8 18 20 - občina mirna peč2 glasilo občine mirna peč oktober 2012 glasilo občine mirna peč,...

Glasilo Občine Mirna Peč št. 46, oktober 2012

str. 18Kolesarsko državno prven-stvo z najboljšimi slovenskimi kolesarji

str. 8V Mirni Peči sedaj črpalka za dieselsko gorivo

str. 20110 let PGD Mirna Peč

oktober 2012Glasilo Občine Mirna Peč2

Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasiloizdaja Občina Mirna Peč, Trg 28216 Mirna Peč

Spletna stran: www.mirnapec.si

Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisanv razvid medijev Ministrstva za kulturo rS pod številko 169 (odločba 006-392/2002).

Trr 01370-0100015628

Telefon: 07/39 36 100Faks: 07/39 36 107Elektronska pošta: [email protected]

Odgovorna urednica:Ljudmila Bajc

Uredniški odbor v sestavi: Ladislava rupena, Ljuba Sukovič, Andrej Gašperič, Tatjana Kupljenik, Luka Piko, Urška rapuš, Nataša rupnik

Oblikovanje in grafična priprava:Fotografika, Boštjan Colarič s.p., KrškoTisk: Tiskarna Jordan, KrškoNaklada: 1000 izvodov

Uredništvo si pridržuje pravicodo preoblikovanja besedil v vsebinskoin oblikovno ustrezne članke.

ž u p a n o v a b e s e d aSpoštovane občanke in občani!

Krepko smo že zakorakali v drugo polo-vico leta, medtem pa je bil na junijskih nadomestnih volitvah izvoljen nov član občinskega sveta Anton Klemenčič, tako da je sedaj občinski svet po daljšem času zopet v popolni sestavi.Za nami je vroče poletje, ki ga je za-znamovala močna suša. Naša občina je znana po zelo razvitem kmetijstvu, nastalo sušno obdobje pa je pustilo posledice pri skoraj vseh kmetijskih pri-delkih. Kljub splošni krizi, ki jo je čutiti v naši državi, lahko rečem, da aktivnosti, ki smo si jih zadali z 2. rebalansom pro-računa, dokaj dobro potekajo, kar kaže tudi že sprejeti 3. rebalans, ki predvideva realizacijo z indeksom 92 %. Vsi glavni projekti potekajo po dinamiki in v okvir-jih, ki smo si jih zadali že na začetku leta, to ste občani tudi lahko opazili z dejavnostjo tako delovnih strojev kot tudi gradbenih delavcev na vseh večjih deloviščih. Z izbiro izvajalca za notranjo opremo je zaokrožen naložbeni ciklus izbranih del za dokončanje šole. Že po-gled na novo šolo pove, da se izgradnja resnično približuje koncu. S pridobitvijo

gradbenega dovoljenja za novega in-vestitorja in izgradnjo infrastrukture ter začetkom izvajanja del tako pri posta-vljanju proizvodne hale kot tudi gradnji infrastrukture so resnično dane osnove za zagon industrijske cone Dolenja vas. Zaključena je izgradnja primarnega dela vodovoda v severnem delu občine, opravljen je popis za sekundarno opre-mljanje, tako da bo glede na finančne zmožnosti možno začeti s priključeva-njem že letošnje leto in nato nadaljevati v naslednji dveh letih. Ravno tako že poteka priključevanje na vodovod v na-selju Dobje. Primarni del širokopasov-

nega omrežja je narejen, v septembru je izvajalec začel z izgradnjo sekundar-nega dela omrežja. Aktivno smo sode-lovali in tudi zagotovili vso potrebno dokumentacijo za prijavo na razpis za Suhokranjski vodovod, tako da čakamo samo še na odločitev ministrstva. Tudi v poletnem obdobju smo nadaljevali z aktivnostmi pri izvajanju del na pokri-tem vkopu in priključni cesti za raznimi dopisi za možne sestanke, v septembru smo se po dolgem času sestali na Darsu. Na sestanku smo izpostavili vse pereče probleme in zahtevali roke ter dinamiko pri dokončanju del, pri čemer je jasno, da bo za dokončanje pokritega vkopa potrebno narediti nov razpis, zato smo se dogovorili, da nam v čim krajšem času posredujejo odgovore. Ob zaključku bi želel, da bi sodelovanje ob tako težkih časih, ki smo jim priča v širšem okolju, in velikih aktivnostih, ki se sedaj odvijajo v Mirni Peči, potekalo z občinsko upravo, občinskim svetom in z vsemi občani tudi v prihodnje na temelju strpnosti in korektnega medse-bojnega razumevanja, za kar se vsem že v naprej zahvaljujem. Andrej Kastelic, župan

Foto: Tatjana Kupljenik

iz občinskih klopi

Zahvala sponzorjem občinskega praznika Občine Mirna Peč

Ob praznovanju 13. občinskega praznika smo skupaj s šolo in društvi pripravili bogat program prireditev. Pri pokrivanju stroškov so nam poma-gali naslednji sponzorji:

- Elektromehanika Branko Gregorič s.p. - Brinox, d.o.o. - Integral voznik, d.o.o. - Arheoterra, d.o.o. - Urbing gradbeni inženiring, d.o.o. - Strojna dela Možina Matjaž s.p. - Erik Smerke - Geodet, d.o.o. - Anton Kregel s.p. - Utris, d.o.o. - BD projektiranje, d.o.o. - Komunala Novo mesto, d.o.o. - Probanka, d.d. - Komunalne Gradnje, d.o.o. - Meli center repče, d.o.o.

Sponzorjem in donatorjem najlepša hvala.

Glasilo Občine Mirna Peč 3oktober 2012

iz občinskih klopi

Poročilo s 14. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč (12. 6. 2012 )

Svetniki so po podrobnejših pojasnilih predstavnikov pod-jetja sprejeli Poslovno poroči-lo za leto 2011 z revizorjevim mnenjem Komunale Novo mesto, d.o.o. Potrdili so tudi Odlok o programu opremlja-nja stavbnih zemljišč in meri-lih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Mirna Peč in Odlok o progra-mu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje »Občinskega po-drobnega prostorskega na-črta IC Dolenja vas«. Sprejem slednjega je bil potreben za-radi pridobitve prvega grad-benega dovoljenja investitor-ju v IC Dolenja vas.

Poročilo s 15. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč (25. 9. 2012 )

Predsednica Občinske volilne komisije je podala poročilo

o izidu nadomestnih volitev za člana Občinskega sveta Občine Mirna Peč v 3. volilni enoti. Največ glasov je prido-bil kandidat Anton Klemen-čič iz Goriške vasi. Svetniki so mu potrdili mandat in tako je Občinski svet občine spet popoln. Imenovani so bili trije

predstavniki v Svet šole, žu-pan pa je svetnike seznanil o izvrševanju proračuna Občine Mirna Peč v prvem polletju letošnjega leta. Obravnavan in sprejet je bil predlog 3. re-balansa proračuna občine za leto 2012 in potrjen dopol-njen predlog Letnega načrta

pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine za to leto. Sprejeto je bilo poročilo o volilni kampa-nji in o delni povrnitvi stro-škov le-te ter sprejeta ukinitev javnega dobra.

Irena Mežan, občinska uprava,

Foto: Andreja Kastelic

Župan in mirnopeški svetniki v novi sestavi

Ideje iskali v bogati kulturni dediščini

Nove informacijske table v Mirni Peči

Mirnopečani so veseli nove pridobitve in jo zelo pohvalijo.

Mlada skupina študentov arhitekture iz Mirne Peči (Mateja Muhič, Črt Jaklič,

Primož Turk, Jernej Lah) je v sodelovanju z Občino izde-lala novo celostno podobo

mirnopeške občine. Tako so v sklopu projekta Info table in celostna podoba Občine

Mirna Peč že postavili prvo informacijsko tablo v sredi-šču Mirne Peči. Končna po-doba bo dodelana sočasno z dokončno dodelavo znaka občine Mirna Peč. Študentje so ideje iskali v kulturni in naravni dediščini. Zasnovali so informacijske table z re-klamnimi panoji, ki ustvar-jajo vez z zgodovino in dediščino, pa vendar z mo-dernostjo odpirajo nove pri-ložnosti. V nadaljevanju pro-jekta bo Občina prednostno postavljala plakatna mesta po vaških središčih in ka-sneje še informacijske table.

Sonja Klemenc Križan, občinska uprava


občinska uprava sporoča

Gradnja in zunanja ureditev zaključena

Mirnopeški učenci v novo šolo konec koledarskega letaRazpis za dodelitev del dobave in montaže opreme uspel. Do zaključka naložbe potrebno šolo še opremiti in urediti fekalno kanalizacijo. Začeli priklapljati elektriko, telefon in vodo.

Poleg ureditve fekalne kanaliza-cije in dobave opreme pa bo Ob-čina vzporedno vodila tudi ostala dela, potrebna za uporabo objek-ta. Občina je že začela s postop-ki priklopa elektrike, telefona in vode, v septembru pa tudi pogo-vore z DArS-om glede ureditve križišča pred šolo, kolesarske ste-ze in odvodnjavanja območja ob priključni cesti. Čaka jo še pripra-va dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja in vpisa objekta v kataster stavb.

Gradnja nove osnovne šole z vrtcem se uspešno nadaljuje, objekt pa že pridobiva svojo končno podobo. CGP

iz Novega mesta je v začetku poletja uspešno zaključil dela znotraj objekta in začel z zunanjo ureditvijo, ki je za dober mesec moral zaradi načrtovane spremembe ureditve fekalne kanaliza-cije prekiniti. V juliju je bil izdelan projekt izvedbe fekalne kanalizacije za predvideno in-

dustrijsko in stanovanjski coni, zato se je Občina odločila, da predvideno zača-sno navezavo fekalne kanalizacije šole proti naselju Postaja zamenja s priklju-čitvijo le-te na načrtovani nov krak proti centru Mirne Peči. V mesecu juliju je bil izdelan nov projekt fekalne kanalizaci-je, v avgustu izveden krak na območju šole, za krak proti centru Mirne Peči pa

je Občina začela s postopkom pridobi-tve gradbenega dovoljenja in postop-kom izbora izvajalca. Oba postopka sta se zaključila konec septembra, takrat pa je bila tudi podpisana pogodba s podjetjem Komunalne gradnje iz Gro-suplja ki mora dela izvesti v roku dveh mesecev. Skupaj z zunanjo ureditvijo se je načr-tovala tudi izvedba opremljanja šole,

zato je Občina v juniju izvedla javni raz-pis za izbor izvajalca del, na katerem je bilo izmed treh ponudnikov izbrano

podjetje CGP iz Novega mesta, vendar pa je začetek del zaustavila zahteva za revizijo neizbranega ponudnika. Drugo uvrščeni ponudnik je namreč sredi juli-ja najprej zahteval vpogled v ponudbo izbranega izvajalca, nato pa podal še zahtevo za revizijo postopka. Občina je zahtevek za revizijo zavrnila ter v začet-ku avgusta v skladu z zakonom zadevo v ponovno presojo odstopila državni revi-zijski komisiji. Slednja je sredi septembra zavrnila zahtevo za revizijo neizbranega ponudnika in s tem Občini omogočila, da s podjetjem CGP konec septembra le podpiše pogodbo o dobavi in montaži opreme v višini 368.904,62 EUr. rok za izvedbo del je dva meseca.Občino čakajo naporni trije meseci, vendar bo naredila vse, da bi se lahko učenci v prazničnem decembrskem času že veselili v novih prostorih.

Nataša Rupnik, občinska upravaFoto: Andrej Gašperič

Glasilo Občine Mirna Peč 5


oktober 2012

Predstavitev projekta Turizem v zidanicahTurizem v zidanicah je »ugledal luč sveta« januarja 2010, ko smo se prvič predstavili na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani. Občina Mirna Peč kot nosilec projekta že od leta 2008, ko smo šele pričeli razvijati idejo o novem turističnem produktu, stoji ob strani razvoju tega projekta. Kar nekaj let smo pripravljali ta produkt, da smo ga lahko plasirali na turistični trg. Ponudbo smo razvijali v dveh fazah. V prvi fazi smo evidentirali zidanice in ponudnike, ustanovili Kon-zorcij Turizem v zidanicah, izvajali delavnice in za pooblaščenega tržnika imenovali Kompas Novo mesto.

V drugi fazi smo izdali katalog v sloven-skem in angleškem jeziku, spletno stran v petih jezikih, razvili model razprše-nega hotela, organizirali študijske ture, nadaljevali z izobraževanjem (dr. Boga-taj), izdelali nekaj promocijskega mate-riala in nudili interesentom strokovno pomoč, v okviru katere smo osmim ponudnikom sofinancirali tudi prido-bitev uporabnega dovoljenja… ravno uporabna dovoljenja so vzrok za to, da imamo zaenkrat samo 38 ponudnikov. Zato smo zaprosili za pomoč nekatere poslance in Vlado rS, da bi sprejela do-ločene olajšave za legalizacijo objektov. Dejstvo je, da je na področju vinorodne dežele Posavje približno 15.000 zidanic. Nekatere so grajene brez ustreznega dovoljenja, veliko pa je takih, ki so ime-li gradbeno dovoljenje, a ga niso do-sledno upoštevali. Zaradi teh manjših odstopanj lastniki ne morejo pridobiti uporabnega dovoljenja oziroma bi mo-rali v obnovo postopka, kar pa je vezano na zelo visoke stroške, ki so v teh časih za marsikoga previsoki. Zato zelo poča-

si napredujemo s pridobivanjem novih ponudnikov. Mnogi večji tur-operatorji namreč pogojujejo vključitev zidanic v njihove prodajne kanale, ko bo na voljo vsaj nekaj sto zidanic.

Trenutno so naše zidanice predstavlje-ne na osmih (manjših) svetovnih sple-tih. Vsako leto beležimo velik porast prenočitev (lani 1350 nočitev). Letos smo zabeležili 90 % tujih gostov, pred-vsem Nemcev, Francozov, Nizozemcev in Belgijcev, imeli pa smo že tudi goste iz Združenih držav Amerike, Dubaja, Ukrajine… Lansko številko smo dosegli že do avgusta.

Knjige vtisov so polne pohval in presež-kov na račun naše unikatne ponudbe. Gostom, ki prihajajo, ne nudimo samo gostoljubje, za katerega smo vedno znova pohvaljeni, ampak smo pripra-vili tudi obširne informacije o ponudbi regije kakor tudi o ponudbi Slovenije. Pripravili smo tudi enodnevne ture po območju Dolenjske in Slovenije v slo-

venskem, angleškem, nemškem in fran-coskem jeziku.

