne izpolnjuje pogoja 24 mesecev, sicer pa izpolnjuje predhodno navedene pogoje, se

lahko izplača brez odtegljaja davka, če izplačevalec dividende ali posrednik za zavarovanje izpolnitve morebitne davčne

obveznosti predloži bančno garancijo pristojnemu davčnemu organu. V primeru, da je bil davek odtegnjen, vendar je bil

pogoj o času trajanja udeležbe v kapitalu (24 mesecev) izpolnjen naknadno oziroma že ob izplačilu, je plačnik davka

upravičen do vračila davka. O vložitvi zahtevka za vračilo in vračilu davka mora plačnik davka nemudoma pisno obvestiti

prejemnika dividend.

Ugodnosti iz 71. člena ZDDPO-2 se ne priznajo, če gre pri zavezancih za okoliščine po 74. členu ZDavP-2 (prednost dejstev,

neveljavni in navidezni pravni posli), oziroma če gre za shemo ali niz shem, pri katerih je bil glavni ali eden od glavnih

namenov pridobitev davčne ugodnosti, pri tem pa se nepriznanje ugodnosti lahko nanaša le na en korak ali del v shemi.

6.11.3. Obdavčitev donosov – fizične osebe

Splošno

Davek od dohodkov fizičnih oseb sistemsko ureja ZDoh-2. Obdavčeni so vsi dohodki, razen tisti, ki se ne štejejo za dohodke

po ZDoh-2 (npr. dediščine, dobitki od iger na srečo ipd.) in tisti, ki so po navedem zakonu oproščeni plačila dohodnine (npr.

otroški dodatek, dodatek za veliko družino, določene pomoči in subvencije). Rezident Republike Slovenije je zavezan k

plačilu dohodnine od svetovnega dohodka; t.j. tako od dohodka, ki ima vir v Republiki Sloveniji kot dohodka, ki ima vir drugje.

Nerezidenti Republike Slovenije pa so zavezani dohodnino plačevati zgolj od dohodka z virom v Republiki Sloveniji.

Dohodnina se plačuje:

(i) na podlagi letne odmere, ki poteka na podlagi informativnih izračunov, ki jih zavezanci prejmejo na dom (med

letom se plačuje akontacija dohodnine). Tako se obdavčujejo:

a) dohodek iz zaposlitve;

b) dohodek iz dejavnosti (če se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov);

c) dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti;

d) dohodek iz prenosa premoženjske pravice;

e) drugi dohodki;

(ii) cedularno - plačani davek je dokončen in se dohodki ne vštevajo v letno davčno osnovo. Tako se obdavčujejo:

a) dohodek iz dejavnosti (če se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov);

b) dohodek iz kapitala (obresti, dividende, dobiček iz kapitala);

c) dohodek iz oddajanja premoženja v najem.


58

Dohodnino na letni ravni ugotovi FURS z odločbo. V letno davčno osnovo se vštevajo dohodki, od katerih je bila med letom

plačana akontacija dohodnine, pri čemer se ta akontacija odšteje od odmerjene dohodnine na letni ravni. FURS na podlagi

podatkov, s katerimi razpolaga, zavezancem za dohodnino sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine, ki se pod

določenimi pogoji šteje za odločbo o odmeri dohodnine. Če zavezancu informativni izračun za dohodnino ni bil vročen, mora

vložiti napoved za odmero dohodnine.

Splošna davčna stopnja je odvisna od neto letne davčne osnove in za leto 2016 znaša:

Če znaša neto letna davčna osnova v EUR Znaša dohodnina v EUR

Nad Do

8.021,34 16%

8.021,34 20.400,00 1.283,41 + 27% nad 8.021,34

20.400,00 70.907,20 4.625,65 + 41% nad 20.400,00

70.907,20 25.333,60 + 50% nad 70.907,20

Tabela 10: Splošna davčna stopnja – dohodnina 2016

Zavezanec pod določenimi pogoji lahko uveljavlja naslednje olajšave: splošna olajšava, osebne olajšave (invalidi s 100%

telesno okvaro), posebna osebna olajšava (rezident, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta), posebne olajšave (za

vzdrževane otroke, za druge vzdrževane družinske člane) ter olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Izplačilo dividend

Skladno z 80. členom ZDoh-2 dividende predstavljajo dohodek iz kapitala, ki je obdavčen cedularno in sicer po enotni davčni

stopnji 25% (132. člen ZDoh-2). Obračunani in plačani davek od dividend se šteje kot dokončen davek. To pomeni, da se

dohodek iz naslova prejetih dividend ne všteva v letno davčno osnovo zavezanca.

Plačnik davka je oseba, ki izplačuje dohodke (3. odst. 125. člena ZDoh-2). Plačnik davka mora ob izplačilu dividend opraviti

izračun dohodnine z davčnim odtegljajem po 25% davčni stopnji, tako za rezidente Republike Slovenije kot za nerezidente,

razen če mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki se uporablja med Republiko Slovenijo in državo

prejemnika ne določa drugačne davčne stopnje in prejemnik dividende pred izplačilom dividende plačniku predloži s strani

FURS potrjen zahtevek za uveljavljanje ugodnosti na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja na

posebnem obrazcu (KIDO obrazec). Izračun dohodnine z odmero opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.

Kadar plačnik davka dividende na nematerializirane delnice, od katerih se plačuje davčni odtegljaj, izplača osebi, ki jih

prejme za tuj račun (posredno izplačilo), je plačnik davka načeloma zadnji posrednik, ki opravi izplačilo dividend. Pravila o

plačniku davka v primeru, ko oseba izplačilo prejme za tuj račun, so podrobneje določena v III.a poglavju ZDavP-2 (členi od

383.b do 383.g).

Dobiček iz kapitala

Skladno z 92. členom ZDoh-2 je dobiček iz kapitala dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala, za kar se med drugim štejejo

tudi vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja.

Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar,

zamenjava kapitala, izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike

organiziranja, izplačilo lastniškega deleža v primeru zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge

oblike organiziranja, izstopa ali izključitve ter drugi primeri izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi, če

zakon izrecno ne določa drugače. Za odsvojitev kapitala se skladno s 95. členom ZDoh-2 ne šteje:

(i) prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali

na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe;

(ii) prenos kapitala posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru ustanovitve zastavne pravice na kapitalu, in

prenos nazaj posojilodajalcu oziroma zastavitelju, razen prenosa nazaj v primeru, ko se posojeni kapital proda in

vrne novo kupljeni kapital;

(iii) zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi papirji istega Izdajatelja, pri kateri se ne spreminjajo razmerja med

družbeniki in kapital Izdajatelja ter ni denarnega toka;


59

(iv) razdelitev delnic istega Izdajatelja na delnice ali združitev delnic istega Izdajatelja v delnice, ki se opravi pri

nespremenjenem osnovnem kapitalu Izdajatelja, razen morebitnih denarnih izplačil; za delnico po tej točki se šteje

tudi začasnica;

(v) zamenjava prednostnih delnic z navadnimi delnicami istega Izdajatelja; morebitna denarna izplačila ob zamenjavi

se štejejo za delno odsvojitev;

(vi) zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste

izgube poslovnega leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve ali umiku delnic oziroma deležev oziroma

zmanjšanje kapitalskega deleža v osebni družbi zaradi izračunanega deleža družbenika pri izgubi osebne družbe,

ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža oziroma zmanjšanje vrednosti deleža, ki ga je vpisal član zadruge,

ki je namenjeno kritju neporavnane izgube zadrug;

(vii) prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni.

Kot davčna osnova od dobička iz kapitala se šteje razlika med prodajno in nabavno vrednostjo. Stopnja dohodnine od

dobička iz kapitala znaša 25% in se znižuje vsakih pet let imetništva kapitala ter znaša:

Št. let imetništva kapitala Stopnja dohodnine

do 5 let 25%

od vključno 5 do 10 let 15%



po 20 letih 0%

Tabela 11: Stopnja dohodnine glede na št. let imetništva kapitala

Obdavčitev je dokončna, kar pomeni, da se ne vpisuje v dohodninsko napoved. Izračun dohodnine od dobička iz kapitala se

opravi z odmero dohodnine. Izračun dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev opravi davčni

organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca.

Nerezident plačuje dohodnino od dobička od kapitala, ki ima vir v Republiki Sloveniji. Ne glede na to nerezident ne plačuje

dohodnine od dobička iz kapitala, pod pogojem, da ima dobiček iz kapitala vir v Sloveniji samo po 13.3 ali 14.4 členu ZDoh-1

in če vrednostni papir ali lastniški delež, ki ga nerezident odsvoji, ni del pretežnega lastniškega deleža. Pretežni lastniški

delež je vsak lastniški delež, na podlagi katerega zavezanec ima ali je imel v kateremkoli času v preteklih petih letih pred

odsvojitvijo deleža, neposredno ali posredno preko povezanih oseb, vsaj 10% delež glasovalnih pravic ali vsaj 10% delež v

kapitalu oziroma v posameznem razredu delnic določene pravne osebe.

6.11.4. Odgovornost za davke odtegnjene pri viru

Izdajatelj je v skladu z zakonodajo plačnik davčnega odtegljaja ob izplačilu dividende in je odgovoren za izračun davčnega

odtegljaja ter plačilo davka davčni upravi Republike Slovenije. Druge odgovornosti za davke, odtegnjene pri viru, Izdajatelj ne

prevzema.

3 Dohodki od (i) vrednostnih papirjev in pravic iz vrednostnih papirjev, ki jih izdajo: (a) Republika Slovenija, Banka Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti, (b) gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji in (ii) lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, vključno z dobičkom iz kapitala, doseženim z njihovo odsvojitvijo, imajo vir v Sloveniji. 4 Dohodki iz investicijskih skladov, vključno z dobičkom iz kapitala, doseženim z odsvojitvijo investicijskih kuponov ali delnic, imajo vir v Sloveniji, če je investicijski sklad oblikovan oziroma ustanovljen v Sloveniji


60

7. POGOJI PONUDBE NOVIH DELNIC

7.1. Pogoji ponudbe, pričakovan časovni razpored in postopek sprejema ponudbe

7.1.1. Osnovni pogoji ponudbe

Ponudnik Novih delnic je Hranilnica.

Ponudba poteka na način in pod pogoji, določenimi v tem Prospektu, in v skladu s Sklepom o Dokapitalizaciji, ki določa

pogoje povečanja osnovnega kapitala Hranilnice z denarnimi vložki iz odobrenega kapitala.

Če bo od datuma potrditve tega Prospekta do zaključka ponudbe Novih delnic nastopil nov pomemben dejavnik, katerega

objava ni vnaprej predvidena v tem Prospektu, ali če bo v tem obdobju ugotovljena večja nepravilnost ali nepopolnost glede

informacij, vključenih v ta Prospekt, ki bi lahko vplivala na oceno vrednosti Ponujenih delnic, bo ta Prospekt dopolnjen z

informacijami o tem v obliki dodatka k prospektu. Dodatek k prospektu mora potrditi ATVP in bo nato objavljen na način, na

katerega je bil objavljen ta Prospekt. Če bo to potrebno, ob upoštevanju novih informacij, vključenih v dodatek k Prospektu,

bo objavljen tudi ustrezen dodatek k povzetku Prospekta. Vlagatelji o objavi dodatka ne bodo individualno obveščani.

Vlagatelj, ki bo Vpisno potrdilo izpolnil in podpisal pred objavo dodatka k Prospektu, bo imel pravico od že oddanega

Vpisnega potrdila odstopiti v roku dveh dni od objave dodatka k Prospektu.

Ponudba Novih delnic je glede na kategorije vlagateljev naslovljena na:

(iv) osebe, ki so bile v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD d.d.,

evidentirani kot delničarji Hranilnice konec dneva na dan 12. 12. 2016 (»Obstoječi delničarji«) in imajo

Prednostno pravico do vpisa Novih delnic v sorazmerju s svojo udeležbo v osnovnem kapitalu Hranilnice na

dan 12. 12. 2016; za potrebe Prospekta se kot Obstoječi delničar oz. Upravičeni vlagatelj prvega vpisnega

kroga šteje tudi oseba, na katero je bila prenesena Prednostna pravica do nakupa novih delnic s strani

Obstoječega delničarja;

(v) vse fizične in pravne osebe v Republiki Sloveniji, ki niso Veliki vlagatelji (»Mali vlagatelji«);

(vi) (a) osebe v Republiki Sloveniji, na katere je naslovljena ponudba Novih delnic z uporabo izjeme od objave

prospekta po 1. točki 1. odstavka 49. člena ZTFI; t.j. na dobro poučene vlagatelje, kot jih opredeljuje 44. člen

ZTFI in po 3. točki 1. odstavka 49. člena ZTFI; t.j. na vlagatelje, od katerih vsak na podlagi sprejema

posamične ponudbe pridobi vrednostne papirje za kupnino, ki je najmanj enaka 100.000 EUR, (b) na osebe v

drugih državah članicah EU, na katere je naslovljena ponudba Novih delnic z uporabo izjeme iz 2(a). točke 3.

člena Prospektne direktive, kot je implementirana v zakonodaji relevantne članice EU; t.j. na dobro poučene,

institucionalne ali kvalificirane vlagatelje v skladu z zakonodajo, ki velja v relevantni državi članici EU in z

uporabo izjeme iz 2(c). točke 3. člena Prospektne direktive, kot je implementirana v pravni red posamezne

države članice EU; t.j. na vlagatelje, od katerih vsak na podlagi sprejema posamične ponudbe pridobi

vrednostne papirje za kupnino, ki je najmanj enaka 100.000 EUR ter (c) osebe v Republiki Srbiji, na katere je

naslovljena ponudba Novih delnic z uporabo izjeme od objave prospekta po 1. točki 1. odstavka 12. člena

Zakona o tržištu kapitala, t.j. na kvalificirane vlagatelje, kot so opredeljeni v 14. členu Zakona o tržištu

kapitala, in po 3. točki 1. odstavka 12. člena Zakona o tržištu kapitala, t.j. na vlagatelje, ki na podlagi sprejema

posamične ponudbe pridobijo vsak Nove delnice za kupnino, ki je najmanj enaka 50.000 EUR (»Veliki

vlagatelji«).

V prvem vpisnem krogu so naslovniki ponudbe oz. Upravičeni vlagatelji Obstoječi delničarji, v drugem vpisnem krogu pa Mali

vlagatelji in Veliki vlagatelji. Od začetka drugega vpisnega kroga in do zaključka ponudbe Novih delnic skladno s tem

Prospektom, je možno Nove delnice ponuditi v katerikoli državi članici EU na podlagi katerekoli izjeme iz 2. točke 3. člena

Prospektne direktive, pod pogojem, da ne bo nobena od navedenih vrst ponudbe novih delnic imela za Izdajatelja za

posledico obveznosti objave prospekta skladno s 3. členom Prospektne direktive oz. obveznosti dopolnitve prospekta

skladno s 16. členom Prospektne direktive.

Nove delnice bodo izdane v nematerializirani obliki, zato morajo vsi Upravičeni vlagatelji, ki bodo vplačali in vpisali Nove

delnice v posameznem vpisnem krogu, Hranilnici ob oddaji Vpisnih potrdil, posredovati podatke o svojih Trgovalnih računih

odprtih pri poravnalnem članu KDD d.d., ki ima hkrati status registrskega člana. Podatki o članih KDD d.d. pri katerih je

mogoče odpreti Trgovalni račun so dostopni na spletni strani KDD d.d.


61

Ponudba Novih delnic Velikim vlagateljem se ne izvaja po Prospektu, pač pa na podlagi izjeme od objave Prospekta po 1.

točki in 3. točki 1. odstavka 49. člena ZTFI, oziroma po 1. in 3. točki 1. odstavka 12. člena Zakona o tržištu kapitala, oziroma

v skladu z zakonodajo, ki v posamezni državi, v kateri se ponudba Novih delnic Velikim vlagateljem izvaja, implementira

izjeme od objave Prospekta, skladno s Prospektno direktivo.

Osebe, ki izpolnjujejo kriterije za Velike vlagatelje in želijo sodelovati v ponudbi, lahko dodatne informacije o načinu in

pogojih sodelovanja Velikih vlagateljev v ponudbi dobijo pri Hranilnici na tel. št. 04 28 00 777 ali po elektronski pošti na

naslov [email protected].

7.1.2. Emisijska vrednost posamezne delnice in skupna emisijska vrednost celotne

izdaje

Sklep o Dokapitalizaciji določa, da se osnovni kapital Hranilnice poveča z denarnimi vložki za največ 1.893.412,50 EUR, in

sicer z izdajo novih rednih imenskih prosto prenosljivih delnic Hranilnice razreda B (LONR) v nominalnem znesku 75 EUR, ki

z obstoječimi delnicami Hranilnice razreda B (LONR) tvorijo isti razred, tako da bo osnovni kapital Hranilnice po povečanju

znašal največ 5.680.237,5 EUR. Maksimalno število Novih delnic, ki so predmet ponudbe skladno s Sklepom o

Dokapitalizaciji, znaša 25.245.

Emisijski znesek (prodajna oz. emisijska oz. ponudbena cena) ene Nove delnice bo znašal najmanj 99 EUR in največ 162

EUR. Končno emisijsko (ponudbeno) ceno ene Nove delnice bo določila Uprava Hranilnice s soglasjem Nadzornega sveta,

in sicer bo določena in objavljena najkasneje 3 dni pred potekom prvega kroga vpisovanja. Ponudba Novih delnic nima

praga maksimalnega emisijskega zneska, zato bo maksimalno število izdanih delnic enako številu, ki izhaja iz Sklepa o

Dokapitalizaciji, tj. 25.245, dejansko število izdanih delnic pa bo odvisno od interesa vlagateljev. Postopek določitve končne

emisijske (ponudbene) cene je opisan v točki 7.3.1 (Oblikovanje emisijske cene), način in datum javne objave končne

emisijske (ponudbene) cene pa v točki 7.3.2 (Razkritje emisijske cene).

Za ponudbo Novih delnic ni določen prag uspešnosti; ponudba bo uspešna, če bo vpisana in vplačana vsaj ena Nova

delnica.

Število dodeljenih delnic in njihovo skupno emisijsko vrednost bo Hranilnica javno objavila v okviru objave Rezultatov

ponudbe, in sicer na svoji spletni strani (https://www.lon.si/) predvidoma na dan 13. 1. 2017.

7.1.3. Časovni okvirji Ponudbe Novih delnic

Postopek vpisovanja Novih delnic Hranilnice se bo začel dne 12. 12. 2016 in bo potekal od 9. ure CET naprej.

Vpisovanje Novih delnic bo potekalo v dveh krogih:

Prvi krog vpisovanja bo trajal od vključno 12. 12. 2016 od 9. ure CET (v nadaljevanju: »začetek prvega

kroga«) do vključno do vključno 27. 12. 2016 do 14. ure CET. V prvem krogu bodo lahko Nove delnice

na podlagi Prednostne pravice vpisovali le Obstoječi delničarji;

Drugi krog vpisovanja bo trajal od vključno 12. 12. 2016 od 9. ure CET (v nadaljevanju: »začetek

drugega kroga«) do vključno 5. 1. 2017 do 14. ure CET. Nove delnice bodo v drugem vpisnem krogu

lahko vpisovali Mali vlagatelji in Veliki vlagatelji ter tudi Obstoječi delničarji, bodisi kot Mali vlagatelji ali

Veliki vlagatelji.

Kroga vpisovanja Novih delnic sta ločena in samostojna. Obstoječi delničarji lahko vpisujejo Nove delnice v obeh krogih, pri

čemer se v posameznem vpisnem krogu delnice vpisuje z Vpisnim potrdilom tistega vpisnega kroga, v katerem se vpisuje

Nove delnice. Vpisni potrdili prvega in drugega vpisnega kroga se presojata ločeno in nepovezano in sicer po pravilih, ki

veljajo za posamezen vpisni krog in kategorijo vlagateljev. Vpisna potrdila prvega vpisnega kroga imajo prednost pred

Vpisnimi potrdili v drugem vpisnem krogu, in sicer sorazmerno s kapitalsko udeležbo Obstoječih delničarjev v okviru

Prednostne pravice. Pravila dodelitve Novih delnic v drugem vpisnem krogu so opisana v točki 7.2 (Načrt porazdelitve in

dodelitve) tega Prospekta.

Končna emisijska (ponudbena) cena Novih delnic bo objavljena najkasneje tri dni pred potekom roka za uveljavitev

Prednostne pravice Obstoječih delničarjev (predvidoma do 22. 12. 2016). Do določitve končne emisijske (ponudbene) cene,

bodo lahko vlagatelji na Vpisna potrdila vključili pogoje glede števila in količine Novih delnic, ki jih želijo vpisati v odvisnosti

od končne emisijske (ponudbene) cene, skladno s točko 7.1.4.2 (Dopustnost pogojev na Vpisnem potrdilu) tega Prospekta.

Vpisna potrdila bodo vsebovala pooblastilo vpisnika družbi ALTA Invest, investicijske storitve, d.d. kot pooblaščenemu članu,

https://www.lon.si/


62

da glede na podatke na Vpisnem potrdilu, pogoje Prospekta in podatke, ki ji jih posreduje Izdajatelj, izpolni Vpisno potrdilo

tako, da bo to vsebovalo vse podatke, ki jih predpisuje 336. člen ZGD-1, kot izhaja iz točke 7.1.4.2 (Dopustnost pogojev na

Vpisnem potrdilu).

Veliki Vlagatelji, ki bodo predhodno izrazili interes za naložbo v Hranilnico, bodo na podlagi, informacij, ki jih bodo pridobili,

Hranilnici, pred določitvijo končne emisijske (ponudbene) cene ene Nove delnice, posredovali indikativne nezavezujoče

ponudbe za kapitalsko udeležbo v Hranilnici. Te ponudbe bodo, poleg Vpisnih potrdil, prejetih do takrat, eden izmed

faktorjev, ki bo upoštevan pri določitvi končne (ponudbene) cene ene Nove delnice. Dosedanje in predvidene aktivnosti

glede Velikih vlagateljev so opisane v točki 8.3 (Informacije o dosedanjih aktivnostih Izdajatelja v zvezi s ponudbo Novih

delnic) tega Prospekta. Podrobnejša merila za določanje končne emisijske (ponudbene) cene ene Nove delnice so opisana v

točki 7.3.1 (Oblikovanje emisijske cene) tega Prospekta.

Ponudba Novih delnic Hranilnice, do vključno izdaje Novih delnic v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD d.d. in

vpisa na Trgovalne račune vlagateljev, bo predvidoma potekala po naslednjem predvidenem časovnem razporedu:

Objava Prospekta predvidoma 9. 12. 2016

Prvi krog vpisovanja in vplačevanja Novih delnic Hranilnice

(Obstoječi delničarji)

od 12. 12. 2016 od 9. ure CET do vključno 27. 12. 2016 do

14. ure CET

Objava emisijske (ponudbene) cene Nove delnice predvidoma 22. 12. 2016, vendar najkasneje 3 dni pred

koncem prvega vpisnega kroga: predvidoma do 23. 12.

2016 do 14. ure CET

Obvestilo o rezultatih prvega kroga predvidoma do 29. 12. 2016

Drugi krog vpisovanja in vplačevanja Novih delnic

Hranilnice (Mali vlagatelji in Veliki vlagatelji)

od 12. 12. 2016 od 9. ure CET do vključno 5. 1. 2017 do

14. ure CET

Preliminarno obvestilo o dodelitvi novih delnic Upravičenim

vlagateljem drugega kroga in poziv k vplačilu teh delnic

predvidoma dne 9. 1. 2017

Rok za vplačilo Velikih vlagateljev iz drugega vpisnega

kroga, ki so bili pozvani k vplačilu novih delnic

predvidoma dne 11. 1. 2017 oz. v skladu s pozivom k

vplačilu

Objava Rezultata ponudbe in Obvestilo vlagateljem o

številu dodeljenih delnic

na dan ali okoli dne 13. 1. 2017

Prijava povečanja osnovnega kapitala za vpis v sodni

register

predvidoma na dan ali okoli dne 13. 1. 2017

Vpis povečanja osnovnega kapitala Hranilnice v sodni

register

predvidoma v drugi polovici januarja 2017

Nalog KDD d.d. za izdajo novih delnic v nematerializirani

obliki z vpisom na Trgovalne račune vlagateljev

predvidoma v drugi polovici januarja 2017

Izdaja delnic v centralnem registru vrednostnih papirjev pri

KDD d.d. in vpis na Trgovalne račune vlagateljev

predvidoma v začetku februarja 2017

Izdajatelj si za ponudbo Novih delnic pridržuje možnost podaljšanja trajanja ponudbe, in sicer do največ do največ 10 dni s

podaljšanjem drugega vpisnega kroga: v primeru, da niso veljavno vpisane in vplačane vse ponujene Nove delnice, če bi bilo

zaradi podaljšanja upravičeno pričakovati večji izkupiček iz naslova ponudbe Novih delnic;

Ponudba Novih delnic se lahko tudi predčasno zaključi, in sicer kadarkoli v okviru drugega vpisnega kroga, vendar ne pred

iztekom prvega vpisnega kroga, v kolikor so pred iztekom drugega vpisnega kroga vpisane in vplačane vse Ponujene

delnice. V navedenih primerih se ustrezno podaljšajo oziroma skrajšajo tudi roki vseh ostalih aktivnosti, navedenih v tem

Prospektu in načrtovanih po drugem vpisnem krogu, katerega trajanje je bilo podaljšano ali skrajšano. O morebitnem

podaljšanju ponudbe oziroma njenem predčasnem zaključku bo Izdajatelj obvestil javnost z javno objavo na isti način, kot je

bil objavljen ta Prospekt, in za ta namen ne bo objavil dodatka k Prospektu.


63

Zgornji časovni okviri ponudbe Novih delnic so informativne narave in se lahko podaljšajo tudi zaradi aktivnosti od Izda jatelja

neodvisnih oseb, kot so registrsko sodišče, KDD d.d. in druge osebe, ki bi lahko vplivale na izvedbo povečanja osnovnega

kapitala Hranilnice. Izdajatelj ne zagotavlja in ne jamči, da bodo vsa zgoraj predvidena opravila izpeljana v skladu s

časovnimi okviri, predvidenimi v tem Prospektu.

7.1.4. Postopek vpisa Novih delnic in pogoji za vpis

7.1.4.1. Pooblaščeni član KDD d.d., vpisna mesta in postopek vpisa

Vpisovanje vrednostnih papirjev, ki se ponujajo zunaj organiziranega trga, mora potekati pri osebah, ki so v Republiki

Sloveniji upravičene opravljati investicijske storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo

odkupa, ali izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa, ali storitve v zvezi z izvedbo

prve oziroma nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa in jih za te storitve pooblasti Izdajatelj in sicer

na vpisnih mestih, ki jih v Prospektu določi Izdajatelj.

Pooblaščeni član KDD d.d., pri katerem bo potekalo vpisovanje novih delnic, je ALTA Invest, investicijske storitve, d.d.,

Železna cesta 18, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: »ALTA« ali »pooblaščeni član«).

Nove delnice bodo Upravičeni vlagatelji lahko vpisovali z izpolnitvijo in podpisom ustreznega Vpisnega potrdila (Vpisno

potrdilo prvega vpisnega kroga ali Vpisno potrdilo drugega vpisnega kroga):

(i) v začasni poslovalnici ALTE na poslovnem naslovu Hranilnice, na naslovu Žanova ulica 3, 4000 Kranj, v

delovnem času med 9:00 in 14:00 uro CET; ter

(ii) na poslovnem naslovu ALTE, na naslovu Železna cesta 18, 1000 Ljubljana v delovnem času med 9:00 in

16:00 uro CET.

V soboto, nedeljo in med prazniki oziroma dela prostimi dnevi ter izven delovnega časa vpisnega mesta vpis Novih delnic ni

mogoč.

Oseba, na katero je bila prenesena Prednostna pravica (pridobitelj Prednostne pravice), lahko Nove delnice v prvem

vpisnem krogu vpiše le na poslovnem naslovu ALTE, na naslovu Železna cesta 18, 1000 Ljubljana.

Ponujene delnice lahko vlagatelji vpišejo le, če ob izpolnitvi Vpisnega potrdila oziroma na poziv ALTE slednji predložijo svoje

identifikacijske dokumente, informacije o svoji davčni številki, podatke o svojem Trgovalnem računu, podatke o svojem

transakcijskem računu in druge informacije ter dokumentacijo, kot izhaja iz tega Prospekta oziroma, kot jo zahteva veljavna

zakonodaja s področja trga finančnih instrumentov, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter splošni pogoji

poslovanja ALTE Vpisna potrdila vlagateljev, ki pooblaščenemu članu navedene dokumentacije in informacij ne bodo

posredovali, bodo v celoti neveljavna, takšni vlagatelji pa Novih delnic ne bodo mogli vpisati.

Nove delnice bodo izdane v nematerializirani obliki, zato morajo imeti vsi zainteresirani vlagatelji na dan izpolnitve in podpisa

Vpisnega potrdila odprt Trgovalni račun, na katerega bo mogoče prenesti Nove delnice. Vlagatelj, ki še nima odprtega

Trgovalnega računa, mora predhodno poskrbeti za odprtje le-tega. Podatki o članih KDD d.d., pri katerih je Trgovalni račun

mogoče odpreti, so dostopni na spletni strani KDD d.d.:

https://www.kdd.si/Izdajatelji_in_clani/clani_ki_vodijo_racune_vp/seznam_clanov. Vpisna potrdila, ki ne bodo vsebovala

podatkov o Trgovalnem računu vlagatelja, bodo v celoti neveljavna.

S podpisom Vpisnega potrdila vlagatelj potrjuje, da je prebral ta Prospekt ter soglaša z vsemi določili in pogoji, ki jih vsebuje

ta Prospekt, in se strinja, da mu je lahko dodeljeno manjše število delnic, kot je navedel v svojem Vpisnem potrdilu. Vlagatelj,

ki ni Obstoječi delničar, pa se tudi strinja, da mu lahko ne bo dodeljena nobena Ponujena delnica v skladu s pogoji,

navedenimi v tem Prospektu. S podpisom Vpisnega potrdila vlagatelj, ki je slednjega izpolnil pred končno določitvijo

emisijske (ponudbene) cene ene Nove delnice, tudi pooblašča ALTO, kot pooblaščenega člana, da izpolni Vpisno potrdilo

tako, da bo to vsebovalo vse podatke, ki jih predpisuje 336. člen ZGD-1.

Pri vpisovanju Novih delnic bodo upoštevana le pravilno izpolnjena Vpisna potrdila, ki bodo ALTI, ob upoštevanju časovnih

omejitev posameznega vpisnega kroga pravočasno posredovana na način, določen s tem Prospektom. Izdajatelj in ALTA ne

odgovarjata za morebitne motnje in napake v telekomunikacijskem omrežju oziroma za napake, nastale pri prenosu preko

telekomunikacijskih sredstev ali za onemogočen dostop do posameznega vpisnega mesta, zaradi česar posredovanje

Vpisnih potrdil ne bi bilo mogoče oziroma bi bilo znatno oteženo. Odgovornost Izdajatelja in ALTE za kakršnokoli s tem

povezano škodo, vključno s posredno škodo, izgubljenim dobičkom ali nepremoženjsko škodo, je izključena.



64

Vloga ALTE pri vpisu Novih delnic po tem Prospektu je povsem tehnična – sprejem Vpisnih potrdil za Nove delnice na

vpisnem mestu in storitve v zvezi s tem. Poleg tega ALTA ob vpisu Novih delnic s strani vlagateljev ne bo presojala

primernosti naložbe v Nove delnice po 214. členu ZTFI, in sicer na podlagi 215. člena ZTFI in potencialnega konflikta

interesov iz naslova storitev, ki jih opravlja kot pooblaščeni član – storitve v zvezi z vpisovanjem delnic - za Hranilnico kot

izdajatelja.

7.1.4.2. Dopustnost pogojev na Vpisnem potrdilu

Vsi vlagatelji lahko najkasneje do Objave emisijske (ponudbene) cene Novih delnic, ki bo predvidoma do 22. 12. 2016 do 14.

ure CET (v nadaljevanju: »Trenutek določitve emisijske vrednosti«), na Vpisnem potrdilu vključijo pogoj, da izbrano

število Novih delnic vpisujejo pod pogojem, da:

(iii) skupna emisijska vrednost vpisanega števila Novih delnic ne preseže določenega maksimalnega zneska

izraženega v celem številu v valuti EUR (v nadaljevanju: »Pogoj glede skupne emisijske vrednosti vpisanih

delnic«); ali

(iv) emisijska vrednost posamezne Nove delnice ne preseže določenega maksimalnega zneska, izraženega v celem

številu v valuti EUR (v nadaljevanju: »Pogoj glede emisijske vrednosti posamezne delnice«).

Če bo Upravičeni vlagatelj v Vpisno potrdilo vključil Pogoj glede skupne emisijske vrednosti vpisanih delnic, in bo v Vpisnem

potrdilu določena emisijska vrednost presežena, se šteje, da se Vpisno potrdilo glasi na takšno število Novih delnic, katerih

skupna emisijska vrednost ne presega zneska, določenega v Vpisnem potrdilu.

Če bo Upravičeni vlagatelj v Vpisno potrdilo vključil Pogoj glede emisijske vrednosti posamezne delnice, in bo emisijska

(ponudbena) cena, ki bo določena v Objavi emisijske (ponudbene) cene Novih delnic presegala v Vpisnem potrdilu določeno

najvišjo emisijsko vrednost posamezne delnice, bo takšno Vpisno potrdilo v celoti neveljavno.

Kumulacija Pogoja glede skupne emisijske vrednosti vpisanih delnic in Pogoja glede emisijske vrednosti posamezne delnice

ni mogoča. Upravičeni vlagatelji lahko na Vpisnem potrdilu izberejo zgolj enega izmed navedenih pogojev. Vpisna potrdila, ki

bodo vsebovala oba pogoja, bodo v celoti neveljavna, vlagatelji pa na njihovi podlagi ne bodo mogli vpisati Novih delnic.

Izbira enega izmed pogojev iz zgornjih točk (i) in (ii) je mogoča le do Trenutka določitve emisijske vrednosti. Vsa Vpisna

potrdila, ki bodo vsebovala enega izmed navedenih pogojev in bodo izpolnjena in podpisana po tem trenutku bodo v celoti

neveljavna.

Veliki vlagatelji, ki vpisujejo nove delnice v drugem krogu vpisa, lahko na Vpisnem potrdilu postavijo pogoj, da Nove delnice

vpisujejo pod pogojem, da jim je dodeljeno minimalno takšno število Novih delnic Hranilnice, katerih skupna emisijska

vrednost dosega vsaj 500.000 EUR (v nadaljevanju: »Pogoj glede minimalne količine Novih delnic«). Pogoj glede

minimalne količine Novih delnic lahko Veliki vlagatelji vključijo ne glede na Trenutek določitve emisijske vrednosti.

Vpisna potrdila Velikih vlagateljev, ki bodo poleg Pogoja glede minimalne količine Novih delnic vsebovala tudi Pogoj glede

skupne emisijske vrednosti vpisanih delnic, pri čemer bo tam določen maksimalni emisijski znesek Novih delnic nižji od

500.000 EUR bodo neveljavna. Neveljavna bodo tudi Vpisna potrdila Velikih vlagateljev, ki bodo poleg Pogoja glede

minimalne količine Novih delnic vsebovala Pogoj glede emisijske vrednosti posamezne delnice, pri čemer bo maksimalna

emisijska cena ene Nove delnice takšne, da glede na vpisano število Novih delnic njihova skupna emisijska vrednost ne bo

dosegla 500.000 EUR.

Obstoječi delničarji, ki vpisujejo nove delnice v prvem vpisnem krogu, in Mali vlagatelji (vključno z Obstoječimi delničarji), ki

vpisujejo nove delnice v drugem vpisnem krogu, na Vpisnem potrdilu ne morejo postaviti Pogoja glede minimalne količine

Novih delnic.

Vpisna potrdila bodo vsebovala pooblastilo vpisnika ALTI kot pooblaščenemu članu, da glede na podatke na Vpisnem

potrdilu, pogoje Prospekta in podatke, ki ji jih posreduje izdajatelj, izpolni Vpisno potrdilo tako, da bo to vsebovalo vse

podatke, ki jih predpisuje 336. člen ZGD-1, in sicer število vpisanih delnic, njihov nominalni znesek in emisijsko vrednost,

določeno v skladu z izpolnjenim Vpisnim potrdilom in glede na pogoje tega Prospekta (ob upoštevanju končne emisijske

(ponudbene) cene ene Nove delnice, morebitnih pogojev, ki jih je na Vpisnem potrdilu izbral vlagatelj ter dodelitev delnic,

opravljeno skladno s točko 7.2.3.2 (Dodelitev Novih delnic). tega Prospekta).

Vpisno potrdilo za posamezni vpisni krog je oblikovano na standardiziranem obrazcu. Vlagatelji standardiziranega Vpisnega

potrdila ne smejo na kakršenkoli način spreminjati in ne smejo vpisovati dodatnih pogojev oziroma omejitev, ki za posamezni


65

krog oziroma posamezno kategorijo vlagatelja v tem Prospektu niso predvideni. V nasprotnem primeru bodo takšna Vpisna

potrdila v celoti neveljavna in ne bodo sprejeta, morebitna vplačila Novih delnic pa se bodo v teh primerih vrnila po pravilih za

Presežna vplačila novih delnic, ki so določena v točki 7.2.3.4 (Način vračila presežnih oziroma neveljavnih vplačil delnic).

7.1.5. Preklic ali začasna prekinitev ponudbe Novih delnic

Izdajatelj lahko kadarkoli do Objave Rezultata ponudbe in Obvestila vlagateljem o številu dodeljenih delnic, ki bo predvidoma

na dan 13. 1. 2017, prekliče ali začasno prekine ponudbo novih delnic, deloma ali v celoti. Do preklica ponudbe Novih delnic

lahko pride kadarkoli, če Izdajatelj meni, da bi bilo s ponudbo nepriporočljivo ali nepraktično nadaljevati zaradi nastopa, med

drugim, sledečih dogodkov: (i) bistveno poslabšanje gospodarskega ali političnega položaja v Republiki Sloveniji ali splošno

v svetu; (ii) bistvena izguba ali poslabšano poslovanje Hranilnice; (iii) nedelovanje ali motnje v delovanju bančnega sistema v

Republiki Sloveniji; (iv) bistvena negativna sprememba ali razvoj splošnega poslovanja, upravljanja, finančnega položaja,

kapitala ali rezultatov poslovanja Hranilnice oziroma bistveno negativen razvoj česarkoli izmed navedenega. Do začasne

prekinitve ponudbe lahko pride, če po oceni Izdajatelja obstajajo prej navedene okoliščine, ki so začasne narave. Za namene

začasne prekinitve ponudbe Novih delnic po tem Prospektu se šteje, da so zgornje okoliščine začasne narave, če skupaj s

prekinitvami, ki niso daljše od 7 dni ne trajajo dlje kot 3 mesece.

S preklicem ponudbe se zavrnejo vsa Vpisna potrdila za vpis Novih delnic Hranilnice, Hranilnica pa bo vlagateljem morebitna

vplačila za te delnice vrnila na način in v rokih, ki veljajo za Presežna vplačila Novih delnic in so določena v točki 7.2.3.4

(Način vračila presežnih oziroma neveljavnih vplačil delnic).

Z začasno prekinitvijo ponudbe Novih delnic, se začasno prekinejo vse aktivnosti povezane z izdajo Novih delnic po tem

Prospektu, Hranilnica pa bo odločitev o nadaljevanju ponudbe oziroma prekinitvi objavila v roku 3 dni od prenehanja

razlogov za začasno prekinitev. Če Hranilnica odločitve o nadaljevanju ponudbe Novih delnic ne objavi v roku 3 dni od

poteka 3 mesecev od začasne prekinitve, se ponudba Novih delnic avtomatično šteje za preklicano.

Vsaka odločitev v zvezi s preklicem in začasno prekinitvijo ponudbe Novih delnic bo objavljena na enak način kot ta

Prospekt.

7.1.6. Opis možnosti za zmanjšanje vpisa in način vračila presežnih zneskov, ki jih

plačajo vlagatelji

Podrobnejša pravila za dodelitev Novih delnic posamezni kategoriji Upravičenih vlagateljev so opredeljena v točki 7.2.3

(Dodelitev Novih delnic in način vračila presežnih oziroma neveljavnih vplačil delnic) tega Prospekta, kjer je urejeno tudi

vračilo morebitnih Presežnih vplačil zaradi nedodelitve Novih delnic oziroma neizpolnitve pogoja na Vpisnem potrdilu. Do

zmanjšanja vpisa Novih delnic lahko pride tudi zaradi neizpolnitve pogoja, ki ga posamezni vlagatelj vključi v Vpisno potrdilo,

skladno s točko 7.1.4.2 (Dopustnost pogojev na Vpisnem potrdilu) tega Prospekta.

7.1.7. Najmanjši in največji znesek vpisa

Najmanjši znesek vpisa Novih delnic za posameznega Obstoječega delničarja v prvem vpisnem krogu oz. Malega vlagatelja

v drugem vpisnem krogu je emisijski znesek ene Nove delnice, najmanjši znesek vpisa Novih delnic za posameznega

Velikega vlagatelja pa je emisijski znesek 100.000,00 EUR. Vpisna potrdila Obstoječega delničarja v prvem vpisnem krogu

oziroma Malega vlagatelja v drugem vpisnem krogu, ki se bodo glasila na manjši emisijski znesek, kot emisijski znesek ene

Nove delnice, ter Vpisna potrdila Velikega vlagatelja, ki se bodo glasila na emisijski znesek, ki je nižji od emisijskega zneska

100.000,00 EUR, se bodo štela za neveljavna in ne bodo sprejeta.

Največji znesek vpisa Novih delnic, ki ga lahko vpiše posamezni Upravičeni vlagatelj v prvem vpisnem krogu, je enak

emisijskemu znesku največjega števila delnic, ki jih ta vlagatelj lahko vpiše na podlagi sorazmerne kapitalske udeležbe

Obstoječega delničarja v osnovnem kapitalu Izdajatelja. Način izračuna števila Ponujenih delnic, do katerih je upravičen

posamezni Upravičeni vlagatelj v prvem vpisnem krogu na podlagi sorazmerne kapitalske udeležbe Obstoječega delničarja v

osnovnem kapitalu Izdajatelja, je določen v točki 7.1.11 (Informacije o prednostni pravici do vpisa Novih delnic in o

prenosljivosti te prednostne pravice) tega Prospekta.

Največji znesek vpisa Novih delnic za Male in Velike vlagatelje v drugem vpisnem krogu je določen z razpoložljivim številom

Novih delnic po razdelitvi Obstoječim vlagateljem.


66

7.1.8. Odstop od vpisa in vplačila

Posamezni vlagatelj, ki z izpolnitvijo in podpisom Vpisnega potrdila vpiše Nove delnice, od vpisa ne more odstopiti, razen v

primerih določenih z veljavno zakonodajo. Če bo od potrditve Prospekta do zaključka ponudbe Novih delnic javnosti nastopil

nov pomemben dejavnik ali če se bo v tem obdobju ugotovila večja nepravilnost ali nepopolnost glede informacij, vključenih

v Prospekt, ki bi lahko vplivala na oceno Novih delnic, bo Izdajatelj dopolnil Prospekt z informacijami o tem, v obliki dodatka k

Prospektu. Dodatek k Prospektu bo potrdila ATVP, objavljen pa bo na enak način kot ta Prospekt. Vlagatelj, ki bo Vpisno

potrdilo izpolnil in podpisal pred objavo morebitnega dodatka k Prospektu, bo lahko od že oddanega Vpisnega potrdila

odstopil in sicer v roku 2 dni od objave dodatka k Prospektu.

7.1.9. Način in rok vplačila Novih delnic

Za vplačane se bodo Ponujene delnice štele samo, če bodo vplačane pravočasno v skladu s tem Prospektom. Ponujene

delnice bodo pravočasno vplačane:

delnice vpisane v prvem vpisnem krogu; če bo emisijska vrednost vseh vpisanih delnic vplačana najkasneje do

konca prvega vpisnega kroga;

delnice vpisane v drugem vpisnem krogu:

- Mali vlagatelji: ob oziroma po vpisu, vendar najkasneje do konca zadnjega dne drugega vpisnega kroga;

- Veliki vlagatelji: predvidoma do vključno 11. 1. 2017 oziroma v skladu s pozivom k plačilu vključenim v

Preliminarno obvestilo o dodelitvi Novih delnic, katerega objava je predvidena na dan 9. 1. 2017.

Nove delnice se bodo štele za vplačane, ko bodo zneski vrednosti delnic vplačani v denarju, v valuti EUR, na Izdajateljev

račun, naveden na Vpisnem potrdilu (v nadaljevanju: »Bančni račun«), v postavljenem v roku za vplačilo, ki je odvisen od

tega, v katerem vpisnem krogu je Upravičeni vlagatelj vpisal delnice. Vlagatelj mora pri plačilu kot namen plačila navesti:

»vplačilo delnic«, kot sklic pa svojo davčno številko oziroma drug enoznačni identifikacijski znak, ki je naveden na

vlagateljevem Vpisnem potrdilu. Kot trenutek vplačila se bo štel trenutek, ko bo banka, pri kateri je odprt Bančni račun,

evidentirala vlagateljev priliv denarnih sredstev iz naslova vplačila Novih delnic.

Ponujene delnice bodo veljavno vpisane samo, če bodo vpisane v skladu z določili tega Prospekta, razen če ni v tem

Prospektu izrecno določeno drugače. Če vplačilo ne bo izvedeno v skladu s pogoji tega Prospekta (namen plačila, sklic,

nakazilo na bančni račun ipd.), Izdajatelj ne zagotavlja evidentiranja vplačila za nakup Novih delnic.

V primeru razhajanja med zneskom vplačila za Nove delnice in zneskom, določenim na Vpisnem potrdilu z upoštevanjem

morebitnih pogojev (za Obstoječe delničarje in Male vlagatelje) oziroma razhajanja med zneskom vplačila in emisijske

vrednostjo dodeljenih delnic, določeno v Preliminarnem obvestilu o dodelitvi novih delnic Velikim vlagateljem, bodo vplačila

obravnavana na naslednji način:

vplačila Obstoječih delničarjev in Malih vlagateljev:

- če bo vplačilo presegalo znesek, določen v Vpisnem potrdilu: vpisane delnice se bodo štele za pravilno

vpisane in vplačane, presežek se bo obravnaval kot Presežno vplačilo;

- če bo vplačilo manjše od zneska, določenega v Vpisnem potrdilu: Vpisno potrdilo se bo štelo za

neveljavno v celoti.

vplačila Velikih vlagateljev:

- če bo vplačilo presegalo emisijsko vrednost dodeljenih delnic: dodeljene delnice se bodo štele za

pravilno vpisane in vplačane, presežek se bo obravnaval kot Presežno vplačilo;

- če bo vplačilo manjše od emisijske vrednosti dodeljenih delnic: Vpisno potrdilo se bo štelo za neveljavno

v celoti.

Vplačila po roku za vplačilo za posamezno kategorijo Upravičenih vlagateljev se ne bodo upoštevala in bodo neveljavna.

Izjemoma lahko Izdajatelj po lastni presoji šteje za veljavna vplačila, ki so bila izvedena na dan izteka roka za posamezno

kategorijo vlagateljev, a so bila pri banki, ki vodi Bančni račun, evidentirana na kasnejši datum, če vlagatelj, ki je izvedel

takšno vplačilo, o tem obvesti (in predloži dokazila) Izdajatelju oziroma ALTI v roku, ki velja za posamezno kategorijo

vlagateljev.

V primeru, da posamezni Veliki vlagatelj, ki mu bodo Nove delnice sicer dodeljene, dodeljenih delnic ne bo vplačal oziroma

jih ne bo vplačal v celoti in bo zato njegovo Vpisno potrdilo neveljavno, lahko Izdajatelj v okviru svoje diskrecijske pravice

dodeli te delnice drugemu Velikemu vlagatelju in mu določi rok za vplačilo.


67

7.1.10. Način dostave Novih delnic in stroški, ki bremenijo vlagatelje

Nove delnice bodo izdane v nematerializirani obliki v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD d.d. in bodo vpisane

na Trgovalne račune vlagateljev. Če vlagatelj, ki želi pridobiti Nove delnice Hranilnice, še nima Trgovalnega računa, mora

predhodno odpreti takšen račun pri poravnalnem članu KDD d.d., ki ima hkrati položaj registrskega člana

(borznoposredniške družbe in nekatere banke). Podatki o članih KDD d.d., pri katerih je mogoče odpreti Trgovalni račun, so

dostopni na spletni strani KDD d.d. (https://www.kdd.si/Izdajatelji_in_clani/clani_ki_vodijo_racune_vp/seznam_clanov).

Vlagatelja bremenijo stroški, povezani s sklenitvijo in vzdrževanjem pogodbe o vodenju Trgovalnega računa ter v zvezi s

Trgovalnim računom, in vsi ostali stroški, ki jih borznoposredniška družba ali banka, ki vodi vlagateljev Trgovalni račun,

zaračunava v skladu z vsakokrat veljavnim cenikom (npr.: nadomestilo za vodenje Trgovalnega računa, nadomestilo za

vzdrževanje evidence podatkov stranke, nadomestilo za vzdrževanje evidence stanj in transakcij, itd.). Cene storitev

posameznih borznoposredniških družb in bank, ki lahko vodijo Trgovalne račune, se med seboj razlikujejo, zato naj se

vlagatelji pred odprtjem Trgovalnega računa o tovrstnih stroških posvetujejo z izbranim članom KDD d.d. Vlagatelja poleg

stroškov, povezanih s Trgovalnim računom, bremenijo tudi stroški plačilnega prometa v zvezi z vplačilom Novih delnic in

sicer v skladu z vsakokrat veljavnim cenikom organizacije, ki izvaja plačilni promet. Vlagatelje bremenijo tudi morebitni

stroški poštnin in telekomunikacijskih storitev, povezanih z oddajo Vpisnih potrdil.

7.1.11. Informacije o prednostni pravici do vpisa Novih delnic in o prenosljivosti te

prednostne pravice

Sklep o Dokapitalizaciji prednostnega upravičenja Obstoječih delničarjev ni izključil, zato imajo vsi Obstoječi delničarji

Prednostno pravico do vpisa Novih delnic, sorazmerno njihovi udeležbi v osnovnem kapitalu Hranilnice na dan 12. 12. 2016

(v nadaljevanju: »Prednostna pravica«). Obstoječi delničarji lahko Prednostno pravico uveljavljajo le v prvem vpisnem

krogu.

Število delnic, do katerih so upravičeni Obstoječi delničarji, se izračuna na podlagi razmerja med maksimalnim ponujenim

številom Novih delnic (25.245) in številom obstoječih delnic Izdajatelja (50.392) skupaj z delnimi pravicami, ki skupaj tvorijo

cele delnice (99), zmanjšanih za število lastnih delnic (8) ter ob upoštevanju števila obstoječih delnic posameznega

Obstoječega delničarja na dan 12. 12. 2016, pri čemer velja pravilo, da se število Novih delnic, ki jih bodo upravičeni vpisati

in vplačati posamezni Obstoječi delničarji, zaokroži navzdol.

