AKTUALNO VPRAŠANJE

V zadnjih letih odkupi vse čipkarske izdelke z Gorenjske trgovsko izvozno podjetje ,Dom' iz Ljubljane. Največ teh izdel­kov izvažajo, deloma pa so na­menjeni tudi domačim kupcem. Vendar so cene zelo visoke, Čipkarice pa po drugi strani iz­redno malo zaslužijo za svoje delo. A l i ne bi kazalo, da bi tu­di grosistična trgovska podjetja z Gorenjske odkupovala čipke, jih izvažala, uvažala pa preji-

co, ter na ta način morda po­magala urediti položaj kleklja­ne?

Tajnik Trgovinske zbornice za okraj Kranj, tovariš Sefic, pravi o tem takole: »Grosistič­na podjetja na Gorenjskem do sedaj čipk niso odkupovala, ker je vse odkupil »Dom« iz Ljub­ljane. Menim, da bi grosistična podjetja na Gorenjskem lahko odkupovala čipke preko kmetij­skih zadrug.«

Direktor trgovskega podjetja »Kokra« v Kranju, tov. Volav-šek, pa pravi, da sedaj kupuje­jo le čipke strojne izdelave in te delno tudi uvažajo. Povpra­ševanje je veliko in vse izdel­

ke takoj prodajo. »Dom« odku­puje gorenjske čipkarske izdel­ke zato, ker oskrbuje kleklja-rice z uvoženo prejico. Podjet­je »Kokra« bi sicer lahko pre­skrbovalo prejico, ima odobren kontingent deviz za uvoz blaga, vendar pravijo, da bi bili ti iz­delki zaradi uvožene prejice verjetno predragi za gorenjske potrošnike. Lj .

K A K O JE BILO LANSKO L E T O ?

LETO X. — ST. 9 — CENA DIN 10.— K R A N J , 1. F E B R U A R J A 1957

G O R E N J S K E

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O

Ceicrjno gospodarstvo kranjskega okra ja je i zpo ln i l o ilaniskoletmi druž­ben i p l a n (po poda tk ih , k i j i h je abra l o k r a j n i Zavod za gospodarsko p lan i ran ja ) p o vrednost i ! s 101,4 %, p r edv iden i b ru t o p r o d u k t s 96,9 J/„ i n p l a n dobička s 95,8 %.

V teh s i c e r s u h o p a r n i h Številkah so za je t i v s i napo r i d e l o vn ih ko l ek­t i vov naših podjet i j i n vsega p r eb i ­va l s tva Gorenjske .

Najbol j z an im i vo j e pogledat i , k a ­ko i n v kakšni m e r i so l a n i dosegla p l a n indus t r i j ska podjet ja, saj je i n ­dus t r i j a po bru to p r o d u k t u v k r a n j ­skem o k r a j u ma p r v e m mestu . V tej panog i j e b i l količinski p l a n dosežen k i celo ma lenkos tno presežen (100,4 odstotka), medtem ko indus t r i j a v r e d ­nostnega p l ena (98,6 %) ter p l ana do­bička (96,3 %) n i dosegla. P r a v tako indus t r i j ska pod je t ja niso dosegla p lan i ranega števila zaposlene delov­ne s l e (98,9%).

Zadnjiii pokazate l j p a m i m o d rug ih zasTjuiži t o l ikan j pozornost i , d a se ob nj'em malce pomudimo.

Lansko l e tno spre jemanje okra jnega družbenega p l a n a je poteka lo istočas­

no z i n t enz i vn im pr i zadevan jem za dv i g pro izvodnost i de la im pro i zvod­nje. In prav takra t je b i lo slišati mars ikatero utemeljeno p r ipombo na rovaš večine podjet i j , k i so p l an i ra l a lami precej večjd porast de lovne si le kot p a sorazmerno s tem kolčinsko proizvodnjo. Obstoja la je namreč bo­jazen, d a so podjet ja te plane neko­l i k o neresno postavi la i n p r i tem do­kaj zepostavi la težnjo za boljšo o r ­ganizac i jo de la i n n a ta načn tud i neposredno povečanje pro izvodnost i . Iz ust neka te r ih vod i ln ih p reds tavn i ­kov podjet i j je b i l o slišati izjave, če3 da j e povečanje števila zapos len ih povsem utemeljeno.

Toda dejstvo, da je b i l l ansko le tn i koiiičinski p lan v indus t r i j i dosežen i n tud i presežen, z 1,1 % manj zapo­s l en ih c d p lan i ranega števila kaže, d a se da t u d i z n e k o l k o manj de lavc i , toda ob izboljšani organizacija de la , ka te ro so nekate ra podjetja sproved-la že l an i , doseči i s t i učinek.

Želeti b i biiio, d a b i slednja ugoto­v i tev našla odsev t u d i v letošnjem družbenem p l anu , saj b i b i l to dokaz, d a j e pro izvodnost de la n a Goren j ­s k e m v s ta lnem porastu . I. A.

ZIVAHNEJE K O LAMI Za hišnike ali proii njim t

V K R A N J S K I OBČINI SO S K O R A J V V S E H HIŠAH, K I SO VKLJUČENE V STA ­N O V A N J S K O SKUPNOST, Z E Z A K L J U ­ČILI VOL ITVE NOVIH HIŠNIH SVETOV.

Kaže, da se družbeno upravljanje tudi na tem področju uveljavlja. Prvi uspehi so tu. Seveda še ne v obliki pralnih strojev, se­salcev za prah in drugih gospodinjskih pri­pomočkov, kajti denarna sredstva, s kateri­mi sveti razpolagajo, so še preskromna, pa tudi razdeljena tako, da jih ni mogoče izko­ristiti za nabavo take in podobne vrste.

Uspeh pa je že v tem, da letos v mnogih hišah, kjer so lani po dvakrat ali celo več­krat morali voliti hišne svete — ker se je vsakdo branil sodelovati v njih — volitev ni bilo treba ponavljati. Udeležba stanovalcev je bil?, dobra, volitve hitro opravljene in tudi razprava precej živahna.

Problemov — predvsem v novih naseljih v mestu — je Se precej. Neurejene komu­nalne naprave v prvi vrsti. Potem neso-lidnost pri gradnji, ki mnogim hišnim sve­tom odvzame domala vsa razpoložljiva sred­stva. Neprestano je treba kaj popravljati, od oken, ki so postala vegasta, ker so bila iz­delana iz nepresušenega lesa, do ometa, ki neprestano odpada, ker je v njem prepozno žgano apno.

Ob takih popravilih pa se potem mimo­grede plača iz hišne blagajne tudi račun, ki bi ga moral poravnati stanovalec sam. Pri tem niti ni najhuje, da se hišna režija obre­menjuje za nekaj stotakov. Važneje je, da se v takih okoliščinah stranke razvajajo in počasi sploh ne znajo več ločiti, kaj se je pokvarilo zaradi nesolidne izdelave, kaj pa zaradi njihove nepazljivosti.

Zanimivo je na primer, da na Zlatem po­lju v večini blokov še danes hišni sveti n i ­so sklenili s stanovalci pogodbe o prevzemu stanovanja, v kateri bi se natanko ugotovile vse pomanjkljivosti v stanovanju in tako točno razmejilo tisto, kar na račun nesolid-nosti gradenj plača hišni svet, od tistega, kar zaradi nesolidnosti stanovalca mora po« ravnati pač on sam.

Prav zato je nerazumljivo, zakaj noben blok (vsaj na Zlatem polju ne) nima hišni­ka. Ne plačanega človeka, marveč družine, ki bi se pri vselitvi obvezala, da bo za brezplačno stanovanje (in morda še skro­men honorar) zaklepala ob določeni uri vsa vezna vrata, ugašala luči na stopniščih, či­stila stopnišča in obveščala hišni svet o nuj­nih popravilih v stavbi. V Ljubljani imajo vsi novi bloki hišnike. Nekatere večje stav­be starejšega datuma v Kranju (pa tudi ne­katere novejše »nedržavne« hiše — Merkur­jev! bloki) imajo za hišnika že vnaprej pred­videno stanovanje.

Res je sicer, da hišo upravlja hišni svet.

Toda samoupravni organ brez tehnične po­moči tudi v tem primeru ne bo kos vsem nalogam, ali pa se bo ukvarjal samo s po­biranjem stanarine in sopodpisovanjem po­botnic za opravljena dela.

Čeprav redko, se vendarle zgodi, da se kaka stranka iz blokov izseli. To bi bila idealna priložnost, da se reši problem hiš­nikov. Seveda bosta morali to storiti sta­novanjska skupnost in stanovanjska upra­va. Verjetno kar kmalu! Kajti to ni samo problem, o katerem so po naključju raz­pravljali na zadnjih sestankih hišnih sve­tov na Zlatem polju, marveč je od tega v mnogočem odvisno pravilno vzdrževanje sta­novanjskih hiš.

-ik

Pestrosti je premalo Iako poživiti pionirske organizacije

P i o n i r s k e organizac i je so na šolah m a r s i ­kje z a k r k n e v ozek k r o g svojega de la . Vse , k a r imenujemo de lo p i o n i r s k i h o rgan i zac i j , so b : Ti r a zn i krožki, k j e r so učitelji p o m a ­ga l i o t rokom, k i niso mog l i s l ed i t i p ouku . P i o n i r s k a organizac i ja p a naj b i vzgaja la p ion i r j e , ra zv i j a l a n j ihove pobude, us t va r ­ja lnost , j i m na p r i m e r e n način približevala družbeno stvarnost , n u d i l a r a z v ed r i l o . T e krožke naj ne b i vodila samo učitelji, t e m ­več posamezni l judje, k i so vešči tega de l a i n j i h vesela delo s p i o n i r j i .

A n k e t a , n a ka te ro so odgovor i l e vse šole n a Goren j skem, je pokaza la , da skoraj po ­vsod delajo l e priložnostni (šolski) krožki. P r a v tako se zan imajo za de lo s p i o n T j i samo učitelji, le iz c snovnrh šol Z. ir i , Skof ja L o k a , Šenčur i n Tržič, so na anketo, k i jo je razp i sa l O O D P M v K r a n j u , odgovor i l i , d a sodelujejo p r i deliu tud i d r u g i — mlad ina ,

de lavc i , starši i td . D o k o n c a lanskega leta v neka t e r ih šolah sp loh še niso ime l i p ' o n i r -sk' lh o rgan izac i j (Javornciškl rovt , Gozd , K o ­k r a , Dražgoše, Osnovna šola i n G i m n a z i j a Radov l j i ca ) , starešinskih svetov p a v vseh šolah razen v p i o n i r s k e m odredu »Lojze Ši­ška« Stražišče, »Matija V e r d n i k - Tomaž« na Jesen i cah i n v Oliševiku do konca lanskega leta n i b i lo . Nekatere šole so s icer odgovo­r i l e , d a imajo starešinske svete, vendar l e - t i ne oprav l ja jo svojiiih nalog. Ponekod so v tem mesecu i e v idno napredova l i . P r i p r a v ­l jajo se na pros lav l jan je p i o n i r s k i h d n i i n n a d ruge akci je . V Trsteni iku so na p r m e r predlagali i K m e t i j s k i zadrug i , naj us tanov i ak t i v m l a d i h zadružnikov — p i o n r j e v , v F r edos l j ah p a so 'Vključeni p i o n i r j i v s t r e l ­sko družino, T V D »Partizan« i n gasi lsko društvo.

L J .

Na cesti v Kranju Tokrat nekaj drobni! prekrškov na cestah Kranja. Naš fotore­porter se je sprehajal' 'n ujel v kamero ne­

kaj prizorov. Kljub temu, da je to nevarno, se kolesarji kar vštric sprehajajo (zgora.1 levo). — »Dobre volje« na tleh ob kolesu. Opozorila miličniki* niso zalegla (zgoraj desno). Neprevidno prehitevanje je reden pojav na naših cestah. Dva avtomobila, vmes kolesar (slika spodaj). Državljani! Bodimo previdni!

O d e lu Sveta za komuna lne zadeve p r i O b L O R a d o v l j i c a je predsedn ik sveta tovariš L ena r t Petrač povedal to le :

»Svet za komuna lne zadeve se je v le tu 1955 znašel pred res­n i m p rob lemom, kako op rav i t i vsa k omuna lna de la na območ­j u občine. Z a r a d i obširnih ma­log je b i l a us tanov l j ena k o m u ­na lna uprava . K l j u b temu pa z de lom še vedno n s m o na teko­čem. V Radov l j i c i i n K r o p i Ibo treiba obnov i t i ce lo tno k a n a l i z a ­ci jo. V Lescah, R a d o v l j i c i i n K r e p i bomo m o r a l i zgrad i t i k o m u n kaciij e n a vseh t i s t i h ob ­močjih, k i so b i l a zaz idana že pred le t i , p a so še vedno brez vode in brez cest.«

»Kaj ste predvideli v prora­čunu za leto 1957?«

» iNa zadnj i seji smo proračun za leto 1957 ponovno p r eg l eda l i i n vnes l i vanj le najnujnejša de la — kot so: g radn ja cest, vodovoda i n kana l i zac i j e ter

.napel javo e l ek t r ike n a že z a z i ­dan ih območjih. Nazadnje p r e d ­v idevamo za letos še i zde lavo za z i da in ih načrtov, pop rav i l o kopališča v R a d o v l j i c i i n popra -vjlo mostu v Otočah.

»Kako je pri vas s kopališči?«

»V občini imamo t r i k o p a l i ­šča: eno v R a d o v l j i c i , eno v K r o p i i n eno v Lescah — tako imenovan i Sobčev Ibajer. P r e ­ure ja t i so ga začeli l a n i i n k o bo dograjeno, bo eno i zmed najlepših kopališč ob sotočju Save D o l i n k e in Save Boh in jke . To kopališče ne bo privlačno

TI BHI i SVETU # Predsednik republike Josip Broz-Tito je v to­rek sprejel delegacijo Vsekitajske ljudske skupšči­ne in mesta Pekinga, ki se že dlje časa mudita v naši d-žnvi. # Avstrijski notranji minister Oskar Helmer je poslal Izvršnemu odboru sklada OZN za begunce poslanico, v kateri pravi, da je treba ukreniti vse potrebno, da bi uredili vprašanje madžarskih be­guncev v Avstriji. Poslanica pravi, da je avstrij­ska vlada vključila v svoj proračun izdatke za okrog 20.000 beguncev in da je to za tako deželo kot je Avstrija, hudo breme.

# Poveljstvo varnostnih sil OZN je sporočilo, da Je na novo razporedilo svoje čete. Dve tretjini teh čet sta sedaj osredotočeni na severnem delu Sinaj-skega polotoka v bližini Gaze, da bi lahko te čete OZN hitro vkorakale v Gazo, brž ko bi se Izraelci umaknili iz nje. 0 Poveljnik varnostnih sil general Burns se se­daj mudi v Bejrutu, kjer razpravlja s predstavniki agencij OZN za pomoč beguncem iz Palestine, o 250.000 arabskih beguncih, ki so zbrani v Gazi.

0 Na prelazu Kotoribe, na madžarsko-jugoslovan­ski meji so v sredo repatriirali 91 beguncev iz Madžarske. T i begunci so izrazili željo, da bi se vrnili v domovino.

4) Grški delegat v OZN Eustatiades je v Social­nem odboru Generalne skupščine predlagal, naj bi Organizacija združenih narodov sprejela novo pro­ceduro, ki bi omogočila sleherni članici, da bi se lahko pritožila proti kršitvi človeških pravic druge članice OZN. Opozoril je na to, da se je Grčija že pritožila zaradi britanske kršitve človeških pra­vic na Cipru. Te pritožbe so predložili komisiji za človeške pravice in gospodarsko-socialnemu svetu. Komisija pa ni hotela obravnavati teh vprašanj, češ da zanje ni pristojna. Zato zdaj Grčija pred­laga Generalni skupščini, naj bi uveljavili pravico do pritožbe in tako odpravili zmedo glede pristoj­nosti o obravnavanju teh ali drugih podobnih pri ­merov. Socialni odbor Generalne skupščine bo za­čel verjetno danes obravnavati grški predlog.

4) Ameriški Predstavniški dom je v sredo s 355 glasovi proti 61 sprejel resolucijo, ki pooblašča predsednika ZDA, da lahko v primera potrebe uporabi ameriške oborožene sile na Srednjem Vzhodu. Resolucija predvideva tudi ustanovitev sklada za dajanje pomoči deželam v tem delu sveta.

# V Kielu v Zahodni Nemčiji je trenutno velika stavka kovinarjev. Stavka se bo tudi nadaljevala, kot zatrjujejo, ker so delavci odklonili priporočilo sindikalnega vodstva, naj se s 1. februarjem vrnejo na delo. Pri glasovanju se je 76% delavcev izreklo proti kompromisnim predlogom.

4) Prezidij Velike romunske ljudske skupščine je ratificiral vse pogodbe in konvencije, sklenjene med Jugoslavijo in Romunijo ob obisku delegacije romunske vlade in delavski partije Romunije lani oktobra v Jugoslaviji.

# Agencija Nova Kitajska poroča, da so lani de­mobilizirali v tej državi več kot 740.000 vojakov. Izmed teh so jih okrog 140.000 zaposlili v tovarnah in rudnikih, kakih 10.000 pa so jih poslali na delo v največje središče jeklarske industrije. Drugi so se vrnili na kmete, da bi pomagali pri kmetijskem razvoju dežele. Lani je država odobrila kakih 90 milijonov juanov za demobilizirane borce, ki so odšli na delo v gospodarstvo.

r

IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO Df T I S K A R S K O P O D J E T J I »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR S L A V K O BEZNIK / U R E J A UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVOR­NI UREDNIK MIRO Z A K R A J S E K / T E L E ­F O N UREDNIŠTVA ST. 476, S97 — T E L E ­F O N U P R A V E ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI K O M U N A L N I BANKI V K R A N J U • l -KB- l -Z -135 / IZHAJA OB P O N E D E L J ­K IH IN P E T K I H / L E T N A NAROČNINA 800 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV

Stočlanska francoska delega­cija ne bo imela lahkega dela v palači ZN. Tudi veliko število učenih strokovnjakov, odličnih pravnikov in premetenih diplo­matov ne bo moglo zakriti res­nice o Alžiru pred svetovno tri ­buno. Močnejši od vseh govo­rov, protestov in resolucij je pogumno dejanje vsega alžir­skega naroda prav v tem ted­nu, ko se bo v političnem od­boru ZN začela razprava o al ­žirskem vprašanju.

