Vse o novi kurilni sezoni

6 7 8

Pogovor: Franc Blaznek o TET

Noč čarovnic

16

Flora & Paris

www.zasavskitednik.si info@zasavskitednik.siwww.facebook.com/zasavskitednikLetnik 1, številka 12

Jesenski Piran. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje

četrtek, 6. november 2014

Tretjega novembra je v TET zagore-lo. Zagorele so stare gare, pa čeprav bi za postrojenje trboveljske elek-trarne lahko rekli, da je še vedno uporabno. Pravijo, da do leta 2020 brez težav obratuje.

Zaposleni v TET so simbolično za-kurili voz pogube - državo in njene holdinge, ki jih nameravajo brcniti na cesto. Eden od pobudnikov akcije Aleš Ocvirk je dejal: »TET bi lahko brez večjih pretresov obratovala do leta 2020 kot je zapisano tudi v pre-

V Steklarni Hrastnik so 3. novembra zaključili z obsežno naložbo v enoti Special, ki je bila vredna 8,5 milijo-na evrov. Z njo so v tovarni specialne steklene embalaže, predvsem zahtev-no oblikovanih steklenic za žgane pi-jače, povečali proizvodne kapacitete s 110 na 138 ton visoko kakovostnega stekla na dan. Avtomatizacija proi-zvodnje bo večja, izboljšali so tehno-loške postopke, poskrbeli za prihran-ke energije, vode in zmanjšali vplive na okolje.Generalni direktor Steklarne Hra-stnik Andrej Božič je zadovoljen: “Steklarna Hrastnik je energetsko osveščeno podjetje, ki skrbi za učin-kovito in smotrno rabo energije in vode. Z izbiro najsodobnejše tehno-logije in z uvedbo vrste okoljskih iz-boljšav, ki temeljijo tudi na lastnem znanju dosegamo bistveno nižjo rabo energije in vode tudi po tem, ko smo povečali proizvodne kapacitete.”Steklarni Hrastnik je v zadnjem letu uspelo znižati porabo vode za 55 od-stotkov, emisije NOx za 75 odstotkov, izpuste prašnih delcev za 35 odstot-

Posipanje s pepelomZažgali so jo. Paradržavo. Državne holdinge. Vrgli so jajce na Košoroka. Pravzaprav na njegov avto. Morda bo zvenelo tole bogokletno. Pa vendar. Si niso sami zaslužili jajca. Ognja. Posutja s pepelom iz svoje de-ponije, kjer ga je dovolj za posipanje.So. Ne zaradi tega, ker bi bili krivi za to, kar se jim danes dogaja. Zaradi tega, ker so bili doslej tiho. Ponovili so napake skoraj vseh delavcev v Za-savju, ki niso znali pravi čas dvigniti glave, stopiti v ospredje, zahtevati od-govorov in pri tem neomajno vztra-jati.Takšnih je bilo v Zasavju malo. Veči-na tistih, ki so jih zaradi interesov ka-pitalistov, države in različnih preva-rantov zbrcali na cesto, je tiho požrla gore sline in v obupu odšla izpolnit obrazce na Zavod za zaposlovanje ter iskat svojo (ne)srečo. V Zasavju so največja izjema Pekot-ke, bivše razžaljene delavke Peka, ki so svojo sramotno usodo s trdimi protesti, neusmiljenimi pogajanji in mukotrpnim dokazovanjem ter bojem za svoje pravice spremenile v svetel zgled, da se splača. Splača dvigniti glavo, se upreti, zažugati av-toritetam in dokazati, da pravica kdaj tudi zmaga.Deloma so izjema rudarji, ki so z le-tošnjo stavko v jami vsaj ublažili po-sledice neodgovornega dela države, slabega nadzora in posledično tudi slabega upravljanja podjetja. Kakšna bo usoda zaposlenih v TET je v teh dneh težko napovedovati, čeprav se kar sam od sebe ponuja črn scenarij. Pri njihovem boju, zgodovi-na se ponavlja, ji trdno ne stoji nihče ob strani. Državni sindikalni vodje so hladni v smislu, vi kar protestiraj-te, mi vam bomo pa stali ob strani. Župani in poslanci iz te regije kaj več kot spisati protestno pismo ne znajo in zmorejo. Tudi tu se zgodovina po-navlja. Težko se kdo zameri avtorite-tam na državni ravni, saj je od njih tako ali drugače odvisen (stranka, projekti, državne subvencije itn.). Zato bodo tudi delavci TET ostali sami. In samo od njih bo odvisno, kaj bodo uspeli izpogajati. Očitno pa je že, da bo ostal najvišji dimnik v Evropi tudi najvišji spome-nik razžaljenemu delavstvu v Evropi. Vsaj v nečem bomo prvi, kajne.

Marko Planinc

kov in izpuste CO2 za nekaj manj kot 30 odstotkov, so zapisali v izjavi za javnost.Po tem, ko so z lanskoletno naložbo v enoto Vitrum že bistveno zmanjšali vplive na okolje, so z najnovejšo na-ložbo v enoti Special znižali porabo energije za dodatnih 20 odstotkov. Vrednosti emisij NOx sedaj dosega-jo 800 mg/Nm3, kar je trenutno pod zakonsko predpisano mejo. Emisije CO2 so znižali še za 10 odstotkov. S pomočjo celovite rekonstrukcije čis-tilne naprave za tehnološke vode so v Steklarni Hrastnik racionalizirali tudi porabo mestne vode, saj je nižja za približno 40 m3 na dan. Čistilna naprava namreč deluje po načelu za-prtega krogotoka, kar pomeni, da se voda ne izpušča v okolje, temveč ves čas ostaja znotraj tovarne. Prenovo peči in tehnološke opre-me so v glavnem izpeljali z znanjem domačih strokovnjakov, tudi večino del so opravili zaposleni v tovarni. Tuji strokovnjaki so predvidevali za obsežen remont 60 dni, Hrastničani so ga opravili v 48 dneh. Dela so bila

hodnem nacionalnem načrtu.« Nav-zoči so se z minuto molka poklonili »metulčkarjem«, pridrveli so gasilci in pogasili ogenj in protestniki so se mirno razšli. V upravni stavbi so sestankovali sin-dikalisti, tudi iz slovenskega energet-skega sindikata. Kasneje so prišli na pogovore še zasavski poslanci. Izplen obeh pogovorov je bil podoben: nekaj obljub, kakšnega velikega izplena pa ne.

MP

Staro peč v Specialu so porušili, zgradili so novo. Foto: arhiv Steklarne Hrastnik

Nova peč v Specialuzahtevna, pa naj gre za izpustitev 200 ton stekla iz stare peči, zidanje nove, postavitev tehnološke opreme in iz-peljave vrste izboljšav. Med ključne sodijo znižanje porabe plina v B peči v enoti Special kljub večji kapaciteti peči, ogrevanje vode v enoti Special z odpadnimi dimnimi plini iz B peči, ogrevanje dela proizvodnje z ogretim čistim zrakom, pridobljenim ob hla-jenju B peči in že omenjena rekon-strukcija čistilne naprave za tehnolo-ške vode.V tovarni so že zagnali naprave in prvi rezultati so obetavni, saj je stek-lo boljše, kot je bilo iz stare peči in prve steklenice iz stekla, ki je pritek-lo iz nove peči, so že na poti h kup-cem. Direktor Božič je napovedal, da so tudi zaradi naložbe lahko odprli nove trge, tokrat Kitajsko: »Podpisali smo pogodbo za dobavo več milijo-nov steklenic za posebne, luksuzne polnitve vode.« V prihodnjem letu se nameravajo lotiti naložbe v linijo, kjer bodo proizvajali steklenične za kozmetiko in parfume.

Marko Planinc

Požar v TET

Najvišji dimnik v Evropi zavit v dim. Foto: Matjaž Pavšer

2 četrtek, 6. november 2014ZASAVJE

Kolofon: Zasavski tednikIzdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Pla-nincOdgovorna urednica: Sabina LokarUredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kiso-vec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža), Katja Markovič (projekti), Vid Šteh (glasba), Slavko Garantini (grafika), Mateja Forte (oglasi).Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/56-60-568Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

Komemoracije

Trgovina je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 18., ob sobotah med 8. in 12. uro. Novembra nudimo akcijske cene za dišeče svečke v pločevinki. Od 15. novembra dalje bodo na voljo adventne sveče slovenskega proizvajalca.Lepo vabljeni na zagorsko tržnico v TRGOVINO SVEČKA in ob sobotah na hrastniško tržnico.

V torek, 4. novembra, so še uradno odprli obnovljeno osnovno šolo Tr-bovlje. Program so pripravili učenci, nagovor pa je še zadnjič v funkciji opravil zdaj že nekdanji župan Vili Treven.V sklopu obnove šole so sanirali ce-lotni objekt osnovne šole, naredili novo fasado na objektu šole in telo-vadnice, zamenjali vhodna in notra-nja vrata, zamenjali okna, na novo uredili elektro in strojne instalacije, prenovili instalacije v centralni ku-hinji, v delu objekta uredili prisilno prezračevanje, izolirali streho šole in telovadnice in prenovili oziroma to-plotno izolirali tla. Povsem na novo pa so uredili tudi telovadnico in na-bavili novo opremo zanjo. Celotna investicija je bila vredna 3 milijone evrov. Občina je za eno največjih naložb v preteklih dveh desetletjih iz občinskega proračuna

V ponedeljek, 3. novembra, je pote-kala konstitutivna seja trboveljskega občinskega sveta, na katerem so sve-tniki med drugim potrdili mandat svetnikov in za novo županjo razgla-sili Jasno Gabrič. V svojem uvodnem nagovoru je županja najprej čestitala vsem svetnikom in svetnicam, se zahvalila za izkazano zaupanje in svet seznanila s tem, da bo svojo funkcijo opravljala profesionalno. Povedala je še: “Zahtevna pot je pred nami, a vem, da smo skupaj sposobni narediti ogromno. Upam, da bo ob-činski svet prostor, kjer bomo iskali kompromise, dobre rešitve in tako, kot je bilo v zadnjem mesecu dni ve-likokrat slišati; da bomo znali stopi-ti skupaj.” Sedaj že bivši župan Vili Treven in nova županja Jasna Gabrič sta že opravila primopredajo poslov.

ZT

V Zasavju so pred prvim novembrom pripravili komemoracije ob večjih spomenikih. Prazniki so bili tudi priložnost za spomin na ljudi, ki so nam bili pri srcu, pa jih ni več med nami. Z leti postaja prvi november vse bolj družinski praznik, priložnost za obisk grobov in sorodnikov.V hrastniški občini je komemoraci-ja potekala v 30. oktobra najprej na Dolu ob spomeniku NOB, uro kas-neje pa še v Hrastniku pri central-nem spomeniku. Poleg krajanov in nastopajočih so bili na slovesnosti predstavniki Območnega združe-nja veteranov vojne za Slovenijo in

O rabljenih predmetih se krešejo raz-lična mnenja; nekateri do njih gojijo močan predsodek s prepričanjem, da je rabljeno sinonim za nekakovostno blago z omejenim rokom trajanja.

Pa vendar se zdi, da je silovit prihod finančne krize v ljudeh med drugim prebudil tudi spremenjen odnos do rabljenih stvari. Zaradi varčevanja so ljudje spoznali, da rabljeni predmeti

Gabričeva prevzela posle

Policijskega veteranskega društva Sever ter številni člani ZB za vred-note NOB iz Hrastnika in z Dola. Na slovesnosti so nastopili recitatorji z dolske in hrastniške osnovne šole, godbeniki Steklarske godbe in MPZ Steklar.Zbrane je nagovoril župan Miran Jerič, ki je poudaril, da je spomin na tiste, ki so darovali življenje, še ved-no živ. “Spoštovanje pa jim izkažemo ravno ob taki priložnosti enkrat na leto. Za vzor bodo tudi mladim, saj so pokazali, kako se je treba postaviti za domovino,” je še dodal hrastniški župan.

FM

Slovo in dobrodošlica med županom in županjo. Foto: arhiv občine Trbovlje

OŠ Trbovlje uradno odprlinamenila skoraj 2 milijona evrov, 166.000 evrov je dobila iz Evropske

unije, 931.000 evrov pa je občina pre-jela iz Eko sklada.

ZT

Prenovljena OŠ Trbovlje. Foto: arhiv občine Trbovlje

Tanita Honjec na otvoritvi Ropotarn’ce. Foto: arhiv Ropotarn’ca

Komemoracija na Dolu. Foto Fanči Moljk

Svečke v spomin na trboveljskem pokopališču. Foto: Dominik Kužnik

Z rabljenimi stvarmi v Ropotarn’coniso nujno slabe kakovosti, celo še bolj so lahko koristni kot pa najdražji izdelki na trgu.

Tega se zaveda tudi Tanita Honjec, sicer sodelavka v Zavodu za kultu-ro, šport, turizem in mladinske de-javnosti Trbovlje (KŠTM), ki je pred kratkim odprla trgovino z zgovor-nim imenom Ropotarn’ca. Po njenih besedah je namen novih prostorov v izmenjavi ter prodaji rabljenih pred-metov (pohištvo, otroške igrače, knjige itd.), ob tem pa poudarja, da bo na voljo tudi delavnica, kjer lah-ko obiskovalci prinesejo predmete, vredne popravila ali pa bodo iz ra-bljenih stvari izdelali nekaj popolno-ma novega. Honjčeva pravi, da jo je k odprtju trgovine vzpodbudil predvsem pozi-tiven odnos ljudi do rabljenih stvari: »Z zavodom KŠTM smo v preteklo-sti organizirali bolšje sejme na trbo-veljski tržnici. Privabili so ogromno obiskovalcev, kar pomeni, da se ljudje počasi oddaljujejo od predsodkov o slabi kakovosti rabljene robe.« Priz-

nava tudi, da je k spremembi odno-sa pripomogla tudi klima v državi, saj je tovrstno blago moč kupiti po bistveno nižji ceni. Obenem pa je opazila, da so starinske stvari pos-tale nekakšna modna muha: »Že ko smo prodajali stvari na bolšjem trgu, je veliko ljudi kupilo stare reči, ne da bi se sploh pozanimali o ceni, kar pri meni pušča vtis, da je starinsko pos-talo trend.«

Ropotarn’ca pa ne bo namenjena zgolj zbiranju in prodaji, kot pravi

sogovornica. »Naš namen je, da bi v te prostore vnesli nekaj družabne-ga življenja, zato bomo med drugim skušali organizirati različne delavni-ce, koristna predavanja in dogodke, na katerih se bodo ljudje medsebojno družili.« Po njenih besedah pa naj bi že potekali prvi dogovori za sodelo-vanja z različnimi skupinami. Kljub temu da so v Trbovljah mnoge trgo-vine doživele žalostno usodo, pa je Tanita optimistična, da se bo trgovi-na dobro prijela med ljudmi.

VŠ

3četrtek, 6. november 2014 GOSPODARSTVO

RTH ni več v prisilni poravnavi

059 044 057

Samo še do 14. 11. 2014

Sobota, 8. 11. ob 9.00 uri

Ploščad pred Tržnico Zagorje

Menjalni krog - izmenjava pridelkov in oblačil

Najboljši projektV Sloveniji je bilo v program-skem obdobju 2007 - 2013 sofi-nanciranih več kot 95.300 pro-jektov, zato sta se Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohe-zijsko politiko in Ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehra-no odločila opozoriti na številne dobre zgodbe, ki smo jih v Slo-veniji ustvarili s pomočjo evrop-skih sredstev. Izvedla sta natečaj »Kaj pa je bilo z evropskim denarjem narejeno zate, za tvoj kraj?«, v okviru kate-rega je splošna javnost predlaga-la posamične projekte, 26 izmed njih pa je bilo predstavljenih tudi na razstavi, ki je bila od 2. do 23. oktobra 2014 na ogled na Kon-gresnem trgu v Ljubljani.V času razstave je potekalo tudi glasovanje za najboljši projekt. Največ glasov je dobil projekt Podjetno v svet podjetništva (PVSP), 930 od skupno prejetih 2444 glasov. Projekt poteka po regionalnih razvojnih agencijah in ga koordinira Regionalni cen-ter za razvoj iz Zagorja, sofinan-ciran pa je s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Letos se bo v okviru PVSP v podjetniških de-lavnicah zvrstilo že 360 mladih brezposelnih visoko izobraženih oseb, ki svojo prihodnost pove-zujejo z razvojem lastne podje-tniške ideje in podjetja. Operacija je postala prepoznav-na tudi zaradi svoje uspešnosti: 87 udeležencev (66,9 %) prve skupine PVSP 2013 je že uspeš-no zaključilo svoj program, tre-nutno število uspešnih izhodov druge skupine PVSP 2013 pa je 61 (50,8%). Tudi več kot 50 udeležencev prve skupine PVSP 2014, ki je nedolgo tega končala z delom, je že izpolnilo cilje.

ZT

Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH) v zapiranju se je izognil delni prisilni poravnavi, saj je njena predlagatelji-ca NLB predlog še pred glasovanjem vseh upnikov o načrtu finančnega prestrukturiranja družbe umaknila. Vodstvu družbe se je namreč z vse-mi štirimi bankami upnicami, NLB, Banko Koper, Banko Celje in avstrij-sko banko BKS, uspelo dogovoriti o reprogramu 14,4 milijona evrov kre-ditov.

Kot je pojasnil direktor RTH Bojan Jelen, bodo glavnico vračali med letoma 2016 in 2018, ko bodo iz dr-žavne blagajne prejeli z zakonom o uravnoteženju javnih financ odvze-tih 45 milijonov evrov, prihodnje

Že od nekdaj velja, da ustvarjalnost ne pozna meja. Iz različnih mate-rialov, ki so v očeh ljudi pogosto neuporabni, lahko nastanejo pravi mali čudeži, s katerimi lahko svoje-mu bližnjemu polepšamo dan. Tudi v Zasavju je veliko malih obrtnikov in ustvarjalcev, ki s svojimi ročnimi deli polepšajo posebne priložnosti in mednje spada tudi Tinina skrinja.

Za imenom Tinina skrinja stoji mla-da ustvarjalka Tina Grebenc iz Hra-stnika, ki se je z izdelovanjem drob-narij začela ukvarjati že v mladosti: »Bila sem otrok, ki je ves čas želel nekaj početi z rokami in zato sem se prepustila ustvarjanju izdelkov iz različnih materialov, na podlagi tega pa se je kasneje rodila ideja za Tinino skrinjo.« Tina je svojo, sprva ljubi-teljsko dejavnost, leta 2012 razširila

Vodstvu Rudnika Trbovlje-Hrastnik se je z bankami upni-cami uspelo dogovoriti za reprogramiranje 14,4 milijona evrov posojil, zato je NLB, ki je marca predlagala delno fi-nančno poravnavo, zdaj ta predlog umaknila.

leto pa bodo odplačevali le obresti, in sicer bodo zanje v celem letu odšteli okoli 800.000 evrov. Poleg tega bodo banke ves čas budno spremljale od-prodajo premoženja, ocenjenega na 43 milijonov evrov. V družbi ga lahko odprodajo za 14,5 milijona evrov, 18 milijonov evrov premože-nja pa so poleg sredstev, ki jih bodo prejeli iz državne blagajne, uporabili za jamstvo pri reprogramiranih po-sojilih. Jelen je ob tem pojasnil, da lahko prodajo premično tehnološko opremo in hčerinsko družbo M&P, ocenjeno na okoli 900.000 evrov, gle-de prodaje drugega premoženja, med katerega sodijo predvsem poslovni objekti, pa se bodo morali prej posve-tovati z bankami.