Prednostna pravica do vpisa Novih delnic po tem Prospektu je prenosljiva v skladu z veljavnimi predpisi.

Osebe, na katere so bile prenesene Prednostne pravice, bodo obravnavane na enak način kot Obstoječi delničarji.

Prednostna pravica je prenosljiva do konca vpisnega kroga za Obstoječe delničarje, tj. do vključno zadnjega dne prvega

vpisnega kroga. Oseba, na katero je bila Prednostna pravica prenesena (pridobitelj Prednostne pravice), se mora ob vpisu

Ponujenih delnic izkazati s pogodbo o prenosu Prednostne pravice, na kateri mora biti overjen podpis Obstoječega delničarja

ali njegovega zastopnika. Podpis je lahko overjen pri notarju ali upravni enoti. Pridobitelj Prednostne pravice lahko Ponujene

delnice na podlagi pridobljene Prednostne pravice vpiše do konca vpisnega kroga za Obstoječe delničarje, tj. do zaključka

prvega vpisnega kroga, kot velja za Obstoječe delničarje, in sicer le na poslovnem naslovu ALTE na naslovu Železna cesta

18, 1000 Ljubljana, Slovenija (v času poslovanja in v skladu z odpiralnim časom predmetnega vpisnega mesta, na drugih

vpisnih mestih pridobitelji Prednostne pravice Novih delnic ne bodo mogli vpisati). V primeru odstopa Prednostne pravice do

istih delnic več osebam, te delnice veljavno vpiše tista oseba, ki jih vpiše prva, če pa se med njimi javi Obstoječi delničar, ima

slednji pravico do vpisa novih delnic.

Izdajatelj in/ali ALTA nista dolžna preverjati upravičenosti oziroma pravilnosti prenosa Prednostne pravice in ne odgovarja za

kakršnekoli morebitne posledice nepravilnega, napačnega, neveljavnega ali kakorkoli drugače neučinkovitega prenosa

Prednostne pravice, vključno z morebitno škodo, ki bi zaradi tega lahko nastala.

Če upravičenec Prednostne pravice ne uveljavi do konca prvega vpisnega kroga, slednja z zaključkom prvega vpisnega

kroga preneha.



68

7.2. Načrt porazdelitve in dodelitve

7.2.1. Kategorije vlagateljev, na katere je naslovljena ponudba Novih delnic

Ponudba Novih delnic Hranilnice poteka v dveh vpisnih krogih, pri čemer so v prvem vpisnem krogu Nove delnice upravičeni

vpisovati in vplačevati Obstoječi delničarji, v drugem vpisnem krogu pa Mali vlagatelji in Veliki vlagatelji ter tudi Obstoječi

delničarji, bodisi kot Mali vlagatelji bodisi kot Veliki vlagatelji. Podrobnejša ureditev vpisnih krogov je določena v točki 7.1.3

(Časovni okvirji ponudbe Novih delnic) tega Prospekta.

Definicija posameznih kategorij Upravičenih vlagateljev je vključena v točki 7.1.1 tega Prospekta (Osnovni pogoji ponudbe).

7.2.2. Vpis Novih delnic s strani večjih delničarjev, članov Uprave ali Nadzornega sveta

Hranilnice ter vpis več kot 5% ponudbe Novih delnic s strani ene osebe

Po informacijah, s katerimi razpolaga Hranilnica, naj bi imeli namen Ponujene delnice vpisati in vplačati nekateri večji

Obstoječi delničarji, ki bi s tem presegli prag 5% ponudbe. Na dan tega Prospekta sta edina delničarja, ki presegata prag 5%

osnovnega kapitala Hranilnice, družba GIC GRADNJE d.o.o. in Stanko Zorec. Omenjena delničarja bi lahko prag 5%

celotnega števila Ponujenih delnic presegla z uveljavljanjem Prednostne pravice v prvem vpisnem krogu.

Število Novih delnic, s katerim bi presegli prag 5% ponudbe, lahko vpišejo in vplačajo tudi nekateri Veliki vlagatelji. Izdajatelj

je od določenih Velikih vlagateljev prejel dokument, iz katerega izhaja interes za kapitalsko udeležbo v Hranilnici, ki presega

5%. Izdajatelj je z omenjenimi Velikimi vlagatelji sklenil pogodbo o varovanju zaupnih podatkov (»Non Disclosure

Agreement«) na voljo pa jim je tudi možnost skrbnega pregleda. Iz povedanega je utemeljeno pričakovati, da bi vsaj eden

izmed Velikih vlagateljev lahko vpisal takšno število Novih delnic, ki presega 5% ponudbe.

Člani Nadzornega Sveta in Uprave ter višji vodstveni delavci Hranilnice po njeni najboljši vednosti nimajo namena vpisovati

in vplačati Ponujenih delnic.

7.2.3. Dodelitev Novih delnic in način vračila presežnih oziroma neveljavnih vplačil

delnic

7.2.3.1. Razkritja pred dodelitvijo

Ponudba Novih delnic Hranilnice poteka v dveh vpisnih krogih, pri čemer so v prvem vpisnem krogu Nove delnice upravičeni

vpisovati in vplačevati Obstoječi delničarji, v drugem vpisnem krogu pa Mali vlagatelji in Veliki vlagatelji ter tudi Obstoječi

delničarji, bodisi kot Mali vlagatelji bodisi kot Veliki vlagatelji. Podrobnejša ureditev vpisnih krogov je določena v točki 7.1.3

tega Prospekta (Časovni okvirji ponudbe Novih delnic).

Definicija posameznih kategorij Upravičenih vlagateljev je vključena v točki 7.1.1 tega Prospekta (Osnovni pogoji ponudbe).

Ponudba Obstoječim delničarjem v okviru prvega vpisnega kroga ima prednost pred ponudbo Malim vlagateljem in Velikim

vlagateljem v okviru drugega vpisnega kroga. V drugem krogu bodo tako za vpis in vplačilo Malim vlagateljem in Velikim

Vlagateljem (oziroma Obstoječim delničarjem v prvi ali drugi kategoriji vlagateljev) na voljo le tiste Nove delnice, ki jih ne

bodo vpisali Obstoječi delničarji v prvem vpisnem krogu (v nadaljevanju: »Preostale delnice«).

Na podlagi izvedenih aktivnosti ugotavljanja tržnega interesa za nakup Novih delnic Hranilnica predvideva, da bo okoli 30%

Preostalih delnic namenjenih za dodelitev Malim vlagateljem, okoli 70% Preostalih delnic pa bo namenjen za dodelitev

Velikim vlagateljem drugega vpisnega kroga (v nadaljevanju: »Predvideni deleži porazdelitve Novih delnic«).

Končno število oziroma odstotek Preostalih delnic, ki bodo dodeljene Malim vlagateljem (v nadaljevanju: »Preostale delnice

za Male vlagatelje«) oziroma Velikim vlagateljem (v nadaljevanju: »Preostale delnice za Velike vlagatelje«) v okviru

drugega vpisnega kroga, bo določila Uprava po lastni presoji. Diskrecijska pravica Uprave pri določanju porazdelitve

Preostalih delnic med Male vlagatelje in Velike vlagatelje bo omejena na spremembo -30 odstotnih točk oziroma +50

odstotnih točk Predvidenih deležev porazdelitve Novih delnic v breme oziroma korist Malih vlagateljev, pri čemer se bo

skladno s to spremembo spremenil tudi delež Preostalih delnic za Velike vlagatelje. Pri dodelitvi Preostalih delnic Malim

vlagateljem oz. Velikim vlagateljem si bo Uprava Hranilnice prizadevala za dodelitev Novih delnic na način, da se doseže

lastniška struktura, ki bo v prihodnje zagotavljala zadostno finančno moč, dolgoročno učinkovito upravljanje, konkurenčnost

ter uspešen razvoj Hranilnice.


69

Okvirna dodelitev Preostalih delnic Malim vlagateljem in Velikim vlagateljem bo določena v Preliminarnem obvestilu o

dodelitvi Novih delnic Upravičenim vlagateljem drugega kroga in pozivu k vplačilu teh delnic, ki ga bo Hranilnica objavila v

najkrajšem možnem roku po zaključku drugega vpisnega kroga (predvidoma dne 9. 1. 2017). Veliki vlagatelji bodo dodeljene

Nove delnice morali vplačati do roka določenega v tem obvestilu (predvidoma 11. 1. 2017). Nove delnice, ki bodo dodeljene

Velikim vlagateljem, pa jih le-ti ne bodo pravočasno vplačali (v nadaljevanju: »Nevplačane delnice«) bodo obravnavane na

sledeč način:

če bodo Mali vlagatelji vplačali večje število delnic, kot jim bo dodeljeno: Nevplačane delnice se bodo

porazdelile med Male vlagatelje, sorazmerno številu Novih delnic, ki jih je posamezni vlagatelj vpisal in

vplačal, glede na skupno število vpisanih in vplačanih Novih delnic s strani Malih vlagateljev v okviru

drugega vpisnega kroga (pro rata), pri čemer število dodeljenih Nevplačanih delnic skupaj z že

dodeljenimi delnicami posameznemu Malemu vlagatelju ne bo preseglo števila, ki jih je ta vlagatelj vpisal

in vplačal. Pri sorazmerni dodelitvi novih delnic Malim vlagateljev bo število dodeljenih delnic

posameznemu vlagatelju zaokroženo navzdol na najbližje celo število;

če Mali vlagatelji ne bodo vplačali večjega števila delnic, kot jim bo dodeljeno: Nevplačane delnice se ne

bodo štele za vpisane in ne bodo izdane.

Končna razdelitev Preostalih delnic na Preostale delnice za Male vlagatelje in Preostale delnice za Velike vlagatelje, bo

objavljena skupaj z Rezultati ponudbe, in sicer predvidoma na dan 13. 1. 2017.

Vpisovanje Novih delnic Hranilnice bo predvidoma potekalo od vključno 12. 12. 2016 od 9. ure CET do vključno 5. 1. 2017

do 14. ure CET in sicer v dveh vpisnih krogih, kar je podrobneje predstavljeno v točki 7.1.3 tega Prospekta (Časovni okvirji

ponudbe Novih delnic). Hranilnica si pridržuje pravico do podaljšanja trajanja ponudbe in sicer do največ 10 dni s

podaljšanjem trajanja drugega vpisnega kroga. Hranilnica si pridržuje tudi možnost predčasnega zaključka ponudbe Novih

delnic kadarkoli v okviru drugega, a po zaključku prvega vpisnega kroga, pod pogoji, navedenimi v tem Prospektu.

Posamezni vlagatelji bodo lahko skladno s pogoji, vsebovanimi v tem Prospektu, oddali enega ali več Vpisnih potrdil, pri

čemer bodo lahko Obstoječi delničarji oddali Vpisna potrdila tako v prvem vpisnem krogu kot v drugem vpisnem krogu; v

slednjem bodisi kot Mali vlagatelji bodisi kot Veliki vlagatelji. Mali vlagatelji oziroma Veliki vlagatelji, ki niso hkrati Obstoječi

delničarji, bodo lahko vpisna potrdila oddali zgolj v drugem vpisnem krogu. Vpisna potrdila prvega vpisnega kroga imajo, v

okviru uveljavitve Prednostne pravice, prednost pred Vpisnimi potrdili drugega vpisnega kroga. Vpisna potrdila enega in

drugega vpisnega kroga so ločena in neodvisna in se bodo kot taka tudi presojala.

Prednostno pravico bodo lahko Obstoječi delničarji uveljavili v prvem vpisnem krogu, kar je podrobneje predstavljeno v točki

7.1.11 (Informacije o prednostni pravici do vpisa Novih delnic in o prenosljivosti te prednostne pravice) tega Prospekta.

7.2.3.2. Dodelitev Novih delnic

Obstoječi delničarji:

Nove delnice Hranilnice bodo primarno dodeljene Obstoječim delničarjem, ki bodo Nove delnice vplačali in vpisali v prvem

vpisnem krogu na podlagi Prednostne pravice, ob upoštevanju njihovih kapitalskih deležev v osnovnem kapitalu Hranilnice

na dan 12. 12. 2016. Merila za izračun dodelitve Novih delnic Obstoječim delničarjem na podlagi Prednostne pravice so

določena v točki 7.1.11 (Informacije o prednostni pravici do vpisa Novih delnic in o prenosljivosti te prednostne pravice) tega

Prospekta.

Mali vlagatelji:

Malim vlagateljem, ki bodo Ponujene delnice vpisali in vplačali v drugem vpisnem krogu, bo dodeljenih toliko Novih delnic,

kolikor jih bodo ti veljavno vpisali in vplačali, pod pogojem, da skupno število vpisanih in vplačanih delnic s strani Malih

vlagateljev v drugem krogu ne bo večje od števila Preostalih delnic za Male vlagatelje glede; v nasprotnem primeru (v

Prospektu: »Presežni vpis Malih vlagateljev«) bodo Nove delnice posameznemu Malemu vlagatelju dodeljene sorazmerno

številu Novih delnic, ki jih je ta vlagatelj vpisal in vplačal, glede na skupno število vpisanih in vplačanih novih delnic s strani

Malih vlagateljev v okviru drugega vpisnega kroga (pro rata). Pri sorazmerni dodelitvi novih delnic Malim vlagateljem v

primeru Presežnega vpisa Malih vlagateljev bo število dodeljenih delnic posameznemu vlagatelju zaokroženo navzdol na

najbližje celo število.


70

Smiselno enaka pravila bodo veljala za dodelitev Nevplačanih delnic (Velikih vlagateljev), če bo prišlo do Presežnega vpisa

Malih vlagateljev (glej točko 7.2.3.1 tega Prospekta (Razkritja pred dodelitvijo)).

Ne glede na navedeno se lahko, skladno z diskrecijsko pravico Uprave Hranilnice, končen odstotek Preostalih delnic, ki bodo

dodeljene Malim vlagateljem, zniža na 0%.

Veliki vlagatelji:

Velikim vlagateljem, ki bodo delnice vpisali v drugem vpisnem krogu, bodo Nove delnice dodeljene na podlagi odločitve

Uprave Hranilnice, pri čemer bo skupno število Novih delnic, dodeljenih posameznemu Velikemu vlagatelju, vezano na

število Preostalih delnic za Velike vlagatelje ter morebitno število delnic, ki bi ostale iz dodelitve Novih delnic Malim

vlagateljem v primeru Presežnega vpisa Malih vlagateljev zaradi zaokroževanja navzdol in veljavno vpisano količino vpisanih

delnic s strani posameznega Velikega vlagatelja (ob upoštevanju morebitnih Pogojev skladno s točko 7.1.4.2 tega Prospekta

(Dopustnost pogojev na Vpisnem )).

Pri dodelitvi Novih delnic posameznim Velikim vlagateljem bo Uprava upoštevala okoliščine, kot so (i) sodelovanje v fazi pred

trženjem (»pre-marketing«) in pri predstavitvah vodstva Izdajatelja (»management road-show presentation«) ter povratne

informacije po izvedbi teh postopkov, (ii) število vpisanih delnic na Vpisnem potrdilu tega vlagatelja, (iii) poznavanje sektorja

bančništva, (iv) investicijska zgodovina vlagatelja, (v) ocenjena kakovost vlagatelja in njegov investicijski portfelj in/ali (vi)

zmožnost vlagatelja, da podpre nadaljnji razvoj Hranilnice. Pri dodelitvi Novih delnic si Izdajatelj pridržuje posameznemu

Velikemu vlagatelju upoštevati tudi kreditno sposobnost tega vlagatelja, lahko pa se Uprava tudi odloči, da se posameznemu

Velikemu vlagatelju Nove delnice sploh ne dodelijo.

Dodeljeno število delnic posameznemu Velikemu vlagatelju drugega vpisnega kroga je lahko manjše, kot ga je posamezni

Veliki vlagatelj navedel na svojem Vpisnem potrdilu, pri čemer bo Uprava pri dodelitvi upoštevala morebitni postavljeni Pogoj

posameznega Velikega vlagatelja ter dejstvo, da je minimalni emisijski znesek dodelitve Novih delnic posameznemu

Velikemu vlagatelju 100.000,00 EUR. Ne glede na navedeno se lahko Uprava Izdajatelja v okviru svoje proste presoje odloči,

da se Nove delnice posameznemu Velikemu vlagatelju sploh ne dodelijo.

Vpisna mesta:

Pooblaščeni član za vpis Novih delnic je zgolj ALTA. Vlagatelji bodo lahko vpisovali nove delnice zgolj na vpisnih mestih,

navedenih v točki 7.1.4.1 (Pooblaščeni član KDD d.d., vpisna mesta in postopek vpisa) tega Prospekta in pod pogoji,

določenimi v tem Prospektu. Vpisna potrdila, ki jih bodo vlagatelji oddali na kateremkoli vpisnem mestu oziroma na katerikoli

način, predviden s tem Prospektom, bodo obravnavana enako in skladno s pravili tega Prospekta, ter ne glede na to, na

kakšen način so se vlagatelji seznanili s ponudbo Novih delnic (npr. z javno objavo Prospekta v Republiki Sloveniji, preko

aktivnosti družbe KAPITALSKA GENETIKA, d.o.o. ali drugače).

7.2.3.3. Izročitev Novih delnic vlagateljem

Po koncu ponudbe Novih delnic in njihovi dodelitvi ter po prejemu vpisnega potrdila v skupnem številu in za emisijski znesek

vseh dodeljenih Novih delnic s strani pooblaščenega člana KDD d.d., bo Hranilnica pri sodnem registru Okrožnega sodišča v

Kranju vložila predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala, povečanja števila izdanih delnic Izdajatelja in sprememb

Statuta. Po prejemu sklepa Okrožnega sodišča v Kranju o vpisu teh sprememb v sodni register bo Hranilnica na KDD d.d.

vložila nalog za izdajo Novih delnic v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD d.d. ter vpis Novih

delnic na Trgovalne račune vlagateljev. Skladno s tem nalogom bo KDD d.d. Nove delnice, ki so bile posameznemu

vlagatelju dodeljene, izdala na ime posameznega vlagatelja in jih vpisala na njegov Trgovalni račun.

Glede na s tem Prospektom predvidene časovne okvirje ponudbe Novih delnic, Hranilnica ocenjuje, da bodo Nove delnice

vpisane na Trgovalne račune posameznih vlagateljev v prvi polovici decembra 2016. Hranilnica ne jamči, da bodo vpisi do

omenjenega datuma dejansko izvedeni.

Če povečanje osnovnega kapitala na podlagi Sklepa o Dokapitalizaciji in ponudbe Novih delnic ne bo vpisano v sodni

register do 31. 5. 2017, bo vpis Novih delnic postal neobvezujoč tako za Hranilnico kot za vlagatelje. Hranilnica in vlagatelji v

takšnem primeru iz naslova vpisa Novih delnic ne bodo imeli več zahtevkov drug do drugega, razen morebitnega zahtevka

za brezobrestno vračilo vplačanega zneska, ki bo vrnjen v skladu s pravili določenimi v točki 7.2.3.4 (Način vračila presežnih

oziroma neveljavnih vplačil delnic) tega Prospekta.


71

7.2.3.4. Način vračila presežnih oziroma neveljavnih vplačil delnic

Vplačila vpisanih Novih delnic se od trenutka evidentiranja vplačil na transakcijskem računu Izdajatelja do morebitnega

vračila teh vplačil na račun vlagateljev oziroma vplačnikov ne obrestujejo.

Neveljavna vplačila oziroma vplačila, izvedena na podlagi Vpisnih potrdil, ki se skladno s tem Prospektom štejejo za

neveljavna, oziroma vplačila, ki presegajo dodeljeno število Novih delnic (v nadaljevanju: »Presežna vplačila«), bodo v roku

15 dni po objavi Rezultata ponudbe Novih delnic brezobrestno in brez kakršnih koli drugih nadomestil vrnjena na

transakcijske račune vlagateljev oziroma vplačnikov, skladno s podatki, navedenimi na Vpisnih potrdilih vlagateljev.

Smiselno enaka pravila bodo veljala za vračilo vplačil za Nove delnice v primeru, če bi bila ponudba Novih delnic ali

povečanje osnovnega kapitala Izdajatelja na podlagi Sklepa od Dokapitalizacij oziroma ponudbe Novih delnic iz katerega koli

razloga neuspešna.

7.2.4. Postopek obveščanja vlagateljev o dodelitvi Novih delnic

Hranilnica bo vlagatelje o številu dodeljenih Novih delnic oziroma o tem, da jim ni bila dodeljena nobena Nova delnica

Hranilnice, obvestila pisno po pošti ali preko elektronske pošte, odvisno od izbrane možnosti in podatkov, navedenih na

Vpisnem potrdilu. Obstoječe delničarje, ki bodo Nove delnice vpisali in vplačali v prvem vpisnem krogu, bo Hranilnica o

številu dodeljenih Novih delnic glede na njihov kapitalski delež v osnovnem kapitalu Hranilnice obvestila z Obvestilom o

rezultatih prvega kroga, predvidoma do 29. 12. 2016.

O okvirni dodelitvi Preostalih delnic bo Hranilnica Upravičene vlagatelje drugega vpisnega kroga obvestila s Preliminarnim

obvestilom o dodelitvi Novih delnic Upravičenim vlagateljem drugega kroga in pozivom k vplačilu teh delnic, predvidoma dne

9. 1. 2017.

Končno razdelitev Preostalih delnic med Male vlagatelje in Velike vlagatelje bo Hranilnica, na enak način kot ta Prospekt,

objavila z Objavo Rezultata ponudbe in Obvestilom vlagateljem o številu dodeljenih delnic, predvidoma na dan 13. 1. 2017.

Vlagatelji bodo prejeli ustrezna obvestila o vpisu Novih delnic v centralni register vrednostnih papirjev pri KDD d.d. v skladu z

veljavno zakonodajo.

Z Novimi delnicami se predvidoma ne bo trgovalo na organiziranem trgu. Vlagatelji lahko z njimi razpolagajo skladno z

veljavnimi predpisi.

Izdajatelj ne prevzema nikakršnih tveganj oziroma odgovornosti, ki izhajajo iz morebitnih poslov vlagateljev z vpisanimi

Novimi delnicami pred Objavo Rezultata ponudbe in Obvestilom vlagateljem o številu dodeljenih delnic in izdajo Novih delnic

v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD d.d.; le-te v celoti prevzemajo izključno

vlagatelji sami oziroma pogodbene stranke tovrstnih poslov.

7.2.5. Opcija za presežno dodelitev in »greenshoe« opcija

Opcija za presežno dodelitev in »greenshoe« opcija nista bili podeljeni.

7.3. Oblikovanje in razkritje emisijske cene

7.3.1. Oblikovanje emisijske cene

Skladno s Sklepom o Dokapitalizaciji, ki ga je Uprava sprejela ob upoštevanju tržnih razmer in ga je potrdil Nadzorni svet

Hranilnice, je emisijska (ponudbena) cena ene Nove delnice določena v razponu in se giblje od najmanj 99 EUR do največ

162 EUR za posamezno Novo delnico (v nadaljevanju: »Razpon emisijske cene«).

V obdobju od začetka prvega vpisnega kroga do Objava emisijske (ponudbene) cene Nove delnice, ki bo najkasneje tri dni

pred zaključkom prvega vpisnega kroga (predvidoma do 22. 12. 2016 do 14. ure CET) (v nadaljevanju: »Preizkusno

obdobje«), bo pooblaščeni član KDD d.d. sprejemal Vpisna potrdila vlagateljev, pri čemer bodo takšna Vpisna potrdila lahko

vsebovala bodisi Pogoj glede skupne emisijske vrednosti vpisanih delnic bodisi Pogoj glede emisijske vrednosti posamezne

delnice (glej točko 7.1.4.2 (Dopustnost pogojev na Vpisnem )). Vpisna potrdila bodo vsebovala pooblastilo ALTI kot

pooblaščenemu članu, da Vpisna potrdila v skladu s pogoji tega Prospekta izpolni s podatki, ki jih predpisuje 336. člen ZGD-

1, kar je podrobneje opisano v točki 7.1.4.2 (Dopustnost pogojev na Vpisnem potrdilu).


72

Hkrati s ponudbo Novih delnic po tem Prospektu bo potekala tudi ponudba Velikim vlagateljem, na podlagi ustreznih izjem od

objave Prospekta. Veliki vlagatelji, katerim bo omogočen podrobnejši pregled poslovanja Hranilnice, bodo indikativno

ponudbo za nakup Novih delnic Hranilnici posredovali pred iztekom Preizkusnega obdobja.

Na podlagi zbranih Vpisnih potrdil v Preizkusnem obdobju in indikativnih ponudb Velikih vlagateljev bo Uprava Hranilnice, v

okviru Razpona emisijske cene in s soglasjem Nadzornega sveta, določila emisijsko (ponudbeno) ceno ene Nove delnice.

Med faktorji, ki bodo upoštevani pri določitvi emisijske (ponudbene) cene ene Nove delnice, bodo (i) narava in obseg

zanimanja za Ponujene delnice s strani povabljenih Obstoječih delničarjev in Velikih vlagateljev, vključno s cenovno

občutljivostjo povpraševanja teh vlagateljev po Ponujenih delnicah; (ii) splošne razmere v bančništvu, (iii) prihodki, dobiček in

nekatere druge finančne in poslovne informacije o Hranilnici v zadnjih obdobjih, (iv) cena, pri kateri bi se glede na Vpisna

potrdila v Preizkusnem obdobju zbral celoten ali največji emisijski znesek za izdane delnice, (v) tržne cene vrednostnih

papirjev in nekatere finančne in poslovne informacije o drugih družbah, katerih dejavnosti so podobne dejavnosti Hranilnice,

(vi) vrednotenje primerljivih bank na borzah, (vii) gospodarske razmere in razmere, ki splošno prevladujejo na trgu, (viii)

morebitni pogoji na Vpisnih potrdilih v Preizkusnem obdobju ter (ix) drugi relevantni faktorji.

Emisijska (ponudbena) cena ene Nove delnice v nobenem primeru ne bo nižja od 99 EUR oziroma višja od 162 EUR.

Emisijska (ponudbena) cena ene Nove delnice bo enaka za vse Upravičene vlagatelje, ne glede na to v katerem krogu bodo

vpisali Nove delnice.

7.3.2. Razkritje emisijske cene

Hranilnica bo emisijsko (ponudbeno) ceno ene Nove delnice objavila najkasneje tri dni pred koncem prvega kroga

vpisovanja. Natančen čas Objave emisijske (ponudbene) cene Nove delnice bo odvisen od števila in vsebine Vpisnih potrdil,

prejetih v Preizkusnem obdobju, pri čemer bo upoštevana predvsem možnost Hranilnice, da na podlagi prejetih Vpisnih

potrdil določi emisijsko (ponudbeno) ceno, ki bi bila v največjo korist Hranilnice in bi se z določeno stopnjo verjetnosti

odražala v največjem možnem izkupičku iz naslova ponudbe Novih delnic.

Emisijska (ponudbena) cena ene Nove delnice bo vložena pri ATVP in objavljena na spletni strani Hranilnice (www.lon.si) ter

spletni strani ALTE (www.alta.si).

7.4. Prodaja in odkup prve izdaje Novih delnic

Ponudbo Novih delnic Hranilnica izvaja v sodelovanju s pravnimi svetovalci Odvetniško pisarno Ulčar & partnerji d.o.o. ter

finančnimi svetovalci družbo KAPITALSKA GENETIKA, d.o.o. (v nadaljevanju: »Svetovalci«). Storitve, povezane z

zagotavljanjem vpisnih mest in vpisovanjem Novih delnic opravlja ALTA.

Vloga Svetovalcev in ALTE je podrobneje opredeljena v točkah 4.5 (Interes fizičnih in pravnih oseb, ki sodelujejo pri

Ponudbi), 12.1 (Svetovalci) in 8.3 (Informacije o dosedanjih aktivnostih Izdajatelja v zvezi s ponudbo Novih delnic Novih

delnic) tega Prospekta.

Med Izdajateljem in Svetovalci ter ALTO oziroma osebami, povezanimi s temi osebami, ni sklenjen noben dogovor o

prevzemu izdaje Novih delnic (»underwriting«) niti na temelju trdne obveze (»firm commitment«), niti po najboljših močeh

(»best effort«), niti jih Izdajatelj ne namerava skleniti.

http://www.lon.si/


73

8. SPREJEM DELNIC V TRGOVANJE IN UREDITEV TRANSAKCIJ

8.1. Predvideno in preteklo trgovanje z delnicami Izdajatelja na organiziranem trgu

Obstoječe delnice Izdajatelja na datum tega Prospekta niso uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev. Izdajatelj do

datuma tega Prospekta ni sprejel nobenih odločitev, da bi po končani dokapitalizaciji delnice Hranilnice z oznako LON

(Obstoječe in Nove delnice) uvrstil na katerikoli organiziran trg vrednostnih papirjev.

8.2. Stabilizacija

Izdajatelj ni odobril možnosti presežne dodelitve ali drugače predlagal, da se v zvezi s ponudbo uvedejo dejavnosti za

stabilizacijo cen. Z delnicami Izdajatelja se ne trguje na organiziranem trgu.

8.3. Informacije o dosedanjih aktivnostih Izdajatelja v zvezi s ponudbo Novih delnic

Hranilnica je julija 2016 prejela neformalno informacijo o obstoju interesa za nakup delnic Hranilnice, s strani GORENJSKE

BANKE D.D., KRANJ (v nadaljevanju: »GB«). Ker namerava Hranilnica s spremembo strategije spremeniti svoj pristop k

dokapitalizaciji, pri čemer si bo prizadevala za vstop strateškega partnerja, je izkazan interes vzela v obzir pri odločanju o

načinu dokapitalizacije.

Hranilnica je z družbo KAPITALSKA GENETIKA, d.o.o. septembra 2016 sklenila pogodbo o nudenju storitev strokovnega

svetovanja v povezavi s ponudbo Novih delnic, ki zajemajo predvsem:

preverjanje tržnega utripa in interesa morebitnih Velikih vlagateljev za sodelovanje v ponudbi Novih

delnic;

komuniciranje s potencialnimi vlagatelji iz prejšnjega odstavka, z namenom koordinacije ponudbe;

pripravo preliminarne predstavitve za Velike vlagatelje;

svetovanje Hranilnici o načinu oblikovanja ponudbe;

izvedbo predstavitev Hranilnice v sodelovanju z Upravo (ti. »roadshow presentation«) Velikim

vlagateljem;

svetovanje Hranilnici pri izbiri potencialnega Velikega vlagatelja.

Hranilnica do dneva tega Prospekta ni opravljala aktivnosti, ki bi jih bilo mogoče šteti za ponudbo delnic javnosti, kot to

določa 30. člen ZTFI. Hranilnica je potencialnim Velikim vlagateljem posredovala kratek predstavitveni dokument (»teaser«)

in jih pozvala, da naj izkažejo svoj interes za kapitalsko udeležbo v Izdajatelju. Z manjšim številom Velikih Vlagateljev je

Hranilnica sklenila dogovor o varovanju zaupnih informacij (»Non-disclosure agreement«), na podlagi katerega imajo Veliki

vlagatelji, ki so izkazali interes do določene kapitalske udeležbe v Hranilnici, možnost opravljanja skrbnega pregleda.

Ostalim Velikim vlagateljem, ki kvantitativnega kriterija kapitalske udeležbe ne bodo dosegli, bo predvidoma na razpolago

podrobnejši dokument o Izdajatelju (»fact book«). Obema skupinama Velikih vlagateljev so na voljo tudi predstavitve s

sodelovanjem uprave Izdajatelja (»management road show presentation«).

Hranilnica v prihodnosti načrtuje strategijo generične rasti, z možnostjo prevzemanja manjših finančnih organizacij v isti ali

komplementarnih dejavnostih, zato mora, zaradi doseganja minimalnih ekonomij obsega, povečati obseg poslovanja in

ustvariti določeno rast obsega poslovanja. Ena izmed temeljnih usmeritev Hranilnice pri uresničevanju strategije rasti je,

poleg diferenciacije, tudi povezovanje s strateškimi in produktnimi parterji. Ob upoštevanju navedenega, si bo Hranilnica

prizadevala za strateško povezovanje s potencialnimi Velikimi vlagatelji, glede na izkazan interes slednjih.

Hranilnica je septembra 2016 z Odvetniško pisarno Ulčar & partnerji d.o.o. sklenila pogodbo za i) opravljanje storitev

pravnega svetovanja s področja ZGD-1, ZTFI ter ZBan-2 v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala z denarnimi vložki in

ponudbo ter izdajo Novih delnic v Republiki Sloveniji in ii) pripravo tega Prospekta, ki ga je, v izogib dvomu, pregledala in

potrdila Hranilnica.

Hranilnica je septembra 2016 z ALTO sklenila pogodbo za izvedbo investicijskih storitev oziroma pomožnih investicijskih

storitev v zvezi s prvo prodajo Novih delnic, ki zajemajo storitve v zvezi z izvedbo vpisa Novih delnic, in sicer predvsem:

izdelavo Vpisnih potrdil na podlagi sklepov in navodil organov upravljanja in nadzora Hranilnice;

organizacijo vpisa Novih delnic na vpisnih mestih;


74

izvedbo vpisa Novih delnic s i) sprejemom vpisnikov, ii) identifikacijo vpisnikov; iii) izpolnitev Vpisnih

potrdil v 4-ih izvodih, iv) izdajo Vpisnih potrdil vpisnikom ter v) po zaključenem vpisu Novih delnic;

posredovanje pisnega seznama vpisnikov in vpisnic Hranilnici.

Vloga ALTE pri ponudbi Novih delnic je povsem tehnične narave in je omejena na opravila povezana z vpisovanjem Novih

delnic.


75

9. PRODAJA DELNIC S STRANI IMETNIKOV

9.1. Prodaja obstoječih delnic s strani imetnikov

Ta Prospekt je bil pripravljen zgolj za namene ponudbe Novih delnic s strani Hranilnice. Nobena oseba razen Hranilnice ne

ponuja Novih delnic v prodajo na podlagi tega Prospekta. Po najboljšem vedenju Hranilnice nobeden izmed Obstoječih

delničarjev, v časovnih okvirjih, ki sovpadajo s časovnimi okvirji, predvidenimi v tem Prospektu, nima namena prodaje

pomembnejšega deleža obstoječih delnic Hranilnice.

9.2. Dogovori o blokadi

Hranilnica in po njeni najboljši vednosti tudi nobena z njo povezana oseba, ni sklenila, niti nima namena skleniti nobene

pogodbe, s katero bi uredila kakršnokoli odpoved oziroma blokado razpolaganja z delnicami Hranilnice.


76

10. STROŠKI IN PRIHODKI V ZVEZI S PONUDBO NOVIH DELNIC

10.1. Ocena skupnih stroškov ponudbe Novih delnic

Hranilnica ocenjuje, da bodo skupni stroški, ki bodo nastali v zvezi s ponudbo Novih delnic znašali okvirno 50.000 EUR -

85.000 EUR (v nadaljevanju: »Predvideni stroški«). V znesek Predvidenih stroškov so vključeni naslednji stroški:

plačilo takse za odobritev tega Prospekta s strani ATVP: 5.000 EUR,

fiksno nadomestilo za izdajo Novih delnic v centralnem registru vrednostnih papirjev KDD d.d.: 510,04

EUR;

stroški svetovanja glede ponudbe Novih delnic: 25.000 EUR – 30.000 EUR;

stroški priprave Prospekta in stroški s tem povezanih odvetniških storitev: 15.000 EUR – 25.000 EUR;

stroški povezani z vzpostavitvijo vpisnih mest in vpisovanjem Novih delnic: 5.000 EUR – 10.000 EUR;

drugi stroški (stroški tiskanja Prospekta, stroški taks in stroški objav): cca 1.000 EUR;

davčni stroški: 22% DDV.

Zgoraj opisani Predvideni stroški predstavljajo okvirne stroške, ki jih je Hranilnica ocenila na podlagi razmerji z osebami, s

katerimi sodeluje pri ponudbi Novih delnic. Natančnega zneska dejanskih stroškov, ki bodo nastali v povezavi s ponudbo

Novih delnic v tem trenutku ni mogoče zanesljivo določiti, predvsem zaradi vezanosti nekaterih stroškov na rezultate

ponudbe Novih delnic. Hranilnica ne zagotavlja, da stroški, ki bodo nastali v povezavi s ponudbo Novih delnic ne bodo bodisi

višji bodisi nižji od Predvidenih stroškov.

10.2. Ocena skupnega izkupička iz naslova ponudbe Novih delnic

Skupni bruto izkupiček iz naslova ponudbe Novih delnic je enak emisijski (ponudbeni) ceni Nove delnice, pomnoženi s

skupnim številom vpisanih in vplačanih Novih delnic. Skupni neto izkupiček za Hranilnico pa bo enak bruto izkupičku,

znižanem za skupne stroške, povezane s ponudbo Novih delnic.

Ker je emisijska vrednost Novih delnic določena v razponu in bo znana šele po začetku prvega kroga vpisovanja Novih

delnic (vendar najkasneje 3 dni pred koncem prvega kroga vpisovanja), pri čemer bo končno število vpisanih in vplačanih

delnic na podlagi te ponudbe znano najprej po dodelitvi Novih delnic Upravičenim vlagateljem, dejanskega izkupička iz

naslova ponudbe Novih delnic v tej fazi ni mogoče predvideti.

Ker ponudba Novih delnic nima praga uspešnosti, se lahko dejanski bruto izkupiček iz naslova ponudbe novih delnic nahaja

znotraj razpona med emisijsko vrednostjo ene Ponujene delnice in to vrednostjo pomnoženo z maksimalnim številom

Ponujenih delnic na podlagi Sklepa o Dokapitalizaciji, in sicer v odvisnosti od števila vpisanih in vplačanih oziroma izdanih

Novih delnic in končne emisijske (ponudbene) cene za eno Novo delnico.

Spodnja tabela zato prikazuje predviden bruto in neto izkupiček pod predpostavko vpisa in vplačila maksimalnega števila

Novih delnic, ki so v skladu s Sklepom o Dokapitalizaciji lahko predmet te ponudbe (25.245) ob upoštevanju (i) najnižje

možne emisijske vrednosti (Scenarij A) in (ii) najvišje možne emisijske vrednosti (Scenarij B).


št. vpisanih in vplačanih

delnic 25.245 25.245





Tabela 12: Predviden izkupiček iz naslova ponudbe Novih delnic


77

11. REDČENJE OZIROMA RAZVODENITEV

Celotni kapital Hranilnice iz nerevidiranega izkaza finančnega položaja na dan 30. 6. 2016 je znašal 13.360 tisoč EUR, kar

pomeni, da je knjigovodska vrednost posamezne delnice Hranilnice na ta dan znašala 264,64 EUR (v nadaljevanju:

»Knjigovodska vrednost«). Knjigovodska vrednost delnice upošteva 50.392 delnic Hranilnice, vpisanih v register

vrednostnih papirjev pri KDD d.d., h katerim se prišteje delne pravice, ki odgovarjajo 99 celim delnicam, ter odšteje 8 lastnih

delnic, katerih imetnica je bila na dan izračuna Hranilnica (skupno upoštevano število delnic: 50.483).

Končna emisijska (ponudbena) cena ene Nove delnice je določena v razponu od 99 EUR do 162 EUR (»Razpon emisijske

cene«), kar pod predpostavko vpisa vseh Novih delnic na podlagi Sklepa o Dokapitalizaciji (25.245), pomeni skupno

emisijsko ceno med 2.499.255 EUR in 4.089.690 EUR. Pod predpostavko celotnih stroškov, povezanih s ponudbo Novih

delnic v višini 50.000 EUR (v primeru emisijske cene na spodnji meji Razpona emisijske cene) oziroma 85.000 EUR (v

primeru emisijske cene na zgornji meji Razpona emisijske cene), bi to pomenilo neto izkupiček iz naslova ponudbe Novih

delnic med 2.449.255 EUR in 4.004.690 EUR. Obenem bi se skupno število delnic Hranilnice povečalo na 75.728 (ob

upoštevanju 8 lastnih delnic, ki predstavljajo odbitno postavko).

Če bi se kapital Hranilnice pod zgornjimi predpostavkami povečal na dan 30. 6. 2016, bi knjigovodska vrednost ene delnice

Hranilnice znašala 208,76 EUR (v primeru emisijske cene na spodnji meji Razpona emisijske cene, v nadaljevanju:

»Knjigovodska vrednost 1«) oziroma 229,30 EUR (v primeru emisijske cene na zgornji meji Razpona emisijske cene, v

nadaljevanju: »Knjigovodska vrednost 2«).

Ob upoštevanju Knjigovodske vrednosti 1 in emisijske cene ene Nove delnice na spodnji meji Razpona emisijske cene, bi

posredno povečanje vrednosti za kupce Novih delnic, merjeno kot presežek Knjigovodske vrednosti 1 na eno delnico

Hranilnice po dokapitalizaciji nad emisijsko (ponudbeno) ceno ene Nove delnice, t.i. »accretion«, znašalo 109,76 EUR

(Knjigovodska vrednost 1 – emisijska cena na spodnji meji Razpona emisijske cene) oziroma 111%.

Ob upoštevanju Knjigovodske vrednosti 2 in emisijske cene ene Nove delnice na zgornji meji Razpona emisijske cene, bi

posredno povečanje vrednosti za kupce Novih delnic, merjeno kot presežek knjigovodske vrednosti na eno delnico

Hranilnice po dokapitalizaciji nad emisijsko (ponudbeno) ceno ene Nove delnice, t.i. »accretion«, znašalo 67,30 EUR

(Knjigovodska vrednost 2 – emisijska cena na zgornji meji Razpona emisijske cene) oziroma 42%.

Pod predpostavko, da Obstoječi delničarji ne bi sodelovali v ponudbi Novih delnic (ne bi vpisali in vplačali nobene Nove

delnice) in pod predpostavko emisijske cene na spodnji meji Razpona emisijske cene ter ob upoštevanju ostalih zgoraj

navedenih predpostavk, bi to za Obstoječe delničarje pomenilo: (i) razvodenitev v smislu zmanjšanja knjigovodske vrednosti

na eno delnico Hranilnice v višini 55,88 EUR (Knjigovodska vrednost – Knjigovodska vrednost 1) oziroma 21% in (ii)

razvodenitev v smislu zmanjšanja deleža njihovih Obstoječih delnic v vseh 75.728 delnicah Hranilnice in posledično v

osnovnem kapitalu Hranilnice za 33%.

Pod predpostavko, da Obstoječi delničarji ne bi sodelovali v ponudbi Novih delnic (ne bi vpisali in vplačali nobene Nove

delnice) in pod predpostavko emisijske cene na zgornji meji Razpona emisijske cene ter ob upoštevanju ostalih zgoraj

navedenih predpostavk, bi to za Obstoječe delničarje pomenilo: (i) razvodenitev v smislu zmanjšanja knjigovodske vrednosti

na eno delnico Hranilnice v višini 35,34 EUR (Knjigovodska vrednost – Knjigovodska vrednost 2) oziroma 13% in (ii)

razvodenitev v smislu zmanjšanja deleža njihovih Obstoječih delnic v vseh 75.728 delnicah Hranilnice in posledično v

osnovnem kapitalu Hranilnice za 33%.

Razvodenitev v smislu zmanjšanja deleža delnic Obstoječih delničarjev v osnovnem kapitalu Hranilnice je izražena kot

odstotek Novih delnic v osnovnem kapitalu Hranilnice po dokapitalizaciji na podlagi ponudbe Novih delnic, pod predpostavko

vpisa in vplačila 25.245 delnic ((25.245 x 100) / 75.728).

Obstoječi delničarji se lahko delno ali v celoti izognejo razvodenitvi z vplačilom in vpisom Novih delnic na podlagi uveljavitve

Prednostne pravice.

Zgornji izračuni so prilagojeni glede na stanje na dan 30. 6. 2016 in upoštevajo tudi 8 lastnih delnic, katerih Imetnica je bila

na ta dan Hranilnica. Lastne delnice tvorijo odbitno postavko.


78

12. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI S PONUDBO NOVIH DELNIC,

INFORMACIJE TRETJIH OSEB IN IZJAVA STROKOVNJAKOV IN

DEKLARACIJE O VSEH INTERESIH

12.1. Svetovalci

Hranilnica je z Odvetniško pisarno Ulčar & partnerji d.o.o. sklenila Pogodbo o opravljanju storitev za i) storitve pravnega

svetovanja s področja ZGD-1, ZTFI ter ZBan-2 v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala z denarnimi vložki in izdajo ter

ponudbo Novih delnic v Republiki Sloveniji in ii) pripravo tega Prospekta, ki ga je, v izogib dvomu, pregledala in potrdila

Hranilnica.

Odvetniška pisarna Ulčar & partnerji d.o.o. ne prevzema odgovornosti za podatke, ki so navedeni v tem Prospektu, poročilih,

mnenjih ali drugih dokumentih, na katere se sklicuje ta Prospekt.

Hranilnica je z družbo KAPITALSKA GENETIKA, d.o.o. sklenila pogodbo o nudenju storitev strokovnega svetovanja v

povezavi s ponudbo Novih delnic, ki zajemajo predvsem svetovanje glede oblikovanja ponudbe, koordinacijo med svetovalci,

preverjanje interesa pri Velikih vlagateljih in svetovanje glede slednjih.

KAPITALSKA GENETIKA, d.o.o. bo pri predstavitvah Hranilnice, Velikim vlagateljem v okviru Preizkusnega obdobja,

predvidoma uporabljala tudi dokumentacijo, ki ni del tega Prospekta in z njim ni povezana. Ne glede na to bo omenjena

družba za ponudbo Novih delnic uporabljala tudi ta Prospekt.

Aktivnosti Svetovalcev so podrobneje opisane v točki 8.3 (Informacije o dosedanjih aktivnostih Izdajatelja v zvezi s ponudbo

Novih delnic) tega Prospekta.

12.2. Druge revidirane informacije

V ta Prospekt so vključeni revidirani računovodski izkazi Hranilnice na dan in za leto, ki se je končalo 31. 12. 2013, 31. 12.

2014 in 31. 12. 2015. Podrobnosti v zvezi s tem so pojasnjene v poglavjih 2 (ZAKONITI REVIZORJI) in 4 (IZBRANE

FINANČNE INFORMACIJE) ter točki 3.2 (Podatki, vključeni v Prospekt) tega Prospekta.

Računovodski izkazi Hranilnice na dan 30. 6. 2016 oziroma za obdobje 1. 1. 2016 - 30. 6. 2016 s primerljivimi podatki za

Hranilnico na dan 30. 6. 2015 oziroma za obdobje 1. 1. 2015 - 30. 6. 2015, ki so vključeni v ta Prospekt, niso bili revidirani.

Ostale informacije v tem Prospektu niso bile revidirane.

12.3. Izjave oziroma poročila strokovnjakov

V Prospekt, razen revizorjevih poročil glede računovodskih izkazov, na katera se sklicuje ta Prospekt, ni vključeno nobeno

mnenje ali poročilo, ki se pripisuje osebi kot strokovnjaku.

12.4. Informacije tretjih oseb

V Prospekt so vključene informacije o bančnem sistemu, gospodarstvu, nepremičninskem trgu in informacije o trendih,

katerih vir je tretja oseba. Hranilnica ni neodvisno preverila podatkov iz panožnih publikacij, tržnih raziskav oz. drugih javno

dostopnih virov informacij, vendar verjame, da se je na podatke, vsebovane v teh gradivih, mogoče zanesti. Hranilnica ne

jamči, da so ti podatki točni. Podatki, pridobljeni iz prej omenjenih virov, so bili natančno povzeti in, kolikor je znano Hranilnici

in kolikor lahko to potrdi na podlagi podatkov, objavljenih s strani teh virov, niso bila izpuščena nobena dejstva, ki bi lahko

povzročila nenatančno ali zavajajočo preslikavo podatkov. Kjer so v Prospektu uporabljene informacije tretjih oseb, je

naveden vir informacij.


79

13. PODATKI O IZDAJATELJU

13.1. Osnovne informacije o Izdajatelju

OSNOVNI PODATKI O IZDAJATELJU

Firma Hranilnica LON d.d., Kranj

Sedež Kranj, Slovenija

Poslovni naslov Žanova ulica 3, 4000 Kranj, tel.: 04 28 00 777

Zakonodaja, po kateri

Izdajatelj deluje

slovenska zakonodaja; statusno ureditev in ključna pravila delovanja določata predvsem ZGD-1

in ZBan-2

Matična številka 5624908000

Davčna številka SI 40451372

Registracija

pri Okrožnem sodišču v Kranju;

številka registrskega vložka 1/03560/00;

datum registracije: 6.7.1992

Št. poravnalnega

računa pri Banki

Slovenije

SI56 6000 0000 6000 006, SI56 0100 0000 6000 018

SWIFT koda HLONSI22

Glavna dejavnost K 64.190 drugo denarno posredništvo

Pravnoorganizacijska

oblika

Delniška družba d.d.

Struktura upravljanja Dvotirni sistem

Organi upravljanja Uprava, Nadzorni svet in Skupščina

Osebe pooblaščene

za zastopanje

JAKA VADNJAL (predsednik uprave)

BOJAN MANDIČ (član uprave);

Nadzorni svet

BRANKA REMŠKAR;

JANEZ JELOVŠEK;

JANKO MEDJA;

ROBERT LIČEN;

SREČKO KENDA

Osnovni kapital 3.786.825,00 EUR

Obstoječe delnice

Osnovni kapital: Razdeljen je na 50.392 delnic z

nominalnim zneskom 75,00 EUR in

delne pravice, katere skupaj tvorijo

polne pravice, ki odgovarjajo 99

delnicam z nominalnim zneskom 75

EUR

Razredi delnic: Osnovni kapital je razdeljen na:

1.199 prednostnih imenskih

http://www.gvin.com/IskalnikCE/Pages/SearchResult.aspx?Mode=GvinSI&App=GvinIskalnikSI&Kontekst=1&QueryDejavnost=K%2064.190


80

delnic razreda A z oznako

LONP, ki dajejo imetniku

pravice, opisane v 6.

poglavju tega Prospekta; in

49.193 navadnih imenskih

delnic razreda B z oznako

LONR I.B – XII.B, ki dajejo

imetniku pravice, opisane v

6. poglavju tega Prospekta

Oblika delnic Delnice razreda A in delnice razreda B

so izdane v nematerializirani obliki in

so vodene v centralnem registru

vrednostnih papirjev pri KDD d.d. pod

oznako LON

Drugi lastniški vrednostni papirji Drugih vrednostnih papirjev, ki dajejo

imetniku delniško nakupno opcijo,

Hranilnica ni izdala

Kotacija: Delnice niso uvrščene v trgovanje na

organiziranem trgu

Stanje vplačil delnic: Vse delnice družbe so v celoti

vplačane

Kontrolna pravica: Glede na statutarno ureditev

Hranilnice, po kateri je za spremembo

osnovnega kapitala, spremembo

Statuta in statusne spremembe

Hranilnice potrebno soglasje vsakega

posameznega razreda delnic, dano s

3/4 pri sklepanju zastopanega

osnovnega kapitala razreda delnic,

ima posebno kontrolno upravičenje

imetnik oziroma imetniki delnic, ki

presegajo 25% vseh delnic

posameznega razreda Hranilnice

Prenos delnic: Za prenos delnic družbe ni omejitev,

niti ni potrebno dovoljenje Hranilnice

ali drugih imetnikov vrednostnih

papirjev. Hranilnica ni seznanjena, da

bi obstajal med delničarji kakršenkoli

dogovor, ki bi lahko omejil prenos

delnic ali glasovalnih pravic.

