glasilo občine mirna peč št. 38

Glasilo Občine Mirna Peč št. 38, september 2010

str. 8Obilno deževje delno poplavilo Mirno Peč

str. 6Prerez vlaganj v občinsko infrastrukturo

str. 20Govedorejstvo - pomembna kmetijska panoga

september 2010Glasilo Občine Mirna Peč2

Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasiloizdaja Občina Mirna Peč, Trg 28216 Mirna Peč

Elektronska pošta: [email protected]

TRR 01370-0100015628

Telefon: 07/39 36 100Faks: 07/39 36 107

Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisanv razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006-392/2002).

Odgovorna urednica:Tanja S. Kobe

Uredniški odbor v sestavi: Polona Kramar, Luka Piko, Ljuba Sukovič, Tatjana Kupljenik in Mira Barbo

Lektorirala: Tanja S. Kobe

Oblikovanje in grafična priprava:Tiskarna Jordan

Tisk: Tiskarna Jordan, Krško

Naklada: 1000 izvodov

Uredništvo si pridržuje pravicodo preoblikovanja besedil v vsebinskoin oblikovno ustrezne članke.

ž u p a n o v a b e s e d a

iz občinskih klopi

Spoštovane občanke in občani!

Drugo polovi-co leta naj bi zaznamovali nezadovolj-stvo in pro-testi zaradi z n i ž e v a n j u s t a n d a r d a

prebivalcev na več področjih. Ta dogaja-nja je zasenčila povodenj, ki je za nekaj dni ohromila državo. Nesreča ni v celoti obšla našo občino, smo jo pa glede na ne-katera druga območja kar dobro odnesli. Temenica je vdrla v kar nekaj hiš in gospo-darskih poslopij ter povzročila precej ško-de. Nekaj škode je bilo tudi na občinskih cestah. Hvala občinskemu štabu civilne zaščite, gasilcem in vsem občanom, ki ste pomagali in preprečili še večjo škodo.Občinski funkcionarji zaključujemo svoj štiriletni mandat. V tem mandatu smo v Mirni Peči le prišli do zgodovinskih pri-dobitev, pomembnih tudi za nadaljnji razvoj občine. Zagotovili smo lastni vir zelo kakovostne pitne vode za potrebe celotne občine, tako da v prihodnje ne bomo odvisni od sosednjih občin. Prav nasprotno, nekaj naše vode napaja tudi manjše dele treh sosednjih občin. Naša naloga je, da to vodo čimprej pripeljemo v vsako gospodinjstvo v občini. Za ta na-

men se že in se še bodo pripravljali pro-jekti za črpanje EU sredstev regionalnega in kohezijskega sklada. Po mojem druga največja pridobitev pa sta priključek na novo avtocesto in priključna cesta do Mirne Peči, ki bo v prihodnjih letih zah-tevala od države ureditev državne ceste do Novega mesta z gradnjo vzporedne državne kolesarske steze. Izdelan je pro-jekt za trgovsko poslovni objekt v centru Mirne Peči z ureditvijo trga pred cerkvijo. S tem bomo pridobili novo trgovino s pre-hrambenimi izdelki, novo cvetličarno in veterinarsko lekarno. Zataknilo se je pri pridobitvi soglasja upravljavca državne ceste, potrebno zaradi prestavitve ceste pred cerkvijo, čemur nasprotujejo tudi posamezni občani. Začenja se postopek za izbiro izvajalca gradnje nove osnov-ne šole in vrtca, medtem ko za gradnjo športne dvorane še nimamo zagotovlje-nega denarja, a sem prepričan, da bomo to zagotovili še v času gradnje šole in vrtca. Prostore stare šole in vrtca bomo namenili za dom starejših občanov, zdra-vstveno postajo in prostore za mlade ter druge javne dejavnosti. Ob avtocesti se že izvajajo pripravljalna dela (izravnava terena) v vrednosti 5 do 7 milijonov evrov. Investitorji so za potrebno dokumentaci-jo in izgradnjo komunalne infrastrukture, brez stroška nakupa zemljišč, porabili skoraj dva milijona evrov. Zaradi bližine železnice in priključka na avtocesto ter velikosti gospodarske cone lahko konku-

riramo vsaki lokaciji v Sloveniji. Ravno v tem času potekajo zelo intenzivne aktiv-nosti pri ponudbi lokacije enemu od sve-tovno znanih proizvajalcev pohištva, ki zaenkrat še ni vstopil na slovensko tržišče. Sloveniji s svojo lokacijo konkurira Hrva-ška. Naša gospodarska cona je ena izmed dveh najprimernejših od šestih obravna-vanih v Sloveniji. Podjetje naj bi v prvi fazi zaposlovalo od 300 do 500 delavcev in potrebuje 40 hektarjev komunalno opre-mljenih zemljišč. V tem času je to zelo po-memben projekt tudi za Slovenijo. Da bo ta projekt prišel v Slovenijo, se bo močno angažiralo tudi Ministrstvo za gospodar-stvo. Občina lahko pričakuje kar precej sredstev iz komunalnega prispevka in davkov od nepremičnin, ki jih bo še kako potrebovala za druge dejavnosti v občini. To bodo še posebej pomembni lastni pri-hodki občine, saj v prihodnje lahko od dr-žave pričakujemo še manj sredstev kot do sedaj. Smo na dobri poti, da višino sred-stev kot jih dobivajo najbogatejše sloven-ske občine, zagotovimo iz industrijske in gospodarske cone, vendar pa ta pot ne bo lahka. Zato moramo v prihodnje v ob-čini angažirati take ljudi, ki zmorejo in ho-čejo del svojega prostega časa in energije nameniti napredku širše skupnosti, ne pa izkoriščati od ljudi zaupano funkcijo za osebne koristi. Izbirajte med tistimi, ki so do sedaj to že dokazali na raznih podro-čjih in ne nasedajte praznim obljubam. Zvone Lah, župan

Povodenj v Zijalu, foto: Klemen Barbo

POrOčiLO z 29. rEdNE sEjE ObčiNskEGa svETa

Občinski svetniki so se 13. julija zbrali na 29. redni seji Občinskega sveta Občine Mirna Peč. Obravnavali so devet točk dnevnega reda in potrdili zapisnik 28. redne seje Občinskega sveta ter zapi-snik 5. izredne seje. Občinski svetniki so veliko časa namenili obravnavi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem na-črtu za stanovanjsko cono »Nad Postajo«. Predlog za sprejem je bil narejen na pod-lagi sprejetih stališč do pripomb iz javne razgrnitve in usklajevanj z nosilci ureja-nja prostora v fazi izdelave predloga. Na predlog so bila pridobljena vsa pozitivna mnenja s strani nosilcev urejanja prosto-ra. Območje je predvideno za stanovanj-sko pozidavo in gre za nadaljevanje ob-stoječe pozidave nad Postajo, na površini 6 ha. Na območju se predvideva 38 novih parcel v velikosti od 700 do 1000 m2. Znotraj območja pa sta že dve obstoječi parceli. Gre za podeželski tip pozidave

Glasilo Občine Mirna Peč 3september 2010

iz občinskih klopi

glede na obstoječo gradnjo. V nadalje-vanju je bil sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko cono »Nad Postajo«, z ve-čino opredeljenih glasov pa je bil sprejet tudi sklep o korekciji v OPN določene meje območja, ki se ureja z OPPN »Nad Postajo«. Svetniki so obravnavali in spre-jeli še sklep o ukinitvi javnega dobra na cesti mimo cerkve v Mirni Peči in Odlok o spremembah Odloka o občinskih cestah. Z uveljavitvijo nove prostorske zakono-daje so bili poimenovani novi prostorski načrti, pri nas sprejeti leta 2009. S spre-jemom izvedbenega akta se je razveljavil 31. člen Odloka o cestah. Da bi bilo vzpo-stavljeno stanje pred letom 2009 glede pogojev za posege v varovalnem pasu, je bilo potrebno spremeniti Odlok o občin-skih cestah. Na seji je župan Zvone Lah podal Poročilo o polletnem izvrševa-nju proračuna Občine Mirna Peč za leto 2010. Kot je pojasnil, je glede na sprejeti rebalans proračuna in glede na razpise in oddaje del izvajalcem polletna realizacija

primerljiva in podobna realizacijam pre-teklih let. Občinski svet se je s Poročilom župana o polletnem izvrševanju proraču-na 1-6/2010 seznanil. Sledili sta še točki Pobude svetnikov in Razno.Sonja Klemenc Križan, občinska uprava

POrOčiLO s 5. izrEdNE sEjE ObčiNskEGa svETa

Ob bližajočem se občinskem prazniku je občinski svet na junijski izredni seji obravnaval predlog komisije za priznanja in nagrade, da se Plaketa Občine Mirna Peč za leto 2010 podeli Govedorejskemu društvu Mirna Peč, Društvu podeželskih žena Mirna Peč in Društvu upokojencev Mirna Peč. Svetniki so se strinjali, da si vsa tri društva za svoje več kot 20-letno de-lovanje zaslužijo občinsko priznanje, da jim bo le-to spodbuda za njihovo nadalj-nje delo. V nadaljevanju je občinski svet obravnaval še predlog enega od družbe-nikov družbe PLC Mirna Peč, to je družbe PC Gornji Grad, da odkupi delež drugega

družbenika - družbe Pozicija d.o.o. . Druž-ba PC Gornji Grad je 100 odstotni lastnik družbe Pozicija d.o.o., zato želi ta odku-piti njegov delež, da bi se s tem ugodilo želji potencialnega investitorja načrto-vane gospodarske cone, da ima družba PLC Mirna Peč le enega lastnika. Projekt gospodarske cone Občine Mirna Peč je preko regionalne agencije že prijavljen na razpis ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje gospodarskih središč, zato družba nujno potrebuje zunanjega inve-stitorja, s pomočjo katerega bi se izvedel nakup zemljišč, s tem pa omogočila iz-vedba prijavljenega projekta. Svetniki so soglašali, da občina sama ne gre v odkup deleža družbe Pozicija d.o.o., niso pa iz-dali soglasja k odkupu deleža omenjene-ga družbenika s strani družbe PC Gornji Grad. Njihovo mnenje je bilo, da ostaja lastništvo družbe nespremenjeno dokler potencialni investitor ne pokaže svoje namere o investiranju v pisni obliki.

Nataša Rupnik, občinska uprava

Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami

Štiri letni mandat obrodil sadoveOdbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami je bil v mandatu 2006 – 2010 zelo dejaven. v omenje-nem obdobju je imel 20 rednih sej. Obravnaval je in v potrditev občinskemu svetu predlagal najpomembnejši prostorski akt – Občinski prostorski načrt Občine Mirna Peč (OPN). z njegovim sprejetjem se je uresničila marsikatera dolgoletna želja občanov po individualni stanovanjski in poslovni gradnji.

sprejeti načrti – hitrejši razvojSprejetih je bilo pet občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Usklajeni in sprejeti so bili prostorski akti za trgovski center pri cerkvi, poslovno trgovski cen-ter KZ Krka, stanovanjske in gospodarske cone. Prav omenjeni akti predstavljajo dodano vrednost v Občini Mirna Peč in osnovo za hitrejši razvoj občine. Pri po-gajanjih za izgradnjo priključka na avto-cesto in priključne ceste do Mirne Peči je bilo namreč potrebno dokazat ekonom-sko upravičenost teh dveh objektov, kar je občina lahko opravičevala le z nastaja-jočimi stanovanjskimi in gospodarskimi conami.

sprejeti tudi ostali programi

Odbor je med drugim sprejel tudi več programov za promet z nepremičninami in ukinitvami javnega dobra. S tem je bila rešena marsikatera zagata občanov. Pri sprejemu teh programov za proda-

jo je bil odbor še posebej previden, da je bilo pridobljeno soglasje sosedov in vaščanov. Tudi v primeru ukinitve javne-ga dobra je bilo v sodelovanju z vaščani

preverjeno, da le-to ni bilo ukinjeno v pri-merih, ko se javne ceste, poti in steze še uporabljajo.

Drago Muhič, predsednik odbora

Ureditvena situacija stanovanjske cone "Nad Postajo"


občinska uprava sporoča

Glasilo Občine Mirna Peč4

Obsežen občinski projekt

Gradnja šole z vrtcem tik pred vratiPo več kot enoletnem dogovarjanju je občini v poletnih mesecih z ministrstvom za šolstvo in šport le uspelo doseči dogovor o financiranju nove šole, na podlagi katerega je v prvi fazi predvidena gradnja šole in vrtca, po zaključku le te pa še gradnja športne dvorane.

vrednotenje možnosti izvedbe projekta

Občina je skupaj s projektanti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - PGD pripravila že v juniju preteklega leta, ven-dar pa je pred začetkom gradnje ostalo glavno vprašanje, kako zapreti finančno

konstrukcijo projekta. Ministrstvo za šol-stvo in šport je v letu 2009 v državnem proračunu za projekt zagotovilo le 2. 549.893 oziroma 40 odstotkov stroškov gradnje standardnih površin brez upo-števanja davka na dodano vrednost, kar občini ni prineslo zadostnih sredstev za začetek investicije. Po večkratnem pozivu občine je ministrstvo za šolstvo in šport konec julija vendarle sklicalo sestanek z namenom, da se ponovno pogledajo

možnosti izvedbe projekta. Na podlagi projekta za izvedbo (PZI) in nižjih cen gra-dnje na trgu je bila s strani projektantov narejena nova ocena investicije. Strošek gradnje v tekočih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost je ocenjen na 8.378.688,66 EUR, strošek celotne inve-sticije pa na 10.146.570,97 EUR.

Fazna izvedba projekta

Kljub znižanju vrednosti investicije pa le-ta za občino še vedno predstavlja velik finančni zalogaj, zato je bil na omenje-nem sestanku dosežen dogovor, da se projekt izvede fazno: v letih 2011-2012 izgradnja objekta šole in vrtca, v letu 2013 pa izgradnja športne dvorane. Stro-šek gradnje prve faze v tekočih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost

je ocenjen na 6.214.888,66 EUR, strošek gradnje druge faze pa na 2.163.800,07 EUR (upoštevana je možnost poračuna-nja DDV-ja). Na julijskem sestanku je bil z ministrstvom dosežen tudi dogovor o višini sofinanciranja. Po temeljitejšem pregledu projekta je ministrstvo za šol-stvo in šport za sofinanciranje priznalo dodatnih 10 odstotkov površin ali vse površine šole in vrtca ter del dodatnih površin športne dvorane, kar za občino pomeni 15 odstotno povečanje sredstev ministrstva. Glede na to, da je strošek investicije pod normativno vrednostjo ministrstva, pa je ministrstvo znotraj zneska sofinanciranja kot upravičen stro-šek priznalo tudi 20 odstotni davek na dodano vrednost.

