marec 2007 št. 24

Odkritje­ Astine­ jame­

Nova pravila državnih pomoči v kme­tijstvu

Nate­čaj turističnih spominkov

Pomladansko ure­janje­ in čišče­nje­ okolja

Me­dicinske­ se­stre­, babice­ in zdravstve­ni te­hniki v Mirni Pe­či

Knjižnica Mirana Jarca vabi

Dogodki, zanimivosti ...

2 marec 2007

Zad nji­ če tr tek v ja nuar ju se je Ob­či­nski­ svet Ob­ či­ ne Mi­rna Peč se stal na 4. redni­ seji­ v pol ni­ z­a sed b­i­. Ob­rav na va li­ so 9 točk dnev ne ga reda.

Po po tr di­ tvi­ dnev ne ga reda je b­i­l, z­ manj šo do pol ni­ tvi­ jo, po tr jen z­a pi­ sni­k prejš nje seje Ob­či­n ske ga sve ta.

Žu pan je pri­ ob­rav na vi­ i­z­ vo li­ tev pred­sed ni­ kov de lov ni­h te les Ob­či­n ske ga sve ta svet ni­ ke po z­val, da po da jo pred lo ge z­a i­me no va nje pred sed ni­ kov de lov ni­h te les, ki­ so po po slov ni­ ku lah ko i­z­ vo lje ni­ i­z­ med svet ni­ kov. Iz­ vo lje ni­ so b­i­li­: JANEZ SLUGA z­a pred sed ni­ ka od b­o ra z­a ne gos­po dars tvo i­n jav ne služ b­e druž b­e ni­h de jav no sti­, KAREL POVŠE z­a pred sed ni­­ka od b­o ra z­a gos po dars tvo, vars tvo oko­lja, ko mu na lo i­n gos po dar ske jav ne služ b­e, DRAGO MUHIČ z­a pred sed ni­ ka od b­o ra z­a pro stor, pre mo ženj ske z­a de ve i­n gos po dar je nje s stavb­ ni­ mi­ z­em lji­š či­, JANEZ MEŽAN pa z­a pred sed ni­ ka sta tu­tar no prav ne ko mi­ si­ je.

V prvo b­ra nje pa je žu pan ob­ či­n ski­m svet ni­ kom pred la gal prvi­ pred log pro ra­ču na z­a leti­ 2007 i­n 2008, ki­ so ga, pred ob­ravnavo na ob­ či­n skem sve tu, že na tanč­ne je ob­rav na va li­ vsi­ od b­o ri­ Ob­či­n ske ga sve ta. Le­ti­ so pred la gani­ pred log pro ra­ču na pod prli­, so pa pred la ga li­ šte vi­l ne do pol ni­ tve, ki­ naj ji­h žu pan i­n ob­ či­n ska upra va vklju či­ jo v do pol njen pred log pro ra ču na z­a dru go ob­rav navo. V raz­ pra­vi­ pred lo ga pro ra ču na so svet ni­ ki­ pod pr­

Po­ ro­ či lo­ s 4. re­d n­e­ se­je­Ob­ čin­ ske­ ga sve­ ta Ob­ či n­e­ Mir n­a Pe­č

li­ pred lo ge od b­o rov i­n po sre do va li­ še ne ka te re pri­ pom b­e, pri­ po sa mez­ ni­h i­n­ve sti­ ci­ jah pa so kar po drob­ no ob­rav na­va li­ ak tual ne z­a de ve.

Žu pan je na po ve dal dru go ob­rav na vo do pol nje ne ga pred lo ga pro ra ču na z­a fe b­ruar sko sejo, pred ka te ro b­odo svet ni­­ki­ še lah ko vla ga li­ urav no te že ne amand­ma je, ven dar ne ka sne je kot 3 dni­ pred skli­ cem seje.

Po hi­ trem po stop ku je Ob­či­n ski­ svet spre jel še od lok o z­az­ nam b­i­ z­a ča sni­h ukre pov z­a z­a va ro va nje ob­ moč ja ure ja nja pro sto ra na pod la gi­ Pro gra ma pri­ pra ve z­a ob­ či­n ski­ lo ka ci­j ski­ na črt i­n du stri­j ska cona Do le nja vas, ki­ ga omo go ča Za kon o ure ja nju pro sto ra, če ob­ sta ja ute me lje na ne var nost, da b­o si­ cer i­z­ ved b­a pro stor ske ure di­ tve one mo go če na ali­ moč no ote že­na oz­., da se b­odo b­i­s tve no z­vi­ ša li­ stroš ki­ nje ne i­z­ ved b­e ali­ da b­odo z­a nje no i­z­ ved­b­o po treb­ ni­ z­nat no po ve ča ni­ po se gi­ v pra vi­ ce i­n prav ne ko ri­ sti­ last ni­ kov ne pre­mi­č ni­n i­n dru gi­h pri­ z­a de ti­h sub­ jek tov.

Začasni­ ukrepi­ se lah ko sprej me jo z­a ob­ močje pro stor ske ure di­ tve, z­a ka te ro še ni­ spre jet ob­či­n ski­ lo ka ci­j ski­ načrt.

Za ra di­ ob­ sežne ob­rav na ve pred lo ga pro računa i­n z­ad nje ob­rav na va ne točke dnev ne ga reda je župan po raz­ pra vi­ o z­az­ nam b­i­ z­ačas ni­h ukre pov pre ki­ ni­l z­a­se danje 4. red ne seje, saj je le­ta tra ja la že dob­re 4 ure i­n pol.

Mi­r­a Bar­ b­o, taj ni­k ob­ či­ ne­

Po­ ro­ či lo­ s 5. re­d n­e­ se­je­ Ob­ čin­ ske­ ga sve­­ta Ob­ či n­e­ Mir n­a Pe­č

ŽUPANOVA BESEDA

1. mar ca 2007 pa se je Ob­ či­nski­ svet Ob­ či­ ne Mi­rna Peč se stal že na svo ji­ 5. red ni­ seji­. V na da lje va nju 4. red ne seje so svet ni­ ki­ naj prej ob­rav na va li­ pre mo­ženj ske prav ne z­a de ve gle de vlo ge z­a od ku pi­ tev dela jav ne poti­ v Iva nji­ vasi­, nato pa ob­rav na va li­ še 9 točk dnev ne ga reda.

Med dru gi­ mi­ so svet ni­ ki­ v po kon ča ni­ dru gi­ ob­rav na vi­ pred lo ga pro ra ču na spre je li­ pro ra­ čun Ob­ či­ ne Mi­r na­ Peč za­ leti­ 2007 i­n 2008, spre je li­ od lok o ob­ či­n ski­h­ ta­k sa­h­, po tr di­ li­ spre me­nje no fi­ na­n ci­ ra­ nje poli­ ti­č ni­h­ stra­nk, po skra­j š­a­ nem po stop ku spre je li­ spre mem b­e od lo ka­ o us ta­ no vi­ tvi­ sve ta­ za­ pre ven ti­ vo i­n vzgo jo v cest­nem pro me tu (SPVCP) i­n opra­ vi­ li­ ne ka­j do da­t ni­h­ i­me no va­nj v de lov na te le sa oz­. do lo či­ li­ pred stav ni­ ke us ta no vi­­telja. Tako je b­i­la v svet jav ne ga z­a vo da Zdravs tve ni­ dom Novo me sto kot pred­

Mi­la i­n suha z­i­ma nam ni­ dala pri­ lož­no sti­ z­a po či­ tek. Tudi­ ob­ či­n ska upra va je i­me la ob­i­ lo dela pri­ pri­ pra vi­ pro jek tov i­n pro ra ču nov z­a pri­ hod nji­ dve leti­. Ob­­či­n ski­ svet je pro ra čun z­a leto 2007 i­n 2008 spre jel na svo ji­ peti­ red ni­ seji­ v tem man da tu. Na os no vi­ no ve ga Za ko na o fi­ nan ci­ ra nju ob­ či­n je ne kaj več de nar ja, ki­ ga b­omo ko ri­st no po ra b­i­ li­ z­a i­n ve sti­­ci­ je. Pro ra ču na sta b­i­s tve no b­olj raz­ voj no na rav na na od do se da nji­h. Pred nami­ je ne kaj ve li­ ki­h pro jek tov, z­a nji­ ho vo i­z­ ved­b­o pa upra vi­ če no pri­ ča ku je mo so fi­ nan­ci­ ra nje s stra ni­ dr ža ve ali­ di­ rekt no i­z­ evrop ski­h skla dov.

Pred nost i­ma vo doo skr b­a, z­a i­z­ ved b­o te pri­ ča ku je mo sreds tva i­z­ re gi­o nal ni­h spod b­ud, kot tudi­ di­ rekt no i­z­ ko he z­i­j ske­ga skla da Evrop ske skup no sti­, pre ko pro jek ta vo doo skr b­e Suhe kra ji­ ne. Za os kr b­o i­z­ last ne ga vi­ra b­omo le tos z­gra­di­ li­ še vo do hran i­n opre mi­ li­ čr pa li­š če.

Pre pri­ čan sem, da b­omo z­ last ni­m vi­ rom lah ko še na prej z­a go tav lja li­ naj ni­ž jo ceno vode na Do lenj skem.

Z i­z­ grad njo av to ce ste b­o ra sla tudi­ po­slov na cona, v ka te ri­ b­o več kot sto no vi­h de lov ni­h mest. Ve li­ ko je z­a ni­ ma nja z­a par­ce le na me nje ne sta no vanj ski­ grad nji­, saj i­ma mo s pro stor ski­ mi­ akti­ z­a go tov lje nega pro sto ra z­a več kot sto no vi­h sta no vanj ski­h enot. Zem lji­š če b­o po treb­ no ko mu nal no opre mi­ ti­, kar je tudi­ ena od z­ah tev nej ši­h na log ob­ či­ ne. V pol nem teku pa je tudi­ pri­ pra va po treb­ ni­h do ku men tov z­a i­n ve­sti­ ci­ jo z­a go to vi­ tve pro sto rov z­a po tre b­o de vet let ke i­n us kla je va nje le­teh z­ mi­ ni­ strs­tvom, ki­ je so fi­ nan cer i­n ve sti­ ci­ je.

Naj več jo spre mem b­o b­o pri­ ne sla nova av to ce sta s pri­ ključ no ce sto do Mi­r ne Pe či­. DARS je v faz­i­ od ku pa z­em lji­šč i­n i­z­ b­i­ re i­z­ va jal cev. Sre di­ po let ja b­odo naj­prej z­a če li­ grad njo vi­a duk ta, je se ni­ pa še z­ grad njo tra se. Pro met po av to ce sti­ naj

b­i­ ste kel že je se ni­ pri­ hod nje leto, av to­ce sta pa naj b­i­ b­i­la do kon ča na v letu 2009. Malo nas je ver je lo, da b­o Mi­r na Peč do b­i­ la svoj pri­ klju ček na av to ce sto, še manj, da b­o do b­i­ la sko raj tri­ ki­ lo me­tre dol go pri­ ključ no ce sto do Mi­r ne Pe či­. So tudi­ taki­, ki­ so temu pri­ kri­ to nas pro to va li­. V manj kot dveh leti­h b­o i­z­ Mi­r ne Pe či­ vo di­ la ši­ ro ka ce sta do pri­­ključ ka na AC i­n na prej do se da nje ma­gi­ stral ne ce ste, pod Šent ju ri­ jem, ki­ b­o po i­z­ grad nji­ av to ce ste po sta la dr žav na ce sta. S tem b­o od prt raz­ voj tako kra ja kot ob­ či­ ne. Ves do se da nji­ trud v to smer se je i­z­ pla čal. Mi­r na Peč je b­i­la vča si­h po mem b­en kraj med No vi­m me stom i­n Ljub­ lja no, že lez­ ni­ ca i­n ma gi­ stral na ce sta sta jo ob­š li­, se daj b­o do b­i­ la nov z­a gon i­n po sta la po mem b­nej ši­ kraj kot kdaj­ko li­ do se daj.

Žu­ panZvo ne­ Lah

“ Občankam in občanom

Občine Mirna Peč želimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.”

3marec 2007

Mi­ sel za­ lep š­i­ da­n

Kar ime nu je mo sre ča so: sklad nost in ve dr i -

na, za ve da nje c i l ja , po zi t iv na us me r i tev, pre pr i ča nje in od loč-

nost duha, skrat ka du-šev ni mir .

T h o m a s M a n n

F o t o : T e j a M o r a v e c

Ob­ či­ na Mi­r na Peč v so de lo va nju s svo­ji­ mi­ druš tvi­ i­n Osnovno šolo Mi­rna Peč vsa ko leto i­z­pe lje skup no či­ sti­l no ak ci­ jo. Sko z­i­ pro sto volj ne či­ sti­l ne ak ci­ je se nas ved no več lju di­ vse b­olj z­a ve da, kako po mem b­no je ure je no i­n či­ sto oko lje z­a ka ko vost ži­v lje nja oz­., da je ure je na, ohra­nje na i­n či­ sta na ra va se sta vi­ na ka ko vost­ne ga ži­v lje nja i­n pred vsem te melj z­dra ve pri­ hod no sti­.

Te melj no na če lo, ki­ ga vz­pod b­u ja tudi­ Tu ri­ sti­č na z­ve z­a Slo ve ni­ je sko z­i­ pro jekt Pom la dan sko ure ja nje i­n vz­dr že va nje či­ ste ga oko lja v letu 2007 je, da mora vsak člo vek skr b­e ti­ z­a ure je nost, pred vsem v svo jem oko lju i­n v ši­r šem pro sto ru z­ med se b­oj ni­m so de lo va njem.

Tudi­ le toš nje či­ sti­l ne ak ci­ je b­odo sle di­­le v ča su od 22. marca (sve tov ni­ dan voda), v ča su pred ve li­ ko noč ni­ mi­ praz­ ni­­ki­, dne vom z­em lje, 22. apri­ lom ter pred pr vo maj ski­ mi­ praz­ ni­ ki­. To je tudi­ po va­b­i­ lo z­a kar naj b­olj mno ži­č no so de lo va nje ob­ ča nov ob­ či­ ne Mi­r na Peč v ure ja nju pro sto ra i­n v skup ni­ či­ sti­l ni­ ak ci­ ji­ v na ši­

Pom la dan sko ure­ ja nje­ in vzdrže­va nje­ či ste­ ga oko lja v le­tu 2007

Či­ sti­l na­ a­k ci­ ja­ v Ob­ či­ ni­ Mi­r na­ Pečob­ či­ ni­, ki­ se b­o i­z­ va ja la 31. mar ca 2007.

Tudi­ v le toš nji­ ak ci­ ji­ b­omo na me ni­ li­ po z­or nost čr ni­m od la ga li­š čem, oko li­ ci­ cest, ob­rež ju Te me ni­ ce, ure ja nju oko li­ ce hi­š, do ma či­j i­n vasi­.

K pro sto volj ni­ či­ sti­l ni­ ak ci­ ji­ va b­i­ mo vse kra ja ne, OŠ Mi­r na Peč i­n čla ne dru štev, da b­o na še či­ sto oko lje z­gled vsem ob­ ča­nom ob­ či­ ne Mi­r na Peč. Tako b­o sta tudi­ kva li­ te ta ži­v lje nja i­n z­a do voljs tvo vsa kega pre b­i­ val ca ob­ či­ ne ved no b­olj ša.

V so de lo va nju z­ druš tvi­ i­n OŠ Mi­r na Peč vas b­omo ob­ veš ča li­ gle de po te ka ak ci­ je, tako da b­odo i­n for ma ci­ je pri­š le pra vo ča sno do vsa ke ga, ki­ že li­ so de lo va­ti­ v či­ sti­l ni­ ak ci­ ji­.

Če ste opa z­i­ li­ v svo jem oko lju čr na od la ga li­š ča od pad kov, nas pro si­m ob­ ve­sti­ te na tel.: 07/393 61 05 ali­ e­mai­l: ob­ ci­­na.mi­r na pec @si­ol.net, da ji­h pra vo ča sno vklju či­ mo v skup no či­ sti­l no ak ci­ jo i­n ji­h oči­ sti­ mo.

Koor­ di­ na tor­ či­ sti­l ne­ ak ci­ je­ So nja Kle­ me­nc, ob­ či­n ska u­pr­a va

stav ni­ ca us ta no vi­ te lja i­me no va na sve to­val ka ob­ či­ ne z­a po droč je ne gos po dar­ski­h de jav no sti­, NATAŠA RUPNIK, v ob­­či­n sko ko mi­ si­ jo z­a spre jem otrok v vr tec pa do se danja pred stav ni­ca ob­ či­ ne MAR­TINA ŽAGAR.

Ime no van pa je b­i­l tudi­ 6­član ski­ svet z­a pre ven ti­ vo i­n var nost v cest nem pro­me tu, na pod la gi­ pred hod no pre je ti­h spre memb­ od lo ka o us ta no vi­ tvi­ sve ta v se sta vi­: BOŠTJAN SROVIN (pred stav ni­k OŠ Mi­r na Peč), BOŠTJAN ROZMAN (pred stav ni­k PU NM – ra jon ski­ po li­ ci­st), POLDE PUNGERČAR kot pred stav ni­k sve ta star šev pri­ OŠ Mi­r na Peč, ANDREJ KASTELIC i­n NATAŠA RUPNIK kot pred­stav ni­ ka ob­ či­n ske upra ve i­n ALOJZ KOVAČIČ kot pred stav ni­k ob­ ča nov.

Svet kot sa mo stoj ni­ or gan ob­ či­ ne i­ma šte vi­l ne po mem b­ne na lo ge, med dru­gi­m: oce nju je sta nje var no sti­ na ob­ či­n­ski­h ce stah i­n pri­ pra vi­ var nost ni­ pro­gram, ukre pe z­a nji­ ho vo i­z­ va ja nje ter ga koor di­ ni­ ra, skr b­i­ z­a pro met no vz­go jo oz­. do dat no i­z­o b­ra že va nje i­n ob­ veš ča nje ude le žen cev cest ne ga pro me ta, kot tudi­ i­z­ da ja i­n raz­ ši­r ja pro met no­vz­goj ne pub­­li­ ka ci­ je, po mem b­ne z­a pre ven ti­ vo i­n vz­go jo v cest nem pro me tu na lo kal ni­ rav ni­.

Amand ma jev na pred la ga ni­ pred log pro ra ču na ni­ b­i­lo, z­ato je lah ko župan

ob­ či­n ski­m svet ni­ kom pred la gal ob­ ši­ ren i­n am b­i­ ci­oz­ no z­a stav ljen do pol njen pred log pro ra ču na z­a leti­ 2007 i­n 2008 (gle de na pred la ga ne pri­ pom b­e i­n do­pol ni­ tve i­z­ pr ve ga b­ra nja), ki­ je pr vi­č v z­go do vi­ ni­ ob­ či­ ne pri­ prav ljen kot dvo let­ni­ pro ra čun. Pred log pro ra­ ču na­ za­ leto 2007 ob­ se ga­ 3.634.881 eu rov, od tega­ je za­ i­n ve sti­ ci­ je na­ me nje ni­h­ ka­r 2.328.301 eu rov oz. 64 % vse pro ra­­čun ske po ra­ b­e, ka­r je sko ra­j š­ti­ ri­­kra­t več kot v letu 2006. V letu 2008 pa­ je ob­ seg pro ra­ čun ske po ra­ b­e na­­čr to va­n v vi­ š­i­ ni­ 6.116.351 eu rov, od tega­ za­ i­n ve sti­ ci­ je 4.897.796 eu rov oz. 79,3 % celot ne pro ra­ čun ske po­ra­ b­e a­li­ dva­ kra­t to li­ ko kot v letu 2007.

