OŠ DOMŽALE

ANALIZA ANKETE ZA UČENCE

Domžale, junij 2014 Analizo pripravila:

DAŠA SOJER

ANKETA O ZADOVOLJSTVU

S ŠOLSKO PREHRANO

Anketo je pripravila skupina za prehrano. Izvedena je bila v aprilu 2014. Učenci 1. In 2. razreda so

anketo lahko reševali v tiskani ali v elektronski obliki, učenci višjih razredov pa so jo reševali zgolj v

elektronski obliki.

1. Število rešenih anket:

Anketo je rešilo 618 učencev, kar predstavlja delež 80 % vseh %. Ankete ni rešil en oddelek 5. razreda

in dva oddelka šestega razreda. Učitelji navajajo razlog, da niso našli primernega termina, da bi z

učenci odšli v računalniško učilnico in izpolnjevali ankete.

2. Ali zajtrkuješ?

Vsak dan zajtrkuje 53 % učencev. Delež le teh je najvišji v prvem in drugem razredu, kjer vsak dan

zajtrkuje več kot dve tretjini učencev. Nikoli ne zajtrkuje 19 % učencev. Največji delež (39 %) le teh

predstavljajo učenci 4. razreda.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. vsi

%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. vsi

vsak dan

včasih

nikoli

razred Št. vseh učencev

Št. rešenih anket

Odstotek

1. 102 86 84

2. 88 86 98

3. 87 79 91

4. 80 73 91

5. 94 63 67

6. 86 27 31

7. 68 62 91

8. 76 71 93

9. 87 71 82

vsi 768 618 80

3. Ali za šolsko malico vzameš vse jedi, ki so ti ponujene?

Četrtina učencev trdi za šolsko malico običajno vzamejo vse jedi, ki so jim ponujene. Skoraj dve

tretjini (64 %) jih trdi, da včasih vzamejo vse jedi, 11 % pa pri malici običajno ne vzame vseh jedi.

4. Oceni šolsko malico:

Večina učencev je šolsko malico ocenila kot dobro (25 %), prav dobro (46 %) ali odlično (23 %).

Največ, to je 255 učencev, je mnenja, da si šolska malica zasluži oceno 4. Z negativno oceno bi šolsko

malico ocenilo 27 učencev ali 4 % vseh učencev, kar je 1 učenec manj kot leto poprej, zadostno oceno

bi šolski malici pripisalo 41 učencev ali 7 %. Največji delež slabših ocen je v zadnji triadi. Z odlično

oceno bi šolsko malico ocenilo največ učencev 1. in 2. razreda, nato pa z višanjem razreda ocena

šolske malice pada. Povprečna ocena šolske malice znaša 3,69.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

1 2 3 4 5 6 7 8 9 vsi

%

DA

VČASIH

NE

0

10

20

30

40

50

60

70

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. vsi

1

2

3

4

5

Razlogov za upad zadovoljstva je več: domače prehranjevalne navade, večina učencev z leti postane

bolj izbirčna, vzpodbudna beseda učitelja je zmanjšana, mnenje posameznika začne zelo vplivati na

mnenje večine, spremenijo se okusi učencev v skladu z njihovim razvojem, ipd.

5. Ali za šolsko malico dobiš dovolj?

Učenci menijo, da za šolsko malico dobijo dovolj (77 %). Opazne spremembe v zadovoljstvu s količino

so pri učencih zadnje triade, kjer tretjina učencev meni, da za šolsko malico dobi premalo in da po

malici ostajajo še lačni.