Kljub temu, da so zidanice opremljene kot apartmaji, večina gostov želi spo-znavati lokalno kulinariko, s katero so v glavnem zelo zadovoljni. Nekateri gostje izkoristijo aktivnosti, ki jih nudi regija (3000 km pohodnih, kolesarskih, jahalnih in vodnih poti), drugi obisku-jejo lokalne muzeje in galerije, veliko pa jih ima vodiče (knjige) ali že vnaprej pripravljen plan, kaj vse si je vredno ogledati v Sloveniji. Gostom že vnaprej posredujemo tudi link, na katerem lah-ko poiščejo informacije o regiji (www.visitdolenjska.eu) in o Sloveniji (www.slovenia.info). Obe spletni strani zelo pohvalijo in se na tak način na prihod lahko že vnaprej pripravijo.

Želimo, da vlada čim prej sprejme olaj-šave za legalizacijo objektov in da tako pridemo do novih ponudnikov. Glede na dosedanje zadovoljstvo gostov smo prepričani, da bo Turizem v zidanicah v nekaj letih postal eden izmed najbolj prepoznavnih turističnih produktov regije pa tudi slovenske dežele. Prepri-čani smo, da bodo v tem unikatnem produktu začutile priložnost tudi ustre-zne državne inštitucije, saj gre za veliko število novih ležišč, pridobljenih brez velikih investicij in brez grobih posegov v prostor. Nasprotno, projekt Turizem v zidanicah je tudi izjemna priložnost za ohranjanje dolenjske kulturne krajine.

Konzorcij ponudnikov turizma v zidanicah

Zanj: Pooblaščeni tržnik : Kompas Novo mesto, d.o.o.

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja : Evropa investira v podeželje«PrOJEKT : »NADALJEVANJE PrOJEKTA TUrIZEM V ZIDANICAH – II. FAZA«

Projekt delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop LEADERProjekt sofinancirajo lokalne skupnosti območja LAS Dolenjske in Bele krajine



Hrbtenično omrežje končano

Projekt gradnje širokopasovnega optičnega omrežjaV poletnih mesecih so se opravljala še nekatera dela pri do-končanju izgradnje hrbteničnega omrežja, zahtevnejša podvrtavanja (regionalna cesta r III Trebnje - Novo mesto in železnica), vpihovanje kablov in sanacija cestišč z asfaltira-njem poškodovanih delov cestišč.

Pričetek izgradnje hišnih priključkov na optično omrežjeV septembru se je na območju naše občine pričela izgradnja hišnih priključkov. Hišni priključki na op-tično omrežje se bodo gradili povsod tam, kjer so ali tekom izgradnje še bodo gospodinjstva za to izrazi-la svoj interes, kar lahko storijo s podpisom Pogod-be o izgradnji priključka na odprto širokopasovno omrežje, ki jo sklenejo s podjetjem GVO. Vpogled na izgrajeno hrb-tenično optično omrežje je občanom na voljo na ob-činski spletni strani v apli-kaciji PISO (http://www.geoprostor.net/PisoPor-tal), kjer je mogoče na-tančno videti z rdečimi in modrimi pikami označe-na gospodinjstva na ob-močju izvedbe projekta.

V občini je 286 gospodinjstev, ki bodo imela možnost prednostne priključitve v prvi fazi, takoj po končani izgradnji. Ta gospodinjstva so v aplikaciji ozna-čena z rdečimi pikami. Cena izgradnje hišnega priključka je za vsa gospodinj-stva enaka in znaša 192 EUR z DDV. V ceni je zajet izkop od glavnega voda do objekta, položitev kabla do objek-ta ter vgradnja hišne omarice. Z Občine boste nekaj dni pred pričetkom gradbenih del v posameznem naselju prejeli pisno obvestilo o pričetku gradnje. V naslednjih dneh se bo osebno pri vas oglasil operativni vodja izvajalca GVO – g. Du-šan Golob, da se boste dogovorili o poteku izgradnje priključka, v kolikor ste zainteresirani za priključitev na širokopasovno omrežje. Soglasja za prekope sosednjih zemljišč zagotovi vsak naročnik sam. Kontakt:• operativni vodja del s strani izvajalca, podjetja GVO: [email protected], GSM: 031/255 561• vodja projekta in koordinator s strani Občine Mirna Peč: [email protected], GSM: 051/331 658

Operacijo delno financira Evropska Unija, in sicer iz Evropskega sklada za re-gionalni razvoj (ESRR). Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, 2. razvoj-ne prioritete: Gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostne usmeritve: 2.2. Informacijska družba.

Poleg gradbenih in sana-cijskih del na hrbteničnem omrežju so v poletnih mese-cih potekala tudi montažna dela. Vpihovanju optičnih kablov v kabelsko kanaliza-cijo je sledilo vpihovanje kablov večjih dimenzij ter spajanje optičnih vlaken in izdelava optičnih spojk. Op-

tični kabel se zaključi na op-tičnem delilniku v funkcijski lokaciji (novi centrali za op-tično omrežje) v Mirni Peči. Po ureditvi prostora je sledilo opremljanje centrale, kjer optični kabel poteka po ka-belskih policah. Od nove cen-trale se bo omrežje napajalo do vseh naselij v občini.Junija je izvajalec gradnje optičnega omrežja GVO Lju-bljana organiziral kolesarje-nje po trasah dolenjskega odprtega širokopasovnega omrežja, ki so se ga udeležili predstavniki lokalnih sku-pnosti in drugih javnosti, ki sodelujejo pri izvajanju pro-jektov GOŠO. Kolesarji so 45 km dolgo krožno pot po ob-činah zaključili na Trebelnem.

Vladimira Fabjan Barbo, občinska uprava

Glasilo Občine Mirna Peč 7


oktober 2012

Izgradnja primarnega vodovoda v severnem delu občine končanaIzgradnja 4,3 km dolgega primarnega omrežja od vodohrana Plešivica (nad Čemšami) do naselij Hmeljčič in Globočdol, ki se je začela lani, je končana. Za projekt, ki je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni ra-zvoj, je v proračunih občine za leti 2011 in 2012 namenjenih 480.000 € in ob upoštevanju vseh stroškov (gradnja, vodenje naložbe in nadzora) navedeni znesek ne bo presežen.

Dela so se zaključila v avgustu: z izde-lavo projekta, označitvijo podzemnih hidrantov, zasunov in zračnikov s ta-blicami, očiščeni so bili jaški, umer-jeni hidranti, izvajalec pa je dostavil potrebno dokumentacijo za izvedbo tehničnega prevzema (atesti, gradbe-ni dnevniki,…). Vendar pa z začetkom obratovanja primarnega vodovoda gradnja vodovodov na tem obmo-čju še ni končana. Kar 200 lastnikov objektov na območju od Plešivice do Knežije je namreč izrazilo željo, da bi se njihovi objekti priključili na novoizgra-jeni vodovod. V določenem delu, kjer se je nad vodovodom obnovila asfal-tna cesta, so bili vodovodni priključki že izgrajeni. Tem lastnikom, ki so tudi plačali akontacijo oziroma delno pla-

Študijski obisk bosanskih predstavnikov lokalnih skupnostiV začetku junija je 16 predstavnikov lokalnih skupnosti iz BiH v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom RS v okviru študijskega obiska »Integrirano strateško in prostorsko planiranje« obiskalo Mirno Peč.

Skupinska fotografija z bosanskimi kolegi, ki so prispeli iz Novega mesta, kjer so imeli podobno predstavitev in nadaljevali pot v Dolenjske Toplice.

vedba »Suhokranjskega vodovoda«, ki vključuje številne obnove obstoječega omrežja, vzpostavitev dodatne vodne vrtine, kot tudi nove odseke vodovo-dnega omrežja.

Andrej Kastelic, občinska uprava

V večnamenskem prostoru so jih spre-jeli in jim izrekli dobrodošlico župan

Andrej Kastelic, direktorica občinske uprave Sonja Klemenc Križan, višja sve-

tovalka za okolje in prostor Irena Jerič ter poslanec Državnega zbora Zvone Lah. Župan je delegaciji uvodoma predstavil mirnopeško občino. Izpo-stavil je pomembnost cestnega pri-ključka na avtocesto za razvoj občine, še posebej industrijske cone. Slednjo je podrobneje predstavil poslanec Lah, ki je vseskozi sodeloval pri tem projektu kot dolgoletni župan. Direktorica Kle-menc Križanova pa je odgovarjala na vprašanja o turizmu v zidanicah. Bosan-ski gostje so z zanimanjem prisluhnili predstavitvam in sodelovali z vprašanji. Zanimale so jih predvsem konkretne rešitve pri strategijah razvoja manjše občine, kot je mirnopeška, na nivoju prostorskega planiranja.

Ljudmila Bajc

čilo komunalnega prispevka, bo vo-dooskrba omogočena v kratkem času. Občina Mirna Peč je namreč že prejela izdelan program opremljanja, ki ga bo občinski svet obravnaval sredi meseca oktobra. Potrjen program opremljanja je namreč osnova za odmero komu-nalnega prispevka, plačan komunalni prispevek pa pogoj za prijavo priklju-čitve na vodovod na Komunali Novo mesto.V naslednjih letih pa bo potreb-no dokončati še osem sekundarnih vo-dov s priključki. Ob tem pa občina tudi ni pozabila na ostala območja: pravkar se zaključuje investicija novega vodo-voda v Dobju, projektna dokumentaci-ja za Sv. Ano je dokončana – pripravlja se vloga za pridobitev gradbenega dovoljena, načrtovana pa je tudi iz-



Makadamsko pot je potrebno še asfaltirati

Nič več skozi Globočdol ali skozi ŠentjurijV preteklem letu je nekaj aktivnih krajanov Hmeljčiča predlagalo ureditev ceste med hitro cesto ter Hmeljčičem. Da bo v prihodnje potrebno naselju Hmeljčič zagotoviti ustrezen dostop, so razmišljali že ob izgradnji avtoceste in tako je DARS v letu 2010 že izgradil priključek na državno hitro cesto.

V Mirni Peči črpalka za dieselsko gorivo

Za občinsko zgradbo v Mirni Peči na Prisojni poti bodo Mirnopeča-ni lahko od 8. oktobra dalje točili dieselsko gorivo na novi črpalki, ki jo je postavila KZ Krka. Cene goriva bodo enake maloprodaj-nim cenam na ostalih servisih za gorivo.

Črpalko lahko uporabljajo fizične osebe, pravne osebe in kmetje, ven-dar fizične osebe le v času obrato-vanja Tehnične Trgovine Mirna Peč (odprta od pon. do pet.: 7.00 - 17.00, sob.: 7.00 - 12.00, tel.: 07 39 36 232).

Pravne osebe in kmetje bodo lahko uporabljali kartico, ki jo pridobijo na upravi KZ Krka v Novem mes-tu (ZNC v Žabji vasi, Šentjernejska cesta 6) in z njo uporabljajo črpalko 24 ur na dan, vse dni v tednu. Za in-formacije pokličite na tel. št. 07 39 31 800.

KAKO BOMO LAHKO NATOČILI GORIVO?Fizične osebe: ustavite se pri črpal-ki, pozvonite na zvonec prodajalcu (ta mora biti prisoten) in si sami ali s pomočjo prodajalca natočite gori-vo. Plačate ga v poslovalnici.Pravne osebe in kmetje s kartico za Diesel črpalko KZ Krka: ustavite se pri črpalki in s pomočjo kartice (vsa navodila bodo zraven, poma-gajo pa vam lahko tudi prodajalci iz Tehnične trgovine Mirna Peč) nato-čite gorivo. račun dobite po pošti.V naslednjih letih bo KZ Krka na-daljevala s širitvijo in obnovo obeh trgovin v Mirni Peči.

FOTO: Polona Hrovat

Ker pa je priključek vodil le do najbližjih travnikov oziroma njiv, je bilo potreb-no najti še rešitev, kako za sprejemlji-vo ceno preko kolovozov oziroma tudi preko z grmovjem zaraščenih nekda-njih poti primerno urediti cesto. Skupaj s krajani so opravili ogled terena, iz-brali najustreznejšo traso. V proračunu občine za leto 2012 so se zagotovila

sredstva za ureditev ceste, najprej ma-kadamske. Cilj je bil predvideti zado-stno širino ceste: predvidena je utrditev v širini 4,5 metra, ki bi nato omogočila polaganje asfalta širine 3,5 metra.Lastniki zemljišč ob obstoječih poteh so brez posebnih zahtev podali soglasje k širitvi kolovoznih poti in so ob pomoči preostalih prizadevnih krajanov Hmelj-čiča že v zimskem času posekali grmi-čevje na planirani trasi nove ceste.

Župan Kastelic je maja letos sprejel sklep o oddaji naročila za izvedbo 460-metrske makadamske ceste. Dela

je izvajalec TGM Toni Grabnar s.p. izvr-šil v mesecu avgustu. Potrebno je bilo izkopati ca.1.000 m3 zemljine in nasipa-ti ca. 800 m3 kamnitega materiala. Do konca leta pa bo občina zagotovila še geodetsko odmero ceste.V teh dneh nova cesta že omogoča kraj-ši in ugodnejši dostop do državnih cest, da pa bi krajani Hmeljčiča lahko pov-sem odmislili vožnjo preko Globočdola ali Šentjurija, bo občina v nadaljevanju poskušala najti sredstva, da se zasedaj še makadamska pot tudi asfaltira.

Andrej Kastelic, občinska uprava


anketa

ERM - EKOREMEDIACIJE(remediacija-obnova in zaščita okolja; eko-z naravnimi sistemi in procesi)

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne priori-tete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi.

Katalog ErM ureditev v okolju za občine JV Slovenije v obliki zlo-ženke in DVD Delavnice ErM v JV Sloveniji lahko dobite na Občini Mirna Peč. ErM so predstavljene tudi na spletnih straneh www.erm-jvs.si. Idejna vodja ErM v Sloveniji je redna profesorica Fi-lozofske fakultete Univerze Ma-ribor ddr. Ana Vovk Korže ([email protected]).

