I Z H A J A OB P O N E D E L J K I H ,

SREDAH IN SOBOTAH - T E ­

LEFONI? UREDNIŠTVO 24-73,

TAJNIŠTVO IN U P R A V A 21-90

- TEKOČI RAČUN PRI KO­

MUNALNI BANKI V K R A N J U

'7-70-1-135 - L E T N A NAROČNI­

NA 900 DIN. MESEČNA 75 DIN,

POSAMEZNA STEV. 10 DIN

LETO XIV KRANJ, PONEDELJEK, 28. avgusta 19ft ST. 97

A IZHAJA OD OKTOBRA 1HI

KOT TEDNIK - OD L J A N U ­

ARJA 1956 KOT POLTEDNIB

- OD L J A N U A R J A 1960 TRI­

K R A T T E D E N S K O - IZDAJA

CP -GORENJSKI T I S K - V

K R A N J U - UREJUJE URED­

NIŠKI ODBOR - G L A V N I

UREDNIK: 8 L A V K O BEZNIK

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

IZDELAVA PRAVILNIKOV O DELITVI ČISTEGA DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV V KRANJSKI OBČINI

ETIJSTVU SO DOBRI POTI NEKATERA KRANJSKA PODJETJA SO V PRECEJŠNJEM ZAOSTANKU — PRI IZDELAVI PRAVILNIKOV NI ZADOSTNEGA SODELOVANJA Z DELAVSTVOM — VODSTVA PODJETIJ JEMLJEJO TO NALOGO KOT »NEPOTREBNO ZLO«

Vse kaže, da povzroča izdelava pravilnikov o delitvi č i s tega dohod­ka in osebnih dohodkov v naš ih gospodarskih organizacijah pre­cejšnje skrbi. Ker. bodo stari ta­rifni pravilniki odpravljeni, novi pravilniki pa v mnogih podjetjih Se niso izdelani, da bi se nanje lahko opirali pri delitvi osebnih dohodkov, odkriva to prehodno obdobje v pogledu nagrajevanja marsikatero težavo. Več ina pod­jetij deli zas lužke delavcem še Po starih merilih, ki 60 jih bili

šen način delitve ne more odlo­či lno vplivati na nove odnose v proizvodnji in na porast produk­tivnosti dela. Podjetja imajo v tej prehodni dobi bolj ali manj »proste roke« in ker novih pra­vilnikov še niso izdelali, niso ve­zana r.3 kakršna koli določila, ki bi zagotovila tak.'no ali drugačno delitev osebnih dohodkov.

V naslednjem pregledu bomo skušal i naštet i nekaj znači lnosti pri izdelavi pravilnikov v trgo­vini, obrti in kmetijstvu v kranj-

Z A P O Z N E L O D E L O Vsestranski pregledi Sela pri

izdelavi pravilnikov kažejo , da so se rudi manjša podjetja lotila iz­delave obeh pravilnikov. Podjet­ja so za to nalogo izbrala poseb­ne odbore, ki jim je zaupana iz­delava pravilnikov. Začetni ko­raki pri izdelavi pravilnikov pa so v posameznih podjetjih in strokah precej različni. V obrti so dela precej napredovala, in sicer v Covljami H-Storiič«, Visoko, v Agroservisu, Komunalnem servi­su, Instalaterju, v Obrtnem pod-vajeni iz prejšnj ih let, zato tak- ski občir.i.

KRANJSKA OBČINSKA DELEGACIJA PRISPELA V OLDHAM

Sodelovanje MEDSEBOJNEM SPOZNAVANJU IN RAZUMEVANJU

Oklham, 21. avgusta — Danes dopoldne je bil v mestni hiši v Oldhamu prvi uradni sestanek s predstavniki tamkajšnje občine. Županja ga. Ke-nyon in tajnik občine g. E. Heines sta nas na krat­ko seznanila z zgodovino Oldhama in nam obraz­ložila ustroj in delovanje oblasti. V imenu naše delegacije se je za prijazen sprejem zahvalil tov. Ivo Šefic in pri tem še posebej omenil, da je tako sodelovanje zelo koristno za medsebojno spozna­vanje ln razumevanje. Zato bomo zelo veseli, če se bodo stiki, ki sta jih obe delegaciji z medseboj­nimi obiski šele navezali, še nadalje razvijali in krepili.

Po «?prr'iomu smo si ogledali ne­kaj delavskih stanovanj, šol, dom onemoglih in mestno tržnico, ki Je največia v severni Angliji. Vkleli snio zanimive stvari, o katerih bo čredno kdaj pozneje kaj v e č napi­sati. Predvsem smo opazili, da tu indijo mnogo stanovanj, a bolj l*°coni in mnogo manj razkošno kot pri nas.

Ze odkar smo v soboto zvečer l istal i na Manchesterskem letali-

smo deležni velike pozornosti domačinov, zato se kar zlahka pri­hajamo za nas dokaj novemu na-j*»u življenja - od prometa po

do tosta namesto kruha in °ktobra namesto avgusta, kajti

j p K ivo in venomer rosi pa hladno je.

z a prihodnje tri dni so nam pri-r * * f l i gostitelji še naslednji pro-F**»: jutri, v torek dopoldan, si •torino oglodali mestno bolnišnico J 1 Tiato š e veliko tekstilno tovarno j%d Mili. Popoldne bomo oblska-* ^eitfno knj ižnico ln umetn i ško

R*lerijo. zvečer pa manehestersko ( Mdham je namreč eno

Zrried i-vu" hostorskih izrazito in-J l ,Rtrl|fikih predmestij. V sredo •^Poldne K P bomo mudili v naj-

^ j i angleški tovarni tekstilnih JJjJJ v Platt's Hartford Works, po­

ldne rw si bomo oglodali novo t ^ n ]eni mestni krematorij. V ce-

n'"k dopoldne bodo zaključni n a ­

govori o nadaljnjem sodelovanju med obema mestoma, o izmenjavi tekstilnih in drugih strokovnjakov, otroških kolonij itd.

Nedeljo smo prebili na potova­nju po Lanchashireu, Choshireu in severnem Walesu tja do atlantske obale. Potovanje je. bilo naporno, a zelo zanimivo.

redko poizkusili, kakšna hitrost je pravzaprav 50 milj — tol ikšna je namreč na večini cest največ ja do­voljena hitrost. Promet sc nam je zdel precej neurejen, verjetno še posebej zaradi vožnje po levi. Š o ­ferji so kar nesramno izsiljevali prednost na križiščih in prehite­vali. Vendar na vsej, preko 400 km dolgi progi, nisem opazil niti ene nesreče .

Najprej smo si v Rh6s-on-Sea na Atlantski obali ogledali dom onemoglih oldhamske občine. Mo­ram reči, da smo bili zelo prese­nečeni nad urejenostjo doma, zla­sti pa vrta. Na sploh so vsi kraji ob morju zelo lepo urejeni, ne pa tudi lepi, kajti obala je pusta, morje peščeno sivo in mrzlo. Ko so nam povedali, da za onemogle v tem domu — vseh Je 20 — skrbi 7 ljudi, od teh kar dva vrtnarja — P O nad urejenostjo vrta. ki meri največ 400 m* s sadovnjakom vred, nismo več čudili .

jetju Cerklje in nekaterih drugih organizacijah. Povsod drugod pa so priprave v teku. Vendar dobi­mo vtis, da ljudje nimajo j#snih stal išč in da ne vedo, kaj prav­zaprav hočejo .

V Tapetniš tvu , Elektro, Tehtni­ci, P-?karni, 2agi Britof, Elektro­tehničnem podjetju in Remontu čevljarskih strojev pa niso začeli niti s pripravami.

TRGOVINO IN K M E T I J S T V O SO DOBRO OCENILI Pri ocen: dela so ugotovili, da

je na področju trgovine stanje boljše. Podjetja Agraria, Kokra. Elita. Tobak, Merkur in Kurivo Imajo ?e i7delane predloge pra-

jvilnikov, ki bodo v kratkem pred­loženi v razpravo delovnim ko­lektivom. Pozitivno smatrajo od­ločitev, da so dohodek ugotavljali po enotah, tako da imajo vrni za­posleni pri ložnost vplivati na de­litev in poznajo osnove, kjer na­staja dohodek. V podjetju Moda v Kranju so prizadevanja v tem pogledu zelo skromna.

Kmetijstvo je po splošni sodbi »aprav i lo pri izdelavi pravilnikov največi i premik. Kmetijsko po­sestvo Šenčur in K Z Cerklje ima-

(Nadaljevanje na 2. str.) Včeraj je Turist ično društvo iz Rateč priredilo že svoj III. tradi­

cionalni pastirski rej

anilini po s t i l i h latili spet republiški prcaki

Zaključen je VI. republiiki festival kmetijskega strojništva Slovenije Radovljica, 27. avgusta Danes dopoldne se je v Radov­

ljici končal letošnj i VI. republiški FES HI V A L kmetijskega strojni­

štva, ki ga j« organiziral Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije

s sodelovanjem Zbornice za kme- i Slovenije. Festival je otvoril za

Dozi vo>i « n o anflleđko »»dal jo na cesti natrpani z avtorndbiU. Prbmct je bil tol ikšen, d« smo le

Pogled na OUtrara

U*t*wdli smo e* *U<J1 • Uandud-n« . To j * dokaj velik l«tovi«kl

(Nadaljevanje na 2.etr.)

tijstvo in . gozdarstvo L R Slove­nije in ostalih kmetijskih orga­nizacij. Zaključnim slovesnostim so danes dopoldne prisostvovali Številni predstavniki gospodarske­ga, pol i t ičnega m družbenega ž iv­ljenja, med njimi tudi predstav­nik Zbornice za kmetijstvo in go­zdarstvo F L R J ing. Lazar Erce-goc, nadalje predsednik glavnega odbora L T Slovenije in član IS Slovenije Milko Goršič, predsed­nik Zbornice za kmetijstvo in go­zdarstvo L R Slovenije Ivan More, pomočnik sekretarja za kmetij­stvo m gozdarstvo L R Slovenije Janez Perovšek, zastopnik rr .d l -kata kmetijskih delavcev LR Slo-

i veni je tov. Martin, direktor Agro­tehnike tov. Anton Turk. prod ed-nik O L O Kranj Jakob Zen in števi lni drugi predstavniki okra­jev in občin iz Slovenije.