Rudarsko tihožitje. Foto: Stanislav Rožanc

Odpravljena insolventnost družbe prinaša nadaljevanje zapiralnih del v skladu s programom, o tveganjih za vnovično nelikvidnost pa Jelen pravi, da ga skrbi predvsem napove-dano zategovanje pasu v državnem proračunu. »Če bi na ministrstvu za infrastrukturo zmanjšali za nas

predvidena sredstva, bi bilo to skraj-no neugodno,« je dejal direktor druž-be, v kateri so letos iz lastnih virov za kritje stroškov poslovanja zagoto-vili še 1,1 milijona evrov sredstev od prodaje stanovanj hčerinske družbe Spekter. Iz nje bodo postopoma črpa-li tudi akumuliran dobiček zadnjih

osmih let v višini 2,4 milijona evrov.V RTH bo sicer konec leta ostalo še 111 zaposlenih, prihodnje leto pa jih bodo razrešili še okoli 80, tako da bo do zaprtja družbe leta 2018 ostalo še okoli 30 ljudi. Vendar pa knapov pri-hodnje leto ne bodo razreševali že v začetku leta tako kot letos, napove-duje Jelen, saj bodo imeli še delo z za-piranjem jam. Z letošnjo spremembo zakona o postopnem zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju re-gije so sicer vsi, ki so bili v rudniku neprekinjeno zaposleni med 1. janu-arjem 2001 in 31. decembrom 2013 in so do zaprtja rudnika dopolnili naj-manj 49 let, upravičeni do poklicne pokojnine, a se bodo morali v prime-ru upokojitve odpovedati odpravni-nam. Družba bi lahko s tem privar-čevala tudi do okoli osem milijonov evrov, ocenjujejo v vodstvu RTH.

ZT

v popoldanski oz. dopolnilni s.p. z bogato ponudbo različnih storitev. Tinina skrinja med drugim ponu-ja ročno izdelavo okrasnih skrinjic, različnih aranžmajev, nakita, torte in labodov iz otroških plenic, majhnih daril za posebne priložnosti, okra-snega papirja za zavijanje, voščilnic itd. Tina pravi, da ima največ dela ob praznikih, ko se dvigne povpra-ševanje po zavijanju daril in cvetnih aranžmajih. »Rada ustvarjam in zato mi ni težko prijeti za nobeno delo,« še dodaja.

Po dveh letih uradnega obstoja je Tina z uspehom zadovoljna, čeprav pravi, da kupci pri izbiri prevečkrat podležejo faktorju denarja: »Pri iz-delkih je najpomembnejša cena, šele nato kvaliteta. Ljudje raje kupijo ce-nejši izdelek, četudi je ta slabše kva-

Skrinjica ustvarjalnosti

litete od ostalih ponujenih artiklov.« Po Tininem mnenju so domači izde-lovalci spregledani: »Moja dejavnost ima določeno ceno. Ljudje pričaku-jejo, da bom npr. za dva evra plačila opravila delo, ki zahteva dvakrat več

stroškov. Če delaš na tak način, prej ali slej prideš do ugotovitve, da si na izgubi.« Tina si tako želi več podpore ljudi, ki bi znali bolj ceniti kvalitetno ročno delo.

VŠ

Tinine skrinjice. Foto: arhiv Tine Grebenc

4 četrtek, 6. november 2014ZASAVJE

Protest pred Termoelektrarno Trbovlje

Prihodnost elektrarne je bila osre-dnja tema skupne seje sveta delavcev in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki je potekala v ponedeljek, 27. oktobra, v prostorih TET. Živahno pa je bilo tudi pred elektrarno, kjer se je na protestnem shodu v podporo zaposlenim zbralo približno 150 ljudi z zahtevo, da vodstvo HSE razjasni nadaljnjo usodo termoelektrarne. Na protest so vabili preko družabne-ga omrežja Facebook, na njem pa so svojo podporo med drugim izkazali predstavniki in nekdanji delavci Ru-dnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) in Nafte Petrochem iz Lendave, člani skupin Gibanje za dostojno delo in socialno družbo ter Kričač, prav tako pa niso manjkali nekdanji uslužbenci TET, ki jim ni bilo vseeno za usodo elektrarne. Že nekaj dni pred začet-kom protesta so bile na spletu obja-vljene zahteve, ki so jih udeleženci skušali postaviti odgovornim. Med drugim jih je zanimalo, zakaj je pro-daja potekala netransparentno in kdo od energetskih lobijev, ki so bili zadolženi za pospeševanje razvoja energetike v Zasavju, bo odgovarjal za nastalo stanje v regiji.

Z zaporo ceste nad »kravatarje« Prvi podporniki so se uslužbencem TET pridružili že nekaj pred 9. uro zjutraj in na mostu pred elektrar-no razobesili transparent z napi-som NAŠA LAST. Med čakanjem na pričetek seje se je predvsem med zaposlenimi širilo nezadovoljstvo in strah nad tem, kakšno usodo jim bodo naklonili odgovorni v elektrar-ni. Eden izmed njih, Marko Jordan, ni skrival zaskrbljenosti nad dogaja-njem: »Radi bi ohranili elektrarno, ker predstavlja edini vir energetike v Zasavju. Če se zapre še to, potem nimamo ničesar več. Zato sem danes tu, da izvem, kaj nas bo v prihodno-sti doletelo.« Nekoliko bolj oster je

Zaton gospodarstva v Zasavju se ni zgodil čez noč. Regija se že vrsto let spopada z zapiranjem različnih podjetij, ka-terim so pričakovano sledila še množična odpuščanja delav-cev. Rudnik-Trbovlje Hrastnik (RTH) je že vrsto let v fazi zapiranja, ostali nekdanji gospodarski velikani Zasavja, kot npr. Strojna tovarna Trbovlje (STT), Mehanika, Iskra, Peko in zagorska Svea pa so že doživeli svoj bridki konec. Sedaj se vse bolj zdi, da bo tudi Termoelektrarno Trbovlje (TET) srečala podobna žalostna usoda.

bil Tibor, eden od protestnikov, ki ga moti predvsem mačehovski odnos države do Zasavja: »Skrbi me, ker nihče več ne vidi te uboge regije, ra-zen takrat, ko se organizirajo protesti in sram me je, da je moralo priti do takšne stopnje, kot jo vidimo danes. Ti ubogi delavci, ki so v povprečju stari 45 let, so na listi za odstrel že več let in naj kdo odgovori, kaj se bo zgodilo z njimi, ko bodo na cesti. Kdo jih bo zaposlil?« Okoli 10. ure je sledil krajši program z govorci, ki so izrazi-li podporo zaposlenim v elektrarni in delili svoje poglede na aktualno situ-acijo v Zasavju. Slabo uro kasneje je ozračje sicer mirnega protesta postalo bistveno bolj napeto, saj se je pred elektrarno pripeljal direktor HSE Blaž Košo-rok. Njegov prihod je razburil pred-vsem uslužbence elektrarne, ki so mu zaprli pot in glasno zahtevali, naj izstopi iz avtomobila in krene naprej peš. Kljub temu da Košorok zahtevi ni ugodil, so ga uslužbenci po nekaj minutah vendarle spustili naprej. Dogajanje se je nato prestavilo pred glavno poslopje TET, kjer je potekala seja, vse bolj jezni delavci pa so zunaj

na mrazu in v avli čakali na konec pogovorov.

Po dobrih dveh urah, kolikor je tra-jala seja, je Košorok zapustil stavbo in zbrane razočaral z novico, da ni prišlo do nobenega dogovora. »Stvari so žal preložene do nadaljnjega, saj druga stran ni pripravljena prisluh-niti našim argumentom, za katere se mi zdi, da so preverjeni in upraviče-ni.« Ob tem je še dodal, da možnost likvidacije obstaja in s tem tudi od-puščanja delavcev, kar se mu zdi ne-izogibno.

Razprodaja svežih in starih jajc Po končani seji, ki je prinesla več

vprašanj kot odgovorov, so delavci, naveličani stanja na mrazu, s pro-testniki ponovno zasedli most pred elektrarno in obkolili Košorokovo vozilo z zahtevo, naj direktor HSE stopi pred udeležence shoda. Ko je že izgledalo, da se bo ponovil prizor izpred nekaj ur, je Košorok zapus-til svoje vozilo in začel odgovarjati na vprašanja prisotnih. V večminu-tnem govoru, ki ni minil brez težkih besednih obračunavanj, je Košorok med drugim izjavil, da ne čuti no-bene odgovornosti za »izgubljeni« denar, namenjen prestrukturiranju Zasavja: »RTH je bil tisti, ki je pre-jemal ta sredstva, zato je najbolje, če vprašate njih o tem, kam je šel ves

ta denar.« Podobno izogibanje od-govornosti je bilo moč čutiti tudi ob obrazložitvi prihodnosti energetike v Zasavju: »Ni vse odvisno od mene. Bile so ponujene mnoge rešitve, ki pa jih odgovorni niso želel sprejeti zara-di različnih dejavnikov, kot so npr. okoljska preobremenjenost in priso-tnost škodljivih emisij v ozračju. Ena od mojih predlaganih rešitev je bila termična obdelava odpadkov, vendar je bila ta zavrnjena.« Še najbolj zgo-voren pa je bil odgovor na vprašanje, če bo kdo zaradi stečaja ali likvidacije TET izgubil službo na HSE, na kar je Košorok odgovoril s preprostim ne.

Pojasnila direktorja HSE množice niso zadovoljila, zato mu je ta pred

odhodom s prizorišča namenila še »zahvalo« v obliki razbitega jajca, ki je pristalo na vetrobranskem steklu njegovega avtomobila. V trenutku, ko je Košorokovo vozilo obrnilo v smer proti Trbovljam, je med ude-leženci protesta završalo od razo-čaranja, čeprav so mnogi priznali, da je bil takšen zaključek seje priča-kovan. »To, kar smo videli danes, je bilo samo mešanje megle in zavajanje ljudi. Česa drugega tudi nisem priča-koval, saj se o zaprtju elektrarne go-vori že deset let in tole je bilo samo vprašanje časa. V regiji bo zavladala popolna apatija in ko bo konec z elek-trarno, potem žal ne vidim nobene alternative več.« je bil dokaj pesimi-stičen Vinko Jordan, eden od zapo-slenih v TET.

Uslužbenka, ki želi ostati neimeno-vana, prav tako ni skrivala razočara-nja nad dogajanjem, saj so pred me-seci delavci ponudili rešitev v obliki sistemske rezerve, ki naj bi uspela ohraniti dodatnih 60 delovnih mest: »Likvidacija, ki se tako vneto zago-varja, bi ohranila zgolj zdravo jedro elektrarne, kar pomeni 26 zaposle-nih, naša rešitev pa omogoča ohrani-tev služb za 86 posameznikov, vendar je bila žal zavrnjenja.« Žalostna uso-da zaposlenih je sicer prizadela tudi tiste, ki niso zaposleni v elektrarni, vendar jim za prihodnost Zasavja ni vseeno. Ena od njih je bila tudi Zlata Grebenc, ki se je postavila pred Ko-šorokovo vozilo in jezno zahtevala, naj stopi pred delavce: »Že več let sem upokojenka, tukaj pa sem zaradi svo-jega očeta, ki je bil nekoč zaposlen v elektrarni, meni in mnogim je dajala kruh za preživetje, zdaj pa želijo neki kravatarji vse skupaj pozapreti in sis-tematično uničiti Zasavje do tal. Tega preprosto ne morem mirno gledati, zato je bil moj odziv buren.« Greben-čeva je Košoroku, ljubitelju metuljčk-ov, za rokav zataknila črn metuljček, ki simbolizira njegov »status« gro-barja zasavske energetike.

Kmalu po Košorokovem odhodu se je protestni shod končal in kljub klavr-nim zaključkom so udeleženci skupaj z zaposlenimi v TET sklenili, da bodo z akcijo opozarjanja na mačehovski odnos HSE do TET vztrajno nadalje-vali. Vsaj, dokler ne bo pravica našla poti nazaj domov.

Vid Šteh

Uslužbenci TET so Blažu Košoroku onemogočili prost dostop do elektrarne. Foto: Vid Šteh

Košorokov odhod je bil pospremljen z »darilom« v obliki jajca. Foto: Vid Šteh

Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo:

»Če se bomo vedno zanašali zgolj na zasavsko diplomacijo, ne bomo prišli nikamor. V zadnjih letih je bilo orga-niziranih veliko sestankov in napisa-nih veliko pisem s prošnjami, na kon-cu pa se od tega ni ohranilo niti eno delovno mesto.«

Anton Lisec, sindikat delavcev RTH:

»Ta domovina ni več domovina. Ob-naša se kot grda mačeha, vsaj do ve-like večine njenih državljanov. Mi se ne počutimo kot Slovenci, ampak kot Zasavčani, ki smo odrezani od ostale-ga dela države, za katero smo nepo-membni.«

»Zaradi tega, kar se dogaja z elektrar-no, sigurno ne bom mirno spal.«

Blaž Košorok, direktor HSE:

5četrtek, 6. november 2014 ZASAVJE

Zagorje – pametno mestoKer je občina Zagorje ob Savi v zadnjih letih investirala v po-stavitev sončnih elektrarn, op-timizacijo daljinskega sistema za ogrevanje na lesno biomaso, postavitev temeljev centralne-ga nadzornega sistema lokalne skupnosti ter pomembno vpli-vala na množično investiranje v energetske sanacije večstano-vanjskih objektov, se je uvrstila na zemljevid pametnih mest, ki ga je Evropska komisija zarisala v okviru pobude Concerto. Projekt Remining-Lowex, v ka-terega je bila vključena zagorska občina, je bil del 6. okvirnega programa EU pobude Concer-to, ki se osredotoča na lokalne skupnosti kot celoto. V Evropi je več kot 50 modelov t.i. Concerto krajev. Značilnost projekta Con-certo pa so konstantne raziskave, inovacije in razširjanje ideje sko-zi ves čas trajanja projekta.V Občini Zagorje ob Savi se je v okviru EU projekta pokazalo tudi, da so na lokalni ravni na voljo potenciali za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, prav tako pa lahko lokalna skup-nost ob povezovanju različnih akterjev vpliva na učinkovitejšo rabo energije. “V Zagorju smo dokazali, da je mogoče koristno uporabiti rudniško voda iz opuš-čenih rudnikov. Z realizacijo ukrepov, ki so skladni z pristopi Concerto standardov, je občini Zagorje ob Savi uspelo spreme-niti sloves, da je Zagorje eden izmed najbolj onesnaženih mest v Sloveniji,” so ob priznanju sporočili z zagorske občine, kjer menijo, da je to dobro izhodišče za nadaljnji razvoj v trajnostno družbo po principu pametnih mest.

ZT

Katarina Hočevar je magistrica, mati dveh sinov, ki je ostala zvesta svojemu rojstnemu kraju, vasi Borje na samem robu občine Zagorje. Pot v politiko je bila naključna: Gregor Vi-rant je bil njen profesor na fakulteti, zapomnil si jo je kot eno najmlajših dobrih vodij kadrovskega oddelka v

okviru ministrstev. Povabilo v stranko Gregorja Viran-ta je z veseljem sprejela, saj je vedela, da bo delala z ljudmi, ki jih ceni: Ivo Boscarol, Janez Šušteršič, Tomaž Štih in še nekaj jih je bilo. Katari-na po treh letih in izpadu stranke v DZRS pravi: »Nisem imela samo tri leta priložnosti delati v zakonodajni veji oblasti; imela sem kar tri leta pri-ložnosti.« V svojem triletnem delu je najbolj po-nosna na sodelovanje pri protikriz-nih ukrepih z ekipo Janeza Šušterši-ča. Ponosna je na delo pri doslednem preganjanju korupcije. In ponosna je, da nikoli ni pozabila na svojo regijo, na svoje kraje, ki jih je dostojno za-stopala in se borila za ljudi iz svojih krajev. Pravi, da jo je motilo, da so poslanke in poslanci v večini prime-rov načrtno nastopali zgolj in samo za medije, vsebino pa so »prešpricali« in je, pošteno, mnogokrat mnogi niso niti poznali. Katarina pravi, da bo mogoče kdaj, v prihodnosti, še stopi-la pred volilce z željo delati v politi-ki, a do takrat bo njen vsakdan poln

Deževen dan je bil. Siva zavesa dežja in megle po poti navzgor. Jesen pač, s pričakovanji sijočih barv omaganega gozda, travnika in njiv. Ko se je de-žna zavesa stanjšala, so se pokazali vrhovi zasavskih gora, posutih s son-cem, in pred njimi pas modrine, ki je kmalu izginil. Ko sem bila na mestu, je bilo že vse sivo kakor pogrnjeno s prtom. V prostorih KS Čemšenik sta tekoče zadeve zavzeto urejala še predsednik KS Čemšenik Martin Matko in taj-nica Stanka Polc. Matko je dolžnost predsednika prevzel pred dvema le-toma, po odstopu prejšnjega predse-dnika. Zdaj meni, da je bilo dovolj. Dobro je spoznal težave, ki tarejo njegove sovaščane in jih bo še vedno pomagal reševati kot član sveta KS Čemšenik.

Se je število prebivalcev spremenilo, odkar ste predsednik KS Čemšenik?Bistvenih sprememb ni. Nekaj več kot 1000 nas je. Je pa dobro, da se število ne zmanjšuje, občasno celo narašča. Torej ima tudi naša podružnična šola možnost, da obstane. In kako ste pripomogli, da šola živi?Vsi se zavedamo, da je šola za kraj še kako pomembna, z zaprtjem šole kraj zamre. Otrok je dovolj, največja težava je bila glede prevoza. Zdaj smo tudi to uredili. Izborili smo se za pre-voz otrok, ki živijo daleč od šole in avtobusne postaje. Prevaža jih kom-bi - iz Brezij, Ržiš, Znojil ... V načrtu imamo tudi varno pot od avtobusne postaje do šole, po bližnjici, ki bo var-

na, pa še promet ne bo oviran.S šolo verjetno uspešno sodelujete, še posebno na prireditvah?Seveda, učitelji in učenci so vedno pripravljeni sodelovati, še posebno ob različnih proslavah, praznikih, Večeru na vasi (dan KS)… Pestre programe nam pripravijo. Njihovi pevski nastopi so nekaj posebnega.Kaj pa čemšeniška društva?Vsa čemšeniška društva so uspešna in imajo tudi precejšen staž: prosvet-no, turistično, športno, Vaške žene, gasilsko društvo… Pohvaliti moram tudi krajevni odbor Rdečega križa. Z vsemi dobro sodelujemo. Pri nas se kar naprej nekaj dogaja. Največja skupna prireditev pa je Večer na vasi, 24. junija, ko za dan naše krajevne skupnosti vsi združimo moči.Posamezni odseki ceste, ki vodi iz Zagorja v Čemšenik, so v precej sla-bem stanju…Res je. Ceste so tudi sicer naša velika težava. Še veliko jih je, ki bi jih radi uredili, asfaltirali. Vse pa je odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev.Zimska služba vam ne dela pregla-vic?Ne, nikakor. Zelo dobro je organizi-rana, lansko leto nam tudi ni pobrala veliko sredstev, saj je bilo snega bolj malo. Sicer je pa to ena od največjih ali celo največja prioriteta pozimi, ker se krajani vozijo v službe, otroci pa v šolo.Čemšeniška cerkev je že dolgo pot-rebna prenove, problem je tudi pla-zovit teren. Se bo kmalu začela sa-nacija?

