april 2005 št. 16

Poročilo s sej občinskega sveta

Blagoslov motorjev in motoristov v Mirni Peči

Utrinki iz dejavnosti društev

Cepetavčkove novičke

Dogajanje v Osnovni šoli Mirna Peč

Preprečevanje in povračilo škode zaradi divjadi

Poročilo s sej občinskega sveta

Blagoslov motorjev in motoristov v Mirni Peči

Utrinki iz dejavnosti društev

Cepetavčkove novičke

Dogajanje v Osnovni šoli Mirna Peč

Preprečevanje in povračilo škode zaradi divjadi

april 2004

2 april 2005

Ž U P A N O V A B E S E D A

Glasilo Občine Mirna Peč, Glasilo Občine Mirna Peč, Glasilo Občine Mirna Peč, Glasilo Občine Mirna Peč, Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdajaObčina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč,obcina.mirnapec@siol.net, TRR 01370-0100015628.Tel: (07) 30 78 706, faks: (07)30 78 707. Medij Glasilo Občine Mirna Peč jevpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturoRS pod številko 169 (odločba 006-392/2002).Za vsebino odgovarja: Zvone Lah, župan; ure-dniški odbor: Polde Pungerčar, Janja Vovko,Polona Lužar in zunanji sodelavci. Lektorira-la: Tadeja Resman Špes. Oblikovanje in grafič-na priprava: Špes grafika, Novo mesto. Tisk:Tiskarna Cemič. Naklada: 800 izvodov.

Minila je že skoraj tretjina leta. Reali-zirati skušamo načrte, ki smo jih kovalipreko zime. V občinskem proračunusmo določili sredstva, ki naj bi jih pora-bili za investicije. Letos so sredstva za in-vesticije večja kot pretekla leta, vendar jihje še vedno bistveno premalo za izvedbonujnih investicij. V preteklih letih, s pro-jekti vrednimi nekaj milijonov, nismomogli pridobiti državnih sredstev. Drža-va je podpirala več sto milijonske projek-te velikih občin ali večih občin skupaj.Preko predsednika Združenja občinimam priložnost spoznati začetek delate vlade. Skupaj s kolegi župani smomnenja, da ima večji posluh do dela ob-čin, obetajo nam tudi več sredstev iz dr-žavnega proračuna.

Večina sredstev za prepotrebne inve-sticije pa bo vendarle prišla iz EU, kate-rim bo četrtino dodala še država Slove-nija. Do sredstev pa ne bo lahko priti, saj

se bodo financirali predvsem večji regij-ski projekti, v katere pa bodo morali bitivključeni občinski projekti. Zato bo po-trebno povezovanje med občinami, kar najbi počasi oblikovalo pokrajino. Zelo po-membno bo imeti dobre projekte, ki solahko sofinancirani s strani sredstev EU tu-di do treh četrtin.

Kljub vsemu pa bo letos v teku kar nekajinvesticij, za katere upamo, da bodo letostudi zaključene.

Gradbišče sredi Mirne Peči pomeni pri-dobitev lekarne, ureditev prostorov nadlekarno ter ureditev okolice občine in po-šte. Banka bo potem namestila tudi takopogrešani bankomat.

Gorenji Globodol bomo priključili načistilno napravo. Na javni vodovod bodopriključene vasi Čemše in Šentjurij. Priče-la pa se bo tudi gradnja kanalizacije naŠrangi. Čistilna naprava je že deponiranana lokaciji.

Razpletajo pa se tudi zapleti z bodočoAC skozi našo in sosednjo občino Treb-nje. Trasa je določena skoraj po enaki tra-si, kot je bila že pred desetimi leti. MirnaPeč bo imela po načrtih svoj priključek innovo priključno cesto do Mirne Peči. Iz-gradnja slednje pa je po mnenju nekaterihpoznavalcev vprašljiva ob sami izgradnjiAC, ker stane več kot milijardo tolarjev.

Prizadevali si bomo, da se ta cesta zgra-di istočasno, ker je to velikega pomena zanadaljnji gospodarski razvoj občine.

V kratkem bomo organizirali zborekrajanov po običajnih krajih, kjer bostelahko pridobili več informacij tudi o stva-reh prav iz vaše sredine. Želim, da bi sezborov krajanov udeležili v kar največjemštevilu.

Pred prihajajočimi prvomajskimi praz-niki vam želim v imenu svojih sodelavcevin v svojem imenu kar največ zadovoljstva.

Zvone Lah, župan

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Zahtevo za spremembo oziroma dopol-nitev občinskega sklepa so vložili staršiskupine otrok starostne skupine 3-4 let, kiod občine pričakujejo subvencionirano ce-no, potrjeno v septembru. Le-ta je višja za-radi spremenjenega pravilnika o metodo-logiji za oblikovanje cen programov v vrt-cih, ki ga je sicer sprejelo Ministrstvo zašolstvo, znanost in šport, vendar se staršiteh otrok s spremenjeno ceno ne strinjajo.Zahteva staršev je bila posredovana pre-pozno, zato že odbor za negospodarstvopred zasedanjem občinskega sveta ni mo-gel zavzeti ustreznega stališča do nje. Ob-činski svet je obravnavo te točke preložilna naslednjo sejo občinskega sveta. Do ta-krat želijo pridobiti vse potrebne informa-cije, da bodo lahko vloženo zahtevo obrav-navali z vidika enakosti do vseh staršev in nele obravnavanih staršev, saj navedena zahte-va posega v sistemsko ureditev določitve cen

vzgojno varstvenih programov v vrtcih.Župan je občinskemu svetu predlagal v

sprejem rebalans občinskega proračuna zaleto 2004, ki v bilanci prihodkov in odhod-kov obsega 348.766.000 SIT prihodkov napodlagi realiziranih prihodkov do mese-ca oktobra letos in oceni realizacije le-tehdo konca leta, zaradi nekaterih nerealizi-ranih projektov (izgradnja atletskega sta-diona, začetek izgradnje infrastrukture vobrtni coni Postaja) pa so odhodki prora-čuna predlagani v zmanjšani višini319.624.000 SIT. Skupaj z izdatki v raču-nu terjatev in naložb se v rebalansu prora-čuna za leto 2004 ugotavlja proračunskipresežek v višini 27 mio. SIT. Župan je nakoncu predlaganih sprememb proračunapovedal, da se za ugotovljen višek sredstevna računih ob koncu leta ni bati, saj bodoprihranjena finančna sredstva še kako po-trebna za realizacijo planiranih projektov

iz načrta razvojnih programov, katera bo-do natančneje uvrščena v proračun za leto2005. Vsa delovna telesa občinskega svetaso predlagani rebalans proračuna predhod-no že obravnavala, zato je bil v nadaljeva-nju po skrajšanem postopku tudi sprejet.

Župan je občinski svet še obvestil o spre-jetem sklepu o začasnem financiranju pro-računa Občine Mirna Peč v letu 2005, kise lahko izvaja le po dvanajstinah, glede naveljavni proračun iz leta 2004. Tako zača-sno financiranje občine bo po besedah žu-pana trajalo največ tri mesece oz. do spre-jema proračuna za leto 2005.

Svetniki so občinski upravi podali še ne-katere pobude glede reševanja tekočih za-dev, ki so jih prejeli s strani občanov.

Mira Barbo,občinska uprava

Poročilo z 20. seje Občinskega sveta Občine Mirna PečSvetniki Občine Mirna Peč so decembra zasedali 20. redno sejo, katero je sklicalžupan Zvone Lah, ki je poleg rednih točk dnevnega reda predlagal obravnavo predlo-ga rebalansa bčinskega proračuna za leto 2004, obvestil občinski svet o začasnemfinanciranju proračuna občine v letu 2005 ter na dnevni red uvrstil dodatno še obrav-navo zahteve staršev za spremembo oz. dopolnitev sklepa o določitvi cen vzgojnovarstvenih programov v vrtcu Cepetavček, ki velja od 1. septembra 2004.

april 2005 3

Praznenje vsebine greznic

Poročilo z 21. in 22. sejeobčinskega sveta Občine Mirna PečObčinski svet je na januarski 21. seji ponovno obravnaval zahtevo staršev zaspremembo in dopolnitev sklepa o določitvi cen v vzgojno varstvenih progra-mov v vrtcu v Občini Mirna Peč. Ugotovili so, da je predlog staršev s strokovnegavidika neustrezen, saj bi njegova realizacija pomenila poseg v sistem plačeva-nja programa vrtca na način, ki bi povzročil neenakost staršev pri plačilu pro-grama vrtca, zaradi česar je tudi vprašljiva upravičenost pokrivanja tovrstnihstroškov iz proračuna Občine Mirna Peč, zato niso ugodili zahtevi staršev.

Svetniki so sprejeli tudi sklep o zaznam-bi in prepovedi odtujitve in obremenitvenepremičnin za vse uporabnike socialno-varstvene storitve, katere plačuje ObčineMirna Peč.

Sprejet je bil tudi predlog odloka o pro-računu občine Mirna Peč za leto 2005 –prva obravnava.

Občinski svet je tudi pooblastil županaza podpis Medobčinske pogodbe o izgrad-nji in obratovanju regijskega centra za rav-nanje z odpadki in za podpis Aneksa št. 1k pogodbi ter dal županu mandat za poga-janja o lastniškem deležu Občine MirnaPeč v novoustanovljenem podjetjuCEROD d.o.o.

Na 22. redni seji občinskega sveta so svet-niki sprejeli sklep o 10 % povišanju cenvzgojno- varstvenih programov v vrtcu vObčini Mirna Peč.

Svetniki so na tej seji drugič obravnava-li predlog, tokrat dopolnjenega, proraču-na Občine Mirna Peč za leto 2005. Dopol-njen predlog proračuna v višini 361,3 mioSIT prihodkov in 455,8 mio SIT odhod-kov predvideva pokritje tekočega prora-čunskega primanjkljaja v višini 94,5 mioSIT iz naslova prenosa sredstev preteklihlet. Razprava svetnikov je bila živahna, po-sebno zaradi investicij na cestnem po-dročju. Sicer pa se največ sredstev, poleginvesticij na cestah, tudi letos namenja vo-dovodu Šentjurij, opremi črpališča in po-vezovalnemu cevovodu ter izgradnji kana-lizacije Šranga.

Župan je svetnike seznanil, da se bodozačela obnovitvena dela v prostorih Kul-turnega doma, zato bo začasno odstranjenbankomat.

Irena Mežan, občinska uprava

Občina Mirna Peč je bila s strani stro-kovne službe Komunale Novo mestod.o.o. obveščena,, da je bilo med vzdrže-vanjem kanalizacije na Postaji - v naseljuMirna Peč ugotovljeno, da se v javno ka-nalizacijo prazni vsebina greznic. Praz-njenje greznic neposredno v kanalizacijopovzroča težave, kot so:

• slabše delovanje čistilne naprave(sunkovita obremenitev z blatom inodpadnimi vodami – tudi od 10 do15 X večje od običajnega),

• mašenje kanalizacije - posebno naodsekih, kjer je naklon cevi manjši,

• dodatni stroški odvoza blata iz či-stilne naprave,

• ob popolni zamašitvi cevi tudi izlivvode iz višje ležečih jaškov pookolici, kar jeproblematično iz hi-gienskega vidika in

• neprijeten vonj, ki se razšir-ja po kanalizaciji in naselju.

Tako praznjenje grezničnih odplak vjavno kanalizacijo je prepovedano s 22.členom Uredbe o emisiji snovi in toplo-te pri odvajanju odpadnih voda iz virovonesnaževanja (Ur. l. RS, št. 35/1996).Kazen za tak prekršek pa znaša200.000,00 SIT.

Občanom zato predlagamo, da se vse-bina greznic prazni na ustrezen, s pred-pisi dovoljen način: odvoz na čistilno na-pravo oz. praznjenje na kmetijskih zem-ljiščih (ob tem opozorilo, da je pri takemnačinu potrebno upoštevati pravila na-vedena v Pravilniku o prvih meritvah inobratovalnem monitoringu odpadnihvod ter o pogojih za njegovo izvajanje,Pravilniku za izvajanje dobre kmetijske

prakse pri gnojenju, Uredbio vnosu nevarnih snovi

in rastlinskih hranilv tla).

Andrej Kastelic,občinska uprava

UE NOVO MESTOO B V E Š Č A

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Predstavitev Upravneenote Novo mesto

Z dnem 1.1.1995 je bilo ustanovljenih 58upravnih enot (UE), med njimi tudiUpravna enota Novo mesto (UE NM). Odtakratne Občine Novo mesto smo prevze-li naloge državne uprave. Naše upravnoobmočje in pristojnosti so natančno dolo-čene z zakoni. V pristojnosti UE je širokopodročje upravnega odločanja o življenjuin delu posameznikov in o pogojih delapravnih subjektov. Zagotavljamo upravnestoritve na področju notranjih zadev(osebni dokumenti, prijava prebivališ-ča...), graditve objektov in drugih posegovv prostor (gradbeno dovoljenje, uporabnodovoljenje...), gospodarstva (dovoljenja za

opravljanje gostinske dejavnosti...), kme-tijstva (promet s kmetijskimi zemljišči,status kmeta, zaščitene kmetije...), dena-cionalizacije, žrtev vojnega nasilja itd.