Letošnji festival se je pričel že v petek, 25. avgusta, s slovesno otvoritvijo in zborovanjem vseh traktoristov v dvorari Kmet fcote v Poljčah. Tu so se zbrali najboljši traktoristi in pionirji sadruzmiki iz vseh 8 okrajev LR

stopnik GO L T Slovenije ing. A n ­ton Marolt, govor pa je imel po­močnik sekretarja za kmetijstvo in gozdarstva LR Slovenije Janez Perovšek, ki je zbranim orisal pomen festivala in vlogo trakto­rista v sodobni kmetijski mehani­zaciji.

V soboto je bilo ves dan na zemlj i šču kmetijskega gospodar­stva Pc l jče ob loškem letali ču tekmovanje traktoristov in pio­nirjev zadružnikov.

(Nadaljevanje na 4. strani)

~ 5 ZOrET V C OLO

Na Svetu za šolstvo j>ri ObLO Kranj smo zveće i i — o tem o b v e š č a m o star­še , učence ln dijalce — da so bo redri Šolski pouk na vseh osnovnih, sred­njih -'n stv.rovnih folah na območju ')bLO Kranj za?el v torek, 5. septem­bra 1951.

OBROZI

HoVf, , r " 2 ° - l H n i r r vstaje Jugoslovanskih narodov Je bila v soboto. 26. avgusta, hkrati z oiverltvilo V ' T I i , 1'' ,»'tl«i;;iMiski- dvorane tudi otvoritev nove»?a trjjovskr.:a lokala -Modna ohliolln ••. Po otvor ;-Ki j , ' '"^1 »1» republiške ljudske poslanke tov. Slavice Zirkelhacbove Jc spregovoril r-redslavnlk Sko i "Modna oblač i la - , ki se Je zahvalil pristojnimi organ«m, ki no pripomogli, da Je Kranj dol. I """•'dsl ' s°d«»l>no urejeno trgovino. Pozdravil Je štev i lne prisotne »osle ir Kranja In Ljubi lrfi>v L V " ' K ' ' P»Htlčnih In družbenih organizacij t«'r potrošnike. - Posebej Je pozdravil nazdravil tudi k H l s

1 , 1 Po;IJet|, .i. kot so »Mura« i/. Murske Sobote, »Ideal - Nova Gortgft, • ', i \ < . / u U Domžale ln ^rt^r*" ^ubijana, ki t« bodo potrudila, da č i m b o l j ustrežejo željam odjemalcev ln ki bodo po-'''•th/' đ * D t > "ovo zgrajeni trgovski lokal poln cenenih In praktičnih prodajnih predmetov. -(C „(V".'^1 «« si nato z zanimanjem ogledali nove pre loff •< lobne trggvtflto

Kranju. - Potem, ko so se pred*:*: •n'k DS liinemnto-^ » f s k i . 1 ' t v < > m , v « ' kinematografske dvorane K* Podjetja, lov. Ku/.ma. zahvalil pristojnim organom, ki so n i kaki •»•okoli način pomagali pri

gradnji poslopja, Je simbol ično prejel ključ« Kina -Center«

iiiiiiiiiiiiiiiiim;!;:1^

£*M tudi nikoli ni vsiljeval, niti pri- cevala, kako prijetna da je tale I . .'-i povedoval o svojem mnenm. Med njegova danim)* obleka. Stara, i f- .':!| zaupnimi prijatelji pa rad, kadar mati je pravila: *Nc bodi trmast, S ' »v ,*» ivečer sedejo k poliču: »Jaz mi- tvoj cčka je no-i! prav tak)no . . Jj kislim tako in kaj mi mar, kaj o vidiš pa je zrase!., da .. da

tem mislijo drugi! Zares prikupna prav taVf$Q4 . . St.vra mati se ji % iJŠ^\ iivljenjska filozofija za (ase pred raznežila .. da, njen tir} je nosil I

leti, toda zdaj.. danes človek za- pra- tekšno! Toda malemu je bilnM hudičevo malo mar, kaj je nosil S njegov očka! On je vedel kaj nn- = sijo danes! Ki maral tak orokovi-čen v mesto. Pozntrl je stvari Na­vadno so šle stva;-i takole: Preden

Vsa stvar pa ne bi bila zanimi- sta b.la z mamico deset metrov I ne bi ielel, da bi lj:idje o njem va, če ne bi imela tudi svojega od d^rna, so mu rehli . . pa pazi £ slabo mislili. Zaradi teg« malo f>o- drugega konca. Molčeči Martin, na obleko., ne sedi sem., bed: S vori in veliko poshfša! Navadno ki sebi tako malo zaupa, ima mr- priden . . .

Mcli Martinck ie pričel jokati in sten Martin ie &»';;•'? tvoii H:v-Ijcnjthi filozofiji zatulil >?>el bos pa konec, kaj pa ti pravzaprav: ves. Ta danainja rrdidim .. I .z ft* kdaj pa je jajce s? več vedelo kot I kura.* ~

Stvar je bila končana. Martintk "S je Z objokanimi oć-?;;' in belo ob- I

i res težko shaja z njo . .

Mali v o&leki Martin i'na rad ljudi! Nik.tkor

«i| stoji vedno ob strani, in če ga kdo tega Martineka. Zares kolo se ob-g povpraša za mnenje, je-v zadregi, rača, kajne! Iz Martina Martin in

»Ja .. saj veš. . stvari res ne >po- Martin. znam kaj dosti., težko odločam Pred dnevi sem bil pri r.ib na o tem * . . vidite, takole se izvna obisku. Pa se mi je primerilo to!;, in sr ria'iče'ičr tttdi izvije! Vendar Martinova žena je pravkar odba-l'i bilo napak misliti, da dela to jala v mesto in mali Martinek bi načrtno. Kje pa! Tak je ie od ne- rad z njo. In kadar mamice odba-kdajf Dom* so~gh vzgaiaV tako. jajo s svojim sinekom, saj veste.

Kadarkoli je v mladih letih kako je potem. Oširajo ga tako, leko odšel v mesto in zopet je skušal uveljaviti svoje mnenje, ga kakor sejemskega honjča. Malemu kura (trenutno je bil hura stari je oče opomnil, da o teh stvareh Martinek* so nadeli bele hlače in Martin) več vedela ko' ja:ce. Ta-od'oča on m ne mali. Vsako mne- belo bluzico (sttra ni iti ima tako kole se dogaja marsi'-e. In May-nje, ki ga je mali Martin skušal rada dekleta) in veliko belo kapo tins,'- bo postal Martin, t'arsikdo povedati, se je končal na očeto- s ščitnikom, kakršne so nosili svo- misli, da so problemi, s haterkni vih mstih s posmehljivim izrazom je čase, ne vem čisto natanko kdaj, se mladi srečujejo, m-nši in droh-»/<*» ja, kdaj je pa še jajce več ve- vendar v časih Charlija Chaplina ceni . .. toda, kdor je iskren sam delo kot kura*. Za starega Marti- prav gotovo! Mati Martinek (nje- s seboj., je stvarem že prišel do na, tako je tudi Martinovemu o- govi mali prijatelji so se pravkar dna. Za konec pa tudi to, da si četu ime, mali Martinek sploh ni igrali na dvorišču v kratkih in danes želimo ljudi, ki ne povedo, imel nikakršnih problemov. Stari kavbojskih hlačah) se je upiral! kje jih čevelj žuli. Včasih je bolj-je bil roboust in odločen človek.. »Ne grem v mesto takle*, je tr- še kupiti nove čevlje, ko zdraviti in tako se )e z leti Martinek pre- masto vpil. Stara mali je stala ob odtiske. levil v Martina ..in x leti potem njem in Martin tudi in ga prepri- jk

iujm ..i1 uui. tj; • n;: m'; r.unu;: u u;u llu l) MLlJJMu uxHlimtLMmJ tMa JtmHitJi JM A Mir'imiiiigiig)ainiiiiiiiMimi»i^ mam

STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA

PONEDELJEK. 28. avgusta 1W1 NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA

POROČILO IZ KAMNIKA j so crožniSke postaje. Le tako so Komandant n e m š k e žandarme-

rijske postaje okraja Kamnik je dne 29. avgusta takole poročal o stanju na tem območju: »Orožni­ki posameznih postaj stanujejo samo še v kasarnah, da se tako izognejo napadom. Uči te l j s tvo — n e m š k o —, ki s lužbuje na tem ob­močju, je bilo odpoklicano iz od­daljenih šol v bl ižje kraje, kjer

V kmetijstvu so na dobri

poti (Nadaljevanje s 1. str.)

ta že izdelan« pravilnike. Tudi ostala podjetja imajo že dobre osnove. Zbornica za kmetijstvo jim daje precejšnjo pomoč v stro­kovnem pogledu, delo pa so olaj­ša le tudi medsebojne z ikušnje .

V gostinskih podjetjih so naj­bolj napredovali pri Delikatesi in v restavraciji Jelen. Povsod pa so vzeli za osnovo promet, ki pa v vseh primerih ni najprimernej­š e merilo za dohodke.

Pri izdelavi pravilnikov velja pripomniti, da podjetja čakajo na polletne obračune in že izdelane pravilnike, ki naj bi s iuži l i kot osnova pri izdelavi pravilnikov. Izvirnih iskanj v tem pogledu po­grešamo. Prav to dejstvo kaže, kako slabo so podjetja dojela po­men novih ukrepov, ki ne dopu­ščajo enake delitve in posnema­nja pri delitvi in pri nastajanju sredstev za vsa podjetja enako.

Se krit ična ugotovitev, ki gre na račun samoupravnih organov in sindikalnih organizacij. — Te n a m r e č pri izdelavi pravilnikov ne sodelujejo s svojimi predlogi. Prav fako vodstva podjetij moč­no zanemarjajo to nalogo, kot o d v e č n o opravilo in »-nepotrebno zlo«. Š strokovnimi nasveti so pri tem delu prav skopi. Predvsem potreben oč i tek pa zas luž i jo ma­loš tev i lne razprave. Tako se lo­tevajo delitve dohodka z zadrže­vanjem starih osnov, ki pač ne bodo zagotovile napredka pri de­litvi dohodka spričo svoje zaosta­losti. Razprave so pič le in po­manjkljive. Zmotno je namreč misliti, da je izdelava pravilni­kov stvar posameznikov-, s stro­kovnjakov, ki so vpreženi v to delo. Podjetja se n a m r e č ne mo­rejo zanesti, da bo to delo brez širše razprave pravilno izvršeno.

Z. T.

lahko zaščiteni pred napadi. Za radi nenehnih akcij teroristov (partizanov) je stopila v ozadje splošna varnostna služba. Tudi hajke orožništva ob sodelovanju gestapa v Kamniku in kasneje s pomočjo 171. rezervnega policij­skega bataljona, so imele v tem mesecu le delne u s p e h e . . . «

Iz vsega tega sledi, da so Nemci že kmalu po prevzemu teh kra­jev, ki naj bi bili »nemški za vse­lej-, kot tso pisali celo na vseh poštnih žigih, imeli velike težave . Bili so potisnjeni v ozadje in imeli le delne uspehe, kot pravi to poroči lo.