Julija je o ekoremediacijah v Jugov-zodni Sloveniji (19 občin) potekala tridnevna poletna šola, s katero se je zaključil projekt Trajnostni razvoj JV Slovenije z ekoremediacijami (ErM). Cilj poletne šole je bil seznaniti pred-vsem mlade z inovativnimi pristopi

ohranjanja in sanacije okolja. Zaradi potreb po varovanju naravnih virov in vključevanju lokalnih potencialov ter človeških virov v trajnostni napredek, so ErM pot za nov razvoj. Nujno je, da predvsem mladi pridobijo praktič-ne izkušnje o ErM. S tem ciljem je bil vzpostavljen učni poligon za naravne in grajene ErM pri Biotehniškem cen-tru Grm Novo mesto. V okviru poletne šole so bila prikazana strokovna izho-dišča ter praktične izkušnje ob vzpo-

stavljanju učnega poligona, organizi-ran pa je bil tudi ogled dobre prakse v občini Poljčane, kjer je učni poligon o

ErM učilnica v naravi za dijake, učence in študente, pa tudi za vse tiste, ki jih tovrstni naravni pristopi zanimajo. Vsi, ki vas zanima, kako v naravi delu-jejo naravne in grajene ErM (rastlin-

ska čistilna naprava, vegetacijski pas, vegetacijska bariera, akumulacijsko jezero, …), si njihovo delovanje lahko ogledate na Učnem poligonu za eko-remediacije Grm Novo mesto, Cen-ter biotehnike in turizma, Sevno13, po predhodni najavi pri gospodu dr. Jožetu Podgoršku. Irena Jerič, občinska uprava

Po gorivo na novo črpalko?V centru Mirne Peči je KZ Krka Novo mesto zgradila dizelsko črpalko. Namenjena je predvsem kmetom, ki morajo sedaj v okoliške kraje po gorivo za traktorje ali pa si zagoto-viti večje zaloge na domu.

Alojz Rupnik, podjetnik in kmetovalec iz Malega Kala»Za kmete je črpalka zelo do-brodošla prido-bitev, saj le-ti da-nes ne kupujejo

več večjih količin goriva in si ne dela-jo zalogo, kot so to počeli naši očetje. Vožnja v Novo mesto pa je kljub bolj-šim traktorjem za kmete kar odročna. Kot podjetnik pa jo bom verjetno bolj malo uporabljal, saj imam kar dolge relacije in je potrebno za gorivo po-skrbeti na črpalkah ob poti.«

Janez Kramar, Trg»Seveda, to je super pridobitev. Tudi sam sem član upravnega odbora in sem že večkrat dal pobudo za ure-

ditev črpalke, zato sem vesel, da se je KZ Krka Novo mesto, kljub današnji gospodarski krizi, odločila za tako investicijo. Za nas kmete, ki nasploh potrebujemo več dizelskega goriva za stroje, je to idealna rešitev. Pa ne samo za nas, tudi za ostale prebivalce Mirne Peči bo priročna.«

Marko Slak, Jordankal»Zdi se mi po-membna in po-trebna pridobi-tev za Mirno Peč, je bil že skrajni čas. Sam sicer ne vem, koliko jo

bom uporabljal, ker imamo za kme-tijske stroje svojo oskrbo z nafto na domu, seveda pa bo zagotovo prišla prav, kadar bo kaj na hitro prazno.«

Urška Rapuš



SOFINANCIRANJE PODJETNIŠKIH INOVACIJ 2012razvojni center Novo mesto je julija letos v sodelovanju z desetimi dolenjskimi in belo-kranjskimi občinami, med katerimi je tudi Obči-na Mirna Peč, objavil skupno javno povabilo za sofinanciranje podjetniških inovacij v letu 2012.Vloge je potrebno oddati do 10. oktobra 2012 do 14. ure.Majhna podjetja in podjetniki s sedežem v občini Mirna Peč lahko kandidirajo za 3.500,00 EUr nepovratnih sredstev, ki so zagotovljena v proračunu občine. Sofinanciranje inovativne-ga predloga znaša do 50 % upravičenih stroškov oz. največ 3.500,00 EUr.Pogoji kandidiranja in obrazci za pripravo vloge so objavljeni na spletnem naslovu www.rc-nm.si (inovacije 2012). Kontak-tna oseba na razvojnem centru Novo mesto je Igor Vizjak, št. tel. 07 33 72 986, št. mob. 031 657 604, e-naslov: [email protected]. Vabljeni k oddaji vlog.

SOFINANCIRANJE RAČUNALNIŠKIH IN JEZIKOVNIH IZOBRAŽEVANJObčina Mirna Peč obvešča mikro ter majhna podje-tja in podjetnike, da je razvojni center Novo mesto v sodelovanju z občino objavil razpis za sofinanciranje računalniških in jezikovnih tečajev. Sofinanciranje se nanaša na pokrivanje cene udeležbe na tečaju in se zagotavlja za tečaje, izvedene v obdobju od 1. 9. 2012 dalje in z zaključkom najkasneje do 31. 3. 2013.

VIŠINA SOFINANCIRANJA: Posameznemu podjetniku/podjetnici ali podjetju se zagotavlja sofinanciranje za največ štiri udeležence tečaja računalništva in največ štiri udeležence tujega jezika (na podlagi upravičenosti do sofinanciranja, raz-položljivih sredstev občin za ta namen in predloženih dokazil v prijavi), in sicer:

za prvega in drugega udeleženca DO 50 % CENE posa-meznega tečaja, vendar največ 300 EUR na udeležen-ca tečaja računalništva in največ 400 EUR na udele-ženca tečaja tujega jezika (z vključenim DDV),

za tretjega in četrtega udeleženca DO 25 % CENE po-sameznega tečaja, vendar največ 150 EUR na ude-leženca tečaja računalništva in največ 200 EUR na udeleženca tečaja tujega jezika (z vključenim DDV).Namenska sredstva občin za sofinanciranje so omejena, v kolikor ne bodo zadošča-la, si razvojni center Novo mesto pridržuje pravico do zmanjšanja odstotkov sofinanciranja. V kolikor bo prijav manj, kot je na voljo razpoložljivih sredstev ob-čin za te namene, bo razvojni center Novo mesto tudi tretjemu in četrtemu udeležencu sorazmerno povečal odstotke sofinanciranja (največ do 50 % cene posameznega tečaja). Glede na upravičenost do sofi-nanciranja, razpoložljivih sredstev občin za ta namen in predloženih dokazil v prijavi lahko posamezni pod-jetnik/podjetnica ali podjetje prejme skupno največ 1.300 EUR za vse udeležence tečajev tujega jezika in računalništva.

ROK ZA PRIJAVO do vključno četrtka, 25. oktobra 2012, do 12. ure. DODATNA NAVODILA IN POGOJI za pridobitev in ohranitev sofinanciranja ter obrazec za prijavo so na voljo na spletni strani: www.rc-nm.si.KONTAKT: Andreja Klobučar, razvojni center Novo me-sto, tel. št.: (07) 33-72-982, e-naslov: [email protected]

Sprejem najuspešnejših učencev pri županu Dvanajst najuspešnejših učencev Osnovne šole Mirna Peč Anamarija Primc, Barbara Krivec, Urban Žagar, Eva Bukovec, Anja Matoh, Jernej Slak, Aljaž Kolenc, Aljaž Pirnar, Matjaž Bevc, Neža Kastelic, Ema Muhič in Petra Saje se je junija udeležilo sprejema pri županu.

Župan je izrazil veselje ob številnih uspehih, ki so jih učen-ci dosegli v iztekajočem se šolskem letu. Zadovoljen je ob dejstvu, da bodo učenci dobili boljše pogoje za delo s seli-tvijo v novo šolo koncec leta. ravnatelj Danijel Brezovar se je v imenu šole, mentorjev in učencev zahvalil občini za vso podporo pri njihovih dejavnostih, ki jim je v današnjih ča-sih krčenja sredstev s strani države še toliko pomembnejša. Šola se trudi nuditi učencem čim več dejavnosti. V priho-dnje želijo poglobiti zgodovinski ter dodati turistični in če-belarski krožek. Župan je mlade nagradil s knjigo Čudovita obzorja Slovenije, učenci pa so mu izročili simbolično darilo, ki so ga izdelali sami.

Nataša Rupnik


prom

ocijs

ko b

esed

ilo


intervju

96 let Ane Murgelj iz Malenske vasi

»Mene je pa vojna prinesla«Ana Murgelj se je rodila med prvo svetovno vojno, 9. septembra 1916 v Malenski vasi mami Ivani in očetu Francetu Jamniku. V družini je bilo deset otrok, pet fantov in pet deklic. Ana se je rodila četrta po vrsti, prva od sestra. Življenje jo je kovalo in brusilo, pa se ne da. Mož ji je umrl pred devetnajsti-mi leti. Preživela je vse svoje brate in sestre. Je druga najstarejša v občini Mirna Peč. Ko smo prišli k njej na klepet, nas je pričakala v svoji hiški. Sedela je na postelji, zraven nje krivačka. Uporablja jo pri hoji po hiši, pa tudi ven se odpravi in sprehodi malo po dvorišču.

Gospa Ana, kam ste hodili v šolo?Ja, kam. V Mirno Peč. Pet let. Potem pa sem leta 1939 odšla na Malo Loko v gospodinjsko šolo. Dve leti je trajala. Nič nisem znala, ko sem prišla tja. Pa sem se vse naučila. Delati smo morali in učili smo se prav vsega. Dekleta smo se naučile kuhati, plesti in šivati. Delati pa je bilo treba tudi zunaj na kmetiji, pa v hlevu. Učile so nas nune, pa tudi učitelji iz novomeške grmske šole so prihaja-li k nam. Od tam sem domov prinesla pletene jopice. Kako prav mi je prišlo to

vojni je bil doma še nekaj časa najsta-rejši brat France, pa si je kmalu ustvaril dom v Bršljinu v Novem mestu.

Potem ste se pa verjetno kmalu za-ljubili…Ah, kje pa. Včasih je bilo to drugače. Ta-krat so vsi fantje hoteli samo kmetijo. To jim je bilo važno. Moj mož Jože je bil po vojni zaprt devet let v Škofji Loki kot politični zapornik. Ko so ga izpustili, je prišel domov na Daljni Vrh. Povedali so mu zame in ga pripeljali k nam na obisk.

znanje. Med vojno sem vse sama sešila, pa spletla puloverje.

Kako to, da ste šli v gospodinjsko šolo? Verjetno jo je bilo treba plača-ti?res je. Vse je plačal moj brat Jože, ki je bil župnik. Doma so malo mislili, da bi mu gospodinjila. Pa se je drugače obrnilo. Ko sem prišla domov, sem ostala in de-lala na kmetiji. Vsi so počasi odšli, med drugo svetovno vojno sem ostala čisto sama na kmetiji z očetom in mamo. Po


intervju

Joj, kakšen revež je bil. Čisto na kratko postrižen. Pa sva se poročila. Leta 1953 je bila poroka. rodila se nama je hčerka Ivanka (ki jo kličejo Ivica).

Kako je potem teklo življenje? Kaj ste poleg dela na kmetiji še počeli?rada sem delala na kmetiji, rada sem kuhala. Veliko pa sem kuhala tudi po ohcetih. Sedaj pa rada berem časopise. Preberem vse, kar mi pride pod roke. Pri 70-ih sem imela očala, zdaj pa vidim brati brez njih (hčerka Ivica prikimava).

Kako pa vam služi zdravje? Hodite kaj k zdravniku?Zdrava sem še kar. Desna noga mi malo nagaja. Pred leti sem si zlomi-la nogo. Operirali so me in mi vstavi-

li železno ploščico, zdaj pa se mi na tem mestu malo gnoji. »Pa jo nočejo operirati,«doda hčerka, »pravijo, da je prestara.« »In bolj slabo sliši,« dodaja. Sem pa padla ped petimi leti in si zlo-mila kolk. Čez dve leti pa še drugega. Pa so mi vse „poštimali“.

Povejte, kaj počnete sedaj poleg tega, da berete? Kako poteka dan pri vaših šestindevetdesetih letih?Zjutraj vstanem, se »uštimam«, potem pa že pride hčerka. Poslušam radio, be-rem, televizije pa ne maram. So same barabe po televiziji. Malo grem peš do vrta, da se sprehodim. Hčerka Ivica, ki živi zraven, skuha in mi prinese za jest. Dobivam penzion, kmečki. 213 € na mesec. Pa smo vseskozi plačevali kmeč-ko zavarovanje!

Pri 70-ih sem imela očala, zdaj pa vidim brati brez njih.

Domačija ima 10 hektarov obdeloval-ne zemlje, prav toliko jo imajo v naje-mu, v hlevu pa je 60 glav živine.

Mama Ana s hčerko Ivico in pravnučko Anjo

Ko ste se rodili, je bila še Avstro-ogr-ska monarhija, sedaj pa smo v samo-stojni državi Sloveniji. Kaj je drugače od takrat? Kaj se je spremenilo?Sem vesela, da imamo svojo državo. Vi-dim pa, da peša vera. Včasih se je molilo trikrat na dan, danes pa tega ni več. Tudi bolj skromno se je živelo včasih. Služb ni bilo. Pa smo prodajali vse, kar je zra-slo na kmetiji. Prodajali smo krompir, ži-vino, prašiče. Jajca sem nesla v Ljublja-no na prodaj.

Kaj pa hrana? Kaj ste največkrat jedli doma?Kmečko hrano. Žgance, zelje, repo, krompir, kašo. Zvečer pa mlečno kašo. Mesa ni bilo. Morda takrat, ko smo doma zaklali kakšno kuro. Zato tudi ni-sem izbirčna glede hrane.

Za vas skrbi vaša hčerka Ivica z mo-žem Alojzem. Njuna hiša stoji zraven vaše. Niste sami. Vnučke in pravnuč-ke tudi že imate?

Hčerka Ivica ima šest otrok: najstarej-šo Ivico (28 let), Andrejo, Ireno, Alojza, Mileno in najmlajšega Martina. ravno zdaj je dopolnil 18 let. Imamo pa že pet pravnukov. Nisem sama. Obiščejo me. Vsak prvi četrtek v mesecu pa pride k meni tudi domači župnik. Prej sem re-dno hodila k maši, zdaj ne morem več. Sem pa bila nedavno pri maši za staro-stnike, ki je bila v začetku septembra.

Kakšne želje imate? Česa si želite?rada bi bila bolj gibčna. Da bi lahko skočila do drugih, da bi videla, kaj dela-jo, kako živijo. To me zanima.

Z Natašo zapuščava idilično hišico, v kateri prebiva šestindevetdesetletna Ana. V izbi kmečka peč, nad mizo v kotu križ. Skozi okno čez dvorišče se vidi hčerina hiša. Ob odhodu nama poda roko. Drobno, žilavo. To je zgod-ba preproste kmečke žene. Srečno, go-spa Ana! Še na vrsto lepih let!

Ljudmila Bajc, foto: Nataša Rupnik

Tele

kom

Slo

veni

je, d

.d.,

1546

Lju

blja

na.

Promocijsko sporočilo

Sodobno širokopasovno omrežje se sedaj gradi tudi v vašem kraju.Zato je zdaj pravi čas za pravo odločitev - izberite storitve SiOL!Z veseljem vas obveščamo, da na območju vaše občine potekajo aktivnosti izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja (OŠO). To omogoča dostop do širokopasovnih storitev, kot so hitri internet, digitalna telefonija ter napredna digitalna in kabelska televizija.