Upravna enota Novo mesto je med 58upravnimi enotami:

• na tretjem mestu po velikosti,• na šestem mestu po številu prebival-

cev,• na sedmem mestu po številu zaposle-

nih.Teritorialno je Upravna enota pristojna

za območja naslednjih lokalnih skupnosti:• Mestne občine Novo mesto,• Občine Dolenjske Toplice,• Občine Mirna Peč,• Občine Šentjernej,• Občine Škocjan (brez območja Kra-

jevnega urada Bučka) in• Občine Žužemberk.V UE NM opravljamo naloge tako, da

april 2004

4 april 2005

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Devizna investicijska posojila Garancij-ske sheme za Dolenjsko – garancije za taposojila – mikrokrediti za samozaposlitvein nova delovna mesta – letos prvič tudiza obratna sredstva!

Javna razpisa objavlja PC Novo mestov sodelovanju s poslovnimi bankami vUr.l.RS, št. 34, z dne 1. 4. 2005. Na razpis

P O D J E T N I Š K I K O T I Č E K

se lahko prijavijo majhni podjetniki in gos-podarske družbe s sedežem v občini Mir-na Peč. Za samozaposlitev je za občinoMirna Peč razpisanih 2 milijona sredstevin za obratna sredstva 2 milijona, za inve-sticijska posojila 51 milijonov sredstev inna ta sredstva vezan znesek garancij v vi-šini 20,4 milijona tolarjev.

Vloge dobite v PC Novo mesto, Ljub- dobite v PC Novo mesto, Ljub- dobite v PC Novo mesto, Ljub- dobite v PC Novo mesto, Ljub- dobite v PC Novo mesto, Ljub-llllljansjansjansjansjanskkkkka c. 26, Na c. 26, Na c. 26, Na c. 26, Na c. 26, Nooooovvvvvo mesto mesto mesto mesto mesto to to to to tel.: 0el.: 0el.: 0el.: 0el.: 07 337 337 337 337 33777774 584 584 584 584 5811111, 0, 0, 0, 0, 07 33 72 980.7 33 72 980.7 33 72 980.7 33 72 980.7 33 72 980.

Razpis je odprRazpis je odprRazpis je odprRazpis je odprRazpis je odprt do port do port do port do port do porabe srabe srabe srabe srabe sredstedstedstedstedsteeeeevvvvv.....Popolne vloge bo kreditni odbor obrav-Popolne vloge bo kreditni odbor obrav-Popolne vloge bo kreditni odbor obrav-Popolne vloge bo kreditni odbor obrav-Popolne vloge bo kreditni odbor obrav-

naval mesečno (razen avgusta). naval mesečno (razen avgusta). naval mesečno (razen avgusta). naval mesečno (razen avgusta). naval mesečno (razen avgusta). Rok zaoddajo vlog za drugo obravnavo je 20. 5.2005.....

Podjetniški center Novo mesto

smo organizirani v 4 oddelkih in 1 službi,in sicer v:

• Oddelku za upravne notranje zadeve,• Oddelku za občo upravo in gospo-

darstvo,• Oddelku za okolje in prostor,• Oddelku za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano,• službi za skupne zadeve.Znotraj največjega Oddelka za upravno

notranje zadeve sta organizirana 2 refera-ta in Izpitni center za voznike motornihvozil. V okviru Referata za osebna stanja,javni red in mir in krajevne urade deluje11 krajevnih uradov: KrKrKrKrKrajeajeajeajeajevni urvni urvni urvni urvni urad Brad Brad Brad Brad Bru-u-u-u-u-snice, Krsnice, Krsnice, Krsnice, Krsnice, Krajeajeajeajeajevni urvni urvni urvni urvni urad Dolenad Dolenad Dolenad Dolenad Dolenjsjsjsjsjskkkkke Te Te Te Te Toplice,oplice,oplice,oplice,oplice,Krajevni urad Hinje, Krajevni urad Stra-Krajevni urad Hinje, Krajevni urad Stra-Krajevni urad Hinje, Krajevni urad Stra-Krajevni urad Hinje, Krajevni urad Stra-Krajevni urad Hinje, Krajevni urad Stra-ža, Krajevni urad Mirna Peč, Krajevniža, Krajevni urad Mirna Peč, Krajevniža, Krajevni urad Mirna Peč, Krajevniža, Krajevni urad Mirna Peč, Krajevniža, Krajevni urad Mirna Peč, Krajevniurad Otočec, Krajevni urad Šmarjeta,urad Otočec, Krajevni urad Šmarjeta,urad Otočec, Krajevni urad Šmarjeta,urad Otočec, Krajevni urad Šmarjeta,urad Otočec, Krajevni urad Šmarjeta,Krajevni urad Škocjan, Krajevni uradKrajevni urad Škocjan, Krajevni uradKrajevni urad Škocjan, Krajevni uradKrajevni urad Škocjan, Krajevni uradKrajevni urad Škocjan, Krajevni uradŠentjernej, Krajevni urad Stopiče, Kra-Šentjernej, Krajevni urad Stopiče, Kra-Šentjernej, Krajevni urad Stopiče, Kra-Šentjernej, Krajevni urad Stopiče, Kra-Šentjernej, Krajevni urad Stopiče, Kra-jevni urad Žužemberk.jevni urad Žužemberk.jevni urad Žužemberk.jevni urad Žužemberk.jevni urad Žužemberk.

Vsi krajevni uradi so informatizirani inpovezani v omrežje državnih organov pre-ko ISDN linij in opravljajo različne uprav-ne in druge naloge, kot so:

• vodenje matičnih in državljanskihknjig ter izdajanje izpiskov in potrdil,

• vodenje in izdajanje potrdil iz regi-stra stalnega in začasnega prebivals-tva na območju krajevnega urada(sprejema prijave, odjave in prijavepotovanj v tujino),

• vodenje postopkov za izdajo in pre-klic osebnih dokumentov,

• sestavljanje dokumentov (zapisnikov,smrtovnic, rodbinskih pol, izjav …),

• posredovanje podatkov iz evidenc,• dajanje splošnih informacij o uprav-

nih storitvah,• upravne overitve (lastnoročnega

podpisa ter prepisa in kopij)• opravljanje drugih nalog, določenih

s Pravilnikom o merilih za organi-ziranje krajevnih uradov v upravnihenotah (Uradni list RS, št. 114/2003).

V letu 2005 smo v UE NM začeli izvaja-ti upravne overitve v skladu z Zakonom osplošnem upravnem postopku. Overitveizvajamo pri svetovalcu za pomoč stran-kam, na Oddelku za upravno notranje za-deve, s 1.3.2005 pa smo pričeli izvajatioveritve tudi na krajevnih uradih, kjer sosedeži občin, med drugim tudi v MirnePeči.

V skladu s Pravilnikom o elektronskem

dostopu do informatizirane glavne knjige,smo v mesecu novembru 2004 dobili pra-vico do vpogleda v zemljiško knjigo. Po us-kladitvi zakonodaje na področju upravnihtaks, bomo pričeli tudi z izdajanjem zem-ljiškoknjižnih izpiskov.

Pripravljamo se na vzpostavitev računal-niško vodenega matičnega registra v me-secu maju 2005. Od navedenega datumadalje se bo vsako novo nastalo matično dejs-tvo ali sprememba osebnega statusa posa-meznika vpisala le v računalniško vodenimatični register in ne več v matične knji-ge. To bo odjemalcem omogočalo hitrejšein dostopnejše upravne storitve na področ-ju matičnih zadev, saj bodo potrdila in iz-piske iz matičnih knjig lahko pridobivalitudi na drugih upravnih enotah in krajev-nih uradih, ne samo po kraju dogodka ma-tičnega dejstva.

Svoje poslovanje vedno bolj prilagajamopotrebam strank in povečujemo dostop-nost naših storitev vsem državljanom. Za-gotavljamo zakonito, strokovno, prijaznoin učinkovito upravno storitev in si priza-devamo, da so stranke z našim delom za-dovoljne.

O delu in načrtih Zadnji zimski mesec je kot nalašč pri-meren za letna srečanja številnih dru-štev, ki delujejo v občini Mirna peč.Prav zato so se v petek, 18. februarjazvečer, člani vinogradniškega društvazbrali na rednem letnem srečanju, kjerso kritično pregledali delo društva v mi-nulem letu in si zastavili nove nalogeza letošnjo sezono.

Od 163-ih članov se je občnega zbora, kise je odvijal v prostorih gostilne Špolar vMirni Peči, udeležila večina vinogradni-kov, ki delujejo v društvu. Najprej so zbra-no prisluhnili poročilom, ki so jih o deludruštva pripravili predsednik Dušan Pust,tajnik, blagajnik in nadzorni odbor. Iz po-ročil je bilo razvidno, da so bili zelo dejav-ni na področju izobraževanja, saj so pripra-vili tečaj o škropljenju vinske trte, prikazrezi vinske trte, prikaz predelave grozdjain se udeležili zelo poučne strokovne ek-skurzije na Bizeljsko. Poleg tega je nekajčlanov opravilo izpite za degustatorje inocenjevalce vin. Zelo znan in obiskan je tu-

april 2005 5

društva vinogradnikov Mirna Peč

di njihov pohod, obudili pa so tudi neka-tere stare običaje, kot sta: blagoslov mo-šta na Martinovo in blagoslov vina v staripodružnični romarski cerkvici v Hmeljči-ču. Seveda pa ne smemo pozabiti ocenje-vanja vin njihovega vinorodnega področ-ja, kjer sta lani 137 vzorcev ocenjevali kar2 strokovni komisiji s po 7 člani, ki sta ugo-tovili izreden dvig kakovosti ocenjenihvzorcev.

Tudi za letos so si zastavili kar zahtevennačrt podobnih nalog in dejavnosti kot vpreteklih letih delovanja. Zelo se zavzema-

jo za še več izobraževalnih tečajev in večsodelovanja z ostalimi društvi. Radi bi pri-pravili tečaj kletarjenja, predavanje oškropljenju in vzgoji vinske trte, strokov-no ekskurzijo na Štajersko, ocenjevanje vinlanskega letnika, sodelovanje na tednucvička, še pred prvim večjim in pomem-bnejšim delom vinogradnikov v vinogra-dih pa prikaz strokovne rezi vinske trte inče bo še kaj časa vmes, strokovno svetova-nje za pomoč pri odpravi napak pri vinih.Na pobudo tajnika Marjana Primca, bodovodili tudi letopis kronoloških dogodkovdruštva.

Predsednik Zveze društev vinogradnikovZvone Lah pa jih je opozoril, da naj znanjain izkušnje s področja vinogradništva inkletarstva, ki jih pridobijo na izobraževa-njih, prenašajo tudi ostalim vinogradni-kom, ki še niso člani društva in s tem pri-dobivajo nove člane ter gradijo in dvigu-jejo ugled društva, kar bo pripomoglo tu-di k dvigu kulturnega pitja in spoštovanjavina. Večer so nadaljevali z druženjem inizmenjavo izkušenj ob večerji in seveda obspoznavanju dobrih vin.

Ljuba Sukovič

Blagoslov vinav HmeljčičuVas Hmeljčič je gručasto naselje v te-rasah pod hmeljčarsko gorico z nad-morsko višino 320 m v občini MirnaPeč. Starejši ljudje pravijo, da je vasdobila ime po hmelju, ki ga je tukaj go-jil graščak Cojz. Pisni viri pa jo omenja-jo že leta 1290, ko je stiški samostantukaj kupil štiri kmetije.

V Hmeljčiču stoji podružnična cerkevMarijinega vnebovzetja, ki je bila zidana v18. stoletju na temeljih stare srednjeveškecerkve, ki je prvič omenjena leta 1575. Odprvotne srednjeveške cerkve je ostala le za-hodna stena s fragmenti poslikave iz sre-dine 15. stoletja. Da je bila tukaj nekoč ve-lika Marijina božja pot, priča odprta lopaz oltarjem in prižnico ob vhodu v cerkev.V prezbiteriju je na desni prizidana dvoj-na zakristija. Zadaj je na lesenih tramovihpevski kor. Na desni strani zadaj ima pri-zidano tudi kapelo z oltarjem sv. JanezaEvangelista, katerega god obhajamo 27.

Razpis za podelitev občinskih nagrad in priznanj

Spoštovane občanke in občani,bliža se praznik Občine Mirna Peč. Ob

tej priložnosti bodo podeljena priznanjain nagrade občine. V ta namen je občin-ski svet sprejel Odlok o priznanjih innagradah Občine Mirna Peč (Ur. l. RS, št.3/2000) in Pravilnik o kriterijih za dodel-jevanje priznanj in nagrad. Podeljenebodo naslednje nagrade in priznanja:naziv častnega občana, nagrada občine,plaketa občine in spominska plaketaobčine.