PLAČILO V GORJAH V Gorjah pri Bledu so avgusta

1951. leta partizani likvidirali ko­vača Florjana Ulčarja, ker so mu dokazali, da je izdajal sovražniku pripadnike osvobodilnega gjfcanja. Na vesti j « imel v e č žrtev. V od­govor za to so Nemci 28. avgusta ustrelili pet talcev.

miiniiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiim

Ljudje in dogodki

Britanski vojaki, ki so sredi tedna prespali dve noči v ber­linskih vojašnicah so se skupaj s francoskimi in ameriškimi vo­jaki zopet razporedili vzdolž krožne zahcdnoberlinske meje. Z ene strani 45 km dolge meje so sc utrdile ameriške , francoske in angleške oborožene sile, z druge strani bodeče žice pa pri-

Berlin v strelskih jarkih Moskvo vsakdanji promet. Nole krožijo iz mesta v mesto in dr­žavniki , spričo Berlina več ne spuščajo telefonskih slušalk z ušes . Med zahodnimi zc.vez.nlki, je opaziti občutne razlike v vred­notenju berlinske krize In v oce­njevanju sovjetskega pritiska okro? Berlina. Te razlike so po­kazale v nesoglas.-'!h, ki so na­

pa rini ki vzhodnonemške ljudske stala v delovni skunini v W'a-

1

policije, borbene tovarniške stra­že in novoustanovljeni mladinski »reg iment prostovoljcev«. V ber­linskem vzdušju »brušenja no­ž e v - nI nič čudnega, če so ge­nerali izdali vojakom ukaz. da si postavijo šotore in da n a . š t c v i l -nih krajih začnejo s kopanjem strelskih jarkov. Vendar ne gle­de na poteze vojakov !n njihovo pripravljenost, postaja vse bolj očitno, da bodo berlinsko krizo morali prenesti Iz strelskih jar­kov za konferenčno mizo, kajti vedno več privržencev ima tudi v zahodnem taboru stal išče, da je berlinski problem treba naj­prej poskušati rešiti i razgovori.

V erl ostrih besednih obtože­vanj dobiva diplomatska pošta med zahodnimi prestolnicami ln

shinglonu. kjer predstavniki zahodnih držav održavajo stalne stike. Po vesteh iz zahodnonem-šklh vladnih krogov sta ameri­ški in britanski predstavnik v delovni skunini še nadalje za pogajanja s Sovjetsko zvezo, medtem ko francoski v^leoopla­nik podpira zahodnonemške za­hteve po »demonstrat ivnih ukre­pih-. Kakor so napovedali, naj bi to nesoglasje prišlo do izraza tudi v zahodnih notah Sovjetski zvezi: ameriška in britanska vlada naj bi predlagali pogaja­nja, dočim francoska vlada samo protestira zoper sovjetske name­ne v Berlinu.

Francoski nepopustljivosti gle­de reševanja berlinske krize Je

že obrnil hrbet britanski premier Macmillan. ki je v razgovoru z novinarji izjavil, da »se nihče ne misli vojskovati zaradi Berlina-. Rekel je, da je berlinsko vpraša­nje eno tistih, v katerih je treba biti »zelo previden«. Mnenja je, da bi bila nevarnost vojne večja, če ne bi bila sedanja orožja tako uničevalna.

Na splošno so na Zahodu mne­nja, da je zmanjšana nevarnost oboroženega spopada. Z vsakim dnem berlinske krize je ta ne­varnost manjša- Ne gre pa pre­zreti težav, da jih imajo zahodni diplomati, da bi uskladili navz­križna stališča. Zavlačevanje raz­govorov hI po splošnem mnenju lahko vzpodbudilo Hruščeva, da bi podpisal separatni mir z

je razgovore o berlinski krizi g treba začeti brez večjega zavla- § čevanja. Nasprotna pa so fran- S coska Izhodišča. Ker so po fran- I eoskem mnenju berlinsko krizo 3 povzročili Rusi, je njihova dolž- g nost. da pokažejo dobro voljo, g Preden bi bile zahodne države I pripravljene sprejeti razgovore, g bi morali Rusi popustiti v svojih g zahtevah in napraviti vzdušje , ki g bi razgovore napravilo koristne. % Takšno je bilo tudi prvotno sta- I Hšče zahodnonemške vlade, ki g pa vsled vplivanja Iz VVashinglo- § na in Londona vedno bolj opušča § to stal išče in se približuje zmer- s nejš i ameriško-britanski zamisli. 2

I Spričo občutnih nesoglasij med g

tremi zahodnimi državami je | /vezna republika Nemči ja pred-Vzhodno Nemči jo In potem raz- lagala sestanek zunanjih mini-

govori med Vzhodom ln Zaho­dom ne bi imeli več nobenega smisla. V zadnji sovjetski noti je izražena pripravljenost sov­jetske vlade, da začne razgovore o Nemčij i in Berlinu, vendar z

strov štirih držav na katerem bi s •

vskladili s tal išča štirih zahodnih p držav. Bonska vlada bi želela, g da bi stal išča vskladili še pred §j zahodnonemškini l volitvami, ki % bodo 19. septembra, da se ne bi % Moskve niso predlagali nobenega popolnoma oslabila zahodna

časa 7A takšne razgovore. Ame- hodlšča na razgovorih med Vzho-rikanci in Britanci smatrajo, da dom in Zahodom.

MOTIMO

Prvi diplomirani t TEHNIŠKE ČEVLJARSKE ŠOLE V KRANJU

Kranj, 26. avgusta — V prostorih Tehniške čev­ljarske šole v Kranju so podelili danes popoldne diplome prvim devetnajstim čevljarskim tehnikom v naši republiki.

Tehniško čevljarsko šolo so ustanovili pred dvema letoma na pobudo slovenskih tovarn obutve Planika iz Kranja, Peko iz Tržiča in Alpina iz 2iri. Takrat se je vpisalo v prvi letnih 26 mladih delav­cev iz omenjenih treh podjetij z željo pridobit*, kar največ teoretične podlage iz čevljarske tehno­logije ter se izpopolniti v splošnih predmetih, kot so matematika, fizika, kemija, mehanika, sloven­ščina, itd. čeprav je bila učna snov zelo obširna in čeprav so dijaki predelali vse v učnem načrtu predvidene predmete v dveh letih, kvaliteta pri­dobljenega znanja ni trpela.

Predsednika izpitne komisije to­variša Mihaela Cemažarja 6mo povprašali , kaj meni o prvih di­plomiranih čevljarskih tehnikih v Sloveniji in kaj meni o znanju, katerega so le-ti pokazali na di­plomskem izpitu. Takole je pripo­vedoval:

»Dijaki so odgovarjali na vpra­šanja tako prepričevalno in odloč­

no, da o njihovem znanju sploh ni bilo moč podvomiti. Povem vam, da so nas njihove diplomske na­loge zares presenetile. Vsi riiplo-mantje so v teh nalogah obdelali problem iz svojih podjetij, zato jih ni bilo moč spraviti v zadrego.-

Ko smo so pozanimali Še, kaj meni o Tehniški čevljarski šoli v Kranju, ki je s prvimi diplomira­nimi tehniki letos dožive la svoj ognjeni krst, je tov. Cemažar še dodal:

»Tehniška čevljarska šola Je opraviči la svoj obstoj In prepričan sem, da podjetja, kl so vanjo vlo­žila sredstva za š tudi j svojih de­lavcev, tega ne bodo obžalovala. Dijaki, kl se vpisujejo na to šolo,

v \ Prvi diplomirani tehniki

vedo, kaj potrebujejo za nadaljnjo napredovanje v svojih podjetjih. Zavedajo se, da brez določenih te­oretskih osnov danes tudi v č e v ­ljarski industriji ni več nepredka.«

Kranjska ' Tehniška čevljarska šola je torej svoj ognjeni krst prestala. Fedaj so vsako leto na jesen vpiše vanjo kakih 25 dijakov in skoraj nič manj jih bo vsako leto zapuščalo šolo; le da bodo ti z znanjem odhajali na svoja de­lovna mosta v podjetja, kjer pri­manjkuje čevl jarskega kadra.

D. R,

Tretji pastirski rej v Panici

Z otvoritve trgovine »Modnih ob lač i l - v Kranju

Rateče , '27. avgusta — Turist ično društvo Rateče-Planica je prire­dilo danes pod Bloudkovo skakal­nico v Planici tradicionalni pa­stirski rej. Otvoril ga je podpred­sednik društva tov. Kavalar, o po­menu reja pa je govoril Častni predsednik turist ičnega društva tov. Dolinar. Udeleženci so i na­vdušenjem pozdravili pastirje, ki so prignali ž iv ino s planine. Pri­

kazali so stare običaje: žene so čisti le lan in predle ter mol/Je. možje pa so delali sir in skuto. Sledilo je nekaj originalnih rate-ških plesov v rateških, podkoren-skih in gorenjskih nošah. Reju je prisostvovalo tudi precej tujcev; vsi so bili navdušeni nad prire­ditvijo.