To je resnično zahteven projekt. Podporni zid zaradi plazu je bil prva stvar, ki smo jo morali urediti. Pa še to je le začasna rešitev. Zdaj pa naj bi vse skupaj potekalo v treh etapah: najprej streha, potem obok in na kon-cu temelj. Takšna je odločitev stro-kovnjakov. Dela bi bila dokončana v letu in pol in v tem času bi cerkev morala biti zaprta. Takrat bomo ver-jetno koristili dvorano Prosvetnega doma. Sicer pa so nujne tudi pilotne stene, vsaj tri. Vrednost projekta je 400.000 evrov. Seveda bo za takšno investicijo potrebno posojilo, za kar bo poskrbela župnija. Je pa tudi ves Čemšenik (središčni del) en sam plaz in to je že bolj zapletena zadeva. Spremljate možne premike, spre-membe na terenu?Imamo 16 vrtin, s pomočjo katerih spremljamo premikanje zemljišča. Tudi tu bi pomagale in bile nujne pi-lotne stene, kar je ogromen strošek in tu bo imela občina glavno besedo.Kako pa ste zadovoljni s sodelova-njem z občino?Dobro sodelujemo. Pred kratkim so tako končno narejene nove stopni-ce pred šolo, urejen in asfaltiran je prostor za Prosvetnim domom in še marsikaj nam je s skupnimi močmi uspelo narediti.V Čemšeniku je več ekoloških kme-tij, ki dobro poslujejo. Je tudi nekaj čistih kmetov, med njimi ste tudi vi. Kako je živeti samo od kmetije?Hja, preprosto ni, delati je potrebno 24 ur. Ko se je pojavil evro, ni bilo slabo. Zdaj pa je vse težje. Najbolj

problematična je podražitev goriv. Sicer pa stalnim kupcem prodajam hlodovino, drva za ogrevanje pa še kaj drugega, vendar bolj malo.Kaj pa v Čemšeniku najbolj pogre-šate?Glede na to, da živimo v času hitre-ga pretoka informacij, potrebujemo predvsem dobro internetno poveza-vo. Nimamo še vsi interneta. Pa ceste, ki sva jih že omenila. V Čemšeniku je še vedno dosti makadama. Nova predsednica Anica Režun bo imela dela več kot dovolj.

Stanislava Radunović

“Želimo si dobre internetne in cestne povezave”Martin Matko, KS Čemšenik

Martin Matko se poslavlja od mesta predsednika KS Čemšenik. Foto: Stanislava Radunović

Kje so, kaj počnejo / Katarina HočevarVčasih se zalotimo in vprašamo, kje je kakšen znan Zasavc, da o Zasavkah ne govorimo. Kaj počne, ko se umakne izpod žarometov, ko javnosti ne vrta več v njegovo življenje. V tej rubriki bomo skušali razkriti, kaj počnejo in kako živijo znani Zasavci, ko postanejo malo manj znani. Ali pa bomo odstirali manj znane plati znanih iz revirskih krajev.

Katarina Hočevar. Foto: osebni arhivKatarina s sinovoma. Foto: osebni arhiv

izzivov in lepot, kot je bil, predno je postala poslanka. Po prenehanju mandata se je vrnila v staro službo na Ministrstvu za kme-tijstvo, zavzeto in srčno. Več časa bo imela za delo v društvih in organiza-cijah, ki so ji blizu, za kar kot poslan-

ka ni imela časa. Rada je z ljudmi, zahvaljuje se jim za zaupanje in je prepričana, da jih ni razočarala.

Bogdan Barovič

6 četrtek, 6. november 2014TEMA

Nova kurilna sezona je tu

Omrežje največje v TrbovljahV Trbovljah ogrevajo objekte v šir-šem območju centra preko toplovo-dnega omrežja iz centralne kotlovni-ce Polaj. Njihov dvocevni sistem na zemeljski plin, ki jim ga dobavlja Ge-oplin, ima 19.961 metrov vodov, od tega 4.425 primarnih, 6.551 sekun-darnih in 8.985 metrov priključnih. Imajo 404 toplotne postaje. Ogrevajo 3.739 stanovanj in 75 individualnih hiš v skupni površini 206.902 kva-dratnih metrov ter 182 gospodarskih objektov in ustanov. »Po naši oceni ogrevamo slabih 60 odstotkov vseh občanov od skupno 16.290 prebi-valcev. Po lokalnem energetskem konceptu iz leta 2011 naj bi ogrevali okrog 3 odstotke individualnih hiš in 50 odstotkov večstanovanjskih objek-tov,« pravi Milan Žnidaršič, direktor Javnega podjetja Komunala Trbovlje.Za daljinsko ogrevanje v občini Hra-stnik skrbi hrastniška toplarna, ki je leta 2008 prešla v last družbe Petrol in od leta 2009 deluje kot poslov-na enota družbe Petrol Energetika. Omrežje v Hrastniku je veliko 0,433 kvadratnih kilometrov, ima približ-no 7.400 metrov trase oziroma 14.800 metrov cevi ter 132 toplotnih postaj. Tudi hrastniška toplarna uporablja za ogrevanje zemeljski plin dobavi-telja Geoplin. Z njim ogreva 1.659 stanovanj v skupni površini 79.762 kvadratnih metrov, 51 industrijskih objektov in 16 ustanov. »Toploto do-bavljamo približno polovici vseh go-spodinjstev v Hrastniku,« pravi Ma-tej Haberl, direktor poslovne enote v Hrastniku. »Na območju sistema daljinskega ogrevanja pa dobavljamo toploto 95 odstotkov gospodinjstev na tem območju.«

V Zagorju ob Savi za daljinsko ogre-vanje že vrsto let uporabljajo lesno bi-omaso. Po izvedenem javnem naroči-lu jim lesne sekance dobavlja podjetje EVJ Elektroprom. Toplotno energijo proizvajajo v kotlovnici, ki se naha-ja na lokaciji bivšega industrijskega kompleksa Svea. Od leta 2004, ko sta bila vgrajena kotla na lesno biomaso, praktično nimajo potreb po rezerv-

nem viru, ki ga lahko zagotovijo s kotlom na ekstra lahko kurilno olje. Omrežje v Zagorju meri približno 1.200 metrov, nanj pa je priključenih 22 toplotnih postaj. Kot je povedal direktor Komunale Zagorje, Sandi Grčar, s sistemom daljinskega ogre-vanja trenutno ogrevajo 95 poslovnih prostorov in 967 stanovanj v skupni površini 50.659 kvadratnih metrov od približno 5.500 gospodinjstev.

Ogrevanje najcenejše v ZagorjuCena ogrevanja je sestavljena iz fi-ksnega in variabilnega dela. Vari-abilni se spreminja glede na ceno energenta in je najnižji v Zagorju, najdražji pa v Hrastniku.V Zagorju znaša variabilni del cene z vključenim DDV-jem 64,2064 €/MWh za vse odjemalce. Fiksni del cene je nespremenjen že od 10. fe-bruarja 2005, variabilni pa se je sep-tembra zaradi ugodnejše cene ener-genta celo pocenil. »Na Komunali Zagorje seveda upamo, da so naši od-jemalci zadovoljni,« pravi Grčar, »saj je cena ogrevanja vsa leta med najniž-

jimi v državi, predvsem zaradi vrste energenta.«Od 1. oktobra 2012 so cene enotne za vse odjemalce tudi v Trbovljah. Tak-rat se je ustavil trend zviševanja cene zemeljskega plina in je cena prvič po letu 2011 spet padla. Variabilni del cene z DDV-jem znaša v Trbovljah za gospodinjstva in gospodarstvo 68,6126 €/MWh. V Hrastniku cene niso enotne. Va-riabilni del za gospodinjstva znaša 83,1189 EUR, za ostale odjemalce pa 107,5070 EUR. Cena vključuje DDV, dodatek za zagotavljanje prihran-ka energije ter prispevek za OVE in SPTE (kogeneracijo). Se je pa tudi v tej občini variabilni del cene v zad-njih letih spreminjal, in je bil v letih 2011 in 2012 višji.

Energetska varčnostZaradi zmanjšanih izgub v vročevo-du, varčevanja uporabnikov in tudi vremenskih razmer se poraba toplote in energentov v zadnjih letih zmanj-šuje. Po besedah Mateja Haberla se je poraba toplote in s tem tudi energen-ta v zadnjih desetih letih zmanjšala kar za polovico. Do 30 odstotkov ali več lahko prihranimo pri ogrevanju že s prenovo fasade in zamenjavo stavbnega pohištva. V Hrastniku odjemalce redno ob-veščajo o letni porabi toplote tako, da lahko primerjajo svojo porabo s pred-hodnim letom. »Svetujemo jim glede

priporočljive temperature v prostorih in načinih stroškovno učinkovitega ogrevanja,« pravi Haberl. »Na žalost opažamo, da vgrajeni delilniki na radiatorjih niso odigrali svoje vloge. Ljudje ne razumejo njihovega načina delovanja, marsikdo pa tudi uspešno goljufa in se ogreva na račun svojih sosedov. Ker podjetja, s katerimi ima-jo etažni lastniki pogodbe, določijo odstotek porabe za posameznika čis-to matematično, prihaja zaradi nave-denih razlogov velikokrat do nerazu-

mljivih razlik v porabi posameznih odjemalcev. Zaradi tega prihaja tudi do nezadostnega ogrevanja prosto-rov, kar vodi v propadanje lastnine in slabšega zdravja ljudi.« Drugačne, pozitivne izkušnje z delil-niki toplote imajo v Trbovljah. »Na manjšo porabo v večstanovanjskih stavbah je vplivalo obračunavanje to-plotne energije po dejanski porabi in vgraditvi internih delilnikov/kalori-metrov v vseh večstanovanjskih stav-bah,« pravi Žnidaršič. »Zaznali smo kar veliko upadanje porabe toplotne energije, ki je v zadnjih letih vsako leto nižja. Prav tako so se spremenile navade ljudi. Na nižjo porabo toplo-tne energije pa verjetno vpliva tudi socialna slika v Trbovljah.« Sicer sta Trboveljčanom za nasvete o učinkoviti rabi energije in pomoč pri načrtovanju energetskih sanacij in iskanju finančnih virov na voljo energetski menedžer občine Trbo-vlje in energetska svetovalna mreža ENSVET.V Zagorju bodo zaradi izvedenih ukrepov na področju sanacije stavb in mile zime prodali za okrog 40 od-stotkov manj toplotne energije, kot so jo še denimo leta 2011. Tudi v Za-gorju so uvedli delilnike toplote, ki jih odčitavajo od lastnikov izbrana podjetja in jim posredujejo podatke za obračun. Komunala Zagorje sicer svoje odjemalce redno obvešča o no-vostih in jim svetuje, kako naj varču-

jejo s toplotno energijo. V ta namen so izdali tudi zloženko z nasveti in informacijami, ki je na voljo na nji-hovi spletni strani.

Sočasna proizvodnja energije in toplote (SPTE)V Trbovljah in Hrastniku se poslu-žujejo prednosti sočasne proizvodnje toplote in električne energije (SPTE), imenovane tudi kogeneracija.Kot nam je razložil Matej Haberl poteka pretvorba kemijsko vezane energije goriva bodisi s pomočjo par-ne turbine, plinske turbine ali z mo-torjem z notranjim izgorevanjem, ki s pomočjo generatorja, pretvori ke-mijsko vezano energijo goriva preko mehanske energije v elektriko.»SPTE je v termodinamičnem in okoljskem smislu bolj učinkovita kot ločena proizvodnja toplote in elektri-ke. Manjše, decentralizirane enote za

SPTE omogočajo tudi minimalne iz-gube pri prenosu energije. Učinkovi-tejša pretvorba energije pomeni eko-nomske prihranke, ohranja primarne vire energije in zmanjšuje emisije škodljivih snovi. Ekonomika tovr-stne proizvodnje izhaja iz bistveno večjih izkoristkov naprave za kogene-racijo, kot jo ima ločena proizvodnja. Seveda se pri tem predpostavlja, da je možno vso proizvedeno toplotno energijo koristno porabiti, ter z ele-ktrično energijo nadomestiti lastno porabo oziroma jo prodati.«V hrastniški toplarni izvajajo koge-neracijo že od leta 2000. V Trbovljah pa je prva proizvodna naprava začela obratovati leta 2006, druga leta 2009, letos pa so zgradili še tretjo, ki naj bi stekla do konca leta.

Posegi pred pričetkom ogrevanjaPred pričetkom ogrevalne sezone so tudi v zasavskih občinah poskrbeli za investicije in nujna vzdrževalna dela.V Zagorju so poleg rednih vzdrževal-

nih del prvič po desetih letih obnovili celotno kurišče enega od obeh kotlov na lesno biomaso. Delno so obnovili tudi najbolj obremenjena mesta ku-rišča v drugem kotlu in tako podalj-šali obratovalno sposobnost kurilne naprave. Obnovili so tudi del omrežja daljinskega ogrevanja na mestu, kjer je bilo to smiselno s skupno izved-bo kolektorja za centralno čistilno napravo. »V kotlovnici smo vgradili merilnik toplotne energije, s katerim bomo merili oddano toplotno energi-

Čeprav je zaradi nenavadno lepega vremena kazalo, da bo kurilna sezona letos nastopila še pozneje, so se po 20. okto-bru temperature le začele nižati. Pogoj, da se kurilna sezona začne, je namreč ta, da so v drugi polovici leta temperature ob 21. uri tri dni zapored nižje od 12 stopinj Celzija. V vseh treh zasavskih občinah so bili na pričetek ogrevanja priprav-ljeni.

Sandi Grčar, direktor Komunale Zagorje: »Na Komunali Zagorje upamo, da so naši odjemalci zadovoljni, saj je cena ogrevanja vsa leta med najnižjimi v državi.«Foto: osebni arhiv

Milan Žnidaršič, direktor JP Komunala Trbovlje»Nižja poraba toplotne energije je vsekakor posledica izvajanja energet-skih sanacij stavb, vgrajenih delilnikov toplote, spremenile so se navade ljudi, a verjetno na nižjo porabo vpliva tudi socialna slika v Trbovljah.«

Matej Haberl, direktor PE Petrol Ener-getika Hrastnik»Našim odjemalcem svetujemo glede priporočljive temperature v prostorih in načinih stroškovno učinkovitega ogrevanja. Na žalost pa opažamo, da vgrajeni delilniki na radiatorjih niso odigrali svoje vloge.«FOTO: arhiv Petrol d.d.

»Strošek ogrevanja stanovanja je odvisen od več dejavnikov: energetske učinkovitosti zgradbe, sončne lege, lege stanovanja glede na ostala stanovanja, pravilnost uporabe termostatskih ventilov, temperaturno ugodje v stanovanju, celo goljufanje,« pravi Matej Haberl in dodaja, da je zato nepošteno dajati odgovor na to, koliko znašajo povprečni letni stroški ogrevanja v Hrastniku.

V Zagorju ocenjujejo, da znaša povprečni strošek ogrevanja v času ogrevalne sezone za stanovanje, veliko približno 55 m2, med 333 in 386 EUR brez DDV-ja.

Zanimiva je primerjava cen ogrevanja stanovanja v energetsko učinkovi-tem in energetsko neučinkovitem bloku v Trbovljah v lanski sezoni. Obe stanovanji merita 54,30 m2. Energetsko učinkovito stanovanje Porabljena toplotna energija: 2,675 MWhStrošek toplotne energije: 336,70 € (vključno s stroškom priključne moči)Sanitarno vodo ogrevajo z lastnim električnim bojlerjem.Energetsko neučinkovito stanovanje Porabljena toplotna energija: 3,722 MWhStrošek toplotne energije: 485,98 € (vključno s stroškom priključne moči)Topla voda se v tem primeru obračunava po porabi, ki znaša na osebo v povprečju 1,00 m3 oziroma skupaj v kurilni sezoni 68,35 €.

jo in ostale parametre. Na osnovi do-bljenih podatkov bomo izvedli nuj-ne ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti sistema,« pravi Grčar. »Trenutno je energetsko obnovljenih že 28 % večstanovanjskih objektov na daljinskem omrežju, zato je potrebno celoten sistem daljinskega ogrevanja prilagoditi spremenjenim zahtevam odjemalcev.«V Trbovljah so, kot pravi Žnidaršič, letos obnovili odsek magistralnega vročevoda od avtobusne postaje pri občini do trgovine Mercator v dolžini 580 metrov. »V sklopu obnovitvenih investicij smo obnovili 7 toplotnih postaj, v ostalih postajah in vroče-vodnem omrežju pa izvedli redna vzdrževalna dela.« V Hrastniku pa so letos zaključili s petletno obnovo distribucijskega sis-tema. »Družba Petrol se je ob nakupu toplarne zavezala, da bo kompletno obnovila sistem za distribucijo toplo-te ter optimizirala tudi proizvodnjo toplote,« je povedal Haberl. »Poleg obnove smo postavili tudi dodatno

kogeneracijsko postrojenje ter na-domestili staro kogeneracijo iz leta 2000. Tudi letos smo izvedli vsa pot-rebna vzdrževalna dela v toplotnih postajah in pri naših odjemalcih. V toplarni izvajamo tudi zakonsko predpisane preglede, meritve in vse ostale storitve za nemoteno proizvo-dnjo in distribucijo toplote.«

Tatjana Polanc Kolander

7četrtek, 6. november 2014

pomoč. Komisija je delo opravila, ga podkrepila s pravnimi mnenji, odda-la končno poročilo, nato pa je prišlo do zamenjave vlade in je zadeva spet obstala nekje na ministrstvu. Tudi ministru Samu Omerzelu je za-savska energetika predstavljala velik problem, zato je tudi on imenoval ekipo strokovnjakov za pripravo smernic razvoja zasavske energeti-ke. Tudi ta komisija je opravila svoje delo, pripravila končno poročilo, a je tudi to obstalo z etiketo “poslovna skrivnost” nekje na ministrstvu. Prav tako je bila zasavska energeti-ka kot pereč problem zapisana v kar nekaj koalicijskih pogodbah, ampak nikoli ni bilo prave volje, da bi se pro-blem pričel reševati. Dejstvo pa je, da je bila TE pred leti v veliko boljšem fi-nančnem položaju, zato velja pouda-riti, da bi se ti problemi takrat lahko reševali drugače kot danes. Kako komentirate zadnje dogodke, ki so jih sprožili nezadovoljni za-posleni?Zaposleni že vrsto let poslušajo ob-ljube, da se bo nekaj zgodilo. Tudi v predvolilnem času so nekateri ob-ljubljali, da se bosta uresničila tako obnova 125-megavatnega bloka kot tudi odprtje rudnika Brnica. Pa se ni zgodilo nič. Zadnji takšen primer je bila pretovorna postaja. Res je, da so bile takrat cene elektrike bistveno višje in se je dalo elektriko proizvajati tudi z uvoženim premogom, ampak ko so cene padle, pa smo hitro ugoto-vili, da je z uvoženim premogom ne moremo biti konkurenčni.Je še kakšna možnost, da 125-mega-vatni blok še kdaj obratuje?Ravno zato govorim, da je odločitev o likvidaciji ali stečaju preuranje-na. Ker moramo najprej videti, kaj se bo zgodilo z obratovanjem blo-

ka 6 v TEŠ. Pričakujem, da težave bodo, Slovenija pa si v tem trenutku ne more privoščiti, da bi energetsko politiko temeljila na uvozu električ-ne energije. Letos je bilo tudi izje-mno leto za HE, ki so v tem trenutku najbolj konkurenčne, a kdo ve, kaj bo prineslo prihodnje leto. Izkušnje kažejo, da je deževnih, hidrološko ugodnih let, malo. Zato bi naš objekt tudi v takšnem stanju, v kakršnem je, lahko služil še nekaj let.Kako pa bi sicer še lahko uporabljali dimnik?Dimnik je predmet različnih scena-rijev, tudi razgradnje. Jaz še vedno menim, da dimnik ne sme biti vpra-šanje rušenja, ampak bi lahko postal spomenik kulturne industrijske de-diščine. Morda bo obstajal tudi pod-jetniški interes za odkup dimnika in v kolikor se termoenergetika v Trbo-vljah ne bo nadaljevala, sem za to, da se za dimnik poiščejo ekonomsko najbolj učinkovite rešitve.