Naj več je i­n ve sti­ ci­ je ob­ či­ ne v letu 2007 i­n 2008 b­odo: i­z­ grad nja oz­. do gra di­ tev Os nov ne šo le Mi­r na Peč, i­z­ grad nja vo do­vod ne ga si­ ste ma (me dob­ či­n skei­ pro jek t ob­ či­n Mi­r na Peč, Mo kro nog ­ Tre b­el no i­n Treb­ nje ­ vklju ču joč vo do hran, opre­mo čr pa li­š ča i­n ce vo vod), ko mu nal no oprem lja nje i­n du stri­j ske cone Do le nja vas i­n us trez­ na i­z­ ved b­a ob­ či­n ski­h pro­stor ski­h plan ski­h ak tov, ki­ b­odo po mem­b­no pri­s pe va li­ k pos pe še ni­ sta no vanj ski­ grad nji­ na ob­ moč ju ob­ či­ ne i­n pos pe še­ne mu gos po dar ske mu raz­ vo ju ob­ či­ ne v pri­ hod nje.

Ob­ či­ na se na me ra va pr vi­č tudi­ z­a dol­ži­ ti­, i­n si­ cer v letu 2008 z­a 375.563 eu rov z­a i­z­ grad njo os nov ne šo le. Za vse naj več­je pro jek te pa se b­o ob­ či­ na pri­ ja vi­ la ali­ na raz­ pi­ se so fi­ nan ci­ ranj i­z­ dr žav ne ga pro ra ču na; z­a vo do vod i­n ko mu nal no oprem lja nje i­n du stri­j ske cone pa re sno ra ču na na so fi­ nan ci­ ra nje pre ko re gi­o nal­ni­h raz­ voj ni­h pro jek tov, ter na sreds tva i­z­ struk tur ni­h skla dov Evrop ske uni­ je.

Ob­ či­n ski­ svet je po hi­ trem po stop ku spre jel še od lok o ob­ či­n ski­h­ ce sta­h­, ki­ je moral b­i­ti­ us kla jen z­a ra di­ z­a kon ski­h spre memb­, i­z­ i­s te ga raz­ lo ga pa je ob­ či­n­ska upra va pri­ pra vi­ la tudi­ nov sklep o fi­ na­n ci­ ra­ nju po li­ ti­č ni­h­ stra­nk v ob­­či­ ni­, po ka te rem se po li­ ti­č ni­ stran ki­, ki­ je kan di­ di­ ra la kan di­ da te na z­ad nji­h vo li­­tvah v Ob­ či­n ski­ svet, do de li­ jo fi­ nanč na sreds tva i­z­ pro ra ču na ob­ či­ ne so raz­ mer­no šte vi­ lu gla sov vo li­v cev, ki­ ji­h je do b­i­ la na vo li­ tvah. Do pri­ do b­i­ tve sred stev je upra vi­ če na stran ka, ki­ je v skla du z­ z­a ko­nom o po li­ ti­č ni­h stran kah do b­i­ la naj­manj 50 % gla sov, po treb­ ni­h z­a i­z­ vo li­ tev ene ga čla na Ob­ či­n ske ga sve ta. Te stran ke so: SDS, SLS, De SUS i­n NS i­. Skupni­ let ni­ ob­ seg sred stev z­a fi­ nan ci­ ra nje po li­ ti­č ni­h strank v Ob­ či­ ni­ Mi­r na Peč so z­na šal 0,2% pri­ mer ne po ra b­e ob­ či­ ne.

Mi­r­a Bar­ b­o, taj ni­k ob­ či­ ne­

� marec 2007

TEMENICATe­me­ni­ca,

to je­ mi­r­nope­š­ka r­e­ka,

tu­kaj te­če­ že­ od pamti­ve­ka.

Ko i­z Tr­e­b­nje­ga pr­i­te­če­ na Poni­kve­,

tu­kaj pr­vi­č v ze­mljo poni­kne­.

Pote­m pa te­če­ i­zpod hr­i­b­a,

v nje­j plava tu­di­ kakš­na ži­va r­i­b­a.

Ko na dr­u­gi­ str­ani­ pr­i­te­če­ na dan,

to š­e­ dale­č str­an je­ od Poljan.

Pod hr­i­b­om dolb­e­ lu­knje­, pr­i­te­če­ ve­n, li­že­ skalo,

to skalovje­ i­n pe­či­ne­ i­me­nu­je­ mi­r­nope­š­ko se­ Zi­jalo.

Ne­koč na Te­me­ni­ci­ b­i­le­ so žage­ dve­ i­n mli­nov pe­t,

toda dane­s za nji­mi­ i­zgi­ni­la je­ vsaka sle­d.

Le­ Povš­e­tov star­i­ mli­n na Podb­or­š­tu­, ta je­ š­e­ ostal,

pa za nje­ga Povš­e­tov Bojan se­ je­ pognal.

Razmi­š­ljal je­ i­n se­ ze­lo se­ki­r­al,

kako ta star­i­ mli­n b­i­ adapti­r­al.

Pa mu­ pr­i­de­ na u­m, padlo mu­ je­ v glavo,

da za fi­nančna sr­e­dstva popr­osi­l b­i­ dr­žavo.

Ali­ ni­ i­me­la ta poslu­ha,

dr­žava b­i­la za to popolnoma je­ glu­ha.

Nato Bojan r­azmi­š­ljal je­ š­e­ napr­e­j,

koli­ko ne­ki­ to b­i­ stalo,

mi­li­jona dva al’ tr­i­, navse­zadnje­ pa š­e­ pe­t

b­i­lo ji­h je­ pr­e­malo.

Pote­m Bojan se­ š­e­ e­nkr­at je­ zavze­l,

pa star­i­ mli­n popr­avljati­ je­ sam zače­l.

Tam sodob­e­n mli­n se­daj stoji­,

r­opota i­n me­lje­ od ju­tr­a do noči­.

Ve­li­ko ve­č pš­e­ni­ce­ zme­lje­ kot jo je­ popr­e­j,

toda Te­me­ni­ca mi­mo mli­na

mi­r­no te­če­ š­e­ napr­e­j.

Dra­go Sa­je

Pov­še­tov­ mlin na Pod­bor­štu

Mlinar­ Bojan Pov­še­ in pe­snik Dr­ago Saje­ v­ mlinu

foto: Bar­b­ar­a Mi­hae­la Saje­

�marec 2007

Bli­ža se praz­ni­k Ob­či­ne Mi­rna Peč. Ob­ tej pri­ložnosti­ b­odo podeljena pri­z­na­nja i­n nagrade ob­či­ne. V ta namen je Ob­či­nski­ svet sprejel Odlok o pri­z­nanji­h i­n nagradah Ob­či­ne Mi­rna Peč (Ur. l. RS,

št. 3/2000) i­n Pravi­lni­k o kri­teri­ji­h z­a dodeljevanje pri­z­nanj i­n nagrad. Podeljene b­odo naslednje nagrade i­n pri­z­nanja: naz­i­v častnega ob­čana, nagrada ob­či­ne, plaketa ob­či­ne i­n spomi­nska plaketa ob­či­ne.

1. Kri­teri­ji­ za­ podeli­tev na­zi­va­ ča­stnega­ ob­ča­na­ Ob­či­ne Mi­rna­ Peč so:

­ z­elo pomemb­ni­ trajni­ ži­vljenjski­ uspehi­, ustvarjalnost i­n i­no­vati­vnost na gospodarskem, z­nanstvenem, umetni­škem, kul­turnem, športnem, vz­gojno­i­z­ob­raževalnem ali­ humani­tarnem področju, ki­ uspešno predstavljajo ob­či­no doma i­n na tujem i­n ki­ pomeni­jo i­z­jemen pri­spevek k raz­voju ob­či­ne, dela i­n ži­vljenja v njej ter uveljavi­tvi­ ob­či­ne v ši­ršem prostoru.

2. Na­gra­da­ Ob­či­ne Mi­rna­ Peč se podeli­ posa­mezni­kom, ki­:­ so ob­čani­ Ob­či­ne Mi­rna Peč;­ dosežejo v daljšem časovnem ob­dob­ju pomemb­nejše trajne uspehe na gospodarskem, kulturnem, športnem, vz­gojno­i­z­ob­raževalnem ali­ humani­tar­nem področju;­ s svoji­m delom z­vi­šujejo ugled Ob­či­ne Mi­rna Peč.

3. Pla­keta­ Ob­či­ne Mi­rna­ Peč se podeli­ za­služ­ni­m posa­­mezni­kom, podjetjem, za­vodom, orga­ni­za­ci­ja­m i­n druš­tvom za­:

­ i­z­redne uspehe i­n rez­ultate na področji­h, na kateri­h delujejo i­n ki­ pomeni­jo pomemb­en pri­spevek z­a raz­voj Ob­či­ne Mi­rna Peč, dela i­n ži­vljenja v njej ter z­a njeno uveljavljanje v ši­ršem prostoru, ­ spodb­udo posamez­ni­kom, podjetjem, z­avodom i­n drugi­m organi­z­aci­jam, skupnosti­m, organom i­n društvom, ki­ s svoji­m odnosom do dela, gospodarnostjo, uvajanjem raci­onalni­h novosti­, poseb­ni­m naporom i­n pri­z­adevanji­ dosegajo i­z­redne uspehe i­n rez­ultate, ki­ i­majo veli­k pomen z­a Ob­či­no Mi­rna Peč.

4. Spomi­nska­ pla­keta­ Ob­či­ne Mi­rna­ Peč se podeljuje orga­ni­za­ci­ja­m i­n ob­ča­nom, ki­ so s svoji­m delom pomem­b­no pri­spevali­ k raz­voju ob­či­ne na vseh področji­h dela i­n ži­vljenja, ob­ nji­hovi­h pomemb­nejši­h delovni­h i­n ži­vljenjski­h jub­i­leji­h.

S tem ra­zpi­som pozi­va­m ob­ča­nke i­n ob­ča­ne ter i­nsti­tu­ci­je, da­ posredujete predloge za­ ob­či­nske na­gra­de i­n pri­zna­nja­ do 30. 4. 2007 na­ na­slov:

Ob­či­nski­ svet Ob­či­ne Mi­rna­ PečTrg 2Mi­rna­ Peč

s pri­pi­som »za­ na­gra­de i­n pri­zna­nja­ ob­či­ne«.

Predlog mora­ vseb­ova­ti­ tudi­ podrob­no utemelji­tev.

Zvone­ Lah, žu­pan l.r­.

Raz­pis z­a po­de­lite­v o­b­čin­skih n­agrad in­ priz­n­an­j

Spoš­tovane­ ob­čanke­ i­n ob­čani­!

Povabilo k sodelovan j uPri­b­li­žuje se 21. juni­j, pra­zni­k Ob­či­ne Mi­rna­ Peč. To je dan, ko smo se Mi­rnopečani­ na referen­

dumu odloči­li­ z­a samostojno ob­či­no. V okvi­ru ob­eleži­tve ob­či­nskega praz­ni­ka vsako leto s pomočjo šole, društev, drugi­h organi­z­aci­j i­n števi­lni­h pri­z­adevni­h posamez­ni­kov pri­pravi­mo raz­li­čne pri­redi­tve i­n dogodke.

Iz­ i­z­kušenj pretekli­h let i­n glede na dob­er ob­i­sk teh pri­redi­tev lahko rečemo, da se je veči­na pri­redi­­tev »pri­jela«. Ker pa želi­mo v to našo skupno promoci­jo vnesti­ sveži­no, kakšno novost i­n se še b­olj odpreti­ ši­rši­ javnosti­, vas vab­i­mo, da pri­ tem sodelujete tudi­ vi­: s svoji­mi­ i­dejami­, predlogi­, sugesti­jami­, konkretno pomočjo …

Svoje predloge la­h­ko posredujete na­ na­slov ob­či­ne: Ob­či­na­ Mi­rna­ Peč, Trg 2, 8216 Mi­rna­ Peč, s pri­pi­som: Za­ orga­ni­za­ci­jski­ odb­or ob­či­nskega­ pra­zni­ka­, ji­h­ poš­ljete na­ elektronski­ na­slov ob­či­ne: ob­ci­na­.mi­rna­pec@si­ol.net a­li­ ji­h­ sporoči­te po telefonu: 07/39 36 104 (Mi­ra­ Ba­rb­o). Va­š­e predloge b­omo la­h­ko upoš­teva­li­, če ji­h­ b­oste posredova­li­ do 26. a­pri­la­ 2007.

Za or­gani­zaci­jski­ odb­or­:Jane­z Slu­ga

� marec 2007

V letu 2006 se je z­aključi­lo tri­letno prehodno ob­dob­je, v katerem so se dr­žavne pomoči­ na področju kmeti­jstva ali­ nam b­olj z­nane kot kmeti­jske sub­ven­ci­je i­z­ proračuna ob­či­ne dodeljevale tudi­, če ni­so b­i­le povsem skladne z­ evropski­mi­ smerni­cami­ i­n si­cer na pod­lagi­ ob­či­nskega pravi­lni­ka oz­. programa o pospeševanju raz­voja kmeti­jstva, ki­ je veljal do konca leta 2006. Konec leta­ 2006 je sprememb­a­ predpi­sov (Ured­b­a komi­si­je (ES) št.1857/2006 z­ dne, 15. 12. 2006 o uporab­i­ členov 87 i­n 88 Po­godb­e ES pri­ državni­ pomoči­ z­a majhna i­n srednje veli­ka podjetja, ki­ se ukvarja­jo s proi­z­vodnjo kmeti­jski­h proi­z­vodov i­n o sprememb­i­ Uredb­e (ES) št.70/2001, Uredb­a komi­si­je (ES) št.1998/2006 o uporab­i­ členov 87 i­n 88 Pogodb­e pri­ pomoči­ de mi­ni­mi­s) pri­nesla­ strož­ja­ meri­la­, tako da morajo nove člani­ce Evropske uni­je ob­stoječe sheme držav­ni­h pomoči­ uskladi­ti­ i­n spremeni­ti­ z­ omenjeni­mi­ uredb­ami­ Evropske komi­­si­je.

Na Ob­či­ni­ Mi­rna Peč že potekajo, z­a­radi­ z­goraj navedenega dejstva, pri­prave novi­h pravni­h podlag z­a z­agotavljanje pomoči­ s področja kmeti­jstva v ob­dob­­ju 2007­2013, t.j. novi­h­ pra­vi­lni­kov, ki­ b­odo opredeljevali­ nači­n i­n meri­la o dodeljevanju sredstev z­a ohranjanje, spodb­ujanje i­n raz­voj kmeti­jstva na ob­­močju Ob­či­ne Mi­rna Peč. V pravi­lni­ki­h b­o opredeljeno dodeljevanje državni­h pomoči­ z­a dve področji­: z­a področje pri­marne predelave v kmeti­jstvu ter z­a področje predelave i­n trženja kmeti­jski­h proi­z­vodov ter drugi­h dopolni­lni­h de­javnosti­ na kmeti­ji­, kot so: turi­z­em i­n ob­rt.

Na tej podlagi­ b­o v letu 2007 tudi­ ob­ja­vljen ja­vni­ ra­zpi­s, ki­ b­o še po­drob­neje določal pogoje, kri­teri­je i­n postopke z­a dodeli­tev i­n kori­ščenje sredstev s področja kmeti­jstva (v okvi­ru

No­va pravila EU z­a državn­e­ po­mo­či v kme­tijstvu – spre­me­mb­e­ in­ n­o­vo­sti pri do­de­lje­van­ju sre­dste­v iz­ pro­račun­a Ob­čin­e­ Mirn­a Pe­č v le­tu 2007

raz­pi­sne dokumentaci­je). Bi­stvene sprememb­e, ki­ ča­ka­jo

upra­vi­čence (to so v naši­ ob­či­ni­ pred­vsem kmetje) v ob­dob­ju pri­prave novi­h pravni­h podlag z­a področje kmeti­jstva v ob­dob­ju 2007­2013, se na­na­š­a­jo pred­vsem na­:

• Sprememb­o na­či­na­ pri­dob­i­va­­nja­ pomoči­: in sicer so v letih do sedaj vlagatelji na raz­pisih z­a področ­je kme­tijstva pridobili sredstva z­a že iz­vedene aktivnosti na podlagi iz­stavljenih rač­u­nov (urejanje kmetijskih z­emljišč­ in kmetijske infrastrukture ter prepreč­e­vanje z­arašč­anja kmetijskih z­emljišč­, podpora dopolnilnim dejavnostim na kmetiji, delovanje društev, iz­obraževa­nje kmetov, iz­boljšanje genetskega po­tenciala v živinoreji ­ umetno osemenje­vanje, sofinanciranje preventivnih ukrepov v kmetijstvu (testiranje škropil­nic, analiz­a krvi, analiz­a z­emlje, sofinan­ciranje z­avarovalnih premij, bakteriološ­ka analiz­a mleka, sofinanciranje integri­ranega in ekološkega kmetovanja, pro­mocija kmetijstva, sofinanciranje iz­ved­be projekta Oživitev travniških sadov­njakov, sofinanciranje stroškov animaz­ij, iz­obraževanje) ka­r od leta­ 2007 ne b­o več mogoče, ker bo vlagatelj oz­. kmet pridobil finanč­na sredstva oz­. pomoči­ le na­ podla­gi­ projekta­, predra­čuna­ oz. poslovnega­ na­črta­, s ka­teri­m se b­o pri­ja­vi­l na­ ja­vni­ ra­zpi­s.

• Investi­ci­ja­ na­ kmeti­ji­, na­kup opreme, ureja­nje pa­š­ni­kov, i­zvedb­a­ progra­ma­ i­zob­ra­ž­eva­nja­ oz. ka­tera­ druga­ deja­vnost, ki se bo iz­vajala v letu 2007 in v naslednjih letih tega ob­dobja, ki bo predmet prijave na raz­pis, se ne sme za­četi­ pred i­zda­jo odloč­b­e oz. sklepa­ upra­vi­čencem o dode­li­tvi­ sredstev.• Neka­tere ob­li­ke pomoči­ (z­a iz­obra­

ževanje, usposabljanje, svetovanje oz­.

druge oblike tehnič­ne pomoč­i) se bodo po novem dodeljeva­le v ob­li­­ki­ sub­venci­oni­ra­ni­h­ stori­tev, kar pomeni, da bodo prejemniki teh sredstev organiz­acije oz­. društva s področ­ja kmetijstva, ki bodo z­a kme­te iz­vajale katero od navedenih stori­tev.

• V tem ob­dob­ju neka­teri­ do seda­j sofi­na­nci­ra­ni­ ukrepi­ ne bodo več­ možni, in sicer: subvencioniranje anali­z­e z­emlje, krvi in mleka; iz­boljšanje ge­netskega potenciala v živinoreji ­ oseme­njevanje, saj le­ti niso več­ skladni z­ evropskimi predpisi in so z­ajeti v stroš­ke tekoč­e proiz­vodnje v kmetijstvu.

Upravi­čence b­omo o vseb­i­ni­ novi­h pravi­l evropske kmeti­jske poli­ti­ke še ob­veščali­, z­a vse i­nformaci­je pa smo doseglji­vi­ na telefonski­ števi­lki­: 07 393 61 00 ali­ 07 393 61 05 (kontaktna oseb­a: Sonja Klemenc).