Lastne delnice: Na dan Prospekta je Hranilnica

imetnica 8 lastnih delnic (0,02%

osnovnega kapitala).

Uprava ima pooblastilo za nakup in

prodajo lastnih delnic na podlagi

sklepa 30. skupščine z dne 8. 6. 2016.

Skupščina je pooblastila Upravo, da

lahko po predhodnem soglasju


81

Nadzornega sveta Hranilnice v roku

36 mesecev od dneva pooblastila

pridobiva lastne delnice, po ceni, ki ne

bo nižja od 75 EUR in ne bo višja od

4-kratnika nominalne vrednosti

delnice. Uprava lahko pridobiva lastne

delnice za namene iz 1. odst. 247.

člena ZGD-1. Število novo pridobljenih

lastnih delnic ne sme skupaj z drugimi

lastnimi delnicami, ki jih družba že

ima, preseči 10% osnovnega kapitala

družbe. Pri pridobivanju in odsvajanju

lastnih delnic, ki jih Hranilnica pridobi

na podlagi tega pooblastila, je

Prednostna pravica Obstoječih

delničarjev izključena

Prednostna pravica Obstoječi delničarji imajo v sorazmerju

z njihovimi deleži v osnovnem kapitalu

Hranilnice prednostno pravico do

vpisa novih delnic. Rok za uveljavitev

prednostne pravice je 14 dni.

Prednostno pravico je mogoče

prenašati v skladu z veljavnimi

predpisi

15 največjih

delničarjev na dan

tega Prospekta.

GIC GRADNJE D.O.O. 9,48%

ZOREC STANKO 6,08%

GOLDINAR D.O.O. KOPER 4,73%

ZORN OTMAR 3,94%

KAVŠEK ANTON 3,41%

ARX LAURUS, D.O.O. 3,35%

ZLATA MONETA II, D.O.O. 3,29%

FLAMIN HOLDING, D.O.O. 2,98%

VERČIČ UROŠ 2,88%

ERZAR STANISLAV 2,82%

VREČEK ZOFIJA 2,63%

MILUTINOVIĆ PERO 2,39%

AŽMAN ANDREJA 2,23%

MATMAR-LINE D.O.O. LJUBLJANA 2,09%

KOMUNALNE GRADNJE D.O.O. 1,98%

Udeležba Izdajatelja

na dan tega

Prospekta.

KREDITNI BIRO SISBON d.o.o. – v

likvidaciji 0,91%

ZDRUŽENJE BANK SLOVENIJE - GIZ, n/a


82

Ljubljana

13.2. Razvojna pot Izdajatelja

Hranilnica je bila ustanovljena 26. 1. 1992, poslovati pa je začela 12. 7. 1992. Sprva je s strani Banke Slovenije pridobila

dovoljenje za poslovanje le v okviru svoje regije, po pripojitvi Hranilnice Magro d.d. Grosuplje leta 1995, pa je poslovanje

razširila na celotno državo. V letu 1996 je odprla novo poslovno enoto v Postojni, v letu 1997 novo poslovno enoto v

Ljubljani, ter v letu 2000 novo poslovno enoto v Celju.

V letu 2000 je Hranilnica začela z izdajo mednarodne plačilne kartice Eurocard Mastercard (EC/MC), v letu 2002 pa z

nudenjem storitev elektronskega bančništva za pravne osebe in samostojne podjetnike. Odprla je tudi novo poslovno enoto v

Novem mestu in vključila prvi bankomat v svojo poslovno mrežo.

Leta 2003 je Hranilnica odprla izpostavo v Velenju, leta 2004 novo poslovno enoto v Novi Gorici, leta 2005 novo poslovno

enoto v Velenju in v letu 2006 novo poslovno enoto v Mariboru. Istega leta je začela tudi z nudenjem storitev elektronskega

bančništva fizičnim osebam ter odprla prenovljeno poslovno enoto v Celju.

Leta 2007 je odprla novo poslovno enoto v Brežicah, leta 2008 pa se je vključila v sistem SEPA. Nove plačilne kartice Activa

Maestro in Activa Master Card je Hranilnica uvedla leta 2009, nove poslovne kartice Activa Master Card pa leto kasneje.

Poslovne kartice Activa Maestro je uvedla leta 2012. Leta 2010 je odprla tudi novo poslovno enoto v Škofji Loki.

V letu 2013 je Hranilnica v svojo poslovno mrežo vključila poslovno enoto Domžale, v letu 2014 pa poslovne enote Slovenj

Gradec, Ravne na Koroškem in Ruše.

V letu 2015 je Hranilnica prenovila in razširila poslovno enoto Grosuplje.

Hranilnica je v letu 2015 pospešeno nadaljevala z gradnjo poslovne stavbe, ki bo predvidoma v zadnjem četrtletju 2016

pripravljena za selitev zalednih služb Hranilnice. Hranilnica danes posluje poleg enote na sedežu Hranilnice in v poslovnih

enotah po vsej državi in je postala vseslovenska hranilnica.

Hranilnica v obdobju 2016-2020 proučuje možnost širitve svoje dejavnosti z ustanovitvijo odvisne družbe, ki se bo ukvarjala

izključno z leasing posli, prav tako bo tudi v bodoče poskrbela, da se bo poslovna mreža z ustanovitvijo novih poslovnih enot

dodatno razširila.

13.3. Dejavnosti Izdajatelja

Na podlagi sklepov Sveta Banke Slovenije in uskladitve izdanih dovoljenj z določbami ZBan-2 Hranilnica lahko opravlja

naslednje vzajemno priznane finančne storitve iz 5. člena ZBan-2:

1. sprejemanje depozitov,

2. dajanje kreditov, ki vključuje tudi:

(i) potrošniške kredite,

(ii) hipotekarne kredite, - odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring),

(iii) financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez

regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting),

4. plačilne storitve in storitve izdajanja elektronskega denarja,

5. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic), v delu, v

katerem ta storitev ni vključena v storitev iz 4. točke,

6. izdajanje garancij in drugih jamstev,

7. trgovanje za svoj račun ali za račun strank:

(i) s tujimi plačilnimi sredstvi v okviru menjalniškega poslovanja; trgovanje za svoj račun,

(ii) z instrumenti denarnega trga,

13. kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb,

14. oddajanje sefov,

in dodatne in druge finančne storitve po 6. členu:


83

5. kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih.

Hranilnica lahko posluje le v valuti EUR, pri čemer izjema velja glede menjalniškega poslovanja. Poslovno leto Hranilnice je

enako koledarskemu letu.

13.4. Poslovna mreža Izdajatelja

Poleg glavnega kraja poslovanja na poslovnem naslovu Hranilnice, Hranilnica dejavnosti opravlja preko 15 drugih poslovnih

enot oziroma poslovalnic po Sloveniji. Spodnja tabela prikazuje poslovno mrežo Hranilnice.

Poslovna enota Kranj (sedež) Žanova ulica 3, 4000 Kranj, T: 04 28 00 777, F: 04 20 11

337

Poslovalnica Kranj Bleiweisova cesta 2, 4000 Kranj, T: 04 28 00 714, F: 04 20

11 337

Poslovna enota Grosuplje Kolodvorska 3, 1290 Grosuplje, T: 01 32 05 510, F: 01 32

05 516

Poslovna enota Ljubljana Breg 22, 1000 Ljubljana, T: 01 32 05 500, F: 01 32 05 506

Poslovna enota Celje Krekov trg 7, 3000 Celje, T: 03 62 05 530, F: 03 62 05 536

Poslovna enota Novo mesto Rozmanova ulica 10, 8000 Novo mesto, T: 07 62 02 580 F

07 62 02 586

Poslovna enota Velenje Trg mladosti 6, 3320 Velenje, T: 03 62 05 540, F: 03 62 05

546

Poslovna enota Nova Gorica Ulica Tolminskih puntarjev 8, 5000 Nova Gorica, T: 05 62

05 550, F: 05 62 05 556

Poslovna enota Maribor Prešernova 1, 2000 Maribor, T: 02 62 00 520, F: 02 62 00

526

Poslovna enota Brežice Cesta 1. borcev 21, 8250 Brežice, T: 07 62 02 570, F: 07

62 02 576

Poslovalnica Krško Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško, T: 07 62 03 370, F: 07 62

03 376

Poslovna enota Škofja Loka Kapucinski trg 2, 4220 Škofja Loka T.:04 28 00 791, F: 04

28 00 796

Poslovna enota Domžale Ljubljanska cesta 81, 1230 Domžale T.:01 32 09 590, F: 01

32 09 596

Poslovna enota Slovenj Gradec Cankarjeva ulica 1, 2380 Slovenj Gradec T. 02 62 17 250;

F: 02 62 17 256

Poslovalnica Ravne na Koroškem Partizanska cesta 4,2390 Ravne na Koroškem T: 02 62 17

260, F: 02 62 17 266

Poslovalnica Ruše Mariborska cesta 31, 2342 Ruše 02 62 17 290, F: 02 62 17

296

Tabela 13: Poslovna mreža Izdajatelja

13.5. Strategija Izdajatelja

Nadzorni svet Hranilnice je na seji dne 29. 9. 2016 potrdil Strategijo Hranilnice LON d.d., Kranj za obdobje 2016 – 2020 (v

nadaljevanju: »Strategija«), pri izdelavi katere so sodelovali naslednji uslužbenci Hranilnice: Edita Blažič, Eva Bogataj Zelič,


84

Alenka Erzar Žepič, Jure Eržen, Mija Kogovšek, Bojan Mandič, Zvonka Marhat, Miro Perko Radulovič, Jože Rozina, Stane

Starič, Jaka Vadnjal.

Strategija predvideva generično rast Hranilnice, z možnostjo prevzemanja manjših finančnih organizacij v isti ali

komplementarnih dejavnostih. Ključne poslovne aktivnosti bodo razvoj inovativnih bančnih produktov, ki bodo na voljo v

mreži poslovalnic, ki jo bo Hranilnica dopolnila in razširila, in prek sodobnih elektronskih kanalov. Z vidika notranjih procesov

bosta ključna razvoj tehnoloških rešitev z informacijsko podporo in razvoj človeških virov.

Hranilnica ocenjuje, da bo za uresničitev Strategije, zaradi regulatornih zahtev in omogočanja prevzemanja večjega

investicijskega tveganja, v obravnavanem obdobju potrebna dokapitalizacija v višini najmanj dvakratnika obstoječega

lastniškega oziroma najmanj 15 milijonov EUR.

Hranilnica načrtuje dvakratno rast bilančne vsote, ki naj bi konec 2020 dosegla 500 milijonov EUR. Hranilnica za leto 2016 in

2017 predvideva povečan obseg razvojnih investicij, zaradi česar ocenjuje, da v tem obdobju ne bo poslovala z dobičkom.

Po oceni Hranilnice je, od vključno 2018 naprej, mogoče pričakovati ustrezen donos za investitorje z možnostjo zmerne

dividendne politike.

Skladno s Strategijo bo Hranilnica v obdobju 2016 – 2020 zasledovala naslednje strateške cilje:

povečanje bilančne vsote Hranilnice predvidoma do višine 500 milijonov EUR do 2020;

zagotavljanje količnika kapitalske ustreznosti 15,5% od 2017 dalje;

zagotavljanje donosnosti kapitala po kazalniku ROE (čisti dobiček / lastniški kapital) v višini 5% (2018), 6% (2019)

in 7% (dalje);

prenova obstoječih poslovnih enot in odprtje novih poslovnih enot s končnim številom 20;

prevzem vsaj ene manjše finančne institucije;

vstop na vsaj en tuj trg na področju nekdanje Jugoslavije.

Hranilnica bo poslovanje s fizičnimi osebami obravnavala kot glavni steber poslovanja, načrtuje pa tudi povečanje

izpostavljenosti do etažnih lastnikov. Med drugimi ciljnimi skupinami strank so še majhna in srednje velika podjetja (SME),

start-upi ter drugi subjekti, kot so občine, društva, ustanove, zasebniki, kmetje in samostojni podjetniki bonitetne ocene A in

B.

Hranilnica namerava vpeljati nov proces upravljanja odnosov s strankami, s katerim želi predvsem izboljšati odnos z

obstoječimi strankami. Po drugi strani namerava prenoviti tudi sistem trženja in pridobivanja novih strank. Na področju

trženja ima cilj sistematičnega, nadzorovanega, poenotenega, agresivnega in kontinuiranega trženje ciljnega segmenta

(telefonično, osebno, elektronsko); v ta namen bo Hranilnica operativno usposobila poslovne enote za izvajanje teh

aktivnosti ter vzpostavila nadzor nad izvajanjem teh aktivnosti preko rednega poročana. Hranilnica ugotavlja, da je bila

funkcija marketinga doslej zanemarjena, zato prenova slednje predstavlja enega izmed temeljnih ciljev Strategije. Hranilnica

bo svoje aktivnosti trženja intenzivno usmerjala v pridobivanje komitentov z nadpovprečnimi dohodki, ki cenijo

nadstandardno ponudbo.

Mrežo poslovnih enot želi Hranilnica do leta 2020 razširiti na 20 enot, z namenom ocene potrebe po pokritosti v doslej slabše

zastopanih delih Slovenije (Primorska, severna Gorenjska, Pomurje) in boljše penetracije trga v večjih sredinah (Ljubljana).

Hranilnica bo preučila tudi možnost vstopa na tuje trge, pri čemer največ možnosti vidi na balkanskih trgih.

V načrtu je intenzivnejše poslovno povezovanje z eno od zavarovalnic z namenom vzajemnega trženja bančnih in

zavarovalniških produktov in skupnega razvoja in ponudbe hibridnih zavarovalno-bančnih produktov. Za namen vzdržne

internacionalizacije bo Hranilnica iskala tudi bančne povezave v zahodni Evropi (predvidoma Velika Britanija), jugovzhodni

Evropi (predvidoma področje Balkana) in z banko, ki posluje po drugačnih principih bančništva (predvidoma BiH).

Ključne aktivnosti, s katerimi namerava Hranilnica doseči (i) znižanje stroškov, (ii) izboljšanje kakovosti storitev, (iii) večjo

učinkovitost in fleksibilnost ter (iv) večjo konkurenčnost, so naslednje:

zagotovitev popisa poslovnih procesov in njihovo avtomatizacija;

optimizacija informacijskega sistema HIBIS:

- kreditni proces fizičnih oseb ter pravnih oseb, varčevalnih produktov, depozitov, kartičnega poslovanja,

limitov, zakladniških poslov, saldakontov kupcev in dobaviteljev;

- nadgradnja elektronske in mobilne banke;

- zajem pošte in vseh ostalih dokumentov.


85

vpeljava elektronske hrambe dokumentov:

vpeljava podpisnih tablic na vseh nivojih (trženje, podpora, strokovne službe, pooblaščenci uprave, uprava in

nadzorni svet),

vpeljava procesa upravljanja odnosov s strankami (CRM – »Customer Relationship Management«),

vpeljava ISO standarda 27001.

Hranilnica v letu 2016 ne načrtuje medletne rasti bilančne vsote, le za dokapitalizacijo v zadnjem trimesečju, v naslednjih

letih pa od 12% do 21% letno, tako da bo leta 2020 bilančna vsota znašala 500 milijonov EUR. Zapadle vrednostne papirje

namerava pretežno nadomestiti s prvovrstnimi vrednostnimi papirji in zniževati obseg tega portfelja na 31% v bilančni vsoti

leta 2020. Obseg danih kreditov nebančnemu sektorju namerava v letu 2016 povečal za 7%, po vplačilu dodatnega kapitala

(predvsem SME in prebivalstvo), v naslednjih letih pa do 25% letno, tako da bo portfelj v letu 2020 znašal 66% bilančne

vsote. Hranilnica predvideva, da bo obseg depozitov v letu 2016 višji le za 1% v primerjavi z 31. 12. 2015, v naslednjih letih

pa se bo povečeval glede na potrebe Hranilnice po virih sredstev in bo leta 2020 znašal 85% celotne pasive. Hranilnica

ocenjuje, da bo za dosego ciljev, opredeljenih s Strategijo, potrebno zagotoviti dodaten kapital, zato je dokapitalizacija v

obliki prodaje navadnih delnic v obravnavanem obdobju predvidena v ocenjenem znesku približno 40.000.000 EUR.

Strategija predvideva, da bo polovica dobička (pod predpostavko, da bo Hranilnica slednjega ustvarila) v letih 2019 in 2020

namenjena povečanju kapitala Hranilnice.

13.6. Investicije

13.6.1. Opis in obseg poglavitnih Investicij Izdajatelja v posameznem obdobju

Hranilnica je konec leta 2013 izkazovala 4.092 tisoč EUR opredmetenih in 100 tisoč EUR neopredmetenih sredstev.

Glede na stanje konec leta 2012 je povečala stanje osnovnih opredmetenih sredstev za 9%, kar se je nanašalo predvsem na

novo poslovno enoto v Domžalah, ki je začela poslovati v januarju leta 2013. Stanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev se

je glede na konec leta 2012 povišalo za 55%, kar je bila predvsem posledica Oracle Forms in Windows licenc. Poleg tega je

Hranilnica tudi prenovila sistem videonadzora v dveh poslovnih enotah, postavila nov bankomat v Zdravstvenem domu v

Kranju, zamenjala odsluženi bankomat v eni poslovni enoti, in investirala v zamenjavo oziroma posodobitev druge

računalniške opreme

Stanje opredmetenih osnovnih sredstev Hranilnice je konec leta 2014 znašalo 5.651 tisoč EUR, stanje neopredmetnih

dolgoročnih sredstev pa 115 tisoč EUR. Stanje osnovnih sredstev je Hranilnica povečala za 1.559 tisoč EUR (38%). Polovica

povečanja se je nanašala na naložbe v nove poslovne enote oziroma poslovalnice v Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem

in v Rušah. Drugi del pomembnejših naložb pa so predstavljale investicije v novo računalniško opremo (strežniki, računalniki,

tiskalniki, bankomati in drugo), projektno dokumentacijo za novo poslovno stavbo na Žanovi ulici v Kranju in drugo opremo. V

novih poslovnih enotah je Hranilnica vzpostavila vso potrebno komunikacijsko opremo, kontrolo dostopov in opremo za

vzdrževanje varnosti. Na novo je postavila dva bankomata, in sicer v Rogaški Slatini in v poslovni enoti Ruše; vsi bankomati

so bili nadgrajeni tako, da ustrezajo najnovejšim standardom. Hranilnica je tudi zamenjala več strežnikov ter vzpostavila nov

strežnik za varnostno kopiranje in predprodukcijo ter nov strežnik za vodenje kadrovske evidence. Stanje neopredmetenih

sredstev se je v primerjavi s koncem leta 2013 povečalo za 15 tisoč EUR (15%), predvsem zaradi nakupa programske

opreme za sklepanje kreditov preko bančnih kreditnih posrednikov in programske opreme za zagotavljanje revizijske sledi.

Hranilnica je v letu 2015 pomembno povečala naložbe v osnovna sredstva, ki se nanašajo na gradnjo poslovne stavbe na

Žanovi ulici 3 v Kranju, iz naslova katere je Hranilnica na dan 31. 12. 2015 izkazovala 6.543 tisoč EUR investicije v teku.

Stanje opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31. 12. 1015 je znašalo 11.064 tisoč EUR in je bilo v primerjavi s stanjem

opredmetenih sredstev na dan 31. 12. 2014 (5.651 tisoč EUR) višje za 96%. Hranilnica je v letu 2015 odkupila poslovne

prostore dveh poslovalnic v skupni vrednosti 512 tisoč EUR. Preostanek povečanja naložb v poslovne objekte pa se je

nanašal na obnovo lastniških poslovnih enot. Dodatno je Hranilnica na novo postavila bankomat v Brežicah, zamenjala več

strežnikov ter zaključila zamenjavo delovnih postaj, ki jih pri svojem delu uporabljajo zaposleni. Na strani naložb v

neopredmetena sredstva je Hranilnica v letu 2015 nadgradila programsko opremo za sklepanje kreditov preko bančnih

kreditnih posrednikov ter dokupila programske licence.

Stanje opredmetenih osnovnih sredstev na dan 30. 6.2016 je 14.134 tisoč EUR in je v primerjavi s stanjem na dan

31.12.2015 višje za 3.070 tisoč EUR. Povečanje se nanaša na investicijo v poslovno stavbo na Žanovi ulici 3 v Kranju.


86

Na nepremičninah Hranilnice po stanju na dan Prospekta ni vpisanih hipotek in drugih bremenitev, razen tržno običajnih

služnosti glede infrastrukturne ureditve. Hranilnica na dan Prospekta nima obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih

sredstev, prav tako ne obstajajo znaki oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev.

Stanje opredmetenih in neopredmetenih sredstev Hranilnice na posamezen presečni datum je povzeto v spodnji tabeli.

Sredstva Hranilnice V 1000 EUR

Postavka 30. 6. 2016 31. 12. 2015 31. 12. 2014 31. 12. 2013

Opredmetena

osnovna sredstva 14.134 11.064 5.651 4.092

Neopredmetena

dolgoročna

sredstva

96 90 115 100

Tabela 14: Sredstva Izdajatelja

13.6.2. Opis poglavitnih investicij Izdajatelja, ki še potekajo

Temeljna investicija Hranilnice, ki je v teku, je investicija v novo poslovno stavbo na Žanovi ulici 3 v Kranju. Slednjo

namerava Hranilnica financirati iz lastnih virov. Hranilnica ocenjuje, da bo končna vrednost nove poslovne stavbe na Žanovi

ulici predstavljala znatno stroškovno breme, ki se bo po ocenah Hranilnice gibalo okoli 14.000 tisoč EUR, zato namerava

Hranilnica izvesti postopke za monetizacijo omenjene nepremičnine. Ker Hranilnica potrebuje nove poslovne prostore,

predvsem zaradi kadrovskih razlogov, namerava izvesti poglobljeno analizo možnosti nadaljnje uporabe te nepremičnine. Po

dosedanjih preverjanjih na trgu se je kot ena izmed možnosti za optimizacijo stroškov iz tega naslova pokazala možnost

prodaje nepremičnine in sklenitev povratne najemne pogodbe. Hranilnica bo temeljne ukrepe, povezane z naložbo v novo

poslovno stavbo, predvidoma sprejela v letu 2017.

V teku je tudi naložba v prenovo poslovalnice v Krškem, ki jo ima Hranilnica v najemu in jo bo prav tako financirala iz lastnih

virov. Po oceni investicije, opravljene v decembru 2015, bodo okvirni stroški za obnovo znašali okoli 160 tisoč EUR, pri

čemer je Hranilnica junija 2016 sklenila pogodbo z izvajalcem del za ureditev poslovnih prostorov v skupnem znesku

110,349 tisoč EUR.

Hranilnica je sprejela trdne zaveze za različne investicije v razvoj programske opreme HIBOS, kjer je v teku uvedba EWS

sistema: (i) izračun stopnje neplačila in stopnje izgube, (ii) e-podpisna komponenta CreaSign v okviru elektronskega

bančništva, (iii) predplačniška kartica za fizične osebe, (iv) nadgradnja mobilne banke, (v) poslovanje na okencih -

avtomatska blagajna, (vi) varčevalni računi 2016/2017, (vii) prenova poslovanja na okencih – leto 2017, (viii) nadgradnja

aplikacije osnovnih sredstev (ŠPICA), (ix) kreditni proces fizične osebe v letu 2016, (x) kreditni proces pravne osebe plan

2017, (xi) uvedba brezpapirnega poslovanja DOMIS(2017), (xii) nadgradnja programske podpore podpora subvencij, (xiii)

razvoj produktov ACTIVA, (xiv) razvoj programske opreme za spremljanje izgub iz zavarovanj, (xv) v teku razvoj programske

opreme podpora MSRP9, (xi) v teku razvoj programske opreme podpora EKR (enotni kreditni register).


87

14. PREGLED POSLOVANJA

14.1. Osnovne dejavnosti Izdajatelja

Na podlagi 4. člena Statuta je dejavnost Hranilnice opravljanje depozitnih, kreditnih, bančnih in drugih finančnih storitev po

načelih varnosti, likvidnosti in rentabilnosti z namenom ustvarjanje dobička. Dejavnosti, ki jih Hranilnica opravlja na podlagi

veljavnih dovoljenj, so podrobneje opisane v točki 13.3 (Dejavnosti Izdajatelja).

Hranilnica po standardni kvalifikaciji in v skladu s 6. členom Statuta opravlja naslednje dejavnosti:

64.190 Drugo denarno posredništvo;

63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti;

64.920 Drugo kreditiranje;

64.990 Drugje nerazvrščene dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih

skladov;

66.120 Posredništvo pri trgovanju z vrednostnimi papirji in borznim blagom;

66.190 Druge pomožne dejavnosti za finančne storitve, razen za zavarovalništvo in dejavnost pokojninskih

skladov;

68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi;

64.910 Dejavnost finančnega zakupa;

66.220 Dejavnosti zavarovalniških agentov;

68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin; in

68.100 Trgovina z lastnimi nepremičninami.

Hranilnica lahko za opravljanje pomožnih bančnih storitev iz 6. člena ZBan-2 na podlagi sklepa Uprave ustanovi posebno

podjetje za opravljanje teh storitev. Za sprejem odločitve o ustanovitvi drugih lastnih ali mešanih podjetij ter o deležih kapitala

v takšnih podjetjih je pristojna Skupščina Hranilnice. Drugega lastnega ali mešanega podjetja materialno ne morejo voditi

delavci, ki razpolagajo z materialnimi in denarnimi sredstvi Hranilnice.

14.2. Novi proizvodi in storitve

Podatki o novih proizvodih in storitvah Hranilnice po posameznem obdobju so povzeti spodaj.

Leto 2000

izdaja mednarodne plačilne kartice Eurocard Mastercard (EC/MC).

Leto 2002

začetek delovanja elektronskega bančništva za pravne osebe in samostojne podjetnike;

vključitev prvega bankomata Hranilnice v bankomatsko mrežo.

Leto 2006

začetek delovanja elektronskega bančništva za fizične osebe.

Leto 2008

vključitev v sistem SEPA.

Leto 2009

uvedba novih plačilnih kartic Activa Maestro in Activa MasterCard.

Leto 2010

uvedba novih poslovnih kartic Activa MasterCard.

Leto 2012

uvedba novih poslovnih kartic Activa Maestro


88

Leto 2014

uvedba novega produkta: kreditiranje etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah.

Leto 2015

uvedba paketnih računov;

uvedba predplačniških kartic MasterCard za fizične osebe;

uvedba e-računov;

uvedba mobilne banke mLON;

nadgradnja elektronske banke;

razširitev ponudbe storitev na bankomatih.

14.3. Segmenti poslovanja Izdajatelja

Hranilnica posluje le na območju Republike Slovenije in sicer v 4 ključnih segmentih poslovanja:

poslovanje s fizičnimi osebami (poslovanje s prebivalstvom);

poslovanje s pravnimi osebami (poslovanje s podjetji);

poslovanje z upravniki rezervnih skladov; in

poslovanje na finančnih trgih (poslovanje z vrednostnimi papirji).

Hranilnica je svoje poslovanje v prvi polovici leta 2016 prilagodila omejitvam, ki izhajajo iz Odredbe BS, kot posledice

kapitalskega primanjkljaja. Z namenom uravnavanja tveganju prilagojene aktivne je Hranilnica kreditiranje omejila na

zagotavljanje ravnotežja med novo odobrenimi in odplačanimi posli. Politika kreditiranja je vplivala tudi na dinamiko gibanja

pasivnih poslov. Na višino in strukturo pasivnih poslov so dodatno vplivale še obrestne mere ter splošno stanje bančnega

sektorja, ki se srečuje s presežno likvidnostjo ter negativnimi obrestnimi merami.

14.3.1. Poslovanje s fizičnimi osebami

V letu 2015 sta bili med pomembnejšimi nalogami na področju poslovanja s prebivalstvom pridobivanje novih komitentov in

prilagajanje aktivnosti različnim skupinam prebivalstva ter njihovim individualnih potrebam. Na področju kreditiranja

prebivalstva je Hranilnica na dan 31. 12. 2015 beležila 4,77% rast v primerjavi s prejšnjim obdobjem.

Hranilnica je v letu 2016 nadaljevala s trženjem paketne ponudbe stanovanjskih kreditov ter zagotavljanja celovite obravnave

komitenta z vidika celotne palete ponujenih storitev. V duhu ohranjanja kvalitete portfelja kreditov prebivalstva je nekoliko

zaostrila pogoje kreditiranja ter zmanjšala tveganje na posojilnem delu. S hitro in intenzivno vsakodnevno obravnavo

dolžnikov je Hranilnica ohranila obseg zapadlih neplačanih terjatev do prebivalstva na obvladljivi ravni.

Stanje zbranih sredstev gospodinjstev je konec leta 2015 znašalo 145.976 tisoč EUR, kar je predstavljalo 67% vseh zbranih

vlog. Hranilnica je politiko obrestnih mer prilagajala trendom trga, pri čemer pa si je prizadevala uresničevati svoje osnovno

poslanstvo: zbiranje prostih viškov denarnih sredstev prebivalstva. Z aktivno politiko obrestnih mer je Hranilnici uspelo

ohraniti primerno ročnostno strukturo in stabilnost virov. V letu 2016 bo Hranilnica nadaljevala z aktivnim trženjem računov

fizičnim osebam. V letu 2015 je Hranilnica nadaljevala s trženjem obstoječih paketnih računov (Zlati in Srebrni paket), hkrati

pa je svojo ponudbo dopolnila s Prijaznim paketom, ki je namenjen predvsem sodobnim uporabnikom, ki izkazujejo večjo

težnjo po uporabi elektronskega bančnega poslovanja. Hranilnica je v letu 2015 povečala število uporabnikov elektronske

banke za 19,62% ter nadaljevala z aktivnim trženjem mobilne banke mLON.

Preko aktivnega trženja storitev v povezavi z vodenjem računov je Hranilnica v letu 2015 povečala število izdanih debetnih

kartic Activa Maestro in plačilnih kartic z odloženim plačilom Activa MasterCard. V zaključku drugega kvartala leta 2015 je

Hranilnica uvedla predplačniško Activa MasterCard.

Hranilnica je v letu 2015 prilagodila poslovanje z Activa MasterCard varnostnim standardom na področju spletnih plačil.

Hranilnica je v prvi polovici leta 2016 beležila ničelno rast v segmentu kreditiranja prebivalstva. Stanje kreditov prebivalstvu

na dan 30.6.2016 je znašalo 86.007 tisoč EUR, kar je 443 tisoč EUR več kot konec leta 2015. V prvih šestih mesecih leta

2016 je Hranilnica odobrila za 7.232 tisoč EUR stanovanjskih kreditov (v letu 2015: 10.554 tisoč EUR) ter za 4.115 tisoč EUR

potrošniških kreditov (v letu 2015: 8.256 tisoč EUR). Razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi krediti je konec prvega

polletja 2016 ostalo na primerljivi ravni s stanjem na dan 31.12.2015.


89

Poseben odsek v segmentu kreditiranja prebivalstva predstavlja produkt Lon Kredit. Na dan 30. 6.2016 je Hranilnica produkt

ponujala preko 185 kreditnih posrednikov (na dan 31.12.2015 preko 152). V prvi polovici leta je bilo odobrenih 924 kreditov v

skupni vrednosti 1.428 tisoč EUR (v letu 2015 1.933 kreditov v skupni vrednosti 2.451 tisoč EUR). Produkt je Hranilnica

opredelila kot pomemben kanal kreditiranja, ki omogoča doseganja zadovoljive razlike v ceni. V ta namen so bili spremenjeni

pogoji, ki zagotavljajo fleksibilnejšo uporabe produkta tako na strani posrednika kot kreditojemalca. Podaljšala se je doba

odplačila kredita in povišal najvišji dovoljenih znesek kredita.

Hranilnica je nadaljevala s trženjem paketne ponudbe stanovanjskih kreditov ter zagotavljanja celovite obravnave komitenta

z vidika celotne palete ponujenih storitev.

S hitro in intenzivno vsakodnevno obravnavo dolžnikov je Hranilnica ohranila obseg zapadlih neplačanih terjatev do

prebivalstva na obvladljivi ravni. Na dan 30 .6. 2016 je Hranilnica izkazovala za 1.294 tisoč EUR neplačanih terjatev (stanje

na dan 31.12.2015 je bilo 1.124 tisoč EUR), stopnja pokritja neplačanih terjatev z oslabitvami je 36,90% (na dan 31.12.2016

35,90%).

Stanje zbranih sredstev gospodinjstev je na dan 30. 6. 2016 znašalo 141.904 tisoč EUR, kar je primerljivo s stanjem na dan

31. 12.2015 (145.976 tisoč EUR). Delež vlog prebivalstva je predstavljal 66,81% vseh vlog Hranilnice. V letu 2016 je

Hranilnica zaznala spremembo strukture vlog prebivalstva; povečuje se delež vpoglednih sredstev, ki je na dan 30. 6. 2016

predstavljal 30,30% vseh vlog prebivalstva (delež vpoglednih sredstev v vloge prebivalstva je na dan 31. 12. 2015 znašal

26,07%). Povečevanje deleža vpoglednih sredstev je posledica neatraktivnih obrestnih mer varčevanj in vezanih depozitov,

ki pa izhajajo iz razmer slovenskega in evropskega bančnega sektorja, ki se srečuje s presežno likvidnostjo.

Hranilnica je v letu 2016 nadaljevala z aktivnim trženjem računov fizičnim osebam. Hranilnica je nadaljevala s trženjem

obstoječih paketnih računov (Zlati in Srebrni paket), hkrati pa je svojo ponudbo dopolnila s Prijaznim paketom, ki je namenjen

predvsem sodobnemu uporabniku, ki preferira uporabo elektronskega bančnega poslovanja. Hranilnica je v prvi polovici leta

2016 beležila minimalno rast pri številu odprtih računov fizičnih, izboljšala pa se je njihova struktura (zapirajo se računi, pri

katerih Hranilnica ne zaračunava mesečne opravnine – nadomestilo za vodenje računa). V letu 2016 je Hranilnica

nadaljevala s trendom povečevanja uporabnikov elektronske banke (2,88% rast) ter uporabnikov mobilne banke (24,37%

rast).

Preko aktivnega trženja storitev v povezavi z vodenjem računov je Hranilnica v letu 2016 povečala število izdanih debetnih

kartic Activa Maestro, plačilnih kartic z odloženim plačilom Activa MasterCard.

14.3.2. Poslovanje s pravnimi osebami

Hranilnica pri kreditiranju pravnih oseb zasleduje konzervativno politiko, v ospredje pa postavlja bonitetno presojo dolžnika, ki

temelji na denarnih tokovih, ki jih ustvarja dolžnik, varnosti naložbe in vrsti zavarovanj ob doseganju primerne donosnosti.

Hranilnica izvaja politiko razpršene izpostavljenosti do malih in srednje velikih podjetij, posle z velikimi pravnimi osebami

izvaja selektivno in premišljeno. Na dan 31. 12. 2015 so 79,84% delež portfelja kreditov podjetjem predstavljala podjetja

bonitetne ocene A in B, na dan 30. 6. 2016 pa je bil ta odstotek še večji in je znašal 88,70%. Kreditojemalci delujejo v

predelovalni panogi, trgovski dejavnosti in strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti.

Zaradi omejitev pri kreditiranju je Hranilnica tudi v letu 2016 razpoložljiva sredstva plasirala v mala in srednje velika podjetja z

bonitetno oceno A in B. Hranilnica je kot ciljno skupino kreditojemalcev v segmentu podjetij opredelila družinska podjetja, ki

so v situaciji prenosa odgovornosti iz starejše na mlajšo generacijo.

Naložbe Hranilnice v kredite bankam in hranilnicam, nefinančnim družbam, javnemu sektorju in drugim finančnim družbam

so konec leta 2015 znašale 44.727 tisoč EUR in so se v primerjavi s koncem leta 2014 povišale za 14.386 tisoč EUR (na dan

31.12.2014 30.341 tisoč EUR).

Konec prvega polletja 2016 so naložbe Hranilnice v kredite bankam in hranilnicam, nefinančnim družbam, javnemu sektorju

in drugim finančnim družbam znašale 44.913 tisoč EUR (na dan 31.12.2015 pa 44.727 tisoč EUR). Razmerje med

kratkoročnimi in dolgoročnimi krediti je ostalo na primerljivo s stanjem na dan 31. 12. 2015.

V letu 2016 je Hranilnica pomembno izboljšala strukturo terjatev v neplačilu. Na dan 30. 6. 2016 je izkazovala za 2.123 tisoč

EUR terjatev v neplačilu, katerih pokritost z oslabitvami je bila 46% (na dan 31. 12. 2015 je bilo izkazanih terjatev v neplačilu

v višini 3.704 tisoč EUR, pokritost teh terjatev z oslabitvami je bila 33%).


90

Hranilnica na področju upravljanja s problematičnimi naložbami aktivno sodeluje v medbančnih dogovorih pri restrukturiranju

komitentov v skladu s slovenskimi načeli restrukturiranja, ki jih je sprejelo Združenje bank Slovenije. Konec leta 2015 je

sodelovala pri dveh takih dogovorih. V letu 2015 je Hranilnica sklenila individualni dogovor o reprogramiranju terjatev z 12

dolžniki v skupni vrednosti 1.456 tisoč EUR. Na dan 30. 6. 2016 je Hranilnica beležila le en tak dogovor (v skupni vrednosti

1.456 tisoč EUR).

Pri sklepanju dogovorov je Hranilnica kot osnovno vodilo upoštevala sposobnost preživetja dolžnika glede na poslovni model

ter razmere na trgu. Pri dolžnikih, za katere je bila z interno presojo ocenjena nizka možnost uspešno zaključenega dogovora

o prestrukturiranju, je Hranilnica pristopila k intenzivni izterjavi ter unovčitvi zavarovanj.

Stanje depozitov pravnih oseb, ki vključujejo druge finančne organizacije, nefinančne družbe in javni sektor, je konec leta

2015 znašalo 72.053 tisoč EUR, kar je predstavljalo 29,05% povečanje glede na leto 2014. V segmentu depozitov pravnih

oseb so 36,65% delež predstavljale vloge na vpogled (v letu 2014 je bil delež vlog na vpogled 23,29%). Aktivnosti v zvezi s

pridobivanjem depozitov pravnih oseb Hranilnica prilagaja likvidnostni situaciji, pri čemer pa ves čas spremlja razmere na

trgu in naložbene možnosti.

Na dan 30. 6. 2016 je stanje depozitov pravnih oseb, ki vključujejo druge finančne organizacije, nefinančne družbe in javni

sektor znašalo 66.171 tisoč EUR, kar predstavlja 8,16% zmanjšanje glede na stanje na dan 31. 12. 2015 (72.053 tisoč EUR).

Hranilnica je v letu 2016 zaradi presežne likvidnosti selektivno sklepala posle s pravnimi osebami, pri čemer je bila dana

prednost strankam, s katerim ima Hranilnica razvejan poslovni odnos. V strukturi pasivnih postavk v segmentu pravnih oseb

se je povečal delež vpoglednih sredstev (34,82% delež na dan 30. 6. 2016 in 28,90% delež na dan 31. 12. 2015), zmanjšal

pa delež dolgoročnih vlog (55,84% na dan 30. 6. 2016 in 40,58% na dan 31. 12. 2015).

V letu 2015 se je stanje aktivnih transakcijskih računov pravnih oseb in samostojnih podjetnikov povečalo za 25,08%.

Hranilnica je odprla 1.153 novih računov. Med novo odprtimi računi so se samostojni podjetniki pretežno odločali za uporabo

Podjetniškega paketa, ki je namenjen podjetnikom na začetku poslovne poti. Povečal se je obseg dela s fiduciarnimi računi,

predvsem za potrebe stečajnih upraviteljev in rezervnih skladov etažnih lastnikov.

Hranilnica komitentom poleg posameznih kreditnih plačil zagotavlja še množična plačila SEPA, direktne obremenitve SEPA,

kartično poslovanje in izdajanje ter plačevanje e-računov. Vključevanje v sodobne plačilne sisteme izvaja na podlagi

vzdrževanja in dograjevanja zahtevne informacijske podpore ter tako svojim komitentom zagotavlja visokokvalitetne storitve.

Največ plačilnega prometa za pravne osebe opravlja v internem in domačem plačilnem prometu preko plačilnega sistema

SEPA IKP, TARGET2 ter in čezmejnem plačilnem prometu preko sistema SEPA EKP. V letu 2016 je Hranilnica največ

plačilnega prometa za pravne osebe opravila v internem in domačem plačilnem prometu preko plačilnega sistema SEPA

IKP, TARGET2 ter čezmejnem plačilnem prometu preko sistema SEPA EKP.

14.3.3. Poslovanje z upravniki rezervnih skladov

Hranilnica je v letu 2015 opravljala dejavnosti financiranja etažnih lastnikov pri sanacijah v večstanovanjskih stavbah, in sicer

v obliki kreditov oziroma odkupov terjatev. Za realizacijo poslov Hranilnica tesno sodeluje z upravniki večstanovanjskih stavb,

ki zastopajo etažne lastnike.

V letu 2015 je Hranilnica realizirala za 2.700 tisoč EUR odkupov terjatev ter za 782 tisoč EUR kreditov etažnim lastnikom.

V obdobju do 30.6.2016 je Hranilnica realizirala za 2.542 tisoč EUR odkupov (v letu 2015 za 2.700 tisoč EUR) ter za 1.761

tisoč EUR kreditov (v letu 2015 za 782 tisoč EUR).

Hranilnica je poslovanje z upravniki večstanovanjskih stavb identificirala kot eno izmed pomembnih področjih svojega

delovanja in je trenutno najatraktivnejši ponudnik tovrstnih storitev v slovenskem bančnem prostoru. Z namenom ohranjanja

vodilnega položaja v tem segmentu se Hranilnica redno udeležuje posveta o poslovanju z nepremičninami ter vzdržuje redne

stike z upravljalci.

14.3.4. Poslovanje na finančnih trgih

Hranilnica je v letu 2015 vzdrževala stanje portfelja dolžniških vrednostih papirjev. Na dan 31.12. 2015 je izkazovala za

97.419 tisoč EUR naložb v vrednostne papirje, kar predstavlja za 1.553 tisoč EUR povečanja glede na dan 31. 12. 2014, na

dan 30. 6. 2016 pa 85.470 tisoč EUR, kar je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2015 nižje za 11.949 tisoč EUR.

Na znižanje stanja portfelja so vplivale dospelost naložbe v obveznice drugih Izdajateljev, ki je zapadla v plačilo 1. 6. 2016

(vrednost naložbe na dan 31.12.2015 je bila 10.174 tisoč EUR), dospelost naložbe v obveznice države (vrednost naložbe na


91

dan 31. 12. 2015 je bila 15.065 tisoč EUR), dospelost naložb v vrednostne papirje drugih bank in hranilnic (vrednost na dan

31. 12. 2015 je bila 14.605 tisoč EUR).

Hranilnica je v letu 2016 zapadle dolžniške vrednostne papirje nadomeščala z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki izpolnjujejo

kriterije primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Evrosistema. V prvi polovici leta 2016 je Hranilnica kupila

za 16.819 tisoč EUR obveznic, katerih Izdajatelj je država, za 200 tisoč obveznic drugih Izdajateljev in za 12.410 tisoč EUR

obveznic, katerih Izdajatelj so domače banke in hranilnice. Obrestne mere, ki jih Hranilnica dosega pri nakupih vrednostnih

papirjev, se gibljejo med 0,00% in 0,05% za naložbe v obveznice bank in hranilnic, 3,80% za naložbe v obveznice drugih

Izdajateljev ter 0,20% in 1,10% za naložbe v obveznice države.

V prvi polovici leta 2016 je Hranilnica spremenila strukturo naložb v vrednostne papirje, in sicer se je povečal delež naložb v

vrednostne papirje v kategoriji finančna sredstva razpoložljiva za prodajo, ter zmanjšal delež naložb v kategoriji finančna

sredstva v posesti do zapadlosti. Stanje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo se je na dan 30. 6. 2016 v primerjavi s

stanjem na dan 31. 12. 2015 povečalo za 26.949 tisoč EUR in je znašalo 46.351 tisoč EUR. Stanje finančnih sredstev v

posesti do zapadlosti je bilo na dan 30. 6. 2016 v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2015 nižje za 38.078 tisoč EUR in je

znašalo 39.119 tisoč EUR.

Hranilnica se je udeleževala dražb zakladnih menic Republike Slovenije. Pri nakupih novih dolžniških vrednostnih papirjev se

je Hranilnica odločala na podlagi svojih potreb, ki so bile odvisne od strukture ročnosti njenih virov, izpolnjevanja količnikov

likvidnosti, količnika kapitalske ustreznosti ter varnosti in donosnosti naložbe.

14.4. Osnovni trgi

Hranilnica deluje na omejenem trgu Republike Slovenije s končnim številom dobrega milijona fizičnih oseb, ki so aktivni

uporabniki bančnih storitev in dobrih sto tisoč enot malega podjetništva in obrtništva, ki predstavljajo ključno poslovno

usmeritev na področju poslovanja s pravnimi osebami. Koncentracija kreditne izpostavljenosti Hranilnice je prikazana v

spodnjih tabelah.

Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po statističnih geografskih regijah na

dan 30. 6. 2016

v 1000 EUR

Regija Nefinančne

družbe

Javni

sektor

Banke Druge

finančne

organizacije

Gospodinjstva SKUPAJ %

kreditnega

portfelja

Osrednje

Slovenska 13.376 0 149 566 23.466 37.557 27,70%

Podravje 8.993 151 0 12 25.087 34.242 25,25%

Savinjska 6.380 0 0 45 14.822 21.247 15,67%

Gorenjska 3.733 0 0 0 16.819 20.552 15,16%

Goriška 492 0 0 0 1.904 2.396 1,77%

Primorska 23 0 0 301 1.653 1.977 1,46%

Dolenjska 2.633 0 0 0 13.853 16.485 12,16%

Pomurje 59 0 0 0 1.075 1.134 0,84%

SKUPAJ 35.688 151 149 923 98.679 135.590 100,00%

Tabela 15: Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po statističnih geografskih regijah na dan 30. 6. 2016

Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po statističnih geografskih regijah na dan

31. 12. 2015

v 1000 EUR


92

Regija Nefinančne

družbe

Javni

sektor

Banke Druge

finančne

organizacije

Gospodinjstva SKUPAJ %

kreditnega

portfelja

Osrednje

Slovenska

14.270 0 2.000 642 22.323 39.235 29,03

Podravje 8.064 156 0 39 24.885 33.143 24,52

Savinjska 5.631 59 0 49 13.364 19.102 14,13

Gorenjska 4.112 4 290 0 16.443 20.849 15,42

Goriška 322 0 0 0 2.013 2.013 1,73

Primorska 1.671 0 0 336 1.792 3.799 2,81

Dolenjska 1.440 255 0 0 13.771 15.466 11,44

Pomurje 81 0 0 0 1.152 1.233 0,91

SKUPAJ 35.591 473 2.290 1.065 95.742 135.161 100,00

Tabela 16: Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po statističnih geografskih regijah na dan 31. 12 2015

Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po statističnih geografskih regijah na dan

31. 12. 2014

v 1000 EUR

Regija Nefinančne

družbe

Javni sektor Druge

finančne

organizacije

Gospodinjstva SKUPAJ % kreditnega

portfelja

Osrednje

Slovenska

11.291 0 817 20.799 32.907 28,30

Podravje 1.811 0 157 25.465 27.432 23,59

Savinjska 2.374 59 0 12.631 15.064 12.95

Gorenjska 4.330 4 145 14.721 19.200 16,51

Goriška 147 0 0 1.991 2.138 1,84

Primorska 2.083 0 0 1.844 3.926 3,38

Dolenjska 1.268 1 0 12.850 14.119 12,14

Pomurje 283 0 0 1.214 1.497 1,29

SKUPAJ 23.587 64 1.119 91.515 116.285 100,00



dan 31. 12. 2013

v 1000 EUR

Regija Nefinančne

družbe

Javni sektor Druge

finančne

organizacije


portfelja

Osrednje

Slovenska 7.446 1 973 17.506 25.926 28,89


93


dan 31. 12. 2013

v 1000 EUR

Regija Nefinančne

družbe

Javni sektor Druge

finančne

organizacije


portfelja

Podravje 146 0 148 15.315 15.609 17,39

Savinjska 1.710 0 0 11.297 13.007 14,49

Gorenjska 4.505 0 0 11.825 16.330 18,20

Goriška 1 0 0 1.955 1.956 2,18

Primorska 1.573 0 0 1.970 3.543 3,95

Dolenjska 1.096 1 0 10.830 11.927 13,29

Pomurje 71 0 0 1.375 1.446 1,61

SKUPAJ 16.548 2 1.121 72.073 89.744 100


Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi na dan 30. 6. 2016

Panoga Znesek bilančne

izpostavljenosti (v 1000

EUR)

Skupna izpostavljenosti

na dan 30. 6. 2016 (v% )

Skupna izpostavljenost

na dan 31. 12. 2015 (v% )

Kmetijstvo in lov,

gozdarstvo, ribištvo 3.235 5,5% 2,3%

Rudarstvo 21 0,0% 0,0%

Predelovalne dejavnosti 13.856 23,4% 20,8%

Oskrba z električno

energijo, plinom in vodo 1.987 3,4% 4,5%

Gradbeništvo 7.525 12,7% 12,8%

Trgovina, vzdrževanje in

popravila motornih vozil 12.184 20,5% 24,8%

Promet in skladiščenje 3.210 5,4% 5,5%

Gostinstvo 1.611 2,7% 2,7%

Informacijske in

komunikacijske

dejavnosti 4.159 7,0% 7,5%

Finančne in

zavarovalniške dejavnosti 1.006 1,7% 1,9%

Poslovanje z

nepremičninami 783 1,3% 2,2%

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti 6.437 10,9% 11,1%


94

Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi na dan 30. 6. 2016


izpostavljenosti (v 1000

EUR)

Skupna izpostavljenosti

na dan 30. 6. 2016 (v% )

Skupna izpostavljenost

na dan 31. 12. 2015 (v% )

Druge raznovrstne

poslovne dejavnosti 1.902 3,2% 2,2%

Dejavnosti javne uprave

in obrambe in obvezne

socialne varnosti 2 0,0% 0,7%

Izobraževanje 58 0,1% 0,2%

Zdravstvo in socialno

varstvo 1.167 2,0% 0,2%

Kulturne, razvedrilne in

rekreacijske dejavnosti 158 0,3% 0,3%

Druge dejavnosti 16 0,0% 0,1%

SKUPAJ 59.315 100,0% 100,0%

Tabela 19: Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi na dan 30. 6. 2016

Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi na dan 31. 12. 2015 V 1000 EUR


izpostavljenosti

Znesek popravka

vrednosti (oslabitev)

Neto izpostavljenost

Kmetijstvo in lov,

gozdarstvo, ribištvo

448 (10) 438

Predelovalne dejavnosti 10.216 (287) 9.929


energijo, plinom in paro

1.588 (89) 1.499

Oskrba z vodo, ravnanje z

odplakami in odpadki,

saniranje okolja

404 (10) 394

Gradbeništvo 1.393 (59) 1.334


popravila motornih vozil

11.364 (829) 10.535

Promet in skladiščenje 2.975 (184) 2.791

Gostinstvo 1.674 (204) 1.470

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti

1.151 (86) 1.065

Finančne in zavarovalniške

dejavnosti

6 0 6

Poslovanje z

nepremičninami

930 (71) 858

Strokovne, znanstvene in 4.439 (84) 4.355


95



izpostavljenosti

Znesek popravka



tehnične dejavnosti

Druge raznovrstne

poslovne dejavnosti

592 (45) 547

Izobraževanje 75 (2) 73

Zdravstvo in socialno

varstvo

113 (13) 100

Kulturne, razvedrilne in

rekreacijske dejavnosti

175 (5) 169

Druge dejavnosti 23 0 22

SKUPAJ 37.564 (1.978) 35.586




izpostavljenosti

Znesek popravka



Kmetijstvo in lov,

gozdarstvo, ribištvo 391 (22) 369



energijo, plinom in paro 2.113 (85) 2.028

Gradbeništvo 659 (44) 615


popravila motornih vozil 5.248 (299) 4.949


Gostinstvo 1.582 (94) 1.488

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 598 (33) 565


dejavnosti 451 (65) 385

Poslovanje z

nepremičninami 679 (25) 654


tehnične dejavnosti 2.927 (81) 2.846

Druge raznovrstne

poslovne dejavnosti 783 (28) 755

Druge dejavnosti 248 (13) 235

SKUPAJ 24.843 (1.256) 23.587


96




izpostavljenosti

Znesek popravka



Kmetijstvo in lov,

gozdarstvo, ribištvo 1.601 (28) 1.573

Oskrba z električno energijo 1.197 (25) 1.172

Oskrba z vodo, ravnanje z

odplakami in odpadki 111 (7) 104

Gradbeništvo 832 (70) 762


popravila motornih vozil 3.082 (221) 2.861


Gostinstvo 1.631 (109) 1.522

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 127 (8) 119


dejavnosti 544 (74) 470

Poslovanje z

nepremičninami 476 (14) 462


tehnične dejavnosti 624 (43) 581

Druge raznovrstne

poslovne dejavnosti 279 (16) 263


Drugo 152 (10) 142

SKUPAJ 17.584 (1.036) 16.548


14.5. Bančni sektor v Republiki Sloveniji in konkurenčni položaj Izdajatelja

Po zadnjih razpoložljivih podatkih5 se je zmanjševanje bilančne vsote slovenskega bančnega sistema v prvih petih mesecih

2016 nadaljevalo, vendar se je medletna dinamika krčenja upočasnila. Maja 2016 je po stagnaciji bilančna vsota bank

znašala -2,6%. Letos se je nadaljevalo razdolževanje bank na grosističnih trgih, vendar so banke v preteklih letih že

odplačale večji del tega dolga. Obseg vlog nebančnega sektorja v bančnih bilancah je bil konec maja primerljiv s tistim pred

enim letom. Kreditna aktivnost bank do nebančnega sektorja ostaja negativna (maja 2016: -5,8%). Krčijo se predvsem

posojila podjetjem, medtem ko se posojila gospodinjstvom polagoma zvišujejo. Ob negativni rasti neto obrestnih prihodkov

so banke s pozitivno rastjo neobrestnih prihodkov uspele ohraniti primerljiv obseg bruto dohodka kot lani v enakem obdobju.

