A K T U A L N O VPRAŠANJE

Prob lem o t r o š k i h vr tcev postaja v K r a n j u — i n n ič manj v vseh k ra j ih Gorenjske — izredno p e r e č . K r a t k o -malo, pr imanjkuje j i h i n š e tam, kjer so (v K r a n j u sta le dva), so tako obre­menjeni i n prenatrpani , da je vzgoja otrok že m o č n o o t e ž k o č e n a i n nastaja v p r a š a n j e , kako u r e s n i č i t i p e d a g o š k i program, k i je predviden . To so tako-imenovane objekt ivne t e ž a v e . Vendar , tudi vzgoji tel jsko osebje zavoljo tega p r e v e č t rp i , da ne u p o š t e v a m o p r i tem š e ncravnomeren sistem nagraje­vanja tega kadra .

P r i t ak i preobremenjenosti v r t cev pa so še nerednosti , k i t e ž a v e samo š e p o v e č u j e j o . Toda — a l i je m o g o č e od­k l o n i t i otroka, če se je mat i sredi leta od loč i l a za s lužbo i n n i m a k o m u pre­pust i t i otrok? — P r a v gotovo ne!

Neka te r i otroci tudi neredno hodijo v vr tec . T u d i temu botrujejo d o l o č e n e objekt ivne t e ž a v e . Zato otrok ne more s ledi t i rednemu programu i n tako na­staja vsestranska nejevolja . Zato so sedaj s k l e n i l i v v r t c u *Tugo V i d m a r « v K r a n j u i — č e p r a v do sedaj niso ime l i podobne prakse — objav i t i raz­pis . S t a r š i naj b i že 14. i n 15. j un i j a vp i sa l i svoje otroke, k i b i potem vse

leto redno hod i l i v vr tec . O d tega s i obetajo v e č j e m o ž n o s t i rednega dela z otroci pa tudi v e č odgovornosti s s t rani s t a r š e v . Razen tega bodo i m e l i tako tudi m o ž n o s t od loča t i , koga bodo sprejel i s p r i č o premajhne kapacitete vr tca , kdo je bol j potreben i td .

Č e p r a v je to le droben, a nujen or­ganizaci j sk i ukrep, ostane v p r a š a n j e v r tcev v K r a n j u i n seveda na G o r e n j ­skem, še kako aktualno i n terja ta­k o j š n j e g a ukrepanja . — K a j t i m o ž n o s t , da zaposleni s t a r š i dajo otroke v vrtec, pomeni ž iv l j en j sk i standardi A .

A K T U A L N O VPRAŠANJE

KRANJSKA RAZGLEDNICA

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z I D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O

*-ETO X I . , Š T . 38 — C E N A D I N 10.— K R A N J , 19. M A J A 1958 Vintgar pri Bledu? Ne! Kanjon rek e Kokre v Kranju, kjer je urejeno vabljivo sprehajal išče

Posvet pri OLO o stanovanjski problematiki

Ekonomlčnefša gradnja stanovanj naj omogoči več ljudem

streha nad glavo

Z občnega z b o r a T r g o v i n s k e z b o r n i c e z a o k r a j K r a n j

S K R B ZA T R G O V I N O LEŽI T U D I NA L J U D S K I H O D B O R I H

V petek je b i l pri O L O posvet Predstavnikov Okrajnega in obč. Mudskih odborov, gradbenih pod-J e t i J , projektantov in drugih, k i se u ^varjajo z gradnjo stanovanj. N a Posvetu so razpravljali o usmerja­nju gradnje stanovanj in o odgo­vornejši ter ekonomičnejš i upora­b i družbenih sredstev v te name­ne- Občinski ljudski odbori mora­jo — v zvezi s predpisi — v naj­krajšem času izdati tudi ustrezne odloke.

Predsednik Sveta za urbanizem P " OLO ing. Jože Kranjčič je uvo-doma nanizal problematiko doseda-° i e gradnje stanovanj, ki — iz ob­jektivnih pa tudi subjektivnih "^rokov — n i ustrezala. Poudaril le, da je treba preiti na gradnjo *akih stanovanj, k i ustrezajo na­šim potrebam in zmogljivostim. Po Planu j e v prihodnjih 5 letih na Področju našega okraja 5 0 % vseh Negospodarskih investicij v naših °bčinah v znesku okrog 5 milijard dinarjev predvidenih za gradnjo stanovanj. Po dosedanji praksi b i * a ta denar zgradili okrog 2000 stanovanj v okraju, upoštevajoč

nove smernice pa b i bilo moč zgra­diti celo kakih 3000 stanovanj.

O ekonomiziranju stanovanjske gradnje je podrobnejše govoril tu­di direktor Zavoda za stanovanj­sko izgradnjo v Kranju tov. Hujs. V debato so posegli še drugi, med njimi tudi predsednik O L O tovar iš V inko Hafner, k i jo poudaril po­trebo po ekonomičnejš i in odgo­vornejš i uporabi družbenih sred­stev v te namene. Doslej je bilo v stanovanjski gradnji precej anarhičnost i , k i je posledica objek­tivnih pa tudi subjektivnih pogo­jev. Odslej bo treba z večjo od­govornostjo graditi stanovanja takšnega tipa, k i ustrezajo našim potrebam in možnostim. Od dose-daj prevladujočega tipa polluksuz-nih, večj ih stanovanj, je treba preiti večidel na skromnejša sta­novanja, da bi z uporabljenimi družbenimi sredstvi omogočili stre­ho nad glavo čim večjemu števi­lu ljudi. Za takšno politiko v sta­novanjski gradnji so odgovorni ljudski odbori, podjetja, projektan­ti in vs i , k i se ukvarjajo s to na­logo. Z.

B L A G O V N I PROMET V T R G O V I I Z V O Z PORASEL Z A 3 0 % — V S Z Z A K O N O M O G O S P O D A R S K PREDSEDNIK T R G O V I N S K E ZBO

Kranj , 17. maja. Danes je imela Trgovinska zbor­

nica za okraj Kranj svoj redni let­ni občni zbor, na katerem so mimo poročil zborničnih organov spre­jeli tudi nov statut zbornice, k i ga je bilo potrebno vzkladit i z zako­nom o gospodarskem združevanju. Razen tega so sprejeli tudi nov poslovnik za delo občnega zbora, poslovnik za delo čas tnega sodi­šča in pravilnik o voli tvah. Po raz­pravi, k i je bi la zelo skromna, če­prav je v trgovini precej proble­mov, vrednih temeljite javne raz­prave, so i zvo l i l i nove zbornične organe. Za predsednika zbornice

Sezona kopanja se je začela

Tako je bi lo p r e j š n j o sredo na B ledu

Radovljica za D a n

mladosti D a b i ka r najdostojneje p o č a ­

s t i l i D a n mlados t i je b i l p r i O b ­č i n s k e m odboru S Z D L v Radov ­l j i c i us tanovl jen poseben odbor za p r ip ravo tega dne.

P r i r ed i tve so se p r i č e l e že v č e ­raj i n bodo trajale ves teden ter se z a k l j u č i l e 25. maja z v e l i ­ko Parado mladost i .

Š t e v i l n a š p o r t n a tekmovanja v o b č i n s k e m m e r i l u obsegajo vse d i sc ip l ine od tekmovanja v mnogoboju, odbojk i , nogometu, s trel janju i n celo kegl janju p rav t ja do t ekmovan ja s sk i ro j i . Po leg teh p r i red i t ev bo na leta­l išču v Lescah tud i tekmovanje z l e t a l sk imi mod<ili v p o č a s t i t e v i n e v a J V L z razstavo le ta l i n s propogandnimi leti za pionir je .

Z a n i m i v e bodo tudi mokre v a ­je, k i j i h bodo p r i k a z a l i mlad i gasi lci .

Posebej naj o m e n i m š e nogo­metno tekmo, k i bo na ig r i šču v Lescah med B reprezentanco Odreda i n S D P r e š e r n o m v ne­deljo dne 25. maja ob 16. u r i .

Z a z a k l j u č e k tedna bo v sobo­to dne 24. maja v dvoran i k i n a v R a d o v l j i c i s lavnostna akade­mi ja , na ka ter i se bodo pos lu ­š a l c e m preds tav i l i p ion i r sk i in mlad insk i pevsk i i n t a m b u r a š k i zbor i .

Vrhunec pa bo doseglo p ra ­znovanje Dneva mlados t i v ne­deljo dne 25. maja , ko se bo ob 10. u r i dopoldne p r i č e l a pomika t i skozi Radov l j i co Parada mlado­sti . V tej paradi bodo sodelovale vse m n o ž i č n e organizacije, vsa podjetja i n vse ustanove te ob­l i n e .

N . R.

NI SE JE POVEČAL Z A 18 % — K L A D I T E V S T A T U T A ZBORNICE E M ZDRUŽEVANJU — N O V I RNICE JE T O V . A N D R E J B A B I C

je b i l izvoljen dosedanji podpred­sednik tov. Andrej Babic, direktor »Delikatese« Kranj.

Blagovni promet je lansko leto narasel v primeri z letom 1956 za 18 %. Zanimivo je ugotoviti, da se je lansko leto precej povečal promet artiklov družbenega stan­darda: tako so pri prodaji radij­skih aparatov zabeležili porast za 39 %, pri prodaji raznih elektr ič­nih aparatov za gospodinjstvo za 37 % itd. Znači lno je tudi, da se je prodaja umetnih gnojil poviša la za 48 odstotkov.

VEČJI I Z V O Z K M E T I J S K I H P R I D E L K O V Z A 173 %

Večji izvoz za 30 % je treba šte­t i predvsem tudi kot uspeh indu­strije na Gorenjskem. Medtem ko je celokupen izvoz leta 1956 zna­šal 1.888 milijonov dinarjev, pa je lansko leto znašal 2.456 milijo­nov dinarjev. Najvišj i odstotek povečanja je b i l zabeležen pri kmetijskih pridelkih, in sicer od 13 milijonov na 35 milijonov din

(povečanje za 173 %), na drugem mestu je eksploatacija gozdov, kjer znaša povečanje od 7 na 17 milijonov din (povečanje za 146 odstotkov), izvoz industrije je po­rasel od 1.821 milijonov na 2.356 milijonov dinarjev (29 %), edino pri izvozu vodnih in drugih živali je izvoz padel za 2 odstotka v pr i ­merjavi z letom 1956. Vrednost uvoženega blaga znaša 331 milijo­nov dinarjev, od česar odpade na tekstil 41 milijonov, na tehnično blago pa 290 milijonov. V celot­nem prometu vrednost uvoženega blaga sicer ni visoka, zelo pa se je s tem obogatil asortiman po-t rošnega blaga.

USPEHI V R E K O N S T R U K C I J I I N RAZŠIRITVI T R G O V I N E

Investicij je bilo lansko leto vloženih v trgovino (brez kmetij­skih zadrug, proizvajalnih podje­tij in občin) 76,750.000 dinarjev, od česar je odpadlo na prevozna sredstva skoraj 31 milijonov, na opremo nekaj manj kot 27 milijo­nov itd. V primeri z letom 1956 se je vrednost investicij povečala za 42 %. Glavni delež povečanja gre prav na račun večjega vlaganja v prevozna sredstva in opremo trgo­vine. Lansko leto je bilo zgraje­nih 6 novih modernih lokalov, 9 lokalov je bilo rekonstruiranih, 8

(Nadaljevanje na 2. str.)

IZID ŽREBANJA P R V O M A J S K E N A G D R A D N E K R I 2 A N K E

V soboto popoldne, 17. maja, je bi lo v prostorih uredniš tva »Glasu Gorenjske« javno žrebanje »Prvomajske nagradne k r i ­žanke«. Nagrade bodo dobili na upravi naslednji srečni dobit­n i k i :

1. nagrado 2.000 dinarjev Rozalija Kunstelj, Kranj, Prešer­nova 15;

2. in 3. nagrado po 1000 dinarjev Mar i ja Gabrič, Kranj , Zla­to polje 7 in Bogomila Kunstelj, Kranj, Tavčar jeva 7;

4. in 5. nagrado brezplačno celoletno naročnino na »Glas Gorenjske« Janez Torkar, Zg. Gorje 43, p. Zg. Gorje in Ju lka Juvan, Vokle 8, p. Šenčur. (Rešitev kr ižanke na 5. str.)

NAS RAZGOVOR

Največ p o u d a r k a politehnični v z g o j i Po vseh krajih Gorenjske se

že skoro mesec dni pripravlja­jo na praznovanje Dneva mla­dosti. O pripravah na ta praz­nik smo se menili s sekretarjem Okrajnega komiteja L M S Kranj Andrejem Strnišo, k i je hkrati ti tudi tajnik okrajnega pr i ­pravljalnega odbora za prazno­vanje Dneva mladosti.

»Osnovna značilnost pri le­tošnjem praznovanju je, da so vse akcije s tem v zvezi pre­nesene na občine. Pripravljalni odbori po občinah so že se­stavili , lahko rečemo, dobre programe za praznovanje Dne­va mladosti. Največ poudarka dajejo povsod poli tehnični vzgoji mladine in v zvezi s tem pridobivanju novih prostorov za mladino. Prav tako so po občinah ustanovljeni koordina­ci jski odbori, okrajni koordi­nacijski odbor pa ima nalogo organizirati poseben servis, kjer naj bi zbirali odpadno orodje in ga potem popravljali — bodisi v industrijskih šolah, pri p rakt ičnem pouku, bodisi kako drugače. To orodje bi po­tem služilo pionirskim odredom

za njihovo delo in b i b i l to ne­kakšen začetek reformirane šole.«

»Ali pripravlja v zvezi s tem organizacija Ljudske mladine še kaj posebnega?«

»Da, organizacije Ljudske mladine v počast i tev tega praznika tekmujejo med seboj po razpisu C K L M S , in sicer tekmujejo, katera organizacija bo pridobila čimveč novih čla­nov, dalje v sprejemanju mla­dine v SZDL in Z K ter pionir­jev v Ljudsko mladino. Dalje, kateri organizaciji bo uspelo pridobiti čimveč mladincev in mladink, predvsem iz vasi, k i se bodo udeležili mladinske akcije pri gradnji ceste »Brat-stvo-enotnost« in kateri organi­zaciji bo uspelo pridobiti čim­več prostorov za mladino. Or­ganizacije v teh dneh prirejajo tudi razprave in razgovore o V I . kongresu L M J in VII . kon­gresu ZKJ.«

Zanimalo b i nas nekaj kon­kretnih akcij v zvezi s tem praznovanjem, k i so že uresni­čene?«

»Skoro po vseh krajih prire­jajo razne kulturne in športne prireditve, jeseniška mladina je počasti la ta praznik z mladin­skim festivalom itd. Na sam dan 25. maja pa bodo v vseh večjih centrih zborovanja, ku l ­turne prireditve, športna sreča­nja. Okrajne prireditve letos ne bo, t emveč bodo v okraj­nem merilu samo razna športna srečanja . V sklopu praznova­nja tega dneva bodo prazno­va l i svoj dan tudi vajenci. Za­to bodo pr ipravi l i po šolah raz­stave, organizirali obiske po tovarnah, pohode, tekmovanja, izlete itd., kjer bodo možnosti, bo najboljše vajence sprejel tudi predsednik obč. ljudskega odbora. Okrajni komite LMS pa prav tako pripravlja posveto­vanje s Svetom za šolstvo, pro-sveto in kulturo, posredoval­nico za delo ter trgovinsko in obrtno zbornico, kjer bomo razpravljali o možnosti, da v šole uvedejo predmet o delav­skem in družbenem uprav­ljanju.« L j .

liiniimui

O f^iđmđi €* nm mmm Talio n K R A N J , 19, M A J A 1958

L J U D J E IM D O G O D K I

NEGOTOVOST V FRANCIJI R A J E NI

Togo, bivša nemška kolonija v A f r i k i , je že dolgo vrsto let pod francoskim skrbniš tvom. Letos, 8. septem­bra, po teče Franciji skrbniški mandat. Se pred potekom mandata pa je poskuša la sedanja profrancoska vlada Nicolasa Gumickega spravit i deželo v »francosko-afri-ško« skupnost.

