glasilo mp št.18
DESCRIPTION
Glasilo MP št.18TRANSCRIPT
Razpis kadrovskih štipendij
Utrinki ob 6. občinskem prazniku
Začetek šolskega leta
Rekreacija 2005
Novo gasilsko vozilo PGD Globodol
september�005 št.1�
april 2004
� september 2005
Ž u p a n o v a b e s e d a
Poročilo s 24. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč
Drugi popravek pa je na postavki – sofinanciranje priprave projektov kanalizacije in vodooskrbe, da bi lahko kandidirali za sredstva iz kohezijskih skladov.
Ti dve postavki sta glavna razloga za rebalans proračuna. Pri tem pa je bilo potrebno poiskati finančne vire za izvedbo teh novih investicij oz. popraviti višino nekaterih postavk med odhodki proračuna, glede na njihovo predvideno realizacijo. Z dodatno prerazporeditvijo sredstev za gasilski
avto PGD–ju Globodol in prerazporeditvijo dodatnih sredstev za rekonstrukcijo ceste Veliki Kal je bil predlagani odlok o rebalansu proračuna Občine Mirna Peč za leto 2005 sprejet.
Sprejet je bil tudi odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave – medobčinskega inšpektorata in redarstva in Odlok o ustanovitvi javnega podjetja CEROD, d.o.o..
Svetniki so sprejeli tudi cenik zakupnin za kmetijska zemljišča za leto 2005. Potrebno ga je bilo
sprejeti zaradi prekinitve obstoječih dolgoročnih pogodb med našimi občani in Skladom kmetijskih zemljišč. Ta zemljišča so bila prenesena na občino, sprejetje cenika pa je pravna podlaga za sklepanje zakupnih pogodb med občani, ki izkažejo interes za nadaljnji zakup, in Občino Mirna Peč.
Svetniki so tudi pozvali občinsko upravo, da se DRSCju pošlje dopis za nadaljevanje sanacije lokalne ceste Trebnje – Novo mesto.
Irena Mežan, občinska uprava
Predlagatelj rebalansa proračuna Občine Mirna Peč za leto 2005, župan Zvone Lah, je pojasnil, da je rebelans bilo potrebno pripraviti, zaradi nove postavke na proračunski postavki, dejavnosti na prostorskem načrtovanju in razvoju. Potrebno je bilo dodati novo postavko, in sicer – izdelava lokacijskega načrta za industrijsko cono Dolenja vas. Pokazalo se je, da se bodo ob izkopu za avtocesto pojavljali veliki viški materiala, s katerimi bi bilo smiselno zasipati vrtače v bodoči industrijski coni, vendar mora biti izdelan lokacijski načrt. Smiselna je tudi sočasna izgradnja infrastrukture in komunalno opremljanje zemljišč.
Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, obcina.mirnapec@siol.net, TRR 013700100015628.Tel: (07) 30 78 706, faks: (07) 30 78 707. Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006392/2002). Za vsebino odgovarja: Zvone Lah, župan; uredniški odbor: Polde Pungerčar, Janja Vovko, Polona Lužar in zunanji sodelavci. Lektorirala: Tadeja Resman Špes. Oblikovanje in grafična priprava: Špes grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarstvo Opara. Naklada: 800 izvodov.
V prejšnjem glasilu sem zapisal, da bodo prostori lekarne in ureditev okolice končani že v mesecu juniju. Dvorišče je bilo vsaj delno urejeno, zataknilo pa se je pri prostorih lekarne. Investitor Hygia d.d. Novo mesto pripravlja prostore, ki bodo primerne velikosti za samostojno lekarno, za katero pa so se v času izgradnje spremenili normativi velikosti posameznih notranjih prostorov. Če želi investitor pridobiti za obratovanje potrebno dovoljenje pristojnega ministrstva, mora zgraditi prostore po novih predpisih, to pa je povzročilo zastoj pri gradnji. Prav tako je bila dogovorjena postavitev prosto stoječega bankomata v
avli pred vhodom v dvorano. Po krajah bankomatov se je varnostna služba banke odločila, da mora biti bankomat zavarovan v samostojnem prostoru take velikosti, da ga v avli nikakor ni primerno postaviti. Po dolgotrajnem dogovarjanju je določeno, da se bankomat postavi na dvorišče pod nadstrešek. Občina je pripravila podstavek in potrebne priključke, čeprav to ni naša naloga, samo da bo bankomat čimprej spet postavljen. Začetek obratovanja ne bom napovedoval. Gradbena dela naj bi bila končana do konca oktobra. Investitor pa mora pred otvoritvijo pridobiti še kar nekaj dovoljenj.
Izgradnja avtoceste se končno
bliža tudi naši občini. Lokacijski načrt bo predstavljen na občini v začetku oktobra. V roku enega meseca bo možno podati pripombe. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, katere so bodo udeležili načrtovalci in izdelovalci lokacijskega načrta in projektanti. O začetku javne razgrnitve, kot tudi o javni obravnavi boste pravočasno obveščeni.
Tak poseg v prostor, predvsem pa sama gradnja lahko povzroči veliko nezadovoljstva, zato bi želeli tudi z vašo pomočjo čim več nevšečnosti predvideti in pravočasno odpraviti.
Obeta se nam burna jesen kot uvod v prihodnje leto, ko naj bi se izgradnja avtoceste že pričela.
ŽupanZvone Lah
september 2005 �
Prevoz osnovnošolskih otrok
Prve septembrske dni je bilo s strani staršev postavljenih veliko vprašanj glede prevoza osnovnošolskih otrok, zato podajamo kratko pojasnilo o pravici učencev do brezplačnega prevoza in o postopku organizacije letega.
Zakon o osnovni šoli v svojem 56. členu določa, da imajo učenci pravico do brezplačnega prevoza, če je njihovo prebivališče oddaljeno od osnovne šole več kot štiri kilometre. Ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole pa imajo učenci pravico do brezplačnega prevoza v prvem razredu, v ostalih razredih pa le, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Otroci s posebnimi potrebami pa imajo pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost prebivališča od osnovne šole tudi v primeru, da je tako določeno v odločbi o usmeritvi.
O načinu prevoza se v skladu s 56. členom zakona o osnovni šoli osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo. Lokalna skupnost mora namreč v skladu z 82. členom zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zagotavljati sredstva za prevoze učencev osnovne šole.
Za učence Osnovne šole Mirna Peč, katerih oddaljenost prebivališča od osnovne šole je več kot 4 kilometre in katerih varnost na poti v šolo je po mnenju sveta za preventivo ogrožena, je organiziran avtobusni prevoz, ki ga izvaja prevoznik Integral voznik d.o.o.. Obseg prevozov pa mora osnovna šola v posameznem šolskem letu uskladiti z občino, pri čemer se upoštevajo potrebe šole in racionalna organizacija prevozov. Običajno se leto stori pred začetkom šolskega leta, v posameznih primerih pa je leto možno šele v mesecu septembru, ko je znano dejansko število vozačev na posameznih relacijah in dokončni urnik pouka (izbirni predmeti, dodatni in dopolnilni pouk).
Tako je morala osnovna šola tudi letošnje leto ob začetku šolskega leta oblikovati začasni urnik prevozov, ob pridobitvi vseh podatkov za racionalno organizacijo prevozov pa je bil oblikovan dokončni urnik prevozov. Upamo, da so z obstoječo organizacijo prevozov pokrite vse potrebe učencev vozačev.
Nataša RUPNIK, občinska uprava
Štipendije bodo podeljene za celotno dobo šolanja po izobraževalnem programu. Štipendista izbere delodajalec, ki mu zagotavlja po uspešno končanem šolanju tudi ustrezno delovno mesto. Za razpisane štipendije lahko kandidirajo dijaki in študentje iz vseh občin in ne le iz občin, v katerih je sedež delodajalca razpisane štipendije.