1. Kriteriji za podelitev naziva1. Kriteriji za podelitev naziva1. Kriteriji za podelitev naziva1. Kriteriji za podelitev naziva1. Kriteriji za podelitev naziva čast- čast- čast- čast- čast-nega občana Občine Mirna Peč sonega občana Občine Mirna Peč sonega občana Občine Mirna Peč sonega občana Občine Mirna Peč sonega občana Občine Mirna Peč so zelopomembni, trajni življenjski uspehi, ust-varjalnost in inovativnost na gospodar-skem, znanstvenem, umetniškem, kul-turnem, športnem, vzgojno-izobra-ževalnem ali humanitarnem področju, kiuspešno predstavljajo občino doma in natujem in ki pomenijo izjemen prispevekk razvoju občine, delu in življenju v njejter uveljavitvi občine v širšem prostoru.

2. Nagrada Občine Mirna Peč se2. Nagrada Občine Mirna Peč se2. Nagrada Občine Mirna Peč se2. Nagrada Občine Mirna Peč se2. Nagrada Občine Mirna Peč sepodeli posameznikom, ki:podeli posameznikom, ki:podeli posameznikom, ki:podeli posameznikom, ki:podeli posameznikom, ki:

- so občani Občine Mirna Peč,- dosežejo v daljšem časovnem obdob-

ju pomembnejše trajne uspehe nagospodarskem, kulturnem, šport-nem, vzgojno-izobraževalnem ali hu-manitarnem področju,

- s svojim delom zvišujejo ugledObčine Mirna Peč.

3. Plaketa Občine Mirna Peč se3. Plaketa Občine Mirna Peč se3. Plaketa Občine Mirna Peč se3. Plaketa Občine Mirna Peč se3. Plaketa Občine Mirna Peč sepodeli zaslužnim posameznikom,podeli zaslužnim posameznikom,podeli zaslužnim posameznikom,podeli zaslužnim posameznikom,podeli zaslužnim posameznikom,podjetjem, zavodom,podjetjem, zavodom,podjetjem, zavodom,podjetjem, zavodom,podjetjem, zavodom, organizacijam in društvom za: organizacijam in društvom za: organizacijam in društvom za: organizacijam in društvom za: organizacijam in društvom za:

- izredne uspehe in rezultate na po-dročjih, na katerih delujejo in kipomenijo pomemben prispevek zarazvoj Občine Mirna Peč, dela in živ-ljenja v njej ter za njeno uveljavljanjev širšem prostoru,

- spodbudo posameznikom, pod-jetjem, zavodom in drugim organiza-cijam, skupnostim, organom indruštvom, ki s svojim odnosom do

dela, gospodarnostjo, uvajanjemracionalnih novosti, posebnimnaporom in prizadevanji dosegajoizredne uspehe in rezultate, ki ima-jo velik pomen za Občino Mirna Peč.

4. 4. 4. 4. 4. SpominsSpominsSpominsSpominsSpominskkkkka plaka plaka plaka plaka plakeeeeettttta Občine Mira Občine Mira Občine Mira Občine Mira Občine Mir-----na Pečna Pečna Pečna Pečna Peč s s s s se podeljuje organizacijam ine podeljuje organizacijam ine podeljuje organizacijam ine podeljuje organizacijam ine podeljuje organizacijam inobčanom,občanom,občanom,občanom,občanom, ki so s svojim delom pomem-bno prispevali k razvoju občine na vsehpodročjih dela in življenja, ob njihovihpomembnejših delovnih in življenjskihjubilejih.

S tem razpisom pozivam občanke inS tem razpisom pozivam občanke inS tem razpisom pozivam občanke inS tem razpisom pozivam občanke inS tem razpisom pozivam občanke inobčane ter institucije, da posredujeteobčane ter institucije, da posredujeteobčane ter institucije, da posredujeteobčane ter institucije, da posredujeteobčane ter institucije, da posredujetepredloge za občinske nagrade inpredloge za občinske nagrade inpredloge za občinske nagrade inpredloge za občinske nagrade inpredloge za občinske nagrade inpriznanja do 20. 5. 2005 na naslov:priznanja do 20. 5. 2005 na naslov:priznanja do 20. 5. 2005 na naslov:priznanja do 20. 5. 2005 na naslov:priznanja do 20. 5. 2005 na naslov:ObčinsObčinsObčinsObčinsObčinski svki svki svki svki sveeeeet Občine Mirt Občine Mirt Občine Mirt Občine Mirt Občine Mirna Pna Pna Pna Pna Peč, Teč, Teč, Teč, Teč, Trrrrrggggg2, Mirna Peč - s pripisom »za nagrade2, Mirna Peč - s pripisom »za nagrade2, Mirna Peč - s pripisom »za nagrade2, Mirna Peč - s pripisom »za nagrade2, Mirna Peč - s pripisom »za nagradein priznanja občine«.in priznanja občine«.in priznanja občine«.in priznanja občine«.in priznanja občine«.Predlog mora vsebovati tudi podrob-Predlog mora vsebovati tudi podrob-Predlog mora vsebovati tudi podrob-Predlog mora vsebovati tudi podrob-Predlog mora vsebovati tudi podrob-no utemeljitevno utemeljitevno utemeljitevno utemeljitevno utemeljitev

Zvone Lah, župan

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

april 2004

6 april 2005

decembra. Pod cerkvijo pa sta dve vinskikleti. Prezbiterij, ladja in kapela so kupu-lasto obokani, tla so tlakovana z opeko. Naglavnem oltarju je kip Marijinega vnebov-zetja, ob strani sta še kipa sv. Janeza Krst-nika in sv. Janeza Evangelista. V kapeli jepoleg slike sv. Janeza Evangelista v baroč-nem okvirju še kip Praškega Jezuščka, ki gaje podarila princesa iz Hmeljnika. Cerkevkrasijo podobe križevega pota. V zvonikusta nameščena bronasti 250 kilogramskizvon s podobo Marije Pomočnice in let-nico 1739 in veliki železni zvon, ki tehta550 kg in nosi letnico 1925.

Ob cerkvi pa raste večstoletna lipa, nakateri so včasih ob žegnanjih godli godcina rogove. Prav na dan Janeza Evangelistaje v Hmeljčiču že od zdavnaj običaj, da sona Šentjanževo, to je 27. decembra, blago-slavljali vino pri oltarju sv. Janeza in imeli

mašo za sosesko. V Hmeljčič je prihajaloveliko romarjev tudi s hrvaške strani. Vprejšnjem stoletju so za nekaj časa ta bla-goslov opustili, ker se je začelo pojavljatipijančevanje in pretepi. Zadnja leta pa staTuristično društvo Mirna Peče in Društvovinogradnikov ta običaj ponovno obudilain spet postaja tradicionalen. In zakaj pravna god Janeza Evangelista? Legenda pra-vi, da je ta svetnik nekoč blagoslovil čašovina, ki je bilo zastrupljeno in ga izpil, ven-dar mu ni škodilo in ostal je živ. Sv. JanezEvangelist je apostol ljubezni, saj je meddrugimi resnicami zapisal tudi: »Bog je lju-bezen.«

Tudi v ponedeljek, 27. decembra 2004je domači župnik Janez Rihtaršič med bo-goslužjem v Hmeljčiču najprej blagoslo-vil vodo in sol, nato pa še vino, ki so ga kblagoslovu prinesli v posebnih opletenih

steklenicah okoliški kmetje in vinogradni-ki. Med molitvijo in prošnjami so se zah-valili Bogu za pridelano vino, ki je sad trtein dela človeških rok, simbol Kristustovekrvi in ki ga je treba uživati s spoštovanjemin po pameti, ne pa se z njim brezglavo na-livati, ker tako pitje prinese le gorje.

Po bogoslužju so se vinogradniki zbraliv prostorih gasilskega doma v Hmeljčiču,kjer so blagoslovljeno vino degustatorji izvrst društva strokovno ocenjevali, ga oku-šali, ugotavljali morebitne napake in da-jali nasvete za njihovo odpravo. Ugotoviliso, da se iz leta v leto pojavlja manj vzor-cev vin z napakami. Splošna ugotovitev zaletošnji letnik pa je bila, da so vina sveža,čista, pitna in le pri nekaterih izstopa ki-slina, ki jim daje neuravnoteženost, kar jeletošnja značilnost.

Ljuba Sukovič

Peti vinogradniški pohod

Dobro pohodnoopremljeni so se podalipo gozdni poti proti Biš-ki vasi, kjer so prečkali re-gionalno cesto in se ume-rili proti vasi Jelše. Mimosmerokaza za Zijalo so senapotili ob Temenici donjenega izvira, kjer takraška ponikalnica, po-tem ko pri Ponikvah po-nikne, v Zijalu ponovnopride na dan. Po označe-ni poti so nato krenilinad pečino Zijalo protivasi Vrhpeč in nato do zi-danice njihovega članaMilana Hrastarja na sv.Ani, kjer so imeli posta-nek in malico, ki jim je popolovici prehojene potiže kar teknila. Ker je bilanjihova pot dolga vsegaskupaj 4 ure zmerne ho-je, so se po krajšem po-čitku podali naprej protiLazam, Okroglici, skoziPoljane in pohod konča-li v Poljanski gori. Vmesso v eni od zidanic pri-

pravili še pokušino vina, saj se že priprav-ljajo na ocenjevanje vin, ki bo v okviru nji-hovega društva potekalo 22. marca. Pode-litev priznanj, za najbolje ocenjena vinapridelana v mirnopeškem vinorodnemokolišu, pa bo 16. aprila letos. Skratka de-la jim ne bo zmanjkalo, sploh pa ne, ko sebo zima končno poslovila in bodo začelis prvimi spomladanskimi deli v vinogra-dih, od rezi vinske trte, vezanja, škroplje-nja, do okopavanja ter drugih pomembnihopravil v kleti.

Ljuba Sukovič

Kljub slabi vremenski napovedi se je 70 od 160-ih članov Društva vinogradni-kov Mirna Peč v soboto, 12. marca letos zjutraj zbralo pri gostilni Špolar in seodpravilo na peti tradicionalni vinogradniški pohod.

april 2005 7

Ocenjevanje vin Vinogradniškega društva Mirna Pečletnika 2004

Ocenjevanje vin vinogradniškega druš-tva Mirna Peč letnika 2005 je potekalo22. 3. 2005 v gostilni Špolar. Na ocenje-vanju je bilo 73 belih in 75 rdečih vin.,kar je do letos največ v našem društvu. Vi-na sta ocenjevali dve 7-članski komisiji.

Pri komisiji za bela vina je predsedovaldr. Mitja Kocjančič, Kmet. inštitut Slove-nije. Poleg njega je bila še enologinja Ka-tarina Marlin, Kmetijsko gozdarski zavodNovo mesto. Za rdeča vina pa je predse-doval dr. Julij Nemanič.

Kljub slabšemu letniku je strokovnakomisija pohvalila zelo dobro kletarje-nje in negovanje vina, saj je bil zelo maj-hen odstotek vin z napakami.

Uradno razglasitev smo imeli 16. 4.2005.

Predstavitev najboljših treh ocenjenih vin iz vsake sorte:

Dolenjsko belo -Dolenjsko belo -Dolenjsko belo -Dolenjsko belo -Dolenjsko belo -- prvak zvrsti: vino vinogradnikov iz Golobinjeka: 16.50Fabjan Alojz Globočdol 7 Knežija 16.42Fabjan Jože Dolenja vas 5 Plešivica 16.40Pust Dušan Dolenja vas 14 Poljanska gora 16.34Beli pinotBeli pinotBeli pinotBeli pinotBeli pinotGrande Brane Vihre 34 Golobinjek 17.40Povše Karel Gor. Globodol 4 Golobinjek 17.20Lužar Aleš Marof 25 Golobinjek 17.12KernerKernerKernerKernerKernerFabjan Lado Globočdol 7 Knežija 17.40Ajdič Janez Marof 12 Šentjurska gora 17.08Zupan Tomislav Postaja 22 Laze 16.82Renski rizlingRenski rizlingRenski rizlingRenski rizlingRenski rizlingDragan Alojz Golobinjek 26 Golobinjek 17.40Mežan Janez Rogovila 21 Okroglica 17.26ChardonnayChardonnayChardonnayChardonnayChardonnayDragan Alojz Golobinjek 26 Golobinjek 16.90Lah Zvone Hrastje 12 Kalce 16.82Ravnikar Marjan Postaja 38 Poljanska gora 16.78Laški rizlingLaški rizlingLaški rizlingLaški rizlingLaški rizling:Papež Franc Hrastje 11 Kalce 16.72Ajdič Anton Čemše 1 Kalce 16.66Primc Marjan Marof 17 Golobnjek 16.50Sivi pinotSivi pinotSivi pinotSivi pinotSivi pinotAvbar Jože Gor. Globodol 8 Golobinjek 16.90Avbar Martin Rožna ul. 17 Golobinjek 16.36SauvignonSauvignonSauvignonSauvignonSauvignonDular Janez Gor. Podboršt Golobinjek 17.76Fabjan Lado Globočdol 7 Knežija 17.68Makše Anton Vaupotičeva 4 Šentjurska gora 17.64