Toda konec aprila so bile v Togu voli tve. In na teb volitvah je opozocija dobila kar dve tretjini sedežev v parlamentu. To je nedvomno visoka zmaga, k i je bila dosežena samo zato, ker je program opozicijskih strank — popolna neodvisnost dežele.

S T A R A N A V A D A . . . Konec aprila je b i l na voli tvah v Južnoafr iški unij i

spet izvoljen za predsednika Johaness Stridom — za­govornik najhujše rasne diskriminacije na svetu.

S tem v zvezi je v New Yorku Herald Tribune« napisal tole: »Johaness Stridom je b i l preden se Je za­čel bavit i s polit iko gojitelj nojev. Očividno je, da so ga metode te nenavadne ptice zelo prevzele. Tudi on zna zariti glavo v pesek in se ne ozira na svetovno javno mnenje. Njegova poli t ika »bele pomoči« v drža­v i , v kateri je Evropejcev manj kot domačinov, pred­stavlja žal i tev za vso zemeljsko oblo.«

Se en dokaz, da po starem ne bo šlo več dolgo.

D R U G O POT Italijanski zavod za statistiko javnega mišljenja

»Doxa« je želel s posebno anketo dognati, za katere probleme povprečni Italijani menijo, da so najbolj pe­reči in kaj j ih najbolj zaskrbljuje. Rezultat ankete je b i l naslednji:

Borba proti nezaposlenosti 66 */o, agrarna reforma 31 odstotkov, zmanjšanje državnih izdatkov 29 odstotkov, prometna varnost na cestah in železnici 26 odstotkov, točne določbe odnosov med cerkvijo in državo 23 % itd.

Zanimivo je, da je na prvem mestu brezposelnost oziroma strah pred njo, na drugem mestu pa — kr i ­minal.

Tednik »L'Esspresso« obravnava rezultate te ankete tudi v svojem komentarju s precej zagrenjenosti:

»Država, katere javno mišljenje najbolj zaskrbljuje brezposelnost in kriminal , bo morala i t i še po dolgi in težki poti, če bo hotela dohiteti ostale države Evrope.

N O V I Z A V E Z N I K Končno je eden francoskih generalov dobil — Fran-

kovo odlikovanje. P rv i francoski general in vojak na sploh, k i je doživel to čast, je general Burgund. Za­sluge si je pridobil s tem, ker je pomagal Spancem v nedavnih bitkah z Marokanci . Ta general je koman­dant v Mauri tani j i .

Francozi so trdil i , da niso sodelovali skupno s Španci • takratnih sporih. Franco pa je zdaj potrdil resnico.

Če general Burgund ni na strani Marokancev, se temu ni čuditi . Nekdaj je b i l sicer sam v Maroku, ven­dar je moral kot nezaže len zapustiti Rabat, kjer je imel svoj sedež, ko se je sultan Ben Jusuf vrn i l v Maroko iz francoske deportacije.

To dejstvo je tako delovalo na generala Burgunda, da je celo oprostil Francu, ko ga je ta imel med drugo svetovno vojno kont interniranca v Mirandi .

I Z D A J A ČASOPISNO PODJBTJ1 »GOKBHJSZ! TISK« I D [REKTOR S L A V K O ffiZNK / U R B J A URHDNISKI ODBOR - O D G O V O R N I U K E D N K M I R O Z A K R A J f i B K / T E L E F O N IJtEDNaftTVA ŠTEVILKA 3*7 — T E L E F O N U P R A V B ST. 4*5 / TEKOČI RAČUN PRI K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U S1-KB-1-Z-1S6 / I Z H A J A OB P O N E ­DELJKIH I N P E T K I H / L E T N A NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 30 DIN

V začetku tedni ni izključeno neurje z obilnimi padavinami, si­cer pa bo prevladovalo lepo in to­plo vreme. V alpskem svetu uteg­ne prit i do krajevnih neviht.

Nad Francijo se še vedno razpe­nja sivo nebo negotovosti. V Alži­r i j i še vedno gospodarijo uporni generali z reakcionarnim, kolonia-list ičnim ozadjem, medtem ko re­publikanske sile iščejo najučinko­vi tejšo obrambo, k i b i zavrle pro­dor profašist ične diktature.

V času ko je nad 50.000 oboro­ženih policajev in vojakov stra-žilo po ulicah Pariza, pa so v Bour-bonski palači v petek popoldne sprejeli z vel iko večino zakon o izrednem stanju v deželi . Poslan­ska zbornica je s 461 glasovi proti 114 dala v lad i vsa zahtevana po­oblastila za omejitev svobode des­ničarskih prevratnih skupin. V l a ­da je tako dobila pravico, da vzpo­stavi strogo cenzuro, da izda uka­ze o začasnem zapiranju javnih lo­kalov, gledal išč in javnih dvoran, da izda odlok o prepovedi giba­nja, razglasi policijske ure, usta­novi koncentracijska taborišča i td. Skratka, Francija je malone pod obsednim stanjem.

Tako stanje Je odgovor republi­kanske fronte na ndar skrajne desnice. Počasi namreč prihajajo na dan načr t i za državni prevrat, k i so ga planirali ultrakoloniali-stični krogi . Po njihovih računih b i se moral udar is točasno izvršiti v Alžiriji in v Francij i . Prevratniki bi morali zasesti parlament in vlad­no palačo ter razglasiti vlado »na­rodne reši tve«. Med glavnimi po­budniki te akcije v prestolnici Je b i l Soustelle, bivši generalni gu­verner v Alžirij i . Vlada Pflimlina pa ga je zdaj p ravočasno posta­

v i la »pod zaščito policije«, č e p r a v je nova vlada nastopila svojo dolžnost že po tem, ko Je ndar ie bi l izvršen, je vendar ukrepala naglo in odločno ter je p ravočasno prepreči la udar fašističnih skupin v samem Parizu. Njeno ukrepanje je bilo tako hitro, da desničarski prevratniki niso imeli nit i časa po-skri t i listke z navodil i , k i so j ih dobili posebej za planirani držav­ni udar. To je b i l p rv i poraz des­nice.

General De Ganile, k i naj b i na zahtevo upornih generalov prevzel vodstvo vlade »narodne rešftve« Je naglo prispel v Pariz in tam na po­sebej sklicani konferenci iz javi l , da je pripravljen sprejeti vodstvo republike. Toda »ugodni t renutek« je b i l zamujen, in tako so tudi njega postavili v hišni pripor, »pod zaščito policije«. To je b i l znova udarec za prevra tn i ško des­nico.

Glasovanje v poslanski zbornici pa je dokončno potrdilo, da je desnica izgubila prvo rundo. Repu­blikanska Francija je zdaj skoraj enotna proti uporni Alžiriji . Tam­kajšnja generalska junta, k i jo Je zdaj prevzel general Salan, povelj­nik francoske vojske v Alžiriji , vztraja sicer še vedno pri svojem fašističnem podvigu, postaja pa že ponižnejša, ker so se j i tla v sami Franciji spodmaknila izpod nog. Poskus, da b i podobne odbore »na­rodne reši tve«, kot so j ih ustano­v i l i v Alžiriji, prenesli tudi v Francijo, doslej n i doživel uspeha. V odgovor na te poskuse pa so l ev ičarske stranke ustanovile od­

bore, k i bdijo nad javno varnostjo in so trdno odločeni, da prepre­čijo v Franciji vsak tak prevrat, kot je b i l alžirski .

Razvoj dogodkov je že doslej pokazal, da se je enotnost repu­blikanskih strank izredno poveča la in da so vse napredne sile Fran­cije strnile svoje sile proti faši­stični nevarnosti. Komunisti so celo ponudili predsedniku vlade Pflimlinu, da vstopijo v vlado brez kakršn ihkol i pogojev. — Skratka t akšne enotnosti francoska skup­ščina že ne pomni dolgo vrsto let. Če b i Pflimlinova vlada znala iz­koristi t i sedanji položaj , potem b i j i morda desničarski upor celo ko­rist i l v toliko, da b i se združile vse republikanske sile Francije in b i se dežela okrepila na znotraj tako, da b i bi la kos vsem teža­vam, k i se postavljajo pred vse povojne francoske vlade. Sama enotnost pa seveda še ne b i bi la dovolj, pač pa b i bilo treba tudi, da b i francoska vlada sprevidela, kje je edini izhod za Francijo v današnjem položaju. Predvsem b i se moral Pariz sprijazniti z dej­stvom, da je treba zagotoviti alžir­skemu narodu pravico do samood­ločbe in do neodvisnosti, uradni vladni krogi b i končno morali pri­znati ves globoki nesmisel voje­vanja v Alžiru proti svobodoljub­nim težnjam tamkajšnjega prebi­valstva. Le to je pot, k i b i ohra­nila mir v Severni A f r i k i , razči­stila zapleteni položaj v Alžiriji , Franciji pa priborila notranjo trd­nost in ugled v svetu.

M A R T I N T O M A Z l č

v n e d e l j o s m o z a b e l e ž i l i PRVI K R U H IZ N O V E P E K A R N E

V TRŽIČU Tržič, 18. maja. — Jutr i v pone­

deljek bodo Tržičani zavžili prvi kruh iz peči nove pekarne v Tr­žiču, katere otvoritev je bi la dne 1. maja. Ker si tamošnji prebival­ci od novega obrata precej obeta­jo, bo kolektiv podjetja napel vse sile, da pr ičakovanj pot rošnikov ne bo razočara l . Poslej bo pekar­na nudila tudi ržen kruh, kuha­ne preste in vel iko izbiro drobne­ga peciva. In kar je na jvažne jše : pekarna obljublja, da bo kruha vedno dovolj, zlasti pa ob sobo­tah;! Poslej bodo v novem obra­tu pekl i kruh tudi za stranke. — Stari obrat bodo zaradi sanitarnih pomanjkljivosti v kratkem zaprli .

S.

T E K M O V A N J E RIBIČEV Kranj, 18. maja. — Danes do­

poldne je bilo na Planini propa­gandno tekmovanje ribičev, k i ga je priredila r ibiška družina iz Kra­nja. Tekmovalci so se pomerili v dveh disciplinah: v metanju muhe na daljavo in cilj ter v metanju z obtežilnikom na daljavo in ci l j . — Najboljši v prvi disciplini je b i l Silvo Molenšek, v drugi pa Zlatko Simunac (oba iz Kranja). Zmago­valci so dobili nagrade. -an

P R A Z N I K NAJMLAJŠIH N A J E S E N I C A H

Jesenice, 18. maja. — V okviru mladinskega festivala je bilo da­nes dopoldne na Jesenicah tekmo­vanje 250 pionirjev in pionirk, k i so se pomerili v tekmovanju s skiroj i . Tekmovanje je priredila LT Jesenice, k i je tekmovalce po končanih tekmah pogostila in ob­darila. U .

V T E L O V A D N E M D V O B O J U Z M A G A L I JESENIČANI

Jesenice, 17. maja. — Tu je b i l v soboto v okviru mladinskega fe­stivala odigran telovadni dvoboj med reprezentacama Jesenic in Ljubljane. Zmagali so domačini z rezultatom 214,05:210,60. Posamez­na so zasedli prva mesta Oblak 55,40 točk, Lakota (oba Jesenice) 54,75 in Kušar (Lj.) 53,45.

U . STRELSKO T E K M O V A N J E

L O V C E V Kranj, 18. maja. — Danes so se

pomerile v Kranju ekipe LD »Stor-žič« Kranj, LD Šenčur in LD Uden boršt . Rezultati: 1. LD »Storžič« 426, 2. LD Šenčur 358 in 3. LD Uden boršt 240 krogov od 750 možnih. Izven konkurence pa je dosegla ekipa občinskega strelskega odbo-

O dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnih dohodkov delavcev

V 34. številki našega lista z dne 5. maja smo v aktu­alnem vprašan ju pisali o p roračunskem prispevku iz osebnih dohodkov delavcev. Ne bo odveč, če še enkrat ponovimo, zakaj pravzaprav gre.

»Zakon o proračunskem prispevku iz osebnih dohod­kov delavcev je v 12. členu določil, da občinski l judski odbori za posamezne gospodarske organizacije lahko predpišejo dopolnilni p roračunski prispevek, k i pa ne sme presegati 10 % rednega p ro računskega prispevka iz osebnega dohodka. Dopolnilni proračunski prispevek naj bi predstavljal močan faktor za povezavo gospodar­skih organizacij v okviru komune in za razumno izrav­navanje osebnih dohodkov v posameznih podjetjih. — V višini predpisanega dopolnilnega prispevka naj bi se torej odražala določena polit ika občinskega ljudskega odbora do posameznih gospodarskih organizacij. Kakor izgleda glede izrednega prispevka, bi morale tudi občine glede dopolnilnega prispevka določiti, da ga plačujejo le gospodarske organizacije, v katerih so prejemki po­sameznikov za določen odstotek višji od tarifnih po­stavk. V večini primerov pa so občine predpisale do­polnilni p roračunsk i prispevek pavša lno , in sicer v naj­višjem možnem odstotku . . .«

V zvezi s tem smo povprašal i nekatere odgovorno ljudi za njihovo mnenje, žal pa smo dobili samo en odgovor. Tovariš Gustav Zadnik, načelnik tajništva za gospodarstvo pri ObLO v Kranju pravi med drugim takole: »Stvari v zvezi z omenjenim še niso popolnoma jasne. Pr ičakujemo še natančnejš ih tolmačenj . Ker je ta pravilnik izšel ravno v času, ko smo sprejemali na občini družbene plane, tedaj nismo mogli drugače , kot da smo sklenil i , da se predpiše vsem podjetjem enak prispevek — 10 % . Vendar je stvar dokaj delikatna prav zato, ker naj bi šlo to iz netto zaslužkov delavcev. Prav zato se bo možno odločiti le za dve poti: al i pred­pisati vsem enako višino prispevka al i pa prilagoditi prispevek posameznim podjetjem tako, da bi s tem vodil i nekakšno usmerjevalno politiko bodisi glede fluk­tuacije delovne sile, tarifne politike itd. Vendar bo tre­ba o vsem tem še razpravljati na občinskih, prav tako pa tudi na okrajnih forumih in po prvem polletju se­staviti dokončne inštrumente.«

Zanimivo bi bilo slišati tudi mnenja direktorjev go­renjskih podjetij, vendar to pot nismo mogli na to vprašan je dobiti prav nobenega odgovora. Nekateri so menili, da je stvar še premalo jasna, drugi niso uteg­ni l i , precej pa j ih je bilo na službenem potovanju.

ra Kranj 531 krogov. M e d posa­mezniki so zasedli prva mesta: 1. Alo jz Lakner 107 krogov, 2. Mi l an Erzenšek 101, in 3. Rajko M a l i 97 krogov od 150 možnih krogov.

