Ker Želi Kovinsko podjetje iz Kranja ustvariti zaposlenim boljše delovne pogoje, se je lotilo gradnje nove proizvodne dvorane s površino 1500 kvadratnih metrov in upravnih prostorov. Otvoritev novih objektov bo letos poleti, (jk) — Foto: A. Zalar

Leto X X X . - Številka 38 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka >n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni ured­

nik Alb in Učakar

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A

Koroški Slovenci potrdili enotnost

Kranj , torek, 17. 5. 1977 Cena: 3 din

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu­arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

Z A G O R E N J S K O

V nedeljo je bilo v Borovljah zborovanje odbor­nikov in zaupnikov vseh narodnih organizacij na Koroškem — Resolucija proti protimanjšinski zakonodaji, neizpolnjevanju državne pogodbe in

sodnim procesom proti Slovencem Koroškega a k a d e m s k e g a o k t e t a i n mešanega z b o r a i z Št. Janža, s t a b i l a p r e d s e d n i k n a r o d n e g a s v e t a d r . Ma t e v ž G r i l c i n p r e d s e d n i k Z v e z e s l o v e n s k i h o r g a n i z a c i j n a Koroškem d r . F r a n c i Zvv i t te r . Množ ica z a u p ­n i k o v i n o d b o r n i k o v je p o t r d i l a e n o t n o s t S l o v e n c e v n a Koroškem i n p o n o v n o izpričala, d a s t a o s r e d n j i o r g a n i z a c i j i e d i n i z a s t o p n i c i S l o v e n ­cev. O b l a s t i i n nemškonacionalistič-ne s i l e hočejo namreč t o z a u p a n j e n a p o d e l način o m a j a t i .

V r e s o l u c i j i , k i so j o sp r e j e l i v B o ­r o v l j a h , p r o t e s t i r a j o zoper n e u r e s n i -čevanje državne pogodbe , zope r protimanjšinsko z a k o n o d a j o i n so­svete , v k a t e r e S l o v e n c i nočejo, i n p r o t i n a p o v e d a n i m s o d n i m p ro ­c e s o m zope r 26 koroškim S l o v e n c e m , k i so j a v n o p o v e d a l i r e sn i co o po lo ­žaju S l o v e n c e v n a Koroškem.

B o r o v l j e — Pričakovanja v l a ­dajočih i n protimanjšinsko n a s t r o ­j e n i h a v s t r i j s k i h i n koroških s t r a n k z deželnim g l a v a r j e m VVagner j em, z u n a n j i m m i n i s t r o m P a h r o m i n k a n c l e r j e m K r e i s k v j e m n a čelu, d a b o d o Koroški S l o v e n c i o d r e k l i z a ­u p a n j e o s r e d n j i m a s l o v e n s k i m a or­g a n i z a c i j a m a , N a r o d n e m u s v e t u i n Z v e z i s l o v e n s k i h o r g a n i z a c i j , so se v nede l j o v B o r o v l j a h r a z b l i n i l a k o t m i l n a mehurčka! D v o r a n a m e s t n e hiše v B o r o v l j a h , k j e r j e b i l o v ne­de l jo , 15. m a j a , z b o r o v a n j e odbor ­n i k o v i n z a u p n i k o v s l o v e n s k i h o rga ­n i z a c i j n a Koroškem, n i m o g l a spre­j e t i vseh udeležencev. Z b o r o v a n j e je b i l o o r g a n i z i r a n o ob 22. o b l e t n i c i p o d p i s a a v s t r i j s k e državne pogodbe, 35. o b l e t n i c i p r ve bo rbe p a r t i z a n o v z N e m c i n a Koroškem i n 32. o b l e t n i ­c i zaključnih b o r b eno t N O V z umikajočimi N e m c i i n k v i z l i n g i , k i so b i l e najhujše p r a v n a bo rove l j -sk em območju. G o v o r n i k a n a p r i r e ­d i t v i , k i jo je p o p e s t r i l n a s t o p

Priprave na zbor gorenjskih aktivistov

Z A S I P PR I B L E D U - V s a k o ­letni zbor go ren j sk ih ak t i v i s t ov ° o po d o g o v o r u z go r en j sk im i občinskimi k o n f e r e n c a m i S Z D L letos p r e d v i d o m a 26. juni ja v r a ­dovlj iški občini . O r gan i z ac i j o i n U v e d b o tega najbolj množ ičnega srečanja a k t i v i s t o v i n borcev na G o r e n j s k e m je p r evze l a k r a j e v n a kon fe renca S Z D L Za s i p .

Ze p red d v e m a mesecema so Us tanov i l i širši p r i p r a v l j a l n i o d ­bor, k i se r edno sestaja. V p r i p r ave pa so se vključil i po l eg o rgan izac i j i n k ra j evne s k u p n o ­sti v s i k r a j an i . N a H o m u p r i K a t a r i n i že urejajo p r i r e d i t v e n i Prostor , saj pr ičakuje jo na z bo ru o k r o g 6000 udeležencev. Za jez i l i 8 ° že s tudenec za p i tno vodo i n *ačeli nape l j evat i e l ek t r i ko .

V četrtek, 19. maja , dopo ldne Pa bodo n a p r i r e d i t v e n m p ros to ­ru p r i p r a v i l i t ud i t i s k o v n o k o n ­ferenco, k i jo bo v o d i l p redsed ­n ik medobč inskega sveta S Z D L * * G o r e n j s k o J a n e z V a r i . P r i ­p rav l j a ln i o d b o r je že po s l a l ^ • e m obč insk im k o n f e r e n c a m S Z D L i n obč insk im s i n d i k a l n i m •ve tom pr i ložnostne značke v • p o m i n n a letošnje srečanje akt iv i s tov . Z n a č k e bodo n a p r o ­daj po 10 d inar jev .

Redna letalska proga Ljubljana - Berlin Na brniškem letališču je v nedeljo, 15. maja, pri­stalo potniško letalo Vzhodnonemške letalske družbe Interflug — Do srede oktobra redna letal­

ska proga Berlin — Ljubljana

Z b o r o v a l c i so p o z d r a v i l i t u d i d r . Joška Tišlerja, k i m u je d o m o ­v i n a z a r a d i b o j a za p r a v i c e S l o v e n ­cev večkrat o d p o v e d a l a gos to l jub j e , i n p r a z n u j e te d n i 75. o b l e t n i c o r o j s t v a . D r . T iš ler j e b i l o b l i k o v a l e c s l o v e n s k e g i m n a z i j e v C e l o v c u p r e d 20 l e t i , k i j e v z g o j i l a večino s e d a n j i h b o r c e v z a n a r o d n o s t n e p r a v i c e S l o ­vencev .

Udeleženci z b o r a so s k l e n i l i , d a se bodo udeležili p r o t e s t n e m a n i f e s t a ­c i je , k i bo v ponede l j ek , 23. m a j a , ob p o l s e d m i h zvečer p r ed celovškim k o l o d v o r o m . N a m a n i f e s t a c i j i b o d o S l o v e n c i i n n j i h o v i somišljeniki p ro ­t e s t i r a l i z ope r s o d n i proces p r o t i S l o v e n c e m ! J . Košnjek

B r n i k i — Z n e d e l j s k i m p r i s t a n ­k o m potniškega l e t a l a T U ( t u p o -l jev) 134 n a brniškem letališču je Vzhodnonemška l e t a l s k a družba u r a d n o »odpr la « r e d n o l e t a l s k o p rogo m e d B e r l i n o m i n L j u b l j a n o . L e t a l a bodo n a tej p r og i l e t e l a v s a k o nede l j o do srede o k t o b r a le tos . R e d n a l e t a l s k a p roga , k o t so v nede l j o p o v e d a l i n a brniškem le­tališču, bo n e d v o m n o z a n i m i v a t a k o za p o s l o v n e p o t n i k e k o t z a tu r i s t e . U v e d b a te proge p a j e z a n i m i v a t u d i z a t o , k e r j e I n t e r f l u g p r v a l e t a l s k a družba iz V z h o d n e E v r o p e , k i j e po neka j l e t i h v z p o s t a v i l a r e d n o p rogo z brniškim letališčem.

S i c e r p a j e brniško letališče z do­mačimi ( J a t o v i m i ) l e t a l i zda j že po­v e z a n o s P a r i z o m , L o n d o n o m , A m ­s t e r d a m o m , Z i i r i c h o m , L e n i n g r a d o m i n F r a n c k f u r t o m n a r e d n i h p r o g a h . Števi lni pa so t a k o i m e n o v a n i c h a r -t e r s k i p o l e t i p r i k a t e r i h j e močno za ­s t o p a n Inex A d r i a a v i o p r o m e t .

L a n i so n a brniškem letališču z a ­beležili 545.000 domačih i n t u j i h pot ­n i k o v i n 5400 t o n t o v o r n e g a p r o m e -

Dvorana boroveljske mestne hiše ni mogla sprejeti vseh zborovalcev, ki so se zavezali, da bodo vztrajali do konca v boju za narodnostne pravice. — Foto: J. Košnjek

t a . V letošnjem p r v e m tromesečju se j e števi lo p o t n i k o v i n l e t a l n a l e t a ­lišču v p r i m e r j a v i z e n a k i m l a n s k i m o b d o b j e m povečalo za o k r o g 10 od­s t o t k o v , naloženi i n r a z t o v o r j e n i to ­v o r p a k a r z a 27 o d s t o t k o v . D o k o n ­c a l e t a p a s i n a brniškem letališču glede potniškega p r o m e t a ne obe ta j o p o s e b n i h s p r e m e m b . G r e z a t o , d a

k a r s 50 o d s t o t k i sode lu j e p r i p o t n i ­škem p r o m e t u n a brniškem letališču J A T , k i p a j e p r e d n e d a v n i m z m a n j ­šal števi lo s v o j i h l e t a l ( z a r a d i izloče­n i h o z i r o m a d o t r a j a n i h štirih c a r a -vel ) i n u v e d e l n o v v o z n i r ed . J A T s icer n a m e r a v a z m a n j l e t a l i p r e p e l j a t i več p o t n i k o v , v e n d a r t o ne bo b i s t v e n o v p l i v a l o n a povečanje p o t n i k o v n a brniškem letališču v p r i m e r j a v i z l a n s k i m l e t o m .

Z a n i m i v a j e t u d i a n a l i z a glede to­v o r n e g a p r o m e t a n a letališču. T o ­v o r n i p r o m e t s i ce r narašča, v e n d a r j e v p r i m e r j a v i z r a z v i t i m i e v r o p s k i ­m i deželami še ze lo s k r o m e n . I z v o z našega b l a g a z brniškega letališča p r e d s t a v l j a t r e n u t n o le 0,02 ods to t ­k a c e l o tnega s l o v enskega i z v o z a ; u v o z p a 0,2 o d s t o t k a . T o p a j e m a l o , če v emo , d a v r a z v i t i h e v r o p s k i h dr ­žavah p r e d s t a v l j a p r e vo z b l a g a o z i ­r o m a t o v o r a z l e t a l i 3,5 do 4 ods to t ­ke c e l o t n e g a p r e v o z a . K a ž e t o r e j , d a se naše g o s p o d a r s t v o .še ne z a v e d a p r a v številnih p r e d n o s t i t o v r s t n e g a p r e v o z a b l a ga . S i c e r p a se n a l e t a l i ­šču, k i i m a vse pogo je i n z m o g l j i v o ­s t i z a p r evo z t o v o r a (od c a r i n s k e g a t e r m i n a l a , d o o p r e m e z a s p r e j e m i n n a t o v a r j a n j e b l a g a i td. ) r a d i p o h v a ­l i j o o p r e v o z u t o v o r a v dežele v ra z ­v o j u . T o v o r že k a r r e d n o p o t u j e z l e t a l i v Centralnoafr iško r e p u b l i k o , N i g e r i j o , L i b i j o , A lž ir , K u v a j t i n v E g i p t .

R e d n a l e t a l s k a p r o g a m e d B e r l i ­n o m i n L j u b l j a n o s i c e r n i t o l i k o po­m e m b n a g lede t o v o r n e g a p r o m e t a , čeprav ga p r a v t a k o ne gre z a n e m a r ­j a t i . Pomembnejša je z a r a d i po­s l o v n e g a i n turističnega p r o m e t a i n t u d i z a t o , k e r j e p r ogo o d p r l a t u j a ( v z h o d n a ) l e t a l s k a družba.

A . Z a l a r

Letalo TU-134 Vzhodnonemške letal

ske družbe Interflug, kije v nedeljo prvič poletelo na redni letalski progi Berlin —Ljubljana — A. Žalar

Almira alpska modna

industri ja Vl judno

vas vabimo na pomladanski

nakup modnih pletenin

v preurejeno trgovino

v starem delu Radovljice,

Linhartov trg 3.

a lm i r a

»D V. MEDNARODNI SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE

od 30. maja do 5. juni ja

N a r o č n i k :

r

Tito tretjič heroj

Ljudstvo je enoglasno odlo­čilo: Josip Broz Tito, pred­sednik republike, predsednik ZKJ in maršal Jugoslavije mora tretjič dobiti red narod­nega heroja. To so potrdili tudi delegati zborov skupščine SFRJ, ki so se včeraj zbrali na slavnostni seji. Poleg delega­tov so se seje udeležili tudi podpredsednik in člani pred­sedstva SFRJ, predsedniki republiških in pokrajinskih skupščin, predstavniki SZDL ter drugih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Predlog zvezne konference SZDL, da Tito dobi tretjič red narodnega heroja, je delega­tom obrazložil predsednik Zvezne konference SZDL Ju­goslavije Dušan Petrovič.

Tito je prvič dobil red na­rodnega heroja, odličje za ka­terega je potrebno veliko hrabrosti, odrekanja in preda- , nega boja za lepšo bodočnost, leta 1944. Kronisti so tedaj zapisali:

»Velika antifašistična osvo­bodilna skupščina Srbije je srečna, da lahko s predlogom o podelitvi reda narodnega heroja Titu izrazi posebno za­hvalo vse Srbije, ki prva praz­nuje veliki dan svobode ...« Titu so prvič podelili red na­rodnega heroja na seji pred­sedstva AVNOJ, 19. novem­bra, 1944.

Ko je drugič prejel to na višje jugoslovansko priz­nanje na predlog delovnih ljudi Jugoslavije pred petimi leti, je Tito dejal:

»To priznanje sprejemam kot priznanje vsem delovnim ljudem in vsem sodelavcem, s katerimi smo se trudili, da bi uresničili tisto, za kar so se borili tudi tovariši, ki jih ni več med nami, za to, da bi vsaka generacija živela bolje.«

Slovensko gospodarstvo na tujem trgu

Včeraj je odpotovala v Bru­selj slovenska gospodarska de­legacija pod vodstvom direk­torja Gospodarskega raz­stavišča Leopolda Kreseta. V delegaciji so predstavniki tri­najstih gospodarskih organi­zacij, ki si bodo v bruseljskem Trade martu, poslovni stavbi, v kateri kupujejo grosisti z vsega sveta, ogledali vse po­trebno za jeseniški nastop slovenskega gospodarstva na tem trgu. Med slovenskimi proizvajalci, ki so že uspešno prodrli na svetovni trg prek poslovne hiše v Bruslju, je Lesnina.

Festival dela V petek se je pod pokrovi­

teljstvom predsednika Tita začel 10. festival dela jugoslo­vanske mladine, na katerem je sodelovalo več kot tisoč učen­cev iz poklicnih šol. Festival se je začel z veličastnim sprevo­dom, na otvoritvi pa je govoril predsednik ZSM Jugoslavije Azem Vlasi. V soboto je bil tekmovalni del festivala. Za srebrni pokal predsednika Tita so se potegovale ekipe iz 60 mest, ki so prikazale znanje in spretnost iz 40 poklicev in desetih strok. Festival se je sklenil v nedeljo.

85 vrhov za Titov jubilej

Ob letošnjih Titovih jubi­lejih je planinska zveza Jugo­slavije skupaj s planinskimi zvezami socialističnih repu­blik in pokrajin organizirala široko akcijo množičnih vzpo­nov. Planinci in drugi občani iz vse države se bodo povzpeli na 85 vrhov. Te akcije, ki bo 22. maja, se bo udeležilo skoraj 200.000 planincev vseh starosti.

Mednarodni kmetijski

sejem V Novem Sadu so pretekli

teden odprli 44. mednarnodni kmetijski sejem, na katerem sodeluje tisoč razstavljavcev iz Jugoslavije in 500 iz drugih držav Evrope, Azije in Ame­rike.

Še premalo brigadirjev

Včeraj, 16. maja, je obiskala kranjsko ooCinsko skupščino in isnnno tovarno Telekomunikacije na Laborah 30-članska delegacija Vsekitajske skupščine ljudskih predstavnikov LR Kitajske, ki jo vodi podpredsednik stalnega komi­teja skupščine in kandidat za člana politbiroja CK KPK Sajfudin. V prisot­nosti predstavnikov kranjske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ob­čine je goste pozdravil predsednik izvršnega sveta Drago Štefe ter jim obraz­ložil delovanje delegatskega sistema skupščine in njenih organov. V Iskri na Laborah pa je kitajskim gostom razkazal tovarno generalni direktor Jože Hujs. Po ogledu tovarne elektronske telefonije in po razgovoru s predstavniki Iskre je namestnik vodje kitajske delegacije Liao Cen Dži zapisal v »zlato spominsko knjigo« Iskre, da je bila delegacija zelo presenečena nad tehnič­nimi in tehnološkimi dosežki Iskre z željo za krepitev in nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov. — I. S. — Foto: A. Ž.

JESENICE

V s redo , 18. m a j a , b o r e d n a se ja občinske k o n f e r e n c e Z K S J e s e n i c e , n a k a t e r i b o d o r a z p r a v l j a l i o o c e n i dosedan j e ga r a z v o j a družbene samozaščite v občini t e r o c e n i l i v a r n o s t n e r a z m e r e v občini i n na l o g e Z K p r i n a d a l j n j e m r a z v o j u družbene samozaščite. R a z p r a v l j a l i b o d o t u d i o p r o b l e m i h v n e k a ­t e r i h o s n o v n i h o r g a n i z a c i j a h Z v e z e k o m u n i s t o v t e r o b r a v n a v a l i d r u g a v p r a ­šanja.

V t o r ek , 17. m a j a , bo razširjena se ja s v e t a z a s p r e m l j a n j e družbenega položaja žensk p r i p r e d s e d s t v u občinske k o n f e r e n c e S Z D L J e s e n i c e . O b r a v n a ­v a l i b o d o v l ogo žensk v l j u d s k e m odpo ru - , i n družbeni samozaščiti, seje p a se b o d o udeležili t u d i p r e d s t a v n i k i republiške k o n f e r e n c e S Z D L S l o v e n i j e .

_ D . S . KRANJ

P i s a l i s m o že, d a se b o d o v s redo , t o re j j u t r i , 18. m a j a , p o p o l d n e v K r a n j u n a ločenih s e j a h s e s t a l i v s i t r i j e z b o r i k r a n j s k e občinske skupščine. Jutrišnja se ja j e t e m b o l j p o m e m b n a , k e r na j b i d e l e ga t i p o t r d i l i stališča, u g o t o v i t v e i n priporočila izvršnega s v e t a o p r e d l o g i h s a m o u p r a v n i h s p o r a z u m o v o o s n o v a h p l a n o v s a m o u p r a v n i h i n t e r e s n i h s k u p n o s t i . P o t e m p a na j b i se v občini v o r g a n i z a c i j a h i n t e m e l j n i h o r g a n i z a c i j a h združenega d e l a i n V k r a j e v n i h s k u p n o s t i h začela j a v n a r a z p r a v a o t a k o i m e n o v a n i letošnji s k u p n i i n splošni p o r a b i .

K r a j e v n a o r g a n i z a c i j a socialistične zveze V o d o v o d n i s t o l p v K r a n j u j e 5. m a j a o r g a n i z i r a l a p r o s l a v o v počastitev 40 - l e tn i c e u s t a n o v i t v e K P S , 85. r o j s t n e g a d n e tovariša T i t a i n n j egove 40 - l e tn i c e n a čelu p a r t i j e . S l a v n o s t n i g o v o r n i k j e b i l k r a n j s k i a k t i v i s t i n k o m u n i s t S t a n e T o p l a k , v k u l t u r n e m p ro ­g r a m u p a so n a s t o p i l i p e v s k i z b o r T u g o V i d m a r p o d v o d s t v o m E d a Ošabnika, učenci o s n o v n e šole S i m o n a J e n k a , m l a d i n a , učenci g l asbene šole, p r i p a d n i k i J L A i n d r a m s k i i g ra l e c Jože Kovač i č . A . Ž.

RADOVLJICA

P r i k o m i t e j u občinske k o n f e r e n c e zveze k o m u n i s t o v se bo v četrtek, 19. m a j a , p o p o l d n e n a 12. se j i s e s t a l a k t i v k o m u n i s t o v d e l a v c e v n e p o s r e d n i h p r o i z v a j a l c e v . N a j p r e j b o p o d a n a i n f o r m a c i j a s p o s v e t o v a n j a n a C e n t r a l n e m k o m i t e j u Z K S , n a t o p a o c e n a s t a n j a g o s p o d a r s t v a v občini v m i n u l e m l e t u . R a z p r a v l j a l i b o d o t u d i o n a l o g a h zveze k o m u n i s t o v p r i uresničevanju z a k o n a o združenem d e l u i n o k a d r o v a n j u t e r e v i d e n t i r a n j u z a o r gane zveze k o m u n i s t o v . A . 2.

SKOFJA LOKA

V t o r ek , 17. m a j a , b o v p r o s t o r u občinske k o n f e r e n c e S Z D L se ja o d b o r a okrožnega o d b o r a a k t i v i s t o v O F z a okrožje Skofja L o k a . N a se j i b o d o r a z p r a v l j a l i o p r i p r a v a h n a srečanje a k t i v i s t o v O F t e r o d r u g i h vprašanjih.

D . S . V četrtek, 12. m a j a , j e b i l a r e d n a se ja p r e d s e d s t v a občinske k o n f e r e n c e

S Z D L Skofja L o k a , n a k a t e r i so po o b r a v n a v i poročila o d e l u knjižnice I v a n a Tavčar ja p r e d l a g a l i , d a se u s t r e z n o reši p r o s t o r s k i p r o b l e m knjižnice. Člani p r e d s e d s t v a so i m e p o v a l i d e l e g a t a v filmski sve t K i n a S o r a S k o f j a L o k a , p o t r d i l i p r e d l o g k a n d i d a t a za p o d p r e d s e d n i k a občinske skupščine i n r a z p r a v ­l j a l i o i z d a j i posebne p r i l oge G o s p o d a r s k e g a v e s t n i k a za občino Škofja L o k a . O b občinskem p r a z n i k u na j b i i z d a l i u s t r e z n o , k v a l i t e t n o p r i l o g o ob t e m p a v s e k a k o r upoštevali f inančne zmožnost i področnega d e l a . Člani p r e d s e d s t v a so r a z p r a v l j a l i t u d i o a n a l i z i o v s e b i n s k e m k o n c e p t u g l a s i l a G l a s , k i j o j e s a m o i n i c i a t i v n o i z d e l a l I N D O K cen t e r . O b več pripombah so j o z a v r n i l i i n p r e d l a g a l i , d a I N D O K c e n t e r i z d e l a a n a l i z o m e d d e l e g a t i o o b j a v l j a n j u i n p o s r e d o v a n j u d e l e g a t s k i h i n f o r m a c i j , kritično p a so t u d i r a z p r a v l j a l i o r a z ­p i s u r e f e r e n d u m a v k r a j e v n i s k u p n o s t i B u k o v i c a . S a m o p r i s p e v e k na j b i p l a ­čeval i t u d i v l e t u 1981, k a r p a je družbeno n e s p r e j e m l j i v o , saj b i m o r a l e k r a j e v n e s k u p n o s t i u s k l a d i t i svo j e in t e r ese i n p o t r e b e v o k v i r u srednjeročnega p r o g r a m a občine. D . S .

TRŽIČ

V ponede l j ek , 9. m a j a , j e b i l o v Trž i ču zasedan j e skupščine občinske s a m o u p r a v n e i n t e r e sne s k u p n o s t i z a z d r a v s t v o , n a k a t e r e m so r a z p r a v l j a ­l i o p r o g r a m u te d e j a v n o s t i v r e p u ­b l i k i S l o v e n i j i . D e l e g a t i tržiške občinske z d r a v s t v e n e s k u p n o s t i so n a p o n e d e l j k o v e m z a s e d a n j u ob­r a v n a v a l i t u d i p r e d l o g z a j a v n o ra z ­p r a v o o r a z v o j u z d r a v s t v a do l e t a 1980.

V s r edo , 11. m a j a , s t a se v Trž i ču s e s t a l a n a s k u p n i se j i izvršni sve t občinske skupščine i n k o o r d i n a c i j s k i o d b o r z a u s k l a j e v a n j e s k u p n e p o r a ­be v občini. Izvršni sve t i n k o o r d i n a ­c i j s k i o d b o r s t a r a z p r a v l j a l a o letoš­n j i h p r o g r a m i h s a m o u p r a v n i h i n t e ­r e s n i h s k u p n o s t i , o čemer b o d o g o v o r i l i n a p r i h o d n j i se j i t u d i de le ­g a t i z b o r o v občinske skupščine. P r o g r a m e s a m o u p r a v n i h i n t e r e s n i h s k u p n o s t i b o d o o b r a v n a v a l i n a t o z b o r i d e l o v n i h l j u d i i n občanov po k r a j e v n i h s k u p n o s t i h i n d e l a v c i v združenem d e l u n a z b o r i h . Izvršni sve t p a j e po s k u p n i se j i o b r a v n a v a l t u d i p r i p r a v e n a g r a d n j o p r v e e t ape

ceste p o d g o r a m i B i s t r i c a p r i Trž iču-B e g u n j e , o c e n j e v a l poroči lo inšpek­

c i j s k i h služb o p o j a v i h n e p r i j a v l j e n e o b r t i v občini i n r a z p r a v l j a l o l o k a c i j i n o v e t r g o v i n e T o v a r n e o b u t v e P e k o v T rž i ču .

V pe tek , 13. m a j a , i n v sobo to , 14. m a j a , so se v tržiški občini n a d a ­l j e v a l i m l a d i n s k i k v i z i v počastitev letošnjih j u b i l e j e v p a r t i j e i n T i t a . T e k m o v a n j a v p o z n a v a n j u te te­m a t i k e so b i l a v B i s t r i c i p r i T rž i ču i n n a B r e z j a h . Zaključna p r i r e d i t e v bo 20. m a j a v p a v i l j o n u N O B v Trž i ču .

Svečan sprejem v Z K

B e s n i c a — V o k v i r u p r i r e d i t e v v počastitev k r a j e v n e g a p r a z n i k a k r a ­j e v n e s k u p n o s t i B e s n i c a v k r a n j s k i občini bo v s obo t o , 21 . m a j a , po­p o l d n e v k u l t u r n e m d o m u v B e s n i c i s l a v n o s t n a se ja o s n o v n e o r g a n i z a ­c i je zveze k o m u n i s t o v , k o b o d o m e d d r u g i m svečano spre j e l i v z v e zo k o m u n i s t o v n o v e člane. O b tej p r i l i k i b odo k u l t u r n i p r o g r a m p r i ­p r a v i l i učenci o s n o v n e šole, n a i g r i ­šču p a b o d o p r i p r a v i l i t u d i t a b o r n i ogen j .

A . Ž.

K r a n j — V začetku m a j a j e b i l a s k l i c a n a 1. b r i g a d n a k o n f e r e n c a za b r i gad i r j e , k i se b o d o udeležil i letoš­n j i h m l a d i n s k i h d e l o v n i h a k c i j . N a k o n f e r e n c i j e s o d e l o v a l o 51 b r i g a ­d i r j e v . S k l e n i l i so, d a b o d o z e v i d e n ­t i r a n j e m b r i gad i r j e v n a d a l j e v a l i , k e r na j b i n a letošnje d e l o v n e a k c i j e odšlo več k o t 100 m l a d i n c e v i z k r a n j s k e občine. Z a zda j se j e z a m l a d i n s k e d e l o v n e a k c i j e p r i j a v i l o 97 k a n d i d a t o v i n s i c e r iz T O Z D 36, i z K S 34, i z šol 18 i n 9 od d r u g o d .

N a k o n f e r e n c i so u g o t o v i l i , d a prece j k a n d i d a t o v za b r i g a d o n i m a u r e j e n i h zadev v d e l o v n i h o r g a n i z a ­c i j a h z a r a d i o d h o d a v b r i g a d o . T u d i r a z p o r e d i t e v b r i g ad i r j e v v posamez ­ne b r i gade p r e d s t a v l j a težavo, k e r p r i m a n j k u j e b r i g ad i r j e v z a z v e z n o m l a d i n s k o d e l o v n o a k c i j o »Av t o ce ­s t a B r a t s t v o i n eno tnos t « , k i j o g rad i j o od B e o g r a d a do N iša.

N a 1. b r i g a d n i k o n f e r e n c i so p red ­l a g a l i k a n d i d a t e za v o d s t v a b r i gade , k i so že p r e v z e l i določene odgovor ­n o s t i . U r e d i l i so z z d r a v s t v e n i m do­m o m za zdravniški p r eg l ed za vse

Dovolj za trden temelj

V s k l a d u z republiškim z a k o ­n o m , k i ga j e skupščina S R S l o ­ven i j e sp re j e l a m a j a l a n i , so dos l e j z b r a n a ' s r e d s t v a za pomoč p r i z a d e t i m v Posočju i n n a K o z ­j a n s k e m znašala 451,557.832 d i n . V t e m z n e s k u n i so z a j e t i d e n a r n i z n e s k i i n v r e d n o s t m a t e r i a l a i n d r u g e o b l i k e pomoči, k i so j i h d e l o v n i l j ud j e S l o v e n i j e i n J u g o ­s l av i j e z b r a l i v a k c i j a h nepo ­s r e d n o po p o t r e s u v K o z j a n s k e m i n v Posočju.

Pomoč , k i j e b i l a z b r a n a do k o n c a a p r i l a l e tos , j e b i l a d o d e l j e n a o d b o r o m z a pomoč p r i ­z a d e t i m po p o t r e s u v n a j b o l j p r i z a d e t i h občinah. V občino T o l ­m i n j e b i l o n a k a z a n i h 216,747,759 d i n a r j e v , v N o v o G o r i c o 54 m i l i j . 186.940 d i n a r j e v , v Šmarje p r i J e l ­šah 135,467.350 d i n i n v občino Šentjur p r i C e l j u 45,155,783 d i n .

V p r v i h letošnjih štirih m e s e c i h j e b i l o n a m e n s k o z a pomoč p r i ­z a d e t e m u p r e b i v a l s t v u združe­n i h 177,457.783 d i n . T a v s o t a p r e d s t a v l j a s o l i d n o o s n o v o z a pomoč p r i o b n o v i porušenih s t a n o v a n j s k i h hiš i n šol v letoš­n j e m l e t u . S r e d s t v a se b o d o n a p o d l a g i z a k o n a združevala d o k o n c a letošnjega l e t a .

b r i gad i r j e , p o m a g a l i b o d o k a n d i d a ­t o m u r e j a t i f o r m a l n o s t i v d e l o v n i h o r g a n i z a c i j a h i n se d o g o v o r i l i o po ­k r o v i t e l j s t v u k r a n j s k i h d e l o v n i h o r g a n i z a c i j n a d p o s a m e z n i m i b r i g a ­d a m i .

t Včeraj je b i l a s k l i c a n a 2. b r i g a d n a k o n f e r e n c a , k i so se j e udeleži l i letošnji b r i g a d i r j i , t i s t i , k i so b i l i l a n i v d e l o v n i h a k c i j a h i n štab m l a d i n ­s k i h d e l o v n i h b r i g a d . D o g o v o r i l i so se, d a bodo p r e d o d h o d o m n a z v e z n o i n republiške d e l o v n e a k c i j e o r ga ­n i z i r a l i več l o k a l n i h . P r v a na j b i b i l a 28. i n 29. m a j a i n s i c e r na j b i g r a d i l i ces to n a P o d b l i c o . N a n je j n a j b i s ode l o va l o 30 d o 40 b r i gad i r j e v .

L . B .

Slovesnosti v Kranjski

gori K r a n j s k a g o r a - V nede l j o ,

15. m a j a , j e b i l a p r e d h o t e l o m K o m ­pas v K r a n j s k i go r i p r o s l a v a , n a k a ­t e r i so o d k r i l i s p o m i n s k o ploščo v s p o m i n n a v e l i k e d o g o d k e i n z a d n j e oborožene bo je v t e h k r a j i h . N e ­de l j ske s l a v n o s t i so se udeležili šte­v i l n i k r a j a n i , p r e d s t a v n i k i družbeno­polit ičnih o r g a n i z a c i j k r a j a i n obči­ne , p r e d s t a v n i k i skupščine občine J e s e n i c e , n e k d a n j i k o m a n d a n t j ese-niško-bohinjskega o d r e d a I v a n L e -b a n t e r n e k a t e r i b o r c i tega o d r e d a , p r e d s t a v n i k J L A S i l v e s t e r T u r k , p r i p a d n i k i J L A , t e r i t o r i a l n i h e n o t i n d r u g i .

O r g a n i z a t o r j i so p r i p r a v i l i b o g a t k u l t u r n i p r o g r a m , v k a t e r e m so n a ­s t o p i l i : d r a m s k i i g ra l e c M i h a B a l o h , šolski p e v s k i z b o r i n r e c i t a t o r j i , g o d b a n a p i h a l a i z L e s c , g l a s b e n a šola J e s e n i c e i n f o l k l o r n a s k u p i n a . S l a v n o s t n i g o v o r n i k Jože G a z v o d a j e p o u d a r i l p o m e n 18. m a j a , k r a j e v ­nega p r a z n i k a K r a n j s k e gore . K r a n j -s k o g o r c i ga p r a z n u j e j o v s p o m i n n a l e t o 1943, k o so o k u p a t o r j i o d p e l j a l i v z apo r e več vaščanov. Jože G a z ­v o d a je s p r e g o v o r i l o b o j i h m e d v o j n o , o a r e t a c i j a h i n o n e u k l o n l j i -v o s t i l j u d i t e r o n e p o z a b n o r a d o s t ­n i h t r e n u t k i h 8. i n 9. m a j a , k o so b o r c i jeseniško-bohinjskega o d r e d a , e n o t V . a r m i j e o s vobod i l e K r a n j s k o goro , k j e r j e z a v i h r a l a s l o v e n s k a z a s t a v a . K r a n j s k a g o ra j e po v o j n i doživela t e m e l j i t o o b n o v o i n j e d a n e s u g l e d n o i n z n a n o turistično središče.