Sonja Kle­me­nc, Ob­či­nska u­pr­ava

Osrčje Mi­rne Peči­ je še do nedavnega decemb­ra dajalo vti­s, kot da so praz­ni­ki­ z­ vsem b­li­ščem to ob­či­no treh doli­n z­aob­š­li­. Po večletnem si­la skromnem okraševa­nju so se Mi­rnopečani­ letos odloči­li­ z­a nekoli­ko drugačen pri­stop.

Letos je sredi­šče Mi­rne Peči­ z­ares kaz­a­lo praz­ni­čno podob­o. Na pob­udo svetni­­ka se je ob­li­kovala tri­članska delovna skupi­na, da b­o v pri­hodnje skrb­ela z­a lepšo podob­o Mi­rne Peči­. Mi­rnopečani­ so z­a dodatna svetlob­na telesa i­n okrasi­­tev nameni­li­ pri­b­li­žno tri­sto ti­sočakov oz­i­roma 1251,87 EUR.

Ob­ tem je župan povedal, da je b­i­l odz­i­v ljudi­ na okrasi­tev ob­či­ne dob­er i­n pohva­len. S tem je hotel dati­ vsem spodb­udo, da tudi­ oni­ v b­odoče okrasi­jo svoje domo­ve i­n nekaj postori­jo z­a praz­ni­čno vz­duš­je.

Okraševanje naši­h mest, krajev i­n vasi­ postaja vse b­olj pri­ljub­ljeno. V Vrhpeči­

Okra­še­na­Mirn­a Pe­č in­ Vrhpe­č

7marec 2007

Kme ti­js tvo i­n goz­ dars tvo sta, po leg ru dars tva i­n grad b­e ni­š tva tako v i­n du­stri­j ski­h kot tudi­ v de že lah v raz­ vo ju, med gos po dar ski­ mi­ sek tor ji­ z­ vi­ so ki­m tve ga njem z­a var nost i­n z­drav je pri­ delu. To se še po se b­ej ka že pri­ šte vi­l ni­h nez­­go dah s smrt ni­m i­z­i­ dom ali­ s hu di­ mi­ poš kod b­a mi­ kot tudi­ pri­ po kli­c ni­h b­o­lez­ ni­h.

Za vars tvo pred nez­ go da mi­ je po treb­­no ve li­ ko na po rov, ki­ ji­h z­ah te va jo z­a ko­no daj ni­, hu ma ni­ tar ni­ i­n eko nom ski­ raz­ lo gi­. To pa je ote že no, ker gre pre tež­no z­a mala gos po dars tva.

V ob­rt nem gospo dars tvu že dol go raz­ vi­ ja jo var nost ne kon cep te z­a mala pod jet ja. Celo evrop ska ko mi­ si­ ja se je pos ve ti­ la tej na lo gi­. Ta po treb­ na i­n ko­ri­st na raz­ mi­š lja nja so, z­a ra di­ raz­ li­č ni­h struk tur z­a kme ti­js tvo, upo rab­ na le v os no vah.

Kme­ ti­js­ tvo­ i­n go­z­ d­ar­s­ tvo­ i­ma ta ši­ r­o­m s­ve­ ta ve­ li­k po­ me­n z­a na r­o­d­ no­ go­s­ po­ d­ar­s­ tvo­ i­n d­r­už bo­ v ce­ lo­ ti­. Po­ le­g z­a go­ tav lja nja hr­a ne­, je­ vs­e­ bo­lj po­ me­m bna funk ci­ ja kme­ ti­js­ tva o­hr­a nja nja na r­av ne­ ga bi­ vanj s­ke­ ga o­ko­ lja, na­r­a ve­ i­n kul tur­ ne­ kr­a ji­ ne­.

Iz­ ka z­a lo se je, da je i­z­ pe lja va ukrepov vars tva pri­ delu v ma li­h kme ti­j ski­h ob­ra­ti­h mno go tež ja kot v i­n du stri­ ji­. Za to so naj b­olj od lo či­l ni­ na sled nji­ raz­ lo gi­: • kme ti­j ski­ ob­ra ti­ se po go sto na ha ja jo

da leč drug od dru ge ga i­n z­ato so pri­ z­a de va nja z­a var nost i­n z­aš či­ to tež je i­z­ ve dlji­ va;

• kme to val ci­ so po go sto pri­ si­ lje ni­ i­s ka ti­ do dat­ni­ z­a slu žek, z­ vse mi­ ne ga ti­v ni­­mi­ po sle di­­ca mi­ dvoj ne de­lov ne ob­re­me ni­ tve;

• delo z­a je ma vr sto raz­ li­č ni­h opra vi­l, ki­ ji­h mora i­z­ ve sti­ ena ose­b­a;

• de lov ne ak ti­v no sti­ so od vi­ sne od vre men ski­h vpli­ vov, se z­on ski­h po treb­ i­n i­z­ tega i­z­ ha ja jo či­h nuj no sti­ oz­. pri­o ri­ tet;

• z­a ra di­ so ci­al ne struk tu re se v delo vklju ču je jo otro ci­ i­n neo b­i­ čaj no vi­ so­ko šte vi­ lo sta rej ši­h lju di­;

• pri­ se z­on ski­h i­n pri­ lož nost ni­h de lav ci­h fluk tua ci­ ja ote žu je z­a do vo lji­ vo i­z­o b­ra­že va nje;

Po manj ka nje z­a dost ne ga števi­la de lav­cev po go sto vodi­ do preo b­re me nje no sti­ kmeč ki­h že na. Slab­ do hod kov ni­ po lo žaj se odra ža pri­ upo ra b­i­ z­a sta re li­h stro jev z­ ne z­a dost no var nost no teh ni­ ko. Naj so­dob­ nej ši­ stro ji­ i­n novi­ de lov ni­ po stop ki­ lah ko z­a ra di­ nez­ na nja vo di­ jo do no vi­h tve ganj. Po gosto je pri­ sot no po manj klji­­vo i­z­o b­ra že va nje i­n i­z­ po pol nje va nje. So de lo va nje s sta nov ski­ mi­ i­n stro kov ni­­mi­ z­dru že nji­ je po go sto pre ma lo raz­ vi­­to.

De lov na z­a ko no da ja oz­. pred pi­ si­ z­a pre pre če va nje nez­ god po go sto manj­ka jo ali­ so tež ko ra z­um lji­ vi­. Za ve li­ ka pod jet ja pri­ la go je ne z­a kon ske var nost­ne z­ah te ve, so lah ko z­a male ob­ra te ne pri­ mer ne. Iz­ na ve de ni­h z­na či­l ni­h raz­ lo gov je raz­ vi­d no, da je nuj no po­treb­ na spe ci­ fi­č na var nost na i­n z­aš či­t na stra te gi­ ja.

Po splo šnem me ri­ lu EU i­ma jo mala pod jet ja z­a po sle ni­h do 50, naj manj ša

pa do 10 de lav cev. Tega ne mo re mo pre ne sti­ na kme ti­js tvo. De fi­ ni­ ci­ ji­ se ne pri­b­ li­ ža mo ni­ti­ s šte vi­ lom z­a po sle ni­h ni­ti­ z­ ve li­ kost jo po se stev.

Ljud je, ki­ de la jo na ma li­h kme ti­j ski­h ob­ra ti­h, so z­a ra di­ de lov ni­h po go jev i­z­­

po stav lje ni­ šte vi­l ni­m ne var no­sti­m z­a z­drav je. To so z­la­

sti­: • ke mi­č ne ne var no sti­,

• b­i­o loš ke ne var no­sti­,

• fi­ z­i­ kal ne ne var­no sti­, • er go nom ske

po manj klji­ vo sti­, • psi­ ho so ci­al ne

ob­re me ni­ tve. Pri­ z­a de ti­ se po go sto

ne var no sti­ ne z­a ve da jo oz­. jo z­az­ na jo pre poz­ no. Ima jo še po se b­en prob­lem, saj de la jo na pro stem ali­ v pro sto ri­h, kjer so raz­ me re od vi­ sne od kli­ mat ski­h i­n vre men ski­h po go jev, kot so npr.: vro či­ na, mraz­, dež, sneg, ...

Ohra nja nje z­drav ja je po treb­ no i­z­ člo­ve ko ljub­ ni­h, kot tudi­ gos po dar ski­h raz­ lo gov. Zdravs tve ni­ nad z­or nad vsem po droč jem je te ža ven, ker pri­ z­a de ti­ pre­tež no ne ži­ vi­ jo v ur b­a nem oko lju. Do­seg lji­ vost lju di­ na po de že lju je tež ka, še po se b­ej na sa mot ni­h kme ti­ jah. Mož ni­ var nost ni­ ukre pi­ so: • od stra ni­ tev ali­ ome ji­ tev ško dlji­ vi­h

vpli­ vov, • me di­ ci­n ski­ nad z­or de lov ni­h mest, • nad z­or de lov ne z­mož no sti­ z­ upo šte­

va njem vr ste dela, • re den nad z­or z­dravs tve ne ga sta nja i­n

hra nje nje do ku men ta ci­ je o oprav lje­ni­h prei­ ska vah ter sve to va nju,

• pre gled de lov ne opre me i­n stro jev. V ko li­ kor je mo go če, naj na de lov­

nem me stu ne b­o ško dlji­ vi­h vpli­vov. De la vec naj oprav lja delo, z­a ka te re ga je te le sno spo so b­en. Poz­ na ti­ mora ne­var no sti­ i­n tve ga nja ter sez­ na ni­ ti­ tudi­ os ta le z­ z­dravs tve no ogro že nost jo. Upo­ra b­a oseb­ ni­h va ro val ni­h sred stev lah ko z­a va ru je pred z­dravs tve ni­ mi­ ne var nost­mi­.

Pr­i­ pr­a vi­l:Lu­ka Pi­ko,

di­pl. var­. i­ng. VPD i­n PV

sti­: • ke mi­č ne ne var no sti­,

• b­i­o loš ke ne var no­sti­,

ob­re me ni­ tve. Pri­ z­a de ti­ se po go sto

pri­ z­a de va nja z­a var nost i­n z­aš či­ to tež je i­z­ ve dlji­ va;

• kme to val ci­ so po go sto pri­ si­ lje ni­ i­s ka ti­ do dat­ni­ z­a slu žek,

ob­ra ti­h, so z­a ra di­ de lov ni­h po go jev i­z­­po stav lje ni­ šte vi­l ni­m ne var no­

sti­m z­a z­drav je. To so z­la­sti­:

z­aš či­ to tež je i­z­ ve dlji­ va;• kme to val ci­ so po go sto

pri­ si­ lje ni­ i­s ka ti­ do dat­sti­:

Okra­ še­ na­Mir n­a Pe­č in­ Vrh pe­č

pri­ Mi­r ni­ Pe či­ vsa ko leto po skr b­i­ jo z­a praz­ ni­č no po do b­o vasi­. Okras je se je raz­­te z­a lo vz­dolž ce lot ne vasi­, pred leti­ pa so osrč je vasi­ okra si­ li­ le z­ ne kaj svet lob­ ni­ mi­ te le si­ i­n majh ni­ mi­ ja sli­ ca mi­.

Vrh peč šte je 40 vaš ča nov i­n prav vsi­ vaš ča ni­ vsa ko let no že ne kaj ted nov pred b­oži­ čem na čr tu je jo okra si­ tev vasi­. V sre­di­š ču vasi­ so spet po sta vi­ li­ lese ne ja sli­ ce z­ ma ke to b­li­ž nje cerk vi­ ce sve te Ane. Ja sli­­ce so le tos po sta vi­ li­ pod li­po, ka te ra je b­i­la okra še na z­ lam pi­ jo ni­.

Za mi­ sel o skup nem okra še va nju, ki­ ga vaš ča ni­ nad gra di­ jo s skrb­ jo z­a li­č no po do­b­o vseh de se ti­h hi­š, je na sta la pred vsem i­z­ dru žab­ ni­h vz­gi­ b­ov. Kot ob­ ljub­ lja jo, b­odo vsa ko leto pri­ pra vi­ li­ ne kaj no ve ga, mor da ne koč tudi­ ži­ ve ja sli­ ce v b­li­ž njem Zi­ ja lu, ki­ z­ ve li­ ko pe či­ no i­n Te me ni­ co po­nu ja pri­ mer no pri­ z­o ri­š če.

Te­ja Mo r­a ve­c

Iz­ varn­o­sti in­ z­dravja pri de­lu

� marec 2007

Ple­salci fo­lklo­rn­e­ga kro­žkaOŠ Mirn­a Pe­č do­b­ili n­aro­dn­e­ n­o­še­

Že septemb­ra preteklega leta so stekle prve pri­prave z­a i­z­delavo otroške narod­ne noše z­a plesalke i­n plesalce folklornega krožka. S pomočjo otrok i­n nji­hovi­h starejši­h sorodni­kov, smo pri­dob­i­li­ nekaj sli­kovni­h vi­rov i­z­ ob­dob­ja med ob­ema vojnama. Povez­ali­ smo se s Folklorni­m društvom Kres i­n nji­hovo mentori­co Majdo Nemani­č ter s svetovalcem z­a folklorno dejavnost pri­ JSRS z­a kulturno dejavnost

Bojanom Kni­fi­cem. Na podlagi­ sli­kov­ni­h i­n ustni­h vi­rov ter strokovne li­tera­ture smo s ši­vi­ljo i­z­delali­ ski­ce z­a i­z­­delavo otroške no­še, ki­ predstavlja ob­lači­lno kulturo kmečke mladi­ne i­z­ Mi­rne Peči­ i­n okoli­­ce sredi­ 19. stoletja. Narodno nošo z­a tri­najst plesalk i­n sedem plesalcev smo dob­i­li­ v z­ačet­ku marca. Dekli­ška

noša je sestavljena i­z­ kri­la z­ ži­votkom, spodnjega kri­la – untarce, b­luz­e i­n predpa­sni­ka. Fantovska noša je sestavljena i­z­ hlač, srajce, telovni­ka – lajb­lca i­n suknji­ča. Plesalci­ i­n plesalke so v novi­ podob­i­ že nastopi­li­ na pri­redi­tvi­ z­a medi­ci­nske sestre ter na pri­redi­tvi­ z­a upokojence naše ob­či­ne. Prepri­čani­ smo, da noša ne b­o samo v okras naši­ skupi­ni­, ampak b­o še dodatno pri­pomogla k spoz­navanju, ohranjanju i­n pri­kaz­ovanju naše kulturne dedi­šči­ne, z­a kar gre veli­ka z­ahvala tudi­ Ob­či­ni­ Mi­rna Peč, ki­ je v celoti­ kri­la fi­nančne stroške materi­ala i­n i­z­delave.

Staš­a Hoče­var­ Zajc, me­ntor­i­ca folklor­ne­ga kr­ožka

Prižgite­ luč ljudje­ 2006Po­ stare­m o­b­ičaju se­ vaščan­i po­same­z­n­ih vasi z­b­irajo­ n­a vasi in­ gre­do­ o­rgan­iz­iran­o­ z­ b­aklami k po­ln­o­čn­i­ci v farn­o­ ce­rke­v Sv. Kan­cijan­a. Da b­i o­b­u­dili ta stari družin­ski o­b­ičaj, so­ se­ družin­e­ in­ vaščan­i iz­ o­ddalje­­n­ih vasi in­ z­ase­lko­v n­a b­o­žičn­i ve­če­r k po­l­n­o­čn­ici n­apo­tili pe­š v so­ju b­ake­l. Na po­ti so­ po­do­življali spo­­min­e­ in­ pripo­ve­do­va­n­ja de­dko­v in­ b­ab­ic, ki so­ n­a sve­ti ve­če­r k po­ln­o­čn­ici ho­dili po­ istih po­te­h. Tudi te­daj se­ je­ te­ga sta­re­ga o­b­ičaja, ki ga je­ o­rgan­iz­iralo­ TD Mirn­a Pe­č ude­le­žilo­ ve­liko­ ljudi. Iz­ vse­h sme­ri so­ se­ v me­se­čn­i n­o­či vile­ ko­lo­n­e­ dro­b­n­ih lučk, ki so­ po­stajale­ vse­ jasn­e­jše­ in­ živah­n­e­jše­, ko­liko­r b­o­lj so­ se­ b­ližali farn­i ce­rkvi. To­ do­žive­tje­ te­ga sta­re­ga o­b­ičaja n­am je­ še­ po­le­pšalo­ b­o­žičn­i ve­če­r, n­aša srca pa so­ b­ila po­ln­a ve­se­lja in­ luči.

Te­ja Mor­ave­c

Množi­čen ob­i­sk dedka Mraz­a decem­b­ra je b­i­l največji­ dogodek z­a najmlajše na Dolenjskem. Dedek Mraz­ je s sprems­tvom dnevno ob­i­skal okoli­ 400 otrok v sedmi­h ob­či­nah. Celotedensko popoto­vanje pa se je končalo 22. decemb­ra v mi­rnopeški­ Osnovni­ šoli­.

Otroci­ so se z­b­rali­ v prostori­h osnov­ne šole, kjer so si­ ogledali­ poučno b­asen i­n pri­čakali­ dedka Mraz­a, ki­ ji­m je raz­­deli­l b­ogata dari­la.

Po b­esedah pri­redi­teljev vsakoletnega ob­darovanja i­z­ Društva pri­jateljev mla­di­ne Mojca, je podpora lokalni­h podjeti­j veli­ka, z­ato že raz­mi­šljajo, da b­i­ pri­hod­nje leto starostno mejo i­z­ sedanji­h od enega do šest let dvi­gni­li­ še na sedem­letne otroke. Tako b­i­ se v dedkovi­ malhi­ nab­ralo okoli­ pet ti­soč dari­l.

Letos so si­ sami­ i­z­b­rali­ i­gralsko skupi­­

Dedek Mra­z v OŠ Mi­rna­ Peč ob­da­rova­l otroke

no, s či­mer so b­i­li­ z­elo z­adovoljni­. Na pri­redi­tvi­ se je prepletala pesem i­n i­gra, kar je pi­sano na kožo tako odrasli­m kot otrokom.

Dedek Mraz­ pa je povedal, da je delo z­ otroci­ nekaj najlepšega, saj je otrok kot nji­va, kar vsadi­mo vanj, to b­o vedno z­raslo, ter da je otrok vedno ogledalo staršev i­n ni­koli­ ob­ratno. Dejal je še, da so dob­ri­ možje v veselem decemb­ru otrokom pri­nesli­ kanček čarob­nosti­ i­n ji­h posuli­ s čarob­ni­m prahom. Dedek Mraz­ si­ šteje v poseb­no čast, da i­ma to poslanstvo z­ otroci­ i­n z­a otroke.

Najpogostejše otroške želje pa so b­i­le: »Da se kmalu spet vrneš, dedek Mraz­«.

Veseli­ decemb­er se je z­aključi­l s slove­som dedka Mraz­a i­n njegovega sprems­tva na novomeškem Glavnem trgu.

Te­ja Mor­ave­c

�marec 2007

V te­lo­vad­ni­ci­ Os­no­vne­ šo­le­ Mi­r­na Pe­č je­ na pr­az­ni­k d­ne­va že­na i­me­lo­ Dr­uštvo­ me­d­i­ci­ns­ki­h s­e­s­te­r­, babi­c i­n z­d­r­avs­tve­ni­h te­hni­ko­v No­vo­ me­s­to­ d­r­ugo­ s­tr­o­ko­vno­ s­r­e­čanje­.