-an O D B O J K A

M L A D O S T (Kranj) : PAPIRNIČAR (Vevče) 3:0 (15:10, 15:12, 15:8)

Z OBČNEGA Z B O R A T R G O V I N ­SKE ZBORNICE Z A O K R A J K R A N J

(Nadal jevanje s 1. strani) novih lokalov pa je še v gradnji. Razen tega so 12 lokalov, k i so doslej služili v druge namene, zo­pet preuredili za trgovino. — Za transport so nabavili 5 kamionov in 5 poltovornih vozi l . Zadružna poslovna zveza Kranj je zgradila v Naklem še eno skladišče za se­menski krompir s kapaciteto 90 va­gonov. To skladišče pa bo lahko služilo tudi drugim namenom (raz­stave in podobno).

Lanskoletno delo zbornice je po­tekalo v dokaj ž ivahnem sodelo­vanju zborničnih organov z organi ljudske oblasti, predvsem pa v po­jasnjevanju raznih gospodarskih ukrepov in izvajanju zakonskih predpisov s področja trgovine (raz­delitev dohodka, pavša l i ranju ob­veznosti itd.). Zbornica je ustva­ri la dokaj tesno sodelovanje z Okrajnim ljudskim odborom, k i je na enem svojih zasedanj sprejel načela in smernice za razvoj trgo­vine na Gorenjskem. S tem je da­na podlaga za s tvarnejšo in kon­kre tnejšo obravnavo trgovine s strani občinskih ljudskih odborov.

DRU2BENO U P R A V L J A N J E V ZBORNICI

Z izidom novega zakona o go­spodarskem združevanju je bilo potrebno izvršiti tudi nekatere or­ganizacijske spremembe v okviru zbornice. Nov i zakon daje osnovo za sodelovanje v vodenju zbornice tudi predstavnikov družbenih or­ganizacij, k i sicer niso vč lan jene v zbornici. S tem bo doseženo tes­nejše sodelovanje zbornice z družbenimi organizacijami in or­gani oblasti, kar ho brc/, dvoma imelo za posledico plodnejšo obravnavo vseh problemov, k i se tičejo trgovine, že v okviru samih organov zbornice. Tako imajo družbeni ' organizacije1 svoje za­stopnike v občnem zboru in uprav­nem odboru zbornice. Na današ­njem občnem zboru so v upravni odbor zbornice izvol i l i 17 č lanov iz vrst delegatov podjetij, ki so včlanjena v zbornico. Razen tega pridejo v upravni odbor zbornice šo po eden predstavnik Okrajnega ljudskoga odbora Kranj, Okrajne­ga sindikalnega sveta, Okrajne za­družne zveze in Okrajne komunal­ne banke Kranj. -iv

L E T O S Z L E T S V O B O D V R A -D O V I N I

N a lanskole tn i konferenci Svo­bod i n prosvetnih d r u š t e v jese­n i š k e o b č i n e so delegati sprejeli sklep, da bodo ob koncu vsake sezone — v p r v i h dneh j u l i j a — p r i r e j a l i izlete, na ka te r ih se bodo s r e č a v a l i k u l t u r n i de lavci , se v nevezanem pogovoru raz-govar ja l i o svojem de lu i n už i ­v a l i ob nastopih godb, ins t ru­menta ln ih ansamblov, pevsk ih zborov i n fo lk lo rn ih skup in .

L a n i je b i l tak zlet na K o r e n ­skem sedlu, letos pa bo 1. j u ­ni ja v R a d o v i n i . - z k

MREŽA T R G O V S K I H L O K A L O V N A BLEDU SE ŠIRI

V četr tek, 15. maja, je bila na­sproti Kazine na Bledu otvoritev novega lokala trgovskega podjet­ja »Špecerija - Delikatesa«. Trgo­

vina je zelo okusno opremljena in bo nudila pot rošnikom vse vrste alkoholnih pijač in delikatesnega blaga. Poslovala bo neprekinjeno (non-stop) od 8. do 20. ure. S tem novim lokalom se je trgovska mreža delno okrepila zlasti še za. to, ker je bilo pomanjkanje to­vrstnih trgovin na Bledu zelo ob­čutno. S.

P E V S K I ZBOR »FRANCE PREŠE­REN« G O S T O V A L N A B L E D U Turis t ično sezono na Bledu, k i

se je pričela preteklo nedeljo, na­meravajo letos popestriti med dru­gim tudi z vrsto kulturnih prire­ditev.

Med prvimi nastopi kulturno-umetniških skupin smo v četr tek, 15. maja, zabeležili koncert meša­nega pevskega zbora »France Pre­šeren«. Pevci in pevke iz Kranja so posredovali tamošnjemu prebi­valstvu in letoviščarjem bogat pro­gram narodnih in umetnih pesmi. Naslednji nastop zbora na Bledu je določen za mesec avgust.

S.

V B O J PROTI K O L O R A D A R J U 1 Čeprav krompir še ni prodrl iz

zemlje, so zadnji topli dnevi pr i­vabi l i na površ je njiv koloradske­ga hrošča. Nekatere njive so ga tako polne, da je čudo. Ker je do­sedanja borba proti koloradskemu hrošču šepala in so jo ljudje je­mali p reveč šablonsko, bo OZZ podvzela nekatere ukrepe za zati­ranje tega škodlj ivca. Med drugim je OZZ nabavila dva motorna za-praši lca, da bo posredovala tam, kjer bo najbolj potrebno in učin­kovito. Ze v prihodnjih dneh bodo škropili njive, na katerih je naj­več tega škodlj ivca in ga tako uni­čili še predno bi utegnil polagati jajčeca na krompir.

PIONIRSKI P R A Z N I K V LJUB­N E M

Ljubno, 18. maja. — Danes je bilo tu sprejeto v pionirsko orga-zacijo 36 pionirjev. V počast i tev tega dogodka so pionirji A M D Podnart priredili dirko s skiroji . Posebnost te dirke je bi la v tem, da so morali tekmovalci upošte­vati tudi prometne znake na kr i -tlicih, Znake i d Izdelali sami. Na 2 km dolgi progi so b i l i doseženi DO lednji reznltati:

1. Jane/ Lap, Posavc 2,26; 2. Marjan Markovič , Ljubno 2,49j 3. Janez Markovič 2,52; 4. Vojko K i . K " , Ljubno 2,53| 5. MitkO Mlnde-novič 2.3B. R-

K R A N J , 19. M A J A 1958 Glas G*m*mj*i& 3

99 K A M E N S P O T I K E " v i REŠETU Prav tako, kot se je pred časom

leto dni bo tega — porodila v uredništvu našega lista zamisel, da bi »Glas Gorenjske« popestrili z novo rubriko »Kamen spotike«, k i naj bi služila kot nekakšen »re­mont« najrazličnejših nezdravih pojavov, pomanjkljivosti in napak, so iste glave zvarile tudi zamisel, da bi »poslovanje« te rubrike ob letu pregledali in ugotovili končni uspeh. Rečeno — storjeno! In kdo Raj opravi revizijo? Čeprav sem se potuhnil, so me izbezali kot murna iz luknjice in mi naprtili dolžnost revizorja. Čemu prav me­ni? Bojda zato, ker sem se njega dni nekoliko razumel na knjigo­vodske »regelce«. Ročno sem iz-bral primerne kamne spotike, k i smo j ih objavil i med letom in se Podal na pot. — Zaupano mi na­logo sem opravil, v i dragi bralci, Pa si preberite moje »bilančno po­ročilo«. Da pa moje pisanje le ne bo preveč suhoparno, bom vpletel vanj nekatere obrobne dogodke, k i sem j ih zabeležil na popotovanju. Fotoreporter, k i je delil z menoj V s e prijetnosti in neprijetnosti te-S a potovanja, vam bo pa postre­gel z nekaj fotografijami.

N A POT! Tistikrat, ko sem se podal na

P°tr smo pisali 14. maj. Za čas od­hoda me pa nikar ne vprašuj te . Uri na gimnazijskem poslopju, na katero se tako nebeško lepo vidi z okna uredniš tva , so pred nekaj dnevi zaradi nedostojnega vedenja (zaostajala je!) pobrali oba kazal­ca. Ker pa je prav tedaj v mojem želodcu poldan zvonilo (tudi moj želodec zaostaja!) in ker je bilo sonce precej visoko, sodim da je bilo okrog enih popoldne. Z vrto­glavo naglico sva se s fotorepor-terjem Francetom pognala proti Bledu. Vrtoglava naglica? Kako­pak! Saj sva okobalila vsak svoj moped. Komaj sva pr ivi la ročici za plin, že sva se znašla v Naklem. Bila sva na prvem cilju najine Poti. Jaz v naselje onstran želez­niškega tira, France pa »tankat« v gostilno k Marinšku. Zgaga je re­veža tako črvičila, da je vso pot pljuval kot cigan. Pri Marinšku je kanil dobiti ščepec jedilne sode.

ZAČETEK DOBER . . . Oglejmo torej, kako je bilo s

Prvim kamnom spotike — Lani, avgusta smo namreč napisali,

^ a je to novo naselje, kljub temu, da teče v neposredni bližini vod v ' soke napetosti, že dalj časa brez električne struje. In kako je da-t l e s p 0 tol ikih mesecih? Radoved-n ° s t i me je rešil možiček, k i se je jrei na soncu pred eno izmed hiš. Takole je ves zadovoljen pripove­doval.

»Elektrika pa, elektrika! Dolgo »mo čakali nanjo, za 1. maj smo j° Pa le dobili.«

Prvi iz vrste kamnov spotike ni r azočaral ! Zdaj pa poglejmo, kaj

v a s Francetom opravila, ko sva M i l a v Radovljico,

davila sva pred hotel »Grajski Vor« in poiskala odtočno cev

strešnega žleba, za katerega je P fed časom nekdo prav neokusno 2 a t a k n i l kažipot za avtobusno po-s t a J o , kot bi ne bilo drugod pri­mernejšega prostora. Zleb sva s , , ' č r io našla, tistega prometnega Z l l J k a , k i smo ga obelodanili pred asom, pa nisva ugledala. Menda 0 'e našli zanj pr i ročnejše mesto! , p ° g n a l a sva proti kopališču. Tu-' 'amkaj sva imela neporavnane

l l | čuno . Kuhinjo kopal iške restav­

racije so namreč pred časom spre­menili v zanemarjeno prenočišče, kjer je domovalo nekaj delavcev tamošnje Komunale. Kuhinjo sva sicer našla, ne pa nekdanjih sta­novalcev, k i so se, kot sva izve­dela, že teden po objavi »kamna spotike«, izseli l i . Kuhinja bo ure­jena do 1. junija, ko bo otvoritev kopališča, trenutno pa služi kot shramba za barve, lake in razno orodje. — Tudi v tem primeru je kri t ika v časopisu opraviči la svo­je poslanstvo.

Kaj smo ugotovili ob obletnici rubrike ,Kamen spotike"? — Pričakovanja niso

povsem razočarala N i posebno prijetno, če morajo potniki vpraševat i mimoidoče, kdaj odhaja ta ali oni avtobus.

Spomenika padl ih borcev v S t r u ž e v e m poslej promet ne bo v e č ogroža l

NE H V A L I D N E V A PRED VEČEROM!

Zdaj pa skočimo v Lesce! Tudi tod smo se pred časom spotikali...

Prvi pogled je b i l namenjen po­slopju, pod čigar streho domuje poštni urad. Nekaj časa sva s Francetom strmela v poslopje, na­to pa sva se kisl ih obrazov spo-

Menda je tista ženska le govo­rila resnico, ko je dejala, da se Leščani .pofajfajo' na »Kamen spo­tike«. Naša kri t ika torej tudi v primeru voznega reda, k i naj b i b i l izobešen na tej postaji, ni obrodila sadu.

Ko sem si ogledal še nekatere druge pomanjkljivosti, k i smo j ih pred časom grajali, sem ugotovil, da Leščanom ni lahko priti do ži­vega.

BLED BREZ P I V A

Mrzlično sem vrtal po spominu in končno ugotovil, da ne poznam nobene ženske s tem imenom.

Zdaj je prišel možakar na dan s svojo skrivnostno Zofko.

»Jutri bo imela Zofka god. Boste videli , da bo poskrbela za mokro­to. Še nikol i nas ni pustila na ce­dilu. Tej ženski verjamem . . .«

Šegavi kramljač se ni uštel v svoji vremenski napovedi. Zofija nas tudi to pot n i potegnila za nos. Bled pa je le še brez piva!

SPREHOD PO K R A N J U IN OKOLICI

Zanimivo bi bilo pogledati na Jesenice in v Zgornjesavsko doli­no, pa v bohinjski kot. Tudi Sel­ška in Poljanska dolina imata na vesti nekaj kamnov spotike, k i b i b i l i vredni pozornosti. Nič ne de — ti kraji pridejo morda kdaj dru­gič na vrsto. To pot pa si rajši oglejmo Kranj in bližnjo okolico.

V beležnici imam zabeleženo Struževo pri Kranju. Tamkaj sta si namreč v laseh spomenik pad­lim borcem in cesta, na kateri pro­met nevarno ogroža stebrišče, k i obkrožajo ta spominski objekt. — Morda boste dejali, češ, sami so k r iv i , kaj pa postavljajo spomenik na rob ceste. — Takole je s to stvarjo, k i smo jo ovekoveči l i v našem listu 17. januarja letos.

Na zboru volivcev je bilo nam­reč rečeno, da bodo cesto zaradi preostrega ovinka pri vstopu na železniški nadvoz, prestavili. Zve­sti obljubi so končno cesto umak­ni l i dovolj daleč od spomenika, k i ga poslej promet ne bo več ogro­žal.

tožba brezglavega hlastanja po gradnji, k i j i Predosljani iz ka­kršnihkol i razlogov niso b i l i kos. Kakšna bo usoda tega začetega dela? Zob časa je namreč zidove že pošteno nagrizel . . .

Zdaj si pa oglejmo še tisto »onega«, k i leži nedaleč od tod v Britofu in čaka na porušenje . To so namreč razvaline Celarjeve hi­še, k i je nekako pred tremi leti pogorela. Pogorišče je pred krat­kim odkupil tukajšnji domačin

namreč ob prah na tej cesti že spotaknili. In še nekaj je, česar ne razumem — namreč to, da na vsem odseku te ceste ni niti ene luči, k i bi nočnim potnikom dru­govala po poti.