Letošnji rej Je bil posvečen spominu ing. Stanka Bloudka.

r : i i i ! : ! i i i i ! i i i i i i i i i ! ! ! i ! i i i i i i i i i i i i i i i i i ! ] i i H i i i M nniiiimiiiiiniinini a i t i i i i i i f f l i i i i i i i i i i i i i n r a

I 1 0 Š R S Z 6 0 U 0 R Najp re j š t u d i j Preteklo soboto zvečer je bila

v kranjskem kinu »Center - sve­čana premiera novega sloven­skega filma v" režiji Franceta Stiglica »Balada o trobenti in oblaku-. Vse zunanje posnetke filma so napravili na Gorenj­skem, in sicer na Jezerskem, na Komni in v Tamarju v Planici. Razen tega je v filmu debutira-la tudi mlada Kranjčanka, š tu­dentka germanistiko MARIJA L O J K O V A . V soboto popoldne, pred s v e č a n o premi ero, sem jo obiskal na domu. Z mlajš im bratom je na improvizirani mizi igrala namizni tenis. Brž je bila pripravljena na razgovor:

»Kako vas je pot zanesla k fi lmu?«

»To je bilo pravzaprav mimo­grede. Nikoli se nisem nadejala, da bom igrala v filmu. Neki znanee me je pripeljal na po­skusno snemanje in z menoj »o bili zadovoljni. Kako pa Je z začetnico si kar lahko predstav­ljate.«

»Al i vam je vloga, ki jo igra­te v »Baladi«, všeč?«

»Nadvse ; če bom še kdaj Igra­la v filmu, si že l im samo tovrst­nih vlog. Ce bi jo morai* za­igrati š e enkrat, sem prepričana, da bi mi bolje uspela.«

»Imate kakšne nove ponudbe?« »Konkretnih ponudb š e ni­

mam, pač pa so mi ž e poslali scenarij od »Jadran filma- iz Zagreba, nekaj so mi pripravili tudi V L j u b l j a n i . -

»Ali se nameravate posvetiti i zk l jučno filmu in igranju?«

»To niti najmanj ne, ker š tu­d i r a m germanske jezike in ho­čem študij na vsak način do­končati . Potem, če bom imela priložnost, bom še igrala v fli­mu.-

»Morda mi boste odgovorili tudi na tole malco indiskretno vprašanje: Kakšen honorar ste dobili za vlogo v Baladi ?-

»Veste , začetniki in nepoklic­ni igralci so bolj slabo plačani. O honoraju, ki sem ga dobila, nerada govorim.«

»Vi sodite v vrsto mladih slo­venskih filmskih igralcev; ali mi lahko zaupate, katera ima n a j v e č j e perspekt ive?«

»Sama pravzaprav spadam mednje, ln kdo Je boljši, težko povem.«

»Zakaj so prepovedali pred­vajanje filma »Nočni izlet«?«

» N e vem, kje je vzrok sa to. Film sem ti ogledala in ml Je bil v l eč .«

»Ali vam je igralka Spela Ro­zin iz filma »Nočni izlet« všeč?«

»Pravzaprav jo niti toliko ne poznam, ker osebnih stikov z njo š e nisem imela. V filmu Je bila povprečna.«

»In kaj mislite o kranjski pub­liki?«

» O njej brtm odgovorila, ko bo premiera mimo. Seveda, vsa­ka publika si želi zabave.«

»Kateri od tujih filmov vam je najbolj všeč?«

»Lov na čarovnice . -»Ob koncu še to: Kateri igra­

lec oziroma igralka vam služita za vzor?«

»Pri ženskah ml Je najbolj všeč Audrev Hepburn, pri mo­ških pa mi ugaja sedaj že po­kojni Garv Cooper.-

Mllan Zivkovlč

Z A S T O J V ŽENEVI - Predstavnik Sovjetske zveze na trojni ženevski konferenci o opustitvi atomskih poskusov Carapkin j« izjavil, da je konferenca prišla v zagato. Razgovori so po mnenji sovjetskega predstavnika obtičali , ker ZDA in Velika Britanija » n a

kaže jo pripravljenosti, da bi uredili to vprašanje na skupno spre* jemljivi osnovi« .

R A Z P R A V A O BIZERTI SE B L I Z A Z A K L J U Č K U - Izredno zasedanje generalne skupščine , na katerem so razpravljali o Bizeri' in o francosko-tunizijskem sporu, je podprlo pritožbo Tunizije proti francoski agresiji. Opazovalci v O Z N sodijo, da mora vsaka ureditev spora med Francijo in Tunizijo »temelj i t i na umiku francoskih čet z ozemlja te drŽave«. Francijo so pozvali, da preneha prezirati pravice Tunizije in svetovno organizacijo.

M A L O O B M E J N I PROMET Z GRČIJO - Zmerom v e ć je ljudi« ki potujejo po sporazumu o maloobmejnem prometu med Jugosla­vijo in Grčijo. Od aprila lani, ko so začel i uveljavljati sperazum, do julija letos, so v obeh smereh s 6talnimi dovoljenji in dvolast' n i šk imi dovolilnicami, prestopili mejo jugoslovanski in grški držav­ljani v e č kot 73.620 krat.

L O N D O N OHRANIL RAZSODNOST - Reakcija ameriške vlad« na zadnjo sovjetsko noto o Berlinu je vnesla v besedni dvoboj m< Washmgtonom in Moskvo vznemirjajoče elemente povečane nap*** iosti. Po proučevanju sovjetske note. ki obtožuje zahodne d r ž a v i da so prekrši le sporazume o letalskem premetu in da zlorabljal0

zračne koridore za tihotapi janje vohunov in saboterjev v zahodn1

Berlin, je Bela hiša objavila sporoči lo, ki odločno zavrača s o v j e t i trditve. V Londonu so zadnjo sovjetsko noto sprejeli z običaj°° zadržanostjo.

PREDSEDNIK BRAZILIJE JANIO QUADROS ODSTOPIL J Predsednik republike Brazilije Janio Quadros je odstopil. Tudi v*1

ostali člani brazilske vlade so odstopili. V poslanici, naslovljeni y a

parlament, je predsednik Qaudros razložil svoj odstop. Rekel J e ; da ga je premagala reakcija. Pozval je vse brazilsko ljudstvo, naJ ohrani red. Quadrosov odstop je začudil brazilsko javnost.

Brazilski predsednik Janio Quadros je odstopil po nekajdnevni ostri kampanji, ki jo je zoper njegovo neodvisno zunanjo politik0

naperila skrajna desnica pod vodstvom guvernerja Rio do ,T^o^ ; 1

Carlosa Lasarda. Povod za kampanjo je bil dogedek. ko je Ouadro* odlikoval kubanskega ministra Guevaro. Vsa brazilska armada Je

v stalni pripravljenosti. STRELSKI J A R K I V B E R L I N U - Vzdolž 45 km doleje mej«

okrog Zahodnega Berlina so se včeraj že močno utaborila z en* strani ameriške, francoske in britnnske cele, z druge pa pripadn;• vzhodnonemške ljudske policije, borbene tovarniško straže in r '°* ustanovljeni mladinski »regiment prostovoljcev«. Ob meji ir° J\ obeh straneh postavljeni vojaški šotori, na števi lnih krajih pa kov ljejo strelske jarke.

Doslej niso zabeležili nobenih hujš ih incidentov. Dva F r i r n < ? r . J ki so vzhodnonemške policijske oblasti prepreči le koloni američ*' vojakov-izletnikov, da bi prišli v vzhodni sektor mesta ter skupini francoskih oficirjev, sta bila urejena po posredovanju so\ I BkOfl komandanta mesta. Zahodnoberlinski župan Brandt je iz}aVj, skega komandanta mesta. Zahodnoberiinoki župan Brar It j

R A Z O R O Z E V A N J E KATANSKII1 V O J A K O V ? - S l e Zdruz«^ nih narodov so zače le operacijo z namenom, da bi razorožile kata ške vojaške in pol i t ične sile, ki š te jejo 13.00(1 ljudi .

Iz Katange poročajo, da se je secesionist ieni predsednik Com • hitro vrnil iz. severne Katange v Elisabethville. Na nedavni tiskom konferenci je njegov notranji minister Muncngo sporočil , da »p^f^y jajo nepotrjena poročil? - o zahtevi konro^ke vlado za raroroži kntankih oboroženih sil. »Katanga bo izkoristila pravico do sam 0' obrambe,« je dejal, »če bi bila ta Zahteva •prejeta.-

Sodelovanje b o kos-šstilo

MARIJA L O J K O V A

(Nadaljevanje s l.str.) kraj. Tu smo kosili v Craigside Ilvdro, modernem velikem hotelu s preko 300 posteljami, ki pa je bil domala prazen, ker spričo vreme­na ni prav nič čudno. Kljub temu pa tu gradijo še nove hotele in druge objekte za ugodno počutje gostov. Tu morajo z domiselnostjo nadoknaditi tinto, za kar jih je prikrajšala narava, in človek se kar čudi, ko vidi, kaj vse počno. Nedaleč od Llandudna so n. pr. zgradili pravi pravcati Brednjeve-ški grad, ker pač ni.so imeli pri roki nobene druge zanimivosti. Nekaj iznajdljivosti tukajšnjih go­stincev bi človek prav iz srca pri­voščil tudi naš im.

V Caernaivonu smo a! ogledali znameniti grad, ki ga je pred do­mala 700 leti Izgradil angltfekl kralj Edvard L, v boju z Welšani za nadoblast nad tem delom otoka V gradu je tudi zanimiv muzej, ki

prikazuje življenjo- tamošnjega gimenta kraljevih welšk 'h • * r ' cev. Se zanimiveje pa je, ^ a ' vstopnina za ogled grndti in mu*v ja nič več in nič manj kot poH|r^ • Šiling, ali v našem denarju 'P° , čaju dolar 750 dinarjev — 315 <l ff

Ce primerjamo s to vr.topn' #t*'

n\*4

primerjamo s to vstopnino za ogled Blrj.-kega du, ki morda z zgodovinske*' lišča ni tako zanimiv ga pa mnotfo bolj komentar odveč.

rsti* 1*' s tu - je

S. lif" 1 ik

Se naprej dokaj nestanovitno vr&me. V drugi polovici tedna It-boljšanje vremena.

Zadnji športni rezult^1

PRVA Z V E Z N A N O C , O M F t > A

LIGA

Dlnemo : Crvr-na zvezda Hajduk : Vardar 3:3

Vojvodina : Rorae l i l Velež : Reka ltl

Sarajevo • Novi S.'U Partizan : Beograd - 1

II. / V E Z N A N G O G O M F T N A I H>A (zahodna skupina)

Proleter : Lokomotiv« 4 ' J

Vartekj* : Treiujevka ° :

Šibenik : Železničar L ° Borovo : Sloboda 2:1

Maribor ; Split 0:4

\

PONEDELJEK, 28. avgusta 1961 MLADA RAST — ZANIMIVOSTI MLADA RAST — ZANIMIVOSTI

S T R A N

PRED DNEVI SE JE NA NORVEŠKEM LETALIŠČU S T A V A N G E R ZRUŠILO L E T A L O »CUNART E A G L E AIRLINES«, V K A T E R E M J E BILO 34 OTROK. DVA UČITELJA IN TRIJE ČLANI P O S A D K E . NESREČE M NIHČE PREŽIVEL.

Letalo je pred pristankom na letališče trešči lo v neko skalnato •teno, pri tem eksplodiralo in zgo­relo. Reševalci , ko so prispeli na prizorišče nesreče , so lahko ugo­tovili le to, da so vsi potniki mrt­vi.

V letalu so potovali šolarji ne­ke ang leške šole. da bi preživel i na Norveškem krajše počitnice. Bili so otroci več inoma revnejš ih staršev, ki so si denar za dopust morali prištediti v dolgih mese­cih ali pa celo izposoditi.