P r e d K o m p a s o m p a n a z a d n j e bo j e v K r a n j s k i g o r i s p o m i n j a obe­ležje, k i so ga o d k r i l i n a s l o v e s n o s t i .

D . S .

Irfch LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV n. sol. o. Š K O F J A L O K A

objavljajo naslednj i p ros t i de lovn i mest i :

odgovornega tehnologa ( p ro izvodnja kompresor jev , agregatov i n t o p l o t n i h izmer jeva lcev za h lad i l s tvo ) Pogoj : dokončana s t ro jna f aku l t e ta II. s topnje — tehnološke smer i , željena praksa ;

strežnice (razdeljevanje h rane v jedi lnici )

D e l o v n o m e s t o j e s skrajšanim d e l o v n i m časom 4 u r e p o p o l d n e ( od 16. d o 20. u re ) .

P i s m e n e pr i j ave s p o t r e b n i m i d o k a z i l i sp re jema K a d r o v s k o - s o -c i a l n a s lužba 15 d n i po ob j av i r azg l a sa .

P O D J E T J E DOMPLAN K R A N J O d b o r za medsebojna razmer ja Ces ta J L A 6 / V

objavlja naslednji p ros t i de lovn i mest i :

1. referenta za vzdrževanje hiš 2. receptorja

P o l e g splošnih pogojev mora jo k a n d i d a t i i zpo ln j eva t i še na s l ed ­nje posebne pogoje: p o d 1.: d a i m a j o končano s r e d n j o šolo g radbene s m e r i i n o p r a v l j e n

s t r o k o v n i i z p i t ; p o d 2.: d a i m a j o končano d v o l e t n o a d m i n i s t r a t i v n o šolo a l i d r u g o

u s t r e z n o p o k l i c n o šolo.

D e l o se združuje z a nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom.

P i s m e n e pr i j ave z d o k a z i l i o s t r o k o v n o s t i pošljite v 15 d n e h po ob j av i n a gorn j i na s l ov . V s i k a n d i d a t i b o d o p i s m e n o obveščeni o u s p e h u ob j a v e v 10 d n e h po o b j a v l j e n i i z b i r i .

o d 1 0 . d o 2 5 . m a j a 1 9 7 7 r a z s t a v a i n p r o d a j a

yaš dom 77 m POHIŠTVO NOVO A L P L E S • s e s t a v l j i v i p r o g r a m

T R I G L A V L u x ^

• p r e d s o b a ETA • o t r o š k a s o b a T I N A

B R E S T • p r o g r a m K A T A R I N A M A R L E S • k u h i n j a D A L I J A

• o t r o š k a s o b a T O M A Ž

• p r e d s o b a N E L A

m DEKORATIVA m GOSPODINJSKI

^ STROJI

r a z s t a v a o d p r t a v s a k d a n o d i O . d o 19. ure, tudi v n e d e l j a h

O S N O V N A Š O L A A . T . L I N H A R T A R A D O V L J I C A r a z p i s u j e p r o s t o d e l o v n o m e s t o

pomočnika ravnatelja

P o g o j : n a j m a n j 5 l e t d e l o v n i h i z k u ­šenj i n s t r o k o v n i i z p i t . K a n d i d a t i m o r a j o i z p o l n j e v a t i t u d i pogoje, k i j i h določa Z a ­k o n o o s n o v n i šoli z a de l o v v z g o j n o izobraževalni u s t a ­n o v i . R o k p r i j a v e z d o k a z i l i o s t r o k o v n o s t i i n d o s e d a n j i h z a p o s l i t v a h j e 15 d n i p o o b j a v i r a z p i s a .

Najprej je treba izdelati program

Problemska sindikalna konferenca v Verigi Lesce — Čimprej je treba začeti z izvajanjem zakona o združenem delu — Dela se je potrebno

lotiti načrtno in organizirano

K r a j e v n a skupnost Železniki na podlag i sk lepa Sveta K S razpisuje prosto de lovno mesto natakarja v bifeju P lava lnega bazena Železniki

P o g o j i : k v a l i f i c i r a n oz. n e k v a l i f i c i r a n n a t a k a r .

P o i z k u s n a d o b a 3 mesece. D e ­lo se o p r a v l j a v i z m e n a h , nede­l j a h i n p r a z n i k i h . O D p o s p o r a z u m u o d e l i t v i O D v K S i n p o d o s e ž e n e m p r o m e t u . P r i j a v e s p r e j e m a K S Ž e l e z n i k i d o z a s e d b e d e ­l o v n e g a m e s t a .

L e s c e — I z v a j a n j e z a k o n a o združenem d e l u i n n jegovo p r e n a ­šanje v d e l o v n i v s a k d a n z a p o s l e n i h z a h t e v a v e l i k o d e l a i n o d g o v o r n o s t i . T e g a se d o b r o zaveda jo v l e sk i V e r i g i , z a t o so v četrtek, 12. m a j a , s k l i c a l i p r o b l e m s k o s i n d i k a l n o k o n ­f e renco , n a k a t e r i so se d o g o v o r i l i , k a k o se b o d o l o t i l i i z v a j a n j a določil novega z a k o n a . K o n f e r e n c e s t a se udeležila t u d i p r edsedn ik medobčin­skega s v e t a Z v e z e s i n d i k a t o v za G o r e n j s k o Z v o n e L a b u r a i n p red ­sedn ik občinskega s ve ta Z S R a d o v ­l j i c a M a r j a n V r a b e c .

L e s k a V e r i g a je največja d e l o v n a o r g a n i z a c i j a v radovljiški občini in m e d na jbo l j e s a m o u p r a v n o o r g a n i z i ­r a n i m i . V o k v i r u d e l o v n e o r g a n i z a ­ci je je več T O Z D i n s icer : kovačni-ca , v e r i g a m a , v i j a k a r n a , s i d rne ve r i ­ge, o r o d j a r n a i n vzdrževanje ter de­l o v n a s k u p n o s t s k u p n i h služb. P o l e g tega i m a j o t u d i več d e l o v n i h e n o t i n d e l o v n i h s k u p i n . 2e v začetku l e t a , k m a l u po s p r e j e m u z a k o n a o z d r u ­ženem d e l u , so družbenopolit ične o r g a n i z a c i j e da l e p o b u d o , d a se i z d e l a a n a l i z a o r g a n i z i r a n o s t i , v k a t e r i b o d o za je te t u d i na loge , k i j i h bo t r e b a o p r a v i t i , d a bodo u r e j enos t

Pomen družbenopolitičnega zbora

K o s o n a n e d a v n e m p o s v e t o v a ­n j u n a J e s e n i c a h r a z p r a v l j a l i o v l o g i i n o n a l o g a h d r u ž b e n o ­p o l i t i č n e g a z b o r a s k u p š č i n e o b ­č i n e , s o i z h a j a l i i z d o s e d a n j e p r a k s e i n d o s e d a n j e g a d e l a , k i o p o z a r j a n a v r s t o s l a b o s t i . D ruž ­b e n o p o l i t i č n i z b o r i še v e d n o o b ­r a v n a v a j o m a n j p o m e m b n a v p r a š a n j a , v s a k a k o r p a n a ­t a n č n o r a z p r a v l j a j o o v s e h p r o ­b l e m i h , k i s o n a d n e v n i h r e d i h o s t a l i h d v e h z b o r o v . D r u ž b e n o ­p o l i t i č n i z b o r i b i v s e k a k o r m o ­r a l i b o l j d o s l e d n o s p r e m l j a t i v s e i n t e r e s e i n s e p o g l o b i t i v v s e ­b i n s k o r a z r e š e v a n j e p o m e m b ­ne jš ih v p r a š a n j t e r p o s k r b e t i , d a s e d r u ž b e n o p o l i t i č n e o r g a n i z a ­c i j e n e p o s r e d n o vk l j u ču j e j o v skupšč insk i s i s t e m . D r u ž b e n o ­p o l i t i č n i z b o r m o r a p r e d v s e m v p l i v a t i n a t o , d a s o o d l o č i t v e o s t a l i h d v e h z b o r o v u s k l a j e n e , v s k l a d u z na j š i r š im i i n t e r e s i i n d r u ž b e n o p o l i t i č n o u s m e r i t v i j o .

Č l a n i d r u ž b e n o p o l i t i č n e g a z b o r a t u d i v e č k r a t z a n e m a r i j o p r o b l e m e , k i s e v d ružb i p o j a v ­l j a j o , a j i h n e p r e d l a g a i z v r š n i s v e t a l i d r u g o r g a n . V s a k a k o r j e n j i h o v a p o m e m b n a v l o g a t u d i v t e m , d a v s k u p š č i n s k e m s i s t e m u r a z r e šu j e j o v s e p e r e č e p r o b l e m e i n d a s e s t a v l j a j o d n e v ­n e r e d e v s k l a d u z i n t e r e s i , k i s e

p o j a v l j a j o b o d i s i v d r u ž b e n o ­p o l i t i č n i h o r g a n i z a c i j a h b o d i s i d r u g o d . Ž i v , n e n e h e n i n n e p o ­s r e d e n s t i k z d r u ž b e n o p o l i t i č ­n i m i o r g a n i z a c i j a m i j e e n a ^ n a j -p o m e m b n e j š i h n a l o g d r u ž b e n o ­p o l i t i č n e g a z b o r a .

P o m e m b n o z a d e l o d r u ž b e n o ­p o l i t i č n e g a z b o r a j e t u d i u s t r e z ­n o i n f o r m i r a n j e , p r e d v s e m p a p r a v o č a s n o o b v e š č a n j e o v s e h i n t e r e s i h i n p r o b l e m i h , k i s e p o ­j a v l j a j o m e d o b č a n i i n d e l o v n i m i l j u d m i . T i i n t e r e s i s e i z o b l i k u j e j o v s ta l i š ča v o b č i n s k i h o r g a n i h , o b z a d o v o l j i v i p o l i t i čn i a k t i v ­n o s t i p a j i h o b r a v n a v a j o t u d i d r u ž b e n o p o l i t i č n e o r g a n i z a c i j e . I n p r a v d r u ž b e n o p o l i t i č n i z b o r n a j b i z a v z e l d o p r o b l e m o v p o ­l i t i č n o i z h o d i š č e , v p r a š a n j a t o ­r e j d r u g a č e o b r a v n a v a l k o t o s t a ­l a d v a skupšč inska z b o r a . Z d a j s e Še v s e p r e v e č k r a t d o g a j a , d a s o r a z p r a v e v v s e h z b o r i h e n a k e i n d a p r e d v s e m d r u ž b e n o p o l i t i č ­n i z b o r z a n e m a r j a s v o j o v l o g o i n p o m e n . Z a t o b o p o t r e b n o , d a s p r e m e n i n a č i n s v o j e g a d e l o v a ­n j a i n s e p r i d e l u u s m e r i p r e d v s e m n a v s e b i n s k o r a z r e ­š e v a n j e v s e h t i s t i h p r o b l e m o v , k i s o n a d n e v n i h r e d i h p o z a m i s l i o s t a l i h z b o r o v a l i p o s a m o s t o j n i o d l o č i t v i s a m e g a d r u ž b e n o p o ­l i t i č n e g a z b o r a . D . S.-

P o p o d a t k i h , k i se zb i r a j o p r i S k u p n o s t i z a z a p o s l o v a n j e K r a n j , združeno de l o za letošnje l e to p o t r e b u j e 4179 n o v i h de l avcev , k a r j e v p r i m e r j a v i z l a n s k i m l e t o m n e k o l i k o m a n j — z a s labe 4 ods t o tke . N a j m a n j n o v i h d e l a v c e v bodo po t eh p o d a t k i h p o t r e b o v a l i v jeseniški občini, s k o r a j z a p o l o v i c o m a n j k o t l a n i , o s ta l e go ren j ske občine pa približno t o l i k o - k o t l a n i , le tržiška občina k a r še e n k r a t več ko t l e to popre j .

Z a n i m i v e p a so po t r ebe po n o v i h d e l a v c i h . M e d t e m ko so v p r i ­m e r j a v i z l e t o m popre j p a d l e po t r ebe n a vseh s t o p n j a h i z o b r a z b e k a d r o v , se j e povečalo popraševanje po k a d r i h s p o k l i c n o Solo. T o p o m e n i , d a go ren j sko g o spoda r s t v o n a m e r a v a le tos z a p o s l o v a t i več de l a v c e v z 2- i n 3 - l e t n i m i šolami. Prejšnja l e t a je b i l o značilno, d a so po t r ebe naraščale p r i k a d r i h z višjo i z o b r a z b o , letošnje po t r ebe p a so se k o t kaže u s t a v i l e n a p o k l i c n i r a v n i : g o s p o d a r s t v o tore j p o t r ebu j e d e l a v c e za vzdrževanje, nižji o p e r a t i v n i kade r , še posebej pa so v e l i k e po t r ebe po a d m i n i s t r a t i v n i h k a d r i h .

Rahel premik »Čeprav se v p o t r e b a h po n o v i h d e l a v c i h le tos n i o d r a z i l a težnja po

večjem z a p o s l o v a n j u s t o k o v n j a k o v , takšne po t r ebe po d e l a v c i h ne b i m o g l i s l a b o oceniti,« k o m e n t i r a z b r a n e p o d a t k e a n a l i t i k S k u p n o s t i z a z a p o s l o v a n j e K r a n j Joži Puhar-Kra jnčeva. »Vsa l e t a namreč že opa ­žamo v z t r a j n o p a d a n j e p o t r e b po z a p o s l o v a n j u nepriučenih in p r i ­učenih de l a vcev ; še l e t a 1971 so d e l o v n e o r g a n i z a c i j e p o t r e b o v a l e 54 o d s t o t k o v n o v i h d e l a v c e v s t a k o k v a l i f i k a c i j o , v neka j l e t i h p a se je ods t o t ek znižal n a letošnjih 46 o d s t o t k o v . V srednjeročnem p l a n u z a p o s l o v a n j a na j b i se delež t eh de l a vcev do l e t a 1981 še znižal za en odstotek.«

P r i t e m j e t r e b a še p o v e d a t i , d a se ses tav i s k a n i h k a d r o v b i s t v e n o ne r a z l i k u j e od kasne j e z a p o s l e n i h ; to še posebej v e l j a za delež n e p r i u ­čenih i n priučenih de l avcev , m a n j p a se po t r ebe p o k r i v a j o z z a p o s l o v a ­n j e m k a d r o v z višjo i n v i s o k o i z o b r a z b o , saj so za to po t r ebe po t eh v e d n o večje od d e j a n s k o možnega z a p o s l o v a n j a . S e pa ses tav za­p o s l e n i h v g o r e n j s k e m g o s p o d a r s t v u , v e m o d a n i na jbo l j ugoden , saj je delež s t r o k o v n j a k o v p r e m a j h e n , s p r e m i n j a ze lo počasi in l a h k o b i r e k l i , d a bo l j n a račun izobraževanja ob d e l u , ne pa z n o v o z a p o s l e n i m i .

L . M

o r g a n i z a c i j e u s k l a d i l i z z a k o n o m o združenem d e l u . T a a n a l i z a j e b i l a t u d i izhodišče za r a z p r a v o n a pro ­b l e m s k i k o n f e r e n c i .

D e l e g a t i so u g o t o v i l i , d a a n a l i z a prinaša vse p o d a t k e o d e l o v n i o r g a n i z a c i j i i n o r g a n i z i r a n o s t i i n t u d i ka j bo p o t r e b n o n a r e d i t i , d a b i o r g a n i z i r a n o s t i n odnose u s k l a d i l i z n o v i m z a k o n o m , v e n d a r je preveč splošna i n p r e m a l o upošteva poseb­n o s t i n j i h o v e g a pod j e t j a . Z a t o so se d o g o v o r i l i , d a b o d o v najkrajšem času n a r e d i l i n o v o a n a l i z o , k i bo točno u g o t o v i l a i n p r i k a z a l a ka j bo p o t r e b n o v p o s a m e z n i d e l o v n i s k u p i ­n i , e n o t i , T O Z D a l i v c e l o t n i O Z D s p r e m e n i t i i n u s k l a d i t i z z a k o n o m o združenem d e l u . H k r a t i p a na j p o s e b n a k o m i s i j a p r i p r a v i p r e d l o g i d ea lne o r g a n i z i r a n o s t i c e l o tne de­l o v n e o r gan i z a c i j e i n ga p o t e m p r i l a ­godi d e j a n s k i m r a z m e r a m .

N a p o d l a g i te a n a l i z e bodo druž­benopolit ične o r gan i zac i j e , z l a s t i j e za t o odgovo r en s i n d i k a t , p r i p r a v i l e p r o g r a m i z v a j a n j a z a k o n a . V t e m p r o g r a m u bo t u d i točno določeno, do k d a j m o r a j o b i t i p o s a m e z n e na loge o p r a v l j e n e in k d o j i h bo o p r a v i l . L e n a t a način, so m e n i l i p r i s o t n i d e l e ga t i , bo mogoče vse po­t r e b n o u r e d i t i do r o k a ; t a k o k o t j e t r eba in brez n e p o t r e b n i h zas to j e v i n n e j a s n o s t i .

L . B o g a t a j

Veterinarstvo v

ljudski obrambi V e t e r i n a r s k i odde l ek Biotehniške

f a k u l t e t e iz L j u b l j a n e o r g a n i z i r a V s o d e l o v a n j u z izvršnim s v e t o m Skupščine S R S , J L A , Republ iškim štabom t e r i t o r i a l n e o b r a m b e , Z i v i -n o r e j s k o - v e t e r i n a r s k o z a v o d o m go­ren j ske i n v e t e r i n a r s k o e n o t o c i v i l n e zaščite iz K r a n j a p r i r e d i t e v n a P o ­k l j u k i , k i b o 20. m a j a . P r i r e d i t e v j e posvečena d v o j n e m u j u b i l e j u p a r t i j e i n T i t a , 3 5 - l e t n i c i d e l a v e t e r i n a r s k e službe v l j u d s k i o b r a m b i , 3 0 - l e t n i c i u s t a n o v i t v e Biotehniške f a k u l t e t e i n 2 0 - l e t n i c i d e l o v a n j a v e t e r i n a r s k e g a o d d e l k a Biotehniške f a k u l t e t e .

O s r e d n j a točka p r i r e d i t v e j e posve t o n a l o g a h v e t e r i n a r s t v a v l j u d s k i o b r a m b i , k o n j e r e j i i n pod -k o v s t v u , s praktičnim p r i k a z o m v e t e r i n a r s k e o p r e m e i n d e j a v n o s t i . P o m e m b e n p r i spevek p r i r e d i t v i i n o b r a m b n i m p r i p r a v a m v e t e r i n a r s k e službe bo d e m o n s t r a c i j a d e j a v n o s t i v e t e r i n a r s k e eno t e c i v i l n e zaščite t e r v e t e r i n a r s k e službe v i z j e m n i h po­go j ih . Števi lne so na loge v e t e r i n a r ­ske d e j a v n o s t i v n o r m a l n i h živ­l j e n j s k i h pogo j i h , z o s n o v n i m c i l j e m : z a g o t o v i t i d e l o v n e m u človeku z d r a ­vo h r a n o . Preprečevanje p o j a v l j a n j a i n širjenja kužnih b o l e z n i , u g o t a v ­l j an j e p r e s n o v n i h b o l e z n i , o d k r i v a ­n je n a p a k v p r e h r a n i , v h l e v l j e n j u i n izkoriščanju živali , z a g o t a v l j a n j e z d r a v e i n n e m o t e n e r e p r o d u k c i j e živali , k o n t r o l a p r ede l a ve i n t r a n s ­p o r t a živil i t n . so daleč p o m e m b ­nejše na l oge od samega z d r a v l j e n j a . V i z j e m n i h p o g o j i h so naštete na l oge še zahtevnejše, p o j a v l j a j o p a se m n o g e nove , specifične. J e v e t e r i na r ­s k a služba p r i p r a v l j e n a , d a j i h uspešno o p r a v i ? T o n i e d i n o vpraša­nje ; t u d i z d r u g i m i se srečujejo vete­r i n a r s k i d e l a v c i . A l i j e naša kon j e ­re ja n a p r a v i p o t i , a l i i m a t i s t o p r o i z v o d n o i n o b r a m b n o širino, k i j o je t r eba z a g o t o v i t i v s k l a d u s k o n c e p t o m splošne l j u d s k e o b r a m ­be? I n , a l i j e res d o v o l j s t o r j eno z a p o k l i c e , k i i z u m i r a j o , k o t so p o d k o v -sko kovaštvo, s e d l a r s t v o in k o l a r ­s t vo?

N i n a l o g a pos v e t a le v t e m , d a o d g o v o r i n a našteta i n d r u g a p o d o b n a vprašanja, marveč p r ed ­v s e m , d a o p r e d e l i k o n k r e t n e na l oge z a še boljše de l o v p r i h o d n j e .

Študenti i n d e l a v c i V e t e r i n a r ­skega o d d e l k a Biotehniške f a k u l t e t e bodo i m e l i n a P o k l j u k i svo j o b r a m b ­n i d a n . F o r m i r a l i b o d o e n o t o n a r o d ­ne zaščite i n i z v e d l i p o h o d n a enega od pokljuških v r h o v . 3 5 - l e t n i c i f o r m i r a n j a v e t e r i n a r s k e - službe p r i g l a v n e m p o v e l j s t v u s l o v e n s k i h par­t i z a n s k i h čet i n s p o m i n u n a udelež­bo v e t e r ina r j e v , študentov ve t e r i ­n a r s t v a , v e t e r i n a r s k i h t e h n i k o v i n bolničarjev t e r p o d k o v s k i h kovačev v N O B t e r n a n j i h o v e žr tve p a b o posvečena priložnostna r a z s t a v a s l i k i z p a r t i z a n s k e g a življenja.

S . B a v d e k

Grafično podjetje GORENJSKI TISK K R A N J r a z p i s u j e štipendije za učence Poklicne grafične šole Ljubljana za šolsko leto 1977/78. Štipendije bodo dodeljene za naslednje pokl ice :

ročni stavec reprodukci j sk i fotograf retušer montažer — kopist t i skar za t isk s p loskve (ofset t iskar ) t i skar za tisk z izbokl ine (knjigotiskar) knjigovez kartonažer

Z a d o d e l i t e v š t i p e n d i j e m o r a j o b i t i i z p o l n j e n i n a s l e d n j i p o g o j i :

1. n a j m a n j z d o b r i m u s p e h o m končana o s e m l e t k a ; 2. s t a r o s t d o 17 le t .

I n t e r e s e n t i na j odda j o prošnje do 30. m a j a 1977 v tajništvo p o d j e t j a G P G o r e n j s k i t i sk K r a n j , U l . Maše P i j a d e j a 1.

Avto moto društvo Radovljica razpisuje naslednja prosta de lovna mesta:

a) inštruktorja praktične vožnje za voznika »A « in » B « kategorije redno de lovno razmerje

b) dveh inštruktorjev praktične vožnje za voznike »A« in »B« kategorije h o n o r a r n a zaposl itev

Pogoj: ve l javno inštruktorsko dovoljenje.

K sodelovanju vab imo tudi nove kandidate

pripravnike za inštruktorje praktične vožnje »A « in »B« kategorije

P i s m e n e p r o š n j e i n p r i j a v e s p r e j e m a A M D R a d o v l j i c a , L j u b l j a n ­s k a c . 19 d o z a s e d b e d e l o v n i h m e s t .

Zvita žica vaškega telefona K r a n j — L a n i j e o r g a n i z a c i j a z a

P T T p r o m e t v K r a n j u zabeležila le n e k o l i k o več s t o r i t e v k o t l e t o p r e j , p o s e b n o poštnih. U g o t a v l j a j o , d a j e m a n j s t o r i t e v p r i časnikih, poštnih n a k a z n i c a h i n s t o r i t e v za poštno h r a n i l n i c o . N a s p r o t n o p a so se te le­g ra f ske s t o r i t v e povečale z a 13 od ­s t o t k o v , o d h o d n e t e l ex zveze ce l o z a 83 o d s t o t k o v , t e l e g r a m o v j e b i l o več le z a 5 o d s t o t k o v , t e l e g r a f s k i i m p u l z i p a so se povečal i z a 19 o d s t o t k o v . T u d i l a n i so n a j b o l j p o r a s l e te le ­f o n s k e s t o r i t v e . Z g r a d i l i i n povečali so več n o v i h c e n t r a l , z m o g l j i v o s t l o k a l n i h prikl jučkov se j e povečala z a 960 prikl jučkov i n j e t a k o n a G o ­r e n j s k e m s k u p a j 16.340 priključkov. V poštnem omrežju s t a začeli po­s l o v a t i r e d n i pošti n a B o h i n j s k i B e l i i n n a B l e j s k i D o b r a v i , p r e d pos l o ­v a n j e m p a s t a n o v i pošti v K r a n j u i n

v Škofji L o k i . D a n e s p r e j e m a 95 od ­s t o t k o v G o r e n j c e v pošto vsak d a n , le 5 o d s t o t k o v v sak d r u g i d a n . N a ­predek poštnega p r o m e t a j e očiten, n a 37 k v a d r a t n i h m e t r o v i m a m o po e n o pošto.

L O K A L N O T E L E F O N S K O O M R E Ž J E Z A O S T A J A

Čeprav n i d v o m a , d a je t e l e f onsko omrežje n a G o r e n j s k e m v p r i m e r j a v i z o s t a l i m i omrežj i po S l o v e n i j i i n J u ­gos l a v i j i i z r e d n o r a z v i t o i n j e v z a d ­n j i h l e t i h p r i d o b i l o n o v e i n nov e z m o g l j i v o s t i — več tistoč priključ­k o v načrtuje t u d i v p r i h o d n j e -p a j e še v e d n o prece j p r o b l e m o v t a k o v večjih n a s e l j i h , še p o s e b n o p a v o d m a k n j e n i h , težko d o s t o p n i h v a s e h . P T T K r a n j načrtuje z a S k o f j o L o k o 1000 n o v i h priključkov, z a K r a n j 2000 priključkov, v p r i h o d -

V jeseniški občini zaposlovanje žena ne napreduje

Premalo delovnih mest za ženske

V g o r e n j s k i h občinah j e b i l o v l a n s k e m l e t u z a p o s l e n i h n e k a j več k o t 74.800 de l a vcev , od tega n e k a j m a n j k o t p o l o v i c o — 47,3 o d s t o t k a — žensk. M e d t e m k o j e o d s t o t e k z a p o s l e n i h žensk v p r i m e r a j v i z z a p o s l e n i m i ženskami v r e p u b l i k i d o k a j višji, se z n o t r a j reg i je z a p o s l e n o s t žensk po p o s a m e z n i h občinah prece j r a z l i k u j e . V pretežno l a h k i h i n d u s t r i j s k i h p a n o g a h , k o t s t a t e k s t i l n a i n e l e k t r o i n d u s t r i j a — značilni z a k r a n j s k o občino — j e z a p o s l e n seveda višji o d s t o t e k žena, v občinah, k j e r p a p r e v l a d u j e težka i n d u s t r i j a , k o t j e t o v jeseniški, j e ods t o t ek z a p o s l e n o s t i žensk d o k a j manjši. T a k o j e r a z u m l j i v o , d a j e v jeseniški občini — p o d a t e k ve l j a z a l a n s k o l e t o — z a p o s l e n i h le 5200 žensk a l i 36,3 o d s t o t k a od s k u p n e g a števi la v s e h z a p o s l e n i h . P o m a n j k a n j e d e l o v n i h m e s t z a ženske j e znači lno z a jese­niško občino že d l j e časa, pos ebno v z a d n j e m o b d o b j u p a kaže, d a bo v e n d a r l e t r e b a te za žansko z a p o s l o v a n j e n e u g o d n e k a z a l c e z določenimi u k r e p i z a v r e t i .

Z e t a k o j e b i l a r as t z a p o s l e n o s t i v l a n s k e m l e t u z a jeseniško občino v p r i m e r j a v i z o s t a l i m i g o r e n j s k i m i občinami najnižja, p o d 1 ods t o t ­k o m : p r a v t a k o j e t u d i za reg i jo b i l a v l a n s k e m l e t u značilna u m i r j e n a r a s t z a p o s l e n o s t i , saj so se s k o r a j vse občine držale z r e s o l u c i j o določene s t o p n j e z a p o s l o v a n j a . U m i r j a n j e z a p o s l o v a n j a p a j e i m e l o svo j odsev t u d i v številu d e l a v c e v b r e z z a p o s l i t v e , k i s i ce r v reg i j i ne dosega n i t i 1 o d s t o t k a vseh z a p o s l e n i h , p o r a s l o p a j e števi lo b r e zpo ­s e l n i h p r e d v s e m v občinah, k j e r j e b i l o z a p o s l o v a n j e n o v i h d e l a v c e v n a j b o l j u m i r j e n o : v jeseniški občini j e delež b r e z p o s e l n i h v l a n s k e m l e t u n a r a s t e l n a 1,6 o d s t o t k a , v radovljiški n a 1,2 o d s t o t k a , v d r u g i h občinah p a j e p o d 1 o d s t o t k o m . M e d i s k a l c i z a p o s l i t v e j e b i l o 36 o d s t o t k o v težje z a p o s l j i v i h i n i n v a l i d n i h oseb.

K o so de l e ga t i jeseniške občinske s k u p n o s t i z a z a p o s l o v a n j e r a z p r a v l j a l i o z a p o s l e n o s t i v l a n s k e m l e t u , so še posebe j o p o z o r i l i n a v i s o k delež n e z a p o s l e n i h žena m e d l a n s k o l e t n i m i i s k a l c i z a p o s l i t v e n a J e s e n i c a h : od 438 n e z a p o s l e n i h žensk v reg i j i j i h j e b i l o n a J e s e n i c a h k a r 43,6 o d s t o t k a , m e d i s k a l c i z a p o s l i t v e v občini p a ženske s p l o h p r e v l a d u j e j o . Umirjenejše z a p o s l o v a n j e se j e to re j še posebej v jeseniški občini o d r a z i l o n a povečanem številu i s k a l k z a p o s l i t v e t e r s t e m še povečalo težave, k i so že d l j e časa značilne p r i z a p o s l o v a n j u žensk v tej občini.

K o j e o težavah p r i o d p i r a n j u n o v i h d e l o v n i h m e s t z a žensko d e l o v n o s i l o v jeseniški občini r a z p r a v l j a l a t u d i r e g i j ska s k u p n o s t z a z a p o s l o v a n j e , so de l e ga t i u g o t o v i l i , d a p o d a t k i pač ne kažejo n a i z p o l ­n j e v a n j e priporočil, k i j i h j e p r e d d v e m a l e t o m a sp r e j e l a k o n f e r e n c a o družbeni a k t i v n o s t i žensk. T a k r a t j e b i l o rečeno, na j b i se z a p o s l e n o s t žena v jeseniški občini približala vsa j poprečni z a p o s l e n o s t i žena v r e p u b l i k i , t o je 42 o d s t o t k o v ; to p a p o m e n i n o v i h 300 do 400 d e l o v n i h m e s t z a ženske n a J e s e n i c a h . V z a d n j e m času j e s i c e r s k u p n o s t z a z a p o s l o v a n j e p r i s p e v a l a s r e d s t v a z a priučitev d e l a v k z a P l a n i k o i n I s k r o , v Z a b r e z n i c i i n n a B l e j s k i D o b r a v i , v e n d a r j e očitno, d a b o d o p o t r e b n a še n o v a v l a g a n j a v d e l o v n a m e s t a z a ženske. P o t r e b n a p a bo v e r j e t n o t u d i širša družbena a k c i j a t a k o d e l o v n i h o r g a n i z a c i j k o t jese­niške družbenopol i t ične s k u p n o s t i , d a b i se t a specifičen položaj v z a p o s l o v a n j u žensk v jeseniški občini o m i l i l . L . M .

n j e m l e t u več priključkov t u d i v o s t a l i h občinah. Ze k o n e c l e t a 1978 na j b i k a r z a 9 d o 11 o d s t o t k o v pre­koračili srednjeročni p l a n z 21.000 priključki, k a r je i z r e d e n u s p e h k o l e k t i v a , k i i m a po l e g o s t a l i h težav največje p r o b l e m e s k a d r i i n z i z v a ­j a l c i d e l . L o k a l n o t e l e f onsko omrež­j e z a o s t a j a , n u j n a bodo združena s r e d s t v a i n precejšnja v z t r a j n o s t . V manjših k r a j i h so vaške c e n t r a l e z m a j h n i m i z m o g l j i v o s t m i , k i j i h j e p o t r e b n o z a m e n j a t i , k a r p a t e r j a o g r o m n a s r e d s t v a . Na ložbe v n o v e c e n t r a l e n i s o t a k o v e l i k e k o t so i z ­d a t n e naložbe z a s t a vbe , v k a t e r i h so c e n t r a l e . Takšno s t a v b o g rade v Zi-r e h , j o a d a p t i r a j o v N a k l e m i n d r u ­god , d a b i se l a h k o vključili t u d i n o v i naročniki. Še v e d n o j e n a G o r e n j ­s k e m 292 n a s e l i j h b r e z enega s a m e g a t e l e f onskega priključka ( L i p c e , R o ­d i n e , Gorjuše, K o p r i v n i k , M a r t i n j v r h i t d ) , z a t o bo p o t r e b n o sode lo ­van j e i n soudeležba ne le naročni­k o v , temveč t u d i k r a j e v n i h s k u p ­n o s t i . K r a j e v n a s k u p n o s t P o d n a r t , n a p r i m e r , že v z t r a j a v l a s t n i i z g r a d ­n j i , t e l e f o n s k i h prikl jučkov v v s a k o vas , i z g r a d n j i , k i bo v e l j a l a 3 m i l i ­j o n e 500.000 d i n a r j e v i n več, e n a k o s i p r i z a d e v a T r ž i č z a B i s t r i c o i n o s t a l i k r a j i . M e d t e m k o s i s a m o u p r a v n a i n t e r e s n a s k u p n o s t z a P T T p r o m e t p r i z a d e v a z a e n a k o m e r e n r a z v o j omrežja n a G o r e n j s k e m , na j b i o r ga ­n i z a c i j e po k r a j e v n i h s k u p n o s t i h i n o s t a l i načrtoval i i n s k r b e l i z a r a z v o j l o k a l n e g a omrežja. Zelje p o s a m e z ­n i h naročnikov, k i s i žele linijo z a d v a a l i t r i t e l e fone , so neuresničljive, k a j t i o s n o v n i strošek, de lo , v e l j a včasih več k o t c e n t r a l a . O b e n e m p a t u d i ne b i b i l o p r a v , d a s e d a n j i naročniki plačujejo o g r o m n e s t r o ­ške, m e d t e m k o so t e l e f o n s k i naroč­n i k i p r ed l e t i b i l i vključeni v t e l e f on ­s k o omrežje po n i z k i c e n i .