Ključni prispevek k dobičku, ki po prvih petih mesecih dosega že 245 mio EUR, ima sproščanje oslabitev in rezervacij.

Po podatkih BS je konec leta 2015 v Sloveniji delovalo 16 bank, tri hranilnice in štiri podružnice tujih bank. Factor banka d.d.

in Probanka d.d. sta bili po pripojitvi DUTB d.d. v februarju 2016 izbrisani iz sodnega registra. Konec leta 2015 je celotna

5 Vir: Mesečna informacija o poslovanju bank, Banka Slovenije, Julij 2016. Dostopno na: https://www.bsi.si/iskalniki/porocila.asp?MapaId=1329

https://www.bsi.si/iskalniki/porocila.asp?MapaId=1329


97

bilančna vsota bančnega sektorja v Sloveniji znašala približno 37,4 mrd EUR, medtem ko je Hranilnica poslovno leto 2015

zaključila z bilančno vsoto 256,9 mio EUR, kar predstavlja približno 0,7% celotne bilančne vsote slovenskega bančnega

sektorja. Na dan 31. 12. 2015 je bila Hranilnica z manj kot 1% tržnim deležem druga najmanjša bančna institucija v Sloveniji.

Poleg Hranilnice v Sloveniji delujeta še dve hranilnici, in sicer Delavska hranilnica d.d. Ljubljana ter Primorska Hranilnica

Vipava d.d.

Trgi na katerih deluje Hranilnica so zelo konkurenčni. Podatki povezani s tržnimi tveganji, trendi in konkurenčnim položajem

Izdajatelja so vključeni tudi v točke 5.1.1 (Tveganja, povezana s konkurenco), 17.1 (Dejavniki, ki vplivajo na poslovanje

Hranilnice) in 20.1 (Najpomembnejši trendi) tega Prospekta. Hranilnica verjame, da so njene glavne konkurenčne prednosti

zdrava kreditna struktura z nizkim deležem slabih posojil, majhnost, ki ji omogoča hitro odzivanje na tržne trende,

specializacije glede specifičnih tržnih niš ter podoba varne in stabilne finančne ustanove.

14.6. Patenti, licence in pomembne pogodbe

Hranilnica ima za področje Slovenije registrirano blagovno znamko, ki jo predstavlja skeniran znak (logotip) »HRANILNICA

LON« in je v registru vpisana pod registrsko številko 201370189. Blagovna znamka je veljavna do 28. 2. 2023.

Hranilnica pri poslovanju uporablja tudi različno programsko opremo, programske rešitve in informacijske sisteme, za kar ima

sklenjene ustrezne licenčne pogodbe. Pomembnejši informacijski sitem je informacijski sistem HIBIS, ki podpira celotno

poslovanje Hranilnice. Trenutno veljavna pogodba za zagotavljanje s tem povezanih storitev, sklenjena med Hranilnico in

družbo HRC informacijski inženiring d.o.o., je v veljavi od 5. 3. 2002.

Hranilnica ni odvisna od patentov in drugih pravic intelektualne lastnine, saj pri poslovanju uporablja predvsem lastno znanje.


98

15. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

15.1. Podatki o skupini

Na dan tega Prospekta Hranilnica ni član nobene skupine in ni zavezana k objavljanju konsolidiranih letnih poročil. Hranilnica

nima odvisnih družb, delnice družbe Polzela d.d. (6,89% ), ki jih je prejela v postopku prestrukturiranja dolga te družbe je

odsvojila v avgustu 2016. Naložbe v druge banke in finančne organizacije Hranilnica vodi kot finančne oziroma portfeljske

naložbe. Poleg omenjenih deležev oziroma delnic Hranilnica v postavki delnice in deleži vodi naložbo v Sklad za reševanje

bank v skladu z ZOSRB ter naložbo v SISBON.

15.2. Organizacijska shema

Organizacijska shema Hranilnice je predstavljena v spodnji tabeli.

Tabela 23: Organizacijska shema Izdajatelja

Poslovna mreža Hranilnice je predstavljena v točki 13.4. (Poslovna mreža Izdajatelja) tega Prospekta.

UPRAVA HRANILNICE

Podpora poslovanju

Služba računovodenja in poročanje

Oddelek poročanja

Oddelek računovodenja

Služba razvoja

poslovanja

Služba informacijske podpore in tehnologije

Služba plačilnega prometa

Služba splošnih, pravnih in kadrovskih

zadev

Služba podpore

bančnega poslovanja

Oddelek izvršb

Oddelek priprave in kontrole bančnih poslov

Oddelek spremljave bančnih poslov in

izterjave

Služba notranje revizije

Služba kreditnih zavarovanj

Komerciala

Služba marketinga

in komuniciranj

a

Poslovna mreža

Oddelek kreditiranja

etažnih lastnikov

oddelek hitrih kreditov

16 enot

Služba zakladništva

Služba upravljanja terjatev in področja

PPDF

Služba upravljanja s

tveganji

Oddelek bonitet

Oddelek planov in

analiz

Pooblaščenci uprave


99

16. PREMOŽENJE, OBRATI IN OPREMA

16.1. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena sredstva Hranilnice v največjem delu predstavljajo nepremičnine, ki jih Hranilnica uporablja za potrebe

poslovanja. Druga opredmetena sredstva predstavljajo oprema in drobni inventar ter osnovna sredstva v pridobivanju.

Podatki o opredmetenih osnovnih sredstvih Hranilnice so povzeti v spodnjih tabelah.

Opredmetena osnovna sredstva Hranilnice V 1000 EUR

Postavka 30. 6. 2016 31. 12. 2015 31. 12. 2014 31. 12. 2013

Opredmetena

osnovna sredstva 14.134 11.064 5.651 4.092

Tabela 24: Opredmetena osnovna sredstva Izdajatelja

Podrobnejši podatki o stanju nepremičnin na dan 31. 7. 2016 (nerevidirani podatki) so prikazani v spodnji tabeli.

V 1000 EUR

Vrsta nepremičnine Naslov Najem / lastna

nepremičnina

Nabavna

vrednost 30.

6. 2016

Neodpisana

vrednost 30.

6. 2016

Poslovna enota Kranj (sedež) Žanova ulica 3, 4000 Kranj lastna

nepremičnina

poslovna

stavba

(10.046.035),

zemljišče

(1.896.309)

zemljišče

(1.896.309)

Poslovna enota Kranj Bleiweisova cesta 2, 4000 Kranj lastna

nepremičnina

850.227 454.050

Poslovna enota Postojna Titov trg 3, 6230 Postojna lastna

nepremičnina

64.680 37.956

Poslovna enota Ljubljana Breg 22, 1000 Ljubljana lastna

nepremičnina

441.372 429.234

Poslovna enota Nova Gorica Ulica Tolminskih puntarjev 8,

5000 Nova Gorica

lastna

nepremičnina

232.888 140.348

Poslovna enota Slovenj

Gradec

Cankarjeva ulica 1, 2380 Slovenj

Gradec

lastna

nepremičnina

249.083 234.387

Poslovna enota Ravne na

Koroškem

Partizanska cesta 4,2390 Ravne

na Koroškem

lastna

nepremičnina

71.000 68.693

Poslovna enota Ruše Mariborska cesta 31, 2342 Ruše lastna

nepremičnina

87.759 82.936

Apartma Rogaška Slatina Zdraviliški trg 1, Rogaška Slatina lastna

nepremičnina

70.522 32.706

Poslovna enota Novo mesto Rozmanova ulica 10, 8000 Novo

mesto

lastna

nepremičnina +

najem

240.619 86.304


100

Poslovna enota Grosuplje Kolodvorska 3, 1290 Grosuplje najem

Poslovna enota Celje Krekov trg 7, 3000 Celje najem

Poslovna enota Velenje Trg mladosti 6, 3320 Velenje najem

Poslovna enota Maribor Prešernova 1, 2000 Maribor najem

Poslovna enota Brežice Cesta 1. borcev 21, 8250 Brežice najem

Poslovna enota Škofja Loka Kapucinski trg 2, 4220 Škofja

Loka

najem

Poslovna enota Domžale Ljubljanska cesta 81, 1230

Domžale

najem

Tabela 25: Stanje nepremičnin na dan 31. 7. 2016

Na dan tega Prospekta nobena nepremičnina v lasti Hranilnice ni pomembneje obremenjena (z izjemo tržno običajnih

služnosti, povezanih z infrastrukturo) oziroma zastavljena v korist tretjih oseb. Hranilnica nima naložbenih nepremičnin.

16.2. Okoljski problemi, ki lahko vplivajo na Izdajateljevo rabo opredmetenih

sredstev

Po najboljši vednosti Hranilnice ne obstajajo posebni okoljski problemi, ki bi lahko vplivali na rabo opredmetenih sredstev

Hranilnice.


101

17. POSLOVANJE IN FINANČNI PREGLED

To poglavje analizira finančni položaj in poslovne rezultate Hranilnice, ki temeljijo na računovodskih izkazih in pojasnilih k

računovodskim izkazom, ki so vključeni v revidirana letna poročila Hranilnice in katerih deli so prikazani tudi v drugih

poglavjih tega Prospekta. Revidirani podatki so uporabljeni za poslovna leta, ki so se končala 31. 12. 2013, 31. 12. 2014

oziroma 31. 12. 2015. Analiza za prvih šest mesecev 2016 je pripravljena na podlagi internih (nerevidiranih) podatkov

Hranilnice za obdobje 1.1.2016 – 30. 6. 2016, ki so bili pripravljeni v skladu z MSRP.

17.1. Dejavniki, ki vplivajo na poslovanje Hranilnice

Hranilnica se, tako kot ostale finančne institucije, sooča predvsem s tremi pomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na njeno

poslovanje: i) splošne gospodarske oziroma makroekonomske razmere, ii) regulatorne zahteve in iii) razmere na trgu

vrednostnih papirjev.

17.1.1. Makroekonomske razmere

Mednarodne institucije pričakujejo nadaljevanje okrevanja evrskega območja, kjer bo gospodarska rast v letu 2016 podobna

kot lani, vendar nižja od jesenskih napovedi. ECB bo nadaljevala z dosedanjo spodbujevalno denarno politiko, ki pa še ni

pomembneje spodbudila kreditiranja podjetniškega sektorja. V Sloveniji se bo nadaljevala konsolidacija javnih financ,

večinoma z ohranjanjem ukrepov začasne narave, ki so bili v veljavi že lani. Čedalje večji vpliv, predvsem na trg dela in

stanje v javnih financah, pa bodo imele tudi demografske spremembe oziroma pričakovano zmanjševanje števila delovno

sposobnega in povečevanje deleža starejšega prebivalstva.

Makroekonomski kazalniki6

2013 2014 2015 2016 (napoved)

rast BDP v% (1,1) 3,0 2,9 1,7

stopnje brezposelnosti po ADS v% 10,1 9,7 9,0 8,6

rast produktivnosti dela (BDP na

prebivalca) v%

0,3 2,5 1,3 2,0

inflacija (dec./dec.) v% 0,7 0,2 (0,5) 0,6

izvoz proizvodov in storitev (realna

rast v% )

3,1 5,8 5,2 3,7

uvoz proizvodov in storitev (realna

rast v% )

1,7 4,0 4,4 3,0

saldo menjave s tujino (prispevek

k realni rasti BDP v% )

1,1 1,6 0,9 0,8

Tabela 26: Makroekonomski kazalniki

Gospodarska kriza se je na makroekonomski ravni v Sloveniji odražala predvsem v padcu BDP v letih 2012 (2,7% padec) in

2013 (1,1 odstotni padec). Hranilnica se še vedno sooča s težavami, ki izvirajo iz slabega po-kriznega stanja v realnem

sektorju, kar se je odražalo predvsem v naraščanju slabih terjatev. Kljub temu ima Hranilnica relativno nizko stopnjo slabih

terjatev, kar predstavlja njeno konkurenčno prednost v primerjavi z ostalimi finančnimi institucijami. Na poslovanje Hranilnice

pomembno vpliva tudi gibanje obrestnih mer. Kljub padcu obrestnih mer, kreditnemu krču in naraščanju slabih terjatev v

preteklih obdobjih, je Hranilnica leto 2013 in 2014 zaključila s čistim dobičkom, v letu 2015 pa je zabeležila čisto izgubo v

višini približno 14 tisoč EUR (13.830,94 EUR), kar je bila predvsem posledica spremembe metodologije oblikovanja slabitev,

omejitev pri kreditiranju zaradi kapitalskega primanjkljaja, ter rasti stroškov dela zaradi kadrovskih okrepitev. Po napovedih

UMAR lahko v prihodnjih letih pričakujemo nadaljnjo rast kreditiranja gospodinjstev ob rasti potrošnje in oživljanju

nepremičninskega trga, ob pričakovani nadaljnji rasti gospodarske aktivnosti pa tudi oživljanje kreditiranja podjetij, kar naj bi

bila posledica stabilizacije v bančnem sistemu. Glavni dejavnik za stabilizacijo bančnega sektorja po oceni UMAR so

6 Vir: Pomladanska napoved gospodarskih gibanj, marec 2016, UMAR


102

predvsem uspešna prestrukturiranja družb v realnem sektorju (sporazumi o finančnem prestrukturiranju – MRA), znižanje

izpostavljenosti bank do tujine ter izboljševanje poslovnih rezultatov bank, ki jih je mogoče pripisati predvsem manjšemu

obsegu oblikovanja rezervacij in slabitev. Zaradi zadržanosti slovenskega bančnega sektorja glede odobravanja posojil,

gospodarstvo tovrstne vire nadomešča z alternativnimi viri (zadolževanje v tujini, izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev).

Najbolj ranljiv pa ostaja sektor majhnih in srednjih podjetji, ki praviloma nima dostopa do ugodnejših alternativnih virov.7 To

lahko vpliva na vlogo Hranilnice, ki se poleg poslovanja s fizičnimi osebami usmerja prav v ta sektor. UMAR za obdobje

2017–2018 napoveduje tudi zmerno pospešitev nominalne rasti povprečne bruto plače, kar se ob prebujanju

nepremičninskega trga lahko odrazi v povečanem povpraševanju po potrošniških in stanovanjskih kreditih, ki so med

temeljnimi produkti Hranilnice.

17.1.2. Regulatorne zahteve

Bančni sektor je, še posebej po finančni krizi, močno reguliran. Kapitalske zahteve za banke in investicijska podjetja so del

enotnega pravilnika bančne unije, z njimi pa se v okviru zakonodaje EU izvaja sporazum Basel III – mednarodno dogovorjeni

standardi o kapitalski ustreznosti bank. Pravila sestavljata predvsem Uredba CRR in Direktiva CRD IV z dopolnitvami in

izvedbenimi predpisi. Skladno z omenjenimi pravili morajo banke rezervirati dovolj kapitala za kritje nepričakovanih izgub in

ohranitev lastne solventnosti v času krize. Glavno načelo je, da je znesek zahtevanega kapitala odvisen od tveganja, ki velja

za sredstva posamezne banke. Poleg zahtev po kapitalski ustreznosti morajo finančne institucije razpolagati tudi z zadostnim

obsegom likvidnih sredstev, da lahko v zelo težkih pogojih v obdobju 30 dni krijejo neto likvidnostne odlive. Namen pravil pa

je tudi zmanjšanje finančnega vzvoda (razmerje med kapitalsko osnovo banke in njenimi celotnimi sredstvi) in s tem

tveganosti poslovanja bank.

Regulatorne zahteve so vplivale na poslovanje Hranilnice, ki je v letu 2015 zmanjšala dolg iz naslova kreditne linije ECB, saj

zaradi omejenosti kapitala teh virov ni bila zmožna kakovostno in dobičkonosno naložiti. Zaradi omejitev pri zagotavljanju

predpisane višine količnika kapitalske ustreznosti je Hranilnica v letu 2015 izvajala politiko odobravanja naložb v okviru

prejetih odplačil kreditov, ki se bo predvidoma nadaljevala vsaj do zagotovitve kapitalske ustreznosti skladno z Odredbo BS.

Z Odredbo BS je Banka Slovenije Hranilnici tudi prepovedala izplačilo dobička oziroma plačilo obresti delničarjem ali

imetnikom instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ter izplačilo variabilnih prejemkov zaposlenih s primernim odstotkom

neto prihodkov poslovnega leta. Obe prepovedi veljata, dokler Hranilnica ne zagotovi odprave kapitalskega primanjkljaja za

izpolnjevanje zahtevane višine količnikov kapitalske ustreznosti.

17.1.3. Razmere na finančnih trgih

Finančni trgi so trgi z visoko stopnjo tveganja. Na dan 31. 12. 2015 je znašalo stanje finančnih sredstev, ki jih ima Hranilnica

v posesti do zapadlosti in jih predstavljajo dolžniški vrednostni papirji, izdani i) od države in centralne banke, ii) od bank in

hranilnic in ii) drugih Izdajateljev, 64.521 tisoč EUR oziroma 25% bilančne vsote. Stanje finančnih sredstev, namenjenih za

prodajo, ki jih predstavljajo vrednostni papirji, ki jih Hranilnica ne namerava držati v posesti do zapadlosti, pa je bilo 33.926

EUR oziroma 13% bilančne vsote. Večji del naložb Hranilnice se nanaša na dolžniške vrednostne papirje, manjši del pa

predstavljajo naložbe v lastniške vrednostne papirje, kjer Hranilnica na dan Prospekta knjiži le eno večjo naložbo v delnice

družbe Polzela d.d., v vrednosti 131 tisoč EUR. Te je Hranilnica pridobila v postopku prestrukturiranja in za to naložbo je

oblikovala slabitve. Hranilnica se tako sooča predvsem s tveganjem naložbe v dolžniške vrednostne papirje, ki so praviloma

manj tvegani kot lastniški vrednostni papirji, pri čemer največji del dolžniških vrednostnih papirjev predstavljajo obveznice

države in Banke Slovenije, ki veljajo za najmanj tvegane. Ne glede na to pa imajo pomembnejše spremembe na finančnih

trgih lahko vpliv na poslovanje Hranilnice.

17.2. Finančni položaj Izdajatelja

17.2.1. Finančni položaj Izdajatelja na dan 31. 12. 2013

Hranilnica je poslovno leto 2013 zaključila z bilančno vsoto 217.048 tisoč EUR, kar je predstavljalo 7 % rast v primerjavi z

letom 2012.

Skupni delež kreditov, odobrenih nebančnemu sektorju, je dosegal 43,29 % in je bil glede na leto 2012 višji za 1,09 odstotne

točke. Delež kreditov v bilančni vsoti je bil po dolgih letih upadanja ponovno višji. V primerjavi z letom 2010 je bil delež še

vedno nižji za 12,41 odstotne točke.

7 Ibidem, str. 10.


103

Na pasivni strani so predstavljale največji delež vloge nebančnega sektorja. Skupni delež zbranih depozitov in hranilnih vlog

nebančnega sektorja je znašal 77,25 % bilančne pasive in je bil v primerjavi z letom 2012 višji za 9,9 odstotne točke. Celoten

znesek vlog nebančnega sektorja je znašal 167,7 milijonov EUR in je višji za 15 milijonov EUR. Podatek kaže, da je

Hranilnici v obravnavanem poslovnem letu tudi v zelo konkurenčnem okolju uspelo ohraniti zaupanje varčevalcev, tako

prebivalstva kot tudi samostojnih podjetnikov in pravnih oseb.

V primerjavi s preteklim letom se je obseg kreditiranja nebančnemu sektorju povišal za 3,57 %. Medtem, ko se obseg

kreditov prebivalstvu znižal za 2%, se je obseg kreditov pravnim osebam povišal za 30 %.


Hranilnica je poslovno leto 2014 zaključila z bilančno vsoto 232.631 tisoč EUR, kar je predstavljalo 10,7 % rast v primerjavi z

letom 2013.

Skupni delež kreditov v bilančni vsoti, odobrenih nebančnemu sektorju, je dosegal 49,83% in je bil glede na leto 2013 višji za

6,54 odstotne točke. Delež kreditov v bilančni vsoti se je po dolgih letih upadanja ponovno zvišal.

Na pasivni strani so predstavljale največji delež vloge nebančnega sektorja. Skupni delež zbranih depozitov in hranilnih vlog

nebančnega sektorja je znašal 87,6% in je bil v primerjavi z letom 2013 za 10,3% višji. Celoten znesek vlog nebančnega

sektorja je znašal 203,7 milijonov EUR in je bil v primerjavi s prejšnjim letom nominalno višji za 36 mio EUR. Podatek kaže,

da je Hranilnici, v obravnavanem poslovnem letu, tudi v zelo konkurenčnem okolju uspelo ohraniti zaupanje varčevalcev,

tako prebivalstva kot tudi samostojnih podjetnikov in pravnih oseb.


Bilančna vsota Hranilnice je na dan 31. 12. 2015 znašala 256.914 tisoč EUR in se je v primerjavi z istim datumom leta 2014

povečala za 24.283 tisoč EUR oziroma 10,44%.

Največji delež med vsemi naložbami v bilančni aktivi so imeli krediti strankam, ki niso banke, ki so konec 2015 znašali

132.762 tisoč EUR oziroma 51,7% celotne aktive. V primerjavi s predhodnim letom so se povečali za 16.827 tisoč EUR

oziroma 14,5%. Največje povečanje v tej postavki Hranilnica beleži pri kreditih nefinančnim družbam, in sicer 50,87%

oziroma 11.999 tisoč EUR (35.586 tisoč EUR v letu 2015; 23.587 tisoč EUR v letu 2014) ter pri kreditih gospodinjstvom

4,77% oziroma 4.358 tisoč EUR (95.667 tisoč EUR v letu 2015; 91.309 tisoč EUR v letu 2014).

Konec leta 2015 je Hranilnica izkazovala za 243.773 tisoč EUR obveznosti, kar je 22.516 tisoč EUR oziroma 10,2% več ko

konec predhodnega leta. Največji delež obveznosti so predstavljali depoziti strank, ki niso banke, in so znašali 218.029 tisoč

EUR oziroma 89,4% celotnih obveznosti Hranilnice. Glede na konec predhodnega leta so se povečali za 14.303 tisoč EUR

oziroma 7%. Krediti bank in centralnih bank so konec leta 2015 znašali 19.502 tisoč EUR oziroma 8% celotne pasive. V

primerjavi s predhodnim letom so se povečali za 9.810 tisoč EUR oziroma 101,2%. Hranilnica je v letu 2015 povečala

obveznosti do centralne banke iz naslova operacij glavnega refinanciranja za 10.937 tisoč EUR in na dan 31.12.2015 znaša

14.995 tisoč EUR.

Prav tako je Hranilnica povečala naložbe v finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, predvsem v segmentu dolžniških

vrednostnih papirjev, katerih Izdajatelji so banke (povečanje v letu 2015 glede na leto 2014 za 9.285 tisoč EUR) ter država

(povečanje v letu 2015 glede na leto 2014 za 5.858 tisoč EUR).

Hranilnica je v letu 2015 pomembno povečala naložbe v osnovna sredstva, ki se nanašajo na gradnjo poslovne stavbe, iz

naslova katere je Hranilnica konec leta 2015 izkazovala 6.543 tisoč EUR investicije v teku. Hranilnica je v letu 2015 odkupila

tudi dve poslovni enoti v skupni vrednosti 512 tisoč EUR.

V letu 2015 je Hranilnica zaključila dvanajsto redno dokapitalizacijo. Vplačanih je bilo 7.070 navadnih delnic v skupni

vrednosti 1.484.700 EUR (530.250 EUR osnovni kapital in 954.450 EUR kapitalske rezerve). Z dokapitalizacijo je Hranilnica

povečala osnovni kapital na 3.787 tisoč EUR. Kapitalske rezerve so se povišale na 4.631 tisoč EUR. Po sklepu skupščine je

Hranilnica nerazporejeni dobiček leta 2014 prenesla med druge rezerve iz dobička. Hranilnica je v prvih dneh leta 2015

zaključila prenos lastništva lastnih delnic, ki so bile že v letu 2014 namenjene izplačilu zaposlenim v obliki nagrade.

Izkaz finančnega položaja Hranilnice na dan 31. 12. (revidirani podatki) je prikazan v spodnji tabeli.

Finančni položaj Izdajatelja na dan 31. 12. v 1000 EUR


104

Vsebina 2015 2014 2013

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 11.952 12.606 11.471

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 33.926 19.402 21.962

Krediti 135.161 116.285 89.828

krediti bankam 2.290 144 0

krediti strankam, ki niso banke 132.762 115.935 89.744

druga finančna sredstva 109 206 84

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 64.521 77.198 89.025

Opredmetena osnovna sredstva 11.064 5.651 4.092

Neopredmetena dolgoročna sredstva 90 115 100

Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 105 389 512

terjatve za davek 0 211 188

odložene terjatve za davek 105 178 324

Druga sredstva 95 985 58

SKUPAJ SREDSTVA 256.914 232.631 217.048

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 24 111 186

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 1.131 1.471 1.565

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 241.896 218.218 205.236

vloge bank in centralnih bank 0 0 251

vloge strank, ki niso banke 218.029 203.726 167.664

krediti bank in centralnih bank 19.502 9.692 31.577

dolžniški vrednostni papirji 304 377 2.175

podrejene obveznosti 2.736 2.633 2.673

druge finančne obveznost 1.325 1.790 896

Rezervacije 508 438 303

Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 0

obveznosti za davek 0 0 0

Druge obveznosti 214 1.019 41

SKUPAJ OBVEZNOSTI 243.773 221.257 207.331

Osnovni kapital 3.787 3.256 3.256

Kapitalske rezerve 4.631 3.677 3.518

Presežek iz prevrednotenja (134) (417) (1.470)

Rezerve iz dobička 4.872 4.487 4.290

Lastne delnice (1) (14) (125)

Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta (vključno z zadržanim dobičkom)

(14) 385 128

SKUPAJ KAPITAL 13.141 11.374 9.717

SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 256.914 232.631 217.048

Tabela 27: Izkaz finančnega položaja Izdajatelja na dan 31. 12.


105


Na podlagi internih (nerevidiranih) podatkov Hranilnice je njena bilančna vsota na dan 30. 6. 2016 znašala 246.875 tisoč

EUR in je bila v primerjavi s koncem leta 2015 nižja za 10.039 tisoč EUR oziroma 4%. Izkaz finančnega položaja Hranilnice

na dan 30. 6. 2016 v primerjavi s stanjem na dan 30. 6. 2015 je prikazan v spodnji tabeli (izkaz finančnega položaja na dan

30. 6. 2016 v primerjavi s stanjem na dan 30. 6. 2015 je prikazan v točki 28.1.2 (Finančni položaj Izdajatelja na dan 30. 6.))

Finančni položaj Izdajatelja na dan 30. 6. 2016 v 1000 EUR

31.12.2015 30.06.2016 Indeks 2015/2016

Vsebina 2 3 4=2/3*100

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 11.952 11.259 94

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 33.926 46.351 137

Krediti 135.161 135.590 100

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 64.521 39.119 61

Opredmetena osnovna sredstva 11.064 14.134 128




Skupaj sredstva 256.914 246.875 96

Finančne obveznosti do centralne banke 14.995 15.000 100


Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 226.901 216.918 96

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 1.131 783 69


Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 85 0

Druge obveznosti 215 151 70

Skupaj obveznosti 243.774 233.516 96

Osnovni kapital 3.787 3.787 100

Kapitalske rezerve 4.631 4.631 100

Presežek iz prevrednotenja (134) 52 -39

Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 4.872 4.858 100

Lastni deleži (1) (1) 100

Čisti dobiček / izguba poslovnega leta (14) 33 -236

Skupaj kapital 13.140 13.360 98

Skupaj obveznosti in kapital 256.914 246.875 96

Zunaj bilančne postavke 16.516 15.720 95

Tabela 28: Izkaz finančnega položaja Izdajatelja na dan 30. 6. 2016

Krediti strankam, ki niso banke so se konec prvega polletja 2016 v primerjavi s koncem leta 2015 iz 132.762 tisoč EUR

povečali na 135.321 tisoč EUR oziroma za 1,9%. Od tega je največje povečanje pripisati kreditom nefinančnim družbam, ki

so se povečali za 2.051tisoč EUR oziroma za 6% in so konec polletja znašali 35.984 tisoč EUR. Procentualno se je najbolj

povečal delež kreditov samostojnim podjetnikom, ki je od konca leta 2015 iz 7.609 tisoč EUR narastel na 8.358 tisoč EUR,

kar predstavlja 10% povečanje (749 tisoč EUR). Razčlenitev kreditov po sektorjih je prikazana v spodnji tabeli.

Krediti po sektorjih v 1000 EUR

31.12.2015 30.06.2016 Indeks 2016/2015

1 2 3 4=3/2*100


106

Krediti po sektorjih v 1000 EUR

31.12.2015 30.06.2016 Indeks 2016/2015

1 2 3 4=3/2*100

Banke in hranilnice 2.290 149 7

Krediti bankam 2.290 149 7

Nefinančne družbe 33.933 35.984 106

Gospodinjstva 93.174 94.365 101

Samostojni podjetniki 7.609 8.358 110

Prebivalstvo 85.564 86.007 101

Neprofitni izvajalci gospodinjstvom 1 0 0

Odkupi terjatev 5.021 4.401 88

Druge finančne organizacije 634 571 90

Krediti strankam, ki niso banke 132.762 135.321 102

Druga finančna sredstva 109 120 110

Krediti 135.161 135.590 100

Tabela 29: Razčlenitev kreditov po sektorjih na dan 30. 6. 2016

Celotne obveznosti Hranilnice so ob koncu prvega polletja 2016 ostale na primerljivi ravni kot ob koncu leta 2015 in so

znašale 243.774 EUR.

V letu 2016 je Hranilnica povečala stanje pod postavko “finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo” z nakupom dolžniških

vrednostnih papirjev družbe Kostak d.d. in Republike Slovenije. Stanje dolžniških vrednostnih papirjev se je v primerjavi s

koncem leta 2015 povečalo za 12.424 tisoč EUR oziroma za 38%. Stanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo na

dan 30. 6. 2016 je prikazano v spodnji tabeli.

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo v 1000 EUR

31.12.2015 30.06.2016 Indeks 2016/2015

1 2 3 4=3/2*100

Delnice in deleži, RZP - po pošteni vrednosti 673 674 100

Delnice in deleži, RZP - po nabavni vrednosti 355 355 100

Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 32.898 45.322 138

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 33.926 46.351 137

Tabela 30: Stanje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo na dan 30. 6. 2016

Delnice in deleži vrednoteni po nabavni vrednosti, vključujejo delnice Delavske Hranilnice d.d. (351 tisoč EUR) in naložbo v

delež podjetja Kreditni Biro Sisbon d.o.o. (4 tisoč EUR). Delnice Delavske hranilnice d.d. so bile v juliju 2016 prodane po

prodajni ceni 78 EUR za delnico, skupaj 272 tisoč EUR. Pri prodaji je bila realizirana izguba v višini 79 tisoč EUR.

Stanje opredmetenih osnovnih sredstev je na dan 30. 6. 2016 znašalo 14.134 tisoč EUR in je v primerjavi s stanjem na dan

31. 12. 2015 višje za 3.070 tisoč EUR. Povečanje se nanaša na investicijo v teku (poslovna stavba na Žanovi ulici 3 v

Kranju).

17.2.5. Novi posli v prvem polletju 2016

Hranilnica je v prvem polletju povečala predvsem stanje kreditov, pri čemer je poslovala predvsem s subjekti z bonitetno

oceno A in B. Struktura novih poslov, ki jih je Hranilnica pridobila v prvem polletju leta 2016 (nerevidirani podatki) je

prikazana v spodnji tabeli.

Novi posli Hranilnice v prvem polletju 2016 na dan 30. 6. 2016 v 1000 EUR


107

Krediti garancije ostalo skupaj

Skupno 21.135 4.040 4.594 29.769

Glede na segment

strank:

nefinančne

družbe

8.340 1654 0 9.994

finančne družbe 8.340 1654 1 9.995

samostojni

podjetniki

1.300 293 427 2.020

prebivalstvo 3.155 439 4166 7.760

Glede na boniteto

A 17.480 3.707 145 21.332

B 3.653 313 3669 7.635

C 2 20 779 801

D 0 0 0 0

E 0 0 0 0

17.3. Poslovni rezultati

17.3.1. Poslovni rezultati Hranilnice v letu 2013

V letu 2013 je Hranilnica realizirala za 268 tisoč EUR dobička pred obdavčitvijo, čisti dobiček po obdavčitvi pa je znašal 240

tisoč EUR. Finančni rezultat je bil nižji zaradi oslabitev podrejenih vrednostnih papirjev Banke Celje d.d. Brez tega posega bi

bil poslovni rezultat za 1.097 tisoč EUR višji in bi presegel dobiček leta 2012 ter načrtovani dobiček za leto 2013.

Čiste obresti je Hranilnica v letu 2013 dosegla v višini 4.144 tisoč EUR, kar je primerljivo s predhodnim letom (4.025 tisoč

EUR). Prihodki iz obresti v višini 10.088 tisoč evrov so bili prav tako primerljivi s prihodki v prejšnjem letu (10.098 tisoč EUR).

Čistih opravnin je Hranilnica v letu 2013 dosegla v višini 2.146 tisoč EUR, kar je 15% manj kot leta 2012. Pri tem so prihodki

iz opravnin v 2013 znašali 2.454 tisoč EUR, kar je 378 tisoč EUR oziroma 13% manj kot leta 2012, odhodki za opravnine pa

308 tisoč EUR, kar je 4 tisoč EUR več kot leta 2012.

Hranilnica je v letu 2013 prejela 51 tisoč EUR dividend iz naložb v druge finančne organizacije, 17 tisoč EUR iz naložb v

druge banke oziroma hranilnice in 2 tisoč EUR iz naložb v nefinančne družbe.

Iz naslova podrejenih obveznosti je Hranilnica v letu 2012 obračunala za 211 tisoč EUR obresti, v letu 2013 pa za 198 tisoč

EUR, v obdobju od 1.1.2013 do 31.12.2013 pa jih je izplačala 95 tisoč EUR.

Čisti dobiček na delnico za poslovno leto 2013 je znašal 5,53 EUR, Hranilnica pa je skladno s sklepom Skupščine za to

poslovno leto delničarjem razdelila dividendo v višini 2,00 EUR bruto.

Izkaz poslovnega izida Hranilnice na dan 31. 12. 2013 je prikazan v spodnji tabeli.

Izkaz poslovnega izida na dan 31. 12. 2013 v 1000 EUR

št. Vsebina 2013

1 Prihodki iz obresti 10.088

2 Odhodki za obresti (5.944)

3 Čiste obresti 4.144

4 Prihodki od dividend 70


108


št. Vsebina 2013

5 Prihodki iz opravnin ( provizij ) 2.454

6 Odhodki za opravnine ( provizije ) (308)

7 Čiste opravnine (provizije) 2.146

8 Realizirani dobički/ izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

1

9 Čisti dobički/ izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 212

10 Dobiček/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

2

11 Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanje pred tveganji (55)

12 Čisti dobički/izgube iz tečajni razlik 0

13 Čisti dobiček/ izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo

7

14 Drugi čisti poslovni dobički/izgube (64)

15 Administrativni stroški (4.652)

16 Amortizacija (380)

17 Rezervacije (119)

18 Oslabitve (1.044)

19 Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 268

20 Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja (28)

21 Čisti dobiček/izguba iz rednega poslovanja 240

22 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 240

Tabela 31: Izkaz poslovnega izida Hranilnice na dan 31. 12. 2013


V letu 2014 je Hranilnica realizirala za 676 tisoč EUR dobička pred obdavčitvijo, čisti dobiček po obdavčitvi pa je znašal 575

tisoč EUR.

Čiste obresti je v letu 2014 dosegla v višini 5.126 tisoč EUR, kar je 982 tisoč EUR več kot v letu 2013 (4.025 tisoč EUR).

Prihodki iz obresti v višini 9.749 tisoč EUR so bili za 339 EUR nižji kot v letu 2013 (5.944 tisoč EUR), bistveno nižji pa so bili

odhodki iz obresti, ki so znašali 4.623 tisoč EUR, kar je 1.321 tisoč EUR manj kot v letu 2013.

Čistih opravnin je v letu 2014 dosegla v višini 2.140 tisoč EUR, kar je primerljivo s predhodnim letom (2.146 tisoč EUR). Pri

tem so prihodki iz opravnin v 2014 znašali 2.476 tisoč EUR (v letu 2013: 2.454 tisoč EUR), odhodki za opravnine pa 336

tisoč EUR (v letu 2013: 308 tisoč EUR).

Hranilnica je v letu 2014 prejela 56 tisoč EUR dividend iz naložb v druge finančne organizacije, 17 tisoč EUR pa iz naložb v

druge banke oziroma Hranilnice.

Iz naslova podrejenih obveznosti je Hranilnica v letu 2013 obračunala za 198 tisoč EUR obresti, v letu 2014 za 210 tisoč

EUR, v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 pa jih je izplačala 450 tisoč EUR.

Čisti dobiček na delnico za poslovno leto 2014 je znašal 13,24 EUR. Del čistega dobička je bil po sklepu Uprave in

Nadzornega sveta v skladu s Statutom razporejen v rezerve Hranilnice na dan 31. 12. 2014, skladno s sklepom Skupščine

pa Hranilnica dividende za leto 2014 ni razdelila.

Izkaz poslovnega izida Hranilnice na dan 31. 12. 2014 (revidirani podatki) je prikazan v spodnji tabeli.


št. Vsebina 2014


109


št. Vsebina 2014









(99)



22




15

14 Drugi čisti poslovni dobički/izgube (54)



17 Rezervacije (98)

18 Oslabitve (718)

19 Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 676


21 Čisti dobiček/izguba iz rednega poslovanja 547

22 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 547



Leto 2015 je Hranilnica zaključila s čisto izgubo v višini 14 tisoč EUR. Razlogi za izgubo izhajajo predvsem iz treh ključnih

segmentov: (i) sprememba metodologije oblikovanja oslabitev, (ii) omejitve pri kreditiranju zaradi kapitalskega primanjkljaja in

(iii) povečanje stroškov dela zaradi kadrovskih okrepitev.

V letu 2015 je Hranilnica novelirala politiko oblikovanja odstotkov oslabitev naložb v kredite ter izkazala za 1.429 tisoč EUR

odhodkov za oslabitve. Oblikovane oslabitve so pomembno izboljšale stopnjo pokritja kreditov z oslabitvami, in sicer z 1,78%

v letu 2014 na 2,289% v letu 2015. Dodatne oslabitve so bile oblikovane kljub izboljšanju stanja neplačnikov, saj se je stanje

zapadlih neplačanih terjatev po stanju na dan 31. 12. 2015 v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2014 zmanjšalo za 629

tisoč EUR (iz 3.621 tisoč EUR na dan 31. 12. 2014 na 2.992 tisoč EUR na dan 31. 12. 2015).

Zaradi omejitev pri zagotavljanju predpisane višine količnika kapitalske ustreznosti je Hranilnica izvajala politiko odobravanja

naložb v okviru prejetih odplačil kreditov. Zaradi trenda zniževanja obrestnih mer Hranilnica pri novo odobrenih poslih dosega

nižjo obrestno maržo, dodaten negativen vpliv na obrestne prihodke pa predstavlja negativna vrednost referenčne obrestne

mere EURIBOR.

Hranilnica kadrovskih resursov v preteklih letih poslovanja ni prilagajala širitvi poslovne mreže, kar se je izkazalo za

pomembno pomanjkljivost, ki jo je začela Hranilnica v letu 2015 postopoma odpravljati.


110

V letu 2015 je Hranilnica povečala stanje čistih obresti, ki je konec leta znašalo 5.730 tisoč EUR in je bilo za 604 tisoč EUR

večje kot konec leta 2014. V letu 2015 je Hranilnica sicer realizirala za 7,19% nižje prihodke od obresti glede na leto 2014

(9.048 tisoč EUR v letu 2015 in 9.749 tisoč EUR v letu 2014), vendar je bil znesek čistih obresti v letu 2015 za 11,78% višji

glede na leto 2014 (5.730 tisoč EUR v letu 2015 in 5.126 tisoč EUR v letu 2014). Prihodki od obresti so bili nižji predvsem

zaradi nižjih obresti od dolgoročnih in kratkoročnih kreditov, zniževanja donosov od vrednostnih papirjev bank, države in

drugih Izdajateljev do zapadlosti in vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo ter od vlog na računih pri Banki Slovenije.

Trend zniževanja obrestnih mer na pasivni strani izkaza finančnega položaja ter približevanja slovenskih obrestnih mer

evropskemu povprečju je pozitivno vplival na odhodke za obresti v Hranilnici.

Stanje čistih opravnin je bilo konec leta 2015 2.261 tisoč EUR in je bilo za 604 tisoč EUR višje kot konec leta 2014.

Hranilnica je v letu 2015 povečala prihodke iz naslova opravnin za 6,70% (2.642 tisoč EUR v letu 2015; 2.476 tisoč EUR v

letu 2014), predvsem v postavki prihodki od plačilnega prometa, ki so se povečali za 24,32% glede na leto 2015. Odhodki za

opravnine so ostali na ravni leta 2014.

Glede na predhodno leto so se v letu 2015 močno povišali odhodki za oslabitve naložb. Neto oslabitve so v letu 2015

znašale 1.426 tisoč EUR (v letu 2014 718 tisoč EUR). Neto oslabitve se nanašajo na oslabitve kreditov (1.260 tisoč EUR v

letu 2015 in 233 tisoč EUR v letu 2014), finančnih sredstev v posesti do zapadlosti, merjenih po odplačni vrednosti (34 tisoč

EUR v letu 2015 in 317 tisoč EUR v letu 2014) ter oslabitve drugih sredstev (132 tisoč EUR v letu 2015). V prvem polletju

2016 so odhodki za oslabitve znašali 139 tisoč EUR.

V letu 2015 je Hranilnica izkazala 6.114 tisoč EUR operativnih stroškov poslovanja, kar predstavlja 14,34% povečanje glede

na leto 2014. Stroški dela so znašali 3.729 tisoč EUR in so bili za 501 tisoč EUR višji kot v letu 2014. Stroški materiala in

storitev so znašali 2.385 tisoč EUR in so bili za 266 tisoč EUR višji kot leta 2014. Povečali so se predvsem stroški, povezani

z informacijsko tehnologijo. Stroški amortizacije so v letu 2015 znašali 454 tisoč EUR, kar je za 44 tisoč več kot leta 2014.

Izkaz poslovnega izida Hranilnice na dan 31. 12. 2015 (revidirani podatki) je prikazan v spodnji tabeli.


št. Vsebina 2015









(74)



0




9

14 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 39



17 Rezervacije (2)

18 Oslabitve (1.426)

19 Dobiček/izguba iz rednega poslovanja (10)


111


št. Vsebina 2015


21 Čisti dobiček/izguba iz rednega poslovanja (14)

22 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta (14)


Vseobsegajoči donos Hranilnice je bil konec leta 2015 pozitiven, v višini 269 tisoč EUR. Izkaz vseobsegajočega donosa za

obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2014 in 2015 je prikazan v spodnji tabeli.

Vseobsegajoči donos na dan 31. 12.

v 1000 EUR

št. Vsebina 2015 2014

1 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi (14) 547

2 Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi 283 1.053

3 Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid 53 1.053

Aktuarski čisti dobički/izgube zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki (53) 0

4 Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid 336 1.053

Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja)

10 23

Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo

394 1.245

Odloženi davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (68) (215)

Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 269 1.600

Tabela 34: Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. 1. do 31. 12.

17.3.4. Poslovni rezultati Hranilnice v prvem polletju 2016

Prvo polletje 2016 je Hranilnica zaključila s 33 tisoč EUR čistega dobička.

Čisti prihodki iz naslova obresti so v prvi polovici 2016 znašali 2.863 tisoč EUR, kar je 89 tisoč EUR oziroma 3% več kot v

enakem obdobju lani. Obrestni prihodki so bili sicer za 582 tisoč EUR oziroma 13% nižji, vendar so se odhodki za obresti

zmanjšali za 672 tisoč EUR oziroma 36%. V drugem kvartalu leta 2016 je Hranilnica dosegla za 1.513 EUR čistih obrestnih

prihodkov, kar znaša 21% več kot v enakem obdobju leta 2015. Obrestni prihodki so bili za 2% nižji, obrestni odhodki pa za

36% nižji kot v enakem obdobju leta 2015.

Konec prvega polletja 2016 so čiste opravnine znašale 584 tisoč EUR in so bile za 3,05% višje kot v istem obdobju

preteklega leta. V primerjavi s prvim polletjem 2015 so se prihodki iz opravnin povečali za 0,92%, medtem ko so se odhodki

za opravnine znižali za 10,07%. Med plačanimi opravninami so višje opravnine za borzne storitve in plačane opravnine

bankam (iz naslova bankomatskega poslovanja).

Stroški dela so v prvem polletju 2016 znašali 2.189 tisoč EUR, pri čemer je bil razlog za njihovo povečanje glede na enako

obdobje v predhodnem letu (1.789 tisoč EUR v letu 2015) predvsem v večjem številu zaposlenih in v knjiženju odpravnine

bivši upravi. Stroški odpravnin, ki so bili izplačani v maju, so znašali 129 tisoč EUR (bruto bruto). Stroški materiala in storitev

so v obdobju od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016 znašali 1.309 tisoč EUR in so bili za 184 tisoč EUR nižji kot v istem obdobju

predhodnega leta. Stroški amortizacije so v prvem polletju 2016 znašali 215 tisoč EUR, kar je 7 tisoč EUR manj kot v istem

obdobju predhodnega leta.

Izkaz poslovnega izida na dan 30. 6. 2016 in 30. 6. 2015 (nerevidirani podatki) je prikazan v spodnji tabeli.

Izkaz poslovnega izida v 1000 EUR


112

Postavka 30.6.2015 30.6.2016 Indeks

2016/2015

1 2 3 4=3/2*100

Prihodki iz obresti 4.617 4.035 87

Odhodki za obresti (1.844) (1.172) 64

Čiste obresti 2.774 2.863 103

Dividende 0 1 0

Prihodki iz opravnin (provizij) 1.298 1.297 100

Odhodki za opravnine (provizije) (180) (181) 100

Čiste opravnine (provizije) 1.117 1.116 100

Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso

merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (77) (20) 26

Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih

trgovanju 38 14 37

Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred

tveganji 24 (18) (76)

Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 1 1 58

Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez

nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (1) 0 47

Drugi čisti poslovni dobički/izgube 51 (5) (10)

Finančni in poslovni prihodki in odhodki 3.926 3.951 101

Administrativni stroški (2.914) (3.498) 120

Amortizacija (222) (215) 97

Rezervacije 12 (61) (521)

Oslabitve (256) (139) 54

DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA 544 39 7

Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (93) -6 6

ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA 452 33 7

Tabela 35: Izkaz poslovnega izida na dan 30. 6.

Vseobsegajoči donos je bil tudi po prvem polletju 2016 pozitiven in je znašal 219 tisoč EUR. Izkaz vseobsegajočega donosa

na dan 30. 6. 2016 je prikazan v spodnji tabeli.