Marko Planinc

POGOVOR

Izvirni greh je pozabljena TET ob zapiranju RTH

Franc Blaznek, direktor Termoelektrarne Trbovlje

Termoelektrarna je še vedno delujoče podjetje, ki pa zaradi določil zakona o finančnem poslovanju prehaja v insolventnost, kar pomeni, da mora poslovodstvo sprejeti določene ukrepe.

Je TET pred likvidacijo ali steča-jem?Termoelektrarna je še vedno delujoče podjetje, ki pa zaradi določil zakona o finančnem poslovanju prehaja v insolventnost, kar pomeni, da mora poslovodstvo sprejeti določene uk-repe.HSE podaja žogico reševanja zadev poslovodstvu TET. Kaj ste že nare-dili pri reševanju težav podjetja?Mislim, da je problem, ne le TET, ampak zasavske energetike, tako ob-sežen in večplasten, da bi se v vklju-čevanje odločitev o prihodnosti zasa-vske energetike moralo vključiti več

deležnikov. Energetika ni samo stvar poslovodstva TET, niti ne poslovod-stva HSE, ampak bi se morali aktivno vključiti tudi Slovenski državni hol-ding (SDH) in predstavniki pristojnih ministrstev, torej ministrstva za oko-lje, za infrastrukturo, pa tudi ministr-stva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v kolikor bodo ljudje odpuščeni. Problem je torej ob-sežen za slovensko energetiko v celoti.Je država premalo odzivna?Država se aktivno vključuje v proble-matiko TET posredno prek predstav-nika SDH pri sejah nadzornega sveta HSE, tako da so pogovori trdi, ampak zaradi posledic, ki lahko nastanejo s končno odločitvijo o usodi TET, me-nim, da bi se morala tudi ministrstva aktivno vključiti v reševanje tega problema.Obstajajo še kakšne možnosti za ohranitev energetske lokacije v Tr-bovljah?Energetska lokacija v Trbovljah je nujna tudi z vidika nacionalne ener-getike. Potrebna je za ohranjanje ne-kega standarda v Zasavju. Z vidika prihajajočih projektov, torej izgra-dnje novih plinskih blokov in HE na srednji Savi, pa energetika v Zasavju mora na nek način vendarle preživeti.Kdaj se je pri celotni zgodbi najprej zalomilo?V prvi vrsti del krivde nosimo vsi, ki smo bili kakor koli povezani z vode-njem termoelektrarne. Poznavajoč zgodovino pa bi rekel, da je šel voz navzdol s sprejetjem zakona o zapi-ranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik. V kolikor bi se takrat odločili tudi za zapiranje Termoelektrarne Trbovlje, ker termo objekti brez energenta ne

morejo biti ekonomični, bi se do zdaj lahko našle rešitve za prestrukturi-ranje zasavske energetike. Velik del tega bi lahko bila ravno gradnja HE na srednji Savi.Je bila prodaja TET ruskemu kupcu sploh realna?Ne vem. Verjetno na to ne bomo ni-koli dobili odgovora. Smo pa vedno poudarjali, da je treba neko odločitev sprejeti čim prej. To poudarjamo že pet, šest let. Vedno so se iskali novi projekti in rešitve, ampak očitno je šlo za kupovanje časa oziroma za-deve takrat, ko smo še imeli domači premog, niso bile tako kritične. A če

problema ne pričneš reševati takoj, začne on reševati tebe. In situacija, v kateri smo se znašli, je posledica večletnega neodločanja o usodi TET. Kaj zdaj sploh še ostane poslovod-stvu in lastnikom TET?V prvi vrsti se mi zdi, da bi odloči-tev o stečaju ali likvidaciji lahko bila preuranjena. Mi smo začrtali zdrava jedra, to so stikališče, ki ga upravlja-mo in vzdržujemo za Eles, nudenje sistemske rezerve z našima plinski-ma blokoma, storitve za republiške rezerve z našimi naftnimi rezervo-arji. Iz teh perspektivnih jeder pa obstajajo tudi možnosti širitve. Eles tako predvideva izgradnjo stikališča, po novem energetskem zakonu bo moral odkupiti tudi druga stikališča po državi, kjer vidimo priložnost za naše vzdrževalce. Pripravljamo tudi investicijski program, ki naj bi od-govoril o smiselnosti izgradnje no-vih plinskih blokov. Tudi to prinaša nekaj delovnih mest in perspektivno dejavnost skozi nudenje sistemske re-zerve, ki jih vsaka država mora imeti. Verjamem, da bo prevladala modra odločitev, da se bodo ti plinski bloki postavili v Trbovljah. Enako velja za rezervoarje za kurilno olje, kjer rav-no tako načrtujemo izgradnjo četrte-ga z možnostjo distribucije kurilnega

olja. Skratka, nekaj načrtov je, ključni projekt, ki smo ga dovolj kmalu pre-poznali tako v TET kot v Zasavju, pa je izgradnja HE na srednji Savi, ven-dar ta zaradi različnih razlogov še vedno caplja na mestu. Velikokrat poslušamo očitke, da smo si Zasavci sami krivi, da TET propada, ker nismo sprejeli kurjenja odpadkov. Kako to komentirate?Moje razmišljanje o odpadkih je znano še iz časov, ko sem bil še v La-fargeu. Takrat je bil odziv javnosti negativen, zato smo projekt ustavili, dokler se ekologija v celoti ne uredi tako, kot velja za vse cementarne po svetu. Že pred mojim prihodom v TET so imeli tukaj pripravljen pro-jekt energetske doline, ki je vključe-val tudi sežiganje komunalnih od-padkov. Dlje od tega ni nikoli prišlo. Tako da država ni pokazala interesa ali volje, da bi k takšnemu projektu pristopili. Govoriti zdaj, da bo zaradi tega, ker ne sežigamo odpadkov, uga-snila termo proizvodnja, pa je po mo-jem mnenju le poskus manipulacije, da bi zameglili druge probleme.Kakšni so ti problemi, komu se lah-ko kaj očita?Dimenzija bloka TEŠ 6 je pokopala zasavsko termo proizvodnjo, prav

tako zakon o zapiranju RTH. Re-ferendum o obnovi bloka v TET, na katerem je ob nizki udeležbi odločala laična nestrokovna javnost, pa je bil prvi mejnik, ki je povzročil stanje, ki ga imamo. Sledi cela vrsta dokumen-tov, ki so bili potrjeni in sprejeti. Leta 2010 je v RTH prišel takratni predse-dnik vlade Borut Pahor in povedal,

naj v RTH, TET in HSE pripravimo skupna stališča o nadaljnjem razvoju zasavske energetike. Mi smo stališča pripravili, se v določenih delih s HSE strinjali in v določenih tudi ne, am-pak smo nakazali, kako naj gredo za-deve tudi v teh delih naprej. Stvari se od tam naprej niso več odvijale.Po čigavi krivdi?Odkrito moram reči, da po krivdi ta-kratnega predsednika vlade Pahorja. On nam je dal to nalogo, mi smo jo izvršili, do sestanka, na katerem bi ta stališča predstavili, pa ni prišlo, in to kljub pozivom, da smo domačo nalo-go opravili in jo želimo predstaviti. Če se vrnemo k očitkom. Naslednja točka je zagotovo rudnik Brnica. Pri tem nismo prišli dlje kot do pogovo-rov o možnostih za odpiranje rudni-ka. Pri tem moram spomniti na prvo komisijo, ki jo je imenoval takratni resorni minister Zvonko Černač. Naloga komisije je bila odgovoriti na vprašanje, ali bi šlo pri odpiranju ru-dnika Brnica za nedovoljeno državno

Franc Blaznek je kot direktor Termoelektrarne Trbovlje (TET) v zadnjem času med najbolj izpostavljenih Zasavcev. Delavci ga ne pribijajo na križ, na njegova pleča pa bi radi prevalili odgovornost lastniki TET. Človek, ki ima za sabo izjemno razburkano obdobje v Lafarge cementu Trbovlje, kjer je čez noč zapustil direktorski stol, je bil nekaj časa tudi med vodilnimi v RTH, ko se je pričela zaostrovati zgodba zapiranja. Energetske razmere v Zasavju in Sloveniji dobro pozna, njegova razmišljanja so zato še posebej zanimiva.

Dimenzija bloka TEŠ 6 je pokopala zasavsko termo proizvodnjo, prav tako zakon o zapiranju RTH. Referendum o obnovi bloka v TET, na katerem je ob nizki udeležbi odločala laična nestrokovna javnost, pa je bil prvi mejnik, ki je povzročil stanje, ki ga imamo.

V prvi vrsti se mi zdi, da bi odločitev o stečaju ali likvidaciji lahko bila preuranjena. Mi smo začrtali zdrava jedra, to so stikališče, ki ga upravljamo in vzdržujemo za Eles, nudenje sistemske rezerve z našima plinskima blokoma, storitve za republiške rezerve z našimi naftnimi rezervoarji. Iz teh perspektivnih jeder pa obstajajo tudi možnosti širitve.

Franc Blaznek bi obdržal dimnik. Foto: arhiv TET

8 četrtek, 6. november 2014ČEZ PLANKE

Energetsko prenovljena šola v Rečici

NEPREMIČNINSKI SKLAD pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana (lastnik), objavlja

JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO STANOVANJ:Stanovanje št. 5, v pritličju, v izmeri 26,00 m2 (neto tlorisna površina iz katastra stavb), v večstanovanjski stavbi HRASTNIK, Novi log 19E, z ID znakom 1855-331-5, leto izgradnje 1987.Izklicna cena: 17.400,00 EUR (prejšnja cena 20.100,00 EUR). OGLED: 14. 11. 2014, med 9.30 in 10.00 uro.JAVNA DRAŽBA: 21. 11. 2014, ob 09.30 uri v predmetnem stanovanju.

Stanovanje v 1. nadstropju, v izmeri 27,10 m2 (neto tlorisna površina iz katastra stavb), v večstanovanjski stavbi DOL PRI HRASTNIKU, Trg borcev NOB 13, z ID znakom 1856-1060-17, leto izgradnje 1980. Izklicna cena: 15.700,00 EUR.OGLED: 14. 11. 2014, med 11.00 in 11.30 uro.JAVNA DRAŽBA: 21. 11. 2014, ob 10.30 uri v predmetnem stanovanju.

Podrobne informacije in pogoji nakupa: Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o.Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, telefon: 01 300 88 11, 051 65 22 55, ob delavniki med 8-15 uroe-pošta: info@ns-piz.si in na spletni strani www.ns-piz.si.

Jagoče 3d | SI-3270 Laško Mob: +386 306 427 65

www.vila-aina.com

ZASEBNI WELLNESS SPA I + SPA II

V Litiji bo od 6. do 12. novembra pri nadzorstvu litijske železniške postaje (dostop pri Predilnici Litija) na ogled avstrijski sanitetni vagon s soške fronte, kjer je bil v uporabi med leti 1915 in 1917.Pričujoči vagon je prava redkost med ostanki 1. svetovne vojne, saj se ni ohranilo veliko takšnih vagonov. Iz-delan je bil leta 1913, z njim pa so v kar največjem možnem udobju (imel

Tradicionalno se na zadnji dan ok-tobra na gradu Bogenšperk zberejo čarovniki, čarovnice in podobna bit-ja iz podzemlja. Tudi letos ni bilo nič drugače. Druženje se je začelo popoldne z ustvarjalnimi delavnicami čarov-niških pripomočkov in rezljanja buč. Obiskovalci so si ogledali grad, ki v svojih muzejskih zbirkah pripove-duje tudi zgodbo o čarovniških pro-cesih, magiji in urokih v času Janeza Vajkarda Valvasorja. Druženje je popestrila grajska tržni-ca, na kateri so se predstavili ponu-dniki domače in umetnostne obrti

Rečica je krajevna skupnost v občini Laško. Ime nosi po istoimenskem po-toku, ki teče po dolini, ki ji zaradi nje-ne slikovitosti pravijo druga Logarska dolina. Po imenu jo utegnete zame-njati z Rečico ob Savinji. A je Zasavju mnogo bližje, saj si z njim »deli« Kal, Mrzlico in rudarsko zgodovino.Skoraj 1500 prebivalcev te krajevne skupnosti, še najbolj pa njeni mladi prebivalci, so od 4. novembra bogatej-ši za energetsko prenovljeno šolo. To je podružnična enota Osnovne šole Primoža Trubarja Laško in je drugi dom osnovnošolcem in vrtčevskim otrokom. Z investicijo v obsegu 168 tisoč evrov, ki jo je omogočila Ob-čina Laško tudi z viri iz razpisov, so zamenjali streho, okna in fasado. »V prenovljeni šoli bo pouk kakovo-stnejši, ne bo pihalo in toplo bo,« je o

Šola v Rečici. Foto: arhiv občine Laško

pomenu prenove za otroke in delavce povedala pomočnica ravnatelja Irena Namestnik. »S tem so izenačeni po-

goji za učence v mestu in na vasi,« je še dodala.

PSD

Grajske čarovnice

Glumači na gradu. Foto: Javni zavod Bogenšperk

Bogenšperk v znamenju buč. Foto: Javni zavod Bogenšperk

ter kulinaričnih in zeliščarskih po-sebnosti območja ob gradu. Kot je v navadi na grajskih prireditvah, ta ni minila brez glumačev. Teater Cizamo je nastopil s predstavama Grunf in Gandolf ter Strašni grajski duhovi. Družinsko gledališče Kolenc je za-igralo Kraljično na zrnu graha. Mladinski center Litija je v okviru dogodka pripravil multimedijski projekt Krik. Z njim so iskali najglas-nejši in najstrašnejši krik noči čarov-nic. Slednjega niso našli, je povedala njihova predstavnica Maša Soršak, saj filme še montirajo.

ZT

je posebne vzmeti za blaženje tres-ljajev, lastno stranišče itd.) prevažali ranjence s fronte v zaledje. V njem so Narodni muzej Slovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Vojaški park Pivka in Železniški muzej Slo-venskih železnic julija letos pripra-vili spominsko razstavo z naslovom Miru je konec, ki je obeležila 100-le-tnico začetka 1. svetovne vojne. Mestni muzej Litija je posebej za go-

stovanje vagona v Litiji pripravil pri-ložnostno razstavo Litijske podobe 1. sv. vojne, ki si jo bo možno ogledati v vagonu v odpiralnem času. V Liti-ji bodo ob stoletnici na stavbi »stare sodnije« odkrili tudi spominsko ta-blo, ki bo opozarjala na to, da je bila v Litiji med prvo svetovno vojno bolni-šnica Rdečega križa. Bolnišnica je delovala od 1914 do 1916 v prostorih takratne osnovne šole, ki je bil ob gradnji nove OŠ Litije v zadnjih letih porušen. Del dejavno-sti pa je izvajala tudi v telovadnici So-kolskega doma in v gradu Ponoviče. Gradivo o tem bo odslej na vpogled v litijskem muzeju.

ZT

Stoletnica vojne v Litiji

Sanitetni vagon. Foto: muzejski arhiv

9četrtek, 6. november 2014 DRUŠTVENO

Tine Lenarčič praznuje 90 letHrbteničarji v Prekmurju18. oktobra se je 36 članov Društva hrbteničarjev Zasavja odpravilo na enodnevni avtobu-sni izlet v Prekmurje. Najprej so si privoščili kopanje in vodeno vodno telovadbo v Termah 3000 v Moravskih Toplicah. Po kosilu so si ogledali še Prekmursko vas in Terme Vivat. Pot jih je vodila v Bogojino, kjer so si ogledali cer-kev, delo arhitekta Jožeta Pleč-nika, spoznali njeno zgodovino in prenovo. V Dobrovniku so si pod strokovnim vodstvom ogle-dali še podjetje Ocean Orchids, izvedeli veliko zanimivosti o vzgoji orhidej ter si ogledali še tropski vrt.

V Društvo hrbteničarjev Zasavja je vključenih preko 70 članov, v društvo pa vabijo še več članov iz vseh zasavskih občin. Med drugim se hrbteničarji dobivajo vsak torek med 16. in 18. uro v bazenu KRC Hrastnik.

NP

Planinci so odzivne osebnosti, ki ne hodijo samo z nogami. Veličina nji-hovih pripovedovanj je neomejena, posebno tistih iz preteklosti, ki imajo vedno prizvok sedanjosti.Tine Lenarčič je s svojim delom, pi-sanjem in hojo v planine vedno po-trjeval, da to zna in da smo Slovenci narod planincev, da občudujemo le-poto narave, dreves, cvetja, planin-skih poti.Planinska koča na Mrzlici je bila ved-no kraj, kjer so se spletale prijateljske vezi med planinci. To pomembno

Pred začetkom tekmovanja je pred-sednik Društva invalidov Hrastnik Rajko Žagar pozdravil udeležence in poudaril velik pomen druženja špor-tnikov invalidov. Tekmovališča so bila razdrobljena po celem Zasavju, saj so ribiči tekmovali ob ribniku v Zagorju, balinarji na dolskem bali-nišču, balinarke v steklarni, pikadisti pa v Porto Pubu v Hrastniku.Člani DU Hrastnik so v zmagali v balinanju pred Trboveljčani in Litija-ni, med ženskami so slavile Litijanke pred ekipama Šmartnega in Hrastni-ka. V pikadu so slavili člani DI Trbo-vlje pred Zagorjem in Hrastnikom, v ženski konkurenci pa so največji po-kal dobile članice DI Radeče pred DI Hrastnik in DI Trbovlje.