Z D R U Ž E V A N J E S R E D S T E V

P o s e b e n p r o b l e m p r e d s t a v l j a j o t u d i » s tara « n a s e l j a , k i n i m a j o t e l e f onskega omrežja. V s e k a k o r p a b i m o r a l i načrtovalci t u d i n o v i h k o ­m u n a l n i h u r e d i t e v v n o v i h n a s e l j i h upoštevati t e l e f onsko omrežje i n ga vključiti v p r o g r a m e . K r a j e v n e s k u p n o s t i , k i se z združevanjem sreds tev odločajo z a u r e d i t e v k o m u ­n a l n i h p r o b l e m o v , na j ne b i zane ­m a r j a l e t u d i t e l e f o n s k i h p o t r e b , k i j i m bo pre j a l i s le j p o t r e b n o p r i s l u h ­n i t i .

K o so o r a z v o j u i n o srednjeroč­n e m p r o g r a m u P T T o r g a n i z a c i j e r a z p r a v l j a l i n a z a d n j e m s e s t a n k u t u d i člani p r e d s e d s t v a skupščine g o r e n j s k i h občin, so p o u d a r i l i , d a je o r g a n i z a c i j a zares s m e l o i n uspešno zaključila p r v o l e t o srednjeročnega p r o g r a m a — k o t e n a r e d k i h o rga ­nizacij — i n p o s k r b e l a z a razvoj P T T omrežja, k i se d a n e s po zado ­v o l j i v e m s t a n d a r d u uvršča m e d najboljše o r g a n i z a c i j e . P r e d s t a v n i k i v s e h g o r e n j s k i h občin so s k l e n i l i , d a bo še v n a p r e j p o t r e b n o i s k a t i vse o b l i k e i n m e t o d e združevanja s r ed ­s t ev za u s t r e z n i r a z v o j l o k a l n e g a omrežja, k i p r e d s t a v l j a ob o s t a l e m uspešnem r a z v o j u n a j b o l j pereč p ro ­b l e m . Žica vaškega t e l e f ona j e še v e d n o v klobčiču . . . D . Sede j

S k u p n o s t za zapos lovan je Kran j

Namere in mož­nosti vključe­

vanja v ra­dovljiški občini

V šestih o s n o v n i h šolah v R a d o v l j i c i končuje šolanje v o s m e m r a z r e d u v letošnjem l e t u o b v e z n o šolanje 372 učencev i n s i cer 166 f a n t o v i n 206 dek l e t .

O k t o b r a l a n i s m o z a n k e t o poprašali učence o n j i ­h o v i h n a m e r a h . 206 učencev a l i 72 o d s t o t k o v se j i h je odloči lo z a štiri letne s redn j e šole, 80 učencev a l i s a m o 22 o d s t o t k o v za p o k l i c n e šole, 20 a l i 5 o d s t o t k o v j e b i l o neodločenih, 4 p a so n a m e r a v a l i o s t a t i d o m a . M e d štiri letnimi s r e d n j i m i šolami so po n a m e r a h n a p r v e m m e s t u g i m n a z i j e (59), s l ed i j o z d r a v s t v e n e šole (33), pedagoška g i m n a z i j a (30), e k o n o m s k a s r e d n j a šola (21), k a d e t s k a (17) i t d . Z a p o k l i c n e šole se odloča največ bodočih p r o d a j a l c e v (12), s l ed i j o a v t o m e h a n i k i (10), i n d u s t r i j s k e šivilje (8), k u h a r j i (5), a d m i n i s t r a ­t o r j i (4) i t d . N a v e d e n e števi lke p a b i se l a h k o povečale še z a o m e n j e n i h 20 neodločenih.

Z e n a p r v i pog l ed j e očiten v e l i k o d s t o t e k n a m e r z a štiri letne s redn je šole; seveda n a račun p o k l i c n i h šol. Z a učence j e že n e k a j l e t p r e m a l o z a n i m i v a k o v i n s k a s t r o k a , k i j i p r i m a n j k u j e k v a l i f i c i r a n i h d e l a v c e v , s l ed i g o s t i n s t v o , l e s n a s t r o k a i n d ruge .

P o d o b n o , a v e n d a r realnejšo s l i k o , da je a n a l i z a o p r e d h o d n e m v p i s u , k i j e b i l a i z v e d e n a f e b r u a r j a l e tos . EJnak o d s t o t e k , t o j e ,72 ,ods to tkov učencev, se je ,odio- .

čilo z a vp i s v štiri letne s redn je šole i n s a m o 28 ods t o t ­k o v z a u k o z i r o m a p o k l i c n e šole. O d 372 učencev se j i h j e p r i p r e d v p i s u odloči lo 65 za šolanje n a g i m n a z i j i , 42 z a e k o n o m s k o s r edn j o šolo, 26 z a pedagoško g i m ­n a z i j o , 24 z a z d r a v s t v e n e šole, 15 z a miličnike, 13 z a e l e k t r o t e h n i k e , 11 z a lesne t e h n i k e , 9 z a s t o jne t e h n i k e i t d . 108 učencev se j e odloči lo z a u k , od tega 26 za p r o d a j a l c e , 11 za i n d u s t r i j s k e šivilje, 9 za a v t o m e -h a n i k e , 5 z a e l e k t r i k a r j e , 5 za k u h a r j e i t d . S p e t l a h k o o p a z i m o , d a so se učenci preveč i z o g n i l i k o v i n s k i s t r o ­k i , k i i m a z a vse r a z p i s a n e p o k l i c e le 13 odločenih k a n d i d a t o v , i n g o s t i n s t v u , k j e r j e le 5 učencev od l o ­čenih za k u h a r j e .

Odloč i tve radovljiških učencev se p r a v t a k o močno r a z h a j a j o s k a d r o v s k i m i p o t r e b a m i . O r g a n i z a c i j e združenega d e l a so z a p r i h o d n j e šolsko l e t o p r i j a v i l e nas l edn j e po t r ebe po učencih v g o s p o d a r s t v u : v k o ­v i n s k i s t r o k i j e p r o s t i h 75 učnih mes t , k j e r p a n i s o za je te možnosti v p i s a v Železarski izobraževalni c e n t e r J e s e n i c e , n i t i v p o k l i c n o šolo p r i ŠC I s k r a K r a n j . V e l e k t r o s t r o k i je p r o s t i h 20 mest , v g o s t i n s k i 90 mes t z a k u h a r j e i n n a t a k a r j e , v l e s n i s t r o k i 27 mes t za m i z a r j e i n i n d u s t r i j s k e m i z a r j e , v t r g o v i n i 42 mest , v t e k s t i l n i s t r o k i 20 mes t za i n d u s t r i j s k e šivilje i t d . V s e h p r o s t i h učnih mes t j e 315, o d t eh 111 z a d e k l e t a .

Ce p r i m e r j a m o števi lo odločenih učencev za p o k l i c n e šole (108), l a h k o u g o t o v i m o , d a n a p r i m e r n i t i z v s e m i razpoložl j iv imi f a n t i he b i b i l o mogoče p o k r i t i v s eh p r o s t i h učnih m e s t v k o v i n s k i s t r o k i ; v sa d e k l e t a p a n a p r i m e r ne zadoščajo p o t r e b a m t r g o v i n e a l i g o s t i n s t v a .

O b k o n c u l a h k o u g o t o v i m o , d a se bo t r e b a za n a ­pre j t r u d i t i , d a u s k l a d i m o c e l o t n o mrežo šol s po­t r e b a m i združenega d e l a . O d m l a d e generac i j e , k i se vključuje v šole, ne m o r e m o pričakovati rešitve ze lo perečega p r o b l e m a p o m a n j k a n j a učencev v gospodar ­s t v u . D o k l e r so z m o g l j i v o s t i štiri letnih šol t a k o v e l i k e , d a se l a h k o večina osmošolcev, k i želi v te šole, t j a t u d i d e j a n s k o vključi, bo z a n i m a n j e z a te šole še v e d n o k l j u b p o k l i c n e m u u s m e r j a n j u večje k o t z a d v o -i n t r i l e t n e šole. M e n i m o , d a bo t a n e s k l a d j a možno učinkoviteje reševati šele, k o bo zaž ive lo u s m e r j e n o izobraževanje , , M a g d a J e n s t e r l e

KRANJ — V novem stanovanjskem naselju na Planini pravkar gradijo tudi garaže — Foto: F. Perdan

Pod gorenjskim poprečjem

Trž ič — Z a p o s l e n i Trž ičan j e l a n i poprečno mesečno zaslužil 3812 d i ­n a r j e v k a r j e za d o b r i h 14 o d s t o t k o v več k o t l e t a 1975. P r e j e m k i zapos l e ­n i h v g o s p o d a r s t v u so b i l i nižji i n so znašali poprečno n a mesec 3738 d i ­n a r j e v i n v p r i m e r j a v i s p r e d l a n s k i m l e t o m p o r a s l i z a 14 o d s t o t k o v v družbenih d e j a v n o s t i h p a j e znašal l a n i poprečni mesečni o s e b n i d o h o ­dek 4845 d i n a j r e v a l i za d o b r i h 20 o d s t o t k o v več k o t l e t a 1975.

V Trž iču u g o t a v l j a j o , d a so o s e b n i d o h o d k i z a r a d i s labega gospodar ­skega položaja naraščali »p rev idno « . L a n s k i o s e b n i d o h o d k i T r ž i čanov so b i l i po p o d a t k i h Službe družbenega k n j i g o v o d s t v a p o d poprečno r a v n i j o mesečnih p r e j e m k o v n a G o r e n j s k e m i n v r e p u b l i k i . O m e n j e n o z a o s t a j a ­n j e se vleče že n e k a j l e t , v e n d a r se i z l e t a v l e t o zmanjšuje. Z a zda j znaša r a z l i k a o k r o g šestih o d s t o t k o v . Poprečni mesečni o s e b n i d o h o d e k z apos l enega G o r e n j c a znaša v gos-s p o d a r s t v u 3857 d i n a r j e v , v družbe­n i h d e j a v n o s t i h p a 4408 d i n a r j e v .

- j k

iz glasil delovnih organizacij

BE10 •ZIMUJE D O B R A P R O D A J A

ŽIRI - Februarja so v žirovaki tovarni obutve A lp ina prodali v maloprodajni mreži 65.000 parov obutve, kar je za 30 od­stotkov več kot v enakem obdobju lani. Marca pa je bilo prodanih 83.000 parov ali za 23 odstotkov več kot pred letom dni . Zaloge izdelkov ob koncu marca so bile v A lp in i v primerjavi z lanskim letom kol i ­činsko manjše za 9 odstotkov, vrednostno pa za 1 odstotek.

V E L I K P R I S P E V E K K R A Z V O J U K R A J A

2IRI - Tovarna obutve A lp ina je v 30 le­tih svojega obstoja izredno veliko pripo­mogla k hitremu napredku in razvoju Zirov. A lp ina je bila glavni nosilec finan­ciranja pri komunalnem urejanju kraja, kolektiv pa že vsa leta izdatno podpira tudi mnoga športna in kulturna društva ter ustanove s tega področja.

A K T I V N I BORCI Na pobudo občinskega odbora ZZB NOV

je bil lani tudi v A lp in i ustanovljen aktiv ZZB NOV . Ob ustanovitvi je aktiv imel 47 članov, danes pa j ih je ie 38. Odbor aktiva skrbi predvsem za reševanje social­nih problemov borcev in reševanje sta­novanjskih vprašanj svojih članov. Zal pa borci opažajo, da nikakor ne morejo najti prave povezave z drugimi družbenopoli­tičnimi organizacijami v podjetju.

Kamniške novice

L A D J A » K A M N I K « - Splošna p l o v b a i z P i r a n a j e n a J a p o n s k e m naročila i n s p l o v i l a l ad j o z i m e n o m K a m n i k a . Splošna p l o v b a j e p o v a ­b i l a n a J a p o n s k o t u d i b o t r o i z K a m ­n i k a . Skupščina občine j e z a s p l o v i -tev lad je p r i s p e v a l a simbolično d a ­r i l o , m a j o l i k o , i z d e l a n o v S v i t u . Kamničan i p red laga jo , d a b i v l a d i j ­s k i h p r o s t o r i h r a z s t a v i l i i z d e l k e kamniškega g o s p o d a r s t v a i n s l i k e kamniških turističnih i n z g o d o v i n ­s k i h " z n a m e n i s t o s t i . L a d j a » K a m n i k « bo v mat ično l u k o p r i p l u l a a v g u s t a l e tos .

V R T E C V K O M E N D I - S k u p ­nos t otroškega v a r s t v a i z kamniške občine j e že z a g o t o v i l a d e n a r z a g radn j o otroškega v r t c a v K o m e n d i . T u d i zemljišče bo k m a l u o d k u p l j e ­no , M a r l e s i z M a r i b o r a p a i z d e lu j e g radbene načrte. Pričakujejo, d a bodo v r t e c začeli g r a d i t i m a j a , k o n e c letošnjega l e t a p a b i začel o b r a t o ­v a t i . P r e b i v a l c i K o m e n d e te r ja jo t u d i čimprejšnji začetek r egu lac i j e h u d o u r n e g a p o t o k a R e k a , k i p o p l a v ­l j a i n povzroča škodo v K o m e n d i .

t - V

Š O L A N A D U P L I C I C A K A -N a D u p l i c i i n v Šmarci j e pogos to slišati p r i p o m b e n a račun p r e m a j h ­ne o s n o v n e šole D u p l i c a i n m a n j k a ­joče t e l o v a d n i c e . N a izobraževalni s k u p n o s t i po j a sn ju j e j o , d a j e n a p r v e m m e s t u i z g r a d n j a c e n t r a z a u s m e r j e n o izobraževanje, n a d r u g e m m e s t u p a d o g r a d i t e v o s n o v n e šole n a D u p l i c i . Z i z g r a d n j o c e n t r a bodo n e k a t e r e o s n o v n e šole, m e d n j i m i t u d i dupliška, r a z b r e m e n j e n e .

O B R A T D R U Ž B E N E P R E H R A ­N E — V K a m n i k u so se s e s t a l i p r ed ­s t a v n i k i o r g a n i z a c i j združenega d e l a i n t e m e l j n i h o r g a n i z a c i j , k i so i z vo ­l i l i o d b o r za razreševanje p r o b l e m a ­t i k e družbene p r e h r a n e v občini. O d b o r se j e o b v e z a l i z d e l a t i časovni p l a n i z g r a d n j e o b j e k t a i n o b l i k o v a t i k r i t e r i j e za z a g o t a v l j a n j e d e n a r j a za i z g r a d n j o kamniškega o b r a t a druž­bene p r e h r a n e .

P o o b v e s t i l i h kamniške občine J . Košnjek

KOVINSKO P O D J E T J E K R A N J Sučeva 27 objavlja naslednja prosta delovna mesta

5 K V ključavničarjev y

Pogoj : p o k l i c n a šola

5 PU ključavničarjev z nekajletno prakso

5 NK delavcev za priučitev

Z a v sa n a v e d e n a d e l o v n a mes ta veljajo še nas l edn j i pogoj i : — p o s k u s n a d o b a 3 mesece — de l o j e d e l n o t u d i n a t e r e h u — s t a n o v a n j n i n a v o l j o — O D po s a m o u p r a v n e m s p o r a z u m u o o s n o v a h i n m e r i l i h z a d e l i t e v

o s e b n i h d o h o d k o v i n d r u g i h p r e j e m k o v de l a v c e v . R o k pr i j ave na ob javo p r o s t i h mest je 8 d n i .

J

U B R A N K O N C E R T V G R A J S K I K A P E L I

S k o f j a L o k a — V sobo to , 14. m a j a , j e b i l v g r a j sk i k a p e l i n a loškem g r a d u v Škof j i L o k i i z r e d n o u s p e l k o n c e r t a k a d e m s k e g a k o ­m o r n e g a z b o r a » L o k a « i z Škofje L o k e . P e v c i so p o d v o d s t v o m d i r i g e n t a J a n e z a Močnika i z v a j a l i d e l a s k l a d a t e l j e v J a c o b u s a G a l l u s a , O r a z i a V e c c h i j a , S e r g e j a Žarova, S a m a Vremšaka, Štefana G a j d o v a , V i n k a Z g a n c a , B o r i v o j a Simiča, L u k e K r a m o l c a , L o j z e t a Lebiča, R a d o v a n a G o b c a , Z d r a v k a Švikaršiča, O s k a r j a D e v a t e r P a v l a K e r n j a k a . V s e letošnje j u b i l e j e p a so Škofjeločani počastili z u v o d n o p e sm i j o »Pesem o T i t u « R a d a S i m o n i t i j a . Z b o r j e p r i te j p e s m i n a k l a v i r j u s p r e m l j a l p i a n i s t T o n e Potočnik z B u k o v i c e v Selški d o l i n i , c e l o t e n p r o g r a m p a j e p o v e z o v a l gledališki i n f i l m s k i i g ra l ec Jože Z u p a n . G r a j s k a k a p e l a j e b i l a t o k r a t v e l i k o p r e m a j h n a , d a b i l a h k o sp r e j e l a števi lne o b i s k o v a l c e .

- jg

R A Z S T A V A T I T O V S L O V E N I J I J e s e n i c e — V pe tek , 13. m a j a , so v K o s o v i graščini n a J e s e n i c a h

o d p r l i r a z s t a v o T i t o v S l o v e n i j i , k i s t a j o p r i p r a v i l a M u z e j l j u d s k e revo­l u c i j e S l o v e n i j e v L j u b l j a n i , Tehniški m u z e j železarne J e s e n i c e i n o d b o r z a m u z e j d e l a v s k e g a g i b a n j a n a J e s e n i c a h . R a z s t a v o so p r i p r a v i l i ob 4 0 - l e t n i c i u s t a n o v n e g a k o n g r e s a K P S i n p r i h o d a T i t a n a čelo K P J t e r 85 - l e tn i c e T i t o v e g a r o j s t v a . D . S .

Razstava v galeriji loškega muzeja

Samorasli bojevnik Pri Založbi Borec so izšla izbrana dela Toneta Svetine — Ognjeni plaz, romansirana kronika Jurišnega bataljona XXXI. divizije NOV in POJ — Pisatelj pripravlja knjigo o Titu in lovu ter

novo delo Krvava plima »Marsikdo si želi pisati, precej Slovencev pesni. Slovenski značaj

je pač tak, da smo rahlo melanholični, v razpoloženju med otožnostjo in žalostjo. Sam sem začel v partizanih, z nekaj pesmimi, a sem spoznal, da sem epik in se že tedaj odločil napisati knjigo o borcih, ki so padli. Nedvomno pa so bili prvi zametki moje poznejše poti že kar v osnovni šoli, ko sem najbolje napisal prosti spis Moj pogovor z vijolico. Nadučitelj Ivan Gradnik je pohvalil: »Ma fantič, ma ti si zaslužil nagrado, ma ti boš še pisatelj.« Dobil sem peresce ...

V s a k d o i m a sposobnost umet n iškega izražanja, le r a z v i t i ga

Srečanje z d e l i s l i k a r j a iz p o b r a ­t enega m e s t a S m e d e r e v s k e P a l a n k e n i p r v o srečanje s tamkajšnjimi s l i ­k a r j i , t o d a t o k r a t se n a m v Škofji L o k i prvič p r e d s t a v l j a Z i v o s l a v Majatovič-Zile s s a m o s t o j n o r a z s t a ­vo. S l i k e , s k a t e r i m i se s l i k a r p r ed ­s t a v l j a n i s o v e l i k e po f o r m a t u , pre je so t o m i n i a t u r e , p o l n e t e m n e tišine m z a m o l k l o zvočne k o t šumadijska jesen . R e s je, d a j i h težko s i s t e m i z i -r a n o polož imo v k a k p r e d a l sodob­n i h — i z m o v , k e r so p o l n e n e k o l i k o s t i l i z i r a n e g a s l i k a r s t v a , t r a d i c i o n a ­l i z m a , a v e n d a r M i j a t o v i d z n j i m i i z ­povedu je s l i k a r j a , k a t e r e g a značil­n o s t i so b l a go vese l značaj s prepričanjem, d a j e poe z i j a b i s t v o u m e t n o s t i .

Čeprav j e Mi ja tov ičeva s l i k a spo­četa v k o n k r e t n i d a n o s t i n a r a v e , m o t i v u , k i ga n a s l o v s l i k e n a r a v n o s t pesniško oživlja, j e t o s l i k a r s t v o bo l j e v o k a c i j a k o t p a d e j a n s k i posne t ek n a r a v e , je ra je s a m o občutek k o t go la s t v a r n o s t . S p r a v o s l i k a r s k o z a v z e t o s t j o u s t v a r j a s l i k e — m i n i ­a t u r e , k i so p o l n e posebne nos ta l g i j e , d a b i se d o k o p a l do b i s t v a šumadij-ske p o k r a j i n e i n to ne, k o t že rečeno, z verističnim p o s n e m a n j e m m o t i v a , temveč d a b i ga p o d a l k o t p r i v i d , k o t s l u t n j o m e h k o r a z p o t e g n j e n i h vzpe­t i n in r a v n i c . N j e g o v e s l i k e p r a v z a t o n i s o p o s l e d i c a s t roge i n p u r i -t a n s k o r a z u m l j i v e poez i je , a m p a k so

v o s n o v i p o m l a d i občutek živl jenja, k i u s m e r j a s l i k a r j e v o p a l e t o i n čopiče, s t i l i n s t r u k t u r o . M i j a t o v i d j e v b i s t v u i n t i m i s t i n častilec lepe, p r i s t n e i n v p o l n i h r j a v i h t o n i h izražajoče se asoc iac i j e .

Z a t o se M i j a t o v i d poslužuje s l i ­k a r s k e g a r o k o p i s a , k i b i b i l l a h k o po s v o j e m z u n a n j e m v i d e z u b l i z u in fo r -m e l a . T o ^ s o močne po teze s čopičem z gosto b a r v o , k i pušča plastično re l j e fne s l edove n a površini s l i k e . T a k o u s t v a r j e n o t k i v o n a površini odseva o s v o b o j e n o s ve t l obo , k a r da je s l i k i , k i se s i cer pog r e za v temačnost, poseben i n značilen luminističen k a r a k t e r . H k r a t i s t e m z u n a n j i m i n v i d n i m n a n o s o m s l i k a r s t o p n j u j e t u d i n o t r a n j o a l i d r a m a ­turško n a p e t o s t s p o n t a n e g a s l i k a r j a , k a r b i l a h k o o p r e d e l i l i s t e m , d a j e f o r m a pogo j ena z občutjem i n ne občutje s f o r m o . I n t u d i pejsaž i m a vse te k a r a k t e r i s t i k e : s l i k a r ga ne s u g e r i r a n i t i s črto i n ne s p o s t o p k o m a m p a k z b a r v o , t o n o m , k i i m a v e d n o določeno s v e t l o b n o v r ednos t . P r a v R e n o i r s k o je n a g n j e n k n e p r a v i l ­n o s t i m i n i z o g i b a se »dovršenih« o b l i k , » večn ih « p r i n c i p o v in vse t o o d k r i v a s l i k a r j e v o s e n z i b i l n o s t t e r l j u b e z e n za s l i k a r s k o m a t e r i j o , k i p u l z i r a i n k i n i m a končne f o r m e t a k o ne v n a r a v i k o t t u d i ne v do­mišljiji.

A . P a v l o v e c

m o r a . P i sa te l j u pa je po t reben ta lent , sposobnost doživl janja, vz t ra jno delo , o g r o m n a energ i ja . Petna j s t let sem p i sa l U k a n o , po v s a k i kn j i g i s em b i l do k r a j a te­l esno izčrpan, m o r a l sem v bo l ­n i co . D u h s ledi , h i t i napre j , te lo ne zmore nepres tanega , n e p r e k i ­n jenega n a p o r a , zboli , « p r a v i T o n e S v e t i n a - V o j k o , z n a n i n p r i ­z n a n p i s a t e l j , r o j en l e t a 1925 n a B l e d u , bo rec , p a r t i z a n . P i s a t i j e začel l e t a 1950, črtice, z v o j n i m i i n l o v s k i m i m o t i v i i n j i h o b j a v l j a l v različnih r e v i j a h . L e t a 1957 j e izšla Lovčeva hči, za n o v e l o Špikova s l ed je p re j e l n a g r a d o L o v s k e zveze , v r s t o p o h v a l z a z b i r k o n o v e l O r l o v o gnezdo , z a epsko t r i l o g i j o U k a n a p a je pre j e l p r v o K a j u h o v o n a g r a d o , Prešernovo n a g r a d o G o r e n j s k e , n a ­g rado Prešernovega s k l a d a S R S t e r n a g r a d o V s t a j e s l o v e n s k e g a n a r o d a , p l a k e t o J N A i n p l a k e t o V a r n o s t i S R S . L e t a 1970 j e i z d a l k r a t k o k r o n i k o N O B v b o h i n j s k i i n b l e j s k i k o t l i n i p od n a s l o v m Rdeči sneg T r i ­g l a va . Založba K o m u n i s t je i z d a l a z b i r k o esejev o v o j n i t e r m o n o g r a f i j o s k u l p t u r P o e z i j e u p o r a . C a n k a r j e v a založba j e i z d a l a r o m a n S t e n a , P r e ­šernova družba r o m a n U g a s l o ogn j i ­šče, Državna založba p r i p r a v l j a r o m a n Z e n i c a s o n c a . V slovaščino so p r e v e d l i L o v č e v o hči i n O r l o v o gnez­do , U k a n o p a v skrbohrvaščino, r u ­ščino i n češčino, v o d l o m k i h p a v poljščino. O b j a v l j a l i so j o P r i m o r s k i d n e v n i k , S l o v e n s k i v e s t n i k , g l a s i l o ameriških S l o v e n c e v v C h i c a g u , k o t s l i k a n i c o p a P i o n i r s k i l i s t . Z d a j p r i ­p r a v l j a obširen r o m a n K r v a v a p l i m a te r k n j i g o T i t o i n l ov .

U K A N A - O S M I N A T I S » T o v a r i š S v e t i n a , k a t e r a de la

je p o n o v n o i zda l a Za ložba B o ­rec?«

r

Grupno delo z učenci

šolska s v e t o v a l n a služba p r i reševanju v z g o j n i h p r o b l e m o v učencev n u j n o sode lu j e z učitelji i n starši. N a t a k o v e l i k i šoli k o t j e naša, (šola L u c i j a n S e l j a k v K r a n j u ) , j e nemogoče s a m o z i n d i v i d u a l n i m p r i s t o ­p o m reševati v z go jno i n učno p r o b l e m a t i k o učencev. T a k o s m o n a začetku svo jega d e l o v a n j a n a šoli i z v a ­j a l i s t a l n e a k c i j e i n d i v i d u a l n e g a s v e t o v a n j a učencem, učiteljem in staršem. R e z u l t a t i naših p r i z a d e v a n j so b i l i večinoma p o z i t i v n i , večkrat pa t u d i n e u g o t o v l j i v i in t u d i n e g a t i v n i . M a r s i k a t e r i učitelj je s p r v a m i s l i l , d a m u b o m o po n e k a j k r a t n i h o s e b n i h p o s v e t o v a l n i h r a z g o v o r i h z učencem le-tega p o v s e m »pozdrav i l i « . P o z a b l j a l i p a so n a to , d a j e učenec član r a z r e d n e g a k o l e k t i v a i n d a je učitelj učencu bližji k o t p a šolski s v e t o v a l n i de l avec . Z a t o s m o vse bo l j s p o z n a v a l i , d a je največkrat n e s m i s e l n o o b r a v n a v a t i učenca v p i s a r n i , k o b i v e n d a r l e l a h k o z reševanjem p r o b l e m o v tega p o s a m e z n e g a učenca v zgo jno v p l i v a l i n a c e l o t e n raz­red, a l i p a b i ce l r a z r e d l a h k o p revze l ob reševanju p r o b l e m a p o s a m e z n e g a učenca v logo v zgo j i t e l j a .

Naša po t j e od tega s p o z n a n j a p e l j a l a v r a z r e d , osebno s v e t o v a n j e učencem pa s m o obdržali le v p r i ­m e r i h , k o so se n a m p r o b l e m i zde l i , d a so le za »štiri oči« ter p r i reševanju čustveno ter v z go jno pogo j en ih m o t n j a h učencev.

K o nas učitelj s e z n a n i s p r o b l e m o m , k i muči učenca a l i z a d e v a g r u p o učencev, p r e d l a g a m o , d a p r i p r v i r a z r e d n i u r i s k u p a j z učenci o b r a v n a v a m o p rob l e ­m a t i k o . Takšni r a z g o v o r i p o t e k a j o t a k o , d a se učenci r a z v r s t e v s v o b o d n o g rupo , šolski s v e t o v a l n i d e l a vec p a j i h na jp r e j s e z n a n i z načinom s o d e l o v a n j a v razgo­v o r u . V s e b i n o r a z g o v o r a razčleni r a z r e d n i k . N a m e n r a z g o v o r a je , d a člani g rupe o d k r i t o po v edo s vo j a m n e n j a , stališča i n čustva. V o d j a g rupe (šolski sve­t o v a l n i de lavec , kasne j e l a h k o t u d i učitelj a l i učenec) s t o j i p r i t e m r a z g o v o r u n e k o l i k o v o z a d j u i n prepušča g l a v n o besedo g r u p i . D o s t i k r a t j e u s p e h že v t e m , d a učenci povedo , ka j m i s l i j o , svo j e odnose i n težave. T a k o n a s t a n e g r u p n a d i n a m i k a — m e d s e b o j n o v p l i v a ­n je m e d člani g rupe . P o g o v o r j e včasih m i r e n , včasih p a čustveno n a p e t i n večkrat zg l eda , k o t d a se učenci m e d seboj p r ep i r a j o . V o d j a g rupe m o r a p o d p r e t i posa ­m e z n i k a , d a do k o n c a pove , k a r m u d e l a težave. V o d j a m o r a p o m a g a t i učencem r a z v i j a t i l a s t n e n a z o r e , z a t o m o r a z a v z e t i a k t i v n o , k o n s t r u k t i v n o stališče do n j i h . O s t r a d i s k u s i j a i n n a s p r o t o v a n j e je m n o g o boljše, k o t p a p a s i v n o sp r e j eman j e . Še v e d n o se i z o g i b a m o , d a b i prišlo do n a s p r o t o v a n j a m e d učencem in učitel jem. V e d e t i m o r a m o , d o k l e r b o s t a n a s p r o t n i k a spoštovala d r u g d rugega , b o d o t a k a n a s p r o t o v a n j a v e d n o k r e a t i v ­n a . V o d j a g rupe s p r o t i p r e d l a g a rešitve i n zaključke.

O b k o n c u m o r a j o i m e t i učenci občutek, d a so z raz ­g o v o r o m n e k a j p r o b l e m o v rešili.

Z a učence so takšne r a z r e d n e u r e privlačne že za t o , k e r j e v r a z r e d u po l eg r a z r e d n i k a še n e k i d r u g i pedagoški d e l a v e c (t. j . de l avec šolske s v e t o v a l n e služ­be) i n k e r gre s k r a t k a za drugačno sode l o van j e k o t p r i p o u k u . Učenci želi jo, d a so upoštevani k o t o sebnos t i , d a povedo l a s t n a m n e n j a , so kritični i n samokritični. I n vse t o j i m takšna r a z r e d n a u r a omogoča. K e r se učenci s a m i m e d seboj kritično ocen ju j e j o , z a t o j ih to obvezu je , d a v n a p r e j ne p o n a v l j a j o i s t i h n a p a k k o t dos le j . P r i n a s l e d n j i h srečanjih p r e v e r i m o , če se je s t a ­nje v r a z r e d n i s k u p n o s t i ka j izboljšalo in v n a p r e j vse­b i n a naših r a z g o v o r o v pos t a j a vse m a n j v e z a n a zgol j n a učno p r o b l e m a t i k o , pač pa še n a d r u g a z a n i m a n j a učencev (npr . o d n o s i m e d starši in učenci, odnos i m e d s p o l o m a , vprašanja s v e t o v n o n a z o r s k e u s m e r i t v e člo­v e k a i td. ) .

Takšen način s k u p i n s k i h r a z g o v o r o v n a r a z r e d n i h u r a h je o b e n e m najboljša p r i p r a v a učencev in t u d i učiteljev p r i u v a j a n j u oddelčnih kon f e r enc .

S e v e d a je g r u p n o de lo s c e l o t n i m r a z r e d o m težko i z v e d l j i v o v s k l a d u /. v s em i p r i n c i p i g r u p n e d i n a m i k e , k e r je na j bo l j učinkovita g r u p a do pe tna j s t učencev. N a naši šoli z a t o p o t e k a g r u p n o de lo z učenci t u d i i z v en r a z r e d n i h ur , p r e d v s e m po i n i c i a t i v i r a z r e d n i k o v i n učencev, in t u d i s a m i h šolskih s v e t o v a l n i h de l avcev . T a k o so učenci 7. r a z r e d o v p r e d l a g a l i več r a z g o v o r o v o o d n o s i h m e d s p o l o m a . Z učenci 4. r a z ­r eda i m a m o že več let »šolo za ž iv l jenje « , v k a t e r i se p o g o v a r j a m o o vprašanjih, k i j i h p o s t a v l j a j o učenci s a m i .