Od ponedeljka dalje je ves Alžir kot plamen kopico suhe slame zajela splošna stavka. 8 milijonov Alžircev je popolno­ma prenehalo z delom, ustavili so se stroji, prenehala so de­lovati podjetja, zamrla je trgo­vina in promet... Glavna alžir­ska mesta so kot izumrla, po njih krožijo le francoske voja­ške patrulje. Vsi pozivi franco­skih kolonialnih oblasti, grož­nje, nasilno odpiranje trgovin in ropanje ni skršilo odpora za­tiranih Alžircev. Sole so prazne že od lanskega oktobra, ko se ni pojavil noben alžirski otrok v učilnicah, zdaj pa tudi fran­coski starši svojim otrokom ne puste v šolo, ker se boje ne­mirov na ulicah.

Stavka pa se je razširila tudi preko morja v metropolo. Alžir-

L J U D J E IN D O G O D K I

V E S N A R O D S T A V K A ski delavci v Franciji so v zna­menje solidarnosti prenehali delati, njihova stavka pa je precej prizadela posamezne ve­je industrije, zlasti avtomobil­sko. Alžirski študentje pa so napovedali 8-dnevno gladovno stavko. Alžirskemu ljudstvu so se z enodnevno stavko pridru­žili tudi vsi prebivalci Tunisa in Maroka. Stavka v Alžiru, menda največja v vsej zgodo­vini, se Je začela v ponedeljek, trajala pa bo celih 8 dni. Njen glas sega preko meja Alžira in že vnaprej spodbija vse skrbno pripravljene argumente, ki so jih francoski diplomati pripra­vili, da bi prepričali ostale dr­žave v svoje dobre namene in v »neločljivo povezanost Alžira s Francijo«.

* Pred ZN prihaja francoska

delegacija že s starim argumen­tom, po katerem svetovna or­ganizacija ni poklicana, da bi se »vmešavala v notranje zade­ve Francije«. Prav tako name­rava delegacija pariške vlade obtožiti druge države, zlasti Egipt, za vmešavanje v alžirske zadeve in podpiranje alžirske­

ga upora. Ce pa vse to ne bi zaleglo, potem namerava fran­coska delegacija zapustiti zase­danje in začeti z bojkotom ZN. To so storili že na zadnjem za­sedanju. Tedaj so ZN dobrohot­no popustili v upanju, da bo Francija v skladu s svojimi svobodoljubnimi tradicijami le naš h-, rešitev.

Toda tudi nova vlada pod so­cialističnim krmilom ni našla izhoda, niti ni prinesla miru Alžiru. Politika »pomirjevanja« je sprožila samo še odločnejši odpor, ker svobodoljubnih te­ženj ni mogoče »pomiriti« z orožjem. Namesto miru je tako Alžir vstopil že v tretje leto vojne...

»Odbijamo, da bi prevzeli vlo­go grobarja francoske unije!« je vzkliknil pred letom dni pred­sednik vlade Guy Mollet v od­govor na napade desnice. Po­zneje so na kongresu socialistič­ne stranke v Lil le-u sprejeli pomemben sklep, da je treba čimprej začeti razgovore z upor­niki o prekinitvi ognja. Toda eno so besede, drugo so dejanja.

#• Nasilni poskusi reševanja al ­

žirske drame so tembolj obso­janja vredni, ker jih izvaja vlada, ki se izdaja za sociali­stično. Bivši član izvršnega sve­ta socialistične stranke Andre Philipe, eden številnih sociali­stov, ki se ne strinjajo s poli­tiko svoje stranke na vladi, je nedavno zapisal v odprtem pis­mu vodstvu stranke: »Nedvom­no je, da bi socialistična vlada, ki bi imela za predsednika vla­de nekoga drugega in ne gene­ralnega sekretarja, že zdavnaj padla, kot se je to dogajalo tu­di v preteklosti. Gotovo je, da vlada desnice ne bi nikdar mogla spričo socialistične opo­zicije nadaljevati sedanjo poli­tiko v Alžiru...«

Namesto desnice pa si sociali­stična vlada maže roke z alžir­sko krvjo. In zato se prav lah­ko zgodi, da s e bodo besede Molleta o »grobarju francoske unije« v resnici obrnile proti njemu, kakor se je njegova vla­da obrnila proti alžirskemu ljudstvu. Tedaj pa bi sociali­stično vodstvo ne bilo samo grobar francoske unije, marveč tudi demokracije in svobodo­ljubnih tradicij francoskega na­roda, grobar francoskega vpliva v Afriki in Aziji in ugleda francoske države v svetu sploh.

M A R T I N T O M A 2 I C . J

k r a t k o , v e n d a r z a n i m i v o M E S T N O G L E D A L I Š Č E I Z L J U B L J A N E G O S T

P R E Š E R N O V E G A G L E D A L I Š Č A

V potek, 8. i n v soboto 9. fe­b r u a r j a bo prišlo v Prešernovo gledališče na p r v i p r i j a t e l j sk i ob isk Mesitno gledališče iz L jub l j ane . Gost je se bodo p r e d ­s t a v i l i k r a n j s k e m u gledališke­m u občinstvu z dvema u p r i z o ­r i t v ama , i n s i cer s komed i jo B a r i l e t t - G r e d y »Pero« i n d r a ­mo M a k s i m a Gorkega »Malcime-ščani«. — Ob srečanju s k r a n j ­s k i m gledališkim občinstvom bodo l j ub l j ansk i gledališčmki p rav gotovo opravičili svoj s l o ­ves, saj je Mes tno gledališče — čeprav m lado — v pe t ih l e t ih obstoja doseglo zav id l j i v e uspe­he. S.

P R O M E T N A N E S R E Č A Z A R A D I V I N J E N O S T I

Tovarniški avtobus, k i je v o ­z i l v soboto oko l i 21. ure i z K a m n i k a p ro t i T u h i n j s k i do l> nii, da b i p r i p e l j a l de lavce na nočno izmeno, se je v vasi P o d -hruška pod K a v r a n o m nenad ­no znašel pred vozom, k i je vo ­z i l po napačni s t ran ' . V o z n i k I van R a k iz Vrhipo l ja je h i t ro o b r n i l konje pro t i desni , k a m o r je zavorni tud i šofer avtobusa, da b i obšel voz. P r i trčenju je b i l en konj na mestu u b t , d r u ­g i pa je b i l tako poškodovan, d a so ga mora l i zak la t i . Oje vo­za je poškodovalo h l a d i l n i k av ­tobusa. V i n j e n vozn ik je u t rpe l 120.000 d n a r j e v škode, škoda na avtobusu pa je ocenjena na 30 tisoč d inar j ev .

LIKOVNI D E L A V C I G O R E N J ­S K E R A Z S T A V L J A J O

V BOHINJSKI BISTRICI Razstava Kluba Mkovnh de­

lavcev Gorenjske, ki je bila v drugi polovici decembra in pr­vih dneh januarja v Prešer­novem muzeju v Kranju, je bila te dni prenesena v Bohinjsko Bistrco. Otvoritve razstave k i je bila v ponedeljek, 28. januarja, in je vzbudila med tukajšnjimi prebivalstvom do-kačšnje zan manje, so se udele­žili tudi zastopn :ki ljudske ob­lasti in kulturnih 'institucij. Razstava bo odprta predvidoma 8 dni, nato pa bo obiskala še več drug'h krajev na Gorenj­skem. S. POŽAR V TOVARNI VERIG

V nedeljo, 27. januarja v do-poldanskh urah je nastal po­žar v kovačnici Tovarne verig v Lescah. Goreti je začelo za­radi pomanjkljivega zavarova­nja dimne cevi. Ob visoki tem­peraturi se je vžgala streha nad koračnico. H'tra intervencija domačih gasilcev je požar takoj omejila. Nastala je le malen­kostna škoda (okoli 15.000 d i ­narjev).

NOVINARJI SMUČARJI IZBRANI

V sredo je bilo v Kranjski gori izbirno tekmovanje za se­stavo jugoslovanske novinarske reprezentance, ki bo 9. in 10. fe­bruarja letos nastopila na sve­tovnem novinarskem prvenstvu v smučanju v Kranjski gori. Na prvih deset mest so se po vrstnem redu uvrstili: Maver (»Pavliha«), Zirkelbach (Pionir­ski list«), Podobnik (»Radio

Ljubljana«), Novak (»Progres«), Ledić (»Vjesnik u srijedu«), M i -keln (»Glas Gorenjske«), Furlan (»Slovenski poročevalec«), Ma-telič (»Radio - Ljubljana«), Stu-lar (»Slovenski poročevalec«) in Tome »Radio Koper«). Teh de­set novinarjev bo ostalo na 8-dnevnem skupnem treningu v Kranjski gori, ki ga bo vodil trener Janez Cop. Kapetan ju­goslovanske novinarske repre­zentance Je Zvone Zorko (»Ra­dio Ljubljana«).

UCNI U S P E H SO IZBOLJŠALI Z A 1,43 O D S T O T K A

Na osnovni šoli v Mošnjah so v pr :meri z zaključkom lanske­ga leta izboljšali učni ustpeh za 1,42 odstotka. K temu je ne­dvomno pripomoglo prizadeva­nje učiteljev in bo.ljši stik star­šev z učitelji. Pred kratkim so imeli tudi dvoje predavanj za starše. Letos obiskujejo osnov­no šolo v Mošnjah 103 učenci, ki imajo tudi svojo pionrirsko organizacijo. Pred mesecem dni so sprejeli vanjo kar 32 cici­banov. C. Z.

Pred občnim zborom Turističnega društva

• Škofji Loki

Kaj je in kaj ni rešilo TD za po -lepšanje »pisane Loke«?

C Uspelo jim je popraviti manjše poti v okolici Loke, na Stari grad* proti Suhi, Stari Loki in v Vincarje.

• Z dotacijo in lastnimi sredstvi so zaščitili propadajoče razvaline Starega gradu. Podzidava je stala četrt mi l i ­jona dinarjev.

C Načrte za novo kopališče se že po­slali v prvo revizijo.

D Uspešno so pripravili že drugi tu ­ristični teden ter omogočili izdajo tu ­rističnega prospekta.

C Uredili so park pred pošto.

T O D A

© p o vsem mestu še vedno teče * streh. © Plakatiranje še ni urejeno. C1 Poti »za gradom« in »traški gre­ben« še nista popravljeni.

4p Na »Kranclju« še ni klopi. K. J .

Kranju? S k v a l i t e t n i m i konce r t i , k i j i h

vsak mesec p r i r e j a v K r a n j u K o n c e r t n a d i r e k c i j a S loven i j e , je zadoščeno d a v n i želji m a l o ­številnih l jub i t e l j e v resne g las­be. Ob i sk p rvega koncer ta oper ­n i h ar i j j e obeta l , d a 'bodo tud i bodoči konce r t i dobro ob i skan i , v enda r se je i zkaza lo , da p r e d ­v idevan ja n iso b i l a točna. O d konce r t a do konce r t a so odpa -dEfii r a z n i laži - l j ub i t e l j i resne glasbe, k i so s p r v a naj'belj »hrepeneli« po k o n c e r t i h (hote­l i so pač ve l j a t i za ve l ike k u l ­tu rn ike ) , osta la pa je p r a v a konce r tna p u b l i k a , k i spre j ema i n cen i koncer te kot posebna glasbena doživetjav, — Posebno razvese l j i vo je t u d i to, da o b i ­skuje te koncer te t u d i m lad ina , p a tud i i z d e l a v s k i h vrs t je ne ­ka j zas topn ikov .

In kaj sodijo ti o koncertih?

Dijakinja 7. razr. gimnazije: »Moderno glasbo zelo rada po­slušam, za resno glasbo pa vse doslej nisem bila kdo ve kako navdušena, morda zato, ker sem jo kdaj pa kdaj poslušala le po radiu. Tudi v opero nisem za­hajala, ker pač niisem imela prilike. Odkar pa obiskujem koncerte v Kranju, sem tud ; v resni glasbi našla marsikaj, kar me privlači. Včasih se mi zdi, da ni nikjer zajetih tol/ko lepih čustev kot prav v resni glasbi. Skušam j ih doj eti.«

Delavec: »Avsenikov sem se nekoliko naveličal, za jaze n i ­sem bil n'koM preveč vnet, na teh koncertih se pa kar spoči-jem. Nič ne rečem, včasih je 'kakšna stvar nekoliko dolgo­

časna, zato je pa druga »melo­dija« lepša. Kaj se pa pravi glasbo razumeti, pa res ne vem. Lepo je pa vseeno.«

Uslužbenka: »Odkar redno obiskujem koncerte, sem odkri­la stvar', o katerih sem prej bore malo vedela. Razen tega se mi dozdeva, da mnogo tega, kar sv.išim, tudi deloma razu­mem. Preden grem na koncert, si preberem življenjepis kom­ponista, čigar dela so na pro­gramu, in tako mi pojasn. — vsaj tako menim — prenekate-ro noto. Boj'im pa se, da obisk na koncertih ne bi upadel, ker bi v tem pn'meru utegnili te koncerte uik :nitl«

In kaj meni ostala publika? Repertoarna politika je brez­

hibna. S. S.

- S K U P N A S E J A S V E T A Z A P L A N I N F I N A N C E T E R S V E T A

Z A G O S P O D A R S T V O V pcnedeli;ei!c, 28. t. m. je b i l a

v K r a n j u skupna seja Sve ta za p l a n i n f inance ter S v e t a za go­spodarstvo O L O . Razpravl jar, i so o osnutku predloga letošnjega ok ra j ­nega družbenega p l a n a i n ga v načelu spre j e l i ter d a l i v raupra-vo komis i j ama za gospodarstvo obeh zborov O L O . i . A .

OBČNI Z B O R S Z D L OBČINE C E R K L J E

P r e d dnevi, so se zb ra l i občani CerkeLj na l e tnem občnem zbo ru S Z D L . G o v o r i l i so d družbenem uprav l j an ju in ugotov i l i , da se l e ­to v šokih i n t r gov inah še n i zado­vo l j i vo uve l j av i l o , medtem ko hiš­n i sve t i v c e r k l j a n s k i občini sploh še niso ustanov l j en i . Z a n i m i v a je b i l a r a zp rava o vprašanjih o b r t n i ­štva, obdavčevanja ter t r gov n i i n tržnih cenah. Ostro so napad l i s a ­movo l jno zviševanje cen ,in us t va r ­janje dobička v t rgov inah . C e r k ­l j ansk i o b r t n i k i prav i jo , da so v ra zmer ju s k r a n j s k i m i ob r tn ik : preveč obdavčeni, k e r je na vas i obrtno delo cenejše kot v mest ih .

K J E S O POTROŠNIŠKI S V E T I V RADOVLJ IŠK I OBČINI?

V torek, 29. t. m. je b i l a v R a ­dov l j i c i seja občinskega odbora S Z D L . R a z p r a v l j a l i so o uve l j a v ­l j a n j u družbenega i n de lavskega samouprav l j an ja v občni , gospo­da rskem s tan ju občine, k m e t i j s k i h i n k o m u n a l n i h vprašanjih. P o vseh sejah občinskih odborov S Z D L na Goren j skem, k a k o r t u d i v Radov ­l j i c i , so v t em času največ raz­p r a v l j a l i o o d k u p u ž ' v ine i n cenah mesa, k i še nč&o urejene. R a z p r a v ­l j a l i so tudi o k a l u mesa in bili

mnenja, da b i b i l o moč ka l o zmanjšati, n ' k a k o r pa ne b i sme l presegati 50% Ugo tov i l i so, da j e meso v radovljiški občini dražje k/on, v vsen osta l ih kraj..h na G o ­ren jskem. T u d i stroški v t r g o v i ­nah b i b i l i l ahko nižji, če b i b i l o med t r gov inami več povezave. C e b i se potrošniški sve t i v občini zaveda l i s vo j i h dolžnosti i n p r a ­vic, b i l ahko mars i ka t e r a nevšeč­nost odpadla .

D E L A V S K I S V E T ŽELEZARNE ODLOŽIL S P R E J E T J E DRUŽBENEGA P L A N A

P o pred logu družbenega p l a n a podjet ja naj b i jeseniška Železar­na i zde la la letos n a d 772.000 ton pro izvodov . D e l a v s k i svet je n a ' zasedanju 29. t. m . ugotov i l , d a j e ta količinski p l a n moč uresničiti, v endar p a je sprejetje družbenega p lana odložil, k e r podjet ju še n iso znan i finančni pokazate l j i . B r u t o p roduk t Železarne iz leta v leto raste, medtem ko je udeležba p o d ­jet ja na us tva r j enem dobčku če­dal je manjša. P r eusmer i t e v Žele­zarne v boljšo kva l i t e to p r o i z v o d ­nje sp r em l j a povišani p rome tn i davek, razen tega pa se p redv ide ­v a še občutna podražitev r u d e , medtem ko so cene i z d e l kov Žele­zarne p la fon i rane , k e r . to še na r e ­ku je jo širši gospodarski in teres i .

Ž E L E Z A R N A Z A P R O S I L A Z A 141 M I L I J O N O V D I N

I Z OBČINSKEGA S T A N O V A N J ­S K E G A S K L A D A

N a t o r k o v i se j i je d e l a v sk i svet Železarne na Jesen icah sk l en i l , d a naj t ovarna zapros i za 141 m i l i j o ­nov d i n iz občinskega s tanovan j ­skega sk l ada . T a sredstva po t rebu­je Železarna za dograd i tev t r eh s tanovan j sk ih b lokov .

Iz „fovarn

Del zgradbe kmetijskega posestva v Poljčah b rez

streh in dimnikov ti

V zadnj ih le t ih lahko ugotav­l jamo ponekod večji*, drugje manjši nrpredek državnih k m e -t i j s k h posestev na Goren jskem.

P rav vsa t a kme t i j ska poseet-va so imela pred d o b r i m le tom razdrobl jeno zemljo po oko l i c i , "kuda v razda l j i do 14 k m . Z e m -

'Na zaokroženih .kompleksih bo moč umne je kmetova t i z a ­r a d i smotrnejšega uporab l jan ja k m e t i j s k i h strojev, uvedbe p l a ­čevanja po učinku, k i se do se­daj še n i dovol j uve^javjlo.