13 režiserjev novega vala se ukvarja s temo:

Epizodni film »Francozinja in ljubezen« je dosegel svetovni slo­ves. Dobil pa bo sedaj še italijan­skega dvojnika. V Kimu se je namreč zbralo 13 mladih režiser­jev »novega vala«, ki bodo sne­mali film z naslovom »Ital i janka in l jubezen«. Trdijo, da bo to

'Mltl!l!!lill!!:i!I!i!!!li!!i^

HISA IZ K A V E

Brazilec Pinho Monteiro ima hi­ta s stisnjene kave. V njej stanu­je z ženo in petletnim sinom. Mcnterio, ki je po poklicu arhi­tekt, je izjavil, da se v hiši zelo dobro počutijo. Pripomnil je, da je kava gradbeni material pri­hodnosti.

A N E K D O T A

Shirlev Jackson opisuje v knji­gi svojih spominov naslednji do­godek: Ko je prišla v bolnišnico, Jo je ob sprejemu bolniška sestra vprašala tudi za n jen poklic. Shir­lev Jacckson je odgovorila: » P i ­sateljica.« »Gospodinja,« je mr-mraje zapisala sestra. »Pisate l j i ­ca.« je ponovila Shirley Jackson. "Bomo napisali kar preprosto — gospodinja,« je odločno pojasnila sestra. Nato je bilo treba odgovo­riti na vprašanja o m o ž e v e m po­klicu. »Kar zapišite , da je gospo­dinja.- je rekla Shirley Jackson.

»brezkompromisno in polemično delo«.

Podlaga za scenarij bo roman Gabri cle Parce »Ital ijanka v Spo-vednici«. Knjiga sodi med naj­bolj čitana italijanska dela pre­teklega leta. V njej pisateljica kritizira zastarelo družbeno ure­ditev svoje domovine in s tem v zvezi »ponižanje ter zapostavlja­nje« italijanske žene.

Film bi prikazal problem itali­janske žene v 13 različnih epizo­dah. Vsak režiser bo insceniral po eno epizodo. Cesare Zavattini pa je prevzel celotno vodstvo fil­ma.

V S A K PO S V O J E . . .

Ce bi se primerilo, da bi na samotnem otoku nasedli: ženska in dva moška; kaj bi se utegnilo zgoditi?

Ce bi bili Spanci, bi prvi moški drugega ubil.

Ce bi bili Italijani, bi ženska ubila enega izmed cbehi moških.

Ce bi bili Angleži , bi se sploh nič ne zgodilo, ker bi se drug drugemu niti ne predstavili.

Ce bi bili Amerikanci, bi se prav tako n ič ne zgodilo, ker bi oba moža takoj napletla pogovor na trgovino in politiko in bi se žen­ski sploh ne utegnila posvetiti.

Ce 'b i bili Francozi — cela reč sploh ne bi bila problematična.

2e pri startu na londonskem le­tališču je letalo imelo manjšo okvaro, ki pa so jo tehniki kmalu popravili. Pilot letala se je po-slednjie javil sedem minut pred pristankom na letališč Stavanger, ki leži sredi zelo v i sok ih hribov. Sporočil je, da leti v zelo močni burji in da je vidljivost zaradi megle minimalna.

ZNANSTVENIKI 700 UR V JAMI

Z nenavadno nalogo je odšlo 12 ital :janskih znanstvenikov v ne­ko globoko jamo b l i zu Mi lana , da bi v njej preživel i 700 ur. Žel i jo Ugotoviti, k a k o v p l i v a tema na ljudi in živali. Zato so seveda v ivvoje »zavetje« vzeli tudi najraz­l ičnejše predstavnike ž ivaUkega sveta. V p r a š a n j a , ki j i h postav­ljajo znanstveniki naravi so: za­kaj znesejo kokoš i v e č jajc v te­mi? Zakaj pojejo petelini, kadar -e dani? Zakaj dajo krave v tem­nih kleteh v e č mleka kakor v hlevih? Cez kol : ko časa človek zaradi teme postane slep za barve?

Že sedaj, ko so preživel i znan­stveniki v jami komaj nekaj dni, so javili, da bedo rezultati njiho­vih raziskovanj revclucicnirali do­sedanjo živinorejo.

Iz knjige sidro in

PRIŠEL BO KRALJEVIČ

V ponedeljek so točkova l i • sta­novanje, določali nove cene. ma­ma je bila ves dan v službi in zvečer Andrej ni bil priden.

»Veš--, je rekla, bleda, utrujena in ozlcvoljena mama. » k a r umrla bom in dobil boš mačeho.«

Andrejev obraz se zasveti kot majhno sonce, pokima in spet odveze mami predpat5nik in reče:

»Prišel bo kraljevič, če boš umrla in potem, no, saj ve š . . .«

Andrej vsak večer posluša prav-

Napravi vesciejš i obraz ženka, kamera teče.

GoloLve, vodnjak

Sonca željni kopalci Izkoriščajo zadnje toplo poletne dneve. Se nekaj dni I« kopalna sezona bo za letos zaključena . . . '

l j ico o Snegul jč ic i i n res ga ne s?krbi, č e mama umre, kajti pri­šel bo kraljevič'...

ZREBICEK

K o je b i l Andrej še majhen, me je prosil: » M a m a , kupi mi ru­menega p i š č a n č k a . «

»Ne,« sem rekla . » K a m naj ga le deneva. saj vidiš , kako majhno stanovanje imava.«

» P o t e m mi kupi psa.« je dejal. » K j e pa bo stala njegova hi­

šica,« sem vprašala, »saj nimava ne balkona in ne vrtiča?«

»Potem mi kupi vsaj žrebička.« .ic, pondvil .odločno in že užal je­no. Jahal ga bom po cesti. Cesto pa vendarle imava.«

K O N E C

»Mama, b ra l sem. da imajo na svetu trideset t i soč atomskih bomb. Ali je to res?«

»Mogoče je res, ne vem.« » I n , koliko je na svetu ljudi?« »Ljudi je na svetu dve in pol

mil i jarde.«

»In kako se godi tem ljudem?«

»Pol milijarde jih zna čitati in napisati svoje ime. Dve milijardi ne. In dve milijardi ljudi se ne more nasititi niti enkrat na dan.«

»Zakaj delajo atomske bombe? Cemu ne p e č e j o kruha za lačne ljudi?« vprašuje Andrej in nihče ne odgovarja na njegovo vpra­šanje.

Vode teko v strugah in se iz­gubljajo v morjih, cvetovi se od­pirajo spomladi in zore v sad in zvezde svetijo noč za nočjo nad oblaki. Kdo bo odgovoril Andreju?

Kristina Brenkova

DOKUMENTI! DOKUMENTI!

I V A N J A t f

DOKUMENTI 1

4

CAIUKARIEVCI Gorenjsko prebivalstvo je bilo za to preselje­

vanje »primerno« popisano do konca julija 1941. Tedaj je preseljevalni urad, k i mu je na Bledu tedaj načeloval SS major dr. Bauer, odredil, naj bo izselitev končana do srede septembra, torej v dobrem poldrugem mesecu.

Tako bi moralo bi t i z Gorenjske odpeljano 100.000 l judi !

Nemci so se tega okrutnega posla res loti l i! Toda! K o so s prvim valom odpeljali 659 ljudi, se na

Gorenjskem nihče več ni počuti l varnega! Strah in obup, pomešana z mržnjo, ne b i nič zalegla, če konec julija in v začetku avgusta, torej prav v času začetka preseljevanja, ne bi izbruhnila vstaja! Ta je zdaj preseljevanje potisnila v hud precep! — V tako hud, da so preseljevanje morali preložiti »na kasnejši čas«. S pomočjo organizatorjev vstaje je ta »novi red« naglo dobil tisto ime, k i ga zasluži. Okupator se je razkrinkal sam, njegovi nameni so postajali vse vidnejši tudi neosveščenim ljudem, č e niso hoteli vstaje še bolj okrepiti, so morali Nemci že 31. julija 1941. objaviti, da zaenkrat ne bodo več selili!

Prav tako je Preseljevalni urad z Bleda pred­lagal v Berlinu, naj bi namesto predvidenih 100.000 selili le 20.000 ljudi in še to kasneje, na primer v zimskih mesecih, ko je skrivanje po gozdovih zelo težavno.

Partizani ;so tedaj mobilizirali ljudi v odpor predvsem z geslom proti preseljevanju.

V zvezi s tem je šlo v končni l in i j i tudi za pri­ključitev pokrajine k Rajhu. Za kaj je šlo p r i tem?

Predvsem in vse bolj za krepitev njihove oboro­žene sile, kajti Hitler je potreboval vse več voja­kov. Njegove fronte so bile dolge in raztegnjene, ne le po Evropi, temveč tudi v Afr iki .

V tem času je bilo na Gorenjskem 11.787 moških, starih od 18 do 50 let. O teh je okupatorski aparat vodil natančen pregled. Prav zaradi tega — ne le samo zavoljo tega — je bila pred svetom potrebna državna priključitev.

Toda z vstajo so partizani zavrli tudi to!

Vrnimo se k Cankarjevemu bataljonu. Ta se je po združitvi pomaknil nad Upniško

planino na Kotlič. Tu so uredili taborišče in se pripravljali na akcije.

V dolino pa ni bilo niti časa hoditi, kajti komaj tri dni po njegovem rojstvu so ga napadli Nemci.

Prvi, k i je streljal, so b i l i cankarjevci, k i so napadalce počakali na vzhodnem pobočj« zara­ščenega hriba. Nemška premoč je bila velika, a partizani so j ih pod Gregorčičevim vodstvom dočakali čisto od blizu. V tej bitki , k i je trajala kakšno uro, je tako pokalo in so Nemci streljali tako na gosto, da so njihove krogle strepale vejice z drevja in so od debel na gosto letele treske.

Ta ognjeni krst je bataljon dobro prestal. O tej bi tki je govorila vsa pokrajina, padlo je okoli tri­deset Nemcev, na partizanski strani pa trije tova­riši : Lojze Zvan, Pavle Koren in Andrej Komar, delavci z Jesenic in iz Gorij .

Tisti hrib se odtlej imenuje Partizanski vrh.

Vodstvo bataljona je kmalu po tem boju spre­videlo, da bi bilo bolje, če ne bi vsa enota ostala skupaj.

Zato sta se četi razdelili in spet odšli vsaka na svoje področje.

DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI!

H R M 9

H?ms VVcrner RIchter 13

Kkupaj so pričeli poUfkaU motorno kolo. llahne-**"u je trdno in ia /«c ,>ei jeno sedel na svojem sc-d c ' i in dovolil, da so ga potiskali.