KOTIČEK ZA PODJETNIŠTVO IN REGIONALNI RAZVOJ
Podjetniški center Novo mesto d.o.o., kot štipenditor, v sodelovanju z delodajalci, lokalnimi skupnostmi in Agencijo RS za regionalni razvoj
objavlja
razpis štipendij Štipendijske sheme za Dolenjsko v letu
2005
Podjetniški center Novo mesto d.o.o. objavlja
ponovni poziv delodajalcem
za zbiranje vlog – potreb za razpis štipendij
Štipendijske sheme za Dolenjsko v letu 2005
ki imajo sedeže v občinah Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna Peč, Osilnica, Semič, Sodražica, Šentjernej, Škocjan, Trebnje in Žužemberk. Namen poziva je ugotoviti kadrovske potrebe delodajalcev, za katere bomo razpisali štipendije in šolnine iz štipendijske sheme. V primeru izkazanih potreb delodajalcev, ki jih ni mogoče kriti na trgu dela, bo lahko podeljenih še 36 štipendij. Delodajalec zagotovi 50 % zneska štipendije za celotno dobo šolanja, delovno mesto štipendistu po končanem šolanju in izbere štipendista. Vse ostalo opravi zanj Podjetniški center Novo mesto s pomočjo lokalnih skupnosti in Agencije RS za regionalni razvoj.
Ponovni razpis štipendij bo objavljen po uskladitvi kadrovskih potreb delodajalcev z možnostmi ŠSD konec oktobra 2005.
Celotno besedilo javnega poziva delodajalcem in javnega razpisa štipendij Štipendijske sheme za Dolenjsko ter prijavni obrazci so objavljeni na spletni strani www.pcnm.si/stipendijskashema/. Vloge morajo prispeti najpozneje do srede, 05.10.2005 do 14. ure na naslov: Podjetniški center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto oz. morajo biti s tem datumom priporočeno oddane na pošti. Oddane morajo biti v zaprti ovojnici, pravilno naslovljene in označene, na hrbtni strani pa mora biti izpisan poln naslov pošiljatelja.
Dodatne informacije dobite na Podjetniškem centru Novo mesto d.o.o. pri Darji Gazvoda ali Miljani Surudžić na tel. št. 07 33 72 980 in na enaslovu: podjetniski.center.nm@siol.net.
april 2004
� september 2005
Svetovalno središče Novo mesto obvešča, da so izšli naslednji razpisi:
1. Razpis za vpis odraslih v nižje in srednje poklicne, srednje tehniške in druge strokovne šole ter gimnazije, za vpis v ljudske univerze za šol. Leto 2005/06.
2. Razpis kadrovskih štipendij za delovanje na področju športa (za
študente 3., 4. letnika in absolvente Fakultete za šport).
3. Javni natečaj za podelitev kadrovskih štipendij Vlade RS na področju javne uprave za študij v tujini.
4. Javni natečaj za podelitev 80 kadrovskih štipendij Vlade RS.
5. Razpis za dodelitev štipendij za pedagoške poklice.
Dodatne informacije, prijavni obrazec oz. vloge za prijave na omenjene razpise ter razpisno dokumentacijo v zvezi z razpisi lahko dobite v Svetovalnem
središču Novo mesto, Novi trg 5, Novo mesto. Pomagamo vam tudi glede vpisa v formalno izobraževanje. Pokličete lahko na številki 07 393 45 52 in 031 701 191 ali pa se v središču oglasite osebno, vsak delavnik, med 8. in 16. uro, ob sredah med 8. in 18. uro.
S pomočjo Evropskih strukturnih skladov pa smo za osebno svetovanje v Trebnjem, v Knjižnici Pavla Golie (ponedeljek, od 14. do 18. ure) in v Žužemberku, v prostorih Občine Žužemberk (sreda, od 13. do 16.30. ure).
Padla najstarejša lipa v občiniTudi na straneh občinskega glasila smo že pisali o eni najstarejših in največjih podružničnih cerkvic v Občini Mirna Peč, to je cerkev Marijinega vnebovzetja v Hmeljčiču, ki leži na nadmorski višini 320 m in njeni par stoletij stari lipi.
Starejši ljudje pravijo, da je vas dobila ime po hmelju, ki ga je tukaj gojil graščak Cojz. Pisni viri pa jo omenjajo že leta 1290, ko je stiški samostan tukaj kupil štiri kmetije.
Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila zidana v 18. stoletju na temeljih stare srednjeveške cerkve iz leta 1575. Prizidano ima tudi kapelo z oltarjem sv. Janeza evangelista. Pod cerkvijo pa sta dve vinski kleti. Prav na dan Janeza evangelista je v Hmeljčiču že od zdavnaj običaj, da so na Šentjanževo, to je 27. decembra, blagoslavljali vino pri oltarju sv. Janeza in imeli mašo za sosesko. V Hmeljčič je prihajalo veliko romarjev tudi s hrvaške strani. V prejšnjem stoletju so za nekaj časa ta blagoslov opustili, ker se je začelo pojavljati pijančevanje in pretepi. Zadnja leta pa sta Turistično društvo Mirna Peč in društvo vinogradnikov ta običaj ponovno obudila.
Ob cerkvi pa je do začetka letošnjega julija rasla večstoletna lipa, na kateri so včasih ob žegnanjih godli godci na rogove. Žal te znamenite slovenske lepotice, katere obseg je objelo lahko 7 ljudi skupaj, ni več. S svojo starostjo in votlo notranjostjo
ni mogla več kljubovati neurjem, ki so letos že kar nekajkrat divjala tudi po mirnopeški občini. Prav slednje v juliju pa je bilo usodno tudi za hmeljčarsko lipo, saj ji je močan veter iztrgal korenine iz zemlje ter jo podrl na tla, da se je njeno votlo deblo, ki je imelo dva vrhova, prelomilo. V njeni notranjosti so zavetje in domovanje našle številne živali od ptic in polhov do čebel. Vaščani pravijo, da bi jo morali že prej zaščititi, prav tako je prepotrebne obnove in zaščite potrebna znamenita cerkev z odprto lopo, v kateri sta zidan oltar in zidana prižnica. Želijo si, da bi prišli strokovnjaki iz Zavoda za naravno in kulturno dediš
čino in izmerili obseg podrte lipe in ji prešteli preštevilne letnice njenega mehkega lesa. Tudi lesena mežnarija ob cerkvi kaže kaj klavrno podobo nekdanjih časov, saj streha pod težo let ne služi več svojemu namenu.
Kaj bo z našo naravno in kulturno dediščino v prihodnje, če državne institucije za njeno obnovo in ohranitev ne bodo pokazale niti zanimanja, kaj šele denarja? Ali tudi tako staro in znamenito cerkvico s freskami čaka podobna usoda kot njeno večstoletno sosedo lipo? Ali bomo dopustili, da se bo sčasoma podrla sama vase in bo tako izginil z obličja zemlje še en kulturni spomenik slovenske dediščine?
Ljuba SUKOVIČ
september 2005 5
Nov kos asfaltira ne cesteVaš ča ni iz rod ne va si ce pe sni ka To ne ta Pavč ka iz Šent ju ri ja pri Mir ni Pe či so v so bo to, 9. ju li ja, poz no po pold ne pre da li v upo ra bo 400 m do go in 2,5 m ši ro ko as fal ti ra no ce sto.
Do ma či ni Šent ju ri ju pra vi jo Šentjur je. Vas je do bi la ime po za vet ni ku sv. Ju ri ju v tam kajšnji po druž nični cerkvi, ki je v li sti nah ome nje na že le ta 1575 in le ži na nad mor ski vi ši ni 290 m na le vi stra ni Ig man ce in nad hi tro ce sto Ljub lja na – Za greb. Za Šent jur ce je zna čil no, da zna jo sku paj po pri je ti za de lo, ta ko so s skup ni mi moč mi ob no vi li tu di cer kev. Do mači je v va si so skrb no ure je ne, za to ni čud no, da so spet sto pi li sku paj in ob po mo či ob či ne utr di li in na to as fal ti
ra li ce sto, ki za vas jo pe lje do pr vih zi da nic v Šent jur ski go ri. In ve sti ci ja jih je sta la do brih pet in pol mi li jo na to lar jev, od ka te rih so 60 od stot kov pris pe va li vaš ča ni, 40 pa Obči na Mir na Peč. Pred sed nik grad be ne ga od bo ra Jo že Mar kelj je na go vo ril navzo če so vaš ča ne in se jim zah va lil za de nar no in de lov no po moč, da se bodo zdaj lah ko vo zi li po bolj ši ce sti, za ka te ro bo tre ba manj vzdr že va nja. Na har mo ni ko je so se dom dve me lo di ji zai gral mla di Bošt jan, na to pa jih je v
krat kem na go vo ru žu pan Zvo ne Lah sez na nil s po te kom de jav no sti za prihod njo po dob no slo ve snost, saj že zbi ra jo do vo lje nja za no vi vo do vod, ki naj bi ga do kon ča li še le tos, saj ima jo se daj vo do na pe lja no iz last nega za jet ja. Po slo ve snem pre re zu traku, so se s Ko so vim za prav ljivč kom in vpre že nim pa rom konj za pe lja li po na no vo as fal ti ra ni ce sti, v va si pa so po tem pri pra vi li še dru žab no sre ča nje vaš ča nov.