Sauvignon - sušeno grozdje letnik 2003Sauvignon - sušeno grozdje letnik 2003Sauvignon - sušeno grozdje letnik 2003Sauvignon - sušeno grozdje letnik 2003Sauvignon - sušeno grozdje letnik 2003Lah Zvone Hrastje 12 Kalce 18.26 18.26 18.26 18.26 18.26 RoseRoseRoseRoseRosePust Dušan Dolenja vas 14 Poljanska gora 15.84CvičekCvičekCvičekCvičekCvičekPapež Betka Jablan 12 Golobinjek 15.74Krevs Jože Vel. Kal 24 Knežija 15.66Granda Brane Vihre 34 Golobinjek 15.64Svetlin Franc Vrhovo 9 Golobinjek 15.64Dolenjsko rdečeDolenjsko rdečeDolenjsko rdečeDolenjsko rdečeDolenjsko rdečeOrešnik Lado Podlubnik 297 Golobinjek 15.66Petrič Alojz Prečna 4 / b Trška gora 15.66Fabjan Jože Dolenja vas 5 Plešivica 15.62Žametna črninaŽametna črninaŽametna črninaŽametna črninaŽametna črninaPetrič Alojz Prečna 4 b Trška gora 15.62Krevs Jože Vel. Kal 24 Knežija 15.56Cesar Jože Marof 27 Hmeljčič 15.54Modri pinotModri pinotModri pinotModri pinotModri pinotCesar Peter Goriška vas 16 Golobinjek 16.58Lah Zvone Hrastje 12 Kalce 16.42Dular Janez Gor. Podboršt Golobinjek 16.28Modra frankinjaModra frankinjaModra frankinjaModra frankinjaModra frankinjaJarc Brane Dolenja vas 5 B Okroglica 16.78Špendal Anton Dernogoška 56 Hmeljčič 16.50Mežan Janez Rogovila Okroglica 16.42Modra frankinja letnik 2003Modra frankinja letnik 2003Modra frankinja letnik 2003Modra frankinja letnik 2003Modra frankinja letnik 2003Lah Zvone Hrastje 12 Kalce 12 17.66

Zahvaljujem se in čestitam še ostalim vinogradnicam invinogradnikom za oddane vzorce na lokalnem ocenjeva-nju DVMP. Vsem želim še veliko uspeha pri nadaljnjem de-lu v vinogradu, kakor v kleti. Na svidenje drugo leto!

Pust Dušan

april 2004

8 april 2005

Članice in člani Konjerejskega društva treh dolin iz Mirne Peči so v soboto, 19.februarja 2005, na 4. letnem občnem zboru v prostorih gostilne Špolar pregle-dali delo, ki so ga opravili v minulem letu in si zastavili nove cilje ter naloge zaletošnje leto.

Letnega srečanja se je udeležila velikavečina vseh članov in članic, ki v svojih vr-stah združujejo tudi ostale ljubitelje konjin konjskih športov, predstavnika jahalnešole Marko Marn iz Hudej pri Trebnjemin poklicnega športnika v preskakovanjuovir Jureta Grubačeviča iz Konjeniškegašolskega športnega centra Češča vas.

O delu v minulem letu je poročal pred-sednik društva Srečo Kastelic, navzoči paso slišali tudi poročili o denarnem poslo-vanju društva, o delu nadzornega odborater o reji konj v občini. Večino denarja druš-tva so vložili v prikolico za prevoz konj,za nabavo stojala za obrezovanje konjskihkopit, za nabavo enotnih telovnikov, ma-jic in klobukov ter izdelavo znaka društva.Po oceni društva, natančnega popisa še ni-majo, se rejci ljubiteljsko ukvarjajo z rejopribližno 100-ih konj hladnokrvne pasmein 35-ih toplokrvne.

V načrtih za letošnje leto imajo nekate-re standardne naloge, kot so: vsakoletniblagoslov konj v Šentjuriju, dokumentira-nje dogodkov tudi na video kaseto, konje-niški pohod po trasiranih poteh v občini,udeležba na strokovni ekskurziji, sodelo-vanje z ostalimi konjerejskimi društvi inkonjenicami, organiziranje strokovnegapredavanja in prikaz filma o konjih, izda-ja koledarja, organiziranje eno ali dvod-nevne konjenice, sodelovanje v povorkahin prireditvah ob občinskem prazniku. Naj-

večji zalogaj pa jih čaka pri organizacijidoslej največjega projekta - furmarije inpridobitev IAK veterinarskega spričevalaza udeležbo vseh konj na taki prireditvi.Opravili so tudi volitve v nov 9-članskiupravni odbor ter izvolili še nov nadzor-ni odbor ter disciplinsko komisijo.

Najbolj zaslužna in dejavna člana v druš-tvu, ki vse skozi delujeta na področju ko-njereje in svoje izkušnje prenašata na mlaj-še rodove, Jožeta Žagarja in Antona Straj-narja so imenovali za častna člana druš-tva in jima za to podelili tudi pisni ime-novanji. Ob koncu srečanja so si ogledališe video film o preteklem štiriletnem de-lovanju Konjerejskega društva treh dolinavtorja Petra Cesarja, nad katerim so bilizelo navdušeni. Svoje vsakodnevne izkuš-nje in nova spoznanja so si izmenjali v na-daljevanju druženja.

Ljuba Sukovič

Konjerejci o delu innačrtih za letosKonjerejci o delu innačrtih za letos

Z navdušenjemaktivne

Kakor se še ne piše prav dolgo časa le-to 2005 se lahko članice Društva pode-želskih žena pobahamo z že kar nekaj ak-tivnimi dnevi oz. večeri.

Uspešno smo izpeljale občni zbor, bi-le navdušene nad velikim odzivom Mir-nopečanov, ko je bilo organizirano prprprprpre-e-e-e-e-dadadadadavvvvvanananananje altje altje altje altje altererererernativnega zdrnativnega zdrnativnega zdrnativnega zdrnativnega zdraaaaavilca drvilca drvilca drvilca drvilca dr.....Zdravka AtanasovaZdravka AtanasovaZdravka AtanasovaZdravka AtanasovaZdravka Atanasova z Bleda in se poglo-bile v izčrpno predstavitev prve dru-predstavitev prve dru-predstavitev prve dru-predstavitev prve dru-predstavitev prve dru-žinske zeliščne kmetije v Slovenijižinske zeliščne kmetije v Slovenijižinske zeliščne kmetije v Slovenijižinske zeliščne kmetije v Slovenijižinske zeliščne kmetije v Sloveniji.Gospod Milan in njegova žena VikicaKALAN iz Kalobja na Kozjanskem sta nasz diapozitivi, dišečimi zelišči iz prikup-nih sončno rumenih vrečič in pričevanjuo vzgoji, nabiranju in uživanju ali upora-bi zdravilnih zelišč prepričala, da se bo-mo članice 11. junija na njihovo kmetijoodpravile še na strokovno ekskurzijo.

Mirna Peč se je kot edina občina od-zvala na povabilo organizatorjev Gregor-jevega sejma na Grabnu. Pa smo tudi tusodelovale - s pojavo, z dobrimi razno-vrstnimi kruhi in slastnimi piškotki.

Že prvo aprilsko nedeljo so naše delov-ne ČebeliceČebeliceČebeliceČebeliceČebelice do zadnjega prostorčka v sat-ju kulturnega doma le-tega tudi napol-nile. 2. samostojni koncert2. samostojni koncert2. samostojni koncert2. samostojni koncert2. samostojni koncert z izbranimigosti je navdušil domačine. Ob tej pri-Ob tej pri-Ob tej pri-Ob tej pri-Ob tej pri-liki se še enkrat iskreno zahvaljujemoliki se še enkrat iskreno zahvaljujemoliki se še enkrat iskreno zahvaljujemoliki se še enkrat iskreno zahvaljujemoliki se še enkrat iskreno zahvaljujemoza vso naklonjenost vsem, ki nam joza vso naklonjenost vsem, ki nam joza vso naklonjenost vsem, ki nam joza vso naklonjenost vsem, ki nam joza vso naklonjenost vsem, ki nam jovelikodušno izkazujete. Še posebnavelikodušno izkazujete. Še posebnavelikodušno izkazujete. Še posebnavelikodušno izkazujete. Še posebnavelikodušno izkazujete. Še posebnazahvala našim sponzorjem.zahvala našim sponzorjem.zahvala našim sponzorjem.zahvala našim sponzorjem.zahvala našim sponzorjem.

Vedno željne znanja in novosti bomopomladansko delo društva zaokrožile vsmislu izobraževanja. Sredi aprila nambo gospa Zmaga Sebanec »v živo« prika-zal aranžiranje prehrane s sadjem in ze-lenjavo. Seveda se bomo, vsaka s svojimnožičkom, tudi same naučile teh spret-nosti in jih v praksi – v svojih kuhinjah –s pridom in veseljem uporabile.

... vse za lepši jutri.Marija Žagar

april 2005 9

Poročilo o delovanju Prostovoljnegagasilskega društva Mirna Peč v letu 2004

Upravni odbor je imel 4 redne seje. Vsa-ko prvo nedeljo v mesecu smo se sestajalina informativnih sestankih, ki so namenje-ni vsem članov. Tudi v letu 2005 bomo na-daljevali z njimi in ste vabljeni v čim več-jem številu.

Osnovna naloga je bila pomoč krajanom,ki jo potrebujejo ob požarih ali kakih dru-gih nesrečah z našo razpoložljivo opremoin znanjem. Posebno pozornost smo pos-večali izobraževanju. V samem društvusmo usposabljali člane, da znajo uporablja-ti opremo, ki nam je na razpolago. V okvi-ru OGP je potekal osnovni tečaj za gasilca.

Pri Gasilski zvezi Novo mesto pa so 4-ječlani opravili tečaj za vodjo enote. V svojevrste smo vključevali tudi mladino, ki jesvoje znanje dokazovala na raznih tekmo-vanjih. Ekipa pionirk se je prvič udeležilatudi kviza, ki ga je organizirala GZ Novomesto. Tudi ekipe članov in veteranov sose udeleževale raznih tekmovanj in s tempokazale svoje znanje. Uspešno jebilo tudi izvedeno tekmovanje zapokal Mirne Peči, na katerem jebilo prvič organizirano tudi tekmovanje zaveterane. Za uspehe poleg tekmovalcev sozaslužni tudi mentorji ekip.

Imeli smo dva manjša požara, sodelova-li pa smo tudi na požaru v Globodolu, ka-tere smo z požrtvovalnostjo gasilcev uspe-šno obvladali. Opravili smo tudi 320 vo-ženj pitne vode krajanom. Avtocisterna jezelo dotrajana,zato bomo morali v letu2005 z vso resnostjo pristopiti k nabavi no-ve, če želimo zagotavljati požarno varnostin potrebe krajanov po pitni vodi. Potrebepo pitni vodi pa naraščajo iz leta v leto, tu-di v zimskem času.

Pri obnovi gasilskega doma smo uredilinovo sobo, ki jo bo še potrebno opremiti.V vse tri garaže smo montirali polnilceakumulatorjev tako, da je vedno zagotov-ljena brezhibnost vžiga vozil. Nabavilismo tudi nekaj zaščitnih oblek in hidran-tih omaric. Udeležili smo se tudi zahval-ne maše sv. Florjana. Sodelovali smo z os-novno šolo. Tako smo v mesecu požarnevarnosti v oktobru za njihove učence s po-močjo GRC organizirali prikaz opreme indelovanje le-te.

Redno sodelujemo tudi z občino in z os-talimi društvi v njej. Občini bi se zahvalilza sodelovanje in za prispevna sredstva inželel še naprej uspešno sodelovanje.

Uspešno sodelujemo tudi s pobratenimgasilskim društvom Golnik. Udeležili smose njihovega občnega zbora in pohoda. Tu-di oni so se redno odzvali na naša vabila.

Za uspešno vodenje društva in usposab-ljanje članov je potrebno tudi veliko admi-

PGD GLOBODOL

nistrativnega dela, ki se običajno ne vidi,je pa zelo zahtevno.

Ob tej priliki bi se zahvalil vsem članomza vsakršno pomoč.

Gasilci iz PGD Mirne Peči se zavedamopomena gasilstva in požarnega varstva vobčini; zato bodo naše prihodnje nalogeše bolj usmerjene v pomoč občanom.

Jože Zoran,predsednik PGD Mirna Peč

Prostovoljno gasilsko društvoGlobodol ima za prioritetnonalogo požarno obrambonašega področja, ki obsegaGlobodol, Jordankal, Malivrh, Grč vrh in del Golobinje-ka. Stano-

vanjski objekti, gospodarska poslopja,obrtniške delavnice, vikendi, opuščenakmetijska zemljišča in gozdovi nam na-lagajo skrb za pripravljenost in učinko-vito posredovanje ob morebitni nesreči.Razen v Globodolu in Jordankalu vodo-vodnega oz. hidrantnega omrežja nima-mo, zato potrebujemo zanesljivo gasilskovozilo z vodo, saj je obstoječe staro že 22let in je kot tako tehnično zastarelo.