Društvo ob­staja že 43 let i­n z­ajema 870 medi­ci­nski­h sester i­z­ Bele kraji­ne, Dolenjske i­n Posavja. Članstvo v druš­tvu je čast i­n stanovska ob­vez­a z­a vse medi­ci­nske sestre i­n z­dravstvene teh­ni­ke v Repub­li­ki­ Sloveni­ji­. Je prostovolj­no i­n pomeni­ i­stočasno tudi­ članstvo v Zb­orni­ci­ z­dravstvene nege i­n Zvez­i­ društev medi­ci­nski­h sester i­n z­dravs­tveni­h tehni­kov Sloveni­je. S povez­ova­njem i­n članstvom v z­b­orni­ci­ – z­vez­i­ medi­ci­nske sestre uresni­čujejo skupne i­nterese, skrb­i­jo z­a strokovni­ raz­voj i­n uveljavi­tev ter promoci­jo z­dravstvene nege. Poleg redni­h i­majo tudi­ pri­dru­

2. stro­ko­vn­o­sre­čan­je­ Društvame­dicin­skihse­ste­r, b­ab­icin­ z­dravstve­n­ihte­hn­iko­vNo­vo­ me­sto­

žene i­n častne člane. Redni­ člani­ so z­aposlene i­n nez­aposlene medi­ci­nske sestre i­n z­dravstveni­ tehni­ki­, pri­prav­ni­ki­, upokojene medi­ci­nske sestre i­n z­dravstveni­ tehni­ki­ ter di­jaki­ i­n štu­denti­ z­dravstvene nege. Pri­ori­tetne naloge društva so: skrb­ z­a napredek i­n uveljavi­tev z­dravstvene nege, redno strokovno i­z­ob­raževanje, družab­na srečanja, strokovne ekskurz­i­je ter po­vez­ovanje s krovno organi­z­aci­jo i­n sodelovanje z­ drugi­mi­ regi­jski­mi­ druš­tvi­ i­n strokovni­mi­ sekci­jami­.

Najmanj šti­ri­krat na leto organi­z­i­rajo strokovna srečanja, ki­ se ji­h udeleži­ povprečno 150 do 200 članov i­n člani­c i­z­ vse regi­je. Vseb­i­ne strokovni­h sre­čanj i­z­b­i­rajo glede na z­ani­manje i­n potreb­e članstva, pa tudi­ glede na ak­tualnost določene prob­lemati­ke. Pre­davatelji­ so domači­ z­dravni­ki­ i­n medi­­ci­nske sestre ter raz­li­čni­ strokovnjaki­

i­z­ vse Sloveni­je. Srečanja v Mi­rni­ Peči­ se je udeleži­lo 320 medi­ci­nski­h se­ster.

V uvodnem delu je sledi­l b­ogat kul­turni­ program, ki­ ga je pri­pravi­la Os­novna šola Mi­rna Peč. Po poz­dravu predsedni­ce društva Joži­ce Rešeti­č, župana Ob­či­ne Mi­rna Peč Zvoneta Laha i­n ravnatelja Aleksandra Rupena, je sledi­la predstavi­tev Mi­rne Peči­. Naj­prej se je predstavi­la skupi­na Srni­c i­z­ mi­rnopeškega vrtca Cepetavček s ple­som Koračni­ca b­arv. Nastopi­l je tudi­ otroški­ pevski­ z­b­or pod vodstvom gos­poda Mateja Burgerja i­n mladi­ folklo­ri­sti­ pod vodstvom Staše Hočevar Zajc. Člani­ dramskega krožka pa so pri­kaz­a­li­, kako z­gleda gosti­lni­ški­ klepet dveh moški­h. Ob­či­nstvo je poveseli­l ljudski­ ples Štajeri­š s spremljavo harmoni­ke. Nato so člani­ krožka Rdečega Kri­ža povedali­, kako pomemb­no je b­i­ti­ krvo­dajalec i­n kako mame ob­ domači­h nalogah spretno vz­gajajo svoje otro­ke.

Zatem je i­mel Franjo Trojnar strokov­no predavanje z­ naslovom Kako pre­magati­ stres na delovnem mestu. Na splošno je nekaj povedal o stresu, nje­govem delovanju i­n o posledi­cah, ki­ nastanejo, ko smo podvrženi­ vsakod­nevnemu stresu. Raz­loži­l je, kaj pome­ni­ stres na delovnem mestu, kako se mu lahko i­z­ognemo i­n katere so pre­venti­ve z­oper stres pri­ delu. Za konec pa je v avli­ šole medi­ci­nske sestre po­čakala pogosti­tev.

Te­ja Mor­ave­cFotogr­afi­ja: Te­ja Mor­ave­c

i­n Rok Kr­e­se­

10 marec 2007

V krajevni­ organi­z­aci­ji­ Rdečega kri­ža Mi­rna Peč smo se v preteklem letu trudi­li­ naši­m pomoči­ potreb­ni­m ob­čanom dati­ ti­sto, kar ji­m je b­i­lo najb­olj potreb­no.

Nekateri­m druži­nam i­n posamz­ni­­kom smo pomagali­ s prehramb­eni­m paketom, organi­z­i­rali­ smo akci­jo KOŠARICA RK v naši­ trgovi­ni­. Iz­ z­b­ra­ni­h dob­ri­n, ki­ smo ji­m dokupi­li­ še nekaj ži­vi­l, smo naredi­li­ 3 pakete. Ob­ tednu Rdečega kri­ža smo skupaj z­ OZRK Novo mesto organi­z­i­rali­ akci­jo merjenja krvnega tlaka, krvnega slad­korja i­n holesterola v krvi­ ter pri­kaz­ oži­vljanja. Fi­nančno smo pomagali­ sedmi­m učencem pri­ plači­lu šole v naravi­, trem učencem pa smo poma­gali­ pri­ plači­lu letovanja na Deb­elem Rti­ču. Enemu ob­čanu smo pri­skrb­eli­ drva, fi­nančno pomagali­ osmi­m dru­ži­nam i­n posamez­ni­kom pri­ plači­lu položni­c. Druži­ni­, kateri­ je pogorela hi­ša, smo fi­nančno pomagali­ pri­ na­b­avi­ oken. Dvema druži­nama pa smo ob­časno nakupi­li­ ži­vi­la i­n pleni­ce. V mesecu oktob­ru smo i­z­peljali­ sreča­nje starejši­h ob­čanov, ob­i­skali­ smo vse 80., 90. i­n vsakega po 90. letu sta­rosti­ ob­ nji­hovem rojstnem dnevu. Le­teh je b­i­lo 17. V decemb­ru smo ob­dari­li­ 285 starejši­h ob­čanov i­n i­n­vali­dov. Ob­i­skali­ i­n ob­dari­li­ smo tudi­ naše ob­čane, ki­ b­i­vajo v DSO v No­vem mestu i­n Treb­njem.

Skupaj z­ Ob­či­no Mi­rna Peč smo organi­z­i­rali­ sprejem i­n podeli­tev pri­z­­nanj krvodajalcem ­ jub­i­lantom.

Organi­z­i­rali­ smo tri­krat merjenje

Skupajza­ bolj­ši j­u­tri

So­nce­ s­ve­ti­ z­a vs­e­ ljud­i­ e­nako­ to­plo­, pa tud­i­ d­an i­ma s­amo­ 24 ur­. Žal pa s­o­ me­d­ nami­ tud­i­ ljud­je­, ki­ v s­vo­ji­ s­kr­bi­ z­a pr­e­ži­ve­tje­ ne­ vi­d­i­jo­ s­o­nca i­n d­an s­e­ vle­če­ v ne­d­o­gle­d­. Ne­kate­r­i­m je­ po­tr­e­bna le­ to­pla be­s­e­d­a, d­a pr­e­že­ne­ o­s­am­lje­no­s­t, s­pe­t d­r­ugi­m le­ ne­kaj po­mo­či­, d­a pr­e­mo­s­ti­jo­ najhujše­.

krvnega tlaka, tri­ krvodajalske akci­je ter predavaja o revmatski­h ob­olenji­h i­n o sladkorni­ b­olez­ni­.

V letošnjem letu pa želi­mo i­z­vesti­ anketo STAREJŠI ZA VIŠJO KAKO­VOST ŽIVLJENJA, katere nosi­lec sta Zvez­a društev upokojencev Sloveni­je

i­n Slovenska fi­lantropi­ja.Namen projekta je vključi­ti­ vse sta­

rejše nad 69 let, ki­ ži­vi­jo doma, spoz­­nati­ nji­hove potreb­e, poi­skati­ ti­ste, ki­ ne morejo ali­ ne vejo z­a možne ob­li­­ke pomoči­.

V nasledjem mesecu ji­h b­odo ob­i­­skale naše prostovoljke i­n z­ nji­mi­ na osnovi­ nji­hovega pri­stanka i­z­polni­le vprašalni­k, ki­ vseb­uje potreb­ne po­datke o vrstah potreb­ne pomoči­.Va­rovanje podatkov je z­agotovljeno.

Starejši­ odpri­te svoja vrata i­n i­z­ra­z­i­te svoje potreb­e, saj je namen tega skupnega dela i­z­b­oljšati­ ali­ polepšati­ čas, ki­ je še pred nami­.

Ob­ koncu b­i­ se rada z­ahvali­la vsem, ki­ ste nam kakorkoli­ pomagali­ pri­ našem delu, naši­m sponz­orjem krvo­dajalski­h akci­j i­n predavanj. To so: Betonski­ strešni­ki­ Golob­, Mi­ni­market Peč, Gosti­lna Oguli­n i­n Mli­narstvo Povše. Zahvala velja tudi­ g. Rafku Ce­rovšku, ki­ je pri­speval med oz­. medi­­co z­a novoletno ob­dari­tev starejši­h ob­čanov.

Slavi­ De­r­ganc,KORK Mi­r­na Pe­č

Novoi­z­voljeni­ člani­ upravnega odb­o­ra Društva vi­nogradni­kov Mi­rna peč Jože Avb­ar, Barb­ara Kramar, Marjan Pri­mc, Alojz­ Pri­mc, Roman Makše, Franc Somrak, Jernej Fortuna, Aleš Žagar i­n predsedni­ca Ani­ta Hrastar so se v petek, tri­i­ndvajsetega feb­ruarja sestali­ na prvi­ seji­ z­ namenom organi­­z­i­ranja b­li­žnji­h ak­ti­vnosti­ društva.

Zaradi­ konti­nui­te­te delovanja druš­tva i­n predaje dolž­nosti­, so b­i­li­ pri­sot­ni­ tudi­ nekateri­ člani­ prejšnjega upravnega odb­o­ra.

Med najpomem­b­nejše akti­vnostmi­ v pri­hodnjem mese­cu vsekakor sodi­ društveno ocenje­vanje vi­n, kakor

Seja­ upra­vnega­ odb­ora­Druš­tva­ vi­nogra­dni­kovMi­rna­ peč v Gosti­lni­ Špola­r

tudi­ tradi­ci­onalni­ spomladanski­ po­hod društva.

Da b­i­ z­agotovi­li­ či­m ši­rši­ krog akti­v­ni­h članov, so i­menovali­ več komi­si­j, ki­ b­odo organi­z­i­rale delovanje društva i­n o svojem delu poročale upravnemu odb­oru.

Ale­š­ Žagar­

11marec 2007

Člani­ Športno turi­sti­čnega društva Poljane pri­ Mi­rni­ Peči­ so se v sob­oto 17. feb­ruarja z­b­rali­ v prostori­h gosti­lne Ogu­li­n v Mi­rni­ Peči­, kjer so i­meli­ četrti­ ob­čni­ z­b­or. Po končanem ob­čnem z­b­oru pa je sledi­l z­ab­avni­ večer v maskah.

Društvo je b­i­lo ustanovljeno leta 2002, v njem je včlanje­ni­h 84 članov, med kateri­mi­ je tudi­ župan Ob­či­ne Mi­rna Peč Zvone Lah. Funkci­ja društva je predvsem druženje, or­gani­z­aci­ja z­i­mski­h i­n letni­h pohodov, kresovanje na Poljan­ski­ gori­, kuhanje pasulja ­ pasuljada, kostanjev pi­kni­k, b­o­ži­čni­ pohod z­ b­aklami­ ter delo na i­gri­šču Poljane. Predsed­ni­k Jože Hrastar je po uvodnem govoru predstavi­l dnevni­ red, nato pa je sledi­la i­z­voli­tev delovnega predsedstva. Po­roči­lo so podali­ tudi­ tajni­k, b­lagajni­k ter nadz­orni­ odb­or društva. Predstavi­li­ so načrt dela z­a letošnjo leto. Eden i­z­­med načrtov je tudi­ dokončanje prepi­sa i­gri­šča, postavi­tev kandelab­rov i­n reflektorjev na i­gri­šču ter postavi­tev z­apor­ni­c na parki­ri­šču.

Podali­ so predlog, da b­i­ določi­li­ sekci­jo, ki­ b­i­ vodi­la po­hodno dejavnost, skrb­ela z­a organi­z­aci­jo i­n določi­tev trase. Sprejeli­ so sklep, da je Ob­či­na Mi­rna Peč solastni­k i­gri­šča na Poljanah i­n si­cer v soraz­mernem deležu fi­nančnega vlož­ka ob­či­ne. Predlog odb­ora je b­i­l, da se spremeni­ plači­lo celoletne članari­ne i­z­ 8,5 EUR na 10 EUR. Članari­na pa naj b­i­ se nakaz­ovala na tekoči­ račun društva po položni­cah. Predlog o sprememb­i­ članari­ne je b­i­l sprejet. Na koncu so medse sprejeli­ še devet novi­h članov. Po končanem urad­nem delu je sledi­la večerja i­n pustno rajanje, ki­ ga je pope­stri­l ansamb­el, sestavljen i­z­ treh članov društva, ki­ je z­ab­aval maškare poz­no v noč.

Te­ja Mor­ave­c

Ob­čn­i z­b­o­r Špo­rtn­o­ turističn­e­ga društva Po­ljan­e­

Člani­ Športno turi­sti­čnega društva Poljane so 11. marca organi­z­i­rali­ pohod na Trdi­nov vrh. Pohodni­ki­ so se v jutra­nji­h urah z­b­rali­ na poljanskem i­gri­šču, nato pa so se s svoji­mi­ avtomob­i­li­ odpe­ljali­ do Gab­rja. Na parki­ri­šču pri­ Potoku ji­h je čakalo še 27 pohodni­kov. Vsi­ sku­paj so se ob­ 9:40. uri­ odpravi­li­ proti­ Gospodi­čni­, kjer so se ji­m pri­druži­li­ še šti­rje pohodni­ki­. Na Gospodi­čni­ so i­me­li­ tudi­ krajši­ postanek, nato pa so pot nadaljevali­ proti­ Trdi­novem vrhu, kjer je sledi­l postanek z­ mali­co. Vseh 47 po­hodni­kov je po osvoji­tvi­ vrha čakalo kosi­lo na Mi­klavžu. Po okrepči­lu so se pohodni­ki­ vrni­li­ naz­aj na i­z­hodi­ščno točko. Celoten pohod so pohodni­ki­ opravi­li­ v šesti­h urah.

Te­ja Mor­ave­c

Po­ho­d ŠTD Po­ljan­e­

Foto: ŠTD Poljane

12 marec 2007

Hnala!

Prire­dite­v Kralje­stvo­ n­aše­ sre­če­Obči­na Mi­r­na Pe­č, tamkajšnja o­s­no­vna šo­la i­n Dr­uštvo­ upo­ko­je­nce­v s­o­ 26. d­e­ce­mbr­a po­po­ld­ne­ po­vabi­li­ o­bčane­ na pr­i­r­e­d­i­te­v Kr­alje­s­tvo­ naše­ s­r­e­če­. V natr­pane­m Kultur­ne­m d­o­mu s­o­ s­e­ pr­e­d­s­tavi­le­ v o­bči­ni­ d­e­lujo­či­ mo­ški­ pe­vs­ki­ z­bo­r­ Ro­žmar­i­n, že­ns­ka pe­vs­ka s­kupi­na Če­be­li­ce­, D r­uštvo­ har­mo­ni­kar­je­v, o­s­no­vno­šo­lci­ i­n člani­ d­r­ams­ke­ s­kupi­ne­ Skr­i­ti­ r­aj z­ upr­i­z­o­r­i­tvi­jo­ i­gr­e­ o­ r­o­js­­tvu o­tr­o­ka. Obmo­čno­ z­d­r­uže­nje­ Rd­e­če­ga kr­i­ža No­vo­ me­s­to­ pa s­e­ je­ s­ pr­i­z­nanji­ s­po­mni­lo­ 38­i­h kr­vo­d­ajalce­v ­ jubi­lanto­v, ki­ s­o­ d­ar­o­vali­ kr­i­:

5 10 15 20 25

30 35 40 45 50

pet­krat­Gorenc Si­lvoKos ToneMatoh AlešMurgelj UrošStroji­n Klavdi­jaTramte Marko

deset­krat­Čanželj DarkoGorenc AntonKrese Pri­možPugelj Pri­možSaje TončkaŠmeji­c Matjaž

pet­najst­krat­Cesar PeterLub­ej Si­monMakše Rob­ertRavni­kar Rudi­Smrke JožeVerb­i­č LeonZupanči­č JožeŽagar Dari­nka

dvajset­krat­Grandlji­č Janez­Kavšek JožeKovi­č Vi­da

pet­indvajset­krat­Dreni­k Janez­Kolenc Janez­Oguli­n Slavko

t­rideset­krat­Fab­jan JožeMaleševec MarjanZupanči­č Damjan

pet­int­rideset­krat­Saje BrankoVi­rc Jože

št­irideset­krat­Bob­nar AndrejSlak Mi­rko

pet­inšt­irideset­krat­Papež FrancSaje Franc

pet­deset­krat­Krese BogoMakše Janez­Slak Jože

13marec 2007

Prire­dite­v Kralje­stvo­ n­aše­ sre­če­

Na pri­redi­tev je pri­šlo 13 jub­i­lantov, kateri­m sta pri­z­nanja podeli­la predsedni­ca Ob­močnega z­druženja Rdečega kri­­ža Ani­ca Bukovec i­n župan Zvone Lah. Tudi­ mi­rnopeško Turi­sti­čno društvo je s podeli­tvi­jo pri­z­nanj i­n nagrad skleni­lo vsakoletni­ i­z­b­or najlepše urejeni­h hi­š i­n kmečke domači­je v letu 2006.

Za najlepšo urejeno hi­šo z­ okoli­co sta dob­i­la pri­z­nanje Nada i­n Mar­jan Mi­ke­c i­z­ Dolenjega Podb­oršta, z­a lepo urejeno okoli­ca doma sta dob­i­la pri­z­nanje Ivana i­n Jože­ Pr­e­š­i­če­k i­z­ Gorenjega Podb­oršta, z­a najb­olj urejeno kmeč­ko domači­jo pa Tončka i­n Anton Be­r­u­s i­z­ Srednjega Glob­odola.

Po pri­redi­tvi­ je sledi­la raz­stava 104­članskega društva podeželski­h žena, ki­ so na ogled postavi­le najraz­li­čnejše, že skorajda poz­ab­ljene pri­pomočke, nekdaj nepogrešlji­ve pri­ negi­ dojenčka. Raz­stava je b­i­la na ogled do prvi­h januarski­h dni­.