Potrebna dodatna sredstva za športno dvorano

V skladu z doseženimi dogovori je kljub zmanjšanju vrednosti investicije znesek sofinanciranja ministrstva povečan na 2.946.051,00 EUR. Občina ocenjuje, da bo ob doseženih ugodnih tržnih grad-benih cenah, z odobrenimi sredstvi ministrstva, proračunskimi sredstvi in predvidenim kreditom v višini 1,8 miljo-na evrov zaprla finančno konstrukcijo za gradnjo šole in vrtca, za športno dvorano pa bo potrebno v času gradnje prve faze pridobiti dodatna sredstva. Občina je iz športnega dela ministrstva že pridobila 90.000 EUR za opremo dvorane, računa pa še na dodatna sredstva za gradnjo tako z ministrstva kot fundacije za šport, v skrajnem primeru pa bo morala prido-biti zasebnega investitorja.

do konca leta zaključen postopek izbire izvajalca

Občina je v skladu z dogovorom z ministr-stvom v septembru že pripravila novela-cijo investicijskega programa in ga skupaj z rebalansom usklajenim proračunom posredovala na ministrstvo, da bi le-to kar najhitreje izdalo sklep o sofinanciranju investicije. Do konca septembra občina pričakuje tudi pridobitev gradbenega dovoljenja, javno obravnava je že bila iz-vedena 16. septembra 2010, s tem pa bo lahko začela s postopkom izbora izvajalca gradnje šole in vrtca. Če ne bo prišlo do zapletov, bo izvajalec gradnje izbran do konca leta, po sprejemu občinskega pro-računa 2011 in 2012 in sklenjeni pogodbi z izvajalecm pa bo občina začela z gra-dnjo šole in vrtca.

Nataša Rupnik, občinska uprava

Projektna zasnova nove šole in vrtca


anketa

Izobraževanje za bolničarja

Koristna znanja za ravnanje v primeru nesrečObčina Mirna Peč je v okviru civilne zaščite pripravila izo-braževanje bolničarjev. Udeležilo se ga je devet občanov, ki so nova znanja o prvi pomoči nabirali ob pomoči mentoric.

Pridobivanje novih znanjIzobraževanje, dolgo 72 ur, je potekalo v prostorih osnovne šole in Prostovoljnega gasilskega društva Mirna Peč. Udeleženci izobra-ževanja so osvojili pomembna znanja, med drugim so se naučili pravilnega pristopa k poškodovancem, načina oskrbovanja ran in poškodb ter oživljanja. Po izvedenem usposabljanju so udeleženci opravili zaključni izpit in pridobili naziv bolničarja. Sredi septem-bra pa so se tako usposobljeni bolničarji kot ekipa civilne zaščite občine Mirna Peč udeležili XVI. regijskega preverjanja znanja, ki je potekalo v Trebnjem.

Po izobraževanju preizkusV sklopu preverjanja je bilo postavljenih 14 delovnih mest. Na še-stih mestih so bile postavljene učne delavnice, kjer so si tekmovalci lahko ogledali predstavitve različnih ustanov in organizacij, od ja-marskega kluba, zdravstvenega doma do gasilcev in Rdečega kri-ža. Štiri mesta so bila namenjena počitku in pripravi tekmovalcev, medtem ko so bile na preostalih štirih uprizorjene nesreče in sicer: nesreča na nogometnem igrišču, prometna nesreča, nesreča na železniškem prehodu in nesreča v domu starejših občanov. Nalo-ga tekmovalcev je bila primerna oskrba v nesrečah poškodovanih.

znanje Mirnopečanov dobroNa regijskem preverjanju znanja, ki se ga je udeležilo 12 ekip, so Mirnopečani z 2505 točkami zasedli 6. oziroma 4. mesto, saj so bile vse ekipe, ki se niso povzpele na zmagovalne stopničke, četrto uvr-ščene.

Marjan Kocjan

Župan, ki bo blizu ljudemz letošnjimi lokalnimi volitvami, ki bodo po slovenskih obči-nah potekale 10. oktobra, se zaključuje štiriletno mandatno obdobje aktualne občinske oblasti. a bolj kot je predvolilno obdobje čas mnogoterih obljub, je čas vrednotenja minule-ga dela in razmisleka o dejavnikih, ki bi v prihodnosti, v luči volivcem prijaznega bivalnega okolja, morali biti izpolnjeni. strokovnjaki poudarjajo, da je na lokalni ravni pri odločitvi za tega ali onega kandidata ključna osebnost in manj (ne)stran-karska pripadnost. Tako smo v tokratni anketi od naključno izbranih Mirnopečanov skušali izvedeti, kakšen bi po njihovi presoji moral biti župan. (T.S.K., M.F.B., L.P.)

katja kastrevc, Jablan: "V prvi vrsti od žu-pana pričakujem, da ostane blizu ljudem, da se ne spreminja in da se lahko na vsa-kem koraku obrnemo nanj. Pričakujem, da v kandidaturi ne bo obljubljal stvari, ki jih ne bo mogel v naslednjih štirih letih tudi izpolniti. Stoji naj na realnih tleh in oblju-blja stvari, ki so uresničljive. Menim, da le na ta način lahko ostane blizu ljudem in le tako mu bomo občani zaupali. Župan mora biti karizmatična osebnost, pripra-

vljena pomagati in prisluhniti svojem ljudem. Biti mora samozave-sten, v prvi vrsti mora verjeti vase, da lahko to vero prenese tudi na ljudi. Zaupati mora v svoje odločitve in za njimi tudi stati."

Luka Piko, Veliki Kal: "Mirna Peč ima zelo dobro strateško lego in velik poten-cial za razvoj gospodarstva. Poleg tega je naš kraj unikaten, saj se večina naših ljudi ukvarja z obdelavo zemlje in rejo živine, kar postaja vedno bolj atraktivno in cenjeno. Tudi velike odločitve bodo za Mirno Peč prispevale veliko; dostop do avtoceste, neodvisen vodovod, obrtna cona, nove stanovanjske parcele, bio-plinarna … Menim pa, da smo ob vseh teh velikih projektih nekoliko pozabili

na sam center Mirne Peči in na male ljudi. V Mirni Peči manjka majhnih stvari, ki bi občanom veliko pomenile: trgovina, bencin-ski servis, avtobusno postajališče ipd. in za slednje stvari mislim, da so, poleg ostalega, izziv za novega župana. Župan pa mora biti preprost, ljudski, diplomatski in dober strateg."

renata Makše, Vrhpeč: "Pomembno je, da je župan po meri vseh ljudi - naj bo župan za vse. Sam ne sme pasti pod vpliv lobijev, temveč mora biti pošten. Župan, ki ga bomo občani izvolili, ima v prvi vrsti obveznost, da v času svoje-ga mandata poskrbi za vidne rezultate dela občinska uprave, ne pa da njego-ve obljube ostanejo prazne. Pripravljen mora biti tudi prisluhniti stiskam malega človeka, ki jih v teh težkih časih ni malo."



Vlaganja preteklih let

Naložbe v občinsko infrastrukturo kje bi pri gradnji infrastrukture v preteklih letih veljalo storiti več? Predvsem na področju obnove občinskih cest! več je vzrokov, da se pri obnovi cest ni naredilo več, pri tem pa sta bistvena naslednja dva: občina je želela, da se predhodno za-ključi gradnja avtocestnega odseka, zaradi česar ob prevozih gradbenega materiala ceste hitreje propadajo. drugi vzrok se nanaša na pospešeno izgradnjo vodovodnega omrežja, za katerega so bila namenjena znatna sredstva in ki si ga je občina zastavila kot prioritetnega.

izgradnja vodovodnega omrežja na odseku pod aC Ponikve - Hrastje

Po naročeni študiji preskrbe z vodo v občini in izvedenih hidrogeolo-ških raziskavah je občina zagotovila izgradnjo vodovoda med Dolenjo vasjo in Čemšami, zgradila povezo-valni cevovod od Čemš do meje z Občino Mokronog – Trebelno, z jav-nim vodovodom opremila naselji Šentjurij na Dolenjskem in Čemše, na mejnem območju sosednje ob-čine pa izvedla dve vrtini za zago-tovitev lastnih vodnih virov.

Na področju ravnanja z odpadnimi vodami se po naročilu občine pri-pravlja tudi projekt modernizacije čistilne naprave v Mirni Peči, ki naj bi v naslednjih letih omogočala obdelavo odpadnih voda iz stano-vanjskih in poslovnih con na javno kanalizacijo. Sočasno bo omogo-čen prevzem in obdelava greznič-nega blata.

Najbolj uspešni pri izgradnji vodovodov

Občina Mirna Peč je aktivnosti na podro-čju vodooskrbe vse od svojega nastanka naravnala na uresničitev dveh ciljev in sicer zagotovitve lastnega vodnega vira oziroma lastne vodooskrbe, s čimer bi se izognili morebitnim neupravičenim zahtevam sosednje občine ter izgradnje javnega vodovodnega omrežja na ob-močjih, kjer javna vodooskrba še ni bila zagotovljena.

V letu 2007 se je na mejnem območju občin Mirna Peč in Mokronog – Trebelno (Vrhpeč, Jelše, Poljane pri Mirni Peči, Po-ljanska gora, Radna vas, Bitnja vas, Cero-vec pri Trebelnem) začela 1.350.000 EUR vredna izgradnja črpališča, 200 m3 veli-kega vodohrana in 5.568 metrov omrežja. Izgradnja te infrastrukture je bila zaključe-na v letu 2009. Po dokončanju te investi-cije je bilo na lastni vodni vir priključeno skoraj celotno obstoječe vodovodno omrežje občine Mirna Peč.

Gradnja sekundarnega vodovoda

V začetku leta 2010 je bila dokončana izgradnja sekundarnega vodovoda v Po-ljanski gori, v teh dneh pa se izvajajo za-ključna dela pri izgradnji sekundarnega vodovoda v naseljih Jelše in Vrhpeč, ki naj bi se na javni vodovod priključili do konca

leta. Na javno omrežje pa so že priklju-čeni objekti v Poljanski gori, trenutno se priključevanje izvaja v naselju Poljane in v zaselku sosednje občine Studenci. V letu 2010 je občina, ob ločenem projektu za zaselek Dobje, naročila tudi izdelavo pro-jektne dokumentacije za oskrbo območja Šentjurske, Hmeljčarske in Globočdolske gore, naselja Globočdol ter za obnovo omrežja v naselju Hmeljčič. Projektna dokumentacija za glavni, primarni vodo-vod je izdelana, občinska uprava pa je za to izvedbo že pridobila gradbeno dovo-ljenje. Izgradnja okoli 4,8 km vodovoda naj bi se začela v letu 2011 in zaključila v 2012. Tudi v letu 2010 naročeni projekt za sekundarna omrežja tega območja pa bi moral biti dokončan do konca tekočega leta. Z omenjenimi investicijami je obči-na v celoti realizirala prvi cilj (zagotovitev lastnega vodnega vira) in znatno napre-dovala pri drugem (zagotovitev javnega vodovoda na celotnem območju). Z do-končanjem vseh že omenjenih projektov pa aktivnosti na področju vodovoda ne bodo končane, saj občina želi za zagoto-vitev primerne oskrbe v naslednjih letih tudi obnoviti dotrajano omrežje v naselju Mirna Peč, zagotoviti javno vodooskrbo v

naselju Golobinjek, zaselku Dobje, na la-stni vodni vir priključiti območje Jablana, Goriške vasi, Vrhovega in naselja Globo-dolske doline, s črpališčem opremiti svojo drugo vodno vrtino.

Nadaljevanje gradnje kanalizacije v Globodolskem polju

Na področju odvajanja in ravnanja z od-padnimi vodami je občina do leta 2005 zaključila izgradnjo omrežja v naselju Gorenji Globodol (čistilna naprava za 300 populacijskih enot, 784 m kanalizacijske-ga omrežja in 560 m odvodnega kanala), v nadaljevanju pa se je začelo opremlja-

Glasilo Občine Mirna Peč 7


september 2010

izgradnja kanalizacije med Gorenjim in srednjim Globodolom

Občina, ki ima na svojem območju okoli 100 km kategoriziranih cest, sicer vsako leto za asfaltiranje cest, izvedbo sanacij, izgradnjo naprav za odvodnjavanje, obnovo prome-tne signalizacije, izvedbo letnega in zimskega vzdrževanja nameni približno 300.000 EUR.

nje zaselka Šranga. V letu 2008 zaključena fazna izgradnja omrežja na Šrangi je bila projektno zasnovana v letu 2004. Danes je naselje opremljeno s čistilno napra-vo 100 populacijskih enot in približno 1.600 m cevovoda. Zaradi občutljivosti in specifičnosti, ki izhajajo iz naravnih in kulturnih danosti globodolskega polja, je bila v letu 2008 sprejeta odločitev, da se izgradnja kanalizacije nadaljuje na tem področju. Izdelan je bil projekt in prido-bljeno gradbeno dovoljenje, sama gra-dnja kanalizacije (855 m cevovoda med naseljema Srednji in Gorenji Globodol) pa se je začela leta 2009. V letu 2010 je bilo v Srednjem Globodolu zgrajenih nadaljnjih 244 m tlačnega voda, 152 m gravitacijske-ga voda, črpališče in sočasno obnovljena prekopana asfaltna cesta. Projekt, vreden

410.000 EUR naj bi se zaključil v letu 2012 z dokončanjem del v naselju Dolenji Glo-bodol.

V letu 2010 je občina začela še projekt dodeljevanja finančne pomoči pri iz-gradnjah individualnih čistilnih naprav in sicer na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni predvidena. Na objavljeni razpis za leto 2010 je prispela le ena prija-va, vendar je bilo po zaključenem razpisu že izkazano večje zanimanje za tovrstno gradnjo, zato bo občina tudi v naslednjih letih poskušala zagotoviti sredstva za so-financiranje nabav malih čistilnih naprav. Da pa bi lahko določili dinamiko in vrstni

red izgradnje kanalizacije v naseljih Biška vas, Veliki Kal, Orkljevec, Malenska vas, Mali Vrh, Jablan, Goriška vas, Vrhovo, Hra-stje, Dolenja vas in Šentjurij, bo predvido-ma v naslednjem letu potrebno naročiti izdelavo strategije razvoja odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz naselij v občini Mirna Peč.

državne ceste v izgradnji, nekate-re občinske čakajo na preplastitev

Občina se bo z izgradnjo avtocestnega odseka Ponikve – Hrastje in priključne ce-ste do naselja Mirna Peč na področju cest najbolj posodobila. V preko 15,1 milijona EUR vrednem projektu priključne ceste je načrtovanih 3.285 m ceste. Pri tem se v dolžini 1.455 m gradita tudi kolesarska

steza in pločnik, na trasi pa se dokonču-jejo še nekateri zahtevni objekti: podvoz pod avtocesto, podvoz pod železniško progo, pokriti vkop pri gostišču Špolar … V tem projektu, ki naj bi se zaključil z odprtjem odseka v oktobru, bo Občina Mirna Peč za gradnjo pločnikov in javne razsvetljave prispevala med 400.000 in 500.000 EUR. Da pa bi se izognili nadaljnjem staranju (propadanju) obstoječih asfaltnih cest, bo v naslednjih letih za namen izvedbe pre-plastitev potrebno nameniti več sredstev. Občina se je namreč z izjemo leta 2008, ko je bilo iz naslova vrnjenih sredstev te-lekomunikacij preplaščenih kar deset od-sekov v skupni dolžini okoli pet km, tudi zaradi čakanja na dokončanje izgradnje avtocestnega odseka za izvedbo tovr-stnih obnov odločala redko. Menim, da bo pri cestni infrastrukturi, v naslednjih letih, prav temu področju potrebno na-meniti glavno prozornost in zagotoviti sredstva za vsakoletno preplastitev naj-bolj poškodovanih odsekov.