Telekom Slovenije je z blagovno znamko SiOL največji ponudnik širokopasovnih storitev v Sloveniji. Prizadevamo si, da z visoko kakovostjo storitev, zanesljivostjo delovanja, neprekinjeno podporo in skrbjo za uporabnika to tudi nenehno potrjujemo. Verjamemo, da boste pri izbiri ponudnika, če se boste za tovrstno ponudbo odločili, izbrali najboljšo celovito ponudbo SiOL.

Razlogi, zakaj izbrati storitve SiOL:• Zanesljivost in varnost delovanja. V Telekomu Slovenije z veliko odgovornostjo skrbimo za varno in zanesljivo delovanje svojega omrežja ter storitev.• Hiter, zanesljiv in varen SiOL internet s časovno neomejenim dostopom in enostavno priključitvijo. Ponujamo vam tudi brezplačno uporabo varnostnega paketa, možnost izobraževanja o osnovah interneta in e-pošte na vašem domu, 10 MB prostora na spletnem strežniku ter vrsto dodatnih storitev.• Najzabavnejša digitalna SiOL TV je več kot le televizija. Poleg več kot 150 TV-programov boste lahko dostopali do vsebin v več videotekah, med njimi do najnovejših filmskih uspešnic, posneli ali zaustavili program, ki ga gledate, ter si ga ogledali kasneje, igrali igre, pregledovali svoje fotografije ali posnetke z računalnika na TV-zaslonu, dostopali do aktualnih informacij, vremena in športa, poslušali radio in mnogo več. SiOL TV je napredna digitalna televizija, ki vam omogoča, da izberete paket programov, ki vam najbolj ustreza, ter z vrsto dodatnih vsebin in možnosti uporabe prilagodite gledanje televizije svojemu načinu življenja.• Kabelska televizija je v optičnem omrežju OŠO možna kot dodatek digitalnim storitvam SiOL na območjih, kjer obstajajo tehnične možnosti. Za vzpostavitev storitve priporočamo televizijski sprejemnik z vgrajenim DVB-C-sprejemnikom MPEG 4. Namestitev je enostavna, saj ohranite obstoječe koaksialne inštalacije do TV-sprejemnikov, storitev pa zagotavlja sprejem signalov televizijskih in radijskih programov celotne ponudbe kabelske televizije.• Napredna in ugodna SiOL telefonija. Telefonirajte, kot ste bili navajeni doslej, in ostanite v stiku z brezplačnimi klici med več kot 140.000 uporabniki SiOL telefonije, ob naročilu mesečnega dodatka pa lahko neomejeno telefonirate na več kot pol milijona številk v omrežju Telekoma Slovenije. S storitvami, kot so preusmeritev ali zapora klicev ter spremljanje stroškov in urejanje nastavitev prek spletnih servisnih strani, boste spoznali vse prednosti sodobne digitalne telefonije.• Strokovna pomoč 24 ur na dan za uporabnike storitev SiOL na brezplačni telefonski številki 080 1000.• Enostaven pregled in urejanje nastavitev naročniškega razmerja prek spletnih servisnih strani.• Skrb za obstoječe uporabnike SiOL. Naročniki storitev SiOL lahko sodelujejo v Programu zvestobe, v okviru katerega pripravljamo posebne ugodnosti samo zanje.

Trudimo se, da ponudbo prilagajamo željam in potrebam uporabnikov, zato smo za vas pripravili vrsto možnosti izbire. Odločite se lahko za eno izmed storitev SiOL ali kombinacijo več storitev v različnih paketih, v okviru redne ali različnih akcijskih ponudb.

Za več informacij o aktualni ponudbi na odprtem širokopasovnem področju na vašem področju in ostalih storitvah SiOL smo vam na voljo: • v Telekomovem centru na Novem trgu 9 v Novem mestu, tel.: 07 391 88 00 (delovni čas: pon-pet: 8.00-19.00, sob: 8.00-12.30) • v Centru za pomoč uporabnikom, brezplačni telefon: 080 8000

Zabavajte se ob SiOL TV z bogato izbiro vsebin za vso družino, brskajte po spletu in se pogovarjajte s svojimi najbližjimi. Združite vse na enem mestu s storitvami SiOL! Storitve lahko tudi sami preizkusite v Telekomovem centru Novo mesto, po predhodnem dogovoru pa vas bomoobiskali tudi na vašem domu. Veselimo se vašega klica oziroma obiska.

Vaš Telekom Slovenije

STORITVE SiOL NA SODOBNEMŠIROKOPASOVNEM OMREŽJU


Častni občan postal Anton Pust

Slavnostna seja občine Mirna Peč22. junija je v Kulturnem domu Mirna Peč potekala slavnostna seja ob 13. prazniku občine Mirna Peč. Župan Kaste-lic je podelil občinska priznanja, štiri plakete in naziv Častni občan.

Plakete so za prispevek k bogatitvi in prepoznavnosti občine prejeli štirje jubilanti: tri društva ob desetletnici de-lovanja: Društvo harmonikarjev Mirna Peč, Pevska skupina Čebelice in Moški pevski zbor rožmarin; ob visokem ju-

bileju – devetstoletnici obstoja pa je plaketo prejela tudi Župnija Mirna Peč. Za častnega občana je občina razgla-sila Antona Pusta, duhovnika, ki se je leta 1934 rodil v Gorenjem Globodolu, zaradi njegovega življenjskega dela na

Častni občan Anton Pust je požel bu-čen in dolg aplavz v dvorani.

Letošnji nagrajenci z županom

področju raziskovanja zgodovine mir-nopeške doline. Pisal je o krajih, kjer je deloval kot duhovnik, ter o zamolčani zgodovini med in po drugi svetovni vojni. Tako so nastala dela Mirna Peč z okolico nekoč in danes, Da bi se jih spominjali - žrtve 2. svetovne vojne iz župnije Mirna Peč v letih 1941 do 1946, Brošura o padlih v 1. svetovni vojni, o žr-tvah med 2. svetovno vojno in pobitih po vojni iz Globodola, monografija Mir-na Peč občina v deželi treh dolin, Glo-bodol – prostovoljno gasilsko društvo

in znamenitosti kraja.Župan Kastelic se je v slavnostnem nagovoru dotaknil te-kočih projektov, nove šole in vodovoda ter izpostavil pogovore o dokončanju pokritega vkopa. Seje so se udeležili tudi župani in podžupani sosednjih ob-čin; šentjernejske, straške, žužember-ške in škocjanske. Po slovesnosti so se svetniki in gostje udeležili še Festivala mirnopeških vin, lahko pa so si ogledali tudi fotografsko razstavo lovcev in ja-marjev v kulturnem domu.

Ljudmila Bajc

občinski praznik


občinski praznik

Pestro dogajanje ob občinskem prazniku

KMEČKI PRAZNIK V MIRNI PEČI - Govedorejsko društvo in Društvo podeželske mladine Mirne Peč z Društvom upokojencev so na travniku za mirnopeško cerkvijo poskrbeli za pravi kmečki praznik. Pripravi-li so razstavo kmetijske mehanizacije iz linije za

spravilo sena. Za tem so potekale tudi kmečke igre. V kategoriji za

pokalne kmečke igre Dolenj-ske in Bele krajine so bili

zmagovalci DPM Suha krajina, v izvenpokalnih igrah so bili prvi člani Male Avstrije. Domačini so zasedli četrto mesto. Medtem pa se je skozi

Mirno Peč sprehodila tudi konjenica Konjeniške-

ga društva treh dolin Mirna Peč, Društvo upokojencev pa je navzočim prikazalo, kako se je kosilo v starih časih.

Foto: Urška Rapuš

TUDI DELAVCI OBČINSKE UPRAVE NA SLOVESNO-STI - Ob bok se je sodelavcem postavil župan Kastelic (z leve) z direktorico občinske uprave Klemenc Križanovo. V sredini častni občan Pust je pogled namenil urednici občinskega časopisa Bajčevi.

GASILCI HUMANI IN SOLIDARNI - Osrednja prireditev je bila posvečena gasilcem. PGD Mirna Peč je obeležilo 110 le-tnico uspešnega delovanja.

RIBIšKO SREČANJE S SKU-PINSKIM RIBOLOVOM - V sklopu praznika Občine Mirna Peč je ribiška druži-na Novo mesto, pododbor Temenica, priredila tradicio-nalno srečanje s skupinskim ribolovom za pokal Občine Mirna Peč . Ob Temenici pri hidroelektrarni Pate se je zbralo preko trideset ribičev in gostov, ki so se pomerili v ribolovu na najdaljšo ribo. Največ ribiške sreče je med gosti imel rok režek z 38 cm dolgo platnico. Med člani rD Novo mesto – pododbor Temenica pa Alojzij Bobnar

šPORTNE PRIREDITVE - Občinski praznik se je tudi letos zaključil s kolesarjenjem po »Mirnopeški pentlji« v organi-zaciji ŠrD Mirna Peč. Praznik pa so popestrile tudi tri tradi-cionalne športne prireditve tekmovanje košarkarskih trojk v Jablanu, turnir v metanju trojk v Hmeljčiču in nogometni turnir v Globodolu, ki so potekala v organizaciji tamkajšnjih gasilskih društev.

z 42 cm dolgim linjem, ki je prejel tudi prehodnji pokal Občine Mirna Peč. Skupni pokal lovstva in ribištva je le-tos prejel Lampert Pate.


občinski praznik

RAZSTAVA »LOVCI IN JAMARJI, TAKIH LJUDI DRU-GOD NI« - Mirnopeški jamarji in lovci želijo širši javnosti prikazati lepote narave pod in nad zemljo. razstavljene fotografije si lahko ogledate v mirnopeškem kulturnem domu v času izvajanja prireditev, ob delavnikih pa v do-poldanskem času.

MIRNOPEšKI LOVCI OR-GANIZIRALI TEKMOVA-NJE Z ZRAČNO PUšKO - Tokratni zmagovalci so bili med moškimi robert Vrhov-šek, drugi je bil Hinko rihtar, tretji Klemen Gačnik. V žen-ski kategoriji pa je bila zma-govalka Zalka Gačnik, druga je bila Ana Žagar in tretja Majda Zagorc. Zmagovalci so prejeli pokal in praktične nagrade. Pripravili pa so tudi slepo tarčo, katere dobitnik je bil Gregor Parkelj, ki bo prejel prvo srno odprte lovske sezo-ne. FOTO Urška Ra-puš

Da je lovski golaž res dober, se je prepričala tudi članica uredniškega odbora Urška Rapuš.

POKUPILI VSE DOBROTE PODEŽELSKIH ŽENA - Ob občinskem prazniku smo pripravile stojnico s svojimi domačimi izdelki. Odziv članic je bil presenetljiv, saj so napekle veliko drobnega peci-va, piškotov, kruha, potic in rezancev. Ves njihov trud pa so znali ceniti tudi mimoidoči, saj so pokupili vse dobrote in zadovoljstvo se je videlo na obeh straneh. Članice smo se udeležile tudi pasuljade na Poljanah. Preživele smo čudovito popoldne v družbi ostalih ekip in navijačev. Nežika Režek

šESTA PASULJADA šTD POLJANE - Sodelovalo je šest ekip. Kuhanja pasulja sta se udeležili ekipa kmeč-kih žena in člani pevske skupine rožmarin iz Mirne

Peči. Društvo je ekipam priskrbelo osnovne sestavine, za dodatke pa so morale poskrbeti same. Ekipe so iz fi-žola, prekajene slanine, klobase, zelenjave in začimb v treh urah skuhale pasulj. Štiričlanska komisija je poleg pasulja ocenjevala tudi sam prihod na pasuljado in ure-jenost prostora. Prvo mesto je prisodila ekipi Jaro Tim iz Starega trga pri Trebnjem. Drago Retelj

SKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE - KOrK Mirna Peč je tudi med le-

tošnjim občinskim praznikom skrbel za preventivo zdravja naših občanov, in sicer so v avli kulturnega doma opravljali me-ritve holesterola in sladkorja v krvi ter merjenje krvnega tlaka. Prisotne so bile tudi aktivistke

projekta medgeneracijskega so-delovanja Mladi za mlade po srcu.


občinski praznik

Božič že drugič slavil naslov državnega prvaka v Mirni Peči V nedeljo, 24. junija 2012 je v Mirni Peči v organizacije KK Adria Mobil in občine potekalo državno prvenstvo Slovenije v cestnem kolesarstvu. V lepem sončnem vremenu so se na težki krožni dirki Mirna Peč- Jordankal- Dečja vas- Ponikve- Jelše- Biška vas- Vihre- Mirna Peč pomerili tekmovalci kategorij mlajših in starejših mladincev, ženske, U-23 in ELITE.

Najzanimivejša je bila po-poldanska 166,4 km oz 14 krogov dolga dirka članov, v kateri se je med najboljšimi slovenskimi kolesarji kot so Brajkovič, Kump, Božič, Bole, Nose pomeril tudi Mirnope-čan Blaž Jarc. Dirko sta najhi-treje začela Mikelj in Pibernik, ki sta si pred glavnino pri-kolesarila že 12 minut pred-nosti, nato pa je glavnina s kolesarji Adrie Mobil na čelu začela zmanjševati prednost in tri kroge do konca ubežni-ka tudi ujela. Na zadnjem vzponu 6 kilo-metrov do cilja je s pobegom poskusil Jan Polanc. Sledili so mu lahko le Marko Kump, Luka Mezgec, robert Vrečer in Jani Brajkovič. V ozadju je tempo narekoval Kristi-jan Koren, ki je poskrbel, da so bili ubežniki kilometer do cilja ujeti. V sprintu je bil med dvanajsterico najboljših s časom 4:44:18 najhitrejši Borut Božič iz Astane, drugi s časom 4:44:19 Marko Kump iz Adrie Mobil, tretji pa s ča-som 4:44:19 Luka Pibernik iz DP radenska. Blaž Jarc se je v cilj pripeljal skupaj z glavnino

in osvojil 14. mesto.Luka Pibernik (DP radenska)

si je s tretjim mestom v abso-lutni kategoriji privozil tudi

naslov državnega prvaka med člani do 23 let. Drugo mesto v tej kategoriji je osvo-jil Jaka Bostner, tretje pa Jan Polanc (vsi DP radenska). V dopoldanski 107 kilo-metrov dolgi dirki starejših mladincev (9 krogov). se je odrezal kolesar Adrie Mobil

David Per, ki se je uvr-stil na drugo mesto

za Gašperjem Ka-trašnikom (Sava Kranj), tretje me-sto pa je osvojil Jure Miškulin (radenska KD

življenja).Na 71 kilometrov

dolgi dirki (6 kro-gov) mlajših mladincev

in žensk pa je naslov držav-ne prvakinje osvojila Polo-na Batagelj (Polet Garmin), pred Petro Zrimšek (Bepink) in Uršo Pintar (Polet Gar-min). Med mlajšimi mladin-ci je slavil Mitja Serdinšek, pred klubskim kolegom Manuelom Bedenikom (oba Perutnina Ptuj) in Maticem Vebrom (Grega Bole).Nataša Rupnik, foto: Jernej

Lah, Žiga Pungerčar

Zmagovalci kategorije elite z županom

Prireditev je bila množično obiskana.Med organizatorji državnega prvenstva so bili tudi nekdanji odlični kolesarji Andrej Filip, Bogdan Fink in Sandi Papež.