K e r so vsa .posestva nasta la i z m a j n h i h k m e t i j , n i n ik j e r

NEKATERA KMETIJSKA POSESTVA NA GORENJSKEM LEPO NAPREDUJEJO ŽIVINOREJA BO V BODOČE NALOGA ŠTE­VILKA 1 — Z NAPREDNIM GOSPODAR­JENJEM DOSEGAJO ŽE BOLJŠE HEKTAR­SKE DONOSE KOT POSAMEZNI KMETJE — NEKATERA POSESTVA NAMERAVAJO ŽE LETOS ODPRETI V INDUSTRIJSKIH

SREDIŠČIH LASTNE TRŽNICE

\ja n i b i l a dobro obdelana, k e r n i b''lo de lovne s i l e , zato so z večjo pozornostjo obde la l i le zemljo v večjih komp l eks ih , k i * ° bSH bliže k m e t i j s k i m do­movom. Zemr ja Skoro n i k o l i n i b i l a pcpcunoma izkoriščena. V l e t ih 1954 do 1956 so se l o t i l i arondacije ter jo že bolj a l i manj skoro povsem uspešno končali. V Poljčah je b i l o n . pr . taemeta ivh 50 ha obdelovalne eemlje na 130 parce l , z a r o n d a ­cijo pa so zmanjšali število pa r ­cel na 5. N a posestvu »Sava« v Krasrtjru so i m e l i 125 h a na p re ­k o 200 obde l ova ln ih parce lah . Od le ta 1955, po arondac i j i , pa taiajo zemljo a rcnd i rano v t r eh ob ra t ih — Šenčur 45 ha, H r a s t -je 75 : n Prebačevo 23 ha. Pose­stvo Mavčiče je imelo 102 h a n a območju t reh vas i , sedaj pa i m a 9 kompleksov . V C e r k l j a h je b i l o oko l i 400 parce l , p r e d v i ­devajo pa združitev v dva k o m ­p l eksa i td .

V E N D A R L E K O R A K N A P R E J Gostinske zbornice v Slove­

niji so letos precej poživile Priprave na letošnjo poletno tu­ristično sezono.

To so zlasti pokazale nedav­ne občinske konference pred­stavnikov gostinske mreže v kranjskem okraju, ki so v po­sebni točki dnevnega reda obravnavale tudi to problema­tiko. Te konference so pokaza­le, da večina gostinskih podje­tij na Gorenjskem bolj aH manj že razmišlja o tem, kako bodo kar najbolje sprejela goste.

Podobno kaže tudi dejstvo, da je poslala okrajna Gostinska zbornica na svoje stroške dva predstavnika potovalne agenci­je »Triglav« v pretežni del, za našo državo turistično intere­santnih evropskih dežel, kjer Sta »potipala puls« o zanimanju za naša letovišča. Čeprav sta naša predstavnika obiskala te države že decembra, je to po izjavah predstavnikov inozem­skih potovalnih birojev že pre­pozno. — Inozemske potovalne agencije sklepajo namreč pogod­be za potovanja turistov v tu­jino že avgusta za prihodnje leto.

Izkušnje iz letošnjega leta — *e le glede na inozemski turi-sem — pa bodo kljub še vedno pomanjkljivi iniciativi vendar­le obrodile nekaj uspehov. Ce »16 drugega, bodo vsaj vcepile • miselnost nekaterih gostinskih delavcev, da se je treba med sezono samo že pripravljati na sprejem gostov v prihodnji ae-z o n l . . . I. A,

go rpcdarsk 'h pos lopi j , k i b i ust reza la sedanj i v e l i kos t i po­sestev. H l e v i so p r ema jhn i , g r a ­j en i največkrat z a največ 10 g lav živine, medtem ko jo i m a ­jo posestva sedaj že 6 do 10 k r a t več. PomaigaiU so s i tako, d a so v ze l i v na jem več p r i ­v a t n i h h levov (Pcljče, Cerk l j e ) , de lno so p o p r a v i l i stare h leve (Šenčur, vendar so pop rav i l a s laba i n k o r i t a že pokajo), ne ­k a t e r i m p a je le uspelo z g r ad i ­t i nove (Skofja Loka ) .

N a posestv ih je zdaj p r i i b i žao še enkrat več živine ko t p r e d l e t i , n i p a še vsa oe lekc ion i ra -na . P r i povečanem številu p a lažja tud i odb i ra z v i n e po k v a ­l i t e t i . Sčasoma bodo na pose­s t v i h zmanjšali t u d i število k r a v , k i še n i so te le t i la (teh je v h l e v i h še precejšen odstotek) i n povečali število k r a v m o l z ­n ic .

Povečanje števila živine j e potrebno tud i zato, k e r je zem­l j a izčrpana. N j i v e niso dovol j gnojene, zato tud i h e k t a r s k i donos še n i zadovo l j i v . N a en hek ta r obdelovarne površne odpade zdaj n a k m e t i j s k e m po­sestvu Mavčiče le 0,50 g lav ži­v ine , n a posestvu »Sava« H r a s t -Je 0,60, Jezersko 0,65, P r eddvo r 0,80 i n 1/e n a E k o n o m i j i K r a n j (1,10) i n v Zobn i c i (1,30) nad 1 (podatki i z le ta 1955).

Z načinom obdelave zemlje so v najtesnejši zvez i h e k t a r s k i donosi . Hektarska donos i so na posameiznih k m e t i j s k i h posest­v i h večji kot donos i na p r i va t ­n i h kmet i j ah . P o r e p u b i G k i h statističnih p o d a t k i h o donosih posamezn ih k u l t u r v l e tu 1956 j e hek ta rsk i donos v S l o v en i j i nas l edn j i : pšenica 17,8 v druž­benem sektor ju i n 12 v p r i v a t ­n e m , ječmen 18.4 o z i r oma 11,4, oves 16,5 o z i r oma 9,2, ko ruza (leta 1955) 25,3 oz i roma 16, k r o m p i r (leta 1955) 122,9 o z i r o ­

m a 121,8 v p r i v a t n e m sektor ju . L e h e k t a r s k i donos detel je (44,6 o z i r oma 44,7) ter l u c e m e (49,1 oz ' r oma 50,7) je v p r i v a t ­nem kmeti j istvu večji k a k o r n a državnih posestv ih (velja za l e ­to 1955). Upoštevati pa moramo še strniščne posevke, k i j i h i m a p r i v a t n i sektor več ko t splošno družbeni.

V s e to kaže, da državna po ­sestva v g lavnem dosegajo bo l j ­še hektanake donose, to t u d i povzroča, d a se vedno več k m e ­tov nagib l je k naprednejši ob­de lav i zemlje s t r ak to r j i i n u m e t n i m i gno j i l i . N a pesamez-n ' h kme t i j sk ih p o s e s t v h so so l a n i še kazale poman jk l j i vos t i glede arondaci je , ke r je za rad i neurejenega ko lobar jen ja p r i ­šla vrs ta k u l t u r zaporedoma na is to obdelova lno površino. Z a ­r a d i v seh teh poman jk l j i v o s t i — ko lobar , še nezadecima po ­gnoj i te v i n t u d i poman jkan je de lovne s i l e — so lami n a po ­sestv ih dosegal i kaj različne do­nose. Tako so v P o d v i n u p r i d e ­l a 1 ! na hektar 23 stoto v pšeni­ce, v Šenčurju p a le 11; ječme­n a v Poljčah 27, na Je ze r skem 12 stcitov (tudi k l i m a t s k i v z r o ­k i ) ; k r o m p i r j a v Škof j i L o k i

?60 k i l o g ramov k r m e na leto z a približno 100 g 'av živine, zato bodo m o r a l i v ta n a m e n v p r i ­hodnje posejarti oko l i 3 ha snaž­ne koruze , ter t u d i več pese, dete l je i n lucerne .

V s a posestva so se u s m e r i l a p r edvsem na vzre jo goveje živi­ne , z las t i k r a v - m o l z n i c . Mleč­nost k r a v se s i ce r zvišuje (na posestvu v Zabmici le ta 1955 povprečno 1400, l a n i 1490 l i t r ov , n a E k o n o m i j i K r a n j 2100, oz i ro ­m a 2100, v Sko f j i L o k i 1454 oz. 1795, v H r a s t j u 1300 o z i r oma 1730, n a B l e d u 1870 o z i r oma 2 tisoč 50 rXd), vendar še n i do ­seg la zaželjene predv idene v i ­šine.

Uresničitev vseh t eh načrtov i n splošna .izboljšava kmet i j ske p ro i z vodn je nu jno ter ja u r e d i ­t ev gospodarsk ih poslopi j - h l e . vov, sv in jakov , skladišč, s i losov i n t ako da l j e - izboljšavo s t r o j ­nega pa rka , eden največjih prob lemov p a je de l ovna s i l a . Posestva težko d o b j o delavce. D e l a v c i sta lno pr iha ja jo i n o d ­hajajo. Doga ja se celo, d a d i ­r ek to r j i posestev odhajajo v P r e k m u r j e , na Štajersko in D o ­lenjsko, d a b i s i zagotov i l i d e ­lavce. Brž ko se d e l a v c i prova-

K R M A J E P R I P R A V L J E N A Levo: ponekod jo hranijo v silosih (Podvin), drugje

— pa kar po kozolcih

240, v P c d v i n u 84 stotov; pese v Poljčah 562, v C e r k l j a h 170 stotov i td .

G lede na to se bedo neka t e ra posestva ome j ' l a na p r i d e l o va ­nje posamezn ih k u l t u r , za ka t e ­re imajo boljše poboje, p r e d ­vsem pa so se odločila, d a bo­do goj i la več k r m n i h ras t l in . V s a posestva so se namreč od ­ločila, d a bodo v p r v i v r s t i p o ­speševala živinorejo. P onekod je težava v tem, k a k o go j i t i več z v i n e , k o p a n imajo h levov , pereča s tvar p a je tud i k r m a . Dosedaj imajo le v Sko f j i l o k i 4 s i lose , k i bodo zagotov i l i po

K R A V * , S E V ČISTEM H L E V U D O B R O POČUTIJO

di jo de la , odhajajo d r u g a m — največkrat — v indust r i j o . T a f luk tuac i j a precej škodi. V s i l judje na posestv ih sodi jo, da b i de lavc i c r t a l i , o z i roma da b i j i h l ahko dob i l i , če b i j i m l a h ­k o zagotov i l i p r i m e r n a stano­vanja . Zato bo treba m i s l i t i t u ­d i n a gradnjo s tanovanja za kmečke de lavce .

Poman jkan j e de lavcev je — po navedbam posestev — tud i g l avn i vzrok temu, da so na po ­ses tv ih ome j i l i gojenje ze len ja­ve i n sočivja. L e na neka t e r ih posestv ih goji jo malo ze len ja­ve, medtem ko so d ruga pose­stva to panogo popo lnoma o p u ­stili a, čeprav izkušnje kažejo, da je zelo donosna. Potrebe po­trošnikov terjajo c d .posestev, d a se v pr ihodnje 'bolj lot i jo t u d i te kmet i j ske veje.

Ponekod so že r a zp rav l j a l i o tem, da bodo preda ja l i svoje i zde lke na tržneah. Neka te ra posestva računajo s tem, da b i take tržnice us tanov i l i že v tem l e t u v industr i j sikih središčih. T a k o namerava kmet i j sko po­sestvo Poljče odpre t i lastno trž-n ; c o na Jesen icah . P r v i računi kažejo, da bodo l ahko cene n j i ­h o v i h p r i d e l kov nižje, kot so sedaj cene na t r gu in v t r g o v i ­n a h z ze lenjavo na Jesen icah . P r a v tako namerava jo vsa po­sestva v k r a n j s k i občini že spomlad i (v k o l i k o r bodo n a razpolago sredstva) odpret i trž­nico. G l a v n i smoter p r i t em naj b i bofl čimbolje, čim hi t re je i n čim ceneje o skrbova t i potroš­nike. Lj.

K A K O S O POSAMEZNE INDUSTRIJSKE VEJE D O S E G L E L A N S K O L E T N I P L A N

Iz podai.kov, k i smo j i h dob i l i na Zavodu za go­spodarsko p lan i ran j e Okra jnega l judskega odbora, je razv idno, d a so posamezne industr i j ske panoge i zpo ln i l e lansko le tn i družbeni p l a n tako le : črna meta 'u rg i j a s 101,7%, e lektro indust r i j a 103,4%, t ek s ' i l na indus t r i j a 100,6%, industr i ja gume 101,3%, živilska i ndus t r i j a 110,4%- Naslednje gospodarske panoge p a p l a n a n iso dosegle: kov inska indus t r i j a namreč le s 87,1%, kemčna industr i ja 93,4%, lesna indus t r i j a 95,8%, indust r i j a celuloze i n papir ja 99,7 odstotno ter indus t r i j a usnja i n obutve 95,5%.

I. A.

II. SEJEM MODE IN USNJARSTVA Z MEDNARODNO UDELEŽBO V LJUBLJANI

Z II. se jmom mode i n usnjars tva , k i bo od 30. III. do 7. IV., ka te rega se bedo udeležil 1 tudi i n o ­zemsk i zaetepnik i , bo Gccpodarsko razstavišče v L j u b l j a n i začelo letošnjo sezono sejmov ne le v s lovenskem, marveč tud i v jugos lovanskem m e r i l u . Teks t i lne i n usnjarske razstave imajo v L j u b l j a n i že dokaj dolgo t rad ci jo i n so doslej žele lepe uspehe.

Poudarek na letošnji r a zs tav i bo predvsem v komerc i a lnem pogledu. Razs tav l j en i bodo večinoma f i n a l n i izdeiiki iz t eks t i l a i n usnja predvsem za ši­r o k o potrošnjo.

V K A M N I K U SE O B E T A Ž IVAHNA G R A D B E N A SEZONA

O b L O K a m n i k je spre je l od lok o zaz id l j i vos t i zemljišč. Prednost je d a l zemljiščem ob obstoječih k o m u n a l n i h napravah , na Meg l e r j evem h r i b u , na Je ranovem i n na Zapričah, pros to ru med obema cestama do gost i lne Bevc . P r e d nakupom stavb­nega prostora se bo m o r a l vsaik pač prepričati, kje bo lahko z ida l , k e r i z v en zaz idalnega načrta ne bo mogel dobi t ' gradbenega dovol jenja. S tem bo konec nenačrtnim gradn jam ok rog mesta.

Zasebn i g rad i te l j i se bedo letos m o r a l i odreči upan ju na poso j i lo iz sredstev s tanovanjskega s k l a ­da. L a n i je namreč od skupne vsote 60 m i l i j onov d n a r j e v iz tega s k l a d a dob i lo 58 zasebnih g r a d i ­te l jev posoj i lo v s k u p n e m znesku 30,25 m i l i j o n a d inar jev . O d ostale vsote j e ibilo določenih 20 m i ­l i jonov za nadal jevanje gradnje sto lpne osem-nadstrepne stavbe tovarne »Stol« na D u p l i c i , o s t a ­lo p a j e odpadlo na pop rav i l a hiš s tanovanjske skupnos t i i n na dograd i tev b lokov .

Lotos se bo v stamovanJGi'u sk l ad zbra lo ok rog 70 ir . i i i jonov d inar j ev , k i bodo v g l avnem upo rab ­l j en i za gradnjo večjih s tanovan jsk ih b lokov k a m -nških tovarn . Tako bo t o v a r n a T i t a n zgrad i la 5 četvorčkov, t ovarna usnja t r inadutrepn i s tanovan j ­s k i b lok z 12 stanovanj i , podjetje K a m n i k in r u d ­n i k kao l i na C r n a p a po en devets tanovanjsk i (blok. Tako bo v letošnjem le tu ped streho 8 s tanovan j ­s k i h pos lop i j s skupno 50 stanovanj i . Ze p r e d z imo pa bo v s e l j l v h vseh 30 stanovanj v osemnadstrop­n i s to 'pn ic i na D u p l i c i , k i bo dograjena še p red jesenjo. Računajo, da bo letos v s e l j i v i h še okrog 20 zasebnih s t anovan j sk ih hiš, k i so v gradnj i .

Z .

Opomba uredništva: Prav bi bilo, da bi ObLO Kamnik kljub temu, da je s strani podjetij precej zanimanja za najetje posojila iz občinskega stano­vanjskega sklada, namenil de l sredstev tega sklada tUdi graditeljem zasebnih stanovanjskih hišic, saj bi tudi tako pripomogel lajšati veliko stanovanjsko stisko!

K M E T I J S K A Z A D R U G A V E L E S O V O J E U B R A L A PRAVILNO POT

Kmetijska zadruga Velesovo, v katero so vklju­čeni še zadružniki iz Trate, Adergasa, Praprotne police in Cešnjevka, je vsa leta svojega obstoja le životarila. Objektivnih vzrokov za to je bilo več, kajti zadruga nima niti lastnih prostorov. Da bi rešili to vprašanje, so se že več let ukvarjali z mislijo, da bi skupno z gasilci zgradili zadružni dom. Toda sklepi so ostali le na papirju, ker je bilo med zadružniki mnogo takih, ki jim dom ni najbolj pri srcu. Po drugi strani pa je bilo uprav­no vodstvo zadruge sestavljeno le iz starejših kme­tovalcev, ki niso kazali zanimanja za napredno kmetovanje in gospodarski napredek zadruge. Dr­sali so se starih metod kmetovanja, za katere so mislili, da so edino pravilne. V preteklem letu pa so pri zadrugi, akoravno z nejevoljo, ustanovili sekcijo mladih zadružnikov. Starejši so gledali mlade zadružnike malce postrani, češ, kaj neki boste delali brez gospodarskih izkušenj, saj še ml ne dosežemo dosti, ki imamo že izkušnje za sabo. Toda kot povsod, so se tudi pri njih ušteli. Mladi sadružniki so kaj hitro spoznali, kakšno škodo imajo, če visijo na repu hitrega razvoja kmetova­nja. Pred meseci so izvolili novo upravno vodstvo zadruge, v katero so prišli le mlajši člani. Stari člani upravnega odbora so poskušali obdržati vod­stvo zadruge, ker jim pa to ni uspelo, so sačeli bojkotirati delo novega odbora. Toda ker so ka­sneje le sprevideli, s kakšnim elanom so prijeli za delo mlajši in kakšne uspehe imajo, so končno tudi ti spremenili odnos do njih in pričeli poma­gati. Pred tremi meseci je zadruga pričela graditi zadružni dom. Z vsestransko pomočjo prebivalstva ga bodo še letos popolnoma dogradili. C . R.

F

gror en j si« i ol» ZDRAVNIŠKA DEŽURNA

SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Polj­

ska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04.