0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. vsi

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. vsi

premalo

dovolj

preveč

Razred Povprečna

ocena

1. 4,31

2. 4,34

3. 3,86

4. 4,07

5. 3,76

6. 3,56

7. 2,98

8. 2,97

9. 3,11

vsi 3,72

Če primerjamo povezavo z vprašanjem 'Ali za šolsko malico vzameš vse ponujene jedi?' dobimo

sledeče povezave:

Ali za malico dobiš dovolj?

premalo dovolj preveč

Ali za malico vzameš vse

ponujene jedi?

da 17% 80% 3%

včasih 19% 80% 2%

ne 38% 53% 9%

Kar 38 % učencev trdi, da za šolsko malico ne vzame vseh ponujenih jedi ter da po šolsko malici

ostajajo še lačni. 17 % učencev pa trdi, da za šolsko malico vzame vse ponujene jedi ter da še vedno

ostajajo lačni.

Povezava z uživanjem zajtrka nam nakazuje, da so učenci, ki zajtrka ne uživajo pri malici običajno bolj

lačni, vendar občutnih odstopanj nismo zaznali. 17 % učencev, ki običajno zajtrkujejo po malici ostaja

tudi lačnih, 24 % pa je takih, ki ne zajtrkujejo in po malici ostajajo lačni.

Večji je tudi delež fantov (24 %), ki po malici ostajajo lačni, v primerjavi z dekleti (16 %).

6. Kaj najraje ješ pri šolski malici? Učenci so na vprašanje prosto odgovarjali. V spletni anketi so imeli za odgovore predvidena tri mesta.

Odgovori so bili zelo raznoliki, prevladuje mnenje, da za šolsko malico učenci najraje jedo:

- pico (342 odgovorov – 55 % učencev, ki so reševali anketo, od tega je bila pica na prvem

mestu zapisana 204x)

- hot dog (202 odgovorov)

- čokoladni namaz (191 odgovorov)

- čokoladni žepek (172 odgovorov)

- burek (127 odgovorov, zabeleženih pri učencih višjih razredov)

- mlečni zdrob (102 odgovorov)

- ribji namaz (68 odgovorov)

Med priljubljene jedi z večjim številom vpisov so učenci zapisali tudi : maslo in med, maslo in

marmelada, mlečni riž in mlečne jedi, kosmiči, čokoladne kroglice, sirova štručka, salama, pašteta,

0%

20%

40%

60%

80%

100%

premalo dovolj preveč

da

včasih

ne

itd. Za slednjega se je veliko otrok odločilo tudi, da ga ne mara. Da je sadje na splošno oz. konkretno

sadje njihova priljubljena malica se je odločilo zgolj 17 otrok. T.i. bolj zdrave malice navaja le peščica

otrok. Več odgovorov pa je bilo zabeleženih kot vse imam rad.

7. Predlogi za šolsko malico: Zbrani predlogi za šolsko malico so zelo raznoliki, vendar jih večina navaja željo po pogostejših

malicah, ki bi vključevale pico, hot dog, burek, sirove štručke, čokoladni namaz, čokoladne rogljičke

ipd. Kot najpogosteje omenjene nove jedi učenci za malico predlagajo hamburger, toast, palačinke,

puding, jajca in muffine.

Učenci največkrat predlagajo bel kruh in ne črn (v kombinaciji z čokoladnim namazom), več časa za

malico, starejši učenci želijo večje porcije. Nekateri učenci so navedli, da želijo več mlečnih jedi več

mleka in več namazov, drugi želijo manj tovrstnih jedi, vendar ni zaznati občutne številčne razlike

med enimi in drugimi. Si pa več mlečnih jedi želijo predvsem manjši učenci, kar lahko povežemo s

prebavo mleka oz. laktoze pri odraslih ljudeh.

Največ učencev pa je zapisalo, da nima predlogov oz. da so z malico zadovoljni, nekateri pa si želijo,

da ostane tako kot je. Se je pa nekaj učencev pri izpolnjevanju ankete norčevalo in pisalo neprimerne

vsebine. Nekatere smo našli in ustrezno ukrepali.

8. Ali za kosilo vzameš vse ponujene jedi? V šolskem letu je bilo na kosilo naročenih 430 otrok na matični šoli in 85 otrok na podružnici, skupaj

torej 515 učencev. Na kosilo je naročenih 68 % vseh učencev. Odgovore, ki se navezujejo na šolsko

kosilo je izpolnjevalo 454 učencev, kar predstavlja 88 % vseh naročenih na kosilo.