Cvet slovenskega kolesarstva Jarc, Braj-kovič, Koren, Bole, Božič


Jamarski klub Novo mesto praznuje 50 letJamarski klub Novo mesto obeležuje 50 let neprekinjenega uspešnega delovanja. Danes v svojem okrilju združuje 86 članov. V tem času smo raziskali in dokumentirali preko 820 jam, več kot desetletje smo vodilni klub v Sloveniji po dokumentiranju jam. Pridobili smo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju naravovarstva. V vseh teh letih je bilo izdano kar lepo število publikacij, med drugim tudi monografija o Kostanjeviški jami.

Za uvodno aktivnost v okvi-ru praznovanja smo izbrali vnos vina v najglobljo jamo Čaganko. Tako smo v jamo

na globino 60 metrov vnesli 150 steklenic Jamskega Zaj-ca, kjer smo ga pustili na zo-renju pri idealni stalni vlagi in temperaturi 8°C. Po 10 me-secih zorenja smo ga iznesli, na površju tudi degustirali in ga predali na etiketiranje. V začetku septembra je bila v galeriji Simulaker v Novem mestu slavnostna seja. Pred-hodno smo galerijo opremili s slikami, katere avtorji smo člani kluba. Andrej Gašperič

je skozi sliko in besedo pred-stavil 50 let delovanja kluba. Sledila je predstavitev novo izdanega zbornika Dolenjski

kras 6, ki je izšel na rekordnih 165 straneh. Podelili smo tudi zahvale in priznanja. Med prejemniki so bili tudi Občina Mirna Peč, Osnovna šola Mirna Peč, Lovska dru-žina Mirna Peč in Nataša ru-pnik, bronasto priznanje sta prejela Drago Primc in Anže Tomšič, srebrno priznanje Jože Tomšič in zlato prizna-nje Andrej Gašperič. Pri Domu na Frati smo orga-nizirali enodnevno srečanje

ljubiteljev kraškega sveta. Obravnavali smo jamarske teme, za najmanjše ude-ležence pa smo pripravili 70-metrsko »adrenalinsko« žičnico. Obiskali smo tudi Astino in Brajerjevo jamo, obe ležita v občini Mirna Peč. raziskali in našli smo kar nekaj novih delov, o njih pa kaj več prihodnjič. V sklo-pu praznovanja 50-letnice delovanja kluba je predvi-

denih še nekaj aktivnosti. V plezalnem vrtcu Malisni-ca bomo organizirali »Dan tehnike in varnosti«, skupaj z Jamarsko zvezo Slovenije organizirali izpite za naziv Jamar pripravnik, Jamar, …, in ne nazadnje si bomo na sam rojstni dan privoščili torto in si zaželeli še obilo jamarskih raziskovanj kra-škega sveta.

Jože Tomšič

Priznanje za Občino Mirna Peč je prevzela višja svetovalka za družbne dejavnosti Nataša Rupnik (druga z leve). Foto: Marko Pršina

Najmanjši udeleženci tabora na Frati. Foto: Marko Pršina

Pokušina Jamskega Zajca v Čaganki. Foto: Mihael Rukše

VABILO NA SKUPINO ZA SAMOPOMOČV Mirni Peči bomo začeli z izvajanjem medgeneracij-ske skupine za samopomoč. Skupina je namenjena starejšim in tistim, ki so se ravnokar upokojili in se želijo družiti. Skupino bosta vodili dve usposobljeni voditeljici, ki bosta skupaj z udeleženci naredili načrt tem, ki jih bo skupina obravnavala. Srečevali se bodo enkrat tedensko po približno eno uro, obiskovalo naj bi jo do deset članov. Začetek srečanj v Mirni Peči bo novembra.

Vsi, ki ste zainteresirani in bi se želeli vključiti v skupino ter bi želeli še več informacij, nam pišite na [email protected] ali pa nas pokličite na 073933120, Mojca Harmandić.

Popestrite si svoj čas v skupini za samopomoč in do-pustite, da je starost aktivna!

društveno satje


društveno satje

PGD Mirna Peč ob jubileju prejelo priznanje GZS, GZ Novo mesto in srebrni znak CZ

110 let gasilstva v Mirni PečiProstovoljno gasilsko društvo Mirna Peč praznuje 110 let uspešnega delovanja. Mirnopeški gasilci se lahko pohva-lijo s sodobno opremo in dobro usposobljenostjo. Spomladi so na gasilskem domu zamenjali strešno kritino in obnovili fasado. Letošnji občinski praznik je bil namenjen prav njim – gasilcem.

PROTIPOŽARNA OBRAMBA V MIRNI PEČI USTANOVLJENA LETA 1902

Začetki požarne brambe segajo v 18. stoletje, natančneje v leto 1874. Takratne domačije so bile lesene, krite s slamo,

zato je pogosto prihajalo do požarov. Zavest, da je treba pomagati ljudem v stiski, je spodbudila napredne krajane Mirne Peči: Alojza Hudeta, Antona Zajca,

Ludvika Bartlja, Franca Matoha, Ivana rozmana, Jakoba Parklja in Jakoba Kre-vsa, da so ustanovili gasilsko društvo. Začetek je bil težak, saj ni bilo opreme, orodja, prostorov, vendar so krajani s prostovoljnimi prispevki v materialu in denarju zgradili dom ter nabavili po-trebno gasilsko opremo. razvoj gasilske tehnike je hitro napredoval in gasilska organizacija je vseskozi ohranjala korak s časom. Operativna enota društva je opremljena z osebno in skupinsko zašči-tno opremo po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije. Vsa vozila in opremo je po-trebno skrbno hraniti in vzdrževati, zato je bilo potrebno leta 2002 temu primer-no tudi razširiti gasilski dom.

ZGODOVINA VOZNEGA PARKA

Ob ustanovitvi društva je bilo prvo ga-silsko orodje ročna brizgalna, ki so jo prevažala s konjsko vprego. Kmalu po tem so kupili prvo gasilsko vozilo na motorni pogon, ki pa so ga leta 1960 zameljali s FOrD-ovim V8. Leta 1972 so kupili gasilski kombi IMV in gasilsko čr-palko ZIEGLEr. V letu 1982 se je društvo

opremilo z avtocisterno TAM GV 24-50. Ta ni služila samo za potrebe gašenja požarov, ampak tudi za dostavo pitne vode krajanom. Leta 1995 je sledila na-bava vozila rENAULT TrAFIK GV-1. Za-radi zelo razgibanega terena je društvo od leta 2002 bogatejše še za kombinira-no terensko vozilo NISSAN GV-V1, v letu 2009 pa je sledila zamenjava cisterne z novejšo znamke rENAULT.

OSREDNJA PRIREDITEV LETO-šNJEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA POSVEČENA GASILSTVU

Praznovanje 110-letnice se je pričelo 20. junija s slavnostno sejo v kulturnem domu. Ob bogatem kulturnem progra-mu so bila podeljena priznanja in odli-kovanja Gasilske zveze Slovenije, Ga-silske zveze Novo mesto ter društvena priznanja in zahvale. Pobrateno društvo Golnik je predalo priznanje za vzgled uspešnega sodelovanja med društvo-ma. V sklopu praznika se je odvilo 14. tradicionalno meddruštveno tekmova-nje za pokal Mirne Peči. Temovanja se je udeležilo 33 ekip v kategoriji članov,

Predsednik PGD Mirna Peč Jože Zoran

Postroj je pregledal gasilski častnik Janez Smole, ki je predal raport poveljniku Antonu Levstiku.


Na fotografiji (z leve) predsednik PGD Mirna Peč Jože Zoran, predsednik GZ Novo mesto Fikret Fejzić, podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Jože Grobojšek, mirno-peški župan Andrej Kastelic in vodja izpostave URSZR Novo mesto Klemen Borse

članic, starejših članov in starejših čla-nic. Najboljše rezultate po posameznih kategorijah so dosegli gasilci iz Lakov-nic, saj so prvo mesto osvojili tako člani kot članice (PGD Hmeljčič je v kategoriji člani dosegel tretje mesto). Kot najbolj-ši starejši člani so se izkazali gasilci PGD Ponova vas, najboljše starejše članice pa so tokrat bile gasilke PGD Zbure. Osrednja slovesnost se je odvijala 24. junija v centru Mirne Peči s slavnostno parado gasilcev v spremstvu gasilskih vozil in Pihalnega orkestra Trebnje. Za dolgoletno delovanje je društvo pre-jelo priznanje Gasilske zveze Slovenije, srebrni znak civilne zaščite UrSZr in priznanje Gasilske zveze Novo mesto. Vezni program prireditve je oblikovala Lojzka Krevs, povezovala pa Blanka Ce-sar, za kar se jima iskreno zahvaljujemo.

Jože Zoran, Luka PikoFoto: Črt Jaklič

društveno satje

PGD Hmeljčič bogatejše za novo gasilsko vozilo

V Hmeljčiču novi Renault Trafic18. avgusta smo uradno prevzeli novo gasilsko vozilo, najnovejši Renault Trafic z vsemi potrebnimi predelavami za opravljanje gasilske službe. V prvi vrsti je vozilo namenjeno prevozu moštva, v zadnjem delu pa ima predelan prostor, kamor sodi osnovna oprema za reševanje in dihalne naprave. K vo-zilu sodi še prikolica za prevoz opreme, za katero v avtu ni prostora.

Ustanovni člani PGD Hmeljčič pred 75 leti so se na požare vozili z lojtrnikom, ki je imel še lesena kolesa, okovana s šina-mi, vlekla ga je pa konjska vprega. Lah-ko si samo predstavljamo kako in kdaj so priropotali na požare. Pozneje ga je zamenjal sodobnejši voz z gumijastimi kolesi, ki je bil v uporabi do leta 1977, ko ga je nadomestil IMV kombi. Z njim smo bili operativni vse do leta 1999, ko je društvo od PGD Dvor kupilo rabljeno gasilsko vozilo TAM 1500. V letu 2008 smo nabavili novo vozilo za gozdne po-žare ter od občine odkupili poškodovani kombi in ga temeljito popravili. Do sedaj je služil za prevoz moštva. Če bi ga ho-teli tipizirati za gasilko vozilo, bi ga bilo potrebno predelati in pobarvati iz sive v rdečo barvo, zato smo se raje odločili za nakup novega vozila. Vozilo bo služilo za prevoz moštva na intervencije in za dru-ge priložnosti. Nakup novega gasilskega vozila je tekmovalni ekipi PGD Hmeljčič, ki je letos v vas prinesla kar osem poka-lov, dodal še dodatno spodbudo in mo-tivacijo za nadaljnja tekmovanja. V ekipi tekmujejo: Blaž Zupančič, Boštjan Ajdič,

Tadej Brezovar, Tomaž Kos, rok režek, Miha Lužar, Sašo in Mitja Pust ter desetar Jernej Lah. Uradni del predaje se je začel z gasilsko parado domačih gasilcev ter gasilcev iz društev: PGD Jablan, PGD Globodol, PGD Mirna Peč ter PGD Štatenberk. Iz Gasilske zveze Slovenije nas je obiskal regijski po-veljnik Janko Gornik, iz GZ Novo mesto Andrej Pate. Prisotne sta pozdravila tudi

župan občine Mirna Peč Andrej Kastelic ter občinski gasilski poveljnik Krevs Mar-tin. S svojo prisotnostjo nas je počastil tudi naš gasilec in poslanec državnega zbora Zvonko Lah. Vozilo je blagoslovil domači župnik Janez rihtaršič. Ob tej priložnosti smo vsem zaslužnim članom podelili v zahvalo gasilske plakete in kip-ce. Donatorjem in sponzorjem pa smo se zahvalili s zahvalami. Predsednik Saje Franc je v svojem nago-voru poudaril, da so se z nabavo novega sodobnega vozila končno uresničile že-lje. Gasilci, ki smo nabirali sredstva, smo hvaležni, da na nobena vrata nismo po-trkali zaman in da je vsak prispeval po svojih močeh. Gasilci PGD Hmeljčič se vam še enkrat lepo zahvaljujemo za vsak darovani prispevek.

Irena Pust


društveno satje

Mali Kal na Veliki PlaniniJunija letos smo »Malakavci« že drugo leto zapovrstjo or-ganizirali vaški izlet. Odpravili smo se na Veliko Planino. Ideja za ta izlet je padla že leto prej, vendar zaradi veli-kega števila nosečnic v vasi ta lokacija ni prišla v poštev, zato smo se raje odpravili v živalski vrt v Zagreb. Skoraj vsi vaščani Malega Kala in Dobja smo se udeležili izleta na Veliko Planino. Obvezna oprema je bila dobra obutev, dobra hrana, obilo dobre volje ter seveda har-monika in kitara, saj imamo kar nekaj zelo dobrih glas-benikov. Da se ne bi kdo izgubil, smo se tudi poenoteno oblekli (majice in kape), za kar je poskrbel eden od pod-jetnikov iz naše vasi. Najprej smo se odpravili do spodnje postaje nihalke, s katero smo se povzpeli na vrh. Glede na to, da so bili naši člani stari od šest mesecev pa pre-ko osemdeset let, smo se peljali tudi s sedežnico. Zato pa smo toliko bolj spočiti in polni energije občudovali in uživali v lepotah te prečudovite planine. Ogledali smo si njene znamenitosti, poučili smo se tudi o njeni zgodovi-ni, poizkusili njihove dobrote ter se predvsem lepo imeli. Po prihodu v dolino smo se okrepčali v bližnji gostilni ter pot nadaljevali proti Ljubljani. Ta del je bil presenečenje za naše najmlajše, saj smo jih peljali še v Lumpi park v Tivoliju. Tam so otroci pokurili še zadnje atome svojih moči. Dan je minil kot bi mignil in že smo se utrujeni in polni vtisov vračali proti domu, kamor smo prišli v po-znih večernih urah. Že sedaj pa smo polni načrtov za izlet prihodnje leto in upamo, da bo tovrstno druženje posta-lo tradicionalno.