V letošnjem letu nameravamo zame-njati dotrajano gasilsko vozilo TAM 75 znovim IVECO Daily 65 C 15 D z nadgrad-njo v GV-V1, kakor zahtevajo predpisi oz.tipizacija gasilskih vozil. GV-V1 predstav-lja gasilsko vozilo z vodo, kar pomeni, dabomo obstoječo opremo preložili v no-vo sodobno vozilo.

V društvu ne razpolagamo z zadost-V društvu ne razpolagamo z zadost-V društvu ne razpolagamo z zadost-V društvu ne razpolagamo z zadost-V društvu ne razpolagamo z zadost-no vno vno vno vno vsososososottttto fo fo fo fo finančnih srinančnih srinančnih srinančnih srinančnih sredstedstedstedstedsteeeeevvvvv, zat, zat, zat, zat, zato seo seo seo seo seobrobrobrobrobračamo tudi na Vačamo tudi na Vačamo tudi na Vačamo tudi na Vačamo tudi na Vas, da nam pomaga-as, da nam pomaga-as, da nam pomaga-as, da nam pomaga-as, da nam pomaga-te po svojih močeh, mi pa bomo vašete po svojih močeh, mi pa bomo vašete po svojih močeh, mi pa bomo vašete po svojih močeh, mi pa bomo vašete po svojih močeh, mi pa bomo vašecenjeno ime oz. ime vašecenjeno ime oz. ime vašecenjeno ime oz. ime vašecenjeno ime oz. ime vašecenjeno ime oz. ime vaše organizacijeorganizacijeorganizacijeorganizacijeorganizacijeobjavili ob vseh predstavitvah vozila.objavili ob vseh predstavitvah vozila.objavili ob vseh predstavitvah vozila.objavili ob vseh predstavitvah vozila.objavili ob vseh predstavitvah vozila.

V primeru, da se odločite za finančnopomoč, nam lahko svoj prispevek nakaže-te na poslovni račun društva: 90672-0000060104, pri PB Slovenije. Davčna šte-vilka je: 28693175.

Za dodatne informacije se lahko obrne-te na:

Tone Grivec - GSM: 041/832-395,Jože Avbar - GSM: 031/673-414.

Za pomoč se vam že vnaprej lepo zah-Za pomoč se vam že vnaprej lepo zah-Za pomoč se vam že vnaprej lepo zah-Za pomoč se vam že vnaprej lepo zah-Za pomoč se vam že vnaprej lepo zah-valjujemo!valjujemo!valjujemo!valjujemo!valjujemo!

Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!Tone Grivec, predsednik

april 2004

10 april 2005

Sedmi blagoslovmotorjev v Mirni PečiPreden se zima dokončno poslovi in ko so ceste suhe, vreme pa lepo in dnevitoplejši, na naših cestah lahko opazimo prve znanilce pomladi – motoriste. Pr-ve motoristične lastovke pa iz zimskega spanja pokukajo tudi že prej, ko je as-falt suh, že začnejo sprehajati svoje jeklene konjičke.

Velikonočni ponedeljek je že sedmo le-to zapored dan, ko v Mirno Peč od blizuin daleč prihrumijo novodobni popotnikina motorjih, saj je postal že tradicionalenza prvi vseslovenski blagoslov motorjevprvi vseslovenski blagoslov motorjevprvi vseslovenski blagoslov motorjevprvi vseslovenski blagoslov motorjevprvi vseslovenski blagoslov motorjevininininin motoristovmotoristovmotoristovmotoristovmotoristov pred začetkom motoristič-ne sezone.

Od 750 do 800 motoristk in motori-Od 750 do 800 motoristk in motori-Od 750 do 800 motoristk in motori-Od 750 do 800 motoristk in motori-Od 750 do 800 motoristk in motori-stovstovstovstovstov je kljub deževnemu jutru prijezdilosvoje jeklene lepotce na prvi blagoslov vSlovenji pred letošnjo motoristično sezo-no. Ob 10. uri so se zbrali v cerkvi pri sv.maši. Nato pa se je številna množica fara-nov in motoristov zbrala na parkirišču obfarni cerkvi, kjer je Moto klub Trebnje podpokroviteljstvom mirnopeške občine pri-pravil prireditveni prostor. Vse navzoče jenajprej prisrčno pozdravil in jih nagovo-ril predsednikpredsednikpredsednikpredsednikpredsednik Zveze moto klubov Slo-Zveze moto klubov Slo-Zveze moto klubov Slo-Zveze moto klubov Slo-Zveze moto klubov Slo-vvvvvenienienienienije in domačin Pje in domačin Pje in domačin Pje in domačin Pje in domačin Polde Pungerolde Pungerolde Pungerolde Pungerolde Pungerčarčarčarčarčar, kivsem udeležencem v prometu, predvsempa motoristkam in motoristom svetoval,da vozijo previdno, varno in se držijo pro-metnih predpisov ter prilagodijo vožnjorazmeram na cesti

Domači župnik Janez RihtaršičDomači župnik Janez RihtaršičDomači župnik Janez RihtaršičDomači župnik Janez RihtaršičDomači župnik Janez Rihtaršič je opra-vil obred blagoslova motorjev za srečno

in varno vožnjo z njimi. Vsem udeležen-cem v prometu je v nagovoru priporočil,da naj se ves čas zavedajo svojih lastnih živ-ljenj in življenj drugih. Nad nami je še nek-do, na katerega pomoč lahko vedno raču-namo, to je bog. Zato je blagoslov dejanje,ki potrjuje znamenje vere v nekoga, ki vo-di naše življenje, saj si v moderni dobi, nemoremo več predstavljati življenja brezprevoznih sredstev. Ta nas pripeljejo na de-lo, v naravo, k prijateljem in znancem, ksorodnikom, zato naj jih blagoslov varujepred nesrečami, da nas vedno znova tudivarno pripeljejo domov.

Organizatorji soOrganizatorji soOrganizatorji soOrganizatorji soOrganizatorji so tudi letos ob pomočiletos ob pomočiletos ob pomočiletos ob pomočiletos ob pomočištevilnih domačih društev pripravili pe-številnih domačih društev pripravili pe-številnih domačih društev pripravili pe-številnih domačih društev pripravili pe-številnih domačih društev pripravili pe-ster spremljevalnister spremljevalnister spremljevalnister spremljevalnister spremljevalni programprogramprogramprogramprogram: nastopile soštevilne glasbene skupine - sestavljene tu-di iz motoristov, konjeniki iz mirnopeškegakonjerejskega društva in še treh sosednjihso pripravili pravo pašo za oči s svojimištirinožnimi lepotci - postavili so »špalir«in prikazali počasni galop po dolini Te-menice, izpod neba so se spustili trije pa-dalci iz novomeškega Aerokluba, kakšnoje življenje med novimi farani in novimimotoristi v Domžalah, je povedal nekda-

nji mirnopeški župnik-motorist Janez Ši-Janez Ši-Janez Ši-Janez Ši-Janez Ši-mencmencmencmencmenc, nastopil je Brajdimir v vlogi polkov-nika, na posebno povabilo organizatorjaPoldeta Pungerčarja pa so prišli tudi vete-rani s svojimi starodobniki iz Krmelja inše marsikaj drugega.

MotociklizemMotociklizemMotociklizemMotociklizemMotociklizem pa se v Mirni Pečiv Mirni Pečiv Mirni Pečiv Mirni Pečiv Mirni Peči ni po-javil šele pred sedmimi leti, ko je tu pote-kal prvi blagoslov motorjev in motoristov,temveč sega že kar daleč vsega že kar daleč vsega že kar daleč vsega že kar daleč vsega že kar daleč v zgodovinozgodovinozgodovinozgodovinozgodovino, sajje kot prvi motorist ime kraja v svet pone-sel rojak, leta 1906. v Mirni Peči rojeniLudvik Starič – eden najboljših sloven-Ludvik Starič – eden najboljših sloven-Ludvik Starič – eden najboljših sloven-Ludvik Starič – eden najboljših sloven-Ludvik Starič – eden najboljših sloven-skih dirkačev minulega stoletja.skih dirkačev minulega stoletja.skih dirkačev minulega stoletja.skih dirkačev minulega stoletja.skih dirkačev minulega stoletja. LetečiKranjec, kot so ga tudi imenovali, v Parizupa so mu nadeli celo vzdevek leteči Jugo-slovan, je v tridesetih letih prejšnjega sto-letja kar 32-krat zmagal na številnih med-narodnih motorističnih dirkah.

Med večinoma moško družbo pa se če-dalje več vključujejo v vrste motoristov tu-di predstavnice nežnejšega spola, pa ne lekot sopotnice, temveč kot voznice. Mednjimi je bila tudi prva domačinka-22 let-prva domačinka-22 let-prva domačinka-22 let-prva domačinka-22 let-prva domačinka-22 let-na študentka prava Nino Mikena študentka prava Nino Mikena študentka prava Nino Mikena študentka prava Nino Mikena študentka prava Nino Mikec, ki se jeblagoslova motorjev s svojo novo 600 ku-bično Yamaho udeležila prvič. Kot novo-pečena voznica motorja je povedala, da sedobro zaveda, da ni dovolj le voziti, uži-vati in preživeti, treba je znati varno in pa-metno voziti.

Mirnopeški velikonočni blagoslov mo-torjev je prvo tovrstno srečanje motoristovpred motoristično sezono v Sloveniji, za-to tudi privabi vedno večje število udele-žencev in na ta način širi ime kraja in go-stoljubnost domačinov tudi v druge kraje.Pa srečno in varno vožnjo in nasvidenjespet prihodnje leto!

Ljuba Sukovič

april 2005 11

april 2004

12 april 2005

Prvi poljanski pustni pohodPrvi poljanski pustni pohod od Poljan do Hmelj-

nika v organizaciji ŠTD Poljane je že za nami.Zbrali smo se v nedeljo, 6. 2. 2005 ob

8:00 uri na poljanskem igrišču. Na pot senas je podalo 34 pohodnikov vseh genera-cij. Najprej smo se podali skozi Čemše doHmeljčiča, kjer nas je že čakalo prvo to-plo okrepčilo. Pot nas je naprej vodila sko-zi Globočdol, Karteljevo, proti graduHmeljnik, kjer je bi še zadnji postanek predtežko pričakovanim kosilom, ki nam ga jepripravila Okrepčevalnica pri Darinki.Vreme je bilo dokaj hladno, zato smo senazaj vračali kar hitro, pa tudi pot, po ka-teri smo se vračali, je bila veliko krajša.

Hvala vsem, ki ste se udeležili našega po-

hoda in nam pri njem kakorkoli pomagali.V septembru pa se pohodniki zopet vi-

dimo na naslednjem pohodu.Jože Hrastar

Predbožična prireditev»ROŽE MI VSE POVEDO«

Obiskovalci letošnje letošnje letošnje letošnje letošnje predbožične prireditve z naslovom Rože mi vse povedo,ki sta jo pripravila Občina Mirna Peč in Društvo upokojencev, so dvorano mir-nopeškega Doma kulture napolnili do zadnjega kotička.

V bogatem kulturnem programu so se nanovem odru z več točkami predstavili:moška pevska skupina Rožmarin, ženskapevska skupina Čebelice, harmonikarjiDruštva harmonikarjev, člani dramskegain recitatorskega krožka mirnopeške os-

novne šole, mla-de pevke Katari-na Lužar, MetaBevc in LucijaKovačič z ljudskoin moderno pe-smijo, amaterskaigralca Martinain Tone, ki sta vnarečju odigralakratek skeč o ure-janju in sajenjucvetja na turistič-

ni kmetiji Skriti raj in zelo zabavala gle-dalce ter družina Saje, ki je izdelovala ad-venti venček. Rdeča nit prireditve so bilerože, saj so vse pesmi, misli in predstav-ljeni ljudski običaji govorili o rožah in onjihovem pomenu nekoč in danes. Spret-no sta nastopajoče predstavljali in njiho-ve vsebine povezovali Blanka Cesar inNatalija Primc.

Predsednik Turističnega društva MirnaPeč Jože Barbo ter podpredsednica druš-

tva in mentorica turističnega krožka vosnovni šoli Slavka Rupena pa sta pode-lila priznanja in nagrade za najlepše ure-jeno hišo, kmečko domačijo in naselje zaletošnje leto. Ocenjevanje je potekalo vokviru akcije Moja dežela, lepa in gosto-ljubna. Priznanje za najlepše ocvetliče-no hišo z vrtom sta prejela Zdenka in Loj-ze Rezelj iz Dolenje vasi. Najlepše in naj-bolj urejeno kmečko domačijo z gospo-darskim poslopjem imata Cvetka in IvanRozman iz Gorenjega Globodola, najboljurejeno naselje pa imajo po oceni komi-sije vaščani Malenske vasi.