Učence, k i so v r a z r e d u o s a m l j e n i , vkl jučimo v g r u ­po z a t o , d a navežejo s o c i a l n e s t i k e s součenci i n se p r e k o n j i h p o s t o p o m a vključijo v r a z r e d . Učenci, k i so n e r e d n i p r i šolskem d e l u , i n se ne zna j o učiti, se v g ru ­p i učijo, k a k o se je t r e b a učiti. Učenci z v e d e n j s k i m i težavami n a p o d o b e n način o d k r i v a j o v z r o k e s v o j i h težav in načine reševanja l e - t eh . Z l a s t i nesproščene, z a v r t e učence občutek v a r n o s t i v manjši s k u p i n i bo l j m o t i v i r a za boljše sode l o van j e in večje i n t e l e k t u a l n e napo r e .

K e r j e p o t r e b a po p r i p a d n o s t i e n a i z m e d o s n o v n i h č lovekovih po t r eb , l a h k o g r u p n o de lo z učenci u p o ­r a b l j a m o za s p o d b u j a n j e v eden ja učencev in učenja. O t r o k a i n t e r e s za l a s t n o v l ogo v g r u p i s p o d b u j a a l i z a v i r a , u k a z e sošolcev raje i z p o l n j u j e k o t u k a z e učite­l j a . T o r e j o b s t a j a n e k i »grupni prit isk«, k i ga m o r a z n a t i v o d j a u s m e r i t i t a k o , d a doseže s o c i a l n o s p r e m e n l j i v e c i l j e . P o s e b n o j e p o m e m b n o , d a dv i gne ­m o položaj v očeh součencev t i s t i m o t r o k o m , k i so učno neuspešni, čustveno a l i v eden j sko m o t e n i . Boljša p r i l a g o d i t e v t a k i h učencev v r a z r e d n i g r u p i i m a za pos l ed i co d v i g m o t i v a c i j e i n i n t e r e s a za de l o i n manjšo p o t r e b o po i s k a n j u l a s t n e u v e l j a v i t v e s problematič­n i m v e d e n j e m k o t dos l e j .

M a r i j a T O M E , , šolski pedagog

» V odlični i z d a j i so z a r a d i z a h t e v tržišča izšle: U k a n a , O r l o v o gnezdo i n O g n j e n i p l a z . O g n j e n i p l a z , ro­m a n s i r a n a k r o n i k a Jurišnega b a t a ­l j o n a X X X I . d i v i z i j e N O V i n P O J , je. i z h a j a l v L j u b l j a n s k e m d n e v n i k u . O r l o v o gnezdo p a j e zgodnejše de lo . V i z b r a n a d e l a n i vključen z n a n i r o m a n S t e n a , k e r je izšel p r i C a n ­k a r j e v i založbi že v četrtem n a t i s u i n j e p r a v t a k o d o s t o p e n . T a k o bo l j u b i t e l j e m l e tos n a vo l j o šest m o j i h k n j i g z o k o l i štiri tisoč s t r a n m i ob­sega. U k a n a je že v o s m e m n a t i s u , beleži 50.000 i z v o d o v , a še v edno j e prece j z a n i m a n j a z an j o . U k a n a do­k a z u j e , d a se n a p o v e d i n e k a t e r i h s k e p t i k o v , d a p r i nas n i t o l i k o z a ­n i m a n j a z a v o j n o l i t e r a t u r o , n i so uresničile.

» U k a n o zelo dob ro spre jema tud i tu j ina ; p reva j a se, doživl ja uspeh za u s p e h o m . K je je b i l a najbol je sprejeta?«

»Mis l im, d a je b i l o z a n i m a n j a z a n j o p o v s o d k a r prece j . P r e v o d p r v e kn j i g e j e izšel v M o s k v i v 100.000 i z v o d i h . I z r e d n o v e l i k u s p e h j e doživela n a Češkem, l e tos p a j e po p e t i h l e t i h v B e o g r a d u izšel v t r e h k n j i g a h t r e t j i d e l U k a n e , k i n o s i n a s l o v Z a n k e . P o l e g o s t a l i h pre­vodov , t u d i n a P o l j s k e m , na j b i se p r e v e d l a t u d i v nemščino. H o t e l i p a so j o krajšati, s p r e m i n j a t i , z a t o se n i s e m moge l s t r i n j a t i i n p r e v o d a ne bo . M i s l i m , d a j e ze lo b r a n a p red ­v s e m v S o v j e t s k i z v e z i , k a j t i mo ­s k o v s k a t e l e v i z i j a j e p r ed n e d a v n i m p o s n e l a odda jo , v k a t e r i s e m od ­g o v a r j a l n a vprašanja o U k a n i .

» P r e v e d e n e so b i le tud i vaše druge knj ige ; de la so i zha ja la v števi lnih časopis ih. P a v e n d a r je p r a v U k a n a i z r edno delo , najbolj p o p u l a r n o tud i , zato se je p r i p r a ­v l j a l a te lev iz i j ska nada l j e v anka . K d a j bo na m a l i h zaslonih?«

»Še v e d n o j e v p r o g r a m u R T V L j u b l j a n a , s c ena r i j p r i p r a v l j a I v a n Ribič . D e l a k a s n i j o , u p a m pa , d a j o b o m o nekoč g l eda l i . Z a v e d a t i p a se j e t u d i t r e b a , d a je de l o i z r e d n o z a h t e v n o , d rago . S a m m e n i m , d a j e bo l je , d a j e n i , k o t p a d a b i b i l a s l a b a . O b e n e m p a s e m prepričan, d a s m o S l o v e n c i s p o s o b n i t u d i n a takšen način d o b r o p r i k a z a t i vse t raged i j e i n s t r a h o t e uničevalne vojne.«

» I z r edno pr iv lačna , poučna je b i l a tud i v o b l i k i s l ikanice. «

»Sl ikanica j e šest l e t i z h a j a l a v P i o n i r s k e m l i s t u ; p r i p r a v i l j o je a k a d e m s k i s l i k a r Štefan P l a n i n e . M l a d i n s k a k n j i g a se p r i p r a v l j a , d a j o bo i z d a l a v knjigi.«

S P O M E N I K D E L A V C U , A L P I N I S T U

» R o m a n S t e n a je b i l i s k a n šestkrat , ob jav l jen v d v e h časo ­p i s i h . K a j n a m sporoča?«

» R o m a n u so n a p o v e d o v a l i , d a ne bo b r a n , k e r je a l p i n i s t o v m a l o , l j u d i p a ne z a n i m a takšna v s eb ina . B i l j e res t i s k a n šestkrat, k a r ob v s em d r u g e m t u d i d o k a z u j e , d a s m o p l a ­n i n s k i n a r o d , d a n a m je v s e b i n s k o b l i z u . J u n a k Joža C o p , de lavec , jeseniški železar, v z o r e n a l p i n i s t s v e t o vnega s l ovesa , se j e v s vo j i z l a t i n a v e z i e n a k o v r e d n o b o r i l , n e u k l o n ­l j i v o b o r i l s s t e n a m i . P r i h a j a l j e i z d e l a v s k e g a o k o l j a , se v g o r a h sreče­v a l z i n t e l i g e n c o i n j i b i l e n a k o ­v r eden . V h r i b e j e n o s i l živl jenjsko v e d r i n o , l j u b i l T r i g l a v , s l o v e n s k i s i m b o l . Č lovek j e r o j e n za bo j v družbi, sporoča k n j i g a , z a bo j s sa ­m i m sebo j , ne smeš k l o n i t i , z v z t r a j ­n o s t j o j e t r e b a p r i t i d o cilja.«

» P r i v l a č n o O r l o v o gnezdo po ­nujajo le po l i ce v knj ižnicah. Zda j so črtice i n nove le v o k v i r u I z b r a n i h de l . K a k š n a je v seb i ­na?«

»Or l ovo gnezdo j e i z b o r p r v i h n o v e l i n črtic. I z n j i h odseva o d n o s d o n a r a v e , l o v a , gora . Z a Špikovo s l ed s e m d o b i l n a g r a d o l o v s k e o rga ­n i z a c i j e , z a n i m i v e p a so t u d i r a z n e no v e l e o živl jenju živalstva v t r i g l a v s k e m p o g o r j u . I m a j o s vo j o s i m b o l i k o k o t O r l o v o gnezdo , Čreda brede r e k o i n os ta l e . Špikova s l ed g o v o r i o T r e n t a r j u , s t a r e m l o v c u , k i se p o d a n a l o v z a g a m s e m - s a m o t a r -j e m , gc. u p l e n i , a ga z a l o t i snežni v i h a r . P r i k a z a n a j e b o r b a z n a r a v o . T r e n t a r j u t ro f e j a g a m s a os tane , b o j i m a n e k .smise l , . n i le s a m o bo j .

Pisatelj Tone Svetina

T o n e S v e t i n a : Mrlič je plen živih, pravi Sartre. Vsi tisti, v bo­jih preminuli, ki jih preživeli ne bodo vzeli s seboj na ladje spo­mina, bodo utonili v morju poza­be, kot da jih nikoli ni bilo.

T o n e S v e t i n a : U t v a r a j e laž, k i j o proglašamo z a r e sn i co , d a n a m blaži živl jenje. T o d a k d o r v a r a sebe, ga b o d o z l a h k a pre ­v a r a l i d r u g i . Človek obračunava s č lovekom, n a r a v a p a bo o b r a ­čunala z l j u d m i .

T o n e S v e t i n a : Sovraži vas celo kamenje, drevje in psi! Na­rod, ki ne prizna poraza, ne more biti premagan. Lahko ga uničijo, toda premagajo ne!

Črt ice i n nove l e povedo , d a se človek ne sme o d t r g a t i od n a r a v e , k a j t i n a ­r a v a je s i l a , k i t i d a moči v še t a k o b r e z u p n i h položajih. N o t r a n j e r av ­noves j e človeka p r i h a j a i z n a r a v e , k i j e v b i s t v u harmonična, k r i z a p a p r i ­h a j a iz družbe, k e r se p o s a m e z n i k ne z n a a l i ne m o r e u s k l a d i t i z njo.«

V O D I L O J E R E S N I C A »Ogn j en i p laz je novo de lo ,

k r o n i k a ju r i šnega bata l jona . K a j b o m o b r a l i v t em romanu?«

»Kn j i ga je m o z a i k neštetih z god i i i n u s o d , p r i p o v e d j e m n o g o p l a s t n a , v sak b ra l e c bo našel v n je j to , k a r ga z a n i m a . Jurišni b a t a l j o n j e b i l e n o t a , v k a t e r i je komunistična pa r ­t i j a s k u p n o s S k o j e m p o v s e m ures ­ničila o s n o v n i marksistični p r i n c i p e n o t n o s t i vo l j e i n akc i j e i n p r i n c i p e demokratičnega c e n t r a l i z m a . U v e ­l j a v i l a j e moč osvobo j enega č loveka, k i z a v e s t n o d e lu j e z a i n t e r e s k o l e k ­t i v a . O g n j e n i p l a z j e k n j i g a o resnič­n i h m r t v i h i n še živečih b o r c i h , k i j i h o b r a v n a v a m s p r a v i m i a l i p a r t i z a n ­s k i m i i m e n i . J e pričevanje o resnič­n i h d o g o d k i h . . . «

» M o t i v v a m je vo jna , v živl je­n j skem de lu U k a n i i n večini o s t a l i h de l i h . Zaka j? «

»Obremenjen s e m z n j o , v o j n a v b o r c i h n i k d a r ne m i n e . Vrača se v s a n j a h , v s p o m i n i h i n v m i s l i h . T o b o m o b o r c i preživeli t eda j , k o b o m o u m r l i . V e s današnji sve t podoživl ja zda j t r a v m o d v e h v e l i k i h s v e t o v n i h p o k o l o v , p r ve i n d ruge vo jne . K o t p o s a m e z n i k doživl ja psihične pre­trese t a k o se m o r a t u d i č loveštvo d u h o v n o o t r e s t i pos l ed i c , k i j i h j e p u s t i l a o k r u t n o s t . Z a t o l j ud j e bere jo v o j n o o z i r o m a p r o t i v o j n o l i t e r a t u r o , k a j t i p o d z a v e s t n o čuti jo v e l i k s t r a h p r ed n o v o k a t a s t r o f o , k i p a j e l a h k o t a k a , d a bodo živi z a v i d a l i m r t v i m . M o j i r o m a n i so o p o m i n , svarilo.«

» K a j n a s p l o h berejo ljudje; kaj j i m je blizu?«

» N e m a r a j o izmišljotin, posega jo po l i t e r a t u r i , k i i z h a j a i z resn ice . V s e s v e t o v n e uspešnice t eme l j e n a res­ničnih d o g a j a n j i h . M o d e r n a l i t e r a ­t u r a j e hermetična, z a p r t a , s težkim j e z i k o m , k i se ne r a z u m e . V s a k d o r a d bere t i s t o , k a r r a z u m e , b r a n a so vsa t i s t a d e l a k i o b r a v n a v a j o splošne človeške probleme.«

T o n e S v e t i n a je s a m o r a s l i bo j evn ik zato, k e r se vo jna v n jem resnično še n i konča la . T e d a j , ko je tud i njega ho te l a u k l o n i t i , j o je s pozna l , pu s t i l a m u je nezacel jene r ane , iz k a t e r i h še danes k r v a v i , a o b e n e m i m a še o g r o m n o moči , d a se z njo bojuje. O d k r i v a jo z v s e m b e s n i m s o v r a ­š tvom, jo razga l ja , s r amot i . K a j t i r a d i m a n e u m r l j i v o n a r a v o , spo ­štuje dos to jans tvo č loveka ; l jub i vse, k a r vo jna je a l i de hoče izničiti, i z b r i s a t i .

N e bojuje pa se s a m zase. B o r i se s s a m o r a s l o p i s ano besedo, s k i p i , s k u l p t u r a m i . Z umetnos t ­jo , k i n a m je b l i zu , k i n a m je spre jeml j iva . P r i b l i ža n a m jo t ako , d a smo hlastajoče boga ­tejši za r e sn i co o njej, o vo jn i .

I n p r a v v t em oprav l j a S v e t i -n o v a us tva r j a lnos t svoje d r ago ­ceno p o s l a n s t v o . . . D . Sedej

Pomladanski izlet izžrebanih naročnikov Glasa

Š(2. zap is )

e v e d n o p o d v t i s o m pričevanj o b r a t o m o r n i h zločinih n a v r h u sv . U r h a n a d D o b r u n j a -

m i p r i L j u b l j a n i — b o m o h i t e l i n a ­p r e j , p r o t i D o l e n j s k i . S k o z i s t a r o -s l a v n o Štepanjo vas , k i j e zda j p o z i d a n a že s s t o l p n i c a m i , i n H r a -d e c k e g a vas , k i s p o m i n j a n a enega najboljših l j u b l j a n s k i h županov, Prešernovega p r i j a t e l j a , J a n e z a N e p o m u k a H r a d e c k e g a (1775 d o 1846). P e s n i k m u je zložil poseben h v a l n i s one t i n dve t o p l i p r i g o d n i c i . K e r j e b i l s l o v e n s k i m p r e r o d n i m težnjam n a k l o n j e n , ga i m e n u j e Prešeren »domorodca, k i so m u v s i S l o v e n c i hvaležni, k e r so zda j p o t i h n i l e tožbe, d a K r a n j c i po zab ­l j a j o m a t e r S l a v o i n n je govor i co « . — S e v e d a p a tega l j u b l j a n s k e g a župana ne s m e m o z a r a d i podob ­n o s t i i m e n z a m e n j a v a t i z av ­s t r i j s k i m maršalom I v a n o m R a -d e c k v m . K i p a se j e v e n d a r l e do ­t a k n i l naših l j u d s k i h vojaških p e s m i , saj so se p o d n j e g o v i m v o d s t v o m b o j e v a l i t u d i s l o v e n s k i f an t j e , p r ed ­v s e m v s e v e r n i I t a l i j i . I n še t o : maršal R a d e c k v je b i l l a s t n i k g r a d u

Naročnik i

žrebajo

naročn ike

V e n c e l j E l i , K r a n j , S t ruževo 60, je izžrebala nas lednje naroč ­n ike : ,

M o h a r M a r i j a , S tef'et o va 20, Šen­čur; Mohor ič C i l k a , Sev l j e , S e l c a ; Šavs F r a n c , P r e d d v o r 73; J en kole Matevž , N a k l o 116; J e r e b Z d r a v k o , Z i r o v . v r h 10, Žiri; K n e z F r a n c k a , Z g B i t n j e 94, Z a b n i c a ; M urnik S t a n k o , Pa lovče 16, B r e z j e : S k o l i c M a r i j a , st., C e r k l j e U 3 | M a r o l t P e p c a , Prešernova 35, B l e d ; L o g a r M i r k o , J e z e r s k a 116 b, K r an j .

Z nami na Koroško

V p e t k o v i števi lki smo ob ­l j ub i l i , d a b o m o danes ob j av i l i k d o gre z n a m i b rezp lačno n a iz let n a K o r o š k o .

Lo j ze Ška r j a iz K r a n j a je iz naše ka r t o t eke po tegn i l n a ­s lednja na ročn ika : p r v i je J O Ž E S I F R E R , P r a p r o t ? « 8 ; S e l c a , d r u g a p a A N G E L A O R E H A R , P redos l j e 3, K r a n j .

O d h o d bo v soboto , 21. ma j a , ob 7. u r i zjutraj i z p r ed hote l a C R E I N A . N e pozab i te p a vze t i s seboj v e l j a vn i p o t n i l i s t i

s J

v našem Trž iču . Reč i j e t u d i t r e b a , d a j e b i l s t a r i vojščak l j u d o m i l p od ­p o r n i k tržiškega šolstva.

T A B O R S K A J A M A

Naš p r v i n a s l e d n j i c i l j n a p o t i bo ob i sk T a b o r s k e j a m e p r i P o n o v i v a s i ; k a k e 4 k m južno

od G r o s u p l j e g a . S p r v a se j e i m e n o v a l a Z u p a n o v a

j a m a , k e r j o j e 1. 1926 o d k r i l t e d a n j i ponoviški župan J o s i p P e r n e . O n j o j e t u d i o p r e m i l z e l e k t r i k o , u r e d i l p o t i , s t o p n i c e , mostiče i n ga ler i j e — i n še s p r e t n o p r o p a g a n d o za ob i sk j a m e j e i z p e l j a l . A ne le to . T u d i v no v e de le p o d z e m l j a j e p r o d r l i n združil več j a m s k i h d v o r a n v e n o t o .

T a k o j e Z u p a n o v a j a m a a l i k o t se sedaj i m e n u j e T a b o r s k a j a m a (po bl ižnjem h r i b u T a b o r u , 492 m) , r esda manjša k o t P o s t o j n s k a — a j e p r a v t a k o l epa , pač bo l j d r o b e n b i s e r . . . T u j e vse: od k a p n i k o v s t a ­l a k t i t o v i n s t a l a g m i t o v ( s t a l a g m i t j e k a p n i k - n a v z g o r n j i k — stoječ k a p ­n i k , k i r a s t e s s t a l n a v z g o r ; s t a l a k t i t j e k a p n i k - n a v z d o l j n i k , viseč k a p n i k , k i r a s t e s s t r o p a n a v z d o l ) do »pregri­n ja l « , Mat jažev ih »pres to lov « , je­zerc , »s lavnostnih« d v o r a n z a r a z n e n a s t o p e do z a v i t i h l a b i r i n t o v s k o z i h l a d n o podz em l j e . V j a m i L e d e n i c i je l edu i n m r a z a še daleč v po l e t j e d o s t i . N o , na j bo l j e bo, če s i b o m o T a b o r s k o j a m o s a m i og l eda l i . S a j b o m o p r e h o d i l i k a r 600 m e t r o v j a m -s k i h ' p o t i .

V h o d v a n j o j e p r a v romantičen: iz gostega ze l enega b u k o v e g a go zda se­s t o p i m o n a v z d o l , v p o d z e m l j e . . . V g l o b o k o tišino, k i j o b o d o z m o t i l i le naši g l a sov i .

T i k p r e d v h o d o m v j a m o so po o s v o b o d i t v i z g r a d i l i večje gostišče — t u nas bo po v r n i t v i i z j a m e čakalo d o b r o k o s i l o . I n kozarček! ( P r e j p a n i t i k a p l j i c e , d a ne b i k o m u z d r s n i l o v j a m i ! )

I Z V I R K R K E

B ržčas k a r d o b r e vo l j e b o m o v p o p o l d a n s k i h u r a h n a d a l j e ­v a l i po t p r o t i i z v i r u n a j i m e ­

nitnejše d o l e n j s k e r eke K r k e . O d P o n o v e v a s i nas bo c e s t a

v o d i l a s k o z i M lačevo , Zag radec , p o d Žalno, s k o z i Luče do Z n o j i l . T u b o m o z a v i l i n a s t r a n s k o p o t p r o t i i z v i r u z e l ene K r k e .

R e k a j e — seve — p o n i k a l n i c a , k o t večina v o d a n a n o t r a n j s k e m i n d o l e n j s k e m K r a s u . V mogočnem i z ­v i r u p r i d r e v o d a n a d a n k a r v več s t r u g a h . O b i z v i r u K r k e j e t u d i p ro ­s t o r n a p o d z e m e l j s k a j a m a , v k a t e r o so se v času turških n a p a d o v za te ­k a l i okoliški k m e t j e , k a k o r je t o o p i s a l J o s i p Jurčič v p o v e s t i J u r i j K o z j a k , s l o v e n s k i janičar. T a k r a t so ogorčeni k m e t j e i z d a j a l s k e g a P e t r a K o z j a k a , s t r i c a J u r i j e v e g a , v r g l i i z j a m e v g l o b o k o K r k o .

N a d i z v i r o m K r k e j e nekoč s t a l g r a d , k i p a ga j e že 1. 1436 d a l po­rušiti v o j s k o v o d j a C e l j s k i h g ro fov J a n V i t o v e c . Z a t o se k r a j n a d i z v i ­r o m K r k e še d a n e s i m e n u j e G r a d i -ček.

» H R O V A Š K I M A L A R «

K a r p r e s e n e t i bližnja r o m a r ­s k a c e r k e v sv. K o z m e i n D a ­m i j a n a v bližnji v a s i K r k i . N e

le z a r a d i svo j e s t a v b n e mogočnosti , pač p a z a r a d i števi lnih u m e t n i n , k i j i h c e rkev h r a n i : t u so f reske »hro-vaškega malar ja « , k i ga o m e n j a že Pr imož T r u b a r , t u so baročne s l i k e k r o p a r s k e g a r o j a k a J a n e z a Potoč­n i k a ; v e l i k a o l t a r n a p o d o b a j e d e l o Kamnogor ičana M a t e j a L a n g u s a . Več s l i k z a c e r k e v j e n a p r a v i l t u d i kamniški r o j a k M a t i j a Kože l j . O m e ­n i t i v e l j a še podobe t i r o l s k e g a s l i ­k a r j a F e r d i n a n d a S t e i n e r j a i z 1. 1704 i n novejše ( i z 1. 1904) s l i k a r i j e f u r l a n s k e g a m o j s t r a J a n e z a M o r a .

P o s t a l i b o m o z a h i p t u d i p r i bliž­n j e m s p o m e n i k u N O B , k i j e b i l od ­k r i t 5. j u n i j a 1960. V k a m e n j e v k l e ­s a n i h k a r čez 70 i m e n p a d l i h b o r c e v i n p o b i t i h žr tev fašističnega t e r o r j a n a K r k i v l e t i h 1941 - 1 9 4 5 .

C Z . ( N a d a l j e v a n j e v pe tek )

Industrijski kombinat

KRANJ objavlja naslednj i p rost i de lovn i mest i :

1. fakturista II. 2. pripravnika

Pogo j i : p o d 1.1 2 - l e t n a a d m i n i s t r a t i v n a šola, 1 l e t o d e l o v n i h izkušenj in od ­

l ično z n a n j e s t r o j ep i s j a . pod- 2.: e k o n o m s k a f a k u l t e t a a l i v i s o k a šola za o r g a n i z a c i j o d e l a —

računalniška smer . K a n d i d a t i na j d o s t a v i j o p i s m e n e p o n u d b e z d o k a z i l i o s t r o k o v n o s t i k a d r o v s k e m u o d d e l k u k o m b i n a t a P l a n i k a K r a n j v 15 d n e h po o b j a v i razpisa.

Franc Jakelj z listom iz statorja za prototip novega elektromotorja

Neoživljen Jakljev

elektromotor K r a n j s k o g o r e c F r a n c J a k e l j j e že

1947. l e t a , k o se j e z a p o s l i l v e l e k t r o -mehanični d e l a v n i c i p r i F r a n j u P e r -činiču v L j u b l j a n i , začel razmišljati, k a k o b i izboljšal t edan j e e l e k t r o m o ­torje. T a m i s e l ga n i z a p u s t i l a vse d o danes . 1956. l e t a j e že k o t e l ek t r o -m o j s t e r splošne e l e k t r o t e h n i k e n a ­v e z a l s t i k e s šefom o d d e l k a v Inšti­t u t u Jožef Štefan M i r k o m Kavškom.

L e - t a j e že i z d e l a l p r o t o t i p e l ek t r o ­m o t o r j a , k i p a se n i v r t e l . P o z n e j e j e KavŠek p a t e n t i r a l e l e k t r o m o t o r z močjo, kakršno so i m e l i t e d a n j i p r i ­bl ižno p e t k r a t večji m o t o r j i n a e lek­t r i k o .

1962. l e t a so v K o v i n o p l a s t i k i v Ložu i z d e l a l i k o n s t r u k c i j o p r o t o t i p a n o v e g a e l e k t r o m o t o r j a po z a m i s l i F r a n c a J a k l j a , k i m u je n a t o s a m v s t a v i l nav i t j e . T o j e b i l n jegov p r v i p a t e n t .

S e d a j F r a n c J a k e l j že deset le t r a z v i j a n o v t i p e l e k t r o m o t o r j a , k i na j b i i m e l b i s t v ene p r e d n o s t i p r e d d o s e d a n j i m i , klasičnimi e l e k t r o m o ­t o r j i , i n s i cer : z v e z n o n a s t a v l j a n j e h i t r o s t i od 0 do 100 o d s t o t k o v ; n a ­s t a v l j a n j e v r t l j a j e v pe povzroča d o d a t n i h i z gub t u d i p r i m a j h n e m številu v r t l j a j e v in v e l i k i h močeh. V r t l j a j e se l a h k o n a s t a v l j a p r i p o l n i o b r e m e n i t v i v o b e h s m e r e h v r t e n j a brez p r e k l o p o v a l i p r e k i n i t v e d o t o k a energ i je . N a s t a v l j e n o števi lo v r t l j a ­j ev se ne s p r e m e n i , t u d i če se obre­m e n i t e v h i t r o s p r e m e n i od 0 do 100 o d s t o t k o v a l i če omrežna n a p e t o s t i n f r e k v e n c a n i h a t a . V c e l o t n e m ob­močju n a s t a v l j a n j a v r t l j a j e v i m a m o t o r p o l n o n a z i v n o moč od enega o b r a t a n a m i n u t o nap r e j . Z a g o n s k i m o m e n t j e i z r e d n o ve l i k , z a g o n s k i i n n a z i v n i t o k m o t o r j a p a s t a e n a k a . V p o l j u b n e m položaju se l a h k o h i t r o u s t a v i i n o s t ane električno b l o k i r a n b r e z m e h a n s k e z a v o r e n e o m e j e n o do lgo . E n e r g i j o z a v i r a n j a l a h k o v r a ­čamo v n a p a j a l n o omrežje.

R o t o r n i m a n a v i t j a . Žica j e s t r o j ­n o n a v i t a n a t u l j a v n i k i h , k i so posa ­m e z n o d o s t o p n i n a a k t i v n e m j e d r u s t a t o r j a . T a k e l e k t r o m o t o r b i se u p o r a b l j a l za d v i g a l a , žerjave, žični­ce, vlečnice, v i t l e , v a l j a r n e , poševne p roge , m l i n e , d r o b i l c e , mešalce, struž­n i c e , r e zkar j e , v r t a l n e s t ro je , r o t a ­c i j ske t i s k a r s k e s t ro j e , tekoče t r a k o ­ve, železnice, t r o l e j buse , t r a m v a j e , v o z i l a v t o v a r n a h , e l e k t r o m o t o r n e čo lne , p o d m o r n i c e i n e l e k t r o a v t o -m o b i l e brez m e h a n s k i h p r e s t av , s k l o p k e t e r m e n j a l n i k e .

J a k l j e v e l e k t r o m o t o r b i b i l t o re j v s e s t r a n s k o u p o r a b e n , žal p a j e i z u m i t e l j p r i i z p o p o l n j e v a n j u elek­t r o m o t o r j a n a l e t e l n a v r s t o težav.

B . J .

Srečanje slovenskih tabornikov

L jub l j ana — V sobo to , 7. m a j a , je b i l o v L j u b l j a n i t r a d i c i o n a l n o sreča­n je s l o v e n s k i h t a b o r n i k o v , k i ga v s a k o l e to p r i p r a v l j a z veza t a b o r n i ­k o v S l o v en i j e . Udeležil i so se ga t u d i t a b o r n i k i — udeleženci p o h o d a » P o p o t e h p a r t i z a n s k e Ljubl jane« iz vseh k ra j e v S l o v e n i j e , p r e d s t a v n i k i b r a t s k i h od r edov iz d r u g i h r e p u b l i k in p o k r a j i n . S t e m so se udeleženci srečanja vključili t u d i v p r a z n o v a n j e meseca m l a d o s t i i n vseh letošnjih j u b i l e j e v . O b tej priložnosti je b i l o s e m n a j s t i m taborniškim o d r e d o m pode l j en naz i v »pa rt ižanski odred« , najvišje p r i z n a n j e , k i ga l a h k o odred d o b i za uspešno de lo v p r e t e k l e m l e t u . -j g

A OBVESTILO: Cestno podjetje v Kranju obve­šča, da bo zaradi rekonstrukcije križišča pred »ISKRO« v Kranju delno preusmerjen (in oviran) promet na tem gradbišču.

C e s t n o pod je t j e j e s s og l a s j em U J V K r a n j i n Republ iškim inšpekto­r a t o m za p r o m e t začasno p r e u r e d i l o p r o m e t n i režim. P r e u r e d i t e v pro­m e t a je u r e j e n a z u s t r e z n o p r o m e t n o s i g n a l i z a c i j o . Z a boljše odv i j an j e p r o m e t a p a bo U J V K r a n j s o d e l o v a l a s s v o j i m i p r o m e t n i k i .

P r o s i m o udeležence v p r o m e t u , da z r a z u m e v a n j e m upoštevajo, da je g radn ja križišča nu jna , s t em pa nastopa jo tud i motnje v p rometu .

VSE ZA OGREVANJE SUPERAVTOMATSKO OGREVANJE Z V A K U U M EMAJLIRANIM I BOJLERJI

Mednarodni patent No.250127

UNIVERZALNI KOTLI • od 25.000 kcal/h naprej % možnost kurjenja z oljem,

s premogom ali plinom • visoki izkoristki goriva i • vgrajena avtomatika

za samodejno delovanje • gorilniki • zagotovljeni nadomestni deli

in servis • ugoden dinarski nakup

KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM • od 25,000 do 80.000 kcal/h • možnost kurjenja s premogom,

odpadki, oljem ali plinom • yisok izkoristek goriv • samodejno delovanje

KOTLI ZA OLJE ALI PLIN • od 200.000 do 3,000.000 kcal/h • ugodne dimenzije • visoki izkoristki • za delovanje do 110° C • za nizkotlačno paro do 0,5 atm • kvalitetni gorilniki • dinarski nakup

TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27

LIP, lesna industrija Bled TOZD Lesna predelava »Tomaž Godec« B o h . B i s t r i ca , n.sol.o. n a pod l ag i sk l epa o d b o r a za medsebojna razmer ja delavcev v združenem delu objavlja prosto de lovno mesto

vodje elektro vzdrževanja v oddelku za investicije i n vzdrževanje

Pogo j i za zasedbo so: — s r e d n j a šola e l e k t r o s t r o k e — i z p i t i z v a r s t v a p r i d e l u — o p r a v l j e n tečaj »S izvedbe« — 3 l e t a d e l o v n i h izkušenj — p o s k u s n o de l o 3 mesece

P i s m e n e p r i j a v e s splošnimi p o d a t k i s p r e j e m a v o d s t v o T O Z D 8 d n i od d n e v a ob jave .

V Šenčurju ohranjajo bogato

revolucionarno preteklost V Šenčurju so n a n e d a v n i razšir­

j e n i sej i K O Z B N O V i n p r v o b o r c e v ter a k t i v i s t o v tega k r a j a pog l ob l j eno r a z p r a v l j a l i o p o i m e n o v a n j u zgodo­v i n s k o p o m e m b n i h d o g o d k o v i n žrtev N O B n a območju Šenčurja, k i i m a j o poseben p o m e n za o h r a n j a n j e i n r a z v i j a n j e r e v o l u c i o n a r n i h t r a ­d i c i j i n spomeniško v a r s t v o . P r i t e m so u g o t o v i l i , d a j e b i l o v Šenčurju že v e l i k o s t o r j enega n a t e m področju. T a k o p r a z n u j e j o k r a j e v n i p r a z n i k 26/7-1941, d a n , k o so se a k t i v i s t i z b r a l i n a pričetek oborožene vsta je , p o s t a v i l i so s k u p e n s p o m e n i k 95 p a d l i m b o r c e m i n žr tvam n e k d a ­n je občine Šenčur, s p o m e n i k 40 u s t r e l j e n i m t a l c e m , s p o m i n s k o z n a ­m e n j e p a d l i m b o r c e m i n žr tvam-g a s i l c e m n a g a s i l s k e m d o m u , spo­m i n s k o z n a m e n j e obešenemu p r v o -b o r c u - m l a d i n c u J a n k u B e l e h a r j u n a zadružnem oz. s e d a n j e m k u l t u r n e m d o m u , o s n o v n o šolo so p o i m e n o v a l i po p r v o b o r c u - m l a d i n c u S t a n k u M l a k a r j u , u l i c e v Šenčurju p a po p a d l i h b o r c i h i n žrtvah. K e r p a so t a vprašanja v p r e t e k l o s t i reševali pre­m a l o preučeno i n načrtno, k l j u b najboljši v o l j i d a n e s še n i so p o v s e m z a d o v o l j i v o i n c e l o v i t o rešena.