Lju ba SUKOVIČ
Tra di cio nal ne ga ko šar kar ske ga turnir ja trojk v Jab la nu se je le tos ude le žilo 10 mir no peš kih ekip. Tra di ci ji le tos ni sle di lo vre me, saj je bi lo pre te kla leta pe klen sko vro če, le tos pa iz jemno hlad no za ta let ni čas, kar tek mo valcev ni mo ti lo, gle dal ci in na vi ja či pa so se ma lo bolj sti ska li. Tek mo va nje je po te ka lo v dveh pred tek mo val nih sku pi nah, iz ka te rih so pr vo in drugouvrš če ni eki pi navz križ no tvo ri le pol fi nal ne pa re.
Re zul ta ti:1. FUM (Lu žar, Av sec, Krevs)2. PIONIRČKI (Go renc, Udovč, Jarc)3. TUPMR (Kra mar, Kup lje nik, Volč
jak)4. AND 1 (Ja klič, Špo lar, Ja klič)
Tu di le tos je bil or ga ni za cij sko šport ni del v do me ni ŠRD Mir na Peč, da pa tek mo val ci in gle dal ci ni so de hi dri ra li je po skr bel go sti telj PGD Jab lan. Hva la so de lu jo čim in vab lje ni na tur nir trojk Jab lan 2006.
Dam jan ZUPANČIČ
Ko šar kar ski tur nir trojk v Jab la nu
april 2004
� september 2005
Košnja in deveti pohod preko HmeljnikaZ otroško veselico so se 17. junija po uvodnem košarkarskem turnirju nadaljevale prireditve v okviru praznovanja šestega praznika Občine Mirna Peč. V soboto, 18. junija ob svitu pa so se na travnik pod vasjo Češence s kosami in brusi, pod okriljem Društva upokojencev in v sodelovanju z ostalimi društvi, podali kosci.
Za dve desetini koscev, zagretih društvenikov, na čelu z županom Zvonetom Lahom, se je travnika lotilo ob 5. uri zjutraj. Za »pomagače«, bolj v narekovajih kot zares, je v goste povabil tudi bližnje župane. Vabilu se je odzval župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk – s harmoniko, za koso pa sta poprijela tudi minister za šolstvo in šport Milan Zver in predsednik trebanjske civilne iniciative Jože Vencelj. Precej velik »Matetov«
Ob 8. uri zjutraj pa so se pred okrepčevalnico Na klančku zbrali pohodniki, ki so se podali na 9. tradicionalni pohod preko Hmeljnika, ki ga že vsa leta pripravlja Turistično društvo Mirna Peč. Za opis zelo zanimive poti in za predstavitev vseh zgodovinskih, arheoloških, kulturnih in naravnih znamenitosti so izdali lično zloženko z vsemi potrebnimi zemljepisnimi in zgodovinskimi podatki. Hmeljniškega pohoda so se udeležili tudi gostje – kurenti iz Ptuja, tokrat brez svoje značilne oprave. Med potjo so pohodnikom pri gradu Hmeljnik pripravili malico, prav tako pa so jih na koncu, letos malo skrajšane poti, pri Poljanah čakali člani domače lovske družine s pravim lovskim golažem.
Praznovanje praznika Občine Mir
Ob 8. uri zjutraj pa so se pred okrepčevalnico Na klančku zbrali pohodniki, ki so se podali na 9. tradicionalni pohod preko Hmeljnika, ki ga že vsa leta pripravlja Turistično društvo Mirna Peč. Za opis zelo zanimive poti in za predstavitev vseh zgodovinskih, arheoloških, kulturnih in naravnih znamenitosti so izdali lično zloženko z vsemi potrebnimi zemljepisnimi in zgodovinskimi podatki. Hmeljniškega pohoda so se udeležili tudi gostje – kurenti iz Ptuja, tokrat brez svoje značilne oprave. Med potjo so pohodnikom pri gradu Hmeljnik pripravili malico, prav tako pa so jih na koncu, letos malo skrajšane poti, pri Poljanah čakali člani domače lovske družine s pravim lovskim golažem.
Praznovanje praznika Občine Mir
na Peč se je nadaljevalo s popoldanskim gasilskim tekmovanjem za pokal Mirne Peči in veselico, s sobotnim pohodom konjenice po vseh občinskih vaseh in furmanskim praznikom, vrhunec pa je doseglo v torek zvečer z osrednjo prireditvijo ob 6. občinskem prazniku, kulturnim programom in pogostitvijo.
Ljuba SUKOVIČ
travnik, po bregu poraščen tudi z mladim robidovjem, je padel pod zamahi kos v slabi uri. Med kosci je ritem zamahov orodja, ki vse bolj izginja iz kmečkega vsakdana, držala tudi edina ženska – Papeževa mama iz Jablana, ki se je košnje udeležila že tretjič. Za pravo kmečko malico: z ocvirki zabeljene ajdove žgance in kislo zelje, za priboljšek pa še flancate in kavo, sta poskrbeli gospodinji iz Češenc, koscem pa je šla dobro v slast.
september 2005 7
ce ne iz kuš nje in spo mi ne ter dalj ši pris pe vek o mir no peš ki fur ma ri ji ste si lah ko og le da li v od da ji Živ lje nje je le po, ki je bi la na spo re du Va še ga kana la no vo meš ke te le vi zi je.
Lju ba SUKOVIČ
Ena na jod mev nej ših pri re di tev, ki so po te ka le v ok vi ru ob čin ske ga praz nika, je bi la fur man ska ne de lja, ki jo je v ne de ljo, 19. ju ni ja po pold ne pri pra vi lo Ko nje rej sko druš tvo treh do lin.
Že do pold ne, po dru gi ma ši je za uvod v po pol dan sko fur ma ri jo sko zi Mir no Peč kre ni lo 28 mir no peš kih in šent jer nej skih ko nje ni kov. Ob dveh po pold ne pa so v so de lo va nju z os ta li mi druš tvi na trav ni ku pod Če šen ca mi pri ka za li na kla da nje se na na loj tr nik. Da bi si šte vil na mno ži ca obi sko val cev laž je pred stav lja la po veza nost člo ve ka in ko nja, do še ne kaj de set le tij na zaj in zdaj, so na lo ži li in vpre gli de vet raz lič nih voz. Poleg že ome nje ne ga vo za s se nom še na klada nje hlo dov na »štarc«; sle di la je vpre ga s »tru go« za pre voz raz lič ne ga grad be nega ma te ria la; po ka za li so »laj to« za pre voz gnoj ni ce na trav ni ke; za pre voz gno ja na nji ve in kme tij skih pridel kov do mov je bil gnoj ni koš; za pre voz pra ši čev in dru gih manjših ži va li so upo rab lja li kur nik, za se no, ste ljo in tu di za lju di so upo ra bi li lojtr ni ce in pla to nar je, ka mor so lah ko na lo ži li tu di plu ge, bra ne in os ta lo kme tij sko orod je. Se ve da pa so za
pre voz lju di ob slo ve snej ših pri lož nostih, kot so bi le: po ro ke, bir me, ro manja, po to va nja in dru ge pri lož no sti, upo rab lja li še za prav ljivč ke, po zi mi pa sa ni. Vmes so svo jo de jav nost, spret no sti in spo sob no sti pred sta vi li čla ni Ko nje niš ke ga šport ne ga cen tra iz Češ če va si, ki so upri zo ri li uče nje ja ha nja in pre ska ko va nje ovir. Ze lo za ni miv za obi sko val ce pa je bil tu di pri kaz pod ko va nja ko nja, s ka te rim se lju bi telj sko uk var ja član druš tva Mar jan Bre zo var iz Hmelj či ča, so dobno pod kov sko obrt pa je pred sta vil ko vač Leg vart iz Ko čev ja.