Kaj bi se pestili zavoljo ceste, ko pa stojimo pred novim, to pot zares vel ikim »kamnom spotike«, k i smo ga obelodanili lani 2. av­gusta. Ze površen pogled je za­doščal : veliko dvonadstropno po­slopje, k i služi tovarni »Standard« za skladišče kož, ima isto podobo kot takrat, ko smo opozorili pri­stojne činitelje, da bi kazalo po­slopje preurediti v stanovanjsko hišo.

Pozanimal sem se v tovarni, ka­ko da poslopja še niso adaptirali. Takole so mi obrazložili:

»Najprej smo imeli sredstva za preureditev poslopja, nismo pa imeli pristanka Uprave za ceste

Most čez K o k r o na P r i m s k o v e m v K r a n j u . — P r a v na p l o č n i k u je stal bunker, č iga r razval ine te dn i pospravljajo

Sonce je neusmiljeno pripekalo, Tudi v Britofu in Predosljah v zato tudi nič čudnega, da sva bila, Kranju ni vse v redu. Obe vasi,

V i l t > j veži je več mesecev tlonio-

delavec J o ž e Lovrek . Stano-njska stiska zares ne pozna

ša l e !

K a l v a r i j a v K r a n j u . — Prav na tem mestu je n e k o č visela

n z b i t a tabla

gledala. Stavba je prav takšna, kot je bila pred meseci: zares pravcati kamen spotike, k i ni Les­cam, kot turis t ičnemu kraju v po­seben okras. Pri priči sva s Fran­cetom staknila glave in jela tuh­tati, kje bi izpulila tiste božjake za apno in čopič, k i bi pričarala poslopju dostojno podobo. Morda pa nalašč odlašajo s popravilom bajte, ker upajo, da se bo zdaj-zdaj sesula, pa bodo potlej posta­v i l i novo. Nekaj je povsem jasno: Leščani se požvižgajo na rubriko »Kamen spotike«. Pa nikar ne mi­slite, da je ta ugotovitev zrasla pod mojim lasiščem. To mi je mi­mogrede zalučala v zobe neka

< n i . , i Takole mi je zaloputnila v usta: »Hja, kaj pa mislite, da ste! .Pofajfamo' se mi na tisti vaš »Kamen spotike«, pa na tiste .Rodice'1«

Zdajci je ženska čudno zinila, si z laktjo pokrila obraz in se spret­no pognala čez cesto. Urnejša je bila od Franceta, ki jo je hotel Ujeti a i hlmski trak. In še ena za­preka! Prav takrat se je namreč zaprosil okrog vogla avtomobil in... Praočetu naravnost pod nos. Ubo­gi France! Še potem ni mogel po­zabiti svojega neuspeha, ko sva stala pred poslopjem Kmetijske zadruge Lesce (hiša št. 121), kjer sem se zaman oziral po avtobus­nem voznem redu. Pa utegnete vpraša t i : kakšno zvezo ima za­druga z voznim redom? Pravza­prav nobene, le pred zadružnim poslopjem j i ' avtobusna postaja.

ko sva prišla na Bled, žejna kot Sahara. Zavi la sva v restavracijo »Lovec« in naročila pivo.

»Nimamo!« se je glasil odgovor. »Nasvidenje!« in odpravila sva

se v drugo restavracijo. Tudi tu so naju »odžejali« z istim odgovo­rom: »Nimamo!« V tretjem gosti­šču je bila natakarica bolj zgo­vorna. Takole je komentirala po­manjkanje piva: »Danes je že dru­gi dan, da smo brez piva. Naročil i smo, pa ga niso dostavili. Pravijo, da so p ivovarniške zaloge tudi pošle. Zato ga tudi na Bledu ne boste dobili.«

»Vraga — Bled pa brez piva!« mi je ušlo.

Izza sosednje mize se je oglasil možakar. »Veste, vročina je pri­tisnila, pa so ljudje planili po pi­vu. Vso proizvodnjo, k i tako in tako ni vel ika, sproti pospravijo. No, jutri bo pa že bolje.«

»Torej, potem takem se nadeja­te, da bo krize s pivom jutri ko­nec?« me je zanimalo.

»Tega ne mislim, Vendar ljudje jutri ne bodo tako žejni, kot te dni,« je važno besedoval možakar. »Oblačno bo, pa deževalo bo tudi.«

»Dajte no,« sem se uprl zgovor­nemu vremenarju. »Od kod pa naj pada? Poglejte, kako je jasno!«

Možakar se je zaupno nagnil naprej in pomežiknil .

»Ste pozabili na Zofko?« Ime me je spravilo v zadrego.

k i ležita tesno drugo ob drugi, imata na vesti vsaka svoj grad­beni problem. Razlika je le v tem, da bi morali v Predosljah graditi,

Franc Martinjak; razvaline name­rava podreti in postaviti novo hišo.

Martinjakova mama, k i sem jo našel v hlevu pri molži krave, mi je tudi povedala, da bodo ru­ševine odstranjene, brž ko bodo urejene nekatere formalnosti gle­de lastniš tva. Ker bo nova stavba postavljena proč od ceste, bo iz-

Tak je b i l most v soteski K o k r e v K r a n j u potem, ko so i z v l e k l i tovornjak

v Britofu pa podirati. No — oglej- ginil tudi nepregledni ovinek, k i mo si oba »kamna spotike«! ga zdaj zakrivajo ruševine. No,

V Predosljah so nekako pred kar dve muhi na en muh! desetimi leti začeli graditi zadruž­ni dom, pa niso prišli dlje kot do temeljev. Plošče že niso več uspeli zabetonirati. Gol i zidovi še vedno zevajo v beli dan kot nema ob-

1UDI S T A N O V A N J S K A STISKA — K A M E N SPOTIKE!

To pot sva se s Francetom po­gnala proti Čirčam in po cesti, k i vodi odtod nad tovarno »Inteks«

LRS, k i ima menda v daljši pri­hodnosti v načr tu preureditev ce­ste, k i vodi tod mimo. Zdaj je pa obratno: odobritev za adaptacijo stavbe smo dobili, nimamo pa sredstev.«

»Koliko pa bi adaptacija ve­ljala?«

»Približno 10 do 12 milijonov di­narjev.«

Vsota res ni visoka, zlasti če pomislimo, da bi dobilo poslopje s preureditvijo štiri etaže, kjer bi našlo primerno bivališče lepo šte­vilo delavcev iz podjetja, k i j im stanovanjska stiska ravno ne pri­zanaša.

Da ne bi podvomili v stanovanj­sko stisko, so nama pokazali ne­kakšno vežo z neposrednim vho­dom z dvorišča.

»Glejte, tu je novembra in de­cembra lani prenočeval naš dela­vec Jože Lovrek.«

KER NISO UPOŠTEVALI K A M N A SPOTIKE: NESREČA

Še posebno zanimiv pa utegne biti zadnji »kamen spotike«, k i sva ga imela s Francetom v načr tu!

Pretekli torek dopoldne je avto kranjske »Komunale« nič hudega sluteč pridrsel s Klanca na most, ki vodi čez Kokro. Nenadoma je silovito zahreščalo in preperela nosilna ploskev mosta se je na desni strani vdrla. Prednji de) to­vornjaka je še dosegel breg, med­tem ko je zadnji del nevarno ob-visel v zraku. Le za las je manj­kalo, in avto bi zdrknil v strugo Kokre.

Čemu vam to pripovedujem' Tudi tega mostu smo se lani lotili v rubriki »Kamen spotike«. Opo­zarjali smo na preperelo nosilno

proti tovarni usnja »Standard«. Ko p i o s k e v , kar pa je le malo zaleglo

Skotja L o k a . — Razval ine so posprav i l i , prostor pa preuredi l i v l i čen nasad. — Zares, zelo u č i n k o v i t • •obračun«!

sva se ustavila, je France začu­den bolščal vame.

»Kaj pa zijaš vame? Saj me ne vidiš prvič,« sem se obregnil.

»Vraga, tako bled si! Ti je sla­bo?« je branil France svoje »zi­jalo«.

»Ne, kje neki!« — Ta trenutek se mi je zazdelo, da je tudi rFan-ce bolj bled kot sicer.

»Šmentana stvar, pa ne da bi naju kotanjasta cesta nad »Intek-som« tako zdelala«, sem pomislil in potegnil z roko po obrazu. Dlan je bila siva. Takoj nama je bilo jasno. Kot nalašč sva na tej cesti srečala 5 al i 6 avtomobilov, k i so dvignil i tako goste oblake prahu, da sva komaj pritipala do »Stan­darda«. Opraševan je sva pa le preživela!

Čemu sem vr in i l ta dogodek v pitanje? — Pred časom smo s«

Opravi l i so nekaj majhnih popra­v i l , k i pa bistveno niso prispevala k večji nosilnosti mosta, tako da je prišlo do nezgode, v kateri je celo nekaj ironije. Tovornjak, ki je doživel nesrečo, je last podjet­ja »Komunala«, Kranj, k i bi mo­ralo poskrbeti za pravočasno po­pravilo mosta!

Ob koncu si pa oglejmo še »ka­men spotike« ob mostu v Škofji Loki . Tu je bila včasih razvalina manjše stavbe, ki je nekoč služi­la za mesnico. Ruševine so po­spravili , prostor pa spremenili v majhen nasad s palmo. Kako pri­jetna bi bila moja revizija, če bi povsod naletel na podobne korek­ture »kamnov spotike«.

S Francetom sva torej z rešeta-njem kamnov končala. Le majhen del sva j ih zajela. O ostalem pa presodite sami!

S. S.

4 Glas Gorenj ake K R A N J , 19. M A J A 1958

popijene ladje ponovno plovejo v kolikem V Sp l i t u , n a j v e č j i l u k i na srednjem

Jadranu , i m a svoj s e d e ž jugoslovansko podjetje, k i je po svoj i nenavadni de­javnost i znano tud i p reko meja nase domovine. To je » B r o d o s p a s « , katerega r e š e v a l n e ekipe bedijo nad varnostjo lad i j , k i plovejo po Jadranu , .medtem

Leteči moped

Tako pravijo majhnemu helikopterju »Rotocvkle«, k i so ga izdelali na Fran­

ko p o t a p l j a č i i n drugi special is t i d v i ­gajo z morskega dna davno i n nedavno potopljene ladje.

Do konca 1945 so ekipe p r i K o m a n d i jugoslovanske vojne mornar ice (po­zneje » B r o d o s p a s « dv ign i l e na p o v r š i n o 360 p l o v n i h objektov, med n j i m i 20 l ad i j , 11 remorker jev , 8 cis tern, 15 jaht, 18 vo jn ih l ad i j , 5 p l o v n i h d v i g a l i t d . V desetih l e t i h obstoja, od 1947. do 1957. leta, pa je » B r o d o s p a s « d v i g n i l i z morja 123 ladi j z nad 100 B R T . 77 lad i j sc pod vodo razreza l i , 44 pa je b i lo d v i g ­njenih iz r azn ih g lobin . R e š e v a l n e ekipe tega podjetja so pomagale v 35 p r ime­r i h okvar , a jugos lovanski indus t r i j i je podjetje dalo nad 100.000 ton starega že leza i n b a r v n i h k o v i n ,

N a j l e p š i p o t n i š k i l ad j i » K a r a d j o r -d je« i n » P r e s t o l o n a s l e d n i k Peter-« sta t ik pred napadom N e m č i j e na Jugo­s lavi jo nale te l i na mine v b n ž i n i Š i ­benika i n se hi t ro po topi l i v globino 56 metrov. Po 11 l e t i h so ekipe » B r o ­d o s p a s « dv ign i l e obe l ad j i i n obnov­l jen i p loveta v sestavu jugoslovanske p o t n i š k e mornar ice pod i m e n i » P r o l e -t e r k a « i n » P a r t i z a n k a « . R a z e n teh po­novno plovejo mnoge druge ladje, k i j i h je d v i g n i l » B r o d o s p a s « . Ze lo po­membno v logo je ime lo to spl i tsko podjetje p r i o č i š č e v a l n i h de l ih v S u e š k e m prekopu.

D o m i s l i c e T e h n i č n a doba bo dosegla svoj v i š e k

š e l e tedaj, ko bodo robote kons t ru i ra l i roboti . — (Jean Anou i lh )

Samota je edino ogledalo, v ka terem č l o v e k opazi , da je grd i n zoprn. —

Sovjetski znanstvenik M . V . Varvarov je v članku z naslovom »Sputnik bo po­letel proti luni« izjavi l , da bodo kmalu rešili problem, kako doseči mesec z rake­to na pogon s kemijskim gorivom.

Medtem ko bo zapustila zemljo — piše Varvarov — s hitrostjo 40.000 km na uro, bo raketa dosegla mesec v 115 urah, po­tlej bo obkrožila mesec in se bodisi vrnila na zemljo al i pa padla na luno. Da je raketa dosegla c i l j , bodo ugotovili po eksploziji z močnim sijajem ali pa prek avtomatskih radijskih oddajnikov.

Varvarov meni, da povratek rakete na zemljo ni možen s sedanjimi raketami, če ne bodo krožili okrog našega planeta umetni sateliti, k i bodo delovali kot re­lejne postaje. »To kaže, da je treba hkra­ti,« piše sovjetski znanstvenik, »rešiti čim-

času je mogoče doseči posamezne planete?

coskem. Po poletu ga lahko popolnoma Veron) zložijo in peljejo z navadnim osebnim Obraz je t i h i odmev srca. - (G. avtomobilom. Pol lard)

NENAVADNA STATISTIKA •v

Življenjski prostor v svetu Število prebivalci na kvadratni km

K i t a j s k a G0 F r a m i j a 179 S S S R 9 K a n a d a 2

Monako 22.000 Holand i j a 334 Japonska 241

Velikanski ruski projekt v blaginjo človeštva

Zajezitev B e r i n g o v e

morske ožine Sovje t sk i t ehn ik i se ukvar ja jo z

u r e s n i č i t v i j o gigantskega projekta : v B e r i n g o v i m o r s k i ož in i naj se naprav i v e l i k a n s k i jez. Po t em b i l ahko toplo vodo P a c i f i k a napel ja l i v Severno L e ­deno morje.

Po mnenju A l e k s a n d r a M a r k i n a z A k a d e m i j e znanost i v Sovje t sk i zvez i je ta m o g o č n i n a č r t i zved l j iv . Pos le ­dica u r e s n i č e v a n j a tega ve l ikanskega projekta b i b i l a , da b i Severno Ledeno morje l ahko ogre l i i n k l i m a v severnih de l ih A z i j e , A m e r i k e i n Evrope b i po­stala znatno m i l e j š a .

M o č n a e l e k t r i č n a centrala na a tom­sko energijo b i l ahko poganjala stotine v e l i k a n s k i h sesalk, k i b i spravl jale vodo iz Tihega morja v polarne vode. N a ta n a č i n b i ostal tamkaj n e k a k š e n » u m e t n i m o r s k i t ok« , kot ga poznamo v A t l a n t s k e m oceanu, k i dela v E v r o p i m i l e j š e podnebje, i n ta umetn i mor sk i tok b i k l i m o v a r k t i č n e m predelu in sosednih p o d r o č j i h znatno spremeni l .