D a b i našim r o d o v o m i n z g o d o v i n i o h r a n i l i v sa najpomembnejša doga­j a n j a i z naše n e d a v n e r e v o l u c i o ­n a r n e p r e t e k l o s t i i n s p o m i n n a žr tve N O B tega k r a j a t e r d a b i n j i h o v k r a j e v n i p r a z n i k , k o t p r a z n i k vseh k r a j a n o v , s l a v i l i po res n a j p o m e m b ­nejšem d o g o d k u N O B , so spre j e l i več p r ed l o gov z a dokončno i n ce lo ­v i t o u r e d i t e v t e h vprašanj. B o r c i i n a k t i v i s t i so b i l i e n o t n e g a m n e n j a , d a je po t o l i k i h l e t i h , k i nas že ločujejo od N O B , že s k r a j n i čas u k r e n i t i vse, d a se t e m u za vse nas t a k o od l o ­čilnemu o b d o b j u t u d i n a t a način k a r n a j b o l j d o s t o j n o oddolž imo.

Z a t o b o r c i i n a k t i v i s t i m e n i j o , d a s edan j i k r a j e v n i p r a z n i k n i p o v z e t po najustreznejšem d o g o d k u tega k r a j a i n naj se z a t o z a k r a j e v n i p r a z n i k sp r e jme 10. d e c e m b e r 1941, d a n u s t a n o v i t v e Kokrške čete v Šen­čurju. T o j e b r e z d v o m a na jpo ­membnejši dogodek tega k r a j a v vsej štiriletni b o r b i .

K e r j e u s t a n o v i t e v Kokrške čete največji dogodek , ne s a m o za Šenčur i n t e d a n j o občino Šenčur, temveč i m a ce lo širši-gorenjski p o m e n , j e p r a v , d a se t a dogodek v Šenčurju v i d n o i n t r a j n o o h r a n i s t e m , d a se po četi p o i m e n u j e najpomembnejši ob j ek t v t e m k r a j u . M n e n j a so b i l i , d a j e e d i n i ob j ek t , p r i m e r e n z a to ime po v o j n i z g ra j en i zadružni d o m oz. p r e d l e t i d o g r a j e n i k u l t u r n i d o m , k i s t o j i s r ed i v a s i i n v k a t e r e m se d a n e s o d v i j a p r a v vsa družbenopo­

litična i n k u l t u r n a d e j a v n o s t v a s i (v n j e m so s e s t a n k i i n p o s v e t o v a n j a političnih i n društvenih o r g a n i z a c i j , z b o r i k r a j a n o v , k u l t u r n e i n z a b a v n e p r i r e d i t v e , v d e l u iste s t a v b e p a se o d v i j a t u d i k m e t i j s k o zadružna de­j a v n o s t . S p r e d v i d e n o n a d a l j n o d o g r a d i t v i j o d o m a p a bo t a d o b i l l a h k o s a m o še širši p o m e n ) . N o v o -p o i m e n o v a n i D o m Kokrške čete b i t a k o n a j b o l j n a z o r n o o h r a n j a l v e l i k delež Šenčurja v N O B , o b e n e m p a p o n a z a r j a l g l oboke družbene spre­m e m b e i n n o v čas, k i ga j e k r a j u p r i ­n e s l a N O B . Večjega i n lepšega spo­m e n i k a s v o j e m u deležu i n n a p r e d k u se k r a j a n i g o t o vo ne b i m o g l i do­m i s l i t i .

O s n o v n a šola v Šenčurju sedaj n o s i ime S t a n k a M l a k a r j a , pad l e ga i z r e d n o junaškega p r v o b o r c a - m l a -d i n c a iz Šenčurja, k a r je v s e k a k o r p r a v . T o d a p r i t e m borce i n a k t i v i s t e m o t i , d a šola, v k a t e r i se vzga ja jo m l a d i r o d o v i Šenčurja i n s o s e d n j i h v a s i , ne n o s i t u d i i m e n a na jbo l j za ­služnega p r v o b o r c a - m l a d i n c a v t e m k r a j u , S t a n k o v e g a starejšega b r a t a J a n k a .

J a n k o M l a k a r , k i j e danes iz ne­r a z u m l j i v i h r a z l o g o v sko ra j po zab ­l j en , se j e že k o t osnovnošolec v k l j u ­čil v n a p r e d n o g iban j e v Šenčurju i n l e t a 1936 v o d i l t a j n o m l a d i n s k o d r u ­štvo V s t a j a s l o v e n s k e m l a d i n e . V l e t u 1939 j e p o s t a l s e k r e t a r novo ­u s t a n o v l j e n e s k o j e v s k e o r g a n i z a c i j e v Šenčurju, t a k o j po o k u p a c i j i pa t u d i s e k r e t a r m l a d i n s k e o r g a n i z a c i j e O F .

K e r j e b i l J a n k o o r g a n i z a t o r i n idejnopolit ični v o d j a n a p r e d n e m l a ­d i n e v Šenčurju, po l e g tega p a p r a v t a k o i z r e d n o junaški p r v o b o r e c t e r p r v a žrtev N O B v Šenčurju, so p red ­l a g a l i , d a se šola h k r a t i i m e n u j e t u d i p o n j e m k o t n a j b o l j zaslužnem m l a -dincu-domačinu; tore j o s n o v n a šola J a n k o i n S t a n k o M l a k a r . P r a v ime o b e h b r a t o v združuje n a j b o l j vse­s t r a n s k i l i k res i z j e m n i h i n zaslužnih p r v o b o r c e v - m l a d i n c e v . Z a t o j e t u d i r a z u m l j i v o , d a J a n k o v o ime s p a d a s a m o n a t a k o p o m e m b n o v z g o j n o u s t a n o v o k o t je šola, k i po l e g tega n o s i i me n jegovega b r a t a i n ne n a d r u g e m a n j p o m e m b n e ob jek te .

P r e d l e t i so v y a s i po p a d l i h b o r c i h i n žr tvah p o i m e n o v a l i ena j s t u l i c . K e r p a se p o i m e n o v a n j a n i s o i z v e d l a po v s eh p a d l i h b o r c i h i n žrtvah a l i le po določenem k r i t e r i j u , j e p r a v , d a se n e u s t r e z n o p o i m e n o v a n e a l i nove u l i c e v Šenčurju p o i m e n u j e še po p r e o s t a l i h p a d l i h b o r c i h i n žr tvah ( A n d r e j u Mačku, R u d o l f u in M a r i j i Z o r m a n , Alešu V i d m a r j u , A l o j z u Rabiču, J a n e z u M o h a r j u K

( N a d a l j e v a n j e prihodnjič)

Črtomir Zoreč:

Tržaško slovenska deželica ob morju

(18. zapis)

P r e d e n se s t e m i z a p i s i p o s l o v i m K ^ R S T A ' D O M & n a n i z a l n eka j

p a b e r k o v i z z g o d o v i n e i n s e d a n j o s t i m e s t a . S a j le p r e m n o g i naši » tur ist i « v >dijo le iz ložbe i n k a v b o j k e ; T r s t a jjj m o r j a p a s p l o h ne. Kveč jemu M i r a m a r , d a s i uteše s lo po r o m a n ­t i k i .

S L O V E N S K I S T A R O S E L C I

Z ap i s s p o r a z u m a o u p r a v l j a n j u m e s t a , k i d a t i r a v l e t o 1202, j e p o d p i s a l o 346 družinskih po­

g lavar j ev . — M e d t e m i meščani so b i l i očitno t u d i S l o v e n c i ; vsaj i m e n a t o d o k a z u j e j o : N j ežko , Mireč, S t o -j a n , Mel ič , Vočina, T r i b e c , B l a g o s i t , M i r i c a , K o v a č , G r a d i n j a , G a v n i k , P e l i p a r , S m e t , M u l e c , D o b r i c a i d r .

tedaj k a r k r e p k a . P o i z p i s i h l a s t n i ­ških l i s t i n i z 1. 1454 i z v e m o , d a so i m e l i svo j e hiše v m e s t u k a r številni » l isti naše gore « : b r a t j e M i h a , I v a n i n M a r t i n B a b i c v u l i c i C a v a n a , n a pobočju S v . J u s t a p a M a r i n P i s e c , k a n o n i k F r a n c Mireč, M a k s če rn ja , V r i z i g o j , Blagošič i n P e t e r l i n . M e d i m e n i t e d a n j i h tržaških o b r t n i k o v so i m e n a : P e t e r Z o b e c , J u s t Mireč , A h a c Tavča r id r .

T R Ž A Š K I G R B

Na v s a k e m k o r a k u po m e s t u zbode r a d o z n a l e g a p o p o t n i k a v o k o t r o z o b i v r h h e l e b a r d e

— tržaški grb . P o t d o tega z n a m e n j a j e s p o m i n n a d a v n o orožje pešcev i n k o n j e n i k o v , pozne j e bo l j simbolični

. . . - • _ » . .u - * — * „ . . ; „ « , / i / a t i k a n -

:.• v - m stražarji n a i.u|u se še d a m i a-

ODMEV/ IZ TAŠKENTA m Velikani

Ne morem si kaj, da med spomine na Taškent ne bi vpletel tudi prav­ljice o velikanih. Leti so nekoč živeli in delovali v tistih nepreglednih tur-kestanskih daljavah, stepah in puščavah, po katerih me je vodila ujetni-ška usoda več let. V poglavju Kobilice sem vam predstavil nadzornika Bahadurja, kije govoril vse turkestanske jezike in še turškega povrh. On je nam delavcem na stepi nekoč po končanem dnevnem delu povedal to pravljico. Če je kaj svojega vtihotapil vanjo, se pravi, kaj neresničnega, primite njega - Bahadurja - za besedo. Jaz povem, kar sem slišal. Relata refero. Zdaj pa k stvari.

V s i v i d a v n i n i je živel nek j e v T u r a n s k e m nižavju gospodar , k i je i m e l t a k o v e l i k e g a b i k a , d a je p r i e n k r a t n e m n a p a j a n j u p o p i l vode za ce lo reko . P o t e m seveda je b i l t a g r o m o z a n s k i v e l i k a n n a p o j e n za d l j e časa, m e d t e m p a se je v i z p r a z ­n j e n o rečno k o r i t o v o d a z n o v a n a ­t e k l a i z d a l j n i h gora , p o k r i t i h z večnim s n e g o m . P a gle j , nesreče! P r i g o d i l o se j e , d a j e v deželi z a v l a ­d a l a i z r e d n a suša, k i d o l i n a m in r a v n i n a m n i p r i n e s l a k a p l j e dežja, g o r a m p a n i t i snežinke snega. Z a t o je z n j i h p r i t e k l o vode iz^ d n e v a v d a n m a n j , d o k l e r n i p o v s e m u s a h ­n i l a . — »Su jokt i r « — vode n i — so g o v o r i l i l j ud j e k r o g i n k r o g i n b i l i v s i l n i h s k r b e h za sebe i n za svo je črede. K a j bo , če u s a h n e še t i s t o m a l o vode, k i žubori iz z eml j e n a r e d k i h k r a j i h izsušene stepe. G o ­s p o d a r j u , l a s t n i k u v e l i k a n s k e g a b i k a , n i s o p u s t i l i , d a b i j i m žival p o p i l a še to vodo . N a j žene svo jega b i k a n a p a j a t k m o r j u , a l i pa na j ga z a k o l j e , m r h o g r o m o z a n s k o . S u j o k t i r . . .

G o s p o d a r b i k a n i b i l v o l j a n za ­k l a t i . S k l i c a l j e svo je t r i s i nove i n j i m naročil, na j odženejo žival n a ­pa j a t v d a l j n o mor j e . S i n o v i so b i k a z a j a h a l i . Najmlajši m u je z le­ze l n a g l a vo i n sedel m e d roge. K a ­k o r v s e d l u je sede l i n b i n g l j a l z n o g a m i b i k u o k r o g ušes. S r e d n j i b r a t se je o k o b a l i l n a s r e d i n i b i k o v e g a h r b t a i n s i krajšal čas z v e l i k o t r o b e n t o , k i je n a n j o t r o b i l : t u - t u - t u - t u m m , t r a - t r a - t r a - t r a l a , h o p s a s a s a a . . . Najstarejš i p a je t a b o r i l n a b i k o v e m križu i n poga­n j a l žival s k o l o m , k i seveda n i b i l m a j h e n .

T a k o so j a h a l i . Počasi i n brez s k r b i so l e z l i po r j a v i i n izsušeni

s t ep i n a p r e j i n n a p r e j . K o l i k o d n i i n noči, se ne ve. N e k e g a j u t r a j i h sreča n e z n a n i j e z d e c n a k o n j u . U s t a v i se p r ed b i k o v o g l a vo i n se čudoma čudi, kakšna žival b i t o m o g l a b i t i . P a vpraša fantiča, sede­čega m e d rogov i : » K a m pa ženeš t o pošast?« — » K m o r j u napa ja t « , de o n i i n pove , d a ne žene s a m . — » K d o p a je še s tabo?« — » M o j s t a ­rejši b ra t « . — » K j e p a je , d a ga ne v i d i j o mo j e oči?« — » N i daleč,« de f an t e , »na s r e d i n i b i k o v e g a h r b t a sed i i n s i s t r o b e n t o d e l a k r a t e k čas. K o prijezdiš do n jega, ga po­z d r a v i v m o j e m imenu« . — » V re­du,« p a v i j e zdec i n o d j e z d i da l j e .

J e z d i , j e z d i i n o p o l d n e p r i j e z d i do s r edn j ega b r a t a . U s t a v i se i n m u sporoči naročeni p o z d r a v . — » H v a ­la,« reče trobentač i n d o d a : » K o prijezdiš d o mo j ega starejšega b r a ­t a , ga p o z d r a v i v m o j e m imenu« . — » K j e p a j e spet t a , d a ga ne v i d i j o mo j e oči?« se zdaj še bo l j začudi n e z n a n i j e zdec . — » N i daleč,« de trobentač, »na b i k o v e m križu sed i i n p o g a n j a žival s ko l om« .

I n j e zdec spet j e z d i , j e z d i m a l o n e do sončnega z a t o n a , p r e d e n pr i j e z ­d i d o najstarejšega b r a t a . Izroči m u naročeni p o z d r a v in počaka, ka j m u poganjač poreče. T a p a se s a m o z a h v a l i i n reče: »Ha j r e « — z b o g o m , n a k a r o p l a z i b i k a po o g r o m n e m b e d r u , d a k a r poskoči.

K o so b r a t j e d o s p e l i d o m o r j a , so p o s k a k a l i z b i k a i n ga n a p o j i l i . P o ­t e m so n a o b a l i z a k u r i l i ogenj , u l o ­v i l i n eka j r i b , j i h s p e k l i i n s ed l i ve­čerjat. B i k p a se je tačas pase l n a s t ep i . D o b r e večerje s i je b i l zaželel t u d i v e l i k a n s k i o r e l , k i je ta h i p p r i ­l e t e l iz n e z n a n e da l j a v e . Začel j e k o l o b a r i t i n a d b i k o m i n s i ga ogle­d o v a t i . N e n a d o m a švigne k o t s t re -

V G P VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ

CESTA STANETA ŽAGARJA 30

O d b o r z a m e d s e b o j n a r a z m e r j a o b j a v l j a p r o s t o d e l o v n o m e s t o

mehanika težke gradbene mehanizacije

K a n d i d a t i m o r a j o po l e g splošnih pogo jev z a p r i d o b i t e v l a s t n o s t i d e l a v ­c a v združenem d e l u z a nedoločen čas, i m e t i p o k l i c n o šolo in n a j m a n j 2 l e t i d e l o v n i h izkušenj s področja težke g r adbene m e h a n i z a c i j e .

Pr i j a ve z o p i s o m dosedan j ih zapos l i tev i n d o k a z i l i o s t r o k o v n o ­sti spre jema k a d r o v s k a s lužba 15 d n i po ob jav i .

Skupni spomenik domačinom občine Dolina, padlim v NOB.

našnji »d ič i jo « s t e m i staroveškimi b o d i c a m i . ../.

A od k o d i n od kda j T r s t u t o z n a m e n j e v m e s t n e m g r b u ?

S p e t se m o r a m , r a d a l i n e r a d , zateči k svetniškim l e g e n d a m . K a j t i T r s t s i l a s t i k a r t r i nebeške zaščitni­ke , » svo je « s v e t n i k e : na jp re j sv . J u ­s t a , k i m u je posvečena t u d i tržaška škofovska s t o l n i c a , p o t e m sv. S e r -v o l a (sv. S o c e r b a ) , k i j e p r e b i v a l v v o t l i n i p o d r a z v a l i n a m i sedan j ega soce rbskega g r a d u t e r u m r l mučeniš-ke s m r t i . I n n a z a d n j e i m a T r s t še sv. Se r g e j a (s Se r g i o ) , k i j e k o t r i m s k i vojaški p o v e l j n i k i n k r i s t j a n u m r l daleč od r o d n e g a m e s t a , nek j e o n k r a j H e l e s p o n t a . P o l egend i j e teda j k a r n a l e p e m p r i l e t e l a po z r a k u h e l e b a r d a n a g l a v n i t r g ( f o rum ) i n — o d t l e j v e l j a v r h tega orožja za tržaški g rb !

H R I B S V . J U S T A

S t a r o tržaško m e s t o j e b i l o p r v o t n o n a v z p e t i n i , k i j i d a n e s k r a t k o p r a v i m o »hr ib

sv. Justa« . N a s e l b i n a j e b i l a p r v o t ­no le gradišče k e l t s k i h K a r n i j c e v — Te rges t e . M a r j e t o k r a j t rgo­v a n j a ? T e r g , t rg? I n tore j T r s t ne b i i m e l svo jega i m e n a po t r s t i k i ob m i l j s k e m z a l i v u ? V s e k a k o r j e ime T e r g e s t e starejše. — K r a j e s podob ­n i m i m e n o m i m a j o t u d i d rug je . Več T r ž i č ev i n Trž išč . P a t u d i T r g ( F e l d k i r c h e n ) n a Koroškem. I n še i n še b i se d a l o naštevati .

O d l e t a 128 j e v e l j a l grič (sedaj h r i b sv. J u s t a ) za u t r j e n o vojaško n a s e l b i n o r i m s k i h l eg ionar j ev . K a -p i t o l je s t a l t a m , k j e r s t o j i d a n e s

» t rdnjava sv . Justa « . T e d a j p a j e b i l o t u t u d i g l a v n o svetišče, posveče­n o J u p i t r u , J u n o n i i n M i n e r v i — p r v a k o m r i m l j a n s k i h bogov . N a m e s t u n e k d a n j e g a svetišča s t o j i sedaj s t o l n i c a sv. J u s t a .

N a pobočju p o d h r i b o m sv. J u s t a so še sedaj o h r a n j e n i o s t a n k i r i m ­skega a m f i t e a t r a (g ledal išča) . — V s e k a k o r p a j e og l eda v r e d e n M e s t n i m u z e j n a g r a d u sv. J u s t a ( o p r e m a i n orož je ) .

D O S T O J A N S T V E N O D G O V O R er m i j e beseda že s t e k l a o s v e t n i k i h i n s t o l n i c a h , b o m o r d a k a r p r a v , če o t m e m K

l a zviška d o l , z a s a d i svo j e orjaške k r e m p l j e b i k u v hrbtišče i n o d p l a v a z n j i m v zračne višave. B r a t j e so p l a n i l i p o k o n c i , p r e s t r a ­šeni a h n i l i , o h n i l i , u h n i l i i n se zg ra ­b i l i z a g l a vo . P a n i nič p o m a g a l o . V e l i k a n s k i o r e l j e z b i k o m v k r e m -p l j i h m i r n o j a d r a l p r o t i d a l j n i m go­r a m , k a m o r j e srečno p r i n e s e l s v o j i družini o b i l n e večerje. Prestraše­n i m b r a t o m n i k a z a l o d r u g e g a , k a k o r d a b r e z b i k a peš o d k l a m a j o d o m o v i n p o v e d o očetu, ka j se j e zgod i l o .

P u s t i m o j i h , na j h o d i j o s vo j o po t , i n p o h i t i m o za o r l o m v e l i k a ­n o m t j a p o d d a l j n e gore. T a m ne­kje je n a s l e d n j i h d n i pase l s t a r k o ­z a r čredo k o z i n k o z l o v . K a r n e n a ­d o m a se s t e m n i i n z a b l i s k a i n že se u l i j e p l o h a . K o z a r s t o p i v e d r i t p o d b r a d o največjega k o z l a . V e d r i , ved­ri, d o k l e r se ne z v e d r i , p o t e m p a p r i l e z e i z p o d b r a d e i n se začne o z i ­r a t i v nebo , če b o še ka j p a d a l o .

P a d l o j e res — p a starčku n a r a v ­nos t v d e sno oko . M a l o ga j e zašče-m e l o , hujšega pa z a e n k r a t n i b i l o . P o t r e p a l j e z v e k a m i , s i p o m e n c a l o k o , misleč, d a j e z a k a s n e l a k a p l j a dežja. P a n i b i l a k a p l j a dežja. T a b i se v očesu r a z l e z l a i n ščemenje b i p r e n e h a l o . Starčku p a v očesu čim-da l j e bo l j n e k a j p r a s k a , reže, peče. Ćut i , d a se m u t i s t o pomiče g lob l j e i n g l ob l j e v očesno d u p l i n o . » T o bo nekakšna smet , ne kaplja,« s i reče n e j e v o l j e n . »Prek lemanska sme t , k a k o reže! Še g l eda t i ne b o m k m a l u več mogel. «

O z l o v o l j e n zbere s vo j o čredo i n odžene d o m o v , d a m u s n a h e pog le­da j o v o k o i n izvlečejo t i s t o z o p r n o s m e t v en .

I m e l j e s edem s n a h . D r u g a z a d r u g o so m u p r i v z d i g o v a l e veke i n g l eda le v oko , p a n i so mog l e v n j e m ničesar n a j t i . P a se d o m i s l i n a j p a ­metnejša od n j i h i n p r a v i : »Mo j e ga fantiča p o t i s n i m o t a s t u v oko . N a j t a m preišče vse k o t e i n kotičke od k o n c a d o k r a j a . N i spak , d a ne b i našel t i s t e s m e t i . Č e d o m a vse pre ­t a k n e , b o i z t a k n i l t u d i s m e t v očesu s ta r ega očeta.«

F r a n c V a l j a v e c

O d b o r za medsebo jna razmer ja p r i Ž I V I N O R E J S K O V E T E R I N A R S K E M Z A V O D U G O R E N J S K E K R A N J Iva S l a v c a 1, ob jav l ja p ros to d e l o v n o mesto

Čistilke za nedoločen čas s sk ra j šan im d e l o v n i m časom.

Delo j e v popoldanskem času. Nastop dela takoj. P r i j a ve pošljite v 8 d n e h n a nas lov : Ž iv inore j sko v e t e r i n a r s k i z a v o d Go r en j ske , K r a n j , I va S l a v c a 1.

p o z a b i d o s t o j a n s t v e n odgovo r po­k o j n e g a l j u b l j a n s k e g a škofa A . B . Jegliča, k i so ga užalil i fašisti v l e t i h m e d o b e m a s v e t o v n i m a v o j n a m a :

P r o t i l j u b l j a n s k e m u škofu: A n t o ­n u B o n a v e n t u r i Jegliču so fašisti d a l i duška s v o j i n e s t r p n o s t i t a k o , d a so ga u s t a v i l i n a m e j i , k o j e b i l z r e d n i m p o t n i m l i s t o m n a p o t i v G o r i c o , d a p r i s o s t v u j e j u b i l e j u svo jega p r e d s t o j n i k a nadškofa S e -de ja . S p r v i m v l a k o m se j e Jeglič m o r a l v r n i t i v L j u b l j a n o . U p r a v i ­čeno užaljen spričo t a k e g a p o s t o p a ­n j a fašističnih o b l a s t i j e škof Jeglič t a k o j v r n i l v i s o k o i t a l i j a n s k o o d l i k o ­van j e , k i m u ga j e n e k a j l e t p r e j po­d e l i l M u s s o l i n i .

Novo gledališče z imenom našega pesnika v Boljuncu pri Trstu (v občini Dolina). . . . . . . . .

Občinska gasilska zveza Kranj je pripravila v počastitev jubilejev l»artije in Tita tekmovanje v znanju za tričlanske pionirske ekipe gasilskih drufttev iz kranjske občine. Pionirji so odgovarjali na vprašanja o gasilski preventivi, taktiki in organizaciji. Najholjfta je bila prva ekipa Gasilskega druStva Duplje, ki je zbrala 89 točk od 90 možnih. Druga je bila tretja ekipa drufltva iz Bitenj, tretja pa prva ekipa Gasilskega drufttva s Primskovega. Najboljfte ekipe so prejele 7lato. srebrno in bronasto plaketo. Pokrovitelj prireditve je bila Ljub­ljanska banka, podružnica Kranj. Njen predstavnik je udeležencem tekmovanja podelil dve hranilni knjižici z začetno vlogo ;t(M) dinarjev in 1.1 pikapolonic. Na fotografiji ocenjevalna komisija in tri najbolje uvrščene ekipe. — B. B.

O Ž I V L J E N O D E L O Dejavnost krajevne konference S Z D L v Mavčičah je po ne­

kajletnem mrtvilu oživela. Za delo ho poprijeti mlajši krajani, ki no si na letni konferenci zadali vrsto nalog. Tako že ustanavlja­jo komisije in ae pripravljajo na ustanovitev Drufttva prijateljev mladine. Vse večjo pozornost posvečajo sodelovanju z družbe­nopolitičnimi organizacijami in drufttvi. Ponovno bodo pričeli izdajati glasilo »Glas Sorskega polja«, s katerim bodo krajane seznanjali z delom in akcijami. V delo želijo vključiti čimveč krajanov, saj bo le tako krajevna konferenca lahko zaživela kot enotna fronta socialističnih sil in pobudnik hitrejftega razvoja kraja. -fr

P R A Z N O V A N J E V K O M E N D I

K O M E N D A - V počastitev 1. maja, 27. aprila in jubilejev partije in T i ta so pripravi l i v Komendi Številne prireditve. Mladina iz krajevne skupnosti H inko Smrekar, vojaki vojašnice Boris Kidrič in mladi iz železničarske ftole ter tovarne Lek ao v okviru akcije »Mladi SiAkar« obiskali parti­zansko bolnišnico na Komenftki Dobravi. Mladi iz Komende so pripravi l i pohodni enoti topel sprejem in jo seznanili z zgodovino NOB na tem področju. Srečanje je bilo sklenjeno s tabornim ognjem. . ...

V praznovanje so se vključili tudi mladi glasbeniki, ki j ih na osnovni Soli Komenda-Moste poučuje Toni Sameja iz Domžal. Pr ipravi l i so prvi samostojni nastop. Občinstvo je bilo z njim izredno zadovoljno. Mladi iz Komende pa so pripravi l i tudi recital o Titu , obenem pa se že pripravljajo na prireditve, ki bodo v počastitev 25. maja. M . Založnik

N O V K O R A K V S A M O U P R A V L J A N J E C E R K L J E - V teh dneh je na Soli živahneje kot ponavadi. V

prostorni avli se zbirajo učenci, predstavniki razrednih skup­nosti, sveta staršev, roditelji, razredni učitelji, Šolska svetoval­na skupina, predstojnik Sole. Opazujem ta vrvež na hodnikih in vesela sem, ko vidim učence, ki stopajo ob svojem razredniku ali mentorju v razred z redovalnico v rokah - tokrat imajo redovalnico v rokah učenci. Redovalnica, ta nesrečna nosite­ljica ocen, včasih tako skrivnostna, je postala pripomoček za uspeftno vodenje razredne konference. T o ni več redovalna konferenca, ki smo jo bili vajeni v preteklih letih, ko so učitelji pregledovali učni uspeh in naštevali negativne ocene učencev, temveč je delo v celoti predano razrednim skupnostim, ki povabijo na razredne konference starte in člane sveta starftev, učitelje in predstavnike razrednih skupnosti. Tako sami naredijo obračun dela in se dogovorijo za delo v prihodnje.

Čeprav so te oblike dela naredile sele prvi korak, so se že pokazale kot izredno dobra ftola samoupravljanja. Zadovoljni so učenci in starti, saj z vsakim dnem ugotavljajo, da ftola, pouk in ocene niso le stvar učiteljev, temveč k temu lahko tudi sami veliko pripomorejo. A. MeSko

Ž E L I J O B O L J Š O C E S T O P O D B L I C A - Krajevna skupnost Podblica združuje v Njivi­

cah, Podblici, Nemiljah in na .dimniku okrog 260 prebivalcev. Skupnost je zadnja leta napredovala. Krajani so precej naredili in prispevali sami, za potrebe Podblice in okoliških krajev na obronku Jelovice pa tudi družbena skupnosti ni bila gluha. Jamnik bo letos povezan s telefonsko napeljavo, velikega pomena za Podblico, Nemilje, Jamnik in Njivice pa je avtobusna zveza s Kranjem, urejen družbeni dom in Atirirazredna osnovna ftola, ki omogoča najmlajftim obiskovanje Sole v domačem kraju.

Največji problem podbliSke krajevne skupnosti ostaja občinska cesta od Besnice do regionalne ceste Dražgofte-Kropa. Cesta je sicer prevozna, vendar bi jo kazalo fte urejevati in asfaltirati. Podbličani so pričakovali, da bo urejevanje te ceste vključeno v srednjeročni plan kranjske občine, vendar se to ni uresničilo. Tudi pri urejevanju te ceste so Podbličani pripravljeni sami sodelovati, vednar so stroftki urejevanja za tako majhno krajevno skupnost preveliki in bo nujna družbena pomoč. Jamnik , Podblico, Nemilje in Njivice namreč že iz vseh treh strani obdaja asfalt!

\)k

P O H O D P O P O T E H S P O M I N O V Učenci osnovnih sol Simona Jenka iz Smlednika in Franca

Marna iz Vodic ter vzgojnega zavoda Frana Milčinskega iz Smlednik« so izvedli pohod po poteh spominov. Pot j ih je vodila po nekdanjih partizanskih poteh, ki jih skupaj z mladino ureja turistično druAtvo Smlednik. N a Trftanci, kamor j ih je pot pr i ­peljala iz treh smeri, so pripravil i slovesno proslavo, posvečeno partijskim jubilejem in rojstnemu dnevu tovariša Tita. Na poti so obiskali vsa spominska obeležja in se poklonili spominu padlih partizanov. ,fr

M A R L J I V ] P L A N I N C I Planinsko drufttvo Medvode ima prek 900 članov, ki delujejo

v dveh sekcijah in petih komisijah. Lani je bila med najbolj de­lavnimi mladinska komisija, ki je izvedla vrsto predavanj po Šolah, pripravila Številne izlete in več očiščevalnih akcij. Člani komisije za varstvo narave so uspeftno očuvali rastiftča zašči­tenih cvetic — blagajevega in diSečega volčina v Polhograjskih Dolomitih, očistili in markiral i pa so poti iz Polhovega gradca na Grmado in Lovrenc. Težave so imeli s popravilom planinske­ga doma v Tamarju ob potresu, ki j ih je veljal 200 tisoč dinarjev ter s slabo dovozno cesto do Slavkovega doma. Letos namera­vajo povečati članstvo, nadaljevati s plajiinsko vzgojo, sodelo­vati na prireditvah ob praznovanjih obletnic naSe revolucije, izvedli bodo 25 izletov v planinske predele Sirom Jugoslavije in organizirali več očiščevalnih akcij. -fr

P L A N I N S K A K U R I R S K A P O T T V D Partizan in Planinsko društvo Medvode sta za ljubitelje

hoje pripravila planinsko kurirsko pot po Polhograjskih Dolo­mitih. Meje prehojene poti in kontrolne točke so pri zgornji gostilni na Katar in i , pri Notarju nad Grmado, v planinskem domu Obrtnik na Govejku ter v planinskem domu T V D Part i ­zan Medvode na O šolniku. Kartoni se dobijo pri vratarju tovar­ne Color, vsak udeleženec pa bo po opravljenem pohodu prejel značko in potrdilo. .f r

O Č I Š Č E V A L N A A K C I J A V P R E D D V O R U P R E D D V O R - Mladinska delovna brigada Jože Celar-Tugo,

ki deluje pri osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine Slovenije v Preddvoru, in nekateri mladinci in učenci osnovne Sole Matija Valjavec so organizirali v soboto očiščevalno akcijo. Mladi so očistili kanal ob cesti do Sole, okolico jezera Crnava in del gozda na zahodni strani Preddvora. T o je bila že tretja delovna akcija mladih Preddvorčanov, ki so se lani resneje lotili dela. C Z .

O B R A M B N I D A N B L E J S K I H Š O L A R J E V Na blejski osnovni Soli že od 1971. leta vsako pomlad orga­

nizirajo obrambne dneve. LetoAnjega so organizirali konec aprila in je bil posvečen jubilejem partije in Tita. Tokrat je so­delovalo okrog 400 učencev, razen tega pa Ae gasilci, ekipe civilne zaSčite in vojaki iz garnizije Bohinjska Bela.

Obrambni dan se je začel z zračnim napadom. Učenci so se takoj umaknil i v zaklonišča. Sledila je pomoč ranjenecem, nato pa so odAli na 5 kilometrov dolg pohod na ViSce, kjer so oprav­ljali naloge iz orientacije, ogledniAtva in nuđenja prve pomoči. Poskrbeti so morali tudi za prenos ranjencev z nosili, ki so jih naredili na terenu. Uspel obrambni dan oziroma vajo so sklenili z mitingom in kulturnim programom. J R

S R E Č A N J E S E D E M D E S E T L E T N I K O V V soboto, 21 . maja, bo v gostiftču Marjanca v Javorjah v Po­

ljanski dolani srečanje sedemdesetletnikov iz Poljanske in Sel­ske doline ter iz Škofje Loke in okolice. Zbral i se bodo ob 16. uri . Po krajSem programu bo sledilo družabno srečanje. Srečanje pripravlja poseben organizacijski odbor, v katerem so sami sedemdesetletniki. Ker so do Javori j zelo ugodne avto­busne zveze, pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo veliko Število občanov, k i so letos že ali pa Ae bodo izpolnili 70 let.