Bilo je lani. S Tinetom Lenarčičem sva govorila o planinah in o 120-letnici planinstva v Sloveniji. Ker rad piše, sem ga vprašal, kaj bo storil in kaj napisal, saj je živa legenda našega planinstva in naše pisane besede.

delo je vplivalo na izreden vzpon planinske dejavnosti v Trbovljah in Sloveniji. Planinska koča na Mrzli-ci je postala cilj ogromnega števila planincev. Tine Lenarčič je skrbel za planinsko in kulturno dejavnost, za literarno slovensko besedo, ki ga je dvignila, navdihnila planinskega po-eta in pisca, da je za to navdušil tudi mlade, ki bodo nadaljevali planinsko dejavnost. Ta dejavnost je posebej vidna ob vsakoletnih prvomajskih pohodih na Mrzlico, ki vzbujajo v ljudeh tudi zavest.

Nekoč mi je rekel: »Planinec sem, preprosto rad sem v planinah. Na njih se počutim dobro, umirjen, spodbujen in doma.« Na svoje poho-de v gore se je odpravljal po celotni Sloveniji in v različne dežele z narav-nimi in s kulturnimi znamenitostmi, ki ne morejo biti nikoli izčrpane.Hoja v gore, dolga tudi več sto kilo-metrov, se začne z enim samim kora-kom in ustvarjalnim umom, je dejal. In to si želi deliti s še več ljudmi. Če ljubezen do gora nosiš v sebi, potem jo tudi srečaš. Tine Lenarčič jo je sre-čal. Tine, še na mnoga srečna, zdrava leta.

Vinko PfeiferTine Lenarčič. Foto: Katra Hribar Frol

Poribljavanje Medije

Dvoletne mladice so nabrali v ri-bogojnici na Ribniku, kjer jih sami vzgajajo in tako skrbijo za poribljava-nje svojih gojitvenih potokov že vrsto let. Po besedah Zdravka Fajfarja mla-dice plavajo proti toku in se naselijo v prostih tolmunih. K sreči je v tem delu Medije še kar nekaj pragov in ovinkov, da si ribe lahko najdejo pri-merno zavetje, kajti pri ribah velja, da se naselijo le tam, kjer je dovolj pros-tora za prehranjevanje in tako tudi za preživetje. Žal pa tako ni v vseh gojitvenih po-tokih, saj človek vse preveč in ne-strokovno posega v vodotoke zaradi različnih razlogov, pri tem pa jih ne naredi niti poplavno varne, niti pri-jazne vodnim živalim. Temu so krivi tudi razni gradbeni strokovnjaki z najodgovornejšimi na čelu, na nivoju občine in države. Zadosti je, da pog-ledamo potok Kotredeščica, ki posta-ja navaden graben … Dobre vode so žive vode in k sreči imamo v naši dolini ljudi, ki se tega zavedajo, še več, delujejo in to pro-stovoljno. Nas bo le še prostovoljstvo obdržalo v preživetju?

Mojmir Maček

Ribe v vedrih prenesejo v potok. Foto: Mojmir Maček

Zagorski ribiči so pretekli teden vložili 7000 mladic v potok Medija. Pod vodstvom Marjana Kreča so člani Zdravko Faj-far, Maks Marinčič, Bruno Urbanija, Almir Dormišević in Rok Kreča trikrat napolnili kontejner za prevoz rib. Mladice so vložili v Medijo od vrtca v Kisovcu po toku navzgor, vse-skozi do Lesjega potoka na Izlakah.

Zasavske športne igre

Univerza za tretje življensko obdobje

Ulica 1. junija 4, Trbovlje www.drustvou3.si

telefon: 083 870 862 gsm:040 375 689

Strah - ne hvala!

Vabljeni na predavanje, ki bo v četrtek, 13. novembra, ob

17. uri v prostorih Zasavskega muzeja Trbovlje.

Društvo U3

Po kislem vremenu prek celega tedna so invalidi nestrpno čakali, kakšno vreme jim bo naklonjeno v soboto, 25. ok-tobra, ko so člani Društva invalidov Hrastnik organizirali Zasavske športne igre. 84 udeležencev in društev iz Litije in Šmartnega pri Litiji, Zagorja, Trbovelj, Radeč in Hrastnika je že peto leto zapored tekmovalo v treh disciplinah: pikadu, balinanju in ribolovu.

Ribe so prijemale kot za stavo in tako se je med trofejami znašel tudi krap, ki je tehtal prek deset kilogramov, kar je prineslo zmago zagorskemu društvu pred MDI Litija in Šmartno pri Litiji.Po zaključki tekmovanj so se ude-leženci zbrali v gostilni Gurman na Dolu pri Hrastniku, kjer je potekala razglasitev rezultatov.

MT

Ribe so prijemale kot nore. Foto: arhiv DI Hrastnik

Balinarji. Foto: arhiv DI Hrastnik

Izlet v Prekmurje. Foto: arhiv Društva hrbteničarjev

10 četrtek, 6. november 2014REPORTAŽA

Kreativno napolnjena praznina

Enega od omenjenih glasov pred-stavlja 35–letna mag. znanosti Miša Gams iz Kamnika, ki je nekaj mesecev nazaj vzbudila interes javnosti s svoji-mi nastopi, na katerih je mimoidočim ponudila čiščenje čevljev ter s tem opozarjala na problem brezposelnosti med mladimi in podcenjenega dela prekernih delavcev. Akcija se je kmalu razširila po vsej Sloveniji, tokrat pa se je odvijala tudi v Zasavju, na tržnicah v Zagorju ob Savi in Trbovljah. Gamsova razlaga, da so njeni nastopi lahko razumljeni kot klici obupa: »S čiščenjem čevljev skušam opozoriti na ogromno število mladih izobra-žencev, ki pristanejo na ulici in so prepuščeni poniževalnemu delu za prostovoljne prispevke, večkrat pa tudi ne prejmejo zasluženega pla-čila.« Obenem dodaja, da jo odziv javnosti ni pretirano presenetil, saj večina ljudi ob njenih nastopih krene mimo, kot da se jih to ne tiče, neka-teri pa se ustavijo in ji delijo nasvete o tem, da bi mladi morali biti srečni

Prenova zapuščenih objektovUstvarjalna prenova zapuščenih objektov v Trbovljah predstavlja glavno nalogo projekta Empty Spa-ces of… (ESO), ki sta ga v mesecu oktobru izpeljala društvo PUNKT – Laboratorij za kreativne industrije in Mladinski center Zagorje ob Savi. Projekt je bil financiran preko pro-grama Erasmus+, katerega namen je pokrivanje področij izobraževanja, usposabljanja mladine in športa med letoma 2014 in 2020, nastal pa je v so-delovanju s 25 prostovoljnimi delavci

s tem, kar imajo oz. da bi si morali znižati standarde. »Vseeno pa se še najde majhen odstotek ljudi, ki ra-zumejo naš položaj, saj se tudi sami nahajajo v podobnih situacijah, tako da sem deležna vsaj nekaj empatije,« pravi Miša. Na protestih pred zagorsko in trbo-veljsko tržnico so udeleženci skušali opozoriti nase z udarnimi transpa-renti, na katerih so bile na kratko opisane njihove usode in pogledi na lastni položaj v družbi. Med drugim je eden od udeležencev zapisal, da tudi po 200 poslanih prošnjah za delo ni prejel pozitivnega odgovora, neka-teri pa so kar postavili vprašanje, če bodo sploh kdaj dočakali upokojitev. Zasavskega protesta s čiščenjem čev-ljev se je udeležila tudi Tadeja Bučar, ki se tudi sama že več let spopada z brezupnim iskanjem službe: »Zasavje je že vrsto let zaznamovano z ogrom-no brezposelnostjo in pomanjkanjem perspektive in na to skušamo opozo-riti s simboličnim protestom čiščenja

ne preseneča povečan delež ljudi, ki opravlja delo na črno: »Danes te okoliščine žal prisilijo tudi v takšne odločitve in ne vidim razloga, da bi koga obsojala zaradi tega. Dokler država ne poskrbi za solidni življenj-ski standard državljanov, bo delo na črno cvetelo.« Mimoidoči so protest čiščenja čevljev pričakovano sprejeli z določeno dis-tanco, čeprav so se redki le opogumili in udeležencem zaupali svoje težave. »Ta protest je moč razumeti tudi kot terapijo za tiste, ki so se identificira-li z našimi težavami in jih ne morejo nikomur zaupati,« še dodaja Bučarje-va. Tako je do udeležencev pristopila tudi starejša občanka, ki želi ostati neimenovana in jim zaupala svojo žalostno življenjsko zgodbo o tem, kako je pri 75. letih še vedno prisilje-na delati, da pomaga preživljati osta-le družinske člane, ki ne uspejo najti nobene zaposlitve s stabilno finančno podporo. Na vprašanje o prihodnosti pa so jo premagala čustva, s solzami je povedala več kot dovolj. Opozorilo Miše Gams je več kot zgo-vorno: »Če se stvari ne bodo začele spreminjati, potem lahko pričakuje-mo, da bodo prihodnji rodovi že pri 15. letih opravljali naporna in poni-ževalna dela za kozarec vode in pest riža.«

Vid Šteh

iz Slovenije, Portugalske, Nemčije, Poljske in Velike Britanije.

Objekte v začasen najemPredsednica društva PUNKT Tadeja Bučar je ESO opisala kot ambiciozen načrt prebujanja ustvarjalnosti znot-raj zapuščenih trboveljskih objektov: »Naš namen je bil s pomočjo različ-nih umetniških smeri – od fotografi-je, videa pa vse do grafitarstva – tem praznim prostorom prenoviti dušo in jih s tem uporabiti v koristne name-ne.« Ob tem ne skriva kritičnosti do aktualnega stanja v mestu, ki ome-

njene prostore prepušča počasnemu propadanju: »Rešitev vidim v tem, da bi objekte dajali v začasni najem in nam s tem omogočili, da bi iz njih naredili nekaj koristnega, kar je naš projekt tudi dokazal.« Tako so koor-dinatorji projekta v prvih dneh ude-ležence popeljali na krajši izlet po mestu in jim pokazali predvsem za-puščene prostore, kjer so jim potem prepustili popolnoma proste roke pri ustvarjanju. Med drugim so lokacijo na Njivi, kjer ima PUNKT tudi svoje nove prostore, obogatili z grafiti, pre-ostali udeleženci pa so se znotraj raz-ličnih objektov posvečali snemanju kratkih filmov, izvajanju performan-sov in umetniškemu fotografiranju. Rezultat njihovega dela je bil ob kon-cu projekta prikazan na zaključni razstavi v prostorih PUNKTa.

Mesto navdušujeEna od sodelujočih prostovoljk je bila Maria Suarez iz Španije, ki ni mogla skriti navdušenja nad zasa-vskim mestom: »Priznati moram, da imate lepo mesto in tudi njegovi prebivalci so prijazni, čeprav na za-četku rahlo zadržani. Mislim, da se Trboveljčani premalo zavedate tega, kar imate. Vendar obenem priznam, da je v mestu res preveč zapuščenih objektov, ki bi jih lahko uporabili v koristne namene.« Maria dodaja, da bo pogrešala mesto, saj to izžareva poseben utrip, zato si želi, da bi bilo takšnih projektov v prihodnosti več: »Všeč mi je bilo, da smo se morali prostovoljci spoznati v tako kratkem času in ustvariti nekaj lepega znotraj mesta, ki ga žal res pestijo številni problemi.« Podobnega mnenja je tudi Tiago Carvalho Gomes, ulični umetnik, ki je ustvaril grafite na Njivi: »Všeč mi

Trbovlje nekateri večkrat označujejo kot mesto duhov. V tej oznaki se sicer skriva kar nekaj resnice, saj je pogled na šte-vilne zapuščene objekte znotraj urbanega okolja resnično žalosten. Mnogo podjetij v Trbovljah se je srečalo s stečajem ali prezgodnjim zaprtjem, za njimi pa so ostale zapuščene stavbe z nič kaj veličastno zunanjo podobo, ki zgolj čakajo na trenutek, ko se bodo sesule v prah. Ob tem se poraja vpra-šanje o usodi te praznine in možnostih prenove tistega, kar dandanes predstavlja samo še ostanek preteklosti.

Udeleženci projekta so pridno obnavljali praznino v Zasavju. Foto: Tomaž Zupan

Trbovlje je lepo mesto, so ocenili prostovoljci. Foto: Tomaž Zupan

je, da smo se uspeli povezati ljudje iz različnih držav in najti skupen jezik pri umetniškemu ustvarjanju, ki ne pozna meja. Trbovlje so mi kot mesto zelo všeč, čeprav bi rekel, da imate tu podoben problem kot pri nas na Por-tugalskem; od besed težko preidete k dejanjem. Imate ogromno potenciala med mladimi, ki pa s svojimi idejami ne upajo prodreti zaradi pomanjka-nja samozavesti in strahu. Mislim, da bi morali mladim dati priložnost izražanja in s takšnimi projekti bi do

tega tudi prišlo.« Tako Maria kot Ti-ago pa sta mnenja, da Slovenijo raz-jeda pasivnost in apatičnost, ki v da-našnjih časih nista dobrodošli, zato pozivata ljudi, predvsem mlade, k ak-ciji in participaciji pri spremembah.Rezultati projekta so objavljeni na Facebook strani ESO, koordinatorji pa trdijo, da se bo vsebina še doda-jala, saj so udeleženci domov odnesli delček Trbovelj in Zasavja.

Vid Šteh

S čiščenjem čevljev do uporaVse več mladih izobražencev po končanem šolanju pristane na cesti, prepuščeni so samim sebi in priložnostnemu delu, ki je povrhu še podplačano. Takšnih žalostnih zgodb je v Sloveniji vsak dan več, zato ne preseneča, da se iz množice razočaranih vse pogosteje zaslišijo glasovi, ki skušajo opo-zoriti na finančno podhranjenost in poniževanje mlade ge-neracije, od katere je odvisna podoba jutrišnjega sveta.

Mladi s čiščenjem čevljev opozarjajo na svoj podcenjujoč položaj v družbi. Foto: Vid Šteh

čevljev. Tudi sama se že več kot 14 let trudim najti redno službo, vendar trenutno je vse zreducirano zgolj na

javna dela, ki pa predstavljajo zgolj kratkotrajno rešitev problema.« Za-radi takšnega položaja mladih jo niti

11četrtek, 6. november 2014 REPORTAŽA

Štrudl, kremšnite, kosila, jedi po naročilu ...ker

0 4 0 - 6 4 8 - 1 0 0

Že ob prvem postanku v Šentjurju so izvedeli, da obsega njihova LAS osem občin. V prenovljeni kleti so poskusi-li njihovo kapljico; imajo le dva večja vinogradnika, ostalih 134 članov pa se s to panogo ukvarja ljubiteljsko. Od 72 projektov, kolikor so jih rea-lizirali, so si Zasavčani pogledali le nekatere.

Za projekt Zasavje za zdravje so se prvič odločili pred štirimi leti, pri izvedbi pa vsako leto vztrajajo, ker vedo, da je v današnjem tempu življe-nja preveč ljudi izpostavljenih števil-nim škodljivim dejavnikom tveganja

za zdravje, ki privedejo do kroničnih bolezni in pogosto tudi prezgodnje smrti. Zato je bila glavna nit prire-ditve varovanje zdravja in še pose-bej oblikovanje zavesti, da je zdravje dobrina, za katero se mora najprej

Najbolj jih je navdušil projekt z geo-mantičnimi točkami pod Rifnikom nad Šentjurjem, ker izhajajo iz nji-hove kulturne zgodovine. Izkoristili so naravne danosti in jih povezali v zanimiv turistični produkt. Skalno votlino namreč spreminjajo v narav-no svetišče, ker je prežeta s pozitivno energijo, značilno tudi za Rifnik in

okoliške hribe. Pri tem jim pomagata Karin in Robi Lavin, učenca Marka Pogačnika. To skalovje je bilo tovarna mlinskih kamnov, ki so jih izdelovali za celo Evropo štiristo let. Po letu 2010 so začeli s projektom KRRES (Kalobje, Rifnik in Resevna), gibanje, ki zdru-žuje blagovno znamko za eko pridel-ke. Eno leto pa že poteka projekt, ki vključuje tudi umetnike, krajinarje, raziskovalce. Votlino so tamkajšnji umetniki obogatili tudi s kozmogra-mi, ki izražajo njihova občutja.»Prav vsako območje ima takšna iz-hodišča, samo ozreti se je treba naok-rog!” je dejala ena izmed udeleženk strokovne ekskurzije. Ob tem se lahko spomnimo analize energetskih pretokov, ki jo je pred leti za zasavsko okolje napravil nara-vovarstvenik Jaka Šubic, tudi uče-nec Marka Pogačnika. Piše, da smo z energijo povezani preko reke Save. Praenergijske modrosti pa so shra-njene v bukovih gozdovih in v okam-nelih gozdovih – v premogu.Na koncu so se Zasavčani sprehodili po starem mestnem jedru Slovenskih

Zasavje za zdravje 2014Dijaki 4. letnika Srednje šole Zagorje, smer zdravstvena nega, so v četrtek, 23. oktobra, v Zagorju in dan kasneje v Trbovljah, s pomočjo profesorjev organizirali in izvedli pri-reditev Zasavje za zdravje.