Vsem občankam in občanom je prijet-no in doživeto praznovanje božiča ter karse da uspešno in zdravo prihodnje letovoščil župan Zvone Lah. Lojzka Krevs, kije v rokah držala vse niti prireditve, pajih je nato v imenu Društva podeželskihžena povabila še na ogled bogate razsta-ve na temo božičnih in prazničnih do-brot, ročnih del, adventnih venčkov, ja-slic, cvetja iz papirja in risb, s katero sose predstavile članice društva, cvetličar-na Orhideja in učenci osnovne šole. Nakoncu je iz vseh grl v nabito polni dvoranizadonela skupna pesem V dolini tihi in jihzdružila v eno samo veliko družino.

Ljuba Sukovič

Prižgite luč, Že adventni venec ima štiri sveče, šti-ri plamene, ki simbolizirajo: veselje,vero, upanje, ljubezen oz. štiri tednepriprav in pričakovanja prihoda žive-ga ognja ljubezni – Kristusa. »Naj luč,ogreje vse ljudi dobre volje!« je bila mi-sel Turističnega društva Mirna Peč, skatero je občane povabilo, da se nasveti večer skupaj udeležijo polnočnemaše v farni cerkvi sv. Kancijana.

Že lanskemu vabilu, da bi obudili ta sta-ri družinski običaj, ko so se družine in vaš-čani iz oddaljenih vasi in zaselkov na bo-žični večer k polnočnici peš napotili v so-ju bakel, se je odzvalo precej občanov,predvsem Kalancev. Na poti so podoživ-ljali spomine iz pripovedovanja dedkov inbabic, ki so na sveti večer k polnočnici ho-

VESELI DECEMBER2004/2005

Občina Mirna Pečje v sodelovanju zDruštvom prijate-ljev mladine Mojcatudi v letu 2004 vokviru Veselega de-cembra pripravilaOBISK DEDKA MRA-ZA Z BOGATIM PRO-GRAMOM IN OB-DARITVIJO 188-ih PREDŠOLSKIH OTROK.

Za izpeljavo omenjenega projekta sofinančna sredstva poleg občinepoleg občinepoleg občinepoleg občinepoleg občine zagoto-vili naslednji domači donatorji: Struktu-Struktu-Struktu-Struktu-Struktu-ra, d.o.o.; Utris, d.o.o., Mirna Peč, Jo-ra, d.o.o.; Utris, d.o.o., Mirna Peč, Jo-ra, d.o.o.; Utris, d.o.o., Mirna Peč, Jo-ra, d.o.o.; Utris, d.o.o., Mirna Peč, Jo-ra, d.o.o.; Utris, d.o.o., Mirna Peč, Jo-že Krevs, s.p. Mirna Peč; Marjan Go-že Krevs, s.p. Mirna Peč; Marjan Go-že Krevs, s.p. Mirna Peč; Marjan Go-že Krevs, s.p. Mirna Peč; Marjan Go-že Krevs, s.p. Mirna Peč; Marjan Go-lob, s.p., Mirna Peč; Vinko Kupljenik,lob, s.p., Mirna Peč; Vinko Kupljenik,lob, s.p., Mirna Peč; Vinko Kupljenik,lob, s.p., Mirna Peč; Vinko Kupljenik,lob, s.p., Mirna Peč; Vinko Kupljenik,s.p., Mirna Peč; Leopold Mihelčič, s.p.,s.p., Mirna Peč; Leopold Mihelčič, s.p.,s.p., Mirna Peč; Leopold Mihelčič, s.p.,s.p., Mirna Peč; Leopold Mihelčič, s.p.,s.p., Mirna Peč; Leopold Mihelčič, s.p.,MirMirMirMirMirna Pna Pna Pna Pna Peč; Leopold Pungereč; Leopold Pungereč; Leopold Pungereč; Leopold Pungereč; Leopold Pungerčarčarčarčarčar, s.p., Mir, s.p., Mir, s.p., Mir, s.p., Mir, s.p., Mir-----na Peč; OŠ Mirna Peč; Barbo Mirnana Peč; OŠ Mirna Peč; Barbo Mirnana Peč; OŠ Mirna Peč; Barbo Mirnana Peč; OŠ Mirna Peč; Barbo Mirnana Peč; OŠ Mirna Peč; Barbo MirnaPeč, d.o.o.; Joško Kukman, s.p., Mir-Peč, d.o.o.; Joško Kukman, s.p., Mir-Peč, d.o.o.; Joško Kukman, s.p., Mir-Peč, d.o.o.; Joško Kukman, s.p., Mir-Peč, d.o.o.; Joško Kukman, s.p., Mir-na Peč; Občina Mirna Peč, Zvone Lah,na Peč; Občina Mirna Peč, Zvone Lah,na Peč; Občina Mirna Peč, Zvone Lah,na Peč; Občina Mirna Peč, Zvone Lah,na Peč; Občina Mirna Peč, Zvone Lah,s.p., Mirna Peč; Ludovik Novljan, s.p.,s.p., Mirna Peč; Ludovik Novljan, s.p.,s.p., Mirna Peč; Ludovik Novljan, s.p.,s.p., Mirna Peč; Ludovik Novljan, s.p.,s.p., Mirna Peč; Ludovik Novljan, s.p.,Mirna Peč; Ivanka Marn, s.p., MirnaMirna Peč; Ivanka Marn, s.p., MirnaMirna Peč; Ivanka Marn, s.p., MirnaMirna Peč; Ivanka Marn, s.p., MirnaMirna Peč; Ivanka Marn, s.p., MirnaPeč; Milan Marn, s.p., Mirna Peč.Peč; Milan Marn, s.p., Mirna Peč.Peč; Milan Marn, s.p., Mirna Peč.Peč; Milan Marn, s.p., Mirna Peč.Peč; Milan Marn, s.p., Mirna Peč.

Vsem, ki ste darovali za obdaritevotrok, iskrena hvala!

Nataša Rupnik,Nataša Rupnik,Nataša Rupnik,Nataša Rupnik,Nataša Rupnik,občinska upravaobčinska upravaobčinska upravaobčinska upravaobčinska uprava

april 2005 13

ljudje!dili po istih poteh.Tudi v letošnji božič-ni noči se je tega sta-rega običaja udeleži-lo zelo veliko ljudi. Iz vseh smeri so se vjasni, mesečni noči vile kolone drobnihlučk, ki so postajale vse jasnejše in bolj ži-vahne, kolikor bolj smo se bližali farni

cerkvi. Turistično društvo jim je obcerkvi pripravilo tudi prostor, ka-mor so lahko odložili bakle, ko soodhajali v cerkev, ki je bila praznič-no okrašena. Nad jaslicami pa ježarela velika zvezda repatica, ki jetudi farane Mirne Peči pripeljala k

luči novorojenega Kristusa. Predsednik Tu-rističnega društva Mirna Peč je udeležen-ce pohoda pozval, da naj se ta večer odpo-vejo petardam in drugim pirotehničnimsredstvom, da bi bilo doživetje tega stare-

ga običaja bolj pristno, predvsem pa boljpolno doživeti sveti večer, katerega sporo-čilo sta veselje in mir. Zato prižgite lučljudje, predvsem v svojih srcih in jo nosites sabo vse prihodnje leto, delite veselje inmir vsem okrog sebe ter pozabite na starezamere, se ozrite vase in življenje bo veli-ko lepše in bolj prijazno.

Ljuba SUKOVIČ

Regijski projekt CeRoDV sredo, 6. aprila 2005 sta Mestna obči-

na Novo mesto in JP Komunala Novo me-sto d.o.o. v okviru projekta Ce-ROD povabila vse sodelujočeobčine na slovesni prevzemzgoščevalnika odpadkov na od-lagališču odpadkov v Leskovcupri Velikih Brusnicah. Po pri-mopredaji stroja je sle-dil slovesni podpis Aneksa št. 1k medobčinski pogodbi o iz-gradnji in obratovanju regijskega Centra zaravnanje z odpadki Dolenjske. ObmočjeCeROD vključuje 12 občin belokranjske,dolenjske in posavske regije, s skupno po-vršino 2.258 km2 in nekaj manj kot160.000 prebivalci. Projekt bo reše-val problematiko ravnanja z odpad-ki na predvidenem območju za ob-dobje 25-30 let ali celo več.

Vir: Komunala Novo mesto

Regijskiprojekt CeRod

vključuje 12občin

dolenjske,belokranjske

in posavskeregije.

Na odlagališču odpadkov v Leskovcu pri VelikihBrusnicah je bil slovesno prevzet stroj za zgošče-vanje odpadkov – kompaktor.

Župani sodelujočih občin podpisujejo Aneksšt.1 k medobčinski pogodbi o izgradnji in obra-tovanju regijskega Centra za ravnanje z odpadkiDolenjske.

april 2004

14 april 2005

CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE

�V vrtcu nas je v tednu kulture obiskala Slavka Kristan in zopet doka-zala, da zvok njenega glasu, v povezavi s čarobnostjo napisanih besed,v otrocih ustvarjata nepozabne spomine.

�Mesec februarsmo nadaljevali stemo Kako meri-mo čas. Vevericein srnice so se zavtobusom odpe-ljale v Novo me-sto. Dan so preži-vele v knjižnici,čas pa so izkori-stile tudi za obiskurarja. Vsaka sku-pina je obiskalasvojo urarsko de-lavnico. V vrtcu je vse tiktakalo v pravem delavnemritmu. Ure iz lesa, papirja, kartona, ročne, stenske, zid-ne, budilke …. Župnik nas je popeljal na mirnopeškizvonik. Po kamnitih stopnicah smo prisopihali na vrh,kjer smo zagledali ogromen urni mehanizem s štirimivelikimi zvonovi. Nenadoma se je začel premikati inura je odbila deset, tudi pritrkovali smo lahko …

Maja KokoljMaja KokoljMaja KokoljMaja KokoljMaja Kokolj

� V petek popoldne, 18. marca so mir-nopeški Cepetavčki svoje starše sprejeliv vrtcu z velikim navdušenjem.

Medvedki, polži, veverice in srne so sre-čanje pričeli s kratkim kulturnim progra-mom, ki so ga posvetili predvsem svojimdragim mamicam. Za bližnji materinskidan so jim poklonili prisrčna darilca.

Nato pa so starši skupaj z otroki vzelistvari v svoje roke. Iz krpic blaga so izpodprstov spretnih maminih rok nastalepunčke in druge ljubkovalne igrače. V ši-

le, ko bodo pobarvane in oblečene.V mizarski delavnici so ob pomoči mi-

zarja in učitelja praktičnega pouka naŠolskem centru Novo mesto AntonaHrastarja izdelovali prave zibelke.Mizarja Hrastar in Miklič sta naža-gala in pripravila deščice, ki so jihočetje ob pomoči malih mojstrovsestavili, zlepili, privili in zabili sku-

paj.

Srečanje je bilo delav-no, ustvarjalno, živah-

no, prijetno inpoučno. V vsehdelavnicah so na-stali čudoviti iz-delki. Vsaka igra-ča je bila lepšain toplejša, kotkaterakoli dru-ga kupljena v

trgovini, saj so jo zljubeznijo in toplino naredile ma-mine in očkove roke.

V mesecu maju bodo igračerazstavljene na Zavodu zašolstvo v Novem mestu, dvepunčki pa sta bili poslanina UNICEF v okviru projek-

ta »Punčka iz cunj«.Marija MikecMarija MikecMarija MikecMarija MikecMarija Mikec

viljski delavnici jim jena pomoč priskočila iz-kušena šivilja Ana Gaš-parac.

V drugi delavnici so nastalimali, cunjati zavozlančki, ki sojih položili v majhne papirnatezibelke.

V tretji delavnici so gnetli inoblikovali papirnato kašo. Na-stale so prisrčne papirnate podobe, ki bo-do svojo pravo razpoznavnost dobile še-

april 2005 15

Srečanje s staršina snegu

V vrtcu Cepetavček iz Mirne Peči setrudijo graditi pristne, tople medseboj-ne odnose z družinami njihovih otrok.Eden izmed načinov njihovega druže-nja je tudi popoldansko veselje na sne-gu ali, kot mu vsi raje rečejo, Klobasapiknik.

Končno je začelo snežiti. V začetkutedna so lahko lovili prve snežinke inupali, da bo babica zima poskrbela zatoliko snega, da se bodo na njem lah-ko tudi smučali in sankali. Ko je že vsekazalo, da bo skromno snežno odejo dopetka pobralo, je okolico spet pobeli-lo. Tako je bilo za njihovim vrtcem 4.februarja zelo veselo. Že dopoldne sonestrpno pričakovali starše, da bi se jimpridružili. Za vrtcem so zakurili ogenj.Po 15. uri so začeli prihajati starši, brat-ci in sestrice. S seboj so imeli sani, smu-či, lopatke, bobe in vreče s slamo. Nih-če pa ni pozabil klobase, ki je služilakot družinska vstopnica za veselje nasnegu. Malčki so se vriskajoče spuščalipo zasneženem bregu. Starši so jih nav-dušeno spremljali z vrha, le najmlaj-še pa so pospremili v dolino. Kmalu jezadišalo po klobasah, ki smo jih na te-rasi pekle delavke vrtca, in svežem kru-hu, ki so ga spekle kuharice. Lačni že-lodčki so jih pripeljali na samopostrež-no malico. Pogreli so se s toplim čajem.Spuščanje po bregu je trajalo vse domraka.....