•lb

R A Z S T A V A V V R T C U S K O F J A L O K A - Jutr i bodo v prostorih vzgojno varstvene

ustanove »Kroj« v Skofji Lok i odprli razstavo pod naslovom »Vrtec ustvarja in oblikuje«. V počastitev 85 . rojstnega dne tovariša T i ta jo bodo pripravi l i člani kolektiva in najmlajši Skofjeločani. Obiskovalci si bodo izdelke gojencev vrtca in jasli lahko ogledali do 20. maja vsak dan od 8. do 18. ure. -jg

S K U P N O S T P O M A G A L A M I H U S E N K U - Pre tek l i teden so v kra ­jevni skupnost i K o k r a končali so l idarnostno nabira lno akci jo za pomoč M i h u ftenku, k i m u je hudournik Vobenftca uničil hišo. So l idarnostna akci ja je potekala brez zastojev in skoraj ni bilo kraja­na, k i bi odrekel pomoč sovaščanu. Večina j i h je bi la pripravl jena M i h u Senku pomagati tudi I mater ia lom in de lom pri gradnji nove hiše. Brez dvoma bo to tudi potrebno, saj odlašanje gradnjo draži in bo družina M i h a Senka delu in stroškom težko kos! — F. Senk

vsak d a n

V KRANJU od 9. do 20. ure

E N T R A L

Miličniki in gojenci šolskega centra RSNZ so na prireditvi ob »dnevu var­nosti«, kije bila 11. maja v Tacnu pokazali svoje znanje in veščine. — Foto: F. Perdan

Pol stoletja zvestobe našim goram

P l a n i n s k o društvo R a d o v l j i c a j e n a l a n s k e m občnem z b o r u za častnega člana društva i m e n o v a l o Joža P a v l i n a . K o t d o l g o l e t n i p l a n i ­nec i n požrtvovalni član društva je posebno z a v z e t o s o d e l o v a l i n v o d i l d e l a p r i g r a d n j i p l a n i n s k i h pos to ­j a n k n a R o b l e k u , p r i V a l v a s o r j u i n n a Kr i žk ih p o d i h . K o n e c p r e t e k l e g a

meseca je Jože P a v l i n , d o m a iz R a ­d o v l j i c e , p r a z n o v a l l ep življenjski j u b i l e j — 70- l e tn i co . T o j e b i l t u d i eden od raz l ogov , d a s m o ga o b i s k a l i . S p r i j e t n o p r i p o v e d j o je o b u d i l n i z l e p i h , v ese l ih pa t u d i žalostnih spo­m i n o v n a čase, k o se j e naše p l a ­n i n s t v o šele začelo r a z v i j a t i .

»Č l an P l a n i n s k e g a društva R a ­d o v l j i c a s em p o s t a l 1926. l e ta . N a s e lepe gore so m e n a m a h osvo j i l e i n t a k o s em j i m zvest že več k o t p o l s t o l e t j a . K o s e m se v L j u b l j a n i še učil z a m i z a r j a , s m o s p r i j a t e l j i v s a k o s o b o t o i n nede l j o h o d i l i d o m o v , o p r t a l i n a h r b t n i k e i n brž v h r i b e . S p o m i n j a m se, d a s em p r v o n a l o g o p r i društvu d o b i l 1938. l e ta , k o s e m p o s t a l n a m e s t n i k g ospoda r j a n a R o b l e k o v e m d o m u , k i s e j e t a k r a t g r ad i l . O p r a v l j a l s em o r g a n i z a c i j s k e pos le i n o s t a l a d e l a o k r o g gradnje . K e r d e n a r j a n i b i l o v e l i k o , je p l a ­n i n s k o društvo v K a z i n i n a B l e d u o r g a n i z i r a l o z a b a v n i večer in p r a v s t e m d o h o d k o m se je začela g r a d n j a R o b l e k o v e g a d o m a . Pomoč smo p o t e m d o b i l i t u d i od p l a n i n s k e zveze S l o v e n i j e , v e l i k o de l a p a so seveda z udarniškimi a k c i j a m i o p r a v i l i člani društva s a m i . O b n o v l j e n in dokonč­no dog ra j en je b i l R o b l e k o v d o m po o s v o b o d i t v i , o k r o g l e ta 1950.«

S o d e l o v a l i s t e t u d i p r i g r a d n j i o s t a l i h d v e h p o s t o j a n k P l a n i n ­s k e g a d r u š t v a R a d o v l j i c a , k a j n e ?

»Kma lu po d o g r a d i t v i R o b l e k o v e ­ga d o m a se je začela g r a d n j a o s t a l i h d v e h . Največ sem s o d e l o v a l p r i grad­n j i d o m a n a Križkih p o d i h , p r i V a l v a s o r j u pa s em p o m a g a l le ob­časno. G r a d n j a R o b l e k o v e g a d o m a je b i l a prece j n a p o r n a , saj s m o d e l a l i n a višini 2052 m e t r o v . M a t e r i a l smo v o z i l i d o T r e n t e , k j e r s m o i m e l i skladišče, nap r e j pa ga je b i l o t r eba n o s i t i . T u d i t o k r a t n a m je prišla n a

Očistimo naš kraj

Posnetek je morda zato nenavaden, ker je nastal ob cesti v Podljubelju. Pro­met na tej cesti je vedno precej živahen, vendar kot kaže jeseni in zgodaj spomladi ne moti kozorogov. Ker jim v višjih legah primanjkuje hrane in ker so navajeni na krmišča, jih pogosto srečamo 0 dblihi. — A.'Z.

Ce rk l j e - Tur ist ično društvo C e r k l j e je p o b u d n i k t e k m o v a n j a m e d turističnimi društvi, k i bo pote­k a l o pod ges l om »Očist imo naš kraj « . O t e m so g o v o r i l i t u d i v P r e d ­d v o r u n a s k u p n e m s e s t a n k u pred­s t a v n i k o v T D P r e d d v o r , K r a n j , N a k l o , K o k r i c a , Šenčur in C e r k l j e . N a m e n t e k m o v a n j a je d v o j e n : do­seči u r e j enos t o k o l j a , v zgo jo p reb i ­v a l s t v a do h o r t i k u l t u r e in d rug ih ure j ene d o m o v e , d a b o d o privlačni t u d i za o b i s k o v a l c e , j e de ja l p redsed­n i k k o m i s i j e za v a r s t v o o k o l j a p r i T I ) C e r k l j e J a n e z P o r .

T e k m o v a n j e bo p o t e k a l o vse le to , s o d e l o v a l a pa b o d o turistična d r u ­štva C e r k l j e , K o k r i c a , N a k l o , Šen­čur, P r e d d v o r in K r a n j . A k c i j e pone­k o d že tečejo. P r v o ocen j evan j e bo od 15. do 25. j u n i j a . K o m i s i j a b o upoštevala u r e j enos t fa^ad, dvorišč,

Oglttj, v i u n in o k e n , ČUttOCO v o d o t o ­k o v , p a r k o v n e in gozdne površine, smetišča in obces tne površine. P o končanem t e k m o v a n j u bodo n a g r a ­j e n a t r i najprizadevnejša turistična društva i n po t r i gospod in j e v vsa ­k e m turističnem društvu.

Letošnje l e to j e v J u g o s l a v i j i raz ­glašeno za l e t o v a r s t v a in izboljša­n j a č lovekovega življenjskega i n de­l o v n e g a o k o l j a . V t e m s m i s l u bo po­t e k a l o t u d i t e k m o v a n j e v s l o v en ­s k e m m e r i l u za najlepše k u l t u r n o i n h o r t i k u l t u r n o u r e j e n s l o v e n s k i k r a j v l e t u 1977. N a l a n s k e m t e k m o v a n j u j e b i l o turistično društvo C e r k l j e d r u g o .

T D C e r k l j e pa o r g a n i z i r a t u d i tek­m o v a n j e m e d s e d m i m i k r a j e v n i m i s k u p n o s t m i c e r k l j e n s k e g a območja za čim lepše u r e j e n o vas. L a n i j e p fvo^ ( magrado # > o s v o j i l a > k^a^evjna^ s k u p n o s t P o i e m k l ' « * ' ' J . ' K n h a r *

pomoč P l a n i n s k a z v e za , n i k d a r pa d o m a ne b i b i l o , če b i o d p o v e d a l i požrtvovalni člani društva. S k u p a j je b i l o p renesenega več ko t devet­deset t o n m a t e r i a l a . Se d a n e s se spo­m i n j a m p l a n i n k e , k i j e i m e l a le eno r o k o , pa je v e n d a r iz Trente n a g rad ­bišče ne s l a petdeset k i l o g r a m o v težko vrečo c e m e n t a . D o m n a Kr ižk ih p o d i h je b i l zg ra j en 1951. le­ta . N a m e r a v a l i s m o ga i m e n o v a t i Radovl j iški d o m , naključje pa je ho­te lo , d a se je p r a v n a d a n o t v o r i t v e v bližini d o m a s m r t n o ponesrečil p l a n i n e c i n a l p i n i s t Jože Pogačnik iz Ljubljane. S k l e n i l i smo , d a d o m po i ­m e n u j e m o po n j e m .

O m e n i m na j še, d a smo 1972. l e t a d o m d o z i d a l i . U r e d i l i s m o san i t a r i j e , n a p e l j a l i v o d o i n u r e d i l i agregat za električno razsvetl javo.«

K a k o danes g ledate na razvo j p l a n i n s t v a p r i nas?

»P lan instvo i z l e t a v l e to po s t a j a bo l j množična o b l i k a r ekreac i j e de­l o v n i h l j u d i . V go rah se l jud j e nauži-j e j o svežega z r a k a , k i ga je v d o l i n a h m e d tovarniškimi z i d o v i vse m a n j . N a j b o l j pa me žalosti, če se v p l a ­n i n s k i h kočah pijančuje in r a z g r a j a ter onesnažuje p l a n i n s k i svet . Takš­n i l jud j e p r a v go t o vo ne sod i j o v gore.«

Jože P a v l i n še danes r a d p o h i t i n a okoliške v r h o v e . Z a d n j a l e t a m u j e m a l o p o n a g a j a l a bo l e z en , sedaj pa se spet počuti čilega in zd ravega . Letos se n a m e r a v a spet p o d a t i d o Pogač-n i k o v e g a d o m a n a Kr ižk ih p o d i h . Ze več k o t p o l stoletja je zvest p l a n i n a m in ostal j i m bo, d o k l e r bo moge l .

O b k o n c u je še d o d a l , d a j e b i l i z r e d n o presenečen, k o ga je P l a n i n ­s k o društvo R a d o v l j i c a i m e n o v a l o za častnega člana. V e s e l je tega p r i z ­n a n j a , v e n d a r s k r o m n o m e n i , d a b i ga p r a v t a k o zaslužili t u d i d r u g i požrtvovalni p l a n i n c i . j Rabič

Obletnica smrti Jakoba Aljaža P r e t e k l i t eden je P l a n i n s k o

društvo D o v j e - M o j s t r a n a p r i p r a ­v i l o s k r o m n o , a prisrčno p r o s l a v o ob 5 0 - l e t n i c i s m r t i enega naših največjih p l a n i n c e v J a k o b a A l j a ­ža. O b n j e g o v e m g robu n a poko ­pališču n a D o v j e m se j e z b r a l o p r e ce j p l a n i n c e v in d r u g i h ob­čanov iz M o j s t r a n e , z D o v j e g a in J e s e n i c . V p o m l a d n i večer je za -d o n e l a z n a n a Al jaževa pesem O j , T r i g l a v , m o j d o m .

O n j e govem življenju i n v e l i ­k e m p r i s p e v k u za naše p l a n i n s t v o je s p r e g o v o r i l A v g u s t D e l a v e c .

J a k o b Al jaž se j e r o d i l 1845. l e t a v Z a v r h u pod Šmarno goro. Z e ko t d i j a k j e k a z a l n a p r e d n e ideje. Izšolal se je za d u h o v n i k a in služboval v Trž iču , n a D o b r a v i p r i K r o p i , k a r 38 let pa n a t o n a D o v j e m .

1887. l e t a je b i l z mojstranškim v o d n i k o m Šmercom prvič n a T r i ­g l a v u . T e d a j se je začelo A l jaževo o r g a n i z a c i j s k o de l o v p l a n i n s t v u . N a n j egovo p o b u d o in s sode­l o v a n j e m domačih p l a n i n c e v t e r S l o v e n s k e g a p l a n i n s k e g a društva j e J a k o b Al jaž v težko p r i s t o p n i h g o r a h p o s t a v i l v r s t o n a p r a v i n o b j e k t o v , d a b i p r i v a b i l čim več t u r i s t o v i n j i m omogoči l v z p o n n a T r i g l a v .

V n j e g o v e m času j e n a s t a l a A l j a ževa koča i n p r v i A l jažev d o m , k i ga j e čez n e k a j l e t porušil snežni p l a z , s e d a n j i A l jažev d o m v V r a t i h , Šlajmerjeva koča, vodo ­v o d , izboljšana j e b i l a po t od T u r k o v e p l a n i n e n a p r e j , T o m i n -škova po t , koča n a K r e d a r i c i , k i j e b i l a pozne j e povečana, S t a -ničevo zavetišče i n seveda n a j b o l j z n a n i A l jažev s t o l p v r h T r i g l a v a . V s a d e l a j e pre težno i z p e l j a l s a m .

I \ \ \ \ \ \ V J . I U b i * N

mali oglasi • mali oglasi prodam P r o d a m K R O Ž N O Ž A G O c i r k u -

lar . Z u p a n o v a 1, Šenčur 3444 P r o d a m h l a d i l n o V I T R I N O , d o l ­

žina 1,5 m i n A G R E G A T za h l a d i l ­n i c o 18 k u b i k o v . O g l a s i t e se n a tele­fon 60-801 3445

P r o d a m H L A D I L N I K , p l i n s k i Š T E D I L N I K (2 plošči ) , K A V Č , m i z o , 4 s to l e . P r e d d v o r 81 3446

P r o d a m n o v a Ž E L E Z N A V H O D ­N A V R T N A V R A T A . Dejanov ič Dušanka, Kokrški b r eg 1, K r a n j , •tel. 24-040 3447

P r o d a m S O N C E 3. T r a t a 17, C e r ­k l j e 3448

P r o d a m d r o b n i K R O M P I R za k r m o po 1 d i n z a kg . S p . B r n i k 33, C e r k l j e 3449

P r o d a m K R A V O s tel ičkom a l i brez . P o d l o n k 15, Železniki 3450

P r o d a m približno 300 k g K R O M ­P I R J A so r t e igor . G o r e n j a vas — Reteče 42, S k o f j a L o k a 3451

U g o d n o p r o d a m r a b l j e n o strešno C E M E N T N O O P E K O . Škreblin J - S . Gregorčiča 15, R a d o v l j i c a 3452

P r o d a m dve m a l o r a b l j e n i t r o d e l n i z a s t e k l e n i O K N I . Zg . G o r j e 64 a

dežurni veterinarji O d 20. do 27. maja 1977:

C e p u d e r B o g d a n , d i p l . vet. spec., K r a n j , K a j u h o v a 23, telefon 22-994 za obč ino K r a n j ;

V o d o p i v e c D a v o r i n , d i p l . vet., G o r e n j a vas 186, tele­fon 68-310 za obč ino Skof ja L o k a ;

Benul ič M a r j a n , d i p l . vet., R a d o v l j i c a , S t a n e t a Ž a g a r ­j a 12, te lefon 75-043 za obči ­n i R a d o v l j i c a i n Je sen i ce .

Dežurstvo se pr ične od 14. u r i p o p o l d a n i n tra ja do 6. ure zjutraj nas lednjega dne.

C e n t r a l n a dežurna služba Z V Z G K r a n j , n a te le fonski številki 25-779, pa deluje neprek in j eno .

Ž iv inore j sko v e t e r i n a r s k i z avod G o r e n j s k e

P r o d a m Š O T O R za 4 osebe, l a h k o n a ob roke . N a s l o v v o g l a s n e m od­d e l k u 3 4 5 4

P r o d a m O B R A Č A L N I K za seno, k o s i l n i c o za t r a k t o r , p l u g . Ho t emaže 31, P r e d d v o r 3455

P r o d a m n o v o H L A D I L N O S K R I ­N J O 350 l i t r o v . T e l . 22-535 3456

P r o d a m s t i k a l n o U R O z g a r a n c i j o (cenejši t ok ) . T e l e f o n 61-261 od 12. do 15. ure . M i l a n 3457

M o t o r n o , p a r k o v n o K O S I L N I C O p r o d a m . I n f o r m a c i j e n a t e l . 25-054

3458 P r o d a m g l obok O T R O Š K I V O ­

Z I Č E K T r i b u n a z o k e n c i . Bradaška T o n e , Moša P i j a d e 48, K r a n j , te le­f on 23-698, p o p o l d a n 3459

P r o d a m n o v 15-co l sk i G U M I V O Z , O V C E . G r a j s k a 19, B l e d 3460

P r o d a m n o v a d e s n a s o b n a V R A ­T A . P e t e r n e l j , P o d b r e z j e 81 3461

P r o d a m o b d e l a n e D E S K E za napušč i n ob l ogo fasade, j a h a l n o k o b i l o A R A B E C , s t a r o 8 let z rodov ­n i k o m i n B O S A N K O za j a h a n j e a l i vožnjo. Šenčur, P i p a n o v a 40 3462

U g o d n o p r o d a m K R A V O b o h i n j -k o , k i j e prvič t e l i l a . R a d o v l j i c a , Jurčičeva 1 3463

Isdsja C P Glas, Kranj , Ul ica Mo le Pljadeja 1. Stavek: O P Gorenjski tlak Kranj , tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kop i ­tarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj , Moee Pljadeja 1. - Tekoči račun pri S D K v K r a ­nju Številka 61500-«01-12694 - T e ­lefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredni­štvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni In naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din,

rdietna 100 din, cena sa 1 številko dinarje. — Oproščeno prometnega

davka po pristojnem mnenju 421-1/72.

P r o d a m d o b r o o h r a n j e n o t r a k ­t o r s k o K O S I L N I C O m o r t e l . Z a ­l o g 11, C e r k l j e n a G o r . 3488

kupim K u p i m P S A Š A R P L A N I N C A ,

s ta rega do 6 mesecev . L a h a r n a r M a ­r i j a , L o g 12, B o h . B i s t r i c a 3477

vozila P r o d a m nove P R A G E za k o m b i

b u s 750. Dejanovič Dušanka, K o ­krški b r eg 1, K r a n j , t e l . 24-040 3464

P r o d a m A L F A S U D T I , l e t n i k 1975. Levičnik, C . 1. m a j a 2, K r a n j , t e l . 25-277 a l i 26-567 3465

K A R O S E R I J O n o v o za z a s t a v o 750 p r o d a m 10 % ceneje od nove . K orošec, Mošnje 39, t e l . 75-374 3366

U g o d n o p r o d a m Z A S T A V O 750, l e t n i k 1963, r e g i s t r i r a n o , v v o z n e m s t a n j u . S p . B r n i k 4, C e r k l j e 3467

P r o d a m F I A T 850 v n e v o z n e m s t a n j u , m a l o k a r a m b o l i r a n . S e l a n F r a n c , T r a t a 5, C e r k l j e 3468

P r o d a m Z A S T A V O 750, l e t n i k 1971, d o b r o o h r a n j e n . C e r k l j e 69, t e l e f on 42-045 3469

P r o d a m VVV 1500 l i m u z i n a , reg i ­s t r i r a n do k o n c a l e t a z a 14.00 d i n , m o t o r VVV , 30 K S , t o v o r n o p r i k o l i c o z a o s ebn i a v t o , n o s i l n o s t 900 kg , m a l o r a b l j e n o , Š O T O R za 6 oseb, n o v , p o l j s k i . I n f o r m a c i j e t e l e f on 064-75-236 3470

P r o d a m S I M C O 1100 i n Z A S T A ­V O 101, l e t n i k 1973. O g l e d v s o b o t o p o p o l d a n . L i n h a r t o v t r g 23, R a ­d o v l j i c a 3471

P r o d a m N S U 1200 C , l e t n i k 1969. V r h o v n i k , M l a k a 49, K r a n j 3472

P r o d a m d o b r o o h r a n j e n M O P E D T 15. D o r f a r j e 16, Z a b n i c a 3473

P r o d a m N S U 1200, l e t n i k 1969. Saršon, Val javčeva 10, p o p o l d a n

3474 P r o d a m osebn i a v t o L A D O , l e t n i k

1972. O g l e d p o p o l d a n . I n f o r m a c i j e n a t e l . 44-551 3475

P r o d a m k a r a m b o l i r a n o Z A S T A ­V O 101. N a s l o v v o g l a s n e m o d d e l k u

3476

Vzgojno va rs t ven i zavod Radov l j i ca

o b v e š č a s ta rše n a o b m o č j u o b č i n e R a d o v l j i c a , d a b o d o v p i s i o t r o k z a s p r e j e m v o t r o š k e v r t c e z a š o l s k o l e t o 1 9 7 7 / 7 8 o d 2 3 . m a j a 1977 d o v k l j u č n o 2 6 . m a j a 1 9 7 7 .

V p i s o v a n j e bo od H. u re do 15. u re v p r o s t o r i h otroških v r t c ev : Begun j e , B l e d , B o h i n j ­s k a B i s t r i c a , G o r j e , K a m n a go r i ca . K r o p a , Lesce in R a ­d o v l j i c a .

V p i s a n i b o d o p r e d š o l s k i o t r o c i v s t a r o s t i o d 3 . d o 7 . l e t a . O dokončnem s p r e j e m u bo odločala k o m i s i j a . K a s n e j š i h p r i j a v o t r o k n e b o m o g o č e u p o š t e v a t i .

P o c e n i p r o d a m A U D I 80, l e t n i k 1967. T o n e J e n k o , Z g . B i t n j e 115

stanovanja

O d d a m S O B O 30 kv . m , p r i m e r n o t u d i z a o b r t a l i za z a k o n c a . D e j a ­novič Dušanka, Kokrški b r eg 1, K r a n j , t e l . 24-040 3478

V G o r j a h o d d a m S O B O za neka j le t . Možnos t k u h a n j a . D o g o v o r . N a s l o v v o g l a s n e m o d d e l k u 3479

D v a m i r n a študenta iščeta ogre­v a n o S O B O s s o u p o r a b o s a n i t a r i j v K r a n j u a l i bližnji o k o l i c i . E d v a r d Šile, Prešernova 22, 61330 Kočev j e

3480 Z a k o n c a domačina z o t r o k o m v z a ­

m e t a v p o d n a j e m a l i o d k u p i t a m a n j ­še S T A N O V A N J E . M o d r i j a n ,

3481 Smledniška 35, K r a n j

PLES B A R M A N O V

V s o b o t o 2 1 5 1 9 / / ob 2 0 uri b o v hote lu G O L F na B l e d u

V a b i m o v s e da se udeležijo plesa kakoi tudi samega tekmovan ja ba rmanov v mešan ju pijač ki b o o d 1 c> do 2 1 5 1 9 / /

VA

MERKUR

VELEŽELEZNINA KRANJ KOROŠKA CESTA 1

Prodajalna Naklo pri Kranju telefon: 47-054, 47-055

Cenjene kupce obveščamo, da se pre­seli prodajalna kuriva in gradbenega materiala v Naklo pri Kranju ob to vorni železniški postaji.

Prodajalna prične s poslovanjem dne 16. maja 1977 z začasnim delovnim časom od 6. do 14. ure, ob sobotah od 6. do 1 2. ure.

Sprejem naročil za premog in drva v sredah in petkih od 14. do 17. ure v pisarni MERKUR — Jahačev pre hod 2

Nadalje seznanjamo vse cenjene po­trošnike, da je v pripravi nova trgovina, na istem prodajnem mestu, z razširje­nim asortimanom blaga za individualno gradnjo, ki bo predvidoma odprta v le­tošnjem letu.

MERKUR vas pričakuje v novih prodajnih prostorih

MERKUR veleželeznina Kranj

M l a d a z a k o n c a brez o t r o k iščeta S T A N O V A N J E v Škofji L o k i a l i o k o l i c i . P o n u d b e pod » N u j n o « 3482

prireditve G A S I L S K O D R U Š T V O B R E G

O B S A V I bo p r i r e d i l o v nede l j o , 22. 5. 1977, V E L I K O V R T N O V E ­S E L I C O s p l e s o m , srečolovom, keg­l j a n j e m za koštruna. I g ra a n s a m b e l P L A N I K A . V s e v l j u d n o v a b i m o . G a s i l c i ! 3483

V E L I K A K O N J E N I Š K A T O M ­B O L A V K O M E N D I , 22. m a j a 1977, ob 14. u r i n a H I P O D R O M U . G l a v n i d o b i t k i : 2 o sebna a v t o m o b i l a 750, 3 - l e tn i d i r k a l n i čistokrvni k o n j , 2 b a r v n a t e l e v i z o r j a , 2 M Z m o t o r j a . S k u p n o j e g l a v n i h d o b i t k o v 20 i n 200 d r u g i h manjših v s k u p n i v r e d n o s t i c a 240.000,00. P o t o m b o l i V E S E L I ­C A . I g r a a n s a m b e l T R G O V C I . V a b i vas konjeniški k l u b K o m e n d a . 3484

K o n f e k c i j a M L A D I R O D

K R A N J P o t n a k o l o d v o r 2 o d b o r z a k a d r e

o b j a v l j a p r o s t o d e l o v n o m e s t o

a n a l i t i k a

P o g o j i : V Š — e k o n o m s k e s m e r i a l i ESŠ in 5 let d e l o v n i h izkušenj.

K a n d i d a t i n a j o d d a j o p i s ­m e n e p o n u d b e z u s t r e z n i m i d o k a z i l i o s t r o k o v n o s t i i n d e l o v n i h i zkušn jah v 15 d n e h p o o b j a v i v s p l o š n e m s e k t o r j u K o n f e k c i j a M l a d i r o d K r a n j .

cv Odbor za medsebojna razmer ja delavcev S D S SS

ALMIRA Radovljica razpisuje prosto de lovno mesto

sekretarja samouprave

P o l e g splošnih pogojev za zapos l i tev mora jo k a n d i d a t i i zpo ln je ­v a t i še: dokončana v i s o k a a l i višja s t r o k o v n a i z o b r a z b a z d e l o v n i m i izkušnjami n a področju s a m o u p r a v e , izobraževanja i n i n f o r m i r a n j a t e r m o r a l n o politična neoporečnost. P o i z k u s n o de lo 3 mesece. O s e b n i d o h o d e k se obračunava po s a m o u p r a v n e m s p o r a z u m u , k i zaje­m a oceno d e l o v n e g a m e s t a in o v r e d n o t e n o m i n u l o de l o .

P i s m e n e ponudbe z d o k a z i l i o s t r o k o v n o s t i je t reba pos l a t i na na s l ov A L M I R A Radov l j i c a - O M R D S D S S S , R a d o v l j i c a - J a l -n o v a u l . št. 2.

R a z p i s velja 15 d n i po ob jav i .

VIATOR L J U B L J A N A

obvestila K R A N J Č A N I ! N o v a m e t o d a či­

ščenja p reprog , t a p i s o m a , i t i s o n a . P r i d e m n a d o m . P r e v z a m e m t u d i pod j e t j a . K l i č i te n a t e l e f on 22-043, B u c a l o D u r o . 3485

P O P R A V L J A M vse v rs t e H L A ­D I L N I K O V . O g l a s i t e se n a t e l . 60-801 3486

Š P O R T N O D R U Š T V O T R I ­G L A V K R A N J obvešča vse o b i s k o ­va l c e D O M A N A J O Š T U , d a bo d o m zap r t od,17. 5. 1977 do 1. 6. 1977.

' / . - . « , , . .3487,

Tržič

model M I H A E L A temno m o d r a opečna

model F R A N C K A temno m o d r a Cena : 302,95 d in

Hudo je, če imaš srečo v nesreči. Nekako prazen, nezadovoljen potavaš naprej v vsakdanjost, potrt zaradi užaloščenih ostalih.

Jutranja megla, še zaspane oči, sanjske misli in . . . tresk! Prednja havba vzcveti kot bela marjetica in tudi soudeleženo vozilo ti vzbudi sorodne asociacije. Vsi pa smo živi in zdravi. Ah, ko ne bi bili!

»Milico!« je ves togoten soudeleženi voznik marjetice, meni pa rdeče kaplja po vratu, prstih in nogah.

»A ti mar kaj je?« je razjarjen, razkačen sredi ceste, tako prepri čan v svojo nekrivdo kot v svojo pravkar vzcvetelo marjetico.

»Ne, nič mi ni,« tolažim nesrečnika, »pleh je pleh. Kaj češ!« »Pleh je denar, prismoda. Plačal boš, da boš črn, tepec!« »Saj nisem kriv, ti si bil na stranski,« se mi vrača kri nazaj v glavo

in pogum v srce. »Baraba! Lahko bi zaviral. Sploh pa je tu desno pravilo. Boš že še

videl svojega plehatega vraga in tvojo stransko, vol!« Ko sem pometel zadnjo črepinjo s ceste, vesel, da ne bom videl

plehatega vraga, ker je bil sozaleteni — zapisnikarsko potrjeno — res na stranski, sem telefoniral v službo.

»Prometna nesreča. Popraskan, šepav, zmeden, šokiran, a živ in zdrav.«

»Fino«, so rekli, »samo da si živ in zdrav. Delo te čaka.« Ko so me obvezali, me je gnalo na delo. Še nikoli me ni, a šok je

šok. fr

Bil sem kot na razstavi. Vsi smejoči in sijoči so me prihajali ogledovat, radostno pričakujoč, da bom zdaj zdaj pogrnil v nezavest ali tuleče zavijal oči od nečloveškega bola. Najbolj veselo nestrpni so mi vihali ovoj in kukali v praske pod njim.

»A praviš totalka, a? Konec s tvojim bilčkom, a?« so se živo zanimali za marjetico, kajti kot razstavljeni, le rahlo poškodovani prometni nesrečnik nisem bil preveč zanimiv. Mi ni odtrgalo vsaj ene roke, če ne že dveh.

»Ja, konec, kolegi moji, konec,« sem se prvič resnično zavedal škode, dolgotrajnih popravil, visokostnih mehanikov in oderuških kleparjev.

»Bo pel avtobus, nič več hop v avto in gremo, bus, bus,« je bila vesela sočustvujoča delovna sredina in že sem mislil žalostno povzeti bus, bus, ko je šok malce popustil in spustil možgane v normalen tek.

»A, to pa ne. Avto ni bil moj. Moja limuzina je nepoškodovana v garaži.«

Stokrat se oproščam, pokvaril sem vse radostne trenutke. Zaničevalno so se obrnili vstran. Nedopustna nesramnost! Najprej: prometna nesreča pa šepav pa ranjen pa totalka, zdaj pa cel in celo vesel!

Skrajno~nezadovoljen sem odšepal. Niti s sodnikom za prekrške in z mastno denarno kaznijo se ne morem odkupiti. A kdor se zaletuje, greši. Po prihodnjem tresku se prikazem z lastno glavo pod roko, da bo vsaj nekaj pristnega veselja in radosti...

D . Sede j

G o z d M a r t u l j e k — Minulo soboto in nedeljo je bilo na cesti od Jesenic proti Kranjski gori več prometnih nesreč tudi zaradi mokre ceste in prehitre vožnje. Vozniku fička ni uspelo zvoziti ovinka, prevrnil se je in obstal na travi... Foto: D. Sedej

Srnjak sredi mesta Čeprav so s r n e i n s r n j a k i že

v g o z d o v i h d o k a j r edke ž ival i i n j i h r e d k o l a h k o v i d i m o , so p r e t e k l i t e d e n s r n j a k a u j e l i s r e d i K r a n j a . V Četrtek z j u t r a j , j e P a v l a L a z a r s C e s t e S t a n e t a Ža­g a r j a sporočila k r a n j s k i m i l i c i , d a se po n j e n e m v r t u s p r e h a j a s r n j a k . K o so s i z a d e v o o g l e d a l i še l o v c i , so s k l e n i l i d a ga u j a m e j o i n rešijo. T o j i m j e t u d i u s p e l o i n še i s t o d o p o l d n e se j e s r n j a k spe t

vese lo s p r e h a j a l p o g o z d u . P o m n e n j u l o v c e v j e s r n j a k a ,

b i l j e l a n s k i a l i p r e d l a n s k i mladič, ponoči p r e g a n j a l pes i n se j e p r e d n j i m z a t e k e l v m e s t o , t u p a se j e s k r i l v g rmov j e ž ive meje . Z j u t r a j se j e z a t e k e l n a L a z a r j e v v r t , k j e r so ga o p a z i l i . P a t u d i t a m pre­g a n j a n j a ne b i b i l o k o n e c , če ne b i l a s t n i c a v r t a , k i i m a t r i pse, t e h t a k o j z a p r l a i n p o k l i c a l a m i l i c e .

L . B .

Z A H V A L A

O b boleči i n p r e r a n i i z g u b i d o b r e g a moža i n očeta

Alojza Ažbeta se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m , k i s t e n a m ob težkih t r e n u t k i h s t a l i o b s t r a n i i n n a s tolaži l i . P o s e b n o se z a h v a l j u j e m o d o b r i m s o s e d o m , g o s p o d u župniku i z S t a r e L o k e , g o v o r n i k u C e s t n e g a

p o d j e t j a K r a n j ob g r o b u .

Še e n k r a t se z a h v a l j u j e m o v s e m t i s t i m , k i so d a r o v a l i c ve t j e i n n a m i z r e k l i sožalje t e r ga s p r e m i l i n a n j e gov i z a d n j i p o t i .

Žalujoči : žena Tončka i n s i n A l o j z z družino

S k o f j a L o k a , 11. m a j a 1977

KRANJ r r v o t e k

70 A 03

80 d»n 20 d\°

A 06 80 d»n

0 V - 3 V

\ 00 A 02

80 d»° 00 ̂ °

\ 26.00 * °

y 3 4 , 3 0 dm

\cra t e k

i e s k e sače a\o<

28 32

70 # °

v teh dneh v omejenih kol ič inah v prodajalni GORENJC, Kranj — Prešernova 11

nesreče Pripeljal po levi

V petek, 13. maja, ob 8.50 se je v L o g u pri K r a n j s k i gori p r i p e t i l a pro­metna ne zgoda . V o z n i k osebnega a v t o m o b i l a A l o j z Kerštajn (roj. 1942) iz K r a n j s k e gore je peljal proti J e s e n i c a m ; ,v ostrem n e p r e g l e d n e m o v i n k u m u je n a s p r o t i po levi strani p r i p e l j a l v o z n i k osebnega a v t o m o b i ­l a W i l l i S i e ge l . Čeprav je voznik Kerštajn z a p e l j a l s k r a j n o desno, v e n d a r l e n i m o g e l preprečiti trčenja.