Prevladujoč je sredinski odgovor, torej da učenci včasih vzamejo vse ponujene jedi, včasih pa ne

vzamejo vsega. Opazna je zalika med pritrdilnimi in nikalnimi odgovori, saj mlajši učenci v večjem

odstotku navajajo, da vzamejo vse ponujene jedi, medtem, ko starejši navajajo, da običajno ne

vzamejo vseh ponujenih jedi.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1 2 3 4 5 6 7 8 9 vsi

% DA

včasih

NE

9. Ali za šolsko kosilo dobiš dovolj?

Večina učencev (73 %) meni, da je šolsko kosilo količinsko ustrezno. Delež učencev, ki menijo, da za

kosilo dobijo premalo skokovito naraste v 6. razredu, kjer tudi upade delež učencev, ki so s količino

zadovoljni. Od 6. Do 9. razreda dalje, pa ni nobenega učenca, ki bi menil, da za šolsko kosilo dobi

preveč.

Da po šolskem kosilu ostanejo lačni, meni 81 otrok oz. 18 %. Med njimi je 14 (17 %) takšnih, ki

navajajo, da za kosilo vedno vzamejo vse in potem ostanejo še lačni, ostali pa trdijo, da včasih

vzamejo vse, včasih ne ali da navadno ne vzamejo vsega (21 učencev ali 26 %).

Razlik med spoloma ni zaznati. Primerjava zadovoljstva s količino malice in kosila, pa nam pokaže, da

je 33 učencev nezadovoljnih tako s količino malice kot s količino kosila.

10. Oceni šolsko kosilo:

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 vsi

dobim premalo

dobim ravno prav

dobim preveč

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. vsi

1

2

3

4

5

Tudi šolsko kosilo je v največjem deležu (35 %) dobilo oceno prav dobro, sledi ji ocena dobro (30 %) in

odlično (22 %). Z negativno oceno je šolsko kosilo ocenilo 18 učencev ali 4 %, zadostno oceno je

namenili 9 % učencev. Delež nezadostnih in zadostnih ocen kosila je primerljiv z deležem pri malicah,

primerljiva pa je tudi povprečna ocena, ki znaša 3,62.

Razlogov za upad zadovoljstva je več: domače prehranjevalne navade, večina učencev z leti postane

bolj izbirčna, vzpodbudna beseda učitelja je zmanjšana, mnenje posameznika začne zelo vplivati na

mnenje večine, spremenijo se okusi učencev v skladu z njihovim razvojem, ipd.

11. Kaj najraje ješ za šolsko kosilo? Kot najbolj priljubljene jedi pri šolskem kosilu učenci navajajo:

- Sladoled (197 vpisov)

- Krompir, pire krompir (149 vpisov)

- Čufte oz. mesne kroglice v paradižnikovi omaki (113 vpisov)

- Meso, zrezki, krače (111 vpisov)

- Testenine, špagete… (109 vpisov)

- Goveja juha (97 vpisov)

- Palačinke (85 vpisov)

- Lazanja (65 vpisov)

Zelo priljubljene jedi pri kosilu so tudi: različne sladice, rižev narastek, jagode, cmoki, njoki oz. svaljki,

golaž in polenta, zelena solata idr.

12. Napiši predloge za šolsko kosilo: Tudi predlogi za šolsko kosilo so zelo raznoliki, sledijo pa trendu večkrat in večje količine bolj

priljubljenih jedi, največkrat izpostavljen je dunajski zrezek in pomfri ter več sladic. Učenci predlagajo

jedi kot so: gobova juha, kalamari, samopostrežna solata, krvavice in žgance, štruklje, burek, pico,

0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

3,00

3,50

4,00

4,50

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. vsi

Razred Povprečna

ocena

1. 4,07

2. 4,14

3. 3,66

4. 3,55

5. 3,27

6. 3,40

7. 2,62

8. 2,84

9. 3,33

vsi 3,62

hamburger, kebab, posamezniki pa so predlagali tudi kitajsko in mehiško hrano, več solat, bolj

pikantno hrano ipd. Veliko učencev je zapisalo, da nimajo predloga ali pa da so s hrano zadovoljni.