M A L I OGLASI

Iščemo kvalificiranega elek-tričarja za samosto jna e l ek t ro ­tehnična de la . Pogoj i zp i t i z elektrotehnične stroke . Plača po t a r i f n e m p r a v i l n i k u . Interesen­t i naj se j av i j o n a u p r a v o p o d -j etij a »O'ij a r i c a«, B r i to f - - K r a n j .

V Stražišču pri novi šoli je odprta nova trafika. Prodaja se: tobačni izdelki, koleki, časopisi in šolske potrebščine. Odprta je vsak dan.

Prodam njivo na K r a n j s k e m po l ju . Nas l o v : Tenetiiše 34, p o ­sta G o l n i k .

Prodam psa ovčjaka — dober čuvaj. Po i z ve se: P isovec , Zg . Besn i oa 29, d n e v n o od 15. ure dal je .

Prodam rab l j en štedilnik »Te ­bi.«. Nas l ov v u p r a v i l i s ta .

Četrti akademski ples bo dne 9. f eb ruar j a v p ros t o r ih osnovne šole. In formac i j e i n rezervac i je o d 2. f ebruar ja naprej v podruž­n i c i Državne loter i je K r a n j od 10. do 12. ure .

Prodam 1 travnik i n 1 gozd fca s te l jo v bližini M l a k e r'n 1 s t avbno pa r ce l o n a K o k r i c i . N a ­s lov v u p r a v i l i s ta .

Prodam krojaški šivalni stroj »Singer«. '.Podbrezje 90.

Kupim udobno dvosobno sta­novanje s pn i t i k l i nam l v K r a ­nju*, R a d o v l j i c i a.li Lescah . P o ­nudbe z navedbo cene pod »Gorjana 57«.

Mizarski pomočnik, vešč fu r ­n i r a n i h s t va r i , išče službo. N a j ­raje v K r a n j u a l i bližnji o k o l i ­c i . Nas lov v u p r a v i l i s ta .

Preklicujem izrečene besede p r o t i iZelič A l o j z u k e r so n e -resnčne. V . J .

Podp isana Jagod ic .Mar i ja iz Za loga p r i K o m e n d i preklicu­

jem i n obžalujem žaljivke, i z ­rečene n a p r a m Kr i več Štefki. — Jagodic M a r i j a .

Podp i sana StružnUk P a v l a 'iz K l a n c a 107 preklicujem i n ob­žalujem žaljivke, izrečene n a ­p r a m Gašperllm L u c i j i . - Straž­n ik P a v l a .

Prodam pisalni stroj. Nas l ov v u p r a v i l i s ta .

Prodamo jesenov les r a z n i h d imenz i j po znižani ceni . P o -datike se dob i us tno a l i p i smeno v t o va rn i šport, orodja »Elan«, Begunje na Goren j skem.

SLOVENSKI PRAVOPIS — Breznk-Ramovš — kupim. N a ­slov v u p r a v i l i s ta .

... OBJAVE:..

Z A H V A L A K o je preneha lo b i t i njeno

mlado srce i n se za vedno za ­pr le blage oči naj ine l jubl jene hčerke

E V E DOLINSEK medicinske sestre

se nama n i b i lo mogoče zahva ­l i t i v sakemu posebej, k i so j o k a k o r k o l i osrečili v življenju, razvese l i l i v bo lezni , se za ved ­no pos lov i l i od nje i n jo sp re ­m i l i k večnemu počitku, se i skreno zahva l ju j eva vsem i n v sakemu posamezn iku . — N a j ­lepša hva la .

Žalujoča mama In oče

Kranj, dne 30.1.1957

O B J A V A Dne 7. decembra 1956 je b i l o

v S l o v enskem poročevalcu o b ­jav l j eno nas lednje :

»Davčne zavezance, k i hočejo u v e l j a v i t i p rav i co za oprost i tev od dohodnine po 2. točki 25. čl. U redbe o sp remembah i n do ­po ln i t v ah uredbe o dohodn in i Uradna l ist F L R J , št. 1/56, o b ­veščamo, da mora jo vložiti na osnovi rešitve Zveznega drž. se-

Komiiisija z a razpis mesta d i r e k t o r j a t rgovskega podjet ja »Hrana«, K r a n j , razp isu je na podlag i 10. člena zakona o p r i ­sto jnost i občinskih i n Okra jn ih l j u d s k i h odborov (Uradn i l i s t F L R J , št. 34-371/55) i n 90. člena uredbe o us tanav l j an ju podjet i j An obr tov (Uradn i l i s t F L R J , št. 51-424/53)

mesto direktorja T R G O V S K E G A P O D J E T J A »HRANA« K R A N J

P o n u d n i k i za razpisano mesto mora jo i zpo ln j eva t i onega od nas ledn j ih pogojev:

1 dovršena sredn ja s t r okovna šola i n p raksa v t r g o v sk i s t r o k i ;

2. komerc ia l i s t s p rakso v t r govsk i s t r o k i i n n a v o d i l n i h položajih v t r govsk ih o rgan i zac i j ah ;

?. t r govsk i pomočnik z večletno prakso p r i vodenju t rgov ­skega obrata.

P r a v i l n o ko l ekovano prošnjo z izčrpnim življenjepisom, d o k a z i l i o šolski in s t r okovn i i zobrazb i dostavite Občinskemu l j u d s k e m u o d b o r u K r a n j v k l j u čno do 15. f ebruar ja 1957.

K o m i s i j a za razpis mes ta d i r ek to r j a »Hotel Evropa«, K r a n j , razp : su je na pod lag i 10. člena zakona o pr is to jnost i občinskih i n o k r a j n i h l j u d s k i h odborov (Uradn i l i s t F L R J , št. 34-371/55) i n 90. člena uredbe o us tanav l j an ju podjet i j i n obrtov (Uradn i l i s t F L R J , št. 51-424/53)

mesto direktorja GOSTINSKEGA P O D J E T J A »HOTEL EVROPA« V K R A N J U

* P o n u d n i k i za razp isano mesto morajo i zpo ln jevat i enega od nas l edn j ih pogojev:

1. dovršena v i s oka a l i srednja gost inska šola z znanjem najmanj enega tujega j e z i k a i n večletno prakso p r i vodenju večjega gost inskega ob ra ta ;

2. v i s o k o k v a l i f i c i r a n i gost inski delavec z znan j em najmanj enega tujega j e z i k a i n večletno p rakso pni voden ju gos t in ­skega ob ra ta ;

3. k v a l i f i c i r a n i gos t insk i delavec z / " a n i e m na iman j enega tujega j e z i ka i n večletno p r a k s o n a v o d i l n e m položaju.

P r a v i l n o ko l ekovano prošnjo z izčrpnim življenjepisom, d o k a z i l i o šolski in s t r o k o v n i i zobrazb i dostavite Občinskemu l j udskemu odboru K r a n j vključno do 15. f ebruar ja .1957.

K o m i s i j a za razpis mes ta u p r a v n i k a kmet i j skega posestva »Stoiržič«, Jezersko , razpisuje na pod lag i 10. člena zakona o pr i s to jnos t i občinskih i n 'Okrajnih l j u d s k i h odborov (U radn i l i s t F L R J , št. 34-371/55) i n 90. člena uredbe o us tanav l j an ju podjet i j i n obr tov ( U r a d n i l i s t F L R J , št. 51-424/53)

mesto upravnika K M E T I J S K E G A POSESTVA »STORŽlC«, J E Z E R S K O

P o n u d n i k i za razp isano mesto mora jo i zpo ln j eva t i enega od nas l edn j ih pogojev:

1. .inženir agronomi je a l i k m e t i j s k i t e h n i k z večletno p rakso ;

2. albsolventi k m e t i j s k i h šol i n tečajev s p rakso n a v o d i l ­n i h položajih v ' kmet i j sk ih o r gan i zac i j ah ;

3. osebe z nepopolno srednjo šolo i n prakso v po l jede ls tvu i n živinoreji.

P r a v i l n o ko l ekovano prošnjo z izčrpnim življenjepisom, dokaz i l i o šolski i n s t r okovn i i zobrazb i dostavite Občinskemu l judskemu odboru K r a n j vključno do 15. f eb ruar j a 1957.

mm

kre ta r i a ta za gospodarstvo do 31. decembra 1956 p r i pr i s to jnem

K A T A S T R S K E M U R A D U prošnjo za oprost i tev. Prošnji mora jo priložiti i z javo , podp i ­sano od dveh prič i n overjeno od pr is to jnega občinskega l j u d ­skega odbora, d a n imajo na področju F L R J drugega z em l j i ­šča razen dvorišča do 1000 m 2 , za katerega prosi jo oprostitev. Ce davčni zavezanec želi p r e ­j e t i p ismeno odločbo o oprost i t ­v i , mo ra priložiti prošnji še k o i k o v i n o po tar. št. 7 Zakona o taksah«.

Opozarjamo prizadete posest­nike, ki nimajo več zemlje kot 1000 m 2 s hišo, da vložijo prija-javo po gornjih navodilih do dne 20. februarja 1957 pri K A ­T A S T R S K E M URADU.

RAZPIS Na podlagi temeljne Uredbe

o razpisih delovnih mest raču­novodij pri gospodarskih pod­jetjih razpisuje »RUNO«, trgov­sko podjetje, Tržič, delovno mesto

RAČUNOVODJE Pogoji: Fakultetna izobrazba

ali srednja ekonomska šola z 10-letno prakso ali 15. letno prakso v usnjarsko-računovod-ski stroki. Plača po tarifnem pravilniku.

Prijave sprejema Uprava pod­jetja do 10. februarja 1957.

OPOZORILO! O d 30. j anuar j a 1957 dal je bo

omrežje za električno v l eko na postaj i Jesenice i n n a žel. prog i Jesenice — Karavanški predor drž. meja p o d v isoko napetostjo 15.000 V .

V s a k o do t ikan je k o v i n s k i h de lov i n naprav za eleictrično v l eko je smr tno nevarno.

Posebno n a po tn ih p rehod ih i n nadvoz ih je paz i t i n a višino nak lada i n ne sme p r i t i do po ­srednega do t ika e l e k t r i f i k a c i j -skh nape l jav z r a z n i m i p r e d ­met i .

Direkcija jugoslov. železnic Ljubljana

<goren j * l c b o d iT c

Uprava Mestnega gledališča Jesenice

r a z p i s u j e za spre j em n o v i h igra lcev I n i g ra lk

A V D I C I J O , k i bo v nedel jo dne 17. f ebruar ­j a 1957 ob 19. u r i v d vo ran i Mestnega gledališča Jesenice .

Pogo j i : Te lesno i n duševno zdravje .

Z a pr l j av l j ence d " 1 f l ,1n<+ ros t i ustmeno ali p ismeno do­vol jenje staršev i n šoie.

Us tmene a l i p ismene p r i j a ve spre jema do pe tka 15. f ebruar ja do 12. ure Mes tno gledališče J e ­senice, C a n k a r j e v t r g 4.

V s a k pri j iavl jenec naj p r i p r a ­v i za nastop p red komis i jo krajšo rec i tac i j o a l i od rsk i tekst.

P R I J A V I T E S E !

KINO »STORŽlC«, K R A N J 1. f ebruar ja ob 16.. 18. i n 20.

u r i »V S R C U MLADI« , a m e r i ­ški b a r v n i f i l m .

2. f ebruar ja , ob 16., 18. i n 20. u r l »V S R C U MLADI« , a m e r i -riiški b a r v n i f i l m . ob 22. u r l »UPOR NA KEJNU«, p r e m i e r a ameriškega barvnega f i ima .

3. februar ja , ob 9.30 i n 14. u r i »OBLEGANJE«, p r e m i e r a jugo­s lovanskega f i lma , ob 16., 18. i n 20. u r i »V (SRCU MLADI« , ameriški b a r v n i f i l m — zadn j i ­krat . KINO »^TRIGLAV«, Primskovo

2. i n 3. februar ja , f r ancosk i b a r v n i f i l m »OBSEDENA«. — V soboto ob 17. i n 19. u r i . V ne­del jo ob 15., 17. i n 19. u r i . KINO »SVOBODA«, Stražišče 2. febr., jugos lovansk i f i l m

»OBLEGANJE« ob 18. i n 20. u r i . 3. febr., ameriški b a r v n i i f l m

»BOSONOGA GROFICA«, ob 15., 17.15 * i n 19.30 u r i .

KINO N A K L O 2. febr., i n d i j s k i b a r v n i f i l m

»MANGALA, H C l INDIJE«, ob 19. u r i .

3. febr., i i nd ; j sk i b a r v n i f i l m »MANGALA, H C l INDIJL«, ob 15. u r i i n ameriški b a r v n i f i l m »UPOR NA CAINU«, ob 17. i n 19. u r i .

KINO RADIO JESENICE 1. febr., ameriški f i l m »TRI

K O R A K E DO VESAL«, ob 18. i n 20. u r i .

2. i n 3. febr., mehiški f i l m »TRIJE PUSTOLOVCI«. V so­boto ob 18. i n 20. u r i . V nedel jo ob 16,, 18. i n 20. u r i — dopo ldan

D o k l e r sva b i l a z 'Ma r j a ­no še fant pa punca , s v a se pogovar ja la o l jubezn i , zdaj pa sva se srčkanja že nave ­ličala i n govor i va samo še o tem, k o l i k o bom p r ines e l d e ­na r j a domov , i n kaj vse je t reba k u p i t i . G o v o r i seveda večinoma Mar j ana , jaz pa jo m o r a m poslušati potrpež­l j i vo kot da lma t insk i osel . K e r pa nimarrr živcev samo za družinsko rabo, jo s k u ­šam ob t a k ; h p r i l i k a h čim­prej podurha t i od doma.

Toda to pot n isem vedel , k a m naj k r enem . J a n u a r je kaza l že hud i r j e vo v isok d a ­tum, zato sem se samo m a j ­čkeno spomn i l na os la r i j o , potem p a sem začel g r u n t a -t i , n a ka te ro s t ran neba naj zašvedrajo moje kumpe t i . N a k ran j skem »Bekselnu« sem g run ta l i n grunt a l , p a sem jo le pogrunta l . q Iz Šenčurja so m i pred d n e v i očitali, zakaj .sem o n -dan b r c a l ska lce samo na c e rk l j ansk ih cestah, ko b i se l ahko prišel (kratkočasit t u d i na šenčurska pota. T a očitek me je zas l edova l i n prega­n ja l k o t u p n i k . K e r pa n o ­čem b i t i t a k k a k o r (t'.Sta ob­čina, k i s i j e od podjetja sposodi la s k l a d za »samo­stojno« razpolaganje (ta »sa­mostojnost« spada res med narekovaje , iker j o je držav­na admin i s t rac i j a s predp is i že skora j do igolega oskubla ) . zdaj m u g a p a noče v r n i t i , s em se odločil, d a se rešim vsaj tega dolga, če se že t i ­stega v b a n k i n e morem. Z a r a d i v isokega datuma sem se odločil z a prevozno sred­stvo, k i m u p rav imo tud i avtoškarpi. P r i j e l sem se za nos, ga z a s u k a l k o t volan v p r a v o smer, p r i t i s n i l na gas i n j o hero jsko odk l enc ' ga l p ro t i Šenčurju. NI b i l a s icer p r i j e tna t a dolga pot, v en ­d a r je b i l o še vedno ibolje ko t v moto rnem v l a k u L j u b ­i j a n a — K r a n j , v ka t e r em že-l e zn ' ca k u l t u r n o prevaža potn ike na ta način, da j i h med potjo oblajuje od —10 do —20 stopinj Ce l z i j a (vsaj dok l e r je b i lo mraz ) .

»Kaj b i h o d i i samo po g l a vn i cesti , k i je še k o l i k o r t o l i ko p r i močeh, k o prideš, te bomo počakali raje p r i ekonomi j i v Hras t ju , o d t am pa jo bomo m a h n i l i po ob­činski cesti p r o t i Šenčurju,« so m l p i sa l i znanc i . P a smo se res t a m našli. Cesta pa res n i b i l a k a r tako. vsaj taka n i , kot so avtostrade po sve tu , n a ka t e r i h se šo­fe r j i ulbijajo iz samega d o l ­gočasja. Z a b a v n a .ie ta ce-stai, nare j ena n a hopsasa kot h a r m o n i k a . Nenadoma se zoži n a d v a , p a spet n a p i h ­ne n a šest me t rov širine. K a z a l o je že, da jo bo pone ­k o d zadušilo grmovje , p?>. se je zanjo po tegn i l t r ak to r z ekonomije , k i s i včasih krči pot skoz i to grmovje , (j O b p r v i h h'šah v Šenčur­j u sem začel hod i t i k o koza

po l o j t r ah . Saprduš, kaj t u še od jeseni leži r epa na ce­st i? P a so se m i domačini začeli posmehovat i če*: ^Re­va , saj s i ikamenje za repo zamenjal!« Pog leda l sem bo­lje in v ide l , da sta s i b i l a repa i n to kamenje le po ve­l i k o s t i podobna. Po t em s em se j i m p a še jaz začel režati, k e r imajo cesto, k i se * u d -no špasno oži ' n širi med hišami i n ker so ponekod k a r barake nanjo pos tav i l i . V enda r sem se takoj p r e ­pričal, da jeza i n veselje l e ­žita v eni poste l j i , k e r sem se tako nemarno za ie te l v hišo št. 45, da je n a čelu ka r precej buška ratala. Pogle­d a l sem, če sem' kaj hudo poškodoval hišo, p a so me potolažili, d a je n a odkopa -n i cesti na tem mes tu prišlo že do bol j z a n i m i v i h s tvar i . L a n s k o z imo se je tam pre ­v r n i l kon j , drugič pa je avto zaneslo v v e zna vrata . L j u d ­je so torej še vedno vne t i za špase. Q Šenčur se m i je zde l z a ­n i m i v tud i zato, k e r se d e l i na dva de la : na zgornjega m spodnjega. P r e b i v a l c i v zgor­n jem k o n c u se imenuje jo »meščani«, l juds tvo v spod­n j em pa »katarji«. T i s t i , k; so štefnali p o r i m l j a n s k i zgodovini , p a p rav i j o en im »patriciji«, d r u g i m pa »ple-bejci«. © V tem de lu naše lepe do ­mov ine p a n ima jo samo na j ­ožje, ampak tud i najširšo cesto v o k r a j u , k i j e široka 12 metrov . K r a s n a cesta, z eno samo napako : dogra jena še n i , čeprav bo k m a l u doži­ve la m e n d a že šestnajsto po ­m l a d . P r a v i j o j i tud i »Noe-t ova cesta«. Ba je bo dogra ­j ena že 1. a p r i l a 2947. l e t a oib 5 m i n u t p r e d po l peto p o ­poldne. Ono p r v o s tarodavno cesto pa namerava jo o h r a ­n i t i k o t z godov insk i spome­n i k . >Zanjo se baje že z a n i ­majo 'tudiii mekater i muizeji — razen P'okra'jinskeiga muze ja v K r a n j u . — iLe-ta namreč še n i m a pros torov i n spominja n a otroičička, k i se je r od i l , p reden so isttarši i n bo t r i zanj u t e gn i l i p r i p r a v i t i z i b k o i n p len ice . Q O j e j ! K a j p a je m o j i k r e v l j i ? S e m s i j o po l om i l na šenčurskih poteh? A l i pa se je p o n o v i l a s tara bolečina, k i m i j o j e pr i zade ja lo p o ­leno, s k a t e r i m me je ondan v n e k i v a s i spodb i l človek, k i ga je špiknila mo ja bodica, pa n i hote l razumet i heca? Naj b o tako a l i tako, m o r a l sem v eno i zmed 'ambulant n a Go r en j skem. V ambu lan t i sem se začel sp r emin ja t i v p ravo dušo v v i cah , k i čaka odrešitve. M e je p a že tako bole lo , d a je duša k a r u h a ­j a l a i(če že hoče u i t i , naj me počaka vsaj v p r v i os lar i j i , dellj se m i ne l j ub i le tat i z a njo), p a sem. čakal, čakal, ča­k a l i n še čakal. Saj sem s i ­cer nare jen n a same smehe, a l i t o ipcit me je potrp l jen je

le m ineva lo , i n bodice so k a r same s i l i l e i zpod kože. K o m a j sem se malo tolažil s tem, d a sem p u s t i l pog ledu, da se j e izmuzni l i ' na neko pr i je tno ob l ikovano i n tako nališpano so t rp in ko, da sem se spraševal, po kaj je l e - ta prišla, v ambulanto., ko pa je zdravje k a r k ipe lo od nje. M a l o r c a ! baba p a že taka , da sem jo k a r požiral. Uspe ­l o m i je, d a sem se začel z n j o razgovar ja t i . Seveda b i se z njo rad pogovor i l o marsičem (saj ne boste talce packe, da b i me zašpecali Mar jan 1 ? ) , p a se to n e b i spodobi lo , zato s va g o v o r i l a o čisto n a v a d n i h s t vareh , k a ­k o r je pač navada v a m b u ­lantah .