V nesreči j e b i l v o z n i k Kerštajn h u j e r a n j e n i n so ga p r e p e l j a l i v jeseniško bolnišnico, škode n a v o z i l i h p a j e za 50.000 d i n .

Nenadoma čez cesto V sobo to , 14. m a j a , ob 17. u r i se j e

n a r e g i o n a l n i c e s t i K r a n j - J e z e r s k o p r i p e t i l a hujša p r o m e t n a ne zgoda . V o z n i k osebnega a v t o m o b i l a L a d o Hegedič ( ro j . 1940) i z K r a n j a j e p e l j a l po J e z e r s k i c e s t i p r o t i B r i t o f u . V d e s n e m p r e g l e d n e m o v i n k u j e n e n a d o m a p r e d seboj z a g l eda l ko l e ­s a r k o D a n i c o R o z m a n ( ro j . 1920) i z K r a n j a , k i j e v o z i l a i z n a s p r o t n e s m e r i , n a t o p a j e n e n a d o m a z a v i l a v d e s n o p r e k o ceste . V o z n i k Hegedič j e z a v i r a l , v e n d a r j e k l j u b t e m u R o z m a n o v o z a d e l , d a j e p a d l a , s i z l o m i l a nogo i n d o b i l a še d r u g e poškodbe. Z d r a v i se v jeseniški bolnišnici.

Smrt v gorečem avtomobilu

V sobo t o , 14. m a j a , ob 7.40 se j e v D o v j e m n a m a g i s t r a l n i c e s t i p r i ­p e t i l a h u d a p r o m e t n a nesreča. V o z ­n i k osebnega a v t o m o b i l a nemške r eg i s t rac i j e K a d r i Muf tarev ič i z V r a n j a j e n a r a v n e m d e l u ceste n e n a d o m a zape l j e l v l e vo t e r t a k o z a p r l p o t n a s p r o t i vozečemu a v t o ­m o b i l u Jožeta D e r m a s t j e ( ro j . 1942) i z Šenčurja, t a k o d a j e t a trčil v a n j . Muf tarev ičev a v t o m o b i l se je ob trčenju p r e v r n i l n a s t r eho , o b a a v t o m o b i l a p a s t a se v n e l a . V nesreči j e v a v t o m o b i l u zgo re l v o z n i k Muftarev ič , h u d o r a n j e n a p a s t a b i l a s o p o t n i k a R e f i k R a d u k u i n B e j t u l a S e l m o n i lažje p a T a h i r R u d a k u . H u d o s t a b i l a r a n j e n a t u d i v o z n i k D e r m a s t j a i n n j e gova žena M a r i j a . Škode n a v o z i l i h j e za 67.000 d i n a r j e v .

Ni speljal ovinka V nede l j o , 15. m a j a , ob 4.30 se je

n a m a g i s t r a l n i c e s t i v L o g u p r i K r a n j s k i go r i p r i p e t i l a p r o m e t n a ne zgoda . V o z n i k osebnega a v t o m o ­b i l a nemške r eg i s t rac i j e L j u b i n k o Jovanov ič ( ro j . 1949) z a r a d i n e p r i ­m e r n e h i t r o s t i n i moge l sp e l j a t i o s t r ega desnega o v i n k a , z a p e l j a l j e n a l e v i v o z n i pas i n trčil v osebn i a v t o m o b i l , k i ga j e iz n a s p r o t n e s m e r i p r i p e l j a l D i e t e r VVens ing . V trčenju n i b i l nihče r a n j e n , škode n a a v t o m o b i l i h p a je z a 100.000 d i n .

L . M .

Utonil v jezeru

V nede l j o , 15. m a j a , o k o l i 19. u r e je z a s t a v o skočil v Z b i l j s k o j e z e r o 18 - l e tn i Dušan R e s n i k iz Ziganje v a s i p r i T rž i ču . P l a v a l j e d o rdečih z a s t a v i c , k i označujejo p r e p o v e d a n o c o n o z a čolne, k o pa se j e vračal n a z a j n a breg , j e p o t o n i l i n ga še n i s o našli.

Novice iz avtomobilističnega športa

J E R E B Č E T R T I v Z A G R E B U

Državno hitrostno prvenstvo avtomobi l is tov se je začelo s tragedijo. N a prv i letoSnji d i rk i na improv iz i ran i progi ob mostu Svobode v Za ­grebu je samo .še en krog man jka l do konca zadnje dirke voz i l formule super V , ko je D j a n i Sverko na ravnem delu proge pr i po lni h i t rost i i zgubi l oblast nad vozi lom in zapeljal s proge. Čeprav je organizator, avto-moto k lub D i n a m o , progo zavaroval zelo dobro, je vseeno, prišlo do tragedije. Sverkov avtomobi l je namreč vrglo ravno med gledalce. Pet gledalcev je b i lo ranje­nih, za enega pa so bile rane prehude in je kma lu po prevozu v bolnišnico umr l Ob tem pa se nehote vsil juje vprašanje, kako je av tomobi l sp loh zadel gledalce, saj se je le-ta zaustav i l točno ob zaščitni ograji. Ver jetno gledalci spet niso upoštevali navodi la redarjev in so d i rko spreml ja l i pred zaščitno ograjo nezavedajoč se nevarnost i , k i spremlja vsake dirke. Sedaj lahko samo upamo, da se ne bo ponovi l slučaj Skofja L o k a , ko so zaradi nesreče prepovedali vse četno hitrostne dirke v naši republ ik i . Verjetno tako drastično ne bodo ukrepal i , vendar bi b i l tudi pr i nas že čas, da d irke končno presel imo na dirkališča, kamor tudi sodijo.

S icer pa se maloštevilčno zastopstvo A M D Skof ja L o k a na d i rk i dobro odrezalo. V naj-mnoŽičnejšem razredu do 785 ccm, kjer se na treningu za 20 prost ih mest na uradni d i rk i potegaovalo nad 50 dirkačev, je s četrtim mestom prijetno preseneti l Jereb, medtem ko je b i l njegov k lubsk i kolega Djaniš še vedno soli­den šesti. V razredu do 1150 ccm. Janez M i l a -vec ni imel sreče, saj je zletel s proge in odstopi l . Isto se je zgodilo tudi l anskemu državnemu prvaku V i d i c u . D i r k o f o r m u l i super V so prek in i l i , ob prek in i tv i pa je b i l član A M D Skof ja L o k a Lazič na četrtem mestu. Aleš Pu.šnik ni sodeloval, ker se je pr iprav l ja l za nastop na » Y U ra-llyju«.

Re zu l t a t i : do 785 ccm.: 1. Kus t ec (D inamo) , 2. Ačimić (Titograd) , 4. Jereb, 6. Djaniš (oba Sk. Loka ) ; do 1150 ccm.; 1. Komnenovič (C. zvezda), 2. Lučič (Titograd) , 9. Jo rdan (SI. avto); do 850ccm. : 1. Lončar, 2. Mujič (oba D inamo ) , 5. Božič (SI. avto); do 1000 ccm.: 1. Macukić (D inamo) , 2. M i l i v anov i d (Beograd); do 1300 ccm.: 1. Herceg (D inamo) , 2. UrbančiČ (SI. avto); fomula super V : 1. Lang , 2. G l u h a k

C emu področne

kvalifikacije? K R A N J - Atletski klub Tr ig lav je bil v

soboto in nedeljo organizator področnih kvalifikacij za atletski pokal Slovenije, v katerih je nastopilo okoli 50 tekmovalcev in tekmovalk. V neugodnih razmerah in pomanjkanju ustrezne konkurence so do­seženi v glavnem poprečni rezultati, ome­niti velja Te Sagadina z 10,9 v teku na 100 m in Udovča s 703 cm v skoku v daljavo. Razveseljiv pa je napredek nekaterih mlaj­ših tekmovalcev.

Letos je to že drugo tekmovanje v K r a ­nju, za katerega so poslani razpisi vsem gorenjskim občinam, vendar se tudi tokrat njihovi tekmovalci vabilu niso odzvali. V pričakovanju le-teh je A K Tr ig lav orga­niziral tekmovanje doma. Čemu torej področne kvalifikacije? Prav gotovo bi takmovalci Tr ig lava v močnejši konkuren­ci izborili več mest v finalu tega tekmova­nja, na primer, če bi nastopili v kval i f ika­cijah v Ljubljani ali v Celju. Težko je verjeti, da na Gorenjskem ni atletov in atletike. Kje je torej vzrok za taksno stanje in tak odnos?

R E Z U L T A T I : I. dan: motki - 100 m: 1. J . Sagadin 10,9, 2. R a v n i k a r 11,0, 3. Peneš 11,3; 400 m: 1. M . Sagadin 53,2, 2. Križaj 55,8, 3. Fe rku l j 56,9; 1500 m: 1. Božnik 4:00,9, 2. Le-ban 4:23,8; 10.000 m: 1. Križnar 38:13,8; visina: 1. B i z jak 180, 2. K u r n i k 165, 3. Margetič 165 cm, daljava: 1. Udovč 703, 2. Vučkovič 688, 3. Potočnik 680; krogla: 1. Sat l e r 14,38, 2. Kogovšek 12,57 m; 4x100 m: (Peneš, Sagad in J . , Vučkovič, Ravn ika r ) ; ženske - 800 m: 1. Re j a 2:28,2, 2. Pogačnik 2:29,8, 3. Beke 2:44,9; daljava: 1. T e r a n 468, 2. S t u r m 450, 3. Goga la 443; 4X400 m: 1. (Reja, Beke, Pogačnik, Ovsenek) 4:20,8;

II. dan: moški - 200 m: 1. Sagadin J . 23,2, 2. R a v n i k a r 23,3, 3. Peneš 23,5; 800 m: 1. Bož­nik 1:59,6, 2. Križaj 2:01,7, 3. Sladic 2:06,1; 5000 m: 1. Leban 16:46,4; palica: 1. K u r n i k 360, 2. Gar tne r 260, 3. Nezirevič 220 cm; troskok: 1. Vučkovič 14,12; disk: 1. Sat l e r 39,74, 2. Kogovšek 36,80, 3. Pr i s tov 32,80; kladivo: 1. Sat le r 38,60, 2. Pr i s tov 38,44, 3. Beguš 37,04; ženske - 100 m: 1. T e r a n 14,0, 2. Baue r 14,6, 3. Ind ihar 15,2; 400 m: 1. Beke 1:05,5, 2. Ovsenek 1:08,7; 1500 m: 1. Re ja 5:15,5, 2. Pogačnik 5:19,1; visina: 1. P a v l i n 145, 2. R a n t 140 cm; kopje: 1. Brezar 35,14, 2. Te­ran 18,80 m; 4X100 m: 1 55,4 (Reja, Beke, Pogačnik, Ovsenekt 1:55,41. I .Kavčič

(oba D inamo ) , 4. Lazič (Sk. Loka) ; ekipno: 1. D inamo , 2. Beograd, 3. Crvena zvezda, 6 A M D Skofja Loka .

P U S N I K T R E T J I

N a enajstem Jugos lovanskem ra l l y ju je zmagal tovarniški dirkač Škode, Čehoslovak Zapadlo. Najboljši Jugos lovan je b i l Aleš Pašnik ( A M D Skofja Loka ) , k i je zasedel odlič­no tretje mesto in s tem tudi prve točke v toč­kovanju za evropsko prvenstvo v ra l l v ju . Aleš Pašnik pa je bi l premočno prvi med našimi vozniki . » Y U rally« je bi l namreč drugi letošnji ral ly za državno prvenstvo, zaradi svoje dolži­ne pa se je točkoval dvojno. Pašnik po dveh ra l l y j ih tudi vodi v skupn i uvrs t i t v i in v razredu nad 1300 ccm. Pašnik bi b i l verjetno uvrščen še bolje, vendar je mora l na drugi h i t ros tn i pre-skušnji zamenjat i počeno gumo, kar ga je stalo precej dragocenih sekund. Os ta l i s lovenski dirkači so se tokrat odrezal i slabše kot po­navadi. O podrobnih rezu l ta t ih pa vas bomo seznanil i v naslednji številki.

D V E Z L O M L J E N I R E B R I L A U D E

Prejšnjo nedeljo je b i la na španskem d i rka ­lišču ,1 arama peta d i rka za svetovno prvenstvo formule 1, na kateri je zmagal Američan M a r i o Andre t t i na lotusu. Izredno vel iko smolo pa je imel bivši svetovni prvak, Avstr i jec N i k i L a u d a na ferrariju. K o je pred d i rko ogreval motor, si je med vožnjo v nekem levem ov inku za vola­nom svojega bol ida z l omi l dve rebri. Neka te r i namigujejo, da si je rebri z l omi l zaradi napačno pritrjenega varnostnega pasu, t i s t i najbolj ostr i pa pravijo da gre za nekakšno zaroto prot i N i k i j u v lastnem moštvu. Vseka­kor pa je nesreča Laude najbolj nenavadna nesreča v vsej zgodovini d irk formule 1, zaradi katere pa v nedeljo ne bo mogel s tar tat i na G P M o n t e C a r l a . -fp

Norčič operiran in že doma *

K R A N J — Najboljšemu jugoslovan­skemu smučarskemu skakalcu in ne­sojenemu novemu svetovnemu rekor­derju v smučarskih poletih Bogdanu Norčiču so pred dnevi v Kliničnem centru v Ljubljani uspešno operirali poškodovano ramo.

Bogdan se je že nekaj časa pritoževal, da ima z ramo težave. Zdaj so mu to nevšečnost odpravili in ga po nekaj dnevih že napotili v domačo oskrbo. Upajmo, da ga bomo spet kaj kmalu videvali na prvih pripravah za novo sezono. — dh

Oblak na Reki, Fock v Gradcu

N a R e k i se je pomeri lo 40 lokostrelcev iz Franci je in Jugoslavi je . Zmagovalec je b i l l jub-ljančan Legiša s 1185 krogi, medtem ko je član E X O T E R M A kot drugi Jugos lovan s 1124 krogi zavzel 5. mesto.

V istem času pa je 100 lokostrelcev iz A v s t r i ­je, Z R Nemčije in Jugos lav i je nastopalo na velikem turnir ju v G r a d c u . V zelo močni konkurenci odličnih Avstr i j cev je zmagal Po-stružnik s 1221 krogi , Kranjčan Fock pa je za­sedel 15. mesto s 1091 krogi . Ves čas turnir ja je pihal močan veter.

Tekmovan ja se nadaljujejo prihodnjo soboto z mednarodnim F I T A star turnir jem v Za ­grebu. /

M . F.

Ropret drugi v Avstriji

Ek ipa kranjskih kolesarjev Save je s trenerjem Hvastijem takoj po kon­čani d i rk i A lpe -Adr ia odšla na pot v Avstrijo. T a m so se Ropret, Jože Valen-čič, Udovič in Pečnik udeležili zahtev­ne mednarodne etapne dirke, k i jo po kvaliteti lahko primerjamo z dirko Po Jugoslaviji.

Spet se je izredne izkazal Bojan Ropret, k i je zmagal na sobotni etapi Gresten-Dunaj (172 km). V nedeljo je pr i le l v cilj v času četrtouvrsčenega, tako da je v skupni uvrstitvi zasedel odlično drugo mesto s sedmimi sekun­dami zaostanka za zmagovalcem.

- H - J .

J

Atletika letos Atletska dejavnost v Kranju bi morala

po novem — je pač prioritetna — pokazati nekaj več kot doslej. Toda po vseh predvi­devanjih bo atletike nekaj več v šolah, manj pa v atletskem klubu, pri komisiji za atletiko pa bo ostalo nekako na istem kot prejšnja leta; z razliko, da bodo prireditelji pripravil i več šolskih tekmovanj.

Pred leti je imel Kranj več kvalitetnih atletskih prireditev. Zaradi zastarelih in neustreznih naprav je teh tekmovanj vedno manj. Atleti in prireditelji neradi prihajajo v atletska središča, kjer so na­prave neustrezne. V Kranju moramo žal reči, da imamo prečudovito lokacijo Sta­diona, verjetno najlepšo v Jugoslaviji, toda •teze in naprave so med najslabšimi, kar jih poznam. Se pred leti, ko tartan ni bil nujnost na stezah, so prihajali k nam na trening in tekmovanja najboljši jugoslo­vanski in tuji atleti - danes gredo raje v Novo Gorico, Velenje, Celje, Novo mesto, kmalu pa Se v Maribor in Ljubljano. Po­vsod, kjer je le malo posluha za atletiko, se možje, k i so odločujoči pri financah, prav radi odločijo za enkratno večjo investici­jo. Vedo, da se bo to močno obrestovalo v prihodnosti. Vedo tudi, da je cena za vzdr­ževanje potem minimalna. Danes je treba ure in ure dela, da se kol ikor toliko uredi steza za eno samo tekmovanje, kaj Sele zahteva urejanje steze po zimski sezoni, ko je praktično neuporabna za vsako dejav­nost. Enako je tudi z napravami. Res je, da so bile le-te pred desetimi leti dokaj mo-

Številna športna

tekmovanja T R Z l C - V okviru prireditev ob

»Mesecu mladosti« bodo tudi letos člani komisije za šport in prireditve pri O K ZSMS Tržič pripravi l i Številna Športna tekmovanja. Eno prvih v začetku me­seca je bilo tekmovanje v kegljanju, k i ae ga je udeležilo kar 21 moških in ženskih tričlanskih ekip.

Največ uspeha so imeli p r i moških člani ekipe Peka, k i so podrli 563 ke-

Jljev. Ek ipo so sestavljali Cerkovnik, erman in Alič. Druga je bila ekipa

Loma 523, tretja Kovorja 508, četrta B P T 491 in peta T T K S 484. Med žen­skimi ekipami je zmagala ekipa Peka (305) pred Solo heroja Bračiča (271) in B P T (227).

V prihodnjih dneh bodo še tekmova­nja v šahu, malem nogometu, rokometu in košarki. J . Kikel j

Teden invalidov in športa

TRŽIČ — Športno združenje »5. avgust« je v počastitev obletnic partije in Tita organ i-nralo tekmovanja pod naslovom »Teden inva-

V J i n , * p o r t a * - T a k o 8 0 M invalidi Športniki v nedeljo dopoldne pomerili v Sahu in kegljanju. Nastopile so ekipe iz Hrastnika, Kranja, Črnomlja, Jesenic, Radovljice in člani Športnega združenja »5. avgust« iz Tržiča V kegljanju so imeli največ uspehov Hrastni-čani, v Sahu pa Jesenice. Rezultati: kegljanje. 1. Hrastnik 756 podrtih kegljev, 2. Tržič 704-2 o T ? ? ? ? 2 4t : 4 ftadov'Jica 623 in 5. Cmomelj

J ™ e n i c * 25,5; 2. Tržič I 20; 3. Kranj 16; 4. Tržič II 13; 5. Hrastnik 9 in 6. Črnomelj

6 l 5 J . K.

derne. Danes se nam tekmovalci in njihovi trenerji pomilovalno nasmehnejo, čeS, optimisti ste, če mislite, da bomo Se kdaj prostovoljno prišli tekmovat v Kranj , ne greste s časom naprej. Vsa večja tekmova­nja, ki smo j ih včasih imeli v Kranju, gredo v središča, ki že imajo umetno maso na stezah in skakaliSčih. Tudi naprave imajo sodobne. M i pa . . . ?

Marsikdo bo rekel, slabi atletski delavci, nezainteresirani za napredek in podobno. Pa to ni res. Precej dela voljnih atletskih organizatorjev in trenerjev imamo, sodni­ški kader tak, da so ga povsod veseli. Vabijo nas na vsa večja zahtevnejša tekmovanja. Dobivamo najtežje naloge, a jih vse z uspehom in pohvalo opravimo. Na balkanskih igrah in evropskem prvenstvu v Celju smo samostojno sodili zahtevno panogo hojo na dvajset kilometrov. Celo Član mednarodne sodniške žirije nam je čestital za nadvse kvalitetno in strokovno opravljeno delo. Kaj pa v Kranju?

Večkrat smo pereča vprašanja o kranj­skem stadionu sprožili na razpravah, občnih zborih, tclesnokulturni skupnosti, toda uspehov ni bilo, čeprav v atletske naprave po letu 1963 ni bilo večje investi­cije.

Ob lanskem armadnem prvenstvu v K r a ­nju je posvetila majhna zelena lučka. Ome­njalo se je, da bi kranjski Stadion moder­nizirali s pomočjo J L A ob udeležbi kranj­ske občine. Ke r ni bilo pravega posluha, je vse skupaj padlo v vodo, pravzparav v Ma­ribor, kjer bodo za armadno prvenstvo dobili praktično popolnoma nov štadion in naprave. P r i nas bi bilo potrebno le del teh sredstev za uresničitev te zamisli.

Počasi izgubljamo večja tekmovanja, zgubljamo tudi voljo do dela, zgubljamo atlete in jih prepuščamo drugim klubom. Kranj , nekdanje uspeSno atletsko središče, postaja eno manj pomembnih središč, če­prav bi prav zdaj moral krepko stopiti na noge. Pr i nas sploh ne bo kvalitetnih tek­movanj. Atletski klub bo organiziral junija samo posamično prvenstvo za mlajše mla­dinke* in mladince, mednarodni atletski miting Kranja pa je že tako nekaj let prav navaden miting brez vidnejših atletov.

Ed ina svetla lučka v kranjski atletiki so šolska tekmovanja. Teh je Se in Se, pa naj bo to pozimi ali poleti. Po dvesto in več tekmovalcev se zbere na Stadionu in tudi pokažejo nekaj. Lan i sta bili dve naši šoli udeleženki na republiškem prvenstvu (med Šestimi najboljšimi v Sloveniji). Atletska dejavnost na osnovnih šolah Lucijan Seljak, France Prešeren Simon Jenko , na gimnaziji, tekstilni Soli, SC Iskri in drugih kaže, da je mladina voljna tekmovati, da imajo odlične uspehe ob dobrih trenerjih, organizatorjih in sodnikih. Vsa leta že pri ­rejamo velika Šolska tekmovanja. Tud i letos bo na sporedu občinsko osnovnošol­sko prvenstvo na Stadionu Stanka Mlakar­ja osemnajstega maja popoldne. Gorenjsko prvenstvo bo štiriindvajsetega maja prav tam. Nastopale bodo občinske reprezen­tance za razliko od prejšnjih let, ko so nastopale najboljše šole iz gorenjskih občin. Republiškega prvenstva v Celju se bodo udeležile le najboljše občinske repre­zentance. Mlajši pionir j i (peti in Sesti razred) se bodo za občinsko prvenstvo po­merili na stezah pri osnovni šoli Lucijan Seljak v počastitev krajevnega praznika Stražišča trinajstega junija dopoldne. Tek ­movanje najmlajših atletov (tretji in četrti razred osnovne šole) bo prav tako v juniju na igrišču šole Franceta Prešerna. Srednje šole bodo imele poleg internih tekmovanj še področno gorenjsko prvenstvo sedem­indvajsetega maja popoldne. Letos so sred­nje šole okrnjene s tekmovanji, ker repub­liškega prvenstva ne bo. Če je to res naj­bolj pametna odločitev, bodo povedali uči­telji telesne vzgoje, ker so le oni strokovno poklicani, da povedo, če je ta K O N C E P T res strokovno najboljši.

X X X . športno prvenstvo J L A - M a r i b o r ' 7 7

Najboljši na vsearmadno prvenstvo

M A R I B O R - V Mariboru bo od 28. junija do 4. julija X X X . športno prvenstvo J L A , k i •e ga bodo udeležili najboljši vojaki, stare­šine in gojenci vojaških šol - športniki -p r ipadn ik i naših oboroženih ail iz vse Jugoslavije.

V teh dneh potekajo izbirna tekmovanja za udeležbo na prvenstvu po vseh enotah. Mnogi posamezniki in ekipe ao že na teh »predtekmovanjih« dosegli odlične rezul­tate. Najboljši tekmovalci s področja SR Slovenije se bodo nato od 1. do 5. junija udeležili XXXII . prvenstva ljubljanskega annadnega območja v Poatojni. Obnova Športnih objektov, kjer bodo potekale bor-be, poteka popolnoma po načrtih. Dokon­čno ao urejena že skoraj vsa tekmovališča, v kratkem pa bo dograjeno tudi novo stre­lišče v Vipavi . Udeleženci prvenstva bodo

Šahovske novice

iz Komende Mojster Germek je v Komendi odigral simul­

tan k o s 23 pionirji OS Komenda - Moste in z dvema članoma S D Komenda, ki sta dosegla Junija. Edino zmago je dosegla pionirka Vilma Lap.

Na brzoturnirju mladink, kjer je nastopilo j* Sahistk, je brez poraza zmagala Mihaela Novak, 2. pa je bila BorStnarjeva (Lesce), naj­boljša domačinka pa je bila Jagodičeva, ki je 2*sedla 3. mesto.

V Šestih tekmovalnih skupinah brzotumirja članov je sodelovalo 57 Sahistov iz 21 klubov. t* 6*! njimi je bilo kar 8 mojstrskih kandidatov. £rernočno je zmagal Konvalenko, ki je zbral

t o čk in ostal brez poraza. Zorko je bil 2., "•mesto pa je osvojil Vošpernik. V drugi finalni " kupini je bil zmagovalec Kutin z 8,5 točke, * mesto pa sta si delila Kotnik in Percel.

v vojaškem mnogoboju tekmovali na športnih poligonih v vojašnici »Milovan Šaranović«, v rokometu, odbojki in atleti­ki na osrednjem postojnskem stadionu, v streljanju pa v Postojni in Vipavi . P r i ob­novitvenih delih se je za izredno uspešno pokazalo sodelovanje med inženirskimi enotami J L A ter SGP »Primorje« iz Ajdov­ščine. Tako bodo tudi tekmovališča za bo­ri lne športe kmalu urejena.

Tud i pripadniki inženirske enote Laza­rja Veljkoviča, že tretjič najboljše inže­nirske enote na področju L J A O , k i pr i ­pravljajo športna igrišča in objekte za X X X . športno prvenstvo J L A so z deli v glavnem že končali. V sa dela bodo zaradi velike prizadevnosti vojakov in starešin končana že veliko pred določenim rokom — najkasneje do 15. maja. Tekmovanja bodo na športnih igriščih v vojašnici »Franc Rozman-Stane in na športnih tere­nih v parku »Železničar« v Mariboru. P r i tem je treba pripomniti, da so starešine iz mariborske vojašnice pri gradnji in obnovi igrišč prispevale izredno veliko število prostovoljnih delovnih ur.

Že zdaj je jasno, da se bo X X X . športnega prvenstva J L A v Mariboru udeležilo rekordno število športnikov. Med njimi bodo tudi mnogi državni reprezentanti. Pokroviteljstvo nad posameznimi ekipami ao sprejele mariborske delovne organiza­cije in delovne organizacije iz okolice. Ko ­nus iz Slovenskih Konjic je pokrovitelj »informacijskega središča«, T A M iz Mar i ­bora pokrovitelj ekipe vojaških šol, I m po I iz S lovenske Bistrice pokrovitelj ekipe Niša, Sladkogorska iz Sladkega vrha po­krovitelj ekipe Splita, Zlatorog iz Maribo­ra ekipe Zagreba, ravenska Železarna ekipe Ljubljana, mariborska Metalna T i -tograda, L ivarna iz Maribora ekipe Beo­grada, Mariborska tekstilna tovarna ekipe Skopja, tovarna Boris Kidrič iz Kidričeva ekipe Zemuna ter Radenska in Avto-Radgona ekipe Sarajeva. Najboljši pa bodo seveda prejeli posebna priznanja in poka­le. J. G o vek ar

šport med vikendom

R O K O M E T - V II. zvezni moški ligi se je slovenski derbi v Škofii Loki končal z zmago Slovana, ki je odpravil Jelovico s 13:10 (8:8). RokometaSice Alplesa pa ao izgubile v Koprivnici s Podravko 15:21 (7:10). V republiški moški ligi je Tržič gladko premagal Brežice s 36:22 (13:9). V ženski republiški ligi je Preddvor premagal Velenje s 16:13 (10:6). Kamnik je doma izgubil z ekipo Smartnega 16:17 (6:11), Sava pa je po pričakovanju klonila v Novem mestu z ekipo novega republiškega prvaka Krko 17:32 (10:15).

Pari prihodnjega kola: Rudar : Jelovica, Ivanič : Alples, Tržič : Šoštanj, Sava : Izola, Dobravlje: Preddvor, Brežice: Kamnik. J - J -

Atletski klub organizira Se republiško prvenstvo posameznikov za mlajSe mla­dince in mladinke petindvajseta junija in v avgustu Se mednarodni miting Kranj 77, (drugega avgusta). Komisija za atletiko pa bo kot vsako leto organizirala tekmovanje za pokal partizanskega kurirja in pokal padlih skojevcev ter kros za izbor najbolj­ših tekačev za kros Dela.

T o je vse, kar je omembe vredno v atletski dejavnosti letos. Kaj bo prinesla prihodnost, ni samo naša stvar, temveč je odvisno od vseh športnih delavcev mesta Kranja in razumevanja tistih, ki odločajo o delitvi sredstev za to in ono, med drugim tudi za atletiko, ki naj bi bila (že letos) prioritetna panoga v kranjski občini.

J . H ladnik

Naš komenta r

Sodniki, kje je vaša

športna vest. . . K R A N J — K o gledaš, poslušaš o so­

dnik ih , k i sodijo pomembna ali manj pomembna domača srečanja, prven­stva, prvenstva na katerih se športniki vsega sveta bore za prva mesta, ol im­pijska odličja, evropska prvenstva, le prevečkrat naletiš na besede, da ljudje v črnem, belem ali kakorkol i so že oble­čeni, krojijo usodo mladega in strarej-Sega tekmovalca, ki hoče osvajati prvenstva, zlato, srebro in bron. Vse prevečkrat so športniki tarča arbitrov, ki j im s svojimi nerazumljivimi odločit­vami krojijo usodo. Tud i oni so zapadli v navijaško strast, saj pogosto zmaga tisti, k i so ga določili sodniki, in ne tisti, ki je boljši.

T o so dejatva. T o se je dogajalo tudi na petkovem in sobotnem evropskem prvenstvu v gimnastiki za ženske v Pragi . T u je zadnji dan v nastopu po­sameznic za medalje prišlo do enega največjih škandalov v zadnjih letin. Sodnice, so tako spreminjale svoje odločitve, da je najboljša ženska vrsta na svetu Romunija pred zadnjim na­stopom v parterju in že na gredi iz pro­testa zapustila prvenstvo.

T o pa ni edini primer. Na nedavnem svetovnem hokejskem prvenstvu sku­pine A na Dunaju so vr l i možje s piščal­kami določevali vrstni red prvenstva. Zakulisni boj je bi l med njimi pač tak, da bi o regularnem toku prvenstva lahko še kako dvomili . Sodniki so tu sodili le preveč na strani navijaškega stemljenja, saj so na primer zadetke priznavali tudi takrat, ko so bili igralci v nedovoljenih položajih.

Nič bolje ni na naših prvenstvih, pa naj si bo to v kateri kol i športni disci­plini. Tud i tu, če imenujemo to v šport­nem žargonu, »kradejo«. In to v korist slabšega nasprotnika, slabšega moštva, ali bolj nepoznanega športnika, s še ne zvenečim imenom. Samo en domači primer. V občinski kranjski nogometni ligi sta se srečali dve enajsterici gorenjske metropole. Mož v črnem in s piščalko v ustih je svojo koncertno navijaško uverturo zečel tako slabo, da je bilo očitno videti, da tu eno nima kaj iskati. To l iko časa je piskal tako, da ao enemu od igralcev popustili živci in sodnik je zaradi udarca predčasno moral skleniti srečanje. Ne odobra­vamo takega početja, ne z ene ne z druge strani.

Naj bo to vsem sodniškim organiza­cijam in vsem delilcem pravice, se ve športne, le dobronamerni poduk. V svo­j ih vrstah naj napravijo red. Vsem pa za zaključek: Sodniki , kje je vaša športna veat . . . D. Humer

Mali nogomet v Tržiču

TRŽIČ — V okviru Športnih prireditev v po­častitev meseca mladosti je pred dnevi komisija za Sport in prireditve pri OK ZSMS Tržič izvedla tekmovanje v malem nogometu. Tekmovanje se je odvijalo v izvedbi članov Nogometnega kluba Tržič dva dni, sodelovalo pa je kar 18 ekip različnih osnovnih organizacij ZSM. Največ uspeha so imeli nogometaši 0 0 ZSM Ravne, ki so v finalnih srečanjih odpravili Peko s 5:0 ter Pristavo z 2:0. Pristava pa je

fremagala Peko z 2:1 in osvojila drugo mesto, 'retja je bila ekipa Peka, četrta BPT , peta

taborniki Odreda severne meje, šesti nogo­metaši TržiSke tovarne kos in srpov, sedmi Kovor, osmi Tiko, deveti Bračič in deseti Štab mladinskih pohodnih enot. Tekmovanje je lepo uspelo, doseglo pa je tudi svoj osnovni namen — množičnost. J . Kikel

Mladinci Naklega

neporaženi Končal se je prvi del nogometnega prvenstva

občine Kranj v mladinski konkurenci. 1. mesto so osvojili mladi nogometaši iz Naklega, ki so osvojili vse možne točke.