Andrej Kastelic, občinska upravaFoto: arhiv občine

UGODNA POSOJILA

ZA PODJETNIKERAZVOJNI CENTER Novo mesto d.o.o. razpisuje posojila po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobi-tve garancije, in sicer:

razpis dolgoročnih posojil in garancij Gsd za leto 2010Predmet razpisa so dolgoročna po-sojila, namenjena za materialne in nematerialne investicije ter financi-ranje obratnih sredstev, po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobi-tve do 85 % garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavi-jo mala podjetja in fizične osebe z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji iz regije JV Slovenija.

razpis posojil za nova delovna mesta in obratna sredstva za leto 2010Predmet razpisa so posojila po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve do 85 % garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo osebe, ki so realizi-rale samozaposlitev od 1.1.2009 dalje, mala podjetja oz. podjetniki in fizične osebe z dopolnilno de-javnostjo na kmetiji, ki so zaposlili novo osebo od 1.1.2010 dalje ter posojilojemalci, ki so v letu 2010 prejeli investicijsko posojilo iz GSD za nakup tehnološke opreme ali ekološkega tovornega vozila.

razpisa sta odprta do porabe sredstev oz. do objave o zaprtju razpisa.

informacije: Razvojni center Novo mesto

d.o.o., Ljubljanska c. 268000 Novo mesto

Polona Kovač-Brulctel. 07/ 33 72 987,

gsm. 041 317 175 ali www.rc-nm.si.


poplave

Posledice obilnega deževja na območju Mirne PečiObilne padavine, ki so slovenijo zajele 17. in 18. septembra, so povzročile nevšečnosti tudi na območju Občine Mirna Peč. Temenica je na celem območju občine začela poplavljati v soboto v poznih večernih urah in sicer od vrhpeči do vrhovega, poplavljeni so bili vsi mostovi in celotna dolina Temenice. Najhuje je bilo v ivanji vasi, Gorenjem in dolenjem Podborštu, v Mirni Peči, češencah ter Malenski vasi. voda se je začela umikati v ponedeljek v dopoldanskih urah, vse dneve pa je pri-zadetim občanom pomagalo okoli 40 prostovoljnih gasilcev. Njihove intervencije je spremljal župan s poveljnikom civilne zaščite, ob tem je bil opravljen ogled posledic deževja, ki so nastale zaradi povečanega vodostaja Temenice.

V intervencijah je od sobote, 18.septembra, do ponedeljka, 21.septembra, sodelovalo okoli 40 prostovoljnih gasilcev, neka-teri od njih so pomagali vse dni. Sodelovali so gasilci prostovoljnih gasilskih društev Mirna Peč, Ja-blan, Globodol in Hmeljčič. Člani PGD Hmeljčič so pri črpanju vode priskočili na pomoč tudi v Občini Brežice v Krški vasi.

Poplave

Poplavljena reka Temenica je povzročila vdor vode predvsem na stanovanjskih objektih. v ivanji vasi je voda zalila spo-dnje dele dveh stanovanjskih hiš z gara-žnimi prostori in drvarnico v višini od 30 do 40 cm. Na pomoč so priskočili gasilci

Prostovoljnega gasilskega društva Mirna Peč, vendar je bilo črpanje vode zaradi bližine Temenice možno šele v nedeljo zvečer. Gasilci so akcijo zaključili v pone-deljek v dopoldanskih urah. Na tem delu je močno poškodovan tudi del ceste, saj je odneslo del tampona. Voda je začela

vdirati v stanovanjsko hišo ob čistilni napravi Mirna Peč, zato so mirnopeški gasilci vhod zavarovali z vrečami za silos, ki so jih ponudili bližnji kmetje. A je voda vdrla iz tal, zato so gasilci pomagali s pre-črpavanjem vode še v ponedeljek zjutraj. Temenica je zalila prostore mlina v do-lenjem Podborštu in kletne prostore v

sosednji stanovanjski hiši do višine 0,5 m. Vodo so črpali gasilci PGD Jablan in PGD Mirna Peč od sobote pa do ponedelj-ka. Podtalnica je prišla tudi v garderobne prostore OŠ Mirna Peč in zalila okoli 20 m2 površine. Vodo so v šoli črpali sami in do torka zjutraj odstranili okoli 2.700 litrov vode. V dolenjem Globodolu so meteor-ne vode in podtalnica v nedeljo popoldne vdrle v kletne prostore stanovanjskega objekta in v gospodarski objekt, kjer so gasilci PGD Globodol s tremi črpalkami vodo črpali 12 ur. Pravtako je podtalnica vdrla v klet stanovanjskega objekta v Gorenjem Podborštu in v silos v češen-cah. Zaradi meteornih voda so bili po-plavljeni tudi drugi stanovanjski objekti. Obveščeni smo bili o vdoru meteornih

voda v stanovanjski objekt v Malenski vasi, kjer so vodo črpali občani sami in si tako medsosedsko pomagali. Gotovo je bilo takih primerov še več, vendar o njih nismo bili obveščeni.

Obsežno poplavno območje

Ocenjujemo, da je Temenica poplavila ze-mljišča v skupni površini od 80 do 100 ha.Zaenkrat natančnejši obseg posledic po-plav še ni znan, zagotovo pa lahko pred-

Močno narasla Temenica v Ivanji vasi

Temenica prestopila bregove že v Zijalu

Poplavljeni vrtovi


poplave

vidimo škodo večjih razsežnosti na kme-tijskih zemljiščih ob Temenici, saj so na tem območju najbolj rodovitna zemljišča. Poplavljena Temenica je s sabo nosila veli-ko blata, ki je pri odtekanju vode ostajalo na zemljiščih. Poleg poleganja poljščin in travinja je zato pričakovati še gnitje kore-nih in ponekod celo uničenje pridelkov. Temenica je poplavila vse mostove na ob-močju Občine Mirna Peč, zalivala dvorišča in vrtove (Zijalo, Ivanja vas, Mirna Peč, Ma-lenska vas, Podboršt, Jablan, Vrhovo oz. Goriška vas) ter večino kmetijskih zemljišč v mirnopeški dolini (dolžina 7 km in širine povprečno 100 m).

Plazenje zemlje

Ob neurju se je ponovno sprožila 80 m dolga in 20 m široka zemljina na plazu na

območju Hmeljčarske gore (okoli 200 m severno od središča naselja Hmeljčič), ki je bil evidentiran v letu 2005. Potencialno sta ogrožena dva gospodarska objekta – zidanici. Pri plazenju je po ocenah od-neslo okoli 10 m3 materiala. Na območju

Uprava RS za zaščito in reševanje je izdala sklep o začetku ocenjevanja škode na stvareh zaradi posledic poplav v času med 16. in 20. sep-tembrom 2010. Neposredna škoda na stvareh zaradi poplav se začne z zbiranjem vlog oškodovancev, ki so utrpeli škodo na stavbah oz. infra-strukturi. Morebitne oškodovance pozivamo, da škodo na stavbah oz. infrastrukturi prijavijo najka-sneje do 15. oktobra 2010. Prijava mora biti oddana na predpisanem obrazcu na naslov Občinske uprave Občine Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč (obrazci se nahajajo na spletni strani občine oz. jih lahko dobite na občinski upravi).

plazu je nekaj skal v velikosti do 1 m3, plaz pa je pri širitvi v severni smeri poškodoval vinograd. Ob tem se je na dolžino 2 do 3 m približal manjši, starejši zidanici. Mo-rebitno nadaljnje širjenje plazu bi lahko znatno ogrozilo omenjen objekt, delno pa so na tem območju izpostavljeni še dve zidanici in zapuščena hiša. Območje plazu je skoraj nedostopno (z izjemo peš dostopa), zaradi česar je sana-cija močno otežena.

Škoda na cestni infrastrukturi

Močno deževje, zaradi katerega je po-plavljala Temenica in količinsko narasla meteorna voda, je poplavilo in delno po-škodovalo tudi občinske ceste. Na cestah

Mirna Peč – Malenska vas – Vrhovo, Ma-lenska vas – Dolenji Podboršt, Mirna Peč – Golobinjek, Mirna Peč – Gorenji Podboršt, Mirna Peč (Ivanja vas – Galič), Mirna Peč – Postaja in Jelše v smeri Zijala je prihaja-lo do udora asfaltnega zemljišča, voda je odnašala tamponski material in na cestne površine nanašala kamniti material. Tako na omenjenih cestah kot tudi na drugih pobočnih cestah Občine Mirna Peč so nastale poškodbe bankin, prihajalo je do nanosa peščenega materiala na asfaltna vozišča. Škodo na občinskih cestah oce-

njujemo na vrednost med 5.000 in 10.000 EUR. Poleg navedenega je bila poškodo-vana še državna regionalna cesta Treb-

nje - Mirna Peč – Novo mesto, kjer so bile na območju naselij Biška vas, Mirna Peč (vključno z zaselkoma Rogovila in Šranga) opažene večje poškodbe bankin s soča-snim nanosom peska na cestišče. Po naši oceni ta škoda ni večja od 3.000 EUR.

Vladimira Fabjan Barbo, direktorica občinske uprave

Foto: Mojca Rajšelj, Rok Krese, Klemen Barbo in Blaž Krivec

Temenica "ušla" iz struge

Plazenje zemlje v Hmeljčiču

Deroča Temenica v Zijalu prelila most



Podpore kmetijstvu v Občini Mirna Peč Občina Mirna Peč se zaveda problematike na področju kmetijstva, predvsem nizkih odkupnih cen kmetijskih proizvodov in višanja proizvodnih stroškov, zato že vrsto let, posebno pa v obdobju 2007-2013, želi preko javnega razpisa za pomoč sofinanciranja programov v kmetijstvu kmetom pomagati pri zmanjševanju stroškov kmetovanja.

V obdobju 2007-2010 smo imeli v pro-računu Občine Mirna Peč zagotovljenih povprečno 55.000 EUR finančnih sredstev, kar je v primerjavi z ostalimi občinami na Dolenjskem in v Beli krajini v deležu celo-tnih odhodkov proračuna največ. Največ

sredstev je bilo izkoriščenih in dodeljenih po Ukrepu 1 v sofinanciranje investi-cij v kmetijska gospodarstva (nakup kmetijske mehanizacije), drugi največji realiziran ukrep je Ukrep 3 – pomoč za plačilo zavarovalnih premij, tretji ukrep

pa je Ukrep 8 - investicije v opravljanje storitev in trženje proizvodov in stori-tev s kmetij, za katerega opažamo, da se je zanimanje povečalo v zadnjih dveh le-tih. Sofinancirane so bile tudi strokovne dejavnosti društev in drugih kmetijskih

organizacij ter štipendirani prihodnji nosilci kmetij. Še vedno pa ni dovolj za-nimanja za investicije v dopolnilne dejav-nosti na kmetiji (ukrep 7) in za ukrep 5, ki nudi pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov.

v luči pomoči kmetom

Zavedamo se, da je kmetijstvo v naši ob-čini ena izmed najpomembnejših dejav-nosti. Da pa bi si v bodoče tudi majhni kmetje zagotovili dodatni vir zaslužka in preprečili zaraščanje kmetijskih površin in ohranjali manjša kmetijska gospo-darstva, želimo spodbuditi razvoj do-polnilnih dejavnosti na kmetiji. V sled zagotavljanja razvoja osnovne kmetijske dejavnosti in ohranjanja obdelanosti kul-turne krajine v Občini Mirna Peč želimo s projekti kot so izboljšanje kvalitete pri-reje mleka na kmetijah in projekt bi-OPLiNarNa pomagati kmetom v smeri lažjega zagotavljanja in izvajanja zahtev navzkrižne skladnosti. Kmetijstvo v ob-čini Mirna Peč je izredno koncentrirano na majhno območje, kar pomeni, da morajo biti kmetje toliko bolj iznajdljivi in disciplinirani pri upoštevanju direktiv evropske politike ter s tem neposredno seznanjeni s težavami, ki nastajajo pri za-gotavljanju reda na svoji kmetiji.

V prihodnosti želimo, da kmetje ostanejo dober partner občini in z roko v roki po-skušamo premagovati težke ekonomske situacije.

Sonja Klemenc, občinska upravaFoto: Janja Ambrožič, DL

P O L i C i j a O P O z a r j a

NASVETI PEŠCEM ZA VARNEJŠO UDELEŽBO V PROMETU

Pešci so med najbolj ogroženimi prometnimi udeležen-ci. Policisti ugotavljamo, da so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (kadar vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, pre-blizu desnemu robu vozišča). Veliko nesreč se zgodi tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Še posebej pogosto so pešci v prometnih nesrečah udele-ženi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vremenske raz-mere neugodne (megla, dež, tema). Največkrat so žrtve prometnih nesreč starejši pešci.Za varnejšo udeležbo v prometu policisti pešcem svetuje-mo, da:

• poskrbite, da boste v prometu vidni. Nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešcev (od-sevne trakove, kresničke),

• upoštevajte prometne predpise,• prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce,• obvezno hodite po pločnikih (če obstajajo) oz. ob le-

vem robu vozišča v smeri hoje,• poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev

v prometu. • SKUPAJ ZA VARNOST VAŠA POLICIJA

Boštjan Rozman vodja policijskega okoliša

Glasilo Občine Mirna Peč 11


september 2010

Slavnostna seja

Za dolgoletno delo nagrajena društva vrhunec tokratnega 11. občinskega praznovanja je izrisala slavnostna seja, ki je 18. junija potekala v domu kulture. v pri-sotnosti občanov, svetnikov, nekaterih županov dolenjskih občin in ostalih gostov, je tukajšnji župan zvone Lah podelil občinske plakete.

v imenu društev so občinske plakete prevzeli anton strajnar, Nežika režek in drago saje. Na fotografiji v družbi župana zvonete Laha.

Kot veleva običaj, občina vsako leto v času občinskega praznika nagradi tiste posameznike in društva, ki so s priza-devanji na različnih področjih gospo-darskega, kulturnega, društvenega in siceršnjega življenja še posebej odločil-no zaznamovali utrip kraja v minulem obdobju. Tako so letos 11. zapovrstjo po-delili plakete občine za dolgoletno delo in doprinos k večji kakovostni življenja občanov ter ugledu občine.