»Kaj bo šele potem, ko bo ­do u k i n i l i p r i v a t n o z d r a v n i ­ško p r a k s o ! Čedalje več piše­j o časopisi o t ak ih pred lo ­g ih . S i bodo že kaj ( i zmis l i l i , d a bo še slabše za nas!« m i j e p r a v i l a . »Ce imate denar, greste zdaj l ahko vsaj k p r i ­va tnemu z d r a v n i k u , potem pa še tega ne bo.«

G le j ga s p a k a ! Nato se pa še spomn-'I n i s em ! K a j b i tu i z gub l j a l čas, s i g rem pa že raje k p r i j a t e l j u Nace tu spo­sodit denar do prvega , da bom lahko plačal priva ' tnega zd ra vn ika .

M i n i l o me je zan imanje za lepo M i e e r l e a l i k a k o r k o l i se je že . imenovala (o moška zvestoba, (kje si?), pa s em se zadrva jsa l , k o l i k o r m i je bo lna k r e v l j a da l a , k Nace tu po denar , potem pa k a r n a ­ravnos t k p r i v a t n e m u zd rav ­n i k u . A m p a k — v raga ! T u je čakalo še več l j ud i kot v j a v n i ambu lan t i . R a z r k a je b i l a samo v tem, d a t i niso godrn ja l i , marveč se j;im je menda celo imen i tno zdelo, •da l ahko čakajo — ka j m i s l i ­te! p r i p r i v a t n e m z d r a v n i ­k u .

V i d e l sem, d a n i k j e r ne ibom priiSel n a vrs to , renito sem ses pomn i l n a d o m i n zašvedral k s vo j i M a r j a n i (vidilš M a r j a n a , k a k o sem t i vedno zvest!).

R e v a — še tega n i s i v e ­del , d a nab i to po lna čakalni­ca v p r i v a t n i o rd inac i j i s a ­mo .povečuje zd ravn ikov ugled, v r s t a čakajočih v j a v ­n i ambu lan t i p a je v s ramo­to naši j a v n i zdravs tven i službi. V tem je vsa r a z l i k a . Zdaj pa milč drugega ne k a ­že, kot da te pocajtam z do ­mačimi aron i jami . Boš vsaj nekaj časa doma, t i večno moitovilo,« m l j i h je nab i j a l a v ušesa M a r j a n a . P a sern r a ­je požrl vse prmejduše, k i m i j i h j e j eza tiščala na je ­z ik i n sem se lepo p o t u h n i l v poste l j i , d a M a r j a n e ne b i preveč dražil. Tako , zdaj pa nekaj d n i ne bom mogel šno-fat i p o Gorenjščem za greh i . J i h bom pa potem več n a ­bra l . Dot le j Vas pa lepo po ­zdrav l j a

Vaš Bodičar!

ob 10. u r i mat ine ja m lad inskega f i lma .

K I N O » P L A V Ž « , J E S E N I C E 1. febr., ameriški b a r v n i f i l m

»PEKEL I Z P O D NIČLE« , ob 13. i n 20. u r l .

2. i n 3. febr., ameriški f i l m »TR I K O R A K E D O V E S A L « . — V soboto ob 18. i n 20. u r i . V n e ­de l jo Ob 16., 18. i n 20. u r i - - do ­po ldne ob 10.30 u r i ma t ine j a m lad inskega f i lma .

K I N O Ž IROVNICA 2. i n 3. febr., a v s t r i j sk i f i l m

»STRUP V ZOOLOŠKEM V R ­TU« . V soboto ob 19.30 i n nede­l jo ob 16. i n 19.30 u r i .

K I N O D O V J E M O J S T R A N A O d 1. do 3. febr., f r ancosk i

b a r v n i f i l m » LUKRECIA B O R -GIA « . V petek ob 20. u r i , v so­boto db 17..?0 i n 20. u r i i n v ne­del jo ob 15.30, 17.30 i n 20. u r i . M l a d i n i do 16 let s tarost i .ne­p r imeren .

K I N O L J U B N O 2. i n 3. febr., ameriški b a r v n i

f i l m » IZOGNI S E D I A B L A « . — V soboto ob .19.30, v nedel jo ob 16. 'in 18. u r i .

K I N O »SORA« , S K . L O K A O d 1. do 3. febr., ameriški

b a r v n i f i l m »DVIGNI ZAVESO«. K I N O K R V A V E C , C E R K L J E 2. i n 3. febr.. ameTiški f i lm

»TO J E M O J SIN«. V soboto ob 19.30, v nede l jo ob 16. i n 19. u r i .

GLEDAL IŠČ I

»PRUŠERNOVO GLEDALIŠČE«, K R A N J

Petek, 1. f ebruar ja ob 16. u r i : zaključna preds tava za s ind ikat tovarne »Iskra«, F r a n Milčinski »MOGOČNI PRSTAN« .

Nede l ja , 3. febr., ob 16. u r i i z ­ven i n za podeželje A r i s t o p h a -nes: »LI .SISTRATA«.

MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE

Sobota, 2. febr., ob 19.30 u r i G . E. Less ing »EMIL IA G A L O T -T I « .

N e d e l j i , 3. febr., ob 14 30 m 19.30 u r i A . T. L i n h a r t » TA |VE-S E L I D A N A L I MAT IČEK S E ZENI « . — V spomin 200-letn.ce ro js tva A . T. L i n h a r t a gostuje Goriško gledališče.

T R Z N I P R E G L E D

V K A M N I K U V torek je fbil tržni d a n v

K a m n i k u bol j živahen kot dose­d a n j i Mnogo je b i l o naprodaj

jajc po 19 i n 20 d i n . To zniža­nje cene je vp l i v a l o tud i na ce­ne v t r gov inah , k j e r so p r oda ­j a l i ja jca po 26 d in . J a b o l k a so b i l a po 25 do 35 d i n za k g , r a ­dič 160 d i n za kg , ostale cene pa niso prestopi le običajnega okv i r a .

V SKOFJI L O K I N a s to jn icah v L o k i so se ce­

ne v sredo k a r precej r a z l i k o ­va le od cen na k r a n j s k e m i n kamniškem živilskem t rgu . J a j ­ca so b i l a 3 do 5 d i n dražja ko t v K r a n j u i n K a m n i k u (23 do 25), zelje v g l avah je b i lo 20 d i n cenejše ko t v K r a n j u i(20 d inar j ev kg), k i s l o zelje 60 d i n k i l o g ram, to je 10 d i n dražje kot v K r a n j u , rdeče korenje 15 d inar jev k i l o g ram, medtem ko je b i l o v K r a n j u po 30 d i n kg . J a b o l k a so b i l a naprodaj 50 d i ­nar jev k i l o g ram. In sedaj Še nekaj os ta l ih c en : repa ce la 5 d inar j ev komad , repa k i s l a 20 d inar jev mer i ca , rdeča pesa 35 d inar j ev k i l o g r a m , špinača 25 dinar jev mer i ca , radič 25 d i n mer i ca , por 7 do 12 d i n kom. , s l adka smetana 150 d i n l i t e r , sirček 12 d i n komad , peteršiU 10 d i n zav i tek , čebula 100 d i n k i l o g r a m i n česen 12 d i n g la ­

v ica .

Prvo gos tovan je ce l j skega Mes tnega g leda l išča v Kranju

Jerzi Lutomki: D^U-ITia SluŽba FILMI, KI J U GLEDAMO

Sodobna in aktualna igra o boja za zaupanje v človeka

V petek, dne 7. f ebruar ja bodo c e l j ­ski g l eda l ščniki prvič pres top i l i p rag Prešernovega gledališča i n s tem v r ­inili d va pr i j a t e l j ska ob iska Prešerno­vega gleda'išča — Prešernovemu me­stu in to prav n a večer pred s l oven­s k i m k u l t u r n i m p r a z n i k o m .

P r i j a t e l j i gledališke umetnost i p o ­znajo cel jsko gledališče zgolj iz dnev ­ne pu ib ic is t ike . T u d i to malo g leda­lišče j « nastalo na podoben način ko t naše. Porojeno v r evo luc i onarnem l e tu 1848 doživlja v dobi čitalnic in tabo-TOV ponoven Tazmah, i n v narodno bud i te l j skem ter malomestno - zabav­n e m u t r i p u pričaka nastanek stare Jugos lav i j e . M e d obema vo jnama do ­seže v e r k kva l i t a t i v en vzpon i n svoj d r u g i preporod z nas tankom p o k l i c ­nega gledališča (1951), k i danes zgo­v o r n o izpričuje svoje umetniško po ­slanstvo po Spodnjem Štajerskem — predvsem pa v mestu Ce l ju , k jer je na ruševinah starega mestnega sto lpa nasta l eden najlepših Ta l i j i n i h h r a ­mov n a s lovanskem jugu .

Kazno je b i l o , d a se bo M G iz Celja predstav i lo občinstvu k a r z dve-ma sodobnima up r i z o r i t v ama , vendar Pa 'bo spričo težav v p r o g ramu osta­lo kar p r i en i u p r i z o r i t v i z dvema Predstavama.

»Dežurna služba« ali Os t r y dy zu r (doslovno neprevedljivo!) je delo, v katerem se jasno izražajo sodobni Premiki v poljski družbi pred »okto­brom«. Iz polemik, k i so se vodile fcadnja leta, predvsem pa po X X . kon­gresu v Moskvi, je razv idno , d a je »Dežurna služba« i zpod peresa J e r z i j a Lutowskega nasta la ko t p r o d u k t po­lemik protd ždanovskemu pojmovanju umetnika in njegove vloge v družbi, družbenem poslanstvu, umetnosti in kulture sploh. Lutowskl postavlja na­sproti »sistemom« in »kriterij'em« člo­

veka kot ed in i i n večno ve l j avn i k r i ­ter i j za umetnost. S tem seveda še n i rečeno, d a je »Dežurna služba« umet ­n i n a najvišjega kova . Ne. Je pa zato tembol j a k t u a l n a i n p rav spničo njene sodobne ak tua lnos t i pomembna. To je eno i z m e d p r v i h d r a m s k i h de l , k i so b i l a nap isana v deželah »vzhodnega bloka«, k j e r s i av tor zavestno p r i z a ­deva postavati p red družbo prob l em, k i b i ga ždanovska estet ika n i k d a r ne mog la p r i z n a t i za aktualnega, ke r k r a t k o i n m a l o tej estet ik i človek n i b i l dost i m a r ! K a k o naj b i JI tud i b i l , če je b i l a p isate l j eva i n u m e t n i k o v a osnovna dolžnost, d a naj ne bo k r i t i k družbe, marveč propagandist , k i piše po zg ledu d v o r n i h pesn ikov s tarove -fikih v zhodn ih despotij hva ln i ce o ne­zmot l j i vos t i Vsemogočnega i n paneg i -rično h v a l i vse, k a r je padlo vsemo­gočni b i r o k r a c i j i na u m .

Z a i lus t rac i j o : v isok državni f u n k ­c ionar zaide čisto po naključju v z a ­kotno p r o v inc 1 ana lno bo ln i co m b i m o r a l »pod nož« zd ravn ika , k i je b i l njega d n i obsojen z a rad i sode lovanja z A r m i j o k r a j o w o Z d r a v n i k O s i n s k i je kazen presta l , toda v življenju se neprestano srečuje z nezaupanjem i n sumn !čenjem na račun svoje nekdanje politične opredel jenost i . P r o b l e m : ope_ r i r a t i a l i ne o p e r i r a t i ! O k r a j n i s ek re ­tar Dabek : da . Sef notranjega odseka : Ne. K o n f l i k t . O b a imata n a n e k i n a -č n p rav . B o l n i k čaka — ra zp rava te­če. Značaji se eksponira j o. O d nekod p r i d e konično »zanesljiv zdravnik«, to ­d a prepozno; dežurna sestra sporoča: oper i ramo.

Človeški p r o b l e m je ev identen, d r u ­go tud i n i važno. D e l o je v C e l j u i n oko l i c i p r i v ab l j a l o številne hvaležne g leda lce ; p rav je, d a s i ga t u d i naše občinstvo ogleda. N e samo z a r a d i go­stov, k i nas bodo ob i ska l i — tud i z a ­

rad i de la samega, saj se v n j em od -svitajo živi p rob l emi , k i po zaslugi S ta l inovega edinozveličavnega s istema tarejo novoporajajočo se socialistično družbo na Po l j skem, pa tud i drugod.

O p o m b a p i s ca : A r m a d a k ra j owa je preds tav l j a la po l j sko nac iona lno osvo­bod i lno gibanje, a rmada ludowa pa gibanje, k i so ga v od i l i k omun i s t i . V e l i k d e l nac iona l i s tov je b i l uničen v Varšavski vsta j i p r o t i Nemcem, ke r je sovjetska a rmada namenoma p re -

BOSONOGA GROFICA"

Kdor je nasedel temu filmu, je verjetno nasedel Imenom, zlasti dvema: režiserja Josepha Mankievtdcza (med drugimi smo videli njegov film V S E O EVI ) in igralca Humphreya Bogarta, enega najboljših amer filmskih igralcev, ki je pred tedni v HoIlywoodu umrl za rakom v grlu.

Mnogokrat se zgodi, da dobri režiserji režirajo slabe filme in da veliki igralci igrajo v oslad­nih bedarijah. »Bosonoga gro­fica« je tak primer. Joseph Mankiewicz je »Bosonogo gro­fico« režiral zelo »z levo roko«, kot pravimo, medtem ko Je

Humphrev Bogart kljub dobri igri, iz slabe vloge napravil le povprečen lik.

Sicer pa je v ta film navle-čeno prav vse, kar je značilne­ga za slabe filme: beznica, v kateri pleše imenitna plesalka, sijajna kariera te iste plesalke, filmski mogočniki in bivši kra­lji, ki pijejo šampanjec v Can-nesu in Monte Carlu, plemeniti italijanski grof, poslednji svo­jega rodu, lepi avtomobili ln prečudovite palače, pa ažurno morje ob južni francoski obali in obleke, obleke . . . Vse je pre­mešano v čudovito osladen zva­rek, ki spravi gledalca, ki je pričakoval dober film, v gnev In bes.

neha/la z o fenzivo. Neka j zavo l jo r a z ­r e d n i h nasprot i j i n pa tud i za rad i sov ­je tskega tu to rs t va je de l *krajowcev« po vo jn i s top i l v akc i jo p ro t i r u s k i okupac i j i . Z d r a v n i k , o ka t e r em je go­vo ra v d r a m i , je b i l m e d vojno p r i ­staš a rmi j e kra jowe .

Rado Jan

Opomba uredništva! Medtem ko je bila današnja številka našega lista že v tisku, smo dobili od uprave Mes tne ­ga gledališča iz Ce l j a obvest i lo , da je gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju zaradi bolezni v ansamblu prestavljeno na 2. In 3. marec. Ta ­kratno gostovanje bodo celjski gle-dališčniki pomnožili Se z delom Ro­berta Nas ha »Vremenar«.

Letošnja tretja

premiera v

Skofji Loki:

Ernest Tiran —

ČAROBNE

GOSLI

Režija:

Poldka Stigllc

Scena :

Janko Krek

K U L T U R N E NOVICE Z GOLNIKA

O Učenci osnovne šole iz G o r č so p r e d k r a t k i m u p r i z o r i l i na G o l n i k u Go l i j e vo pravljično iigro »Sneguljčica«v. Posebno je ugaja la Legiša N a d i c a v v log i Sneguljčice i n Tone B i z j a k v v l og i F r i c e ta . P a t u d i osta l i so k a r dobro poda l i svoje vloge. Z a uspeh imata največ zaslug učitelja M a r i j a n Jape l j l n V e r a Jereb . $ N a pobudo mlad inske organ ' zac i j e je b i ­l o n a G o l n i k u osnovano p i on i r sko g l eda l i ­šče. V k r a t k e m se bodo p r eds t a v i l i z u p r i ­zor i t v i j o pravljičnih 'gr ie »Kraijična brez bisera« i n »Volk i n sedem kožic«. V načrtu imajo tud i upr i z o r i t e v pravl jčne igre »Prin­ceska i n pastirček« on vrsto pros lav . O L j u d s k a un i v e r za je v zadnjem času na G o l n i k u ze'o de lavna . P r i r e d i l a je že dve z a n i m i v i p redavan j i s f i l m ' . D r . Kambič i z L jub l jane je p redava l o »Sloveniji«, prof. Jagodičeva ravno tako iz L jub l j ane »O E s k i ­mih«. J . G .