» Z u r e s n i č i t v i j o tega p r o j e k t a « , jo nag las i l r u sk i u č e n j a k M a r k i n , »bi l ah ­ko o d p r a v i l i zloglasne s ibirske an t i c i ­k lone i n v r t i n č a s t e v ihar je . S tem b i p renehal i pogoji , k i so vz rok nastaja­nju v e l i k i h a r k t i č n i h ledenih z r a č n i h plas t i , k i š e danes gospodarijo nad A z i j o , Severno A m e r i k o i n Severno Evropo . P o d r o č j a , k i so danes zaradi mraza še pusta i n nerodovi tna, bi te­daj sp remeni l i v plodno zemljo, k i bi dala bogate že tve .«

Izgradnja tega ve l ikanskega jeza in s tot in sesalk b i trajala seveda precej let i n b i p o ž r l a ve l ikanske denarne vsote. N a teh s t r o š k i h b i mora le ka j ­pak pa r t i c ip i r a t i vse prizadete d r ž a v e oz. kont inent i .

A leksande r M a r k i n je mnenja, da bo stalno n a r a š č a n j e zameljskega prebi ­va ls tva p r i s i l i l o svet, da bo osvajal vedno nova i n nova p o d r o č j a za polje­delstvo in preskrbo hrane za č loveš tvo . S p r i č o tega postaja rea l izac i ja izgrad­nje tega ve l ikanskega jeza v B e r i n ­govi mor sk i ož in i z dneva v dan v e č j a nujnost. •

prej oba problema, izstrelitev rakete na luno in izdelavo umetnih satelitov, v ka­terih bodo živa bitja.«

Z uporabo atomske energije, nadaljuje Varvarov, pa bodo možni direktni poleti, pri čemer bodo rakete dosegle planet V e ­nero v 146 dneh, Mars pa v 258 dneh.

Iz New Yorka pa poročajo, da Ameri ­kanci, opogumljeni spričo uspeha svoje­ga drugega satelita, močno govore o med-planetarnih poletih ljudi. Da bi pa človek dosegel druge planete, menijo Amerikan­ci , bo treba počakal i še dve do pet let. Werner von Braun je v Dallasu v Z D A izjavil , da bo naslednja etapa osvajanja vesolja izstrelitev satelitov, k i bodo do­volj ve l ik i , da bo v njih prostora za ne­kaj članov posadke. Te satelite bi bilo treba izstreliti na eliptični tir okol i zem­lje, potem pa j ih brez sleherne nevar­nosti spraviti nazaj na zemljo.

Ameriški general Schrieder pa je izja­v i l , da so »vojnemu letalstvu zaupali na­logo, poslati č loveka v vesolje in mi« —

je poudaril general — »imamo vso potreb­no opremo, sredstva in pogoje za izpol­nitev te naloge.«

Številni znanstveniki trdijo, da bo člo­vek stopil na tla Meseca že čez nekaj let in da bodo na Mesecu v manj ko v desetih letih ljudje postavili svoje prvo oporišče

Zanimivost

Stre! iz topa

To je najnovejša atrakcija nekega ame­riškega cirkusa. Akrobatko izstrelijo iz velikega topa, da poleti v loku na trapec, k i v is i nekaj deset metrov visoko. Tam se ujame in izvede nekaj vratolomnih akrobacij, nato pa se spusti na razpeto mrežo pod seboj.

PRVI B A J O N E T V 17. STOLETJU Bajonet je dobil ime v 17. veku

po francoskem mestu Bajoni, v ka­terem je bi l prvič narejen v seda­nji obl iki .

6700 J E Z I K O V Na svetu poznamo okoli 6700

različnih jezikov. Od teh jih je strokovno proučenih le okoli 2700.

N E K A J O P L A V E M K I T U Plavi kit, k i je največj i sesalec,

je lahko dolg preko 30 metrov in težak 120 ton (kot 25 slonov ali 150 volov). Kitovo srce je težko tudi do 700 kilogramov, jezik pa 4 tone. Moč kitovih mišic ]e 1700 konjskih moči, to je moč vseh mo­torjev dveh vel ikih ladij.

2000 LET S T A R O MESTO Pariz jt- star 2000 let. Ime je do­

bil po galskem plemenu Pariziji Danes imamo v svetu 28 mest i imenom Pariz.

M I N U S 73 STOPINJ V sovjetski medkontinentalni

postaji Vostok v prostoru južnega geomagnetskega tečaja so 24. apri­la zabeležili 73 stopinj pod ničlo. Tako nizke temperature niso letos zabeležili še nikjer na zemlji. Kot so sporočili iz an tark t ične opazo­valnice Mirev, pade temperatura pozimi v sovjetskih antarkt ičnih postajah Komsomolskaja, Vostok in Sovjetskaja do 80 stopinj pod ničlo in še niže.

ŽRTVE KOLERE V K A L K U T I Pretekli teden so zabeležili v

Kalkut i 640 primerov kolere, med katerimi se jih je 310 končalo s smrtjo. Teden prej pa sta bila 702 primera; umrlo je 248 ljudi. Števi­la dokazujejo, da epidemija kuge še ne pojenjuje.

STRUP Z A INSEKTE POVZROČIL SMRT 93 OSEB

Zaradi nekega strupa za insekte je v Damasku umrlo 93 oseb. Po­ročilo ministrstva za zdravstvo opozarja pred uporabo tega stru­pa. Od več kot 100 oseb, k i so se zastrupile s tem strupom, jih je sa­mo nekaj ostalo pri življenju.

F R A N K O W E N :

EDDIE CHAPNAN P R I P O V E D U J E

Vrnil sem se v svojo luknjo, legel na posteljo in čakal, da bi se zmračilo. Potem sem »poslovno« obiskal urad Ka­zina, kjer sem mimo drugega odprl in popil steklenko šampanjca — malo junaštva in norosti.

Omagal sem in moji možgani niso več delali tako hitro, kakor bi bilo treba. Morda od šampanjca; takšnega uži­vanja si ne bi smel privoščiti med delovnimi urami. Sklenil sem se vrniti v svojo luknjo, da bi vse to prespal. To je bila napaka — že druga — in drago sem jo plačal. Stopil sem v svojo sobo in sedel na posteljo. Iznenada so okrog dveh po polnoči vdrli vanjo policaji. »Če se ne motimo, ste vi Eddi Chapman,« mi je rekel službujoči častnik, »iri če se ne motimo, vas išče Scotland Yard.« Tokrat jih ni­sem mogel zmesti. Še preden sem si dodobra pomel oči, sem že imel na rokah lisice.

Odpeljali so me na policijsko postajo St. Helier. Na svojo srečo sem se pregrešil zoper zakone Jerseva in zato so bili dolžni, soditi me v Jersevu. V Angliji so me seveda želeli imeti zavoljo drugih prekrškov. Med potjo do po­licijske postaje sem zato razmišljal, da je najbolje, če prepričam detektive, naj me kar zase obdrže.

Sodna obravnava v Jersevu je bila zanimiva. Ves sodni zbor je vstal, da bi zmolil očenaš v francoščini: Notre pere qui etes aux cieux« itd. Na otokih v Rokavskem pre livu ni dovoljeno, da bi se sami zagovarjali in obvezno morate imeti advokata. Državni tožilec ima glavno besedo. Ta nažene svojim mlajšim in šibkejšim nasprotnikom

strah v kosti. On vodi sodni postopek in zahteva kazni. Naložili so mi dve leti. To je najvišja kazen, ki je

možna v zaporih Jerseva.

IV. poglavje

POGLED SKOZI REŠETKE

Kaznilnica v Jersevu je staromodna; šele pred dvaj­setimi leti so ukinili ječe in kar sodi zraven. Zapor je majhen, celic je samo za 60 kaznjencev, toda kaznilnica ni nikoli zasedena. Zgradbe so iz granita, in če jih gledaš od zunaj so videti zelo mogočne. Pozimi pa tiste, ki sede v njej, vražje zebe.

Osebje kaznilnice je štelo kak ducat čuvajev, enega poveljnika le-teh in upravitelja. Izvečine je bilo več osebja kot kaznjencev. Upravne posle je vodil kaznilniški urad, v katerem je delalo pet ljudi. Vera je bila v rokah kaplana, ki mu je pomagal organist. Ko sem bil tam, niso kaznjenci počeli nič drugega kot tolkli kamen, kar je posel z omejeno privlačnostjo. Dali so mi kladivce in mo­ral sem drobiti velike kose kamna na koščke. Te so kasneje uporabljali za poslopja v Jersevu. Nobenih du­hovnih vaj nismo imeli in molčečnost je bila pravilo.

Moji tovariši v kaznilnici so bili malone vsi obsojeni na manjše kazni. Bili so to irski kopači krompirja ali prebivalci iz Jerseva, kaznovani zavoljo pijanosti ali pre­tepanja svojih žen. Slednje razvedrilo je bilo, kot je vse kazalo, na otoku zelo priljubljeno.

Ko sem bil tam, so se nekateri domačini vrnili v zapor že desetič, dvanajstič in celo šestnajstič. Toda samo za nekaj dni ali največ za en mesec. Na splošno je bilo pu­ščobno. Branje je bilo zame edino razvedrilo. V knjižnici je bilo okrog 200 knjig, In še preden sem odsedel pol svoje kazni, sem jih že vse prebral. V tej zbirki sta bila

tudi eden ali dva drayulja, tako na primer Tennvsonove pesmi; mnoge izmed njih sem se naučil na izust. Močan vtis je napravila name »Svetovna zgodovina« izpod peresa H. G. VVellsa. Zdel se mi je izredno simpatičen, ker je zagovarjal Darvvina in obsojal slepoto duhovščine.

Po treh mesecih, prebitih v kaznilnici, sem se odločil za pobeg. Ker je bila moja kazen za Jersev dolgoročna, se je moje delo spremenilo. Poslej je bila moja naloga paziti in čistiti pisarno. Nekega dne sem, ko sem čistil vrtno stezico, našel star letalski vozni red. Ko sem g a

proučil, sem izračunal, da bi lahko čez dve uri neovi­rano ujel v Anglijo namenjeno letalo. Za svoj dan sem izbral sredo. Na ta dan je vzletelo ustrezno letalo, mim° tega pa je bil tedaj kaznilniški upravnik prost — kar je bila važna podrobnost v mojem načrtu.

Moja dolžnost je tudi bila obiskovati upraviteljevo hišo. Upravnik je bil s svojo ženo in vso družino včasih po cele dneve zdoma. Stražar mi je odredil delo. Zatem je sedel in kadil ali pil čaj ter se kdaj pa kdaj ozrl name-Tisto sredo popoldne je dremal. Zmuznil sem se mimo njega v hišo. Že prej sem opazil, da je upraviteljev sin, fant osemnajstih let, moje postave. Šel sem v spalnic0

in si izbral obleko, ki je ležala na postelji. Preoblekel sem se. Nato sem odšel v upraviteljevo delovno sobo in vze' za trinajst funtov drobiža, ki je ležal v njegovi nezakle­njeni miznici. In nato sem splezal na streho.

Tam so me opazile bolniške sestre v sosednji bolnišnici-Začudeno so me gledale in kazale s prstom name. Iz žepa sem izvlekel kos vrvice in začel meriti opeko, da bi me imele za krovca. Ko so se oddaljile, sem zlezel po od­točni cevi na dvorišče. Stopil sem v najbližjo telefonsko govorilnico in telefoniral uradu za letalski promet, naj mi rezervirajo mesto v letalu, ki gre ob 3.30. »Oprostite,« s ° mi odgovorili, »letalo je vzletelo ob 3.10. Bržčas ste imeh v rokah stari vozni red. Škoda. Letalo je bilo malone prazno.«

. K R A N J , 19. M A J A 1958 Glas G«*renj*ne 5

Prvi pionirski hišni svet na Gorenjskem

. . M A L I O G L A S !

Potrebujem večjo količino lese­nih okvirjev za posteljne mreže. Mlakar V i l k o , izdelovalnica po­steljnih mrež, Kranj, Jezersko 6.

893 Gospodinjsko pomočnico z zna­

njem kuhe sprejmem takoj. — Plača dobra. — Levičnik Ivan, zla­tar, Huje 39, Kranj. 843

2-sobno stanovanje v Kopru zamenjam za enako v Kranju. Naslov v upravi lista. 826

Trgovina »Koloniale« Kranj, Pre­šernova št. 1 sprejme takoj al i po dogovoru trgovsko pomočnico Špecerijske stroke. 851

Prodam popolnoma novo, nerab­ljeno kuhinjsko pohiš tvo . Naslov • oglasnem oddelku. 862

Prodam dobro ohranjeno dvose-dežno motorno kolo N S U al i za­menjam za moped. — Stražišče 73, Kranj. 863

RADIO L J U B L J A N A

Poročila poslušaj te vsak delav­nik ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 ur i ter radijski dnevnik «b 19.30 uri ob nedeljah pa ob '•05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter ra­dijski dnevnik ob 19.30 uri.

PONEDELJEK, 19. M A J A 8.05 Orkestralna matineja '•00 Radijski roman — Vladimir

Babula: Planet treh sonc — IX.

9.45 Igra kvintet Jožeta Kampiča 10.10 Dopoldanski koncert komor­

ne glasbe 11.05 Radijska šola za srednjo

stopnjo — Zvonko Bajsič: Rdeče kolo (zgodba brez konca)

12.00 Tr i rapsodije 12.30 Za kmečke žene : Kako

spravljamo zimsko obleko 14.05 Radijska šola za višjo stop-

• njo: Uklenjeni orkan 15.40 Listi iz domače knj iževnost i

— Čedo Priča: Nekoga mo­raš imeti rad

16.00 Portreti jugoslovanskih oper­nih pevcev: altistka Mari ja­na Radev

17.10 Popevka tega tedna 17-15 Srečno vožnjo (šoferjem na

poti) 18.00 Družinski pogovori 20-00 Simfonični koncert orkestra

Slovenske filharmonije 22.15 Les Brown v Harlemu (Po­

snetki z javnega koncerta)

8.05 8.35

9.30

10.30 11.00

U.30 12.00

12.30

13.15

13.40

14.20

15.40

16.00 17.10 18.00 '8.45 20.30

22.15

8.05 9.00

9.45 H.35

12.05 12.30

13.15

14.05

'6.00 17.K) 18.00

TOREK, 20. M A J A Naši zbori pojo Danilo Bučar: Belokranjske pisanice Slavni pevci in vrtituozi vam pojo in igrajo Od popevke do popevke Lucijan Mari ja Šker janc: III. simfonija Za dom in žene Pisano zaporedje slovenskih narodnih in domačih viž Kmetijski nasveti — ing. Slavica Šinkovec: Zeleno gnojenje v vinogradih Ritmi Latinske Amerike (Po­je trio Los Paraguavos) Pester spored opernih melo-dij Za otroke — France Bevk: Deček s petelinjim peresom Potopisi in spomini — Pierre Clostermann: Lovci nad Re­nom Za ljubitelje in poznavalec Glasbena čajanka Športni tednik Domače aktualnosti Radijska igra — Dieter Wellershof: Tajnica Za prijatelje jazza

SREDA, 22. M A J A Pisana paleta Prof. dr. Mi rko Rupel: Jezi­kovni pogovori. Pet pevcev — pet popevk Radijska šola za višjo stop­njo: Uklenjeni orkan M a l i solistični koncert Kmetijski nasveti — ing. Marjan Munda: Izločajmo s 'abe nesnice Pesmi in plesi jugoslovan­skih narodov Radijska šola /a srednjo stopnjo: Zvonko Bajsič: Rde­če kolo Koncert po željah Sestanek ob petih Kulturni pregled

VEČ SNAŽILK sprejme Srednja tehn. tekstilna šola Kranj, Primsko-vo. Javijo naj se le zdrave, po­štene, marljive ženske srednjih let, k i so pripravljene prijeti za vsako delo, v sredo 21. t. m. ob 6. uri zjutraj v šolski pisarni, II. nadstropje nove stavbe. 860

Prodam »Singer« šivalni stroj. -Polajnar, Savska 20 a, Kranj. 864

Motorno kolo N S U 500 cem s prikolico al i brez, dobro ohranje­no, prodam. Habjan Stane, K o k r i -ca 138, Kranj. 865

Iščem službo v Kranju kot knj i -govodkinja. Naslov v oglasnem oddelku. 866

Dam hrano in stanovanje dve­ma dekletoma, k i bi po službi po­magali na kmetiji. — Kimovec Franc, Zalog 38, Cerklje. 867

Iščem mizarskega pomočnika in vajenca. — Erzar Janez, mizar, Zg. Brniki 4. 868

Potrebujem dekle za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otroka. Naslov v »Delikatesi« pri Zakot-nikovi . 869

Stanovanje dobi dekle, k i b i pomagala v gospodinjstvu. V po-

18.30 »Glasba narodov sveta«: Na­rodne pesmi litovske manj­šine v Amer ik i .