Trije nagrajenci

Na podlagi predlogov občanov so plake-te prejeli Govedorejsko društvo Mirna Peč, društvo podeželskih žena Mirna Peč in društvo upokojencev Mirna Peč. Vsa tri društva so v prostoru priso-tna že dve desetletji in več ter pod svojim okriljem združujejo lepo število članov, samo med upokojenci jih je denimo pre-ko 400. Plaketo so iz rok župana zvoneta Laha v imenu društev prejeli predsedni-ki upokojencev drago saje, predsedni-ca podeželskih žena Nežika režek in predsednik govedorejcev anton straj-nar. Na seji s kulturnim programom, ki sta ga oblikovala pianist Peter smolič

in vokalistka anita Novak, je slavnostni govornik, župan Lah, nanizal projekte, ki so zaznamovali minulo obdobje in opo-zoril na številne priložnosti, ki se Mirni Peči odpirajo z načrtovanimi projekti v prihodnosti, kot so nova šola in vrtec ter trgovsko-poslovni center. Sočasno s slav-

nostno sejo se je na prizorišču nasproti kulturnega doma odvijal festival mir-nopeških vin, v avli kulturnega doma pa so članice Društva podeželskih žena pripravile razstavo kruha in ročnih del.

Tanja S. KobeFoto: arhiv občine

Kmalu zaključena dela na priključku Mirna PečPredvideni rok dokončanja del na priključku Mirna Peč in tehnični pregled je 7.oktober 2010. Pred tehničnim pregledom se izvede tudi prometno tehnična komisija, ki preveri prometno varnost na izvedenih delih.

Tehničnem pregledu sledi odprava ugo-tovljenih pomanjkljivosti in pridobitev odločbe o poskusnem obratovanju, nato sledi predaja priključka ter deviacij v promet. Zaradi poznanih težav izvajalca Vegrad pri izvedbi pokritega vkopa 8 - 1, ne bo v celoti izvedena deviacija Mirna Peč. Promet iz priključka v smeri Mirne Peči bo potekal po priključnih krakih preko novega krožnega križišča po delu novozgrajene deviacije 1 -11. Pred pokri-tim vkopom se bo promet preusmeril na obstoječo lokalno cesto mimo Gostilne Špolar in se v spodnjem delu ponovno preusmeril na novozgrajeno deviacijo 1

- 16 ter preko nje na deviacijo 1 - 11 do Mirne Peči. Promet iz priključka v smeri hitre ceste H1 bo pod podvozom 3 - 2 potekal po deviaciji 1 - 11 in 1 - 12 do kri-žišča K1. Promet bo mogoč v smeri No-vega mesta, smer Trebnje pa bo zaprta

do dokončne izgradnje krožnega križišča na območju priključka Trebnje - vzhod (pogodbeni rok: 26. november 2010). Po-godbeni rok za izvedbo sanacij lokalnih cest iz sporazuma je 26.november 2010.

Bojan Saje, DDC

Glasilo Občine Mirna Peč12 september 2010

anketa

OBVESTILA SKUPNE OBČINSKE UPRAVEMEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA

IN REDARSTVA

Medobčinska inšpekcija Medobčinskega inšpektorata in redarstva objavlja na podlagi 33. člena Zakona o inšpek-cijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07; ZIN-UPB1), v zvezi z 56. členom Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS št. 66/00, 51/2006, 37/2007) naslednjeSPOROČILO ZA JAVNOST

Javnost obveščamo, da bo medobčinska inšpekcija za-čela sistematično nadzirati občinske ceste z vidika pre-prečevanja odvajanja odplak, padavinskih voda in dru-gih tekočin z zemljišč ter objektov na občinske ceste. V primeru, da inšpektor za ceste pri nadzoru ugotovi, da gre za odvajanje odplak, padavinskih voda in drugih te-kočin na cesto, ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti. Zoper vse kršitelje bo po uradni dolžnosti uveden tudi postopek o prekršku. Vse lastnike zemljišč in objektov ob javnih cestah se poziva, da spo-štujejo prepoved odvajanja odplak, padavinskih voda in drugih tekočin na ceste.

Brigita Kalčič , vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva

Imate na svojem zemljišču ali objektu težave zaradi izgradnje avtoceste? Obvestite občino!z izgradnjo avtocestnega odseka Ponikve – Hrastje in priključne ceste do Mirne Peči, se spreminjajo tudi razmere na ze-mljiščih, ki mejijo na omenjene ceste. Nekatere vplive je bilo mogoče pričakovati, nekatere pa so lastniki zaznali šele ne-posredno ob gradnji omenjenih cest.

Na Občino Mirna Peč se je tako v preteklih mesecih že obrnilo nekaj krajanov, ki so jim novi avtocesta in priključna cesta pov-zročili določene nevšečnosti (ostali so brez dostopa do svojega zemljišča, odvodnjavanje cest na njihovem zemljišču povzroča težave in podobno). Občina je o tem obvestila nadzorni organ izgradnje avtoceste (DDC d.d.) in tako so bile nekatere zadeve že urejene, medtem ko so druge še v postopku reševanja.

ker je reševanje tovrstnih zadev najlažje reševati v času iz-gradnje cest, pozivamo občane, ki imajo na svojem zemlji-šču ali objektu težave zaradi izgradnje avtoceste, da Občini Mirna Peč (osebno ali po pošti) v kar najkrajšem času do-stavijo pisno obvestilo o lokaciji (parc. št. zemljišča) in o vsebini neprijetnosti, ki vam je bila povzročena z izgradnjo katere izmed novih državnih cest. Pri tem pa prosimo, da zaradi morebiti potrebnih dodatnih pojasnil navedete tudi svoje podatke (naslov in telefonsko številko).

Tako prejeta obvestila bomo v nadaljevanju posredovali nad-zornemu organu investitorja in ga pozvali k preučitvi ter ure-ditvi zadeve.

Andrej Kastelic, občinska upravaTudi mi hočemo sodelovati pri napredku občine Mirna PečBližajo se volitve za župana in občinske svetnike v obči-ni Mirna Peč. Naši stranki Novi Sloveniji, krščanski ljudski stranki (N.Si), Občinski odbor Mirna Peč, ni vseeno, kako živimo in kako bi se dalo organizirati dogajanje v občini, da bi občani živeli bolje in ceneje. Navadno je tako, da pred volitvami vse stranke obljubljajo gradove v oblakih, ko pa je volitev konec, največkrat sledijo le lastnim interesom.

Naša stranka gre na volitve in naši svetniki bodo, zvesti da-nim obljubam, zastopali interese enakomernega razvoja občine in prepoznavnosti središča Mirne Peči in nikakor ne bodo pozabili slediti razvoju in potrebam vseh občanov. Zdaj je odvisno od vas, volivci, da svetniške kandidate naše stranke tudi izvolite.

Volili bomo tudi župana naše občine. Stranka Nova Slo-venija, krščanska ljudska stranka podpira kandidata za župana Leopolda Pungerčarja. Zakaj ga podpiramo? Uspešen je na podjetniškem področju, Mirni Peči je pri-nesel velik ugled z organizacijo blagoslovitve motorjev, je pa tudi predsednik Območnega združenja veteranov Dolenjske in Bele krajine. Vsa ta njegova uspešna dejanja

nam zagotavljajo, da je sposo-ben veliko prispevati k razvoju občine Mirna Peč.

Občinski odbor N.Si Mirna Peč

naro

čena

obj

ava


lokalne volitve 2010

Verjamem, da je vsakdo izmed vas na tak ali drugačen način zaznal, da se bliža čas, ko bo potrebno ponovno pretehtati lju-di, ki zberejo pogum in voljo in uveljavlja-jo svojo pasivno volilno pravico, dano po Ustavi Republike Slovenije. Pasivna volil-na pravica pomeni imeti pravico kandidi-rati in biti z zadostno podporo ljudi tudi iz-voljen. Na lokalnih volitvah bomo volili čla-ne občinskega sveta in župana Občine Mir-na Peč, za katerega kandidiram tudi sam. Moja kandidatura za župana bi bila nere-sna, če ob sebi ne bi imel skupine ljudi, ki

me podpira, mi svetuje, ki ji zaupam in na katero lahko računam takrat, ko je potreb-no poprijeti za delo. Skupaj smo sestavi-li programska izhodišča in jih predstavili v zloženki Lista treh dolin, ki smo jo razpo-slali po vseh gospodinjstvih v Občini Mirna Peč. Kandidaturo za župana Občine Mirna Peč sem na novinarski konferenci napove-dal že spomladi in s tem poudaril resnost svoje namere. Kljub temu, da sem dejaven na najrazličnejših področjih, me še vedno največ ljudi pozna kot glavnega organiza-torja sedaj že tradicionalnega blagoslova motorjev v Mirni Peči. Ker to vsekakor ni dovolj, da bi občani lahko ocenili primer-nost moje kandidature za župana, mi do-volite, da se vam v nekaj stavkih podrob-neje predstavim.

Rodil sem v Novem mestu kot tretji otrok mami šivilji in očetu mizarju januarja leta 1968 in otroštvo preživljal v Mirni Peči. Če-prav je oče verjetno upal, da ga bom na-sledil v njegovi delavnici, sem se odločil za

poklic finomehanika. Srednjo šolo za stroj-ništvo - smer finomehanik sem končal v Ljubljani in se nato zaposlil v tovarni Krka v Novem mestu. Po opravljeni vojaški ob-veznosti sem v Trebnjem odprl servis ele-ktronskih aparatov. Hkrati sem ob pomoči staršev začel graditi svojo hišo v Rožni uli-ci v Mirni Peči, kjer z ženo Ireno in dvema sinovoma tudi živim. Do osamosvojitvene vojne za Slovenijo sem se ukvarjal pred-vsem s servisiranjem in popravili pisalnih in računskih strojev ter radijskih in televizij-skih aparatov. V vojni za Slovenijo sem kot pripadnik takratne Teritorialne obrambe opravil svojo državljansko dolžnost in zato imam status vojnega veterana. Kot podjetnik sem kasneje svojo dejav-nost začel preusmerjati v servisiranje me-dicinskih in laboratorijskih naprav, za kar sem se dodatno izobraževal pri proizvajal-cih medicinske opreme v tujini in se nau-čil tudi angleškega jezika. Danes se ukvar-jam v glavnem s prodajo, montažo in servi-siranjem medicinske, laboratorijske in far-macevtske opreme, saj zastopam šest tu-jih izdelovalcev tovrstne opreme. Po 23 le-tih podjetništva smo v trebanjski obrtni coni zgradili nov poslovni objekt, v kate-rem smo začeli poslovati letošnjega febru-arja. Registriral sem precej inovacij, ki sem jih uspešno uvedel v industrijo. Že nekaj let dejavno sodelujem tudi pri aktivnostih za povečanje varnosti v cestnem prometu in opravljam funkcijo predsednika Zveze moto klubov Slovenije, preko katere sku-paj z državnimi organi oblikujemo prome-tno zakonodajo in pripravljamo nove pro-grame za varnost na slovenskih cestah. Kot slovenski predstavnik sem pred leti podpi-sal Evropsko peticijo za varnost v prome-tu. Na povabilo Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane že vrsto let kot amaterski igra-lec delujem tudi na kulturnem in gledali-škem področju. Sodeloval sem pri snema-njih nekaj slovenskih filmov. Zavedam se, da se bom ob morebitni izvolitvi za župa-na zaradi nujne angažiranosti v občinski upravi, moral tem ljubiteljskim dejavno-stim v precejšni meri odpovedati. Zagota-vljam pa, da se da z dobro organizacijo, so-delovanjem in uigrano ter sposobno ekipo sodelavcev veliko narediti.

Kljub slabšim gospodarskim razmeram menim, da lahko z drugačnim pristopom

Spoštovane Mirnopečanke in cenjeni Mirnopečani!

Mirni Peči zagotovim hitrejši razvoj na ti-stih področjih, ki jih bomo skupaj z občani prepoznali za pomembne. Predvsem želim biti župan vseh občanov in šele v drugi vr-sti sogovornik možnih vlagateljev, ki v za-dnjih letih trkajo na vrata županove pisar-ne. To seveda ne pomeni, da vlagatelji ka-pitala v Mirni Peči niso zaželeni, ravno na-sprotno. Vendar morajo biti v ospredju ob-čani in njim sprejemljiv način življenja. Za župansko kandidaturo sem se odločil zato, ker nisem zadovoljen z dosedanjim razvo-jem občine. Pričakovanj in obljub se je v 12 letih nabralo veliko, nerešenih težav pa tudi: nova šola, živilska trgovina, pločni-ki, javna razsvetljava, zanemarjanje kultur-ne dediščine, slabe in uničene ceste, neu-rejeno središče Mirne Peči itd. Zelo je po-membno, da v občini spodbujamo kmetij-stvo in tako zagotovimo dolgoročno mo-žnost uspešnega gospodarjenja. Na ravni občine je nujno potrebna strategija vzpod-bujanja drobne obrti in podjetništva, ker le tako lahko dosežemo, da bo naša odvi-snost od gospodarskih stebrov Dolenjske obvladljiva.

V veliko veselje mi bo, če me boste pova-bili v vašo vas in mi dali možnost, da vam skupaj s kandidati za svetnike predstavi-mo naše poglede na razvoj Občine Mirna Peč ter o tem izmenjali mnenja. Potrudil se bom in prisluhnil vašim idejam. Skupaj lah-ko naredimo korak naprej in Mirni Peči vr-nemo pridih trškega jedra, po vaseh in na-seljih pa nadaljujemo z urejanjem vaških središč. Seveda se vsega ne bo dalo ure-sničiti čez noč. Če mi boste na lokalnih voli-tvah izkazali večinsko podporo, vam zago-tavljam, da bo že v letu dni opazen pozitiv-ni premik in takrat boste vedeli, da ste se odločili pravilno.kandidat za župana Leopold Pungerčar

(kontakt: 041/610 991)naro

čena

obj

ava


OBVESTILO VOLIVCEMZ aktom predsednika Državnega zbora RS je kot dan glasovanja za letošnje lokalne volitve določen dan 10. oktober 2010. Tega dne bo potekalo splošno glasovanje od 7. do 19. ure, in sicer za volitve župana in za člane občinskega sveta v Občini Mirna Peč. Občinska volilna komisija želi ob tej priložnosti opozoriti na nekaj novosti letošnjih lokalnih volitev.

1. volilna pravica in podpis volivcaPravico glasovanja na lokalnih volitvah imajo vsi prebivalci, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, ne glede na dr-žavljanstvo. Volilna pravica se evidentira s splošnim občinskim volilnim imenikom. Vsak volivec pa se mora tudi podpisati v po-seben prostor v volilnem imeniku.

2. Posebno volišče za invalidePo spremembi zakona o volitvah v državni zbor mora občina zagotoviti posebno volišče, namenjeno invalidom (volišče, dostopno invalidnim osebam je volišče za invalide določeno v pritličju Kulturnega doma v Mirni Peči). Volivec - invalid, ki bi bil sicer vabljen h glasovanju na volišču, pa mu ni dostopno, se bo lahko odločil, da bo glasoval na tem posebnem volišču. Svojo odločitev o glasovanju na volišču za invalide, bo moral najkasneje tri (3) dni pred dnem glasovanja, to je do 07.10.2010, sporočiti Občinski volilni komisiji.