Nataša Krištof Rovšek

»Mirnopeški lovci so zelo dobri ljudje.«

Clerici Alesandro že 50 let prihaja v Mirno Peč81-letni Alesandro Clerici je Italijan iz Cremone, province na severu države, natančne-je iz mesta Crema. Dobro ga poznajo vsi mirnopeški lovci, saj prihaja v Mirno Peč na lov že celih 50 let. Kljub visoki starosti je še vedno lovec (že 66 let) in pravi, da ima še vedno mirno roko.

Gospod Alesandro z ženo Roso. Med njima gostilničar Pri-mož Novljan, ki se je tokrat izkazal v vlogi prevajalca.

Z ženo Zanizi roso, sinovi in hčerko preživlja v Sloveniji počitnice, z lovskimi prijatelji in sinovi pa se odpravlja na lov. Prav vsi trije sinovi so lov-ci. V Italiji lovijo s psi, pri nas je tovrsten lov prepovedan. V

Mirno Peč pridejo vsako leto in vedno se nastanijo v Go-stilni Novljan. Prav vseh pet desetletij so njihovi gostje in seveda so postali že dobri prijatelji.In kaj je gospoda Alesandra pred mnogimi leti sploh pri-peljalo v Mirno Peč? Ljubezen, kaj pa drugega. A ne njegova. Njegov brat se je namreč poročil in ker je bila ženina mama Slovenka, se je poročni obred odvijal na Ble-du. Takrat sta bila Alesandro in žena rosa prvič v Sloveniji, naključje pa je hotelo, da je spoznal slovenskega lovca. Seveda ga je takoj povprašal, kje v Jugoslaviji (takrat še ni-smo bili samostojna država) se sme loviti. Pa so ga napo-

tili kar v Ljubljano, na Lovsko zvezo. Tam je izrazil željo, da bi rad lovil srne in zajce in tako so ga na zvezi napotili v Mirno Peč. Alesandro se je skupaj z italijanskim prijate-ljem odpravil proti Mirni Peči,

pa jo je zgrešil. Prispela sta v Novo mesto, do vojašnice. In tam kar vojake spraševala, kam se morata napotiti. Voja-ki ju niso razumeli niti trohice in so vsi prestrašeni vpili: «Ita-lijani! Italijani!«Tako sta morala prespati v novomeškem hotelu, na-slednji dan pa sta le uspela priti do Mirne Peči, kjer so ju slovesno pričakali lovci, vsi postrojeni in v lovskih unifor-mah. In tako se je z njimi do-govoril za prvo lovsko sezono za prihodnje leto. Pri prevodu je pomagal znani novinar Marjan remec, ki je govoril italijansko, danes pa prevaja Marjanov sin Tine.Ob vprašanju, kakšni so mir-nopeški lovski kolegi, je dobil

g. Alesandro solzne oči. »Zelo dobri ljudje so,« pravi. »Vsi me poznajo. Imam tudi prijatelje med njimi. Za 25 let lova sem

dobil od lovcev diplomo, na katero so se mi vsi podpisali.« In si obriše solzne oči.In kaj stori z ulovljenimi žival-mi? Trofeje in meso odpelje do-mov v Italijo. In 17. septem-bra, ko se v Italiji odpre lov, gospa rosa pripravi divjačin-sko večerjo in nanjo povabita vse italijanske lovske kolege.Kljub temu, da je v mirno-peški dolini lov že nekaj let prepovedan, se g. Clerici še vedno vrača v Mirno Peč. Od tu potem odhajajo na lov na Hrvaško.

Ljudmila Bajc

društveno satje

Srečanje Poljancev in otvoritev balinišča na PoljanahNa sončno in vročo avgustovsko soboto smo na igrišču na Poljanah pripravili tradici-onalno srečanje Poljancev, ki smo ga popestrili z otvoritvijo balinišča. Pridružili so se nam vaščani, bivši prebivalci in »vikendaši« Poljan, člani športno turističnega društva Poljane ter ostali prijatelji in znanci.

Nogometni turnir na Velikem Kalu

Moja de-žela lepa in gosto-ljubna5. julija se je komisija v sestavi Magda Hle-bec, Simona Kocjan in Jožica Papež v zgodnjem jutru od-pravila na teren.

V okviru projekta Moja dežela lepa in gosto-ljubna in pod pokrovi-teljstvom Turističnega društva Mirna Peč smo si ogledale vasi, zasel-ke in ulice v občini Mirna Peč. Z leti posta-ja ocenjevanje vedno težje, saj so zahteve večje in zato ste posta-li bolj izvirni in tako so vasi in celostna podo-ba občine lepša.

Še vedno se najdejo objekti, ki so zapušče-ni oz. slabo vzdrževa-ni, kar kvari podobo celega kraja. Prav tako je urejeno le malo va-ških središč, na kar opozarjamo že vrsto let. Naj bo to pobuda za srečevanje ljudi. Vedno znova pa od-krijemo nove bisere, ki tako s svežimi idejami in zamislimi bogatijo našo deželo, poleg ti-stih, ki se trudijo in so bili že naši nagrajenci v preteklih letih. Naj ostane lepa in gosto-ljubna, da bomo imeli tudi mi večje možnosti na področju ponudbe turizma v naši občini, saj imamo kaj ponu-diti obiskovalcem. Pri-znanja bomo podelili na novoletni prireditvi v kulturnem domu .

Jožica Papež

Za dobrodošlico smo go-stom ponudili domačo žganico ter dobrote, ki so jih doma spekle poljanske žene. Sledil je pozdrav pred-sednika društva in žrebanje ekip za balinanje. Društvu in gostom je nekaj spod-budnih besed namenil tudi naš župan, ki nam je vlil upanja za nadaljnje delo v društvu. Športno turistič-no društvo je letos namreč trdo prijelo za delo in veliko postorilo na vaškem igrišču (veliko je še v načrtu), ven-dar nam brez pomoči Ob-čine in sponzorjev to ne bi uspelo v taki meri. Župan Andrej Kastelic, poslanec DZ Zvone Lah ter predse-dnik društva Drago retelj so slavnostno prerezali trak in otvorili balinišče, nato se je začelo balinanje. Med se-boj se je pomerilo šest ekip, med njimi poljanske ženske, ekipa društva ŠTD in mo-

ška poljanska ekipa, ekipa Delfinčki ter ekipi z Drske in Mirne. Za spodbudo ba-linarjem in za dobro voljo je zapel moški pevski zbor rožmarin iz Mirne Peči, za-igral pa je tudi harmonikar Matjaž. Goste smo postregli z dobrim golažem in hladno pijačo, kar je še posebej pri-jalo ob tako vročem dnevu.

Druženje se je zavleklo dol-go v noč in veseli smo bili, da nam je organizacija tako dobro uspela. Sedaj pa gre-mo s polno paro naprej, saj imamo veliko idej in še veli-ko dela. Verjamemo, da nam bo uspelo in da se bomo še naprej tako prijetno družili.

Ana ZupanFoto: arhiv ŠTD Poljane

Na športno rekreacijskem centru Veliki Kal je tudi letos ŠrD Veliki Kal – Orkljevec organiziral turnir v malem

nogometu. Letos je za razliko od že pregovornega dežja v času turnirja organizatorjem in igralcem služilo tudi vre-

me. Na turnirju je sodelova-lo 6 ekip: Kamenje, Tehnika, Avtoservis Parkelj , SDS, Ša-hovec in Veliki Kal-Orkljevec. Prvo mesto je zasedla ekipa Šahovec, drugo mesto ekipa SDS, tretje mesto pa ekipa Veliki Kal - Orkljevec. V pri-jetnem okolju, nogometno--tekmovalnem in navijaškem vzdušju, ob zelo veliki ude-ležbi domačinov in gostov je organizator uspešno zaključil letošnji že tradicionalni no-gometni turnir. Ob tem se upravni odbor ŠrD zahva-ljuje vsem nogometašem, navijačem, sponzorjem, go-stom in predvsem zavzetim članom društva. Nasvidenje naslednje leto.

Silvester Barbo


društveno satje

Na festivalu mirnopeških vin podelili odličja najboljšim

V Društvu vinogradnikov Mirna Peč delamo naprejTrgatev je za nami. Kar nekaj je bilo skrbi, kakšna letina bo, saj nas je letos obiskala neljuba pozeba, skoraj v vseh vinogradih pa še toča. Vseeno se je nabralo kar nekaj grozdja, tako da ne bomo žejni in bomo lahko povabili v goste tudi kakšnega soseda ali prijatelja.

Društvo vinogradnikov Mirna Peč je tudi letos aktivno sode-lovalo pri praznovanju občin-skega praznika. Priredili smo festival mirnopeških vin, ki je dobro sprejet. Tu pokušamo zastonj najboljša vina naših pridelovalcev in na koncu je vina celo zmanjkalo. Vina to-čimo zastonj, le kozarec je po-

trebno kupiti, ki ga pa seveda odnesemo za spomin.Na tem festivalu so bila pode-ljena tudi odličja z ocenjeva-nja vin na Cvičkariji v Novem mestu. Vsako vino se je odli-kovalo z naslednjimi odličji: šampion, velika zlata medalja, zlata medalja, srebrna meda-lja in priznanje.

NAGRAJENI VINOGRADNIKI:Za cviček je veliko zlato meda-ljo prejel Marjan Primc. Za beli pinot so veliko zlato medaljo prejeli Matej Granda, Brane Granda, Marjan Papež in Mi-lan Hrastar. Zlato medaljo sta prejela Marjan Primc in Alojz Primc. Za vino dolenjsko belo sta prejela zlato medaljo Mar-jan Papež in Aleš Žagar. Sre-brno medaljo je prejel Brane Granda. Za dolenjsko rdeče je zlato medaljo prejel Franc So-mrak, srebrno medaljo Janez Dular in Franc Zupan. Za laški rizling je zlato medaljo pre-jel Marjan Papež. Za modro frankinjo sta srebrno medaljo prejela Branko Jarc in Anton Saje. Za modri pinot je zlato

Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Cz in RK MetlikaV začetku septembra je v Metliki potekalo regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK. Tekmovanja se je udeležilo 11 ekip, med njimi tudi ekipa prve pomoči CZ Mirna Peč v sestavi: Brigita Rupnik (vod-ja ekipe), Irena Pust, Andreja Kos, Danica Kramar, Sašo Pust in Blažka Gorenc ter Barbara Drenik kot rezerva.

medaljo prejel Stane Cesar. Za rumeni muškat je veliko zlato medaljo prejel Matej Granda. Za sauvignon sta zlato me-daljo prejela Darko Cvetan, Jernej Muhič, srebrno meda-ljo je prejel Janez Dular. Za sivi pinot je srebrno medaljo prejel Stanislav Cesar. Za ža-metno črnino je srebrno me-daljo prejel Franc Žagar. Ostali vinogradniki pa so prejeli pri-znanje. Septembra smo imeli predavanje z naslovom:« Bliža se trgatev - ali vse vem o spra-vilu grozdja in negi mošta«. Predaval je Samo Hudoklin iz Kmetijsko gozdarskega zavo-da Novo mesto. Čeprav se je že začela trgatev, je bila ude-ležba zelo velika.

Marjan Primc

Tekmovanje je bilo zelo za-nimivo, saj smo se pomerili v znanju nudenja prve po-moči na štirih deloviščih, kjer so bile prikazane naslednje nesreče: reševanje poškodo-vanih ob potresu, padalski nesreči, eksploziji in požaru. Na terenu smo ob reševanju ponesrečencev vsi pokazali veliko znanja in iznajdljivosti in dosegli lepe rezultate. V naši regiji že dolga leta zma-

guje ekipa prve pomoči CZ Občine Šentjernej, ki se vsako leto uvrsti na državno tekmo-vanje. Tudi naša ekipa jim želi obilo uspehov na državnem tekmovanju.

Organizirane so bile tudi učne delavnice krvodajalstva, brez-plačne meritve krvnega tlaka, pritiska in holesterola, temelj-ni postopki oživljanja in upo-raba defibrilatorja. Svoje delo-vanje so predstavili še Policija Metlika, Lokostrelsko društvo

Metlika, Društvo kmečkih žena Metlika in metliško Dru-štvo invalidov. Pridobili smo veliko novih iz-kušenj in na napakah odkrili, na katerih področjih se mo-ramo v prihodnje še bolj po-truditi. Zavedamo se, da smo v primeru naravne ali kakr-šnekoli druge nesreče mi tisti, ki bomo kot občinska ekipa prve pomoči morali odgovar-jati za oskrbo poškodovancev.

Blažka Gorenc


društveno satje

Tradicionalni Pohod na Hmeljnik TD Mirna Peč je na prelepo junijsko soboto organiziral tradicionalni pohod. Pohodniki smo se ponovno zbrali pri prenovljenem lokalu Ernesta Slaka »Pr hlapc« na Klančku.

Veselo razpoloženi pohodniki pred Krevsovo zidanico

Učenki mirnopeške osnovne šole Katja in Kaja sta pohodni-kom predstavili pesmi Toneta Pavčka.

V imenu Občine Mirna Peč je pohodnike pozdravil svetnik Drago Muhič in zaželel do-

bro počutje ter srečno pot. Traso in pasti na pohodu je udeležencem slikovito opisal predsednik TD Jože Barbo. Tanja Barbo je uredila vse v zvezi z administracijo pred

startom. Za dobro počutje in da ni bilo žeje in ne lakote, sta na poti skrbela Irena in Du-šan, spremljevalno vozilo pa

je upravljal g. Kavšek iz PGD Hmeljčič. Pohodniki smo v zmerno

hitrem tempu marljivo na-predovali po tradicionalni poti do Hmeljnika, kjer smo imeli daljši postanek. G. Bar-bo nam je predstavil pestro zgodovino gradu. Nato smo se ustavili pri zidanici druži-ne Krevs z Velikega kala na Korlini, našem tradicional-nem počivališču. Ob bogato založeni mizi so nas sprejeli predstavniki treh generacij družine. Kot vedno, smo bili tudi letos prijazno postre-ženi, nihče od pohodnikov ni odšel lačen in ne žejen. V enem kosu smo nadaljevali pot po zeleni veduti slikovi-tega vinorodnega gričevja do Šentjurija, kjer smo si ogledali znamenite freske v njihovi cerkvi. Učenki mirno-peške osnovne šole Katja in Kaja sta nam predstavili pe-smi znamenitega Šentjurca, pokojnega pesnika Toneta Pavčka. Gostil nas je tudi naš tradicionalni prijatelj, g. Judež. Po ogledu cerkve in

Judeževe hiše smo pot na-daljevali pod taktirko tajnika TD Silva Barba, skozi gozd na

Vabljeni k brunarici na Veliki KalV letošnjem letu so bili člani ŠrD Veliki Kal- Orkljevec spet zelo dejavni. V poletnih mesecih so člani zavihali rokave in se zagnali v brežino med nogometnim igri-ščem in brunarico. Najprej je padlo nekaj dreves, kar je omogočilo prostor za ploščad, na kateri je nastal večnamenski prostor z baliniščem. Istočasno so člani uredili okolico koče, obnovili mize in klopce ter ograjo. V nekaj letih je tako na Velikem Kalu nastal pravi mali športni park. Na nogometnem igrišču je poleg nogo-meta v poletnih večerih mladina igra odbojko. Sedaj pa je možno tudi balinanje. Silvester Barbo

Veliki kal, kjer sta nas v njiho-vi koči z golažem čakala Irena in Dušan. Pohod ni bil mačji kašelj, mo-raš imeti kar malo kondicije, lahko preizkusiš svoje telo in duha, zamenjaš oznojeno majico s suho, vendar ni bil prezahteven. Zato je zado-voljstvo ob zaključku poho-da, ko sediš utrujen v senci nad zelenim tepihom kalan-skega nogometnega igri-šča, prelep. Okoli tebe sami veseli, zadovoljni obrazi. Vsi smo naredili nekaj tudi zase. Letošnji pohod je bil sončen in zeleno obarvan. Med po-hodniki so bili tudi novi obra-zi. Občani, prihodnje leto se nam s svojimi prijatelji pri-družite tudi vi. Takšnih poho-dov, kot je naš, je v naši bližnji ali dalnji okolici malo. Velja?