18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanj ih .

20.00 Friedrich Flotow: Marta, opera v 4 dejanjih

22.15 »Glasba iz studia 14«

ČETRTEK, 22. M A J A 8.05 »Slovenski utrinki« 9.00 Odprimo glasbeni atlas

11.00 Orkestralni odlomki iz oper in baletov

11.30 Cicibanom — dober dan! 12.30 Kmetijski nasveti — ing.

Vlasta Stergar: Najpogojstej-še bolezni žita

12.40 Slovenske narodni pojeta Janez Lipušček in Mar i ja Bitenc

13.40 Popularne orkestralne melo­dije

14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike

15.40 Humoreska tega tedna — Arkadi j Ave rčenko : Lakasti čevlji

16.00 Z našimi in inozemskimi so­listi in skladatelji

17.30 Naša gostja . . . 18.00 Radijska univerza — Jože

Fr iedl : Upor 97. pešpolka v Radgoni

18.45 Če t r tkova reportaža 19.50 Tedenski notranje-poli t ični

pregled 20.05 Javni če t r tkov večer doma­

čih pesmi in napevov 21.00 Matej Bor: Sel je popotnik

skozi atomski vek 22.15 »Po svetu jazza« — pianist

Erroll Garner

š tev pride delavka, k i dela na 2 izmeni. Zglasite se od 4. do 6. ure popoldan. Naslov v oglasnem od­delku. 870

Iščem enosobno afi dvosobno stanovanje s prit iklinami na Ble­du a l i bližnji okol ici pod šifro »Visoka nagrada«.

Od Medvod do Praš sem izgubil denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, naj vrne samo dokumente na naslov v osebni iz­kaznici,- denar pa lahko obdrži.

RAZPIS N a podlagi 33. in 37. čl. Zakona

o javnih uslužbencih R A Z P I S N A K O M I S I J A O K R A J N E G A Z A V O D A Z A S O C I A L N O Z A V A R O V A N J E K R A N J — RAZPISUJE II. N A T E ­ČAJ za 1 prosto delovno mesto — pokojninski referent — pri Okraj­nem zavodu za socialno zavarova­nje v Kranju. Pogoj: popolna srednja šola in praksa v pokojnin­ski službi. Kandidat mo*a obvezno izpolnjevati pogoje po 31. čl. Za­kona o javnih uslužbencih. Po­nudbe poslati v roku 15 dni od dneva objave. Temeljna in polo­žajna plača po predpisih Zakona o javnih uslužbencih. Prošnje kolkovat i z 30 din državne in ob­činska taksa.

V ponedeljek so imeli pionirji iz poslopja Pokojninskega zavoda v Kranju poseben praznik. — Okrasi l i so dvorišče, sestavili kandidatno listo in izvo l i l i svoj pionirski hišni svet, al i kot ga oni ime­nujejo — mladi hišni svet. Za predsednika sveta so izvo l i l i malega Janeza Pogačnika, za tajnico Aljošo Baldermanovo in za blagajnika Vladimira Pirca; vs i člani h išnega sveta so stari od 10 do 12 let.

M l a d i pionirji imajo toliko volje in veselja do dela, v njihovih srcih je toliko navdušenja In tudi ponos, da je težko povedati. Zatrjujejo, da to ni samo trenutno navdušenje . »Skrbeli bomo za red in čistočo, urejevali dvorišče, stopnišče, pa tudi sklepal i in predlagali. Radi b i imeli asfaltno dvorišče in še in še . Treba pa bo delati, sicer nas bodo še pred enim letom, ko poteče naša mandatna doba, zamenjali,« pravijo mladi člani h išnega sveta. Tega se zelo bojijo. Starši so zadovoljni z otroki kot že dolgo ne, saj j im delajo tako mnogo manj skrbi. V prostem času za razvedrilo delajo, se tako učijo in tako bodo znali ceniti tudi delo starejš ih. Pa še nekaj. Tem mladim ljudem prav gotovo n iko l i ne bo tuje delavsko in družbeno upravljanje, saj že danes vedo, kaj je vloga organov družbenega uprav­ljanja in s tem v zvezi njihova naloga in dolžnost do ljudi, k i so j ih izvo l i l i . L j .

O B J A V A

ventarja ter razna sobna in ku hinjska oprema.

Razprodaja se pr ične ob 8. uri zjutraj pri Kmetijskem posestvu

Komunalno podjetje Vodovod Podvin. Kranj obvešča prebivalstvo na področju vodovodnega omrežja o O B R T N A Z B O R N I C A O K R A J A naslednjem: K R A N J obvešča vse one obrtne

Zaradi nas topajočega sušnega pomočnike , k i nameravajo polaga-obdobja bo potrebno varčevanje , t i izpit za obrtnega mojstra, da oz. racionalna izraba razpoložlji- priredi v juniju dvodnevni semi-vih vodnih količin. — Da zagotovi- nar iz teoret ičnega dela mojstr-mo enakomerno porazdelitev, bo- skega izpita. Prijave je poslati mo na določenih področjih zapi- pismeno do 31. maja. rali vodo od 22. do 5. ure.

poljskega orodja in drobnega in- R A D O V L J I C A , 20. i n 21. maja f rancoski f i l m » N E P O M E M B ­N I L J U D J E « . V ponedeljek ob 20. u r i . V torek ob 18. i n 20. ur i .

S O R A « Š K O F J A L O K A , od 20.

Sah Šahovski moštveni brzoturnir v počas t i tev Dneva mladosti

MOŠTVO O L O K R A N J SPET NAJBOLJŠE

Prisiljeni smo in strogo prepo­vedujemo uporabo vode v tele namene: 1. Škropljenje cest in vrtov. 2. Uporaba za izredne potrebe in­

dustrije.

GLEDALIŠČE „

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K R A N J

V K R A N J u U Na kranjskem živilskem trgu

smo v petek zabeležili naslednje cene: ajdova moka 70, koruzna moka, koruzni zdrob in koruza ter proso 40, kaša 70 do 80, ješprenj in fižol 70, krma za kokoši 30 do 40, oves 25, šalotka 40 do 50, če-bulček 280, orehi 90, krhl j i 40 do

V P I S V I. L E T N I K E K O N O M - ur i : »BALETNI VEČER«. Gostuje

8.05 9.00

9.40 10.10

11.30 12.00

12.30

13.15 14.05

15.40

16.00 18.00 18.30

18.45 20.15

21.15

PETEK, 23. M A J A Glasbeni album Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc X . nadaljevanje Havajski zvoki Dopoldanski spored solistič­nih skladb

Za dom in žene Živalske slike iz glasbenega sveta Kmetijski nasveti — ing. Matko Žemljic: Kako dose­žemo velik in zanesljiv pri­delek sladkorne pese Od arije do arije Radijska šola za nižjo stop­njo: Bilo je takrat . . . Iz svetovne književnost i — Henry Kuttner: Nikar ne glej Koncert ob štirih Iz naših kolektivov Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Pe­tra Liparja Turis t ična oddaja Tedenski zunanje-poli t ični pregled Oddaja o morju in pomor­ščakih

S K E S R E D N J E S O L E V K R A N J U

Spre jemni i zp i t i za vpis v I. le tn ik bodo od 5. do 8. j u n i j a 1958.

Spre jemni izpi t l ahko o p r a v i ­jo d i j a k i i n di jakinje , k i so u s p e š n o dovrš i l i 4. razred n iž je g imnazi je a l i popolno osemletko i z : s lovenskega jez ika , tujega je­z ika i n matematike.

P r o š n j i za polaganje sprejem­nega izp i ta je treba p r i lož i t i zad­nje šo l sko s p r i č e v a l o , rojs tni l is t i n 50 d i n za koleke .

P r o š n j e sprejema ravnate l j ­stvo do v k l j u č n o 3. jun i j a 1958. P r i č e t e k izpi ta bo 5. jun i j a 1958 ob 7. u r i zjutraj po razporedu, k i bo ob jav l jen na oglasni de­sk i .

Ravnatel js tvo

OBVESTILO Sladkorno bolne (diabetike) ob­

veščamo, da namerava pekarna

do 22. maja s lovenski f i l m » N E Č A K A J N A M A J « .

V četr tek popoldne je bilo v prostorih Restavracije Kranj nad­vse ž ivahno. Občinski sindikalni svet je tudi letos z uspehom pri­redil tradicionalni moštveni ša­hovski turnir v počast i tev Dneva mladosti za prehodni pokal obč. komiteja L M S Kranj. Za šahovski­mi deskami se je borilo 20 štiri­članskih ekip in kdo bo zmagova­lec, je ostalo nejasno prav do zadnje partije. Kljub tolikšni ude­ležbi, k i je vsekakor zadovoljiva, pa lahko upravičeno grajamo, da

P°nld! S K H 1 9 ^ 9 5 8 ; S m ?er;,SOlait6° 1° 12,°*krr- « s i n d l k a l n e Podružnice kot so v ostuje P i r i o d o 12, redkev 30, rdeče ko- T i s k a n - n i i I n t e k s u < S a v i in še ne-Izven, renje 100, navadno korenje 15 do fcaterih v e č j i h p o d j e t j i h n i s o u d e .

20, čebula 80 do 120, kislo zelje ] e ž i , e t e g a \ u r n i r j a . Vsekakor bi 35 do 40, zelje v glavah in radič 80 din kg ; regrat in špinača 20, solata berivka 20 do 25 din meri­

co c a ; peterši l j 10 din šopek, česen 21. maja amer. f i l m » P R O T I 5 d o 8 d i n k o m - koleraba 10 do P R I Č A M « . V s a k dan ob 18. i n 1 5 d m k o m - P o r 5 d o 1° d i n k o m „ 20.15 u r i . 22. maja sovjetski s k u t a 9 0 d o 1 0 0 > surovo maslo 480 ba rvn i f i l m » S K R I V N O S T d i n a r J e v kilogram, mleko 30, sme- p o h v a l i t i »Gorenjsko oblačilnico«. D V E H O C E A N O V « ob 18. i n t a n a 2 5 0 d i n h t e r i J a i c a i e d o 17 20.15 u r i . d m k o m - k o k ° š i 400 do 500 din

» P A R T I Z A N « K R A N J , 19. i n 20. k o m a d - z a J c i 150 do 200 din kom. maja sovj . barv. f i l m » S K R I V - m»*^imim»mm>mm*mim*mimtm N O S T D V E H O C E A N O V « . 21. N A S N A R O Č N I K P R E J E L Z A -i n 22. maja amer. barv. v i s ta - V A R O V A L N I N O v i s i on f i l m » G O R A « . Predsta- z a v o d

DPD »Svoboda« Kranj.

» S T O R Z l C « , K R A N J , od 19.

bila dolžnost vseh sindikalnih po­družnic, da se udeleže prireditev, k i so pred vsem namenjena njim in zato sploh ni izgovora. To zla­sti še, ker za takšne prireditve n i ­so potrebna n ikakršna denarna sredstva. Nasprotno pa moramo

»Roleto« in kranjske gasilce, pa tudi »Svobodo« iz Šenčurja, k i so poslala na turnir svoja moštva in pokazala zanj veliko zanimanje.

Moštva so bila v predtekmova-nju razdeljena v štiri skupine, iz vsake skupine pa sta se prv i dve plasirali v finalno tekmovanje, kjer so posamezpa moštva dosegla

D r ž a v n i zavarova ln i ve vsak dan ob 20. u r i .

- S V O B O D A « S T R A Ž I Š Č E , 21. P « " * " " ! " ™ Radov l j i c a , nas je maja sovj. barv. f i l m » S K R I V - obvest i l , da je nakaza l t o v a r i š u naslednje rezultate: O L O Kranj N O S T D V E H O C E A N O V « . Janezu F l o r j a n č i č u i z R e č i c e 59, 21,5 to$ke, »Svoboda« Stražišče 21,

• R A D I O « J E S E N I C E , M - i n 20. »Iskra«* I 20, I. drž. gimnazija Kranj maja a m e r i š k i f i l m » D O B R A * 14,5, »Iskra« II 11,5, Planika Z E M L J A « . O d 21. do 23. maja skodmo za 20 %trajno i n v a l i d - K r a n j n > G u m a r s k a š o l a K r a n j 1 0

i t a l i j ansk i f i l m » A L I S M O nost. i n Pleskarska šola Kranj 2,5 točke. L J U D J E A L I K A P L A R J I « . Vse n a r o č n i k e » G l a s a Goren j - Moštvo O L O Kranj je s tem ob-

»Delikatesa« peči poseben dietični - P L A V Ž « J E S E N I C E , 19. i n 20. s k e < < o p o z a r j a m o > d a s o z a v a r o _ držalo tudi to leto prehodni pokal, kruh, ako b i se bolni v zadostnem številu priglasil i . Interesenti za

maja a m e r i š k i ba rvn i f i l m - Z G O D B A O G L E N N U M I L - v a n i - č e i m » J o v p l a č a n o m e s e č n o k i ga je osvojilo že lani.

ni »Delikatese«! dietični kruh, Javite se pri pekar- L E R J U « . Od 21. do 23. maja n a r o č n i n o (50 dinarjev) vnap re j :

za p r imer smrtne nezgode za 20.000 dinar jev;

za p r imer trajne nesposobnosti za delo za 40.000 dinarjev.