Prikaz reševanja. Foto: arhiv OŠ Ivana Cankarja

Osnovnošolci navdušeniPrireditev so si z zanimanjem ogledali tudi osnovnošolci iz OŠ Ivana Cankarja Trbovlje. Prireditev, ki je bila medobčinska, medgeneracijska, medšolska, je pritegnila njihovo pozornost.Vtisi devetošolcev:»Prva pomoč pri nesrečah je pomembna!«»Srednješolci so nam s pomočjo policistov, gasilcev in reševalcev prikaza-li, kako ukrepati pri prometni nesreči.«»Po končani predstavitvi o nesreči so nam srednješolci pripravili stojnice na temo o zdravi prehrani.«»Videl sem, kako skupaj pomagajo gasilci, policisti in reševalci.«»Super prikaz, kaj se dogaja, ko se zgodi avtomobilska ali kolesarska ne-sreča. Zelo zanimivo je bilo gledati, ko so reševali človeka.«

MLD

potruditi vsak sam.Dijaki so skupaj z gasilci, reševalci in policisti prikazali različne zani-mive akcije nudenja prve pomoči (reševanje po potresu, reševanje po prometni nesreči z razrezom avto-mobila ipd). Na prireditvi je skupina dijakov merila krvni tlak in krvni sladkor. Obiskovalce so informirali o normalnih vrednostih ter jih pou-čili o posledicah previsokih ali pre-nizkih vrednosti. Svetovali so tudi, kako skrbimo, da vrednosti ostanejo v mejah normale. Nemogoče je bilo zgrešiti ogromen, napihljiv model črevesja, skozi katerega so obisko-valce popeljali študentje medicine in dijaki zagorske šole. Predstavili so programa za zgodnje odkrivanje in preprečevanje raka dojk in črevesja - Svit in Dora. S pomočjo anatomskih modelov je skupina dijakinj predsta-vila zgradbo in delovanje našega tele-sa. Podrobneje so predstavile organe trebušne in prsne votline ter čutila. Zelo aktivna je bila tudi skupina, ki je pripravila raznovrstne športne dejavnosti za obiskovalce različnih starostnih skupin. Poleg ogrevanja in skupinskih vadb so izvedli tudi

tekmovanja v različnih športnih di-sciplinah. Po športni vadbi prijata okusen in zdrav prigrizek ter napi-tek. Skupina dijakov, ki jih zelo zani-ma zdrava prehrana, je za obiskoval-ce pripravila energetske ploščice in zdrave napitke ter svetovala o zdravi prehrani.V Zagorju je prireditev obiskalo prib-ližno 400, v Trbovljah pa več kot 600 ljudi. Obiskovalci so se z veseljem

vključili v delavnice, kar dokazuje, da so ljudje, zlasti mladi, ki so bili najštevilčnejši obiskovalci, željni ak-tivnosti in informacij o zdravju. Di-jaki srednje šole Zagorje, zadnjega le-tnika programa zdravstvene nege, pa so dokazali, da imajo znanje, voljo in pozitivno energijo, ki jih za izvedbo takšnega projekta nujno potrebuješ.

JJJ

Od Pohorja do Bohorja»Vedno je zanimivo izvedeti, kaj pametnega so s sredstvi Le-ader naredili pri sosedih,« so si rekli člani Las Zasavje in v predzadnjem tednu oktobra obiskali LAS Od Pohorja do Bohorja. Kot vemo, se ta društva financirajo tudi z evropski-mi sredstvi LEADER.

Obdelan kamen ni le kamen. Foto: Fanči Moljk

Trgovinica z lokalnimi pridelki. Foto: Fanči Moljk

Prizorišče tovarne materiala za mlinske kamne. Foto: Fanči Moljk

Konjic, kar pomeni občutiti dušo, kot so nekje zapisali krajani Mesta cvetja in vina, ki se ponašajo tudi s sedmimi priznanji najlepšega slovenskega iz-letniškega mesta v letih 1996 – 2005. Moderna tržnica v starem mestnem jedru je rezultat projekta LEADER, trgovinica Z moje dežele, ki ponuja

številne pridelke in izdelke lokalnih ponudnikov, pa sodi med socialna podjetja Kooperativa Konjice. »So-delujemo s kmeti, pridelovalci in pre-delovalci na območju občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Ko-njice, Šentjur, Vitanje in Zreče; okoli šestdeset jih je,« so povedali. Kaže, da je geslo kupujmo lokalno padla na tem koncu Slovenje na ugodna tla. Jože Ocepek, predsednik LAS Zasav-je, je komentiral: »Z lastno trgovino je Kooperativa iz Slovenskih Konjic res korak naprej, vendar ji v Zasavju dobro sledimo. Zasavcem v vseh treh mestih moramo ponuditi možnost za odgovoren lokalni nakup. Če bomo vsi akterji poskušali delati skupaj, bo uspeh vedno boljši.«

Fanči Moljk

12 četrtek, 6. november 2014

Bronasti na evropski »smotri«Člani Srbskega kulturnega društva Sava iz Hrastnika so na začetku jeseni odšli v Banja Luko (BiH) na »19. Evropski smotri srbske folklo-re«. Folkloristi so vadili pod vodstvom trenerja Milana Glamočanina. V športni dvorani Borik so se predstavili z igrami iz Vranjskega polja (južna Srbija). »Po našem nastopu so uživali kot gledalci in spremljali nastope naših kolegov ,« so povedali.Vikend v Banja Luki so izkoristili tudi za zabavo do jutranjih ur, potep po mestu, nakupovanje in druženje. V nedeljo zvečer so za vse nasto-pajoče in druge obiskovalce pripravili koncert pevca Saše Matića, po koncertu pa je sledila razglasitev in podelitev nagrad ter priznanj. Člani SKD Sava iz Hrastnika so prejeli bronasto priznanje, kar je njiho-vo največje priznanje in uspeh do sedaj. Priznanje pomeni zanje izjemno vzpodbudo za delo, nastopanje, dalo jim bo nov zagon. Priznanje je tudi dokaz, da se vsak trud splača. Člani folklorne skupine vadijo vsako ne-deljo popoldan v telovadnici OŠ narodnega heroja Rajka v Hrastniku.

Nikolina Čamber

KULTURA

Pot pomembnejša od cilja

Petek, 7. 11. ob 19.00 uri

Gledališka dvorana DD Zagorje

Jazzagorje 2014The Tzar Blues Band

Torek, 11. 11. ob 19.30 uri

Gledališka dvorana DD Trbovlje

Gledališka predstavaSlawomir Mrožek: Policaji, komedija

Torek, 11. 11. ob 18.30 uri

Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje

Potopisno predavanjeOd Aljaske do Argentine – Andrej Morelj

Četrtek, 13. 11. ob 17.30 uri

Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik

Razstava in delavnicaIzdelaj strip in zasebna zbirka stripov na ogled

Četrtek, 13. 11. ob 17.00 uri

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

Domoznanska skupina

Četrtek, 13. 11. ob 19.00 uri

Mladinski center Trbovlje

Predstavitev knjižnega prvencaMitja Duh: Tek za življenjem

Petek, 14. 11. ob 20.00 uri

Delavski dom Trbovlje

Stand up komedija50 odtenkov njive, Boštjan Gorenc – Pižama

Petek, 14. 11. ob 20.00 uri

Klub MCT Koncert »Gremo mi na metal«Zasedbe Dickless Tracy, Hardfaced, Terminal Disease

Sobota, 15. 11. ob 22.00 uri

Vašhava Trbovlje Hard Core Punk (HCP) koncertZasedbi Đornata in Datura

Ponedeljek, 17. 11. ob 9.00 uri

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

Ob dnevu splošnih knjižnicVrni knjige knjižnici

Torek, 18. 11. ob 18.30 uri

Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje

Ob dnevu splošnih knjižnicKulturni večer z gosti

Sreda, 19. 11. ob 19.00 uri

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

Gost v knjižniciAndrej Rozman Roza

Četrtek, 20. 11. ob 18.00 uri

Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik

Dan slovenskih splošnih knjižnic Zaključek bralne značke in ogled priložnostnih razstav

Skupinska razstava FK Hrastnik

V Novi galeriji Delavskega doma Tr-bovlje so 3. novembra odprli razstavo Rudniki kulture, ki povezuje nekate-ra ex jugoslovanska rudniška mesta. »Rudniki kulture je mednarodni, multilateralni, interdisciplinarni projekt, ki ga je iniciral Labin Art Express iz Labina na Hrvaškem. Iz-vajal se je v sodelovanju partnerjev iz bivših republik SFRJ, ter s pod-poro European Cultural Fundation in drugih donatorjev. S projektom skušajo postaviti in razvijati regio-nalne možnosti za zaščito in obnovo rudarske dediščine,« so med drugim zapisali v katalogu istrski umetniki.

Prav portreti so predstavljali rdečo nit Ovnikove najnovejše razstave z naslovom Kariportret, postavljene na ogled v avli Delavskega doma Tr-bovlje. Posebnost razstave se skriva v njenem naslovu. Portretom znanih osebnosti je Ovnik namreč dodal ščepec karikaturnega značaja. Pod njegovim budnim slikarskim pe-resom so nastali »kariportreti« direk-torja trboveljskega delavskega doma Zorana Pozniča, aktivista in glasbe-nika Primoža Siterja, nekdanjih po-litikov dr. Janeza Drnovška in Aleša Guliča, aktualnih županov zasavskih občin, pesnika Uroša Zupana, estrad-nikov Vida Valiča, Denisa Avdića in Jana Plestenjaka, manjkala ni niti podoba nekdanjega ameriškega pred-sednika Abrahama Lincolna, avtorja samega in njegovih najbližjih.

»Z velikim veseljem vas pozdravljam na skupinski razstavi našega kluba,« je dejal predsednik Foto kluba Hra-stnik Vinko Žagar ob otvoritvi raz-stave in dodal, da tokrat razstavlja največ njihovih članov doslej. Fotografije so vsekakor vredne ogle-da, saj v klubu po besedah Simona Tanška, tajnika društva, sicer pa priznanega direktorja fotografije, posvečajo veliko pozornosti tehniki fotografiranja in kakovosti. »Najbolj

Jože Ovnik je poznan kot slikar, ilustrator, »oče« jamskega škrata Perkmandeljca, okoljski aktivist in kritično oko do-gajanja v regiji. »Razgalja« se skozi umetniška dela, ki za-jemajo oživljanje dediščine rudarskega življenja in portrete znanih osebnosti iz Zasavja, Slovenije in tujine.

Povezava klasičnega portreta s ka-rikaturo igra pri Ovniku posebno vlogo. »Karikaturo uporabljam za poudarjanje simbolike, ki predstavlja del osebnosti ali karizme portreti-ranca. Moja karikatura ni namenjena izpostavljanju negativnih lastnosti človeka, ampak služi refleksiji,« pravi Ovnik. Nekateri portretiranci so prišli na ogled razstave in se ob pogledu na svoj »razstavljeni jaz« nasmejali, nato pa zamislili. Ovnik ob tem dodaja: »Eni bodo resničnost portreta sprejeli takšno, kot je, drugi pa jo bodo zavr-nili.« Če bi sodili po knjigi vtisov, bi lahko prišli do sklepa, da so obisko-valci razstavo sprejeli z odprtimi ro-kami in da Ovnikova priljubljenost ne pojenja. Ovnik priznava, da ne teži k popol-nosti, ki jo ljudje iščemo celo življe-

kom polagam na srce, naj stopijo iz sence in okusijo lepoto sonca. Strah mora biti premagan. Če se boš celo življenje skrival v temi, te ne bo nihče opazil.« Ovnik meni, da dandanes v umetnosti obstaja tanka meja med izpovedjo in blefom. »Sam ne morem sprejeti za umetnost vsake stvari, ki jo nekdo naslika v nekaj minutah z minimalno truda. V mlajših letih sem seveda razmišljal čisto drugače, vendar recimo temu, da sem se na »stara leta« malce zresnil (smeh).«Poleg ljubezni do umetnosti Ovnik čuti močno navezanost tudi do nara-ve in je v svojem boju za čisto okolje v Zasavju neizprosen. »Želim si, da bi ljudje gojili lepši odnos do narave in se dvignili proti vsakomur, ki jim jemlje pravico do življenja v čistem okolju.«Ob zaključku razstave »kariportreti« še niso rekli zadnje besede, tako da si lahko v prihodnosti obetamo nove »generacije« karikaturnih portretov.

Vid Šteh

Jože Ovnik ne mara blefa. Foto: Vid Šteh

nje. »Umetniško ustvarjanje si raz-lagam kot dolgo potovanje, kjer je sama pot pomembnejša od cilja. Če umetnik prispe do cilja oz. perfekci-je, potem nima ničesar več pokazati

ali povedati. Tudi sam se ves čas po-mikam proti tej popolnosti, vendar vem, da je ne bom nikoli dosegel, saj to ni namen tega potovanja,« pravi Ovnik. In doda: »Mladim umetni-

pomembna sta seveda ideja in užitek ob delu, ki se odražata v dobri foto-grafiji,« je dejal in kritično ocenil samooklicane fotografe, ki zaradi pohlepa po slavi in zaslužku večkrat objavljajo slabe posnetke ter pozab-ljajo na estetiko in včasih celo na mo-ralo. Se pa Tanšek strinja, da je do-stopnost fotografiranja v današnjem času tudi pozitivna, saj omogoča posameznikom dokaj poceni izražati svoja čustva in umetniško žilico.

Pozdrav predsednik FKH Vinka Žagarja s člani MPZ Hrastnik. Foto: Fanči Moljk

Odprtja razstave so se udeležili obču-dovalci, prijatelji in sorodniki. Manj-kali niso niti člani MPZ Hrastnik, ki popestrijo vsako njihovo prireditev, in župan Miran Jerič, ki podpira fo-tografe na vsakem koraku. Razstava bo na ogled do 10. novembra 2014, na njej pa razstavljata tudi najmlajša čla-na kluba, Matic Peklar in Vida Stopa z Dola.

Fanči Moljk

Predsednik Labin Art Expressa Dean Zahtila je povedal, da je ideja prišla spontano ob razmišljanju, da je v La-binu mnogo potomcev rudarjev, ki so tja prihajali iz področja celotne bivše Jugoslavije. »Med njimi so bili tudi Trboveljčani, njihovi potomci še da-nes povedo, od kod so prišli njihovi starši,« je dodal Zahtila in povedal še: »Zanimalo nas je, kako živijo manjša rudarska mesta danes, kaj je ostalo od rudnikov in kako bi lahko ohra-nili rudarsko dediščino.«Lotili so se razstave sodobnih del avtorjev z različnih jugo področij. Selektor razstave je bil Branko Fran-

ceschi. Razstavljena dela potujejo iz Labina v Trbovlje, potem pa se seli v Idrijo, Boljevac, Aleksinac, Mojko-vac, Banoviće, Prijedor in se vrača nazaj v Labin.V naslednjem obdobju bodo pro-jekt razširili z novimi partnerji in na druga področja bivše Jugoslavi-je (Makedonija, Kosovo), potem pa na celotno področje jugovzhodne Evrope. Radi bi ustanovili združe-nje, ki bo omogočilo ponovno po-vezovanje bivših rudarskih področji ter njihovo kulturno sodelovanje.

Marko Planinc

Rudniki kulture

13četrtek, 6. november 2014 ŠPORT

17 medalj

petek 28. 11. – nedelja 30. 11.

Športna dvorana Proletarec (pri nogometnem igrišču )

SMUČARSKI SEJEM V ZAGORJUPetek: 16.00 – 20.00 … od 20.00 SLOSKI Party z DJ Sobota: 9.00 – 20.00 ob 10.00 – 12.30 Predavanje na temo SMUČAJ PREZ POŠKODBob 20.00 Žrebanje nagrad srečolova / 21.00 Balkan PartyNedelja: 9.00 – 12.00Več na www.sk-zagorje.si

RODEX.indd 1 10/17/14 3:50 PM

PRODAJALEC LETA 2013

Ob nakupu kompleta pnevmatik in platišč prejmete

DARILO

Zajc najboljši borecV soboto 25. oktobra so se člani KK Pon do kwan Izlake udeležili 16. med-narodnega turnirja v Kutini na Hrvaškem. Na tekmovanju so sodelovali borci iz Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Bolgarije. Z rezultati so zadovoljni, za najboljšega člana v Point fightingu pa je bil proglašen prav član izlaškega kluba Tilen Zajc, ki je prejel posebni pokal. Osvojil je prvo mesto v dveh kategorijah. Izlačani so osvojili še naslednja mesta v svojih kategorijah: 2. Miloš Rozman med člani, Aleksander Maselj v dveh kate-gorijah med starejšimi kadeti, Luka Gračner med mlajšimi kadeti, tretja mesta pa Ana Marija Maselj med mladinkami in Žan Ferme med mlajšimi kadeti. Tomi Sešlar je bil peti med dečki.

ZT

V soboto, 25. oktobra, je v Mariboru potekal mednarodni karate turnir »Maribor open«. Na turnirju je na-stopilo 260 tekmovalcev iz 6 držav. Karate klub Trbovlje so zastopali: David Babič, Erik Teo Košmrlj, Matic Škrbec, Timotej Zupančič in Živojin Babič. Vodila sta jih trenerja Miha Kovačič in Rok Lopan. Vlogo sodnice je opravljala Aida Parič. Vsi tekmovalci so nastopili v športnih borbah. Košmrlj je bi drugi v kate-goriji starejših dečkov, David Babič je med mlajšimi dečki osvojil tretje mesto, v kadetski kategoriji pa sta si Živojin Babič in Timotej Zupančič razdelila tretje mesto. V Sevnici je isti dan potekal regijski karate turnir »Lisička open 2014«, nastopilo je 70 tekmovalk in tekmo-valcev iz 6 karate klubov iz Posavja in Zasavja. Za Karate klub Trbovlje so nastopili: Eva Kolander, Anama-ri Vran, Ema Ržen, Žiga Klopčič, Lucas Kočevar, Matevž Košak, Ke-nan Isakovič, Patrik Bukovinski, Samo Vozel, Aleksandar Mudrinič,

Špajzer zmagalV soboto, 25. oktobra, je na Hrvaškem potekalo mednarodno prvenstvo v olimpijskem taekwondoju, tretji Kup Nove Gradiške. Tekmovalo je 340 borcev iz treh držav: Slovenije, Rusije in Hrvaške. Iz zagorskega kluba je sodelovalo 6 tekmovalcev .

V mladinski kategoriji do 73 kg se je z zmago izjemno izkazal Matic Špajzer. V prvi borbi je s tehničnim nokav-tom premagal hrvaške-ga borca, v finalu pa je zmagal potem, ko je tek-mec borbo predal.Med mlajšimi kadeti-njami so tekmovali Zala Rozina, Tija Šiles in Kim Alizee Oven Lek-še, med mlajšimi kadeti pa Luka Leskovar ter Nejc Kozole. Vsi bor-ci so se borili po svojih močeh, pokazali so od-ločnost in dobre borbe.

ZT

Baumkircher podprvakV Trbovljah je v centru AMD Trbovlje 26. oktobra potekalo državno pr-venstvo v speedmintonu, na katerem so bili zelo uspešni tudi Trboveljčani.Jaša Jovan se je tokrat pomeril v najtežji, absolutni kategoriji, in za las izpa-del v skupinskem delu tekmovanja. Alenu Baumkirherju pa je uspel velik podvig in se je na koncu v tej kategoriji veselil naslova državnega podprva-ka! Po trdem boju ga je šele v finalu premagal Radečan Robert Titovšek. Preostali uspehi Trboveljčanov: 2. mesto Jaka Schmit v kategoriji do 12 let, 3. mesto Silvo Vidmar v kategoriji nad 40 let, 1. mesto dvojice do 18 let Jaše Jovana skupaj z Radečanom Rokom Hudoklinom, ter srebro (Jure Schmit/Silvo Vidmar) in bron (Bojan Jerman/Alen Baumkirher) v kategoriji dvojic open.

ZT

Zadovoljni trboveljski igralci speedmintona. Foto: arhiv kluba

Uspešni v Kutini. Foto: arhiv kluba

Zadovoljni taekwondisti. Foto: arhiv kluba

Uspešni karateisti v Mariboru. Foto: arhiv kluba

V Sevnici so osvojili kar 13 medalj. Foto: arhiv kluba

Alen Isakovič, Miha Krajnc, Timi Korpar Žveglič in Mirnes Pervanič. Vodili so jih trenerji Patricija Buko-vinski ter Katja in Jernej Simerl. Vlo-go sodnika je opravljal Žiga Rozina.