13. Kako pogosto spremljaš šolski jedilnik?

Rezultati tega vprašanja kažejo, dobra tretjina učencev dnevno spremlja šolski jedilnik, druga tretjina

ga spremlja tedensko, preostali učenci pa ga spremljajo redkeje oz. ga ne spremljajo. Bistvenih razlik

med posameznimi razredi ni in ni zaznati nobenega trenda zanimanja ali upadanja.

14. Kje spremljaš šolski jedilnik?

Natisnjen šolski jedilnik spremlja 60 % učencev, ki jedilnik tudi sicer spremljajo, na spletni strani pa ga

spremlja 40 %.

dnevno 32%

tedenko 31%

mesečno 12%

ne spremljam 25%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

1 2 3 4 5 6 7 8 9

natisnjen

spletna stran

15. Kako pogosto se s starši pogovarjaš o šolski prehrani? Na vprašanje so odgovarjali samo učenci, ki so reševali spletno anketo. Zabeleženih je bilo 498

odgovorov.

Učenci v skoraj polovici primerov (47 %) navajajo, da se s starši o šolski prehrani redko pogovarjajo.

Vsak dan se s starši pogovarja 14 % otrok, nikoli pa 20 % otrok.

Primerjava odgovorov staršev in učencev nam kaže na neskladje odgovorov:

Vsak dan večkrat redko nikoli

Učenci 14% 20% 47% 20%

starši 29% 40% 26% 4%

Starši pravijo, da se z otroci redno pogovarjajo, medtem, ko otroci navajajo, da se s starši o šolski

prehrani ne pogovarjajo velikokrat.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. vsi

vsak dan

tedensko

redko

nikoli

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

vsak dan tedensko redko nikoli

vsi učenci

vsi starši

16. Ali imaš dovolj znanja o zdravi prehrani? Na vprašanje so odgovarjali samo učenci 6. do 9. razreda. Vsi učenci so reševali spletno anketo.

Največ učencev (58 %) jih meni, da imajo o zdravi prehrani dovolj znanja. Vendar analiza te ankete,

predvsem na račun priljubljenosti jedi in predlogov za izboljšanje obrokov njihovih trditev ne potrjuje.

17. Kje dobiš največ znanja o zdravi prehrani? Na vprašanje so odgovarjali samo učenci 6. do 9. razreda. Vsi učenci so reševali spletno anketo.

Od ponujenih možnosti je največ (37 %) anketiranih učencev izbralo možnost, da o vsebinah zdrave prehrane dobi največ znanja doma. Delež le teh narašča po razredih, prav tako delež tistih, ki so se odločili za možnost 'v medijih – internet, TV, časopisi…). Za odgovor 'v šoli' se je odločilo 34 % učencev, vendar delež teh z višanjem razreda upada. Z vsebinami o prehrani se učenci v osnovni šoli zadnjič načrtno srečajo pri pouku gospodinjstva v 6. razredu. Te vsebine lahko učenci nadgrajujejo pri izbirnih predmetih, vendar se zanje odloči le del

da; 58%

ne; 8%

ne vem; 35%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

v šoli doma od vrstnikov

v medijih drugje me ne zanima

6.

7.

8.

9.

populacije oz. pri različnih dejavnostih v šoli, ki pa niso sistemsko urejene, temveč prepuščene angažiranosti posameznih učiteljev. Poznavanje vsebin zdrave prehrane pa je v današnji poplavi komercialnih prispevkov ter zavajajočih informacij še kako pomembno. Učenci v zadnji triadi so zanje še kako dovzetni, kar nenazadnje kažejo tudi rezultati naše ankete. Nekoč prehrani niso dajali takega pomena, nudila je zgolj potešitvi energetskih potreb. Danes je na tržišču mnogo različnih artiklov, ki pa niso nujno najboljši za organizem. Mnoge med njimi proizvajalci tudi agresivno oglašujejo. Žal pa vse preveč ljudi meni, da o tako osnovnih rečeh kot je prehrana, ve zadosti oz. imajo ljudje ustvarjeno neko svoje prepričanje.