Vseobsegajoči donos V 1000 EUR

Vsebina 30. 6. 2016

Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi 33

Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi 186

Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid n/a

Aktuarski čisti dobički/izgube zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki n/a

Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid 186

Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z n/a


113

varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja)

Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo

n/a

Odloženi davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (30)

Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 219

Tabela 36: Vseobsegajoči donos na dan 30. 6. 2015 in 30. 6. 2016


114

18. KAPITALSKA SREDSTVA

18.1. Kapitalska ustreznost

Hranilnica mora glede na vrsto in obseg svojih storitev in glede na tveganja, ki jim je izpostavljena pri izvajanju teh storitev, v

vsakem trenutku zagotavljati ustrezno višino kapitala. Hranilnica mora poslovati tako, da tveganja, ki jim je izpostavljena pri

opravljanju posameznega posla, in količina poslov ne presežejo omejitev ZBan-2 in na njegovi podlagi izdanih predpisov,

Direktive CRD IV in Uredbe CRR, ki v bančno zakonodajo prenašata vsebino standardov Basel III.

Hranilnica izračunava kapital najmanj kvartalno, ko mora o tem poročati tudi Banki Slovenije, za interne potrebe tudi

pogosteje.

Kapital Hranilnice je glede na pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezna kategorija kapitala, razdeljen na temeljni in dodatni

kapital. Temeljni kapital je sestavljen iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala.

Navaden lastniški kapital predstavljajo vplačane navadne delnice, zmanjšane za lastne delnice, kapitalske rezerve, rezerve

iz dobička, zadržani dobiček in prehodne prilagoditve, zmanjšane za odbitne postavke (pregled posameznih sestavin je

razviden iz spodnje tabele). Dodaten temeljni kapital sestavljajo prednostne delnice in prehodne prilagoditve za prednostne

delnice in odbitki dodatnega temeljnega kapitala. Dodatni kapital vključuje podrejene vloge, ki so sprejemljive za vključevanje

v izračun kapitala. To so nominalni zneski vlog, ki izpolnjujejo pogoje iz Direktive CRD IV in Uredbe CRR za vključevanje

podrejenih vlog v izračun kapitala in za katere je Hranilnica pridobila soglasje Banke Slovenije.8

Stanje temeljnega in dodatnega kapitala ter količnik temeljnega kapitala, količnik dodatnega kapitala in kapitalske zahteve za

kreditna in operativna tveganja so prikazani v spodnji tabeli. Hranilnica izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje v

skladu z določili 111. do 134. člena Uredbe CRR po standardiziranem pristopu. Kapitalsko zahtevo za operativno tveganje

Hranilnica izračunava po enostavnem pristopu v skladu s 315. in 316. členom Uredbe CRR. Izračun temelji na podatkih o

triletnem povprečju vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov.

Stanje kapitala V 1000 EUR

30. 6. 2016 31.12.2015 31.12.2014 31. 12. 2013

Temeljni kapital 13.088 13.133 11.241 10.874

Dodatni kapital 2.650 2.650 750 1.230

Skupaj kapital 15.738 15.783 11.991 12.104

Količnik temeljnega kapitala 10,23% 10,59% 9,21% 10,97%

Količnik skupnega kapitala 12,31% 12,72% 9,83% 12,21%

Kapitalske zahteve – kreditno tveganje 9.142 8.888 8.782 7.736

Kapitalske zahteve – operativno tveganje 1.090 1.037 980 945

Tveganju prilagojena izpostavljenost –

kreditno tveganje 114.271 111.103 109.780 87.276

Skupna izpostavljenost operativnim

tveganjem 13.625 12.962 12.250 11.850

Tabela 37: Kapitalska ustreznost

Po zahtevi Banke Slovenije z dne 21. 4. 2015 je Hranilnica konec leta 2015 zagotavljala zahtevano višino količnika

temeljnega kapitala in količnika skupnega kapitala, vendar pa je Banka Slovenije v letu 2015 Hranilnici na podlagi procesa

ICAAP/SREP predpisala nove minimalne količnike kapitalske ustreznosti, in sicer količnik kapitalske ustreznosti na 13,20%

8 Podrobnejše informacije o podrejenih obveznostih primernih za izračun so na voljo v točki 7.3.11 (e) pojasnil k računovodskim izkazom vključenih v letno poročilo Hranilnice za leto 2015.


115

(leta 2014 je ta zahteva znašala 12,50%) ter količnik kapitalske ustreznosti na temeljni kapital na 10,60% (leta 2014 je ta

zahteva znašala 10,00%).

Hranilnica je po stanju na dan 1. 1. 2016 dosegala količnik skupnega kapitala 12,72% in količnik navadnega lastniškega

temeljnega kapitala (CET1) 10,59%, pri čemer je beležila primanjkljaj skupnega kapitala v višini 642 tisoč EUR in primanjkljaj

navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 8 tisoč EUR.

Ker Hranilnica ni dosegala na novo predpisanega količnika kapitalske ustreznosti, pri čemer po mnenju Banke Slovenije

kapitalske ustreznosti, ob upoštevanju dotedanjih aktivnosti Hranilnice in razmer na kapitalskem trgu, ni bilo mogoče

dosegati drugače kot s povečanjem kapitala v obliki instrumentov navadnega lastniškega kapitala, je Banka Slovenije

Hranilnici izdala Odredbo BS, s katero je ugotovila primanjkljaj notranjega kapitala Hranilnice v višini 650 tisoč EUR (642

tisoč EUR primanjkljaj skupnega kapitala in 8 tisoč EUR primanjkljaj temeljnega kapitala) ter Hranilnici naložila izvedbo

dodatnih ukrepov, ki med drugim vključuje zagotovitev zadostnega kapitala za doseganje kapitalskih količnikov predpisanih v

92. členu Uredbe CRR, najkasneje do 30. 11. 2016. Odpravo kapitalskega primanjkljaja mora Hranilnica zagotoviti z izdajo

kapitalskih instrumentov, ki izpolnjujejo zahtevane lastnosti iz 28. člena Uredbe CRR za vključevanje med instrumente

navadnega lastniškega kapitala.

Hranilnica ocenjuje, da bo s povečanjem osnovnega kapitala s ponudbo Novih delnic dosegla zahtevano kapitalsko

ustreznost, vendar pa dejanskega bruto in neto izkupička iz naslova ponudbe Novih delnic v tem trenutku ni mogoče

zanesljivo napovedati, med drugim tudi zato, ker ponudba Novih delnic nima praga uspešnosti, kar pomeni, da se lahko

dejanski bruto izkupiček iz naslova ponudbe Novih delnic nahaja na razponu med emisijsko vrednostjo ene Ponujene delnice

in maksimalnim emisijskim zneskom, določenim s Sklepom o Dokapitalizaciji.

18.2. Viri in zneski denarnih tokov

Hranilnica je finančna ustanova in se ukvarja predvsem z dejavnostjo financiranja, zato so njeni viri sredstev sestavljeni

predvsem iz zbranih vlog, najetih kreditov ter prejetih obrestnih in neobrestnih prihodkov. Denarna sredstva se uporabljajo

predvsem za naložbe v kredite, vrednostne papirje, plačila obrestnih in neobrestnih prihodkov ter za stroške poslovanja

(plačila zaposlencem, dobaviteljem, ipd.).

Izkaz denarnih tokov na dan 31. 12. za leto 2013, 2014 in 2015 ter na dan 30. 6. 2016 (nerevidirani podatki) je predstavljen v

spodnji tabeli.

v 1000 EUR

Vsebina 30. 6. 2016 (nerevidirano)

31. 12. 2015 31. 12. 2014 31. 12. 2013

A) Denarni tokovi pri poslovanju

a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 33 (14) 547 268

Amortizacija 215 454 410 380

Oslabitve (odprava oslabitev) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 1

132 168 392

Oslabitve (odprava oslabitev) kreditov 142 1.322 232 (117)

Oslabitve (odprava oslabitev) finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 2

(28) 317 769

Neto (dobički)/izgube pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin

0 4 (4) (4)

Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 72

129 (54) (383)

Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 465

1.999 1.616 1.305

b) (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov)

(14.907) (31.310) (23.788) 4.338

Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

(12.016) (13.881) 3.686 1.636


116

Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (2.815) (18.318) (26.546) 2.719

Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev (76) 889 (928) (17)

c) Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti (10.371) 22.336 13.988 12.724

Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju

0 (40) 0 168

Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti

(9.915) 23.648 15.588 (213)

Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških VP, merjenih po odplačni vrednosti

(42) (73) (1.798) 14.264

Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju

(351) (394) (4) (1.105)

Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti (63) (805) 202 (416)

č) Denarni odtoki pri poslovanju (a+b+c) (24.813) (6.975) (8.184) 26

d) (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb 0 216 123 18.367

e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) (24.813) (6.759) (8.061) (139)

B) Denarni tokovi pri naložbenju

a) Prejemki pri naložbenju 37.969 63.942 11.519 27

Prejemki pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin 0 0 9 7

Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti

37.969 63.942 11.510 20

b) Izdatki pri naložbenju (15.888) (57.083) (1.987) (32.334)

Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin)

(3.273) (5.838) (1.943) (243)

Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev)

(46) (8) (44) (16)

Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)

(12.569) (51.237) 0 (32.075)

c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) 22.081 6.859 9.532 (32.307)

C. Denarni tokovi pri financiranju

a) Prejemki pri financiranju 0 3.198 562 17

Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 0 1.700 200 2

Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov

0 1.485 0 15

Prejemki od prodaje lastnih delnic 0 13 362 (1.668)

b) Izdatki pri financiranju (102) (1.806) (754) 17

Plačane dividende 0 0 (85) (467)

Odplačila podrejenih obveznosti (102) (1.806) (450) (1.086)

Izplačila za nakup lastnih delnic 0 0 (219) (115)

c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) (102) 1.392 (192) (1.651)

D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike

0 0 0 0

E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc)

(2.834) 1.492 1.279 9.547

F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja (pojasnilo tč. 7.5)

14.242 12.750 11.471 3.056

G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja

11.408 14.242 12.750 12.603


117

Tabela 38: Izkaz denarnih tokov Izdajatelja na izbrane presečne datume

18.3. Struktura financiranja Izdajatelja in potreba po zadolževanju

Struktura financiranja Hranilnice je podrobneje predstavljena v točki 17.2 (Finančni položaj Izdajatelja) tega Prospekta.

Hranilnica se financira predvsem iz dolžniških virov financiranja, ki predstavljajo približno 95% vseh obveznosti. Največji

delež obveznosti Hranilnice predstavljajo finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, ki predstavljajo depozite,

potrdila o vlogah, podrejene obveznosti in druge finančne obveznosti. Od teh obveznosti največji del predstavljajo depoziti,

od katerih največji del predstavljajo depoziti prebivalstvu (148.167 tisoč EUR na dan 31. 12. 2015 in 147.797 tisoč EUR na

dan 30. 6. 2016).

Struktura financiranja v 1000 EUR v%

31.12.2015 30.06.2016 Indeks 2016/2015

1 2 3 (nerevidirano) 4=3/2*100








SKUPAJ OBVEZNOSTI 243.773 233.516 96



Presežek iz prevrednotenja (134) 52 -39



Čisti dobiček / izguba poslovnega leta (14) 33 -236

SKUPAJ KAPITAL 13.141 13.360 102



Tabela 39: Struktura financiranja Izdajatelja

Izbrani kazalniki financiranja Hranilnice so prikazani v spodnji tabeli.

31.12.2015 30.06.2016

Kapital/obveznosti do virov sredstev 5,1% 5,4%

Dolgovi/obveznosti do virov sredstev 94,9% 94,6%

Kazalnik finančnega vzvoda 185,5% 174,8%

Tabela 40: Izbrani kazalniki financiranja Izdajatelja

18.4. Omejitve uporabe kapitalskih sredstev

Hranilnica nima posebnih omejitev pri uporabi kapitalskih virov, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na njeno poslovanje.


118

18.5. Predvideni viri financiranja naložb

Vse predvidene investicije bo Hranilnica financirala iz lastnih virov.


119

19. RAZISKAVE RAZVOJ, PATENTI IN LICENCE

Hranilnica nima pomembnejših patentov. Pri svojem poslovanju uporablja različno programsko opremo tretjih oseb, za kar

ima sklenjene tudi ustrezne pogodbe o licenciranju. Informacije glede patentov in licenc ter glede razvoja na področju

informacijske tehnologije so vključene v točki 13.6 (Investicije) ter 14.6 (Patenti, licence in pomembne pogodbe) tega

Prospekta.


120

20. INFORMACIJE O TRENDIH

20.1. Najpomembnejši trendi

20.1.1. Poslovanje bank v prvih petih mesecih leta 2016

V prvih petih mesecih leta 2016 so se nadaljevali trendi iz preteklega obdobja: krčenje bilančne vsote se umirja, prav tako

nadaljnje razdolževanje do tujine in upadanje kreditne aktivnosti. Potrošniška posojila so aprila prešla v območje pozitivne

medletne rasti. Še naprej se krepijo vloge gospodinjstev, vendar predvsem vpogledne. Nadaljuje se trend zniževanja obsega

in deleža terjatev v zamudi nad 90 dni. Sproščanje oslabitev in rezervacij ugodno vpliva na ustvarjanje pozitivnega

poslovnega rezultata.

Medletna rast kreditne aktivnosti bank ostaja tudi v prvih petih mesecih 2016 v negativnem območju. Maja so posojila

nebančnemu sektorju še naprej zaostajala za 5,8%, podobno kot decembra lani. Nadaljuje se okrevanje kreditiranja

gospodinjstev pri nizkih stopnjah rasti in rahlo upočasnjevanje negativne dinamike kreditiranja podjetij, sicer še vedno z

11,4% medletnim zaostajanjem v maju.

Rast posojil gospodinjstvom se počasi povečuje, maja je dosegla 1,1%. Obseg teh posojil je maja predstavljal 43% delež v

posojilih nebančnemu sektorju, in od lanskega oktobra naprej v bilancah bank presega obseg posojil nefinančnim družbam.

Znižane obrestne mere posojil, nizka zadolženost gospodinjstev in nizke cene nepremičnin pomembno prispevajo k nadaljnji

pozitivni rasti stanovanjskih posojil, ki je maja znašala 2,1%. Navedeni dejavniki so se odrazili tudi pri potrošniških posojilih,

pri katerih banke od aprila že beležijo pozitivno medletno rast, maja letos je ta znašala 0,7%.

Nadaljuje se razdolževanje bank na grosističnih virih financiranja. V prvih petih mesecih 2016 so banke odplačale 580 mio

EUR teh obveznosti, kar je že za dobro polovico manj, kot v enakem obdobju lani. Tudi v prihodnje se bo breme

odplačevanja dolga zmanjševalo, ker so banke velik del dolga do tujine že odplačale.

Kakovost kreditnega portfelja bank se še naprej izboljšuje. Nadaljuje se trend zniževanja obsega in deleža terjatev v zamudi

nad 90 dni, ob nadaljnjem krčenju posojilne aktivnosti bank. Februarja 2016 se je zaključila nadzorovana likvidaci ja Factor

banke in Probanke s pripojitvijo DUTB. To se je odrazilo kot precejšne znižanje obsega in deleža terjatev v zamudi nad 90

dni (0,5 mrd EUR), a se je trend zniževanja nadaljeval tudi v preostalem delu bančnega sistema.

Banke so v prvih petih mesecih 2016 poslovale s solidnim dobičkom pred obdavčitvijo v višini 245 mio EUR. V tem obdobju

so neto sproščale oslabitve in rezervacije, kar je odločilno vplivalo na visok dobiček. Na gibanje stroškov oslabitev in

rezervacij letos ugodno vplivajo aktivnosti bank v smeri razreševanja slabih terjatev, nizke obrestne mere oziroma ugodni

pogoji financiranja in dejstvo, da so banke v preteklih letih oblikovale velik obseg oslabitev. Hkrati pa so banke v okolju nizkih

obrestnih mer še naprej izpostavljene razmeroma visokemu dohodkovnemu tveganju. Neto obrestne prihodke bank

zmanjšujejo dejavniki, kot so: še vedno prisotno krčenje posojilne aktivnosti bank, zniževanje posojilnih obrestnih mer in

donosov za vrednostne papirje. Po drugi strani že močno znižane pasivne obrestne mere in povečan delež vpoglednih vlog

dopuščata vse manj prostora za dodatno znižanje obrestnih odhodkov. Nadaljuje se trend počasnega, a vztrajnega

zmanjševanja neto obrestne marže, v zadnjih mesecih že nekoliko počasneje, kot v prejšnjih. Do maja 2016 se je neto

obrestna marža v primerjavi z letom 2015 znižala zelo malo in dosegla 2%. Z nadaljnjim krčenjem neto obrestnih prihodkov

in zniževanjem donosov na vrednostne papirje lahko pričakujemo nadaljnje postopno zniževanje marže.9

20.1.2. Gospodarska gibanja v Republiki Sloveniji

V letošnjem prvem četrtletju je gospodarska rast kljub padcu gradbene aktivnosti ostala precej nad povprečno v evrskem

območju. Medletna rast BDP se je v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem sicer upočasnila za 0,8 odstotne točke na 2,5%,

kar pa je bilo še vedno za 0,9 odstotne točke več kot v evrskem območju. Med skupinami dejavnosti se je dodana vrednost

zmanjšala le v gradbeništvu in finančnem posredništvu. Izstopa gradbeništvo s skoraj petinskim padcem, ki je rast BDP

znižal kar za 0,9 odstotne točke. Padec gradbeništva je bil sicer pričakovan in sovpada z več kot 50% zmanjšanjem

gradbenih investicij sektorja država. Poleg tega se je znižala tudi rast dodane vrednosti v zasebnih storitvah, s 4,1% v

lanskem zadnjem četrtletju na 2,9%. Poleg finančnega posredništva je upočasnitev povezana vsaj še s padcem prihodkov v

arhitekturnem in tehničnem projektiranju, ki je močno odvisno od gradbenih investicij. Opazno in skladno z gibanjem

blagovnega izvoza pa se je povišala rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti, na skoraj 7%. Rast dodane vrednosti v

9 Publikacija Banke Slovenija: Gospodarska in finančna gibanja s projekcijami, julij 2016


121

slovenskem gospodarstvu je tako ostala solidna kljub šibkejšemu domačemu povpraševanju in odraža naraščanje izvozne

usmerjenosti večine dejavnosti.10

20.2. Informacije o znanih trendih, nejasnostih, zahtevah, obveznostih ali

dogodkih, ki lahko utemeljeno bistveno vplivajo na obete Hranilnice

Hranilnica je po kriteriju bilančne vsote druga najmanjša finančna organizacija v Republiki Sloveniji. Posluje izključno na trgu

Republike Slovenije in je usmerjena predvsem v poslovanje z gospodinjstvi in etažnimi lastniki. Na njeno poslovanje tako

vplivajo vsi trendi, opisani v prejšnjih dveh točkah, pri čemer ima lahko pozitiven vpliv na njeno poslovanje tudi napovedana

prebuditev nepremičninskega trga in povečanje bruto plač na nacionalni ravni, saj je iz tega naslova mogoče pričakovati

povečano povpraševanje po potrošniških in stanovanjskih kreditih. Negativno lahko na položaj Hranilnice vplivajo predvsem

trendi, povezani s konsolidacijo in vstop novih konkurentov na trg finančnih storitev.

V prihodnosti Hranilnica načrtuje strategijo generične rasti, z možnostjo prevzemanja manjših finančnih organizacij v isti ali

komplementarnih dejavnostih. Ključne poslovne aktivnosti bodo razvoj inovativnih bančnih produktov, ki bodo na voljo v

mreži poslovalnic, ki jo bo Hranilnica dopolnila in razširila, in prek sodobnih elektronskih kanalov. Z vidika notranjih procesov

bosta ključna razvoj tehnoloških rešitev z informacijsko podporo in razvoj človeških virov.

Hranilnica pri svojem poslovanju prevzema različna tveganja, katerih višina je po eni strani odvisna od pripravljenosti

prevzemanja tveganja, po drugi strani pa veliko omejitev predstavlja razpoložljivi kapital Hranilnice, v okviru katerega lahko

sprejema tveganja. Hranilnica se opredeljuje kot enostavna institucija s konzervativno naložbeno politiko. Hranilnica je

usmerjena v tradicionalne bančne posle, njen apetit do prevzemanja tveganj pa je nizek do zmeren. Ključni del poslovnih

aktivnosti predstavlja zagotavljanje stabilnih virov ter upravljanje in diverzifikacija kreditnega portfelja, pri čemer Hranilnica

sledi varnosti in zagotavljanju kapitalske ustreznosti. Hranilnica svojo izpostavljenost do obrestnega tveganja ohranja na

relativno nizki ravni. Tudi v prihodnosti ne pričakuje bistvenih sprememb glede splošne naložbene politike.

Ker Hranilnica konec leta 2015 ni dosegala na novo predpisane kapitalske ustreznosti, glede na zahtevo SREP 2015, ki jo je

Banka Slovenije Hranilnici posredovala s pismom z oznako 24.50-506/15-AVS, je Hranilnica Banki Slovenije na njeno

pobudo posredovala Načrt vzdrževanja količnikov kapitalske ustreznosti, kasneje pa še Dopolnitev načrta vzdrževanja

količnikov kapitalske ustreznosti. V omenjenih aktih je Hranilnica opredelila aktivnosti, ki jih bo izvajala za dosego kapitalske

ustreznosti. Ker je Banka Slovenije ugotovila, da je primanjkljaj kapitala mogoče odpraviti zgolj z dodatno dokapitalizacijo, je

z Odredbo BS z dne 31. 5. 2016 Hranilnici med drugim naložila, da mora kapitalski primanjkljaj odpraviti z dokapitalizacijo, in

sicer najkasneje do 30. 11. 2016.

Banka Slovenije je v dopisu z oznako 24.50-0102/16 z dne 5. 4. 2016 Hranilnici sporočila, da iz posredovanih aktov in iz

preteklih razprav članov Nadzornega sveta izhajajo naslednje okoliščine, ki otežujejo čimprejšnjo dokapitalizacijo, zahtevano

z Odredbo BS:

razpršena lastniška struktura brez izražene namere Obstoječih delničarjev po sodelovanju pri

dokapitalizaciji;

neenotnost Uprave in Nadzornega sveta glede načrtovane višine, načina in časovnega poteka

dokapitalizacije;

prvotno zastavljen terminski načrt dokapitalizacije se ni realiziral, Hranilnica pa ni predložila alternativne

oblike dokapitalizacije;

ob nerealiziranih predhodnih fazah je ogrožen zaključek izvedbe dokapitalizacije v zadnjem četrtletju 2016;

nejasna vsebina predlog sprememb statuta, ki bo obravnavan na Skupščini v maju 2016, predvsem v delu

prednostnih delnic, ki pomembno vplivajo na sprejem sklepa o dokapitalizaciji in načrtovano izvedbo javne

prodaje delnic;

nesprejetje Strategije Hranilnice, ki je ključen dokument za načrtovanje in vzdrževanje in zagotavljanje

ustreznega kapitala.

Hranilnica je zato delno spremenila svojo strategijo in se odločila, da bo odstopila od dosedanjega načina dokapitalizacij, ki

so bile usmerjene predvsem v male vlagatelje, ter se usmerila v večje investitorje, ki bodo v njej prepoznali portfeljsko

zanimivo investicijo ali možnost strateškega povezovanja. V ta namen je na Skupščini dne 8. 6. 2016 odpravila vse omejitve

v zvezi s prosto prenosljivostjo svojih delnic, odpravila predkupno upravičenje Obstoječih delničarjev pri obligacijsko pravnem

10 ibidem


122

razpolaganju z obstoječimi delnicami ter odpoklicala obstoječe člane Nadzornega sveta in imenovala nov 5-članski Nadzorni

svet, sestavljen iz strokovnjakov na področju bančništva. S Sklepom o Dokapitalizaciji je Uprava Hranilnice odločila o

povečanju osnovnega kapitala iz odobrenega kapitala, s čimer namerava zadostiti zahtevam iz Odredbe BS.

Statutarna ureditev Hranilnice otežuje nameravano sodelovanje Hranilnice s strateškimi partnerji, zato bo Hranilnica v

prihodnje poskusila spremeniti statutarne omejitve, ki omejujejo sprejemanje nekaterih pomembnejših odločitev ter

manjšemu številu imetnikov prednostnih delnic dajejo obsežne možnosti vplivanja na politiko Hranilnice.

Poleg dokapitalizacije na podlagi ponudbe Novih delnic v skladu z Odredbo BS, je Hranilnica v Strategiji zapisala, da bo v

obdobju 2016 – 2020 izvedla naslednje dokapitalizacije:

v letu 2017 dokapitalizacijo v predvidenem znesku 9 mio EUR;

v letu 2018 dokapitalizacijo v predvidenem znesku 12,6 mio EUR; in

v letu 2020 dokapitalizacijo v predvidenem znesku 12,6 mio EUR.

Hranilnica načrtuje tudi, da bo polovico dobička v letih 2019 in 2020 namenila za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev.

Po oceni Hranilnice v letih 2016 in 2017, predvsem zaradi investicij v razvoj, Hranilnica ne bo razdelila dividend, vendar pa

Hranilnica pričakuje, da bo že v z letom 2018 začela ustvarjati sorazmeren donos za svoje vlagatelje, pri čemer je v Strategiji

od leta 2019 dalje predvidela delitev dividend. Strategija Hranilnice je podrobneje predstavljena v točki 13.5 (Strategija

Izdajatelja) tega Prospekta. Hranilnica ne jamči, da bo cilje zastavljene s Strategijo tudi dejansko dosegla ter vlagateljem ne

jamči za morebitne izgube, ki bi jih utrpeli zaradi zanašanja na zastavljene cilje Hranilnice.

Z Odredbo BS je Banka Slovenije Hranilnici prepovedala izplačilo dobička ali obresti delničarjem ali imetnikom dodatnega

temeljnega kapitala ter izplačilo variabilnih prejemkov zaposlenih s primernim odstotkom neto prihodkov poslovnega leta.

Prepovedi veljata, dokler Hranilnica ne zagotovi odprave kapitalskega primanjkljaja za izpolnjevanje zahtevane višine

količnikov kapitalske ustreznosti v višini 13,2% (količnik skupnega kapitala iz točke (c) člena 91(1) Uredbe CRR) oziroma

10,6% (količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) iz točke (a) člena 91(1) Uredbe CRR).

Hranilnica na podlagi 229. člena ZBan-2 ne sme opravljati izplačil v zvezi z instrumenti lastniškega temeljnega kapitala, če bi

se zaradi teh izplačil zmanjšal obseg njenega navadnega lastniškega temeljnega kapitala tako, da ne bi več izpolnjevala

zahteve po skupnem blažilniku.


123

21. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA

Ta Prospekt ne vsebuje napovedi oziroma ocene dobička.


124

22. UPRAVNI, POSLOVODNI IN NADZORNI ORGANI TER VIŠJI

VODSTVENI DELAVCI

Temeljna predpisa, ki urejata statusno obliko in poslovanje Hranilnice sta ZGD-1 in ZBan-2, Hranilnica pa deluje tudi na

podlagi Statuta in različnih internih aktov. Hranilnica je delniška družba z dvotirnim sistemom upravljanja. Glavni organ

upravljanja je Uprava, katere delovanje nadzoruje Nadzorni svet. Temeljni organ, v katerem se združujejo interesi

delničarjev, je Skupščina.

Poslovni naslov vsakega od v nadaljevanju navedenih članov organov upravljanja in nadzora je Žanova ulica 3, 4000 Kranj,

Slovenija.

Hranilnica nima informacij o kakršnihkoli sorodstvenih razmerjih med katerimkoli izmed članov Uprave, Nadzornega sveta in

vodstvenih delavcev.

22.1. Uprava in Nadzorni svet Izdajatelja ter višji vodstveni delavci

22.1.1. Uprava Izdajatelja

Skladno s statutom Uprava samostojno vodi in zastopa Hranilnico na lastno odgovornost. Sestavljena je iz dveh članov;

predsednika uprave in člana uprave.

Upravo imenuje in odpokliče Nadzorni svet. Člane uprave imenuje za dobo 5 let z možnostjo neomejenega ponovnega

imenovanja. Nadzorni svet odpokliče Upravo ali člana Uprave, če:

(i) ni sposobna/sposoben voditi poslov;

(ii) ji/mu Skupščina izreče nezaupnico; in

(iii) v drugih primerih, določenih z zakonom ali individualno pogodbo.

Funkcijo člana Uprave Hranilnice lahko opravlja le oseba, ki pridobi dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave s strani

Banke Slovenije.

Banka Slovenije lahko zahteva razrešitev ali zamenjavo posameznega ali obeh članov Uprave predvsem, (i) če te osebe z

upoštevanjem meril iz 45. oziroma 55. člena ZBan-2 niso primerne za opravljanje nalog v zvezi z odpravo kršitev v Hranilnici

oziroma, (ii) če so v Hranilnici podane okoliščine, ki kažejo na znatno poslabšanje njenega finančnega položaja ali na hude

kršitve predpisov iz drugega odstavka 9. člena ZBan-2 ali internih ureditev v Hranilnici oziroma, (iii) če ukrepi zgodnjega

posredovanja iz 253. člena ZBan-2 ne zadoščajo za izboljšanje finančnega položaja Hranilnice ali za ustrezno odpravo

kršitev.

Če člani Uprave z upoštevanjem meril iz 45. oziroma 55. člena ZBan-2 niso primerni za opravljanje nalog v zvezi z odpravo

kršitev v Hranilnici in razrešitev posameznega ali vseh članov Uprave ne zadošča za izboljšanje finančnega položaja

Hranilnice ali za to, da se ustrezno odpravijo kršitve, lahko Banka Slovenije imenuje posebnega pooblaščenca, za obdobje 1

leta z možnostjo podaljšanja.

Predsednik Uprave mora imeti skladno s Statutom visoko strokovno izobrazbo. Obvladati mora angleški ali nemški jezik ter

imeti najmanj 5 let izkušenj na področju bančništva, financ in vodenja. Izpolnjevati mora tudi pogoje, določene z ZGD-1 in

ZBan-2.

Član Uprave mora imeti visoko strokovno izobrazbo, znanje angleškega ali nemškega jezika ter najmanj 5 let delovnih

izkušenj v bančništvu ali hranilništvu.

Upravo Hranilnice trenutno sestavljata član Uprave Bojan Mandič in predsednik Uprave dr. Jaka Vadnjal, ki sta dovoljenje

Banke Slovenije za opravljanje funkcije pridobila dne 13. 9. 2016. Mandata člana oziroma predsednika Uprave sta, skladno s

sklepom Nadzornega sveta o imenovanju z dne 27. 6. 2016, nastopila z dnem 10. 6. 2016.

V obdobju od 5. 12. 2014 do 5. 6. 2015 in od 21. 5. 2016 do 10. 6. 2016 je funkcijo nadomestnega predsednika Uprave

opravljal Slavko Erzar. V obdobju od 21. 5. 2015 do 10. 6. 2016 je bila Uprava Hranilnice enočlanska.

Podrobnejši podatki o članih uprave so vključeni v točki 24.1.1 (Uprava Izdajatelja), podatki o pristojnostih in vlogi Uprave pa

so vključene v točki 29.6.2.1 (Določbe Statuta Hranilnice v zvezi z Upravo).


125

V nadaljevanju so povzeti podatki o ustreznem vodstvenem znanju in izkušnjah, opravljanju funkcij v organih nadzora in

upravljanja v drugih podjetjih, obsodbah zaradi goljufij, stečajnih likvidacijskih postopkih in podatki o uradnih javnih obtožbah

in/ali sankcijah izrečenih s strani oblastnih organov glede članov Uprave Hranilnice.

22.1.1.1. Bojan Mandič

Izobrazba: Univerzitetni diplomiran ekonomist. Leta 1984 je pridobil diplomo višje stopnje Ekonomske fakultete. Leta 1997 je

diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer denarništvo in finance in tako pridobil naziv univerzitetni diplomirani

ekonomist. Svojo poslovno pot je začel v Tovarni obutve Peko d.d. Tržič, kjer je delal kot vodja posebne finančne službe,

finančni direktor in član uprave za finance. V letu 1997 se je zaposlil v Gorenjski banki d.d., kjer je najprej delal kot

svetovalec vodje sektorja naložb, en mandat pa tudi kot vodja sektorja naložb. V letih od 2004 do 2006 je opravljal funkcijo

namestnika direktorice nadzora bančnega poslovanja v Banki Slovenije, kjer je sodeloval pri pripravi in implementacije nove

kapitalske ureditve Basel II v slovenski bančni sektor, in deloval kot član nadzornih družb v različnih družbah. Septembra

2006 je postal član uprave v Hranilnici LON d.d., Kranj, pristojen za področje računovodstva, tveganj, revizije, informacijske

tehnologije in zalednih služb. Ponovno je bil imenovan za člana uprave z dnem 11. 9. 2011 ter po krajšem prenehanju

mandata zaradi odstavitve iz poslovnega razloga 20. 5. 2016 ponovno dne 10. 6. 2016.

Pristojnost:

Strokovna dela na področju notranje revizije:

- Služba notranje revizije;

- Strokovna dela na področju upravljanja s tveganji;

Dela na področju ekonomike in podpore bančnega poslovanja:

- Služba podpore bančnega poslovanja;

- Služba računovodenja in poročanja;

Dela na splošnem področju pravnega svetovanja in skladnosti poslovanja:

- Služba skladnosti poslovanja;

Dela na področju informacijske tehnologije in razvoja poslovnih procesov:

- Služba informacijske podpore in tehnologije;

- Služba razvoja poslovanja in tehnološke podpore.

Vodstveno znanje in izkušnje:

07 / 1987 – 12 / 1989: vodja posebne finančne službe / Peko d.d., Tržič

12 / 1989 – 01 / 1996: direktor finančnega sektorja / Peko d.d., Tržič

02 / 1996 – 06 / 1996: Član uprave za finančno področje / Peko d.d., Tržič

07 / 1997 – 08 / 2000: Svetovalec v sektorju naložb / Gorenjska banka d.d., Kranj

09 / 2000 – 11 / 2004: Vodja sektorja naložb / Gorenjska banka d.d., Kranj

12 / 2004 – 09 / 2006: Namestnik direktorice za nadzor bančnega poslovanja / Banka Slovenije, Ljubljana

09 / 1998 – 12 / 2002: Član nadzornega sveta / PEKO, d.d. – v stečaju

12 / 2002 – 06 / 2005: Član nadzornega sveta / PEKO, d.d. – v stečaju

09 / 2006 – 05 / 2016: Član uprave / Hranilnica LON d.d., Kranj

06 / 2016 – v teku: član uprave / Hranilnica LON d.d., Kranj

Opravljanje funkcij v drugih podjetjih:

PEKO, d.d. – v stečaju / član uprave 1. 2. 1996 – 30. 6. 1996

PEKO, d.d. – v stečaju / član nadzornega sveta 1. 9. 1998 – 6. 12. 2002

6. 12. 2002 – 23. 6. 2005

PLANIKA Kranj, d.d. - v stečaju / član nadzornega sveta 23. 10. 2000 – 16. 10. 2003


126

POLZELA d.d. / član nadzornega sveta 8. 7.2015 – 21. 12. 2015

Obsodbe zaradi goljufij v zadnjih 5 letih: ne obstaja.

Postopki zaradi insolventnosti in likvidacijski postopki:

do 30. 6. 1996 član uprave in do 23. 6. 2005 član nadzornega sveta v družbi PEKO d.d. – v stečaju.

Stečajni postopek se je začel 21. 1. 2016 in je v teku;

do 16. 10. 2003 član nadzornega sveta v družbi PLANIKA Kranj, d.d. - v stečaju. Stečajni postopek se je

začel 22. 11. 2014 in pravnomočno končal 24. 12. 2014;

v obdobju od 8. 7. 2015 – 21. 12. 2015 član nadzornega sveta v družbi POLZELA d.d., nad katero se je 27.

3. 2014 začel postopek prisilne poravnave, ki je bila pravnomočno potrjena 13. 3. 2015.

Uradne javne obtožbe in/ali sankcije, izrečene s strani oblastnih organov: dne 20. 5. 2016 – odpoklic s položaja člana

Uprave iz poslovnih razlogov (Nadzorni svet Hranilnice).

22.1.1.2. Jaka Vadnjal

Izobrazba, vodstveno znanje in izkušnje: Doktor ekonomskih znanosti. Leta 1989 diplomiral na Fakulteti za strojništvo. Na

Ekonomski fakulteti v Ljubljani je leta 1996 magistriral in nato na isti fakulteti leta 2005 tudi doktoriral s področja podjetništva.

Bil je soustanovitelj in sedem let direktor družinskega podjetja. Od avgusta 2001 do aprila 2006 je bil pomočnik direktorja

Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in kasneje Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije. Ob rednem delu

se je med drugim dodatno izobraževal in izpopolnjeval na Univerzi v Stirlingu na Škotskem, na Babson College v ZDA, v ILO

Torino v Italiji, na Univerzi Humberside v Angliji. Leta 2006 se je pridružil GEA Collegeu – Fakulteti za podjetništvo kot višji

predavatelj, leta 2007 je postal docent in direktor Znanstveno raziskovalnega inštituta. Bil je predstojnik katedre za

ekonomiko malih podjetij ter predsednik senata fakultete. Aprila 2012 je postal dekan GEA Collegea. Funkcijo predsednika

Uprave Hranilnice je prevzel 8. 6. 2015.

Pristojnost:

Dela na področju komercialnega bančnega poslovanja:

- Služba zakladništva;

- Poslovna mreža (področje komerciale za prebivalstvo, mala in srednja podjetja, samostojne podjetnike in

velike pravne osebe);

Dela na splošnem področju bančnega poslovanja:

- Služba marketinga in komuniciranja;

Dela na področju ekonomike in podpore bančnega poslovanja:

- Služba plačilnega prometa;

Dela na splošnem področju pravnega svetovanja in skladnosti poslovanja:

- Služba splošnih, pravnih in kadrovskih zadev.

Vodstveno znanje in Izkušnje:

01 / 2001 – 04 / 2006: pomočnik direktorja / Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Javne agencije za podjetništvo in

tuje investicije

09 / 2005 – 04 / 2006: namestnik direktorja in vodja področja: Podporno okolje za mala podjetja / Japti – javna agencija za

podjetništvo in tuje investicije

05 / 2006 – 12 / 2006: visokošolski učitelj – višji predavatelj / GEA College

01 / 2006 – 03 / 2012.: visokošolski učitelj in direktor / Znanstveno raziskovalni inštituta

04 / 2012 – 06 / 2015: .dekan fakultete / GEA College

06 / 2015 – 05 / 2016: član uprave / Hranilnica LON d.d., Kranj

06 / 2016: član uprave / Hranilnica LON d.d., Kranj



127

Sklad obrtnikov in podjetnikov Ljubljana / predsednik

nadzornega sveta

18. 3. 2013 – še traja

Obsodbe zaradi goljufij v zadnjih 5 letih: ne obstaja


V zadnjih petih letih ni opravljal funkcije oziroma ni povezan z nobeno družbo, nad katero je bil začet

postopek zaradi insolventnosti oziroma postopek likvidacije.

Uradne javne obtožbe in/ali sankcije, izrečene s strani oblastnih organov: dne 20. 5. 2016 – odpoklic s položaja

predsednika Uprave iz poslovnih razlogov (Nadzorni svet Hranilnice).

22.1.1.3. Slavko Erzar

Izobrazba, vodstveno znanje in izkušnje: Univerzitetni diplomiran pravnik / diplomirani organizator dela. Leta 1965 je

diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, in nato leta 1977 diplomiral tudi na Visoki šoli za organizacijo v Kranju, kjer

je pridobil naziv diplomirani organizator dela. Svojo karierno pot je začel v gospodarstvu kot sekretar v družbi Avtopromet

Gorenjska Kranj in jo nadaljeval kot član poslovodstva v SOZD GLG, gozdno in lesno gospodarstvo Gorenjske. V nadaljnji

poklicni poti je pridobival dolgoletne izkušnje na vodilnih delovnih mestih v bančništvu. Bil je podpredsednik poslovodnega

odbora Gorenjske banke, odgovoren za področje organizacije, poslov s prebivalstvom in stanovanjsko kreditiranje, v

nadaljevanju pa tudi član izvršilnega odbora Zavarovalnice Triglav in kasneje predsednik izvršilnega odbora Pozavarovalnice

Sava. 25.01.1992 je s prodorno vizijo, skupaj z nekaterimi drugimi fizičnimi osebami postal ustanovitelj Hranilnice LON, d.d.,

Kranj, kjer je do svoje upokojitve v letu 2006 opravljal funkcijo predsednika Uprave Hranilnice. V letu 2006 je postal

predsednik Nadzornega sveta Hranilnice, pri čemer mu je funkcija predsednika nadzornega sveta začasno prenehala, potem

ko je dotedanji predsednik uprave Teodor Žepič v decembru 2014 po osmih letih vodenja Hranilnice Lon iz osebnih razlogov

odstopil kot predsednik uprave. Po preteku 6-mesečnega nadomestnega obdobja opravljanja funkcije predsednika uprave, je

junija 2015 ponovno prevzel funkcijo predsednika Nadzornega sveta Hranilnice. Od leta 2005 dalje je član nadzornega sveta

Sklada obrtnikov in podjetnikov.


Sklad obrtnikov in podjetnikov Ljubljana / član nadzornega

sveta

1. 1. 2005 – še traja

GOLF & COUNTRY KLUB KRANJ / predsednik 1. 1. 2005 – še traja





Uradne javne obtožbe in/ali sankcije, izrečene s strani oblastnih organov: ne obstaja.

22.1.2. Nadzorni svet Izdajatelja

Skladno s Statutom ima Hranilnica 5 članski Nadzorni svet, ki nadzoruje vodenje poslov Hranilnice, pregleduje in preverja

dokumentacijo, blagajne ter shranjene vrednostne papirje. Člane Nadzornega sveta voli Skupščina bodisi na predlog Uprave

ali predlog članov Skupščine. Člani Nadzornega sveta morajo izpolnjevati pogoje za imenovanje, ki jih določa ZBan-2, hkrati

pa pri njih ne smejo biti podane ovire, ki jih določata isti zakon in ZGD-1. Člani Nadzornega sveta so imenovani za obdobje

petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Natančnejši način dela nadzornega sveta je opredeljen v Poslovniku o delu

nadzornega sveta.


128

Skladno s sklepom Skupščine z dne 8. 5. 2016 trenutno petčlanski Nadzorni svet sestavljajo Janko Medja, MBA, mag.

Branka Remškar, mag. Srečko Kenda, Janez Jelovšek in dr. Robert Ličen. Nadzorni svet pa so od 1. 6. 2011 do odpoklica 8.

6. 2016 sestavljali Slavko Erzar (z vmesnimi prekinitvami funkcije), mag. Darko Prezelj ter Igor Mihelj.

V nadaljevanju so povzeti podatki o ustreznem vodstvenem znanju in izkušnjah, opravljanju funkcij v organih nadzora in

upravljanja v drugih podjetjih, obsodbah zaradi goljufij , stečajnih likvidacijskih postopkih in podatki o uradnih javnih obtožbah

in/ali sankcijah izrečenih s strani oblastnih organov glede zgoraj navedenih članov Nadzornega sveta. Glede Slavka Erzarja

so te informacije razkrite v točki 22.1.1 tega Prospekta (Uprava Izdajatelja).

22.1.2.1. Janko Medja

Izobrazba, vodstveno znanje in izkušnje: univerzitetni diplomirani ekonomist; magister poslovnih ved (MBA).


09 / 1997 – 02 / 2000: skrbnik poslovanja s podjetji / Gorenjska banka d.d., Kranj

02 / 2000 – 04 / 2004: vodja oddelka, vodje skupine, svetovalec za poslovanje s podjetji / UniCredit Banka Slovenija d.d.,

Ljubljana

04 / 2004 – 09 / 2008: vodja divizije / UniCredit Banka Slovenija d.d., Ljubljana

09 / 2008 – 03 / 2012. član uprave / UniCredit Banka Slovenija d.d., Ljubljana

07 / 2012 – 10 / 2012: direktor / Via Propria d.o.o.

10 / 2012 – 02 / 2016: predsednik uprave / NLB, d.d.

04 / 2016 – v teku: Direktor / EQUI d.o.o., storitve in svetovanje

06 / 2016: član nadzornega sveta/Hranilnica LON d.d., Kranj


Unicredit d.d. / član uprave 09 / 2008 – 07 / 2012

NLB d.d. / predsednik uprave 10 / 2012 – 02 / 2016

NLB Tutunska banka a.d. Skopje, Makedonija / član

nadzornega sveta

2013 – 02 / 2016

NLB Prishtina a.d., Priština / član nadzornega sveta 2013 – 02 / 2016

NLB d.d. / član nadzornega sveta 07 / 2012 – 10 / 2012

Via Propria d.o.o. / direktor 10 / 2012 – 02 / 2016

EQUI d.o.o., storitve in svetovanje / direktor 04 / 2016 – še traja





Uradne javne obtožbe in/ali sankcije izrečene s strani oblastnih organov: Banka Slovenije je zoper družbo, v kateri je

opravljal funkcijo, leta 2013 izvedla izredni ukrep zaradi nujnosti dokapitalizacije.

22.1.2.2. Branka Remškar

Izobrazba, vodstveno znanje in izkušnje: univerzitetna diplomirana pravnica, opravljen pravniški državni izpit, zaključen

mednarodni redni magistrski program Poslovodenje in organizacija – IMB – smer finance (MBA Radovljica)



129

1998 – 2001: vodja pravnega oddelka / Poteza, BPH, d.d (danes ALTA invest, investicijske storitve d.d.)

2001 – 2008: vodja pravnega oddelka / Poteza skupina, holding podjetje, d.d., Ljubljana

2008 – 2016: direktorica / Poteza, podjetniške finance, poslovno, davčno, pravno, finančno svetovanje in posredništvo, d.o.o.

2016 – v teku: direktorica / Rembran d.o.o.,

06 / 2016 – v teku: član nadzornega sveta / Hranilnica LON d.d., Kranj


Mineral d.d. / član nadzornega sveta 2005 – 2012

OŠ Brezovica / član nadzornega sveta 2010 – 2013

KDD d.d. / član nadzornega sveta 2013 – še traja

Klub poslovnih angelov / član nadzornega sveta 2013 – še traja

Rembran d.o.o. / direktorica 2016 – še traja



V zadnjih petih letih ni opravljala funkcije oziroma ni povezana z nobeno družbo, nad katero je bil začet



22.1.2.3. Srečko Kenda

Izobrazba, vodstveno znanje in izkušnje: magister poslovne politike in organiziranja (EPF, Maribor).


1983 – 1984: predavatelj ekonomsko-tehničnih predmetov/ Srednja ekonomska šola v Kopru

1984 – 1986: referent za zahtevnejše investicijske projekte v sektorju naložb in sredstev/ LB-Splošna Banka Koper

1987 – 1989: vodja sektorja plana in poslovne informatike / Banka Koper d.d.

1989 – 1994: vodja sektorja sredstev na področju investicijskega bančništva / Banka Koper d.d.

1994-2001: pomočnik glavnega direktorja za področje naložb in financ / ISTRABENZ d.d.

2001-2007: Član uprave / ISTRABENZ d.d.

2007- še traja: DSK d.o.o./ direktor

2010 – še traja: GOLDINAR d.o.o. Koper


GOLDINAR d.o.o. Koper / direktor 2010 – še traja

KDD d.d. / član nadzornega sveta 2011 – še traja

DSK d.o.o./ direktor 2007 – še traja




130


postopek zaradi insolventnosti oziroma postopek likvidacije. Do leta 2007 opravljal funkcijo v organih

vodenja družbe ISTRABENZ d.d., nad katero se je leta 2009 začel postopek prisilne poravnave. Prisilna

poravnava je bila pravnomočno potrjena 3. 3. 2010.

Uradne javne obtožbe in/ali sankcije izrečene s strani oblastnih organov: ne obstaja.

22.1.2.4. Janez Jelovšek

Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike in računalništva, univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko in

računalništvo (1993); Doktorski kandidat na Ekonomski fakulteti v Ljubljani;


03 / 1993 – 05 / 1994: programski vodja, prodajni inženir / Repro d.o.o. (zdaj Avtera d.o.o.)

05 / 1994 – 04 /1998: direktor prodaje / PBM d.d. Ljubljana

04 / 1998 – 06 / 2001: direktor mednarodne prodaje / ŠPICA International d.o.o.

06 / 2001 – 03 / 2003: direktor / Krog International d.o.o.

03 / 2003 – 09 / 2007: član uprave, svetovalec uprave / Medvešek Pušnik DZU d.d.

09 / 2007 – 10 / 2011: direktor, svetovalec uprave / Alta svetovanje d.o.o. (prej Medvešek Pušnik ZZD d.d.)

10 / 2009 – 06 / 2011: predsednik uprave, svetovalec uprave / MP Invest d.d.

10 / 2011 – 06 / 2013: partner / inštitut Proactivita

01 / 2013 – še traja: partner, zavarovalni posrednik / Alpha Credo d.o.o.

05 / 2015 – še traja: samostojni podjetnik / Consilio, poslovno in finančnosvetovanje, Janez Jelovšek s.p.


KDD d.d. / član nadzornega sveta 05 / 2014 – še traja

Tab Systems, d.d., Naklo / član nadzornega sveta 05 / 2007 – še traja

Consilio, poslovno in finančno svetovanje, Janez Jelovšek

s.p. / samostojni podjetnik

05 / 2015 – še traja






22.1.2.5. Robert Ličen

Izobrazba, vodstveno znanje in izkušnje: diplomirani organizator dela, magister ekonomskih znanosti, doktor znanosti /

FUDŠ.


2001 – 2006: direktor / Akrapovič d.o.o.

2006 – 2008: predsednik uprave / Steklarna Rogaška


131

2008 – 2008: pomočnik predsednika uprave / Gorenje d.d.

2012 – 2013: član nadzornega sveta / SID banka, d.d.

01 / 2009 – še traja: direktor / Profit plus d.o.o.


DARS d.d. / član nadzornega sveta 08 / 2014 – 09 / 2015

SAVA d.d. / član nadzornega sveta 07 / 2011 – 07 / 2015

SID Banka d.d. / član nadzornega sveta 2012 – 2013

PEKO d.d. / član nadzornega sveta 2011 – 2013



do 2013 član nadzornega sveta v družbi PEKO d.d. – v stečaju. Stečajni postopek se je začel 21. 1. 2016 in

je v teku;


22.1.2.6. Darko Prezelj

Izobrazba: leta 2001 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Mariboru. Na Fakulteti za management, Univerze na Primorskem je

leta 2007 opravil specialistični študijski program in pridobil naziv specialist managementa ter nato na isti fakulteti leta 2010

tudi magistriral.


1974- 1975: analitik GPP / Iskra elektrotehnika:

1979 – 1982: vodja prodajne operative / Iskra Telematika

1983 – 1984: vodja ekonomskega oddelka / Iskra Telematika

1985 – 2012: vodja finančnega računovodstva / CP KRANJ d.o.o.

2012 – še traja: poslovno svetovanje / Dalius d.o.o.


CP KRANJ d.o.o. / član nadzornega sveta 1996 – 2006

GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA d.d. / član

nadzornega sveta

2006 - 2016





Uradne javne obtožbe in/ali sankcije, izrečene s strani oblastnih organov: ustavljen kazenski postopek zaradi obračuna

gradbenih del.