Marta Lužar

Preživeli smo zimo …in že se neznanskopomladi veselimoPrvošolci smo po prazničnem decembru in vseh njegovih dogodivščinah resnozakorakali v novo leto. Sedaj smo se že vsi prav dobro navadili, da se leto imenu-je 2005 in da so v njem, kot bi mignil, minili že trije celi meseci. Bili so to trijezanimivi, delavni in nepozabnih doživetij polni meseci, kar smo zabeležili tudis fotoaparati.

Januarja nas je doletela strašna zimskaviroza. Vsak dan, ko smo se preštevali v ju-tranjem krogu, smo strahoma ugotavljali,da nas je manj. 27. 1. nas je bilo v obeh pr-vih razredih skupaj le 23. Smo bili pa tistitako zdravi in korajžni, da smo se brez vsa-kršnih težav podali na bližnji hrib in se ve-selili na prvem novozapadlem snegu.

Kot pravi konstruktorji smo sepredstavili na LEGO DNEVU, na kateremsmo iz Lego in podobnih kock poskušaliskonstruirati vozila, ki so se premikala spomočjo potiska. Nekaterim fantom, kiimajo na tem področju že veliko izkušenj,pa je uspelo po načrtu izdelati avto na po-gon elektromotorja. Učiteljice so ob tempriznale fantom premoč, fantjeso bili pa prav ponosni, sajse je menda zopet izkaza-lo, da imajo ženske o av-

tomobilih manj pojma …Na koncu tehniškega dneva nas je naš hi-

šnik, gospod Bogdan Krevs, prijazno po-vabil k sebi domov, kjer smo si ogledali šenjegovo maketo železnice. Prav vsi smo bi-li navdušeni nad čisto pravimi hitrimi vla-ki, ki so švigali po tirnicah z enega koncasobe na drugega.

4. februarja nam je poštar prinesel pi-smo. V njem je z velikimi črkami pisalo:

V A B I L O, na drugi stranipa smo izvedeli, da se namobeta prav poseben obisk.Tega dne so nas namreč s svo-jim plesom počastili sami

PTUJSKI KUREN-TI. Na začetku

nas je bilokar malostrah, teh

april 2004

16 april 2005

velikih kosmatih pojav. Ko pa so sneli svo-je maske, smo z olajšanjem ugotovili, dase pod njimi skrivajo prav prijazni ljudje,ki so nas obiskali, da bi skupaj z nami zi-mo pregnali. Čisto takoj jim to sicer ni us-pelo …

7. februarja smo s kulturnim dnem obe-ležili slovenski kulturni praznik. Spozna-li smo dr. Franceta Prešerna in nekaj nje-govih znanih del. Najbolj nam je bila všečbalada o Povodnem možu, katero smo tu-di upodobili v naših zvezkih.

Smo že pravi risarski mojstri, kajne?Nekega sončnega jutra je k nam potrkal

Cicibanov Modri medvedek. Srečanje znjim je bilo prav prijetno, saj je Modri med-vedek veselo plesal in rajal z nami po raz-redu in če se mu ne bi tako mudilo obi-skat še druge otroke, bi ga z veseljem karobdržali.

Čisto na koncu meseca pa smo bili de-ležni še enega obiska. Tega smo si prav po-šteno zaslužili, saj smo se zanj celo leto tru-dili. No, pa ne le mi, ampak tudi naši starši.Vsi skupaj smo opravili prvo bralno znač-ko in vseh štirideset prvošolcev nas je pravponosno sedelo v dvorani Kulturnega do-ma, ko nas je ob zaključku bralne značkeobiskal maratonski, morda bolje rečeno, ul-tramaratonski plavalec, Martin Strel. Do se-daj smo ga poznali le iz televizijskih reklam,ki jih znamo skoraj na pamet, sedaj pa ve-mo, da je to človek, ki je preplaval v svojemživljenju številna morja in mnoge velike re-

Praznik pomladiNa srečo nas vsako leto znova obišče …vsako leto nas znova razveseli in vsa-

kokrat nam s svojimi prvimi sončnimižarki podari tisto čudežno energijo,

ki nas žene čez vse leto.Tudi letos smo jo dočakali. Skupaj, z

roko v roki, smo jo pozdravili in zakora-kali vanjo povezani z nevidno nitjo, ki jopomlad tako rada spleta.

Z očeti in mamicami, dedki in babica-mi ter bratci in sestricami smo na šolskiprireditvi, 21. marca 2005, pozdravilipraznik pomladi in družine.

Osnovna šola Mirna Peč

ke. Martin Strel nam je ob koncu svoje pred-stavitve čestital in podelil priznanja zaopravljeno bralno značko.

Nismo pa le mi dobivali obiskov … tudisami smo se odpravili na potep. Prvegaaprila smo obiskali kmetijo Povšetovih vDolenjem Podborštu. Gospa Danica ingospodar Rudi, mamica in očka prvošol-ca Rudija, sta nam prijazno razkazala svo-jo kmetijo in prikazala zanimiva kmečkaopravila. Na koncu pa so nas Povšetoviprav kraljevsko pogostili, da smo jih pravnejevoljno zapustili, ko se je bližal konecdopoldneva. Za prijetno dopoldne se jimše enkrat iskreno zahvaljujemo.

Tako smo v prvem razredu preživeli zi-mo in dočakali pomlad. Sedaj se nam paže mudi nabirat spomladanske cvetice inse poditi za prvimi spomladanskimi me-tulji.

O tem pa vam poročamo drugič …NA SVIDENJE vam vsem kličemo pom-

ladno razposajeni prvošolci!Osnovna šola Mirna Peč

april 2005 17

Najboljši športniki naše občine

Mitja Krevs se z atletiko ukvarja že od 3.razreda osnovne šole. Do 7. razreda se jepreizkušal v vseh disciplinah, zelo pa je biluspešen predvsem pri skoku v daljino terv teku čez ovire. Ko se je v 7. razredu odlo-čil za specializacijo in se pridružil skupi-ni tekačev v AK Krka Novo mesto, se muše sanjalo ni, kako bliskovito bo napredo-val. Po slabem letu dni vadbe je osvojil 3.mesto na državnem pionirskem prvenstvuv teku na 2000 m ter si med leto dni sta-rejšimi konkurenti zaslužil svoj prvi nastopza državno reprezentanco. Na Madžar-skem je nastopil na 3000 m. Mitja je bil tu-di najboljši športnik Osnovne šole MirnaPeč v šolskem letu 2003/2004.

Vendar je bila ta sezona le predpripravana lansko sezono, ko je postal najboljši slo-venski tekač v pionirski kategoriji. Sezo-no so obeležili predvsem njegovi silovitifiniši in dvoboji z Dominikom Steklaso izTrebnjega (tekmuje za MASS Ljubljana),

ŠPORTNIK:ŠPORTNIK:ŠPORTNIK:ŠPORTNIK:ŠPORTNIK: Mitja KrevsSSSSSTTTTTARARARARAROSOSOSOSOSTTTTT: : : : : 16 letKRAJ BIVANJA: KRAJ BIVANJA: KRAJ BIVANJA: KRAJ BIVANJA: KRAJ BIVANJA: MarofKLUB:KLUB:KLUB:KLUB:KLUB: AK Krka Novo mestoTRENER: TRENER: TRENER: TRENER: TRENER: Robert DraganDISCIPLINDISCIPLINDISCIPLINDISCIPLINDISCIPLINA: A: A: A: A: Tek na srednje progeŠOLA: ŠOLA: ŠOLA: ŠOLA: ŠOLA: BIOTEHNIŠKA GIMNAZIJA NOVO MESTO

ki je bil do lanske sezone nepremagljivv pionirski kategoriji. Glavni tekmi, nadržavnem prvenstvu za pionirje stakončala vsak z zmago v svoji disciplinisrednjih prog. Prvi dan je na 1000 mzmagal Steklasa, razlika pa je bila na-tanko eno stotinko sekunde (2:39,99:2:40,00). Naslednji dan jeznega Mitjena 2000 m ni moglo ustaviti nič. Steklasoje v zadnjih 150 m premagal za 3 sekunde.Nastopil je tudi na reprezentančnih tek-mah ter v Kranju zmagal na 1500 m, naMadžarskem pa je osvojil 2. mesto v tekuna 3000 m.

Najlepšo nagrado za izjemno minulo se-zono pa je Mitja dobil na dnevih sloven-ske atletike v Zrečah, ko so ga atletski stro-kovnjaki iz vse Slovenije uvrstili na 3. me-sto med atleti vseh disciplin v pionirskikategoriji.

Letošnjo sezono je Mitja začel zelo obe-tavno. Na Dunaju je na začetku februarja

osvojil 3. mesto na državnem dvoran-skem prvenstvu, v kategoriji mladincev do19 let, v teku na 3000 m. Marca je postaltudi državni prvak v krosu, v kategorijimlajših mladincev do 17 let. Vrhunec se-zone vsekakor načrtuje v teku na 2000 mz ovirami, kjer naj bi se zelo približal nor-mi za svetovno prvenstvo mlajših mladin-cev, ki bo v Maroku in normi za evropskifestival mladih, ki bo v Italiji. Njegovaglavna ovira bo, da bo leto dni mlajši odkonkurentov, ki bodo lovili normo, z ma-lo sreče pa mu lahko uspe tudi to.

Jože Kastelic se je z atletiko spoznal v os-novni šoli, ki jo je obiskoval v Mirni Peči.Kljub dobrim nastopom, predvsem v tekihna 1000 m in v krosu, se je za resnejšo vad-bo odločil ob koncu osmega razreda, kose je vpisal v AK Portovald. Že po nekaj me-secih vadbe je sledil prvi uspeh in 3. me-sto na atletskem pokalu Slovenije za pio-nirje v teku na 2000 m.

V sezoni 2003 je Jože lepo napredovalter se močno približal vrhu v kategorijimlajših mladincev do 17 let. To mu je us-pelo v lanskem letu. Osvojil je 3. mesto nadržavnem klubskem prvenstvu v krosu,drugo mesto na državnem prvenstvu vkrosu za srednje šole ter končno tudi svoj

ŠPORTNIK: ŠPORTNIK: ŠPORTNIK: ŠPORTNIK: ŠPORTNIK: Jože KastelicSSSSSTTTTTARARARARAROSOSOSOSOSTTTTT: : : : : 18 letKRAJ BIVANJA: KRAJ BIVANJA: KRAJ BIVANJA: KRAJ BIVANJA: KRAJ BIVANJA: Poljane pri Mirni PečiKLUB: KLUB: KLUB: KLUB: KLUB: AK Portovald Novo mestoTRENER: TRENER: TRENER: TRENER: TRENER: Robert DraganDISCIPLINDISCIPLINDISCIPLINDISCIPLINDISCIPLINA: A: A: A: A: Tek na srednje progeŠOLAŠOLAŠOLAŠOLAŠOLA: SREDNJA ELEKTRO ŠOLA NOVO MESTO

prvi naslov državnega prvaka v teku na2000 m z zaprekami. Postal je tudi zma-govalec atletskega pokala Slovenije zamlajše mladince v teku na 3000 m. Zelouspešen je bil tudi v cestnih tekih in je zma-gal v tekih za Dolenjski pokal v Mokrono-gu, Kostanjevici na Krki in Bušeči vasi.

Letošnjo sezono je tudi Jože začel obetav-no s četrtim mestom na državnem prvens-tvu v krožnih tekih na Dunaju v teku na3000 m ter četrtim mestom na državnemprvenstvu starejših mladincev v krosu. Nje-gov cilj je naslov mladinskega državnega pr-vaka v teku na 3000 m z zaprekami ter na-stop za mladinsko državno reprezentanco.

Robert Dragan

Mitja Krevs z Jolando Čeplak na podelitvi za naj-uspešnejše atlete leta 2004 v Sloveniji v Zrečah.

Jože Kastelic

april 2004

18 april 2005

Srečanje z dedkiin babicami

Kot vsako leto smo se tudi letos srečaliz dedki in babicami. Bil je torek, 30. 11.2004, ko so nas obiskali na šoli.