Za ko nec po pold ne va so z vse mi na lo že ni mi vo zo vi in ko nje ni ki, vsega sku paj je bi lo v po vor ki 65 is krih konj, kre ni li sko zi sre diš če Mir ne Peči, kjer so se do ma či ni in gost je ob po gle du na po vor ko naj raz lič nej ših voz in to vo rov vr ni li ne kaj de set le tij na zaj. Zna no je, da so v prejš njih stolet jih z voz mi spe lja li z Do lenj ske v Ljub lja no in še na prej ve li ko drv, le sa, krom pir ja, pše ni ce, sad ja, vi na in medu. Le ne kaj nek da njih »fur ma nov«, ki so, v ne ta ko dalj ni pre te klo sti to po če li, še ve, ka ko na por no je bi lo to de lo, ta ko za lju di kot za ži va li. To sta bi la med dru gi mi tu di: To ne STRAJNAR iz Go re nje ga Glo bo do la in Jo že ŽAGAR iz Jelš. Nju ne dra go
Fur manska ne de lja v Mir ni Pe či
april 2004
� september 2005
Navzoče goste, župana Občine Dolenjske Toplice, predstavnika občin Šentjernej in Novo mesto ter ostale občane je najprej nagovoril in jim vsem zaželel lep večer ter prijetno praznovanje župan Zvone Lah, ki jim je na kratko predstavil nadaljnji program razvoja občine. Na slovesni prireditvi, za katero so pod vodstvom znane kulturne delavke Lojzke Krevs in pomočnice ravnatelja osnovne šole Mojce Lužar kulturni program pripravili učenci osnovne šole in člani društev, letos niso podelili občinskih priznanj. V priložnostnem kulturnem programu, ki ga je vodila Špela Zaletel, so nastopili: recitatorji in pevci domače osnovne šole, moška pevska skupina Rožmarin, mladinski mešani pevski zbor in mirnopeški harmonikarji. Rdeča nit večera so bili: ljubezen,
Kolesarjenje
Mirnopeška pentlja 2005 ŠRD Mirna Peč je tudi letos v po
častitev dneva državnosti in ob občinskem prazniku organiziral rekreativno kolesarsko prireditev poimenovano Mirnopeška pentlja 2005. Letošnjega kolesarjenja se je vročo ju
prijateljstvo in mir. Po končani slovesnosti so se krajani in gostje pred Domom kulture zadržali še na pogostitvi, ki so jo pripravile članice Društva podeželskih žena, izredno dober cviček in druga visoko kakovostna vina pa so postregli mirnopeški vinogradniki. Ob lično obnovljeni društveni hišici so pevci Rožmarina zapeli še nekaj ljudskih pesmi, druženje Mirnopečanov pa se je nadaljevalo do večernih ur. V prihodnjih dneh se je zvrstilo še kar nekaj zanimivih športnorekreativnih in zabavnih prireditev, v osnovni šoli pa so slovesno zaključili šolsko leto, v Globodolu je potekal nogometni turnir, ki se je končal z vrtno veselico, navdušeni kolesarji pa so pedale poganjali na mirnopeški pentlji. Praznovanje se je zaključilo z ribiškim tekmovanjem in razstavo rib. Ljuba SUKOVIČ
Osrednja slovesnost ob praznovanju 6. praznika Občine Mirna Peč
V torek, 21. 6. 2005 so se Mirnopečani v kar velikem številu zbrali v Domu kulture, kjer je potekala osrednja slovesnost ob 6. občinskem prazniku.
september 2005 �
Kolesarjenje
Mirnopeška pentlja 2005 nijsko soboto udeležilo preko 30 kolesarjev. Trasa kolesarjenja tradicionalno poteka preko vseh treh
mirnopeških dol in (dolina Igmance, dolina Temenice in Globodolska dolina), obiskali pa smo še sosednjo občino Žužemberk. Kolesarjenje je potekalo v sproščenem vzdušju in brez nesreč in poškodb. Za okrepčilo je med potjo poskrbel ŠRD, tik pred ciljem pa izdatno še PGD Globodol, vse to z po
kroviteljstvom Občine Mirna Peč. Trasa v dolžini 40 km je primerna za vse rekreativne kolesarje, glede na zmožnosti pa jo lahko krajšate ali podaljšujete, na voljo pa vam je preko cele sezone. »Vsi na kolo, za zdravo telo.«
Damjan ZUPANČIČ
Peti nogometni turnir v GlobodoluV soboto, 25. junija 2005, je v Globodolu potekal že 5. tradicionalni turnir v malem nogometu v okviru občinskega praznika Občine Mirna Peč. Nastopilo je osem (8) ekip, ki so zastopale posamezne občinske regije.
Tekmovanje se je pričelo ob 11.00 uri in je potekalo v dveh kvalifikacijskih skupinah, od koder so napredovali po dve ekipi v četrtfinale. Zaključek turnirja je sledil po končani finalni tekmi s podelitvijo nagrad najboljšim ekipam nekaj po 19.00 uri. Praktične nagrade in pokal za prvo mesto si je zasluženo prislužila ekipa iz Mirne Peči imenovana Old Boysi, ki je imela v svojih vrstah tudi nekdanjega slovenskega nogometnega reprezentanta Gorazda Plevnika. Za drugo mesto so nagrade prevzeli člani domače nogometne ekipe ŠTD Globodol ter za tretje mesto člani nogometne ekipe Karteljevo. Praktične nagrade ter pokale so tekmovalci prejeli iz rok župana Občine Mirna Peč gospoda Zvoneta Laha ter Cvičkove princese gospodične Anite
Hrastar. Obema se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo za njuno udejstvovanje.
Sama izvedba tekmovanja je potekala nemoteno. Za to je poskrbel vodja tekmovanja gospod Bojan Jaklič, ki se je odzval na povabilo ŠTD Globodol, da poskrbi za tekmovalno shemo turnirja. Seveda mu je bilo ob pomoči članov ŠTD Globodola v sodelovanju s člani PGD Globodola, ki so poskrbe
li za gostinstvo, še toliko lažje. Ob tej priložnosti bi se še enkrat ra
di zahvalili vsem sponzorjem in donatorjem, kateri ste s svojimi prispevki omogočili izvedbo 5. nogometnega turnirja v Globodolu.
Hvala vam!Matjaž Berus
Ribiško tekmovanje in razstava ribRibiško tekmovanje in razstava rib sta bila še zadnji dejanji v okviru številnih prireditev, ki so jih pripravili v Občini Mirna Peč za občinski praznik. Tekmovanje ribičev za pokal občine ob reki Temenici sta pripravila Ribiška družina Novo mesto in pododbor Temenica.
Tekmovanja se je udeležilo 21 ribičev, ki so lovili na skupno ujeto dolžino rib. Na bregove Temenice so povabili tudi župane sosednjih občin, vabilu so se odzvali: domači Zvone Lah, novomeški podžupan Miloš Dular in topliški Franc Vovk. Največjo »dolžino« ulovljenih rib je imel Gregor Cesar, ki so mu skupaj dale 3,68 m in je zato prejel tudi prehodni pokal. Naslov absolutnega zmagovalca pa je pripadal Francu Bevcu iz pododbora Kronovo, ki je kot gost nalovil za skoraj 7 m rib. Edina predstavnica nežnejšega spola med ribiči je bila domačinka Nežka Režek, ki je zasedla sedmo mesto. Skupna dolžina vseh na tekmovanju ulovljenih
(nadaljevanje na 12. strani)
10 september 2005
september 2005 11
april 2004
1� september 2005
rib je znašala dobrih 30 m. Pripravili so še razstavo trofejnih rib, ki so bile kdaj koli ujete v Temenici ter praktični prikaz muharjenja. Za popestritev dneva so si ogledali malo Patetovo
elektrarno ob Temenici v Ivanji vasi. Patetovi so ribičem gostoljubno odstopili tudi prostor za prireditev tekmovanja, za razstavo in za srečanje vseh ribičev, ki se je nadaljevalo ob pripravljenih ribjih dobrotah ter ob zvokih mirnopeških harmonikarjev. Tekmovanje je že postalo tradicionalna prireditev v okviru vsakoletnega občinskega praznika.