22.1.2.7. Igor Mihelj

Izobrazba: študiral na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju in leta 1979 pridobil naziv inženir organizacije dela.


132


1988 – še traja: direktor / INTER EUROP, d.o.o. Grosuplje

1981 – 1988: Direktor / ABC Pomurka, Tabor Grosuplje


ROTA-MI d.o.o. 09 / 2011 – še traja



ni opravljal funkcije oziroma ni povezan z nobeno družbo nad katero je bil začet postopek zaradi

insolventnosti oziroma postopek likvidacije.


22.1.3. Višji vodstveni delavci Izdajatelja

Višje vodstvo predstavljajo osebe, ki v Hranilnici opravljajo izvršilne funkcije in so odgovorne Upravi za vsakodnevno

izvajanje poslov. Višje vodstvo imenuje in razrešuje predsednik Uprave Hranilnice. Višje vodstvo sestavljajo 3 pooblaščenci

uprave, vodja službe upravljanja s tveganji in vodja službe notranje revizije ter vodje poslovnih enot, ki so položaj višjih

vodstvenih delavcev pridobili po prenovi kadrovskega sistema v letu 2015, ko je Hranilnica z njimi sklenila individualne

pogodbe o zaposlitvi.

Hranilnica je trenutno v fazi prenove Politike prejemkov, v okviru katere bo na podlagi določili ZBan-2, smernic in predpisov

EU glede na pristojnosti in odgovornosti ter vplivom na profil tveganosti zaposlenih, opredelila posamezne zaposlene, ki

sodijo v kategorijo višje vodstvo in bodo za njih predpisane zahteve glede njihovih prejemkov. Na podlagi prenove sistema

bodo v višje vodstvo Hranilnice vključeni tudi vodje posameznih služb znotraj Hranilnice.

Člani višjega vodstva so predstavljeni v spodnji tabeli:

Višje vodstvo Hranilnice

Zap. Št. Ime in priimek Strokovna izobrazba Funkcija v Hranilnici

1 Marija Kogovšek Univerzitetna diplomirana

ekonomistka

Pooblaščenka uprave

2 Stane Starič Univerzitetni diplomirani pravnik Pooblaščenec uprave

3 Alenka Erzar Žepič Univerzitetna diplomirana

pravnica

Pooblaščenec uprave,

pooblaščenka za skladnost

poslovanja

4 Miro Perko Radulovič Magister znanosti Vodja službe upravljanja s

tveganji

5 Eva Bogataj Zelič univerzitetna diplomirana

ekonomistka

Vodja službe notranje revizije

6 Srečko Čuk univerzitetni diplomirani

ekonomist

Vodja PE Nova Gorica

6 Mihael Hajdinjak univerzitetni diplomirani

ekonomist

Vodja službe kreditnih zavarovanj

7 Petra Resnik univerzitetna diplomirana

organizatorka

Vodja službe upravljanja terjatev

in področja PPDFT

8 Matej Mohorič univerzitetni diplomirani Vodja službe zakladništva


133

Višje vodstvo Hranilnice

Zap. Št. Ime in priimek Strokovna izobrazba Funkcija v Hranilnici

ekonomist

9 Petra Ambrožič univerzitetna diplomirana

ekonomistka

Vodja službe marketinga in

komuniciranja

10 Darja Kosec diplomirana ekonomistka Vodja službe računovodenja in

poročanja

11 Polona Fister diplomirana organizatorka -

managerka

Vodja službe informacijske

podpore in tehnologije

12 Jože Rozina ekonomski tehnik Vodja službe razvoja poslovanja

in tehnološke podpore

13 Dejan Nišandžić univerzitetni diplomirani

ekonomist

Vodja službe plačilnega prometa

14 Edita Blažič upravni tehnik Vodja službe podpore bančnega

poslovanja

15 Srečko Čuk univerzitetni diplomirani

ekonomist

Vodja PE Nova Gorica

16 Robert Žerjav Ekonomski tehnik Vodja PE Brežice

17 mag. Matej Mencej magister znanosti Vodja PE Ljubljana

18 Marta Urbančič magistrica znanosti Vodja PE Grosuplje

19 Zvonka Marhat univerzitetna diplomirana

ekonomistka

Vodja PE Ravne na Koroškem

20 Aleš Mijatovič inženir elektronike Vodja PE Velenje

21 Maksimilijan Robič ekonomsko komercialni tehnik Vodja PE Ruše

22 Rudi Žeslin Univerzitetni diplomirani

ekonomist

Vodja PE Novo mesto

23 Jure Eržen Magister znanosti Vodja PE Domžale, direktor

poslovne mreže Hranilnice

24 Tatjana Jenko univerzitetna diplomirana

ekonomistka

Vodja PE Kranj

25 Jana Kalan univerzitetna diplomirana

ekonomistka

Vodja PE Škofja loka

26 Matjaž Majcan univerzitetni diplomirani

ekonomist

Vodja PE Maribor

Tabela 41: Višje vodstvo Hranilnice

Vodja poslovne enote Ravne na Koroškem je svetnica v mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec, v zadnjih petih letih

je bila v Nadzornem odboru Mestne občine Slovenj Gradec, v Nadzornem odboru Koroške lekarne ter v Nadzornem odboru

Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Drugi člani višjega vodstva v zadnjih 5 letih niso opravljal funkcije v upravnih, poslovodnih ali nadzornih organih drugih družb.

Nobeden izmed članov višjega vodstva ni opravljal funkcije v družbah, nad katerimi je bil začet postopek insolventnosti

oziroma likvidacijski postopek, niti s takšnimi družbami ni povezan.


134

22.2. Izjava o navzkrižju interesov

Po najboljši vednosti Hranilnice med njenimi člani Uprave, Nadzornega sveta in višjimi vodstvenimi delavci ne obstajajo

nasprotja interesov med opravljanjem njihove funkcije in njihovimi osebnimi koristmi.


135

23. PLAČILA IN DAJATVE

23.1. Plačila Izdajatelja članom Uprave, Nadzornega sveta in višjim vodstvenim

delavcem

Bruto prejemki članov Uprave, Nadzornega sveta in komisij ter višjih vodstvenih delavcev Hranilnice v letu 2015 so prikazani

v spodnji tabeli.

Bruto prejemki članov organov upravljanja in nadzora ter višjih vodstvenih delavcev v 2015 v 1000 EUR

Fiksni prejemki Povračila stroškov Druga plačila

(regres in sejnine)

Skupaj

Člani uprave: 371 6 3 380

Slavko Erzar 80 1 1 82

dr. Jaka Vadnjal 117 2 1 120

Bojan Mandič 174 3 1 178

Člani

nadzornega

sveta in komisij:

/ / 62 62

mag. Darko

Prezelj

/ / 24 24

mag. Srečko

Kenda

/ / 1 1

Slavko Erzar / / 20 20

Igor Mihelj 17 17

Višji vodstveni

delavci

Hranilnice:

810 57 21 888

Delavci banke

zaposleni po

individualni

pogodbi

810 57 21

888

Tabela 42: Bruto prejemki članov organov upravljanja in nadzora ter višjih vodstvenih delavcev v 2015

23.2. Politika prejemkov Izdajatelja

Hranilnica je konec leta 2015 sprejela novelo Politike prejemkov, skladno z ZBan-2, Sklepom o ureditvi notranjega

upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala za banke in hranilnice ter Delegirane

uredbe komisije (EU) št. 604/2014 in Delegirane uredbe (EU) št. 527/2014. Politika prejemkov upošteva poslovno strategijo

Hranilnice, velikost in organizacijsko strukturo Hranilnice. Pripravile so jo strokovne službe Hranilnice, sprejela jo je Uprava

Hranilnice in potrdil Nadzorni svet Hranilnice.

Politika prejemkov, ki jo sprejema Nadzorni svet, se nanaša na zaposlene v Hranilnici, ki lahko v okviru svojih pristojnosti ali

delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti Hranilnice. To so:

(i) uprava,


136

(ii) pooblaščenci uprave ter

(iii) zaposleni, ki imajo pomemben vpliv na profil tveganosti Hranilnice (vodja službe notranje revizije, vodja službe

upravljanja s tveganji, vodja službe skladnosti poslovanja in vodje poslovnih enot).

Politika prejemkov obravnava način določanja vseh prejemkov uprave in pooblaščencev uprave.

Skladnost prakse prejemkov s politiko prejemkov, v svojem letnem poročilu o revidiranju, oceni Služba notranje revizije.

Politika prejemkov zagotavlja, da so uravnotežena razmerja med fiksnim in variabilnim delom prejemkov tako, da višina

celotnih prejemkov posameznega zaposlenega ni bistveno odvisna od variabilnega dela prejemka, hkrati pa variabilni del še

vedno predstavlja učinkovit način spodbujanja zaposlenih za doseganje zastavljenih ciljev Hranilnice.

Politika prejemkov določa oblike neposrednih in posrednih finančnih plačil in ugodnosti, do katerih so zaposleni upravičeni na

podlagi sklenjenih pogodb s Hranilnico. Pogodbo s članoma Uprave sklene Nadzorni svet in v njej opredeli fiksni in variabilni

del prejemkov ter druge ugodnosti, opredeljene v politiki. Variabilni del plače ne sme presegati 100% fiksnega prejemka

zaposlenega. Variabilni del prejemka (nagrada) je odvisen od rasti bilančne vsote in dobička Hranilnice z upoštevanjem

uspešnosti obvladovanja kreditnega, likvidnostnega in kapitalskega tveganja. Slednji se ocenjujejo na podlagi kvalitete

aktive, količnika kapitalske ustreznosti in količnika prvega razreda likvidnostne lestvice in so v določenih primerih izključujoči.

Politika prejemkov določa tudi nefinančna merila za izračun variabilnega prejemka (zasedenost poslovnih prostorov z

najemniki v novi poslovni stavbi, vzpostavitev sistema EWS, rast števila TRR za pravne in fizične osebe). Nagrada se ne

izplača v primeru, ko bi izplačilo ogrozilo izpolnjevanje minimalnih kapitalskih zahtev Hranilnice. Izplačilo nagrade potrdi

Skupščina delničarjev ob obravnavi poslovnih rezultatov za preteklo poslovno leto. Vsako izplačilo se izvrši delno v obliki

delnic in delno v denarju, in sicer v razmerju 50:50. Del nagrade se izplača v roku enega meseca po sklepu Skupščine

oziroma po zagotovitvi lastnih delnic za izplačilo, drugi del (40%) pa v okviru triletnega obdobja odložitve.

Vodje funkcij sistema notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij so neposredno podrejeni Upravi, zaposleni pa

so dolžni tekoče poročati Upravi oziroma pristojnim odborom, kar zmanjšuje profil tveganosti Hranilnice. Upravičeni so do

prejemkov v skladu s Kolektivno pogodbo za banke in hranilnice in drugimi internimi akti Hranilnice, kot veljajo tudi za druge

zaposlene. Enako velja za vodje enot, kot neposredne prevzemnike tveganj, ki so pri prevzemanju tveganj omejeni z limiti.

Hranilnica je v fazi prenove Politike prejemkov, v okviru katere bo na podlagi določili ZBan-2, smernic in predpisov EU glede

na pristojnosti in odgovornosti ter vplivom na profil tveganosti zaposlenih, opredelila posamezne zaposlene, ki sodijo v

kategorijo višje vodstvo in bodo za njih predpisane zahteve glede njihovih prejemkov.

23.3. Skupni zneski, ki jih Izdajatelj predvidi ali ustvari za pokojninske ali

podobne dajatve

Hranilnica za člane Uprave, Nadzornega sveta in višje vodstvene delavce nima rezerviranih nobenih zneskov za zagotovitev

pokojnine ali podobnih dajatev. Vsem zaposlenim Hranilnica mesečno plačuje dodatno pokojninsko zavarovanje v višini

41,73 EUR.

Hranilnica ima oblikovane rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubileje za vse delavce, skladno z aktuarskim izračunom.


137

24. ORGANIZACIJSKA PRAKSA

24.1. Trajanje in datum poteka mandatov članov Uprave in Nadzornega sveta

24.1.1. Uprava Izdajatelja

Upravo Hranilnice od 13. 9. 2016 sestavljata član Uprave Bojan Mandič in predsednik Uprave dr. Jaka Vadnjal, ki sta tega

dne pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje. Z izdajo dovoljenj se je izpolnil odložni pogoj za veljavnost sklepa

Nadzornega sveta o imenovanju z dne 27. 6. 2016, na podlagi katerega sta omenjena člana funkcijo nadomestnega člana

Uprave oziroma nadomestnega predsednika Uprave opravljala od 10. 6. 2016. Pod predpostavko, da ne bosta odpoklicana,

bosta funkciji opravljala 5 let od pridobitve dovoljenja za opravljanje funkcij s strani Banke Slovenije.

Na 1. konstitutivni seji Nadzornega sveta z dne 10.06.2016 je iz razloga prenehanja mandata člana Nadzornega sveta in

zaradi imenovanja novega predsednika Uprave, Nadzorni svet razrešil nadomestnega člana uprave Slavka Erzarja, ki je bil

kot nadomestni član Uprave imenovan na 42. redni seji Nadzornega sveta dne 20.05.2016. Slavko Erzar je od 21. 5. 2016

do razrešitve funkcijo predsednika Uprave Hranilnice opravljal v enočlanski sestavi.

Članstvo v Upravi Hranilnice je prikazano v spodnji tabeli.

Uprava Hranilnice

Član Funkcija Datum nastopa Datum prenehanja

Slavko Erzar Predsednik Uprave

(nadomestni član Uprave) 5. 12. 2014 5. 6. 2015

Predsednik Uprave

(nadomestni član Uprave –

enočlanska Uprava)

21. 5. 2016 10. 6. 2016

Bojan Mandič Član Uprave 1. 6. 2011 20. 5. 2016 (odpoklic)

Nadomestni član Uprave 10. 6. 2016

12. 9. 2016 (pridobitev

dovoljenja Banke Slovenije

za opravljanje funkcije)

Član Uprave 13. 9. 2016 12. 9. 2021

dr. Jaka Vadnjal Predsednik Uprave 8. 6. 2015 20. 5. 2016 (odpoklic)

Nadomestni predsednik

Uprave 10. 6. 2016

12. 9. 2016 (pridobitev

dovoljenja Banke Slovenije

za opravljanje funkcije)

Predsednik Uprave 13. 9. 2016 12. 9. 2021

Tabela 43: Člani Uprave Izdajatelja

24.1.2. Nadzorni svet Izdajatelja

Nadzorni svet Hranilnice sestavlja pet članov in sicer dr. Robert Ličen (član), Janez Jelovšek (član), mag. Srečko Kenda

(predsednik Nadzornega sveta), mag. Branka Remškar (članica, namestnica predsednika Nadzornega sveta) in Janko Medja

(član).

Dr. Robert Ličen in Janko Medja sta mandat nastopila 13. 6. 2016 in se jima izteče 12. 6. 2021, medtem ko so Janez

Jelovšek, mag. Srečko Kenda in Branka Remškar mandat nastopili 8. 6. 2016, pri čemer se slednji izteče 7. 6. 2021.

Dne 8. 6. 2016 je zaradi odpoklica Skupščine prenehal mandat Slavku Erzarju, ki je funkcijo predsednika Nadzornega sveta

opravljal od 1. 6. 2011 do 4. 12. 2014 in od 5. 6. 2015 do 20. 5. 2016, ko je ponovno nastopil funkcijo nadomestnega


138

predsednika Uprave. Z dnem 8. 6. 2016, mu je zaradi odpoklica prenehal mandat. Istega dne je zaradi odpoklica prenehal

mandat mag. Darku Prezlju in Igorju Mihelju, ki sta funkcijo člana Nadzornega sveta opravljala od 1. 6. 2011.

Članstvo v Nadzornem svetu Hranilnice je prikazano v spodnji tabeli.

Nadzorni svet Hranilnice

Član Funkcija Datum nastopa Datum prenehanja /

začetka mirovanja

Slavko Erzar Predsednik NS 1. 6. 2011 4. 12. 2014 (prekinitev –

mirovanje)

5. 6, 2015 20. 5. 2016 (prekinitev –

mirovanje)

5. 6. 2015 8. 6. 2016 (odpoklic)

mag. Darko Prezelj Član NS 1. 6. 2011 8. 6. 2016 (odpoklic)

Igor Mihelj Član NS 1. 6. 2011 8. 6. 2016 (odpoklic)

Janko Medja Član NS 13. 6. 2016 12. 6. 2021

mag. Branka Remškar Član NS, namestnica

predsednika NS 8. 6. 2016 7. 6. 2021

mag. Srečko Kenda Predsednik NS 8. 6. 2016 7. 6. 2021

Janez Jelovšek Član NS 8. 6. 2016 7. 6. 2021

dr. Robert Ličen Član NS 13. 6. 2016 12. 6. 2021

Tabela 44: Člani Nadzornega sveta Izdajatelja

24.2. Pogodbe o storitvah oziroma dajatvah članom Uprave in Nadzornega

sveta Izdajatelja ob odpovedi delovnega razmerja

Člani Uprave in Nadzornega sveta nimajo s Hranilnico sklenjenih nobene pogodbe ali kakršnegakoli drugega dogovora, na

podlagi katerega bi bili upravičeni do kakršnekoli ugodnosti po poteku mandata oziroma delovnega razmerja.

24.3. Revizijska komisija Izdajatelja

Revizijska komisija je posvetovalna komisija Nadzornega sveta na področju notranje revizije, sistema notranjih kontrol,

sodeluje pri določitvi področij revidiranja, pri ocenjevanju sestave letnega poročila ter opravlja druge naloge. Pristojnost

revizijske komisije je, da daje mnenje k letnemu poročilu Hranilnice, k predlogu imenovanja neodvisnega revizorja za

revidiranje finančnih izkazov in k poročilom službe notranje revizije ter opravlja druge naloge s področja računovodenja,

letnega poročila, notranjih kontrol in notranje revizije

Revizijska komisija je bila prvotno ustanovljena 22. 12. 2009, 13. 8. 2015 pa je bila ustanovljena revizijska komisija v skladu

z ZBan-2. Revizijska komisija pri svojem delu uporablja Poslovnik za delo revizijske komisije in komisije za tveganje.

Nadzorni svet je na seji dne 17. 12. 2009 imenoval Revizijsko komisijo v sestavi: predsednico Sonjo Anadolli ter člana Slavka

Erzarja in člana mag. Darka Prezlja. Dne 22. 9. 2011 je s položaja predsednice revizijske komisije odstopila Sonja Anadolli,

namesto nje pa je bil dne 23. 12. 2011 za predsednika revizijske komisije kot zunanji strokovnjak imenovan mag. Srečko

Kenda, ki je funkcijo predsednika revizijske komisije opravljal do 10. 3. 2015.

Po uveljavitvi ZBan-2, ki v 49. členu dovoljuje članstvo v komisijah le članom nadzornega sveta, je Nadzorni svet na svoji 33.

redni seji dne 13. 8. 2015 za predsednika revizijske komisije imenoval mag. Darka Prezlja, za člana revizijske komisije pa

Slavka Erzarja ter Igorja Mihelja. Zaradi odpoklica članov Nadzornega sveta na 30. redni Skupščini Hranilnice je navedenim

članom revizijske komisije dne 10. 6. 2016 prenehalo članstvo v revizijski komisiji Hranilnice, novo izvoljeni Nadzorni svet pa


139

je dne 27. 6. 2016 za predsednika revizijske komisije izmed članov Nadzornega sveta Hranilnice imenoval za predsednika

revizijske komisije mag. Srečka Kendo ter Janeza Jelovška in dr. Roberta Lična kot člana revizijske komisije.

Članstvo v revizijski komisiji Hranilnice je prikazano v spodnji tabeli.

Revizijska komisija Hranilnice


mag. Darko Prezelj Predsednik revizijske

komisije 22.12.2009 12.8.2015

Slavko Erzar Član revizijske komisije 22.12.2009 10.3.2015

Srečko Kenda Član revizijske komisije 21.3.2012 10.3.2015

mag. Darko Prezelj Predsednik revizijske

komisije 13.8.2015 8. 6. 2016

Slavko Erzar Član revizijske komisije 13.8.2015 8. 6. 2016

Igor Mihelj Član revizijske komisije 13.8.2015 8. 6. 2016

mag. Srečko Kenda Predsednik revizijske

komisije 27. 6. 2016 n.p.

Janez Jelovšek Član revizijske komisije 27. 6. 2016 n.p.

dr. Robert Ličen Član revizijske komisije 27. 6. 2016 n.p.

Tabela 45: Člani Revizijske komisije Izdajatelja

24.4. Komisija za tveganja Izdajatelja

Komisija za tveganja je posvetovalna komisija Nadzornega sveta, zadolžena za celovito obravnavo področja tveganj v

Hranilnici. Njena pristojnost je, da (i) svetuje glede nagnjenosti Hranilnice k prevzemanju tveganj in glede strategije

upravljanja s tveganji, (ii) pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede izvajanja strategije tveganj, (iii) preverja

združljivost cen produktov Hranilnice s poslovno strategijo upravljanja tveganj, (iv) preverja ali so v spodbudah, ki jih

zagotavlja sistem prejemkov upoštevani tveganje, kapital, likvidnost ter verjetnost in časovni razpored prihodkov Hranilnice in

(v) druge naloge.

Komisija za tveganja v skladu z ZBan-2 je bila ustanovljena 13 .8. 2015. Pri svojem delu uporablja Poslovnik za delo

revizijske komisije in komisije za tveganje.

Skladno z 49. členom ZBan-2 so člani komisije za tveganja lahko le člani Nadzornega sveta. Članstvo v komisiji za tveganja

Hranilnice je prikazano v spodnji tabeli. Slavku Erzarju je v obdobju začasnega opravljanja funkcije nadomestnega člana

Uprave, t.j. od 21. 5. 2016 do 8. 6. 2016 mandat v komisiji za tveganja začasno prenehal. Članstvo v komisiji za tveganja

Hranilnice je prikazano v spodnji tabeli.

Komisija za tveganja Hranilnice


mag. Darko Prezelj Član komisije za tveganja 13.8.2015 8. 6. 2016

Slavko Erzar Predsednik komisije za

tveganja 13.8.2015 21. 5. 2016

Igor Mihelj Član komisije za tveganja 13.8.2015 8. 6. 2016

Janko Medja Predsednik komisije za

tveganja 27. 6. 2016 n.p.

Branka Remškar Član komisije za tveganja 27. 6. 2016 n.p.


140

Komisija za tveganja Hranilnice


mag. Srečko Kenda Član komisije za tveganja 27. 6. 2016 n.p.

Tabela 46: Člani komisije za tveganja Izdajatelja

24.5. Komisija za prejemke in komisija za imenovanja

Ker Hranilnica ne dosega meril za pomembno banko v smislu ZBan-2, nima oblikovane komisije za prejemke in komisije za

imenovanja.

24.6. Skladnost z režimi upravljanja v Republiki Sloveniji

Hranilnica je nejavna delniška družba z dvotirnim sistemom upravljanja, registrirana pri Okrožnem sodišču v Kranju in deluje

na podlagi in v skladu z veljavnimi predpisi in režimi upravljanja, ki so na področju bančništva uveljavljeni v Republiki

Sloveniji. Pri svojem delovanju upošteva Kodeks etičnih in strokovnih standardov v Hranilnici LON d.d. Pri oblikovanju

Politike upravljanja pa Hranilnica zagotavlja delovanje, ki je skladno z načeli, ki so upoštevana pri poslovanju Hranilnice.

Postopek izbire kandidatov za člane Uprave in Nadzornega sveta je opredeljen v sprejeti Politiki za izbiro kandidatov in

oceno primernosti članov upravljalnega organa. Vsi omenjeni interni akti so javno dostopni na spletni strani Hranilnice,

zainteresirani javnosti pa so na voljo tudi na poslovnem naslovu Hranilnice: Žanova ulica 3, 4000 Kranj.


141

25. USLUŽBENCI

25.1. Število zaposlenih

Podatki o številu zaposlenih v Hranilnici so za leta 2013, 2014 in 2015 prikazani na dan 31. 12., za leto 2016 pa na dan tega

Prospekta.

Skupno število in povprečno število zaposlenih na izbrane presečne datume je prikazano v spodnji tabeli.

Število zaposlenih pri Izdajatelju

31. 12. 2013 31. 12. 2014 31. 12. 2015 17. 10. 2016

št. zaposlenih 78 95 105 113

povprečno št.

zaposlenih

75,83 83,33 98 108

Tabela 47: število zaposlenih pri Izdajatelju na posamezne presečne datume

Po izobrazbeni strukturi največji del zaposlenih v Hranilnici predstavljajo delavci s srednjo (peto stopnjo) izobrazbe, kar

ustreza zahtevam za delo na bančnih okencih, kjer je največje število delavcev (konec leta 2015: 47 zaposlenih, v letu 2016:

44 zaposlenih). Druga največja skupina zaposlenih pa je skupina delavcev z visoko izobrazbo (sedmo stopnjo) za visoko

strokovna in zahtevna dela (konec leta 2015: 37 zaposlenih, v letu 2016: 44 zaposlenih).

Hranilnica je v letu 2015 za določen čas zaposlila 8 novih sodelavcev pretežno na področju komercialnega poslovanja. Gre

pretežno za nadomeščanje začasno odsotnih delavcev in za nadomestitev delavcev zaradi prenehanja delovnega razmerja

oziroma z namenom, da se ugotovi, ali je delavec sposoben opravljati delo, za katerega je sklenil to pogodbo o zaposlitvi.

Drugih večjih sprememb glede števila začasnih uslužbencev Hranilnica ni implementirala.

25.2. Lastništvo delnic oziroma opcij Izdajatelja s strani članov Uprave,

Nadzornega sveta oziroma višjih vodstvenih delavcev

Na dan tega Prospekta je predsednik uprave dr. Jaka Vadnjal imetnik 44 navadnih delnic razreda B Hranilnice (LONR), član

uprave Bojan Mandič pa je imetnik 104 navadnih delnic razreda B (LONR) in imetnik 5 prednostnih delnic razreda A

Hranilnice (LONP).

Nobeden od članov Nadzornega sveta Hranilnice ni imetnik delnic Hranilnice. Družba GOLDINAR d.o.o. Koper, katere

direktor in večinski družbenik je predsednik Nadzornega sveta mag. Srečko Kenda, je imetnica 2381 navadnih delnic

Hranilnice z oznako LONR, oziroma 4,84% deleža glasovalnih pravic v razredu navadnih delnic in 4,73% deleža vseh

glasovalnih pravic.

Imetništvo delnic Hranilnice s strani članov višjega vodstva je prikazano v spodnji tabeli.

Član višjega vodstva Št. delnic Hranilnice

Marija Kogovšek 33 (LONR) + 23 (LONP)

Stane Starič 13 (LONR)

Alenka Erzar Žepič 6 (LONR) + 11 (LONP)

Miro Perko Radulovič 8 (LONR)

Eva Bogataj Zelič 6 (LONR)

Mihael Hajdinjak 0

Petra Resnik 5 (LONR)

Matej Mohorič 3 (LONR)

Petra Ambrožič 4 (LONR)


142

Član višjega vodstva Št. delnic Hranilnice

Darja Kosec 6 (LONR)

Polona Fister 8 (LONR)

Jože Rozina 6 (LONR)

Dejan Nišandžić 5 (LONR)

Edita Blažič 5 (LONR)

Srečko Čuk 4 (LONR)

Robert Žerjav 5 (LONR)

Matej Mencej 6 (LONR)

Marta Urbančič 10 (LONR)

Zvonka Marhat 3 (LONR)

Aleš Mijatovič 4 (LONR)

Maksimilijan Robič 2 (LONR)

Rudi Žeslin 4 (LONR)

Jure Eržen 8 (LONR)

Tatjana Jenko 6 (LONR)

Jana Kalan 7(LONR) + 1(LONP)

Matjaž Majcan 4 (LONR)

Tabela 48: Imetništvo delnic Hranilnice s strani članov višjega vodstva

Nobeden od članov Uprave, Nadzornega sveta in višjih vodstvenih delavcev nima sklenjenih opcijskih pogodb za nakup

delnic Hranilnice.

Hranilnica ni izdala vrednostnih papirjev oziroma sklepala pogodb, na podlagi katerih bi bili člani Uprave, Nadzornega sveta

in višjega vodstva upravičeni do delnic Izdajatelja.

25.3. Ureditve za udeležbo zaposlenih pri kapitalu Izdajatelja

Skladno s Politiko prejemkov v Hranilnici so člani Uprave na podlagi pogodb, sklenjenih s Hranilnico upravičeni do

variabilnega dela plače (nagrade), ki je odvisen od rasti bilančne vsote in dobička Hranilnice z upoštevanjem uspešnosti

obvladovanja kreditnega, likvidnostnega in kapitalskega tveganja. Variabilni del plače ne sme presegati 100% fiksnega

prejemka, izvrši pa se delno v obliki delnic in delno v denarju in sicer v razmerju 50:50.

Drugih ureditev udeležbe zaposlenih na kapitalu Hranilnica skladno z internimi akti nima.


143

26. VEČJI DELNIČARJI

26.1. Možnost posrednega in neposrednega nadzora

Skladno s 37. členom Statuta je za sprejem odločitve Skupščine o povečanju osnovnega kapitala, statusnih spremembah

Hranilnice (spojitev, pripojitev, delitev, prenehanje) in spremembah Statuta, poleg 3/4 večine prisotnih (povečanje in

zmanjšanje osnovnega kapitala in spremembe Statuta) oziroma 2/3 večine vseh glasov (statusne spremembe), potrebno tudi

soglasje vsakega razreda delnic. Soglasje posameznega razreda delnic je izdano, če za soglasje glasuje najmanj ¾ pri

sklepanju zastopanega osnovnega kapitala tega razreda delnic.

Glede na navedeno ima posebne kontrolne pravice Stanislav Erzar, ki ima skupaj s povezanimi osebami v lasti 321 (sam:

310, hči: 11) prednostnih delnic Hranilnice razreda A (LONP), kar predstavlja 27% vseh prednostnih delnic oziroma 0,64%

osnovnega kapitala Hranilnice. Pri tem velja omeniti, da so glasovalne pravice delničarjev Hranilnice omejene tako, da število

glasov, ki jih ima posamezni delničar glede na število delnic, v nobenem primeru ne more presegati 10% v osnovnem

kapitalu zastopanih glasov po izdanih glasovalnih pravicah, kar je podrobneje opisano v točki 26.2 tega Prospekta (Posebne

glasovalne pravice večjih delničarjev). Prav tako je Banka Slovenije z dopisom 24.50 -0158/16 z dne 7. 6. 2016, Hranilnico

obvestila, da Stanislav Erzar ni pridobil dovoljenja za kvalificiran delež, ki presega 20% glasovalnih pravic, zato so njegove

glasovalne pravice iz delnic, s katerimi presega omenjeni prag 20% omejene, kar je podrobneje opisano v točki 26.3 (Možne

spremembe posrednega ali neposrednega nadzora).

Deleži drugih delničarjev, ki presegajo prag 5% glasovalnih pravic v posameznem razredu delnic Hranilnice, so navedeni v

točki Seznam vseh delničarjev s 5% ali večjim kapitalskim deležem).

26.2. Posebne glasovalne pravice večjih delničarjev

Glasovalne pravice delničarjev Hranilnice so omejene z določbo 3. odstavka 36. člena Statuta, ki določa, da število glasov, ki

jih ima posamezni delničar glede na število delnic, v nobenem primeru ne more presegati 10% v osnovnem kapitalu

zastopanih glasov po izdanih glasovalnih pravicah. K delničarjevim delnicam se štejejo tudi delnice, ki pripadajo drugemu za

delničarjev račun. Če je delničar družba, se k njenim delnicam štejejo tudi delnice, ki pripadajo od nje odvisni družbi ali njo

obvladujoči družbi ali z njo koncernsko povezani družbi ali za račun takih družb tretji osebi. Glede na navedeno so

glasovalne pravice večjih delničarjev omejene do števila glasov, ki ne presega 10% vseh glasovalnih pravic.

Razen zgoraj opisane omejitve in posebne zahteve po soglasju vsakega razreda delnic pri odločanju o spremembah

osnovnega kapitala, spremembah Statuta in statusnih spremembah, opisane v točki 26.1 (Možnost posrednega in

neposrednega nadzora), Hranilnica nima posebnih omejitev in/ali ugodnosti za večje delničarje.

26.3. Možne spremembe posrednega ali neposrednega nadzora

Banka Slovenije je na podlagi preverjanja obstoja morebitnih kvalificiranih deležev na podlagi glasovalnih pravic pri imetnikih

prednostnih delnic zaradi posebnih pravic imetnikov prednostnih delnic v Pismu Banke Slovenije, oznaka 24.50 -0158/16 z

dne 7. 6. 2016, Hranilnico obvestila, da je ugotovila, da je Stanislav Erzar imetnik nad 20% prednostnih delnic, pri čemer le

ta ni pridobil dovoljenja za kvalificiran delež nad 20% (glede na zatečeno stanje in spremembo zakonodaje se je štelo, da je

imetnik dovoljenje za kvalificiran delež v razponu 10% - 20%). Omenjeni delničar lahko skladno z 73. členom ZBan-2, do

morebitne pridobitve dovoljenja za imetništvo kvalificiranega deleža, ki je enak ali večji od 20% in manjši od 1/3, uresničuje le

glasovalne pravice v deležu, ki je manjši od 20%. Njegove glasovalne pravice, ki presegajo 20% se prištejejo glasovalnim

pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic Hranilnice. Skladno z 267.

členom ZBan-2 lahko Banka Slovenije neupravičenemu imetniku kvalificiranega deleža z odredbo naloži, da delnice, zaradi

katerih presega 20% prednostnih pravic odsvoji v roku, ki ne sme biti krajši od treh in daljši od šestih mesecev, če

neupravičeni imetnik delnic v roku 1 meseca od ugotovitve, da presega dovoljen prag kvalificiranega deleža ne vloži zahteve

za izdajo ustreznega dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Hranilnica ne razpolaga s podatki ali je Stanislav Erzar

vložil zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža, ki presega 20% oziroma ali je Banka Slovenije izdala odredbo s katero mu

je naložila odsvojitev prekomernega deleža delnic.

Lastniška struktura Hranilnice je razpršena med večje število delničarjev, ki razpolagajo z relativno majhnimi deleži

glasovalnih pravic. Po Hranilnici znanih informacijah med delničarji ni nobenega dogovora o kakršnemkoli skupnem

obvladovanju Izdajatelja.


144

26.4. Seznam vseh delničarjev s 5% ali večjim kapitalskim deležem

Na dan tega Prospekta je imela Hranilnica 2 delničarja, ki sta dosegla delež glasovalnih pravic, ki presega 5% in sicer:

Imetnik Število delnic Delež glasovalnih pravic

Gic Gradnje d.o.o., Rogaška Slatina 4.777 9,48%

Stanko Zorec, Veliki Gaber 3.064 6,08%

Tabela 49: Imetniki večjih deležev v Hranilnici

Omenjena večja delničarja ne dosegata pragu za kvalificiran delež v smislu Uredbe CRR oziroma ZBan-2, presegata pa 5%

prag pomembnega deleža v smislu ZTFI, pri čemer velja opozoriti, da Hranilnica ni javna družba, s čigar delnicami se trguje

na organiziranem trgu, zato se določbe ZTFI o razkrivanju pomembnih deležev nanjo ne nanašajo.

Imetništvo delnic Hranilnice s strani članov Uprave in Nadzornega sveta ter višjih vodstvenih delavcev je razkrito v točki 25.2

(Lastništvo delnic oziroma opcij Izdajatelja s strani članov Uprave, Nadzornega sveta oziroma višjih vodstvenih delavcev).

Stanislav Erzar ima skupaj s povezanimi osebami v lasti 321 (sam: 310, hči: 11) prednostnih delnic Hranilnice razreda A

(LONP), kar predstavlja 27% vseh prednostnih delnic oziroma 0,64% osnovnega kapitala Hranilnice.

Kvalificiran delež v razredu prednostnih delnic dosegata tudi Svet gorenjskih sindikatov, ki je imetnik 120 prednostnih delnic

z oznako LONP oziroma 10% deleža glasovalnih pravic v razredu prednostnih delnic in Marija Vreček, ki je imetnica 168

prednostnih delnic z oznako LONP oziroma 14% deleža glasovalnih pravic v razredu prednostnih delnic.

V razredu prednostnih delnic prag 5% glasovalnih pravic presega Vitja Risto Mazovec, ki je imetnik 66 prednostnih delnic

oziroma 6% glasovalnih pravic v razredu prednostnih delnic.

Razen oseb, navedenih v tem poglavju, Hranilnici niso poznane nobene osebe, ki bi imele neposreden in/ali posreden

interes v kapitalu Hranilnice ali glasovalne pravice, ki bi jih bilo treba razkriti skladno z ZTFI (pomembni delež) in/ali zanje

pridobiti ustrezno dovoljenje skladno z ZBan-2 (kvalificiran delež).


145

27. TRANSAKCIJE POVEZANIH STRANK

Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so povezane tako, da je ena oseba udeležena v upravljanju, nadzoru ali kapitalu

druge osebe.

Za povezane osebe Hranilnice se štejejo člani Uprave, Nadzornega sveta, njihovi družinski člani, posamezna podjetja, v

katerih imajo vsi ti močan vpliv in delničarji s pomembnim vplivom na Hranilnico.

27.1. Terjatve do povezanih oseb

Razčlenitev terjatev po povezavah s Hranilnico je prikazana v spodnji tabeli.

Stanje terjatev po povezavah s Hranilnico v 1000 EUR

31.12.2012 31.12.2013 31.12.2014 31.12.2015 17. 10. 2016

Povezane

osebe11 13 13 11 12 299

Delničarji12 3.587 2.303 2.221 5.884 3.808

Člana Uprave 62 53 47 42 34

Člani

Nadzornega

sveta

0 0 0 1 0

Skupaj 3.662 2.369 2.279 5.939 4.141

Tabela 50: Razčlenitev terjatev po povezavah z Izdajateljem

27.1.1. Stanje terjatev do povezanih oseb na dan 31. 12. 2013

V stanju terjatev do Uprave je bilo na dan 31. 12. 2013 več poslov, in sicer dovoljeno negativno stanje na osebnih računih,

dolgoročni krediti in limit na plačilni kartici MasterCard. Neodplačano stanje dolgoročnih kreditov je skupaj znašalo 49 tisoč

EUR in se je obrestovalo po obrestnih merah 5,1% oziroma po referenčni obrestni meri s pribitkom 2,75%. Članom Uprave je

bilo odobreno dovoljeno negativno stanje na transakcijskem računu in limit po plačilni kartici MasterCard v skupnem znesku

13 tisoč EUR. Dovoljeno negativno stanje in limit po kartici je bilo na dan 31. 12. 2013 koriščeno v višini 5 tisoč EUR,

dovoljeno negativno stanje se je obrestovalo po letni obrestni meri 3,1%.

Članom Nadzornega sveta je bilo na dan 31. 12. 2013 odobreno dovoljeno negativno stanje na osebnih računih in limit na

plačilni kartici MasterCard v skupni višini 7 tisoč EUR po obrestni meri 8,50% za limit na osebnem računu, ki je bil na dan 31.

12. 2013 koriščen v višini 0,2 tisoč EUR. Članom Nadzornega sveta v letu 2013 Hranilnica ni odobrila kreditov.



dolgoročni krediti in limit na plačilni kartici MasterCard. Neodplačano stanje dolgoročnega kredita je znašalo 41 tisoč EUR in

se je obrestovalo po referenčni obrestni meri s pribitkom 2,75%. Članom Uprave je bilo odobreno dovoljeno negativno stanje

na transakcijskem računu in limit po plačilni kartici MasterCard v skupnem znesku 16 tisoč EUR. Dovoljeno negativno stanje

in limit po kartici je bilo na dan 31. 12. 2014 črpano v višini 6 tisoč EUR, pri čemer se je dovoljeno negativno stanje

obrestovalo po letni obrestni meri 1,95% .

Članom Nadzornega sveta Hranilnica v letu 2014 ni odobrila kreditov. Na dan 31. 12. 2014 niso imeli odobrenega

negativnega stanja na osebnih računih, niti izdanih plačilnih kartic.




11 zajeti tudi člani uprave in nadzornega sveta s povezanimi osebami, če so istočasno delničarji 12 povezane osebe s člani upravljalnega organa in njihovimi povezanimi osebami


146

se je obrestovalo po referenčni obrestni meri s pribitkom 2,75%. Neodplačano stanje drugega dolgoročnega kredita je

znašalo 1 tisoč EUR in se je obrestovalo po 7% obrestni meri . Članom Uprave je bilo odobreno dovoljeno negativno stanje

na transakcijskem računu v skupnem znesku 6 tisoč EUR in limit po plačilni kartici MasterCard v skupnem znesku 7 tisoč

EUR. Dovoljeno negativno stanje, ki je bilo na dan 31. 12. 2015 črpano v višini 3 tisoč EUR se je obrestovalo po letni

obrestni meri 1,20%. Limit po kartici je bil na dan 31. 12. 2015 črpan v višini 1 tisoč EUR.

Članom Nadzornega sveta v letu 2015 Hranilnica ni odobrila kreditov. V stanju terjatev do članov Nadzornega sveta je bilo

na dan 31. 12. 2015 več poslov, in sicer dovoljeno negativno stanje na osebnih računih v vrednosti 1 tisoč EUR in limit na

plačilni kartici MasterCard v višini 6 tisoč EUR. Na dan 31. 12. 2015 Hranilnica ni izkazovala terjatev do članov nadzornega

sveta iz naslova dovoljenega negativnega stanja na osebnem računu, medtem ko je bil limit na plačilni kartici koriščen v

višini 1 tisoč EUR.

27.1.4. Stanje terjatev do povezanih oseb na dan Prospekta

V stanju terjatev do Uprave je bilo na dan tega Prospekta več poslov, in sicer dovoljeno negativno stanje na osebnih računih,


se je obrestovalo po referenčni obrestni meri s pribitkom 2,75%. Članom Uprave je bilo odobreno dovoljeno negativno stanje

na transakcijskem računu v skupnem znesku 6 tisoč EUR in limit po plačilni kartici MasterCard v skupnem znesku 7 tisoč

EUR.

Do članov Nadzornega sveta Hranilnica ni imela odprtih terjatev.

Znatno povečanje terjatev do povezanih oseb, ki vključujejo člane Uprave in Nadzornega sveta s povezanimi osebami, če so

istočasno delničarji (konec leta 2015 so terjatve do omenjenih oseb znašale 12 tisoč EUR, konec prvega polletja 2016 pa

299 tisoč EUR) je posledica dejstva, da je bil mag. Srečko Kenda, ki je hkrati večinski družbenik in direktor družbe

GOLDINAR d.o.o. Koper, v letu 2016 imenovan na funkcijo predsednika Nadzornega sveta. Hranilnica je zato v omenjeno

postavko vključila tudi terjatve do omenjene družbe, ki jih je prej v večjem delu vodila kot terjatve do delničarjev.

27.2. Obveznosti do povezanih oseb

Razčlenitev obveznosti po povezavah s Hranilnico je prikazana v spodnji tabeli.

Stanje obveznosti po povezavah s Hranilnico v 1000 EUR

31.12.2012 31.12.2013 31.12.2014 31.12.2015 17. 10. 2016

Povezane

osebe13 320 326 410 257 0

Delničarji14 9.499 9.770 10.502 15.841 13.119

Člana

Uprave15 59 24 27 13 78

Člani

Nadzornega

sveta

136 226 120 279 0

Skupaj 10.014 10.346 11.059 16.390 13.197

Tabela 51: Razčlenitev terjatev po povezavah z Izdajateljem

Obveznosti do povezanih oseb se nanašajo predvsem na odobrene limite na osebnih računih in obveznosti iz naslova

različnih produktov varčevanja.

13 skupaj z neizkoriščenimi limiti in odobrenimi garancijami 14 vključno s člani Uprave in Nadzornega sveta s povezanimi osebami, ki so delničarji, skupaj z neizkoriščenimi limiti 15 skupaj z neizkoriščenimi limiti


147

27.2.1. Stanje obveznosti do povezanih oseb na dan 31. 12. 2013

V stanju obveznosti do Uprave je bilo na dan 31. 12. 2013 več poslov, in sicer je bilo stanje na transakcijskih računih 19 tisoč

EUR, stanje na varčevalnih produktih pa je znašalo 5 tisoč EUR.

Člani Nadzornega sveta so imeli na dan 31. 12. 2013 na transakcijskih računih 200 tisoč EUR razpoložljivih sredstev, stanje

na varčevalnih produktih je znašalo 26 tisoč EUR.


V stanju obveznosti do Uprave je bilo na 31.12.2014 več poslov, in sicer je bilo stanje na transakcijskih računih 8 tisoč EUR,

stanje na varčevalnih produktih pa je znašalo 19 tisoč EUR.

Člani Nadzornega sveta so imeli na 31.12.2014 na transakcijskih računih 103 tisoč EUR razpoložljivih sredstev, stanje na

varčevalnih produktih je znašalo 17 tisoč EUR.


V stanju obveznosti do Uprave je bilo na dan 31. 12. 2015 stanje na transakcijskih računih 13 tisoč EUR.

Člani Nadzornega sveta so imeli na dan 31. 12. 2013 na transakcijskih računih 263 tisoč EUR, stanje na varčevalnih

produktih pa je znašalo 16 tisoč EUR.

27.2.4. Stanje obveznosti do povezanih oseb na dan Prospekta

V stanju obveznosti do Uprave je bilo na Prospekta je bilo stanje na transakcijskih računih 78 tisoč EUR.

Hranilnica na dan Prospekta ni izkazovala obveznosti do članov Nadzornega sveta.


148

28. FINANČNI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN

OBVEZNOSTIH DO VIROV, FINANČNEM POLOŽAJU TER DOBIČKIH

IN IZGUBAH

28.1. Pretekle finančne informacije

Finančne informacije o Hranilnici, ki so vključene v tem poglavju ter tudi v drugih delih Prospekta so pripravljeni v skladu z

MSRP, predpisi Banke Slovenije in drugimi veljavnimi zakonskimi predpisi in so povzeti iz:

revidiranih računovodskih izkazov Hranilnice na dan 31. 12. za leto 2013, 2014 in 2015; ter

nerevidiranih računovodskih izkazov Hranilnice (interni podatki) na dan 30. 6. za prvo polletje 2016.

Hranilnica ni javna družba, z njenimi delnicami se ne trguje na nobenem organiziranem trgu, zato ni zavezana k objavi

polletnih poročil po ZTFI, niti po drugi pravni podlagi.

Revizijo računovodskih izkazov za vsa obdobja, za katera so na voljo revidirani podatki, je opravljala revizijska družba

DELOITTE REVIZIJA d.o.o. V vseh revizijskih poročilih za obravnavana obdobja je revizor izrazil pritrdilno mnenje brez

pridržkov. V revizijskem poročilu za leto 2014 je revizor poudaril pomanjkanje popravkov računovodskih izkazov, zaradi

negotovosti učinkov gospodarskega, regulatornega, političnega in tržnega tveganja, kot sledi:

»Poudarjanje zadeve – kapitalska ustreznost

Opozarjamo vas na razkritja v pojasnilu 8. Upravljanje s kapitalom, k računovodskim izkazom, ki opisuje ukrepe

poslovodstva za odpravo morebitnega primanjkljaja kapitala na podlagi zahteve Banke Slovenije. Nadaljnji učinki

gospodarskega, regulatornega, političnega in tržnega tveganja ostajajo negotovi. Aktivnosti in plani poslovodstva v zvezi z

obvladovanjem tveganja negotovosti so razkriti v pojasnilu 8. Upravljanje s kapitalom. Računovodski izkazi ne vsebujejo

nobenih popravkov, ki bi utegnili biti posledica teh negotovosti.

Naše mnenje v zvezi s poudarjeno zadevo ni prilagojeno.«

V to poglavje so vključena le pojasnila k pomembnejšim postavkam revidiranih letnih računovodskih izkazov in pomembnejše

računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi teh izkazov. Celotna pojasnila k revidiranim letnim računovodskim izkazom,

pomembne računovodske usmeritve in vsakokratno poročilo neodvisnega revizorja k tem izkazom pa so dosegljiva v letnih

poročilih Hranilnice.

Letna poročila za leto 2013, 2014 in 2015 z vključenimi računovodskimi izkazi so zainteresirani javnosti dostopna na spletni

strani Hranilnice, spletnemu portalu AJPES in v poslovnih prostorih Hranilnice na naslovu Žanova ulica 3, 4000 Kranj.

Podatki o preteklih finančnih informacijah Hranilnice so razkriti tudi v poglavju 17. (Poslovanje in finančni pregled).

28.1.1. Finančni položaj Izdajatelja na dan 31. 12.

Finančni položaj Hranilnice na dan 31. 12. je prikazan v spodnji tabeli (revidirani podatki).


Vsebina Pojasnilo16 2015 2014 2013

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 7.3.1. 11.952 12.606 11.471

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 7.3.2. 33.926 19.402 21.962

Krediti 7.3.3. 135.161 116.285 89.828

krediti bankam 2.290 144 0

krediti strankam, ki niso banke 132.762 115.935 89.744

druga finančna sredstva 109 206 84

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 7.3.4. 64.521 77.198 89.025

16 Celotna pojasnila k računovodskim izkazom so zainteresirani javnosti na voljo v letnih poročilih Hranilnice


149


Vsebina Pojasnilo16 2015 2014 2013

Opredmetena osnovna sredstva 7.3.5. 11.064 5.651 4.092

Neopredmetena dolgoročna sredstva 7.3.6. 90 115 100

Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 7.3.7. 105 389 512

terjatve za davek 0 211 188

odložene terjatve za davek 105 178 324

Druga sredstva 7.3.8. 95 985 58

SKUPAJ SREDSTVA 256.914 232.631 217.048

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 7.3.9. 24 111 186

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 7.3.10. 1.131 1.471 1.565

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 7.3.11. 241.896 218.218 205.236

vloge bank in centralnih bank 0 0 251

vloge strank, ki niso banke 218.029 203.726 167.664

krediti bank in centralnih bank 19.502 9.692 31.577

dolžniški vrednostni papirji 304 377 2.175

podrejene obveznosti 2.736 2.633 2.673

druge finančne obveznost 1.325 1.790 896

Rezervacije 7.3.12. 508 438 303

Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb 7.3.13. 0 0 0

obveznosti za davek 0 0 0

Druge obveznosti 7.3.14. 214 1.019 41

SKUPAJ OBVEZNOSTI 243.773 221.257 207.331

Osnovni kapital 7.3.15. 3.787 3.256 3.256

Kapitalske rezerve 7.3.16. 4.631 3.677 3.518

Presežek iz prevrednotenja 7.3.17. (134) (417) (1.470)

Rezerve iz dobička 7.3.18. 4.872 4.487 4.290

Lastne delnice 7.3.19. (1) (14) (125)

Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta (vključno z zadržanim dobičkom)

7.3.21. (14) 385 128

SKUPAJ KAPITAL 13.141 11.374 9.717

SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 256.914 232.631 217.048

Tabela 52: Finančni položaj Izdajatelja na dan 31. 12.