"Zunaj pa so angleške podmornice in opazujejo Vsako premikanje ,« je dejal.

fc "Tale ima polno zadnjico strahu, kaj?« je dejal " r'ierke.

"Zapri gobec, Reijerke!« Motor je vžgal. Videli so. kako je ob »bali peljnl

v "tosto. SU s« nazaj v pečino, zlezli po ic>ui (a S e d ' i n a top, , "č loveku skazijo vsako veselje ,« je dejal Bei-Jerke.

^ meslu je bilo spet mrtvaško tiho. Zvečer so <.uehierja premestili. NaročUI so mu,

" a i straži žilni silos na kolodvoru. Filusch da je lam n *a Pričakuje.

fl P© pružnih ulicah je odšel do kolodvora. Kolo-r lal v severi.cm delu mesta. " (<Uehler, č l o v e k . . |fl dejal Filusih, kl je sl.il l»i

r ' " h - i i u - H a Skladišča, »(likaj nama DO lepo.« v

( ^ l *ha'i . J u je Izročil ključe in stopil noter. Po ' 1 , k ;h dvoranah je vonjalo po žitu. r*H to bi morali naložiti za v NtmčlJo.« *Kdo bo nalaga'

r* je dejal (

u »ki delavci .« lia aazaj na dvorišče. Preko bregov so se

-*^ao bo nalag Uja» .'r J e U e j a l F' 1"« 1"'*' l u t r l P ^ J o * * o r a , t a

temni oblaki in se zbirali za mestom.

»Poslušaj ,« Je nenadoma dejal Filusch, »pri­hajajo.«

Obstala sta in pričela prisluškovati . »Da.« Je dejal Guehler. Nenadoma sla nad njima v zraku obvfseli dv«

n •nenordeči svet leč i se krogli. »Naglo,« Je dejal Filusch, »tu po»siaja nevarno.« Stekla sta preko dvorišča, zaprla za seboj vrata

n zdrvela po cesti. Zaslišala sta zamolkel pok in tekla hitreje. Potem J« po«talo krog njiju svetlo,

kakor podnevi. Tekla sta skozi kolodvor in se vrgla na tla poleij vagona, Guehler Je zaklicali

»Tuke.J ne moreva ostati!« Nad njima »o kakor velikanske svetilke lebdele

rumeno goreče krogle. Prilepila sta se ob tračnici. ZatajDH se Je pričela

tresti zemlja. Treskanje eksplodirajoči h bomb se je vedno bolj bližalo.

»Cim dalje od tod!« je zavpil Guehler. Zdelo se mu Je, da odpira usta, ne da bi kdo

slišal. »•Kolodvor,« Je pomislil, »bombardirali bodo ko­

lodvor.« Mrd detonacijami je sfišal brnenje bombnkov.

kl so leteli nad njima. Detonacije so bile vedno po­gostejše .

> Tukaj ne ameš ležati ,« Je pomislil, »tukaj nc smeš letati .«

Tračnice so pričele drhteli. »Fi lusch!« Je zaklical. »Filusch!« Sedaj r.i več slišal niti svojih besed. Se vedno

je bilo svetlo kakor podnevi. Videl Jc Flluscha, ki je onstran vagona.

Ležal je na trebuhu z razprostrtimi rokami, prl-lepljfn k Remiji.

Guehlei Je planil. Sttkel Je čez tračnic«. Ostra lul.ko vsakdo vidi, da je sam na svetu, sam sredi te lahko vsakdo vidi ,da je sa nuia svetu, sam srodi te nsulzemske svetlobe. Videl Je FUuscha, kl Je tekel zraven nJega. Skočil Jc v neki jarek in stekel čez polje. Pred njima se je pokazal visok zid.

»Naprej ,« J« hrop«l Filusch, »čezenj!«

Zlezla sta na zid ln skoči la na drugi strani r, njega. Zdelo se jima je, da bcfrnbe drvijo za njima. Skakala sta preko jarkov in grmovja. Potem sta na­letela na neki predor.

» S e m noter!« je zavpil Guehler. Stekla sta v predor in padla na tla. Zemlja se je

tresla. Imela sta suhi in prazni grli. Dihala sta tež­ko in naglo.

»Hudiči ,« jc dejal Guehler, »hudiči.« Valjal s« Je po zemlji.

V zraku je še vedno grmelo. » P o njih bo,« je dejal Filusch. » P o onih v mestu ,« je dejal Filusch. Pritisnila sta se k zemlji. Nenadoma je vse utihnilo. Bilo je tako tiho, da

sla prenehala dihati. Ležala sta ln prisluškovala v mraku. Pred izhodom iz predora jc visela temna noč. Potem sta začula dež. Kaplje so padale na trs-no listje in se razbijale.

»Dežuje ,« je dejal Guehler. »Da,« Je dejal Filusch, »dežuje.« Zatem sta spet umolknila. S podvitiml koleni

sta sedela ob zidu predora in zrla v dež. Zjutraj sta se vrnila. Preko tračnic sta šla do kolodvora, potem dalje po cesti in prispela do žitnega skla­dišča. Vse je bilo kakor prej. Nič se ni spremenilo.

»Misli l sem. da je vse vrag vzel,« Je dejal F i ­lusch. Nad hribi onstran mesta se jc jasnllo. Sla sta na skladiščno dvorišče In se ogledovala. Na dmsi strani, na kolodvoru sc stali vagoni. Tam sta letala sinoči. Zdelo se jima Je, da Je odtlej minila cela večnost .

Za vagoni so se parile njive v jutranji nierli. Zaslišala sta brnenje motornega kolesa. Stekla si« k vratom.

»No,« je dejal Buschmann, »s la vs>e lepo pre­stala?«

S krivimi nogami Je sedel na motornem kolesu ln se jima smejal. Obadva sta molčala ,

»I epo kajo »to skuhali z vaš im topom.« »Z vaš im topom?« Je dejal Guehler.

»Da, kar pojdi tja in si poglej! Vse skupaj jo ena sama podrtija.«

»Top?« Je znova vprašal Guehler . »Da, najbrž so mislili, da so tam nove baterije.

In tako so vse skupaj spremenili v svinjak.« »Samo tam?« »Sto kvadratnih metrov - lijak pri lijaku.« »In Beijarke?« »Vaš* sreča,« j« dejal narednik, »mehove bi

vam odrezal, če bi se komu kaj pripetilo.« »Pa Grudmann?« je š e enkrat vprašal Guehler. »Vsi so se pravočasno umaknili. Top pa še vedno

stoji v pečini.« Buschmann je sedel na motorno kolo in se od­

peljal skozi vrata. S krivimi nogami je objel mo­torno kolo kakor konjski trebuh.

»Oni so torej . . . « je dejal Guehler in prikimal. »VI, s vaš im streljanjem,« je dejal Filusch, »in

spe! nam je noč od:la k vragu.« Sla Ha na dvorišče in našla v nizki hišici nekaj

desk. Napravila sta si ležišče. Trudna sta legla na pograde. Filusch je dejal: »Morala bi stratiti na kolodvoru.« »Kolodvor naj straži sam sebe,« je dejal Guehler.

V. Naslednjega Jutra so prišli z bregov italijanski

delavci. Pričeli so pretovarjati pšenico. Z italijan­skimi delavci so prišle tudi žene. Priš le so pred vra­ta, obstoplle vhod in pričele prosjačiti za pšenico. Prinesle so jajca, piščance in vino. Na kolodvoru so stali vagoni, kl jih rri bilo moč napolniti. Delavci so ponoči kradli vreče, ki so Jih podnevi pretovar­jali. Od nekod je prišel načelnik postaje. Sedel je v »vojem uradu.

Ponoči Je kradel vrečo za vrečo pšenice. Guehler in Filusch se za to nista brigala. Pekla sta piščance, Jedla jajca in pila vino, kl so ga ženske prinesle v zameno za pienico. Nekega dne je pripeljal vlak s severa. Pripeljala se je cela čet« žena • kovčki <a košarami.

^ | STRAN G L A S "*ONEDELJEK, 28. avgusta 1961

Mednarodni namiznoteniški turnir na Bledu

nje leto evro Bled, 27. avgusta — V petek se

je v domu Partizan na Bledu pri­čel namiznoteniški turnir za mla­dince in mladinke, ki so se ga razen najboljših jugoslovanskih tekmovalcev udeleži l i še mladi Italijani in Avstrijci. Tako je bi­la tudi kvaliteta turnirja zadovo­ljiva, čeprav so gostje iz sosed­njih držav precej zaostajali za domačimi mladinci. Republ iškega kapetana za mladince, tov. Ljuba Džordjevioa, smo naprosili za kratek razgovor o pomenu tega zveznega turnirja.

»Za naše igralce velja predvsem ugotovitev, da so s svojo igro za­dovoljili, medtem ko tujci niso bili kos kvaliteti. Sploh je » m e d ­narodna udeležba« pičla, zlasti še , ker smo povabili kar 12 državnih reprezentanc. Menim, da ta čas ni ravno primeren za tovrstna tekmovanja; prav zato je bilo tu­di toliko odpovedi. Odslej bomo turnir na Bledu skušal i organizi­rati vsako leto, prihodnje leto pa bo tudi evropsko prvenstvo v na­miznem tenisu za mladince. Si­

ta, nadvse koristni, le da bi mo- ( vic i in seveda najboljši v Slove-rali posvetiti več pozornosti po­sameznikom, ki po kvaliteti pre­kašajo ostale. Veseli me, da je slovenska vrsta mladink močno napredovala, česar za mladince

žal ne moreim reči.« Najuspešne j ša tekmovalca na

blejskem turnirju sta bila Vecko iz Hrastnika in Stader iz Zenice, v tem ko je Kranjčan Frelih za­ostal. 16-letni steklar v hrastniški steklarni Edo Vecko (peti na ev­ropskem prvenstvu v Vzh. Nem-

Grafične športne igre v Ljubljani

Drugo mesto v namiznem

tenisu Ljubljana. 27. avgusta — Danes

so bile v Ljubljani končane le­tošnje že XIV. grafične športne igre, na katerih je sodeloval tudi Gorenjski tisk, in sicer v nogome­tu, kegljanju, namiznem tenisu

in šahu. Kranjčani so hneli naj­več uspeha v namiznem tenisu, kjer je moška ekipa po trdi borbi z Ljudsko pravico, osvojila drugo mesto. V splošnem so tudi letos imeli največ uspeha tekmovalci in tekmovalke E M K A , Ljudske pra­vice in Mariborske tiskarne. — Skupno je nastopilo več kot 500 grafikov iz vse Slovenije. Tek­movali so v nogometu, atletiki, odbojki, namiznem tenisu, plava­nju, kegljanju, streljanju in šahu.

cer so zvezni treningi, kot je tudi čiji, drugi na zvezni jakostni lest-

Rokometni turnir v Tržiču

niji, trenutno tudi v Jugoslaviji) je v finalu premagal Stader ja, tretjega z jugoslovanske rang l i ­ste in najboljšega mladinca BiH.