Za večino je bil to prvi nastop na ta-kšnem tekmovanju in karateisti so se prav dobro odrezali.

ZT

14 četrtek, 6. november 2014

Fizik Petrač na GESŠZA MLADE

V ponedeljek, 20. septembra, je GESŠ Trbovlje obiskal doktor fizike, prof. dr.  Dušan Petrač. Profesorjem in dijakom je pripravil zanimivo pre-davanje z naslovom Težnost in brez-težnost.Razložil je, kakšne razmere vladajo v vesolju, kako se človeški organizem obnaša v breztežnostnem prostoru, kako potekajo življenjski procesi v breztežnosti in pokazal nekaj zani-mivih posnetkov iz življenja v ta-kšnem prostoru. Poslušalci so bili deležni veliko zanimivih zgodb iz njegovih potovanj po svetu.Prof. dr. Petrač je poučeval fiziko na univerzitetnem oddelku – prejel je nagrado za odlična predavanja – in nadaljeval laboratorijske raziskave. Leta 1973 je prejel štipendijo NRC znanstvene akademije ZDA za razi-skave po lastni izbiri (do 1975). Istega leta se je zaposlil v Jet Propulsion La-boratoryju v Pasadeni v Kaliforniji, kjer še vedno živi in deluje v raznih Nasinih projektih. Leta 1977 je postal

EkoninjeV torek, 21. oktobra, je Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje zo-pet podpisala pismo o nameri sodelovanja v projektu Pozor(!)ni za okolje. Sodelujoči partnerji so se zbrali v Šolskem centru Kranj. GESŠ Trbovlje v kampanji sodeluje že s tretjo generacijo ekoninj (v prejšnjih letih so bili to ekofrendi). Kampanja dobiva vse večje razsežnosti. Trenutno v njenem okviru sodeluje 63 partnerjev, 35 šol, okrog 15.000 dijakov. Med partnerji sta tudi Ministrstvo za okolje in Ministrstvo za kmetijstvo. Letos se je šoli pri projektu pridružilo tudi Javno komunalno podje-tje iz Trbovelj. Tako se bodo tokrat posvetili merjenju ogljičnega odtisa in zmanjševanju le-tega. Izvedli bodo različne akcije na to tematiko in osveščali dijake. Najprej pa bo potrebno izbrati nekaj ekoninj, ki bodo dober glas in idejo Pozor(!)ni za okolje širile naprej. Več o kampanji lahko si lahko zainteresirani preberejo na spletnem naslovu www.pozornizao-kolje.si

KBZ

Nočno nebo razkriva mnogo drob-nih lučk – zvezd. Nekaterim predsta-vljajo vir navdiha, nekaterim poma-gajo pri orientaciji in fizikom, njim, ponujajo vprašanja o vesolju, njego-vih gradnikih ter zakonih, po katerih se ravnajo. Odgovore o kodiranju fi-zičnega sveta poskušajo najti v CER-NU, evropskem centru za raziskave v fiziki osnovnih delcev. Z ekskurijo, ki je trajala od 23. do 25. oktobra, smo v svet znanosti vpogledali tudi dija-ki GESŠ Trbovlje s profesorico fizike Petro Zelenšek.V švicarskem mestu Ženeva smo si ogledali stari del mesta, naša priča-kovanja glede naravoslovnega dela izleta pa so bila presežena. Navdušeni nad uvodno razstavo Svet za znanost in inovacije smo se prepustili pre-davanju španskega znanstvenika ter ogledu ATLASA, pomembnega dela velikega hadronskega trkalnika za pospeševanje delcev, ki znanstveni-kom omogoča opazovanje interakcij

V Zagorju so 23. oktobra v okviru vseslovenskega natečaja Planetu Zemlja pri-jazna šola/vrtec 2014/15 na Srednji šoli Zagorje pripravili projekt Torba da te kap. To je bila prva od mnogih delavnic, ki jih v okviru natečaja organizira društvo Planet Zemlja. Natečaj poteka že od leta 2010, torbe pa so dijaki v tej šoli šivali prvič.

Tekstilni izdelki pomembno vplivajo na degradacijo okolja in spadajo med najhitreje rastoče odpadke, pa tudi med najbolj razširjene potrošniške dob-rine, saj je tekstilna industrija tudi druga največja industrija na svetu. Ta po-rablja za svoje proizvode velike količine naravnih surovin (premog, nafta, ze-meljski plin), zaradi potrebnega namakanja pa tudi velike količine vode. Ker gre večinoma za proizvodnjo umetnih vlaken, kjer se porablja velike količine energije, ti materiali pa se tudi razkrajajo izredno počasi, so v društvu Planet Zemlja želeli pokazati na alternativo - predelavo tekstila.Mladi z nekaj znanja o šivanju, lastnostih šiviljskega materiala in pripomoč-kov, so si tako v delavnici iz starih, obrabljenih in zapuščenih kosov blaga ter dekorativnimi dodatki šivali unikatne in uporabne torbe, ob tem pa spozna-vali vpliv tekstilnega odpadka na okolje.

ZT

Doktor Petrač med dijaki in profesorji. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje

višji znanstveni svetnik v Nasi.Prof. dr. Dušan Petrač je kot fizik specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke tempera-ture, breztežnost), opravlja temeljne in uporabne raziskave predvsem za civilno vesoljsko agencijo NASA.

Od leta 1973 sodeluje pri poskusih v breztežnostnem laboratoriju (v po-sebnem letalu), pri poskusih z rake-tami, z vesoljskim taksijem in umet-nimi sateliti. Bil je tudi prvi kandidat slovenskega rodu za polet v vesolje.

PZ

Torba da te kap

Ustvarjanje na Srednji šoli Zagorje. Foto: arhiv društva Planet Zemlja

Torbe da te kap. Foto: arhiv društva Planet Zemlja

protonov ob trku.Ali imajo delci maso? Kaj se je doga-jalo po nastanku vesolja? Ali je bila količina materije in antimaterije po velikem poku enaka? Morda odgo-

Na lepo, sončno jesensko soboto so na Osnovni šoli Ivana Cankarja v Trbovljah izvedli prvi turnir v ulični košarki. 

Nastop učencev druge triade je bil bolj skromen, a dobili so zmagovalno ekipo, ki je domov odnesla pokal in lepe spomine. Nastop učencev tretje

triade pa so obogatili bivši učenci, ki so se odzvali povabilu. Košarkarski boj je bil izenačen, zmagali pa so mal-ce starejši in malce močnejši fantje.Zmagovalci so vsi - učenci, ki so se gibali na svežem zraku, se družili in pridobivali izkušnje pri športu, ki jim ga svojimi uspehi približuje učitelj Gašper Ovnik, starši, ki podpirajo gibanje, šport in zdravo preživljanje prostega časa svojih otrok in delo uči-teljev ter učitelji, ki so preživljali svoj prosti čas z učenci.

S turnirjem so osnovnošolci in njiho-vi učitelji dokazali, da za razvijanje zdravega življenjskega sloga ni nujno, da bi bili pridruženi posebnemu pro-jektu in pridobili dodatna finančna evropska sredstva - znajo in zmorejo tudi brez njih. Delajo za dobro otrok, ki so bodočnost sveta.

ZT

CERN 2014

Trboveljski fiziki v Švici. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje

vorov na ta vprašanja znanstveniki še ne razumejo popolnoma, vemo pa, da vsak trk delcev prinaša novo zna-nje o vesolju.

Maša Mlinarič

Cankarjevih 3x3

Pokal in zadovoljni obrazi. Foto: arhiv OŠ Ivana Cankarja

15četrtek, 6. november 2014

HvaležnostV zadnjem obdobju slišim toliko pritoževanja, slabe volje, jeze, gr-dih besed … Ali ni čas, da rečemo temu »STOP«?Je res potrebno razmišljati in go-voriti zgolj o tem, česa v življe-nju nimamo, kaj nam gre naro-be, kako so nas drugi prizadeli, kako...? Ali verjamete, da boste s tem, ko boste »negativnim stvarem« v vašem življenju dajali energijsko podporo, kaj spremenili?

Je res potrebno zboleti, da se pričnemo zavedati, kakšno bogastvo je zdravje in kako zelo smo lahko hvaležni, da ga imamo? Moramo res izgubiti službo, da se spomnimo, kako lepo je pomagati sočloveku? Je res potrebno izgubiti partnerja, da se zavemo, kako pomembna je ljubezen?Ustavite se in pomislite, katere so tiste stvari, za katere ste lahko v življenju iskreno in iz srca hvaležni, in dajte raje tem stvarem energijsko podporo in si na ta način ustvarite še več dobrega. Razmislite, kaj je tisto, kar vam nariše nasmeh na obraz. Kdo je tisti, ki vas podpira in bodri, ko vam je hudo? Kaj ni lepo, ko pogledamo skozi okno in vidimo ter občutimo sonce, ki nas greje? Si lahko sploh predstavljamo, kakšno srečo imamo, da imamo pitno vodo? Pomislite, kako lepo je, ker imate v življenju takšne osebe, dogodke, drobne užitke…, za katere ste lah-ko hvaležni. Sama sem iskreno in iz srca hvaležna za sonce, zdravje, krasne prijatelje, na katere se lahko vedno zanesem, starše, ki me učijo, kako se spoprijemati z izzivi življenja, sestro, ki me uči strpnosti, ljubezni in zaupanja, mojo drago gospo, ki mi predaja svoje znanje in modrost o življenju in njegovem smislu ter mi na ta način pomaga, da lahko jaz pomagam drugim… za ljubezen, ki me obdaja … in še za marsikaj drugega … Hvaležna sem tudi, da lahko svoje misli delim z vami, dragi moji. Hvala, ker ste!

Ines Kolar

Mali oglasiOddajate, prodajate, ponujate, daru-jete, morda kupujete, jemljete v na-jem? Vaš mali oglas lahko brezplačno oddate tudi pri nas. Objavljen bo tako na spletu kot v časopisu z veljavnostjo 14 dni, tako dolgo, dokler ne izide nova številka Zasavskega tednika. Oddate ga lahko preko spleta mar-keting@zasavskitednik.si ali preko pošte: Zasavski tednik, cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Objavili bomo mali oglas, ki bo imel največ do 150 znakov s presledki. Splošni pogoji so objavljeni na naši internetni strani.

Prodam zazidljivo parcelo ob javni cesti in kmetijsko zemljišče (2 ha travnikov in 2 ha gozda). Krnice pri Hrastniku. Tel.: 031-726-207.

AforizmiSex? Ne hvala, me življenje j..e vsak dan.

Ženske so kot rože. Potrebne so jim nežnost, nega, pozornost in pa seve-da dober vrtnar.

Grozljivke na TV niso nič v primerjavi z TV dnevnikom.

Očitno še vedno obstajajo komunisti in pa komunajzarji. Prvi so ostali to kar so, drugi pa so ustanovili svojo patrijo, pardon partijo.

Rdeči Tajfel

ŽIVLJENJE

Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovljetel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176

blaz.germadnik@siol.net

25 % popust na vse izdelke in storitve

Za obliv in dekoracijo potrebujemo belo in črno jedilno čokolado, kokoso-vo moko, zmlete orehe ali zmlete mandlje, čokoladne mrvice, kandirane češnje, bombone, razne posipe, pisane mrvice ali dekoracijo po lastnem okusu in idejah.Postopek:Jajca, sladkor, vodo in olje zmešamo, dodamo moko s pecilnim praškom in pečemo na 180 stopinjah približno 30 minut. Pečen biskvit ohladimo in zdrobimo na čim manjše koščke z rokami ali pa ga zdrobimo v multiprak-tiku. Zdrobljenemu biskvitu primešamo mascarpone in liker, ki ga doda-jamo postopoma. Oblikujemo kroglice in jih postavimo v hladilnik, lahko pa tudi za nekaj časa v hladilno skrinjo, da se ohladijo. Namesto mascarpo-neja lahko za vezavo biskvita uporabimo nutello in malo mleka ali kakšen kremni sirček. Palčke kupimo v specializirani trgovini s slaščičarskimi pri-pomočki ali pa enostavno uporabimo palčke za ražnjiče, ki jih razpolovi-mo. Konice palčk pomočimo v čokolado predno nanje nabodemo kroglice. Ohlajene kroglice nato pomočimo v čokolado,ki smo jo stopili v kopeli, okrasimo in postavimo na kos stiropora, ki smo ga poprej ovili v okrasni papir in nanj naredili luknjice. Po želji lahko spečemo kateri koli biskvit. Za božične in novoletne praznike lahko na palčko privežemo trakec ali pa vsako tortico zavijemo v celofan in nanj privežemo trakec.Tortice na palčki so v tujini že nekaj časa priljubljene. Cake pops kot jim rečejo, ljubki grižljajčki, ki še posebej ob prihajajočih prazničnih dnevih obogatijo mizo vsake gospodinje, ki se trudi narediti jo praznično. Lahko se še tako trudimo z dekoracijo stanovanja za božične in novoletne prazni-ke z raznimi bučkami in lučkami pa ne bo takšnega učinka kot če na mizo postavimo dobrote iz domače pečice. Saj veste! Praznik je takrat, ko v hiši zadiši.

Marija Razpotnik

TORTICE NA PALČKIBiskvit:5 jajc25 dag moke20 dag sladkorja1 dl olja1dl vodepecilni prašek250g mascarponejaliker

Iz Centra za obveščanje26. 10. 2014Ob 12.17 se je na Trgu revolucije v Trbovljah zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili udeleženi dve osebni vozili. Gasilci GZ Trbovlje so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulatorja, umaknili vozili ter očistili cestišče. Eno poškodovano osebo so oskrbeli reševalci NMP ZD Trbovlje in jo pre-peljali v SB Trbovlje.

27. 10. 2014 Ob 16.05 so na lokalni cesti Izlake – Čemšenik gasilci PGD Zagorje - mesto in GZ Trbovlje z vpojnim sredstvom posuli razlito oljno barvo v dolžini 150 metrov in očistili cestišče. O dogodku je bilo obveščeno Komunalno podjetje.

28. 10. 2014 Ob 4.18 je počila cev na glavnem vodovodu v Kisovcu. Voda je zalila kletne prostore stanovanjske hiše na Jevšnikovi ulici. Gasilci PGD Loke so izčrpali vodo iz kletnih prostorov stanovanjske hiše in delovne jame, kjer se izvajajo dela na vodovodu in kanalizaciji.

31. 10. 2014Ob 10.23 so na Trgu Franca Fakina v Trbovljah zagorele saje v dimniku večstanovanjskega objekta. Goreče saje so pogasili gasilci GZ Trbovlje, pre-povedali kurjenje in s termo kamero pregledali objekt. O gmotni škodi ne poročajo. Ob 15.51 je v naselju Loke pri Zagorju zaradi okvare na električni napeljavi zagorel lesen objekt. Pred prihodom gasilcev je lastnica objekta poskušala požar sama pogasiti, vendar se je zaradi vdihavanja dima zastrupila z oglji-kovim monoksidom. Reševalci NMP ZD Zagorje so lastnico oskrbeli in prepeljali v bolnišnico. Gasilci PGD Loke in PGD Zagorje - mesto so požar pogasili. Na objektu je zgorela izolacija in del ostrešja.Ob 23.01 so v Kovinarskem naselju v Trbovljah gasilci GZ Trbovlje poma-gali reševalcem ZD Trbovlje pri oživljanju in prenosu poškodovanca.

Uredila: KM

Popust, da te kapVsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni!UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Ob-javite oglas za popust.Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno de-javnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih sto-ritvah. Želite strankam ponuditi popust pri ure-janju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas.

Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: marke-ting@zasavskitednik.si ali po telefonu 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure).

Ulica 1. junija 36, Trbovlje • Valvazorjev trg 25, Litija Popusti se ne seštevajo.

10 % popust na celoten nakup.

Velja

do

20. 1

1.

S predložitvijo tega kupona vam nudimo 10% popust na vse jedi.

velja

do

31. 1

2. 2

014

Čolnišče 1, Zagorje ob Savi, Tel.: 03/56 69 590Popusti se ne seštevajo.

kupon za 10% popust pri naročilu izdelave nad 100 fotografij iz digitalnih medijev

Obrtniška 21, PE Center - Ulica 1. junija 11, Trbovlje 041 647 342 • www.foto-weiss.com

Velja

do 20

.11.

Optika Cestnikvaša modra odločitev

Ob nakupu novih očal

BREZPLAČNA kontrola vida in

10 % gotovinski popust.

Ulica 1. junija 30, Trbovljetel. 03 56 30 878

V ZIMSKIH MESECIH VAM PONUJAMO POSEBNO PRILOŽNOST, POPUST V VREDNOSTI 10% NA VSA

GRADBENO-OBRTNIŠKA DELA.

Velja

do 31

.1.20

15

Z a s a v s k i t e d n i kz a b o l j š e Z a s a v j e

16 četrtek, 6. november 2014ZABAVA

NOVI PEUGEOT 308 SW

Primer informativnega izračuna fi nančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 308 SW – mesečno odplačevanje; mesečni obrok je 163 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 04. 06. 2014 znaša 8,2 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,7 %; fi nancirana vrednost 10.493 EUR; skupni znesek za plačilo 17.778 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 4 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 60.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice.

Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 6,7 l/100 km. Izpuh CO�: od 110 do 147 g/km. Emisijska stopnja: EURO 5. Vrednost specifi čne emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,1166 do 0,175 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00041 do 0,00128 g/km. Število delcev: od 0,06 do 2,66. Ogljikov dioksid (CO�) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

www.peugeot.si

NOVI PEUGEOT 308 SWVEČ PROSTORA ZA VSE VAŠE ČUTE.

HDi že za 14.990 €.

RODEX.indd 1 6/11/14 2:59 PM

Prodajalec leta 2013

Skupina bo material z albuma predstavila v živo v klubu Cankarje-vega doma v četrtek, 6. novembra.V prvem letu delovanja je skupina z bolj akustičnimi zvoki očarala pos-lušalce tudi na izboru za slovensko popevko s pesmijo Vse si ti, ki mu je sledil prvi nastop v tujini, v avstrij-skem Grazu v Extra teatru.

Flora, fantje in TjašaSkupina je dobila ime po mladi pevki Flori, ki so jo gledalci pred televizij-skimi zasloni zasledili v oddaji Misija Evroviziji. Pevka s čutnim glasom je očarala tri člane skupine Orlek, ki so si zaželeli samostojnega ustvarjanja glasbe in drugačnega zvoka, ki so

ga doslej igrali v legendarni skupini. Ideja o snovanju popolnoma nove za-sedbe se je porodila kitaristu Mateju Feletu, harmonikarju Juretu Toriju in basistu Mitji Toriju. Kmalu so k sodelovanju povabili še tolkalista in bobnarja Blaža Celarca ter saksofo-nistko Tjašo Perigoj.