Ljuba SUKOVIČ
Peti nogometni turnir na Velikem Kalu
Športno rekreacijsko društvo Veliki Kal – Orkljevec je v soboto 20. avgusta 2005, organiziralo 5. tradicionalni nogometni turnir. Za pokal Velikega Kala se je turnirja udeležilo 8 ekip. Slabo vreme je zaključek turnirja prestavilo na nedeljo, 4. 9. 2005. Zmagala je ekipa Avtoservis Parkelj, drugo mesto je zasedla ekipa veteranov iz Mirne Peči, na tretje mesto pa so se prebili domači nogometaši iz ŠRD Veliki Kal – Orkljevec.
Razglasitvi rezultatov turnirja je sledilo zabavno druženje v pozne večerne ure.
Druženje preko rekreacije je v našem okolju pribljubljena dejavnost, kar dokazuje sorazmerno moderno urejeno
vaško igrišče, ki je rezultat prizadevanj vaščanov Velikega Kala in Orkljevca. ŠRD Veliki Kal – Orkljevec ima pri ureditvi igrišča in njegove okolice zastavljenih še kar
precej načrtov.Vabljeni naslednje
leto!Upravni odbor ŠRD
Veliki Kal – Orkljevec
Tekma med domačini in PGD Štatemberk.
Gasilska slika po podelitvi pokalov. Predstavniki prvih treh ekip.
Turnir trojk - MIRNA PEČ OPEN 2005Ljubitelji košarke smo s pomočjo ŠRD Mirna Peč izpeljali drugi turnir trojk, ki je potekal na sončno oblačno in nevihtno soboto, 3. 9. 2005.
Namen turnirja je bil zbrati sredstva za postavitev dodatne razsvetljave na šolskem igrišču.
Na turnir se je prijavilo 8 ekip. Igralci so dobili spominske majice, sodnika sta opravila žreb, nato pa so se začeli boji.
Najbolje se je odrezala ekipa Belokranjci, ki je prišla, ne boste verjeli,
iz Metlike. Drugi so bili Žaboni iz Žabje vasi, tretja po vrsti je bila ekipa Elan, katera je bila sestavljena tudi iz dveh Mirnopečanov.
Med turnirjem pa je potekalo tudi tekmovanje v metanju trojk. Prijavljenih je bilo 13 tekmovalcev, zmagal pa je domačin Jaka Potočar.
Ker so se proti večeru začeli zbirati
september 2005 1�
čedalje bolj črni oblaki, smo tekmi za tretje in prvo mesto odigrali hkrati, da nas ne bi ujel dež. Po končanem tekmovanju je bilo na vrsti še zabijanje žoge v koš. V tem delu pa je bil prepričljiv zmagovalec član ekipe Belokranjci, saj ni imel dostojne konkurence.
Glede na to, da smo naredili turnir za javno dobro, bi lahko na prireditev prišlo nekoliko več gledalcev – obiskovalcev (cca 10), še posebno ker smo pripravili ogled nogometne tekme Slovenija: Norveška. Sponzorji turnirja so bili: Gostilna Novljan, Primož Novljan (Nobel servis d.o.o), LUBCON, Kovinska galanterija Miklič, Marko Kupljenik (BrikPlastika), Telekom, Simobil, Saje Gustl s.p. (kovinarstvo), Mega foto (Šentjernej), … Hvala vsem.
Uroš AVSEC
ŠRD zamenjal dotrajane košarkar-ske table na igrišču OŠ Mirna PečLanskega avgusta je bil v organizaciji ŠRD Mirna Peč izpeljan 1. košarkarski turnir trojk Mirna Peč open, katerega namen je bil, poleg rekreacije in druženja zbrati tudi finančna sredstva za nakup dveh košarkarskih tabel z obročema za šolsko igrišče.
septembra organizirali 2. košarkarski turnir trojk. K sodelovanju za realizacijo predvidenih investicij pa vabimo nove sponzorje in donatorje iz naše občine in širše, saj bo urejeno igrišče namenjeno tudi športni vzgoji OŠ in seveda rekreaciji vseh občanov, z ustrezno razsvetljavo pa še ostalim športnim in družabnim dogodkom občine tudi v nočnem času.
Damjan ZUPANČIČ
Stare table so bile na izgled sicer še kar lepe, vendar zaradi neustrezne montaže in vremenskih vplivov že zelo dotrajane, zato se je porodila ideja o njihovi zamenjavi. Zahvaljujoč sponzorjem in donatorjem turnirja, nam je uspelo zbrati potrebnih 200.000,00 SIT in nabaviti nove. Za namestitev novih tabel je bilo potrebno deloma prilagoditi tudi nosilno in pritrditveno konstrukcijo koša, za njeno konstrukcijo in izdelavo se zahvaljujemo g. Jaku Potočarju. Ugotavljamo, da bi bila nujna tudi preplastitev asfaltnega platoja, ker pa je zaradi precejšnih stroškov in ustavitve gradnje stadiona še ni na vidiku, smo se odločili, da v letošnjem letu poizkusimo sanirati oz. nanovo zarisati vsaj igralne površine. Za to in za obnovo oz. posodobitev razsvetljave asfaltnega igrišča smo letos v začetku
Članice ŠTD Globo-dol osvojile pokal za prvo mesto
Meseca julija je v Karteljevem potekalo tekmovanje v košarki. Ekipe trojk so se pomerile v moški in ženski konkurenci. V ženski konkurenci je ŠTD Globodol zastopala ekipa v sestavi Karin Grivec – kapetanka, Tjaša Primc in Karmen Pust. Kot nasprotnice so se za zmago potegovale punce iz Karteljevega. Igralo se je na dve dobljeni tekmi. Naše punce so prepričljivo dobile prvo tekmo s 14:2, v drugi so se Karteljevke razigrale in leto dobile z 9:8, vendar so jih naše v tretji tekmi premagale s 15:7 in osvojile pokal za prvo mesto. Karmen Pust je prejela še nagrado za zmago v metanju prostih metov. Še enkrat, iskrene čestitke!
Jože AVBAR
april 2004
1� september 2005
Že ne vi no grad ni kov so po skr be le za pe ci vo.
Po seb na za ni mi vost je tu di nji ho vo vi no Go lo binj čan, iz 27ih vrst be le ga vi na, ki so ga pris pe va li go lo binj ski vi no grad ni ki in je na le toš njem ocenje va nju vin pre je lo po seb no priz nanje kot pr vak zvr sti med do lenj ski mi be li mi vi ni ter oce no 16,50 točk. Prav za pri lož nost vsa ko let ne ga po ho da ga us te kle ni či jo in opre mi jo z lič nimi eti ke ta mi. Ve lja pa ome ni ti še eno za ni mi vost te ga po ho da in si cer zi dani ce ter vin ske kle ti med po ho dom
Os mi go lo binj ski po hod
Ta ko se je na nji ho vo va bilo v so boto, 4. ju ni ja zju traj zbra lo več kot 150 po hod ni kov, na tra di cio nal nem zbi rališ ču, to krat že os me ga Go lo binj ske ga po ho da. Svo jo po hod niš ko de jav nost so da li pod okri lje mir no peš ke ga turi stič ne ga druš tva, ki jim po ma ga pri iz bi ri in opi su ter obi sku na rav nih in kul tur nih zna me ni to sti na po ti, ki jih vsa ko le to pe lje dru god. Vsa ko krat pa sta start in cilj is ta. Na zbor nem me stu so po sta vi li tab lo, kjer so si po hod niki lah ko og le da li pred vi de no pot na zem lje vi du, pri pra vi li so jim pe ci vo in pi ja čo, do ma čin in eden od or ga niza tor jev Alojz Dra gan ter pred sed nik Tu ri stič nega druš tva Mir na Peč Jo že Bar bo pa sta ji ma za že le la do bro došli co in sreč no pot.