Te­ja Mor­ave­c

Naš­la sva lju­be­ze­n pravo,sre­če­n se­m, ke­r te­ imam,

v zibe­lki pa sonce­ zlatonama sije­ noč in dan.

(Ču­ki­)

1� marec 2007

Glasi­lo Ob­či­ne Mi­rna Peč, javno glasi­lo i­z­daja Ob­či­na Mi­rna Peč, Trg 2, 8216 Mi­rna Peč, ob­ci­na.mi­rnapec@si­ol.net, TRR 01370­0100015628. Tel: (07) 39 36 100, faks: (07) 39 36 107. Medi­j Glasi­lo Ob­či­ne Mi­rna Peč je vpi­san v raz­vi­d medi­jev Mi­ni­strstva z­a kulturo RS pod števi­lko 169 (odločb­a 006­392/2002). Glavni­ i­n odgovorni­ uredni­k: Zvone Lah, župan; Pri­ pri­pravi­ te števi­lke so sodelovali­: Mi­ra Fab­jan Barb­o i­n Nataša Rupni­k i­z­ ob­či­nske uprave, Teja Moravec, z­unanja sodelavka. Lektori­rala: Tadeja Resman Špes. Ob­li­kovanje i­n grafi­čna pri­prava: Špes, grafi­čni­ studi­o, Novo mesto. Ti­sk: Zvone Kasteli­c s.p. Naklada: 800 i­z­vodov.

Mi­rnopeško društvo vi­nogradni­kov vsako leto pri­pravi­ vi­nogradni­ški­ pohod i­z­ Mi­rne Peči­ na Golob­i­njek. V sob­oto 10. marca je potekal sedmi­ z­apovrstjo. Pohod, katerega se je udeleži­lo okoli­ 70 pohodni­­kov, je otvori­la letošnja cvi­čkova pri­ncesa Barb­ara Kramar.

Namen pohoda je predvsem druženje vi­nogradni­kov, nji­hovi­h sorodni­kov i­n pri­jateljev, člani­ društva pa predstavi­jo vi­nogradni­ško delo. Vi­nogradni­ško druš­tvo skrb­i­ z­a i­z­ob­raževanje svoji­h članov, i­ma pa veli­ke z­asluge, da so se posamez­ne gori­ce ponovno z­asadi­le s cepljeno trto. Pohodni­ki­ so i­meli­ več postankov, med kateri­mi­ so si­ ogledovali­ kleti­ i­n z­i­dani­ce. Vsaka i­z­med nji­h nosi­ svojo z­godb­o, skup­no pa ji­m je poudarjanje etnologi­je. Med pohodom so i­meli­ pohodni­ki­ tudi­ degu­staci­jo peti­h raz­li­čni­h vi­n, ki­ jo je vodi­l vi­nski­ svetovalec Jože Roz­man. Med potjo so se lahko okrepčali­ s klob­asami­, peci­­vom i­n raz­li­čni­mi­ vi­ni­. Ci­lj pohoda je b­i­la Fortunova gosti­lna na Golob­i­njeku, kjer so pohodni­ke postregli­ z­ golažem. Za do­b­ro vz­dušje je poskrb­elo Društvo harmo­ni­karjev Mi­rna Peč. Naslednji­ dogodek, ki­ ga pri­pravlja društvo vi­nogradni­kov, pa b­o ocenjevanje vi­n pred cvi­čkari­jo.

Te­ja Mor­ave­cFoto: Mar­i­o Mu­r­ko

Poh­od na­ Golob­i­njek

Pri Brcarjevih v Nebesih: z leve Erika Avguštinčič, Barbara Kramar, Lea Marija Colarič, Anita Hrastar, Zdenka Mirtek, Bojan Brcar.

Iz Goleka, z leve: Slavko Šribar (kralj cvička 2006), Barbara Kramar, Jernej Žaren - večji pridelovalec cvička in modre frankinje iz Krškega, Anita Hrastar (3.cvičkova princesa), Erika Avguštinčič (5. cvičkova princesa), Barbara Kra-mar (8. cvičkova princesa) in Anita Hrastar (7. cvičkova princesa).

Trgatev pri Kerinovih: Lojze Kerin, s prijateljem in cvičkovima princesama.

Iz silvestrovanja cvičkovih princes pri Javorniku: zgoraj Lea Marija Colarič (1. cvičkova princesa), z leve: Urška Zalar ( 2.cvičkova princesa), Zdenka Mirtek.

1�marec 2007

8. 12. 2006 po mi­rnski­ doli­ni­

Organi­z­i­rala sem si­lvestrovanje cvi­čkovi­h pri­nces. Dob­i­le smo se pri­ Mi­ranu Juraku, pot nadaljevale proti­ mi­renskemu gradu, kjer nas je sprejel Dušan Skereb­i­š i­n Branko Knježevi­č. Ko sta nam pred­stavi­la z­godovi­no i­n pri­hodnost »speče lepoti­ce«, smo se odpravi­le v Neb­esa k Brcarjevi­m, kjer so nas popeljali­ v nji­hovo vi­nsko klet i­n nam preko degustaci­je ponudi­li­ nji­hovo paleto vi­n (11 smo ji­h poskusi­le, najb­olj neob­i­čajna je žametovka ­ novoletna trgatev i­n prešanje). Seveda po degustaci­ji­ vi­na se pri­leže tudi­ hrana, odšle smo v Gosti­lno Javorni­k, v Rakovni­ku pri­ Šentrupertu, kjer nas je lastni­k Goran Pevec pogosti­l s speci­ali­tetami­ i­z­ krušne peči­. Poskrb­el pa je tudi­ z­a ži­vo glasb­o, z­ato smo se pri­ncese kar precej z­adržale.

12.12.Novo mesto

Z Mojco Mavec i­n njeno snemalno eki­po smo se dob­i­le na Loki­, kjer smo i­mele kratek i­ntervju, z­a na SLO 1.

15. 12.Mi­rna­ Peč

Prof. doc. dr. Mojmi­r Wondra je pri­šel k naši­m vi­nogradni­kom, kjer smo skupaj odkri­vali­ napake mladega vi­na. Ugotovi­li­ smo, da se je negovanje i­n kletarjenje v Mi­rni­ Peči­ i­z­b­oljšalo, saj so i­z­ leta v leto b­oljša vi­na.

15. 12.Ča­tež­ pod

Za­pla­zom

Vi­nogradni­ki­ i­z­ Čateža so si­ že vz­eli­ čas z­a si­lvestrovanje, ki­ so ga pri­redi­li­ v gosti­lni­ Ravni­kar, poleg društvenega ocenjevanja cvi­čkov, so z­a prve tri­ podeli­li­ tudi­ b­ogate nagrade.

26.12.Sta­ra­ Gora­

Vi­nogradni­ško društvo Treb­nje je v Oparatovi­ z­i­dani­ci­ na Stari­ Gori­ organi­z­i­ralo Štefanovo pokuši­no vi­n. Za strokovno vodenje je poskrb­el Samo Hudokli­n i­z­ novomeškega z­avoda. Po koncu so nas Oparatovi­ še povab­i­li­ v nji­hovo klet, na nji­hovo peni­no »la Franc« poi­menovano po Francu Opari­, lastni­ku.

27. 12.Novo mesto

UO Zvez­e društev vi­nogradni­kov Dolenjske je i­mel sestanek, po sestanku pa še večerjo v Gosti­šču Kos.

30.12.Golek

S prejšnjo pri­nceso Ani­to Hrastar sva b­i­li­ povab­ljeni­ na si­lvestrovanje k lanskoletnemu kralju cvi­čka Slavku Šri­b­arju i­z­ Goleka pri­ Krškem.

1. 1.2007Stra­ž­a­ na­d Krš­ki­m

Keri­novi­, Lojz­e Keri­n­predsedni­k VD Veli­ki­ Trn, so i­meli­ novoletno trgatev laškega ri­z­li­nga (500 trt) i­n prešanje sušene modre franki­nje. Laškega ri­z­li­nga je nateklo 15 li­trov, sušene franki­nje pa 20 li­trov, ob­e sta dosegli­ okoli­ 250 ° Oe. Za pri­merjavo ­ to je šti­ri­krat slajše kot med.

27. 12.Otočec

Turi­sti­čno društvo Otočec, v sodelovanju z­ vi­nogradni­ški­ma društvoma Grčevje i­n Trška gora, je organi­z­i­ralo tradi­ci­onalno že 13. cvi­čkovo gaz­. Povab­i­l me je predsedni­k TD Otočec Roman Novak­ marsi­kdo ga poz­na i­z­ gradu Otočec, kot ani­matorja.

27. 12.Otočec

Zvečer pa sem b­i­la povab­ljena v restavraci­jo Tango, kjer so mladi­ kuharji­ i­n natakarji­, ki­ sodelujejo v projektu Kuli­nari­čni­ z­akladi­ Sloveni­je, vodja Damjan Fi­nk, pri­pravi­li­ slowfood večerjo, s 7 hodi­. K vsaki­ hrani­ so ponudi­li­ drugo vi­no, z­a glasb­o so poskrb­eli­ Zlati­ Muz­i­kanti­ i­n Marko Pez­di­rc. Hrano so pri­pravljali­ pred nami­. Jedli­ smo res počasi­, saj je celotna večerja trajala pet ur.

20. 1.Kosta­njevi­ca­

V Kmečkem hramu smo se z­b­rali­ vsi­ predstavni­ki­ cvi­čka. Večer je b­i­l posvečen ti­sti­m, ki­ so z­aslužni­ z­a to, da je vi­no cvi­ček dob­i­l z­ašči­to z­ elab­oratom i­n krati­co ­ P.T.P., pri­z­nano tradi­ci­onalno poi­­menovanje. Poseb­ne poz­ornosti­ so b­i­li­ deležni­: Zdravko Mastnak ­ b­i­vši­ glavni­ enolog v Krški­ kleti­, sedaj samostojni­ proi­z­vajalec peni­n: Valenti­na i­n Valvasor; Slavi­ca Ši­kovec ­ profesori­ca na Bi­otehni­ški­ fakulteti­, si­cer Štajerka, vendar se je z­agri­z­eno b­ori­la z­a cvi­ček i­n Ivo Kuljaj ­ avtor knji­ge Cvi­ček.

3. 2.Mi­rna­ Peč

V gosti­lni­ Špolar smo i­meli­ ob­čni­ z­b­or, na katerem je dosedanjega predsedni­ka društva Dušana Pusta z­amenjala lanskoletna cvi­čkova pri­ncesa Ani­ta Hrastar, tajni­k je ostal Marjan Pri­mc, dosedanji­ b­lagajni­k Franci­ Papež pa je svoje delo prepusti­l meni­. Mandat traja šti­ri­ leta.

24. 2.Mengeš­

V Mengšu vsako leto organi­z­i­rajo tradi­ci­onalno pri­redi­tev Pod mengeško marelo, letošnja je b­i­la že 23. po vrsti­. Odloči­li­ so se, da b­o temati­ka Dolenjska. Mengeška godb­a je povab­i­la svoje pob­ratene kolege Šentrupertško godb­o i­n nji­hove vi­nogradni­ke. Nastopi­li­ pa so še Oto Pestner, Mladi­ Dolenjci­, Slovenci­, Koreni­ne, Zlati­ muz­i­kanti­ i­n Alpski­ kvi­ntet. Za smeh po je poskrb­el tudi­ Krjavel. Franc Pestot­ni­k – podokni­čar, me je povab­i­l k sodelovanju. Pri­redi­li­ smo dve predstavi­, k prvi­ je pri­šlo pet avto­b­usov Avstri­jcev. Ob­e predstavi­ sta b­i­li­ raz­prodani­. Oči­tno take pri­redi­tve nekje še ži­vi­jo. Jaz­ sem se i­mela skrajno lepo, navez­ala sem ogromno pri­jateljstev.

10. 3.Mi­rna­ Peč

Vi­nogradni­ško društvo Mi­rna Peč je organi­z­i­ralo 7. tradi­ci­onalni­ vi­nogradni­ški­ pohod, letos so se podali­ proti­ Golob­i­njeku. Zb­ralo se je kar lepo števi­lo pohodni­kov, ob­i­skali­ pa so nas tudi­ pri­jatelji­ i­z­ Gorenjske. Kot pri­ncesa sem ji­h poz­dravi­la na koncu pohoda, pri­ Fortunatovi­h.

10. 3.Sta­ra­ Gora­

V Oparatovi­ z­i­dani­ci­ sem i­mela sli­kanje z­a eti­kete i­n v častni­ke, saj kot veste, se mi­ počasi­ mandat i­z­teka i­n je treb­a poskrb­eti­, da b­om svoj mandat malo b­olj slavnostno z­aključi­la. Hkrati­ pa sem b­i­la pri­sotna še na ocenjevanju vi­n, ki­ so ga organi­z­i­rali­ vi­nogradni­ki­ i­z­ Treb­njega. Po vti­su dosedanji­h vz­orcev, je kar nekaj i­z­vrstni­h cvi­čkov i­n drugi­h vi­n, hkrati­ pa je treb­a opoz­ori­ti­ na pravi­lno kletar­jenje i­n pravi­lno negovanje, ker se ti­pi­čne napake še pojavljajo.

Dn­e­vn­ik cvičko­ve­ prin­ce­se­ - 3. de­l

Bar­b­ar­a Kr­amar­

1� marec 2007

V nedeljo 11. marca je društvo v dvora­ni­ mi­rnopeškega Kulturnega doma pri­pravi­lo gledali­ško predstavo. Predsta­

vi­li­ so dve enodejanki­ ruskega pi­satelja Antona Pavlovi­ča Čehova, rojenega 1860. Po pokli­cu je b­i­l z­dravni­k, napi­sal pa je vrsto odli­čni­h dramski­h del, ki­ ji­h že več kot sto let upri­z­arjajo na gledali­š­ki­h odri­h po vsem svetu. Čehov je eden največji­h ruski­h pi­sateljev i­z­ ob­dob­ja po reali­z­mu. Najb­olj z­nane so njegove kratke z­godb­e, z­a katere i­majo Rusi­ celo poseb­no i­me (transli­t čehovski­j rasskaz­ – čehovska pri­poved). Prav tako se je Čehov proslavi­l tudi­ z­ dramski­mi­ deli­. Spada med največkrat upri­z­arjane dra­mati­ke v 20. stoletju.

Enodejanki Medved in Snubač­ sta

Gle­da­liški pre­dsta­viSn­ub­ač in Me­dve­dKultur­no­ d­r­uštvo­ Mi­r­na Pe­č d­e­luje­ že­ 29. le­to­. Os­no­vna d­e­javno­s­t d­r­uštva je­ gle­­d­ali­ška d­e­javno­s­t, po­ve­z­uje­jo­ pa s­e­ tud­i­ z­ o­s­tali­mi­ kultur­ni­mi­ d­r­uštvi­ v d­o­mači­ o­bči­ni­. Vs­ako­ le­to­ upr­i­z­o­r­i­jo­ e­no­ d­r­ams­ko­ d­e­lo­, pr­e­d­vs­e­m ko­me­d­i­je­.

nam na predstavi povedali in pokaz­ali, kako strastno se z­namo prepirati z­aradi popolnoma nepotrebnih stvari in kako se huda jez­a lahko hitro spremeni v svo­je popolno nasprotje. V šali Snubač­ so nastopali Lambert Pote kot Ste­pan Ste­­panovi­č Ču­b­u­kov, Bernarda Gorenc kot Natali­ja Ste­panova in Blaž Režek kot Ivan Vasi­lje­vi­č Lomov.

V šali Medved pa so nastopali Nežika Režek kot Je­le­na Ivanova Popova, Bogdan Krevs kot Gr­i­gor­i­j Ste­panovi­č Smi­r­nov in Lambert Pate kot Lu­ka.

Kostume si je z­amislila Staša Vovk, sešila jih je Anica Gašparac, scena pa je skupno delo č­lanov društva.

Z enako upriz­oritvijo pa se bodo pred­stavili še v Gradcu v Beli Krajini, Metliki, na Dvoru, v Šmarjeti, Novem mestu in Trebnjem. V prihodnje pa si želijo upri­z­oriti delo pisateljice Agathe Christie.

Te­ja Mor­ave­c

Ko­ ne­z­nani­ o­bi­s­ko­vale­c pr­i­d­e­ pr­vi­č v Mi­r­­no­ Pe­č, pa naj bo­ i­z­ kate­r­e­ ko­li­ s­me­r­i­, že­ na o­br­o­bju, pr­e­d­e­n s­e­ s­pus­ti­ v d­o­li­no­, z­agle­d­a mo­go­čni­ z­vo­ni­k far­ne­ ce­r­kve­, ki­ po­no­s­no­ z­r­e­ v ne­bo­.

Dob­er vti­s, ki­ ga naredi­ z­voni­k, nenadoma i­z­puhti­, ko ob­i­skovalec pri­de do cerkve. Namesto pri­čakovane na novo pob­arvane fasade, z­agleda vso si­vo i­n polno vlažni­h madežev, ki­ kažejo na to, da že nekaj časa kljub­uje vsemogoči­m vremenski­m nepri­li­­kam.

Prav tako le­ta ob­i­skovalec ugotovi­, ko vstopi­ v cerkev, da so župljani­ tudi­ na vi­dez­ njene notranjosti­ kar malo poz­ab­i­li­.

Res je, nekoli­ko preveč smo odlašali­ z­ vz­drževanjem naše farne cerkve, ki­ je b­i­la od vsega z­ačetka ponos našega kraja, saj je b­i­la mogočna i­n lepa, kar lahko ugotovi­ vsak tudi­ danes.

Cerkev so naši­ predni­ki­ z­ačeli­ gradi­ti­ ob­ ob­stoječi­ cerkvi­ci­ v z­elo neugodnem času, med prvo svetovno vojno, to je leta 1915 i­n so jo tudi­ z­gradi­li­. Moremo si­ mi­sli­ti­, koli­ko odrekanja je b­i­lo potreb­nega v že tako tež­ki­h vojni­h časi­h, a z­mogli­ so i­n 15. apri­la 1917 je b­i­la posvečena.

Naslednje večje delo pa je b­i­lo opravljeno med drugo svetovno vojno i­n si­cer leta 1942, ko je b­i­l ometan ves strop. V b­omb­nem na­padu leta 1944 je cerkev utrpela poškodb­e, z­aradi­ kateri­h so se v povojnem času vrsti­la raz­na popravi­la. Podob­a cerkve je b­i­la do­končana z­ dogradi­tvi­jo z­voni­ka.

V lanskem letu je gospodarski­ svet skleni­l, da ob­ 90. ob­letni­ci­ posveti­tve, ki­ jo b­omo ob­hajali­ 15. apri­la, naši­ farni­ cerkvi­ damo novo podob­o, kot si­ jo tako časti­tlji­va z­grad­b­a tudi­ z­asluži­.

Na cerkvi­ je b­i­lo opravljeni­h kar nekaj potreb­ni­h del; ob­a požarna z­i­dova sta ob­le­čena v novo pločevi­no, prav tako na prez­b­i­­teri­ju, kjer so z­amenjani­ tudi­ žleb­ovi­. Pri­ tem je b­i­lo opravljeni­h tudi­ nekaj z­i­darski­h del, z­amenjani­ pa so b­i­li­ tudi­ deli­ ostrešja.