A. Rupena


društveno satje

Letovanje otrok na Debelem rtičuObmočno združenje rK Novo mesto vsako poletje organizi-ra letovanje otrok na Debelem rtiču. Letos se ga je udeležilo 351 otrok, od tega tudi 24 iz Mirne Peči. Otroci so letovali po sedem dni v štirih izmenah od 2. julija do 27. avgusta. Pro-gram letovanja je tudi letos obsegal poleg vsakodnevnega kopanja in preživljanja prostega časa na plaži tudi zanimive delavnice. Veliko so ustvarjali, sodelovali v socialnih igrah in se ukvarjali s športom. Otrokom želimo omogočiti na letova-nju najlepši del počitnic. Za nas organizatorje pa je poleg tega

pomembno, da se vsi zdravi in celi vrnejo domov, in letos smo si oddahnili, ker ni bilo niti posebnih zdravstvenih težav niti poškodb. So pa bile srčne težave, ki so jih mladostniki bolj ali manj uspešno prestajali. Saj se še spomnite, na letovanju je veliko zaljubljenosti, kar ne želimo preprečiti.

Barbara Ozimek

Vzgojitelji in otroci iz Mirne Peči četrte izmene letovanja

In Memoriam

FRANCE NAHTIGAL1936 – 2012

Svojo življenjsko pot je sk-lenil upokojeni ravnatelj France Nahtigal, ki je svoje službovanje leta 1962 pri-čel v Mirni Peči.

Franc Nahtigal, po rodu iz Žužemberka, je v Mirno Peč prišel po napotitvi Ob-čine Novo mesto, ko se je tam po končanem študiju

biologije in likovnega pouka na višji pedagoški šoli prijavil za učiteljsko službo.Mesto ravnatelja v mirnopeški šoli je nastopil 1. sep-tembra 1962 in se takoj soočil s težkimi razmerami – izredno slabimi prostorskimi pogoji in posledično tudi s stalnimi kadrovskimi menjavami. S svojim velikim večletnim prizadevanjem je bi naj-bolj zaslužen za izgradnjo učiteljskega bloka leta 1965 in kasneje nove šolske zgradbe leta 1968.

Čeprav je bilo delo v Mirni Peči zahtevno in težko, se ga je velikokrat z veseljem spominjal. V najlepšem spominu je imel dan odprtja nove šole. Še pred krat-kim, ko so ga mirnopeški učenci spraševali o letih, ki jih je preživel v Mirni Peči, se je tega pomembnega dne spominjal takole doživeto: »To je bil dan velikega veselja za učence in učitelje. Učitelji in ostali delav-ci šole smo noč pred otvoritvijo čistili šolo in vnašali opremo. Po bogatem kulturnem programu pred glav-nim vhodom je sledil ogled in skromna pogostitev s sendviči in čajem, saj za kaj več nismo imeli denarja. Otvoritve se je udeležilo veliko število krajanov, vsi odborniki občinske skupščine iz Novega mesta, učen-ci ter tedanji in bivši učitelji.«Poleg trdega dela in številnih zadolžitev pa je Franc Nahtigal v naših krajih našel tudi trenutke za sprosti-tev in uživanje, rad je ribaril ob Temenici in gobaril v neokrnjeni naravi.Ravnateljevanje v Mirni Peči je zaključil 31. avgusta 1977 in od tedaj pa vse do svoje upokojitve ravnatelje-val na Osnovni šoli Center v Novem mestu. France Nahtigal je bil cenjen učitelj, mentor in pri-jatelj. Bil je človek, vreden občudovanja in velikega spoštovanja. S trdim delom in neizmerno vztrajno-stjo je premikal ovire, ki so se zdele nepremagljive. Kot takega ga bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu. Ravnatelj Danijel Brezovar

Brezplačne delavnice računalniškega opismenjevanja starejšihNajvečji vseslovenski prostovoljski projekt Simbioz@ bo tudi letos gradil most med generacijami. Brezplačne delavnice

računalniškega opismenjevanja starejših bodo v okviru različnih modulov potekale od 15. do

19. oktobra. V Mirni Peči bodo brezplačne delavnice učenja veščin računalništva in

mobilne telefonije za starejše potekale v osnovni šoli. Naučili se bomo osnov računalništva, interneta, elektronske pošte in spoznali z omrežjem Facebo-ok ter si pogledali, kako deluje mobil-na telefonija. V projektu Simbioz@, ki je

prejel nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope, lahko sodelujete tudi vi.

Kot prostovoljec, udeleženec na delavnicah, član organizacijske ekipe na terenu ali pa se pri-

javite s Simbioz@ učilnico (lokacijo, kjer razpolagate z najmanj 5 računalniki in kontaktno osebo). Prijave za prostovoljce in udeležence potekajo do 11.10.2012. Prijavite se lahko preko telefonske številke 040 940 888, spletne strani www.simbioza.eu ter Info točk na Si.mobilovih izpostavah. Informacije in po-moč pri vpisu dobite tudi na Oš Mirna Peč pri Jožici C. škof.


Obujamo spomine s pomočjo fotografij

zgodovina šolstva v Mirni Peči - šola v Globodolušolo so sprva načrtovali odpreti v Srednjem Globodolu že leta 1896. Do leta 1928 so hodili otroci iz Globodola trikrat na teden v šolo v Mirno Peč. Tistega leta so Dolenjske novice poročale: «Nova šola jednorazrednica se ustanovi v Srednjem Globodolu pri Mirni Peči, kakor je sklenil šolski svet.«

Učiteljica Milka Škerl in okrajni prosvetni inštruktor Alojz Kastelic z učenci pred šolo v Globodolu leta 1950. Fotografijo hrani Zgodovinski muzej Slovenije, Enota za Dolenjsko in Belo Krajino.

12. februarja 1928 pa se je začel šolski pouk v zasebnem stanovanju v Lesar-jevi hiši v Globodolu. To je bila zasilna enorazredna osnovna šola. Obiskovali so jo otroci iz Gorenjega, Srednjega in

Dolenjega Globodola. Otroke je pou-čeval učitelj Jože Prusnik, ki je iz Mirne Peči prihajal peš, saj je stanoval pri Kramar-jevih. Za Prusnikom je prišel v Globodol učitelj Gabrijel Tavš, ki je stanoval pri rejen-čevih. Za njim je priš-la učiteljica Gabrijela Besednjak, nasledile pa so jo Terezija No-vak in Jožica Koncilja ter sestri Branka in Draga Poženel. Po izgradnji gasilskega doma leta 1929 je gasilsko društvo od-

Število učencev je namreč iz leta v leto padalo, učitelji so se

neradi javljali za ta kraj.

stopilo glavni prostor za šolsko učilnico. V pogodbi o najemu gasilskega doma za šolske prostore piše: »Odbor pros-tovoljnega gasilskega društva sporoča, da odda gasilski dom v najem za 18

mesecev za ceno mesečno 75 din pod pogojem, kolikor se stavba gasilskega

doma poškoduje, se mora popraviti na šol-ske stroške, da ostane gasilski dom v istem stanju kot sedaj. Glo-bodol, 1. dec. 1929.« Novo šolo so pričeli graditi leta 1937. Za-radi bombardiranja Globodola, 11. juni-

ja 1942, se je gradnja ustavila in pouk prenehal. Do jeseni leta 1945 v Globo-dolu zaradi vojnih razmer ni bilo pouka.

Gradnjo so nadaljevali leta 1946. Pouk se je začel 7. novembra 1945. Do konca šolskega leta sta poučevala Silva Jam-nik, 10. decembra pa se ji je pridružil še Anton Gorc. Pouk je potekal v dveh oddelkih. 1. marca 1947 so se selili v novo šolsko poslopje. Pouk je potekal dopoldne in popoldne. 4. 5. 1947 je bila slovesna otvoritev šole z bogatim kul-turnim programom. Šolska upravitelji-

ca je bila Jelica Jerše.V šolskem letu 1951/52 je bilo šest razredov, pouk je potekal v dveh kom-biniranih oddelkih, dopoldne in po-poldne. Poučevala je ena sama učitel-jica. V kroniki za šolsko leto 1957/58 je zapisano, da je v šoli delovala mlečna kuhinja, v kateri so preskrbeli redne malice za otroke; toplo mleko, kruh, sir, kasneje tudi kakav, pašteto, margarino in čaj. Za šolsko kuhinjo so učenci zbira-li sadje, jeseni pa grozdje, iz katerega so učitelji sami naredili sadni sok in skuhali marmelado.Po vojni je bila šola v Globodolu sa-mostojna do leta 1963. Z reorganiza-cijo šolske mreže v novomeški občini ob koncu leta 1962 se je januarja 1963 enooddelčna osnovna šola z dvanaj-stimi učenci v treh razredih priključila Osnovni šoli Mirna Peč. S to reorganiza-cijo je Osnovna šola Globodol izgubila status samostojne ustanove in postala podružnica osrednje šole v Mirni Peči. V šolskem letu 1971/72 je ponovno prišlo do reorganizacije Osnovne šole Mir-na Peč. Podružnično šolo v Globodolu so ukinili. V šolski kroniki je zapisano: » razlog za ukinitev ni bil najbolj pre-pričljiv, vendar drugače ravnati skoraj ni bilo mogoče. Število učencev je na-mreč iz leta v leto padalo, učitelji so se neradi javljali za ta kraj.« Od leta 1971 vozijo otroke iz Globodola k pouku v Osnovno šolo v Mirno Peč. Najprej so jih tja vozili s kombijem, sedaj pa s šol-skim avtobusom.

Ladislava Rupena

Za šolsko kuhinjo so učenci zbirali sadje, jeseni pa grozdje, iz katerega so učitelji sami naredili sadni

sok in skuhali marmelado.


cepetavčkove novice

INDIJANSKO POLETJE PRI CEPETAVČKIH

Vroče poletne dni smo preživeli kot Indijanci – veliko smo bili na prostem. Vsak otrok si je izmislil svoje indijansko ime. Izdelovali smo indijanski nakit, perjanice, oblačila, bar-vali smo kamne z indijanskimi motivi. Iz papirja smo izdelali tipije oz. vigvame (tako se namreč imenuje indijanski šotor) in jih pobarvali. Naučili smo se indijansko pesmico in ples in prebirali indijanske pravljice in zgodbe. Na igrišču smo po-stavili indijanske šotore, jih poslikali z indijanskimi motivi ter se v njih igrali in skrivali pred soncem. Da pa bi po-stali res pravi Indijanci, smo si poslikali tudi obraze.

BILI SMO PRIDNI VRTIČKARJI

Poleti je vse Cepetavčke razveselil tudi vrtiček, za katerega so celo pomlad pridno skrbeli. Nagradil nas je z različnimi pridelki. Tako smo populili rdečo peso, nabrali blitvo, fižol, kolerabo, solato, paradižnik, krompir. Zelenjavo smo sorti-rali, jo shranjevali v zaboje, prenašali in prevažali. Utrjevali smo pojme težko, lahko, debel, droban, velik, majhen. Vse pridelke smo seveda skrbno očistili ter jih odnesli našim kuharicam, ki so nam pripravile okusne jedi.

NA IGRIš-ČU JE VED-

NO ZANIMIVO

Preganjali smo vročino in se hladili z vodnimi dejav-nostmi. Veliko smo prelivali, dolivali, polnili, pretakali, ugotavljali, kaj plava in kaj potone, prepevali pesmice o vodi. Iz plastenk smo iz-delali „šprickote». Plastenke smo najprej dobro umili in obrisali, nato pa smo nanje narisali oči in velika usta ter v ustih z žebljičkom naredili luknjico. Ko smo plastenko napolnili z vodo, je «špricko bruhal vodo». Tekmovali smo z vodnimi balončki. Čigav balonček bo najdlje ostal cel? Prav vsi so zelo hitro popokali, vendar smo bili tega zelo veseli, saj nas je voda, ki je bila v njih, prijetno osvežila. Kak-šna zabava! Ker smo v igrah zelo uživali, smo se dogovorili, da jih bomo kmalu po-novili.