18. Želiš še kaj dodati: Zbranih je bilo prek 100 dodatnih predlogov. Večinoma se navezujejo na vprašanje o predlogih za

šolsko malico oz. kosilo. Učenci večinoma torej navajajo, da želijo več priljubljene hrane (sladoled,

dunajski zrezki, pomfri, sladice itd.). Zabeleženih je bilo 10 zapisov iz različnih razredov, pri kateri so

učenci konkretno navedli, da želijo 'hrano iz McDonalda'. Predlagajo tudi gazirane pijače, več

'balkanske hrane' itd. Tovrstnih želja skladno s priporočili in smernicami ne moremo upoštevati.

Šolska kuhinja je pomembna pri osveščanju o zdravi prehrani.

So pa učenci, sicer redki, navajali tudi bolj zdrave predloge kot so npr. več napitkov, več sadja itd.

Pričakovano so izpostavili neustrezno količino obrokov, neokusnost obrokov ter druge kritike. O

katerih pa smo pisali že v predhodnih vprašanjih. Je pa nekaj učencev izpostavilo tudi pohvale.

POVZETEK Na anketo je odgovorilo 80 % učencev. Več kot polovica (53 %) učencev naše šole redno zajtrkuje,

Nikoli pa ne zajtrkuje 19 % učencev.

Dve tretjini učenci za malico občasno vzame vse ponujene jedi, občasno pa ne vzamejo vsega. Zgolj četrtina vseh učencev redno vzame vse ponujene jedi. Da je malica količinsko ustrezna, navaja 80 % učencev, preostalih 20 %, predvsem učencev zadnje triade, pa meni, da je malice premalo. Največ učencev (41 %) je malico ocenilo z oceno prav dobro. Povprečna ocena malice pa znaša 3,72. Učenci si pri malici želijo predvsem več pice, hot doga, čokoladnih žepkov ali namza in drugih t.i. manj zdravih jedi. Na kosilo je naročenih 68 % vseh učencev, anketo o kosilu pa je odgovarjalo 88 % naročenih otrok. Včasih vse ponujene jedi pri kosilu vzame 62 % učencev, vedno pa 24 %. Da je kosilo količinsko ustrezno meni ali da so porcije prevelike meni 82 % učencev, preostalih 18 % pa meni, da je kosila premalo. Učenci prihajajo predvsem iz višjih razredov. Večina učencev (35 %) meni, da si kosilo zasluži oceno 4. Povprečna ocena kosila je 3,62. Tri četrtine učencev spremlja šolski jedilnik redno ali občasno tako na spletni strani, kot natisnjenega. Največji odstotek učencev navaja, da se doma o šolski prehrani redko pogovarjajo, medtem ko starši trdijo, da je ta pogovor pogostejši. Večina učencev (58 %) meni, da ima dovolj znanja o zdravi prehrani, ter da največ znanja o prehranskih vsebinah dobijo doma.

ZAKLJUČEK Analiza ankete o zadovoljstvu učencev s šolsko prehrano kaže, da je večina učencev s šolsko

prehrano zadovoljnih. Zgolj 4 % učencev bi šolsko prehrano ocenilo z negativno oceno. Pričakovano

je nekoliko večje je nezadovoljstvo učencev zadnje triade, predvsem s količino obrokov. Vzroki niso v

neustreznosti količin, temveč v drugih dejavnikih, kjer pa bi izpostavila predvsem pričakovanja

učencev po njim priljubljeni hrani. Če bi učenci vzeli in pojedli vse ponujene jedi, mora le to

zadostovati njihovim potrebam.