Pot jih je naj prej vo di la po ce sti na za hod nem de lu Go lo bi nje ka do Jor dan Ka la, kjer jih je ča ka la ka va in pe ci vo po že lji. Na to so šli mi mo rojst ne hi še glas be ni ka Loj ze ta Sla ka pro ti Šma vru, kjer so si le od zu naj lah ko og le da li cerk vi co sv. Ma vri ci ja. Mi mo Rde če ga Ka la so se povz pe li do zna nih kraš kih jam. Eno od njih, ime no va no Ko priv ni ca, so si, ob po mo či mir no peš kih čla nov Jamarske ga druš tva No vo me sto, po skupi nah tu di og le da li. Ja mo so od kri li le ta 1934, ima dva vho da in je dol ga okrog 100 m. V nje ni bli ži ni so naš li tu di ar heo loš ke os tan ke. Ča kal jih je še vzpon na 583 m vi so ki Os tri vrh, kjer so se os ve ži li in si na bra li no vih mo či pri ko či do br niš kih lov cev. Na to so se spu sti li v glo bo dol sko do li no in se po sto po ma dvi go va li mi mo zasel ka Grč Vrh na zaj na Go lo bi njek, kjer sta jih pri Ber lo gar je vem po du že ča ka la ku har in mu zi kant, vsak s svo jo po sad ko. Za smeh in za ba vo so pri pra vi li ne kaj ve se lih dru žabnih iger, de nar no pa so jih pod pr li do ma či obrt ni ki in pod jet ni ki, saj je za ta ko mno ži co po hod ni kov bi lo tre ba pri pra vi ti kar ne kaj za pod zob.
ne sme jo bi ti od pr te. Vsak jo lah ko od pre in po va bi pri ja te lje na po ku šino še le, ko se po hod kon ča. Tu di to je ena vr sta spo što va nja do vi na in kul ture pit ja, saj ga oku ša jo in ugo tav lja jo ter oce nju je jo nje go ve do bre last no sti le v druž bi do bre in iz bra ne hra ne ter se ve da do brih pri ja te ljev.
Ker so ta ko go sto ljub ni in dru žabni, se or ga ni za cij ske mu od bo ru in vsem, ki ka kor ko li so de lu je jo pri pripra vi vsa ko let ne ga po ho da, ni tre ba ba ti, da bi za ni ma nje za ra zi sko va nje in spoz na va nje bliž nje oko li ce upadlo. Na svi de nje spet pri hod nje le to na po ti do dru gih za ni mi vo sti, ki jih še ne poz na mo.
Lju ba SUKOVIČ
Pe tin tri de set me dalj in priz nanj za vi na mir no peš kim vi no grad ni komMir no peš kim vi no grad ni kom za nji ho va sre ča nja, se stan ke, pre da va nja in druge ob li ke dru že nja go sto ljub no nu di svo je pro sto re go stil na Špo lar, ki je bi la tu di v pe tek, 3. ju ni ja, zve čer pri zo riš če slo ve sne po de li tve me dalj, priz nanj in di plom naj bolj šim pri de lo val cem vin lan ske ga let ni ka, s po droč ja, ki ga po kri va Druš tvo vi no grad ni kov Mir na Peč, ki so jih pre je li na 33. ted nu cvič ka mi nu li ko nec ted na v Ko sta nje vi ci.
Na le toš njem 33. ted nu cvič ka v Ko sta nje vi ci so mir no peš ki vi no gradni ki za svo ja vi na pre je li sku paj kar 35 me dalj, priz nanj in di plom, kar je za lan sko le ti no, za ra di vre men skih neu god no sti, ze lo ve li ka be ra in prizna nje za nji ho vo ne neh no iz po pol njeva nje in izo bra že va nje na po droč ju vi no grad niš tva in kle tar je nja. Od 23 dru štev, ki so da la v oce no 973 vzorcev vin, so bi li Mir no pe ča ni edi ni, ki jim ko mi si ja ni iz lo či la no be ne ga kako vost no neu strez ne ga vzor ca vi na. Med 35 zve ne či mi priz na nji ima jo: pr va ka sor te, ve li ko zla to me da ljo, 12 zla tih od lič ji, 13 sre br nih in 8 pi snih priz nanj. Vsa za slu žena priz na nja so jim na ju nij ski slo ve sni po de li tvi izroči li: pred sed nik druš tva Du šan Pust, le toš nja no voi zvo lje na cvič ko va prince sa in do ma čin ka Ani ta Hra star in
no voi zvo lje ni pred sed nik skupš či ne Zve ze dru štev vi no grad ni kov Do lenjske Zvo ne Lah.
Ta ko šte vi lo priz nanj je do kaz, da je druš tvo na pra vi po ti, da vzga ja in izo bra žu je svo je čla ne, da zna jo, kljub sla bim vre men skim po go jem, pri de la ti iz jem no ka ko vost na vi na in da bo ime kra ja in ob či ne tu di na ta na čin raz poz nav no, po seb no še se daj, ko bo svo je po slans tvo za promo ci jo cvič ka, do lenj ske po kra ji ne, nje nih zna me ni to sti in za ni mi vo sti na sto pi la na no vo iz bra na cvič ko va prin ce sa, 22let na štu dent ka ži vil ske teh no lo gi je Ani ta Hra star, ki se za veda, da je s kro no cvič ko ve prin ce se prev ze la tu di ve li ko od go vor nost in po mem bne na lo ge v pri hod njem eno let nem man da tu.
Lju ba SUKOVIČ
Na pr vo ju nij sko so bo to se Go lo binj ci vsa ko le to od pra vi jo na enod nev ni po hod po oko liš kih kra jih in ra zi sku je jo na rav ne, kul tur ne in et no loš ke zna me ni to sti Obči ne Mir na Peč in tu di so sed njih.
september 2005 15
Os mi go lo binj ski po hod
Lov ska raz sta va in pre da va njeV ok vi ru mir no peš ke ga sej ma, ki se vsa ko pr vo so bo to v me se cu od vi ja na pro storu za po slov no stav bo Ce sar je vih, vsakokrat po te ka jo tu di za ni mi ve ob se jem ske pri re ditve, ki pri teg ne jo ta ko sta rej še kot tu di mlaj še obi sko val ce.
Pr vo sep tem br sko so bo to so si lahko obi sko val ci, po leg že stan dard ne se jem ske po nud be, med ka te ro so bi li tu di pri del ki in proi zvo di ekološ kih kme tij, če be lar jev ter do ma če roč ne obr ti, og le da li tu di izred no za ni mi vo raz sta vo lov skih tro fej in knjig na te mo div ja di, lo va in lov ske za ko no da je, ki jo je pri pra vi la Lov ska dru ži na Mir na Peč. Če prav so na marsi ka te ri kme ti ji ko pa li krom pir, so lovci šte vil nim obi sko val cem ra de vo lje po ve da li in po ja sni li, kje, kdaj in za kaj je bi la kak šna od pre pa ri ra nih ži va li up le nje na. Med dru gim so iz ve de li tu di, da je tu di v goz do vih v oko li ci Mir ne Pe či do volj div jih mačk, pra šičev, sr nja di, raz lič nih ptic, glo dal cev in tu di med ve dov ter vol kov, ki pa so izred no pla šne ži va li in na dan pre hodi jo pre cejš nje raz da lje. Lov ci, ki opazu je jo na ra vo in ži va li ta ko pod ne vi kot po no či, do bro poz na jo gi ba nje in na va de gozd nih pre bi val cev, za to z vzgo jo mla dih skr bi jo tu di za vars tvo
na ra ve, z opa zo va njem div ja di pa za ži val sko rav no ves je v njej.
V pre da val ni ci nad cvet li čar no pa se je ob 9. uri do pold ne za če lo preda va nje, ki ga je or ga ni zi ra la Kme tijska za dru ga Kr ka in na ka te rem je pre da va telj vi no grad ni kom in pri delo val cem vin go vo ril o pri pra vah na tr ga tev in po mem bnih opra vi lih ter po stop kih in no vih teh no lo gi jah glede na le toš nje vre men ske po go je, na ka te re mo ra jo bi ti po zor ni pri pre dela vi grozd ja v vi no. Kljub te mu, da so o tej te mi ime li že več krat pre da va nja v ok vi ru druš tva vi no grad ni kov, je pre da va nju z za ni ma njem sle di lo kar pre cejš nje šte vi lo kme tov in vi no gradni kov, saj se do bro za ve da jo, da bo do le z ne neh nih izo bra že va njem in z uva ja njem no vih dog nanj pri de la li in vzgo ji li vi na naj bolj ših ka ko vo sti. Na sled nji se jem v Mir ni Pe či bo spet pr vo so bo to v ok to bru ali po sta rem v vi no to ku in že nje go vo ime po ve, da je to me sec tr ga tve.