IN SPET SMO TU

Cepetavčki smo spet tu – le v drugi učilnici, v novi sestavi, med novimi obrazi. Prvi te-den smo preživeli prijetno. Med seboj se spoznavamo, se navajamo na skupino, vzgojiteljice, prijatelje, vr-tec, rutino, samostojnost,

spoznavamo pravila, se igramo, joka-mo, smeje-mo,… Izbrali

smo tudi imena naših skupin. Ce-

petavčki smo natro-sili mnogo zanimivih, zabav-nih, nekaj tudi nenavadnih predlogov. Z nami so skrbno razmišljali tudi naši starši in vzgojiteljice. V našem vrtcu Cepetavček se bodo letos igrali, učili, ustvarjali, pre-pevali, telovadili in še kaj Sončki, Palčki, Pikci, Srčki, Mehurčki, Copatki, Žogice, Pokalice in Vrtavke. Vzgojiteljice vrtca


Mladi za mlade po srcu Od 24. do 30. junija 2012 je v Mirni Peči potekal tabor Mladi za mlade po srcu, ki je delno sofinanciran iz sredstev Leader, 4. Osi EKSrP, delno pa sredstva prispevajo občine Dolenjske in Bele krajine. Ker je leto 2012 leto medgeneracijskega so-delovanja, je bil poudarek tabora na druženju in sodelova-nju mladih s starejšimi.Tabora se je udeležilo 30 dijakov in študentov, ki so obisko-vali 16 starejših ljudi, jim pomagali, se z njimi družili in zapi-sovali njihove zanimive zgodbe. Nekaterim so tudi poma-gali pri hišnih opravilih, barvanju oken, urejanju okolice in vinograda, pri košnji ter se učili peči pecivo. Večina starejših, ki so jih obiskovali, so bili željni družbe in pogovora. Poleg druženja s starejšimi pa sta dve dijakinji v dopoldanskem času pomagali v vrtcu. V času tabora so po-tekale tudi različne aktivnosti in delavnice, preko katerih se

gradijo vrednote, timsko delo, ustvarja strpnost in zdravo komunikacijo. Poskrbeli smo tudi za športne igre in druže-nje ob taborniškem ognju v Zijalu. V času delavnic pa smo imeli tudi zunanje goste, ki so nam pomagali in popestrili naše aktivnosti. Slavka rupena iz Tu-rističnega društva Mirna Peč je poskrbela, da smo dobili čim več zanimivih informacij o Zijalu ter Mirni Peči, Nežka režek, predsednica Društva podeželskih žena, pa je vodila delavni-co peke piškotov, ki smo jih stregli na zaključni prireditvi. Pri pridobivanju starostnikov, ki smo jih lahko obiskovali, nam je pomagala predsednica Krajevne organizacije rK Slavica Derganc. Za varno vožnjo in razvažanje udeležencev tabo-ra je poskrbel Lambert Pate, ki je kot prostovoljec z nami preživel cel teden na terenu. Za nas pa so v tem tednu lepo poskrbele tudi kuharice v Osnovni šoli Mirna Peč, saj naši trebuščki niso bili nikoli prazni.Mladi prostovoljci tabora so v tem tednu razdajali svojo toplino in svojo pripravljenost pomagati starejšim ljudem. Bili so dobri poslušalci starejših in tudi med seboj so navezali pristna prija-teljstva. Najlepša nagrada in zahvala za mlade prostovoljce pa so bile tople besede in nasmehi zadovoljnih starejših ljudi.

Mojca Harmandić

Od četrka, 22. 11. 2012, do nedelje, 25. 11. 2012

V Mirni Peči bo pela harmonikaMartin Težak, absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko, pripravlja v Mirni Peči štiridnevni dogodek z naslo-vom V DEŽELI HArMONIKE, kjer bo postavljal dva Guinnes-sova rekorda z diatonično harmoniko, in sicer največje število zaigranih pesmi ter maratonsko časovni neprekinjeni rekord. Zaigral naj bi vsaj 800 različnih pesmi. V Mirni Peči se bodo v štirih dneh zvrstile odlične glasbene zasedbe in posamezniki.

Nastopali bodo Fantje s Praprotna, ansambel Petra Finka, an-sambel Donačka, Navihanke, domačini Dolenjska naveza, Novi spomini, ansambel rubin, Martin Težak, Sašo Hribar glasbena parodija šow, družile se bodo folklorne skupine, harmonikarski orkestri, v nedeljo pa bo potekalo tudi harmonikarsko tekmo-vanje. Štiridnevni dogodek se bo odvijal na dveh prizoriščih, med katerima bo snežni park in se bodo obiskovalci lahko od-pravili od prizorišča pri novi osnovni šoli do prizorišča pri Obči-ni v Mirni Peči enostavno peš. Lahko pa si boste ogledali tudi razstavo o delih Lojzeta Slaka.Več informacij na tel. št.: 041/436-469, (07)30-60-111.

Projekt »Mladi za mlade po srcu« je del NIP 2011 in je delno sofinanciran iz sredstev LEADER, 4. osi EKSRP. Organ upravljanja za Program razvoja po-deželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kme-tijstvo in okolje.

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«

Recept

Palačinke s kostanjemZa palačinke potrebujemo:• 2,5 dl mleka• 4 žlice moke• 1 jajce• ščepec soli• oljeZa kostanjev nadev potrebujemo:• 500 g kostanja• 250 g sladke smetane• 50 g sladkorja

Kostanj skuhamo, olupimo in pretlačimo. Sladko sme-tano stepemo in jo skupaj s sladkorjem primešamo kostanjevi masi. Sestavine za palačinke samo zmeša-mo skupaj in že imamo testo. Palačinke spečemo in jih namažemo s kostanjevim nadevom. Potresemo jih s sladkorjem ali čokolado.


iz šolskega panja

2. likovna razstavav začetku junija smo imeli v šoli že drugo razstavo li-kovnih del, na kateri so se predstavili učenci od prve-ga do devetega razreda. Predstavljene so bile različne likovne tehnike, in sicer od risanja, slikanja, grafike do plastičnega oblikovanja. Likovno razstavo je slavnostno odprl ravnatelj Danijel Brezovar, ki je bil nad razstavl-

jenimi izdelki navdušen in je dejal, da bi razstava lahko postala tradicionalna. Popestrili sta jo tudi učenki Petra in Neža, ki sta recitirali svoje pesmi, na harmoniki ju je spremljal Matjaž. razstavo si je ogledalo veliko učencev, staršev, krajanov in učiteljev.

Aleša Sušnik Škedelj, mentorica

Vsak človek je zase svet Osnovna šola Mirna Peč je konec septembra v sodelova-nju z Občino Mirna Peč organizirala 6. OTrOŠKO LIKOVNO USTVArJALNICO. Ustvarjalnico smo v tem letu posvetili pre-minulemu rojaku, Mirnopečanu - Šentjurčanu, pesniku To-netu Pavčku in jo poimenovali Vsak človek je zase svet. Delo

z mladimi z različnih dolenjskih šol, ki so se odzvale našemu vabilu, je potekalo na terenu, v pesnikovi rojstni vasi. Sveča-na otvoritev razstave nastalih likovnih del in podelitev pri-znanj vsem sodelujočim bo v četrtek, 4. 10. 2012, ob 17. uri v šolski jedilnici. Vljudno vabljeni!

Aleša Sušnik Škedelj, mentorica

31 prvošolčkov prvič prestopilo šolski pragJuhuhu, tudi mi smo postali čisto pravi šolarji! V ponedeljek zjutraj smo se skupaj z našimi starši zbrali v šolski jedilnici, kjer so nas pričakali ravnatelj, učiteljice in policist. Po uvodnem pozdravu so nam drugošolci zapeli pesmico, devetošolci pa so nam predali rumene rutice in nas pospremili do razredov. Vendar pa vse le ni bilo tako enostavno. Da smo lahko prestopili prag učilnice, smo morali zapeti tudi pesmico. Odlično nam je uspelo, zato so nas učiteljice povabile v razred, kjer smo prejeli medalje, darila in se posladkali s torto in sokom. Medtem pa so se naši starši udeležili predavanja, ki ga je pripravil policist Boštjan rozman. Ob koncu prvega šolskega dne smo se vsi veseli in dobro razpoloženi poslovili in komaj čakali, da bomo prihodnji dan ponovno sedli v šolske klopi.

Prvošolci in učiteljice Mojca, Staša in Polona


iz šolskega panja

Izvajanje ukrepa Shema šolskega sadja v šolskem letu 2012/13

Shema šolskega sadja je promocijski ukrep Skupne kmetijske poli-tike EU v sektorju sadja in zelenjave. Namen tega ukrepa je spodbu-diti trend porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje po-java prekomerne tele-sne teže in debelosti pri otrocih, ki prav tako povečuje tveganje za nastanek številnih kro-ničnih nenalezljivih bo-lezni sodobnega časa. Evropska unija je drža-vam članicam nameni-la določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja in zelenjave učen-cem, pri čemer pa je velik poudarek tudi na izobraževalnih in pro-mocijskih aktivnostih.Osnovna šola Mirna Peč bo letos že četrto leto zapored sodelo-vala v projektu razde-ljevanja šolskega sadja in zelenjave učencem. Namen ukrepa je usta-viti zmanjševanje po-rabe sadja in zelenjave, spodbuditi njuno vsa-kodnevno uživanje ter dvigniti stopnjo oza-veščenosti o pomenu sadja in zelenjave za zdravje otrok in mla-dostnikov, hkrati pa s tem omejiti tudi nara-ščanje prekomerne te-lesne teže in debelosti otrok.

Petra Kos

Zaključek šolskega leta in projekta Zgodovina šolstva v Mirni Peči

Kar štirje mirnopeški učenci z odličjiV soboto, 22. septembra, se je v Mirni Peči odvila tradicionalna kolesarska tekma za pokal Občine Mirna Peč v organizaciji KK Adria Mobil in mirnopeške občine. Na njej so se v uvodu pomerili šolarji, kjer so se odlično odrezali domačini, saj so kar štirje mirnopeški učenci osvojili odličja.

Na 1,4 km dolgem krogu na relaciji Malenska vas – Dolenji Podboršt so se najprej po-merili šolarji 6. in 7., ter 8. in 9. razredov. Prevoziti so mo-rali dva kroga. Med mlajšimi šolarji je zmagal učenec OŠ Šentvid pri Stični Benjamin Pajek , drugi je bil Jošt Bado-vinac iz OŠ Drska iz Novega mesta, tretji pa Žan Papež iz OŠ Mirna Peč. Med starejšimi šolarji (8. in 9. razred) so mir-nopeški učenci osvojili vsa tri prva mesta. Na 2,8 km dolgi progi je zmagal Matjaž Bevc pred Maticem Kavščkom, tre-tje mesto pa si je prikolesaril Žan Papež iz OŠ Mirna Peč.Med starejšimi šolarji so Mir-nopečani osvojili vsa tri prva mesta. Na 2,8 km dolgi progi je zmagal Matjaž Bevc pred Maticem Kavščkom, tretje mesto pa si je prikolesaril Žan Vidic, vsi iz OŠ Mirna Peč. V nadaljevanju so se pomerili še tekmovalci slovenskih ko-lesarskih klubov v kategorijah dečkov A, B in C. V dirki deč-

kov C (9,8 km) je zmagal Jan Bevc iz KK Adria Mobil. Matej Merčun iz radenske je bil naj-močnejši v kategoriji dečki A. Dečki B so prevozili 14 km, zlato je osvojil Luka Sagadin iz Perutnine Ptuj. Na dirki deč-kov kategorije B, ki je štela za pokal Slovenije, je nastopil tudi naš učenec, član ekipe Adria Mobil, Aljaž iz 8. a. Po

Z leve: Blaž Jarc; Matic Kavšček (OŠ Mirna Peč), Matjaž Bevc (OŠ Mirna Peč), Žan Vidic (OŠ Mirna Peč) v kategoriji dečki 8. in 9. razred; Jošt Badovinac (OŠ Drska), Benjamin Pajek (OŠ Šentvid pri Stični), Žan Papež (OŠ Mirna Peč) v kategoriji dečki 6. in 7. razred. Fotografija OŠ Mirna Peč.

pobegu dveh tekmovalcev iz ekip radenska in Perutnina Ptuj se je Aljaž dva kroga pred koncem spustil v lov za ube-žnikoma. S silovitim tempom je vodilna tekmovalca ujel, a pri tem porabil preveč moči za zaključni šprint. Na koncu je osvojil odlično 4. mesto.

Boštjan Srovin, L.B.

Z zaključno prireditvijo in pregledno razstavo Zgodo-vina šolstva v Mirni Peči smo 21. junija sklenili preteklo šolsko leto in projektno delo. Spodbujanje spoštovanja do bogate preteklosti zavoda ter zbiranje in vrednotenje zgo-dovinskega gradiva sta bila dva izmed poglavitnih ciljev, ki smo jih učenci in učenke ter zaposleni v šoli skušali uresničiti. Veliko podpore pri delu smo bili deležni iz šir-šega okolja, saj so projekt z gradivi in pričevanji obogatili nekdanji učenci in učenke ter, kar nas je posebej veselilo,

nekdanji zaposleni. Vsem se za izkazan prispevek iskreno zahvaljujemo. Zbornik Naša šola v zrcalu časa: zgodovi-na šolstva v Mirni Peči, ki sta ga uredili Ladislava rupena

in Tatjana Kupljenik, je plod raziskovalnega in projektne-ga dela, ki je potekalo v šoli, predstavlja pa pomemben prispevek k zgodovinskemu vrednotenju našega okolja. S podobnimi vsebinami, ki zbližujejo šolo in lokalno sku-pnost, nameravamo nadalje-vati tudi v prihodnje.

Poznate vaš krajV junijski številki smo vas spraševali, v katerem sakralnem objek-tu je vzidana plošča na sliki in kateremu dogodku je posvečena? Naš rojak Anton Pust je v svoji knjigi Mirna Peč občina v deželi treh dolin napisal, da se plošča nahaja na steni starega prezbite-rija v mirnopeški župnijski cerkvi v spomin na požar v Mirni Peči leta 1788. Prvotno je bila ta plošča na steni Novljanove hiše.In dobili smo nekaj pravilnih odgovorov. Srečni izžrebanec je tokrat Jože Matoh iz Mirne Peči. Nagrado bo prejel po pošti.In že zastavljamo novo vprašanje. Na fotografiji je kamen z vkle-sanimi znamenji. Ali veste, kje je postavljen? Odgovore pošljite v uredništvo časopisa do 15. novembra na naslov: Glasilo obči-ne Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč s pripisom: Poznate vaš kraj. Morda nagrada čaka ravno vas.

Na fotografiji je kamen z vklesanimi znamenji. Ali veste, kje je postavljen?

Foto: Andrej Gašperič

Kapljica Avtor: Andrej Gašperič

ZasedaAvtor: Teja Piko

Gobice proti naravi Avtor: Vesna Plavec

Mirnopeška kolesarska dirka Avtor: Jernej Lah

Botanični vrt Avtor: Luka Piko

Nova šola iz zraka Avtor: Tatjana Kupljenik

FOTOGRAFSKI NATEČAJ ZA NAJ FOTOGRAFIJO 2012Samo še v decembrski številki lahko, spoštovani bralci, objavite svoje fotografije. Koncem leta namreč zaključujemo naš Fotografski na-tečaj in v marčevski številki prihodnje leto bo naslovnico krasila zmagovalna fotografija. Fotografije nam pošljite na elektronski naslov: [email protected] ali jih pošljete po pošti na naslov: Glasilo Občine Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, s pripisom »Za fotografski natečaj.« Pravila natečaja se nahajajo na spletni strani občine. Uredniški odbor

8 18 20 - občina mirna peč2 glasilo občine mirna peč oktober 2012 glasilo občine mirna peč,...

Documents