3. Glasovanje po poštiObveščamo vse volivce, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu in volivce, ki so na zdra-vljenju v bolnišnicah ali zdraviliščih, v zaporu ali v priporu, da lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo Občinski volilni komi-siji najkasneje deset (10) dni pred dnem glasovanja, to je do 30.09.2010.Pri ugotavljanju izida glasovanja po pošti z območja Slovenije se upoštevajo glasovnice, ki bodo prispele na sedež Občinskih volilnih komisij do ponedeljka, 11. oktobra 2010 do 12. ure.

4. Glasovanje na domuVolivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na voli-šču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volil-nim odborom na svojem domu, če to sporočijo Občinski volilni komisiji najkasneje tri (3) dni pred dnem glasovanja, to je do 07.10.2010.

5. Predčasno glasovanjeVolivce obveščamo, da bo potekalo predčasno glasovanje za vse, ki bodo na dan 10.10.2010 odsotni iz kraja stalnega prebiva-lišča (kjer so sicer vpisani v volilni imenik), v sredo (06.10.2010) in v četrtek (07.10.2010), in sicer na volišču v prostorih občine, Trg 2, Mirna Peč.Volišče za predčasno glasovanje bo odprto v sredo med 8.00 in 17.00 uro.Prosimo volivce, ki se nameravajo udeležiti predčasnega glaso-vanja, da imajo s seboj osebni dokument, ki izkazuje njihovo identiteto ter obvestilo o volišču, na katerem bi imeli pravico glasovati v nedeljo, 10.10.2010.Za vsa vprašanja in informacije se volivci lahko obrnejo na se-dež Občinske volilne komisije. Kontaktni podatki: tel.: 07/39 36 104 ali 051/331 658.

Tajnica OVK, Vladimira Fabjan Barbo

VOLITVE ZA ŽUPANA

OBČINE MIRNA PEČ

R A Z G L A S

I.Občinska volilna komisija Občine Mirna Peč na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLV–UPB3 in 45/08) objavlja seznam kandidatov za redne volitve župana Občine Mirna Peč, ki bodo dne 10. 10. 2010, in sicer:

1. zvONkO LaH, roj. 21.01.1958, stanujoč Mirna Peč, Hrastje pri Mirni Peči 12, po poklicu strojni tehnik; delo, ki ga opravlja: posla-

nec v DZ;

Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

2. LEOPOLd PUNGErčar, roj. 27.01.1968, stanujoč Mirna Peč, Rožna ulica 24, po poklicu finomehanik; delo, ki ga opravlja:

samostojni podjetnik;

Predlagatelj: Dominik Rajšelj in skupina volivcev

3. PriMOŽ NOvLjaN, roj. 15.01.1971, stanujoč Mirna Peč, Trg 50, po poklicu natakar; delo, ki ga opravlja: podjetnik,

direktor družbe;

Predlagatelj: Gregor Parkelj in skupina volivcev

II.Za uradno objavo šteje datum nabitja na oglasni deski in na spletni strani www.mirnapec.si, zagotovi se objava v glasilu »GLASILO OBČINE MIRNA PEČ«, ki ga v petih dneh prejmejo vsa gospodinjstva v občini.Datum: 25.09.2010Številka: 041-0001/2010-36

Predsednica Občinske volilne komisije Zofija Redek


VOLITVE ZA OBČINSKI SVET OBČINE MIRNA PEČ

R A Z G L A S II.

Občinska volilna komisija Občine Mirna Peč na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLV–UPB3 in 45/08) objavlja seznam kandidatov za redne volitve članov občinskega sveta Občine Mirna Peč, ki bodo dne 10. 10. 2010, in sicer:

l. VOLILNA ENOTA

Št. Predlagatelj kandidat datum roj. Naslov Poklic delo

1 Primož Novljan in skupina volivcev

GrEGOr ParkELj 11.05.1975 Mirna Peč, Trg 46 avtoelektrikar samostojni

podjetnik

2 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA MarTiNa ŽaGar 18.09.1967 Mirna Peč, Dolenji

Podboršt 2 mag. dr. vete-rin. medicine

vodja labora-torija

3 Milan Ovnik in skupina volivcev

Mag. dOMEN rajŠELj 06.02.1973 Mirna Peč, Ivanja vas 26 univ. dipl. inž.

elektrotehnike direktor

4 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA sONja raMOvŠ 14.03.1968 Mirna Peč, Češence 27 dipl. ekono-

mist računovodja

5 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA jaNEz kraMar 07.12.1968 Mirna Peč, Trg 5 kmet kmetijstvo

6 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA LaMbErT PaTE 27.10.1953 Mirna Peč, Ivanja vas 27 komercialist humanitarno

delo RK RS

7DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE

MarkO FOrTUNa 12.06.1978 Mirna Peč, Golobinjek 5 gostinski

tehniksamostojni podjetnik

8 Gregor Parkelj in skupina volivcev

PriMOŽ NOvLjaN 15.01.1971 Mirna Peč, Trg 50 natakar podjetnik,

direktor družbe

9 SD - SOCIALNI DEMOKRATI Marija sTaNiŠa 19.02.1960 Mirna Peč, Vihre 15 komercialist komercialist

10 Franci Ambrožič in skupina volivcev MarjaN GOLOb 30.01.1957 Mirna Peč, Malenska

vas 12 avtomehanik vodja proizvo-dnje

11 Janez Slak in skupina volivcev rUdi POvŠE 04.05.1963 Mirna Peč, Dolenji Podboršt 8 kmet kmetijstvo

12 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE

siLvEsTEr PLavEC 27.12.1953 Mirna Peč, Češence 30 strojni tehnik ZRSZ

V 1. volilni enoti se volijo trije (3) kandidati.



II. VOLILNA ENOTA


1 Marko Vinko Kupljenik in skupina volivcev draGO MUHič 11.12.1960 Mirna Peč, Orkljevec 1B gradbeni

inženir direktor

2 NSI - NOVA SLOVENIJA - KR-ŠČANSKA LJUDSKA STRANKA MarjaN PriMC 05.09.1948 Mirna Peč, Marof 17 ekonomist upokojenec

3 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA jOŽE barbO 31.03.1961 Mirna Peč, Mali Kal 11 univ.dipl.ing.

kmet. kmet, podjetnik

4 SDS - SLOVENSKA DEMO-KRATSKA STRANKA irENa PUsT 23.01.1970 Mirna Peč, Dolenja vas

pri Mirni Peči 14ekonomski tehnik pisarn. referent

5 Branko Pirnar in skupina volivcev MiLENa CEsar 18.01.1978 Mirna Peč, Šentjurij na

Dolenjskem 8 univ.dipl.ekon. samost. skrbni-ca p.o. na NKB


TaNja ŠiŠkO bEvEC 30.01.1981 Mirna Peč, Marof 4 dipl. ing. geo-

dezije terenski geodet

7 Jožef Krevs in skupina volivcev daMijaN krEvs 03.03.1975 Mirna Peč, Veliki Kal 15 lesar širokega

profila kmet

8 SDS - SLOVENSKA DEMO-KRATSKA STRANKA aNTON rEŽEk 24.08.1960 Mirna Peč, Dolenja vas

pri Mirni Peči 1prometno transp. tehnik

vodja delovne enote

9 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA siLva bEvC 11.12.1957 Mirna Peč, Dolenja vas

pri Mirni Peči 7 ing. kmetijstva svetovalec - komercialist

10 SDS - SLOVENSKA DEMO-KRATSKA STRANKA MarTiN krEvs 19.10.1958 Mirna Peč, Marof 26 poklicni šofer upokojenec


jELka aNŽLiN 14.11.1959 Mirna Peč, Selo pri Zagorici 10

osebni bančni svetovalec

finančno sveto-vanje

V 2. volilni enoti se volijo trije (3) kandidati.

III. VOLILNA ENOTA


1Anton Klemenčič in skupina volivcev bOŠTjaN sLak 25.07.1978 Mirna Peč, Šranga 18A trgovec - skla-

diščnik kmetovanje

2 Albin Jarc in skupina volivcev MaTEj rajŠEL 01.10.1975 Mirna Peč, Šranga 30 ing. elektro-nike

razvoj elektr. komp. in tehn.

3NSI - NOVA SLOVENIJA - KR-ŠČANSKA LJUDSKA STRANKA MarjaN rajEr 16.02.1958 Mirna Peč, Jablan 10A strojni tehnik vodja skla-

dišča

4

Boštjan Slak in skupina volivcev aNTON

kLEMENčič 10.12.1962 Mirna Peč, Goriška vas 15 mizar kmet

5SDS - SLOVENSKA DEMO-KRATSKA STRANKA

aNdrEj kasTELiC 07.11.1957 Mirna Peč, Goriška

vas 1Auniv. dipl. ing. gozdarstva direktor

6SDS - SLOVENSKA DEMO-KRATSKA STRANKA zvONkO PaPEŽ 30.07.1966 Mirna Peč, Jablan 18A elektrotehnik vodja proi-

zvodnje

7 SD - SOCIALNI DEMOKRATI FraNC UdOvč 24.10.1954 Mirna Peč, Jablan 24 ing. strojništvapodjetnik, direktor družbe

8SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA FraNC kOs 16.04.1984 Mirna Peč, Jablan 10 kmet. tehnik kmetovanje

V 3. volilni enoti se volita dva (2) kandidata.



IV. VOLILNA ENOTA


1 Tone Grivec in skupina volivcev PriMOŽ bErUs 26.08.1981 Mirna Peč, Srednji

Globodol 6dipl. ing. zootehnike kmetovanje

2 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE saNdi sLak 13.10.1979 Mirna Peč, Gorenji

Globodol 1gostinski tehnik

samostojni komercialist

3 Karel Povše in skupina volivcev jOŽE avbar 27.11.1977 Mirna Peč, Gorenji

Globodol 6 ing. strojništva tehnolog

V 4. volilni enoti se voli en (1) kandidat.

V. VOLILNA ENOTA


1 SDS - SLOVENSKA DEMO-KRATSKA STRANKA FraNC bErUs 09.09.1970 Mirna Peč, Jelše 6 strojevodja

strojevodja, samost. pod-jetnik

2 Alojzij Špendal in skupina volivcev UrŠka ŠPENdaL 26.12.1983 Mirna Peč, Biška vas 19 dipl.ing.agr. in

hortiklut.farmacevtski delavec

3 Anton Kregel in skupina volivcev

braNkO ŠTaMCar 04.12.1968 Mirna Peč, Vrhpeč 17 komunalni

inženir strojevodja

V 5. volilni enoti se voli en (1) kandidat.

II.Za uradno objavo šteje datum nabitja na oglasni deski in na spletni strani www.mirnapec.si, zagotovi se objava v glasilu »GLASILO OBČINE MIRNA PEČ«, ki ga v petih dneh prejmejo vsa gospodinjstva v občini.

Datum: 25.09.2010Številka: 041-0001/2010-37 Predsednica Občinske volilne komisije Zofija Redek l.r.



Dvodnevni konjeniški pohod

Na Veliko Planino v družbi plemeni-tih živali12 članov konjeniškega društva treh dolin - Mirna Peč se nas je 14. avgusta odpravilo na veliko planino. Organiza-cija in izvedba dvodnevnega pohoda je bila logistično zahtevna naloga, saj je od začetka do konca zahtevala resen in odgovoren pristop.

Konjeniki smo se v konvoju šestih pri-kolic in z 12 konji odpravili proti Staho-vici pri Kamniku in naprej po dolini Črne pri Kamniku do samotne pastirske koče, »planšarije«, pod planino Konj, kjer nas je pričakal prijazen pastir Tone in gospa Ela. Tone je sicer Dolenjec, ki je na planini na-šel svoj mir. Po pravem planinskem »frušt-ku« na planšariji, smo osedlali konje in se odpravili na pohod.

Konjeniško društvo treh dolin Mirna Peč

Uspešni in prizadevni mirnopeški konjenikikonjeniško društvo treh dolin Mirna Peč je dejavno že desetletje in danes šteje 56 članov. srečujemo se na različnih prire-ditvah in tekmovanjih po celi sloveniji, pa tudi na mesečnih pohodih. v sklopu občinskega praznika smo v društvu pripra-vili tradicionalni dvodnevni pohod.

Prvi dan nas je 40 konjenikov pot vodila do Šmarjete, od koder smo se po postanku odpravili do Češče vasi, kjer smo prespali. Drugi dan smo pot nadaljevali do Mirne Peči, kjer je v okviru občinskega praznika potekala razstava govedi. Tam smo v slav-nostnem mimohodu pozdravili občane in občanke ter člane drugih društev, zbranih na prireditvi. Sicer smo letos sodelovali še na slovensko-hrvaškem srečanju konjeni-kov na Trdinovem vrhu, se udeležili vite-ških iger na gradu Bogenšperk, žegnali ko-nje v Šentjuriju ter sodelovali na številnih spretnostnih tekmovanjih. Naš član david Hočevar se redno udeležuje galopskih dirk, kjer osvaja zmagovite lovorike, med-tem ko je član Marjan Možina ime našega društva že proslavil z zmagama na tek-movanju na Krtini (2009) in v Šentrupertu (2010), letos pa je tretje mesto na Krtini zasedel damjan Povhe. Poleg omenjene-ga smo letos sodelovali tudi na prireditvi novo ustanovljenega društva Gombišče, kjer sta člana ines Cesar in janez vrhovec

dosegla dobre rezultate. Ob občinskem prazniku v Šentjerneju se je na tekmovanju s štirivprego izkazal tudi andrej Turk. Ob posebno svečanih priložnostih, kakršna je bila majska prireditev ob 430-letnici kobi-larne Lipica, barve našega društva zastopa slavnostna kvadrilja. Ta je sestavljena iz pe-

slavnostna kvadrilija v Lipici

tih članov društva in sicer predsednika, na njegovi desni je stotnik, v sredini za njima praproščak, ki mu sledita še dva konjenika spremljevalca. Vsi nosijo modre palerine z rumeno obrobo in klobuke s privihanim levim krajnikom.

Jasna Barbič, Mateja Možina

Ugodna ježa vse do planinske koče

Vedeli smo, da pot v smeri Ušivca ni preti-rano dolga, zato smo jezdili počasi in vsak po svoje uživali v lepotah. V pastirskem na-selju »Gojske bajte« so nas prijazni domači-ni postregli z vinom letnik 2002. Naslednjo postajo smo konjeniki imeli na Mali Planini, kjer smo ob Domžalskem domu privoščili krajši počitek tudi konjem. Ježo smo na-daljevali po Zelenem robu in se ustavili pri kapeli Marije Snežne. Mimo znane jame Vetrnice, kjer leži sneg tudi poleti, smo prijezdili do planinske koče na Zelenem robu. Tu smo si privoščili planinsko ma-lico; joto, ješprenj, zelje z ocvirki in ostale

dobrote. Ko je čisto pravi planšar, ki je do tedaj planincem mirno podpisoval razgle-dnice, v »irharcah«, platneni srajci z značil-nim slamnatim pregrinjalom, planšarskim klobukom in čisto pravimi lesenimi cokla-mi odcokljal proti dolini, smo vedeli, da se bliža nevihta.