28.1.2. Finančni položaj Izdajatelja na dan 30. 6.

Finančni položaj Hranilnice na dan 30. 6. 2016 in primerjava s finančnim položajem na istit datum predhodnega leta je

prikazana v spodnji tabeli (nerevidirani podatki).

Finančni položaj Izdajatelja v 1000 EUR

30. 6. 2015 30.06.2016 Indeks 2016/2015

Vsebina 2 3 4=3/2*100

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 17.444 11.259 94

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 21.162 46.351 137

Krediti 122.743 135.590 111


150

Finančni položaj Izdajatelja v 1000 EUR

30. 6. 2015 30.06.2016 Indeks 2016/2015

Vsebina 2 3 4=3/2*100

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 72.707 39.119 54

Opredmetena osnovna sredstva 8.222 14.134 172




Skupaj sredstva 242.774 246.875 102








Skupaj obveznosti 229.286 233.516 102



Presežek iz prevrednotenja (252) 52 (21)



Čisti dobiček / izguba poslovnega leta 452 33 7

Skupaj kapital 13.489 13.360 99



Tabela 53: Finančni položaj Izdajatelja na dan 30. 6. 2016

28.1.3. Izkaz poslovnega izida Izdajatelja na dan 31. 12.

Izkaz poslovnega izida Hranilnice na dan 31. 12. je prikazan v spodnji tabeli (revidirani podatki).

Izkaz poslovnega izida na dan 31. 12. V 1000 EUR

št. Vsebina Pojasnilo17 2015 2014 2013

1 Prihodki iz obresti 7.4.1. 9.048 9.749 10.088

2 Odhodki za obresti 7.4.2. (3.318) (4.623) (5.944)

3 Čiste obresti 5.730 5.126 4.144

4 Prihodki od dividend 7.4.3. 19 73 70

5 Prihodki iz opravnin ( provizij ) 7.4.4. 2.642 2.476 2.454

6 Odhodki za opravnine ( provizije ) 7.4.5. (381) (336) (308)

7 Čiste opravnine (provizije) 2.261 2.140 2.146

8 Realizirani dobički/ izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi

7.4.6. (74) (99) 1

17 Celotna pojasnila k računovodskim izkazom so zainteresirani javnosti na voljo v letnih poročilih Hranilnice


151

Izkaz poslovnega izida na dan 31. 12. V 1000 EUR

št. Vsebina Pojasnilo17 2015 2014 2013

izkaz poslovnega izida

9 Čisti dobički/ izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju

7.4.7. 55 79 212


7.4.8. 0 22 2

11 Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanje pred tveganji

7.4.9. (54) (53) (55)

12 Čisti dobički/izgube iz tečajni razlik 1 0 0


7.4.10. 9 15 7

14 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 7.4.11. 39 (54) (64)

15 Administrativni stroški 7.4.12. (6.114) (5.347) (4.652)

16 Amortizacija 7.4.13. (454) (410) (380)

17 Rezervacije 7.4.14. (2) (98) (119)

18 Oslabitve 9.4.15. (1.426) (718) (1.044)

19 Dobiček/izguba iz rednega poslovanja (10) 676 268

20 Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja 7.4.16. (4) (129) (28)

21 Čisti dobiček/izguba iz rednega poslovanja (14) 547 240

22 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 7.3.21. (14) 547 240

Tabela 54: Izkaz poslovnega izida Izdajatelja na dan 31. 12.

28.1.4. Izkaz poslovnega izida Izdajatelja na dan 30. 6.

Izkaz poslovnega izida Hranilnice na dan 30. 6. 2016 in primerjava s finančnim položajem na istit datum predhodnega leta je

prikazana v spodnji tabeli (nerevidirani podatki).



2016/2015

1 2 3 4=3/2*100

Prihodki iz obresti 4.617 4.035 87

Odhodki za obresti (1.844) (1.172) 64

Čiste obresti 2.774 2.863 103

Dividende 0 1 0

Prihodki iz opravnin (provizij) 1.298 1.297 100

Odhodki za opravnine (provizije) (180) (181) 100

Čiste opravnine (provizije) 1.117 1.116 100

Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni

po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (77) (20) 26

Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih

trgovanju 38 14 37

Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 24 (18) (76)


152



2016/2015

Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 1 1 58

Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih

sredstev v posesti za prodajo (1) 0 47

Drugi čisti poslovni dobički/izgube 51 (5) (10)

Finančni in poslovni prihodki in odhodki 3.926 3.951 101

Administrativni stroški (2.914) (3.498) 120

Amortizacija (222) (215) 97

Rezervacije 12 (61) (521)

Oslabitve (256) (139) 54

DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA 544 39 7

Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (93) (6) 6

ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA 452 33 7

Tabela 55: Izkaz poslovnega izida na dan 30. 6.

28.1.5. Izkaz sprememb lastniškega kapitala Izdajatelja v obdobju od 2013 do 2015

Spremembe lastniškega kapitala v obdobju od 1. 1. do 31. 12. za leto 2015 so prikazane v spodnji tabeli (revidirani podatki).

Leto 2015 Osnovni

kapital

Kapitalske

rezerve

Presežek iz

prevrednot

enja

Rezerve

iz

dobička

Zadržani

dobiček/izg

uba(vključn

o s čistim

dobičkom/i

zgubo

poslovnega

leta)

Lastni

deleži

(odbitna

postavka

od kapitala)

Skupaj

kapital

Začetno stanje

v poslovnem

obdobju

3.256 3.677 (417) 4.487 385 (14) 11.374

Vseobsegajoči

donos

poslovnega

leta po

obdavčitvi

0 0 283 0 (14) 0 269

Vpis (vplačilo)

novega

kapitala

531 954 0 0 0 0 1.485

Čisti

nakup/prodaja

lastnih delnic

0 0 0 0 0 13 13

Izplačilo

(obračun)

dividend

0 0 0 0 0 0 0


153

Leto 2015 Osnovni

kapital

Kapitalske

rezerve

Presežek iz

prevrednot

enja

Rezerve

iz

dobička

Zadržani

dobiček/izg

uba(vključn

o s čistim

dobičkom/i

zgubo

poslovnega

leta)

Lastni

deleži

(odbitna

postavka

od kapitala)

Skupaj

kapital

Razporeditev

čistega

dobička v

rezerve iz

dobička

0 0 0 385 (385) 0 0

Drugo

(zmanjšanje

sklada lastnih

delnic)

0 0 0 0 0 0 0

Končno stanje

v poslovnem

obdobju

3.787 4.631 (134) 4.872 (14) (1) 13.141

Bilančni

dobiček

poslovnega

leta

(14)

Tabela 56: Spremembe lastniškega kapitala v poslovnem letu 2015


Leto 2014 Osnovni

kapital

Kapitalske

rezerve

Presežek iz

prevrednot

enja

Rezerve

iz

dobička

Zadržani

dobiček/izg

uba(vključn

o s čistim

dobičkom/i

zgubo

poslovnega

leta)

Lastni

deleži

(odbitna

postavka

od kapitala)

Skupaj

kapital

Začetno stanje

v poslovnem

obdobju

3.256 3.646 (1.470) 4.282 128 (125) 9.717

Vseobsegajoči

donos

poslovnega

leta po

obdavčitvi

0 0 1.053 0 547 0 1.600

Čisti

nakup/prodaja 0 31 0 0 0 111 142


154

Leto 2014 Osnovni

kapital

Kapitalske

rezerve

Presežek iz

prevrednot

enja

Rezerve

iz

dobička

Zadržani

dobiček/izg

uba(vključn

o s čistim

dobičkom/i

zgubo

poslovnega

leta)

Lastni

deleži

(odbitna

postavka

od kapitala)

Skupaj

kapital

lastnih delnic

Izplačilo

(obračun)

dividend

0 0 0 0 (85) 0 (85)

Razporeditev

čistega

dobička v

rezerve iz

dobička

0 0 0 316 (316) 0 0

Drugo

(zmanjšanje

sklada lastnih

delnic)

0 0 0 (111) 111 0 0

Končno stanje

v poslovnem

obdobju

3.256 3.677 (417) 4.487 385 (14) 11.374

Bilančni

dobiček

poslovnega

leta

385



Leto 2013 Osnovni

kapital

Kapitalske

rezerve

Presežek iz

prevrednot

enja

Rezerve

iz

dobička

Zadržani

dobiček/izg

uba(vključn

o s čistim

dobičkom/i

zgubo

poslovnega

leta)

Lastni

deleži

(odbitna

postavka

od kapitala)

Skupaj

kapital

Začetno stanje

v poslovnem

obdobju

2.953 3.057 (2.150) 4.116 537 (133) 8.380

Vseobsegajoči

donos

poslovnega

0 0 680 0 240 0 920


155

Leto 2013 Osnovni

kapital

Kapitalske

rezerve

Presežek iz

prevrednot

enja

Rezerve

iz

dobička

Zadržani

dobiček/izg

uba(vključn

o s čistim

dobičkom/i

zgubo

poslovnega

leta)

Lastni

deleži

(odbitna

postavka

od kapitala)

Skupaj

kapital

leta po

obdavčitvi

Čisti

nakup/prodaja

lastnih delnic

303 587 0 0 0 0 890

Izplačilo

(obračun)

dividend/nagra

d v obliki

delnic

0 2 0 0 0 8 10

Izplačilo

(obračun)

dividend

0 0 0 0 (483) 0 (483)

Razporeditev

čistega

dobička v

rezerve iz

dobička

0 0 0 174 (174) 0 0

Drugo

(zmanjšanje

sklada lastnih

delnic)

0 0 0 -8 8 0 0

Končno stanje

v poslovnem

obdobju

3.256 3.646 (1.470) 4.282 128 (125) 9.717

Bilančni

dobiček

poslovnega

leta

120


28.1.6. Spremembe lastniškega kapitala Izdajatelja v prvem polletju 2016

Spremembe lastniškega kapitala Hranilnice v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 2016 so prikazane v spodnji tabeli (nerevidirani

podatki).


156

1. 1. – 30. 6.

2016

Osnovni

kapital

Kapitalske

rezerve

Presežek iz

prevrednot

enja

Rezerve

iz

dobička

Zadržani

dobiček/izg

uba(vključn

o s čistim

dobičkom/i

zgubo

poslovnega

leta)

Lastni

deleži

(odbitna

postavka

od kapitala)

Skupaj

kapital

Začetno stanje

v poslovnem

obdobju

3.787 4.631 (134) 4.872 (14) (1) 13.141

Vseobsegajoči

donos

poslovnega

leta po

obdavčitvi

0 0 186 0 33 0 219

Čisti

nakup/prodaja

lastnih delnic

303 587 0 0 0 0 890

Izplačilo

(obračun)

dividend/nagra

d v obliki

delnic

0 2 0 0 0 8 10

Izplačilo

(obračun)

dividend

0 0 0 0 (483) 0 (483)

Razporeditev

čistega

dobička v

rezerve iz

dobička

0 0 0 (14) 14 0 0

Drugo

(zmanjšanje

sklada lastnih

delnic)

0 0 0 -8 8 0 0

Končno stanje

v poslovnem

obdobju

3.787 4.631 52 4.858 33 (1) 13.360


28.1.7. Izkaz denarnih tokov Izdajatelja v poslovnih letih 2013, 2014 in 2015

Izkaz denarnih tokov Hranilnice v obdobju od 1. 1. do 31. 12. za leta 2013, 2014 in 2015 je prikazan v spodnji tabeli

(revidirani podatki).

Izkaz denarnih tokov v 1000 EUR

Vsebina 31. 12. 2015 31. 12. 2014 31. 12. 2013


157


Vsebina 31. 12. 2015 31. 12. 2014 31. 12. 2013

A) Denarni tokovi pri poslovanju

a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo (14) 547 268

Amortizacija 454 410 380

Oslabitve (odprava oslabitev) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

132 168 392

Oslabitve (odprava oslabitev) kreditov 1.322 232 (117)

Oslabitve (odprava oslabitev) finančnih sredstev v posesti do zapadlosti

(28) 317 769

Neto (dobički)/izgube pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin

4 (4) (4)

Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo

129 (54) (383)

Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti

1.999 1.616 1.305

b) (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov)

(31.310) (23.788) 4.338

Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

(13.881) 3.686 1.636

Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (18.318) (26.546) 2.719

Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev 889 (928) (17)

c) Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti 22.336 13.988 12.724

Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju

(40) 0 168

Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti

23.648 15.588 (213)

Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških VP, merjenih po odplačni vrednosti

(73) (1.798) 14.264

Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju

(394) (4) (1.105)

Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti (805) 202 (416)

č) Denarni odtoki pri poslovanju (a+b+c) (6.975) (8.184) 26

d) (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb 216 123 18.367

e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) (6.759) (8.061) (139)

B) Denarni tokovi pri naložbenju

a) Prejemki pri naložbenju 63.942 11.519 27

Prejemki pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin 0 9 7

Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti

63.942 11.510 20

b) Izdatki pri naložbenju (57.083) (1.987) (32.334)

Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin)

(5.838) (1.943) (243)

Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev)

(8) (44) (16)

Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)

(51.237) 0 (32.075)

c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) 6.859 9.532 (32.307)


158


Vsebina 31. 12. 2015 31. 12. 2014 31. 12. 2013

C. Denarni tokovi pri financiranju

a) Prejemki pri financiranju 3.198 562 17

Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 1.700 200 2

Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov

1.485 0 15

Prejemki od prodaje lastnih delnic 13 362 (1.668)

b) Izdatki pri financiranju (1.806) (754) 17

Plačane dividende 0 (85) (467)

Odplačila podrejenih obveznosti (1.806) (450) (1.086)

Izplačila za nakup lastnih delnic 0 (219) (115)

c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) 1.392 (192) (1.651)

D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike

0 0 0

E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc)

1.492 1.279 9.547

F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja (pojasnilo tč. 7.5)

12.750 11.471 3.056

G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja

14.242 12.750 12.603

Tabela 60: Izkaz denarnih tokov Izdajatelja v poslovnih letih 2013, 2014 in 2015

28.1.8. Izkaz denarnih tokov Izdajatelja v prvem polletju 2016

Izkaz denarnih tokov Hranilnice v obdobju od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016, primerjano z obdobjem od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015

je prikazan v spodnji tabeli (nerevidirani podatki).


Vsebina 30.6.2016 30. 6. 2015

A.) DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

a.) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 33 452

Amortizacija 215 223

Oslabitve (odprava oslabitev)finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 1 1

Oslabitve (odprava oslabitev) kreditov 142 241

Oslabitve (odprava oslabitev) finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 2 (15)

Oslabitve OOS, naložbenih nepremičnin, NS in drugi sredstev 0 0

Oslabitve naložb v kapital odvisne , pridružene in skupaj obvladovane družbe 0 0

(Slabo ime) 0 0

Čisti (dobički) izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih

družb 0 0

Čisti (dobički) izgube iz tečajnih razlik 0 0

Čisti (dobički) izgube iz finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 0 0

Čisti (dobički) izgube pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin 0 0

Čisti (dobički) izgube pri prodaji NS 0 0


159


Vsebina 30.6.2016 30. 6. 2015

Čisti (dobički) izgube iz naložbenja 0 0

Čisti (dobički)izgube iz financiranja 0 0

Nerealizirani (dobički) izgube iz finančnih sredstev, ki so merjena po pošteni

vrednosti in so sestavni del denarnih ustreznikov 0 0

Čisti nerealizirani (dobički) izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in

ustavljeno poslovanje in z njimi povezanimi obveznostmi 0 0

Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 72 87

Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 465 989

b.) (Povečanja) zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) (14.907) (7.659)

Čisto (povečanje) zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 0 0

Čisto (povečanje) zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti

skozi IPI 0 0

Čisto (povečanje) zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (12.016) (1.427)

Čisto (povečanje) zmanjšanje kreditov (2.815) (6.973)

Čisto (povečanje) zmanjšanje izvedenih finančnih sredstev, namenjenih varovanju 0 0

Čisto (povečanje) zmanjšanje nekratkoročnih sredstev, v posesti za prodajo 0 0

Čisto (povečanje) zmanjšanje drugih sredstev (76) 741

c.) Povečanja (zmanjšanja) poslovnih obveznosti (10.371) 6.455

Čisto povečanje (zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju 0 (38)

Čisto povečanje (zmanjšanje) finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni

vrednosti skozi IPI 0 0

Čisto povečanje (zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni

vrednosti (9.915) 7.857

Čisto povečanje (zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih pod

odplačni vrednosti (42) (77)

Čisto povečanje (zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju (351) (351)

Čisto povečanje (zmanjšanje) obveznosti vezanih na nekratkoročna sredstva v

posesti za prodajo 0 0

Čisto povečanje (zmanjšanje) drugih obveznosti (63) (936)

č.) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) (24.813) (215)

d.) (Plačani)/ vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb 0 308

e.) Neto denarni tok pri poslovanju (č+d) (24.813) 93

B.) DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

a.) Prejemki pri naložbenju 37.969 48.486

Prejemki pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin 0 0

Prejemki pri prodaji NS 0 0

Prejemki pri prodaji naložb v kapital pridruženih, skupa obvladovanih in odvisnih

družb 0 0


160


Vsebina 30.6.2016 30. 6. 2015

Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti za prodajo 0 0

Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 37.969 48.486

Drugi prejemki iz naložbenja 0 0

b.) Izdatki pri naložbenju (15.888) (46.763)

(Izdatki pri nakupu OOS in naložbenih nepremičnin) (3.273) (2.776)

(Izdatki pri nakupu NS) (46) (8)

(Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih

družb) 0 0

(Izdatki za nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti za prodajo) 0 0

(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) (12.569) (43.979)

(Drugi izdatki pri naložbenju) 0 0

c.) Neto denarni tok pri naložbenju (a-b) 22.081 1.723

C.) DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

a.) Prejemki pri financiranju 0 2.998

Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 0 1.500

Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih inštrumentov 0 1.485

Prejemki od prodaje lastnih delnic 0 13

Prejemki iz prodaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov odvisnih družb, ki jih

banka še obvladuje 0 0

Drugi prejemki, povezani s financiranjem 0 0

b.) Izkaz pri financiranju (102) (45)

(Plačane dividende) 0 0

(Odplačila podrejenih obveznosti) (102) (45)

(Izplačila za nakup lastnih delnic) 0 0

(Izplačila za dokup delnic in drugih kapitalskih instrumentov odvisnih družb) 0 0

(Druga izplačila, povezana s financiranjem) 0 0

c.) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) (102) 2.953

D.) Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 0 0

E.) Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Aa + Bc + Cc) (2.834) 4.769

F.) Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 14.242 12.750

G.) Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) 11.408 17.519

Tabela 61: Izkaz denarnih tokov Hranilnice v prvem polletju poslovnega leta 2015 in prvem polletju poslovnega leta 2016.

28.1.9. Pojasnila k računovodskim izkazom

Povzetek računovodskih usmeritev in predpostavk

Pri izdelavi računovodskih izkazov so upoštevane temeljne računovodske predpostavke upoštevanja nastanka poslovnega

dogodka in časovne neomejenosti delovanja ter druge kakovostne značilnosti kot so razumljivost, ustreznost, zanesljivost in

primerljivost računovodskih informacij, kar daje resnične in poštene informacije uporabnikom računovodskih izkazov.


161

V skladu z MSRP se uporablja pojem pripoznavanja sestavin računovodskih izkazov, kot postopek vključevanja postavk v

izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa in pojem merjenja sestavin

računovodskih izkazov, kot ugotavljanje denarno izraženih količin, s katerimi se pripoznajo prvine v izkazu finančnega

položaja, izkazu poslovnega izida in izkazu vseobsegajočega donosa.

Vsi podatki v pojasnilih k računovodskim izkazom so prikazani v tisoč evrih, razen če je drugače navedeno. Podatki se

zaokrožujejo na cele vrednosti po matematičnem pravilu.

Uporaba ocen in presoj

Najpomembnejše presoje se nanašajo na razporejanje finančnih instrumentov, to je na delitev med portfeljem do zapadlosti

in portfeljem razpoložljivim za prodajo ter na popravke vrednosti kreditov ter na oceno življenjske dobe opredmetenih in

neopredmetenih osnovnih sredstev.

Ocene se uporabijo za izgube zaradi oslabitve kreditov strankam, za rezervacije za zunajbilančna tveganja, za življenjsko

dobo opredmetenih in neopredmetenih sredstev, potencialne davčne postavke in za rezervacije za obveznosti do

zaposlenih.

Povzetek pomembnejših računovodskih usmeritev, ki jih v zvezi z vrednotenjem posameznih bilančnih postavk uporablja

družba, je naslednji:

a) Finančna sredstva in zunajbilančne obveznosti (pripoznavanje, merjenje in odprava rezervacij)

Hranilnica razvršča finančna sredstva v naslednje skupine: finančna sredstva razpoložljiva za prodajo vrednotena po pošteni

vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, finančna sredstva razpoložljiva za prodajo vrednotena po pošteni vrednosti preko

kapitala, finančna sredstva v posesti do zapadlosti ter posojila in terjatve.

Zunajbilančne obveznosti so odobreni nečrpani limiti na transakcijskih računih ter storitvene in plačilne garancije.

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva, razporejena v to kategorijo, se merijo po pošteni vrednosti. Vsa finančna sredstva se na začetku

pripoznajo po pošteni vrednosti (običajno nabavni), stroški posla pa se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Pri kasnejšem

merjenju finančnih instrumentov, ki se merijo po pošteni vrednosti, se pošteno vrednost določa na podlagi nakupne (bid)

cene. Če tržne cene niso na voljo, se poštena vrednost določi s primerjavo s podobnimi finančnimi instrumenti, za katere

obstaja trg in imajo podobne bistvene značilnosti ali z metodo diskontiranja bodočih denarnih tokov.

Povečanje ali zmanjšanje poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, se pripozna v kapitalu

(prevrednotovalni popravek kapitala), oslabitve finančnega sredstva, ki so posledica poslabšanja kreditne sposobnosti

Izdajatelja pa skozi izkaz poslovnega izida.

Zmanjšanje poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev Hranilnica pripozna kot izgube v izkazu poslovnega izida v

obdobju, v katerem so nastale. Dividende so vključene v dohodek od dividend v okviru preostalega dohodka iz poslovanja,

ko je Hranilnica upravičena do izplačila dividende in obstaja verjetnost za izplačilo.

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Hranilnica razvršča v skupino v posesti do zapadlosti finančna sredstva z določenimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo

kot so krediti in vloge, ter finančna sredstva, ki jih namerava in zmore posedovati do zapadlosti. Vrednost teh sredstev se v

računovodskih izkazih meri po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestne mere.

Razlika med nakupno in odplačno vrednostjo dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso namenjeni trgovanju, letno zmanjšuje ali

povečuje prihodke iz financiranja.

Oslabitve finančnega sredstva v posesti do zapadlosti, ki so posledica poslabšanja kreditne sposobnosti Izdajatelja, izkazuje

skozi izkaz poslovnega izida.

Posojila in terjatve

Hranilnica posojila in terjatve pripozna na dan poravnave po pošteni vrednosti, ugotovljeni po metodi odplačne vrednosti, ki

jo razumemo kot sedanjo vrednost posojenega zneska, izračunano po pogojih iz sklenjene posojilne pogodbe.


162

Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestne mere (efektivna obrestna

mera), zmanjšane za ustrezne popravke vrednosti v skladu z metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja

Hranilnice.

Garancije (plačilne in storitvene)

Garancije se ob izdaji pripoznajo po pošteni vrednosti. Naknadno jih Hranilnica pripoznava po nižji izmed začetne vrednosti,

zmanjšane za prihodke iz provizij in ocene stroškov, potrebnih za poravnavo obveznosti iz garancije na dan poročanja.

Povečanje obveznosti, povezanih z garancijami, se odraža v izkazu poslovnega izida med poslovnimi odhodki.

b) Oslabitev finančnih sredstev

Posojila in terjatve

Hranilnica na dan izkaza finančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na oslabljenost

finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo ali skupina finančnih sredstev se slabi na podlagi

dogodka ali skupine dogodkov, ki se zgodijo po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na oceno bodočih denarnih tokov

finančnega sredstva ali skupine sredstev.

Pri opredeljevanju stvarnega dokaza, ki nakazuje na oslabitev finančnega sredstva ali skupine sredstev, Hranilnica upošteva

sledeče kriterije:

zamude pri plačilih glavnice ali obresti, neugoden denarni tok kreditojemalca, občutno poslabšanje kreditne kvalitete dolžnika ali terjatve, obravnava terjatve kot nedonosne, začetek stečajnega postopka, sprememba kreditojemalčevega konkurenčnega položaja na trgu, sprememba vrednosti zavarovanja.

Hranilnica oceni ali obstajajo objektivni individualni dokazi oslabitve za finančna sredstva, ki so posamično pomembna ter ali

obstajajo individualni ali skupinski dokazi za finančna sredstva, ki posamično niso pomembna. Če Hranilnica oceni, da

objektivni dokazi o oslabitvi sredstev, ki se slabijo posamično, ne obstajajo, ta sredstva prerazporedi v skupimo finančnih

sredstev s podobnim kreditnim tveganjem, in jih slabi skupinsko. Sredstva, ki se slabijo individualno, se ne vključujejo v

skupinsko slabljenje.

Vrednost slabitve se meri kot razlika med vrednostjo sredstva na dan presoje slabitve in vrednostjo pričakovanih bodočih

denarnih tokov (ki ne vključujejo prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih z uporabo pogodbene obrestne

mere. Vrednost sredstva na dan presoje se zmanjšuje z oblikovanjem popravka vrednosti in se pripozna v izkazu poslovnega

izida.

Izračun sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov zavarovanih finančnih sredstev odraža denarni tok, kot

posledico unovčenega zavarovanja.

Za potrebe skupinskega slabljenja finančnih sredstev, so le-ta razvrščena v skupine na podlagi podobnih značilnosti

kreditnega tveganja, ki ga predstavljajo za Hranilnico (npr. Hranilnica pri ugotavljanju pričakovanih izgub upošteva tip

kreditojemalca, vrsto zavarovanja, pretekle izkušnje in druge pomembne dejavnike). Značilnosti so pomembne pri

ocenjevanju bodočih denarnih tokov za skupino, saj nakazujejo na kreditojemalčevo zmožnost poplačila kredita skladno s

pogodbeno dogovorjenimi pogoji.

Krediti, katerih preostala vrednost je enaka ali presega 50 tisoč EUR in krediti, pri katerih kreditojemalci zamujajo s plačili

nad 30 dni najmanj 100 EUR, se slabijo individualno. Krediti, katerih vrednost ne dosega opredeljenih kriterijev, se smatrajo

kot individualno nepomembni in se vključujejo v skupinsko slabljenje. Za individualno nepomembne zneske so odstotki

slabitev, izračunani na podlagi zgodovinskih podatkov Hranilnice za podobno gospodarsko okolje.

Prihodnji denarni tokovi skupine finančnih sredstev, ki so vključeni v skupinsko slabljenje, so ocenjeni na podlagi pogodbeno

dogovorjenih denarnih tokov in izgub, za katere Hranilnica pričakuje, da bodo nastale zaradi zgodovinskih dejstev

ugotovljenih na sredstvih s podobnim kreditnim tveganjem. Izgube zaradi zgodovinskih dejstev so izdelane na podlagi

tekočih opazovanih podatkov, ki odražajo učinek tekočih pogojev in niso imele vpliva na obdobje, na podlagi katerega so

oblikovane zgodovinske predpostavke.


163

Ocene sprememb bodočih denarnih tokov za skupino sredstev morajo odražati in biti skladne s spremembami opazovanih

podatkov za posamezno obdobje (npr. sprememba stopnje brezposelnosti, vrednosti nepremičnin in drugi dejavniki, ki

nakazujejo na spremembo verjetnosti izgube Hranilnice). Hranilnica uporabljeno metodologijo in predpostavke, na podlagi

katerih se izdelujejo ocene bodočih denarnih tokov, redno pregleduje z namenom zmanjševanja morebitnih razlik med

ocenami in dejansko realiziranimi izgubami.

Če se v prihodnjih obdobjih izkaže, da se znesek oblikovane slabitve zmanjšuje in je to zmanjšanje možno povezati z

dogodkom, ki se je zgodil po opravljeni slabitvi (npr. bistveno izboljšanje kreditojemalčeve kreditne sposobnosti), se

oblikovana slabitev popravi preko izkaza poslovnega izida (sprememba slabitev zaradi kreditnih izgub).

Ko dejstva nakazujejo na nezmožnost izterjave kredita, se le ta odpiše iz bilančnih evidenc. Terjatev se do zaključka sodnih

postopkov vodi v zunajbilančni evidenci. Dokončni odpis se opravi, ko so zaključeni vsi postopki izterjave in ko je možno

oceniti vrednost izgube.

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo

Hranilnica na dan izkaza finančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na oslabljenost

finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Dokazi, ki nakazujejo na zmanjšanje vrednosti sredstva, ki je razporejeno

v skupino razpoložljivo za prodajo, se izkazujejo kot bistveno ali dolgoročno zmanjševanje poštene vrednosti finančnega

sredstva (vrednostnega papirja) glede na nabavno vrednost tega sredstva. V primeru obstoja dokazov, ki nakazujejo na

potrebo po oslabitvi sredstva razporejenega v skupino razpoložljiva za prodajo, se izguba, izražena kot razlika med nakupno

vrednostjo (stroški nakupa) in trenutno pošteno vrednostjo zmanjšano za morebitne oslabitve oblikovane v preteklih

obdobjih, prenese iz kapitala in se izkaže v izkazu poslovnega izida.

Če se v nadaljnjih obdobjih poštena vrednost sredstva, razporejenega v skupino razpoložljiva za prodajo, poveča in je to

povečanje posledica dogodka, ki se je zgodil po pripoznanju oslabitve v izkazu poslovnega izida, se odprava oslabitve

pripozna v izkazu poslovnega izida.

c) Zapadlo finančno sredstvo za namen oslabitev

V kategorijo zapadlih postavk se uvrščajo posamezne izpostavljenosti, pri katerih dolžnik zamuja s plačilom dela ali celotne

izpostavljenosti, ki ni manjši od 100 EUR.

č) Obračunavanje obresti

Obresti se obračunavajo skladno z zakonskimi predpisi ter na podlagi dogovora med upnikom in dolžnikom.

Hranilnica pripozna obresti po metodi efektivnih obresti in jih razporeja med prihodke oziroma odhodke iz obresti v

ustreznem obdobju.

d) Opravnine

Pripadajoča nadomestila za odobritev posla Hranilnica razmejuje linearno glede na pričakovano obdobje odplačevanja

finančnega sredstva in jih mesečno prenaša v obrestne prihodke. Uprava ocenjuje, da je linearno razmejevanje opravnin

zadovoljiv približek vrednosti, izračunane po metodi veljavnih obrestnih mer in ne pričakuje pomembnih razlik.

Hranilnica terjatve in obveznosti za opravnine, ki se nanašajo na določeno finančno sredstvo ali obveznost v izkazu

finančnega položaja izkazuje skupaj s finančnim sredstvom oziroma obveznostjo, na katero se terjatve oziroma obveznosti

nanašajo.

e) Prihodki in odhodki od obresti

Obrestni prihodki in odhodki vseh obrestovanih postavk se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po odplačni vrednosti z

uporabo metode veljavnih obrestnih mer. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo gospodarske koristi pritekale in da

je te koristi mogoče zanesljivo izmeriti.

Metoda veljavnih obrestnih mer je metoda izračunavanja amortizirljivega zneska finančnega sredstva ali obveznosti ter

razporejanje obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov skozi relevantno razdobje. Veljavna obrestna mera je obrestna

mera, ki natančno diskontira pričakovani tok bodočih denarnih tokov skozi pričakovano zapadlost finančnega inštrumenta.

Pri izračunavanju veljavne obrestne mere, banka upošteva pogodbeno dogovorjene denarne tokove. Metoda ne vključuje


164

morebitnih prihodnjih izgub iz finančnega sredstva. V izračun so vključene pogodbeno dogovorjene provizije, prejete ali

plačane premije in diskonti, ki povečujejo oziroma zmanjšujejo dogovorjeno glavnico.

Po opravljeni oslabitvi finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, se obrestni prihodki, za potrebe merjenja izgube

zaradi oslabitve, pripoznavajo z uporabo obrestne mere, uporabljene za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov. Obresti od

oslabljenih finančnih sredstev Hranilnica izključuje v višini oslabitve. Ob obračunu jih v izkazu poslovnega izida pripozna v

znižani višini, razliko pa pripozna v izkazu poslovnega izida šele ob plačilu.

f) Prihodki in odhodki od opravnin Med prihodke od opravnin so vključene opravnine iz naslova opravljanja storitev v skladu s tarifo nadomestil ali po

pogodbenih določilih med Hranilnico in stranko.

Med odhodke za opravnine so vključeni zneski, plačani za storitve drugih, v skladu s pogodbami med Hranilnico in upnikom.

Prihodki in odhodki so v izkazu poslovnega izida pripoznani praviloma takrat, ko je storitev opravljena, prihodki od opravnin

na kreditih se v izkaz poslovnega izida vključujejo enako kot prihodki od obresti.

g) Tuja valuta

Pri preračunih bilančnih vrednosti, izraženih v tujih valutah, je Hranilnica uporabila ustrezne referenčne tečaje ECB, veljavne

na dan 31.12.2015.

h) Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva

Opredmeteno osnovo sredstvo je sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri opravljanju storitev ter se bo po

pričakovanjih uporabljajo v več kot enem obračunskem obdobju. Začetno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev

Hranilnica izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost osnovnega opredmetenega sredstva zajema nakupno ceno

skupaj z vsemi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati sredstvu.

Amortizirljiva vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je enaka njihovi neodpisani vrednosti.

Amortizacija se obračunava posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Opredmetena osnovna sredstva

se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je bilo osnovno sredstvo na voljo za uporabo. Zemljišča in

umetniška dela se ne amortizirajo. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost opredmetenih osnovnih sredstev

razporejena v stroške v celotnem obdobju njihove koristnosti. Upoštevajo se sledeče amortizacijske stopnje, ki so za vsa

obravnavana obdobja enake:

Vrsta sredstva Amortizacijska stopnja

Nepremičnine od 3 do 5%

Deli gradbenih objektov 6%

Pisarniška oprema, adaptacije tujih osnovnih sredstev Do 10% do 20%

Računalniški programi 20%

Računalniška oprema od 25% do 33%

Osebni avtomobili od 12,5% do 20%

Drobni inventar od 50% do 100%

Tabela 62: Amortizacijske stopnje osnovnih sredstev Izdajatelja

Opredmetena osnovna sredstva se preverja zaradi oslabitve, kadar zaradi dogodkov ali sprememb v okoliščinah

knjigovodske vrednosti ne bo mogoče v celoti nadomestiti. Če je ocenjena nadomestljiva vrednost nižja od njene

knjigovodske vrednosti, je treba knjigovodsko vrednost sredstva znižati na njegovo nadomestljivo vrednost. Kot

nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega,

katera je višja.


165

Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na knjigovodsko vrednost

sredstev in v izkazu poslovnega izida vplivajo na dobiček iz poslovanja.

Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice ter dolgoročno odložene stroške in so v izkazu

finančnega položaja pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in oslabitev.

Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijska

doba neopredmetenih sredstev je enaka njihovi dobi uporabnosti, a ne več kot deset let. Neopredmetena sredstva se

začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo. Obdobje in metoda amortiziranja se preverita s končno življenjsko dobo

ob koncu vsakega poslovnega leta.

i) Denar in denarni ustrezniki

Kot denarna sredstva se zajemajo sredstva v domači in tuji valuti v blagajni, na računih pri Banki Slovenije in sredstva na

poti. Med denarna sredstva spadajo tudi ustrezniki gotovine: denarna sredstva na računih na odpoklic in sredstva z rokom

zapadlosti do 90 dni, vrednostni papirji v posesti za trgovanje, vrednostni papirji razpoložljivi za prodajo in vrednostni papirji v

posesti do zapadlosti z rokom zapadlosti do 90 dni.

j) Rezervacije

Hranilnica med rezervacijami izkazuje rezervacije za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi v skladu z zakonodajo

ter rezervacije za morebitne izgube iz naslova zunajbilančnih obveznosti. Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob

upokojitvi Hranilnica oblikuje na podlagi aktuarskih izračunov neodvisnih aktuarjev. Rezervacije za morebitne izgube iz

naslova zunajbilančnih postavk Hranilnica oblikuje v enaki višini kot oslabi finančna sredstva, glede na naravo nasprotne

stranke.

k) Osnovni kapital in rezerve

Kapital Hranilnice sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, presežek iz prevrednotenja, rezerve iz dobička, odkupljene

lastne delnice in čisti dobiček poslovnega leta.

Osnovni (delniški) kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vpisali ter vplačali njegovi lastniki. Kapitalske rezerve

sestavljajo vplačani presežek kapitala ter kapitalske rezerve, ki so nastale iz splošnega prevrednotovalnega popravka

kapitala. Presežek iz prevrednotenja vključuje posebni prevrednotovalni popravek kapitala iz prevrednotenja v zvezi s

finančnimi inštrumenti razpoložljivimi za prodajo.

l) Davek od dohodkov pravnih oseb

Davek od dohodkov pravnih oseb se obračunava na podlagi prihodkov in odhodkov v izkazu poslovnega izida in drugih

povečanj ali zmanjšanj davčne osnove. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je 17% od davčne osnove.

Odloženi davek je izkazan po metodi obveznosti izkaza finančnega položaja za začasne razlike, ki nastanejo med

knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj za katere

se pričakuje, da bodo uporabljene ob realizaciji.

m) Obračunavanje varovanja pred tveganji

S pojmom obračunavanja varovanja pred tveganjem (»hedge accounting«) razumemo pripoznanje razmerja varovanja med

inštrumentom za varovanje in varovano postavko z namenom, da se v izkazu poslovnega izida medsebojno nevtralizirajo

učinki merjenja obeh inštrumentov, ki se sicer v nasprotnem primeru ne bi pripoznali v poslovnem izidu istočasno.

Vsi dobički in izgube povezani s prevrednotenjem instrumentov za zavarovanje pred tveganjem poštene vrednosti so takoj

pripoznani v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube, ki so nastali zaradi prevrednotenja varovane postavke in se

nanašajo na zavarovano tveganje na zavarovani postavki, so obračuni v breme/dobro te postavke in se pripoznajo v izkazu

poslovnega izida. V primeru, da je varovana postavka sredstvo/obveznost, na katero se obračunavajo obresti, se pripisani

učinki varovanja amortizirajo skozi obdobje do zapadlosti.

Pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem se dobički in izgube od instrumenta za varovanje pred tveganjem pripoznajo,

za učinkoviti del varovanja, v kapitalu. Učinki neučinkovitega varovanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru,

da zavarovana čvrsta obveza rezultira v pripoznanju nefinančnega sredstva, se v trenutku pripoznanja sredstva temu pripiše

učinek varovanja, ki je bil predhodno knjižen v kapital. V ostalih primerih se dobiček ali izguba od instrumenta za varovanje


166

pred tveganjem v naslednjih letih prenaša v izkaz poslovnega izida in pobota vpliv spremembe vrednosti varovane postavke

v poslovnem izidu.

Učinki iz prevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov, ki ne izpolnjujejo zahtev za računovodsko varovanje pred

tveganjem, so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida.

Računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganjem se prekine, ko finančni instrument za varovanje pred tveganjem

poteče ali se proda oziroma ne izpolnjuje več zahtev za računovodsko obravnavanje varovanja pred tveganjem. Dobički in

izgube nabrani pri izpeljanih finančnih instrumentih, ki jih banka pripozna v kapitalu se zadržijo v kapitalu dokler se ne zgodi

predvidena transakcija. V primeru, da se ne pričakuje več, da se bo zgodila predvidena transakcija, se nabrani dobički in

izgube pripoznani v kapitalu prenesejo v izkaz poslovnega izida v tekočem letu.

Ob nastanku računovodskega varovanja pred tveganjem Hranilnica dokumentira odnos med varovano postavko ter

instrumentom za varovanje, skupaj z vzpostavitvijo politike ter strategije upravljanja s tveganji različnih transakcij varovanja

ter tveganji. Ob samem nastanku ter tudi redno v času trajanja varovanja Hranilnica preverja učinkovitost varovanja ter

tveganji.

Hranilnica je z dnem 1 .7 .2008 sprejela odločitev, da bo uporabila poseben način obračunavanja pred tveganjem v skladu z

MRS 39 (členi od 71 do 102). Razmerje varovanja je formalno označila in sicer je opredelila varovane postavke za

obračunavanje varovanja pred tveganjem in inštrumente za varovanje ter opredelila tveganje, pred katerim se varuje.

Hranilnica je s testom ugotovila, da se pričakuje zelo uspešno varovanje pred tveganjem v vseh obdobjih poročanja, ki ga je

mogoče zanesljivo izmeriti.

Hranilnica varuje:

pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (obveznice RS),

denarne tokove v primeru varovanja najetega kredita ali depozita.

V vseh primerih je Hranilnica pridobila inštrument za varovanje, s katerim je zamenjala fiksno obrestno mero za spremenljivo.

n) Zunajbilančne terjatve in obveznosti

Med zunajbilančnimi terjatvami oziroma obveznostmi Hranilnica izkazuje izdane garancije, nečrpane odobrene kredite,

nečrpane odobrene limite, jamstva s hipoteko in druga jamstva ter zastavljene vrednostne papirje.

o) Spremembe standardov in pojasnil, ki veljajo v določenem računovodskem obdobju

Informacije o spremembah standardov in pojasnil, ki veljajo v določenem računovodskem obdobju so za vsako posamezno

obdobje razkrite v letnih poročilih Hranilnice.

28.2. Politika dividend Izdajatelja

Podrobnejša ureditev odločanja o delitvi dobička Izdajatelja je prikazana v točki 6.4 tega Prospekta (Pravica do dividende in

preostalega premoženja Izdajatelja v primeru stečaja ali likvidacije).

O uporabi bilančnega dobička odloča Skupščina delničarjev na predlog Uprave in na podlagi mnenja Nadzornega sveta.

Bilančni dobiček se lahko uporabi za naslednje namene:

(i) za povečanje osnovnega kapitala,

(ii) za oblikovanje zakonskih rezerv, statutarnih rezerv in drugih rezerv iz dobička,

(iii) za razdelitev delničarjem,

(iv) za izplačilo zaposlenim in članom uprave,

(v) za preneseni dobiček.

Vsako poslovno leto Uprava skupaj z Nadzornim svetom preuči primernost in utemeljenost izplačila dividend in njihove

višine, ter Skupščini predlaga način uporabe bilančnega dobička. Pri tem Uprava in Nadzorni svet upoštevata predvsem

višino bilančnega dobička, kapitalsko ustreznost Hranilnice, trende in pričakovanja bodočega poslovanja in morebitna

priporočila ter obvestila Banke Slovenije.

Hranilnica je za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2013 izplačala dividendo v višini 2 EUR bruto. Za poslovni leti, ki sta

se zaključili 31. 12. 2014 oziroma 31. 12. 2015 Hranilnica ni izplačala dividend. Pri tem je bilančni dobiček za poslovno leto


167

2013 znašal 120.046,86 EUR, za poslovno leto 2014 je znašal 384.890,87 EUR, za poslovno leto 2015 pa je znašal 0 EUR,

saj je Hranilnica v poslovnem letu 2015 dosegla negativen poslovni rezultat v višini 13.830,94 EUR, ki se je po sklepu

Skupščine pokril v breme drugih rezerv iz dobička.

Hranilnica bo v prihodnosti zasledovala konzervativno dividendno politiko, saj mora skladno z veljavnimi predpisi ves čas

zagotavljati predpisano kapitalsko ustreznost.

Hranilnica načrtuje, da bo v prihodnje do leta 2020 vsaj polovico dobička (če bo slednjega realizirala) namenila za povečanje

osnovnega kapitala iz sredstev.

V skladu z Odredbo BS Hranilnica ne sme izplačati dobička oziroma plačati obresti delničarjem ali imetnikom instrumentov

dodatnega temeljnega kapitala, dokler ne doseže količnikov kapitalske ustreznosti v skladu s prvim odstavkom 129. člena

ZBan-2. Prepoved velja, dokler Hranilnica ne zagotovi ustrezne višine kapitala, v skladu s 131. členom ZBan-2 ali v skladu z

oceno Banke Slovenije na podlagi 183. člena ZBan-2, kot potrebno kritje glede na značilnosti in obseg tveganj, ki jim je ali bi

jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju. Hranilnica skladno z 229. členom ZBan-2 ne sme opravljati izplačil v zvezi

z instrumenti lastniškega temeljnega kapitala, če bi se zaradi teh izplačil zmanjšal obseg njenega navadnega lastniškega

temeljnega kapitala tako, da ne bi več izpolnjevala zahteve po skupnem blažilniku.

28.3. Pravni in arbitražni postopki

28.3.1. Pravdni in izvršilni postopki

Hranilnica kot tožeča stranka nastopa v več izvršilnih in pravnih postopkih zaradi izterjave zapadlih in neplačanih obveznosti

iz odobrenih poslov Hranilnice. Znesek odprtih terjatev do fizičnih in pravnih oseb na dan Prospekta znaša 2.300 tisoč EUR

(krediti). Hranilnica vodi 6 primerov, katerih posamezni dolg presega znesek 100 tisoč EUR. Od tega dolg predstavlja pet

terjatev do pravnih oseb v znesku izterjave 989 tisoč EUR in 1 posel sklenjen s fizično osebo, katere izpostavljenost do

Hranilnice znaša 332 tisoč EUR. Hranilnica do ene fizične osebe iz naslova vloženega premoženjsko pravnega zahtevka (v

okviru kazenskega postopka), ki ga je sodišče priznalo leta 2011, vodi terjatev, ki je na dan 31. 8. 2016 znašala 1.902.137,14

EUR. Terjatev se v celoti vodi zunaj bilančno in je 100% oslabljena.

Hranilnica je tožena stranka v enem primeru – tožba nekdanjega predsednika Uprave Hranilnice na ugotovitev nezakonitosti

redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, plačilo odpravnine in odškodnine za znesek terjatve v višini

93.943,80 EUR. Hranilnica je seznanjena tudi z odškodninskim zahtevkom zaradi plačila odškodnine v znesku 34.000 EUR,

pri čemer domnevni oškodovanci tožbe oziroma drugega premoženjskega zahtevka, pred pristojnimi organi, še niso vložili.

Hranilnica je po pregledu poslovanja v preteklih obdobjih ugotovila potencialne nepravilnosti pri delovanju članov organov

vodenja in nadzora. Hranilnica trenutno preučuje možnosti uveljavitve odškodninske in kazenske odgovornosti zoper

omenjene člane in bo v naslednjih mesecih predvidoma pridobila neodvisno pravno mnenje o možnostih in smiselnosti

vlaganja pravnih sredstev. Na podlagi takšnega mnenja se bo Hranilnica odločila o nadaljnjih ukrepih.

Poleg navedenega Hranilnica kot tožnica oziroma pritožnica nastopa tudi v več postopkih glede izrednih ukrepov Banke

Slovenija v Banki Celje d.d., kar je opisano v točki 28.3.2 (Postopki v zvezi z izrednimi ukrepi Banke Slovenije) tega

Prospekta.

28.3.2. Postopki v zvezi z izrednimi ukrepi Banke Slovenije

Hranilnica na dan Prospekta nastopa kot tožnica oziroma pritožnica v več postopkih povezanih z izbrisom kvalificiranih

obveznosti bank na podlagi odločbe Banke Slovenije PBH 24.20-024/13-023 z dne 16. 12. 2014 o izrednih ukrepih (v

nadaljevanju: »Odločba BS o izrednih ukrepih«), v Banki Celje d.d., Bančna skupina banke Celje, Vodnikova ulica 2, 3000

Celje (v nadaljevanju: »Banka Celje«). Stanje sporov povezanih z Odločbo BS o izrednih ukrepih je povzeto v nadaljevanju.

28.3.2.1. Upravni spor na Upravnem sodišču RS opr. št.: I U 87/2015

Predmet spora: spor na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1 zaradi nezakonitosti Odločbe BS o izrednih ukrepih v Banki

Celje, ter s tem povzročenega nedopustnega posega v z Ustavo RS zajamčene človekove pravice tožnic

Skupna vrednost spora: 19.514.200 EUR.

Tožnice:

Pozavarovalnica Sava d.d., (vrednost spora: 1.700.000 EUR),


168

Zavarovalnica Maribor d.d., (vrednost spora: 6.982.200 EUR),

Adriatic Slovenica d.d., (vrednost spora: 2.100.000 EUR),

Prva osebna zavarovalnica d.d.,(vrednost spora: 3.700.000 EUR),

Moja naložba d.d., (vrednost spora: 2.830.000 EUR),

KBM Infond d.o.o. (vrednost spora: 642.000 EUR) in

Hranilnica (vrednost spora: 1.560.000 EUR).

Toženka:

Banka Slovenije

Tožnice so tožbo vložile dne 14. 1. 2015 in v njej zatrjujejo, da je bilo z Odločbo BS o izrednih ukrepih poseženo v njihove

človekove pravice in temeljne svoboščine, in sicer:

pravico do enakega varstva pravic po 22. členu URS;

pravico do sodnega varstva po 23. členu URS, v zvezi z obveznostmi ob organizaciji in delu uprave, kot jih določa

3. odstavek 120. člena URS;

pravico do zasebne lastnine po 33. členu URS in prepoved razlastitve brez ustrezne odškodnine po 69. členu URS;

ter

da zoper odločbo BS o izrednih ukrepih niso imele na voljo drugega pravnega sredstva.

Tožnice s tožbo zahtevajo, da Upravno sodišče RS ugotovi obstoj zgoraj navedenih kršitev človekovih pravic in temeljn ih

svoboščin in ugotovi, da je Odločba BS o izrednih ukrepih nezakonita. Nadalje tožnice zahtevajo, da nezakonit poseg v

človekove pravice in temeljne svoboščine sodišče odpravi tako, da Odločbo BS o izrednih ukrepih odpravi. Tožnice sodišču

tudi predlagajo, da začne postopek za presojo ustavnosti določb 253. (1. odstavek, točka 1a), 261a., 261b., 261c., 261d.,

261e., 261f., 347. in 350a. člena Zakona o bančništvu (Ur. list RS št. 131/2006 s spremembami; v nadaljevanju: »ZBan-1«).

Trenutno stanje postopka:

Postopek je prekinjen do odločitve Ustavnega sodišča RS o predhodnem vprašanju (t.j. skladnosti spornih določb ZBan-1 z

URS).

28.3.2.2. Upravni spor na Upravnem sodišču RS, opr. št.: I U 184/2015

Predmet spora: upravni spor zoper sklep Banke Slovenije z oznako: 26.00-0011/2015-MP z dne 13. 1. 2015 v zvezi s

pravico tožnic do udeležbe v postopku pred BS in pravico do vročitve Odločbe BS o izrednih ukrepih.