R E Z U L T A T I - finale: mladinci — ekipno: Ljubljana : Jesenice 5:2; dvojice: Vecko-Strojnik : Sta-der-Granič 2:1; posamezno: Vecko : Stader 2:0;

mladinke — ekipno: Novo me­sto : Ljubljana 3:0; dvojice: M i -trović-Lucić : Zrimec-Sramelj 2:1; posamezno: Mitrovlć : Zrimec 2:1.

J . Z.

Kranjčani po šestih republiški prvak

Tržič, 27. avgusta - Domači Par­tizan je danes dopoldne organizi­ral rokometni turnir, na katerem so sodelovale štiri m o š k e ekipe. Razen dveh tržiških moštev so so­delovali tudi rokometaši iz Križ in Radovljice, medtem ko napo­vedane kranjske Mladosti iz ne­razumljivih vzrokov ni bilo. — Ta turnir je tržiški Partizan organi­ziral v okviru priprav za bližnji start v slovenski republiški roko­metni ligi. Prikazani rokomet je bil na zadovoljivi ravni, zlasti še, če upoš tevamo dokaj zgodnji ter­min. Zlasti nas je razveselila ekipa Partizana iz Radovljice, ki se resno pripravlja kot novinec v gorenjski ligi za nastope v je­senskem delu prvenstva Gorenj-

m a s. i-- o o a. a s i

P R O D A M V bifeju Delikatesa v Reginče-

vi ulici lahko vsak dan naročite izvrstno pripravljene morske r i ­be. Cene nizke

Ugodno prodam malo rabljen Fiat 600, registriran za leto 1961. Smleini . ška 13, Kranj 3380

Prodam dve zazidljivi parceli v jj^itofu pri Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3407

Skoraj nov izruvač za krompir Ugodno prodam. Tenet i še 28, Gol­nik 3408

Prodam dva nova vozička z »de-rama«. Naslov v oglasnem oddelku

3409 Avto Fiat 600, lepo opremljen in

odl ično ohranjen prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3410

Prodam novo kuhinjsko opremo (švedski stil) in lepo opravo za dekl iško sobo, dobro ohranjeno, krem emajlirano. Naslov vogias-nem oddelku 3411

Prodam avto Topolino B, regi­striran za leto 1961. Plači lo možno v obrokih. Perko Edi, Pristava 59, Križe 3412

Prodam nov uvožen televizijski aparat Philips Leonart ekran 53, vollautomatic. Vprašati na telefon števi lka 951-322 3413

Prodam moped Colibri s prevo­ženimi 2 tisoč km. Pleskarstvo, Kranj 3414

Prodam kobilo. Leže 30, Šenčur 3415

K U P I M Kupim 16-colski gumi voz. Sp.

Brniki 44 3416 Kupim stanovanje (sobo s kuhi­

njo) v okolici Kranja. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 3388

O S T A L O Čiščenje in razkuževanje žita

pr ičnemo 5. septembra 1961 v re­mizi v Strahinju. Za svoje č lane bomo istočasno zamenjavali se­mensko pšenico. Delovni čas od 8. do 16. ure. Kmetijska zadruga Naklo 3 3 8 1

Sprejmem pletiljo ali dam delo na dom. Naslov v oglasnem od-

3394 delavki stanovanje za gospodinjstvu. Zalog 38,

3417

Deklico, staro 3 do 6 let, brez staršev, vzamem za svojo — po­svojim. Naslov v oglasnem od­delku 3418

Milanu Starctu čestitata k u s p e š ­no opravljeni diplomi žena in sin-jjVše; ^ Radovljico pa: Gašper-

3 f _ 1 9 f šič, Ravnikar, Koren, Cerar in V i ­

ske. Kot začetniki so nas Radov-ljičani lepo presenetili, saj so pri­kazali kar dober rokomet in* če bodo še naprej marljivo vadili, bodo nedvomno trd oreh marsi­kateremu že staremu l igašu v go­renjski okrajni ligi.

Po pričakovanju je prvo mesto pripadlo prvi ekipi Partizana iz Tržiča, ki pa je imela v Križanih zelo nevarnega nasprotnika in bi gostje iz Križ kmalu zmagali tudi v finalni tekmi. Tretje mesto je zasedel Partizan iz Radovljice, ki je odpravil z odl ičnim f inišem v drugem polčasu mlado ekipo tržl-škega Partizana, — O posameznih tekmah pa v kratkem tole:

K R I Z E : R A D O V L J I C A 15:10 (11:4)

V prvi tekmi tržiškega turnirja so Križani po zaslugi dobre igre v prvem polčasu premagali Ra­dovljico. Križani so vodili že z osmimi goli razlike, nakar so pre­cej popustili. V drugem delu so Križe dale le 4 gole, medtem ko so bili Radovi j ičani uspešni se­demkrat. Najuspešnejš i strelci za Križe so bili: Jazbec, Dobre in

Moški srednjih let z lastno hišo i šče sebi primerno žensko za skup­no živl jenje . Otrok ni ovira. Lah­ko je tudi vdova. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Mirno živ­l jenje« 3420

Sprejmem mizarskega vajenca. Fajfar Franc, Sp. Brniki 36 3421

Sprejmem vajenca. Sedej, mi -^ zar, Zlato polje 19, Kranj 3422^

P u š k o š ibranico vzamem v na­jem. Ponudbe oddati pod » P l a - ^

dic. Tekmo je sodil Marjan Cufar iz Kranja.

T R 2 I C I : TRŽIČ II 32:13 (18:7) Tekma ni bila preveč zanimiva,

saj je bila prva ekipa precej bolj­ša in je zas luženo zmagala s tako visokim rezultatom. N a j u s p e š n e j ­ši strelci so bili za Tržič I Hlad­nik N. in Vidovlč vsak po devet­krat.

R A D O V L J I C A : T R Z l C II 16:13 (5:10)

Po dobrem uvodu so mladi T r -žičani v drugem delu popolnoma odpovedali in so Radovlj ičani po­vsem zas luženo premagali ekipo Tržiča. Pri zmagovitih se je zla­sti odlikoval Gašpersič z 8 goli. Radovljica je v drugem polčasu zaigrala zelo dopadljivo in po-povsem razbito obrambo Tržiča-nov. Tako so obetajoči Radovlji­čani osvojili tretje mesto. Tekmo je sodil' Jože Javornik.

T R Z l C I : K R I Z E 19:15 (9:7) V finalni tekmi za prvo mesto

so Tržičani izžli kot zmagovalci še l e v f inišu v zadnjih minutah igre. Sicer pa sta se moštv i ves čas menjavali v vodstvu. V tej tekmi se je zlasti odlikoval Jane* Jazbec z zelo lepimi goli pri K r i ­žah, pri Tržiču pa Niko Hladnik. Tekmo je sodil Božinovič z Gol­nika.

(Nadaljevanje s T . strani) Za zaključek festivala je bila

danes dopoldne organizirana za­nimiva parada kmetijskih strojev, v kateri so bili prikazani vsi so­dobni kmetijski stroji in kmetij­ska mehanizacija. Pred več kakor 2000 glavo množ ico je zaključno slovesnost otvoril predsednik OO L T Kranj Anton Marčan. Slav­nostni govor pa je imel predsed­nik Zbornice za kmetijstvo in go­zdarstvo okraja Kranj Ivo M i -klavčič. Govoril je o pomenu fe­stivala in o nalogah kmetijskih organizacij in kmetijskih delav­cev pri uvajanju sodobne agro­tehnike in mehanizacije v kme­tijstvu. Za njim je spregovoril tu­di Lazar Ercegov, ki je na kratko orisal razvoj kmetijske mehaniza­cije v državi in govoril o pome­nu, ki ga imajo tovrstni festivali v nasi državi. Zahvalil se je pri­rediteljem za tako odl ično orga­nizacijo in izvedbo festivala. Po slavnostnih govorih so zmagoval­cem podelili š t e v i m e pokale, pla>

navzočim pokazali še delovanje in uporabo kmetijskih strojev in sodobne agrotehnike.

Predsednik OLO Kranj Janko Zen je za tem vse tekmovalce povabil na slavnostno kosilo v hotel Grajski dvor, kjer jim j« zadovoljen nad uspelo prireditvi­jo, govoril o njihovih nalogah in o perspektivi našega gospodar­stva na področju kmetijstva in gozdarstva. Ob tej priložnosti je imel krajši govor tudi Milko Gor-šič, ki se je v imenu GO L T Slo­venije in IS LRS zahvalil organi­zatorjem in vsem za tako uspelo in pomembno prireditev.

Vrstni red tekmovanja pa j« naslednji: ekipno starejši člani: Kranj. — Od posameznikov je bil najboljši Kranjčan (Kmetijsko po sestvo Poljče) Janko Kranj c.

Mladinci: ekipno: 1. Celje.

Pionirji — posamezno: Milan Kožuh, Ljubljana; slede mu Jure Može iz Kopra, Nace Bratkovič i« Novega mesta itd. — Od Kranjča-

kete, diplome in nagrade. Trakto- nov sta Jože Frelih in njegov brat risti in kmetijski strojniki pa so I Franc zasedla 16. in 18. me--*""

Svečanosti ¥ Trticu Tržič, 26. agvusta Danes popoldne, nekaj čez š e ­

sto uro, je bila v domu Partizana ob tovarni » P e k o » svečanost , na kateri je mladinska organizacija tovarne čev l jev »Peko« razvila svoj mladinski prapor. Svečano­sti so razen š tev i ln ih mladincev in mladink, ki so dvorano napol­nili do zadnjega kotička, udele­žili tudi gostje iz Okrajnega in

V RADOVNI SO ODKRILI SPOMENIK

Rodovna, 27. avgusta — V Ra-dovni, ki jo je okupator septem­bra 1944 požgal , so danes dopol­dne odkrili spomenik žrtvam fa­š ist ičnega terorja. K spominski svečanost i se je zbralo okoli 1000 ljudi. Med" gosti sta se poleg pred­stavnikov družbenega in pol i t ič­nega življenja ude lež i la tudi tov. Franc Konobelj-Slovenko in ma­jor Dežman-Tonček . Spomenik je odkril prvoborce iz Gorij Janez Kocjančič ,

či lo«

K i n o

3423^

4

đeJku Nudim

p o m o č v Cerklje

Občinskih komitejev, direktor podjetja ter predstavniki politič­nih organizacij v podjetju. — Ob razvitju je govoril predsednik okrajnega komiteja Z D R A V K O KRVINA, o dvajsetletnici vstaje, o veliki beograjski konferenci ne­vezanih dežel , o nekaterih nalo­gah organizacij Ljudske mladine v gospodarskih organizacijah in o 7. kongresu, ki bo v januarju prihodnjega leta v Kranju. — Ob razvitju so tudi predstavniki sin­dikalne podružnice ln organizaci­je Z K podjetja pripomnili, da G° uspehi mladinske organizacije r

»Peko« veliki in naj ta organiza­cija pod novim praporom stop* še v nove delovne zmage.