Židana volja slabemu vremenu navkljub

Na naših konjenicah smo bili že večkrat »fajhtni«, zato smo mirno pomalicali, nato pa zajezdili in počasi obrnili proti dolini. Ravno ko smo pripravili konje za nočitev, se je nevihta res razbesnela. Prenočili smo v planinski koči, kjer je bilo vzdušje ob svečah nepozabno. Čeprav vreme nasle-dnjega dne ni bilo ravno najboljše, smo se napotili proti vrhu Velike planine. Gosta megla in mrzel veter sta nas opomnila, da so govorice o hitrih spremembah vremena na planini resnične. Z vrha Velike planine smo pot nadaljevali v smeri Kisovca, v do-lini pa smo konje naložili na prikolice in se odpravili proti domu.

Besedilo in foto: Marjan Možina

društveno satje


intervju

kdaj se je v društvu pojavila pobuda za pripravo razstave mirnopeške govedi?Že na lanskoletnem februarskem občnem zboru društva smo se začeli poigravati z idejo o razstavi, ki bi primerno obeležila letošnjo 20 letnico. Ko smo kasneje v po-govorih ugotovili, da to ni enostavno delo, sploh, če bi se držali prvotnega scenarija in na razstavo vključili še bikovsko rejo, je za-misel skorajda zamrla. A člani so bili zares navdušeni in tako smo skupaj le osnovali razstavo, ki je bila hkrati organizacijsko iz-vedljiva in reprezentativna za Mirno Peč.

kot ste omenili je priprava takšnega do-godka zahtevna. kako ste se lotili izved-benega dela?Pri pripravi so nam strokovno pomagali na oddelku za živinorejo pri novomeškem Kmetijsko gozdarskega zavoda, kjer so tudi izbrali govedo za razstavo. Na njej so sodelovali samo domači rejci. 40 jih je na

razstavo pripeljalo več kot 50 krav, ki so so-delovale v različnih kategorijah. Osnovna je bila delitev na rjave in črno-bele krave, ki v mirnopeški občini v zadnjem času pre-vladujejo.

Lahko razložite potek tekmovanja?Na prireditvenem prostoru pri Osnovni šoli Mirna Peč sta govedo ocenjevala dva sodnika - Matija rigler iz KGZ Ljubljana je obravnaval rjavo pasmo, veterinar anton dolenc pa črno-belo. Na podlagi kriteri-jev, ki so se nanašali predvsem na telesni okvir in mlečnost, sta v vsaki od kategorij izbrala zmagovalno žival. Za šampionko je bila razglašena Dora Janeza Kramarja s Trga, ki je tudi sicer opravila s konkurenco v kategoriji starejše krave črno-bele pasme. Imeti zmagovalno žival je za govedorejca pomembno priznanje, saj je rezultat več letnega dela in prizadevanj, razstava pa je še enkrat več potrdila, da je govedorejstvo

v Mirni Peč na visoki ravni. Naj dodam še to, da so vse zmagovite živali v posamezni kategoriji prejele zvonce, ostali sodelujoči pa praktične nagrade.

Omenili ste, da je govedorejstvo v Mir-ni Peči na visoki ravni, pa je tudi ka-kovost življenja govedorejcev v današnjih časih na zavidljivi ravni?Večina govedorejskih kmetij živi od mleka. A to ni najbolj enostavno življenje, saj so od-kupne cene nizke. Sicer v pro-račun kmetij nekaj doprinesejo subvencije, a je to še vedno trd kruh. Spet drugi rejci imajo pitan-ce in hodijo v službo, saj bi, če bi hoteli živeti od tega, morali imeti zelo veli-ko čredo. Zgovoren je tudi podatek, da se je stalež krav črno-bele pasme v zadnjih letih povečal za več kot 70 odstotkov, k čemur je doprinesla ekonomik a reje. Prireja mle-ka je namreč pomembnejša od prireje mesa, večjo mlečnost pa je lažje dose-či pri črno-beli pasmi. Poleg tega se je v Mir-ni Peči pojavil drugačen pro-blem. Na večini govedorejskih kmetij je opaziti pomanjkanje ob-

Govedoreja - vodilna mirnopeška kmetijska panoga Mirna Peč velja za izrazito kmetijsko področje, kjer je še posebej dobro zastopano govedorejstvo. Še več – po podatkih novomeškega kmetijsko gozdarskega zavoda je v Mirni Peč kar 13 odstotkov vseh krav v kontroli mlečnosti na območju, ki ga pokriva zavod. Tako ne preseneča, da občina treh dolin po govedoreji sodi v dolenjski in slovenski vrh. v občini kme-te, ki se ukvarjajo z vzrejo govedi, povezuje Govedorejsko društvo Mirna Peč, ki prav letos beleži 20 let delovanja. jubilej so člani obeležili z velikim in odmevnim projektom. v sklopu občinskega praznika so namreč junija po 15 letih pripravili tretjo društveno razstavo govedi. v projekt, ki je bil velik organizacijski in finančni zalogaj, so člani vložili veliko delovnih ur in predvsem entuziazma, poudarja predsednik Govedorejskega društva anton strajnar.

Posebno presenečenje na razstavi so bili telički, ki so jih na prizorišče privedli otroci.

Na razstavi sodelujoče govedo je bilo razdeljeno v šest tekmovalnih kategorij:• telice rjave pasme,• krave rjave pasme v prvi in drugi laktaciji,• starejše krave rjave pasme,• telice črno-bele pasme,• krave črno-bele pasem v prvi laktaciji,• starejše krave črno-bele pasme. anton

strajnar


društveno satje

Društvo podeželskih žena Mirna Peč

Veliko zanimanje za izdelke podeželskih ženaPodeželske žene smo si tako kot vsa leta poprej, tudi letos zastavile kar nekaj dejavnosti, s katerimi smo želele zadovoljiti sebe, naše občane in se predstaviti tudi drugim občinam na dolenjskem in mogoče še dlje.

delovalnih površin, tako da kmetje zemljo čedalje pogosteje najemajo zunaj občin-skih meja. Mirna Peč je kmetijsko tako do-bro obdelana kot le redko katera občina.

je glede na nič kaj prijazno življenje govedorejcev upravičena skrb za mladi rod, ki bi se bil pripravljen ukvarjati s to kmetijsko panogo?Mislim, da ne. Nekateri veliki kmetje v naši občini že imajo mlade naslednike, ki k go-vedorejstvu pristopajo zelo resno.

koliko pa lahko k popularizaciji gove-dorejstva prispeva društvo? kaj je po-glavitno poslanstvo na ta način organi-ziranega povezovanja?Govedorejsko društvo je predvsem izobra-ževalno naravnano. Na letni ravni pripravi-mo več strokovnih ekskurzij in predavanj, ki so bolj pogosta v zimskem času, ko je dela na kmetijah manj. Društvo ta čas si-cer šteje 65 članov, a dejansko povezuje cele družine. Na nek način smo družinsko društvo, imamo pa tudi člane, ki sploh niso govedorejci. Pomembno je, da se članstvo pomlajuje, tako da za govedorejsko tradi-cijo v Mirni Peči ni bojazni.

koliko pa ste takšna društva odprta za sodelovanje na medobčinski oziroma državni ravni?Prav letos smo se na Gregorjevem sejmu na Grabnu prvič srečala govedorejska dru-štva z Dolenjske in Bele krajine. Upam, da

bodo taka srečanja postala tradicional-na. Sicer se govedorejci srečujemo na

različnih dogodkih kot so razstave, na katerih sodelujejo tudi naši člani.

kot ste že omenili, ste z razstavo v Mirni Peči obeležili jubilejno leto. kaj še snujete v počastitev dveh desetletij delovanja?Kmalu po razstavi smo se od-pravili v Nemčijo na kmetijski inštitut. Ta izlet ni bil izbran na-ključno, saj so se pred 20 leti na isti konec podali tudi takratni člani društva. Tako so še posebej

tisti, ki so del društva že od začet-ka, lahko videli napredek, ki ga je kmetijstvo doseglo v dveh dese-

tletjih. Posebno obeležje našega delovanja je bila tudi občinska na-

grada, ki smo se je v društvu razve-selili, saj dokazuje, da občina vidi in ceni naša prizadevanja. Nenazadnje smo govedorejci do neke mere za-služni za prepoznavnost kraja.

Tanja S. Kobefoto: Janja Ambrožič, DL

Tradicionalna pasuljada

Poljanski pasulj vse boljšiŠportno turistično društvo Poljane pri Mirni Peč je 12. junija pripravilo že peto pasuljado. Ta je bila uvrščena na koledar dogodkov ob občinskem prazniku.

Tekmovalcem je društvo pripra-vilo namočen fižol, slanino in klobase, kotličke in kuharske pri-pomočke ter za-čimbe pa so tek-movalci prinesli s seboj. V kuhanju pasulja se je po-merilo šest ekip: Krik, Poljanci, Temenca, Gornja poljanska klapa, Prd´n tim in Delfinčki . Ekipe so svojo nalogo vzele resno in delo opravile do-bro, čeprav je bil glavni namen druženje. Petčlanska komisija, pod vodstvom Martina Megliča, je imela pri ocenjevanju težko delo, saj so pasulji iz leta boljši. Kljub izenačenosti je z malenkostno prednostjo zmaga ekipa Prd´n tim pred Krikom. Jožica Plantan

Da dobro pečemo, kvačkamo, pletemo smo dokazale na letošnjem Občinskem prazniku, kjer smo pripravile razstavo ročnih del. Tam so si lahko vsi obiskovalci poleg raznih okraskov ogledali tudi različne vrste kru-ha in peciva ter jih ob koncu poizkusili. Verja-mem, da je teknilo prav vsakemu, predvsem ob dobri žlahtni kapljici, za katero so poskrbeli vino-gradniki. Izdelki podeželskih žena so edinstveni in to se je iz-kazalo tudi na razstavi živine mirnopeške-ga Govedorejskega društva, kjer smo po-stavile tržnico. Prodajale smo naše izdelke

in izkazalo se je, da je med ljudmi veliko zanimanja, saj smo prodale prav sleherni

izdelek. Drugo leto bomo prav gotovo pripravile še več do-

brot za naše kupce in obi-skovalce. Ker pa imamo podeželske žene pona-vadi veliko dela doma in potem še z udeleže-vanjem na raznih prire-

ditvah, ki jih prirejamo in katerih se udeležujemo

je prav, da poskrbimo tudi zase. Zato smo se septembra

odpravile na izlet k našim zamej-skim Slovencem v Italijo. Spoznale smo njihovo kulturo in jim predstavile svojo.

Nežika Režek


društvemo satje

Osem ekip na 9. turnirjuŠportno rekreacijsko društvo Veliki Kal – Orkljevec je na športno rekreacijskem centru Veliki Kal pripravilo 9. tradicionalni turnir v malem nogometu. Zaradi slabega vremena je turnir potekal v dveh delih in sicer 4. in 12. septembra. Prvi dan je bil namenjen predtekmovanju, drugi pa finalu. Na turnirju je sodelovalo osem

ekip. Prvo mesto si je priborila ekipa avtoservis Parkelj, drugo mesto Nk Šahovec, tretje Mucki in četrto Šrd veliki kal - Or-kljevec. Organizator je najboljšim ekipam podelil pokale, te pa so prejeli tudi najboljši vratar, najboljši strelec in najboljši, najglasnejši navijači. Najboljši vratar po mnenju komisije je bil rajf sijerič (Veli-ki kal – Orkljevec), prvi strelec z enajstimi goli Matej jarc (Avtoser-vis Parkelj), najglasnejši pa so bili navijači Velikega Kala – Orkljevca. Turnir je minil v prijetnem vaškem okolju, nogometno – tekmo-valnem in navijaškem vzdušju ter ob veliki udeležbi domačinov in gostov. Za uspešen turnir gre zahvala tako nogometašem, navija-čicam, navijačem kot sponzorjem in gostom. Drago Muhič, foto: Jože Krevs

Na pokušini najboljša vina letnika 2010V sklopu prireditev ob občinskem prazniku so vinogradniki pripravili 3. Festival mirnopeških vin. Na pokušino so prinesli večino najbolje ocenjenih in nagrajenih vin in treba je povedati, da je bilo tudi letos mogoče pokušati izvrstna vina. Da je bila kakovost vzorcev zelo dobra, je poleg dobrega letnika pripomogla tudi vestna roka vinogradnikov in dosledno delo v kleti. V okviru festivala je potekala tudi podelitev medalj in priznanj, doseženih na 38. Tednu cvička. Na podelitev medalj so mirnopeški vinogradniki povabili cvičkovo princeso Martino baškovič, predsednika Društva vinogradnikov Dolenjske jožeta Žuro in župana zvoneta Laha. Omenjeni gostje so podelili medalje in priznanja nagrajenim vinogradnikom. Na 38. Tednu cvička so sicer člani Društva vinogradnikov Mirna peč prejeli tri velike zlate medalje, šest zlatih medalj in devet srebrnih. Še posebno je treba poudariti, da je bilo dolenjsko belo vino tudi prvak sorte. Aleš Žagar

Prvo uvrščena ekipa avtoservis Parkelj

Na jubiljenem turnirju povedli ParkljiV sklopu občinskega praznika občine Mirna Peč smo v Prosto-voljnem gasilskem društvu Globodol pripravili tradicionalni, že 10. občinski nogometni turnir. Turnirja, ki je v Globodolu pote-kal 13. junija, se je udeležilo devet ekip iz območja občine Mir-na Peč. Žreb je ekipe razdelil v tri skupine in sicer so se v prvi skupini pomerili Storži, SDM Mirna Peč in Vrhpeč, v drugi Parklji, Radi imamo Mirno Peč in Veliki Kal, Orklevec ter v tretji Šranga, Postaja in Heroji. V polfinale so se uvrstile ekipe Vrhpeč, Heroji, Parklji in SDM Mirna Peč. Po odigranih polfinalnih tekmah so se za tretje mesto pomerili ekipi Heroji in SDM Mirna Peč. Tekma

se je končala neodločeno, vendar je po izvajanju enajstmetrovk tekmo dobila ekipa SDM Mirna Peč. Za prvo mesto sta se pome-rili ekipi Vrhpeč in Parklji, slednji so zmagali. Pokale so zmagovite ekipe nogometašev prejele iz rok župana zvoneta Laha in pred-sednika PGD Globodol. Da je vse potekalo po pravilih je poskrbel sodnik iztok kostadinovski. Jože Avbar


iz treh dolin

PGD Hmeljčič

Leto pokalnih dosežkovza člani Prostovoljnega gasilskega društva Hmeljčič je obdobje številnih tekmo-vanj, na katerih so gasilci in gasilke dosegali zavidljive rezultate. Po okoli treh desetletjih, ko v društvu ni bilo nobenega pokalnega dosežka, so gasilci in gasil-ke v enem letu svojemu društvu priborili kar pet pokalov.