Lju ba SUKOVIČ
Priložnost za nov začetek – pro gram Pro jekt no Uče nje za Mlajše odra sle – PUM
Pro gram PUM je dalj ša ob li ka ne formal ne ga izo bra že va nja, ki se lo te va pred vsem prob le ma ti ke osip niš tva. Vse bin sko in iz ved be no je pro gram zasno van ta ko, da mla dim nu di po moč
znanj in so cial nih veš čin ter pri do biva nje iz ku šenj na po droč ju kul tur ne ga de lo va nja in us tvarjal no sti. V pri me rih, ki obrav na va jo odprav lja nje raz lič nih te žav od vi sno sti, pro
gram ni te ra pevt ski, te me lji pa na vzposta vi tvi mre že po mo či in so de lo va nja s ti sti mi us ta no va mi in po sa mez ni ki, ki lahko mla dost ni ku učin ko vi to po ma ga jo.
V pre te klem šol skem le tu smo si na bira li pr ve iz kuš nje s pro jekt nim de lom in in di vi dual nim na čr to va njem ci ljev mladih. Iz pe lja li smo za ni miv in us tvar ja len iz bir ni pro jekt »Na zaj k zem lji«. V ok vi ru pro jek ta so ude le žen ci med dru gim ročno ob li ko va li raz lič ne uni kat ne iz del ke, ime li ku har ske de lav ni ce, spoz na va li, na bi ra li in sa di li ze liš ča, na čr to va li in iz pe lja li raz lič ne iz le te v bliž njo in daljno oko li co No ve ga me sta.
Na men in cilj je bi lo so de lo va nje na tra di cio nal ni ro ko del ski trž ni ci v No vem me stu, iz bir ni pro jekt je s tem pre ra sel v pro duk cij ske ga, kar nam je omo goči lo, da smo z za slu že nim de nar jem iz pe lja li dvod nev ni za ključ ni Raft ta bor na Kol pi v me se cu ju li ju.
Pro gram PUM tra ja eno le to, mla di pa se vanj lah ko vklju či jo ka dar ko li in iz sto pi jo, ko do se že jo svoj cilj. V za čet ni sku pi ni je 18 do 24 ude le žen cev.
Ude le žen ci v pro gra mu so lah ko: mla di, ki so za pu sti li šo lo, so sta ri od 15 do 25 let, brez po kli ca,- brez za po sli tve in- pri prav lje ni na re di ti za se kaj
ko rist ne ga. Pro gram je za ude le žen ce brez pla
čen in vanj se lah ko vklju či jo mla dostni ki s po droč ja ce lot ne ju govz hod ne Slo ve ni je, za to je ome nje ni pro gram za na še oko lje ve li ka pri do bi tev.
Pro gram PUM so fi nan ci ra ta EU Evrop ski so cial ni sklad in Mi ni strstvo za šols tvo in šport, iz va ja pa se v so de lo va nju z Za vo dom Re pub li ke Slo ve ni je za za po slo va nje.
PUM po nov no od pi ra svo ja vra-ta 19. 9. 2005 in va bi no ve ude-le žen ce, da se pri dru ži jo.
Mentorji PUM
pri po nov nem vklju če va nju v izo bra ževa nje in oseb no pod po ro. Uče nje, ki pote ka v ob li ki pro jekt ne ga de la, omo go ča mla dim, da lah ko us tvar ja jo in de la jo v skla du s svo ji mi že lja mi, in te re si in spo
sob nost mi in s tem kre pi po zi tiv ne izo bra že val ne iz kuš nje, po zi tiv no sa mopo do bo, od go vo ren od nos do se be, dru gih, de la in oko lja ter pris pe va k več ji mo ti vi ra no sti.
Pro gram sle di ci ljem, ki pri mla dost ni ku ši ri jo splo šno izo bra že nost in funk cio nal no pi sme nost, raz vi ja jo in omo go ča jo os va ja nje manj ka jo čih
april 2004
1� september 2005
Prvi šolski danNa prvi šolski dan so se v jedilnici naše šole zbrali prvošolčki, ki jih je na pot v svet učenosti s spodbudnimi besedami pospremil ravnatelj šole, gospod Aleksander Rupena.
Da so bili ti prvi nebogljeni koraki v šolske klopi prijetnejši, jim jo je že takoj prvi dan z igro zagodel Švigazajček, sicer njihov vsakdanji spremljevalec pri pouku slovenščine. Ponoči je zamenjal vse učilnice na šoli in če ne bi za seboj pustil črnih stopinj, ki so vodile ravno do prvega razreda, bi otroci najbrž morali ostati še kar na počitnicah, česar se gotovo ne
bi branil marsikateri učenec višjih razredov.
AMPAK, PRVOŠOLČKI SO SI VSI MOČNO ŽELELI VSTOPITI V ŠOLO.
Kar oglejte si, kako prešerni so bili obrazki mladih učenjakov, ko so iskali pot do razreda.
Takole, prav nič boječe, so slovesno vstopali po eden in eden naprej in postali čisto pravi šolarji.
TPV doniral računalniško opremo OŠ Mirna PečV torek, 13. septembra, so predstavniki podjetja TPV Osnovni šoli Mirna Peč predali pet osebnih računalnikov, ki jih bodo kot učni pripomoček razdelili med oddelke predmetne stopnje.
Osnovno šolo Mirna Peč v šolskem letu 2005/2006 obiskuje skoraj 300 učencev, pod njeno streho pa so tudi prostori vrtca Cepetavček. Vsak dan iščejo možnosti in priložnosti, da bi svojim učencem ponuditi kar najbolj kakovostno šolanje, ki jim bo uspešna popotnica za naprej.
Dobre odnose z novomeškim podjetjem TPV, ki razvija, proizvaja in trži avtomobilske dele in opremo, so potrdili z donacijo podjetja, ki je za potrebe šolarjev predmetne stopnje doniralo pet osebnih računalnikov.
Ravnatelj Aleksander Rupena je poudaril, da ne smemo pozabiti preteklosti in ljudi, ki so jo krojili, saj so
ter ostalih avtomobilskih delov, ki se vgrajujejo v avtomobil Clio.
Podjetje posluje še na lokacijah v Brežicah, na Suhorju in v Veliki Loki. Uspešno povezovanje z svetovnimi proizvajalci avtomobilskih delov pa je vodilo do ustanovitve štirih mešanih podjetij in širitev poslovanja tudi preko meja Slovenije.
Erika ZAGORC
Prek prijetnih igric smo se malo spoznali, na koncu pa smo se še posladkali (Ampak smo prehitro jedli, da bi tudi to fotografirali.)
Lepo vas pozdravljajo vaši prvošolčki z vzgojiteljico Ireno in učiteljico Tatjano.
P.S. Če nas vidite kje ob cesti, na pločniku … vozite počasi mimo nas.
Osnovna šola Mirna Peč
v veliki meri zaznamovali razvoj šolstva v mirnopeški dolini. Danes šolsko dogajanje zaznamujejo
in nanj pozitivno vplivajo tudi okoliška podjetja, ki si na ta način zagotavljajo dobro izobražen kader. V Skupini TPV, ki zaposluje 929 sodelavcev, jih iz občine Mirna Peč prihaja 12.
TPV tako ostaja družbeno odgovorno podjetje, ki je vzor dobrih odnosov, tako med zaposlenimi kot tudi širšo javnostjo.
Skupina TPV je eden največjih slovenskih proizvajalcev avtomobilskih delov in hkrati največji slovenski dobavitelj podjetja Revoz. Sedež podjetja je v Novem mestu, kjer so združene centralne službe z močnim razvojnim oddelkom, proizvodnjo ogrodij in finalizacijo avtomobilskih sedežev
september 2005 17
Nizka stopnja izobrazbe in s tem povezano nizko število let šolanja so za Dolenjsko značilni še v večjih deležih, kot to velja za celotno Slovenijo. Upravičeno lahko govorimo o potrebi po programih, ki udeležencem pomagajo pri ponovnem vključevanju v izobraževanje ali premagovanju težav, ki jih imajo, ko se že izobražujejo ali pomagajo svojim otrokom pri učenju.