NOV POŽARNO VARNOSTNI B A Z E N V L J U B N E M Ljubno, 27. avgusta V okviru 8. krajevnega prazni­

ka v Ljubnem na Gorenjskem j« d o m a č e gasilsko društvo slavil 0

še eno pomembno zmago in uspeh. Svojemu namenu so iz­ročili nov ali tretji po vrsti v va­si, požarno varnostni bazen, ki drži 50.000 litrov vode.

I Z

Jesenice »RADIO«: 29. in 30. avgusta nemšk i barvni film PRE­PROSTO D E K L E

Jesenice » P L A V Z « : 28., 29. in* 30. avgusta ameriški barvni film' N E K A T E R I SO PRISEZALI

Koroška Bela: 28. avgusta franc. film M O E R N A DEVICA

Radovljica: 29. avgusta franco­ski film V E L I K E D R U Ž I N E ob 20. uri

Blod: 29. avgusta ameriški barv-f ni film Z G O D B A EDDY D U C H I - f NA 4

Kamnik: 28. avgusta amer. barv. 4 film T R G A T E V ob 20. uri, 29. av-jj gusta jugoslovanski film TRI A N E ^ ob 20. uri

Kranj »CENTER«: 28. avgusta slovenski film B A L A D A O T R O ­BENTI IN O B L A K U ob 10., 18., 18. in 26. uri, 29. avgusta isti film ob 16., 18. in 20. uri ter ameriški barvni film G O R A ob 10. uri

Kranj »STORZTC«: 28. avgusta | ameriški vestem film V SENCI ^ V E S A L ob 16., 18. in 20. uri, ame-J riški barvni film ISKALCI ob 10. j uri, 29. avgusta ameriški film Y.| SENCI V E S A L ob 18. in 20. uri, J Elizabeta je slišno zajela sapo ameriški barvni film ISKALCI <*>A0jpria u s t a , kot bi hotela govoriti, 10. in 16. uri 4 ruto pa je stisnila vrtnice in se spet

Letni kino » P A R T I Z A N « : 28. in i,zamaknila v opazovanje svoje po 29. avgusta ameriški barvni f i l m J < / 0 £ e v ogledalu. Nczasenčena zar ISKALCI Ob 20. uri 1

Stražišče »SVOBODA«: 29. av­gusta ameriški barvni film GORA ob 20. uri

Kranj, 27. avgusta — Kot emo zvedeli, se bo zače lo tekmovanje v okrajni rokometni ligi v nede­ljo, 10. septembra, in sicer v mo­ški konkurenci. Letos bo v tej iigi todelovalo po vsej priliki 1& moštev . Ženske bodo pričele 9

tekmovanjem teden kasneje. P i 0 -

nirji in pionirke bodo opravili letos svoje prvenstvo na dveh turnirjih. — Žrebanje bo v petek, 1. septembra, v prostorih Okraj­ne zveze za telesno kulturo V Kranju.

Q V Radovljici K O ustanovili pri Partizanu rokometno sekcij0; ki že pridno dela. Ze v jeseni bodo v tekmovanje 'vključili s v < r

je ekipe. Zlasti je v Radovljici veliko š tev i lo pionirjev, ki 6 0

ukvarjajo s to panogo. Prav z 3 ' radi tega bo eden izmed pionir* skih turnirjev v Radovljici.

ay Danes bi morala biti V K**" nju pokalna ženska rokometna tekma med d o m a č o Mladostjo i n

Svobodo II iz Ljubljane. K>r P 8

Ljubljančank ni bilo, to doma­činko tekmo dobile 5:0 w. o. W f e

tako plasirale v četrtf inale, ki °° na sporedu v nedeljo 3. sept.

Prvo srečanje

Sporočamo žalostno vest, da je tragično

preminil naš ljubljeni sinček

VINKO GANTAR

Pogleb bo danes, 28. avgusta, ob 17. uri

izpred hiše žalosti na kranjsko pokopališče.

Kranj , dne 27. avgusta 1961

žalujoči: neutolažljiva mamica, očka,

bratec, stara mama in stari oče ter

ostalo sorodstvo ..^^^MiMmkj

niča je začrtala globoke sence pod njenimi očmi. Namrščene obrvi so ji nad čelom zarezale gube.

Zasanjana zamišljcnost ji je do­končno zginila z obraza. »Nemogo­če je, da bi taka stopila pred nje­ga,* je glasno mislila, »tako posta­rana in osivela. Rekel bi mi samo nekaj brezpomembnih besed in nato spet odšel.*

Pred petindvajsetimi leti je pisala v Argentino na oglas v nekem ted­niku mlademu izseljencu iz njenega rojstnega kraja. Ivan — tako mu je bilo ime — jI je navdušeno odgovo­ril in nekaj let so šla pisma sem in tja. Izmenjala sta svoji sliki, razvi­lo se je živahno, iskreno prijatelj­sko dopisovanje med njima. Nekega

S dne nato pa ji je pisal, da si je zdaj postavil ze toliko trdno osnovo za ihljenje, da more misliti na i en o, ki bi bila prapravljena z njim vse deliti. — In že v naslednjem pismu je povsem naravnost postavil vpra­šanje, ali bi ona hotela postati nje­gova iena.

Elizabeta /e vesela pritrdila. Do-ločila sta termin njenega potovanja

4. in oba sta uredila vse, kar je bilo

v ta namen potrebno. Pet dni pred l kakem njenem sporočilu ter nazad-njenim poletom čez ocean pa je iz- ] nje o svoji nemoči, da bi bil spričo bruhnila vojna. Vse vizume so usta- j tako nejasnega položaja in majhne-vili. Že na pol uresničeno hrepene- I ga upanja na svidenje z njo mogel nje obeh mladih ljudi po skupni ' vztrajati še vnaprej. Na kratko: tik sreči se je spremenilo v ponozvto mučno, negotovo čakanje. Nekaj časa sta si lahko še dopisovala, po­tem pa je bilo tudi s tem pri kra­ju. —

Življenje je šlo svojo pot in na­posled je bilo vojne konec. Elizabe­ta je bila prva, ki je pisala svojemu izvoljencu. Ali odgovora ni bilo. Poizkusila je v drugo, nato tretjič, toda spet nobenega odzjva.

V takih okoliščinah si je Elizabe­ta rekla, da bo pač najboljši tolaž-nik za njeno razočaranje delo in da izpolnjevanje vsakdanjih dolžnosti v času potrtosti še najhitreje in naj­bolj zagotofjo pomiri človeškega du­ha. Tako je po svojem delovnem času obiskovala še večerni tečaj, te naučila dveh jezikov ter hitro na­predovala.

Deset ali dvajset let po vojni je iz nekega nagonskega občutka pisa­la v Argentino četrto pismo. Tokrat je prišel odgovor. Ivan ji je pisal obširno pismo, iz katerega je dovolj razločno dihal občutek krivde; Ivan ji je pisal o usodnem letu 1940, ki je vse njune načrte in Upe razbilo, o svojem obupnem hrepenenju po

pred koncem vojne se je poročil in živi še danes v srečnem, harmonič­nem zakonu.

Zdaj, pred nekaj dnevi, pa je ne­nadoma prišlo njegovo drugo pismo. V njem ji jc pisal, da mu je žena pred letom dni umrla in da name­rava priti na obisk v staro domovi-no. Ali bi ga hotela počakati na postajii

Neprespana noč je njene poteze napravila trše in ji dala za nekaj let starejši videz. Prez usmiljenja ji jc ogledalo pokazalo podobo posta­rane, utrujene žene. Izraz grenkega posmeha ji je legel na lica. Verjetno ho Ivan pričakoval še mladensko, kakršno je poznal iz nekaterih slik it njene mladosti, ki pa se mu bo čez pol ure pokazala kot njena sta­ra mama.

In z vsakim nadaljnjim utripom srca se ji je zdelo, da se je iz strahu Pred njegovim razočaranjem le še bolj postarala. Olajšano bi bila za­dihala, če bi zdaj prejela njegov br-' zojav, da je zaradi nujnih oprav­kov zadržan in da globoko obžalu­je, da se je ponovno razbilo upanje, da bi se sešla, — 2e se je igrala z strašila mojih sivih las!*

mislijo, da bi sama izbegnila te*1* snidenju in na vrat na nos za dni odpotovala. Ampak to ne bilo pošteno; saj mu je na titf^f zadnje pismo odgovorila in obli"' bila, da ga bo pričakovala.

T oda čas je mineval in njeg0.^ vlak je že moral priti. V naghc > oblekla plašč in odhitela. Četudi * mogla več priti pravočasno * f , i t | bila postaja oddaljena samo P:C • pet minut, je pospešila korak, in . je prispela do drevoreda z jtgn'ć'a.'g

ki pelje naravnost Ha kolodvor,! začela teči. Njeno srce je ** J ut;i\ilo, bar jc nnt iz strahu P razočaranjem pripisovala z ga') mu, da ie tekla. <(

Bližal, so se koraki. NeJJ*"0 £ je Pred njo prikazala podobi n'nZ ' »Elizabeta?* Beseda je bila i t g o V °

jena tiho, obotavljajoče. , »Da, Ivan!* Njen glas jc

tako tuje, da se je prisilila * voznemu smehljaju . tU

Stopil jc čisto k njej in 'n\m°0\k pogledal v oči. Njegov dok' f j} jo jc skoraj telesno zabolel f(f

vzel še zadnjo trdnost. P''vrefcil,. ji prve solze iti ji stekle P° ",of* On ji je ta lica z nerodnim g1 \ narahlo pobožal. Potem se }* nft,,do obrnil v \tran in tiho rekel ' prr ml Elizabeta, da si se tako F