Utrinek z raftanja po kolpi

Številna tekmovanja

Mladinski dom je oživel že zgodaj spo-mladi, saj je bil prizorišče vaj z mladinci. Mešana ekipa je nastopila na mladinskem gasilskem tekmovanju, ki ga je pripravila

Gasilska zveza Novo mesto. Fantje in de-kleta so se uvrstili v zlato sredino. Na tek-movalne nize so se dejavno pripravljali tudi člani PGD Hmeljčič, ki so se pomerili na gasilskem avtorallyu. Prireditelj, Ga-silska zveza Novo mesto, je za tokratno

osnovno vajo izbral nekoliko težjo nalogo, saj so morali gasilci spretnosti pokazati na mokri taktični vaji. Prizadevni fantje so se v konkurenci 35 ekip uvrstili na 13. mesto. Uspešne so bile tudi članice, ki so se sku-paj s člani udeležile prvega društvenega tekmovanja v Zburah. Tam so prostovoljni gasilci pokazali dobro pripravljenost. Naj-pomembnejše tekmovanje za obe ekipi je sledilo v Mirni Peči. Člani so v skupni razvrstitvi dosegli drugo mesto in prvo na občinski ravni. Pokal so na občinski rav-ni osvojile tudi članice. Nove uspehe sta tekmovalni ekipi nanizali na tekmovanju v Štatenberku, kjer sta se obe ekipi uvrstili na 2. mesto.

Ostale društvene dejavnostiA člani PGD Hmeljčič nismo samo tekmo-vali. Spomladi smo s prodajo pijače sode-lovali na tradicionalnem motorističnem blagoslovu. Sami smo pripravili tudi gasil-sko veselico, ki je slabemu vremenu nav-kljub uspela. Septembra pa smo se gasilci odpravili na izlet. Najprej smo si, kot se za prave gasilce spodobi, ogledali slovenski gasilski muzej v Metliki. Potem smo se od-pravili proti Radencem pri Starem trgu ob Kolpi, od koder smo se odpravili na rafting po Kolpi. Izletniško potepanje smo zaklju-čili s piknikom in degustacijo pri kmetiji Pečarič.

Irena Pust, foto: arhiv društva

Okrogla miza

V prizadevanju za uresničitev stoletnih sanjv okviru programa prireditev praznovanja 11. občinskega praznika občine Mirna Peč je krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOb Mirna Peč ob 65 - obletnici osvoboditve slovenije pripravila okroglo mizo na temo protiokupator-skega boja na območju naše sedanje občine.

Kot predavatelja so prireditelji na preda-vanje povabili Milana Gorjanca, pozna-valca vstaje in širjenja upora Slovencev na območju Dolenjske in sedanje občine Mirna Peč. Prispevek Mirnopečanov v boju proti okupaciji in podjarmljenju je bil velikega pomena, saj je bil sestavni del prizadevanj za osvoboditev in uresni-čitev stoletnih sanj Slovencev po samo-stojnosti. Večnamenski prostor v Domu kulture je bil polno zaseden, predavanje je bilo prilagojeno stopnji razumevanja, razgovor o poznavanju resnice zgodovi-ne pa zelo zanimiv. Vsi prisotni so se stri-njali s člani združenja, da bi moralo biti takšnih osvetlitev zgodovinski dogod-kov in razgovorov še več.

Janez Sluga, foto: arhiv društvaOkrogle mize so se udeležili tudi mladi, na katerih je odgovornost za ohranitev vrednot NOb.


iz treh dolin

Globodol je eno najmanjših kraških polj v Sloveniji z več urbanističnimi in krajin-skimi posebnostmi. Vasi Gorenji, Dolenji in Srednji Globodol skupaj z zaselkoma Celevec in Mali Vrh ter polji in travniki oblikujejo eno najlepših kulturnih krajin na Dolenjskem. Ena izmed značilnosti vasi so tudi vodnjaki, ki so v preteklosti pred-stavljali osnovni vir oskrbne prebivalcev z vodo. Vodnjaki so stali praktično ob vsaki hiši in večina se jih je ohranila do danes.

voda kot pomembna dobrinaKer vas leži na propustnem kraškem tere-nu, brez površinske tekoče vode, je v su-šnem obdobju vode primanjkovalo. Pre-sahnile so vse vaške luže, pa tudi vodnjaki, zato so morali vodo voziti iz Temenice. Da bi omilili posledice pomanjkanja vode so naši predniki sredi Gorenjega Globodo-la leta 1939 začeli graditi vaški vodnjak. Projekt gradnje je potekal po navodilih in ob financiranju takratnega Higienskega zavoda. Izkopan je bil 12 metrov globok jašek, ki je v spodnjem delu grajen iz ka-mna, zgornji del pa je iz betona. Jašek so domačini pokrili s ploščo in nanj postavili kovinsko vodno črpalko. Prvotna črpalka je delovala na principu vrtenja kolesa, ka-sneje, po 2. svetovni vojni, so jo zamenjali

s črpalko na vzvod. Ta se je ohranila vse do danes. Desno ob vodnjaku je stalo večje korito, ki je služilo napajanju živine, polni-lo pa se je z dovodno cevjo iz manjšega korita ob črpalki. Ker je bila voda redka

dobrina, je bil vodnjak v sušnem obdobju tudi zaklenjen, da ne bi iz njega nenadzo-rovano točili vode.

Od pozabe do obnoveDa je naše prednike pri gradni vodnjaka spremljal tudi božji blagoslov dokazuje dogodek, ko se je ob gradnji zasul velik del izkopane jame, vendar ravno v času, ko so pridni vaščani uživali zasluženo malico na Pustovi domačiji. Tako so se vaščani za las izognili grozoviti nesreči. Vodnjak je svojemu namenu služil vse do izgradnje vodovoda, vaščani pa so ga koristili še ob izpadu vodovoda. Potem je počasi tonil v pozabo, začel ga je najeda-ti zob časa.V sredi tistih, ki se zavedajo pomena ohranitve kulturne dediščine, je začela tleti zamisel o novi podobi in obujeni uporabnosti vodnjaka. Prve zamisli so šle zgolj v smeri postavitve informativne ta-ble o Globodolu poleg vodnjaka. Kasneje se je projekt na pobudo Petra rozmana,

Slovesnost z odprtjem obnovljene-ga vodnjaka in odkritjem informa-tivne table je potekala 17. avgusta. Program so popestrili glasbeni na-stopi domačih mladih glasbenih talentov, sabine in anje smrke ter julije in Nike strajnar. Da je bilo naše delo opaženo in vredno truda so zbranim v svojih nagovorih pou-darili mirnopeški župan zvone Lah, predsednik mirnopeškega turistič-nega društva jože barbo, rojak anton Pust in predsednik domačih gasilcev boštjan jarc. Druženje se je nadaljevalo na dobro obiskani gasilski veselici z ansamblom Mladi Dolenjci.

Zahvaljujemo se občini Mirna Peč za finančno podporo projekta ob-nove, posebna zahvala gre Sonji Klemenc Križan iz občinske uprave in vsem tistim vaščanom ter hkrati članom PGD Globodol, ki so s pro-stovoljnim delom sodelovali pri obnovi.

Obnovljen vodnjak z na novo urejeno okolico

Uspela akcija v Gorenjem Globodolu

Obnova vaškega vodnjaka da je voda resnično vir življenja, se še kako zavedamo prebivalci Globodolske doline. Ponosni smo, da smo letos v Go-renjem Globodolu uspeli obnoviti vaški vodnjak z okolico in sočasno postaviti informativno tablo o globodolski dolini. vodnjak nas spominja na zgodovino vaške oskrbe z vodo, hkrati pa nas opominja, da je voda tudi danes pomembnejša in vrednejša od »zlata«.

ki se med drugim ukvarja z restavrator-stvom, razširil na obnovo vodnjaka. jože avbar ml. je pripravil projekt obnove, občina Mirna Peč je projekt podprla in obljubila financiranje. K sodelovanju pa

smo zaradi statusa globodolske doline povabili tako zavod za varstvo kulturne kot tudi naravne dediščine. Dela so se začela maja letos in končala sredi julija.

Celovita obnovaNa novo je položen kamniti tlak na plošči vodnjaka, obnovljena je ročna črpalka in ostali kovinski deli vodnjaka, zraven vodnjaka je zgrajeno pomanjšano na-pajalno korito, ki je posnetek izvirnega korita. Kot že rečeno, je projekt obnove podprla in financirala Občina Mirna Peč,

Med obnovo vodnjaka


Biščani na izletu na ŠtajerskoVaščani Biške vasi smo se zadnji julijski dan odpravili na enodnevni izlet z avtobusom. Pot nas je vodila do Maribora, kjer smo si s turističnim vlakom ogledali znamenitosti mesta. Navdušila nas je stolna cerkev, kjer smo si iz zvonika Maribor ogledali iz čisto druge perspektive. Nato smo se odpravili do vznožja Pohorja in se z gondolo povzpeli do vrha, kjer smo si v hotelu privoščili kosilo. Naužili smo se svežega gorskega zraka in z razglednega stolpa občudovali naravno bogastvo štajerske prestolnice. Pozno po-poldne smo se odpravili proti Dolenjski. Vožnja je minila v prijetnem in sproščenem vzdušju, saj nas je na avtobusu s harmoniko zabaval Erik. Ana Špendal

Košarkarski turnir trojk v JablanuTradicionalni turnir trojk v Jablanu, ki vsako leto poteka v sklopu občinskega praznika, se je letos odvil 18. junija. Organizacijo in vodenje turnirja je v celoti prevzela športna sekcija Prostovoljnega gasilskega društva Jablan. Že pred turnirjem se je prijavilo šest ekip, naknadno pa še štiri, tako da se je pod bu-dnim očesom dveh sodnikov pomerilo deset ekip. Ker so bili košarkarji zelo dobro pripravljeni, so bile tekme zelo napete. A je potrebno poudariti, da je tekmovanje potekalo v športnem duhu, brez nepotrebnega prerivanja in prepiranja. Tretje mesto so osvojili domačini iz Jablana, drugo mesto ekipa iz Karteljevega, prvo mesto pa je pripadalo ekipi iz Mirne Peči. Prve tri ekipe so prejele pokale, vsaka prijavljena ekipa pa malico in pijačo za svoje igralce. Klemen Drenik, foto: Jaka Papež

veliko truda in dela pa so v obnovo vložili vaščani pod okriljem Prostovoljnega ga-silskega društva Globodol v sodelovanju s Turističnim društvom Mirna Peč. Pro-jekt obnove vsebuje širši vidik urejanja okolja. Globodol namreč postaja vse bolj priljubljena točka pohodnikov in kole-sarjev, zato smo domačini postavili infor-mativno tablo, na kateri so predstavljene posebnosti globodolske doline. Projekt je del načrta o širši ureditvi središča vasi.

Jože Avbar, Vera RozmanFoto: Jože Avbar, Franci Ramovš

Jamarski klub Novo mesto

Predstavitev Šumeče polšneČlani Jamarskega kluba Novo mesto, ki vzorno sodelujemo z mirnopeško obči-no, se v sklopu praznovanja občine pred-stavljamo z večjimi dosežki in aktualnimi dogodki. Tako je bilo tudi letos, saj smo

se 19. junija v sklopu občinskega prazni-ka predstavili z večjim odkritjem in razi-skovanjem jame v letu 2009. Jama, ki smo jo poimenovali Šumeča polšna, je bila odkrita in nato tudi razi-skana v drugi polovici leta. Njena končna globina znaša 166 metrov, kar jo uvršča na peto mesto najglobjih dolenjskih jam. Na prestavitvi smo uporabili gradivo, s katerim smo se prijavili na razpis za na-grado (v jamarstvu) Vilijema Puticka. Na predstavitvi smo zbrane seznanili tudi z izvedbo čiščenja jame Grč vrh 3, ki je potekalo spomladi. V sklopu predsta-vitve smo prikazali še film, ki ga posnel in zmontiral eden od naših jamarjev, srečanje pa se je zaključilo z razpravo o jamarstvu.

Jože Tomšič, foto: Andrej Gašperič

iz treh dolin


iz treh dolin

94. rojstni dan Ane Murgelj94. rojstni dan je 9. septembra praznovala ana Murgelj iz Ma-lenske vasi, ki velja za eno izmed najstarejših prebivalk občine. Slavljenko je obiskal župan zvone Lah, ki vsako leto obišče vse 80, 90 letnike in starejše. Ana vsem zbranim pokazala, da je kljub visoki starosti še pri močeh. Domačim se še vedno pridru-ži pri lažjih kmečkih opravilih, večino časa pa preživi ob poslu-šanju radija in branju časopisov, slednje ji uspeva celo brez očal.

Sicer pa se lahko občina pohvali še s tremi občankami, ki so ali bodo v letošnjem letu prestopile mejo devetdesetih let: 91-le-tna Frančiška Pečjak iz Jablana ter 90-letni Ljudmila buček iz Čemš in ana jerič iz Malega Vrha, sledi jim najstarejši občan 89-letni alojzij rupnik iz Malega Kala. Sicer pa sta najstarej-ši občanki 100-letna Marija Pust iz Gorenjenga Globodola in 98-letna ana krevs iz Hrastja, ki svojo starost preživljata izven domačega kraja.

Rekreacija 2010/2011 Športno rekreacijsko društvo Mirna Peč vabi k udeležbi v novi rekreacijski sezoni. V sklopu le-te bo od 6. oktobra v telovadnici tamkajšnje Osnovne šole med drugim ob sre-dah mogoče obiskovati pilates in aerobiko. Podrobnejši razpored vadb je naveden v spodnji tabeli.

Kontakt za vadbe v torek, soboto in nedeljo: 031/342-267 (Rok Krese), kontakt za vadbe v sredo: 051/653-627 (Erika Zupančič)

DAN URA TIP VADBE ZAČETEK

torek 19.00-20.00 SPLOŠNA VADBA 5. oktober

sreda 19.00-20.0020.00-21.00

PILATESAEROBIKA 6. oktober

sobota 19.00-20.30 NOGOMET 2. oktober

nedelja 18.00-20.00 BADMINTONKOŠARKA 3. oktober

Kolesarska dirka za Pokal Slovenije

Dirka uspela kljub slabemu vremenu 25. septembra je kolesarski klub adria Mobil v sodelova-nju z Občino Mirna Peč pripravil kolesarsko dirko za Pokal Občine Mirna Peč. Po dvoletnem premoru, ko je Mirna Peč v letih 2008 in 2009 gostila državno kolesarsko prvenstvo, so organizatorji na krožni progi Malenska vas - d. Podboršt - Malenska vas ponovno pripravili cestno kolesarsko dirko, ki je štela tudi za Pokal slovenije. Načrtovano je bilo tudi šolsko prvenstvo OŠ Mirna Peč, vendar se šolarji zaradi sla-bega vremena niso pomerili.

Prvi so se na 9,8 kilometra dolgo progo poda-li dečki C, med katerimi je bil najhitrejši Matic katrašnik iz Save Kranj, sledila pa sta mu tekmovalca Roga Žiga jerman in katja jeretina. Nasle-dnji so se na 14 kilometrov dol-gi progi pomerili dečki b. Slavil je Gorazd Per iz domačega kluba Adria Mobil, drugi je bil Žiga kreft iz Roga, tretji pa vito Petrič iz Adrie Mobil. Na koncu so se na progi, dolgi 19,6 kilometra, pomerili še tekmoval-ci najmočnejše kategorije dečkov a. Najboljšim trem je uspel pobeg pred glavnino že v sredini tekme. Zma-govalca je odločil zaključni sprint, v katerem je bil po odločitvi sodnikov najhitrejši jon božič iz Adrie Mobil, drugi je bil Tim zubanovič, tretji pa Žan jerkič iz Hit Casino-sa. Organizatorjem je tokrat ponagajal dež, vendar so uspeli dirko pripeljati do konca brez večjih padcev in se še enkrat več pokazati z odlično organizacijo. Tekmovanje se je zaključilo s podelitvijo odličij najboljšim v posameznih kategorijah, ki jih je podelil župan zvone Lah.