I-aBo

R A Z P R O D A J A

a m e r i š k i f i l m » D O B R A Z E M ­L J A « .

Ž I R O V N I C A , 21. maja a m e r i š k i f i l m » D O B R A Z E M L J A « . Zaradi združi tve Kmetijskih po

sestev Podvin - Poljče Obč. L O D O V J E M O J S T R A N A , 21. maja Radovljica bo dne 26. maja 1958 amer. ba rvn i f i l m » Z G O D B A razprodaja poljedelskih strojev O G L E N U M I L L E R J U « . kakor: vsedeli (filfageret) vprežna B L E D , 19. maja amer. b a r v n i kosilnica, kultivatorji, razne bra- g lasbeni f i l m » N O C O J B O M O ne, plugi, okopalniki, sejalnica, elektromotorji, gnojne črpalke, slamoreznice, in slično. Nadalje razni poljski vozovi in vseh vrst

P R A V I L N A R E Š I T E V P R V O ­M A J S K E N A G R A D N E

22. maja K R I Ž A N K E amer. f i l m drama » O N K R A J V o d o r a v n o : T i skan ina , to V G O Z D U « . Predstave vsak v o r i m , i zenač i t i , epilog, re, s in dan ob 18. i n 20.30 u r i .

S O B O T A , 24. M A J A 8.35 Mladina poje.

10.10 Simfonični koncert 12.00 Opoldanski operni spored 12.30 Kmetijski nasveti — ing.

Lado Simončič: Drva za kur­javo

14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike

15.40 S knjižnega trga !().()() Glasbene uganke 18.00 Okno v svet: Vojak Z N

piše 18.45 Prof. dr. Mi rko Rupel: Jezi­

kovni pogovori 20.00 »Otroci — Titu« 22.15 Oddaja za naše izseljence

RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve Obč. L O Cerklje na pod­

lagi 33. in 164. člena zakona o javnih uslužbencih r a z p i s u j e

naslednja delovna mesta v upravi Obč. L O Cerklje na Gorenj­skem: 1. Referenta za gospodarstvo in komunalne zadeve — višja

ali srednja strokovna izobrazba s 5 let prakse. 2. Šefa Uprave za dohodke — srednja strokovna izobrazba s

5 let prakse v finančni stroki. 3. Davčnega izterjevalca — nižja strokovna izobrazba z 2 leti

prakse. 4. Administrativno moč — nižja strokovna izobrazba z admi­

nistrativno šolo in nekaj prakse, al i z 2 leti prakse in zna­njem strojepisja. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, dokazilom o

strokovnosti in življenjepisom je dostaviti najkasneje do 5. ju­nija 1958 na Tajništvo Občinskega LO Cerklje na Gorenjskem.

Komisija za us lužbenske zadeve

25. M A J A BRZOPTOTEZNO P R V E N S T V O P O S A M E Z N I K O V

G O R E N J S K E

Šahovsko druš tvo iz Kranja bo priredilo v počast i tev Dneva mla­dosti 25. maja ob 8. ur i v prosto­rih menze »Iskre« (Restavracija Kranj) šahovsko brzopotezno pr­venstvo posameznikov Gorenjske. Turnirja se lahko udeleže vs i ša­histi vseh kategorij z Gorenjske, k i so člani druš tev al i sekcij, včla­njenih pri Okrajni šahovski zvezi

Radov l j i ca , Irak, avla , že , k iha , vneta, gazolin, natakar, lev, rep, ere, asi , air , zor, prakse, asi , ču t , S T Š , tu r i , Neapel j , no, jer, apel , K r a n i ' S a h i s t i b o d o i a T a l i z a n a " re, izba, S N , jokam, zakaj , to, s l o v e P™akov Gorenjske, razde-ep, N i l , enovito senice, lans i ran , 1 J e n i P ° m o č i v t r e n s k u P i n a h . i n

ej, c in , potep, J G , napaki , av, s i c e r : v P r v i m o i s t n - mojstrski coda, A n d i , raz, Mate , c ian , E d - kandidati in I-kategorniki, v drugi vard , E r i s , enterit is, Runo , Ok , 1 1 i n I " - k a t e g o m i k i , v tretji pa mel , ura, Ilok, m e š a l e c , E(mile) I V i n brezkategorniki. Za zmago-V(erhaeren), konj . v a l c e skupin je ŠD Kranj pripra-

N a v p i č n o : Ž e l e z a r n a Jese- v i l ° t u d i n a 3 r a d e v skupnem zne-nice, Eros, epopeja, i n , gver i la , s k u 2 5 0 0 0 d i n a r J e v - medtem ko *tom, E r i k a , P l an i ca , neke, P a - s t r o š k e z a udeležence turnirja no-r iz , M i c i k a , Idaho, L R , L e n i n . s i J ° d r u š t v a , sekcije al i posamez-ima , lokav, jez, detel, O V , Iva n i k i s a m i l V s i ' k i s e i m a J ° n a m e n

(Ida), id i l e , T r ig l av , sputnik, V S , u d e l e ž i t i t e 9 a turnirja, se morajo J V N , v i r tuoza , para, s ter i len ' P r i J a v i t i vodstvu turnirja eno uro Bje lovar , r i , konec, ataraksi ja! P r e d Poče tkom. Želeti je, da bi b i l nat, zdrav, A v a l a . ateist, Esto- t a t u r n i r P r a v a manifestacija go­neč , noč , P r e š e r n o v spomenik, renjskih šahistov v počast i tev i r is , II, dar i lo , n i t i , trajati , on, D n e v a m l a d o s t i in da se ga ude-amin , V I I . kongres Z K J l e ž i č i m v e č J e š t e v i l ° tekmovalcev.

FaBo

4 Glav Gorenjske j K R A N J , 19. M A J A 1958 |

šport - šport - šport - šport - šport P R V E N S T V O K R A N J S K I H ŠOL V A T L E T I K I

ODLIČNI REZULTATI IN VELIKA UDELEŽBA Kranj , 18. maja. — Včera j po­

poldne se je zbralo na nogomet­nem igrišču »Triglav« v Kranju nad sto mladih atletov in atletinj,

Po dveh hladnejš ih dnevih, od katerih je zlasti kmetovalce in vr-t ičkar je v petek razveselila do-kajšnja merica dežja, je že vče­raj vse kazalo, da bo nedelja spet lepa. Številni ljubitelji izletov, k i so sami sebi sugerirali vremensko napoved, češ da bo lepo in toplo sončno vreme, se torej niso zmo­t i l i .

V K A N J O N U K O K R E

Se nekaj dni in Turist ičen te­den, k i ga prireja v okviru 80-let-nice obstoja Turist ično in olepše­valno društvo, Kranj, bo spet za nami. Prireditve, k i so v okviru tega tedna, pa se vrste z dneva v dan, druga za drugo, kot po te­kočem traku. In tudi današnja ne­delja je imela bogat spored.

M e d visokima skalnatima stena­ma, kjer si je izbrala svojo strugo žuboreča Kokra, je odmevala da­nes dopoldne prijetna muzika god­be na pihala kranjske »Svobode«. Številni Kranjčani , od najmlajših do najs tarejš ih so pohiteli na otvoritev sprehajalne poti ob Ko­k r i . Mnogi pa so to slovesnost za­mudil i , kajti otvoritev je bila že ob 10. uri . Le kako je to moqoče? Razvajeni Kranjčani , k i menijo, da mora vsaka prireditev začeti z za­mudo, so to pot nasedli. Slovesna otvoritev se je začela . . . »Ob udarcu na gong, bo ura točno de­set,« je v tistem času marsikomu zazvenel v ušesih glas radijske na­povedovalke.

Ko je predsednik Turis t ičnega o lepševa lnega druš tva Kranj kon­čal s svojim govorom, je godba na pihala začela s svojim promenad-nim koncertom. Za posebno zani­mivost pa so poskrbeli člani gor­ske reševa lne skupine iz Kranja, k i so pokazali svoje »vratolomno-sti« v pečinah Kokre.

V S A V S K E M L O G U SPET I N D I J A N C I

Pot me je peljala skozi Savski log v Kranju. V hladni senci med drevjem sem zagledal pet precej ve l ik ih šotorov, ob strani pa je vel ika skupina ljudi, v sredini pa so nekateri v rjavih oblekah na vso moč hiteli nekaj delati. Da je bi l pogled še bolj mikaven, sem jih nekaj videl tudi z loki , v ozad­ju pa se je va l i l gost dim. Tako

se mi je zdelo, kot bi bral Karel Maveve knjige. Nekaj Indijancev pleše obredni ples, nekateri gle­dajo te plesalce, ostali pa kurijo ogenj, kjer bo vaški »čarodej« opravil svoje obredne molitve Ve ­likemu Manituu. Toda . . .

Temeljito sem se zmotil. Ko sem zbral dovolj poguma in prišel b l i ­že, sem videl, da so to le tabor­n ik i , in sicer iz rodu »Stražnih ognjev« iz Kranja. Imeli so svoj taborni dan in tudi to pot zbrali za svoj logar prikupni Savski log. V krogu stoječi gledalci so obču­dovali izurjenost mladih taborni­kov pri postavljanju in posprav­ljanju šotorov, v čemer so tek­movale družine med seboj; kadilo se je izpod kotla, v katerem je »restal« njihov kuhar meso za go­laž, kuhal makarone in ča j ; loke pa so nosili s seboj, ker so imeli potem tekmovanje v lokostrelstvu. Vse j im je šlo od rok kot po ma­slu, le v lokostrelstvu n i bilo ču­titi »indijanskih sposobnosti«, če­prav so bile puščice zelo podobne indijanskim.

M A J S K O RAZPOLOŽENJE N A IGRIŠČIH

N a športnih igriščih je bilo v Kranju že v soboto nadvse živah­no. Na nogometnem igrišču »Tri­glava« so pomerili svoje znanje in moči atleti kranjskih šol, medtem ko so se zvečer bor i l i na nasprot­ni strani ceste kranjski in trbo­veljski košarkar j i in košarkar ice , komu bo večkra t uspelo vreči ve­l iko usnjeno žogo v nasprotnikov koš.

Več športnih prireditev pa je bilo tudi danes. N a igrišču »Mla­dosti« v Stražišču so skušal i do­mačini nadoknaditi v borbi za na­slov prvaka Corenjske podzveze gol prednosti, k i si ga je zagoto­v i la »Planika« že prejšnjo nedeljo. Toda »sreča se j im ni hotela na­smehniti in »žogobrci« »Planike« iz Kranja so kot zmagovalci zapu­stili igrišče. Tudi na igrišču v Kranju se je popoldne zbralo pre­cej gledalcev, ko so se nogometaš i »Triglava« srečali z Il ir i jani iz Ljubljane. Vse podrobnosti o šport­nih prireditvah, pa si preberite med športnimi vestmi. Tu naj ome­nim le še žalostno dejstvo. Dopol­dne bi moralo biti prvenstvo kranj-

Aleksander Tirnanič (levo) kapetan državne reprezentance

Sekularac je preigral prvega igralca, drugega, pa tretjega, in če bi se mu hotelo, bi lahko pre­igral tudi ostalih sedem in končno še vratarja in se sam z žogo pod nogami znašel v mreži Jeseniča­nov. Toda »Seki« ne dela več ta­ko, saj je trening tekma za vseh enajst reprezentantov. Zato je ra­je z milimetrsko na tančnos t jo po­dal Milut inoviču. Trije al i štirje Jesen ičan i so se vsul i kot ose za žogo, toda . . . Milut inovič je kot baletka privzdignil nogo in pod kopačko se je žoga odkotrkljala

skih sindikalnih podružnic v atle­t ik i , toda za tekmovanje sta se pri javila le dva tekmovalca! Pr i ­reditev je organiziral občinski sin­dikalni svet, tehnično izvedbo pri­reditve pa bi moral izpeljati atlet­ski klub »Triglav«. Vse je bilo pripravljeno, le tekmovalcev nič. Odnos, k i so ga s tem pokazale sindikalne podružnice podjetij in ustanov v Kranju do te prireditve, k i je v okviru počas t i tve Dneva mladosti, lahko uprav ičeno naj­strožje grajamo.

9 N A G R A J E N C E V V PG

»Večer slovenskih narodnih pes­mi — s sodelovanjem Radio-tele-vizije Ljubljana«, je b i l naslov ve­černe prireditve v Kranju. Številni gledalci, k i so se to pot zbrali v dvorani Prešernovega gledališča, so b i l i veselo presenečeni . Iznenadilo jih je spet »Turist ično in olepše­valno druš tvo Kranj, k i je bilo prireditelj prireditve. Devet po­slušalcev je bilo izžrebanih, k i so tako razen uživanja ob uspešni prireditvi, nesli domov še prakt ič­no darilo.

»KDAJ ODPELJE V L A K . . . «

Najprej sem sedel k telefonu, ker sta mi kazalca na uri začela sabotirati. Hotel sem zvedeti točen čas. Zavrtel sem telefonsko števil­ko — 08. Prijazen ženski glas mi je hitro odgovoril : »9 in 37 minut!«

Uradnico na pošti , za katero sem kasneje zvedel, da j i je ime Ci lka , sem takoj nato tudi sam obiskal.

»Ali vas ob nedeljah ljudje kaj prida nadlegujejo?«

»Kar precej dela imam. Nič ko­liko ljudi me je že danes spraše­valo, kdaj odpelje avtobus a l i vlak v to al i ono smer. Kaže, da so ljudje že zgodaj zjutraj hoteli zvedeti za najpr imernejše zveze za nedeljski izlet.«

Kar mi je tov. C i l k a povedala, me ni začudilo. Lepo vreme, ne­delja in kdo bi si ne privoščil le­pega dne. Da je bilo po vsej Go­renjski danes precej izletnikov, dokazujejo tudi Številna motorna vozila, k i so že v zgodnjih jutra­njih urah hitela skozi Kranj proti gorenjskemu kotu in se šele, ko je že legel mrak, spet vračala .

FaBo

Košarka T R I G L A V : R U D A R (Trbovlje)

58:49 (20:25) Kranj, 18. maja. — Sinoči je b i ­

la na koša rka r skem igrišču Trigla­va na Golniški cesti odigrana pr­venstvena tekma ženskih košar­karskih ekip domačega »Triglava« in Rudarja iz Trbovelj . Medtem ko so bile gostje v prvem polčasu boljše, so Kranjčanke r drugem delu igre z lepo, hitro in borbeno igro kmalu izenačile in prešle v vodstvo. To je vznemirilo nasprot­nice, k i so morale zaradi petih osebnih napak, druga za drugo za­puščat i igrišče. V deseti minuti drugega polčasa so Trbove l jčanke igrale le še s štirimi igralkami, kmalu nato s tremi, zadnjo minu­to pa sta na igrišču ostali le še dve igralki . Za domačinke so bile uspešne Znidarjeva 27, Čolnar 12, Djurkin 17 in Mrkun I 2 točki, za Trbovel jčanke pa Baloh 24, Lav-rini 16 in Šešler 9 točk. FaBo

T R I G L A V : R U D A R 80:86 (36:53) — člani

Kranj , 18. maja. — V tekmova­nju za republ iško prvenstvo sta se sinoči srečali tudi moški ekipi ko­šarkar jev »Triglava« in Rudarja iz Trbovelj . Po dokaj zanimivi in dra­matični igri so zasluženo zmagali gostje s tesnim rezultatom 86:80. V prvem delu igre so domačini igrali dokaj raztrgano, kar so gost­je izkorist i l i in odločili ta del igre s 15 točkami v svojo korist. — V drugem polčasu so b i l i Kranjčani boljši od gostov, vendar pa raz­l ike v koših niso mogli več nadok­naditi. Za domačine sta dosegla največ košev Petrič II 26 in Bele-har 19, za goste pa Jelen 18 in Tanzel 29. FaBo

JESENICE : DOMŽALE 53:50 (20,20 )

Jesenice, 18. maja. — Danes do­poldne je bila na Jesenicah mla­dinska prvenstvena koša rka r ska tekma med moštvom iz Domžal in Jeseničani . Zmagali so domačini z 53:50. P. U .