Skupna vrednost spora: tožbeni zahtevek se ne glasi na denarni znesek (skupna vrednost spora pa je označena na

19.514.200 EUR).

Tožnice:

Pozavarovalnica Sava d.d., (vrednost spora: 1.700.000 EUR),

Zavarovalnica Maribor d.d., (vrednost spora: 6.982.200 EUR),

Adriatic Slovenica d.d., (vrednost spora: 2.100.000 EUR),

Prva osebna zavarovalnica d.d.,(vrednost spora: 3.700.000 EUR),

Moja naložba d.d., (vrednost spora: 2.830.000 EUR),

KBM Infond d.o.o. (vrednost spora: 642.000 EUR) in

Hranilnica (vrednost spora: 1.560.000 EUR).

Toženka:

Banka Slovenije

Tožnice so dne 30. 1. 2015 vložile tožbo v upravnem sporu zoper zgoraj navedeni sklep Banke Slovenije, s katerim je Banka

Slovenije zavrgla zahteve tožnic za dovolitev udeležbe v postopkih izdaje Odločbe BS o izrednih ukrepih 2014 ter vročitev te

odločbe.

S tožbo tožnice primarno zahtevajo, da sodišče odpravi izpodbijani sklep BS in ugodi njihovim zahtevam, da se jim dovoli

udeležba v zgoraj navedenem postopku izdaje odločbe o izrednih ukrepih, in da se jim ta odločba vroči. Podrejeno tožnice

zahtevajo, se izpodbijani sklep BS odpravi in se zadeva vrne BS v ponovno odločanje. Tožnice sodišču predlagajo tudi, da


169

začne postopek za presojo ustavnosti določb 253. (1. odstavek, točka 1a), 261a., 261b., 261c., 261d., 261e., 261f., 347. in

350a. člen ZBan-1.


Postopek je prekinjen do odločitve Ustavnega sodišča RS o predhodnem vprašanju (tj. skladnosti spornih določb ZBan-1 z

URS).

28.3.2.3. Postopek na Okrožnem sodišču v Celju opr. št. Srg 55656/2014

Predmet spora: pritožba zoper sklep o vpisu sprememb pri Banki Celje v sodni register.

Skupna vrednost spora: tožbeni zahtevek se ne glasi na denarni znesek.

Pritožnice:

Adriatic Slovenica d.d.,

Moja naložba d.d.,

KBM Infond d.o.o. in

Hranilnica

Nasprotna udeleženka (subjekt vpisa): Banka Celje

Stranska udeleženka: Banka Slovenije

Pritožnice so dne 15. 1. 2015 vložile pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju o vpisu spremembe v sodni register,

opr. št.: SRG 2014/55656, z dne 16. 12. 2014, s katerim je sodišče pri Banki Celje v sodnem registru dovolilo vpis

spremembe osnovnega kapitala, števila delnic Banke Celje in vpis skupščinskih sklepov o spremembah in dopolnitvah

statuta Banke Celje in določitvi prečiščenega besedila statuta.

Pritožnice v pritožbi zatrjujejo, da materialnopravne predpostavke za vpis sprememb v sodni register niso bile izpolnjene, saj

predlogu za vpis sprememb ni bil priložen sklep skupščine o povečanju kapitala, prav tako pa mu ni bilo priloženo tudi

prečiščeno besedilo statuta Banke Celje, sestavljeno v obliki notarskega zapisa. Zato tožnice zahtevajo, da sodišče bodisi

izda nov sklep, s katerim bo nadomestilo s pritožbo izpodbijani sklep, in s katerim bo predlog za vpis spremembe osnovnega

kapitala, števila delnic, skupščinskih sklepov o spremembah in dopolnitvah statuta Banke Celje in določitvi prečiščenega

besedila statuta v celoti zavrnilo. Podredno pa pritožnice zahtevajo, da prvostopenjsko sodišče odstopi pritožbo v reševanje

sodišču druge stopnje, ki naj pritožbi ugodi in s pritožbo izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vpis sprememb v

celoti zavrne, oziroma podrejeno, da se s pritožbo izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne prvostopenjskemu sodišču v

novo odločanje.

Dne 23. 3. 2016 je bil Hranilnici vročen sklep Ustavnega sodišča RS št. Up-924/156 z dne 17. 3. 2016, s katerim je Ustavno

sodišče zavrglo ustavno pritožbo pritožnic zoper sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. Cpg 199/2015, z dne 10. 9. 2015, ker

je menilo, da pritožnice nimajo pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi.


Postopek je zaključen.

28.3.2.4. Pravdni postopek na Okrožnem sodišču v Celju opr. št. I Pg 32/2015

Predmet spora: tožba na ničnost vpisa sprememb pri Banki Celje v sodni register

Skupna vrednost spora: tožbeni zahtevek se ne glasi na denarni znesek (skupna vrednost spora je označena na 30.000

EUR)

Pritožnice:


Moja naložba d.d.,


Hranilnica

Toženka: Banka Celje


170

Stranska intervenientka: Banka Slovenije

Tožnice so dne 15. 1. 2015 zoper Banko Celje vložile tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa, ki je bil v sodni register izveden na

podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju opr. št.: 2014/55656, z dne 16. 12. 2014 (gre za vpis na podlagi istega

registrskega sklepa, kot je naveden pod točko 1.3 zgoraj).

Tožnice v tožbi navajajo in dokazujejo, da je bil vpis spremembe v sodnem registru pri Banki Celje izveden na podlagi: (i)

neveljavne listine (čistopis statuta Banke Celje, ki je bil priložen predlogu je bil sestavljen v obliki navadne, zasebne listine,

ne pa v obliki notarskega zapisa, kot to zahteva zakon) ter (ii) na podlagi listine, izdane v nezakonito izvedenem postopku

(sklep o zmanjšanju in naknadnem povečanju kapitala ni bil sprejet s strani skupščine družbe, s predpisano večino). Tožnice

zato zahtevajo, da sodišče ugotovi, da je vpis povečanja osnovnega kapitala Banke Celje, spremembe št. delnic ter vpis

sklepov BS o zmanjšanju in povečanju osnovnega kapitala ter o sprejetju sprememb in dopolnitev statuta ter določitvi

prečiščenega besedila statuta Banke Celje, ničen.


Zadevo obravnava Okrožno sodišče v Celju, ki o tožbi tožnic še ni odločilo.

28.3.2.5. Pravdni postopek na Okrožnem sodišču v Celju (opr. št. še ni znana)

Predmet spora: tožba zaradi plačila neizplačanih kuponov iz obveznic BCE16.

Skupna vrednost spora: 213.776,00 EUR s pp, od tega vrednost, ki jo vtožuje Hranilnica 44.800,00 EUR z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 27. 11. 2014 do plačila.

Pritožnice:


Moja naložba d.d.,


Hranilnica

Toženka: Abanka d.d.

Tožnice so dne 30. 3. 2016 zoper Abanko d.d. kot pravno naslednico Banke Celje vložile tožbo, s katero zahtevajo plačilo

neplačanih kuponov iz obveznic BCE16, ki so zapadli 26. 11. 2014, to je preden je BS izdala Banki Celje odločbo o izrednih

ukrepih (16. 12. 2014). Tožnice v tožbi navajajo in dokazujejo, da izredni ukrepi (s katerimi so bile obveznice BCE16

razveljavljene) ne vplivajo na njihove terjatve iz naslova teh obveznic, ki so zapadle pred izrečenimi izrednimi ukrepi in jih je

zato dolžna toženka v celoti poravnati.

Sodišče Hranilnici odgovora toženke na tožbo še ni vročilo.


Zadevo obravnava Okrožno sodišče v Celju, ki o tožbi tožnic še ni odločilo.

28.3.3. Arbitražni postopki

Hranilnica ni stranka nobenega arbitražnega postopka, niti ni seznanjena s kakršnimkoli zahtevkom, ki bi se lahko reševal z

arbitražo.

28.4. Znatne spremembe finančnega ali tržnega položaja Izdajatelja

Finančni in tržni položaj ter obeti Hranilnice se po 30. 6. 2016 niso bistveno spremenili.


171

29. DODATNE INFORMACIJE

29.1. Delniški kapital

Podatki o lastniškem kapitalu Hranilnice na dan 31. 12. 2013, 2014 in 2015 ter na dan tega Prospekta so prikazani v spodnji

tabeli.

Delniški kapital

Postavka 31. 12. 2013 31. 12. 2014 31. 12. 2015 17. 10. 2016

Osnovni kapital (v

EUR) 3.256.575 EUR 3.256.575 EUR 3.786.825 EUR 3.786.825 EUR

Število delnic izdanih

v nematerializirani

obliki:

43.322 43.322 50.392 50.392

redne delnice

razreda B

(LONR)

42.123 42.123 49.193 49.193

prednostne

delnice razreda

A (LONP)

1.199 1.199 1.199 1.199

Delne pravice (v

EUR) 7.425 7.425 7.425 7.425

Št. delnic v

nominalnem znesku

75 EUR, ki odgovarja

znesku delnih pravic:

99 99 99 99

redne delnice

razreda B

(LONR)

73 73 73 73

prednostne

delnice razreda

A (LONP)

26 26 26 26

Število lastnih delnic 578 65 8 8

Tabela 63: Spremembe delniškega kapitala.

Celoten osnovni kapital Hranilnice je bil na izbrane presečne datume vplačan, imetniki pa so delnice izdane v

nematerializirani obliki vpisali.

Skupščina Hranilnice je dne 11. 8. 2000 zaradi uskladitve z novim zakonom o bančništvu sprejela sklep s katerim je

spremenila svoje sklepe z dne 26. 5. 2000, tako, da je odločila, da se osnovni kapital Hranilnice poveča s preoblikovanjem

drugih sestavin kapitala v osnovni kapital, pri čemer so za posamezne delničarje nastale delne pravice v smislu 364. člena

ZGD-1. Na izbrane presečne datume je skupni znesek delnih pravic v osnovnem kapitalu znašal 7.425 EUR in je odgovarjal

73 rednim delnicam Hranilnice razreda B (LONR) in 26 prednostnim delnicam razreda A (LONP) v nominalnem znesku 75

EUR.

V letu 2013 je Hranilnica dokončala postopek povečanja osnovnega kapitala iz odobrenega kapitala z izdajo 4.046 rednih

delnic razreda B (LONR), s čimer je povečala osnovni kapital za 303.450 EUR, tako da je po dokapitalizacij znašal 3.256.575

EUR.


172

V letu 2014 je Hranilnica začela z novim postopkom povečanja osnovnega kapitala z izdajo navadnih delnic razreda B

(LONR), ki je bil zaključen 28. 2. 2015 ter vpisan v sodni register 16. 3. 2015. V postopku dokapitalizacije je Hranilnica izdala

7.070 novih rednih delnic, s čimer je povečala kapital v višini 530.250 EUR. Po vplačilu in vpisu vseh delnic je osnovni kapital

Hranilnice znašal 3.786.825 EUR.

Število prednostnih delnic razreda A (LONP) se v obravnavanih obdobjih ni spreminjalo.

29.2. Delnice, ki ne pomenijo kapitala

Na dan 31. 12. 2013, 2014 in 2015 ter na dan tega Prospekta, delnice, ki ne pomenijo kapitala v Hranilnici ne obstajajo.

29.3. Lastne delnice

Uprava ima na podlagi sklepa 30. skupščine z dne 8. 6. 2016 pooblastilo za nakup in prodajo lastnih delnic. Skupščina je z

omenjenim sklepom pooblastila Upravo, da lahko po predhodnem soglasju Nadzornega sveta Hranilnice v roku 36 mesecev

od dneva pooblastila pridobiva lastne delnice, po ceni, ki ne bo nižja od 75 EUR in ne bo višja od 4 kratnika nominalne

vrednosti delnice. Uprava lahko pridobiva lastne delnice za namene iz 1. odst. 247. člena ZGD-1. Število novo pridobljenih

lastnih delnic ne sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih Hranilnica že ima, preseči 10% osnovnega kapitala

Hranilnice. Pri pridobivanju in odsvajanju lastnih delnic, ki jih Hranilnica pridobi na podlagi tega pooblastila, je Prednostna

pravica delničarjev izključena.

V začetku leta 2013 je Hranilnica razpolagala s 624 lastnimi delnicami. V letu 2013 jih je 46 namenila za izplačilo nagrade

Upravi po sklepu Skupščine z dne 31. 5. 2013. Na dan 31. 12. 2013 je tako razpolagala s 578 lastnimi navadnimi delnicami.

Pri odsvojitvi lastnih delnic je Hranilnica realizirala za 2 tisoč EUR kapitalskih rezerv.

V začetku leta 2014 je Hranilnica razpolagala s 578 lastnimi delnicami. V letu 2014 jih je odkupila 1.759: (i) 9 jih je Hranilnica

namenila za izplačilo nagrade Upravi za leto 2012 (odloženo izplačilo) po sklepu Skupščine z dne 31. 5. 2013, (ii) 290 jih je

Hranilnica razdelila zaposlenim za izplačilo 13. plače, (iii) odprodala pa je 2.030 delnic. Prenos nekaterih delnic v centralnem

registru vrednostnih papirjev pri KDD d.d. ni bil izveden v letu 2014, temveč v letu 2015. Hranilnica je na dan 31. 12. 2014,

po podatkih KDD d.d., razpolagala s 65 lastnimi navadnimi delnicami. Pri odsvojitvi lastnih delnic je Hranilnica realizirala za

31 tisoč EUR kapitalskih rezerv.

Hranilnica je v začetku leta 2015 po podatkih KDD d.d. razpolagala s 65 lastnimi navadnimi delnicami. V letu 2015 je

Hranilnica zaključila prenos 57 delnic, za katere dogodki izhajajo iz leta 2014, ko je Hranilnica 13. plačo zaposlenim razdelila

v obliki delnic. 9 delnic sta prejela člana Uprave, 48 delnic pa drugi zaposleni.

Na dan 31. 12. 2015 je Hranilnica razpolagala z 8 lastnimi delnicami. Stanje lastnih delnic se do datuma tega Prospekta ni

spremenilo.

29.4. Zamenljivi vrednostni papirji

Hranilnica ni izdala nobenih drugih vrednostnih papirjev, ki bi bili zamenljivi za delnice Hranilnice, izmenljivi z njimi ali bi

vsebovali nakupne bone za delnice Hranilnice.

29.5. Odobreni kapital

Skupščina Hranilnice je dne 10. 6. 2015 sprejela sklep, s katerim je Upravo pooblastila, da v roku pet (5) let po vpisu

sprememb statuta v sodni register ter na podlagi soglasja Nadzornega sveta sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala

največ do polovice obstoječega osnovnega kapitala, t.j. do 1.893.412,50 EUR z denarnimi vložki, ter za povečani kapital izda

nove navadne imenske delnice razreda B (LONR).

29.6. Statut Izdajatelja

29.6.1. Cilji in nameni Izdajatelja

Zadnji sklep o spremembi statusa Hranilnice je sprejela Skupščina na 30. seji dne 8. 6. 2016; sprejete spremembe Statuta so

bile v sodni register vpisane dne 13. 6. 2016.

Na podlagi 4. člena Statuta je dejavnost Hranilnice opravljanje depozitnih, kreditnih, bančnih in drugih finančnih storitev po

načelih varnosti, likvidnosti in rentabilnosti z namenom ustvarjanje dobička. Dejavnosti, ki jih Hranilnica opravlja na podlagi

veljavnih dovoljenj so podrobneje opisane v točki 13.3 (Dejavnosti Izdajatelja). Hranilnica po standardni kvalifikaciji in v


173

skladu s 6. členom Statuta opravlja naslednje dejavnosti, ki so podrobneje predstavljene v točki 14.1 (Osnovne dejavnosti

Izdajatelja).

Hranilnica je finančna ustanova, katere osnovno dejavnost predstavlja dajanje kreditov in sprejemanje depozitov.

29.6.2. Povzetek določb Statuta in drugih pravnih aktov, ki veljajo za člane Uprave in

Nadzornega sveta

Hranilnica ima dvotirni sistem upravljanja: organi družbe so Uprava, Nadzorni svet in Skupščina.

29.6.2.1. Določbe Statuta Hranilnice v zvezi z Upravo

Trenutno veljavni Statut Hranilnice v zvezi z Upravo družbe določa, da:

Hranilnico samostojno vodi uprava, ki ima dva člana, t.j. predsednika uprave in člana uprave;

Upravo Hranilnice imenuje in odpokliče Nadzorni svet za dobo petih let z možnostjo neomejenega ponovnega

imenovanja;

Uprava Hranilnice vodi posle, zastopa in predstavlja Hranilnico, izvršuje sklepe, ki jih sprejme Skupščina ter

pripravlja ukrepe iz pristojnosti Skupščine in Nadzornega sveta na njihovo zahtevo;

je Uprava za svoje delo lahko udeležena na dobičku, višina udeležbe se določi v odstotku letnega dobička s

sklepom Skupščine;

Uprava sprejema odločitve pri vodenju Hranilnice praviloma soglasno, pri čemer ima vsak član en glas, razen v

primerih, ko je za operativno odločanje pri poslih iz dejavnosti Hranilnice predvideno samostojno odločanje člana

Uprave;

način delovanja Uprave, predstavljanje in zastopanje Hranilnice ter vodenja posameznih poslov po področjih,

določi Uprava s poslovnikom;

je Uprava dolžna poročati Nadzornemu svetu o načrtovani poslovni politiki in drugih pomembnih vprašanjih glede

poslovanja Hranilnice, donosnosti Hranilnice in njenega lastnega kapitala, poteku poslov in poslih, ki lahko

pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost Hranilnice;

je Uprava do zaključka tekočega poslovnega leta dolžna predložiti Nadzornemu svetu poslovni načrt za prihodnje

leto;

je Uprava dolžna pri vodenju poslov ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarja, dobrega bankirja ter

varovati poslovne skrivnosti in interese Hranilnice;

Hranilnica opravlja svojo dejavnost preko poslovno organizacijskih enot, ki so lahko organizirane teritorialno ali

funkcionalno;

Uprava s sklepom določi notranjo organizacijo Hranilnice.

29.6.2.2. Določbe, ki jih za Upravo Hranilnice določa ZGD-1

ZGD-1 določa, da je član organa vodenja ali nadzora lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki: (i) je že

član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe; (ii) je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper

gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in

naravne dobrine (ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po

prestani kazni zapora); (iii) ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali (iv)

je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na

plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti,

in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.

29.6.2.3. Določbe, ki jih za Upravo Hranilnice določa ZBan-2

ZBan-2 določa, da je lahko za člana Uprave Hranilnice imenovana le oseba, ki: (i) ima znanje, veščine in izkušnje za vodenje

poslov Hranilnice ali družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov; (ii) ima ugled in

lastnosti za vodenje poslov Hranilnice ter njeno ravnanje ne vzbuja dvoma o njeni zmožnosti za zagotovitev varnega in

skrbnega vodenja poslov Hranilnice v skladu s pravili o upravljanju tveganj, profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi

standardi ter preprečevanja nasprotja interesov; (iii) ne krši 36. člena tega zakona ali so bila dana zagotovila, da se bo

kandidat oziroma kandidatka (v nadaljnjem besedilu: kandidat) uskladil s temi zahtevami v roku iz drugega odstavka 43.

člena tega zakona.


174

Šteje se, da oseba nima ugleda in lastnosti za vodenje poslov Hranilnice, če je bila: (i) pravnomočno obsojena zaradi

kaznivega dejanja in obsodba še ni bila izbrisana; ali (ii) zoper to osebo vložena pravnomočna obtožnica zaradi kaznivega

dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katera se lahko izreče kazen zapora eno leto ali več.

29.6.2.4. Določbe Statuta Hranilnice o Nadzornem svetu družbe

Trenutno veljavni statut Hranilnice v zvezi z Nadzornim svetom družbe določa, da:

ima Nadzorni svet pet članov, ki jih voli Skupščina na predlog Uprave;

mandat članov Nadzornega sveta traja pet let in so lahko ponovno izvoljeni;

se Nadzorni svet sestaja po potrebi, praviloma pa mesečno;

je član Nadzornega sveta upravičen do nagrade za opravljanje funkcije, plačila sejnine, povračila dejanskih

stroškov za izobraževanje ali v zvezi z opravljanjem drugih nalog in do povračila stroškov managerskega

zdravniškega pregleda enkrat letno;

Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov Hranilnice, lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo

Hranilnice;

Nadzorni svet zlasti:

- Preverja revidirana letna poročila in predloge za uporabo čistega dobička;

- Sestavlja poročila za skupščino o preveritvi letnega poročila in vseh predloženih izkazov in drugih

poročil;

- Potrjuje oz. sprejema letno poročilo ter letno poročilo o notranjem revidiranju in kontrolah;

- Podaja predloge skupščini za delitev bilančnega proračuna;

- Daje mnenje o povečanju ali znižanju osnovnega kapitala;

se vodenje poslov ne more prenesti na Nadzorni svet;

če Nadzorni svet zavrne soglasje k predlogom Uprave, lahko Uprava zahteva, da o soglasju odloči Skupščina;

Nadzorni svet daje soglasje k:

- Odpiranju poslovnih enot Hranilnice izven sedeža Hranilnice, v kolikor to že ni predvideno v programu

razvoja za tekoče poslovno leto, ki je vsebovano v letnem poročilu;

- Nabavi osnovnih sredstev, ki presegajo posamično 10% osnovnega kapitala;

- Sklepanju trajnih poslov Hranilnice;

- Pravilom delovanja notranje revizije;

- Določitvi organizacije notranjih kontrol;

- Pravnim poslom in drugim zadevam, za katere se glede na določbe ZGD-1, ZBan-2 ter drugih veljavnih

predpisov zahteva soglasje Nadzornega sveta;

- Poslovnemu načrtu Uprave za prihodnje poslovno leto.

29.6.2.5. Določbe, ki jih za Nadzorni svet Hranilnice določa ZGD-1

ZGD-1 določa, da je član organa vodenja ali nadzora lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki: (i) je že

član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe; (ii) je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper

gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in

naravne dobrine (ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po

prestani kazni zapora); (iii) ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali (iv)

je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na

plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti,

in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.

ZGD-1 dodatno določa posebne pogoje za člane nadzornega sveta, in sicer član nadzornega sveta ne more biti: (i) član

uprave ali upravnega odbora od družbe odvisne družbe; (ii) prokurist ali pooblaščenec te družbe; (iii) član uprave druge

kapitalske družbe, v katere nadzornem svetu je član uprave te družbe; (iv) oseba, ki je član nadzornega sveta ali upravnega

odbora že v treh družbah, ali (v) oseba, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa statut.

Člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, voli skupščina.

Skupščina lahko odpokliče člane nadzornega sveta, ki jih je izvolila, pred potekom mandatne dobe. Za sklep o odpoklicu je

potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov. Statut lahko določi višjo večino in druge zahteve.


175

29.6.2.6. Določbe, ki jih za Nadzorni svet Hranilnice določa ZBan-2

Za člana oziroma članico Nadzornega sveta Hranilnice je lahko imenovana oseba, ki: (i) ima znanje, veščine in izkušnje za

nadzor in spremljanje vodenja poslov Hranilnice ali družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih

primerljivih poslov; (ii) ima ugled in lastnosti za nadzor nad vodenjem poslov Hranilnice ter njeno ravnanje ne vzbuja dvoma o

njeni zmožnosti za zagotovitev varnega in skrbnega nadzora nad vodenjem poslov Hranilnice v skladu s profesionalno

skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi ter preprečevanjem nasprotja interesov; (iii) ne krši tretjega odstavka 36. člena

ZBan-2 ali so bila dana zagotovila, da se bo kandidat uskladil s temi zahtevami v šestih mesecih od vpisa sklepa skupščine o

imenovanju člana nadzornega sveta v sodni register.

Šteje se, da oseba nima ugleda in lastnosti za nadzor nad vodenjem poslov Hranilnice, če je bila: (i) pravnomočno obsojena

zaradi kaznivega dejanja in obsodba še ni bila izbrisana ali (ii) zoper to osebo vložena pravnomočna obtožnica zaradi

kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katera se lahko izreče kazen zapora eno leto ali več.

29.6.3. Pravice, ugodnosti in omejitve, ki veljajo za vsak razred obstoječih delnic

Glasovalne pravice vseh razredov delnic Hranilnice so omejene z določbo 3. odstavka 36. člena Statuta, ki določa, da število

glasov, ki jih ima posamezni delničar glede na število delnic, v nobenem primeru ne more presegati 10% v osnovnem

kapitalu zastopanih glasov po izdanih glasovalnih pravicah. K delničarjevim delnicam se štejejo tudi delnice, ki pripadajo

drugemu za delničarjev račun. Če je delničar družba, se k njenim delnicam štejejo tudi delnice, ki pripadajo od nje odvisni

družbi ali njo obvladujoči družbi ali z njo koncernsko povezani družbi ali za račun takih družb tretji osebi.

Delnice razreda A z oznako LONP so prednostne delnice in dajejo imetnikom prednostne pravice do dela dobička in stečajne

/ likvidacijske mase v primeru stečajnega oziroma likvidacijskega postopka, kar je podrobneje opisano v točki 6.1 (Obstoječe

delnice Izdajatelja) tega Prospekta.

29.6.4. Ukrepi, potrebni za spremembo pravic delničarjev, z navedbo primerov, kjer so

pogoji strožji, kot zahteva zakon

Za veljavnost sklepa o povečanju osnovnega kapitala Hranilnice, o statusnih spremembah Hranilnice (spojitev, pripojitev,

prenehanje) in za spremembe Statuta Hranilnice se zahteva soglasje vsakega razreda delnic. Soglasje posamičnega

razreda je izdano, če za soglasje glasuje najmanj tri četrtine pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala razreda delnic

(36. In 37. člen Statuta).

29.6.5. Način sklicevanja letnih skupščin in izrednih skupščin delničarjev ter pogoji

udeležbe

Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah Hranilnice na Skupščini. Člani Uprave in Nadzornega sveta se lahko

udeležujejo Skupščine, tudi če niso delničarji.

Skupščina sklepa o:

delitvi bilančnega dobička na predlog Uprave in na podlagi mnenja Nadzornega sveta;

sprejemu letnega poročila, če tega ne potrdi Nadzorni svet, oz. je taka odločitev na podlagi sklepa Nadzornega

sveta in Uprave prepuščena Skupščini;

volitvah in odpoklicu članov Nadzornega sveta;

podelitvi razrešnice članom Uprave, oz. Nadzornega sveta ter prejemkih članov Nadzornega sveta;

spremembah statuta;

ukrepih za povečanje in zmanjševanje osnovnega kapitala;

prenehanju in statusnih spremembah v Hranilnici (spojitev, pripojitev, delitev);

imenovanju revizorja;

drugih zadevah, ki jih določa statut ali zakon.

Skupščina ne sme odločati o vprašanjih vodenja poslov, razen če to zahteva Uprava.

O sklicu Skupščine odloča Uprava. Skupščina se praviloma opravi na sedežu Hranilnice, lahko pa tudi na drugi ustrezni

lokaciji. Sklic Skupščine se objavi na sedežu Hranilnice, na spletni strani AJPES ali v enem od dnevnih časopisov in na

spletni strani Hranilnice, najmanj 30 dni pred zasedanjem Skupščine. Vabilo na Skupščino se pošlje vsem delničarjem na

naslove iz veljavne delniške družbe.


176

Sklic Skupščine se opravi tudi na zahtevo manjšine delničarjev, t.j. tistih delničarjev, katerih skupni kapitalski deleži dosegajo

dvajsetino osnovnega kapitala. Zahteva za sklic z navedbo predmeta skupščinskega sprejemanja sklepov se pošlje Upravi,

ki je dolžna odločiti se o zahtevi v 30 dneh po prejemu: če ta zahteva ni izpolnjena, o njej odloči sodišče in pooblasti

delničarje, ki so podali zahtevo za sklic Skupščine in za objavo predmeta glasovanja. Rok za objavo je 30 dni.

Skupščino lahko pod določenimi pogoji skliče tudi Banka Slovenije. Če so v Hranilnici obstajajo kršitve predpisov iz drugega

odstavka 9. člena ZBan-2, ali bodo te kršitve verjetno nastale, lahko Banka Slovenije v primeru hitrega slabšanja finančnega

položaja Hranilnice, zlasti v primeru hitrega slabšanja likvidnosti, naraščanja stopnje zadolženosti, obsega nedonosnih

posojil ali koncentracije izpostavljenosti, z odredbo zahteva od Uprave Hranilnice, da v določenem roku skliče Skupščino in ji

predlaga sprejetje določenih ukrepov za namen sanacije Hranilnice, vključno z ukrepi za povečanje osnovnega kapitala

banke ter ukrepi za zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja izgube ali prenosa v kapitalske rezerve. Če Uprava ne

skliče Skupščine, ki bi odločala o predlogu sklepov v skladu z omenjeno zahtevo, lahko Banke Slovenije, sama skliče

Skupščino Hranilnice ter ji predlaga povečanje osnovnega kapitala banke. Hranilnica mora Banki Slovenije povrniti stroške,

ki so nastali v zvezi s sklicem skupščine

29.6.6. Določbe Statuta, ki vplivajo na odlog, preložitev ali preprečitev sprememb

nadzora nad Izdajateljem

Glasovalna pravica delničarjev je omejena tako, da število glasov, ki jih ima posamezni delničar glede na število delnic, v

nobenem primeru ne more presegati 10% v osnovnem kapitalu zastopanih glasov po izdanih glasovalnih delnicah. K

delničarjevim delnicam se štejejo tudi delnice, ki pripadajo drugemu za delničarjev račun. Če je delničar družba, se k

njegovim delnicam štejejo tudi delnice, ki pripadajo od nje odvisni družbi, obvladujoči družbi ali z njo koncernsko povezani

družbi oziroma za račun takih družb tretji osebi. Navedeno otežuje izvrševanje vpliva na Hranilnico na podlagi imetništva

delnic.

Dodatno možnost kontrole omejuje določba 37. člena Statuta, po kateri je za odločanje o povečanju osnovnega kapitala,

statusnih spremembah Hranilnice (spojitev, pripojitev, prenehanje) in za spremembe Statuta potrebno soglasje vsakega

razreda delnic, ki je dano, če za soglasje glasuje najmanj tri četrtine pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala razreda

delnic.

Statut Hranilnice z izjemo ureditve Predkupne pravice obstoječih delničarjev pri povečanju osnovnega kapitala, ki odraža

zakonsko ureditev iz ZGD-1, ne vsebuje posebnih določb, ki bi omogočale odlog, preložitev ali preprečitev sprememb nad

Hranilnico. Predvsem Statut ne vsebuje vinkulacijskih določb, kar pomeni, da delničarji s svojimi delnicami prosto

razpolagajo.

29.6.7. Določbe statuta in drugih aktov družbe, ki urejajo prag lastništva, nad katerim se

mora razkriti lastništvo delničarjev

Statut Hranilnice ne vsebuje določb, ki bi urejale prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo delničarjev

Izdajatelja. Sicer pa področni zakoni (ZTFI in ZBan-2) na določene pragove (glede pomembnega deleža in kvalificiranega

deleža) vežejo obveznosti za razkrivanje delničarjev oziroma pridobivanje dovoljenj. Ker Hranilnica ni javna družba, s čigar

delnicami se trguje na organiziranem trgu, se določbe glede informacij o pomembnih deležih nanjo ne nanašajo.

29.6.8. Določbe statuta in drugih aktov družbe, ki urejajo spremembe kapitala, kadar so

ti pogoji strožji, kot to nalaga zakonodaja

Skladno s 37. členom Statuta je za sprejem odločitve Skupščine o povečanju osnovnega kapitala, statusnih spremembah

Hranilnice (spojitev, pripojitev, delitev, prenehanje) in spremembah Statua, poleg 3/4 večine prisotnih (povečanje in

zmanjšanje osnovnega kapitala in spremembe Statuta) oziroma 2/3 večine vseh glasov (statusne spremembe), potrebno tudi

soglasje vsakega razreda delnic. Soglasje posameznega razreda delnic je izdano, če za soglasje glasuje najmanj 3/4 pri

sklepanju zastopanega osnovnega kapitala tega razreda delnic.

Strožja statutarna ureditev je opisana v točki 29.6.4 (Ukrepi, potrebni za spremembo pravic delničarjev, z navedbo primerov,

kjer so pogoji strožji, kot zahteva zakon).


177

30. SPREMEMBE NADZORA; POROČANJE O UDELEŽBI IN

DOVOLJENJA

Spodaj so povzete določbe Statuta Hranilnice in relevantne področne zakonodaje, ki ureja spremembo nadzora in poročanje

o udeležbi v Hranilnici. Spodnji povzetek zajema le določila, ki so po Izdajateljevi oceni bistvena pri spremembi nadzora v

Hranilnic. Povzetek je zgolj informativne narave. Izdajatelj ne izključuje možnosti, da bi s pridobitvijo delnic Hranilnice za

potencialne vlagatelje nastale tudi druge obveznosti oziroma posledice, kot so opisane v nadaljevanju.

30.1. Statut Hranilnice

Najpomembnejša določba Statuta s preprečevalnim učinkom na spremembo nadzora v Hranilnici je določba 3. odstavka 36.

člena, ki glasovalno pravico delničarjev, ne glede na število delnic, katerih imetniki so, omejuje največ na 10% v osnovnem

kapitalu zastopanih glasov po izdanih glasovalnih delnicah. Dodatno možnost kontrole omejuje določba 37. člena Statuta, po

kateri je za odločanje o povečanju osnovnega kapitala, statusnih spremembah Hranilnice (spojitev, pripojitev, prenehanje) in

za spremembe Statuta potrebno soglasje vsakega razreda delnic, ki je dano, če za soglasje glasuje najmanj tri četrtine pri

sklepanju zastopanega osnovnega kapitala razreda delnic. Z izjemo omenjenih določb ter določb o Prednostni pravici

Obstoječih delničarjev do vpisa novih delnic pri povečanju osnovnega kapitala Hranilnice, ki odraža zakonsko ureditev ZGD-

1, Statut Hranilnice nima drugih posebnih določb o spremembi nadzora, ki bi imele zavlačevalen, odložilen ali preprečevalen

učinek na spremembo nadzora nad Hranilnico. Statut Hranilnice ne vsebuje vinkulacijskih določb, zato lahko Obstoječi

delničarji s svojimi delnicami prosto razpolagajo. Statut Hranilnice tudi ne vsebuje določb o pragovih lastništva, nad katerimi

se zahteva razkritje udeležbe, ki bi se razlikovali od zakonske ureditve.

30.2. ZBan-2

ZBan-2 zahteva, da vsaka oseba, ki namerava pridobiti delnice Hranilnice, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla

kvalificirani delež, določen z Uredbo CRR in ZBan-2, pred pridobitvijo takega deleža pridobi dovoljenje za pridobitev

kvalificiranega deleža v Hranilnici v skladu z ZBan-2. Smiselno enaka obveznost velja za osebe, ki so se sporazumele, da

bodo delovale usklajeno pri pridobivanju delnic Hranilnice z namenom sklenitve delničarskega sporazuma in nameravajo

pridobiti delež, na podlagi katerega bi skupno dosegle ali presegle kvalificirani delež ter delničarje Hranilnice, ki so skupno že

imetniki delnic banke, na podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v Hranilnici, in ki nameravajo skleniti

takšen delničarski sporazum. Zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža morajo zavezanci vložiti pri

Banki Slovenije in mora obsegati z ZBan-2 predpisane sestavine. Banka Slovenije o izdaji dovoljenja odloči na podlagi

presoje primernosti bodočih kvalificiranih imetnikov delnic Hranilnice. V dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža se

določi višina deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu Hranilnice, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot eden

od naslednjih razponov:

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu Hranilnice, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža (10 odstotkov)

in manjši od 20 odstotkov;

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu Hranilnice, ki je enak ali večji od 20 odstotkov in manjši od 1/3;

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu Hranilnice, ki je enak ali večji od 1/3 in manjši od 50 odstotkov;

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu Hranilnice, ki je enak ali večji od 50 odstotkov;

delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba Hranilnice.

Zavezanci za pridobitev dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic, na

podlagi katere bi presegli razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo

dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

Imetnik iz delnic Hranilnice, ki bi jih je pridobil ali ki jih ima v nasprotju z ZBan-2, ker ni pridobil dovoljenja za pridobitev

kvalificiranega deleža v skladu z ZBan-2 ali ker mu je dovoljenje prenehalo ali mu je bilo odvzeto, iz teh delnic nima

glasovalnih pravic.

Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic Hranilnice ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev

kvalificiranega deleža, mu Banka Slovenije z odredbo naloži, da delnice, ki jih ima v nasprotju z ZBan-2, odsvoji (v

nadaljevanju: »Odredba o odsvojitvi delnic«). V Odredbi o odsvojitvi delnic Banka Slovenije določi rok za odsvojitev delnic,

ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev. Smiselno enake obveznosti lahko Banka Slovenije naloži, (i) če


178

neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega

deleža in je ta zahteva zavrnjena, zavržena ali umaknjena ali, (ii) če je imetniku odvzeto dovoljenje za pridobitev

kvalificiranega deleža.

Če neupravičeni imetnik delnic ne odsvoji v roku, določenem z Odredbo o odsvojitvi delnic, ali če Banka Slovenije ugotovi,

da ima pridobitelj delnice, ki so bile predmet Odredbe o odsvojitvi delnic, v svojem imenu in za račun neupravičenega

imetnika, Banka Slovenije z odločbo prepove neupravičenemu imetniku in morebitnim neupravičenim pridobiteljem

uresničevanje vseh pravic iz delnic Hranilnice, ki jih imajo v nasprotju z ZBan-2 .

Pravna oseba, ki kot neupravičeni imetnik ne odsvoji delnic v skladu z Odredbo o odsvojitvi delnic, se kaznuje za prekršek z

globo v višini od 25.000 do 250.000 EUR. Pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se

za tak prekršek kaznuje z globo od 80.000 do 500.000 EUR. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka

posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi

storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti (»Kvalificiran prekršek«), so za pravne osebe zagrožene

globe v višini do i) 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom v predhodnem poslovnem letu v

obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim

donosom ter prejetih provizij in nadomestil v skladu s 316. členom Uredbe CRR ali ii) dvakratnega zneska dobička,

pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz

prejšnje točke.

Z globo od 800 EUR do 10.000 EUR se za zgornji prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki kot neupravičeni

imetnik stori ta prekršek. V primeru Kvalificiranega prekrška se odgovorna oseba pravne osebe kaznuje z globo od 2.500

EUR do 30.000 EUR.

Za fizično osebo, ki ne odsvoji delnic v skladu z Odredbo o odsvojitvi delnic, je predpisana globa v višini od 2.500 EUR do

10.000 EUR, za Kvalificiran prekršek fizične osebe pa globa v višini do (i) 5.000.000 ali (ii) dvakratnega zneska dobička,

pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, če ju je mogoče opredeliti, in če dvakratni znesek ugotovljenega

dobička ali izgube presega znesek iz prejšnje točke.

30.3. ZPre-1

Na podlagi ZPre-1 mora prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim (v nadaljevanju: »Prevzemnik«)

objaviti obvezno prevzemno ponudbo, ko doseže 1/3 delež glasovalnih pravic v Hranilnici (v nadaljevanju: »Prevzemni

prag«). Prevzemno ponudbo mora ponovno dati Prevzemnik, ki je po končanem postopku uspešne prevzemne ponudbe

pridobil 10-odstotni delež glasovalnih pravic (v nadaljevanju: »Dodatni prevzemni prag«). Obveznost dati ponovno

prevzemno ponudbo preneha, ko Prevzemnik z uspešno prevzemno ponudbo pridobi najmanj 75- odstotni delež vseh delnic

Hranilnice z glasovalno pravico (v nadaljevanju: »Končni prevzemni prag«). Izjeme od obveznosti dati prevzemno

ponudbo, oziroma omejitve glasovalnih pravic iz delnic, pridobljenih v nasprotju z ZPre-1, so določene v členih 22 (vključno)

– 23 (izključno) ZPre-1. Prevzemnik mora pred objavo obvezne prevzemne ponudbe objaviti tudi prevzemno namero in

izpolniti nekatere druge obveznosti, opredeljene v ZPre-1 (dovoljenje za prevzemno ponudbo, objava prospekta, deponiranje

denarnega zneska, ki je potreben za plačilo delnic, oziroma zagotovitev bančne garancije, sklenitev pogodbe z KDD d.d.

ipd.).

Prevzemna namera mora biti objavljena; hkrati mora biti obvestilo o nameri posredovano ATVP, Javni agenciji Republike

Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: »AVK«) in ciljni družbi. Prevzemna namera mora biti objavljena v roku treh

delovnih dni od dneva, ko Prevzemnik doseže Prevzemni prag. Prevzemnik mora objaviti prevzemno ponudbo hkrati s

ponudbenim dokumentom (prospektom) najpozneje v 30 dneh in ne prej kakor v desetih dneh po objavi prevzemne namere.

V imenu in za račun Prevzemnika mora dati prevzemno ponudbo in v postopku v zvezi z njo opraviti druga pravna dejanja

član KDD d.d.

Ker je Hranilnica regulirana finančna institucija, morajo osebe, ki želijo pridobiti vsaj 10% glasovalnih pravic v Hranilnici, pred

tem pridobiti dovoljenje za imetništvo kvalificiranega deleža s strani Banke Slovenije. Prevzemna ponudba mora zato

vsebovati razvezni pogoj, ki nastopi, če Banka Slovenije:

tega dovoljenja ne izda;

zavrne izdajo tega dovoljenja ali;


179

izda dovoljenje samo za pridobitev deleža, manjšega od deleža vrednostnih papirjev, ki jih je Prevzemnik že

pridobil, in tistih, glede katerih so akceptanti sprejeli ponudbo tega Prevzemnika.

Vse pogodbe, sklenjene s sprejemom takšne prevzemne ponudbe, so sklenjene pod razveznim pogojem, vsebovanim v

prevzemni ponudbi.

Prevzemnik, ki je dosegel Prevzemni prag oziroma Dodatni prevzemni prag, iz vseh delnic z glasovalno pravico Hranilnice, ki

se po 6. členu ZPre-1 upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic, ne more uresničevati teh pravic, dokler:

ne da prevzemne ponudbe v skladu s tem zakonom ali

ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih

papirjih, tako da Prevzemnega praga oziroma Dodatnega prevzemnega praga ne dosega več ali

ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih

papirjih, najmanj v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno

ponudbo.

Če Prevzemnik, ki je pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, ne da prevzemne ponudbe, pa bi jo moral ali, če ne izpolni

drugih obveznosti, ki jih na obvezno prevzemno ponudbo veže ZPre-1 (npr. objava prospekta, dovoljenje ATVP za

prevzemno ponudbo, deponiranje ustreznega zneska oziroma bančne garancije, ipd.) se kaznuje z globo od 50.000 EUR do

150.000 EUR, odgovorna oseba takšne pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika pa se kaznuje z globo od 2.000

EUR do 10.000 EUR. Fizične osebe se za tovrstne prekrške kaznujejo z globo od 1.000 EUR do 5.000 EUR. ZPre-1 določa

tudi druge prekrške in sankcije za slednje, povezane z obveznostjo objave prevzemne ponudbe.

30.4. ZPOmK-1

ZPOmK-1 med drugim prepoveduje koncentracije podjetij, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco na ozemlju Republike

Slovenije ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.

Koncentracijo morajo udeleženci predhodno priglasiti organu pristojnemu za varstvo konkurence (AVK oziroma Evropska

komisija), kadar sta kumulativno izpolnjena dva po vsebini različna pogoja, in sicer t.i. pravni pogoj (ta pogoj se nanaša na

sam pojem koncentracije), ter t.i. ekonomski pogoj (ta pogoj se nanaša na (skupno) višino letnih prometov v koncentraciji

udeleženih podjetij koncentracije). Koncentracijo je treba priglasiti pred začetkom njenega izvrševanja, vendar najpozneje v

30 dneh od prvega od naslednjih dogodkov: sklenitev pogodbe, objava javne ponudbe ali pridobitev kontrole

Pravni pogoj za nastanek obveznosti priglasitve koncentracije je izpolnjen, če nameravana transakcija predstavlja

koncentracijo v smislu 10. člena ZPOmK-1. Ta člen v 1. odstavku določa, da gre za koncentracijo pri trajnejših spremembah

kontrole nad podjetjem, in sicer:

pri združitvi dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij ali

kadar ena ali več fizičnih oseb, ki že obvladuje najmanj eno podjetje, ali kadar eno ali več podjetij z nakupom

vrednostnih papirjev ali premoženja, s pogodbo ali kako drugače pridobi neposredno ali posredno kontrolo nad

celoto ali deli enega ali več podjetij ali

kadar dve ali več neodvisnih podjetij ustanovi skupno podjetje, ki opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z

daljšim trajanjem (t.i. »full function joint venture«)

Kontrolo nad podjetjem ali njegovim delom v skladu z določilom 2. odstavka 10. člena ZPOmK-1 pomenijo pravice, pogodbe

ali druga sredstva, ki omogočajo izvajanje odločilnega vpliva nad podjetjem ali delom podjetja, in sicer zlasti lastništvo al i

pravice do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja ter pravice ali pogodbe, ki zagotavljajo odločilen vpliv na sestavo,

glasovanje ali sklepe organov podjetja.

Kontrola v smislu izvajanja prevladujočega vpliva poenostavljeno pomeni možnost enega ali več podjetji odločati o strateških

odločitvah gospodarske politike drugega podjetja (npr. poslovnem načrtu, proračunu, pomembnih investicijah, ipd.). Kontrola

nad podjetjem je lahko posamična ali skupna, pridobi pa se lahko bodisi na dejanski bodisi na pravni podlagi. Poleg

pridobitve kontrole koncentracijo predstavljajo tudi spremembe v kontroli, ki se lahko odražajo v spremembi posamične ali

skupne kontrole.

Ekonomski pogoj se nanaša na (skupno) višino letnih prometov v koncentraciji udeleženih podjetij koncentracije. V skladu z

določilom 1. odstavka 42. člena ZPOmK-1 je potrebno koncentracijo Agenciji za varstvo konkurence priglasiti, če sta

kumulativno izpolnjena naslednja pogoja:


180

skupni letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini je na trgu Republike

Slovenije v predhodnem poslovnem letu presegel 35 milijonov eurov in

letni pomet prevzetega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini je na trgu Republike Slovenije v predhodnem

poslovnem letu presegel 1 milijon eurov ali je letni promet v primeru iz 3. alineje 1. odstavka 10. člena ZPOmK-1

(»full function joint venture«) vsaj dveh v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini v

predhodnem poslovnem letu na trgu Republike Slovenije presegel 1 milijon eurov.

Letni promet kreditnih in finančnih institucij so finančni prihodki iz deležev, finančni prihodki iz danih posojil in finančni

prihodki iz poslovnih terjatev.

Čeprav koncentracija ne dosega zgoraj navedenega praga, lahko AVK pozove v koncentraciji udeležena podjetja, naj jo

priglasijo, če imajo skupaj z drugimi podjetji v skupini več kot 60-odstotni tržni delež na trgu Republike Slovenije.

AVK mora izdati odločbo v roku 25 delovnih dni od prejema popolne priglasitve koncentracije. Z odločbo lahko odloči:

da priglašena koncentracija ni podrejena določbam ZPOmK-1;

da je priglašena koncentracija podrejena določbam ZPOmK-1, vendar ji AVK ne bo nasprotoval, ker ni izkazan

resen sum o njeni skladnosti s pravili konkurence; ali

da je priglašena koncentracija podrejena določbam ZPOmK-1 in je izkazan resen sum o njeni skladnosti s pravili

konkurence - v tem primeru se po sklepu o začetku postopka izpelje druga faza postopka, ki mora biti zaključena v

60 delovnih dneh po izdaji sklepa o začetku postopka.

Načeloma podjetja ne smejo uresničevati pravic in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije, za katero obstaja obveznost

priglasitve, do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence (obveznost »standstill«). Izjeme od te

obveznosti so določene v ZPOmK-1. Dejanja, storjena v nasprotju s to obveznostjo, so nična.

Nepriglasitev koncentracije ali nepravočasna priglasitev je prekršek, za katerega je zagrožena globa do deset odstotkov

letnega prometa v koncentraciji udeleženega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu.

ZPOmK-1 ureja tudi sankcije (globe) za druge prekrške v zvezi s koncentracijami.


181

31. POMEMBNE POGODBE

Hranilnica pri svojem poslovanju uporablja HIBIS informacijski sistem, ki podpira celotno poslovanje Hranilnice. Trenutno

veljavna pogodba je v veljavi od 5. 3. 2002. K prej navedeni pogodbi je Hranilnica sklenila 38 aneksov s katerimi sta se

pogodbeni stranki dogovorili o različnih pravicah in obveznostih povezanih s posameznimi programskimi sklopi znotraj

informacijskega sistema HIBIS. S to pogodbo in aneksi družba HRC informacijski inženiring d.o.o. zagotavlja celovite bančne

storitve na področju podpore in razvoja celotnega poslovanja Hranilnice.

Hranilnica je finančna institucija, katere temeljna dejavnost je med drugim tudi kreditiranje strank. Hranilnica ima z določenimi

osebami sklenjene pogodbe o financiranju, katerih vrednost presega 250.000 EUR. Z izjemo omenjenih pogodb Hranilnica

nima sklenjenih drugih pomembnejših pogodb o financiranju, ki presegajo 250.000 EUR oziroma bi lahko pomembno vplivale

na njeno poslovanje Hranilnice.


182

32. RAZKRITI DOKUMENTI

Na spletni strani Hranilnice (http://www.lon.si/) in v prostorih na sedežu Hranilnice, in sicer na naslovu Žanova ulica 3, 4000

Kranj (vsak delovni dan v med delovnim časom), si zainteresirani vlagatelji lahko ves čas trajanja ponudbe Novih delnic

ogledajo naslednje dokumente:

Statut Hranilnice, kot velja na datum tega Prospekta;

revidirana letna poročila za poslovna leta 2013, 2014 in 2015, t.j. »Letno poročilo 2013«, »Letno poročilo 2014« in

»Letno poročilo 2015« Hranilnice, ki vsebujejo tudi v skladu z MSRP pripravljene računovodske izkaze, ki jih je

revidirala družba DELOITTE REVIZIJA d.o.o., in vsakokratno poročilo neodvisnega revizorja;

V prostorih na sedežu Hranilnice, in sicer na naslovu Žanova ulica 3, 4000 Kranj (vsak delovni dan v med delovnim časom),

si je mogoče ves čas trajanja ponudbe novih delnic ogledati naslednje dokumente:

Poslovnik o delu skupščine Hranilnice, kot velja na datum tega Prospekta;

Poslovnik o delu Nadzornega sveta Hranilnice kot velja na datum tega Prospekta;

Poslovnik o delu Uprave Hranilnice, kot velja na datum tega Prospekta; ter

v skladu z MSRP pripravljene nerevidirane računovodske Hranilnice na dan oz. za polletno obdobje, ki se je

končalo 30. 6. 2016.


183

33. INFORMACIJE O DELEŽIH

Drugih pomembnejših naložb, razen tistih, ki so razkrite v tem Prospektu in v letnih poročilih, Hranilnica nima.

7.12.2016 prospekt za ponudbo delnic hranilnice … · prospekt za ponudbo delnic hranilnice lon...

Documents