Besedilo in foto: Nataša Rupnik

Ekipa Adrie Mobil, med katerimi je nastopil tudi 11 - letni Mir-nopečan Aljaž Jarc. Aljaž gre uspešno po stopinjah starejšega brata Blaža, saj se je kljub svoji mladosti v letošnjem letu že trikrat zavihtel na stopničke, na nedavni dirki pa je v katego-riji dečkov C izmed 30 tekmovalcev osvojil dobro 11. mesto.

Ani Murgelj je čestital tudi župan Zvone Lah


Gasilci v boju za pokal Mirne PečiNa igrišču Osnovne šole Mirna Peč je 19. junija potekalo 12. tradicionalno med-društveno tekmovanje za pokal Mirne Peči. Tekmovanja se je udeležilo 31 ekip.

V kategoriji člani je sodelovalo 16 ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa PGD Rova, drugo PGD Soteska 2 in tretje PGD Hmeljčič. Pri članicah je nastopilo sedem ekip. Zmagala je ekipa PGD Hrastov Dol, druge so bile članice PGD Prečna, tre-tje pa PGD Stranska vas. Pri starejših članih je sodelovalo sedem ekip. Najboljši rezultat so dosegli člani PGD Ponova vas, sledili pa sta jim ekipi PGD Bučka z drugim mestom in s tretjim PGD Mirna Peč. V kategoriji starejše članice pa so svoje vrste zastopale le članice PGD Zbure. Jože Zoran, foto: arhiv društva

PGD Jablan

Medse sprejeli »novega« članav jablanu je bil 25. junij zelo prazničen. Pa ne le zavoljo državnega praznika, temveč tudi in predvsem zato, ker je tamkaj-šnje prostovoljno gasilsko društvo prevzelo novo gasilsko vozilo.

Terenski avto Land Rover 130 je po gasil-ski tipizaciji opremljen za gozdne požare. Vozilo ima zelo zmogljive vozne karakte-ristike, prostora za posadko petih ljudi, 500 litrski rezervoar vode, dva navijaka po

100 metrov, zmogljivo črpalko na odgon vozila, dva dihalno izolirna aparata, vitel, lestve in še veliko druge priročne opreme. Avto je stal dobrih 50 tisoč evrov, od tega

je največ prispevala mirnopeška občina in sicer 28 tisoč evrov. Ostala potrebna sred-stva je pridobilo gasilsko društvo s pomo-čjo donatorjev, nekaj pa pričakujemo tudi iz naslova razpisa za sofinanciranje gasil-ske zaščitne in reševalne opreme 2010.

Urejanje gasilskega doma

Zaradi novega vozila so bili potrebni tudi nekateri posegi na objektu gasilskega doma. Tako smo uredili novo orodjarno in

dve garaži. S tem se je bistveno spremeni-la funkcionalnost in zunanjost gasilskega doma, hkrati nam je uspelo tudi asfaltirati in ograditi prostor ob igrišču.

slovesnost ob prevzemu

Ob prevzemu gasilskega vozila smo pri-pravili slovesnost, v sklopu katere so v priložnostnem kulturnem programu

sodelovali domača gasilska mladina, moški pevski zbor rožmarin in mlada harmonikašica sandra Murgelj. Gasilce, goste in vaščane so nagovorili predsednik gasilskega društva Jablan Marko Žagar, poveljnik Gasilske zveze Novo mesto Tine

Filip in župan občine Mirna Peč zvone Lah, ki je ključe gasilskega vozila izročil poveljniku Marjanu janklju. Obred bla-goslova novega vozila je opravil domači župnik janez rihtaršič. Kot se za gasil-ce spodobi, smo dogodek obeleži tudi z gasilsko veselico, kjer je za ples in zabavo skrbel ansambel Šment. A žal ne dolgo, saj je veselje pokvarilo močno neurje.

Marko Žagar foto: Helena Murgelj, Luka Piko

Gasilska parada ob slovesnem prevzemu

Zadovoljni z novo pridobitvijo

Gasilke in gasilci PGD Jablan

Gasilski terenski avto Land Rover 130

iz treh dolin


iz šolskega panja

Devetošolci so se posloviliSredi junija so se na valeti od osnovne šole poslovili učenci dveh 9. razredov. S tradicionalnim plesnim nastopom pred ob-činsko stavbo in s kulturnim programom v Kulturnem domu so zaključili pomembno obdobje v svojih mladih in načrtov polnih življenjih. Želja vseh zbranih na prireditvi, tako nastopajočih kot tudi gledalcev, pa je bila, da bi z enakim ponosom in zmago-slavnim izrazom na obrazu čez nekaj let uspešno končali tudi izbrano srednjo šolo. Tatjana Kupljenik, foto: arhiv šole

Sprejem prvošolcev1. septembra se po brezskrbnih poletnih počitnicah spet odprejo šolska vrata in po razredih in hodnikih zopet od-mevajo otroški glasovi.

17 prvošolčkov je v spremstvu svojih staršev pogumno zako-rakalo v šolske prostore, kjer so prisluhnili pozdravu ravnatelja aleksandra rupena in učiteljic 1. razreda. V spremstvu deve-tošolcev so z roko v roki poiskali svojo učilnico, pred katero jih je na vratih čakalo presenečenje, ki jim ga je pripravil Šviga-zajček. Prvošolci so morali opraviti že prve naloge in poiskati

ključ, da so lahko vstopili v razred. Seveda presenečenj še ni bilo konec. S skokom čez oviro so postali čisto pravi prvošolčki in si prislužili prvo medaljo in rumeno rutico. Medtem, ko so se prvošolci skupaj z učiteljicama in vzgojiteljico spoznavali in sladkali z veliko okusno torto in tako skupaj z delfinčkom zapla-vali novim dogodivščinam naproti, pa so starši poslušali preda-vanje policista Boštjana o prometni varnosti.

Irena Kozlevčar, foto: arhiv šole

Šola v naravisedmošolci so že takoj v začetku šolskega leta odšli v šolo v naravo. Na Gorenjskem so preživeli zanimiv teden, ki pa je bil žal pretežno deževen.

V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinj, kjer so bili učenci nastanjeni, so spoznavali naravoslovne, družboslovne in športne vsebine. Poučili so se o geografskih značilnostih Bohinja, obču-

dovali slapove, raziskovali Bohinj in Bohinjsko jezero, po katerem so se tudi vozili s kanuji, se urili v pohodništvu in lokostrelstvu in še in še. Najbolj jim bo ostal v spominu zadnji dan z zaključnim večerom ob tabornem ognju, ko se je tudi nebo odprlo in po-kazalo nekaj svetlih zvezd. Kljub temu, da jim je vreme ves čas nagajalo, so se učenci vrnili domov polni lepih vtisov. Tatjana Kupljenik, foto: arhiv šole

Shema šolskega sadja za leto 2009/2010

v šolskem letu 2010/2011 je Osnovna šola Mirna Peč vključena v shemo šolskega sadja. shema šolskega sad-ja je finančna pomoč Evropske unije otrokom v šolah pri spodbujanju porabe lokalno pridelanega sadja in zele-njave, ki obenem posredno ozavešča o zdravem načinu prehranjevanja otrok.Z vključitvijo v shemo šolskega sadja želimo spodbujati učence k uživanju svežega sadja in zelenjave, pogostejšemu uživanju sezonskih, lokalno pridelanih vrst sadja in zelenja-ve, učence in starše želimo ozaveščati o pomenu uživanja svežega sadja in zelenjave ter prevzemanju odgovornosti za lastno zdravje. Poleg tega bodo učenci tako spoznavali eko-loško pridelavo sadja in zelenjave, značilnosti integrirane pridelave sadja in zelenjave, hkrati pa je projekt spodbuda k pozitivnemu odnosu do narave in okolja ter porabi lokalno pridelanega sadja in zelenjave.Sadje oz. zelenjavo bomo našim učencem razdeljevali 1-krat tedensko (predvidoma ob četrtkih). V primeru, da bi opazi-li nesorazmerje glede finančnih sredstev, bomo ponudbo sadja in zelenjave prilagodili finančnim sredstvom.

Petra Kos


Nefiks in tutorstvosamo izobrazba pri iskanju zaposlitve danes ni dovolj. Mnoge zanimajo vaše izkušnje, a ne štejejo zgolj delov-ne izkušnje. izkušnje, pridobljene na neformalni način, so mnogokrat izjemno pomembne v nadaljnjem poklicnem in zasebnem življenju. Še večjo vrednost pa jim lahko dodamo sami, če jih beležimo. Tako jih imamo zbrane na enem mestu in pripravljene, da jih pokažemo bodočemu delodajalcu.

Nefiks je neformalni indeks, knjižica ali spletna oblika knjižice (E-Nefiks), v katero vpisujemo vse dejavnosti. Nefiks uradno izhaja iz Finske, v Slovenijo pa je bil prenesen dobrih deset let nazaj. Projekt Nefiks spada pod organizacijo Mladinski Ceh v Ljubljani. Izmed šestih različnih po-dročij izbereš tisto, pod katero spada dejavnost, ki si jo opravljal. Najpomemb-nejše rubrike so opis dela, samovredno-tenje in pridobljene kompetence. Pridobljene kompetence so splošno uveljavljene v vsej Evropski uniji. Na koncu sledita še uradni podpis in žig delodajalca/organizacije ali pa kontaktni podatki, da se vpis pošlje njim v potrditev. Tako imaš uradno zabeleženo in potrjeno svoje delo. Novejši je E-Nefiks (najdeš ga na portalu talentiran.si in je brezplačen) omogoča tudi se-stavljanje življenjepisa iz vseh vpisov in priporočila, ki jih dobiš od delodajalcev in ti koristijo pri nadaljnjem iskanju.

Nefiks tutorji

Nefiks tutorji smo mladi, ki skrbimo za promocijo Nefiksa. Organiziramo delavnice, stojnice in večje projekte, na katerih mlade osveščamo o pomembnosti neformalnega izobraževa-nja. S tem pa tudi sami tutorji pridobivamo ogromno izkušenj na področju organizacije, nastopanja, druženja, učenja spre-jemanja kompromisov in drugačnih pogledov, poznanstev, prijateljev, neskončno veliko smeha in dobre volje na sreča-njih… in spet nova dejavnost za vpis v Nefiks. Vedno smo veseli novih tutorjev in novih zamisli, idej, predlogov… Več o tutorjih in Nefiksu preberite na portalu talentiran.si, facebook strani talentiran.si in Nefiks tutorji ali pa nam pišite: [email protected]. Anamarija Mežan

VALE 2010/2011!če smo v začetku leta, ko smo napovedovali šolski projekt, še brskali po latinskih slovarjih, da smo novo leto pozdra-vili s Pozdravljeni! (avete!), smo na koncu, po zaključku ce-loletnega raziskovanja in uspešnega šolskega dela enako, vendar brez težav leto podobno sklenili z latinskim pozdra-vom vale! (Na svidenje!).

22. junija smo se učenci Osnovne šole Mirna Peč na zaključni šolski prireditvi poslovili od minulega šolskega leta. Zbrane učence, starše, člane sveta staršev in sveta šole ter predstavnike občine so nagovorili predsednik sveta staršev Polde Pungerčar,

ravnatelj Aleksander Rupena in župan Zvone Lah. Vsi trije so učencem čestitali za dosežene uspehe in jim zaželeli prijetne ter varne počitnice. V predstavitvenih točkah kulturnega programa so učenci posameznih razredov zbranim dokazali, da imajo izre-dno veliko talentov tako na učnem kot tudi na drugih področjih.

Tiste, ki so bili najbolj uspešni, je učiteljski zbor nagradil s pri-znanji, knjižnimi in praktičnimi nagradami. Od teh velja ome-niti dobitnike priznanja Zlata čebela. Prejeli

so jo: Matej Makše, ki je imel vse ocene zaključene z odlično oceno. Prejel je tudi lepo število priznanj na tekmovanjih iz lo-gike, fizike, matematike, angleščine in slovenščine. Sodeloval je na vseh področjih, tako v tekmovanjih iz znanja, kakor tudi na športnih tekmovanjih. S svojim odnosom do dela in učenja je dokazal, da je nadarjen učenec in učiteljski zbor meni, da bo v nadaljevanju izobraževanja še naprej dosegal lepe rezultate. alenka bobnar, učenka 8. razreda, je sodelovala v različnih lite-rarnih natečajih, na tekmovanjih pa dosegla bronasta priznanja iz kemije, matematike in logike, srebrna priznanja iz biologije, fizike in angleščine ter zlato priznanje iz astronomije. Bila je edina dobitnica zlatega priznanja v preteklem šolskem letu. ja-smina ilar, učenka 8. razreda, je vsestranska. Sodelovala je na likovnih natečajih, upodobila čebelici za pravljico v predstavitvi šole pri projektu Comenius, bila športnica leta, poleg vsega pa je dosegla še bronasti priznanji iz geografije in angleščine, sre-brno Cankarjevo priznanje, srebrno Preglovo priznanje, srebrno Proteusovo in srebrno priznanje iz tekmovanja v astronomiji.

Tatjana Kupljenik, foto: arhiv šole


cepetavčkove novice

Slavnostni podpis ekolistineV vrtcu Cepetavček pri OŠ Mirna Peč so že drugo leto vključeni v mednarodni projekt ''Ekošola kot način življe-nja''. 11. junija so naredili še zadnji, sedmi korak k prido-bitvi zelene zastave. Slavnostno so podpisali ekolistino, s katero so se obvezali k varovanju in ustvarjanju prija-znega življenjskega okolja za vse. Mali cepetavčki so z ekoigro Čudežno drevo prikazali, da drevesa ne znajo go-voriti, ampak samo čudežno cveteti, če jim ljudje to do-volijo. Njihovo zaključno prireditev je obiskala tudi pred-

stavnica slovenske ekošole Milena Pollak. Poslovili so se tudi od 14 cepetavčkov, ki so odšli v šolo. Na prireditvi so se zahvalili družinam in posameznikom, ki so prispevali k obogatitvi vzgojnega programa. Prireditev so popestrili starši skupine Polžkov z gledališko predstavo Volk in se-dem kozličkov.

POLETNE DOGODIVŠČINE V VRTCUv Cepetavčkovem poletnem vrtiljaku želja smo se veselili, doživljali veliko novega in ustvarjalno preživljali poletne dni. Prav nikoli nam ni bilo dolgčas. foto: arhiv vrtca

Predstava čudežno drevo


POLETNE DOGODIVŠČINE V VRTCU

utrinki s Praznovanja občine Mirna Peč

glasilo občine mirna peč št. 38

Documents