PREŠERNOVA PROSLAVA V SKOFJI LOKI

bo letos povsem drugačna kot prejšnja le ta . N a ta dan se bodo vsa okoliška k u l t u r n o -prosvetna društva zbra 1 a v Lctk ! i n na s k u p ­n i p r i r e d i t v i pokaza la uspehe svojega dela. Organizac i jo pros lave je p revze l o K U D »To­ne Sifrer«. Razen tega p r i p r a v l j a Svet za prosveto i n k u l t u r o občinskega l judskega od­bora od l ikovan je do lgo le tn ih k u l t u r n o - p r o ­s v e t n i de lavcev ter p r i z adevn ih vodi j osta­l i h društev ter skupen spre jem o d l i k o v a n -cev i n k u l t u r n i h de lavcev s sk romno pogo­st i tv i jo . K. J -

„SKUPNO STANOVANJE" SI UTIRA POT

Poročali smo že, d a je i g ra l ska družina S K U D »Jaka Rabič« na Dov j em naštudirala v režiji V i k t o r j a Janše Dobričanina kome­dijo »Skupno stanovanje«. U p r i z o r i t e v je po­po lnoma uspela, zato zdaj Dovžani gostujejo s svojo komedi jo po G o r e n j s k e m : v nedel jo 27. januar ja , so gostoval i v P o d k o r e n u i n v G o z d - M a r t u l j k u . G l e d a l c i so j i h povsod navdušeno spre je l i , saj so se — čeprav ama­ter j ! — povsod povzpe l i do kva l i t e tnega p r e d ­vajanja. Zdaj namerava jo s svojo predstavo obiskat i še Gor je , Žirovnico 'in K r a n j s k o go­ro. M o r d a bodo našli pot še v B o h i n j . P r e ­pričani smo, d a ne bodo n ik j e r razočarali svoje pubVke . — z k

L E P USPEH DRAMSKE SEKCI­JE KUD „JANKO K R M E L J "

RETECE Z a nedel jo, 20. j anuar j a j e d r a m s k a sek­

c i j a K u l t u r n o - umetniškega društva »Jan­ko Krmel j « Reteče p r i p r a v i t a številnim o b i ­skova l c em pr i je tno presenečenje z u p r i z o r i t ­v i jo veseloigre »Pri be lem konjičku«. De lo samo je b i l o za društvo zahtevno predvsem za rad i ve l ikega števila nastopajočih i n za ­htevnega petja Režiser je p r i t e gn i l med igra lce več m i a d ' h i g ra l cev začetnikov. M e d temi so se neka te r i zelo p o t r u d i l i i n so svoje vloge dobro od ig ra l i . Zasedba v l og je b i l a p r a v i l n a . D o b r a i zb i r a kos t imov je i g ro zelo poživila. Posebej pa moramo pohva l i t i sceno, katero sta p r i p r a v i l a domača s l i ka r j a — amater ja . U p r i z o r i t e v je b i l a ze lo dobro ob iskana. Nastopajoči so b i l i od občinstva deležni toplega aplavza .

Sedaj p r i p r a v l j a društvo akademi jo v po­častitev »Dneva kulture« 8. f ebruar ja . P r o ­g ram bo obsegal : rec i tac i je , pevske točke, nastop tamburaškega zbora i n s lavnostn i go­vor, - r i -

„KOVAČEV STUDENT" NA ODRU V KROPI

K u l t u r n o prosvetno društvo »Stane Žagar« v K r o p i je m i n u l o soboto i n nedel jo u p r i ­zor i lo opereto v t reh de jan j ih »Kovačev štu­dent« (ug lasbi l leta 1912 V i n k o Vodopivec ) . Opere to je d i r i i g i ra l Jože Gašperšič.

P r e d opereto so u p r i z o r i l i intermezzo za moški zbor in orkester po domačijski pesmi Dane ta Pogačnika (1834—1912) »Stara K r o p a 1856«, k i jo je ug lasb i l Jože Gašperšič. Šte­v i l n i poslušalci so nag rad i l i ' izvajalce z vsem pr i znan j em.

P r i r e d i t e v je b i l a v spomin šestdesetletni-ce de lavskega društveno - prosvetnega de la v K r o p i . C . R.

ZGLEDNA PROSVETNA DEJAV­NOST V BOHINJSKI BELI

K u l t u r n o prosvetno društvo »Partizana Leona« n a B o h i n j s k i B e l i je letos k a r do ­bro začelo svojo sezon. Njegovo delo je precej vsestransko in p lodov i to , na jde l avne j -ša p a je i g ra l ska skup ina . Ob nedavn i a n ­ke t i , k i jo je i zvede l odbor med člani, se je samo za Igralstvo p r i g l a s i l o nad 60 k a n d i d a ­tov. — Letos so se boh 'n j sk i i g ra l c i odločili za precej obsežen de l o vn i načrt, iki pa ne presega n j ihove zmog l j i vos t i , saj ga že z uspehom izvajajo.

Ze da l j časa so v a d i l i d r amo »Mladost p r ed sodiščem«, toda preh i t e la j i h je u p r i ­zor i tev Nušičeve komed i j e »Žalujoči ostali«, k i so jo u p r i z o r i l i p r ed štirinajstimi dnev i . Ra z en t eh dv eh so se odločili še za Bitenče-ve »Ugasle luči« i n za Borovo dramo »Ko ­lesa teme«. Z a pomlad pa bodo p r i p r a v i l i Jurč :čevega »Sosedovega sina«.

M e d de lavne skupine društva spada tud i rec i tao i j ska sekc i ja , katere člani redno v a ­di jo i n nastopajo na r a z n i h p ros lavah i n p raznovan j ih . Sode lova l i bodo tud i p r i p ra z ­novan ju Prešernovega dne i n 8. marca . P e v ­s k i zbor bodo letos o k r e p i l i z n o v i m i člani, p redvsem p a bodo zb ra l i vse stare pevce.

T u d i za f o lk lo ro je med člani precej z a ­n iman ja . F o l k l o r n a s k u p i n a s i cer letos Še nI pričela z r e d n i m i va jami , na zadnjem se­s tanku p a so Sk l en i l i p o vab i t i vse člane, k i so že v a d i l i m bodo v o l j n i tud i letos nada ­ljevati ' .

T u d i knjižnica redno posluje. Letos so n a ­k u p i l i precej nov ih k n j i g i n j : m u r e d i l i p r i ­merno mesto v prosve tnem domu. Zato se je precej povečalo tud i število r e d n i h bra icev , toda knjižnica t u d ; s sedanjo i z b i r o čtiva ns more ustreči številnim o b s k o v a l c e m . jb

BEVKOV „TONCEK" NA PRIMSKOVEM

P i o n i r j i s P r m s k o v e g a so letos p r i p r a v i l i Bevkovega »Tončka« i n ga pred k r a t k i m že tretjič ponov i l i . D a m o r a b i t i i g r a dobra , je izpriča'o tud i občinstvo, k i je napo ln i l o dvo­rano do zadnjega kotička. N a od ru se j t po jav i la najmlajša p i o n i r k a M o j c a Bunčeva iz prvega raz reda i n po zd rav i l a navzoče, se j i m zahva l i l a za tolikšen ob 'sk in poudar i l a , da bodo nabran i denar upo rab i l i za izlet na k o n c u šolskega leta, V pr i j e tnem govoru je p r i ka za l a pomen igre i n okoliščine, iz k a ­te r ih je i g ra nasta la . Tako j nato so za ig ra l i . P o h v a l i t i je treba predvsem nosi lca g lavne vloge p i on i r j a Jožeta Trobca , potem Mo jco Bunčevo, S l a v k a Čuka, F r a n c a Isteniča, M a ­teja K n i f i c a , Nado Suml j e vo in V i k t o r j a Bregar ja , k i so se dobro p r i p r a v i l i i n svoje vloge od i g ra l i na ravno i n otroško prisrčno. Neka t e r i so p r i k a z a l i lepe i g ra lske sposob­nost i , tako da že lahko sodelujejo s s ta re j ­šimi i g ra l c i , k i so se tud i to pot l epo odre ­za l i .

N i pa me navdušila samo igra. V i d e l i n spozna l sem še nekaj , na k a r doslej še n i sem nale te l . T u sta šola i n p i on i r ska o rgan i za ­c i ja eno, d r u g a drugo podpiraita i n &i poma­gata, z a ka r gre z a h v a l a vods tvu šole. I. M.

Štirideset predstav Mestnega gledališča

na Jesenicah O Mes tnem gledališču na Jesenicah beremo le ­

tos bore malo , čeprav je gledališče v letošnji se­zon i delavnejše ko t v m i n u l i h sezonah. K o je b i l e gledališče konec lanskoletne sezone zarad i občutno znižanega proračuna t ik pred razpustom, so se od­ločili člani ansambla de lat i s podvojeno si lo i r preprečiti za vsako ceno uk in i t e v de l avsk im Jese­n i cam prepotrebne k u l t u r n e ustanove. K l j u b za­kasne l emu pričetku sezone je nastud i ra lo gledališče štiri p remiere s 40 ponov i t vami . O p r v i h treh p r t -m i e r a h ; M o l l i e r e »Scaptnove zvijače«, Tomažič »Le ­pa Vida« i n Rouss in »Otroci prihajajo«, k i so do­bro uspele, b i b i l o danes odveč p isat i . Ne bo pa odveč do takn i t i se vsaj na k ra tko četrte p remie r * F . Roš — D. Gorinšek »Desetnica Alenčlca«, ka j * b i l a naštudirana za novoletno j e lko .

Režiser Jože Tomažič je vloge dobro razde l i l . Kučurko je zaupa l m l a d i Jani Smidovi, k i jo je k a ­rak t e rno i n prepričevalno podala. Jožici Fonovi je zaupa l v logo Desetnice Alenčice, k i se je o d l i k o v a ­la z dobro igro i n čisto izgovor javo. Dober je b i l tud i Ivko Kos v ka rak t e rno - komični v log i Zabka . P a tud i osta l i i g ra l c i , Lado Nikolavčič, Mihelca Petričeva, Srečko Mlinaric, Anica Vistrova, Stan­ko Znidar ter Milan Bregant so b i l i dobr i . Da je m l a d i n s k a Igra lepo uspela , so pr ipomog le tud i se­str ice , četudi so bifle prvič na odru . F u n k c i o n a l n a scena je b i l a i zde lana po osnutku Joža Bediča.

Omen jena m l a d i n s k a ig ra , k a k o r tud i p r ve tri premiere , številne ponov i tve letošnje sezone i n go­stovanja v K r a n j s k i go r i , K a m n i k u , Tržiču in N o v i G o r i c i so najlepše p r i znan je ansamb lu jesenskega Mestnega gledališča, k i se je te d n i p r eds tav i l o j a vnos t i s peto p r e m i ero G. E . Less inga dramo »Emilia Galotti«.

V.

Z R A Z S T A V E V PREŠERNOVEM M U Z E J U .

Francisco de Goya

V četrtek je b i l a v Prešernovem muze ju v K r a ­n j u odpr ta razs tava 40 r i sb - r eprodukc i j z Goveve sik c i rke . O r i g i n a l e h r a n i muzej v M a d r i d u .

G o y a je b i l po l eg M u r i l l a ! n Ve lasqueza največji španski s l i ka r . Ro j en je b i l le ta 1746 v o k o l i c i Z a -

ragoze i n je u m r l 1828. leta v B o r d e a u x u . V svo j ih s l i k a h je združil bogastvo i n fantaz : jo umetnost i 18. stoletja s kritičnim i n r evo luc i onarn im nemi rom svoje osebnosti. B i l je občudovalec lepote s tvarno­st ' , pokvar jenost in derpetstvo k a k o r tud i navad­n i aštvo v kakršnikoli ob l i k i pa je sovražil i n šibal. Njegove s l ike , r isbe i n g ra f ika i z boja španskega naroda so po vseb in i i n cbVlkl protest človeka i n ume tn ika , k i je z vso suverenost jo umetniških po ­tenc u t i r a l pota modernemu preb i va l s t vu 19. sto­le t ja . — Razs tava bo odpr ta do 6. f ebruar ja .

Starinska omara za perilo in obleko je v pretesnem stano­vanju marsikdaj v napoto. Z nekoliko prizadevnosti jo lahko spremenimo v zelo koristen del pohištva — v pisalno mizo, ki jo bodo lahko uporabljali otroci in odrasli. Za mizno ploskev izberemo tisti predal, ki nam po višini najbolj ustreza. Prednji

OGLJIKOVI HIDRATI živila, ki nas grejejo - J % \ J

RECEPTI PARADIŽNIKOVA JUHA

4 d k g mast i , 1 korenjček, peteršilj, zelena, če-

M e d og l j ikove h id ra te šteje­mo vse vrste s ladkor jev , , škrob in ce lulozo a l i stančnino. M e d ­tem ko be l jakov ine naše telo grade, p ro i z va ja naše telo p r i p r ebav i og l j i kov ih h idra tov to­ploto, k i je telesu potrebna za gibanje, dihanje, oprav l jan je dela. A k o j i h užvamo preveč, se po preosnov i v te lesu n a b i ­rajo kot maščobna plast pod kožo.

Kalorična vrednost o g l j i k o v ih h idra tov je v i soka , i n s icer 4,1 ka lo r i j e na 1 gr. Povprečno j i h potrebujemo dnevno 400 do 500 gramov. K d o r nag iba k debelo­st i , se m o r a ome j i t i p r i uživa­n ju k r u h a , močnatih j ed i i n k r omp i r j a .

S L A D K O R

G r o z d n i s l adkor vsebuje g rozd­je, med, k i s l o zelje i td . Sadn i s l adkor je v sadju, pesnega pa uporab l jamo vsak dan v gospo-d n j s t v u , mlečni nastaja v ži­va l skem organ i zmu, i n s icer v m l e k u .

Bo l j zd rav od belega, popo l ­noma prečiščenega a l i r a f i n i r a -nega s ladkor ja je r j a v i su r o v i s ladkor , k e r vsebuje še nekaj

Moderna pisalna miza

iz stare omar i c e

del naj mizar uredi tako, da ga pri uporabi lahko spustimo na­vzdol. Omarico nato tudi zu­naj olepšamo. Najprej jo oči­stimo s finim smirkovim papir­jem, nakar jo še obarvamo oz. prelakiramo.

r u d n i n s k i h sestavin, k i so be le ­m u odvzete.

K e r be l i s l adkor teh snov i n i ­ma , j i h p r i p r ebav i j eml je te le­su i n to predvsem ka l c i j . Zato imajo l judje , k i uživajo preveč s ladkor ja , slabe zobe.

M e d s l adkor j i sta najlaže p r ebav l j i v a g rozdn i i n sadn i s ladkor , k i j u vsebuje p r e d ­vsem sadje.

ŠKROB

je g lavna sestav ina vseh v rs t mok, k r o m p i r j a , kostanja, fižo­la , graha. V vod i n i topl j iv . S u ­rov je zelo težko prebav l j i v . A k o pa škrobnata živila segre-jemo do 80 stopinj Ce l z i j a , se izvrše v n j i h kemične spre ­membe, k i j i h naprav i j o l ahko prebav l j i ve . Zato k r u h pečemo, testenine, k r o m p i r , fižol, k u ­hamo.

P r i najbol j razširjenem škrob-natem ž :vilu, to je p r i m o k i , m o r a m o vedet i , d a je za zd ra v ­je več v redna črna, krušna, kot popo lnoma bela. V krušni m o k i je zm l e t i h tud i precej otrobov (semenska lup ina i n kalček), k i vsebujejo be l jakov ine , r u d n i n ­ske snov i i n v i tamine . V kalčku je tud i v i t a m i n E p r o t i j a l o ­vost i .

K e r popo lnoma be l k r u h vseh teh ses tav in n ima , j i h telo v zadostni m e r i ne dob ; . E n a i z ­med posledic so tud i okvare na zobeh.

Važno škrobnato živilo je tud i k r o m p i r . Z n j i m in k r u h o m do­vajamo te lesu v e l i k do l pot reb­n i h k a l o r i j . K r o m p : r je važen kot l judsko živilo še tud i zato, k e r i m a po lnovredne be l jako­v ine, precej r u d n i n s k i h snov i , v i taminov , p redvsem v i t a m i n C. Največ teh dragocenih snov i

je nakopičenih t ik pod lup ino ; zato ga kuha jmo po možnosti neo lupl j enega.

C E L U L O Z A Ce lu l o za a l i staničnina, k i se­

stav l ja t rdno ogrodje ras t l in , je za p rehrano važna predvsem zato, k e r ure ju je prebavo. V s a k obrok hrane mora ime t i tud i določen p ros to rn insk i obseg, k i zaposluje prebavne organe, in to je v g lavnem staničnlna. Ta vzpodbuja k de lovan ju tud i črevesje i n preprečuje nj ihovo lenivost . Ce hočemo, da bo n a ­ša prebava v r edu , uživajmo čim več zelenjave in .sadja.

P L E S N E P R I R E D I T V E V A B I J O N a s i iJ t i : do lga p l e sna ob l eka i z svetlega ta f ta . J e brez vseh okrasov, k a r samo poudar ja

njeno preprosto eleganco

bu la , 4 d k g moke, 5 dkg paradižnika iz konserve, s ladkor ja , sol i n k i sa po okusu , 4 d k g testenin, s lan k r o m p i r .

N a mast i prepražmo zrezano jušno zelenjavo i n čebulo, potresemo z moko. K o ta za rumen i , p r i de -hemo paradižnik, zal i jemo. K o je ze lenjava meh ­ka , jo pretlačimo, juho sol imo, po okusu ok isamo i n s lad imo. V juho denemo zrezane kuhane teste­n ine . Dober je tud i r ž a l i široki rezanc i .

RIŽEVA JUHA S PREŽGANJEM 6 d k g riža, 5 d k g mast i , 4 d k g moke, voda a l i

juha , so l , žlica nastrganega s i ra , 2 do 3 dkg pre -praženih gobic.