JESENICE : M A R I B O R 66:47 (32:22)

Jesenice, 18. maja. — Tu je bilo danes dopoldne prvenstveno sre­čanje koša rka r ic »Maribora« z Je­senicami. Domačinke so pokazale boljšo kondicijo in vigranost in ta­ko zasluženo zmagale.

Z obiska pri državnih nogometnih reprezentantih

do Vesel inoviča . Jesen ičan i spet v največjem diru za žogo in ko so prišli do Vesel inoviča, j im je že zmanjkalo sape. Prav takrat pa je Vesel inovič lahkotno »frcnil« okroglo usnje do Petakoviča , k i je ostal sam in ni ga bilo več Jese­ničana, k i bi mu še lahko sledil. Gib v levo, nato v desno . . . vra­tar je obstal nemočen in . . . gool!

Dva tisoč gledalcev je navduše­no ploskalo, toda ne zato, ker je naša reprezentanca dosegla gol. Saj to ni bilo vprašan je . Toda spontani aplavz je bi l posledica čudovito kombinacije in skratka virtuoznosti reprezentantov .

Tako je potekala vseskozi tre­ning tekma, k i je bi la v petek po­poldne na lepem travnatem igrišču na Bledu. Navdušen ja gledalcev ni motil niti dež niti hud naliv, k i ga tudi dežniki niso mogli zadržati , kot ni mogel vratar Jesen ičanov državnih reprezentantov.

Državna reprezentanca je proti kompletnemu moštvu z Jesenic nastopila v svoji najmočnejši po­stavi, k i nas bo verjetno v ne­spremenjeni obl iki zastopala na svetovnem prvenstvu v Stockhol-mu že junija. Številni gledalci so tako lahko videl i nogometne vir­tuoze: Krivokučo, Šijakoviča, Crn-koviča, Krstića, Zebeca, Boškovn, Petakoviča, Vesel inoviča, M i l u t i -noviča, Sekularca in Pašića. V eni uri (dvakrat po 30 minut) so kar 15-krat potresli mrežo Jeseniča­nov. V predtekmi pa so igrali

ostali reprezentanti proti Planiki iz Kranja, k i se je mnogo bolje upirala nogometnim asom in zgu­bila le z 0:6.

»Seki« — mojster nogometa

Dve uri sta prehitro mini l i . — Kljub deževnemu vremenu bi vsi še radi gledali in se čudili moj­strom, k i delajo z nogometno žogo skratka vse, kar se j im zahoče.

Po treningu sem naše reprezen-tante obiskal v hotelu Toplice, kjer so nastanjeni.

»Kako se kaj počut i te na Ble­du?« sem vprašal srednjega napa­dalca Miloša Milut inoviča.

»Čudovito je na Bledu. Tako čist zrak, lepa priroda in mir, k i nam tako dobro d e n e « Boškov pa je dodal: »Pred srečanjem z Angli jo smo bi l i na skupnem treningu v Tuzli . Teh dveh krajev sploh ne morem primerjati. Trening vedno človeka precej utrudi in potem mo­ra imeti miren počitek, kakršnega imamo tu na Bledu. V Tuzli pa smo se često po treningu še bolj utrudili. Tamkajšnji prebivalci so nas stalno nadlegovali z najrazlič­nejšimi vprašanj i al i pa so nas preprosto hoteli vsaj gledati. Nik ­dar ni bilo miru pred njimi.«

»Seki«, tako kličejo Sekularca, k i je vedno razpoložen za humor, je tudi priskočil k našemu razgo­voru: »Deklet pa ni nič na Bledu.«

Boškov ml je na vprašanje , s kakšnimi nadami gredo na Šved­sko, odgovoril takole: »Pred seboj imamo vs i samo en cil j — igrati kar najbolje in se boriti x vsemi silami. — Vsekakor pa bo pri na­ši ni rezultatu precej odločal tudi žreb, s kom bomo igrali . Prepričan

k i so se v okviru številnih prire­ditev v počas t i tev Dneva mladosti bori l i za naslove moštvenih prva­kov kranjskih šol. Prvenstvo je potekalo v štirih skupinah: moški - višja gimnazija in strokovne šo­

le, moški - osemletke, ženske viš­ja gimnazija in strokovne šole ter ženske osemletke. Borbe v posa­meznih disciplinah, kakor tudi tekmovanje moštev za končni plasman so vseskozi potekale do­kaj zanimivo, kar je precejšnje število gledalcev zadržalo na igri­šču vse do večera , ko je bi la pr i ­reditev končana . Organizacijo te­ga prvenstva je uspešno izvedel atletski klub »Triglav«, Kranj s pomočjo telesno-vzgojnih uči te l jev kranjskih šol. To je bi la hkrati prva atletska prireditev v Kranju z ozvočenjem, saj so b i l i gledalci in tekmovalci sproti obveščeni o rezultatih, k i so j ih dosegli posa­mezni tekmovalci, kakor tudi o številu točk, k i so j ih že zbrala posamezna moštva .

M e d tekmovalci je bilo nekaj zelo nadarjenih atletov. To priča­jo rezultati, k i so b i l i doseženi na igrišču, k i za atletsko prireditev skoraj n i primerno. Tekmovalna steza, kakor tudi naprave za sko­ke, so najpr imit ivnejše , medtem ko je mete skorajda nemogoče iz­vesti.

Včera jšn je tekmovanje je poka­zalo, da so v Kranju vse možnost i za uspešen razvoj atletike. Pr i tem mislim na zanimanje mladine in na rezultate, k i so j ih tekmovalci do­segli tudi brez s is tematičnih tre­ningov in brez nač r tnega udejstvo-vanja v atletiki. Več ina tekmoval­cev je dobila osnove atletike že v šoli, kar pa spričo nezadostnega števi la telesnovzgojnih ur ne za­dostuje za dober razvoj in napre­dek atleta. Ostali tekmovalci so b i l i člani atletskega kluba »Tri­glav«. Zato bi bilo priporočl j ivo, da b i se mladina, k i je pokazala včera j svoj smisel za atletiko, vključi la med atlete »Triglava«, saj j i bo šele potem odprta ustrezna pot na atletsko prizo­rišče.

R E Z U L T A T I — moški , viš ja gim­nazija in strokovne šole — 100 m: Vel ikonja 11,9, Juvan (oba STTSK) 12,0; krogla (5 kg): Brglez 16,16, Hafner (oba STTŠK) 15,23; 1000 m: Grašič IŠK 2:48,0, izven konkuren­ce Florjančič 2:47,7; v i š ina : Gre-gorič (Vajenska šola za razne stro­ke) in Juvan (STTŠK) 150, izven konkurence Vidovič in Pavlin 155; daljina: Mažar IGS 576 ,Arh IKS 559; 4X100 m: STTŠK 49,1, IŠK 50,9; ekipno: 1. STTŠK 6890, 2.

sem, če bomo v predtekmovanju prvo tekmo dobili , da se bomo prav gotovo plasirali med prvo osmorico na svetu.«

»Za koga menite, da vam je v predtekmovanju lahko najbolj ne­varen: Paragvaj, Francija ali Škotska?«

»Nihče od njih,« je hitro odgo­voril krilec Boškov. »Kot sem že rekel, če dobimo prvo tekmo, po­tem bo šlo . . .«

»Ni še dolgo tega, ko so vas precej kr i t iz iral i zaradi pretirane­ga pre . . .« . . . . Sluti l je, na ko­ga je naperjeno to vprašan je in Sekularac me je že prekini l : »Nič več ne preigravam po nepotreb­nem. Tako sem igral, ko sem bil še mlajši in sem užival v tem, če sem s proigravanjem »osmešil« ne­kaj nasprotnikov. Sedaj se tudi zavedam, da s takšno igro lahko le škodujem svojemu moštvu, če­sar se nekdaj nisem. Dober nogo­metaš ne sme »dribljati«! To mu je dovoljeno le v primeru, če dru­gega izhoda sploh ni, , kar pa se utegne med dobro enajstorico le poredko pripetiti.«

19 reprezentantov, k i so že do­ločeni za pot na Švedsko, bo osta­lo na Bledu do dne 25. maja. Vče­raj so igrali v Ljubljani trening tekmo, v torek ali sredo bodo imeli s rečanje na »Avtocesti«, v petek ali soboto pa se bodo spet pome­r i l i na Bledu, vendar za to sreča­nje moštvo, k i j im bo nasprotnik, še ni znano. V nedeljo zjutraj pa se bodo poslovil i od Blejčanov in odpotovali v Italijo, kjer bodo igrali trening tekmo z italijanskim prvakom Juventusom in nato na­daljevali pot za š v e d s k o . Ze danes pa j im želimo na svetovnem pr­venstvu čimvečji uspeh.

FaBo

IKS 6217, 3. IGŠ 5720, 4. Mlekar­ska šola 5296, 5. I. gimnazija 5196 in 6. Vajenska šola za razne stro­ke 3292. — Moški osemletke —• 60 m: Križnar (S.Jenko) 8,0, Jen­ko (Iv. Cankar) in Šinkovec (Si­mon Jenko) 8,3; krogla (3 kg): Matlavieber (S. Jenko) 12,67, Križ­nar (Iv. Cankar) 12,29; 200 m: Pa-gon 27,5, Hafner in Jenko (vsi Iv. Cankar) 27,8; daljina: Šinkovec 4,99, Strblaj (oba S. Jenko) 4,88; 4 X 6 0 m: Fr. Prešeren 32,2, Ivam Cankar 33,3; ekipno: 1. S. Jenko Kranj 4115, 2. Iv. Cankar Stražišče 3931 in 3. Fr. Prešeren Kranj 3296. Ženske višja gimnazija in strokov­ne šole — 60 m: Prvast 8,7, Jam-nik (obe I. gimn.) 8,8; 200 m: Pr­vast 30,1, Tacar (obe I. gimn.) 30,5; krogla (3 kg): Koder STTŠK 9,47, Ankele (Ekonomska) 9,37; višina: Poličar 130, Zontar (obe I. gimn.) 128; daljina: Poličar 4,59, Rakovec (obe I. gimn.) 4,33,- 4 X 60 m: STTŠK 36,5, Ekonomska 37,8; ekip­no: 1.1. gimn. 5863, 2. STTŠK 5508, 3. Ekonomska 4984 in 4. Mlekarska šola 3763. Ženske osemletka — 60 metrov: Udovč 8,9, Podgoršek (obe Iv. Cankar) 9,0; v i š ina : Udovč 131!, Kolman (obe Iv. Cankar) 123; krogla (2,5 kg): Rehberger (S. Jenko) 10,02, Kušar (Iv. Cankar) 8,90; daljina: Cadež 4,13, Kalan (obe Iv. Cankar) 4,03; 4 X 6 0 » Iv. Cankar 36,7, Fr. Prešeren 37,5» ekipno: 1. Iv. Cankar Stražišče, 2. S. Jenko Kranj 3997 in 3. Fr. Pre­šeren 3398.

Uradna razglasitev rezultatov i« zmagovalcev bo 25. maja na Dan mladosti. FaBo

Hali rokomet M L A D O S T IZ S T R A Z l S C A REPU­

BLIŠKI PIONIRSKI P R V A K LJubljana, 18. maja. — Danes je

bilo na igrišču Krima v Ljubljani finalno pionirsko prvenstvo v ma­lem rokometu, na katerem so so­delovali moštva Rudarja iz Trbo­velj , Kr ima iz Ljubljane in Mlado­sti iz Stražišča. Proti pr ičakova­nju je postala prvak Mladost, m katerem moštvu sta se najbolj od­l ikovala Bregar in Cebulj.

Mladost 2 2 0 0 15:10 4 Kr im 2 ( 0 1 10:11 2 Rudar 2 0 0 2 5:9 0

STTSK : M L A D O S T (Stražišče) 6:1 (2:1) — č lanice

Strelstvo T E K M O V A N J E K R A N J S K I H SOI

Primskovo, 18. maja. — Pred za­družnim domom na Primskovem je bilo danes dopoldne občinski in hkrati tudi okrajno ter republiško tekmovanje srednjih in vajeniških šol z zračno puško . Tekmovanje je bilo ekipno (vsaka ekipa po 10 članov) v stoječi disciplini , od 200 možnih krogov.

Mlad inc i : 1. IKS Iskra 1288 kro­gov; 2. Gimnazija Kranj 1283 kro­gov 3. STTŠ Primskovo 1251 kro­gov,- mladinke: 1. Vajenska šola oblači lne stroke 1158 krogov; *• Ekonomska srednja šola 867 kro­gov; 3. STTŠ Primskovo 794 kro­gov; pionirj i : osemletka Stražišče 609 krogov. Posamezniki-mladincl: Fajon 169 krogov; mladinke: Groz-dana Draksler 160 krogov; H i l d i Lahnič 152 kroga. -an

S A V A : I S K R A 777:752 V petek je bilo v Iskri v Kra­

nju prijateljsko srečanje strelcev Iskre in Save iz Kranja. Tekmo­val i so z zračnimi puškami . —- P° izenačeni borbi so zasluženo zma­gali strelci iz Save.

Nogomet Jesenice, 18. maja. — Danes p°*

poldne je bila odigrana na Jeseni­cah prvenstvena tekma med do­mačimi Jesenicami in Graf ičar je» iz Ljubljane. Zmagali so domačin* s 3:1 (2:1).

Kran | , 18. maja. V nezanimi­vi igri je danes domači »Tr ig l a V * premagal Ilirijo iz Ljubljane z v i ­sokim rezultatom 5:0 (3:0).

S L O V A N : I Z O L A 4:0 K R I M : R U D A R 9:1

N O V A G O R I C A : TRZIC 3:0 P L A N I K A P R V A K C.NP

Stražišče, 18. maja. — V povrat­nem odločilnem srečanju za na­slov nogometnega prvaka Gorenj ske nogometne podzveze, je d a

nea Planika ponovno premagaJ

»Mladost« iz Stražišča na njene"1

igrišču z rezultatom 2:0 (2:0). Z* zmagovalce sta bila uspešna " ° lipnik in Goste. ^ P A R T I Z A N (Sk. Loka) : TRIGLAV

I (Kranj) 2:0