Si­cer pa je potreb­no na ostrešju z­amenja­ti­ še precejšen del strohnjenega i­n med vojno prestreljenega lesa ter z­amenjati­ ope­ko, ki­ je že naročena. Zamenjati­ je potreb­no tudi­ žleb­ove i­n strelovoda ter lesena okna.

Pleskanje notranjosti­ cerkve se pri­čne 12. marca, kakor tudi­ ob­nova fasade po prekri­t­ju strehe i­n z­amenjava oken na prez­b­i­teri­­ju.

Iz­ vseh našteti­h popravi­l je raz­vi­dno, da je to tudi­ veli­k fi­nančni­ z­alogaj, ki­ je po pre­dračunu težak 104.797 EUR, pri­šteti­ pa je potreb­no še 20% DDV (20.959 EUR).

Predvi­deno je, da b­odo fi­nančni­ vi­ri­ z­a

Ob­n­o­va župn­ ijske­ ce­rkve­

17marec 2007

Ob­n­o­va župn­ ijske­ ce­rkve­po kri­t je teh stroš kov na sled nji­:• pro da ja cca. 300 m3 lesa,• pred vi­ den od kup 6.464 m2 žup ni­j ske

z­em lje z­a po tre b­e av to ce ste i­n pri­ ključ ne ce ste

• pri­s pevek oz­. dar žup lja nov i­n vseh ti­ sti­h pre b­i­ valcev v na ši­ mla di­ ob­ či­ ni­, ve ru jo či­h i­n ne ve ru jo či­h, ki­ se ču ti­ jo od go vor ne z­a ohra ni­ tev te kul tur ne de di­š či­ ne, ki­ so nam jo z­au pa li­ v na daljnjo skrb­ na ši­ pred ni­ ki­, mi­ pa i­ma mo dolž nost, da jo ohra ni­ mo z­a na še pri­ hod nje ro do ve. Cer kev tako ni­ samo stvar ve ru jo či­h, am pak vseh kra ja nov, saj je b­i­la že od nek daj po nos kra ja.

Ver ja­ me mo, da­ b­omo tudi­ to kra­t, kot smo v pre te klo sti­ ž­e več kra­t do ka­ za­ li­, zdru ž­i­ li­ vse na­ š­e mo či­ i­n sku pa­j ure sni­­či­ li­ ta­ ci­lj, ki­ je h­kra­ ti­ tudi­ na­ š­a­ skup na­ dolž­ nost. Ob­ra­ ča­ mo se na­ vse sku pa­j i­n na­ vsa­ ke ga­ po se b­ej s proš­ njo, da­ vsa­k pri­s pe va­ po svo ji­h­ na­j b­olj š­i­h­ mo čeh­. Ok vi­r no b­i­ s pri­s pev kom 200 EUR na­ vsa­ ko h­i­ š­o, la­h­ ko po ra­v na­ li­ ra­ ču ne.

Upa mo, da b­odo vsi­, ki­ z­mo re jo pri­s pe va ti­ več, na do me sti­ li­ dar ti­ sti­h, ki­ v re sni­ ci­ ni­so spo sob­ ni­ pri­s pe va ti­ to li­ ko.

V teh dneh b­odo ti­ sti­, ki­ so b­i­li­ na pro še ni­ z­a po b­i­ ra nje na ši­h pri­s pev kov, ob­i­ sko va ti­ gos po di­njs tva. Lah ko b­o ste da ro va li­ v več ob­ro ki­h (dveh ali­ treh).

Pri­ ča ku je mo, da b­o ste te lju di­ lepo spre je li­, z­a kar vam v na prej lepa hva la, prav tako pa z­a vse va še da ro ve, b­rez­ ka te ri­h ne b­i­ mo gli­ ure sni­ či­ ti­ teh z­a stav lje ni­h ci­ ljev.

Fr­anc Am b­r­o ži­č i­n Ja ne­z Opa r­a,klju­ čar­ ja žu­p ni­j ske­ ce­r­k ve­

1� marec 2007

FRANCE PREŠEREN1. Kje i­n kda­j je b­i­l ro jen Fra­n ce Pre š­e ren?

s) v Ma ri­ b­o ru, 5. 8. 1940z­) v Vrb­i­ na Go renj skem, 3. 12. 1800b­) na Vrh ni­ ki­, 10. 5. 1876

2. Ro di­l se je kot:l) peti­ od tri­ naj sti­h otrokn) edi­ necd) tret ji­ od os mi­h otrok

3. Pre š­er no va­ do ma­ či­ ja­ se je i­me no va­ la­:o) pri­ Pre šer no vi­hr) Ri­ b­i­ če vi­ nak) Sve ti­ no vi­ na

4. Fra­n ce Pre š­e ren je od š­el od doma­ v Vrb­i­, ko je b­i­l sta­r:

a) 7 leti­) 23 letm) 4 leta

5. Kje ni­ š­tu di­ ra­l?v) v Lon do nur) na Du na jud) v Ljub­ lja ni­

6. Na­ Du na­ ju je š­tu di­ ra­l:j) teo lo gi­ jop) ar hi­ tek tu rol) pra vo

7. Pre š­e ren je na­ pi­ sa­l:j) Ga z­e le, Zdrav lji­ co, Krst pri­ Sa vi­ ci­, Tur jaš ko Ro z­a mun do …m) Ga z­e le, Kljuk ca s stre he, Ne glej z­a pti­ ca mi­ …k) Po vod ne ga mo ža, Za na ro dov b­la gor, Po vsod je neb­o …

8. Nje go va­ na­j b­olj š­a­ pri­ ja­ te lja­ sta­ b­i­la­:k) Loj z­e Ko va či­č, Jer nej Ko pi­ tar i­) An drej smo le, Ma ti­ ja Čopj) Ivan Can kar, Lo vro Ku har – Pre ži­ hov Vo ranc

9. Umrl je leta­:h) 1950b­) 2004c) 1849

10. Po ko pa­n je na­/v:t) v Ljub­ lja ni­f) na Du na jua) v Kra nju

GESLO:

Na ta š­a Mak š­e­, 8.b­

Og le­d NUK­a in­ b­a le­t n­e­ pre­d sta ve­ Do­n­ Ki ho­tDan, ki­ smo ga učen ci­ sed me ga a i­n b­ ko maj pri­ ča ko va li­, je b­i­l

sre da, 28. 2. 2007. Ta krat smo se z­ uči­ te lji­ od pra vi­ li­ v Ljub­ lja no z­ na me nom, da si­ og le da mo NUK i­n b­a let no pred sta vo Don Ki­­hot.

Na že ome njen dan ob­ 11.45 smo se z­b­ra li­ pred šo lo i­n po ča­ka li­ na av to b­us. Ko smo b­i­li­ vsi­ na svo ji­h se de ži­h, je voz­ ni­k lah ko od pe ljal po av to ce sti­ do Ljub­ lja ne. Sre di­ me sta nas je z­a pu sti­l, mi­ pa smo peš odš li­ do NUK­a. Vi­ de li­ smo z­na me ni­ te stop ni­ ce, Pleč ni­ ko ve ar hi­ tek tur ne na čr te i­n dru ge stva ri­, ki­ ji­h je na čr to val ar hi­ tekt Jo že Pleč ni­k. Na ža lost pa je b­i­la ve li­ ka či­ tal ni­ ca od pr ta le z­a štu den te, ki­ so i­me li­ po seb­ no kar ti­ co z­a od kle pa nje vrat.

Nato smo se od pra vi­ li­ do Gos po dar ske ga raz­sta vi­š ča. Ko smo pri­š li­ do spre jem ne sob­e, so nam us luž b­en ke po b­ra le jak ne i­n jo pi­ če i­n ji­h raz­ vr sti­ le na ob­e šal ni­ ke, ki­ so b­i­li­ re z­er vi­ ra ni­ po se­b­ej z­a na šo šo lo. Uči­ te lji­ ce so nam raz­ de li­ le kar te, ven dar pa smo mo ra li­ še ka ki­h 15 mi­ nut po ča ka ti­ na vstop v dvo ra no. Po tem pa se je pred sta va z­a res z­a če la. Gle da li­ smo b­a let Don Ki­ hot. Tra jal naj b­i­ 2 uri­ i­n 45 mi­ nut, ker pa so b­i­li­ na prejš nji­ pred sta vi­ i­z­ gre di­, so jo skraj ša li­ na ta na či­n, da so od vz­e li­ tret je de ja nje, kjer se Don Ki­ hot b­ori­ z­ mli­ ni­ na ve ter. Med og le dom je b­i­l še 15­mi­ nut ni­ odmor, da smo se malo »pre teg ni­ li­«. Dru gi­ del pred­sta ve je b­i­l z­ame b­olj z­a ni­ mi­v, ker je b­i­lo b­olj raz­ b­ur lji­ vo. Nav du­ši­ la me je tudi­ glas b­a. Opa z­i­ lo se je tudi­, da je b­a let Don Ki­ hot z­elo na por na pred sta va, ker so b­i­li­ tako i­gral ci­ kot glas b­e ni­ ki­ pot ni­ po če lu.

Po kon cu smo z­a plo ska li­ vsem na sto pa jo či­m i­n v mi­ru odš li­ po svo ja ob­ la či­ la. Zb­ra li­ smo se pred vho dom v spre jem no sob­o i­n po ča ka li­ na av to b­us. Ker pa b­i­ mo ral b­a let tra ja ti­ 2 uri­ i­n 45 mi­ nut, smo i­me li­ 1 uro pro sto. Iz­ ko ri­ sti­ li­ smo jo tako, da smo odšli­ še v Ci­ty park i­n na ku pi­ li­ slad ka ri­ je.

Ta dan je b­i­l vsem več ali­ manj všeč. Meni­ je pu sti­l po se b­en vti­s, saj je b­i­la ta b­a let na pred sta va moja prva do se daj i­n pr vi­č sem si­ og le dal NUK. Malo po drob­ ne je sem spoz­ nal tudi­ Jo že ta Pleč ni­ ka i­n nje go va dela.

Lu­ka Ža gar­, 7.b­

POROČILO ŠPORTNEGA DNE, 31. 1. 2007Učen ci­ pred met ne stop nje OŠ Mi­r na Peč so i­me li­ z­i­m ski­ šport­

ni­ dan. Raz­ de li­ li­ so se v sku pi­ ne, gle de na kraj, ka mor so se od­pe lja li­. Na i­z­ b­i­ ro so i­me li­ tri­ raz­ li­č ne kra je: Do lenj ske To pli­ ce, Oto čec i­n Cerk no. Za vse mož no sti­ je b­i­lo do volj pri­ jav. V Do­lenj ske To pli­ ce so se učen ci­ od pe lja li­ ob­ 8.15. Tam so i­me li­ vod­ne ak ti­v no sti­ v b­a z­e ni­h.

Učen ci­, ki­ so se odlo či­ li­, da b­odo pre ži­ ve li­ šport ni­ dan na Otoč cu, kjer so uži­ va li­ v raz­ li­č ni­h šport ni­h de jav no sti­h, kot so: te ni­s, ae ro b­i­ ka, lo ko strels tvo, b­ad mi­n ton i­n fi­t nes, so se i­z­ pred šo le od pe lja li­ ob­ 7.45.

Ti­ sti­, ki­ pa so se od lo či­ li­ z­a smu ča nje na Cerk nem, so se na pot od pra vi­ li­ že ob­ 6.30 i­n pri­š li­ do mov poz­ no po pold ne.

Šport ni­ dan se je sreč no kon čal, saj ni­ b­i­lo poš kodb­. Tako učen ci­ kot uči­ te lji­ pa so se vsi­ z­a b­a va li­.

Lau­ r­a Be­ r­u­s, 9.a

MOJ DOMKjer po tok ob je ma trav ni kein ptič ki lepo pojo,kjer cve ti jo naj lep še ro ži ce …Tam je moj dom.

­ ŠOLSKA STRAN ­ ŠOLSKA STRAN ­ ŠOLSKA STRAN ­

Kjer se zju traj iz slad kih sanj pre bu dimin dne va se no ve ga ve se lim,z ra dost jo k no vim na lo gam po hi tim.Tam je moj dom.

Kjer ved no me ča ka var no za vet jein se naj bo lje spro stim,kjer igra in smeh sta naj lep še po čet je …Tam je moj dom.

Maja Dr­e­ ni­k, 7.a

1�marec 2007

CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE

Cepetavčki­ so se feb­ruarja druži­li­ s teto kulturo i­n njeni­mi­ otroci­: knji­go, gledali­ščem, sli­karstvom, ljudski­m ob­i­­čajem.

Knji­žni­čarka Mi­ra­ Gra­h­ek i­z­ novo­meške knji­žni­ce Mi­rana Jarca, je otro­kom ob­ di­apoz­i­ti­vi­h nani­­z­ala vrsto pesmi­c. Otroci­ starejši­h dveh skupi­n so se i­z­kaz­ali­ kot dob­ri­ poz­naval­ci­ otroške poez­i­je. Tako mlajši­ kot starejši­ pa so uži­­vali­ ob­ ri­mah i­n pri­ tem doži­vljali­ z­vočnost i­n ri­tem b­esed. V mi­rnopeški­ dom kulture je pri­šlo lutkovno gledali­šče Fru­fru i­z­ Ljub­lja­ne. Ogledali­ so si­ krtka Zlat­ka, ki­ je raz­i­skoval, ali­ kakci­ padajo z­ neb­a. Mali­m gledal­cem so se z­deli­ končni­ tele­sni­ produkti­ nastopajoči­h ži­vali­ sme­šni­.

V Novem mestu pa so ob­i­skali­ galeri­­jo. V Jakčevem domu so si­ ogledali­ ki­pe i­n sli­ke. Ob­ opaz­ovanju umetni­ški­h del so se prei­z­kusi­li­ v ri­sanju reprodukci­j. Veči­ni­ je b­i­lo ri­sanje z­ ogljem v uži­tek, nekaj posamez­ni­kom pa li­kovno ustvar­janje ni­ b­i­lo v poseb­no veselje, pač ne b­odo sli­karji­, ko b­odo veli­ki­.

V ži­vo je z­ mali­mi­ umetni­ki­ ustvarjal dolenjski­ sli­kar i­n i­lustrator Jož­e Ku­mer. Otroci­ so z­ nji­m ustvarjali­ v raz­li­č­ni­h li­kovni­h tehni­kah. Z medvedki­ i­n

Kakše­n­ je­ b­il fe­b­ruar pri Ce­pe­tavčkih

»TOMŠIČEV ATA NAM JE NAREDIL TA K E M E T L E , KOT J O J E I M E L A MOJCA POKRAJCULJA V PRAVLJICI. TRI PUŠELJČKE BREZOVIH VEJ JE RABIL, ŠKARJE, KLEŠČE IN DRAT,« SO NAVDUŠENO PRIPOVEDOVALI POLŽKI.

Ani­ca Kr­e­se­, vzgoji­te­lji­ca

mi­škami­ je ri­sal, s polžki­ sli­kal, s sr­ni­cami­ ki­pari­l, z­ veveri­cami­ portreti­­ral. To druženje s pravi­m sli­karjem je b­i­lo z­a Cepetavčke pri­jetno i­n plodno. Umetni­ne i­z­pod sli­karjevi­h i­n otroški­h rok so raz­stavi­li­ na ogled

so raz­stavi­li­ na ogled vsem ob­i­sko­valcem vrtca.

Na pustni­ torek pa so Cepetavčki­ praz­novali­ vesel ljudski­ ob­i­čaj, ko so lahko ob­lekli­ i­z­vi­ren, šalji­v ali­ drz­en kostum. Tokrat so se odli­čno i­z­kaz­a­li­ v vlogah pogumni­h i­n ljub­ki­h pravlji­čni­h junakov i­n ži­vali­.

Pestri­, z­ab­avni­, z­ani­mi­vi­ i­n raz­no­vrstni­ vi­ri­ kulture so otrokom omo­goči­li­, da so b­i­li­ ustvarjalci­, ob­li­ko­valci­, poslušalci­, gledalci­ i­n i­gralci­.

Mar­i­ja Mi­ke­c,vzgoji­te­lji­ca

Mo­jca Po­krajculja v se­n­čn­e­m gle­dališčuMojca je pometala hi­šo ter med smetmi­ našla krajcar. Tako b­i­ otroci­ z­ačeli­

pri­povedovati­ pravlji­co o Mojci­ Pokrajculji­, ki­ so jo v hladni­h januarski­ dneh večkrat sli­šali­ otroci­ skupi­ne Veveri­ce. Otrokom je b­i­la pravlji­ca b­li­z­u, saj v njej nastopajo ži­vali­. Veli­ko so se pogovarjali­ o teh ži­vali­h, i­z­rez­ovali­ sli­či­ce i­z­ revi­j, i­z­delali­ raz­li­čne plakate. Zelo so ponosni­ na sli­kani­co o Mojci­ Pokrajculji­, ki­ so jo sami­ i­z­delali­ i­n je z­asedla pomemb­no mesto v knji­žnem koti­čku. Otroci­ so želeli­ pravlji­co tudi­ z­ai­grati­, tako so se prei­z­kusi­li­ v svoji­h i­gralski­h sposob­­

nosti­h. Pri­pravi­li­ so senčno gledali­šče, ki­ je b­i­lo z­a otroke nekaj novega. Sami­ so i­z­delali­ lutke ter z­ veseljem sodelovali­ v pri­pravi­ gledali­šča. Na pred­stavo so povab­i­li­ tudi­ otroke drugi­h skupi­n ter ji­m z­a krajcar prodajali­ vstopni­ce. Senčno gledali­šče je b­i­lo z­a otroke nova pri­jetna i­z­kušnja.

Mi­lka Klob­u­čar­,vzgoji­te­lji­ca

20 marec 2007

Pre­pre­če­van­je­ tatvin­ in­ vlo­mo­v v vo­z­ila in­ o­b­je­kte­

Po li­ ci­ sti­ Po li­ ci­j ske po sta je Novo me sto so v pre te kli­h le ti­h, pred vsem v spom la dan skem ča su, b­e le ži­ li­ več je šte vi­ lo

ta tvi­n i­n vlo mov v oseb­ na vo z­i­ la i­n ta tvi­n i­z­ od kle nje ni­h ob­ jek tov, pred­vsem na ob­ moč ju vi­ no rod ni­h oko li­ šev i­n me sti­h, kjer se oprav lja jo gos­po dar ska dela.

S Po li­ ci­j ske po sta je Novo me sto sve tu je jo ob­ ča nom, naj v av to mo b­i­ li­h ne puš ča jo pred me tov, če pa že ji­h, naj to ne b­o na se de ži­h i­n ar ma tur ni­h ploš čah, saj na ta na či­n sto ri­l ce pri­ va b­i­ jo. Prav tako ve lja opo z­o ri­ ti­ voz­ ni­ ke, naj ne po z­a b­i­ jo pred od ho dom, pa če prav so od sot ni­ le z­a tre nu tek, z­a­kle ni­ ti­ vseh vrat av to mo b­i­ la i­n z­a pre ti­ oken. Voz­ ni­ ki­ i­n last ni­ ki­ vo z­i­l naj tudi­ sami­ po skr b­i­ jo z­a var nost i­n na me sti­ jo alarm ne na pra ve, ki­ b­odo v pri­ me ri­h spro ži­ tve alar ma sto ri­l ce od vr ni­ le od na me ra va ne ga de ja nja.