Iz mast i i n moke nared imo svetlo prežganje, k i ga za l i j emo z vodo a l i juho i n g ladko razkuhamo. K o j u h a zavre, zakuhamo vanjo p r eb ran i n h i t ro opran riž. J u h o izboljšamo nazadnje z nas t rgan im s i r om i n prepražen :mi gobicami . L a h k o pa s i r i n gobice tud i opust imo i n j u h i primešamo precej sesekl janega peteršilja.

JETRNI ZREZKI 75 d k g telečjih jeter, 5 d k g mas t i , po l čebule,

sol , poper. Z je ter o d s t r a n m o kožice, j i h zrežemo na 1 c m

debele r ez ine i n j i h spečemo na zelo vroči mast i k a k o r b i f t ek ; po v sak i s t ran i j i h pečemo 2 m i n u t i . Nato j i h denemo na vroč krožnik ' n pokr i j emo. N a osta l i mas t i k r h k o spečemo čebulo, zrezano na tanke rez ine. J e t r a osol imo in popopramo, j i h po ­tresemo z opečeno čebulo i n h i t r o serv i ramo.

SEGEDINSKI GOLAŽ P o l k g sv in ine , 4 d k g mas t : , 1 k g k i s l e ga ze l ja ,

2 čebuli, 1 j abc iko , žlička papr ike , ščepec s l a d ­kor ja , ena o s m i n k a l i t r a k i s l e smetane.

Meso zrežemo na kocke. Čebulo sesekl jamo i n jo na mas t i razpust imo, nato pa dodamo meso i n ga dobro prepražimo. Potresemo ga s papr iko , nato pa dodamo k i s l o zelje, nar ibano jabo lko in s l a d ­kor . Vse skupaj dušimo, da se zmehča. P r i l i j e m o le bol j ma lo tekočine. Nazadnje primešamo še sme­tano. O k u s izboljšamo z žlico paradižnikove mezge.

PRAKTIČNI N A S V E T I Zarjavele ključe zdrgnemo s petro le jem a l i j i h

denemo za nekaj časa v te rpent in . Zarjavele pletilke potegnemo večkrat skoz i t rdo

p ra lno mi lo . P l e t i l k e , k i so postale p r i p le ten ju hrapave za rad 1 potenja rok, namažemo i n zdrgne­mo s čebelnim voskom.

ZGODBA , o /\MEAV i/v tueg&vttn/ Č^ru^m

B1CKU

Top l o f ebruarsko sonce je neusmi l j eno ta l i l o sneg i n v p r v i h marčevih dneh je le tu i n tam k a k a mlakuža spo­m i n j a l a na m i n u l o z imo. N a Gregor jevo , k o so se ptički ženili, je najstarejša ovca , Zvončata, postala ma t i d v e h srčkanih jagnjičkov. Po h l e ­v u se je raz l egc l šibki:

»Beee! Beeeee ' Jožek je b i l spet srečen.

Po s l o va l je oba b i eka , nos i l ma te r i rez ine k r u h a i n po-k l ada l prednjo največ sena. Zo čez teden dn i je t rop do­b i l nov p r i ras t ek i n vedno bol j r edko je b i l o ju t ro , k o v h l e v u n i za jokalo nobeno jagnje. Zato jo b i l a njegova p r v a pot, k o se je p r ebud i l , med ovce. T a m se je ves raznežil, k l i c a l k sebi Z v o n -čato. C r n o i n še nekaj d r u ­g ih , k i so i m e l a imena . V e ­čina je b i l a brez n j ih . Zato pa je p r v ega jagnjička k l i c a l za Ma l e ga , za drugega pa je hote l , d a b i slišal na ime S u h i . D o s t i i m e n pač n i i m e l n a razpolago, zato je s k o p a r i l z n j im i .

P r v i a p r i l s k i dan je b i l pust dn mrze l . K o je Jožek s top i l i z hiše, ga je zazeblo, zato se je že hote l v r n i t i . Z a ­držalo ga je zateglo b le jar nje. B i t i j e m o r a l a k a k a s ta ­ra ovca , ka j t i glas j e b i l m o ­čan i n globok, pa žalosten. H i t r o je s topa l p reko d v o r i ­šča, o d p r l ovčjo stajo i n ča­ka l , d a so se m u oči n a v a ­di le na somrak . Top lo ta v

h l e v u m u je dobro de la ; že je stegni l roko, da b i pobo­žal najbližjo ovco. Tedaj pa se je spet og las i lo , toKrat za n jegov im h rb tom, otožno i n zateglo:

»Beee! Beee ! Beeeee' « O b r n i l se je. P r e d n j i m je

ležala najpohlevnejša ovčka, C r n a , po i eg nje p a majhen, čisto ' ma jhen Črn s k o d r a n -ček. Kodrčki vo lne so se še s v e t i l i ; m a t i ga je p r a v k a r neha la ob i i zova t i . D v i g n i l je C r n o , da b i se nebogljenče l ahko nap i l o m l eka . Toda b i -cek n i obsta l na nogah. K a ­ko h i t r o ga je d v i g n i l , je o m a h n i l n a t l a i n obležal k a k o r mrtev . Ves obupan je Jožek ta poskus neka jk ra t ponov i l , nato pa je p l a n i l do vrat i n z a k l i c a l preko d v o ­rišča:

»Mleka! P r ines i t e mleka!« Držal je malega črnuha v

naročju i n d i h a l van j , toda živalca n i pokaza l a nobene­ga znaka življenja. Nest rpno se je o z i r a l na v ra ta , kda j se bo pokaza la gospodinja i n pr ines la stekleničko s cuc­lo em. N i i n n i je hoteio b i t i . Tedaj je Jožek varno s p r a v i l jagnje pod suknjič ter s teke l z n j i m v kuh in j o . S prosto roko je n a l i l v ste­kleničko p r a v k a r zavretega m leka , n a t a k n i l cuce l j , s s i lo odp r l jagnjičku gobček i n s t rmo nagn i l stekleničko. B o p i l aLi — ? O t r p l o telesce s« n i zgani lo ; nobenega znaka življenja n i k j e r . Jožka je d a ­v i l o v g r l u :

»Mrtev! Mrtev ! « Tedaj pa se je zgodi lo t i ­

sto nemogoče, česar Jožek n i nič pričakoval. M a l i črn' s tvor se je zgan i l , v gobčku je c m o k n i l o : p r ve kap l j e to­plega m l eka so stekle in ste­klenička se je začela p r a z n i ­t i . K a k o r odmev na ta vese l i dogodek je Jožek zaslišal iz staje obupni m a t e r i n i m :

»Beeee! Beeeeee!«

C r n i b icek je p i l ! d n i b i -cek bo živel! Saj n i b i l o n i ­kogar v k u h i n j i ne ok rog hiše, a Jožek je p l esa l pred ognjiščem i n se d r l na ves glas:

»P i je ! P i j e ! Ze pije« (Nadal jevanje prihodnjič)

<7l(ik bi m(L a iala D a ne b i l b i več bedak, šel v šolo r a d b i rak . A zaman so vse pot i , v šoli več prostora n i .

M u r n , mrav l j a , žaba, kos i n še polž prišel je bos. C u j , že štejejo: en, d v a ' R a k pa boš ostal doma.

K a j boš v šoli, rak, pove), ko hodi t še ne znaš napre j . K j e pač v ide l s i tako, da nazaj b i se le šlo.

Zate rak , res, šola n i i n učene te s t va r i . V j a s l i pojdi raje le, k j e r hod i t i se uče.

Milena K o m p a r e

BS i

H 2 E3 .88 SS.

E•••••) ••mana •••••SI • • • • • • •

.8888888

a• » • • » • • • • • • • • . • • • • • • • • • a 8»:88.8 ::|8s;

3

m L 9

g3U888Bl

Vodo ravno : 3. d e l s t ro ja l o ­

komot ive , 5. pogorje v J u g o s l a ­

v i j i , 7. žitarica, 8. gno jna r a ­

na, 10. zatič, 12. špansko žen­

sko ime.

Navpično: 1. oskrbova lec h l e ­

va, 2. gnetem, 3. tepena, 4. h u n ­

s k i pog lavar , 5. prometno s r ed ­

stvo, 6. lepak, 9. grška črka, 11.

vezn ik .

ODVOZLANE ZANKE iz prejšnje številke REŠITEV POSETNICE:

P ISKROVEZ

UGANKE S sonci posejana cesta, k a m i n v kaikšna vodiš mestaT

(B-̂ SOO BUSUI-U) Kra j e c h l eba — sred i neba . . .

(oaCsj^i u r i m i ) H u d a , h u d a zver bo to, k i razsaja za vasjo. Res j i mo ra b i t i s i l a ; h r i b a se je po l o t i l a ! K a j bo, če ga bo požrla, saj še vas n a m bo p o d r l a !

(jra zoprna) O d h r a m a do h r a m a letajo, ves L o g i n Po l j ano ob le ta jo. Povsod, k j e r n a v ra ta potrka jo , ga čašico, dve, še posrkajo. Vmes u r n o do d o m a t j a skočijo, za z imo še t am ga natočijo. Pa t u d i na nas ne pozabi jo, na s l a d k i nas l i k o f povabi jo .

(paui o f B i t q i B U 3[aqpQ)

Begunje nekdanji grad grofov

Katzensteinov

Stolp gradu

Kamen

ZAKLADI V GRADOVIH

Res, malce nenavaden nas lov , pod k a t e r i m b i našla prenekatera p r a v l j i ­ca ustrezno domovanje .

Najpre j presadimo naslov v seda­njost i n potem . . .

Z a osnovo pos tav imo neko l iko i z ­na jd l j i vos t i , k :. j o z l as t i p r i t u r i z m u v gorenjskem ko tu močno .pogrešamo, nato si izposodimo narodno pesem o »Pegamu i n L a m b e r g ar ju«, bežno osvet l imo zgodovino baronov K a c i j a -narjev, os lad imo vse skupaj z mer i co romant ike i n poetčnosti ter pog le j ­mo, ka j utegnemo dobi t i iz tega ne ­navadnega z va rka . — M o r d a res za-» klade?

Ste že b i l i v Begunjah? K a j veste o L a m b e r g o v e m i n K a c i j a n a r j e v e m gradu ter o d o l i n i Draga? Ob i m e n u Begunje se le zgrozimo, saj vemo, d a skoraj n ! k ra j a na S lovenskem, n a katerega nas b i vezailo t o l i ko t r p k i h spominov .iz dn i okupac i j e .

P r e d n a m i leže Begunje . P r v i v t i s ; n i č posebnega. Pač — čigavo je i n če-m u služi tisi.o ogromno poslopje na l e ­v i s t rani ceste? - To ej b i l nekoč g r a d grofov Katzenste inov , kasneje je p o ­gosto men ja l l a s tn ike ; p r e d vojno je b i , l a v n jem ženska kazn i l n i ca , med okupaci jo z log lasni okupator jev i zapo­di i n zdaj umobo ln i ca . In k je je L a m -•bergov grad K a m e n ? N i daleč, le če­trt u r e hoda cd tod.

Cesta se lagodno vzpenja skoz ; vas, dok l e r se ne i zgub i v soteski,, k i jo t vo r i t a na l e v i J a m a r s k i v r h i n na de­sn i dokaj v ' s oka Dobrča (starcisloven-sko : hrast). N a s t r m i s k a i i , k i močno zoži sotesko i n k i hk r a t ' zan i ra vstop v s l ikov i to doi.ino Draga , stoje r a zva l ine g radu K a m e n .

V katerem sto let ju je b i l grad po­stav l jen, n i točno znano. Ver je tno pa so ga pos tav i l i nekako v X I . stolet ju Ortenburžani. I n od kod ime K a m e n ?

Begunjčan dr . J a k a Prešeren, k i se

je s tukajšnjo zgodovino u k v a r j a l d o l ­ga leta, b i n a m takole po jasn i l i z vor i m e n a :

»Na bregu Drage , poteka, k i teče t i k

je pognal p ravca t i gezd g rmov ja i n borovcev. I n k a k o je b i l o nekoč? Z a ­v r t imo ko lo časa nazaj i n p r i s l u h n i m o vsaj zgodbi, k i pr ipovedu je .

O P E G A M U IN L A M B E R G A R J U D r u g a po lov i ca X V . stoletja. G r o m stresa ozračje i n b l i s k i , k i r e ­

žejo nočno nebo, razsvet l ju je jo po­nosne z idove g radu . L e v stražnem

G R A D K A M E N Z JUŽNE S T R A N I V spodnjem poslopju še vedno prebivajo ljudje

pod r a z va l i nam i , je b i l nekoč m l i n , k i je p r i pada l g radu. L jud je , k i so no­s i l i semkaj mlet žito, so p r a v i l i , da nesejo zrnje pod »kamen«.

Ogle jmo s' razva i ine gradu. Zob ča­sa j i m n i pr izanese l . M e d r a z v a l i n a m i

sto lpu gore luči i n p a v sobi gospoda Gašperja Lamberga , k i m u g rom i n b l i sk k r a t i t a spanje. Nenadoma peket kon ja , k l i c i h lapcev z dvorišča in škr-tanje dvižnega mostu. P r e d gospoda L a m b e r g a pr i vedo s l a z Duna ja . Sam

Razvaline Lambergovega gradu zapirajo vsi op v slikovito alpsko dolino Draga

cesar pros i Gašperja Lambe rga pomo­či. N a Duna j je namreč pr i spe l češki v e l i k a n Pegam i n n ' ga j u n a k a pod cesarjem, k i b i m u b i l kos; edina nada je Gašper Lamberg , zmagovaiec 85 v i -tešk'h tu rn i r j e v . - In kako se zgodba konča? L a m b e r g odide na Duna j , k jer v dvobo ju odseka Pegamu glavo.

K o l i k o je resnice v tej zgodbi? Vse je p lod l judske domišljije. Res pa je, da je takra.t p l e n i l i n puntošil po S l o ­venskem J a n V i t ovec (Ceh a l i Bohme od koder i z v i r a pepačenka Pegam). V želji po m i r n e m življenju so l judje skova l i pesem, k i govor i o dvoboju m e d Pegamom i n Lamberga r j em, k i je, k a k o r vs i os ta l i člani tega r odu , s lo-v i l po vsej deželi kot spreten meče­valec.

G r o f i L a m b e r g i so kasneje k u p i l i od Katzens te inov spodnjo graščino i n se p rese l i l i vanjo, grad K a m e n pa so opust i l i . L e - t a je začel močno p ropa dat i , k o so leta 1740 obnov i l i i n po večali farno cerkev v Begun jah . Z grajsko opeko so namreč p r e k r i l i cer ­kev . Ce lo to vedo povedat i , d a so se l judje na pot i od g radu do cerkve raz postavi'! ', v vrsto i n epeko poda ja l i iz roke v roko.

In kaj govor i zgodov ina o spodnj i graščini, ko so b i i l l a s tn ik i še K a c i j a nar j i? — T u je b i lo sredsče prote­s tant i zma, ko je b i l d rugod po S l oven skem že bolj aili manj zatrt . P r i ta k r a t n i l a s tn i c i graščine J u l i j a n i K a -cijanarjev.i je živel nekaj časa tud i p red ikant J u r i j D a l m a t i n .

Kasne j e je k u p i l graščino bogata J e r m a n i n jo p r e d a l 1875. leta avs t r i j ­s k e m u državnemu erar ju , k i je nare d i l iz nje kazn i in i co .

Zdaj pa stopimo še v dol ino Drage P o k r a j i n a je čudovita. Stre l ja j daleč c d g r a d u Kameno, med cesto ' n po ­bočjem hr iba , loži pokcpa'ii'če t a 1 cev I n ne samo tu . T u d i ob spodnj i g ra ščini utegnete na'.eteti na takšno gro bi.šče i n še ' n še . . .

I n kje so zak lad i , k i j i h obeta na s lov? M o r d a ste že ugamili?

V na rav i človeka je, da r3d s t i ka za s t v a r m i , ljudmi in dr.igcdki iz da ' jn je pre tek los t i , katero so stolet ja p r e k r i ­l a z rah io pat ino romant ike i n s k r i v ­nost i . A l i ne b i kaza lo t u d ' turistič­n i m društvom ra zm i s l i t i o tem l j u d ­skem narrnenju? i n kje je t ista, v r a h ­lo pat ino romant ike in sk r i vnos t i za ­v i t a preteklost? To so g radov i i n n j i h razva l 'ne , edine priče m i n u l i h stoleti j . Le - te še utegnejo l j u d e m — tur i s t om i n i z l e tn ikom, k i so naveličani vsak­danjega mestnega h r u p a zatekajo v naravo , pr ipovedova lo sproščen je p r i ­našajoče zgodbe i z m i n u l i h stolet i j , k a t e r i m romantična duša taiko rada p r i s luhne .

Dok l e j bodo r a z v a l n e gradov še pr ipovedova ie svoje zgodbe? Nekate re Še stoletja, d ruge — i n teh je mnogo — le še desetletje, dve, morda t r i , poti e j pa bo osta la c d n j i h le še brez­oblična g rmada nemega kamenja , k i ga je zg leda l zob časa. S. S.

UREDILI SO PAŠNIKE IN POPRAVILI H L E V E

Industr i jske Jesenice so sicer brez pol jedelskega zaledja, v oko l i c i pa je važna živinoreja, sadjarstvo i n deino tud i gozdar­stvo. K m e t i j sika zadruga na J e * senieah ima po l jede lsk ' , živi­nore jski , pušniški, sad jarsk i , s t ro jn i i n gozdarsk i , h r a n i l n o -k red i tn i odsek ter odsek za t r ­gov'no i n sekci jo m l a d i h z a ­družnikov. M e d najvažnejšimi odseki sta živinorejski i n paš-niški. K napredku živinoreje je mnogo p r s p e v a l a pašniška sek­ci ja, k i je iz zapuščenih ter z grmov jem in ruševjem porašče­n i h u r ed i l a pašnike z bogato k r m o in obnov i la tud i skra jno nesnažne, zatohle hleve. Po l j e ­de l sk i odsek je l an ' med d r u ­g i m organ i z i ra l škropljenje i n prašenje p r o t i ko l o radskemu hrošču, k i se je v večjih mno ­žinah po jav i l na B l e j sk i D o b r a ­v i . Sad ja rsk i odsek se omejuje na z imsko škropljenje sadnega drev ja , gozdarski na p rav i l no izkoriščanje in pogozdovanje gozdov i n s t ro jn i za nabavo po­t rebn ih strojev. U.