Akustika, akustikaSkupina od vsega začetka poudarja čim bolj akustičen zvok. Člani skupi-ne menijo, da »je le-ta najbolj prijeten človeškemu ušesu, obenem pa do-pušča veliko manevrskega prostora za dinamiko in jakost v izražanju.« Njihove pesmi vsebujejo elemente pop glasbe, jazza in etna. Flora & Paris želi ustvarjati pesmi v slovenskem jeziku, ker želijo prika-zati besedno bogastvo in spevnost slovenskega jezika.

Deseterica Na albumu je deset pesmi, začne se s prvim debitanskim singlom, roman-tično pesmijo Jutranja rosa, sledi ji zadnji singl, igriva pesem To je plan, ki opisuje popoln dan s piknikom ob jezeru. S še ne izdanim singlom Novi svet je skupina strnila željo po drugačnem svetu glede na trenutno stanje v državi. Po singlu Najdi me pesem so Flora in njeni fantje v pe-smi Najin dan pričarali najlepši dan

v življenju. »To je takrat, ko ti uspe izključiti um, da se prepustiš dnevu najlepših sanj,« pravijo. Šesta pesem na albumu Vse si ti je drugi izdani singl, ki ga je skupina predstavila tudi na izboru pesmi za Slovensko popevko v lanskoletnem septembru. Ljubezenski predani zgodbi sledi pe-sem Olje in voda, v kateri se skupina prime vprašanja skupnega življenja, ki je zaradi različnih dejavnikov ne-uresničljivo in nezdružljivo, kot sta olje in voda. Naslednja pesem Zvez-da vrača upanje v ljudi. Kolikokor je zvezdic nad nami, toliko je upanj. Deveta pesem na albumu že kliče čarobnost božičnega vzdušja in zim-ske romance. Pelje po poti topline in

Flora & Paris v Cankarjevem domuMlada skupina Flora & Paris je v prvem letu delovanja predstavila avtorske skladbe Jutranja rosa, Olje in voda, Vse si ti, Najdi me pesem, zadnji singl, za katerega so posneli tudi videospot, pa ima naslov To je plan. Skupina zaključuje prvo leto glasbenega ustvarjanja z albumom, ki nosi naslov debitanskega singla Jutranja rosa.

Flora & Paris na odru. Foto: arhiv skupine

Piknik s člani skupine. Foto: arhiv skupineNaslovnica albuma. Foto: arhiv skupine

miru v času družinskih praznikov. Album se zaključi z novo pesmijo Melodija.

Čutna glasba»Glasba, ki pomirja, hkrati pa po-žene kri po žilah in vzbudi mnogo čustev in razmišljanj,« je izid albu-ma pospremil Mitja Tori. Ob tem ga je Matej Fele dopolnil: »Album je plod pesmi, ki so nastale v zadnjih treh letih. V slovensko glasbeno sce-no želimo prinesti akustični zvok in lepe melodije.« Jure Tori si je zaželel, da bi glasba prišla do čutnih ljudi, ki jo bodo razumeli in vzljubili. Pevka Flora, brucka na dunajski univerzi, za katero je bilo tovrstno ustvarja-nje popolnoma novo, se je navezala na prvi singl Jutranja rosa, s katerim se je tudi poistovetila s skupino: »Še vedno je moja daleč najljubša skladba

Jutranja rosa. Že ko smo jo prvič sku-paj zaigrali in se je vse zlilo v eno in

zvenelo čudovito, smo vedeli, da bo to eno lepo sodelovanje.«

ZT

17četrtek, 6. november 2014 OGLASNA STRAN

1804-2014210 let rudarjenja

RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik Trg revolucije 12, Trbovlje

ODDAJA V NAJEM:Poslovne prostore na lokaciji Trbovelj, Nasipi 48 površine cca 2 x 400 m2 s parkirnimi prostori.

Poslovne prostore (pisarne) na lokaciji Trbovelj, Trg revolucije 14 in 12, s parkirnimi prostori, po-vršina posameznega prostora od 15 do 35 m2 . Prostori so opremljeni.

Pokrita ali nepokrita parkirna mesta na lokaciji Trbovelj, Ribnik b.š. (ograjen prostor). Parkirna mesta so primerna za hranjenje prikolic, avtodo-mov, čolnov in podobnega.

Poslovne prostore na lokaciji Hrastnika, Naselje Aleša Kaple 9 a površine v skupni izmeri 2000 m2 s parkirnimi prostori.

Poslovne prostore (pisarne) na lokaciji Hrastnika, Naselje Aleša Kaple 9 a, površina posameznega prostora od 12 do 30 m2 . Prostori niso opremlje-ni s pohištvom.

Vse zainteresirane obveščamo, da lahko pridobi-jo informacije o prodaji na tel.: 03 56 26 144 int. 458 ali int. 400 premoženjski oddelek ali preko elektronske pošte : nada.camer@rth.si ali henrik.bajda@rth.si

Prodajalna Trbovlje, Ulica 1. junija 36

Žensko in moško spodnje perilo, pižame, brisače ... Odprto vsak delovnik od 8. – 19., ob sobotah od 8. – 12. ure.

Vabljeni v prodajalni Centromerkur v Trbovljah in Litiji

Blagovnica Litija, Valvazorjev trg 25

Žensko in moško spodnje perilo, konfekcijska oblačila, pižame ...Odprto vsak delovnik od 8. – 19., ob sobotah od 8. – 13. ure.

Odprto od pon.-čet. od 16.00-22.00 petek in sobota od 15.00-02.00 in nedelja od

15.00-22.00. Rezervacije na telefon:

05-995-73-12 ali GSM 041-684-828

Vabljeni na bowling na rekreacijo ter prijetno

druženje s prijatelji

• BREZPLAČNA DOSTAVA• Plačilo na 4 OBROKE

(1 obrok takoj + 3 trajnik ali čeki) • Plačilo 5-12 obrokov

(NLB Karanta, Mastercard , Visa, Diners club in American express)

• dostava-041 855 799

Naše kurilno olje dosega ali celo presega vse parametre, ki so v Sloveniji predpisani s standardom SIST 1011.Zaradi večjega izkoristka boste imeli nižjo porabo, vaš ogrevalni sistem bo bolj zaščiten, manjše bo onesnaževanje okolja.

KURILNO OLJE

Nudimo vam domače koline, jedi po naročilu, ribe, pečen odojek in jagnje, sprejemamo

rezervacije za zaključene družbe.

Tel.: 03/56 69 590Čolnišče 1, 1410 Zagorje ob Savi

18 četrtek, 6. november 2014 OGLASNA STRAN

Avtopralnica

krzisnik

Avtohiša�KržišnikSelo�65��|��1410�Zagorje��|��Tel:�03-56-66-500

www.avtohisa-krzisnik.siAvtohiša�Kržišnik,�Roman�Kržišnik�s.p.,�Selo�65,�1410�Zagorje

NOVO�-�Avtopralnica

Suzuki�Sx4�S-CROSS

-�avtomatska�pralnica

-�ro-�mo

čno�pranje-�poliranje�vozil

žnost�self-service

-�voskanje-�pranje�podvozja

-�magična�pena-�globinsko či čenješ

Avtohiša�Kržišnik

Zagorje

30LET

nov{�m{zd{�3S�SKYACTIV�TEHNOLOGIJO

najboljše�vseh�svetov

preizkusite�jo�v�AH�KRŽIŠNIKU

radn

a�po

raba

�gor

iva:

�3,9

�-8,4

�l/10

0km

;�em

isije

�104

-200

�g/k

m���

��*�p

reve

rite

�pog

oje�

brez

obre

stne

ga�fi

nanc

iran

ja�p

ri�p

roda

jalc

u.�K

olič

ine�

vozi

l�so�

omej

ene!

5+ letnagarancija

že�od�13.990�EUR

sam

o�do

31.10.2

014 sam

o�do

31.10.2

014

Ne�zamudite�izjemne�priložnosti,�kjer�boste�pri�nakupu�novega�vozila�Kia,brezskrbni�polnih�7�let�oz.�150.000�km.

*�Brezobrestno�financiranje�EOM=0%*�Zimski�komplet�koles�z�jeklenimi�plati -�DARILOšči

Udeleženci Zimskega jamatlona bodo prišli iz vseh treh zasavskih ob-čin, Litije, Zreč, Vrhovcev, Cerkne-ga, Petrovč, Kranja, Žalca, Taborja, Domžal, Kopra, Vač, Trzina, Spo-dnjega Loga, Postojne, Ljubljane in Idrije. In seveda še kakšnega drugega kraja, med drugim so udeležbo na-povedali tudi udeleženci iz Italije in Hrvaške.Za prijave je še čas, vendar le do 15. novembra. Torej nekaj dni še imate, da zberete ekipo in se nam pridruži-te. Ne boste verjeli, kdo vse bo med gosti Jamatlona. V prihodnji številki

vam bomo izdali, kakšne ekipe so se-stavili naši VIP gostje.

Na sejmu TečemEkipa Jamatlona se je udeležila sej-ma “Tečem” EXPO Volkswagen 19. Ljubljanski maraton, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču od četrtka do nedelje (23. do 26. okto-bra). Na sejmu so si obiskovalci lahko ogledali utrinke s prvega Jamatlona, nas povprašali o vtisih prvih udele-žencev, ogledali predstavitveni video in tudi sodelovali v nagradni igri. Udeleženci so morali odgovoriti na

Prijavljenih že 45 ekip

V Ljubljani so se močno zanimali za jamatlon. Foto: arhiv ZT

Izžrebane nagrajenke. Foto: arhiv ZT

Na Zimski jamatlon – Winter Edition se je prijavilo že 45 ekip iz vse Slovenije. Prijavljenih je bilo celo več, ampak so se nekateri očitno odločili, da ne bodo prišli na rudniško preizkušnjo. Ekipe se prijavljajo iz vse Slovenije. Natančen seznam si lahko ogledate na naši internetni strani.

težko vprašanje: kje poteka preiz-kušnja jamatlona. Ponudili smo jim naslednje odgovore: na Triglavu, po Savi, v Piranskem zalivu in v rudni-ku Trbovlje – Hrastnik. Večinoma so izbrali pravega.V ponedeljek, po končanem sejmu, smo v uredništvu opravili svečano žrebanje. Prvo nagrado, brezplačno prijavnino za zimski Jamatlon, je prejela Marija Nartnik iz Rovt, dru-go in tretjo nagrado, majici Jamatlon, pa sta dobili Mateja Novak z Vrhni-ke in Andreja Horvat iz Petrovcev. Nagrajenci so bili o nagradah obveš-čeni tudi po elektronski pošti.

Ekipa Jamatlona

19četrtek, 6. november 2014 ZABAVA

SLOVARČEK: ARAVENA (čilski igralec Manuel), ARISTOKSEN (grški filozof in glasbeni teoretik iz Tarenta, 4. st. p. n. št.), OSTRV (zastarel izraz za stog, kol sredi kope)

Nagradna križanka 12

Rešitev nagradne križanke 11:harpije, SV, abortirati, Neno, mala, Iz-lake, mrk, Edo, lambda, Ot, Langton, dirae, ale, Ajar, amaril, Mon, rž, pat, rote, žale, Va, stečaj, ambra, in, Tovar-na kemičnih, il, B, izdelkov, cev, An, Kei, orakelj, vrač, Manns, Gleyre, zeb-ra, verbalist, Steklarna Hrastnik, klor,

Ime in priimek:

Naslov:

Tel.:

Geslo:Sudoku 123 1

9 7 8

5 2

4 3

1 8 7 9 4

5 8

9 7 4 6

1 7

6 5

12DENARNE OBVEZNO-

STI

GRŠKI FILOZOF IZ TARENTA

6. SOLMI-ZACIJSKI

ZLOG

VRBI PODOBNO

DREVO

SLOVEN. PENIK CIRIL OS. ZAIMEK REKA RABA

V AVSTRIJI

ZOBNA ALI KOSTNA GNILOBA

KONIČAST ČEVELJ (POG.)

OPERA B. SMETANE

KAREL ŠIROK

ČILSKI IGRALEC MANUEL

AM. POR. AGEN.

BRUTO-REG. TONA

LJUD. V JZ KITAJSKI KRANJ ZAT. POD

PREVISOM

EGO (SLOV.) KRALJEVIČ IZ IN. EPA ANA (ANGL.)

NORMALNO STANJE

STRANSKA STENA

VENO TAUFER ORANJE

R. PESNIK TITUS

NARAVNI LOGAR. EKIPA

ZAPOR, JEČA

GEOMETRIJ-SKI LIK

OKRAJŠAVA ZA DECIBEL

1. IN 4. SAMOGLAS-

NIKLJUBLJANA

SL. PISAT. CANKAR

PRITRDIL-NICA

REDKA KOVINA

ZAČETEK GESLA

NOR. SM. ATLE

ZGOLJ

ZASTAREL IZRAZ ZA

STOG

VOGAL (POG.)

NEUBRAN. SERVIS TALIJ

DELEJA GREGOR

TEK. V 3 DISCIPL.

NIKALNICA GOROVJE V EVROPI

PLAVALNI KLUB

ZADNJI CE. GROF

SKRAJNI KONEC

POLOTOKA

KRAJ NA PELJEŠCU

ANCONA SARAJEVORIMSKI SATIRIK

NAPLAČILO, ARA KRAJ PRI

OPATIJI

KONJ IZ KOBILARNE

V LIPICI

PRO-TIVLADNA STRANKAS. SMUČ.

MAZEOSEBNI ZAIMEK

OSREDNJI PROSTOR

NADALJEVA-NJE GESLA

INSTRU-MENT

SL. SLIK. IVANA

STARI SLOVANI IVAN VIDAV

PODATKI V RAČ.

JANKO KERSNIK

SOGL. V RIŽOTI

SOHA, STATUA

STALNO BIVALIŠČE

ČEBELAM POD. ŽUŽ.

KDOR ZELO TRPI

SL. RIBA, KARP

SOV. DRŽAVNIK BREŽNJEV

SNOV ZA STRJEVANJE

MLEKA

EVROPSKI DENAR

MESTO V DALMCIJI

(OB IZLIVU CETINE)

POGLAVAR

TRAGED POVRŠ. MERA

MOZOLJA-VOST

ZVIŠAN TON E

KNJIGAR-NAR (ZAS.) PREDLOG

ANTON NANUT

REPUB. SLOVENIJA

AVSTRAL. GL. SKUP.

PREBIV. ARABIJE

NADA VIDMAR

ODPRTA TELESNA

POŠKODBAZAKON, AKT

GOVORICA SKUPINE ŽVILSKI TRG

REKA NA TAJSKEM

OTOK V J. MORJU

KRAJ PRI LJUBLJANI

INDUST. RASTLINA

ZL. ŽELEZA IN NIKLJA

BREZALK. PIVO

REKA PAD (OR.)

NEPOMUK JANEZ

LUDOLFOVO ŠT.

KONJI IZ KOBILARNE

V LIPICI

SLOV. ČASNIK

(1905-1922)

OKOSTJE MRTVEGA ČLOVEKA

BIZMUT OKRAJŠAVA ZA CIRCA

Na, KTA, SA, OC, novinka, psihosoci-ologija, podjetja v Zasavju

Geslo: PODJETJA V ZASAVJU

Prejeli smo 135 rešitev za nagradno križanko 11. Nagrajenci bodo prejeli majice Jamatlona: Anton Radič (Novi

log 19 d, 1430 Hrastnik), Jasmina Graj (Prešernova 22, 1410 Zagorje ob Savi) in Pavel Nemet (Opekarna 20, 1420 Tr-bovlje). Iskrene čestitke!

Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Križanke 12 pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko)info@zasavskitednik.si do prve srede po objavi križanke. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli iz evropskega potrošniškega centra Slovenija potovalne pripomoč-ke.

832197564

469253178

571684293

654812739

128739456

793465821

917546382

345928617

286371945

V Zasavju vas ni,če vas ni v Zasavskem tedniku!

Svojo dejavnost predstavite Zasavju.

Oglašujte v Zasavskem tednikuinfo@zasavskitednik.si

Trženje (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure.

18.000 izvo-dov prejmejo

zasavska gospo-dinjstva

50.000 ljudi lah-

ko vidi vaš oglas

15 evrov je vredna najce-nejša predsta-

vitev

14 dni boste na

ogled celemu Zasavju

20 četrtek, 6. november 2014ZADNJA

Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki.Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Ne-kateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali.Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT.Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.

Uredništvo Zasavskega tednika

Podporniki Zasavskega tednika(prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva)... Ivan Žolgar, Jasna Gabrič, Franc Koprivšek, Alenka Knez, Anton Li-sec, Nataša Lipovšek, Leopold Drobne, Davor Golob, Lijana Vidic Ristič, Tine Lenarčič, Marjeta Lanišnik, Boštjan Zupan, Stane Cenc, Eva Zupan, Anton Leskovar, Nives Venko, Maja Benko, Olga Baš, Lijana Pajer, Luka Kopušar, Breda Vidmar, Karl Vukovič, Vincenc Kurent, Jasna Rižner Kosm, Ana Marija Manfredo, Franc Odlazek, Vojmir Bizjak, Jože Zorčič, Vanda Kopušar, Ivanka Češnovar, Mateja Borišek, Roman Rebov, Katja Kuder, Anica Režun, Svedent Kranjc, družba za svetovanje, Zdenko Fritz, Emil Šabanovič, Janez Pangeršič, Marija Draksler, Marinka Drolc, Cvet-ka Kozmus, Nada Kus, Cvetko Majdič, Marjetka Kralj, Tina Mikuš, Jožica Mervar, Danijela Čibej, Hermina Skvarča, Ivan Berger, Franc Kovač, So-nja Klopčič, Aleksandra Kovač, Marija Bartolo, Manica Kočar Kuhnert, Daniela Tori, Alen Baumkirher, Anton Šum, Alenka Knez, Cveto Kolman, Cvetka Muller, Marija Malovrh, Janez Konužar. Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori. Vsem iskrena hvala.

Uredništvo Zasavskega tednika

Dobrodošli dopisniki Zasavskega tednikaZasavski tednik vabi k sodelovanju iznajdljive in z energijo polne sodelavce za pisanje prispevkov iz zasavskih krajevnih skupnosti, ki bodo kot dopisniki ZT lahko sooblikovali vsebino časopisa Zasavski tednik.Vabimo dopisnike za pokrivanje krajevnih skupnosti: Podkum, Izlake, Šentlambert, Tirna, Ravenska vas in Šentgotard v zagorski občini;Dobovec, Zasavje, Alojz Hohkraut, Franc Fakin, Franc Salomon, Fric Keršič, Ivan Keše in Trbovlje – Čeče v trboveljski občini;Kovk, Krnice – Šavna Peč, Marno, Podkraj, Rudnik in Turje – Gore v občini Hrastnik.Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na info@zasavskitednik.si

Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisaPri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin.

Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov (info@zasavskitednik.si), ali pa nas pokli-

čite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni do-sežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni

in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v dru-štvih, največji goban - zanima nas vse.

Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov.

-30%-40%

-50%

-60%

-70%

ODPRODAJA VZORCEVv skladišču BONAJSelo pri Zagorju 77, Zagorje ob Savi

SAMO V SOBOTO 8.11.2014 od 9. do 15 ure

DARILO ob nakupu nad 30€

ODPRODAJA VZORCEV