Med ukrepe za zviševanje pismenosti se uvrščajo tudi t. i. programi Usposabljanje za življenjsko uspešnost (krajše UŽU). Dva programa UŽU – MI (MI – Most do izobrazbe) in UŽU – BIPS (BIPS – Beremo in pišemo skupaj) že dve leti v našem okolju izvaja RIC Novo mesto.
Program Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Most do izobrazbe je namenjen manj izobraženim odraslim, ki so zaradi slabih izkušenj s predhodnim šolanjem, največkrat malo ali pa nemotivirani za nadaljnje izobraževanje, čeprav bi jim to lahko pomagalo k večji mobilnosti in zaposljivosti. Cilj programa je omogočiti, da bi posamezniki, ki se vključujejo v nadaljnje formalno strokovno izobraževanje obnovili ali pridobili temeljno znanje in spretnosti, ki jim omogoča lažje obvladovanje nove učne snovi.
Program družinske pismenosti Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Beremo in pišemo skupaj je oblika izobraževalnega programa, ki lahko omili učinek medgeneracijskega prenosa ravni pismenosti v družinah.
Usposabljanje za življenjsko uspešnostOb hitrem gospodarskem, tehnološkem in družbenem razvoju je pomen znanja in izobrazbe vse pomembnejši. Samo z znanjem in pridobljenimi spretnostmi smo lahko konkurenčni. Tako je Nacionalni program za izobraževanje odraslih med prioritetnimi cilji zastavil nalogo dvigniti izobrazbeno raven prebivalstva v Sloveniji, saj statistični podatki kažejo, da je velik odstotek prebivalstva nad 15 letom starosti, ki nimajo končane srednješolske izobrazbe. Poleg tega pa raziskave o pismenosti odraslih pri nas kažejo, da 77 odstotkov odraslih med 16. in 65. letom starosti ne dosega raven pismenosti.
(nadaljevanje na naslednji strani)
april 2004
1� september 2005
Glede na to, da izobrazba staršev odigra zelo pomembno vlogo pri pismenosti otrok, je toliko pomembnejše ozaveščanje staršev o njihovi vlogi in iskanju različnih oblik pomoči pri izpolnjevanju te vloge. V omenjeni program se lahko skupaj z otrokom vključijo starši, ki želijo pomagati otroku pri učenju. Z vključitvijo v program dobijo strokovno pomoč, napotek za delo in učenje z otrokom, poleg tega pa v programu osvojijo temeljna znanja in spretnosti ter se opremijo s tistimi informacijami in znanji, ki bodo pripomogla k zviševanju ravni pismenosti vseh družinskih članov.
Vsak program je sestavljen iz vsebinsko smiselno zaokroženih sklopov, ki skupaj tvorijo celoto. T.i. posamični moduli so zasnovani okrog teme ali področja, ki poudari posamezne vsebine programa, kot je na primer: računalništvo, pravopis, komunikacija, uporabno računstvo (npr. dohodnina) idr. Seveda pa je potrebno poudariti, da se vsebine in zahtevnost le teh prilagaja željam, interesom in potrebam udeležencev.
Poleg omenjenih dveh programov, ki se že izvajajo, pa se pripravljajo tudi trije novi, in sicer:
UŽU – Jaz in moje delovno mesto (UŽU – MDM), ki bo namenjen zaposlenim, ki opravljajo enostavna ter manj, srednje zahtevna in zahtevna dela; zaposlenim na delovnih mestih, ki se ukinjajo, zaradi spremembe tehnologije in prenosa proizvodnje na območja s cenejšo delovno silo; ter zaposlenim, ki želijo pridobiti osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo;
UŽU – Izzivi podeželja (UŽU – IP) bo namenjen odraslim, ki so se šolali deset let in manj, so prebivalci podeželja in so motivirani za pridobitev temeljnih spretnosti in novih znanj ter za izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Namen programa je
omogočiti udeležencem s podeželja pridobitev temeljnega znanja in spretnosti povezanih s pismenostjo, s
katerimi bodo lažje prepoznali in vrednotili lastne potenciale ter potenciale podeželskega okolja za izboljšanje svojega ekonom
skega in socialnega položaja. UŽU – Moj korak (UŽU – MK) je
program, ki je namenjen odraslim osebam s posebnimi potrebami, ki so zaključile ali prekinile izobraževalne
programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene izobraževalne programe.
Udeležba v programu je brezplačna, saj izvedbo programa denarno podpira Ministrstvo za šolstvo in šport.
Če ste se ob branju prispevka navdušili za katerega od predstavljenih programov, lahko za podrobnejše informacije pokličete na tel. št.: 07 393 4550 (RIC Novo mesto).
Gabi OgulinRIC Novo mesto
september 2005 1�
V mirnopeški občini delujejo štiri prostovoljna gasilska društva in sicer Mirna Peč, Globodol, Hmeljčič in Jablan, ki skrbijo za protipožarno varnost, dovoz vode v vasi, ki nimajo še vodovoda in za izobraževanje mladih za delo v tej najmnožičnejši društveni organizaciji v Sloveniji.
Prostovoljno gasilsko društvo Globodol je bilo ustanovljeno že leta 1919 na pobudo takratnega mirnopeškega predsednika gasilskega društva Alojza Hudeta. Prvi predsednik in eden od ustanoviteljev je bil Franc Kolenc, soustanovitelji in prvi člani pa so bili: Franc Smrke, Franc Cesar, Janez Rozman, Anton Kolenc in Leopold Kužnik. Velika požara sta leta 1860 in 1881 upepelila Gorenji Globodol, prav tako pa se je zgodilo tudi med drugo svetovno vojno leta 1943, ko je pogorel ves gornji del te vasi. Globodolska dolina je klasičen primer 5 km dolgega in 1 km širokega kraškega polja, skozi katerega ne teče nobena voda. Zato so za gašenje požarov do leta 1975, ko so napeljali vodovod, morali uporabljali vodo iz vodnjakov. Že v ustanovnem letu so s prispevki vaščanov kupili ročno brizgalno, ki je še vedno uporabna. Za deseto obletnico društva pa so sezidali nov gasilski dom. Vse nadaljnje informacije okrog novega gasilskega doma in nabave gasilske opreme ter
vozil, ki so jih uporabljali skozi desetletja svojega delovanja, so številni obiskovalci slišali v kronološkem pregledu na slovesni prireditvi, v soboto 16. julija letos, ki so jo pripravili ob prevzemu novega gasilskega vozila znamke Iveco Daily 65C15D, z oznako po tipizaciji gasilskih vozil GVV1.
Leta 1939 so kupili novo motorno brizgalno, za katero so denar prispevali vaščani in takratna oblast. Druga svetovna vojna je terjala velik davek tudi med globodolskimi gasilci, zato so po vojni gasilsko delo nadaljevali mladi člani, ki so s skupnimi močmi ostalih sovaščanov leta 1954 med Srednjim in Dolenjim Globodolom postavili še en gasilski dom. Že leta 1969 so dom delno obnovili. Ob 50letnici društva so leta 1979 pripravili slovesnost, zato so že nekaj let pred tem nabavili novo modernejšo motorno brizgalno in leta 1976 še gasilski kombi. Novo gasilsko vozilo Iveco Daily 65C15D z oznako po tipizaciji gasilskih vozil GVV1 je zamenjalo 23
let star TAM 75 T5B, ki je že odslužil svojemu namenu.
Skozi vas je na dan slovesnega sprejema in blagoslova gasilskega vozila najprej krenila povorka gasilcev, ob igranju koračnic trebanjske godbe in ob nastopu mažoretk. V priložnostnem kulturnem programu so sodelovali: domača mladina, ženski pevski zbor Čebelice ter člani mirnopeškega kulturnega društva. Gasilce, goste in vaščane so nagovorili: predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Globodol Tone Grivec, poveljnik Gasilske zveze Tine Filip in župan Zvone Lah, ki je ključe 14 milijonov tolarjev vrednega gasilskega vozila izročil poveljniku Jožetu Avbarju, ta pa naprej vozniku Antonu Strajnarju. Obred blagoslova novega vozila je opravil domači župnik Janez Rihtaršič. Najzaslužnejšim članom so podelili gasilska priznanja. Seveda se spodobi, da se tak dogodek obeleži tudi s tradicionalno gasilsko veselico, kjer je za ples igral ansambel Petra Finka.
Ljuba SUKOVIČ
Globodolski gasilci dobili novo vozilo
april 2004
�0 september 2005