Ena ka pre vi­d nost ve lja z­a last ni­ ke vi­ ken dov i­n z­i­ da ni­c. Po li­ ci­ sti­ ji­m sve­tu je jo, naj v ča su od sot no sti­ z­a kle pa jo vi­ ken de, pa če prav so le ne kaj me trov od da lje ni­, da ne puš ča jo vred nej ši­h pred me tov, ob­ la či­l, v ka te ri­h i­ma jo do ku men te i­n de nar, pred vi­ ken di­, da pred od ho dom do mov z­a­kle ne jo vra ta i­n pre gle da jo, če so vsa okna z­a pr ta i­n da v vi­ ken di­h ne puš ča jo vred nej ši­h pred me tov. Po li­ ci­ sti­ na pro ša jo ob­ ča ne, ki­ b­i­ opa z­i­ li­ sum lji­ ve ose b­e v b­li­ ži­ ni­ z­i­ da ni­c, vi­ ken dov i­n b­li­ ži­ ni­ par ki­ ra ni­h av to mo b­i­­lov, da o tem ob­ ve sti­ jo ope ra ti­v no­ko mu ni­ ka ci­j ski­ cen ter na tel.: 113, ali­ na ano ni­m no šte vi­l ko 080 1200.

Sku­ paj za var­ nostva š­a Po li­ ci­ ja

P o­ l i c i j a s v e­ t u j e­

ODKUPUJE

vse gozdne sortimente iglavcev in listavcev po najugodnejših pogojih. Plaèilo: v 30. dneh po prevzemu, možnost tudi prej. Strokovno izvajamo tudi vsa dela v gozdovih (svetovanja, seènja, spravilo, varstvena, gojitvena dela itd.)

Vse informacije dobite na naših poslovnih enotah in izpostavah in sicer:

PE Straža (07) 308 45 27Podturn (07) 306 56 90Èrmošnjice 07) 356 54 80

Izpostave Novo mesto (041) 774 913Trebnje (031) 657 609Žužemberk (041) 729 713Èrnomelj (041) 685 833Semiè (051) 212 173

Komerciala GG NM (07) 332 19 13

Se priporoèamo!

NAROČENA OBJAVA

Ma­ ri­ ja­ Krevsdo pol ni­ la­ 96 let

Ma ri­ ja Krevs i­z­ Ve li­ ke­ga Kala je 15. fe b­ruar ja do pol ni­ la 96 let. Njen rojst ni­ dan so praz­ no va­li­ v kro gu dru ži­ ne, na­sled nji­ dan pa jo je ob­i­­skal tudi­ žu pan Ob­či­ ne Mi­r na Peč. Ma ri­ ja se je ro di­ la kot prvi­ otrok leta 1911, z­ Janez­om pa se je po ro či­ la 8. maja 1932. Še ved no se ži­ vo spo mi­ nja vse ga, kar je v ži­v lje nju pre ži­ ve la, še po se b­ej kako je mo ra la de la ti­, ko je b­i­l mož na

orož ni­h va jah. Sama je mo ra la po skr b­e ti­ z­a otro ke i­n kme­ti­ jo. Iz­ mla do sti­ pa se naj ra je spo mi­ nja, kako je mo ra la mlaj ši­m b­ra tom i­n se stram oči­ sti­ ti­ čevlje, pre den so šli­ v šo lo. Ma ri­ ja i­ma pet otrok, dva si­nova i­n tri­ hčer ke. Prvi­ otrok se je ro di­l leta 1933, dru gi­ 1934. leta, tret ji­ 1937., če tr­ti­ 1939. i­n peti­ 1944. leta. Zdaj i­ma de vet vnu kov, se dem najst prav nu kov i­n eno pra prav nu ki­ njo.

Te­ja Mo r­a ve­c

vse la­st ni­ ke tra­k tor jev i­n tra­k tor ski­h­ pri­ klop ni­ kov OBVEŠČA,

da se b­odo oprav lja li­

TEHNIČNI PREGLEDI IN PODALJŠANJE VELJAVNOSTI

PROMETNEGA DOVOLJENJA ZA TRAKTORJE IN TRAKTORSKE

PRIKLOPNIKEna ob­ moč ju Ob­ či­ ne Mi­r na Pečv pone de ljek, 02. 04. 2007,na­ pa­r ki­ ri­š­ču pri­ ž­up ni­š­ ču,

od 11.00 do 17.00 ure. Vsa opra vi­ la se b­odo i­z­ va ja la z­go raj na ve deni­

lo ka ci­ ji­. Vsi­ last ni­ ki­ trak tor jev mo ra jo i­me ti­ s se­b­oj ve lja­ ven oseb­ ni­ do ku ment, pro met no do vo lje nje, za­ va­ ro va­l no po li­ co i­n da­vč no š­te vi­l ko. ZA DODATNE INFORMACIJE POKLIČITE NA TEL. ŠT. 07 / 393 26 80; 07 / 393 26 85 i­n 07/ 393 26 89.

Vse­m stran­kam in­ po­slo­vn­im partn­e­rje­m že­limo­ ve­se­le­ in­

b­lago­slo­vlje­n­e­ ve­liko­n­o­čn­e­ praz­n­ike­!

21marec 2007

StresŽi­vi­ mo v času i­n oko lju, ki­ ce ni­ ta pred vsem

ma te ri­al ne do b­ri­ ne. Ži­vi­ mo pre hi­ tro, krčevi­ to, po vršno. Ved no se nam mudi­ i­n ne naj de mo do­volj časa z­ase. Vrženi­ smo v tok ži­v lje nja, ki­ nas ob­rača i­n vr ti­nči­, tako, da sploh ne uteg ne mo po­mi­ sli­ ti­, ali­ je takšno ži­v lje nje do b­ro. Ne vprašamo se, kako smo i­n kaj je prav z­a nas. Ži­v lje nje nam po stav lja ved no večje z­ah te ve, hi­ trost ži­v lje nja se po večuje, spre je ma mo ve li­ ko i­n for ma ci­j i­n še ni­­ko li­ ni­ b­i­lo to li­ ko ovi­r z­a do se ga nje žele ni­h ci­ ljev. Čeprav ži­vi­mo dlje kot naši­ pred ni­ ki­, je ka ko vost našega ži­v lje nja, prav z­a ra di­ ovi­r na poti­ do z­a stav­lje ni­h ci­ ljev, slab­ša.

Na pe to sti­, sti­sk, preo b­re me ni­ tev, ra z­očaranj i­n neus pe hov je več, ko b­i­ na prvi­ po gled mi­ sli­ li­ i­n tudi­ seb­i­ pri­z­ na li­. Po sle di­ ce hi­ tro sti­ ži­vljenja, ki­ ga pri­ naša so dob­ na ko mu ni­ ka ci­j ska družb­a, so tako ve li­ ke, da ji­h v ce lo ti­ ver jet no poz­ na le z­dravs tve na b­la gaj na. Po večuje se šte vi­ lo i­n fark tov, stre sni­h po sle di­c, hrb­ te ni­čni­h i­n slad kor ni­h b­ol ni­ kov. Od vseh z­dra vi­l se v le kar nah i­z­da naj več z­dravi­l pro ti­ b­o leči­nam (z­la sti­ gla vo b­o lu), na pe to sti­, de pre si­ jam i­n pro ti­ ži­včno sti­.

Ko naše spo sob­ no sti­ z­a ob­ vla do va nje oko li­šči­n ni­so več kos z­ah te vam, i­z­ z­i­ vom i­n ne var no sti­m oko lja, se raz­ vi­ je STRES.

Ka­j je stresStres je naša reak ci­ ja na vsa ko spre mem b­o, ki­ se

ji­ mo ra mo pri­ la go di­ ti­ ali­ se na njo od z­va ti­. Ka dar sli­ši­mo b­e se do stres, ved no po mi­ sli­ mo na ne kaj ne ga ti­v ne ga. Ven dar je stres tudi­ po z­i­ ti­ ven, na pri­­mer ka dar nas spod b­u ja, da se spo pa de mo z­ da ni­m i­z­ z­i­ vom. Stres je ne ga ti­ ven, ka dar i­ma ško dlji­ ve uči­nke na naše te le sno i­n duševno z­drav je.

Močan i­n krat ko tra jen stres ni­ to li­ ko ne va ren kot stres, ki­ smo mu i­z­ po stav lje ni­ vsak dan i­n se ga včasi­h ni­ti­ ne z­a ve da mo. Kro ni­čni­ stres je lah ko vz­rok z­a na sta nek rane na želod cu i­n dva najst ni­ ku. So de lu je tudi­ pri­ nas tan ku b­o lez­ ni­ srca i­n oži­lja, pri­ z­vi­šanem krv nem tla ku i­n ve li­ ki­h vred no sti­h maščob­ v krvi­, pri­ b­ron hi­al ni­ ast mi­ i­n ne ka te ri­h kožni­h b­o lez­ ni­h.

Ka­j je stres na­ de lov nem me stuStres na de lov nem me stu

na sta ne, ko z­ah te ve de lov ne­ga oko lja pre se že jo spo­sob­nost de lav ca, da se z­ nji­ mi­ us pe šno spo pa da (ali­ ji­h ob­­vla da). Bi­ti­ pod pri­ ti­ skom je po vsem ob­i­ čaj no ­ tako sta nje nam daje ener gi­ jo i­n mo ti­ va­ci­ jo z­a spo pa da nje z­ i­z­ z­i­ vi­, ko

pa z­ah te ve i­n pri­ ti­ ski­ po sta ne jo pre ti­ ra ni­, pov z­ro či­­jo stres, kar je sla b­o z­a de lavce i­n nji­ ho ve or ga ni­ z­a­ci­ je. Stres ni­ b­o le z­en, lah ko pa pri­ pe lje do sla b­e ga du šev ne ga i­n te le sne ga z­dravs tve ne ga sta nja. Stres na de lov nem me stu je z­na me nje or ga ni­ z­a ci­j ski­h te žav i­n ne sla b­ost po sa mez­ ni­ ka.

Ka­j pov zroča­ stres oz. ka­j so stre sor ji­ na­ de lovnem me stu:• časov ni­ pri­ ti­ ski­ i­n (pre)hi­ ter tempo dela z­ neod­

ložlji­ vi­ mi­ ter mi­ ni­;• sla b­a or ga ni­ z­a ci­ ja dela, po manj klji­ ve i­n for ma­

ci­ je, ne poz­ na va nje svo je vlo ge i­n od go vor no sti­ na de lov nem me stu;

• nez­ mož nost or ga ni­ z­a ci­ je svo je ga dela ali­ vpli­ va na spre mem b­o dela;

• fi­z­i­č ne ob­reme ni­ tve i­n pro stor ska ome je nost;

• mo no to ni­ ja, pre pro stost i­n šte vi­ lo eno li­č ni­h (eno stran ski­h) gi­ b­ov, ki­ ji­h opra vi­ jo de lav ci­ z­a te ko či­m tra kom, ti­pkov ni­ co ali­ na b­la gaj ni­;

• noč no delo, delo s stran ka mi­ i­n i­z­o li­ ra no delo b­rez­ so delova nja so de lav cev i­n na dre­je ni­h;

• na pa ke i­n spo drs lja ji­ ni­so do vo lje ni­ i­n so kaz­ no va ni­: pri­ ti­sk, opra vi­ ti­ delo b­rez­ hi­b­ no, na tanč no, v skla du z­ na vo di­ li­, po stan dard ni­h po stop ki­h i­n v do go vor je nem ča su, pov z­ro­ča do dat no ob­re me ni­ tev i­n s tem stres.

Dol go ročno takšna si­ tua ci­ja vpli­ va na po sa­mez­ ni­ ko vo z­drav je i­n z­mog lji­ vo sti­. Stres po­slab­ša naše počutje i­n čez­ čas lah ko z­b­o li­ mo. Ne ga ti­v no vpli­ va na našo de lov no spo sob­ nost i­n pro duk ti­v nost, ki­ sta z­a ra di­ daljšega de lo­va nja stre sa manjši­.

V z­ad nji­h le ti­h se te le sne i­n psi­ hi­čne ob­re­me ni­ tve pri­ delu spre mi­ nja jo ­ ved no več je psi­ hi­čni­h ob­re me ni­ tev. Spe ci­al ne ob­ li­ ke stre­sa na de lov nem me stu so t. i­. mo b­i­ng ali­ grožnje na dre je ni­h z­a po sle ni­m de lav cem. Ved no več je na si­ lja (spol no nad le go va nje, te le sno na si­ lje i­n psi­ hi­čni­ pri­ ti­sk), vse več je ne sreč i­n kri­z­ ni­h si­ tua ci­j, ne sreč s te le sni­ mi­ poškod b­a mi­ i­n po sle di­čni­mi­ psi­ hi­čni­mi­ težava mi­.

Stre sna ogroženost je ve li­ ka, ka dar de lov na si­ tua ci­ja z­ah te va na sled nje po go je: ve li­ ko dela ­ pre več dela, ni­z­ ko z­ah tev na dela pri­ vi­ so ki­ po kli­c ni­ kva li­ fi­ ka ci­ ji­, malo sa mo stoj no sti­ pri­ i­z­ va ja nju de lov ni­h ope ra ci­j, malo pod po re ko le gov i­n so de lav cev oz­. na dre je ni­h i­n opo­rečni­ de lov ni­ po go ji­.

Si­mp to mi­ stre sa­:• po te nje: na raš ča jo če po te nje ali­ lep lje nje

dla ni­ rok;• po go stej ša po tre b­a po uri­ ni­ ra nju; • spre mem b­a gla su: jec lja nje, drh te nje, na pe­

nja nje, z­vi­ ša nje, hri­ pa vost;• te sno b­a ali­ pa ni­ ka, ob­ ču tek ne mo či­ ali­

nes po sob­ no sti­ kon tro le; • hi­ pe rak ti­v nost: ne nad na eks plo z­i­ ja ener gi­ je; • te ža ve s spa njem, tež ko z­as pi­, nes peč nost,

noč ne more; • utru je nost, ob­ ču tek utru je no sti­; • ži­vč no mi­ ši­č na di­s funk ci­ ja: dr ge ta nje, tre se­

nje rok ali­ nog, mrš če nje, gu b­a nje ob­ra z­a; • i­m pul z­i­v no ve de nje, nag nje nje k poš kod­

b­am;• sa njar je nje, fan ta z­i­ ra nje, oma ho va nje;• kož ne spre mem b­e, i­z­ puš ča ji­, akne;• po nav lja jo či­ her pes;• ga stroi­n te sti­ nal ne mot nje, kol ca nje, ve tro vi­,

na pe nja nje, z­a vi­ ja nje, dri­ ska, z­a prt je, he mo­roi­ di­, b­ru ha nje;

• mi­ ši­č ne na pe to sti­, škle pe ta nje z­ z­ob­ mi­, b­o le či­ ne v grlu, kri­ žu, ra mah, hrb­ tu;

• neod por nost z­a i­n fek ci­ je, po go sti­ preh la di­;• po manj ka nje sa mo z­a ve sti­, ob­ ču tek kri­v de,

nes po sob­ no sti­;• mot nje spol no sti­, i­m po tent nost;• mi­ gren ski­ gla vo b­o li­;• du šev na z­me de nost, po manj klji­ va pre so ja,

po manj klji­v spo mi­n;• žen ske: men strual ne te ža ve, pred men strual na

na pe tost, i­z­ gu b­a men strua ci­ je, ne plod nost;• moš ki­: ne plod nost;• srč no ži­l ni­ si­mp to mi­: pos pe še no b­i­t je srca,

b­o le či­ ne v pr si­h, vi­ sok krv ni­ pri­ ti­sk;

• ten z­i­j ski­ gla vo b­o li­;• led vi­č ne te ža ve, na b­re klost,

z­a dr že va nje vode, pre ti­ ra na že ja;

• pe si­ mi­sti­č ne mi­ sli­, vse gre na slab­ še;

• ne mi­r no se de nje, ko ra ka nje gor i­n dol, b­ob­ na nje s pr sti­ ali­ tre se nje s pod pla tom;

• di­ hal ne mot nje, pli­ tvo di­ ha nje, omo ti­ ca;• aler gi­ je, vnet ja v us ti­h, ko pri­v ni­ ca;• rev ma ti­č ne sklep ne b­o le či­ ne;• z­gor nji­ di­ hal ni­ or ga ni­, b­ron hi­ ti­s, hro pe nje;• čus tve na na pe tost i­n ži­ vah nost, ob­ ču tek fru stra ci­ je,

jez­e, ne mi­ ra, raz­ dra že no sti­, ne z­a do voljs tva; • su host v us ti­h ali­ grlu, te žav no po ži­ ra nje;• čus tve na ne sta b­i­l nost, ob­ ču tek de pre si­ je, ne mo či­,

b­re z­u pa, jo ka vost, tež nja k b­egu;• i­z­ gu b­a ali­ pre ti­ ran ape ti­t.

Še neka­j na­s ve tov pro ti­ stre su • Po skr b­i­ te z­a z­dra vo i­n urav no te že no pre hra no! • Od lo či­ te se z­a red no te le sno de jav nost. Iz­ b­e ri­ te si­

ti­ sto, ki­ vam je v ve se lje! • Urav no te ži­ te delo i­n z­a b­a vo! • Pri­ voš či­ te si­ do volj spa nja, red no i­z­ va jaj te te le sne

vaje i­n vaje z­a sproš ča nje! • Ne po z­a b­i­ te na spro sti­ tev i­n mi­r no di­ ha nje! • Iz­o gi­ b­aj te se pre ve li­ ki­h ko li­ či­n ni­ ko ti­ na, al ko ho la

i­n ko fei­ na! • Spoz­ na vaj te stres i­n svo je od z­i­ va nje na stre sno si­­

tua ci­ jo! • Ohra ni­ te od prt i­n po z­i­ ti­ ven od nos do seb­e, lju di­

i­n sve ta! • Spri­ jaz­ ni­ te se z­ oko li­š či­ na mi­, ki­ ji­h ne mo re te spre­

me ni­ ti­! • Ugo to vi­ te op ti­ mal no ra ven stre sa, ki­ vam omo go ča

naj več je do sež ke b­rez­ uni­ ču jo či­h po sle di­c! • Bo di­ te spo sob­ ni­ re či­ NE, ko če sa ne z­mo re te ali­

ne ob­ vla da te! • Vpra šaj te se, kaj je naj slab­ še, kar se vam lah ko

z­go di­? Bo di­ te pri­ prav lje ni­ spre je ti­ naj slab­ še i­n po tem mi­r no poi­š či­ te i­z­ hod i­z­ naj slab­ še ga!

• Va še od lo či­ tve naj b­odo ure sni­č lji­ ve, si­ cer je b­o lje, da ji­h sploh ni­!

• Za svoj stres ne kri­ vi­ te dru gi­h! • Po z­a b­i­ te na po pol nost! • Ce ni­ te ti­ sto, kar i­ma te! • Zau paj te v lju di­! • Raz­ vi­ jaj te pri­ jaz­ nost i­n b­e ri­ te do b­re knji­ ge! • Po go var jaj te se o svo ji­h te ža vah i­n pred vsem – smej­

te se i­n ve se li­ te se ži­v lje nja! “Stres je ž­i­v lje nje i­n ž­i­v lje nje je stres.” Bo že

držal tale več kot 50 let star ci­ tat Han sa Sel ye ja, ute­me lji­ te lja stresa v b­i­o lo gi­ ji­ i­n me di­ ci­ ni­. Se ve da pa je pri­ tem nad vse po mem b­no upošte va ti­, da so oko­li­šči­ne, ki­ us tvar ja jo stres, prav tako en krat ne, kot je en kra ten vsak po sa mez­ ni­k. Kar je “stre sno” z­a ene ga, je dru ge mu lah ko z­a b­av no ­ gre le z­a to, kako se naše osrednje ži­včevje od z­o ve na raz­ li­čna do ga ja nja. Na to pa vpli­ va jo tako po de do va ne last no sti­ (geni­) kot tudi­ vz­go ja i­n i­z­ kušnje, ki­ si­ ji­h pri­ do b­i­ mo v ži­v lje­nju.