Ker smo imeli ravno tretjo uro telovad-bo, so prišli kar v telovadnico, kjer smo te-lovadili. Najprej jih je naš učitelj telovad-be lepo pozdravil in se predstavil. Potemsmo se postavili v vrsto zbor in nadaljeva-li uro s tekom. Ko smo se ogreli in upeha-li, je učitelj vse goste povabil, naj se nampridružijo pri vajah. Nekaj jih je ponudboz veseljem sprejelo, nekaterim pa zdravjeni dopuščalo, da bi se pozabavali z nami,zato so nas opazovali s klopi, ki smo jihpripravili. Skupaj smo telovadili, potempa smo se učenci razdelili v skupine. Navrsti so bile štafetne igre. Seveda smo zapomoč poprosili tudi dedke in babice. Tiso stali na mestu, mi pa smo morali z žo-go teči mimo njih ter pravilno priti do ci-lja. Čeprav se jaz in moja skupina nismoodrezali najbolje, smo se vseeno odličnozabavali. Vsi smo imeli težave z lovljenjemžog, zato je minilo kar nekaj časa. Ker jebilo do konca šolske ure samo še nekaj mi-nut, smo se poslovili. Odšli smo v garde-robo, se preoblekli ter dedke in babicepospremili na proslavo, ki je potekala všolski jedilnici. Ker sem tudi jaz nastopa-la na proslavi skupaj s pevskim zborom,sem nekaj časa lahko gledala proslavo. Kosmo odpeli dve pesmici, pa smo na žalostmorali v razrede, ker je bila proslava na-menjena samo dedkom in babicam. Danje bil čudovit in je hitro minil. Tega dne sebom še dolgo spominjala.

URŠKA KOLENC, 5.AOŠ MIRNA PEČ

TABOR MLADIHDOL. TOPLICEPionirska cesta 35,8350 Dol. TopliceZmogljivost: 130 postelj.Sezona: od aprila do oktobra.Tel.: 07 39 37 700, fax: 07 39 37 701,e.p.: dpm.tabormladih@siol.net.Upravnik: Janez Pavlin - 041 643 969.

ORGANIZATOR LETOVANJA:DPM ‘MOJCA‘NOVO MESTORozmanova ulica 10, N.m.Tel.: 07 33 71 470, fax: 07 33 71 471.e.p.: dpm.mojca1@siol.net,ID št.: SI59812982,TRR: 02970 – 0018202409,www.drustvopm-mojca.si.Predsednik: Jožef Jazbec

Tabor mladih v Dolenjskih Topli-cah, ki ga vodi in upravlja novomeš-ko društvo Mojca, bo letos svoja vra-ta odprl 16. maja in bo vse do sredi-ne septembra v 38 različnih taborihnudil gostoljubje več kot 2.000 mla-dim iz vseh koncev Slovenije in Evro-pe v okviru šole in vrtca v naravi terraznih počitniških taborov.

Še posebej veliko dela bodo pridruštvu Mojca imeli med poletnimipočitnicami, saj tudi letos načrtuje-jo kar osem taborov, ki jih bodo vo-dili s svojimi delavci in prostovoljci.Termini se v teh dneh že veselo pol-nijo z udeleženci iz najrazličnejšihkoncev Slovenije. Takoj po zaključ-ku pouka bodo v tabor na brezplač-no letovanje povabili otroke iz so-cialno ogroženih družin, ki se jim bo-do pridružili tudi udeleženci Veselihpočitnic. Največ zanimanja je medmladimi za Angleške počitnice, ki jih

bodo zaradi izjemnega povpraševanjaizvedli v štirih terminih. Na počitni-cah se bodo mladi na svojevrsten na-čin učili – skozi igro in zabavo - in utr-jevali v šolskih klopeh pridobljenoznanje angleškega jezika.

Pri Mojci so ponosni, da jim počit-niške termine, kljub ostri konkuren-ci, uspe oddati v pičlem mesecu dni,kar gre zagotovo pripisati tradicio-nalno pestrim programom, ki so raz-porejeni skozi ves dan in vsebujejoštevilne ustvarjalne delavnice, razi-skovalne in športne dejavnosti, za-bavne programe ter spodbujanje spo-štovanja zelenih vrednot. Nadvse za-nimiva je tudi cena, saj teden dnidruženja s številnimi dejavnostmi inbogato dodatno ponudbo v taboru,velja le dobrih dvajset tisočakov.

Lep pozdrav in srečno!Janez Pavlin, upravnik Tabora mladih

Počitnice z Mojco v Taboru mladihv Dolenjskih Toplicah

ZAHVALAV mesecu februarju nam je

ogenj uničil stanovanje. Iskrenose zahvaljujemo vsem, ki ste namv nesreči priskočili na pomoč. Po-sebej se zahvaljujemo PGD MirnaPeč, sosedom, vaščanom Orkljev-ca, Velikega in Malega Kala, pod-jetju GPI Tehnika, sodelavcem,prijateljem, sorodnikom, kolekti-vu kuhinje Splošne bolnice Novomesto in vsem, ki ste nam kakor-koli pomagali.

Še enkrat iskrena HVALA!Muhičevi

Junak sem bil, ko sem plezal na drevoKo sem bil star 8 let sem is terase

gledal sosedove fante, kako so ple-zali po drevesih.

Dolgo časa sem premišljeval, ali bise jim pridružil. Ta konec dan nisemzbral poguma. Drugi dan sem že zju-traj odšel na vrt k drevesu poizku-sit,če znam plezati. Sprva ni šlo. Napomoč je prihitel sosedov Gregor.Nekaj časa sem se učil plezati, natopa sva se domislila, da bi na dreve-su naredila hišico za ptice. Nasled-nji dan sva se lotila dela. Žagala svaveje, zabijala žeblje in oblikovala hi-

šico. Končno nama jo je uspelo po-staviti na drevo. Menil sem, da je tonajlepša hišica na svetu. Končala svaz delom. Začel sem plezati navzdol.Spodletelo mi je, in že sem pristal natleh. Ustrašil sem se in sprva splohnisem mogel vstati. Sedel sem natleh, da je prišel Gregor. Pomagal mije vstati. Bil sem zelo začuden, dasem lahko hodil.

Tako sem bil junak, saj sem prvičplezal po drevesu, prvič padel in senisem poškodoval.

Anže Matoh, 5.a, OŠ Mirna Peč

april 2005 19

Preprečevanje inpovračilo škodzaradi divjadi

Namen objave je, da občane obvesti-mo, kako ravnati v primeru nastalihškod zaradi divjadi.

V LD Mirna Peč je za ocenjevanje kmetij-skih škod imenovana komisija v sestavi:

Barbo Branko, Barbo Jože, Saje Dra-go, Hrastar Milan in Fabjan Vinko.

Pooblaščenec za sprejem prijav škodje Barbo Branko, Mali Kal 3, 8216 Mir-na Peč (GSM: 041/392 – 670).

56. člen Zakona o divjadi in lovstvu go-

vori o uveljavljanju škode na kmetijskihin gozdnih kulturah od upravljavca. Oš-kodovanec je dolžan škodo na kmetij-skih in gozdnih kulturah pisno prijavitipooblaščencu upravljavca v treh dnehod ugotovitve, katerega osebne podat-ke in naslov do 31. 12. tekočega letaupravljavec javno objavi.

Če se oškodovanec in pooblaščenecupravljavca v osmih dneh po pisni prija-vi škode na podlagi ogleda ne sporazu-meta o višini odškodnine, pošlje oško-dovanec pisno prijavo škode komisiji, kijo za lovsko upravljavsko območje ime-nuje minister za dobo petih let.

Na podlagi ocene komisije, ki moraopraviti ogled najpozneje v petnajstihdneh od prijave, poizkusita oškodova-nec in upravljavec skleniti sporazum oplačilu odškodnine.

Zakon o divjadi določa, da mora fizič-na ali pravna oseba, ki ji divjad lahkopovzroči škodo, na primeren način, kotdober gospodar narediti vse potrebno,da obvaruje premoženje pred nastan-kom škode.

Če nastanka škode ni mogoče prepre-čiti, lahko oškodovanec od upravljavcalovišča zahteva izvedbo ustreznih ukre-pov za preprečitev nadaljnje škode.

Lambert PateLambert PateLambert PateLambert PateLambert Pate

BIODAR na sejmu v Mirni PečiNa februarskem sejmu v Mirni Peči - prvem v letošnjem letu, so se prvič v več-jem številu predstavili pridelovalci in proizvajalci živil, pridelanih in proizve-denih po standardih za ekološko kmetovanje.

Poleg stalnih prodajalcev najrazličnejše-ga blaga, orodij, obutve, oblačil in tehnič-nega blaga so ponudbo tokrat kljub zelohladnemu dopoldnevu dopolnili še izde-lovalci domače obrti, kot so: košare, pe-harji in koši, kmetijsko in vrtnarsko orod-je ter izdelovalci in proizvajalci domače-ga kruha, peciva, sira, sadja, medu in osta-lih čebelarskih izdelkov ter prvič tudi eko-loška kmetija Marinček iz Dolenjih Selcpri Dobrniču. Marija Marinček se ukvarjaz ekološkim kmetijstvom že od leta 1999na 22 ha veliki kmetiji, od katere je 6 do 7ha gozda, 60 arov njiv, ostalo pa so travni-ki in pašniki. Pridelujejo pa vrtnine, žita,moko in sadje, redijo drobnico, predvsemso usmerjeni v rejo kozličkov, v njihovi po-nudbi pa so še suho sadje, ajda in ajdovamoka, sok in pirini vzglavniki. Od jabolkse trudijo obdržati zelo staro avtohtonosorto dolenjsko trdiko, ki je podobna voš-čenki, samo da mora dozorevati najmanj2 meseca v ovseni slami. Za vse svoje pri-delke in izdelke so že pred dobrimi 5-imileti pridobili certifikat in kolektivno bla-govno znamko BIODBIODBIODBIODBIODARARARARAR za živila, ki sopridelana in predelana po standardih zaekološko kmetovanje Zveze združenj eko-loških kmetov Slovenije. V Združenje zaekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja inBele krajine je včlanjenih že več kot 100kmetij. Vse pridelke in izdelke prodajo ve-činoma na domu in pa na ekoloških tržni-cah, kot sta v Novem mestu, Trebnjem inzdaj tudi v Mirni Peči.

Žal pa se mnogi kupci in ostali kmetješe ne zavedajo dovolj, kako pomembno jeza ravnotežje narave in okolja prav ekološ-ko kmetovanje, ker ne onesnažuje okoljain ga ohranja še za naslednje rodove. Zatoso cene takih pridelkov nekoliko višje odintegrirano pridelanih. Tudi uporaba ke-mičnih škropiv in umetnih gnojil ni dovo-ljena, saj so nevarna za rastline, živali inljudi, v prvi vrsti pa predvsem z uporabokemičnih škropiv ob nepravem času neka-teri ogrožajo obstoj čebel in čebelarstva.

Ekološko kmetijstvoEkološko kmetijstvoEkološko kmetijstvoEkološko kmetijstvoEkološko kmetijstvo je torej način traj-nostnega kmetovanja, ki v pridelavi hranetemelji na ravnovesju v sistemu tla-rastli-ne-živali-človek in krogotoku hranil vnjem.

Glavni poudarki pri rastlinski pridela-rastlinski pridela-rastlinski pridela-rastlinski pridela-rastlinski pridela-vi vi vi vi vi so:

• Pravilen kolobar ter skrb za ohranja-nje rodovitnosti tal brez uporabe lah-ko topnih mineralnih gnojil in sin-tetičnih sredstev za varstvo rastlin.

• Za varstvo rastlin se uporabljajorazlični ukrepi, kot so: izbor odpor-nejših sort, pravilna obdelava tal,uporaba koristnih žuželk, različnihvab, lepljivih plošč … Dovoljena sosredstva: baker, žveplo, različni rast-linski izvlečki in podobno.

Pri reji živali:reji živali:reji živali:reji živali:reji živali:• Glavna skrb je posvečena dobremu

počutju živali, skrbi za varovanjezdravja, z zagotavljanjem dovolj giba-nja na svežem zraku, na dovolj veli-kem pašniku ali vsaj v izpustu prekocelega leta.

• Krmljenje živali s krvno in kostnomoko ter drugimi živalskimi ostankini dovoljeno.

• Prepovedana je uporaba hormonovin preventivna uporaba antibiotikovter zdravil proti stresu med prevo-zom in zakolom.

• Ni dovoljena reja živali, ki so bilevzrejene na podlagi genske manipu-lacije.

Tudi združenje za ekološko kmetovanjebo moralo še veliko narediti, predvsem naizobraževanju in osveščanju kupcev izdel-kov z znakom jamstva za živila iz nadzo-rovane ekološke pridelave BIODAR terdrugih kmetovalcev in pridelovalcev. Na-loge Združenja za ekološko kmetovanje Do-lenjske, Posavja in Bele Krajine so še:

• širšo javnost seznanjati s prednostmi,ki jih prinaša ekološko kmetijstvo;

• vključevati čim večje število kmetij vsistem nadzorovanje pridelave hrane;

• pripravljati izobraževanja članovzdruženja;

• sodelovati in predstavljati Združenjena sejmih in razstavah;

• sodelovati pri razvoju ekološkegakmetijstva v Sloveniji;

• izdajati obvestila in obveščati potro-šnike o možnostih nakupa pridelkovna kmetijah itd.

Ljuba Sukovič

20 april 200520

Utrinki s prireditve»Rože mi vse povedo«»Rože mi vse povedo«