DOBRA EMBALAŽA UGODNO VPL IVA NA PRODAJO

B L A G A V p re t ek l ih t reh l e t ih je DOZ

izplačal o k o l i 704,874.000 d ina r ­jev kot zavarova ln ino za škedo, k i je b i l a povzročena zarad i slabe embalaže i n nestrokovne­ga zav i jan ja blaga. Z a zboljša­nje pro izvodne embalaže je Zvezna indus t r i j ska zborn ica predv ide la oko l i 14,970000 d n. M e d d r u g i m bedo začeli i zde lo­vat i tud i ce lulozne vložke za razpošiljanje jajc. Z a r a d i več­j i h potreb konservne industr i j e bodo skušali i zde lovat i tud i več a lumin i jas te embalaže, po mož­nosti iz domačega a lumin i j a . Posebno pozornost pa bo treba posvet i t i razpošiljanju so l i , p a ­k i ran j e v jutaste vreče n i h i g i ­ensko, razen tega po so te v r e ­če i zredno drage, saj b i po t ro ­šili za to vr9to embalaže, če b i vso sol p a k i r a l i v nove vreče, oko l i 80 mi l i j onov dev ' zn ih d i ; narjev. Z a sol namerava jo i z ­delovat i vreče iz umetne mase, k i bedo obdane s posebn imi o vo jn im i vrečami. T a k a vreča z vložkom b i stala oko l i 100 d i ­narjev.

100 MILIJONSKA SKODA NA ŽELEZNICAH ZARADI

SNEŽNIH ŽAMETOV Skoda na železnicah zarad i

snežnih žametov je l a n i preseg­la 100 m ' l i j onov d inar j ev . Da bi zavarova l i progo p red zame­t i , so v železniškem ins t i tu tu v Beogradu začeli s poskus i za pogozdovanje ozeml ja oko l i že­leznic . P r v i poskus so n a p r a ­v i l i na prog i Beog rad -Nov i Sad. Le ta 1948 so posadi 1 i prve d r e ­vesne sadike i n že l a n i n i b i l promet na tem de lu proge več prek in j en . Po p r v i h uspe l ih po­skus ih je Inst i tut začel široko akci jo za pogozdovanje ozemlja ob železnicah, ker se je to po­kazalo uspešneje kot gradi tev lesenih in betonskih b ran ikov . Razen tega, d a je pogozdova­nje bolj p r i m e r n o v p r i m e r u v i sok ih snežnih žametov, je tud i mnogo ceneje kot gradi tev b ran ikov . E n mete r b r a n i k a ve­l ja namreč 1100 d inar jev , po-go zd t e v 14 metrov širokega p a ­su pa nekaj nad 700 J ; n a r j e v .

T R E T J E SVETOVNO NOVINARSKO SMUČARSKO PRVENSTVO

V K R A N J S K I GORI

Poročali smo že, da bo 8., 9. in 10. febru­arja, v Kranjski gori tretje svetovno novi­narsko prvenstvo v smučanju. Organizator­jem se je doslej prijavilo že 93 tekmovalcev iz Poljske, Združenih držav Amerike, Veli ­ke Britanije, Zapadne Nemčije, Francije, Švice, Luxemburga, Holandije, Italije, Av ­strije in Jugoslavije. Novinarji bodo tekmo­vali v veleslalomu in slalomu.

Znani holandski novinar Jan Boon, ki je hkrati tudi filmski režiser, bo posnel nekaj posnetkov za televizijo, hkrati pa bo posnel tudi nekaj kadrov o lepotah Gorenjske, ki jih bo uporabil v dokumentarnem filmu »Zi­ma na strehah Evrope«.

Prav bi bilo, da bi se res vsi činitelji kar se da zavzeli, da bi ta prireditev naj­

bolje uspela, saj je to edinstvena priložnost za propagando lepot tega koščka naše do­movine.

NAMIZNOTENISKO T E K M O V A N J E V B LIGI T R Z l S K E SKUPINE

Pred kratkim je bilo končano tekmovanje v tej ligi. Sodelovalo je 10 ekip. Razvrsti­tev po končanem jesenskem delu zgleda takole:

1. Kovor II 9 9 0 45:13 18 2. Golnik III 9 8 1 42:8 16 3. Podnart I 9 7 2 38:16 14 4. Golnik II 9 6 3 36:19 12 5. Golnik IV 9 5 4 25:26 10 6. Kovor III 9 4 5 26:30 8 7. Križe II 9 3 6 23:32 6 8. Podnart II 9 2 7 22:35 4 C. Podbrezje I 9 1 8 7:40 2

10. Golnik V 9 0 9 0:45 0

V spomladanskem delu bo, kot kaže, bor­ba za prvo mesto med Kovorjem B in Gol­nikom C.

J . G.

S A H

I N D I V I D U A L N O

Š A H O V S K O P R V E N S T V O K R A N J A

V zadn j ih k o l i h so b i l i doseženi nas l ed ­n j i r e zu l t a t i :

V I I . kolo: S i c h e r l - Siraič r e m i ; Berčič I I - B a v d e k odloženo; Pogačnik - M i s j a k 1:0, Janškovec - Berčič I odloženo; J a n h a r -K r i s t a n r e m i ; Kavčič - Cepič odloženo.

VI I I . kolo: Simič - Cepič 1:0; K r i s t a n -Kavčič r e m i ; Berč'č I - J a n h a r odloženo; M i s j a k - Janškovec 0:1; B a v d e k - Pogačnik 1:0; S i c h e r l - Berčič II odloženo.

I X . kolo: Berčič II - Simič 1:0; Pogačnik - S i c h e r l r e m i ; Janškovec - B a v d e k 0 1; Cop'č - K r i s t a n r e m i ; J a n h a r - M i s j a k , K a v ­čič - Berčič I odloženo.

N a l es tv ic i vod i Bavdek s 7 točkami in eno odloženo par t i j o . Pogačnik 7, Simič 5.5, S i c h e r l 4,5 i n dve odloženi pa r t i j i . Na jbo l j z a n i m i v a i g ra v V I I I . k o l u je b i l a B a v d e k -Pogačnik. Zmagova lec je b i l Bavdek , k i je nasp ro tn ika z odlično igro p r emaga l .

R. C .

Trikratni olimpijski smučarski zmagovalec Toni Sailer ni več nepremagljiv; doživel je

že razočaranja

SLIKANICA ZANIMIVOST!

l ~ I I I I

Aleš je vendar poslednji, ki lahko ohrani hiši staro ime. S i c e r . . . končno so tudi drugi bogati kovači pošiljali sinove v mestne šole, toda Gašperinovi niso več bogati, Aleš bi moral sam prijeti za kladivo. Ah, stric Fil ip bo že vedel, kaj je treba storiti. Stric je bil zdaj njeno edino, zadnje upanje. — Mimogrede je pomislila, kako neprijetno bo, če se stric Miklavž in Dominik ne bosta razumela. Bila pa je preveč trudna, da bi se dolgo mudila pri tej misli. Bo že nekako.

K njej je prišla Zgončeva Tilda in jo vprašala, ali ne misli priti večerjat. Ana je rekla, da j i ni do jedi. Hotela je vedeti, ali je še mnogo ljudi v hiši.

„Skoro vsi so odšli," je rekla Tilda. „Samo najbolj so-goltni pijanci se še nacejajo. Ni jim bilo treba dati toliko pijače. In umazali so po hiši, da do polnoči ne bomo po­spravile za njimi."

„Je že dobro, da so dobili dovolj pijače," je menila Ana. ,,Vsaj ne bodo mogli govoriti, da smo jih slabo pogostili Ne zgodi se vsak dan, da bi pokopali gospodarja."

Tilda je odšla, Ani pa se ni dalo od tople peči. Hrbet je pritiskala na modelnice in pri tem postajala dremava. Medla luč pod stropom, tiktakanje stenske ure in oddaljeni šum vode so jo uspavali. Slišala je, da se zadnji pogreba odpravljajo, najbrž jih je Tilda opomnila. Kmalu potem je bilo čuti drsanje sirkove krtače po podu. Ženske so začele pospravljati. Jutri bo hiša spet v redu.

Mir, ki je nastal okrog nje, jo je spomnil nekega dru­gega miru, ki si ga je zadnja leta pogosto klicala v spomin.

Nenadoma je stala pred njo mladost, daljna ia odmak­njena. Gledala jo je v drobcih, ki jih nikoli ni mogla strniti v celoto, toda vsak drobec zase je bil tako vabljiv, da se ni mogla odtrgati od njega. Živo se je spomnila dolgega, hlad­nega hodnika in nun s plahutajočimi ovratnicami. Potem je videla dvorišče in na njem gojenke samostanske šole. Tudi ona je bila med njimi. Zraven teh obrazov pa dojem mirnih večerov, sončnih juter in hrepenenje ptiča, k i ga vleče na jug!

Nasmehnila se je. Cemu bi še mislila in sanjarila? Vse to je prešlo za vselej. Samo spomin je ostal, spomin na tista leta, ki so bila edina srečna, ker so bila tako do vrha polna pričakovanja.

Zdaj je ostala sama. Tesno ji je pri srcu. Morala bi moliti za očeta, pa ji molitev noče iz srca. Tudi življenju bi rada dala smisel in bogatejšo vsebino, pa se čuti tako revno in prazno.

Spodaj so rezko zacvilila vrata. Ana se je zganil«. „Sanjarim," si je poočitala. „In dames so mi pokopali

očeta." Odtrgala se je od peči, ugasnila luč in odšla. Ko je zaprla vrata za seboj, ji je mrzla kljuka pognala srh_po hrbtu. Zazdelo se ji je, da Je vse okrog nje tako mrzlo in trdo, kot to staro železo.

II

Sedmino po Alešu Gašperinu so opravili precej tiho. Dan poprej je Ana poslala deklo Uršo po trgu s košaro pšeničnih hlebcev. Dekla jih je razdelila med trške reveže in jih obenem povabila k maši. Po maši se je zbralo v hiši precej siromakov. Ana jih je pogostila z zajtrkom, tudi nekaj pijače jim je dala, potem so molili za pokojnika in nato je dejala, da jim bo razdelila očetovo obleko.

S L I K A I Z AMERIŠKEGA B A R V N E G A F I L ­M A »BOSONOGA GROFICA« — V O Z A D J U * H U M P H R E Y B O G A R T , K I J E P R R E D D V E ­M A T E D N O M A U M R L . ČLOVEKU J E K A R T E 2 K O G L E D A T I T E G A V E L I K E G A I G R A L C A V T E M T A K O S L A B E M F I L M U

Jšralci nam pišejo Spoštovano uredništvo!

V Vašem listu z dne 21. ja­nuarja sem našla zanimiv i lu­striran članek o moških - pestu­njah.

Rada bi Vam sporočila, da to ni samo posebnost Amerike, am­pak da tudi pri nas na Gorenj­skem dobiš odlične moške pe­stunje. Kadar odpotujem, si vedno priskrbim pestunjo - mo­škega, da mi varuje mojo 8 me­secev staro deklico.

Prilagam Vam zadnji posne­tek mojega otročička in »pestu­nje«, nemara Vam je mogoče priobčiti ta posnetek? Mislim si, da bi bil tudi bralkam Vašega lista všeč. Med redne naročni­ke Vašega lista spadam tudi jaz.

»CESTO P R I K L A N J A N J A « I M A J O V B E R L I N U . B E R L I N S K O LETALIŠČE T E M P E L H O F J E NAMREČ S R E D I M E ­S T A I N L E T A L A , K I S E SPUŠČAJO, L E T I J O N A D LETAL IŠČU NAJBLIŽJO O " 0 T T - " ~ - * . E K A R M E D HIŠAMI , D A SR L J U D J E N A U L I C I S K L A N J A J O .

V zhodno od vas i B re zn i c e p od Sto lom, k jer se je poleg zname­n i t i h bratov Janšev r o d i l pesnik i n f i l o log Jožef 2 e m l j a (1805 do 1843), leži p r i k u p n a vas Dos l o -viče. T u se je 9. f ebruar ja 1871 r o d i l krojaču i n k a j i a r j u eden v o d i l n i h pisate l jev novejše do­be Frančišek Šaleški Finžgar.

Finžgar je pričel p isate l j evat i 1893. V e l i k o je število n jegov ih de l , v k a t e r i h je obogat i l s lo ­v ensk i književni j e z ik s k l e ­n i m i , sočnimi, domač m i bese­dami , s lovensko književnost pa z močnimi realističnimi podo­b a m i iz kmečkega življenja v pre tek los t i . P r a v i b iser m e d n j egov imi d e l i pa je obširno zasnovani , z godov insk i romat i P o d s vobodn im soncem. J e to ena najboljših s l o v ensk 'h l j u d ­s k i h k n j i g i n p r v i i z v i r n i s l o ­v ensk i r o m a n v svetovnem me ­r i l u (preveden v srbohrvaščino, fceščimo i n slovaščino). R o m a n se je našim l judem močno p r i ­l j u b i l i n je doživel številne po ­natise. — P r a v k a k o r d r a m a t s k i (D i v j i lovec, Naša k r i , V e r g a , R a z v a l i n a življenja), se je Finž­gar oddolžil tud i naši m l a d i n s k i književnosti (Student naj bo, Gospod H u d o u r n i k ) . Ce lo tno njegovo de lo pa je bogat p r i ­spevek v zak ladn i co s lovenskega realističnega pripovedništva. G o ­renjsko pokra j ino i n njene l j u d i je op i sa l v živi, domači besedi.

P i san je Finžgarju n i k d a r nI b i l o samo seb i namen, z n j i m je nava ja l l j u d i k lepšemu i n boljšemu življenju. K o t dober poznavalec idilične gorenjske vas i , kmečkega i n de lavskega pro l e tar ia ta , kot spreten pisec l j u d s k i h iger i n pisatel j junaške epopeje P o d svobcd i . im soncem ter po svo j i s k r b i za lepoto s lovenskega knjižnega i z raza je

Z G O R E N J S K E

Finžgar eden p r v i h p r eds tavn i ­k o v našega l judskega p r i pov ed ­ništva.

V Doslovičah je b i l o k o l i 1620 ro jen tud i L u k a K n a f e l j , mecen, k i je večino svojega premože­n j a določil za d !jaško ustanovo (umr l 20. 6. 1671 v G r o s s - R u s s -bachu na Nižjem Avs t r i j skem) . Us tanova , k i je prvotno štela štiri mesta, se je z d o b r i m u -prav l j an j em tako pomnožila, da je štela t i k p r e d p rvo svetovno vojno nad tr ideset mest. K e r je b i l a namenjena d i j akom iz b i v ­še K r a n j s k e , j i h je večina štu­d i r a l a na duna jskem vseučili­šču. Ze lo v e l i k e m u številu k r a n j s k i h s l ovensk ih d i jakov je skoz i dvesto let samo ta us ta ­nova omogočila vlsrtooSolskJ študij.

Naštejemo bežno še nekatere zaslužne može, n a katere je, poleg že naveden ih , v p l i v a l a k raso ta gorenjske pokra j ine pod S to l om i n Begunjščico i n k i so iz kmečkega doma, v k a t e r e m se je večina i z m e d n j i h rod i l a , pones l i s lavospeve gorenjskega ra ja v širni svet.

V Smokuču p r i B r e z n i c i se je r o d i l p isate l j , narodn i delavec i n Prešernov biograf dr . Tomo Z u p a n (1839—1937). Mate j B r e n -ce (1866—1887), pisatel j .in časni­kar , se je r o d i l v H r a i a h p r i Lescah . Dne 29. maja 1850 se Je v Begun jah r o d i l dr . A n t o n J e -gMč, l j ub l j ansk i škof, neustrašen bran i l ec na r odn ih p ra v i c na D u ­na ju i n ustanovi te l j p r v e s l o ­venske g imnaz i je (umr l 2. V I I . 1937), v 2apužah p r i Begun jah zgodov inar Jos ip A p i h (1853 do 1911) i n v R o d i n a h p r i B r e z n i c i , p r i po v edn ik i n d r a m a t i k Janez J a l e n (rojen 26. maja 1891), k i pr ipada mlajšemu p isate l j ske­m u rodu .

9

33. Grad Kolovec je kraljeval napol pota med Kamnikom in Brdom. Njegov lastnik grof Ilohenvvart je zbežal pred Francozi in prepustil posestva oskrbnika Štefanu Poljaku. Ta je bil mlad mož, komaj 28 let star. Pravijo, da nove meti« dobro pometajo in za mladega Štefana je ta pregovor gotovo veljal. Na gradu la posestvih je imel tak red, kot ga ai bile nikoli poprej.

Ko pa so se razpasle tatvine, za kater« so dolžili rokovnjače, je Poljak razpisal nagrado na rokovnjaške glave, katere, že

34. Da mu je za to predrznost še tisto noč izginil iz hleva najboljši konj, se je kmalu zvedele in ljudje so se mu sme­jali: «Kaj pa se gre z bikom bost!«

Poljaku je bilo že skoraj žal, da se je tako vrgel v odkrit boj z rokovnjači — ne, da bi se jih bal, po sredi je bila druga stvar: ženil se je namreč. Zagledal se je v Reziko, lepo hčer kamniškega sodnika Gavriča. Zadnjo nedeljo so ju že vrgli z lece. V takih prilikah se je bilo pa le nekoliko nerodno pretepati z rokovnjači. Toda zdaj se temu odtegniti ni več mogel alti želel.

35. Tako je bilo razpoloženje na gradu, ko je Blaž prinesel novico o rokovnja-čih. Mozol je govoril precej zmedeno, to­da ko je omenil brdskega pisarja, je Po­ljak razburjen skočil na noge. Blaž mu je moral ponoviti vse še enkrat, vendar vedel ni več, kar je že povedal.

Pijančku so se kar usta raztegnila, ko mu je oskrbnik dal precejšen obrok raz­pisanega denarja, ostalo pa mu obljubil, ko se bo stvar dobro iztekla.

38. Štefan je takoj velel osedlati konja in zdrvel na Brdo. Ko je prišel v pisarn« k doktorju Burgerju, je takoj sprožil za­devo, zaradi katere je prišel. Ko m l začne pripovedovati o njegovem pisarja, je Burger sunkoma vstal s stola in odprl vrata v sosednjo pisarno. Soba, v kateri je še pred nekaj trenutki sedel pisar Rak, je bila prazna. Crnilo, ki se še ai po­sušilo, je pričalo, da je moral biti neki« le pred kratkim tu.