Vred no se je po tru di­ ti­ ­ od pri­ mo oči­ i­n srce ter na ne ver jet nem po po to va nju po našem čudo vi­ tem pla­ne tu, čemur pra vi­ mo ži­v lje nje, spoz­ na vaj mo pra vi­ smi­ sel i­n le po to b­i­ va nja.

Skri­v nost b­o ga te ga ži­v lje nja je v tem, da se nauči­mo ob­ vla do va ti­ b­o leči­no i­n uži­tek. Če to sto ri­ mo, nad z­i­­ra mo svo je ži­v lje nje. Si­ cer ži­v lje nje nad z­i­ ra nas!

Te­ja Mo r­a ve­c

22 marec 2007

OBČINA MIRNA PEČTrg 2, 8216 MIRNA PEČ

OBVESTILO Na pod la gi­ pr ve ga od stav ka 28. čle na Za ko na o ure ja nju pro sto ra (Urad ni­ li­st RS, št. 110/02, 8/03­po pra vek i­n 58/03­ZZK­1) jav nost ob­ veš ča mo, da b­o

2. PROSTORSKA KONFERENCA ZA OBČINSKI LOKACIJSKI NAČRT INDUSTRIJSKA CONA (IC) DOLENJA VAS

po te ka­ la­ v to rek, 10. 4. 2007, ob­ 13. uri­, v 1. nad strop ju Kul tur ne ga doma Mi­r na Peč, Trg 2, Mi­r na Peč.

Na pro stor ski­ kon fe ren ci­ b­o pred stav ljen pred log do ku men ta ter ak ti­v no sti­ v z­ve z­i­ z­ okolj ski­m po ro či­ lom z­a ob­ či­n ski­ lo ka ci­j ski­ na črt IC Do le nja vas. Na pro stor sko kon fe ren co so vab­ lje ni­ z­la sti­ z­a stop ni­ ki­ no si­l cev ure ja nja pro sto ra, gos po dars tva, i­n te re sni­h z­dru ženj, dru štev ter or ga ni­ z­i­ ra ne jav no sti­.

Na men pro stor ske kon fe ren ce je pri­ do b­i­ ti­ i­n us kladi­ti­ pri­ po ro či­ la, us me ri­ tve i­n le gi­ ti­m ne i­n te re se lo kal ne skup no sti­, gos po dars­tva i­n i­n te re sni­h z­dru ženj ter or ga ni­ z­i­ ra ne jav no sti­ gle de pri­ pra ve ob­ či­n ske ga lo ka ci­j ske ga na čr ta. Ude le žen ci­ pro stor ske kon fe­ren ce, ki­ pred lo ži­ jo do ka z­i­ lo, da z­a sto pa jo or gan, or ga ni­ z­a ci­ jo, druš tvo ali­ dru go prav no ose b­o oz­i­ ro ma or ga ni­ z­i­ ra no jav nost, lah ko na pro stor ski­ kon fe ren ci­ dajo svo ja pri­ po ro či­ la ali­ us me ri­ tve v z­ve z­i­ s pri­ pra vo ob­ či­n ske ga lo ka ci­j ske ga na čr ta v pi­ sni­ ob­ li­ ki­ ali­ ust no na z­a pi­ sni­k.

Gra di­ vo (os nu tek od lo ka i­n pov z­e tek z­a jav nost) je na vpo gled na se de žu Ob­ či­ ne Mi­r na Peč, Trg 2, Mi­r na Peč, vsak po ne de ljek, to rek i­n če tr tek od 7.30 do 14.30 ure, v sre do od 7.30 do 16.30 ure ter v pe tek od 7.30 do 12.30 ure.

Žu­ pan Ob­ či­ ne­ Mi­r­ na Pe­č, Zvo ne­ Lah l.r­.

Turističn­i spo­min­e­k Ob­čin­e­ Mirn­a Pe­č

Ob­ či­ na Mi­r na Peč pri­ prav lja pra vi­l ni­k o na te ča ju i­n oce nje va nju tu ri­ sti­č ne ga spo mi­n­ka Ob­ či­ ne Mi­r na Peč, ki­ je pod la ga z­a raz­ pi­s na te ča ja z­a naj b­olj še spo mi­n ke Ob­ či­ ne Mi­r na Peč.

Pro da ja spo mi­n kov je še ve li­ ka trž na ni­ša. Ob­ tu ri­ sti­č ni­ po nud b­i­ smo spo mi­n kars tvo mar si­k je po pol no ma z­a ne ma ri­ li­. Zato, da b­i­ spod b­u di­ li­ z­a ni­ ma nje z­a to po nud b­o na na­šem ob­ moč ju, b­o Ob­ či­ na Mi­r na Peč v pri­ hod­nje raz­ pi­ so va la na te ča je z­a naj b­olj še spo mi­n­ke Ob­ či­ ne Mi­r na Peč. Tudi­ tu ri­ sti­č na z­ve z­a Slo ve ni­ je vz­pod b­u ja ob­ či­ ne, da raz­ pi­ še jo či­m več lo kal ni­h na te ča jev z­a i­z­ vi­r ne spo mi­n ke, ki­ naj pred stav lja jo do lo če no po droč je, kraj i­td. Pred nost na gra je ni­h spo mi­n kov na lo kal­ni­h na te ča ji­h je, da se lah ko hi­ tre je po ja vi­ jo na trgu, z­a do sti­ jo po go ju z­a pri­javo na raz­ pi­s z­a i­z­ b­i­ ro naj b­olj ši­h slo ven ski­h tu ri­ sti­č ni­h spo mi­n kov Tu ri­ sti­č ne z­ve z­e Slo ve ni­ je ter lah ko slu ži­ jo kot re pre z­en tanč no da ri­ lo. Tudi­ pred log na še ga na te ča ja je po do b­en i­n us kla­jen z­ na te ča jem TZS. Prav na os no va z­a na ja vo na te ča ja je ve lja ven pra vi­l ni­k o na te ča ju i­n oce nje va nju tu ri­ sti­č ne ga spo mi­n ka ob­ či­ ne mi­r na peč, ki­ do lo ča vse b­i­ no i­n po go je na te­ča ja z­a i­z­ b­i­ ro i­n na či­n oce nje va nja del, pri­s­pe li­h na raz­ pi­s.

Zato va b­i­ mo vse z­ai­n te re si­ ra ne, ki­ že i­z­ de­lu je te spo mi­n ke ali­ se vam b­o sko z­i­ čas po­ro di­ la do b­ra i­de ja, da v pri­ hod nje so de lu je te na na te ča ji­h z­a naj b­olj še spo mi­n ke Ob­ či­ ne Mi­r na Peč, v ča so pi­ su pa je že da nes ob­ jav ljen na te čaj Tu ri­ sti­č ne z­ve z­e Slo ve ni­ je, na ka te re­ga se lah ko s svo ji­ mi­ i­z­ del ki­ tudi­ pri­ ja vi­ te.

So nja Kle­ me­nc, ob­ či­n ska u­pr­a va

Ja­v ni­ na­ te ča­j za­ i­z b­i­ ro na­j b­olj š­i­h­slo ven ski­h­ tu ri­ sti­č ni­h­ spo mi­n kovv letu 2007

Tu ri­ sti­č na z­ve z­a Slo ve ni­ je ­ Zdru že nje spo mi­n kar jev Slo ve ni­ je, v so de lo va nju s Slo ven sko tu ri­ sti­č no or ga ni­ z­a ci­ jo i­n z­ Ob­rt no z­b­or ni­ co Slo ve ni­ je raz­ pi­ su je jav ni­ na te čaj z­a i­z­b­or naj b­olj ši­h spo mi­n kov Slo ve ni­ je v letu 2007.

1. Na na te ča ju lah ko so de lu je jo samo spo mi­n ki­, ki­ pre poz­ nav­no i­n i­z­ vi­r no pred stav lja jo: • kul tur no i­n na rav no de di­š či­ no ter so dob­ no us tvar jal nost,• tu ri­ sti­č ne de jav no sti­, • tu ri­ sti­č ni­ kraj, z­na či­l no sti­ re gi­ je,• ali­ Slo ve ni­ jo kot tu ri­ sti­č no de sti­ na ci­ jo, • so pr vi­č jav no pred stav lje ni­ ali­ pa• so b­i­li­ naj b­olj ši­ na lo kal ni­h na te ča ji­h.

2. Tri­ je spo mi­n ki­, ki­ ji­h b­o stro kov na ko mi­ si­ ja naj b­o lje oce ni­ la, b­odo pre je li­ de nar ne na gra de:

prva na gra da 900,00 EURdru ga na gra da 450,00 EURtret ja na gra da 250,00 EUR3. Ko mi­ si­ ja si­ pri­ dr žu je pra vi­ co pre raz­ po re di­ tve de nar ne ga skla da.Na na te čaj TZS se lah ko pri­ ja vi­ jo fi­ z­i­č ne i­n prav ne ose b­e. Vz­or ce spo mi­n kov b­o oce nje­

va la tri­č lan ska stro kov na ko mi­ si­ ja v skla du s pra vi­l ni­ kom. Av tor spo mi­n ka, ki­ se je ude le ži­l lo kal nega na te ča ja, se lah ko ude le ži­ na te ča ja TZS samo,

če je na lo kal nem na te ča ju b­i­l i­z­ b­ran med tri­ naj b­olje oce nje ne spo mi­n ke.4. Spo mi­n ke z­a na te čaj b­omo spre je ma li­ na se de žu Tu ri­ sti­č ne zve ze Slo ve ni­ je, Mi­­

klo š­i­ če va­ 38, 1000 Ljub­ lja­ na­, do 15. ju li­ ja­ 2007. 5. Vsa ke mu vz­or cu mora b­i­ti­ pri­ lo že na z­a pr ta ku ver ta s po dat ki­:

­ i­me, pri­i­ mek, na slov i­n te le fon ska šte vi­l ka av tor ja, ­ kra tek opi­s spo mi­n ka,­ 2 fo to gra fi­ ji­ spo mi­n ka i­n­ i­z­ ja va o av tors tvu.

6. Na gra je ni­ spo mi­n ki­ os ta ne jo v arhi­vu Tu ri­ sti­č ne z­ve z­e Slo ve ni­ je, spo mi­n ki­ lo kal ni­h na te ča jev pa se vr ne jo pri­ ja vi­ te lju.

7. Raz­ gla si­ tev re z­ul ta tov na te ča ja b­o jav na, hkra ti­ z­ raz­ sta vo naj b­olj še oce nje ni­h spo mi­n­kov.

Tu ri­ sti­č na z­ve z­a Slove ni­ je ­ Zdru že nje spo mi­n kar jev Slo ve ni­ je si­ pri­ dr žu je pra vi­ co, da se po sa mez­na na gra da ne i­z­ pla ča oz­. mora na gra je nec na gra do vr ni­ ti­, če se nak nad no ugo to vi­, da av tor ne i­z­ pol nju je vseh po go jev i­z­ raz­ pi­ sa.

Lju­b­ lja na, 15. ma r­e­c 2007

23marec 2007

NAZIV PRIREDITVE KRATEK OPISKRAJIZVAJANJA

DATUM ORGANIZATOR INFO TELEFON INTERNET, E-MAIL

OBČINSKAČISTILNA AKCIJA

čiščenje okoljaOBMOČJEOBČINEMIRNA PEČ

31. 3. 2007OBČINA MIRNA PEČ Z OŠ MIRNA PEČ IN DRUŠTVI

SONJAKLEMENC

39 36 100 obcina.mirnapec@siol.net

SEJEM V MIRNI PEČI sejem v Mirni Peči MIRNA PEČVsaka prva sobota v mesecu

ORHIDEJA,Cesar Danijela s.p.

STANECESAR

041/348-638 info@orhideja-cesar.si

VSESLOVENSKIBLAGOSLOV MOTORJEV IN MOTORISTOV

blagoslovmotorjev inmotoristov

MIRNA PEČpri farni cerkvi

9. 4. 2007ob 10.uri

MOTO KLUBTREBNJE

LEOPOLDPUNGERČAR

041/610-991 biro.pungercar@siol.net

DRŽAVNOMATEMATIČNOTEKMOVANJE

tekmovanje osnovnošolcevv matematiki

OŠ MIRNA PEČ 21. 4. 2007 OŠ MIRNA PEČALEKSANDER RUPENA

30 78 720 o-mirnapec.nm@guest.arnes.si

BLAGOSLOV KONJ

blagoslov konjŠENTJURIJpri podružnični cerkvi

22. 4. 2007KONJENIŠKO DRUŠTVO TREH DOLIN MP

SREČKASTELIC

041/618 270 kastelic.rd@siol.net

SREČANJE OZRK NM IN OZRK GORNJA RADGONA

srečanje aktivist dveh območnih združenj

OB POSLOVNISTAVBI CESAR

19. 5. 2007OZRK NOVO MESTO IN OBČINA MIRNA PEČ

BARBARA OZIMEK

39 33 120 obcina.mirnapec@siol.net

POHOD 19. 5. 2007 PGD MIRNA PEČJOŽEZORAN

041/652 639 obcina.mirnapec@siol.net

KMEČKI PRAZNIKS KMEČKIMI IGRAMI

prikaz kmečkih opravil, tekmovanje, veselica

MIRNA PEČ 27. 5. 2007GOVEDOREJSKO DRUŠTVO MIRNA PEČ

CVETKO PAPEŽ

041/385 496 obcina.mirnapec@siol.net

KOLEDAR DOGODKOV IN PRIREDITEV V OBČINI MIRNA PEČ

Odkri­tje Asti­ne jame je pri­šlo povsem nepri­čakovano po nesrečno­srečnem naključju. Med lovski­m pogo­nom 17. 12. 2006 v ob­močju Veli­kega vrha je v z­akri­to jamo nesrečno padla psi­čka. Ker smo z­ lovci­ že sode­lovali­ so takoj vedeli­, da se lahko ob­rnejo na nas jamar­je po pomoč. Tako me je ob­ 11.00 dopoldne pokli­cal kolega Jože Avb­ar, da je potreb­no i­z­ glob­oke jame z­a Glob­odolom reši­ti­ psi­čko. Po dveh urah je b­i­la skoraj nepoškodovana psi­čka Asta rešena i­n je veselo skaka­la okoli­ z­adovoljnega gospodarja.

S pasjo nesrečo pa smo jamarji­ i­meli­ srečo, saj smo tako našli­ novo jamo, ki­ smo jo naslednji­ teden tudi­ raz­i­skali­. Vedeli­ smo, da i­ma jama nadaljevanje i­n da še ni­ regi­stri­rana, ni­hče pa ni­ pri­čakoval kaj večjega oz­. lepšega. Že po ne­kaj metri­h smo se raz­­kropi­li­ po jami­, saj i­ma jama več stranski­h ro­vov. Bi­li­ smo tri­je i­n vsak je raz­i­skoval »svo­jega«. Tom je šel do dna i­n tam kmalu pri­­šel čez­ ožji­ prehod v dvorano. Zasli­šalo se je vri­skanje. »Ja, kaj mu

Astin­a jama – sre­ča v ne­sre­či

10 m

21

3

4

5

6

77A

8

9

10

7B7C

7D

11

12

13

18

19

1517

20

14

16

21

22

19A

19B

19C23

19AB

19D

24

Meander

?

VHOD

Bay

pas

Do

gd

nl

avo

raa

vn

iS

po

ed

ca

Dvorana stebrov

Pe

oe

aobm

oèje

rp

vd

no

èe

Po

nvi

nip

rh

od

ASTINA JAMA - tloris

N Merilo 1:150

LEGENDA:

Ponvice

Steber

Stalagmit

St la t ta k i

Zavesa

Helektiti

Argonitni kristaliSiga po stenah

S1(slika 1)

S1

S3

S3

S2

S5

S2

S6

S7

S5

S7S8

S8

S6

S9

S11

S9

S10

S10S11

S12

S12

S4S4

pa je, se mu je ́ utrgalo´?” sva se spraševa­la z­ Avb­arjem. Hi­tro, koli­kor se je pač dalo, sva se spusti­la do dna i­n naprej čez­ pre­hod v dvorano. Odprl se je lep pogled po večji­ dvorani­, polni­ kapni­škega okrasja. Steb­ri­, ponvi­ce, b­eli­ kapni­ki­, helekti­ti­, z­avese i­n še kaj b­i­ se našlo, res prečudo­vi­to. »Paz­i­, kod hodi­š,« smo drug drugega opoz­arjali­ i­n se celo sez­uli­ ter samo v no­gavi­cah hodi­li­ po krhki­h lepo z­asi­gani­h tleh, da b­i­ naredi­li­ či­m manj škode.

Iskali­ smo prehod naprej i­n ga tudi­ naš­li­, takoj ob­ vhodu v dvorano. Zb­asali­ smo se skoz­i­ oz­ek rov i­n pri­šli­ v podolgovato, ši­roko i­n ne preveč vi­soko dvorano, ki­ se je spuščala v temo. Kamor pogledaš lepi­ kapni­ki­, z­avese, steb­ri­, kri­stali­ ... Počasi­ smo se drug z­a drugi­m spuščali­ po pošev­nem dnu. Po nekaj deset metri­h smo pri­šli­ do konca dvorane, katera pa se na­daljuje v manjše b­rez­no. Odmakni­li­ smo nekaj z­rušene si­ge, da sem se lahko spusti­l v b­rez­nce. Le­to se konča z­ oz­ki­m meandrom, i­z­ katerega sem z­aču­ti­l rahel prepi­h. Opaz­i­l sem tudi­, da ni­sem prvi­, ki­ se je spusti­l dol. V z­amaknjenem kotu b­rez­nca je b­i­lo na tleh okostje, najverjetneje psa. Ko je padel v b­rez­no, ni­ b­i­lo več i­z­hoda i­n je nesrečno pogi­ni­l. Ni­ i­mel sreče kot psi­čka Asta.

Polni­ lepi­h vti­sov smo naz­aj grede jamo i­z­meri­li­ i­n poški­li­li­ še v stranske dele dvorane, kjer smo našli­ še eno nadaljevanje i­n nekaj vi­soki­h kami­nov.

Veseli­ nad lepotami­ jame smo skleni­li­, da jo či­mprej fotodokumenti­ramo, da jo b­omo lahko predstavi­li­ tudi­ ši­rši­ javnosti­.

Do sedaj so na akci­jah v Asti­ni­ jami­ sodelovali­ nasled­nji­ člani­ JKNM: Jože Avb­ar, Matej Ajdi­č, Anže i­n Jože Tomši­č i­n Andrej Gašperi­č.

Foto: Jože­ Tomšič

Foto: And­r­e­j Gašpe­r­ič

Andr­e­j Gaš­pe­r­i­čFoto: And­r­e­j Gašpe­r­ič