Lestvica: A skupina: Naklo 6 6 0 0 41: 4 12 Tr ig lav 6 4 0 2 34: 9 8 Pr imskovo 6 3 1 2 13: 9 7 Šenčur 6 2 1 3 14:15 B Fi lmarj i 6 1 1 4 5:33 3 Korotan 6 0 1 5 3:40 0

B skupina: Preddvor 4 3 0 Kokr ica 4 2 1 Podbrezje 4 1 1 Trboje 4 J 1

Medobčinska senice: Lesce 4 3 0 1 Tržič 4 3 0 1 Jesenice 4 2 0 2 Bled 4 2 Bohinj 4 0

PIONIRJI: Bled 4 2 Jesenice 4 2 Lesce 4 2 0 2 Bohinj 4 1 1 2 Tržič 4 1 0 3

1 12:10 1 8: 8 2 9: 9 2 7: 9

liga Radovljica-TržičJe-

12: 8 10: 6 16: 8 8:12 3:14

9: 7 12: 6

9: 9 6:10 6:10

P. Novak

Skofja Loka — Pred nedavnim je bil v Škofji Loki redni letni občni zbor nogometnega kluba LTH. Ob tej priložnosti so se Škofjeločani odločili, da bodo odslej za barve LTH igrali le igralci, kijih bodo vzgojili sami, torej brez igralcev, ki bi jih dobili iz drugih klubov in igralcev, ki služijo kadrovski rok v Škofji Loki. Zato že zdaj v članskem moštvu igra več izredno nadarjenih nogometašev iz vrst mladincev. Spremenjen pa je tudi tekmovalni sistem na Gorenjskem. Tekmovanja se bodo namreč odslej odvijala po občinah. V spo­mladanskem delu letošnjega prvenstva bodo v škofjeloški občini med seboj merili svoje moči nogometni klubi Alpina iz Žirov, Alples iz Železnikov, LTH iz Škofje Loke, Kondor z Godešiča in Reteče, izven konkurence pa bosta v pr­venstvu sodelovali še ekipi SGP »Tehnik« ter mladinska ekipa iz Sv. Duha. V jesenskem delu se bodo v tekmovanje vključila še moštva iz temeljnih organizacij združenega dela ter krajevnih skupnosti. Nosilci nogometa v ob­čini pa bodo nogometni klubi LTH, Alpina in Alples. Na sliki: V soboto, 14. maja, so se v »novi« škofjeloški občinski ligi srečali nogometaši LTH in Reteč. Zmagali so Škofjeločani s 5:1. (—jg) Foto: J. Govekar

Prva Skofja Loka Skofja Loka — V torek, 10. maja, je bilo

področno prvenstvo v rokometu za pionirje osnovnih šol. Uvrstile so se najboljše selekcije posameznih občin: Tržič : Sk. Loka 12:12, Radovljica : Kranj 17:13, Sk. Loka : Kranj 16:10, Tržič : Radovljica 20:13, Radovljica : Sk. Loka 17:27, Kranj : Tržič 13:22. Boj za I. mesto je bil trd. Sk. Loka in Tržič sta nekoliko izstopala, kajti izid tekme je bil tak, da sta si delila I. mesto. Ker tako zmagovalca niso do­bili, so se po dogovoru vodij ekip dogovorili, da bodo igrali še eno tekmo, ki pa je bila odigrana v sredo, 11. maja. T o igro si je ogledalo preko 200 gledalcev-šolarjev, ki jih domače moStvo ni razočaralo. Prebilo se je namreč na I. mesto.

Tako se bo Sk. Loka udeležila 20. maja pol-finalnega dela za zahodni del Slovenije. In če se bo moStvo tam dobro odrezalo, se bo udeležilo tudi finalnega dela tekmovanja za rokometni šolski pokal SRS, ki bo 25. maja.

Vratni red: I. Skofja Loka, II. Tržič, III. Ra­dovljica, in IV. Kranj.

Srečanje športnikov ABC Skofja Loka — V petek in soboto, 13. in

14. maja, so bile v Škofji Loki III. letne Športne igre sestavljene organizacije združenega dela A B C »Pomurka«, ki jih je pripravila Veletrgo­vina Loka iz Škofje Loke. Tekmovalci so se med seboj pomerili v malem nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju, krosu, vlečenju vrvi, košarki in šaljivih tekmovanjih. Po dvakratnih zaporednih zmagah Napredka iz Domžal so tokrat ekipni zmagovalec tekmoval­ci ekipe podjetja »Potrošnik« iz Murske Sobote.

-jg

Košarkarji v treh ligah

Kranj — Košarkarske ekipe so pričele 8 tekmovanji v občinskih ligah. Boji za prva mesta bodo trdi, kar kažejo že tudi prvi izidi.

A liga Izidi: Šenčur : Beksel 78:82 (43:38), Gumar :

Sava A 75:87 ( 28:24), Krvavec : Kokrica 65:53 (34:28), Kranj 75 : Naklo 51:49 (27:25)'. V vod­stvu je ekipa Krvavca.

B l l g a Izidi: Trhle veje : Gotik 52:49 (23:33), Tr i ­

glav B : Partizan 65:47 (32:20). C liga Izidi: Odred str. ognjev : KS Zlato polje 20:0,

KS Zlato polje : K K Sava B 0:20, Odred str. ognjev : K K Sava B 18:78 ( 7:37), ŠD Jakob Stucin : KS Orehek-Drulovka 21:38 (9:16), Orehek-Drulovka : KS Preddvor 20:0, ŠD Jakob Stucin : KS Preddvor 20:0, KS Orehek-Drulovka: KS H. P. C. A 29:35 ( 23.17), ŠD Jakob Stucin : KS H. P. C. A 34:47(16:28).

čm

Med posamezniki pa so se najbolje odrezali: J. Gaber (Sk. Loka) 35, 2. Kraševec (Tržič) 31 3. Gosar (Tržič) 31.

A. Potokar

Novice iz TKS Kranj

Komisija za vaterpolo je imela redno zasedanje. Člani so sprejeli program tradicionalnega turnirja v vaterpolu v počastitev meseca mladosti, 85. oblet­nice tovariša T i t a ter 40. obletnice dela K P J . Tu rn i r bo 29. maja v letnem baze­nu v Kranju, sodelovale pa bodo repre­zentance Radovljice, Kamnika , K r a ­nja I. ter sindikalne ekipe iz Kranja. Tu rn i r se bo pričel ob 8.00 uri .

Člani izvršnega odbora Telesnokul-turne skupnosti Kranj so na svoji redni seji sprejeli sporazum o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Kranj za obdobje 1976/80. Prav tako je bil obravnavan okvirni finančni načrt skupnosti za leto 1977, k i pa ga bo potrebno še dopolniti oz. delno spreme­niti.

V petek je komisija za košarko orga­nizirala podelitev priznanj vsem naj­boljšim košarkarskim ekipam SŠD osnovnih šol. Letos je bilo tudi uvedeno točkovanje najboljšega SŠD - delo s sekcijami za košarko. Največ točk je zbralo SŠD osnovne šole S imon Jenko iz Kranja in zato prejelo praktično da­rilo — komplet dresov.

Po podelitvi so se dogovorili o orga­nizaciji poletne občinske lige za pionir­ke in pionirje. Za to tekmovanje se j « prijavilo 12 pionirskih ekip, k i bodo na­stopale v treh ligah. čm

Križani »ušli« za dve točki

TRŽIČ - V občinski T R I M rokometni ligi so odigrali redno četrto kolo. Izidi: T I K O : Tržič (Veterani) 0:10 b. b. Mercator : Križe 25:42 (9:20); Klub študentov : B P T 26:23 (10:8); TRIO : P E K O 18:31 (8:12); Odred severne meje: Križe (Veterani) 21:21 (10:12).

4 4 0 0 162: 71 8 Lestvica: K r i l e Veterani (Tržič) 3 3 0 0 78: 46 6 Klub študentov 4 3 0 1 108: 86 6 P E K O 4 3 0 1 110: 79 8 B P T 4 2 0 2 79: 76 4 Odred severne meje 4 1 1 2 86: 88 3 Veterani (Križe) 4 1 1 2 70: 81 3 T I K O 4 1 0 3 50: 80 2 T R I O 3 0 0 3 47:101 0 Mercator 4 0 0 4 85:147 0

J. Kikelj

Blejci končali na petem mestu Karlovac — Dvorana fiskulturnega doma,

gledalcev 50, sodnika Brankovič (Zagreb) in Petračič (Karlovac), tekma II. zvezne odboj­karske lige Karlovac : Bled 3:1 (8. - 1 5 , 9, 12).

Karlovac: Vidaković, J . Zec, V. Zec, Popovič, M iloše vič, Žiko, Čorak, M rkSa.

Bled: Torkar I, Torkar II, Rešek, Udrih, Veskovič, Završnik, Andolšek, Pretnar.

Prvenstvo v II. zvezni odbojkarski ligi je kon­čano. V odločilni tekmi zadnjega kola je Ma­ribor doma premagal Metalca, Fužinar pa v gc-steh zadnjeuvrščenega na lestvici Partizana z Reke. T a dva rezultata sta bila odločilna, da se je Fužinar prebil na prvo mesto in osvojil naslov prvaka. Ravenčam pa bodo sedaj v kva­lifikacijah igrali za vstop v I. zvezno ligo.

Bled je kot že vrsto kol nazaj ostal na petem mestu. V zadnjem kolu so gostovali v Karlovcu in z istoimenskim moštvom izgubili z rezulta­tom 3-1 C r p m v tokmn ni odločal« praktično

o ničemer več, so gledalci prisostvovali zani­mivi tekmi. Domačini so bili le nekoliko boljši od gostov, ki so se presenetljivo dobro upirali. Rezultat bi bil morda za Bled še bolj ugoden, če zaradi pristranskih odločitev stranskih sodni­kov ne bi izgubili nekaj odličilnih točk.

Lestvica: Fužinar Metalac Karlovac Maribor Bled Salonit Izola ČIB Bovec Enotnost Partizan

18 15 18 14 18 14 18 12

48:20 30 47:18 28 46:18 28 46:25 24

18 18 18 18 18 18

9 9 36:35 8 10 29:39

13 25:44 13 24:46 13 22:47 15 17:48

B. Rauh

Občinska t r i m va te rpo lska l iga

Po prvem delu Kamnik in Vodovodni stolp I.

K R A N J — V zimskem bazenu so vaterpolisti Kranja in Kamnika ter Radov­ljice zaključili prvi del v tekmovanju občinske trim vaterpolske lige. Po prvem delu sta v vodstvu Kamnik in kranjski Vodovodni stolp I, za 2 točki za njim pa za­ostaja tovarniško moštvo Ikosa. Dobro sta •e uvrstili tudi Gimnazija ter kombinirana ekipa Iskra-PIanika.

V zadnjem kolu prvega dela tekmovanja so b i l i doseženi pričakovani rezultati: Triglav III je brez težav premagal Vodovodni stolp II. Ikos pa Ditis. V derbiju pa so Kamničani imeli veliko dela, da so premagali igralce Vodo­vodnega stolpa I.

Izidi: Trgilav III : Vodovodni stolp II 11:3, Tkos : D i t i s lfi-10. K a m n i k • Vodovodni «tolp 1

' • * ' * «# #. / • # t t

13:11, tekma Radovljica preložena.

Lestvica: Kamnik 8 7 Vod. stolp I 8 7 Ikos 8 3 Gimnazija 8 4 Iskraplan 7 4 Tr ig lav III 8 3 Ditis 8 Vod. stolp II 8 J Radovljica 7 1 zunaj konkurence Študent 9 6

Iskraplan pa je bila

1 112: 57 1 109: 64 2 103: 54 3 88: 70 2 84: 57 5 50: 79 7 40: 85 7 37:104 6 31: 94

14 14 12 '» b 6 2 2 2

0 3 102: 50 12

Drugi del prvenstva bo v začetku juni,a v letnem kopališču. -dli

Goste iz Semberije je na vsakem koraku spremljalo gostoljubje krajanov Preddvora, Bele, Visokega in okoliških vasi

Plaketi PD Kranj

P r e d s e d n i k k r an j skega p l a ­n i n s k e g a društva F r a n c i E k a r je izročil v četrtek, 1 2 . maja , v v i l i Pod rožn ik v L jub l j an i p l ake t i P D K r a n j a r epub l i ­škemu s ek r e t a r i a tu za n o t r a ­nje zadeve i n sekretar ju M a r ­j a n u Orožnu . P l a k e t i sta b i l i pode l jeni z a r ad i sode lovan ja z G o r s k o reševa lno službo p r i a k c i j a h in p r e v e n t i v n i dejav­nos t i i n pomoči d o b i t n i k o v p laket p r i i zg radn j i pos to jank na L e d i n a h in na Ka l i šču .

PRODAM A VTO

Čeprav je naš fičko cvetel kot češnja na vrtu in hropel kot loko­motiva, ga nisem smel prodati. Žena in ves ožji družinski tozd se je nesamoupravno zacmeril v tre­nutkih mojih sugestij in predlo­gov, da bi odprodali škripajočo lastnino vsled, nerentabilnosti.

»Ne vzdržim stroškov. Rja ga žre, nor je na bencin. Dal bom oglas v časopis!« Žena se je hli-pajoče vrgla na posteljo, otroci so tulili po kotih. Ganila me je vse­splošna žalost, zato sem opravil družinsko tragedijo naskrivaj. Morebitnim kupcem sem sporočil, da si poceni ponujeno lastnino ogledajo lahko izključno le v ra­nih dopoldanskih urah. V tem času je žena v službi, otroci pa v šoli.

Prvi kupec je bil šegavo ne­resen, drugi resen, a brez de­narja, tretji je ostal za trenutek dlje.

»A vleče?« je pobobnal s prsti po zarjaveli strehi.

»Vleče kot tristo konj,« sem poskočil.

»Malo rjav je že,« je vase za-godrnjal.

»Je. Priznam. Rjav. A bolje rjav, vam na očeh, kot pa moj­strsko zakrit, prebarvan, a spo­daj še vedno rjav. Rja za zaka-muflirano barvo je hudič, žrla bi ga, razžrla, prezrla nebogljeno barvo in . .. Imeli bi drugega hu­diča!« Sem se razvnemal, gesti-kuliral, migal s prsti, ponazarju-

I \J0Č nemirno, potuhnjeno in hu­dobno rjo. Oh, koliko barve sem kupil, da sem zakril plazečo golazen na zadnjih blatnikih, koliko praškov porabil, da se je cvetoča češnja vsaj na nerjavečih mestih zasvetila!

»Pa garaža?« je preblisnilo kupca.

»Imel. Vsak dan in vsako noč, Nisem trapast, da bi avto — saj ni zastonj! — puščal orkanom in toči na nemilost.« Prodal ga bom! Vsi bliski, orkani in toče tega sveta, ki jih je bil moj fičko brez garaže — le odkod meni garaža, saj nisem buržuj! — tako Često deležen kot češnja na vrtu, prooodalga bom!

»Kupim,« je dvakrat moško potrepljal streho, meni pa so se radostno tresla kolena, ko sem skočil v kuhinjo po kupoprodajno pogodbo.

Nisem je še podržal v roki, ko je zunaj zagrmelo z močjo vseh orkanov. Meni dobro znani bliski in gromi so se nepričakovano vrnili s službe.

»Kaj pa vi tu, a? A mislite, da je naše dvorišče vaše parkiri­šče?« je grmel ženski sopran in komaj lovil sapo.

»Pa saj to ni moj avto. To je avto od gospoda, ki je tu doma, prodal mi ga bo . ..« se je izmikal obtoženec.

»Kaaaj? Naš avto? To ni... to ni... Baraba! hej, kako ga je prebarval, očistil, pološčil in še nalepke pokradel našemu Jer-nejčku! Hipi! Avto ostane tu, kjer je pod milim nebom stal leto in dan. Razumeli?«

Razumeli. Kupec je potuhnjeno oddrsal, sam pa sem napisal anonimno pismo direktorju moje žene. V njem sem mu sladko na­migoval, da mu uslužbenci uha­jajo ven med delovnim časom in razdraženo zagrozil, da ga bom — že sam ve kje! — javno oži­gosal.

Od tedaj žene dopoldne ni več iz službe, časopisi pa si iz mojih večnih oglasov kujejo dobičke. Prvi kupec moje cvetoče češnje je bil očitno tudi poslednji...

Srečali so se iskreni prijatelji Izrednega sprejema in gostoljubnosti so bili de­ležni gostje iz vasi Dvorovi v bosanski pokrajini Semberija, ki so prišli v petek na tridnevni obisk v Preddvor, na Belo in Visoko — Osrednja prire­

ditev v nabito polni dvorani na Visokem P r e d d v o r , B e l a , V i s o k o — B o ­

j a z e n , k a k o b o d o Preddvorčani , B e l a n i i n Visočani sp r e j e l i o k r o g 100 gos tov i z D v o r o v o v v b o s a n s k i p o k r a j i n i S e m b e r i j a , k j e r so se letoš­n j ega j a n u a r j a s t k a l e p r ve p r i j a ­t e l j ske v e z i m e d P r e d d v o r o m i n oko ­liškimi k r a j i t e r D v o r o v i , j e v pe tek , 13. m a j a , p o p o l d n e h i p o m a s p l a h ­n e l a . G o r e n j c i so o d p r t i h src sp r e j e l i j a n u a r s k e gos t i t e l j e i n j i h p o p e l j a l i n a svo je d o m o v e . Čeprav se j i h j e večina v i d e l a drugič, so o b j e m i i n s t i s k i r o k pričali, d a gre z a t r a j n o p r i j a t e l j s t v o m e d l j u d m i , k i j e v e d n o najtrdnejše i n najiskrenejše! T a k o j e b i l o n a v s a k e m k o r a k u . Čeprav j e m e d S e m b e r i j o i n G o r e n j s k o n a s to ­t i n e k i l o m e t r o v , s t a b i l i p o k r a j i n i i n n j e n i l j ud j e p r e t e k l i t eden t a k o b l i z u , k o t d a d o n j i j u n i n i t i k o r a k a !

I s k r e n o v e r j a m e m o b e s e d a m go­s t o v iz S e m b e r i j e , k i so v e n o m e r po­n a v l j a l i : »Na j l ep še je b i t i v gosteh p r i najbol jš ih pr i jate l j ih . T a k š n o pr i jate l j stvo je nerazdružno i n neuničl j ivo. Z a takšno pr i jate l j ­s tvo , b r a t s t vo i n enotnos t se je i n se z a v z e m a p r edsedn ik T i t o i n naš ob i sk je tud i n amen j en p r o ­slavi njegove obletnice in jubi­

lejev j u g o s l o v a n s k e i n s l ovenske part i je . V p re tek lo s t i nas je po ­vezova l boj, danes pa p r i z ade ­van j a za ras t d o m o v i n e i n njeno n e o d v i s n o s t . . . «

G o s t i t e l j i p a so k t e m u d o d a j a l i , d a srečanje p r i j a t e l j e v b o g a t i t u d i i z m e n j a v a izkušenj i n o d k r i t po-m e n e k o v s a k d a n j i h težavah t e r p r i s p e v a , d a G o r e n j c i s p o z n a m o b r a t s k e p o k r a j i n e , l j ud j e i z t e h k r a ­j e v p a nas , naše živl jenje i n naše n a v a d e .

G o s t j e i z S e m b e r i j e so z okraše­n i m a a v t o b u s o m a v pe tek p o p o l d n e p r i s p e l i p r e d A l p p e n s i o n v T u p a l i -čah, k j e r j i h j e čakal p r v i s p r e j em . P o t e m so družno z gos t i t e l j i odšli v P r e d d v o r , k j e r j e b i l a p r e d osred­n j i m s p o m e n i k o m k o m e m o r a c i j a , n a t o p a »uradni « s p r e j e m p r e d o s n o v n o šolo. V s o b o t o so odšli gost je n a i z l e t p o G o r e n j s k i , p o p o l ­d n e p a j e b i l a n a V i s o k e m o s r e d n j a p r i r e d i t e v , n a k a t e r i so n a s t o p a l e s e m b e r i j s k e i n naše k u l t u r n e s k u p i ­ne. V nede l j o , n a d a n s l ovesa , p a so b i l a n a p r o g r a m u športna t e k m o v a ­n j a .

B e s e d i l o i n s l i k e : J . Košnjek

Delegacija Dvorovov in krajevnih skupnosti gostiteljic je položila venec k spomeniku v Preddvoru. Tridnevnega srečanja, kije bilo končano v nedeljo, 80 ie udeležili tudi predstavniki kranjske skupščine in družbenopolitičnih organizacij in delegacija občine Bijelina.

Blizu 6000 obiskovalcev

K R A N J - V soboto , 14. maja , se je v I sk r i - Indust r i j i za tele­k o m u n i k a c i j e , e l e k t r o n i k o i n e l e k t r o m e h a n i k o začel t r a d i c i o ­n a l n i T e d e n I skre . T a k o ko t že nekaj let je b i l a I sk ra v soboto o d p r t a za j a vnos t . T o v a r n e E l e k ­t r o m e h a n i k a , T e l e k o m u n i k a c i j e , I n s t rument i Otoče, M e h a n i z m i L i p n i c a i n E l e m e n t i B l e j ska D o ­b r a v a s i je og leda lo b l i zu 6 0 0 0 o b i s k o v a l c e v , k a r je največ dosle j . T o v a r n e so b i le odpr te za og led od 9. do 13. ure .

S o b o t n i začetek p r i r ed i t ev v o k v i r u T e d n a I sk re pa se bo nada l j eva l tud i v teh d n e h . T a k o bo na p r i m e r v četrtek, 19. ma ja , ob 17. u r i m e d d r u g i m n a L a b o r a h svečana seja kon fe ­rence Z K de l ovne o rgan izac i j e v počast itev jub i le jev part i je i n T i t a .

O s r edn j a p r i r ed i t e v pa bo s lav ­nos tno zasedanje de l av skega sveta , k i bo v petek, 2 0 . ma ja , ob 17. u r i v d v o r a n i T o v a r n e tele­k o m u n i k a c i j n a L a b o r a h . N a svečanosti bodo pode l i l i o d l i k o ­van ja č l anom k o l e k t i v a i n znač ­ke j u b i l a n t o m . A. Z.

Varnost v gorah del

splošne varnosti V soboto je bil v Kranju zbor slovenskih gor­skih reševalcev, ki so morali v preteklih dveh letih 110-krat v akcijo — 45 mrtvih v zadnjih dveh letih — Pomanjkanje denarja najhujši problem slovenske G RS, medtem ko je ka­drovska sestava na zavidljivi ravni — Tudi

Gorenjci dobitniki častnih znakov GRS K r a n j — S l o v e n s k a G o r s k a reševalna služba se j e v z a d n j i h d v e h

l e t i h k a d r o v s k o i n o r g a n i z a c i j s k o o k r e p i l a , saj j e 15 s l o v e n s k i h pos t a j G R S d o b i l o 80 n o v i h članov, več k o t 100 že preskušenih p l a n i n c e v i n a l p i n i s t o v p a je uvrščenih m e d p r i p r a v n i k e . S k u p a j združuje s l o v e n s k a G R S 407 članov, m e d k a t e r i m i j e 22 z d r a v n i k o v , p r a v t o l i k o i n ­štruktorjev z a go r sko reševanje, 15 v o d n i k o v l a v i n s k i h psov , 8 uspo ­s o b l j e n i h reševalcev z a h e l i k o p t e r s k o reševanje i n 11 m i n e r j e v z a snežne p l a zove . K o m i s i j a z a G R S p r i P l a n i n s k i z v e z i S l o v e n i j e i n p o d ­k o m i s i j a z a vzgo jo , izobraževanje i n reševalno t e h n i k o , zdravniška p o d k o m i s i j a , p o d k o m i s i j a z a p l a z o v e , p d k o m i s i j a z a l e t a l s k o reševanje i n p o d k o m i s i j a z a o p r e m o so p r i p r a v i l i v p r e t e k l o s t i več izobraževalnih tečajev, p r i k a t e r i h j e v e l j a l a še p o s e b n a p o z o r n o s t p r e v e n t i v n e m u i n v z g o j n e m u d e l u t e r i z p o p o l n j e v a n j u reševalne op reme . S l o v e n s k i gor­s k i reševalci so m o r a l i l e t a 1975 i n 1976 110 -k ra t v a k c i j o . P o m a g a l i so 129 ponesrečencem, od k a t e r i h z a 45 n i b i l o pomoči ! R a z e n tega so g o r s k i reševalci p o m a g a l i več k o t 1000 ponesrečenim n a smučiščih. 2e gole številke, b rez upoštevanja i z r e d n i h n a p o r o v , k i j i h t e r ja jo reševal­ne a k c i j e i n v z g o j n o de lo , p o t r j u j e j o p o t r e b n o s t reševalne službe, k i j e d e l splošne družbene v a r n o s t i i n samozaščite i n k a r t e r j a t r a j n o zago­t o v i t e v p o t r e b n i h sredstev . D e n a r i n o p r e m a (večina j o j e iz u v o z a ) s t a največja p r o b l e m a g o r s k i h reševalcev. K t e m u p a kaže d o d a t i , d a so reševalci m a r s i k j e prikrajšani n a zaslužku, k o m o r a j o m e d d e l o m v a k c i j o . G o r e n j s k a se j e s i s t e m s k o l o t i l a o d s t r a n j e v a n j a t e h težav. Še posebej kaže o m e n i t i K r a n j i n Trž i č , k j e r j e g o r sko reševanje d e l c i v i l n e zaščite i n l j u d s k e o b r a m b e . N a t e h o s n o v a h , k i so p r a v i l n e , j e reševalni službi lažje z a g o t o v i t i s r e d s t v a . T a k e g a načina b i se m o r a l i o p r i j e t i t u d i v d r u g i h k r a j i h S l o v e n i j e .

T o so b i l e o s n o v n e m i s l i z b o r a s l o v e n s k i h g o r s k i h reševalcev, k i j e b i l v s obo t o , 14. m a j a , v K r a n j u i n n a k a t e r e m so načelniku s l o v e n s k e G R S A l b i n u V e n g u s t u p o d e l i l i p l a k e t o P D K r a n j , d r . Robiču i z Trž i ča , Veninšku iz C e l j a , P r e t n a r j u i z B o v c a , Z v o k l j u i z K r a n j a i n A r h u , M e n c i n g e r j u i n Štrosu i z B o h i n j a p a častne z n a k e G R S z a 25 - l e tno de l o v G R S . P r e d s e d n i k tržiške občinske skupščine M i l a n O g r i s se j e n a z b o r u z a h v a l i l reševalcem z a požrtvovalnost p r i z a d n j i nesreči n a Ze ­l e n i c i , s i c e r p a so se z b o r a udeležili t u d i p r e d s t a v n i k i skupščin i n družbenopolit ičnih o r g a n i z a c i j g o r e n j s k i h občin, p r e d s e d n i k P Z S dr . M i h a P.otočnik i n p r e d s t a v n i k i republiškega štaba z a c i v i l n o zaščito te r s e k r e t a r i a t a z a n o t r a n j e zadeve . J . Košnjek

Jubilejne turistične informacije B l e d — Tur is t ično društvo B l e d

je t u d i l e t os i z d a l o B l e j s k e turistične i n f o r m a c i j e . Letošnja i z d a j a je j u b i ­l e j n a — d v a j s e t a po v r s t i . Ze od vsega začetka s i turistično društvo n a B l e d u p r i z a d e v a z a r a z v o j t u r i z m a v k r a j u i n z a vse k a r sod i k čimboljšemu počutju gos tov n a

Obisk v vojašnici

Andreja Žvana B o h i n j s k a B e l a — V ponede l j ek ,

16. ma ja j so o b i s k a l i vojašnico A n d r e j a Z v a n a - B o r i s a učenci M e ­d i c i n s k e g a šolskega c e n t r a i z L j u b ­l j ane . V o k v i r u o b r a m b n e g a d n e šol­skega c e n t r a so se m l a d i s e z n a n i l i z d e l o m i n živl jenjem v vojašnici, v o j a k i so j i m p r i k a z a l i orožje in va jo reševanja t e r u s p o s o b l j e n o s t i vo j ske v s t e n a h . Vojašnica A n d r e j a Zvana-B o r i s a , k i s t a l n o sode lu j e a k r a j e v n o s k u p n o s t j o i n se vključuje v družbe­nopolit ično živl jenje občine, j e t a k o t o k r a t o d p r l a s v o j a v r a t a m l a d i m i n t a k o p o n o v n o d o k a z a l a , d a j e s t a l n o p r i p r a v l j e n a s o d e l o v a t i t u d i p r i v zgo j i m l a d i n e v šolah.

D . S .

B l e d u . K t e m u so n e d v o m n o v s a k o l e t o v e l i k o p r i p o m o g l i z i z da j o t u r i ­stičnih i n f o r m a c i j .

Letošnja j u b i l e j n a i z d a j a j e še v e l i k o bogatejša od d o s e d a n j i h , v nje j p a gost je d o b i j o vse t i s t e i n f o r ­mac i j e , k i j i h z a n i m a j o m e d n j i h o ­v i m o b i s k o m n a B l e d u . I n t u d i l e t os j e v n j i h boga t k o l e d a r različnih p r i r e d i t e v .

T a k o k o t dosedan j e j e t u d i letoš­nje turistične i n f o r m a c i j e t i s k a l o Graf ično pod je t j e G o r e n j s k i t i sk i z K r a n j a v 45.000 i z v o d i h i n v štirih j e z i k i h . A . 2.

Tekmovanje fizikov S k o f j a L o k a — V s o b o t o je

društvo m a t e m a t i k o v i n f i z i k o v S l o ­ven i j e p r i r e d i l o v Škofji L o k i r e p u ­bliško t e k m o v a n j e srednješolcev i z f i z ike . P o t e k a l o j e p o d p o k r o v i t e l j ­s t v o m škofjeloške občinske skupšči­ne, o r g a n i z a c i j o i n i z v e d b o t e k m o v a ­n j a pa s t a p r e v z e l i g i m n a z i j a B o r i s Z i h e r l i n o s n o v n a šola P e t e r Kavč i č iz Škofje L o k e . T e k m o v a n j a se j e udeležilo 115 srednješolcev i z 19 g i m n a z i j i n 2 tehničnih šol.

I z m e d 39 t e k m o v a l c e v četrt ih ra z ­redov so p r e j e l i p r v o n a g r a d o G o r a z d C v e t i c z m a r i b o r s k e g i m n a ­zi je Mi loš Zidanšek, L e o n Z l a j p a h s

ce l j ske g i m n a z i j e i n Mat jaž V i d m a r z novogoriške g i m n a z i j e . V t e m ra z ­r e d u so p o d e l i l i še eno d r u g o i n t r i t re t j e n a g r a d e i n t r i p o h v a l e .

V s k u p i n i t r e t j i h r a z r e d o v j e tek­m o v a l o 37 d i j a k o v . P r v o n a g r a d o so d o b i l i : D a r j o G r u d e n i n O s k a r J e r i c i j o iz novogoriške g imnaz i j e , A n d r e j K o r e s s 1. l j u b l j a n s k e g i m n a ­zi je i n D e j a n Z l a j p a h s ce l j ske g i m ­naz i j e . T e k m o v a l c i t r e t j i h r a z r e d o v so p r e j e l i še d v e d r u g i i n dve t r e t j i n a g r a d i t e r deve t p o h v a l .

Slabše so se o d r e z a l i t e k m o v a l c i drugih r a z r edov . Dobi l i so t r i t r e t j e nagrade i n s edem p o h v a l . L . B.

Svečana otvoritev golf igrišča B l e d — Z a v o d za pospeševanje i n

r a z v o j t u r i z m a n a B l e d u i n G o l f k l u b B l e d b o s t a p o d p o k r o v i t e l j ­s t v o m p r e d s e d n i k a K o m i t e j a za t u r i z e m p r i republiškem izvršnem s v e t u inž. Miloša Šulina od 19. d o 22. m a j a p r i p r a v i l a svečano o t v o r i t e v go l f igrišča n a B l e d u .

19. m a j a zvečer bo v h o t e l u T o p l i c e na jp re j t i s k o v n a k o n f e r e n ­c a , n a s l e d n j i d a n ob 0 30 pa bo

svečana o t v o r i t e v igrišča, k i se b o n a d a l j e v a l a z v r s t o t u r n i r j e v i n družabnih p r i r e d i t e v , k i b o d o t r a j a l e vse d o 22. m a j a , k o bo svečana p o d e l i t e v n a g r a d .

G o l f igrišče n a B l e d u j e d a n e s e d i n o t o v r s t n o igrišče p r i nas . L j u b i ­t e l j i tega športa i n r ek reac i j e ga v E v r o p i i n d rug j e po s v e t u že d o b r o p o z n a j o . Z a t o t u d i t o k r a t pričaku­j e j o na B l e d u precejšen ob i sk .

A . 2.

Pred združitvijo

gorenjskega zdravstva

G r a d i v o , k i ga je p r i p r a v i l a k o m i s i j a z a p r i p r a v o p r e d l o g a o i n t e g r a c i j i g o r en j skega z d r a v s t v a , je p r i m e r n o za j a v n o r a z p r a v o v z d r a v s t v e n i h d e l o v n i h o r g a n i -z a c i j i h in občinskih z d r a v s t v e n i h s k u p n o s t i h , t r e b a p a bo z a r a d i obsežnosti g r a d i v a p r i p r a v i t i le še pov z e tke . T o j e o c e n a s- posve­t o v a n j a p r e d s t a v n i k o v g o r e n j s k i h z r a v s t v e n i h o r g a n i z a c i j prejšnji t eden v K r a n j u . S t e m se p r a v ­z a p r a v p r i p r a v e n a združitev bližajo k o n c u : j a v n a r a z p r a v a na j b i p o t e k a l a do začetka j u n i j a , p r e d v i d o m a 25. j u n i j a p a na j b i se d e l a v c i v z d r a v s t v u n a re fe ren­d u m u odločili z a a l i p r o t i z d r u ­ž i tv i .

Dokončno o b l i k o združitve de­l o v n i h o r g a n i z a c i j v g o r e n j s k e m z d r a v s t v u na j b i i z o b l i k o v a l i d e l a v c i v j a v n i r a z p r a v i : p o se­d a n j e m p r e d l o g u p a na j b i se 22 d e l o v n i h o r g a n i z a c i j o b l i k o ­v a l o v t r i o r g a n i z a c i j e združenega d e l a i n s i c e r O Z D z d r a v s t v e n i do ­m o v i , O Z D b o l n i c e i n O Z D l e k a r n e , le- te p a v s e s t a v l j eno o r g a n i z a c i j o združenega d e l a G o r e n j s k i z d r a v s t v e n i c en t e r . O s n o v n i n a m e n združi tve z d r a v ­s t v e n i h d e l o v n i h o r g a n i z a c i j j e boljša o r g a n i z a c i j a d e l a , večja s t r o k o v n a p o v e z a n o t , k i na j p r e d ­v s e m o h r a n i s e d a n j i n i v o z d r a v ­s t v enega v a r s t v a v reg i j i , z d r a v ­s t v u s a m e m u p a na j b i združitev omogoči la učinkovitejše pos lo ­v an j e n a o s n o v i m o d e r n e z d r a v ­s t v ene o p r e m e k a d r a i n p ros t o ­rov . L . M .